Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS mesečno ŽO Din polletno IZO Din celoletno Z40 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nede:)ska Izdala celole no v Jugo-sla vl|t UO Din. za Inozemstvo 140 D
S/^O J^jEJVJEC^
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. pelli-visas mali oglasi po 130 In 2D.veC|l oglasi nad 43 mm vtllne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredmSkem (lelu vrstica po 10 Din n Pr. večiern n naročilu popust Izide ob 4 zjulral razen pondelIKo ln dneva po praznlKU
UreanISivo le v Kopllarlevl ulici il. 6 III Rokopisi se ne vračalo, nelranblrana pisma se ne sprelemajo * Uredništva letelo n SI. 20S0, upravnlStva SI. 2329
Desničarski kurz v Franciji
O. Poincare je sestavil novo vlado, katere sestava se zelo razlikuje od dosedanje. Najpopularnejši državnik sodobne Francije je napravil odločno potezo in se precej oddaljil od pro-gramatičnega stališča, ki ga je zastopal doslej. Ta njegov korak je tembolj presenetil, ker je do poslednjega zatrjeval, da ne bo sestavil vlade, v kateri ne bi bili zastopani vsi dosedanji njegovi sotrudniki. Mislil je pri tem predvsem na Herriota in tovariše iz tabora največje koali-rane stranke radikalnih socialistov. Sicer je povsod običaj, da se take izjave odgovornih državnikov ne jemljejo vedno kot končno veljavne, vendar je ta nastop g. Poincareja izne-nadil. Kajti znare so bile njegove srčne simpatije levičarjev. Dcčim je v strankah desnice imel vedno zveste pomagače njegove politike, kadarkoli je šlo za vprašanja splošno narodne in državne politike, so radikalni socialisti ravno ob takih prilikah do skrajnih meja izkoriščali svoj položaj in zahtevali vedno nove koncesije pod grožnjo, da izstopijo iz vlade.
Njihov poslednji nastop v Angčrsu, ko so na kongresu stranke postavili zahteve proti povrnitvi katolških redov, proti vojaškim kreditom in konečno zahtevali popolnoma nov kurz v zunanji politiki posebno napram Nemčiji, je izzval ogorčenje po vsej Franciji. Temu ogorčenju so morale popustiti tudi srčne simpatije g. Poincareja in on je sestavil vlado, ki odgovarja splošnim simpatijam in pa potrebam države.
Nova vlada ima nacionalno desničarsko obi-ležje. V njej so zastopane stranke cenlruma in desnice, izključeni so socialdemokrati in radikalni socialisti. Njen desničarski značaj je tem bolj obeležen s tem, da so te stranke poslale v vlado svoje najmočnejše ljudi, dočim je levica centruma zastopana po dosedaj neznanih političnih, osebah. Edina koncesija levice je ta, da je stranka republikanskih socialistov pod vodstvom Brianda, ki ima samo 18 poslancev, zastopana kar s petimi ministri. Izraziti desničarji skupine Marina pa so dobili znatno poja-čenje s tem, da so v kabinetu zastopani z dvema ministroma in enim državnim podtajnikom, dočim so imeli doslej samo enega ministra. Od novih ministrov je najzanimivejši dosedanji poslanik v Bernu senator Hennessy. On sicer pripada skupini g. Brianda, obenem pa finansira tisk sedaj iz vlade izključene stranke radikalnih socialistov. Zato tudi časopisje te stranke piše, da se mora s kritiko počakati, dokler se vlade ne vidi na poslu. S pridobitvijo Hennessyja je g. Poincare obenem dosegel, da so največji njegovi nasprotniki med časopisi paralizirani.
Do take vlade je prišlo predvsem radi velikih zunanje-političnih problemov, ki se bodo pričeli reševati v bližnji bodočnosti. Zato je g. Poincare tudi odstopil finančno mnistrstvo, ker se bo aktivno udeleževal pri reševanju teh vprašanj,
Predvsem je na dnevni red postavljeno vprašanje reparacij. Že pred krizo so se vodila številna pogajanja o novem načrtu za plačevanje vojne odškodnine in o sklicanju tozadevne konference strokovnjakov. Nemška diplomacija je imela uspeh in je za svojo tezo zainteresirala predvsem ameriške merodajne kroge. Edino Poincare se je upiral nemškim zahtevam po preureditvi, vendar je pod stalnim pritiskom radikalnih socialistov moral popuščati. Osvobojen teh zaveznikov bo g. Poincare najbrže nadaljeval s svojo politiko striktne izvršitve vseh v mirovnih pogodbah predvidenih določb. Zato je nemška javnost zelo hladno sprejela novo njegovo vlado. V zvezi s tem stoji vprašanje ameriških dolgov. Tudi v tem oziru vlada sedaj popolna jasnost. Izvršitev obveznosti od strani Francije pa nikdar ne bi bila mogoča, če bi g. Poincare sprejel finančne reforme, ki so jih zahtevali radikalni socialisti. V obeh vprašanjih namerava g. Poincare sam prevzeti iniciativo in bo v to svrho na čelu francoske delegacije potoval v Washington in Berlin.
Kar se tiče proračuna, ki se nahaja pred parlamentom, je gotovo, da bo izglasovan pravočasno. Kaj pa se zgodi s členi 70, 71 in 71 bis, ki govorijo — kakor smo že ponovno poročali — o vrnitvi premoženja raznim katoliškim re-dovem in o dpvoljenju, da se ti redovi zopet Btalno nastanijo v Franciji, o tem so deljena mišljenja. V desničarskih krogih gojijo nade, da bo parlamentu predloženo prvotno besedilo, dcčim smatrajo drugi, da bosta tudi odslej ta dva člena samo predmet kupčije in pogajanj za kompromis z radikalnimi socialisti. Kajti kljub temu, da razpolaga sedanji kabinet z večino kakih 40 glasov, se zdi, da bo g. Poincarč skušal pridobiti vsaj večjo skupino poslancev tc stranke. Za slučaj, da bi sc njegovi simpatizerji med radikalnimi socialisii odločili, da zapuste
Vest o ostavki Spaha izmišljena
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Pri presoji muslimanskega predloga, da se umakneta sarajevski in tuzlanski veliki župan, je treba vpoštevati to dejstvo, da sta obe stranki, radikalna in muslimanska, zelo angažirani na občinskih odborih in da se hoče splošna drž. politika prenesti tudi na lokalno. Občinske razmere pa imajo svoj poseben značaj, ki ne dopušča vedno enotne linije in enotnih zvez. Tudi je upoštevati v Bosni in Hercegovini, da so ti občinski odbori šele ustanovljeni in da so občine šele v mladostnem razvoju. V takih slučajih je bila vedno na mestu politika razvoja. Zdi sc, da je tega mišljenja tudi dr. Spaho. Nekateri listi so vedno poročali, da bo g. dr. Spaho podal pogojno ostavko, če se oba župana ne umakneta. Sicer je znano, da so borbe okrog posameznih oseb in velikih županov že stara stvar in da bi je ne bilo treba šele Lnajti, da se motivira ostavka, če bi bilo potrebno. Kljub temu pa je tudi JMO klub smatral za potrebno, da se tem vestem napravi konec. G. Behmen je danes v imenu kluba poudaril, da je vest o ostavki g. dr. Spaha povsem in popolnoma neresnična in jo mora na najodločnejši način zanikati. Nihče niti nc misli na ostavko. Muslimani se razgovarjajo, da se poravnajo nasprotstva v Bosni. Vsi politični krogi so prepričani, da se bo spor med muslimani in radikali mirno poravnal, ker prvi kot drugI odklanjajo skrajnost. Nekateri trdijo, da hočejo muslimani Ie še odstavitev tuzlanskega, ne pa več sarajevskega velikega župana.
G. dr. Spaho danes ni več ponovil svojih zahtev in je odpotoval v Bosno, da prouči položaj po volitvah in se posvetuje s strankinim vodstvom. Vašemu dopisniku so danes zatrjevali, da je izgubil spor med NRS in JMO svojo nevarno ostrino. Tudi v muslimanskem klubu so odločno zanikavali vse vesti, da bi hoteli muslimani izzvati vladno krizo in izstopiti iz sedanje vladne večine.
Seia Narodne s&npičtae
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina se je pričela točno ob napovedani uri. Obravnavala je zakonski predlog o javnih delih, ki ga je predložil minister za soc. pol. g Barič. Tajnik Panta Jovanovič je prečita! zapisnik včerajšnje seje. Skupščina ga je sprejela proti glasovom zemljoradnikov. — Predsednik M i b a j 1 o v i č je nato odredil poimensko klicanje poslancev. Ugotovil je, da ima skupščina kvorum. Odobril je, da se odtegnejo odsotnim poslancem dnevnice, kar se se je z odobravanjem sprejelo.
Minister Barič je odgovarjal na interpelacijo Gjorgje Popoviča o pomoči po elementarnih nezgodah v Krajini. Dejal je, da bo vedno vodil račun o vseh teh nesrečah in da bo v skupščini predlagal v tej zadevi nujne predloge. Popovič se je z ministrovim odgovorom zadovoljil.
Nato se je prečital predlog zakona o javnih delih, ki ga je predložil v imenu tozadevnega odbora poslanec g. dr. K u 1 o v e c. Mi-
nister za soc. pol. Barič je podal daljši eks-poze. Dejal je, da so predležitev tega zakona narekovale ljudske potrebe. Vlada bo potrebam zadostila in pristopila k izvršitvi javnih del na ta način, da bo zaposlila tiste, ki so pomoči potrebni, pa lahko delajo. Tisti, ki so za delo nesposobni, pa bodo dobili podporo. S tem zakonom se določa pomoč ne samo pokrajinam, ki so pasivne, ampak tudi pokrajinam, ki so jih zadele nesreče. K predlogu je govoril Lazič kot poročevalec manjšine. Izjavil se je proti predlogu v tej obliki, ker po njegovem mnenju ne zadovolji vseh zahtev. Demokrat Nikolaj Š k e r o v i č je poudaril, da ni vsota 100.000 Din, ki je v predlogu, zadostna. Vendar se bo s tem zakonom prebivalstvu zelo pomagalo. Nato je predsednik zaključil sejo.
Prihodnja bo jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu je Petejanova interpelacija na notranjega ministra o razpisu občinskih volitev v Mežici,
IterestifCiiosti o mil. Cedilu!«
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Nekateri belgrajski listi so prinesli brzojav niških oblastnih poslancev, ki se pritožujejo predsedniku vlade, da je minister Cvetkovič samo-lastno zahteval odstop niškega oblastnega odbora in dejal: »Nema zakona!« Cvetkovič je podal komentar in opisal razmere v niški oblastni skupščini. Več poslancev je nezadovoljnih z oblastnim odborom. Seji, ki se naj bi vršila 12. novembra, ni prisostvoval niti predsednik niti podpredsednik. Zato so se radi-
Polemika med federal! in radičevci
Zagreb, 14. nov. (Tel. »Slov.«) V federalističnih vrstah se vsak dan ponavlja nezadovoljstvo z zavezniki. Posebno je težko federa-listom, ker so mnogi radičevci želeli, da bi prišlo v Zagrebu do komisarijata in bi tako pri prihodnjih volitvah federalisti izgubili večino. Čeprav se to nezadovoljstvo federalistov proti radičevcem na zunaj ni močneje pojavilo, se vedno bolj vidi, da niso razmere rožnate. To najbolj dokazuje polemika med »Hrvatom« in »Narodnim valom«, ki je značilna za medsebojne odnršaje med tema dvema strankama. V proračunski debati v oblastni skupščini je govoril dr. Hanžek. »Narodni val« priobčuje njegov govor in v oklepaju pristavlja, da je križevski poslanec. V »Narodnem valu« je izšla izjava Ijubomira Maštroviča, predsednika osiješke oblasti, da Hanžek sploh ni poslanec v Križevcih in da ne bi želeli, da bi bil. Današnji »Hrvat« se jezi na radičevce in pravi, kako so mogli lako pisati o uglednem
svojo stranko, je verjetno, da bo g. Poincare žrtvoval te člene, če nc popolnoma pa gotovo v toliko, da bo njihov pomen znatno omiljen.
Kar se tiče nas Jugoslovanov, moramo vrnitev Poincareja samo pozdraviti. V njem in g. Briandu je naša država vedno imela dva iskrena prijatelja. Zato moramo samo želeti, da se njun položni čimbolj učvrsti, ker bomo s K" pridobili tudi mi.
kalni poslanci s Cvefkovičem posvetovali, kaj naj se stori, da bi skupščina prišla do rednega dela. Od 20 radikalnih poslancev jih je 17 podpisalo spomenico, da naj skupščinsko pred-sedništvo odstopi. Tudi minister Cvetkovič je bil mnenja, da je edini izhod, da bi predsed-ništvo podalo ostavko. Glede besed »Nema zakona!« Cvetkovič odločno zanika te besede ter trdi, da je le tolmačil, da to in to ni v zakonu.
federalistu. Radičevcem očita, da jim manjka politična linija. »Hrvat« pravi, da je med radičevci mnogo ljudi, ki se boje za svoja dobro plačana mesta in da se poslužujejo take borbe.
Neupravičeno odorSo pismo orožn-kov
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) »Jutro« objavlja odprto pismo na g. dr. Korošca, notranjega ministra. To pismo je podpisalo nekaj orožnikov, ki da so s 1. novembrom po odredbi VIII. crožniškega polka v Ljubljani izgubili izplačilo rodbinskih doklad z motivacijo, da je tozadeven kredit izčrpan. V pismu se nadalje sprašujejo orožniki, ali naj sami sebi vzamejo življenje, ali naj začno ropati in krasti in kako naj se zatira komunizem v naši državi, ko nas država k boljševizmu vzgaja. Na to pismo pripominjamo, da jc orožniški polkovnik v Ljubljani prekasno zahteval kredite za izpl?čilo družinskih doklad za mesec november. Ti krediti pa so b"li pcslani že 2. novembra in bili vsem izplačini že 8. novembra. Čuditi se je torej orožnikom, da se skrivajo za »Jutro«, četudi je poc! dr. Korošcem vsak slučaj, ki dospe do njega, takoj zakoniio rešen.
V	avdienci pri ministrskem predsedniku
sta bila danes umetnika gg. čurčič in Me-štrovič.
V	Belgradu se mudi vseučiliški profesor dr. čurmin, ki se je sestal z različnimi politimi glavnega radikalnega odbora. Čtije !n ima gotovo politično misijo.
Uprava le v Kopllarlevl ul.Si.ti Čekovni račun: L/uhl/ana Slev. tO.650 In 10.349 sa Inseiale, Saralerošt.75ti3, Zaf/rnb SI. 39.011, Vraga In Dunaf St. 24.797
Kralj Aleksander pri
Pariz, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji obisk kralja Aleksandra pri predstavniku Republike g. Doumcrguc-u jc trajal nad eno uro. V spremstvu našega poslanika v Parizu gosp. Spalajkoviča je Nj. V. kralj Aleksander prispel v Elizejsko palačo par minut pred 3. Pred vhodom je bil postavljen bataljon vojske z godbo, ki je ob prihodu Nj. V. kralja zaigrala nase narodne himne. Razgovor med Nj. V. kraljem in predsednikom francoske republike ju trajal eno uro in jc potekel v prisrčnem in prijateljskem tonu, kajti oba suverena se poznata žc od preje. Popoldne ob šestih je g. Doumergue vrnil kralju obisk in bil sprejet od kraljevskega para v njihovih apartamentih v hotelu »Rizz-u«. Kralj ostane še več dni v Parizu in bo prihodnje dni sprejel v avdijenci predsednika francoske vlade g. Poincareja in zunanjega ministra g. Brianda, ki sta se za njo prijavila takoj po sestavi novega kabineta.
Deput~c?ja strmevodij v Begradu
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Te dni sc je mudila v Belgradu deputacija društva stro-ijevodij iz vse države. Dne 10. novembra jc deputacija izročila zahteve strojevodnega osebja strojnemu oddelku glavnega ravnateljstva. Istega popoldneva jc deputacija pod vodstvom posl. Žebota predložila spomenico in jo razložila glavnemu ravnatelju inž G j u r i č i č u. Dne 12. novembra jc pa deputacijo sprejel železniški minister Stanič. Z njo jc nad eno uro obravnaval vsa tekoča vprašanja. Danes je dcputacija, sestoječa iz osrednjega predsednika Sime Stankoviča (Belgrad), Dežmana (Ljubljana), Sistriča (Zagreb) pod vodstvom poslanca Kremžarja obiskala ministrskega predsednika dr. Korošca. Kratka vsebina spomenice, ki jo je predložila ministrskemu predsedniku, jc ta-le: Strojno osebje naj se uvrsti v III. kategorijo. Tisti, ki dobe kot dnevničarji 30—40 Din, naj dobe 60 Din; preneha naj praksa dolgoletne montaže stro-jevodskih kandidatov in sc naj zniža na eno leto. Strojevodje III. kategorije, ki imajo pravico na 1. skupino, naj sc vanjo uvrstijo. Prometno osebje zahteva predpisano obleko. Čimpreje je treba sprejeti času odgovarjajoč pravilnik o stranskih prejemkih. Sedanji zakon o železničarjih naj se spremeni in naj se izplačajo železniškim osebam razlike od 1. 1923., ki sc pri prevedbi na nov zakon niso izplačale. Ministrski predsednik g. dr. Korošec ;e deputacijo najvljudneje sprejel ter pazljivo poslušal pritožbe železniških strojevodij. Predsednik vlade je izjavil, da sc ..c zavzeti, da sc železničarjem odpomorc ter bo skušal, da se bodo vse zahteve obravnavale in uredile. Kar se tiče razlik, jc izjavil ministrski predsednik: »Lahko vam sedaj rečem, da jc ta stvar žc sklenjena. Razlike dobite izplačane. Posojilo, ki ga jc monopolska uprava dobila na Švedskem, je parlament uzakonil. S tem posojilom bo monopolska uprava porav ala svoje dolgove. Ta denar bo država porabila za plačilo starih dolgov, med katerimi se nahajajo razlike državnih nameščcnccv in vpokojencev.« To avtoritativno zagotovilo jc deputacijo zelo razveselilo.
Be'gra?ske vesti
Popoldne so je sestal finančni odbor. Razpravljal je o dnevnicah državnih uradnikov v podrobnostih.
Milan Jeglič, absolvent višjo pedagoške šele v Zagrebu, je nastavljen na moškem učiteljišču v Ljubljani.
Za izseljeniškega komisarja v Diisse! dorfu je imenovan Berislav Deželic.
Radikalni klub je popoldne ponovno imel sejo, na kateri se je posvetoval o agrarnem vprašanju.
Državljanstvo so dobili: Anton Sfiligoj. trgovec iz Ljubljane, Josip Kavčič, posestnik iz Gornjega Logatca, Peter Kokol, čevljar iz Nove vasi, Katarina Karis, zasebnica iz Ljubljane, Ivan Bajec, zvonolivar iz Št. Vida nad Ljubljano, Karel Oslič iz Gojzda, Milan Jereb, učitelj iz Rajhenburga, Peter Torkar, tkalec iz Bohinjske Bistrice, Andrej Kumer, mizar iz Ježice, Frančiška Rejic, učiteljica iz Vrha. Julij Bnjer, ključavničar iz Maribora, Anton Rupnik, zasebni uradnik iz Ljubljane.
Zadele so tc-le srečke državne razredne loterije: 10.000 Din št. 17.215 in 6979, 30.000 dinarjev šl. 37.759.
ObtesSne davščine
znižane
Včeraj popoldne je začel finančni odsek ljubljanske oblastne skupščine razpravljati o novem proračunu. Oblastni odbor je predložil v mnogočera spremenjen proračun, ki izkazuje v celoti 70,011.306 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
2e ta številka sama pove, da se je oblastni odbor odločil znižati nekatere izdatke. Med drugim je sklenil plačati kupnino za velepo-sestvo Ponovice s sredstvi iz posebnega posojila, ki se najame v ta namen. Tako je oblastnemu odboru bilo mogoče znižati nekatere davščine, nekatere pa sploh črtati iz letošnjega proračuna.
Znižale so se oblastne doklade na nekatere državne davke: 1. oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev I. skupine in II. skupine. 2. Oblastna doklada k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. 3. Oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od nesamostojnega dela in poklica. Vse te doklade se znižajo od 30% kakor se je glasil prvotni predlog, na 25%.
Oblastna naklada na vino in vinski mošt se je znižala pri vinu od 1 Din na 65 par, pri vinskem moštn pa od 1 Din na 45 par.
Popolnoma se je črtal oblastni davek na zaposlitev inozemskih delavcev in istotako je popolnoma izostala oblastna doklada na zemljiški davek, ki se je glasila v prvotnem predlogu na 30%.
Oblastni odbor je s temi olajšavami obl. dajatev šel do okrajnih mej možnosti. V okviru predloženega proračuna bo mogla oblast vendarle še uspešno delati, prizadetim krogom pa olajšave, zlasti v letošnji slabi konjunkturi, mnogo zaležejo.
Zlasti je važna opustitev naklade na davek od dohodka od zemljišč. Oblastni odbor je pri tem uvaževal, da je naš kmet v težkem položaju, da preživlja gospodarsko krizo. Zlasti letos je vsled tlim in nesreč letina v velikem delu oblasti do skrajnosti neugodna, tako da po nekaterih okrajih niti prehrana kmetskega prebivalstva ni še zasigurana.
Važno je dalje, da se ugotovi, da kmetski stan že itak za namene, katerim služi oblastni proračun, veliko doprinaša. To dokazujejo proračuni cestnih okrajnih odborov, ki znašajo, če vštejemo tudi izdatke, ki jih imajo okrajni zastopi v ljubljanski oblasti, za vzdrževanje oblastnih in okrajnib cest, preko 17 milijonov dinarjev. Cestni okrajni odbori pa krijejo svoje potrebščine samo z dokladami na neposredne davke in znašajo te doklade v poremeznih okrajih po 500 in celo do 800 odstotkov. To pomeni tako težko obremenitev prebivalstva, ki živi od zemljišča, da je pač resnično utemeljena trditev, da kmetsko prebivalstvo prinaša za vzdrževanje javnih prometnih sredstev največji del. Prav tako krijejo zgolj z dokladami ca direktne davke svoje proračune okrajne blagajne in zdravstvena okrožja.
Če stremimo torej za kolikor mogoče pravično in enako sorazmerno obremenitvijo vseh slojev prebivalstva v oblasti, je treba uvaže-vati tudi te težke dajatve podeželskega ljudstva in je predlog oblastnega odbora za odpravo doklade na zemljiški davek le toplo pozdraviti.
Proračun izkazuje sedaj stroškov za obl. skupščino 554.076 Din, za oblastni odbor 390 tisoč Din, za oblastni osrednji urad 2,417.488 dinarjev.
Pod poglavjem deželna kultura so predvideni izdatki za kmetijstvo, in sicer za osebne izdatke 977.232 Din, za kmetijsko izobrazbo 440.000 Din, za pospeševanje kmetijstva, in sicer poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in gozdarstva 2,305.000 Din, za zadružništvo 440.000 Din, za podpore vsled izrednih elementarnih nezgod 500.000 Din, za veterinarstvo 120.000 Din.
Za agrarne operacije in melioracije 1 milijon 493.216 Din, za kmetijsko šolstvo 2,101.096 Din- za oblastna posestva 1,477.260 Din.
Pod posebnim poglavjem »Asanacija vasi« so prispevki za napravo gnojnih jam in gnojišč 1,500.000 Din, prispevki za vodovode in vodne zgradbe 496.000 Din, pospeševanje zdravstva 200.000 Din. Skupaj torej 12,049.804 Din za razne potrebe kmetskega gozdarstva tn kmetske kulture.
Tretje poglavije predvideva izdatke za javna dela in oblastno imetje, in sicer za vzdrževanje okrajnih dovoznih cest ter mostov ter prispevki za druge ceste 11,250.000 Din, za visoke stavbe 1,500.000 Din, za pisarniške stroške 1,117.904 Din.
Obrt in trgovina ima v četrtem poglavju za pouk in izobrazbo 1,130.000 Din, za oospe-ševanje obrti 570.000 Din, za tujski promet 300.C00 Din, skupno 2,000.000 Din.
Za zdravstvo daje oblast 26,867.768 Din.
Za socialno skrbstvo je letos dotirano skupno s 6,010.563 Din, in sicer za skrbstvene zavode 3,760.568 Din, za splošno socialno skrbstvo 2,250.000 Din.
Za prosveto predvideva oblastni odbor 2,120.000 Din. Za obrestovanje in amortizacijo oblastnih dolgov 1,433.698 Din. Za pokojnine 200.000 Din. Podpore za gasilstvo 200.000 Din. za razne druge stroške 1,900.000 Din.
Splosm končni pregled je torej sledeč: Splošna oblastna uprava 3,361.564 Din. Deželna kultura 9,353.804 Din. Javna dela in
Prva etapa CeikoslooaSkih - iugoslc-(sanskili trg. pogaian! - končana
Praga, 14. nov. (Tel. »Slov.«) češkoslova-ško-jugosiovanska trgovinska pogajanja, Idi so se začela v Pragi začetkom oktobra, so bila danes v prvi etapi končana s tem, da se je sklenila konzularna pogodba in splošni del trgovinske in paroplovne pogodbe. Pogodba temelji na klavzuli največjih ugodnosti, katere dovoljujeta obe državi v občevanju z državljani, delniškim in drugim trgovinskim družbam in v postopanju z blagom. Na davčnem polju velja načelo paritete. Tudi v transportu bo vsaka stranka dovoljevala drugi iste ugodnosti, ki jih vživajo lastni državljani in domače blago. Obe državi sta si obljubili medsebojno pomoč v boju proti nepošteni konkurenci. Tudi avtorsko pravo je bilo v pogodbi rešeno. Celo poglavje je pesvečeno socijalnopolitičnim vprašanjem, o katerih se bo še natančneje obravnavalo v posebni pogodbi. Obenem z okvirno pogodbo se je dosegel tudi dogovor o ureditvi dovolitve-nega postopanja, kolikor je še v veljavi.
V pogajanjih bo sedaj nastopil odmor, katerega bosta obe delegaciji porabili za izpopolnitev materijala za tarifni del pogodbe. Za
Jugoslavijo je podpisal pr^odbo prof. Todo-rovič, za češkoslovaško pa sckcijski šef dr. Friedmann. Jugoslovanska delegacija danes zapusti Prago.
Okvirna pogodba in konzularni dogovor napram dosedanji začasni pogodbi nista prinesla bistvenih izprememb. Tarifarične določbe trgovinske pogodbe se niso mogle obravnavati, ker je jugoslovanska delegacija morala polagati važnost na gotove pristanke glede uvozne carine za živo živino, češkoslovaška želji ni ugodila, ker se ima ves kompleks carine na živino na novo urediti po željah češkoslovaških agrarnih strank. Po tej novi ureditvi, ki vpošte-va samo kvantitete, bi n. pr. ne bil mogoč uvoz jugoslovanskih pitanih prešičev. V tej zvezi je jugoslovanska delegacija opozarjata na izvajanja češkoslovaškega poljedelskega ministra in izjavila, da bi Jugoslavija kot zaveznica in članica male antente smela vživati enake prednosti kakor Poljska, član češkoslovaške delegacije je pri tem ironično pripomnil: »Sedaj se taka tajna klavzula ne more vstaviti!«
Manili čisti
Bukarešt, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem ministrskem svetu so sklenili, da bedo temeljito očistili upravni aparat, odpravili vse sinekure in opustili službene avtomobile, katerih so posamezna ministrstva imela do 47 in jih je imel več tudi vsak prefekt. V bodoče bo vsako ministrstvo imelo po en avtomobil, ostanek pa se bo prodal na javni dražbi. Ministrski svet je imenoval poseben odbor, da se izdela načrt zakona za ukinjenje obsednega stanja, ki naj se izvrši prihodnje dni ter je bila cenzura že ukinjena. Vpokojen je bil vrhovni komandant orožništva general Davidoglu ter se pričakuje, da bodo prihodnje dni odstavljeni nadaljnji visoki uradniki. V zadnjih dneh je prišlo na deželi do več spopadov med kmetskim prebivalstvom in med uradniki bivše vlade. V Akermanu so pretekli prefekta.
Bukarešt, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Člfni romunske delegacije v Berlinu, ki so podpisali pogodbo z Nemčijo, so danes po-
Bethten in madla rjko kraljevsko vpra?an!e
Budimpešta, 14. nov. (Tel. -Slov.«) Danes se je v madjarski poslanski zbornici obravnavala interpelacija demokratskega poslanca Rassava o kraljevskem vprašanju. Poslanec je izjavil, da ga skrbi, ker se že več mcseccv širijo na Madjarskem in v inozemstvu vesti, da hoče madjarska vlada na kakršenkoli način rešiti vprašanje kralja. Opozarja! je na pogosta potovanja nadvojvode Albrechta, ki se vsekakor smatrajo za agitacijska potovanja. Vse to jc s stališča kreditnega in gospodarskega življenja na Madjarskem škodljivo. Nato je takoj odgovoril ministrski predsednik Bethlen in izjavil, da se od leta 1921., ko je prevzel vodstvo vlade, ni moral nič manj kot 35krat pečati z nesmiselnimi vestmi, da pripravlja madjarska vlada nasilno ali nenadno rešitev kraljevskega vprašanja. Vedno je izjavil, da niti zunanjepolitični niti notranjepolitični položaj ni tak, da bi se vprašanje kralja moglo obravnavati kot aktualno. Ponovno je odločno izjavil, da vlada ne namerava rešiti vprašanja niti s pučem niti mimo zakona. Širjenje takih vesti je samo v interesu onih, katerim konsolidacija Madjarske ne ugaja, in širijo jih iz inozemstva sovražniki Madjarske. Službeni tisk sosednih držav bo tudi v bodoče nadaljeval svoje delo. Pripomniti mora, da madijarska vlada noče rešiti vprašanja kralja niti proti zakonodaji niti nenadno, ker vprašanje niti zunanjepolitično niti notranjepolitično ni zrelo za rešitev. — Odgovor ministrskega predsednika se je z veliko večino večino vzel na znanje.
Meksikanska Jisstica"
New York, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Nečak umorjenega generala Obregona, stotnik Jezus Obregon si je presl.rbel vstop v državno jetnišnico v Mexico City, kjer je zaprl morilec generala Obregona ter ga je skušal ustreliti z revolverjem. Razorožili pa so ga, preden je mogel oddati strel. Nekoliko ur pozneje se je potem nečak sam ustrelil.
oblastno imetje 13,867.904 Din. Obrt in trgovina 2,000.000 Nin. Asanacija vasi 2,196.000 Din. Zdravstvo 26,867.768 Din. Socialno skrbstvo 6,010.563 Din. Prosveta 2,120.009 Din. Dolgovi 1,433.693 Din. Preskrbnine 200.000 Din. Razni stroški in proračunska rezerva 2,109.000 Din. Skupno 70,011.306 Din.
S takim proračunom stopa oblastni odbor pred oblastno skupščino, ki bo proračun nedvomno v bistveno nespremenjeni obliki sprejela, ker je proračun pripravljen z največjo vestnostjo in sn nc v njem uvaževale vse želje in potrebe, ki so jih izrazili oblastni poslanci, v kolikor so v prihodnjem letu sploh izvedljive. Ta proračun je obenem program velikega novega dela v oblasti, napoved razveseljivega napredka.
dali poročilo ministrskemu predsedniku Maniu in finančnemu ministu PopoviSu, Kakor piše »Adeverul«, sta oba ministra, ne da bi dvomila o dobrih namenih delegaoije, izjavila, da bi bilo bolje, če bi s podpisom pogodbe počakali, dokler niso dobili informacij od nove vlade. List piše, da so v vladnih krogih razsrjeni radi samolastnega postopanja delegacije. Danes bo ponovno odpotoval v Berlin zastopnik vlade, da se informira o možnostih, spopolniti pogodbe z dodatno pogodbo. Maniu upa, da bo nemška vlada njemu na ljubo plačala dogovorjeno vsoto 75,000.000 zlatih mark naenkrat namesto v treh obrokih. Maniu je dalje prepričan, da bi njegova vlada sploh dobila od Nemčije večje koncesije. Navedeni list poroča, da je posebno nemško poslaništvo v Buknreštu zelo sililo k podpisu pogodbe, dokler je še bila stara vlada v demisijl. Bratianu pa je prepustil podpis pogodbe preudarku delegacije.
Daily Tetegrash nanoveHuie
kompromis med Srbi in Hrvati
London, 14. nov. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« se obširno bavi s Savčičevo akcijo za posredovanje med Zagrebom in Belgradom. List je mnenja, da ima ta akcija velik pomen. V splošnem opisuje naš notranji položaj in pravi, da so Hrvati že za časa Pašiča bili proti centralizmu. List izraža mnenje, da bo prišlo do kompromisa med Hrvati in Srbi in da se bo tako ugled naše države v inozemstvu dvignil.
N -re sno nemško esror*enie
Dunaj, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo velenemška »Wiener Neueste Nachrichten«, ki so blizu tudi strankarskim krogom nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna, so v merodajnih političnih krogih nevoljni radi nove ureditve jugoslovanskega manjšinskega šolskega vprašanja. Ureditev ne pomeni rešitve problema, ker da s stališča manjšinskega prava ne vpo-števa niti primitivnih zahtev. Radovedni smo, kakšni so motivi, ki so mogli pripraviti bel-grajsko vlado do lega koraka. Opozarjajo, da je šla Avstrija slovenski manjšini na Koroškem na roko na res liberalen način in da se tudi v Nemčiji prizadevajo, da zadostijo tam ostalim manjšinam v najširši meri. (Pripomniti je treba, da je še veliko vprašanje, če bo predloženi načrt tudi postal v sedanji obliki zakon. Op. ured.)
Podrobnosti o ®Qto®-lienem parniku „Vestris"
Newyork, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Ponesrečeni pamik »Vestris« je spustil v morje vsega skupaj osem rešilnih čolnov in en splav. En čoln je parnik pri potapljanju potegnil s seboj v globečino, splav pa se je razbil. Število pogrešanih, za katere ni nobenega upanja več, se ceni na 119. Še vedno išče šest ameriških rušilcev, če bodo našli še kake brodolomce. Vrednost potopljenega tovora se ceni na več milijonov dolarjev. Izgubljenih je 1097 poštnih vreč, med njimi deset diplomatskih. Rešeni potniki dolže kapitana, da je prepozno oddal klice na pomoč, da so bili strojni prostori fn III. razred že en dan poplavljeni, da pa je kapitan še vedno manevriral, da bi ladjo vzdržal ne površju. Tudi rešilne čolne so spustili v morje tako pozno, da so se dva do trije po-topiiL
Proti židovskim akademikom. Poročajo iz Peste: Na politehniki je danes rektorat zopet uvedel prisilno legitimiranje, ker so se širile vesti, da se proti židovskim študentom nameravajo izgredi. Posrečilo se je na vseučilišču in na politehniki pravočasno opozoriti židovske študente, tako da so se mogli odstraniti nemoteno. Bilo je samo par neznatnih pretepov.
Krvava LJubljana v zagrebški .Novostih'
Če bi bila vrlina novinarja v tem, da naredi iz muhe orjaškega slona, potem bi prav radi izjavili, da je ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti« naravnost ženialen novinar. Tako mojstrsko je dokazal s svojim poročilom o »krvavih« ljubljanskih demonstracijah, da zna imenitno pretiravati.
Tako poroča cenjeni g. dopisnik, da je policija neusmiljeno tolkla po občinstvu s sabljami, da je nastala po ulicah »nezapamčena tu-čnjava«, da je od udarcev s sabljami ranjenih več omladincev, da so stražniki streljali v maso, da je prostor pred Cosulichem izgledal ko bojno polje, na katerem so padle žrtve, da so ie pozno v noč patruljirali po ulicah stražniki in orožniki, da je Ljubljana izgledala ko v obsednem stanju, da je toliko ranjencev, da policija čuva v strogi tajnosti število ranjencev in aretirancev itd. In da bo slika groze popolna, je zaključeno poročilo v »Vremenu« z drastičnimi besedami, da boj še traja.
Sedaj ve Ljubljana, v kako grozni nevarnosti je bila in kaj vse se godilo na ljubljanskih ulicah. G. dopisniku zagrebških »Novosti« moramo biti za njegovo fantazije polno poročilo res hvaležni. Ker pa smo mnenja, da je v interesu Ljubljane, da se o njenih dogodkih poroča le po pravici, smo žal primorani fantazijo gospoda dopisnika »Novosti« malo pristriči in povedati resnico.
Ta pa je seveda čisto druga, kakor pa jo slika poročilo »Novosti«.
Predvsem moramo ugotoviti, da je krvava bitka zahtevala le dva »ranjenca«. Prvi je bil »ranjen« od udarca sablje. Rana je bila res grozovita, ker je bila ravno koža odrgnjena. Bilo je slišati dosti zabavnih komentarjev, ko se je slišalo, da je ta »rana« ranjcnca spravila na tla.
Drug ega je po nerodnosti nekega demonstranta zadela krogla v nogo. Ni pa šla krogla v meso in ta rana je tako nevarna, da so jo zdravniki ozdravili z obližem.
To so vse rane, ki jih morejo pokazati demonstranti. Pa naj kdo reče, če ni dopisnik zagrebških »Novosti« mojster v pretiravanju!
Sedaj pa o »bojišču«.
Ko so prišli demonstranti pred Cosulich -Line, so bili tam štirje stražniki. Ti so tako vestno vršili svojo nalogo, da so demonstrante zadržali in preprečili, da bi ti vdrli v prostore družbe. Ko pa so začeli demonstranti metati v stražnike kamenje in so bili ti že ranjeni ter bili v resni nevarnosti, so pričeli streljati v zrak, ne pa v maso. Ko pa se je neki demonstrant zakadil v stražnika in ga udaril po rfcki, je temu roka vsled nepričakovanega udarca omahnila in tako ni žel strel v zrak. Tn nastala je ona težka rana, ki so jo ozdravili z obližem.
Samo od prevelike vneme obseden dopisnik je mogel tudi odkriti, da je Ljubljana bila ko v obsednem stanju.
Ni pa seveda videl gosp. Ambrož drugih stvari, ki so tudi omembe vredne. Tako so se n. pr. pojavili po bitki pred Cosulichem tudi komunisti z rdečo zastavo. Seveda so je jadrno pobrisali, ko so ugledali policijo. Tega dokaza, da so se demonstracij udeležili tudi temni elementi, seveda dopisnik zagrebških »Novosti« ni videl.
Sicer pa je vse poročilo silno podobno onemu iz »Jutra«, vsaj po stilizaciji. To pa nas ne čudi, ker so znane ozke zveze dopisnika zagrebških »Novosti« z »Jutrom«. Tako jc tudi vsa stvar malo bolj jasna.
Ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti« se je sicer že večkrat s svojimi poročili proslavil in pred kratkim so morali korigirati njegovo poročilo ljubljanski igralci. Mojstrsko je bilo tudi svoječasno poročilo o Orjuni, toda poročilo o ljubljanskih demonstracijah je prekosilo vse druge, ker je imelo tudi to dobro stran, da je bil žrtev tega poročila tudi g. Svetozar Pribičevič. Na tem uspehu pa zagrebškim »Novostim«, kol odličnemu listu KDK zlasti iskreno čestitamo.
Sicer pa je čisto dobro, če v teh resnih časih skrbe tudi zagrebške »Novosti« za zabavo Ljubljančanov.
f,3wtru" za ktofeuk
Na nesramen napad v včerajšnji štev »Jutra« odgo\«rja celokupno k. a. dijaštvo to-le:
1.	>Jutro« je dokazalo s svojim poročanjem o manifestacijah, da jc destruktiven list. Svojo anaclo-nalnost je razgalilo popolnoma.
2.	K. a. dijaštvo. ki se je složno udeležilo protestnega zborovanja proti neumestnemu načinu postopanja policije izjavlja, da je Jutro« zagrešilo zločin proti slogi slov. akad. mladine.
3.	K. a. dijaštvo zna upoštevati interese države in slov. naroda, zato odklanja vsako insinuacijo iz »Jutrove« okolice.
Kat. akad. dijaštvo je s svojim sodelovanjem dokazalo, da hoče složnega dela. Ako se v bodeče kat. akad. dijaštvo ne bo več udeleževalo skupnih nacionalnih manifestacij, je tega krivo »Jutro<.
Ideologija Jutrac je znana brez vsakega jedra, zato že zdavnaj pomazana ter ne spada niti med staro šaro več!
Radovedni smo, ali je »Jutro? kaj v zadregi ob enotnem nastopu razcepljene napredne omladine na univerzi! Ali je Jutro« kaj v zadregi, ko mora bojkotirati svoje bivše miljence?!
Poznamo Vas, gospoda! Računajte, da smo ml vsi Vaši neizprosni nasprotniki!
Za Akademsko Zvezo: Škarabot Fr..	ilribovšek A.,
tajnik.	predsednik.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma
jasno, Iu in lani mcjjla, milo vreme, južni ve-trovL
Lfnblfanska oblastna skupščina
VCerajšnja seja se je pričela ob 9. dopoldne. V poročilu je predsednik dr. Natlačen navedel med drugim to-le:
Oblastni odbor predlaga skupščini uredbo o lovskih zakupih. Na željo, ki so jo izrazili občinski zastopniki in tudi na željo lovcev samih, se je sestavil ta načrt uredbe o lovskih zakupih. Z njim se izenači lovska zakupna doba in oddaja v zakup v ljubljanski oblasti.
Nadalje predlaga uredbo o lovski škodi. Glede lovske škode so prišle k oblastnemu odboru številne pritožbo posestnikov iz raznih krajev naše oblasti. Spričo teh pritožb sc je ser+nvil ^ričii'>či načrt. V bistvu je to •ačrt neobjavljenega lovskega zakona kranjskega iz 1. iui- ier se s tem izenačuje postopek pri odmeri lovske škode v načelu na način, kakor je že urejen na bivšem Štajerskem, le da se je razširil krog divjačine, za katero so mora poravnati lovska škoda. Vsa težava noveliranja obstoječih predpisov je v tem, da se mora načrt izogniti vsemu, kar urejujejo državni zakoni.
Tretja uredba se tiče zatiranja škodljivo divjačine Glede škodljive divjačine se množe dan na dan pritožbe, da jih lastniki lovišč ne zatirajo, o škcdi, ki jo povzročajo divji prašiči itd., čitamo dan na dan. Prav tako se ponavlja zahteva, naj se zajec, kjer dela škcdo, zatre. Spričo vsega te^.-a predvideva pričujoči načrt v bistvu to, kar je imel že neobjavljeni kranjski lovski zr' on iz leta 1912., raztegujejo pa se na bivšem Kranjskem veljavni predpisi glede roparskih živali Iudi na ozemlje bivše Štajerske.
Za povzdigo živinoreje je smatral oblastni odbor za umestno in potrebno, da nakupi večje zemljišče, na katerem se ustanovi rej-slto središče. Oblastnemu odboru se je posrečilo dobiti za to primerno posestvo in sicer posestvo Ponoviče v litijskem okraju, ki Je last devetih italijanskih državljanov. To posestvo meri okrog 410 ha in sicer 17 ha njiv, 80 ha travnikov, 19 ha pašnikov in 320 ha gozdov. Oblastni odbor predlaga, da se odobri pogodba o nal upu posestva Ponoviče za znesek 1,737.000 Din. Oblastni cdbor se pooblašča, da najame za poravnavo kupnine, za adaptacijo poslopij in za nakup Inventarja posojilo v znesku 3,000.000 Din, ki su mora vrniti v 20 enakih polletnih obrokih.
Nato je predsednik čital predlog poslancev. Vloženi so bili sledeči predlogi:
Posl. Deželak (SLS) in tov. glede regu-lacije Savinje v okraju Laško Posl. Perme (SLS) in tov. glede napeljave električne razsvetljave v vasi Podcrorica, Ganjiče, Mali vrh in Tlake v občini Šmarje. Posl. Jan (SLS) in tov. za nakazilo izrednega prispevka cestnemu odboru Bled. Posl. Križnik (SLS) in tov. glede zgraditve nove ceste Gabrsko, Knezdol, Sveta Planina. Posl. Umnik (SLS) in tov. za napravo dveh rezervarjev za slučaj požara v vasi Naklo.
Nato je prišlo na dnevni red
POROČILO FINANČNEGA ODSEKA.
Odsekov poročevalec dekan Skubic je izvajal: Posl. Poljanšek in tov. so vložili predlog naj oblastna skupščina sklene, da se podeli meščanski šoli na Rakeku redna podpora. Ako bi se sklenila eni meščanski šoli redna podpora, bi potem z isto pravico tudi druge meščanske šole zahtevale redne podpore. Mi pa nimamo sredstev, da bi redno podpirali meščanske šole. Zaradi tega je finančni odbor sklenil, da se ta predlog odstopi odboru, da ga morda pozneje po možnosti uvažuje.
K debati se je oglasil posl. Poljanšek (SDS). Poročevalec Skubic je izjavil, da posamezni odseki absolutno ne morejo razpolagati z denarnimi zneski in podporami, ampak da je to stvar samo oblastnega odbora, ki je eksekutiva naše skupščine. — Predlog finančnega odseka je skupščina soglasno sprejela.
Poročevalec Skubic je nadalje poročal o predlogu fin. odseka, da skupščina odobri
naknp poslopij Kranjske hranilnice in dramskega gledališča.
Predlog je poročevalec obširno utemeljeval. Ne obl. cdbor, ne skupščina nimala svojega doma. Bivši dež. dvorec smo izročili univerzi, sami smo ostali brez doma. Skupščina uživa gostoljubnost ljublj. občine, ki vedno ne more trajati. Zato se je obl. odbor odločil v ta namen nakupiti Kranjsko hranilnico. Sedaj posluje obl. odbor na petih krajih, kar ovira redno poslovanje. Tudi davčni oziri pridejo v poštev. Obl. odbor je za prostore, ki jih sam rabi, oproščen davkov. Kranjska hranilnica kot obl. zavod, si bo moral iskati bolj obljudenih prostorov. Zato je umestno, da obl. odbor prevzame poslopje Kranjske lirrnil-nice v svojo last. Kranjsl a hranilnica je tudi lastnica dramskega gledališča. Denarni zavod ni poklican, da izvršuje tako kulturno nalogo, pač pa ima to nalogo obl. odbor.
Nato se je vršila debata. Posl Tavčar (SDS! izjavlja, da bo glasoval proti predlogu.
Obl. odbornik dr. Adlcšič je v svojem govoru temeljito zavrnil prazne ugovore pesi. Tav"ar'a, ki je dejal, da se je dramsko gledališče zgradilo z namenom, da se dolg svo-ječa«no odpiše. Čas je prehitel namen, ki so ga imeli ob ustanovitvi. Doba do prevzema Kranjske hranilnice je bila prekratka in se zato prejšnji dolgovi niso mogli odpisati ter se dejansko tudi niso odpisali. Prvi prevze-malci tega niso mogli storiti, ker niso imeli nobene ingerence na odpis. Do tega očitka je naimanj opravičen Tavčar in njegov klub
Kranjsla hranilnica je danes v lasti ljublj. oblasti. Torej ne gre za nakup^ tuje lastnin«, amnnl; zn formelen prenos od Kranjske hranilnice na ljublj. oblast. Dramsko gledališče mora imeti za gospodarja tistega, ki zanj skrbi. Denarni zavod ni zato, da vzdrzu-
je poslopja, najmanj pa kulturna poslopja. Očita se, da hoče oblast dovoliti dohodke zato iz davkov. To je navidezen očitek. Poslopje se bo vzdrževalo na način, kot je vpeljan pri opornem gledališču, to je, z taksami na gledališke vstopnice. Oblastni odbor bo vzdrževal poslopje brez obremenitve ljudstva. Vzdržujejo naj ga tisti, ki imajo od gledališča neposredno korist.
Nato je dobil besedo posl. Zupančič (SKS). Njegov govor je bil zelo demagoški. Bil je poln nekvalificiranih napHnv na Kranjsko hranilnico. Govoril je proti nakupu dramskega gledališča. Njegov govor je izzval odločen odpor pri poslancih večine. Ko se je v blatenju Kranjske hranilnice povzpel do stavka, da nima opozicija v ta zavod nobenega zaupanja, da bi še dalje vlagala denar, mu je dr. Adlešič odločne zaklical: »Mi boma zahtevali odgovor na napade na Kranjsko hranilnico. Tukaj ne gre proglašati bojkota proti denarnemu zavodu, ki smo ga vsi sprejeli!« Z ozirom na napade na Kranjsko hranilnico je moral predsednik poklicati poslanca Zupančiča k redu. Zupančič je v svoj govor vpletel več cvetk. Ena izmed mnogih je n. pr : »Vi niste večina!« (Mazovec: ^Seveda ne! Večina je SKS k)
Posl. Avscnek (SLS) je podal o vsej zadevi stvarno pojasnilo. Preje j? upravljal Kranjsko hranilnico odbor, ki je bil sestavljen iz vseh slovenskih strank. V teku šest do osem let, ko je imel ta edber upravo v rokah, jo bila Kranjska hranilnica večkrat ' precenjena v najrazličnejših časih. Cenitve j so bile soglasno odobrene. Dotično cenitve j smo smatrali za verjetne in odgovarjajoče de- j janskemu položaju ter se pri naših cenitvah j opirali nanje. Mislili smo, če je prejšnji cd- j bor, ki je bil sestavljen iz vseh strank, so- i glasni s prejšnjimi cenitvami, no meremo iz- | podbijati teh cenitev. Zato ne moremo rozu- i meti, zakaj se sedaj opozicija bori proti tem i cenitvam, /adnja cenitev se je izvršila tik ; pred prodajo. Poslanec Tavčar je pravilno re- ; kel, naj bi se dramsko gledališče vzdrževalo j h lastnih sredstev. Jaz bi to podpisal, če bi j bila bivša uprava ta lastna sredstva pustila. Toda bivša uprava je sklenila, da se cen- ! tralna uprava likvidira in da se razlika med aktivami in pasivami razdeli. Prevzeli smo premoženje, ker se aktiva krijejo s pasivami. Tudi tihe rezerve ne pomagajo, ker so šanse li. pr. pri Slavenski banki trhle. (Živahni klici pri večini: »Evo, tu imate. Sedaj govorite. Vi
pn
sle gospodarili pri Slavenski banki. Pri njej ste imeli odločilno besedo.«) Če bi bila bivša uprava pripravljena vrniti sredstva, ki smo jih morali razdeliti ob likvidaciji in jamčiti približno vsoto iz konkurzne mase Slavenske banke, izjavljam v imenu uprave, da prevzamemo gledališče in da črtamo, kar se je tukaj vstavilo za gledališče.
Poročevalec Skubic je kratko zavrnil ni-čeve ugovore opozicije, ki demagoško kriči. Če bi večina gledališča ne kupila, bi nas zmerjali z nazadnjaki; ker ga pa kupimo, smo zanravljivci. Ker je nakup za Ljubljano velika pridobitev, izraža nado, da bo opozicija glasovala za.
Pri glasovanju je bila pogodba sprejeta. Proti je glasoval posl. Bukovec (SKS).
Nadalje je skupščina soglasno odobrila nakup travnika pri bolnici v Brežicah za 50.000 Din Pridobil bi se prnster za razširitev bolnice. Kupnina se krije iz posojila.
POROČILO ODSEKA ZA UREDBE
Poročevalec Č e s n i k je najpreje poročal o uredbi glede pobiranja občinskih taks.
K debati se ni oglasil nihče. Uredba je bila sprejeta soglasno.
Nato je poročevalec Česnik poročal o uredbi o pobiranju samostojnih občinskih naklad na pivo in žgane pijače.
Ta uredba je bila že enkrat od oblastne skupščine sklenjena. Veliki župan pa je njeno razglasitev ustavil, ker bi bila z njo razveljavljena naredba deželne vlade, ki je bila 1. 1921. proglašena kot zakon. Državni svet je ustavitev proglasiive potrdil. Ker pa določa uredba spremembe, ki se tičejo le ene oblasti in ker vsebuje letošnji finančni zakon pooblastilo, da sme oblastna skupščina izpre- i minjati celo vrsto naredb bivše deželne vlade j in je med temi tudi uredba o pobiranju ob- ! Činskik taks, je skupščina upravičena sprejeti 1 predlagano uredbo. Ta je dobesedno enaka i prvi.	j
Za pobiranje samostojnih občinskih na- | klad na pivo in na žgane opojne pijače so ve- \ ljali pred uvedbo zakona o državni trošarini j predpisi, ki jih je vseboval ukaz bivše deželne vlade za Kranjsko s tostvarnimi kazenski- ! mi sankcijami.
Ko se je zakon o državni trošarini razširil ua vse oblasli kraljevine SHS, je prestal i veljati prejšnji dohodarstveni kazenski zakon, ki je določal v § 6, da se nanašajo predpisi, j ki se morejo kršiti z dohodarstveni m i prestop- j ki, tudi na užitnino in na doklade k užitnini, i prav tako pa tudi na samostojne občinske na- ; klade na navedene trošarinske predmete.
Zato je nujna, dejanska potreba, da se z uredbo oblastne skupščine zopet uvedejo kazenske sankcije za prikradbe občinskih treša-rinskih doklad in naklad.
Uredba, ki jo predlaga oblas!ni odbor, vsebuje določila iu kazenske sankcije glede pobiranja samostojnih občinskih naklad na pivo in žgane opojne pijače. Za podlago osnutka se je vzel ukaz bivše deželne vlade za Kranjsko.
Uredba ne vsebuje določil o pobiranju do- j klad na vinske pijače in tostvarnih kazenskih j sankcij, ker so te doklade akcesorij k držav- t ni trošarini in jih pobirajo državni finančni j organi po predpisih zakona o državni troša- j rini.
Uredba je bila brez debato soglasno sprejela.
Za tem je prišla v razpravo nredba o ribarstvu.
Poročevalec Oblak je navedel razloge, znkaj je nastala ta uredba, ki se je izdelala ob sodelovanju ribiških strokovnjakov in Slovenskega ribarskega društva. Radi tesnosti državnega zakona se niso mogle vpoštevati vse ljudske želje, ker bi sicer prišli v nasprotje z državnim zakonom. Oblastni odbor bo prevzel v zaščito nekatere okraje in tako omogočil izvrševanje tega športa, po katerem je često povpraševanje. To bo tudi v veliko korist tujskemu prometu. Pri glasovanju je bila uredba soglasno sprejeta.
Nadalje je prišel v razpravo predlog odseka za uredbe
glede priklopitve občin Hotif in Konj k Litiji.
Odsekov poročevalec Jarc je poudaril po!robo priklopitve vseh občin. Za združitev je navajal predvsem gospodarske razloge, ki govore za ustvaritev čim večje in finančno močne oi>5Lne.
Nato je bila debata. Poslanec P u c (SDS) je izjavil, da bo glasoval proti.
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
irpentins

Poslanec Lebinger (SLS) v obširnem govoru podrobno utemeljuje potrebo po zdru-i žrlvi teh občin z gospodarskega stališča. Ko so se te občine ustanavljale, niso bile gospodarske razmere take, kakršne so danes. Takrat ni bilo ne tovarn nc železnic. Danes so se pa gospodarsko razmere tako spremenile, da nujno silijo k združitvi. Poudarja, da je združitev predlagana le iz gospodarskih razlogov in nima nobenih političnih tendenc Pravi, da riskira, da bo prišla pri združitvi SLS v manjšino, kar pač dokazuje, da ima SLS pred očmi edino gospodarske interese občine, i
Nato je govoril poslanec Bukovo c (SKS).
Poslanec P1 a ni n a iz kranjskega okra-; j,a pozdravlja predlog za združitev celih občin, j Navaja kot zgled, kako naj se občine ne zdru-i žujejo, Kranj in Stražišče. Pod Žerjavom se je ! bogatejši del stražlške občine amputiral in priključil kranjski. Tisti del pa, ki ne moro i živeti samostojno gospodarsko življenje, se jo . pustil samos.ojen.
Poročevalec Jarc zavrne Pucov očitek, da skupščina ni upravičena sklepati o združevanju občin in navaja tozadevne predpise zakona o samoupravah in občinskega reda za j vojvodino Kranjsko.
Pri glasovanju je bil predlog odseka sprejet z večino glasov.
Predsednik je prečital predlog oblastnega odbora v zadevi jamstva hidroelektrične centrale v Žireh. Daljo jo prečital vprašanje poslanca Puca in tovarišev na velikega župana glede nastopa policijo ob manifestacijah dne 12. novembra. Vprašanje je izročil velikemu županu, da ob priliki nanj odgovori.
Nato je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja bo v petek 16. novembra ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in poročilo finančnega odseka in proračun. Včeraj popoldne in danes zborujejo odseki.
W1MPASSBR[G snežni Čevlji, so sBdravfu v naivečjo zaščilo
Pred dežjem Vas varjejo, snegom,, pred mrazom še osofeilo.
Maksim Gorkij:
Okroglo okno moje celice je držalo na dvorišče jetnišnice. Bilo je zelo viseko od tal, a če sem pristavil k steni stol in stopil nanj, sem mogel videti vse, kar se je godilo na dvodišču. Nad oknom so si pod pomolom strehe naredili golobje gnezdo, in kadar sem slučajno pogledal iz okna na dvorišče, so grulili nad mojo glavo.
Imel sem zadesti časa, da sem se mogel s svoje vzvišene točke seznaniti s prebivalci ječe in vedel sem, da je najbolj veseli človek sredi njenih mračnih in sivih stanovalcev imenuje Zazubrina.
To je bil krepak in debel fant z rdečini obrazom in visokim čelom, izped katerega so bliskale velike, svetle oči.
Svojo čepico je nosil na tilniku, ušesi sta nekako smešno štrleli od njegove obrite glave, vezi od ovratnika na srajci ni nikoli zavezoval in iz vsakega gibljaja njegovih mišic si mogel spoznati v njem dušo, ki je nesposobna za ma-lodušje in razdraženost. Zmiraj pripravljen za smeh in hrup, je bil mnbk jetnišnice; vedno ga je obl-^žala množica sivcoblečenih tovarišev, ki jo je spravljal v smeli in kratek čas z raznimi burkastimi domisleki in tako krajšal s svojim iskrenim veseljem žalostno in dolgočasno življenje ...
Nekoč se je prikazal iz cclicc na sprehod s tremi podganami, ki so bile zvito vprežene na vrvicah. Zazubrina je tekal za njimi po dvorišču. kričeč, dn se vozi s trojko; podgane so cd njegovih krikov pobesnele indivjale na vse strani, a glcc
Očividno jc smatral, da mora služiti izključno razveseljevanju ljudi, in da bi to dosegel, ni ničesar opustil. Včasih je njegova iznajdljivost zavzemala krute oblike. Tako je nekdaj prilepil z neko stvarjo k steni lase malega arestanta, ki je dremal na zemlji, sedeč pri tej steni, in potem, ko so sc lasje prisušili, ga ' nenadoma zbudil. Mali je brzo skočil ""
jc
na
:tn;ki so se sn:e:n
gledaje na tega debelega človeka trojko.
kot otroci, in njegovo
noge, se prijel s tenkimi in suhimi rokami za glavo i; padel jokajoč na tla. Arestanti so se smejali in Zazubrina je bil zadovoljen. Pozneje — videl sem to iz okna — je tolažil malega, ki je bil pustil na steni precejšen kos svojih las ...
Razun Zazubrine je bil v zaporu še en favorit, rdeč in debel maček, majhna od vseh razvajena, igračasta žival. Kadar so šli na s>re-hcd, sc ga arestantje vsakokrat kje ujeli in se dolgo bavili ž njim, dajajoč ga iz rok v roke, te-kaje za njim po dvorišču in dovoljujoč mu, da jih jc praskal po rotaIi in obrazih, ki so se raz-življali cd igre z razvaiencem.
Kedar se je pojavil maček, jc odtrgni! zanimanje za Zazubrino in poslednji ni mogel ' i-ti zadovoljen s tem zapostavljanjem Zazubrina ie bil a rt;.s t in ket artist je bil nesorazmerno svoji nadarjenosti semoljuben. Kedar je bila njerova publjka navdušena za mačka, je cstal sam, se usedel na dvorišču kje v kot in odtod opazoval tovariše, ki so ga pozabili c-b trm času. Opazoval sem ga iz svojega okna in čutil vse to. česa je bila polna njegova duši ob teh trenutkih. Zdelo sc mi jc neizbežno, da ho Z p zu brin a ubil močita pri prvem ugodnem slučaju in bilo mi jc ,:al veseleča arestanta. Stremljenje človeka, da ie središče splošnega zanimanh ljudi — je zaiti pogubno. ker nič nc ubija duše tako brzo koi želja, ljudem ugajati.
Kedar sediš v jcci, se zdi celo življenje plesni na njenih stenah zanimivo; razumljivo je zato zanimanje, s kan.rim s^m zasledoval malo dramo v nižini, to ljubosumnost človeka do mačka in razumljiva jc nestrpnost, s katero sem čakal razplctka. Nastopil je in sc odigral. To je bilo tako.
Nekega jasnega solnčncga dne, ko so sc arestantje usipali iz celic na dvorišče, je zagledal Zazubrina v kotu dvorišča vedro zehne barve, ostavljeno cd barvarjev, ki so bar/ali strehe jetnišnice. Sel je h njemu, malo pomislil nad njim, vtaknil prst v barvo in si namazal brke z zeleno barvo. Ti zeleni brki na njegovem rdečem tbrazu so vzbudili splošen smeh. Neki mladič se je hotel okoristiti z idejo Zazubrine in si jc tudi začel barvati gornjo ustnico, a Zazubrina jc vtaknil roko v vcaro in mu spretno zmazal ves obraz. Mladič je sopihal in stresal glavo, Zazubrina je plesa! okrog njega, a občinstvo sc jc smejalo, podžigajoč svojega zabavnika z vzpcdbujcvalnimi vzkliki.
Ravno ta trenutek se jc na dvorišču pokazal rdeči maček, šel je po dvorišču, nc da bi se posebno žuril in gracijozno dvigajoč noge se je pomikal s kvišku dvignjenim repom ter sc očividno ni niti malo bal, da bi padel pod noge množici, ki je besnela okoli Zazubrine in zmazanega mladeniča, ki je na vse pretege hitel odstranjevati z dlanmi lepko zmes olja i:i zelenine z obraza.
—	Bratci! — jc vzkliknil nekdo. — Miško je prišel.
—	A poredni Miško!
—	Mačka so ujeli in sel jc iz rek v rok. od vseh ljubkovan.
—	Glej, kako se je nažrl! Kako debel trebuh ima.
IT
/ /
aj/e novega.
Koledar
Četrtek, 15. novembra: Leopold, Jedert,
Evgenij.
Osebne vesti
-k Za kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu je imenovan g. Josip Plan-t a r i č , župnik in dekan v Trebnjem.
k Podeljena je župnija Velike Poljane pri Ribnici g. Ivanu N o č u , župniku v Železnikih.
k Duhovniške spremembe v lavanlinski škofiji. Za kaplana k Sv. Petru pod Svetimi gorami pride Štefan Stiper, za prvega kaplana v Slovenski Bistrici Ivan Soline, za drugega kaplana istotam pa Franc Klasinc.
k V naše državljanstvo so sprejeti Jožef De-Zordo, Žagar iz Glažute, Dragotin Ma^er, trgovec iz Slatine in Valerija Urban, ueiieljica iz Sv. Pavla.
k Pri usposobljenostih izpitih, ki so se vršili na moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja . Doklerja v času od 5. do 13. novembra, so biLi usposobljeni: Baltesar Viljem, Ctemente Edvin, Deržaj Edvard, Krepek Karel, Me-hora Drago, Mizerit Martin, Piresnič Ivan, Porko Ivan, Primožič Alojz, Strah Anton, Suhadolc, r e er, Šilovinac Pavel, škrbic Mirko, Šlibar Martin Štrus Franc, Tavčar Ljudevit, Tavžetj Josip, Vidmar Friderik, Zdešar Henrik, Zehrer Vilibald. Zalohar Ciril. — Ambrožič Angela, Ambrožič Branka, Bajii Vera (z odliko), Bartol Ana, Blejec Katarina, s. Dovič Pavla. Drobnič Angela, Dubrovič Angela, s. Fras Frančiška (z odliko), Grim Gabrijela, lile-bec Kati, s. Hutter Zofija, Jernejčič Vida, Kalan j Marija, Kete Antonija, Klemenčič Julija, Klenko | Aurelina. Kmet Gabrijela. Kocijančič Vida, Košar ■ Ivana, Križnar Vilma, Križni? Rottman Vilma, Lah- ; Gross Ida, Lukovšek Ivana, Macak Božena, Merhar Cirila, Nagu Miroslava, Pahor Marija, Pajek Jožefa, Paiernosler Marija, Pavletič Erika. Perko-Torelli Franja. Peteiin Slarija, s. Piškur Angela, Podboj Ljudmila, Pucelj Angela. R.-mzinger Ana. Kape Ana, Repič Ivana, s. Sajtl Agata. Skok Amalija, Skulj Andrija, Svetel Elizabeta, Skerlj Eva (z odliko), šušterš:.č Josipina, šušteršič Marija, Trtnik Veko-slava, Vardjan Vida, Vezdir Ana, Zebre Rozanda, Z en Danica in Žen Vladimira.
Ostale vesti
k Razpis župnij. Razpisani sta po okrožnici župniji: Trebnje in Železniki. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 6. decembra.
k Koliko je v naši državi humanističnih
gimnazij. Do pričetka šolskega leta je bilo v naši državi osem humanističnih gimnazij, in sicer tri v Sloveniji, dve v Zagrebu, po ena v Srem sluh Karlovcih, Splitu in Dubrovniku. S pričetkom letošnje ga šolskega leta so se pa i otvorile še tri, in sicer kot paralelke na realnih gimnazijah v Subotici, Novem Sadu in Sarajevu.
k Cene grozdja v Belgradu. Grozdje se prodaja v Belgradu po znatno nižjih cenah nego v Ljubljani. Prav dobro grozdje se je v oktobru dobilo že po 3 Don za kilogram, v novembru pa po 4 Din. Seveda pa dobite tudi dražje grozdje, tudi po več nego 10 Din kilogram; cena je seveda v posameznih delih mesta, tudi v posameznih prodajalnah precej različna. V Smederevu se je prodajalo v oktobru grozdje za vino na debelo po 1.50 Din; prvovrstno grozdje za izvoz jc bilo seveda nekoliko dražje. Vsekako je bila cena grozdju v Ljubljani letos presenetljivo visoka.
* Razširjava selske dostave v Vidmu (Dobrepoljah). Selški pismonoša videmske pošte dostavlja v Kompoljah, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Pomožna poŠta v Kompoljah je pa prenehala dostavljati.
k Brezplačni vajenci Poštni minister jc naročil ravnateljstvu, da ne sme več dovoljevati brezplačnega prakticiramja, ker sedanji pravilnik o sprejemanju in praktidranju za uradnike p. b. 1. stroke honoriranih aH brezplačnih praktikantov ne pozna.
Otrok utonil
V ponedeljek, dne 12. novembra t. 1., je šel posestnik Anton Basaj z ženo Frančiške iz Suhe pri Predosljih v Kranj, kjer je bil tržni dan ter izročil štiriletnega sina Ivana, eno in polletno Marinko in štiri mesece staro Rozko v varstvo služkinje Miine Stare. Med 14 in 14.30 je Starelova radi gospodinjskih poslov opustila nadzorstvo nad Otroci. Pri tej priliki je štiriletni Ivan ušel iz hiše in tekel k poleg hiše tekočemu potoku Belca in se tam igral. Zdi se, da se je tam igral z otroško puško, katera pa mu je padla v vodo in se ob obrežju zapieila v tla. Otrok je segel po puški, izgubil pa je ravnovesje in padel v vodo, iz katere se ni mogel več sam rešiti. Voda ga je nesla 150 m daleč do očetovega mlina, kjer se je ustavil že mrtev na vodnih grabljah pred mlinom. Ko je Staretova pogrešila otroka, ga je šla takoj iskat po vasi, ker ga pa tam ni našla, ga ;je iskala tudi ob potoku in ga končno našla mrtvega pred mlinom. Odnesla ga je domov ter o nesreči takoj obvestila stariše.
Bik - vrtnar in kuhar
Mnogo strahu in smeha je povzročil te dni v Ormožu hudomušen bik, ki je ušel mesarju. Najprej se je poizkusil v vrtnarski umetnosti in je pohodil sosedov vrt ter prevrnil ograjo. Nato je na begu pred smrtjo smuknil v hišo gospe Petovarjeve in šel po stopnicah v prvo nadstropje. Vse je kazalo, da hoče v pisarno finančnega oddelka, pa gospodje v pisarn! so naglo zabarikadirali vrata z mizami in stoli in splezali po lestvi na cesto. Takega revizorja bi se vsakdo prestrašil. Pogumen bik je šel nato povohat v kuhinjo gospe Petovarjeve, pa k sreči ni ničesar razbil. Zatem si je privoščil sprehod po hodniku, pa pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno. Spodaj pa vedno večja gruča radovednežev, ki so se vselej z velikanskim hruščem razpršili, kadar je bik dostojanstveno pogledal skozi okno. Par pogumnih moških je prislonilo lestvo, da bi zadeli žival s sekiro ali jo ustrelili z revolverjem, pa junak se je spretno odmikal. Končno se je le posrečilo ujeti ga in vsega spehanega izvleči iz hiše.
*
k Smrtna nesreča. Na novomeškem kolodvoru je povozil pri premikanju vlak železničarja Filipa Šemerla. Ponesrečenca so prenesli v bolnico v Kandiji, kjer je kmalu nato umrl.
Nesreča rudarja. Včeraj se je zgodila v rudniškem revirju v Zagorju nova nesreča. Zasulo je okrog 251etnega rudarja Jožeta Brvarja. Nesrečo so menda zakrivile nezadostne varnostne naprave. Dobro bi bilo, če bi rudarsko glavarstvo izvršilo natančno preiskavo; da bi se vendar enkrat uredile razmere.
k Velik vlom v cerkveno blagajno v Novem Sadu. V noči od nedelje na ponedeljek
se je izvršil na najbolj prometnem kraju No-

—	Glej, kako hitro raste'
—	Praska, hudiček!
—	Izpusti ga! Pusti naj sam skoči...
—	Na, podstavil bom hrbet... Skoči Miško!
Okoli Zazubrine je bilo prazno. Stal je sam, otirajoč s prsti barvo z brk, in pogledoval je mačka, ki je skakal po plečih in hrbtih arestan-tov. To jih ^e vse zelo zabavalo in smeh je zvenel neprestano.
—	Bratci! dajte, pobarvajmo mačka! — je zadonel glas Zazubrine. Zvenčal je kot Za-zubrina, predlagajoč to zabavo istočasno in prosil, da bi jo odobrili.
Množica arestantov je zašumela.
—	Če ne bo od tega poginil! — se je nekdo oglasil.
—	Od barve? Pojdi no!
—	Začni, Zazubrina! Hitro pobarvaj! Sirokopleči mali z ognjeno-rdečo brado
Je vzkliknil navdušeno:
—	Ta vražji prebrisanec si je nekaj izmislil. Zazubrina je že držal mačka v rokah in
sel z njim k vedru z barvo.
Bratci, sem poglejte vsi... je pel Zazu brina:
kak se maček veseli, da bo zelen sebi v slsvo mi pa p tešimo v zabavo.
vega Sada velik vlom. Do sedaj Se neznani
vlomilci so vdrli v pisarno pravoslavne cerkvene občine, vlomili v jekleno blagajno in odnesli 44.000 Din gotovine. Vlomilci so prišli v pisarno iz stranske ulice. Vrata so odprli s ponarejenim ključem ter se nato lotili blagajne, v katero so vrezali veliko luknjo ter pobrali ves papirnati denar, dočim »o kovani drobiž v znesku 350 Din pustili nedotaknjen. S plenom pa še niso bili zadovoljni, kajti načeli so še drugo blagajno, pa jih je pri delu najbrže kdo zmotil. Od ukradenega denarja je bilo 4000 Din last cerkvene občine, 40.000 Din pa last blagajnika Milana Popoviča, Da ne bi pustili nikakih prstnih odtisov, so vlomilci nato blagajno brisali s suknjo blagajnika, ki ije visela v sobi. Za vlomilci manjka vsaka sled. Policija domneva, da so ta vlom izvršili isti vlomilci, ki so pred tedni izvrSili večjo tatvino v Pančevu.
'k Boj tihotapcev s finančnimi pazniki. Blizu Broda na Savi v Slavoniji je prišlo te dni do krvavega spopada med tihotapci in finančnimi stražniki. Kmet Stjepan Vidakovič iz Zadubravja je hotel s svojim sinom Vinkom, ki je bil na vojaškem dopusta, z vozom utiho-tapiti večjo množino žganja v Brod. Zmenjena sta bila, da bosta vsakega finančnega paznika, ki ju bo ustavil, ubila. Res je oče navalil s sekiro na finančnega podpreglednika Miko Crevarja, ki je hotel pogledati, kaj peljeta z vozom, sin pa z vojaškim bajonetom. Sele, ko je krogla iz paznikovega revolverja predrla očetu nogo, se je pomiril še sin in prepeljal očeta v bolnišnico, žganje pa na finančno upravo.
k Iinda nesreča železniškega kurjača. Na
železniški progi Osijek—Dalj se je pripetila predvčerajšnjem huda nesreča. 251etni kurjač Anion Bolgar sc je pri delu sklonil predaleč iz lokomotive. Pri tem je z vso silo zadel ob telefonski drog. Kurjač je omahnil raz lokomotivo ter obležal nezavesten s smrtno nevarnimi poškodbami.
* Beg na smrt obsojenih zločincev. V torek ponoči sta iz sodnih zaporov v Sibeniku pobegnila 27letni Todor Medič iz Bjeljine in 421etoi Božo Vujovič iz Biograda ob morju. Medič je bil pred meseci obsojen od porotnega rodišča v Sibeniku na smrt na vešalih radi neštetih zločinov in ropov, pozneje pa je bil po-miloščen na dosmrtno ječo. Te dni bi ga morali prepeljati v kaznilnico v Lepoglavo. Tudi Vujovič je obsojen na smrt radi detomora, vendar pa je bil predlagan v pomilostitev na 10 let ječe. Se preden pa je bil pomiloščen, je že pobegnil. Oba zločinca sta spala v skupni celici in dosedaj še niso mogli ugotoviti, kako sta mogla pobegniti in kam sta pobegnila.
k Mesto spraTe smrtna rana. V bolnico v Srcmski Mitrovici so pripeljali ranjenega Aco Iliča, zidarja iz Čakovca. Ilič fe prišel iz Belgrada v vas Vrčkovce, kjer se je sešel s svojim bratom in ga povabil v gostilno. Tja je prišel tudi Ivan Karač, s katerim je bil Ilič že pet let v sovraštvu. Iličev brat je pozval
KINO DVOR Tel. 2730
Danes nepreklicno zadnji dan:
„KraU kraljev"
Film, katerega mora vsak kulturni človek videti I
Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri
prašek na noževi špici po obedu preprečuje vse
2blod£ne solezmi
V lekarnah 1 zavoj s točnim navodilom Din A'—
Zagrmel je izbruh smeha, arestantje so se odrivali z boki in stopili narazen, — videl sem, kako je Zazubrina prijel mačka za rep in ga omočil v vedro in poskakujoč pel:
»Mirno stoj iu se ne suči, botra krstnega ne muči!«
Krohot se je razpalil. Nekdo je vriščal s tenkim glasom:
—	O-oj-j primaruha, Juda brez trebuha!
—	O, vsi svetniki! — je vzdihoval drugi.
Davili so se od smeha, prišli so iz sape,
smeh je krivil telesa teh ljudi, jih zgibal, stresal in se krohotal v zraku — mogočen, ne-skrben, vedno je naraščal in postajal skoro histeričen. Iz oken ženskega poslopja so zrli na dvorišče smehljajoči obrazi v belih rutah. Paznik se je naslonil k steni in, držeč se z obema rokama za debeli trebuh, spuščal iz sebe v salvah zaporedoma basoviti smeh, ki je dušil.
Smeh je razkropil ljudi na vse strani okoli vedra. Zazubrina je izvajal z nogami čudovite nmcfnosti, hodil jc čepeč in zraven pel
Siva mačka je enkrat v drvarnico hodila spat, od nje je sin rdeč rojen, a danes je posta! zelen.
Dalje!
Karača, naj se spravi z bratom, toda Karač je potegnil nož in ga zabodel Iliču v trebuh ter pobegnil. Ilič je smrtno ranjen in najbrže ne bo okreval.
*	ČEŠKI POUČNI TEČAJI. Za le tečaje je splošno zanimanje. Saj so naši stiki z brati Čehi vedno bolj prisrčni in pogosti. Za češki jezik se zanimajo zlasti oni, ki se bodo drugo leto udeležili proslave iisočletnice sv. Venče-slava (Vaclava) kralja češkega v Pragi. Za pouk češčine bo izborno služila knjiga *češld učbeniki, ki jo je sestavil prf. Zpevak, za Slovence priredil prof. Janko Orožen. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja vezana 00 Din, broširana 40 Din. Vsem, ki obiskujejo češke tečaje, to slovnico toplo priporočamo.
k OBVESTILO. Tretja številka dijaškega lista »Mentorja«, ki izide te dni, bo prinesla med drugim dramaličen prizor iz dijaškega življenja, primeren za vprizorilev v šolah ob proslavi zedinjenja dne 1. decembra. Obveščamo vodstva srednjih in meščanskih šol, da smo dali napraviti nekaj posebnih odtisov le igrice in rabimo vodstva, ki nameravajo igro vprizoriti, naj jih takoj naroče. Izvod stane 2 Din. — Uprava »Mentorja*, Ljubljana, Gradišče 4.
k SANITOL za desinfekcijo za časa nalezljivih bolezni dobite v vseh lekarnah in drogerijah.
■k PRI PREHLAJENJIH, hripi, vnetju vratu, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-JoseJ< grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraz-njenje Črev. Po izjavah vseučilišlcih klinik se odlikuje >FRANZ-JOSEF« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
★	GRADBA NOVE TO VARNE! Splošna stavbna družba Maribor-Tczno bo postavila za svojo tvornico vijakov in zakovic, katera je bila do sedaj nameščena v enem delu delavnice za mostovne konstrukcije, novo zgradbo, katera bo omogočila odgovarjajočo ureditev teh proizvodnih panog. Z gradbo se. je ie začelo.
Ne asormjidiflte
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rofina, Ljubljana.
-- ^-vvij, vrag te vzemi! jc vzdihujoč vzkliknil ognjeno rdeči bradač.
Cfuhlfana
Hočna služba lekarn
Nočno službo opravljata Piccoli na Dunajski ccsti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. *
G Delavski shod priredi Delavska zveza v Ljubljani drevi v dvorana »Rokodelskega doma« v Komenskega ulioi. Na shodu poročajo: narodni poslanec Fr. Krcmžar in oblastni delavski poslanci Arnež, Križnik in Majeršič. Tovariši delavci, zberite se v velikem številu I Pripeljite s seboj svoje sobojevnike! — Delavska zveza.
O Tisk je največja svetovna sila sedanje dobe. Kako razsežno je njegovo kraljestvo, je kaj lepo pokazala letošnja razstava Pressa v Kolnu. Na prihodnjem prosvetnem večeru v petek 17. t. m. ob 8 bo predaval o tej razstavi g. Martelanc, kateri si je dalj časa ogledoval to razstavo, katero so posetili tudi izletniki Prosvetne zveze, ki so šli na obisk k našim izseljencem v Westfalijo, Predavanje bodo pojasnjevale skioptične in filmske slike iz tega potovanja.
O Klub občinskih svetovalcev SLS se je
na novo konstituiral sledeče: Načelnik obč. sv. Miha Krek, podnačelnik obč. sv. dr. Jos. Jerič, tajnik obč. sv. Met. G o 1 m a j e r.
O Komunistične špekulacije z demonstracijami. Spložno vznemirjenje, ki je vladalo v ponede-lje in torek v Ljubljani, so hoteli izrabiti tudi komunisti. V pričakovanju, da pride v torek do burnih spopadov s policijo, se je zbralo zvečer na koncu Miklošičeve ceste kakih petdeset mladih fantov, ki so demonstrirali proti policiji, obenem pa metali razne lepake i. veleizdajalsko in proti državi in njenim predstavnikom hujskajočo vsebino. Policija je demonstrante takoj razpršila in letake za-plenila. Policija je včeraj zjutraj aretirala v predmestjih kakih pet mladih komunistov. Aretiranoe so prepeljali z zelenim vozom v policijske zapore v justični palači, kjer bodo počakali nadaljnjih ukrepov. Politični oddelek policije preiskuje 9edaj, če so bili komunisti tudi med izzivači dogodkov v ponedeljek zvečer na ljubljanskih ulicah.
© Nova imena ljubljanskih ulic. Na seji občinskega sveta v torek 18. t. m. je bilo sprejelo poročilo gradbenega odseka, da se dajo nekaterim ljubljanskim ulicam nova imena in s« imenujejo tudi nove ulice, ki so bile doslej brez imen. Kette-Murnova cesta bo odslej šmartinska cesta. Pra-žakova ulica izgubi svoje ime in bo od sedaj dalje le jKvIaljšana Slomškova ulica. Pražaku bodo dali sedanjo Dvofakovo ulico, ki bo odslej Pražakova ulica. Mahničeva cesta izgine in bo j>os1aIa le podaljšana Blei\veisova cesta. Prehod iz Pogačavjeve-ca trsa med stolnico in škofijsko palačo bo nosil
Volitve v SSL0
Vsak narod išče najiočnejšega izraza svoji življenjski sili. Kakor zida stavbe svojemu telesnemu življenj u, tako teži joo svoji končni kulturni stavbi. Za nas je io univerza. Una ni samo člo-večanski hram objektivnega stremljenja, marveč je tudi kulturna kupola celotnih narodovih hotenj. Za nas slovenska univerza ni poslopje učenih knjig in profesorjev, marveč je celoten življenjsko-tostran-ski izraz slovenstva. Zato unherzo radi sebe in naroda, pa tudi radi človeške kulture ljubimo iu le v tej osvetljavi ji dajemo vso dragoceno bubezen katoliške akademske mladine.
ime »Ulica 20. septembra- v spomin žalostnih dogodkov, ki so se pripetili tu dne 20. septembra 1908. Dosedanja župnijska ali Semeniška ulica postane Dolničarjeva uiica. Križišče Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste bo nosilo odslej ponosno ime Napoleonov trg. Bivši Turjaški in sedaj Marksov trg dobi zopet staro ime Novi trg. Da pa oslane v Ljubljani še nekaj spomina na slavo Turjačanov, dobi dosedanja Knežja ulica ime Turjaška. Nove ulice dobe naslednja imena: Pod gozdom, Jezerska, Srbska, Kosova, Dravska, Ljudevita Posavskega, Samova, Hctimirova, Kettejeva, Podjunska, Murno-va, Sv. Krištofa, Valjhunova, Delelova, Predjamska, Dimiceva, Ptujska, Topniška, Mariborska, Borovelj-ska, Pohlinova, Smoletova, Livarska, Pleteršnikova, Triglavska, Herbertsteinova, Sketova, Bolgarska, Vipavska, Soška, Rezijanska, Beljaška, I sirska. Krnska, Devinska, Cimpei ■nianova, Oslavijska, Oražmo-va, Tobačna, Žolgerjeva, Franketova, Baragova, Kuzmičeva, Trstenjakova, Češka, Celjska, Prekmurska, Pekovska in Peričeva ulica Povšetova cesta se prekrsti v Kodeljevo. Malce zmede pa bo povzročil sklep občinskega sveta glede ulic okoli Ko-lezije: Razlagava ulica dobi zopet staro ime Kolegijska ulica, sedanja Kolezijska ulica (prejšnja Kopališka) pa izostane Raslagova ulica. Nekatere ulice dobe ime še jio Suvoborju, Lavriču, Staniču, Aprilu, mestih Idriji in Postojni. Za širjenje Ljubljane je značilno, da je ie leia 1923 občinski svet dal 46 novim ulicam imena, 40 starih ulic pa je bilo tedaj prekrščenih. Prihodnje dni bo mestni magistrat razpisal dobavo novili tabel.
© Z občnega zbora Filozofskega društva. V soboto' popoldne se je vršil na univerzi občni
*bor Filozofskega društva. Že prej se je govorilo o nekem samostojnem predlogu filozofov za redno skupščino SSLU. Na občnem '/.boru se je pokazalo, da so te govorice bile resnične. Filozofsko društvo je dobilo prav tik pred rokom za vlaganje samostojnih predlogov pri SSLU od neke skupine filozofov osnutek predloga, s katerim naj bi se Svet preuredil docela strokovno-stanovsko, zn kar naj bi se volitve odložile za štirinajst dni. Na izredni seji je odbor DSFF ta predlog osvojil in ga pri SSLU Se pravočasno vložil. Na občnem zboru pa se je proli temu pojavila odločna opozicija, ki je izšla iz vrst katoliških filozofov in ki so se ji pridružili vsi ostali lro7.no misleči filozofi. Predlog sam na sebi je sicer medel in nejasen baš v bistve nih točkah, a iz obiiega obupnega komentarja je bilo razvideti. da oai bi ooaiei uolovico članov
Zdravita za živino
lastne priznana specialitete, naročajtef edino iz lekarno na Vrhniki! BOSULIN SVficICE zoper sramniino vnetje pri govedi ter jalovost krav »n telic 12 svečic 30 Din. Protikotaral itn prah ra konje: zoper prehlajenje, težko dihanje in ItaJelj, Škatlja 20 Din. Sadnikorjev zdr^Uni praEelt zoper obolenje prašičev 12 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din. Itd. Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki.
predsedstva SSLU tvorili delegati strokovnih društev, ki bi se v to delegirali. Ker je t,SLU v prvi vrsti kulturno-reprezentančna ustanova in mora nujno v bistvu to ostali, je razumljivo, da bi se s tem uvedel volivni boj poslej še v strokovna društva kar bi jim v korist gotovo ne bilo. Številne ostre napade na SSLU baš radi njegovega raz- , merja do strokovnih društev je opozicija učinkovito izpodbijala in s tem podpirala olicielnoi zastopnico SSLU, tovarišico Kanovo. Poudarjajoč posebno nalogo strokovnih druStev, ki jim Je izvrševanje laslnih nalog omogočeno le izven jorb, ki pverade jx>stanejo politične, je opozicija dosegla, da se predlog ni odobril in ga je moralo predsed-stvo DSFF torej umaknili. Spre el pa so jo proti-predlogT naj DSFF doseže pri SSLU pos ej čim EzTvncjše sodelovanje SSLU in strokovnihi društevna univerzi. - Mi dobro razumemo taktiko nekaterih kolegov na univerzi. Enim 1^1» to, da bi prišli do mandata, ki ga drugače.n.. reio dobiti. Drugi pa bi rabili bržčas vsaj 14 dni ši1 da se razkol v »napredni* fronti zalima. Enim * dniglm *e bil predlog po volji. Pa magari, da se Sle strokovno društvo, - kaj za tol Dobrs-srčni kolegi so jim nasedli, danes so Mi take taktike ne poznamo in nečemo poznati. ^ © Ok Zene perice. Perice, ki P^ U^ 1 jančanom perilo v Bizcmku - P^ale te dnijrtev
m je "bilo že ^osušeiKS so se priLadli neznani ^kovci in odnesli veliko množino^ perilo- Skupna "tpokradenega perila znaša zanje okrog Din, kar pomeni zanje občutno škodo.
Soboto ob 20 v Ljudskem domu'
AKAD
samem stanuje 24 družin s 64 nedoletnlmi otrokL Lani se je priselil v Zavodno občinski odbornik ccljske okoliške občine g. Leopold Svetličič in ta gospod je znal prebivalstvo zainteresirati za akcijo za zgradbo lastnega vodovoda. Kakih 900 metrov od Zavodne oddaljeno izvira tz peščenca izredno dobra voda. Izvir nesi med ljudstvom ime »žegnanl studenec* in je last misijonarjev pri sv. Jožefu. Ustanovila se je vodovodna zadruga, stopila v stik z gg-misijonarji, ki so takoj pokazali polno razumevanje za stremljenje zadruge, ln letos v septembru ie žegnani studenec v resnici postal žegen » vf*> vzhodno Zavodno. Vse načrte in proračune je Izdelat celjski inženjer g. Prlstovžek. Naprava je bila prvotno proračunana na 82.000 Din, a se je ta znesek kasneje pri izvedbi nekoliko zmanjšal. Vodovod ima kapaciteto, ki tudi v slučaju sušo omogoča popolno preskrbo z vodo. Zgradba vodovoda je bila bistveno omogočena z veliko podporo mariborskega oblastnega odbora ter higijenskega zavoda v Ljubljani.
MoJ ljubi mož!
Odslej si moraš koio vedno, predno se obriješ, utreti z
NIVEA-CRENE
Videl boš, da olajša britje in prepreči vsako ranitev kože. Saj sam vem; NIVEA-CREMA je edina kožna krema, ki vsebuje Eucerit, in v tem temelji njen učinek. Ne pušča nobenega neprijetnega bleska za seboj in stori, da izgledaš mladostno in dobro negovan. Je nočna in dnevna krema ob enem. Se danes ti pošljem eno tubo ali škatljo.
imdii ztrar ZMmim zmm
Maribor
n Torkovi večeri. Kakor smo že poročali,
W - :.„„,.	torek v mesecu rediu
fesS sSijSov^.r^prireja mestna
Sname oblastne ta ^zavne ig^V^
feLdn6IL i" Usnel ie v vSS,-cm oziru. Najprej ft^nSm pranju prikazal oblastni p. slanec Hrastelj smernice oblastne politike biS v S ravnokar sprejelega ,oblastnega P»gj
str. t&sEtiSčsft Irss
rss rtr?:
redu ie predavanje o občinskem proračunu. .
□ Klub kal ak«ul. starešinstva ima drevi ob 20 sestanek ki se vnši v dvorani Zadružn*
g0SPOSrSidbeS|a ženskega odsoka Krekove družine v Marib.ru bo v nedeljo, dne 18. novembra obpol 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
•Pndln Vprašanje starega eerkvene^a^ pokopališča Občinski svet mariborski je sklenil »e 1. 1914., da "ostane omenjeno pokopališče do 1. lO&l Mestnl svet je pred nedavnim spremenil omenjeni sklep v toliko, da ostane staro cerkveno pokopališče do 1. 1940. Sedaj je pa aktualno vprašanje vzdrževanja omenjenega pokopališča. Eni pravijo, da naj skrbi mestna občina samo za grobove velikih in znamenitih pokojnikov, drugi se zavzemajo za to, da naj skrbi mestna občina za vse grobove, tretji ■na pravijo, da naj prevzame občina potrebna popravila, nadaljnje vzdrževanje pa naj pade v breme nri2adeitih oseb. Bogve, katerih mnenje bo prevladalo. Vsekakor pa so potrebna popravila omenjenega cerkvenega pokopališča, ki je močno, močno zanemarjeno.	.
□	Umrl je 90 letni starček Andrej Lah, pisar. Pogreb jutri ob 16 na mestnem pokopališču
v Pobrežju.	.
□	Neprevidno ravnanje s smodnikom. 11 letni dečko Karol Stromajer je prinesel domov pet nabojev za samokres; enega .ie položil na vroč štedilnik ter se z njim igral, dokler iti prišlo do eksplozije. Neprevidni dečko je dobil pri tem precej težke poškodbe na dlani desne roke ln Je moral iskati zdravniške pomoči. Dečko prljmt-duie di je dobil omenjenih pet nabojev od triletne hčerke nekega cigana, ki stanuje v lastnem vozu na nekem travniku .med Tvorniško in Val-vazorjevo ulico. Oglasil se je še drugi dečko iz Valvazorjeve ulice, ki pravi, da je dobil od omenjene cigMičice celo 20 nabojev, od katerih je pa Je enega prinesel domov. Cigan pa zatrjuje na vso meč, da je povsem izključeno, da bi bila nje-Eova triletna hčerka komu dala kakšen naboj.
B	—___ . ., r r>_----—,	»lnnrlnfine
Včeraj dopoldne so je vršil dobro obiskan izredni občni zbor Zadružne zveze, kateremu sta prisostvovala tudi zastopnika obeh slovenskih oblastnih odborov: ljubljanski je zastopal obl. odbornik dr. Milavec, mariborskega pa obl. odbornik Zupanič.
Občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik Zadružno zveze, ravnatelj Remec, je imel namen, da sklepa o pristopu Zveze k zagrebški oblastni zadrugi za kmetijski kredit in, da določi smernice za delo zadružništva na polju živinoreje, mlekarstva in sadjereje ter vinarstva. Važnost teh vprašanj je bila, ki je privabila toliko zadrugarjev na občni zbor in povzročila, da so se zastopniki zadrug pridno oglašali v debati.
PRISTOP K OBLASTNI ZADRUGI ZA KMET.
KREDIT.
Ravnatelj Zveze, dr. Basaj, Je poročal glede pristopa Zveze k oblastni zadrugi za kmetijski kredit. Slovensko zadružništvo je sicer že ponovno in enoglasno odklanjalo zakon o kmetijskih kreditih Iz leta 1925. in v Sloveniji kreditne za- | drufe v smislu tega zakona nimajo zmožnosti ob- | stanka. Ker pa zakon predvideva večie kredite za j kmetijsko produktivno zadružništvo, ki se pa imajo razdeliti potom oblastnih zadrug, je treba, da Zve- j za pristopi k oblastni zadrugi, da bo mogla svojim i članicam preskrbeti take kredite. To bf bili dolgoročni investicijski krediti po razmeroma nizki j obrestni meri 4—6%. Direkcija za kmetijski kredit bo v teku časa razpol-gala z znatnimi vsotami, j od katerih mora tudi Slovenija nekaj dobiti. Slo- : vensko zadružništvo zagovarja vedno načelo svo- j bodnega zadružništva, ki sloni na samopomoči. Za isto načelo se je izrekel na svojem /ndnjem obč-nem zboru tudi :> Glavni s-vez srpskih zemlprad- | ničkih zadruga* v Belgradu, ki je sklenil podvzeti i proti- zakonu o kmet. kreditih odlc*no akcijo za spremembo v tem smislu, da naj država podpira . svobodno zadružništvo. Glavna zadru zma zveza vodi isti bo i in je tudi sedaj pozvala zveze, naj ne vstopajo v objestne zadruge. Vsled tega ni umestno, da bi občni zbor sklepal o takojšnem pristopu k Oblastni zadrugi, ampak naj pooblasti načelstvo, da pristopi v potrebi po svojem prevdarku in uvidevnosti.	...........
Zastopniki z-drug, ki so se oglasili k poročilu dr Basaja, so vsi brez izjeme obsojali zakon o kmetijskem kreditu v njegovi danimi obliki ter so iziavili, da mora slovensko zadružništvo ostati zvesto dosedanjim načelom. Od državne organizacije kredita ne moremo ničesar boljšega pričakovati. Pač pa bi se znala polastiti tega polja politika v veliko škodo zadružne misli in gospodarstva Tudi je nevarna stran zakona ta, da dovoljuje direkeji za kmeti ski krni it pravico vršiti čksekucije samostojno brez sodišč.
Kako malo razumevanja za dejsnske razmere je imel oče tega zakona, ministrski načelnik Stojkovič, kaže tudi to, da je on pričakoval, da se bodo slovenske posojilnice vse prilagodile temu zakonu in postale temelj državne zadružne organizacije.	, ,
Občni zbor je po izčrpni debati soglasno sprejel predlog dr. Basaja, dn se zakon o kmetijskih kreditih na''odločnejše odklanja, ker ni v njem varovana svoboda našega zadružništva. Pooblastilo pa se je zvezino načelstvo, da pristopi k oblastni zadru "i, če bi se razmere bistveno spremenile.
Nato sta sledila referata o živinorejskih zadrugah. ki ga je imel dr. Basaj, i.i pn o mlekarskih ki ga je imel ravnatelj Osrednjih mlekar en Obersne. (O vsebini obeh referatov bomo poročali )
Tudi k obem referatom so se oglasili s pripombami mnogi zadrugarji. Končno sta bili sprejeti glede obeh vrst zadrug resoluciji, v katerih je izraženo jedro vse debate.
ZA POVZDIGO ŽIVINOREJE.
Resolucija glede živinorejskih zadrug
izjavo obl. odbornika dr. Milavca, da bo oblastni odbor vedno pospeševal kmetijsko zadružništvo. Zelja oblastnega odbora je tudi, da bi sploh v«' podpiranje in pospeševanje kmetijstva šlo skozi zadruge. Oziral pa se bo vedno samo na pravo zadružništvo.
Končno je bilo sklenjeno, da se vrši IS. decembra v Mariboru (dvorana Zadr. gosp. banke, ob 10) nadaljevanje tega izrednega občnega zbora v svrho, da isosta podana referata o sadjarskih in vinarskih zadrugah.
Končno je bil poslan pozdrav predsedniku Zveze dr. Korošcu in s tem jc bil zaključen občni zbor, ki Je podal smernice za naše bodoče gospodarsko delo.
Slave* 101—105 (10S), Danica 150-155, Drava 500—502, Šečerana Osjek 475—485, Šečerana Vel. Bečkerek 1150, Osj. ljev. 175—1E0, Brod. vag. 308 —320, Union 305—320, Isis 21—21, Ragusea 4,90— 495, Trbovlje 485—492.50, Vevče 111—113, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 200, Oeeania 555, Mlinska 19.50.
Belgrad. Narodna banka 7050, vojna škoda 433.50, 12. 439.50—440, 7% invest. posoj. 85.25—SG, agrari 53—51X0.
D ura Podon.-savska-jadran. 84, Jugo 10.65, lovkam 9.78, Trbovlje 59.10, Kranj, t.uiimann 26, Mundus 189.80, Stavo-
Alnino i industr. -! uija 0.68.
Žito
Železniški promet
Z ozirom na povečane prometne težkoče je Železniški minister A. Stanič podal izjavo, iz katere posnemamo naslednje zanimive podatke.
Velike ovire dela rednemu prometu prena-trpanost zagrebškega kolodvora. Po vojni se je promet zelo povečal: tako je znašal pred vojno bruto za Zagreb 240 vag., sedaj v sezoni pa celo 500 vagonov dnevno. Tako je postal glavni zagrebški kolodvor premajhen. Tudi potniški promet jo narastel. Letos se je redni tovorni promet povečal za 10 rednih vlakov, frekvenca potniških vagonov pa se Je od lani povečala od 692 vagonov na 7ft>. Svoj čas je bil promet v Zagrebu že omejen, pa se je koj po zopetni stvaritvi nabralo dnevno 100 novih neiztovorje- ih vagonov. Zato se sedaj gradi ranžirni kolodvor ln bo več novih tirov zgrajenih do 20. t. m., tako da se odpomore tem neprilikam.
Velike neprilike so tudi zaradi pretovorjanja v Brodu- tu gre za pretovorjen je na ozkotirne ze-leznice in je bilo lani pretovorjenih na tej postaji 103000 vagonov, dnevno 281 vagonov, letos pa do konca oktobra je isto število oz. dnevno 8!4 vagonov (leta 1922. je bilo pretovorjenih 69.000 vagonov ali 189 dnevno). To bo znatno olajšano, ko se v Belgradu zgradi postaja za tovorni promet na
ozkotirnih progah.	,. ,
31. oktobra leto« je bilo v prometu (v oklepajih 31. okt. lani): lokom. norm. 1301 (1209), vag. 41065 (38.404), ozkotirnih lokom. 389 (387) in vagonov 8574 (8012). Popravljenih bo v kratkem večjo število vagonov. Skupno je bilo letos v prvih 10 mesecih natovorjenih 1,057.499 vag. (lam 909.501 vag.).
]&OFVZO
Dne 14. novembra 1928.
DENAR
Devizni promet je nadalje znaten in vso potrebo ie tudi danes krila Narodna banka. Med tečaji je popustil London, zlasti pa Dunaj, učvrstil pa se je zopet Trst.
Devizni tečaji na Slubiianski boril
14. novembra 1928.	_
se
Lemjiu^ij«*	— - —---d--------«
gl0S1'->-Ker je nedvomno ugotovljeno, da je naša živinoreja z mlekarstvom najvažnejša panoga kmetijstva in da je naša živinoreja s podrobnim delom v zadružni skupnosti in pri vsestranski podpori deželne samouprave že pred vojno dosegla lepe uspehe, sklene glavna skupščina:
1. Zadružna zveza naj vse ukrene, da se povsod, kjer so dani pogoji, obstoječe živinorejske zadruge poživijo, kjer jih pa še ni, pospeši ustanovitev novih živinorejskih zadrug. — 2. Skupščina naproša slovenska oblastna odbora, da posvetita povzdigu živinoreje potom živinorejskih zadrug posebno pozornost in da vsestransko gmotno m
i _________1—:___rfcrtfrvm Vllilio-
	povpraš	pon.	srednji
Amsterdam	—	2288.25	—
Berlin	1354.50	1357.51	1356.—
Bruselj	—	791.24	—
Budimpešta	—	993.C4	—
Curih	1C94M0	1097.1:	1095.60
Dunaj	798.50	801.50	800.-
London	275.67	276.47	276.07
Newyork	—	56.94	—
Pariz	—.	222.44	—
Praga	168.37	169.17	168.77
Trst	297.28	299.28	298.28
■sr. 13. XI.
gova triletna' hčerka komu dala kal en naboj.	živinorejce potom njlho-
□ V luknji. V Salzburgu so ujeli zloglasnega rtroK^no pw;P .	_	t0plo
Engelberta Dirnplatza, ki je - kakor smo ze p» | ;^^Xajnim blagajnam in občinskim od- ! rw\neveril čez 100.1,00 Din ter naio zoezfld v , i ___
,	nKnlrt dn "T ranimi \r\ W.Hntnimi
JiHueiUCl lU LSll	rn ^	..............v *
čali poneveril čez 100.000 Din ter nato zbežal v Gradec in odtam na Dunaj. Tudi je oškodoval nekega tukajšnjega trgovca za 20.000 Dm
najceneje pri
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Celje
13 Nov vodovod v Ztrcodni. Ze dva ineseea se prebivalci Zavodne ponašajo z napravo, ki pomenja za njo tako s higijenskega kot praktičnega vidika izredno važen napredek. Mislimo tu le na vzhodni del Zavodne, ki je silno trpela na pomanjkanju zdrave pitne vode. Imela je sicer več vodnjakov, a večina njih Je bila vsled okužihe oblastveno zaprta, kar pa jih je bUo odprtih, ni njih voda vsled okusa po žveplu in vsled močno primesi železa pnš a za uživanje v pošlev. Tako je 58 v Zavodni se nahajajoči družin trpelo na pomanjkanju najcenejšega — vode. Zlasti se je to pomanjkanje Čutilo v velikem tako zvanem Zipelnovem marolu, v katerem
priporoča okrajnim blagajnam	- , .
borom kmečkih občin, da z rednimi ln izdatnimi TKjdporami omogoča,jo in pospešijo prevažno delo živinorejskih zadrug. — 4. Skupščina prasi slov. oblastna odbora, da preštudirata najpriklad-nejši način organizacije zavarovanja gov. živine.«
ZA POVZDIGO MLEKARSTVA. K referat« o mlekarskih zadrugah pa je bila sprejeta sledeča resolucija:
>1. Naprošata se slov. oblastna odbora in ministrstvo zn kmetijstvo, da se predloži in uzakoni zakon o prometu in trgovini z mlekom, ki naj ščiti krocfp-producento in mlekarsko zadruge pred ne-reeinimi mlekarskimi prelcupci. konsumente pa pred ponarejenim mlekom. Zveza nnj skrbi sama in obenem naj pod vzame ludi korake pri pristojnih mestih, ds se vodi intenzivna propaganda za konsum mleka in mlečnih izdelkov, zlasti v mestih in delavskih krajih. _ 3. Zveza naj pri ustanav-Ifaniu novih mlekarskih zadrug gleda na to, da sc mroža zadrug smotreno izpopolni in enakomerno porazdeli. Zlasti naj pa pazi, da kmetovalci ne bodo tmeli škode od nesmotreno ln nerentabilno osnovan ih zadrug. - 4. Gleda naj se, da se poskrbi pri zadrugah tudi za trgovsko vodstvo, predvsem U da se vzdržuje vsaj eno podjetje, ki posreduje /vtvišnih mlečnih izdelkov.* Občni zbor Je z zadovoljstvom vacl na znanje
13E6.—
1095.6t 800.54
168.77
298,25
Zagreb. Berlin 1354.50-1357.50, Curili 1001.10 —4097.10, Dunaj 798—801, London 275.67-276.47, Newyork 56.84-57.04, Pariz 231.44-223.44, Praga 108.37-109.17, Trst 297.23-299.23.
Belgrad. Bruselj 78.974-79.274, Berlin 13.) 1.5 —1357.5, Budimpešta 991.51-904.54, Curih 1094.10 —1097 10, Dunaj 798.5—801.5, Newyork 5C.84-57.04, Pariz 221.44-223.44, Praga 168.37-169.17, Trst 297.15-299.15, Solun 74.25-74.75
Curih Belgrad 9.1275, Berlm 123.73, Budimpešta 90.53, Bukarešt 3.125 Dunaj 73, London 25.19, Newyork 519.60, Pariz 20.2925, Praga 15.3965 Trst 27.215, Sofija 3.75, Varšava 58.2o, Madrid 83 70
' Trst. Zagreb 83.52 -33.54, L™don 92 50-92.59. Pariz 74.65—74.75, Nevvork 19.01—19.05, Curih 307.60—367.70.
Dunaj. Belgrad 12.4975, dinar 12..U><6.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 156 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod1 175 d., Vevče 110 den. Ruše 260-280, Stavbna 56 den.,
šešir 105 den.
ZagTeb. Drž. papirji: yona 5koda ar. 4Sl-
Ne muCHe svojih otroh s ribjim oljem,
ampak dajajte jim
ki ima zelo p lieten okus in vonj. in ga otroci zav-živajo kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekar-nah iu drogerijah v malih z-ivojih po Din ln v velikih zavojih po Din 42 —s
Položaj na žitnem trgu je negotov. Za baško
pšenico jo radi višjih notacij v Budimpešti tendenca za spoznanje prijetnejša, vendar je ostala cena za spodnjebaško 242.50 Din, za goi-njebaško ai5 ln zu banaško 237.50. Terminsko blago se vedno drži previsoko. Pri nas je nekaj kupčije v promptnem blagu, dočim zu termine ni zanimanja. S koruzo ni not...ie k.pčije in vlada popolno mrtvilo. Zelo malo ronlmanja je tudi za ostale proizvode. Otrobi so zelo težko dobe in še to po izredno visoki ceni, tako dn se je konzum pri nakupu zelo skrčil
V Ljubljani so notacije neizpremenjene in ni bilo na borzi zaključkov.
Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 210—245, ban. 23750—240. Oves: 247.50—253.50. Koruza: 12—1. 250—252.50, 3.-4. 277.50—282.50, 3.-4.-5. 280 do 285. Fižol 840—880. Ječmen: 255—200, poL 288 do 290, bar. 295—300.Moka: Og 350-360, št. 2. 330 do 340, št. 5. 310—320, št. 6. '270—280, št. 7. 255 do 265, št. 8. 205—215. Otrobi brez izpremembe. Prev met: 23 vagonov pšcnice, 1 ovsa, 17 koruze in 9 moke.
Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica: marec 2(5.86—27, zaklj. 26.98—26.98, maj 27.58 do 27.56, zaklj. 27.68—27.70. Rž: marec 21.72-24.60, zaklj. 24.68-24.70, maj 25—21.88, zaklj. 25—26.04. Koruza: maj 28.66-28.72, zaklj. 28.72-28.74, julij 28.76—28.92, zaklj. 28.92—28.S4,
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih pet vagonov hrastovih hlodov. Tendenca je čvrsta.
Kože in usnje
Cene kožam padajo. Kakor smo svoječasno poročali, se v Zagrebu 26. oktobra avkcija zagrebške mesarske zadruge ni vršila. Pred par diwvi pa je ravnateljstvo zadruge prodalo kože ljubljanski tovarni Pollak goveje kože do 30 kg za 19.75 Din, nad 35 kg pa 21.50 Din, telečje pa po 28 25 Din kg. Prodanih je bilo ca. 33.000 kg govejih in GOOO kg telečjih kož.
A* •
Živina
Na praškem sejmu 12. t. m. jo bilo priznanih 935 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavijo 25 glav, cene za bike 5-0.25 Kč za kg žive težo; nadalje 7.109 prašičev, od tega iz Jugoslavije 160 mesnatih (cena 9.50—10.50 Kč) in G10 špeharjev (cona 10.80—11.70 Kč).
Na dunajski goveii sejem 13. t. m. je znašal dogon 3626 glav, od tega iz Jugoslavije 395 glav. Notirali so: voli najboljši 2.06—2.20, I. 1.70 do 1.95, II. 1.10-1.65, III. 0.95-1.10, biki 0.95 do 1.25 (1.35). krav 0.80-1.50 (1.70), klob-sarice 0.55 do 0.75 šilinga za kg žive teže. Vse ! litete so padle za 5—10 grošov, le prvovrstno blago se je podražilo za 5 grošev.
V Milanu notiraio: voli I. 4.60—5.20, TI. 3.70-4.50, III. 2.30—3 60, krave I. 4 4.80, II. 3 do 3.90, III. 2-2.90, biki I. 3.80—4.30, JI. 3—3.70 lir za kg žive teže.
ŠPORTNI DOGODKI.
Kmalu bo prišla zima. Spori se že pripravlja nanjo in jo ponekod tudi že izrablja. 9. in 10. februarja se bodo vršile v Oslo svetovne prvenstvene tekme v hitrostnem drsanju; iz Kanade bo prišel Gorman, iz Zedinjenih držav pa Joffee, oni, ki je dosegel v sicer neodločenem drsanju na 10.000 m najboljši čas.
V zadnjih dneh so se najbolj zanimali za nogometno tekmo Avstrije proti Itaiji v Rimu. Cc so dosegli Avstrijci na italijanskih tleh rezultal
2	: 2, je to kaj dobro znamenje za njih spori; gle davcev in obenem kričačev je bilo 40.000. Ravno polovico toliko gledavcev je gledalo revanšno tekmo Rapida proti Fereaczvarošu na llohe Warte; zmagal je sicer Rapid 5 : 3, a število goalov je bilo premajhno za cdtehtanje zadnjega poraza 1 : 7, in srednjeevrep:' i pokal gre na Ogrsko. V tem pokalu Jugoslavija v bodeče ne bo več zastopana in hočejo pridobiti namesto nje Italijo ali Nemčijo. — Dunajski Slovan je igral v Oradcu dvakrat neodločeno 1:1, enkrat proti Sturmu, enkrat proti G. A. C.; laskavo za Gradčane, slabo za Slovana. — F. A. C. sc je v Milanu boril proti klubu Milano
3	: 3, Slavija je premagala Sparto 4 : 3, Vikto-ria iz Žižkova pa Bohcmians 5 : 1 in je z 8 točkami sedaj na Češkem na prvem mestu; sledi ji Slavija, tudi z osmimi točkami, nato Sparta s 6 in Kladno s 5 točkami. -- Na Poljskem je zmaga Vi-sle skoraj čisto zagotovljena. — 4000 funtov ali okoli 1.100.000 dinarjev je dal Huddersfield na Angleškem za igravca Lewisa. .......
Anglež Liddell, znani pariški olimpijski zma govalec v teku na 400 m v 47.6, je sedaj nnsijona na Kitajskem; še zmeraj je športnik in si jc pro kratkim priboril prvenstvo Severne Kitajske na 400 metrov v 49 sek. — Ameriški maratonski tek j • dobil Garvin (ali Gavrin) v 2 :57.37 pred Oa renče de Marom i- dr. — Pri Milanu je prehodi. Brignoli 105 km v 10. urah in 21 min. — Na Dunaju so položili temeljni kamen za stadion in s naglašali, da mora služiti vsemu prebivalstvu, brc
vsake razlike.	.... ,
Dunnjčan Schilberg je ztoljša! svetovni rekord v obojercčnrm teznem dviganju od 125 kg (on in Strassberger) na 126.5 kg. Hkrati je obojeročno sunil 142-5 kg.
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje)
ENAJSTO POGLAVJE.
Drugi raport. Castelfranco. Sprejem in mrzli toš.
Po kosilu istega dne je bil v kolonelovi pisarni generalni raport. Vsak je moral pokazati svoje dokumente, vsakemu je povedal, kam gre in kaj mu je storiti. Tudi mi smo prišli na vrsto.
Ti nesrečni kolonel! Še enkrat nam je zmolil vse one litanije kakor prejšnji večer in še enkrat nam je obetal vislice.
Najbolj pa nas je skrbelo, ker jc pri zasliševanju stal poleg tudi italijanski karabini-jerski častnik, ki je vleke! na uho vsako besedo, našo in kolonelovo. Z veseljem sem kon-štatiral, ko sem prišel iz pisarne, da sc me glava še drži in me tudi »carabiniere« ni pojedel.
Nato nas je neki angleški poročnik razdelil v dve skupini: prave Angleže skupaj, francoske vojne ujetnike, nas tri, poljskega Juda in nekega romunskega pustolovca pa posebej.
Prišli so zopet angleški avtomobili in so odpeljali Angleže v Padovo, našo skupino pa k francoski garniziji v Castelfranco.
Bil sem v popolnoma novi družbi, ko se jc naš kamijon jel pomikati po ravni, široki cesti proti zahodu.
A nič ne de, saj sem imel zavest, da se peljem v francosko garnizijo, v družbo nam Slovencem naklonjenega naroda. Razložil sem svojima sopotovalcema, da se nam tedaj ni ničesar več bati, ker Francozi nc razumevajo prijateljstva z vešali, ampak nas bodo na ta ali oni način spravili čez mejo, v deželo nekdanjih mojih študij, kjer sem prebil toliko lepih dni in presedel pri knjigi toliko jasnih in temnih noči. Mislil sem si, da bodo Francozi, kakor sem si jih predstavljal jaz, ravnali z nami tako, kakor to po vsej pravici zasluži naše navdušenje za njih zmago in naš polom. Domišljal sem si, da mi bodo francoski vojaški krogi ravno tako naklonjeni kot nekdaj v Grenoblu moja gospodinja Madamc Cou-chet, ki mi je kuhala čaja in črne kave, kadar sem odhajal in prihajal domov od predavanj, dopoldne in zvečer. Stresla me je sicer misel, da so to le domišljije, a vendar sem bil prepričan, da nas Francozi ne bodo poslali kar tako na vislice, kakor abnormalni angleški kolonel.
Drčali smo dalje po cesti proti zahodu, kako daleč in kje je Castelfranco, nismo vedeli ne mi, nc francoski vojaki, ki so bili med tem podremali. Le par jc bilo ostalo čuječih. in z njimi sem se menil o dolgočasnosti gor-njeitalijanskih ravnin. Eden izmed teh je bil zelo gostobeseden. Zabavljal je čez Italijane, da se mi je to zabavljanje zdelo naravnost provokacija. Torej tale mi nastavlja past.' sem si mislil, boljše je, da molčim.« Obmolknil sem, a francoski sopotnik je nadaljeval: »Čemu nam jc bila ta navlaka? Rabili smo jih kot sobojevnike, a izkazali so se kot balast, nepotrebna sodrga, ki kokodajsa sedaj o zmagi na Piavi, potem ko se niso imeli z nikomer več bojevati in so napravili izprehod do Trsta, naši pa so krvaveli ob Marni in drugod. Brez Italijanov in z Ameriko bi bili dosegli iste uspehe, kot smo jih tako. Les Italiens sont des lachcs. (Italijani so bojaz-ljivci.)«
Če bi bil vedel, da mož govori od srca in ni hlimbe v njegovih besedah, bi mu bil stisnil roko, tako pa sem moral molčati in si misliti, da je poštenjak ali hinavec. Razmere, v katerih smo bili in hodili, so bile vse drugačne, kot da bi človek prodajal po svetu svoj narodni sentimentalizem in oznanjal ljudem evangelij narodnih pravic tega ali onega naroda.
Mož je obmolknil, ponudil sem mu ciga-
reto in zapušila sva, molče in ne vede, če res misliva oba isto in enako.
Videl ga pozneje nisem več, je li bil človek ali beštija, ne vem. Mogoče pa le, da je bil prvo, saj lagati vendar ni mogoče s takim navdušenjem.
Bil se je naredil že skoraj mrak, ko smo prišli v Castelfranco Veneto. Avtomobil je vozaril sem in tja po ulicah, nazadnje pa se je ustavil pred dolgim, zamazanim poslopjem, kjer so rekli, da je divizijsko poveljstvo.
Izstopili smo vsi, vojaki in civilisti. Prikazala sc je na vratih oseba velikih brk in strogega obraza. Bil je gospod narednik, ki je meril nas, prihajajoče reveže, s pogledom od vrha do tal. Peljal nas je v dolg pritličen prostor, kjer je dišalo po konjih in suhem senu. Po dolgem ob stenah sta stali dve vrsti vojaških postelj brez slamnic. Gospod ser-geant je rekel, da sicer v tem prostoru nc ostanemo, ker je rezerviran za — bolnike, da pa moramo tu počakati nekega stotnika, ki nas zasliši.
nec. Grofica je velela sobarici, naj vrtnice vrže proč. Sobarica pa si je vrtnice pridržala in jih postavila v svojo sobo. Naslednje jutro so našli sobarico mrtvo v postelji, a vrtnice so izginile. Zdravnik jc ugotovil smrt za možgansko kapjo. Grofica je stvar naznanila oblastem, ki skušajo sedaj priti skrivnosti do dna. Zanimivo je, da sta enake smrti, zvezane z vrtnicami iz neznane roke, že pred leti umrli dve članici družine Sternowski.
V dvef) ^ tre® vi si a i5
Okužcnje z malarijo po tuji krvi. V splošni bolnici na Dunaju so štirim bolnikom po težkih operacijah vbrizgali kri nekega mladega moškega, ki za oddajo krvi prejema plačilo. Vsi štirje bolniki so oboleli za malarijo. Dognali so, da je vbrizgana kri vsebovala malarijine bacile. Moški je izjavil, da je bil vojak na italijanski fronti, kjer se je morda okužil z malarijo, da pa sam za to ni vedel.
Na potovanju izgubila spomin. Francoske oblasti so sprejele v varstvo neko gospo, katere potni list se glasi na Američanko Kathe Ager-bacher in navaja kot sopotovalko njeno hčerko. Gospa pa ne da na vsa vprašanja nobenega odgovora, nima nikake prtljage in tudi ne hčerke. Obrnili, so se brzojavno na njenega moža v WiImingtonu v Kalifoniji, ki je nemu-
• -	____.	•	'v.	. -
v	7	-	* \ • li
• < ' i i /	-.'V m
#'
Opazovalni balon v Friedrichshaten-u, s katerim ugotavljajo vremenske razmere za stari in pristajanje :>Grofa Zeppelina".
Morilec z vrtnicami
Varšavska policija se peča s skrivnostnim dogodkom, ki ima naslednjo zgodovino: Izredno bogata in lepa grofica Feodora Ster-nowska, potomka stare poljske grofovske družine, ki ima svoj dedni grad pri Varšavi, je bila pred svetovno vojno zaročena z gard-nim častnikom polka Preobraženski v Petro-gradu. Zaročenec je padel pri Tannenbergu, v vojni so padli tudi grofični bratje in 1. 1917. so ji urnrli tudi starši, tako da je ostala sama s staretjšo sestro Leonijo. Da si nekoliko opomore po vseh teh udarcih, je grofica odpotovala v Opatijo, kjer je trajno odklanjala vse mnogoštevilne snubače. Toda nekega dne je rekla, da jo je srečal vojni tovariš njenega pokojnega zaročcnca. Ta tovariš je napovedal svoj obisk. Isti dan je prejela grofica od neznanca šopek prekrasnih vrtnic. To popoldne ije dala svojima sobaricama prosto in sta obe odšli na izprehod. Ko sta se zvečer vrnili, sia našli grofico na divanu mrtvo. Izginile pa so vrtnice, a čajno posodje na mizi je pričalo, da je grofica v tem času dejansko imela obisk. Mrliški ogled je ugotovil, da je grofico zadela možganska kap. Ko je prihitela, iz Varšave grofičina sestra Leonija, je ugotovila, da so zmanjkale gotovina in dragocenosti pokojne grofice. Italijanska policija je zaprla obe sobarici, a ju je kmalu zopet izpustila, ker sta dokazali svojo nedolžnost. O tovarišu grofiči-nega zaročenca pa ni bilo nikjer najti nobene sledi. — Minoli teden je pa prejela grofica Leonija, ki je sedaj edina lastnica ogromnega premoženja in živi sama na gradu pri Varšavi, šopek prekrasnih rož, ki jih je poslal nezna-
Potni avtomobil iz jekla za 00 oseb. Motor ima 100 P. s.
I doma brzojavil, da se nahaja njegova žena s ; hčerko na potovanju po Evropi. Ni gotovo, ali j ie gospa na potovanju nenadoma izgubila spomin in pozabila kje svojo hčerko in prtljago ali pa se jc zgodila nesreča, ob kateri se je materi omračil um.	""
Tipkarica v blagajni. V neki vinski trgovini v StraBbourgu se je blagajničarka za šalo skrila svojim tovarišicam v veliko blagajno. Pri tem so se blagajniška vrata popolnoma zaprla. Ker je imela blagajničarka blagajniški ključ pri sebi, blagajne niso mogli odpreti. Poklicati so morali ključavničarje, da so odprli blagajno z i varilnimi aparati. Blagajničarko so našli že ; onesveščeno.
Političen umor. V Nizzi je Turek Sabery beg ustrelil bivšega protikemalističnega poslanca Ismael Akki-ja. Pri tem sta bila težko , ranjena tudi neki ogrski trgovec in neka Fran-; cozinja. Morilca so zaprli.
Pustolovec kot zdravnik. Praška policija išče 22-letnega pustolovca Ivana Stampfla, ki je izvršil že nešteto goljufij in tatvin, bil že večkrat kaznovan, a mu je pri vsem tem ponovno uspelo, da je dobil zdravniško službo v raznih bolnicah. Tako se je pred par tedni pojavil kot zdravnik v splošni bolnici v Pragi, kjer se je lotil celo operacij. Eden njegovih operi-rancev visi še sedaj med življenjem in smrtjo. Stampfl je sin dobre meščanske družine v Pragi, a se je izgubil že na realki, kjer je bil izključen. Poslej živi od goljufij in nastopa najraje kot zdravnik.
Končala je. V Berlinu je umrla za tuber- i kulozo proslula plesalka Anita Berber, stara 27 let. Pokojna plesalka je prišla na oder z dna velikomestnega življenja in prinesla s seboj vso neprikrito propalest tega dna. Eter, kokain, nagota, perverznost so bila sredstva njene »umetnosti«. Nastopala je po vseh evropskih mestih, dokler je niso izpodrinile posnemovalke. Smrt jo je rešila brezupnega življenja.
203 pekarn zapro zaradi nesnage v Varšavi. Da pa ne bo ostalo naenkrat toliko ljudi brez zaslužka, bodo pekarne zapirali polagoma drugo za drugo. Obenem so oblasti zahtevale od lastnikov, naj nemudoma uvedejo red v svojih obratih.
Še cn umor zaradi predsedniških volitev. Chicaški milijonar Amold Rotstein, znan ha-zardni igralec, je stavil z nekom 1 milijon dolarjev proti 400.000 dolarjev, da bo za predsednika izvoljen Herbert Hoover. Po volitvah jc nasprotnik, da bi se izognil plačilu, Rot-steina ustrelil, nato pa pobegnil.
Najbolj razširjeni jeziki na svetu so: Angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina, španščina in portugalščina. Teh sedmero jezikov govori približno 600 milijonov lpudi, torej ravno tretjina celokupnega človeštva.	i
Za duha in srce
Slavko Osterc: Iz komične opere.
Novo slovensko operno delo! Redek dogodek! Naša revna operna literatura je obogatela za novo ' delo, ki, čeprav prvenec, zasluži vso pozornost, i Notranje je sicer hud kontrast resnemu idealizmu Edipa, s katerim se skupno daje, vendar ni nazadnjaško delo. Je to »sketeh« notranjega značaja in stila zadnjih let, ko jo nastal tudi stilno sorodni Jouny: čisti čutni naturalizem, tako v drami kakor v glasbi čutna senzacija v smislu l'art pour rartizma. Snov je dala Murgerjeva, če se ne motim, novela o razburljivem Brazilijancu v Parizu in po-zabljivem ljubimcu. Glasba nima »izražati« tu nobene transcendentne ideje«, ki je tekst nima; humoreski na odru je glasba huinoren muzikalični okvir, ki tupatam čustveno in predstavno slika dogodkom ozadje. Od hipa do hipa se vrste efekti in se dejanje razvije ob glasbeni invenciji do končne poanto komedije. Mislim, da bi delo pridobilo z revizijo libreta v tem smislu, dn se Charvalu vsekako osebno upleto v začetek, da ne živi zgolj v dialogu. Njegov pojav na koncu je kot komičen razplet pri branju utemeljen, na odru pa hočemo zapletljaj pred našimi očmi videti razvit. Malo ljudi je komični smisel razumelo.
Glasba kaže nehroj form glasbenega telesi in kompozicijo: zanima te od hipa do hipa, preseneča, čutno ugajajoč in disonantno dražeč, groteskno se šaleč — tu je Osterčevo polje, v humorju in groteski. V ostalem gre za atonalno akordiko, v katero se pa že vrivajo znatni linearni otoki in polifone forme, ki jih Osterc nekako igraje obvladuje. Žal, premalo poznam dela njegovega učitelja Jiraka, da bi mogel ugotoviti učiteljeve uplive, toda ta, navidez v sebi razdvojeni Osterčev stil se mi zdi, da se bo izcistil Sčasoma v pretežno linearnost. Osterc zavedno nagiblje k Stravinskernu, da6i še ni dosegel njegove razvojne faze (idealizem), nego je še skoro ves v risu senzualnega naturalizma. Pristno mu pa zveni v orkestru (izvrstna instrumentacija) i ta i ona domislica, bodisi že stara stroga mnogoglasna forma ali moderna harmonična prostost. Stroge zveze med glasbo in dramo ni; glasba široko slika situccijsko ozadje, tudi v celoti ni nobene strege kompozicijonalne odtehtanosti delov med seboj v kakšno zelo očitno vezano obliko. Včasih se celo zdi, da ni organsko zveae med tekstom in glasbo. Ta pesebnost modernega glasbenega naturalizma me posebno navaja na notranjo primero s Kfcnkovim Jonnyjem.
Vendar ta smer nima več bodočnosti: Edip je pokazal novo smer. Do novega ideala v smislu Edipn je od Jonnyja in Osterčevega sketeha en sam korak — samo v povsem nasprotno smer. Množica mladih ga je že storila — tudi impulzivni Osterc ga bo.
Delavnemu Ostercu treba čestitati k znabiemu uspehu. Pokazal je znanje in hotenje in pozitivno delo.
(Par opazk k izvedbi: G. Neffat je glasbeno izvrstno podal delo, za katero se je ves zavzel m mislim, tudi avtorju po volji interpretiral z vso grotesknostjo in humorno gibčnostjo. Kar se igro tiče, bi nemara tupatam šlo tudi brez tako očitne operetne poceni šaljivosti — inscenator je muzikc prav razumel in poskrbel s svoje strani za bizarnost.)	y
m
.... S*:' Zinrniermann, Psihologija za srednja liči-
7,Ll-lZd-' StrV^'. »928. Zagreb, Jugosl. Jtampa. /Zagrebški vseučihski profesor St. Zimrnermami. 1°	I50. sv°j'h filozofskih (zlasti spoznavno
teoretičnih) spisih, je že lansko leto izdal učbenik za psihologijo na srednjih šolah. Knjiga je tekom leta doživela drugo, predelano in zelo razširjeno izdajo, v kateri avtor tudi obširno razlaga smernice in cilje, ki jih je imel pri prireditvi spisa.
Knjiga ie namenjena srednji šoli, je izšla tudi iz srednješolske prakse, a ima širše in višje cilje ter bo v dosedanjem zasnutku služiia kot uvod v psihologijo tudi našim akademikom. Mislim, da je aylor. PO pravici segel preko srednješolskega okvirja. Nadarjenim dijakom se nudi prilika, oa se poglobijo v snov v večjem obsegu kot sicer. Učbenik slom na empiričnih tleh, vpošteva torej psihologijo kot izkustveno, naravoslovno vedo, niso P? zanemarjeni tudi problemi fi'ozofične psihologije. Izrečna poglavja se ozirajo na tozadevno problematiko. V teh partijah je avtor nevsiljiv in predvsem informativen, kar je čisto prav; le rahlo sc pozna spisu, da se končno osnovne misli iztekajo v neko moderno skolastično pojmovanje. Knjigi je pridejanih več prilog, dobra zgodovina psihologije (ki sc sicer naslanja na druge, zlasti na Mes-serjev pregled sodobne psihologije, iu je zato slika za človeka, ki snovi že sicer ne pozna, precej ne-prozorna), dalje je zelo primeren na koncu knjige jraihološki slovarček , ki bo dobro služil za ponavljanje.
O glavnem delu, ki prinaša osnovna dejstva iz izkustvene psihologije, treba pohvalno pripomniti, da je točen in vsestranski, po mnenju pa se pisec preveč drži fiziooške psihologije Nikakor ne odrekam upravičenosti (ej metodi psihološke interpretacije (zlasti za razlago občutov ter nižjerednega čustvovanja), a mislim, da bi srednješolski pouk psihologije moral predvsem vpoštevati deskriptivno, fenomenološko metodo. Opisati in razvrstiti duševne pojave, kolikor mogoče na velikem številu konkretnih zgledov — to mora biti po mojem cilj našega pouka v psihologiji. Zimmermannova psihologija se v tem pogledu preveč spušča v podrobnosti, ki spadajo naravnost v fiziologijo, na drugi strani pa zanemarja deskriptivno plat na račun neke abstraktno spekulativne r»ihološke analize. I'ozna se avtorju, da so njegovi interesi bolj na drugih področjih filozofije, zato manjka njegovim izvajanjem sočnosti in pnrodnosti. Zlasti zgledi in konkretni materijal bi morali biti bolj skrbno izbrani.
Našteti nedostatki nikakor ne zmanjšujejo vrednosti knjige, ki bo dobro služila namenu, ki ga ima. Pisec teh vrst sem sicer mnenja, da bi bilo treba tudi snov, oziroma probleme, izbrati nekoliko drugače in v smislu moderne psihologije. Težko je to izvesti v prvem učbeniku, ki uvaja v jjsihologijo in mora prinesti osnovne pojme. A mislim, da bi tudi že srednješolska psihologija v večjem obsegu morala računati z osnovnimi dejstvi »strukturne« psihologije, sodobne filozofske antro]x>logije, upoštevajoč tudi n. pr. zanesljiva dejstva iz psihoanalize. A vse to bomo lahko vpoštevali v bodočnosti. Zaenkrat smo lahko zadovoljni, da imamo knjigo, kot nam jo je napisal prof. Zimmerman. Tudi v naših slovenskih razmerah nam bo prav prišla, /lasti ker nam zaenkrat še manjka lastnega tozadevnega učbenika.	Dr. F. C. •
Cirilm-a lcnjiinica — XXII. zvezek. Cirilova knjižnica narašča. Topot je izžla povest »Snubitev kneza šamiltK. Snov je zajeta iz rusko-turške vojne. Pove3t je delo slavnega angleškega pisatelja H. S. Savageja. Prevod je zelo posrečen. Povest sama vsebuje izredno živahne In pestre dogorike. Kratkomalo — krasno delce I Knjgia obsega 330 strani; broširana stane 32 Din; vezana 42 Din. Sezite do njej I
Dopisi
Jesenice
Potreb t g• župnika Jos. Kom Je bil zelo
veličasten. Vodil ga je stolni kanonik g. dr. Klinar, slovesni rekvijem pa je daroval radovljiški dekan g. Fatur, ki je imel tudi poslovilni govor. Pogreba se je udeležilo 23 duhovnih sobratov in ogromna množica ljudstva. — Med pogrebom je na Hru-šici umrla Dečmanova mama, žena gostilničarja in posestnika g. Mihaela Dečmana.
Novo mesto
Tatovi pri oo. frančiškanih. V ponedeljek ponoči so se oglasili neznani zlikovci v frančiškanskem samostanu. Stikali so po zakristiji in odnesli 200 Din. K sreči ni bilo v zakristiji večje množine deuarja. Storilci so morali biti s hišnimi razmerami znani, ker bi siuor ne prišli v zakristijo.
Frančiškanski zvonovi. Kovaški mojster in monter Franc Jerman iz Dola pri Ljubljani je zvonove v zvoniku frančiškanske cerkve tako preuredil, da »e lahko z vsemi štirimi ubrano zvoni pod zvonikom, Jarme manjših zvonov je podaljšal tako, da so po višini enaki velikemu zvonu. To podaljšanje ima prednost, da zvonovi enakomerno ležejo iu še izloči vsako neprijetno udarjanje.
Št. Jernej na Dolenjskem
Gospodinjska šola, ki bo trajala B mesecev, se prične v četrtek 15. t. m. Oglasilo se je 2(5 deklet.
Otvoritev higienske razstave bo v nedeljo dne 18. t. m. po prvi sv. maši v dvorani. Razstava bo odprta en teden, in sicer vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Ob otvoritvi bo predaval g. dr. Pire Ivo, šef higienskega zavoda.
Predavanje o prvi pomoči pri boleznih živino je imel v dvorani v nedeljo 11. t. m. po prvi maši g. živinozdravnik Rigler. •
Orlovski odsek je vprizoril v nedeljo 11. t. m. v dvorani igro »Vraže« in »Trije snubci«. Igrali so fantje in dekleta iz Orehovice.
nioUlKa
Na Poljsko! Kogar zanima potovanje po državi naših bratov Poljakov, naj pride v nedeljo ob 6 v dvorano HiP., kjer bo skioptično predavanje o poljskih krajih in mestih, o njihovih šegah in navadah.
Zgorela sta v kratkem dva avtomobila, eden v Gradcu in eden na Suhorju. Bila sta oba zavarovana.
Martinski sejem ie bil srednje dobro obiskan. Ni več takega obiska, kakor je bil nekdaj, ker ljudem zelo manjka denarja. Dobro so se prodali mali prašički za rejo. Najbolj so pa bili zastopani na
tem sejmu čevljarji, da obujejo naše ljudi za zimo. •
Laško
Kmetijsko-gospodinjska nadaljevalna šola je bila v Laškem otvorjena v torek 14. t. m. Otvoritvi so prisostvovali poleg, učnih moči tudi gg. dr. God-nič, gerent okr. zastopa, Elsbacher v imenu občine Laško, Pernat v imenu krajnega šolskega odbora in upravitelj ljudske šole Kislinger, ki so vsi s primernimi nagovori pozdravili ta za naš okraj novi kulturni pokret. To Solo obiskuje dvanajst gojenk, li jo pa ga. Zora Kuharjeva. Poleg nje poučuje ' učitelj g. Gruden.
Mostovi na cestni progi Smarjeta—Brezno se sedaj prenavljajo. Letos gradi okrajni zastop v lastni režiji pod vodstvom cestnega nadzornika R. Golje štiri betonske mostove. Prihodnje leto bo pa gradil novi cestni odbor še 7 novih. Tako se dela okrajnem zaslopu v prid ljudstva.
Domiale. Cerkveni koncert se vrši v župni eerkvi v Domžalah na dan blagoslovljenja novih orgelj v nedeljo 18. novembra t. 1 ob 3 pop. Spored: 1. Govor o novih orgijah, njihovi sestavi in registrih, govori g. stolni kanonik dr. Franc Kimovec. 2. Ebner: »Postludij« (orgije). 3. A. Foerster: a) Gloria iz »Missa solemnis« op. 25; b) Čredo iz »Missa 9olemnis« op 25. 4. Polleri: Pastorala (orgije). 5. a) Dr- Fr. Kimovec: Ilostija ti najsvetejša, b) P. H. Sattner: O Jezus, ves moj blagor Ti! 6. Sjoegren: Fantazija (orgije). 7. St. Premrl: Le spi, nebeško Dete Ti. 8. Grosjean: Andantino
(orgije). 9. a) E. Hoehreiter: Blaženi duhovi rajski, b) dr. A. Dolin&r: Profinja. 10. Canestrari: Aile-gretto festoso (orgije). 11. a) A. Mav: Dajte mi zlv tih strun, b) —: Vladarica v božjih dvorili. 12. S. Bach: Tokata v C-duru (orgije). Orgeljske točk« št. 1, 2, 4, G, 8, 10 In 12 bo izvajal vodja stolnega kora v Ljubljani g. prof. Stanko Premrl, pevske točke s spremljevanjeni orgelj pa domaBi cerkveni zbor. Vstopnine ni. Prostovoljni darovi za orgije se bodo pri vhodu v cerkev hvaležno sprejemali. Orgije je — kot svoje prve v Sloveniji — izvršil Franc Jenko, orgljarski mojster v St. Vidu nad Ljubljano.
Vndiee. Tukajšnja Zvinorejska zadruga je priredila s podporo oblastnega odbora v Ljubljani dne 8 nov. lepo uspelo razstavo ln ocenjevanje živine svojih članov. Ocenjevale se se le krave in telice pincgavBke pasme. 41 članov ie prignalo 85 glav živine. Pregledovanje je pokazalo, da je v občini veliko lepe in dobro oskrbovane živine. Ugotovilo se je pa tudi precej pomanjkljivosti v živinoreji, posebno preinala skrb pri vzreji mlade živine in preslaba odbira mlečne živine. Živinorejci so z veseljem vzeli na znnnje pripombe gg. strokovnjakov glede izboljšanja. Od 71 krav, ki so bile pripuščene k pregledu, so dobile: 2 po 37, 2 po 26, 8 po 25, 38 po 34—23 točk, ostale nianj. Dobro ocenjenim ie bilo razdeljenih 45 nagrad v skupnem znesku 33G0 Din. Oceno in pregled sa vodili g. živinozdravnik Kavler, g. ekonom Šu-štič; oblastni odbor je zastopal g. inž. Eiselt. Prireditev je vsestransko poživila zanimanje za živinorejo in za zadrugo, katera se je letos prvič po 15 letnem obstoju dvignila k krepkemu življenju. Ima pa tudi obilen delokrog v občini, ki živi v prvi vrsti od živinoreje.
Mirna peč. Od 4. do 11. t. m. je priredil v naši župniji drž. higienski zavod svojo razstavo. Cel teden je bila razstava dobro obiskana. Razstavo je otvoril g. ravnatelj dr. Ivo Pire. Imel je ta dan dva zelo poučni predavanji. Isti dan je g. ravnatelj pregledal bolnike v vaseh Vel. Kal, Orklje-vee. Mali Kal. V teh vaseh razsaja hud tifus. Do sedaj je obolelo do 30 ljudi. Bolezen je zahtevala smrtno žrtev 25 let staro Jožefo Barbo in Malega Kala št. 1. G. ravnatelj je preskrbel vse primemo za prevoz bolnikov v bolnišnico. Odredil .je tudi vse ostalo, da se čimpreje bolezen zatre. V soboto je cepil g dr. Trtnik, zdravnik higienskega zavoda, j judi prot tifusu Obenem je imel v soboto in nedeljo dve poljudni predavanji. Prihodnje leto bo gradil omenjeni zavod vodovod Hmeljčic-Mali Kal-Orkl|evec-Vel. Kal. Vsled pomanjkanja dobre pitne vode je v teh vaseh že večkrat razsajala kaka nalezljiva bolezen. Leta 1020. luida griža, "i je zahtevala več smrtnih žrtev, letos pa se je pojavil tifus. — Naš poštni okoliš dobi v kratkem selskega pismonošo. Zaslugo za to ima g. dr. Ku-lovec in poštno ravnateljstvo v Ljubljani. — Odkar imamo novega oblastnega cestarja, je na kolodvorski cesti pol manj blata. Vsem, ki skrbe za napredek naše občine, bodisi v zdravstvenem kakor prometnem oziru, izrekamo najlepšo hvalo.
Cy
ota negovanje
lepote
naravne
Velika priljubljenost E!ida=artiklev je utemeljena v njeni neprekosljivi kakovosti. Proizvod, ki je najmanj toliko vreden kot najfinejši izdelki inozemskega izvora. Elida nudi v njenih obilnih proizvodih vse, kar rabite za negovanje Vaše naravne lepote.
i,..,
Svo;o sestrco že ustrelil
(Izpred sodišča.)
Jakec s Podgore je star komaj 17 let. Pa je zadnjič napravil nekaj, kar ga dela zelo otroškega. Našel je bil namreč Jakec nekoč puško, staro vojaško lcarabinko. Morda do tedaj res še ui bil videi takšnega orožja, ker on je v vojnem času komaj zame>njal otroško krilce s prvimi hlačkami. Našei je torej Jakec tisto karabinko, ogledal se je okrog, če ga kdo vidi, potem pa je stekel in karabinko skril. V svisli, globoko v seno jo je porinil. Od takrat rnu je karabinka noč in dan stala pred očmi, pa ni bito prilike, da bi jo bil vso in natančno ogledal. Neki dan pa je le splezal v svisli, potegnil iz sena spravljeno puško ter jo začel sukati m ogledovati. Sa,m Bog ve kako je ravno takrat prišla v bližino mala sestrica Julka, ki je pa Jakec ni videl. On je bil ves zaverovan v puško, ravno je ogledoval petelina, potegoval zanj in — puška se je sprožila. Bila je namreč nabasana, strel je pcgodil malo 4 letno Julko prav v glavo. Deklica je bliu takoj mrtva. Jakec se pred sodniki zagovarja, da sestrice res ni videl in jo tudi. ni mogel videti. Puška se mu je pa kar nenadoma sprožila. Jakec je bil za svojo otroško radovednost in neprevidnost obsojen na 1 mcsec zapora, ker se je dejanje vzelo le kot nedovoljeno in neprevidno ravnanje z nevarnim orožjem, ki utegne povzročiti smrt tuje osebe.
Tudi pri protipoteznem britju se je lahko briti s pristnim Gillette« rezilom
Prožno pristno Gillette rezilo je bridkoostro brušeno. Tudi najtršo brado posname v vsakojaki potezi gladko m vtlsnje« to -lahko ter ne draži kože.MADEIN
ilette-reallo lm»
.-..iStllne znamka:
De Lnxe zavitki PO rezil), celotne zavitke (10 1**11), na rini »»vitke (firetll) dobil« v vseh i,-.davnih prodajalnah. KN0WN .nt
»09L0 oven
GILLETTE SAFE T Y RAZOR CO.
Šol&He vesti
V	stalno državno službo so 7. minist. odlokom sprejeti sledeči bivši kontrakt. učitelji: Golja Anton, učitelj v Ojstrici, okraj Dravograd. — Petric Marija, učiteljica v Slivnici pri Celju. — Penko Pavla. učit. v Lazah pri Starem trgu. — Blažej Kordeš Anica, učit. v Prevalju. — Proselj Angelj Miroslav, učitelj na meščanski šoli v Ljutomeru. — Vadnjal-TomšiČ Ana, učiteljica na H umu, okraj Ptuj, -— V kratkem bo podpisan ukaz o nadaljnjih imenovanjih
V	državno službo so sprejeti sledeči učitelji, ki so v jeseni odslužili kaderski rok v vojski: Franc Kotnik v Središču ob Dravi. — Ambrož Martin v Vitanju. — Juro Tamažič v Ribnici na Pohorju. Andrej Stefanciosa v Sv. Štefan. — Ferdinand Majnik v Jezersko. — Jože Stopar v Pertočo. >- Hari Zoltan v Gederovcih. Lojze Zupane v Stre-kljevcu. Jurij Vreže v Čadramu. — Janez Knol v Fari vasi.
Ostavko na državno službo so podali sledeči učitelji: Kekee Anten, učitelj v Kruplivntku, okraj Murska Sobota. — Kokolj Miroslav, učitelj v Loko-vici, okraj Dravograd. — Berta Matko, učiteljica v Tržiču, okraj Kranj.
Stalnost t državni službi je priznana sledečim učiteljem: Josipu Tomažiču, učitelju v Tinjah. — Ruperti Hafner, učit. v Remšniku. — Vilmi Kapca, učit. v Kaipei. — Marjeti Poznik, učit. v Selih pn llinjah.
Ukazno so napredovali: Ciril Pregelj učitelj v Celju. — Miroslav '1'rost, učitelj v Kočevju. — Stanislav Rogl, učitelj v Boštanju. — Anton Musek-Serbee, učitelj v Sv. Vidu pri Ptuju_
Mz&zli-o
Programi Radio-£fvbljana
Četrtek, 15. novembra: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. 18.80 Prehrana rastlin, predava ing. Rado Lah. 19 Italijanščina, poučuje prol. Gruden. 19.30 Zgodovina Sli.vencev, predava prof. Kranjec. 20 Operetni večer: Sodelujejo ge. Poličeva, Balatkova, gg. Drenovee, Peček; klavir; g. Balatka: 1. Dvospev Ln prizor iz operete »Grofica Marica«; 2. dvospev »prav majhen bar« (B.aja-dera); 3. solospev iz operete »Netopirc; 4. dvo-spev »Mali kanape« (Terezina); 5. pesem iz operete »Grofica Marica«; 6. dvospev »I)olly čemu ste zvesta to-li« (Orlov); 7. dvospev »Tango. (I.adv X); 8. solospev iz operete :; Bcceaccio«; 9 dvospev ln prizir »Smej se Bajaeeo« (Zmagovalka); 10. dvospev »kadar ležem spat zvečer« (Grofica Marica); 11. iz operete »Čardaška princesa«; 12. dvospev ko zvezdice zažarijo« (Bajadera); 13. Na potovanju (kuplet); 14. trospev in prizor iz operete Poljska krit. — Klavir in harmonij. — 22. Poročila.
Petek. 16. nov, 12.80 Reproducirana glasba tn borzna poročila. — 19 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30 Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20 Radio-kvartet. — 22 Poročila.
:Drugi programi
Četrtek, 15. novembra.
Zagreb: 17.30 Poljuden koncert (vijolina in klavir) — 19.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Praga: 12.20 Opoldanski koncert — 16.30 Simfonični koncert: Statkowslu: Uverlura k operi »Marija« — Moniuszko: Poloneza iz opere > K rabina',:, uvertura k operi »Flisv — Stojovvski: Andante in Scherzo iz simfonije d-mol — Szymanow-skl: koncert za gosli s spremljevanjem orkestra — Marek: Simfonija Brevis. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski konrert — 20 Pester večer. - Bern: 17 Orkestralni koncert — 20 Orkester, vmes literarne recitacije. — Kalmrice: 20.80 Prenos koncerta iz K rakova. — Rim: 20.45 Operetni večer. — Berlin: 16.30 komorni koncert — 20 »Bimala«, veseloigra — 21.30 Časnikar govori...— nato plesna glasba. _ Dunaj: 10.20 Koncert zbora Wiener Saenger-knaben — 11 in 16 Orkestralna glasba — 19 lion-cer Schubertovth skladb — 20.05 »Pension Sehoel-Jer«\ burka v 3 dej.; nato plesna glasba. — Mven-ehen: 19 Predavanje: Turistika pozimi — 20 Citra-Ski koncert. — Milan: 21 >l)eklica z zapada« (Puo-cini). — Budapest: 12.20 Klavirski koncert — 18.25 Koncert ciganske kapele — 22.25 Lahka glasba.
Naznanila
nšuMfansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
Četrtek, 15. novembra: Zaprto. Pelek, 16. novembra: TAJNA DOLGEGA ŽIVLJENJA (stvar Makropulos). Red A. Sobota, 17 novembra: &VE.JK. Izven Nedelja. 18. novembra ob 15 pop.: MODRI OSLIČEK Ml&KO, mladinska predstava. Izven. — Ob 20 zvečer: KROG S KREDO. Izven.
Opera: Začetek ob pol 20.
Četrtek, 15 novembra: TOSCA Izven. Petek, 16. novembra: BOCCACCJO, opereta. Red D, Sobota, 17. novembra: ČAROBNA IUŠCAL. Red H. Nedelja, 18. novembra ob 15. pop.: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Znižane cene.
MariborsTko gledališče
Čertek, 15. nov. ob 20: KONJEDERKA. Gostovanje Hanni Niese. Petek, 16. novembra ob 20: DIVJI AVTOMOB1-
LIST. Gostovanje Hanni Niese. Sobota, 17. novembra ob 20: OBLAKI, ab. A. Pre-mijera.
LfisdsM' ~ v £;ublfani
Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: >PODOBAR«, ljudska Igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih.
Prireditve in drušivene vesti
Predavanje o Albcrlu Diirerju priredi v četrtek 15. t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. Permanentne vstopnice za vseh 10 predavanj letošnjega cikla pri Novi Založbi. Enkratna vstopnica pred predavanjem pred dvorano.
»Ljubljana« ima danes zvečer ob 8. skujmo pevsko vajo. — Pevovodia.
S peljem, godbo in plesom vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo 18. t. m. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu G&nghoferjevo ljudsko igro »Podobar« v 5 dejanjih. Zanimanje za to predstavo je že sedaj veliko, zato opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v pred prodaji cxl petka dalje pri društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu 1- nadstropje.
Podporno društvo »Zveza sluikinj-r priredi v nedeljo 18. nov. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem dOmu, Komenskega ul. 12 igro, ki je izšla v Ameriki pod naslovom »Prisegam«. Igra je tridejanku s petjem. Vabljeni vsi, ki ljubilo petje in smeli.
Problem kalolilanslva v sodobni kulturi je tenia, o kateri bo govoril g. prof. dr. Cibelj na sestanku Slov. kat. akad. starešinstva drevi ob 8 v dvorani Akademskega doma. Kor je vprašanje zelo zanimivo, vabimo vse člane in prijatelje. — Odbor.
Na simfoničnem koncertu, ki ga priredi pod vodstvom višjega vojaškega kapelnlka dr. Josip,-Cerina godba dravske div. obl., se izvaja med drugim tudi znamenita Paunovičeva jugoslovanska simfonija. To delo, ki je posvečeno dr. Cerinu je bile prvikrat izvajano na koncertu godbe drav. divizije leta 1924. ter želo takrat splošno priznanje iti uspeh. Delo je pisano za veliki orkester polno prelepih idej in motivov, pristno jugoslovanskega kolo-rila, krasno instrumentirano tako, da nosi po pravici naslov Jugoslovanske simfonije. Zal, da je mladi avtor, bivši vojaški kapelnik par dni po ljubljanski prvi izvedbi umrl nenadne smrti. Koncert se vrši v ponedeljek 19. t. m. ob 20 v Unionu. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Naše difaštvo
Na 55. rednem obč. zboru j. k. a. d. »Zarja«
so si Zarjani« izvolili sledeči odbor: Predsednik: Miroslav lozcn, tajnik: Piuk Oskar, blagajnik: Ra-divoj Poženel, gospodar: Marijan Brecelj, arhivar: Tone Kovačič, revizorja: Jože Humer in Jože Pucelj.
Chlc ParUankc rabijo
Cendre de rose
aii Poie Coraifl
B o n r i o t s - T a r l»
lij
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet rrstlc se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
UiHIUU
Veščega rezkalca
pet (Schnittfraser) in oblikovalca (Absatzglaser) — išče tovarna čevljev v Zagrebu, poštni predal 286.
2 mizar, pomočnika
popolnoma zanesljiva in sposobna, sprejme takoj Ig. Gerden, strojno mizarstvo, Št Vid p. Stični.
En pomočnik
in dva vajenca
za mizarsko obrt sprejme Andlovic, Ulica na Grad 2, Ljubljana
IKFBHOTBHHHHBFSSi I
13BI
Prvovrsten brusač
s petletno prakso želi kako stalno mesto. Zmožen popolnoma kubičnega računstva ter popravil na žagi. Ponudbe na upravo Slov. v Mariboru pod »Prvovrstna moč«.
Prod«! ino
i
Namočena polenovka
vsak petek. - Anton Le
gat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28.
Elektrikarja
s praktično in dobro teoretično naobrazbo za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravljanje elektro - motorjev in napeljav ter vseh v to stroko spada-jočih naprav išče večje rudarsko podpjetje. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. — Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod: -Elektrikar« št. 11.179.
Zobotehnik
asistent, sc sprejme proti mesečnemu honorarju Din 3000.—. Prošnje, opremljene s spričevali o dosedanji praksi je poslati na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Učenko
za strojno pletenje .sprejmem v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.189.
Išče se točaj
(Schankbursch) s kavcijo. Naslov v upravi št. 11.199.
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj Franc Trček, čevljar, Brczovica pri Ljubljani.
Deklico
idravo. najraje siroto brez staršev, staro največ 14 let, išče slovenska družina za manjše hišne posle z vso oskrbo in mesečno nagrado. Potne stroške povrnem. - Ing. Oblak, Mlatišumi-na ul. 19, Beograd.
I
Šivilja
za perilo sprejme gospodične za pouk dnevno in večerno - Naslov pove uprava pod štev. 11.081.
Stanovanja
Stanovanje
3 sobe, kuhinja in vse pritikline, oddam v ljubljanski okolici takoj. Ugodna avto zveza. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.185.
Sobo
za tri gospode oddam. -Naslov v upravi št. 11.183.
■r^čitateredno
SLOVENCA
®	........hiiiiiiihiHIIIIIIIIII
Sobico
iščem; grem ludi kot sostanovalec. Na 14 dni pridem za par dni v Ljubljano. Ponudbe upravi »Slov.« pod »14 dni«.
Opremljeno sobo
s kuhinjo, pritlično, pri-prosto, oddam eni ali dvema osebama. Vprašati upravo »Slovenca« pod št. 11.200.
Na stanovanje
se takoj sprejme gospod. Ulica na Grad 7.
Sobo oddam
enemu ali dvema pod-| najemnikoma. Karlovska cesta 15/11.
Sostanovalca iščem
Karlovska cesta št. 15/11.
P6se$fya
Krasno posestvo
se odda v najem ali pa tudi proda. Posestvo meri 50 oralov najboljše zemlje v ravnini ob cesti ležeče. Poslopje je novo, z opeko krito, elektrika in voda v hiši. Kje, pove uprava št. 11.190.
Krompir
beli, la vrste, več vagonov takoj za oddati. Josip Langeršek, trgovina, Marenberg.
Packart-harmonij
s 15 registri, skoraj nov, uporaben tudi za manjšo cerkcv naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.149.
Kompletna spalnica
krasna plišasta preproga, 3-50 X 4-50, naprodaj. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.157.
Krojači in šivilje
Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame in gospode Knalelj Alojzij, strok, učitelj v Ljubljani, Križevniška 2.
Bukova drva
krasna, zdrava, popolnoma s u h a , iz pokritega skladišča dobav, promptno čebin, VVolfova ul. 1-Telefon 2056.
Ladijska tla
in skobljane deske 30 mm v zalogi. StreliSka ul. 33.
Jabolka
vseh vrst dobite najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani.
Stružnica
skoro nova, z nekaj orodja, se proda. - Maribor, Smetanova 46/11, vrata 10.
Koks
suh, 80 Din (100 kg) ved-
Fižol
različnih vrst se dobi po ugodni ceni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska ccsta št. 36 — trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki.
Steklarska dela
izvršuje solidno in po zmernih cenah Fran j o Z r n e c , steklar v Ljubljani. Naročila sc sprejemajo začasno: Pred škofijo 10, v brivnici.
Klobuki
baržunasti in filc po 90 do 120 Din. Popravila od 35 do 50 Din. Priporoča
no na zalogi. - Mestna i se Stembcrger Rcš, mo-
plinarna.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh lig 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, flica 82
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanie ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanie moških čev-jjev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih ce-nafi »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14.
Perje
vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje.
distka
I11
Bukova drva
ponudite na upravo lista pod »Solidna postrežba«.
Kupim
dobroohranjeno p r e š o (Spindclpresse), ca 50 do 70 cm, ter škarje za rezanje lepenke (Papp-schere). Naslov: Fr. Zorn, Ljubljana VII, Lepodvor-ska ulica 23.

K a $ o,
ješprenj. ajdovo moko
cvflno s vej. m!:ln)n n-> dehelo veletrgovina
A. VOHU HUD!JANA
Resljeva cesta 24.
Železnoto vino
lekar. dr. G. P'CCOI I-JA V LJUBLJANI k r e p f a oslabele, malokrvne odrasle iu otroke.
Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha
Pia
s o 1 j e n a , ravna debela čreva (Scheibendarm) ter ovčje strunarje.
Jugocrijevo
Zagreb, Klnonička ul. 9. Telefon 60—91.
Bukovih DRV
krompirja, fižola
vsako množino, ter več vagonov
božičnih drevesc
kupim. - Ponudbe (za fižol tudi vzorec) na Praznik, Zagreb, Kanal.
Naročajte,
SLOVENCA \
najcenejši s loveni hi dnevnik
Ceneiie kot nn
RA Z P RODA) AH
se aobi vsakovrstno manu/altlurno blago samo o/i
JRPlN, MARIBOR, Olaon, trg iteo. 17.
Zahtevajte brezplačni cenik.
eganSns
plitka, dobra in cenena ura
D £ n
31etno jamstvo.
14 dni na poskušnjo »ko ne odgovarja, se vrne denar.
Anton KiSfmann Maribor št. 40/b.
Specijalist za ssmo boljše švicarske ure.
Cenik brezplačno.
Dr. Ev. SIMER
se je preselil v Sp. šišlci, Medvedova cesta 27 (blizu kolodvora), kjer redno ordinira.
Največja razprodaja na celcm svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti
Lipton
čai
S ton
J® «8Sr
prvovrstne marke avtomobilskih in strojnih olj se odda za vse večje kraje Slovenije. Protokolirani trgovci na prometnem kraju naj pošljejo svoje ponudbe pod »Zastupnik« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11.
Tovarna išče
špecerijskega zastopnika
za Štajersko proti dobri proviziji. — Naslov v upravi pod štev, 11.126.
Društvo Lipton Ltd, London
Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75
Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki
ZA ADVENT
priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K-, V svitu zarje. Zbirka adventnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, glasovi po Din 6.
Grum A., Adventne pesmi za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 4.
Foerster A., 12. cerkvenih pesmi za mešani zbor. Din 12.
Foerster A., Cantica saera III. del. Za moški ali ženski zbor. Din 30.
Premrl St., 40 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. Din 40, glasovi po Din 5.	u - - <
Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica za eno ali dvoglasno petje z orglami. (Nova izdaja). Part.
Din 50, glasovi po Din 24.
Sattner p. H., Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Part. Din 25, glasovi po Din 5.
Stenski ko!edar1929
za pisarno in dom, dvostranski, oblike 34X42 cm, obsega poleg koledarja še poštne določbe in prostor za beležke, lično izdelan v večbarvni litografiji, prodaja
Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
Cena za preprodajalce po 3 dinarje, na drobno po 4 dinarje 50 par.
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni sve*
(The lost icorld.)
Roman.
Sicer pa si pravi mož, kakor pravite, vedno sam ustvari priliko, in ne čaka, da mu jo kdo drugi ponudi. Spomnite se Clivea — samo pisarček je bil in vendar je osvojil Indijo." Pri svetem Juriju, nekaj ludi jaz še lahko storim na svetu!«
Nasmehnila se je ob izbruhu moje irske ognjevitosti. »Zakaj pa ne?': je rekla. ; Vse imate, kar mož lahko ima: mladost, zdravje, moč, izobrazbo, podjetnost. Žalostna sem bila, da ste spregovorili; zdaj sem pa vesela, jako vesela, da je najin razgovor v vas obudil take misli.«
»In če kaj dosežem .. .?«
Kakor topel baržun mi je njena roka zaprla usta. »Nobene besede več o tem, gospod! že pred pol ure bi morali biti v uredništvu pri večernem delu. Bilo mi je samo prehudo, vas spomniti na to. Če pa si nekega dne morda priborite svoj prostor na svetu, potem se lahko povrneva k najinemu razgovoru.«
Tako sem se nenadoma znašel sredi meglenega novem berskega večera. Tekel sem za vlakom električne železnice, ki vozi v Cambenvall, z gorečim srcem in trdno odločen iztakniti nekje, preden poteče prihodnji dan, katerokoli nalogo, ki bi me storila vrednega njene ljubezni. A kdo na vsem širnem svetu bi bil takrat mogel slutiti, kako neverjetno, obliko bo dobilo to poslanstvo in po kako čudnih potih bom hodil, da ga izvršim?
Čitatelju se bo naposled še zdelo, da to uvodno
* Od XIV. stoletja so vladali v Indiji potomci strašnegri mongolskega osvojevalca, Tnmerhna. Lord Glive jim je v XVIIJ. stoletju odvzel Bengalsko, najpomembnejšo indijsko dnželo, in s leni položil temelj največji angleški koloniji.
poglavje nima prav nobene zveze z mojo povestjo. In vendar moja povest nikdar ne bi bila nastala brez tega poglavja. Samo človek, ki stopi v svet z zavestjo, da nam je povsod dana prilika za junaštva, in s srčno željo izrabi prvo priliko, ki se mu zato ponudi — samo tak človek je zmožen, kakor sem to storil jaz, na glavo postaviti svoje dosedanje življenje in odjadrati v nepoznano, v skrivnostno meglo zavito deželo, kjer se mu obljubujejo veliki doživljaji in velik uspeh. Le poglejte me, gospodje v uredništvu Daily Gazette katerega jako neznaten član sem bil dozdaj, kako trdno sem bil odločen po možnosti še isti večer poiskati nevarno nalogo, ki bi me storila vrednega moje Gladysl
Kaj je bilo vzrok, da je od mene zahtevala, naj radi njene slave tvegam svoje življenje: sebičnost ali brezsrčnost? A tako vprašanje bi si lahko zastavil človek v moških letih, ne pa pogumen triindvajset-leten mladenič, v katerem je vzplamtela prva ljubezen.
Drugo poglavje. Poizkusite svojo srečo pri profesorju Challcngcrju!
Vedno sem imel rad našega starega, činernega, debelušastega in rdečeličnega glavnega urednika McArdlea, in mislim, da je tudi on mene rad imel. Ravnatelj je bil pravzaprav Beaumont, a ta je^ bival nekje v razredčenem zraku na olimpijskih višavah, odkoder sploh ni mogel razločiti kaj manjšega od mednarodnega zapletljaja ali ministrske krize. Samo včasih smo ga videli, kako je osamljeno in dostojanstveno romal v svoje svetišče z meglenim, bežnim pogledom: v mislih je letal gotovo kje nad Balkanom ali nad Perzijskim zalivom. Vedno je ostal nam ne-pristopen in oddaljen od nas. McArdle pa je bil njegov prvi namestnik in smo ga poznali. Ko sem stopil v njegovo sobo, mi je stari gospod polcimal z glavo in si porinil cčala visoko gori na plešasto čelo.
»No. gospod Malone, po vsem, kar slišim, se zdi, da imate dober uspeh,« me je pozdravil v svoji pri-
jazni šotslci izgovorjavi.
Priklonil sem se in se zahvalil.
»Nesreča v premogovniku je bila sijajna. Pa tudi požar v Southvvarku. Imate pravi slog za poročila. Kaj pa vas je privedlo zdaj It meni?«
»Rad bi vas prosil za neko prijaznost.«
Na obrazu mu je bilo videti, da se je prestrašil, in takoj je odvrnil oči od mene.
»No, no, kaj pa je z vami?«
»Ali ne bi bilo mogoče, gospod McArdle, poveriti mi kako posebno nalogo za naš dnevnik? Poiz-kusil bi jo čim najbolje opraviti, vse v redu zaključiti in vam pošiljati dobra poročila.«
»Na kake vrste nalogo pa mislite, gospod Malone?«
»Na tako, ki nudi priliko za napete doživljaje in nevarnosti. Jaz bi se zelo potrudil, gospod McArdle, da opravičim vaše zaupanje. Čim težja bi bila ta naloga, tem bolj mi bi ugajala.«
»Videti je, da se vam jako mudi zapraviti življenje.«
»Dokazati, da ne živim zaman, gospod McArdle!«
Ah, moj Bog, vsa čast vašemu navdušenju, gospod Malone! A bojim se, da so časi za take stvari že minili. Tudi uspeh komaj odtehta stroške, ki jih povzroči poseben, v to poslan poročevalec, in kakor je umljivo, se poveri taka naloga navadno samo preizkušenemu človeku z znanim imenom, ki uživa zaupanje javnosti. Dandanes so po zemljevidih večinoma že izginili veliki beli madeži, in ne vem, ali je ostal še kak prostorček za romantične doživljaje. Siccr pa, čakajte no,« je dodal, in nenaden smeh mu je za trenutek razsvetil obraz, »beli madeži v zemljevidu so me na nekaj spomnili. Kaj, če bi vi poizkusili razkrinkati in osmešiti nekega sleparja, sodobnega Miinchhausena? Lahko bi gn postavili na sramotni oder kot lažnika, ker kaj drugega ne more biti. To bi bilo dobro početje, prijatelj! Kako vam je stvar všeč?«
IUEIIIE EIIIEIII
"-fc ™ te ST.
c
pi (~) > 3" D.
I
C > sr
5 za.
8
r CmfT
omSltr
H m-
3 ožg-s
5-
-	2. N<
_ — r- Cr 3 < ti. n j- — ■ sr tM
n r;a » <"
as*?*
na
, . n i/,
S" Prg c, 2c£šf
3' 1 a 5'= a
S N
s-
»s*
3
o r ir)
K 2. i <
p. lof
-I
m -j N n 3
?N as-«
*" X« <
S? 5 H. S

iiiEin 111=11
Za Jugoslovanska H«k«mo t Lhibliani; Karel Ceč.
Izdajatelj; dt. Ff. Kulotcc
Urednik: Franc Teracglavj r. r