Leto V., štev. 287
Uubliana, nedelja, 7. decembra 1924
Poštnina DavšalTrana
Cena 3 Dm1
lzba|a ob 4 z)ntra}.
Stane mesečno 20*— Oin sa inozemstvo 30*— B neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
—
Upravnlštvo : Lfnbljana, Prešernova« nl.it 64. Telet it 38;
Podružnici:
Maribor, Barvarska nI C Cel]«, Aleksandrova «.'
Račun pri poitn. Mor, zavodu štev. IIMCL. J
Današnja številka ima 16 strani in vefia TRI dinarje.
Radi praznika izide prihodnja številka v sredo zjutraj.
Ljubljana, 6. decembr:;.
Naš vnanii minister dr. Ninčič potuje v Rim. Tjakaj potuje tudi gospod Bodrero. italijanski poslanik v Beogradu. oba s svojimi glavnimi pomočniki. Dogovarjale se vsekakor ne bodo majhne stvari.
Diplomacija ni zgovorna. Vsaj na zunaj ne. In kadar postane proti pričakovanju zgovorna, lahko z gotovostjo sklepamo, da ne leži težišče zadeve na oni strani, kamor kaže vsebina govorjenega.
.Kot eden najaktualnejših predmetov predstojeeih razgovorov se navaja vprašanje razmejitve v Sloveniji. Težko je pisati o tej zadevi, a se izogiba ii trpkih in žolonih besed. Zakaj vprašanje razmejevanj v Sloveniji je ona stran medsebojnega razmerja med našo državo in Italijo, v kateri se najizrazitejše kaže, v kakem stadiju se faktično, to je brez diplomatskega omiljenia in uglajenosti, nahaja to razmerje. Ž italijanske oficijalne strani se je že neštetokrat izjavljalo, da goji naša soseda prijateljska čuvstva do nas, da želi, da nastopi po tolikih ne-sporazumljenjih in napetostih doba medsebojne zaupnosti jn vzajemnega sodelovanja in podpiranja. Toda po glejmo katerokoli panogo medsebojnega kontakta, — povsod opazimo, da imamo opraviti s sosedom, ki nam ne gre in noče iti na roko, ki nam ne nstreže niti v onih točkah, kjer bi mu prijazna naklonjenost niti ne bila žrtev.
Najbolj drastičen primer je baš razmejevanje na Slovenskem. Dovolj se je pisalo, kako absurdno stanje ustvarja dosedania jugoslovensko - italijanska mejna črta v Sloveniji. Prebivalstvo na meji se je vedno tolažilo, češ, da je mejnica vendarle samo provi zorna in da se bo definitivna meja potegnila zgoraj na višinah, tako da se bo upoštevalo vsaj najnormalnejše osnove gospodarskih mirnosti mejnih kmetij. Italijanski člani komisije pa ne odnehajo niti za las, in to celo v slučajih, kjer niti ni v opasnosti strateški moment in kier ostanejo Italijanom, tndi ako nstrežejo skromnim željam našega prebivalstva, še vedno v vojaškem ozira absolutno prevladujoče pozicije. Ako bi bilo odločujočim možem rimske vlade zares na tem. da se uvede normalno stanje znosnih razmer in vsaj za«ilneera medsebojnega zaupanja. tedaj bi ustregli vsaj v tem primeru.
Vrh tega je Italija o priliki dose?e-nesra »sporazuma« glede Reke dala obljubo, da ho upoštevala naše želje v razmejitveni zadevi. Dogovor ni sicer vseboval ničesar konkretnega, Imenovale pa so se vendarle že nekatere obrne Iti p točke, kjer se ho m">erla meja spraviti v sklad s krajevnim gospodarskim položajem. Toda minili so
Novi izgredi na univerzah
c
SEPARATISTI IN KOMUNISTI ZASEDLI IN ZA BA RIKA DIRA LI UNIVERZI V ZAGREBU IN BEOGRADU. — INTERVENCIJA POLICIJE V ZAGREBU. —
KRVAVI PRETEPI V BEOGRADU. Zagreb, 6. decembra, r. Danes bi se, kakor včeraj, morala nadaljevati predavanja. Ko pa so številni dijaki in prof
Francosko-angleška pogodba
PRESENEČENJE CM A MBERLAINOVEGA OBISKA V PARIZU. — ANGLIJA NUDI FRANCIJI VSESTRANSKO OPORO.
Pariz, 6. decembra, v. Včeraj ob pri-
sorji prišli pred univerzo, so našli vrata zaklenjena. Separatistični razbijrči so namreč ponoči vdrli v poslopje in zabari-kadirali vsa vrata 6 klopmi, da jih ni bilo mogoče odpreti. Ta postopek separatističnih štrajkašev je izzval veliko ogorčenje akademske omladine, ki sa je zbrala pred univerzo, čakajoč na predavanja. Posebna deputacija se je podala na stanovanje pro-rektorja Zimermanna, da ga obvesti o barikadah. Toda prorektorja ni bilo mo.Toče najti, zato je ogorčenje med omladino vedno bolj naraščalo in gotovo bi bilo priš' do ostrih spopadovt da niso v tem času dospeli močni oddelki policije. 1 i so
poldnevom je bil na univerzi 2e zopet (lil-i sestanka Chambcrlaina in Herriota upostavljen red in so se predavanja na- je kila podpisana prov'zorična angleško -daljevala.	i francoska pogodba, Ui vsebuje nastopne
Po vhodu policije v univerzo ie neko- točke: 'iko Hanaovcev hotelo demonstrirati pol 1. Chamberiain izrecno izjavlja, da je mestu, a jih je policija naglo razpršila in konservativni kabinet Anglije pripravljen, Sestero izzivačev aretirala. Med aretiranci l dat! Franciji vsa jamstva, ki jih Francija je tudi par komunistov.	! na svojo varnost
Beograd. 6. decembra, p. Danes zjutraj ; Anglija bo pri Z-.ezi narodov delovaje na beogra jski univerzi prišlo znova do , la na to, da sc izvršitev programa raz-resnih spopadov. štrejkaši eo podvzeli orožstvene kontrole v Nemčiji poveri vse, da prepreči'0 predavanja. Postonali (irancoza.
so na enak način in-z enakimi sredstvi, I 3- Koelnska zona se izprazni takoj, kakor njihovi sep,iratisilčni tovariši v b0 Nemčija popolnoma izpolnila svoje Zrgrebu. Navzlic sklepom profesorskega obveznosti gle<<e razorožitve.
sveta so že zjutraj pred vrati univerza napravili barikade in blokirali tudi okna. Akademiki nacijonalnega bloka, ki so za
izpraznili vrt pred univerzo in obkolili, danes popoldne napovedali svoje zboro-
poslopje.
Deputacija dijaštva se je podala k šefu prosvetnega oddelka Jemriču in zahtevala, da naj energično zaščiti svobodo vse-učiliških predavanj proti terorju vlomilcev. N-.čelnik Jemrič je zato odredil, da policija odpre vhode v univerzo. Močni oddelki policije so nato odstranili barikade in v univerzi aretirali 60 ljudi, med katerimi je večina neakademikov. Pred-
■ vanj.? v avli vseučilišča, so pred univerzo prikorakali pod vodstvom akademika Živkovlča. Intervenirati je moral rektor.
4.	Francija in AngiUa bosta odposlali svoja poslanika v Carigrad.
5.	Obe državi bosta določili skunne smernice glede politike napram Rusiji.
FRANCIJA DOBI DEL MAROKA ?
London, 6. decembra, s- Po vesteh pariških poročevalcev jav!ja;o londonski listi,
ki je od nri vrata vseučilišča. V gneči in da gta se Chamlierlsin in Herriot spora-
prerivanju pri vhodu je bilo več dnvkov I ranjenih, štraikašem ie r. nasiljem in te-' rorjem uspelo, da so za ves dopoldan preprečili predavanja. Akademski senat je povodom teh novih konfliktov sklenil, da se univerza zapre do torka.
zumela, da prevzame Francija izpraznjen?) del španskega Maroka.	■ . •
CHAMBERLALV V RIMTT
Berlin, 6. decembra, j. Angleški zunanji minister Chamberiain je dospel v Rim. V pondeljek opoldne se otvori zasedanje Zveze narodov.
Rim, 6. decembra, j. Chamberiain bo" jutri sprejet v avdijenci pri kralju. Italija je baje pripravljena, ako se bo Španija odrekla Maroku skupno z Anglijo in Francijo nastopiti njeno mesto v tej deželi.	V
ZASEDANJE SVETA ZVEZE NA.
RODOV.
Rim, 5. decembra. s. Tukajšnji franco* ski poslanik potrjuje, da bo Briand za* stopal Francijo pri rimskem zasedanju sveta Zvezo narodov. V ostalem se je iz* razil, da je zasedanje izgubilo na pome« nu. ker je Anglija izključila iz dnevnega reda razorožitveno vprašanje in prouča« vanje ženevskega protokola.
Volilna borba
SIJAJNI IZGLEDI ZA VOLILNI USPEH SAMOSTAIN1H DEMOKRATOV. —
Ostri protikomunistični ukrepi v Franciji
NARAŠČANJE BOLJŠEVIŠKE OFENZIVE. — IZGON INOZEMSKIH KOMU
NISTOV.
Pariz, 6. decembra, s. Kakor poro-'da prepreči komunistično propagando, ča «Matin», je notranji minister prij Komunistični učitelji, ki so bili odpn-
razpravi o komunistični propagandi v Franciji predložil ministrskemu svetu poročilo, v katerem opozarja na novo
DEMOKRATI V SRBIJI ZAPUŠČAJO DAVIDOVIČA IN PRESTOPAJO K SDS L,jfevlgUo ofenzivo Kaker doznava - DAVIDOVIČ PAKTIRA Z VSF.MI. DA SI RESI NF.KAI MANDATOV. - TU- ^.f^bo vl-da storila vse not-ebno DI ZEMLJORADNIKI V SRBIJI SE CEPIJO.	,SU Lst' b° ^ St0 ',a VSC Pot'eIjno'
ščenl iz službe, ne bodo več sprejeti nazaj. Približno 50 inozemskih koma« nistov, ki so bili aretirani, bo jutri odpravljenih na mejo.
mokratska lista v virovitiški župani ii. kjer naj bi kandidiral dr. Ivan Ribar, ima še manjše izg'ede na uepeh kakor pri lanskih volitvah, bo dr. Iv?n Ribar kan* didiran tudi kot srezki kandidat v Krivi Palanki v kumnnovskem okrož'u. Zcm-
STRAHOVITE OBTOŽBE GENERALA DE BONA. — PREDSTAVNIK JAVNE
VARNOSTI ORGANIZATOR ALI SOKRIVEC CELE VRSTE UMOROV. Rim, 6. decembra, a. Razkritja senza-1 Forni, Ciriani, Bergamini, Nitti in Giauni-cijonalnih škandalov v fašistovski stranki! ni. Ta cčeka> je umorila tudi župnika. Iioradnik. so sc razcepih v valjevskem s<j nadaijujejo. Očividno smatra opozicija, j Giovannia Minzonia, nadalje aocijalistične-
ga kandidata črkostavca Piccininia ia
Beograd, 6 deccmbra.. p. Skoraj vse stranke so že do!oči'e nosilce svojih kan* didatnih list v poedinih vo ilnih okrožiih. Prihodnji teden pridejo na vrsto srezki kandidati.
Po poročilih, ki jih dobiva vsak <l:>n glavni odbor samostojne demokntske stranke, so izg'edi te stranke za volilni izid zelo ugodni, da, naravnost "djajni. Velika živahnost se kaže zlasti v Srbiji, kjer prehaja vedno več Davidovioevih pristašev k samostojnim demokratom. Predsednik okrožnega odbora Davidovi« čeve stranke v čačku, Kordič, je izdal proglas, v katerem obsoja politiko Davi* dovičevo, ker sc je izneveril svoicinu pro gramu. Pravi, da se je pregrešil zoper svojo stranko, ker se veže z radičevri
in boljševiki. Zato izjavlja Kordič. da volitve v Sloveniji. Sporočil mu je, da se —;	se je na nek^m "sestan-
VesJno ?ačii ogeni na fašizem
tfožiu. Noai'ec ofidelne zem'joradniške da . 'rige, ravj trenuleki da da fašizmu rte bo Voh. Lazič, ais.dentovske pa dr. smr(ni ^^ RavnMe]j popo,arskega li-i-iarko Krstič.	tII popo!o>, dr. Donati, je predloži!
MINISTER ŽEP? A V V AVDIJENCI PRI predsedniku sem ta Tittoniju obtožnico KR * * JU	i proti generalnemu ravnatelju javne var-
' nosti ia vrhovnemu poveljniku fašistov-Benpral, 6 decembra, p. Popoldne od ske mi!ice senatorju ceneralu Emillju De 17. do 18. je ime! predsednik vlade Ntko , B^na y tej ob,ožnid wHeva, naj stalna
Ia Pašič daljšo konferenco z ministrom za 8enatorska preiskovalna komisija • uvede, ... ...............................
šume in rude dr. Žerjavom, ki je poročal „ Dc Bonu prei,kav0( ker je bU De. o umoru Matteottlja, še predno je dobil g. Pašicu o dosrženih sporazumih glede Rono kol penara!ni ravnalelj javne var
končno poslanca Matteottija.
Dr. Donati razpravlja nadalje v obtožnici o političnem predživljcnju De Bona in o zloglasni kontesi del Viminalc. Govori nadalje natančno o aforizmu, ki je vladal v viminalski palači tn o raznih zločinih, ki jih .ie zakrivila čeka, ter pravi, da je bil general De Bono obveščen
izstopa iz stranke in se pridružuje s.vno» j j8 dosegel popoln sporazum glede kan-stojnim demokratom. V Čačku bo kandi* j did-tur v mariborski oblasti med samo-diral kot nosilec njihove liste. Posebna • stojno kmetijsko stranko pod vodstvom živahnost se opaža v Južni Srbiji, »ako | bivšega poslanca Drofenika in narodnem na primer v Bitolju, Skoplju, Ohridu, 1 blokom Po'em je šel dr. Žerjav na dvor.
Velesu, Peči in Mitrovici. V prečanskih krajih so samostojni demokrati določili že skoraj vse kandidature.
Davidovičevci imajo silne skrhi z raz« merami v lastni stranki, kjer so -e 00» javili skoraj v vseh volilnih okrožjih spo* ri glede mandatov Njihov g'avni odbor ima vsak dan seje. na katerih se bavi s poravnavo teh konfliktov, kar jim pa ne
uspeva Zato paktira Davidovič z drugi«
- — - - - — — l
kjer je dolgo poročal kralju o političnem položaju. Pri tej priliki mu je podpisal . vladar večje število uk"zov.
NARODNA <5*<1TPS*?VA PO ŠTELA | 315 POSLANCEV.
Beograd, 6. decembra. Danes dopoldne ie v državnem odboru bil sp:e"et predlog člana Mite Dlmitrijpviča. da se hregnlni-škemti okrožju mesto dnsedin';h dveh
ku v viminalski palači (notranje ministrstvo) urt^novila fnšistovska tčeka^. ki je potem izvajala r^zna nasilstva nad političnimi nasprotniki L'š:zma. Pri tem so prizadpti tudi poslanci, ozir«ma senatorji Miri uri, Rizzolani, Luiloni, Amendola,
točne Informacije o zletinu. da je sam skril, oziroma dal skriti obleko Matteottija, ki se je kasneje našla v reki grapi. De Bono je sam vodil preiskavo ter zapeljal kvesturo na napačno pot. Končno zahteva Donati, da predsednik senata nemudoma skliče senat, kl naj kot naivi-šji sodni svet sodi senatorja De Bono.
italiianski rnrmeiitveni člani 1 m' strankami, s klerikalci, Ncmei, Rumu« dodciHo tri;e poslanci. Potem bo torej
meseci
pa ni^o imeli nikakih koncilijantnili navodil . . .
7r Italijo sklepamo tudi pogodbo o arbitraži. To ie konvencija, ki ie bila v smislu politike Dmštva narodov, da Se narodi z medsebojnimi potrodbami zavaniieio pred konflikti, sestavljena v Benetkah. Pogodba nai stoni na mesto snopada. Populama trotovo pri nas mu je priredila kraljeva dvojica
ni in celo Madžari. Ker sc jc glavni od« , bodoča narodna skupščina štela 315 po-bor Davidovičeve stranke uveril, da de« | slancev.
AThert Tfcomas pri kra'"n
Beograd, 6. decembra, p. Opoldne je bil povabljen g. Albert Thomas na dvor.
PJinčičeva vol v R!m in Fariz
obed. Udeležili so se ga tudi nekateri ministri. predsednik zbornico Jovanovič. novi francoski poslanik Orenard in drugi povabljenci.
Tekom popoldneva si je oeledal g. Tlio mas razna industrijska podiet a. Izjavil
nobena posro lba z ItalHo ni. Prpglo boko je prešlo v narodovo zavest ne-zaupanie proti Rimu, ki ie znan tipičen znhrbtnik že od nekdaj. Od tamkaj nam še ni nikdar nri«lo nič dobrega. vedno pa mnogo slabega.
Konkretno treba vsekakor poskusiti je, da je naravnost zadivljen nad razvo-vsh. da se pumo dose?p korektura ! jem naše industrije in da ji obeta veliko m pip vsaj pri Hotederšici. T,ogatcn in : bodočnost.
Planini in da se ponrnM'io lokalno Vašemu dopisniku je dejal Thomas, da tako zelo občutne neposredne gosno , je opoldne po obedu dalje časa govoril darske krivicp. Četudi ie pogodba U kraljem, ki se je izieiino zanimal za
Beograd. 6. decembra, p. Jutri etlno»nje zunanji min;=ter dr. JJin^if v Rini, kjer
»e sestane z italijanskim ministrskim	.	,
predsednikom Mussolinpcm. Potovanje | no P0®'1';;0* se C!IT1PreJ do oc"
lz mjrsfrstva trgovine fn industrije
Beograd, 6. decemhia. r. Trgovinski
minister dr. Sunmn je raznravlial dane« z zunanj m min'strom dr. NjičIčcto zaradi sestave komisije, ki nai vodi pregovore mann odpotoval v Rim. za sklenitev trgovinske pogodbe z Grčijo. Kar se tiče trgovinske pogodite z Avstrijo, }e bil pozvan v Beograd, naš delecrnt na Dunnju dr. Ploj, ki bo poročal vladi o stanju pogajanj.
Sestanek Beneš-Mataja
Drnai, 6. decembra, j. Sestanek med dr. Benešein in dr. Matajo sc vrši že jutri namesto v pondeljek, ker je dr. Beneš sklenil odpoto%'atl en dan prej v Rim. Danes jc generalni komisar dr. Zimmer-
VPRA5ANJE POVTff \NJA INVALID. NIN.
Beograd. 6. deccmbra. p. Finančno m» r,istrst\o jc znprosi'o ministra za social«
Zaključek volilne borbe v Nemčiji
Berlin, 6. decembra, s. Volilni boj je danes dosegel svoj višek. Včeraj je državni kancelar dr. Marx naslovil v Karls-ruhe apel na volilce, naj glasujejo za to,
________ da se nadaljuje dosedanja zunanja poll-
, kako ' tika, ki je politika mirnega sporazuma. .„„.„:„„. „,;-,:,.,„„ .	e se razdeli odobrenih sto milijonov Din j To mora tudi ostati. Narod potrebuje
!	n	i ^ povišanje pre=emkov invalidov Mini* državni zbor, ki bo izvedel to politiko
favilL n Laf^ Pr	l	za socialno politiko je od^vorilo tudi v notranjosti, državni zbor, ki bo
^» ' p.ji^i'.-.? " ,' da ie delo skoraj končano in da pošlje podpiral vlado v boju proti vsem notra-Kima v rariz. K;t se sestane 1 biv»im	, ,	, . , . . . ,
i Iranecskim minerskim pre(1-rdni!:om dveh dneh zadevn, pred og m.nistrske« n,,m stremljenjem.
Briandom in tudi z angleškim zunanjim : mu sycUl v «zPrav0-
minislrom Cliamberlainom.	BEOGRAJSKA- POTRESNA 0PA70VAL-
NICA 0 POTRESIH V SI.OVENIJL
glede medna.rodnp<ra razaoianja v naših bodočih sporih velikpca pomena, bi morda bilo stvari vpndarle na kvar, ?e bi sc o predmetu nrpravo raznrav Ijnlo. Formalno se takšno razmer.;e
RuHarsIra inrennVaTl^a Beograd, fi. decembra, p. Povodom po poslovanje njegovega mednarodnega de-| Beogrcd. 6 deccmbra. p. Nocoj je pod* tresov v Sloveni.i objavlja beogra'ski lovnega urada. Vladar je zelo poučen o pisal kralj ukaz, s katerim se postavlja j seizmografski zavod: V zadnjih časih so zadevnih stvareh.	1 za načelnika oddelka za državna rudarska : so čutili več ali manj močni potresni sun-
Popoldne je priredila zveza industrij-: podietia v I. kategoriji, 3. skupini Vla«! ki v Sloveniji med Brežicami in Novim (	.
, cev na čast g. Thomasa čajanko, zvečer ! ciimir Lipold iz Celia, za šumarskega viš* j mestom. Kakor =e do.mala beorraiska po- j r0|lna skupščina je odklonila prilog
med narodi pač >'a urediti z arbitražno pa jc dal zunanji minister dr. Ninčič nie- ' lega inženirja v Belovaru Josip Sosič, tresna opazovalnica, izvirajo ti potresi iz za ustanovitev druge zbornice.__
tmgodbo. Na več ko ra formalno ure-; mu na čast večerjo v Palace-hotelu. Ju- i za ravnatelja šumske direkcije v Z.-i'!.x« premi';rtn.;a zerrle v označeni sa-eri. ki	"
ditev pa danes še r;kdo np misli, ne trj popoldne ima k. Thomas predavanje bu v I. kategoriji, 3. skupini Jovan Met. j jo reže reka Krka skoraj po sredi. Zato
Stranke levicv ostro napadajo dr. Stre-semanna, ker je bilo njegovo stališče v volilnem bo u dvolično. V svojih govorih je nastopal proti levici ter plediral za sodelovanje s strankami desnice. Besede »republika« si ni upal izgovoriti.
GRČIJA ODKLANJA SENAT. Atene, 6. decembra, j. Grška na-t
to ne onstran meje. Oni tnm nas že od j v pekda.i smatra io za barba^ko m,:ido silo, k? rostaia ona sna. — kaj mislimo mi o niih. je znano.
Prave rimske sorte je tndi naš klerikalec.. Seda i zor»et porabljajo priliko za obrekovanje, češ. «Pašič nas je prodal Mn«solini'ii> . . . Kolika bi mogla pri tem biti kupnina, si klerikalni ko-rnoei'onisti s slastjo izračunavalo in pri tem mislilo na stare čase. Dokler se bodo rašn znnanienoliti^na vprašanja tretirala s takšnih vidikov, je
tretji beograjski gimnaziji.
i laš in v Ljubljani Josip A. Rustja.
vori, danes za nas edino možno in nuj-lpojača niena intenzivnost in aktivno potrebno zavarovanje na vse sira- nost. Jrgoslaviji gre gotovo večji ni. Ni pa brez pomena, da se gosp. | ugled, ker je neobtiodi-o potrebna r.a
i je Se pričakovati potresnih sunkov, vendar šibkejših.
USTOLIČEN.!E RFOGRAJSKEGA ŠKOFAi
BeogTad, 6. decembra, p. Dc.ncs je do-
Ninčič orlpeljo iz Rima v Pariz in tam I ohranitev evropskega med-ebojno za-ispoi semkaj novi beograjski škof Rodič,
porazgovori tudi z gg. Briandoin in Chamberlainom. z zastopnikom danes levičarske Francije in danes konservativne Anglije, z državama, ki sta nam ohranile neprimerno več simtiatij, kakor bi ss smelo sklepati po zabav-
garantiranega miru. Tudi v tem oziru ' ki ga bo jutri slovesno ustoličil papeiki ie vse odvisno od naglejše konsolida-! nuncij PellegrlnettL Popoldne >e sprejel cije, — koncem koncev torej od no-! g. Rodiča kralj v avdijenci. tranje naše ureditve. Ninčič odhaja v
sosedom seveda lažie «pogajati» se r i l.ianju ^ovenčev*^-.. T"patl je. da nami. Zato je politična smer Male sn-,o.->taiib tradicijonaliu naoa omer zuna-tante, sponolnjena z dodatnimi dojo-iije politike nespremenjena* da bo ua
inozemstvo v ttvurjenju, da ImkIo pn na= sledile resnično drra.vo ohranjujoče volitve, ki naj stvori io trden temelj tndi naši zunanji politiki neposredno bodočih štirih let
decembra:	>
CI BIH: Beograd 7.63, New-York 516.25 | London 24.17, Pariz 27.90, Milan 22.40, I Praga 15.6125. Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2 50, Serija S.75. Dunaj 0.077280.
TRST: Boograd 34 do 34.25, Dunaj 0.0320 do 00330. Praga 69.40 do 69.80, Pariz 12475 do 125.50, New-York 23 do 2310, Curih 446 do 448, dinarji 3350 do 34.15. 20 frankov 91 do 92, zlate liro 440.76.
LONDON: Beograd 318, Milan 108. Du-
nej 331JOOO. Bukarešta 900, Praga 155.25.
SLOVESNA OTVORITEV ANGLFSKEOA PARLAMENTA. London, 6. decembra, j. V torek opoldne se otvori parlament s prestol-1 NBW-YOEK: Beograd 148.25, Milan 484 Dim govorom.	J Pariz 543.25, Dunaj 0.14125, Praga 9QLS&>
SKS v mariborski oblasti za enotno narodno fronto
STAJERSKI SAMOSTOJNI KMETJE ODKLANJAJO DIKTATURO GOSP. PU-CLJA. — ORGANIZACIJA SKS V MARIBORSKI OBLASTI SE PROGLASA ZA
SAMOSTOJNO.
Maribor, 6. decembra. , 2e pri zadnjem posvetovanju glavnega odbora SKS za mariborsko oblast v Mariboru se je pojavil med štajerskimi pristaši SKS močaa odpor preti Pudjevi diktaturi. Dasi je namreč močna skupina kmetov odločno zahtevala skupen nastop Z Narodnim blokom, je Pueeij bil tej zahtevi nedostopen in je prodrl s svojim odporom proti enotni napredni fronti. Takratni sklep večine glavnega odbora SKS, ki . je bil dosežen le z veliko agitacijo Pudjevih privržencev, pa je rodil ie večji odpor med kmetskimi in narod-nozavednimi pristaši SKS po deželi. In tako je prišlo do ponovnega sestanka glavnega odbora SKS za mariborsko > pbiast, ki ga je za danes sklical predsednik dr. Bogumi! Vošnjak v Narodni dom.1
Povdarjajoč to svoje stališče ostajamo neomajno zvesti solidarnosti kmetskib
interesov v državi. Maribor, dne 6. decembra 1924.:
knt na leto •« spomnite, da kopit« vw bo1 ne potrebičioe. kravate, ovratnike, fino perilo, rokavice, aogauee ia vm drage modne potrebščine najceneje pri tvrdki
Fran Lufeič, Pred škofijo nt. 19
jam, kl jih je zagrešila tlgrovska politika na račun »dobrega slovenskega ljudstva«. Izjavo so podpisali med drugimi na- Odpor proti nesposobnim in nepoštenim stopni odlični predstavniki SKS: Josip i voditeljem SLS le v njenih lastnih vr-
stah vsak dan večji, kar le dokazuje, da raste zavednost In uvidevnost tudi med onimi Slovenci, kl so dosedaj slepo drveli za varalicami slovenskega ljudstva.
Mikuš, posestnik, Dcnačka gora; Drago Lingelj, posestnik v Rušah; Andrej Ro-škar, posestnik v Moti-Cvenu pri Ljutomeru, Fran Pavlica, ekonom v Tišini, Prckinurje: Jakob Žemljic. posestnik in načelnik okrajnega zastopa v Zg. Radgoni; Ivan Janžekovič, posestnik v Laj-teršpergu pri »Mariboru; Fran Cižek. posestnik in trgovec v Mariboru; dr. Bogumil Vošnjak, bivši poslanec in posestnik v La teršpergu; nik in trgovec
Zurman, posestnik v Sv. Trojici pri Ro- ' d'šču vršila proti odgovornemu uredni«
bivšemu
»Slovenec" obsojen na obiavo !Jo«ravka
Silna korupcija Radičeve klike
Lovrekovič poziva ndičevce, naj ga tožijo
Včeraj je Izšla prvi številk« »Slobod-nega Seljaka«, glasila Lovrckovičeve nove »Hrvatske samostojne seljačke stranke«. Prinaša poziv na vse strankine organizacije, da se njih delegati udeležijo strankinega kongresa, ki se vrši 14. t. m. v Zagrebu. Lovrekovič priobču°e poseben članek, v katerem sondira razlike med Radičevo in svojo stranko. Ugotavlja, da je FISSS samo nadaljevanje stare in prvotne seljačke stranke, ki jo je utemeljil pokojni dr. Ante Radič. »Mi se vračamo nazaj, k svojemu staremu programu, ki je priznaval monarhijo, in sicer tu:o monarhijo in tuje?a vladarja: pa zakaj bi tedaj ne priznali svoje monarhije in vladarja lastne krvi! Svojega starega programa ne izpremenimo v ničemer. Samo v imenu vladaria men'amo mesto Franca
Konigsmark
Kino Ideal od 14. jan. naprej
Poslanska imuniteta ugasnila.
-----_ --------— -- --------— ........ , . .	imenu viaaana men amo mesto rranet
gu: Franc Korošec posest- Vcera, je- končala na 1. instanc raz.	_ Karafrjorir;evi&l.,
,-ec v Zg. Radgom; Janke prava, ki se je na liublj. okrajnem so*	^ f -rinn£nxS!oho{lni ?eVak« rov
APtMilr <> Cn Tr/,nfl Da ' trdila iipaH r^rtrtrrtrn#»mn itrpiln!.	'
Na sestanku je predsednik glavnega od-1 gajki Slatini; Jože	Zabavnik, kletarskijku <S!ovenca« g. Kremžarju, bora mariborski ožji privrženec
protestiral, da je sestanek sklical ped- | kmetijski strokovni	učitelj v Mariboru; Ta popravek sta mu poslala inž. Kranjec
razkritja o aferah in koropriji Radičeve i klike. Posebno napada Radičevesra ze'a
ki gostilničar in Pucljev I nadzornik v Mariboru; Vekcslav Smid,' narodnemu poslancu, obtoženemu, ker se !nJ	. Ko<utiča k-"u nohra] 1"5
: g. Lipovščak spočetka posestnik v Jurkloštru; ing. Pctkovšck, ie neosnovano branil objaviti popravek. . ■	' JZJ „ IHSk
ip cestnriplf cHit-nt nod. t,___«i„i... _____:	..	_____ t,____„.,„i. <.,„ m„	,IS0C "'"..rjev za oo^ani načrt >eija>Ke-
nu posestnik g. Droienik prečita! posebno scstnlk pri Sv. Katarini: Gregor Godec. 1 da je bila ta vest le »Gruhcnhund«, ki izjavo, podpisano od najodličaejših stran ' posestnik na Rdečem bregu; Alfonz Per- j ie ugrizni! «S'ovenca», ta list vendar ni
kinih zaupnikov iz vseh okrajev. Izjava se glasi;
*Vscm članom in zaupnikom SKS! Podpisani povdar.iamo v težkih sedanjih razmerah, ko se na nainesramnejši i
iačin dviga, veleizdajniška roka radičev-• v Meži? Jo*e Zdolšek-Krislan, posestnik
nat, posestnik pri Sv. Lovrencu na Po-| imel toliko poštenja, da bi bil priznal horju; ing. Fianjo Pahernik. veleposest- j krivico, storjeno napadencem v infernn!« nik in načelnik okrajnega zastepa v Vu-! nera obrekovalskem veselju. Sploh sta hredu; Josip Drolcnik, posestnik pri Sv. j "Slovenec* in »Domoljub« pod zaščito Juriju ob juž. žel.; Ivo Vernik, posestnik ! poslanske imunitete Kremžarjeve in
Sušnikove dolgo časa uganjala orgije
Cev in našega, ožje slovensko gospodarstvo uničujočega klerikalnega separatizma, da smo, čeravno smo v prvi vrsti stanovska kmetijska stranka. Dredvsem tudi narodna iu državna stranka, ki noče ped nikakim pogojem sodelovati z zgoraj omenjeno politiko, niti ji od daleč da.ati potuho. Ne pozabimo, da smo v odlični meti založili vse svoje sile pri ustvarjanju državne ustave in s tem za vedno utrdili našo jugoslovensko skupnost ter posebno z vso vnemo pomagali položili temelje mariborske samouprave.j
na Ponikvi; Martin Ročnik, župan in posestnik v Zavodni pri Šoštanju; Janko Pahernik, posestnik v Vuliredu; Franc Kukovič, posestnik na Kalobju, Blaž Ur-leb, posestnik pri Sv. Juri.u ob juž. žel.: Tomaž Mastnnk, župan v Dramijah; Iv. Lešnik, župan v Novi cerkvi pri Vojniku: Anton Perkovič, župan v Št. Florjanu pri Rogatcu; Fran Konec, posestnik v Konjicah; Ivo Gregorc, posestnik in župan na Vratjem vrhu v Apaški kotlini; inž. Ferdo Ltipša, posestn;k v Mali nedelji; Franc Skuhala, župan v Križevcih pr!
Smatramo za svojo dolžnost, da iz teh Ljtaomcrii; Konrad Karst,
,o,l„„m, In „WI„ „, n^nirlnn inorncln- i CeŠnjOVClIl J IVO BorOVIC, PC
raziogov in glede na narodno jugoslovensko in samoupravno smer naše
obmej- ■ ni R:id=oni: 'nž- Mik"š,
ne, še vedno v narodnostnih bojih stoječe pokrajine pri predstoječih volitvah — Varovaje svojo popolno strank'no samostojnost — sodelujemo s strankariii, ki ima;o iste poglede na obstoj in ureditev aaše kraljevine.
posestnik v Oor ekonom v Beltincih: Fran Muslndk, posestnik in trgovec, Št. Jurij ob juž. žel.; Jože Naraks, posestnik v Ponkvi pri 2alcu.
Pripadniki g. Puclja so bili po tej Izjavi konsternirani in so prigovarjali, naj bi se še naprej pogajali. Ker pa je bilo
Podpisani člani SKS za mariborsko ! iasno, da Puclievl ožji družbi nI za spo-oblast smo prisiljeni, da zavzamemo svo- j raz«m z narodno fronto, temveč so go-je stališče proti neznosni in pcpolui obstojni odvisnosti naših oblastnih oigani-?acij od ljubljanske SKS-diktature ter proti sistematičnemu zanemarjanju orga-mzatoričnih ■ strankinih in gospodarskih interesov r.sie oblasti. Protestiramo, da se je v tako kritičnem času. postavil gospod Ivan Puceij kot posebni nosilec, liste, -In to iz zgoraj navedenih razlogov, osobito pa proti usiljivemu načinu, kakor ss je to zgodilo, lz vseh teh tehtnih raz-
vorili celo o paktiranju s klerikalno Kmečko zvezo, so vsi podpisanci Izjave
mostojne kmetijske stranke. Glavni edhor SKS za mariborsko
oblast je naslednji:
obrekov.inja.
Popravek je bil dostavljen Kremžarju trikrat, po pošti in v Beoarad in v Ljub« liano, in v Beogradu osebno. Izšel ni, a pošta je pisma kot ncdostnvliiva vrni« la. Proti odgovornemu uredniku se je vložila tožba, v smislu posebnih določil tiskovnepa zakoni. Tožitelie je zastopal g. dr. Vladimir Knaflič, toženca pa g dr. Janko Brejc.
Na razpravi 2. decemhra se je toženec v glavnem skriva! za poslansko imunite« to, češ da šc traia, ker ie traja mnndnt in sicer L> splošno, ker da izvira iz § 88, 51 in 65 ustave. 2.) še posebej glede !?. Kremžarja, ki da je kot član razpu« ščene nar. skupščine tudi član državne« ca odbora in da njegova imuniteta traia. Končno se ie skliceval ni zastaran.e tož« Ijivosti v tem konkretnem slučaju
čist'"o «v> sod'-čn. Lovrekovič »ma dokaze v rokah!... Lovrekovičeva atrija naclo napreduje. Momentano se lovrekovič nahaja v Bosni. k:er ima spričo porw'ne razdvojenosti med tamošnjirai radičevci na'boljše Janše.
Za primer radičevsk'h slepari' na škodo selja^kih žuljev naj navedemo le nastopne senzacionalne LovrekoviVere podatke: bivše slovenske republikance je Radič dotiral s 12".0O0 kronami. Radičeva soprosra je k rs t koma'o za svo:e potrelie nekoč pobrala 60.000 kron. dr. Lunarič v 'aiT.jevu je — r-'hSe ne ve. z^kaj — prejel iz fonda 2r>.000 kron: glasom svo'e-časne izjave lastne?,! ročaka Ivana Radija si je gospa Radičeva »izposodila« novih 100.(100 kron. da V Sla k morju na letov:Ve. Glasom poročila podpredsednika	-e v volilnem fondu še 1 milijon 400.000 kron. ki »o brezobrestno naložene v Stediotfiei Pavla R.-d'ča. A po Lovrekovičevem prepričanju bi denarja, kolikor pa je bilo nahranjenega doma in v Ameriki, moralo biti vsn- še 30 milijonov. Računov o potrošenih milijonih pa ! ni. Gospodnrilo se je kakor svinja z me-:hom. Radič se je bosratil in »svoj« denar
ški stranki prišlo do ostrih sporov, ki imajo že stare razloge, a so se zdaj po« sebno zaostrili. Bunjevci pri sedanjih volitvah skoro ne morejo več računati na nikak uspeh. Voditelja Blaška Rajiia ob« tožujejo volilci radi popolne zavoženo« sti pod dr. KoroSčcvo komando in se priključujejo R.idičevim agitatorjem. Se« 1 jaški pristaši plahnijo, vodstvo pa se prepira med seboj. Pop lilaško Rajič in njegov adlatus Miško Prpič imata zacn« krat v vodstvu Se večino, toda opozicija je tako ostra, da bo bržčas že pri teh volitvah postavila svoje lastne kandida« te v suhotiškem okrožju.
Ez demokratske stranke
V	pondeljek dne 8. decembra se vrši okrožni sestanek za logaški okraj oa Ra« krka ob 4. uri popoldne. Udeleži se g* g. dr. Rape.
Istega dne se vrši sestanek JDS v Do« lenjem Logatcu o'1 3. uri popoldne. Udc'eži se ga tit iz centrale.
V	Krškem se \ ..ožni sestanek ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Havclke. Udeleži se gi ravnatelj Jug iz Ljubljane.
IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
V	pondeljek une 8. L m. sc v.-šc sle« deča predavanja:
Studenec = Ig. Predava ga. Jerica Zcm« Ijanova v Sokolskcm domu ob 3. uri po« poldne »O gospodinjskih vprašanjih*.
Dolenji Logatec. Ob 8. uri zvečer ra« dio koncert in predavanje g. Blagaineta.
V	sredo dne 10. t. m. se vrši predava« nje g. Stojana Bajiča na Radohi ob 5. uri popoldne «0 socializmu in deniokra« tizmu«.
Opozarjamo vse prijatelje na zgoraj navedena predavanja in vabimo k čim večji udeležbi.
Tožeča stranka pa je dokazovala, da j nahsral v inozemske banke; a z n im imuniteta več ne ohstoji, ker mandat več j vred se je dobro žirela tudi ožia klika, nc traja in jc z njim vred ugasnila Brez pjjančevala. se vorarila okrog in si zara. ozira na uradno instrukcijo justičnega čunavnl.n mastne dijete. Tako je samo dr. ministrstva, so že poprcie svetova'stvcnc Muč nekoč dobil 10.000 kron potn:h stro-
_________________ _	^________ ____zbornice, med niimi tudi ljubljanska, na ileov. ker se <e odpelial v Dubrovnik —
korporativno" zapustili s*ejor se podali k i vT"«šanja podrejenih okrajnih sotlnikov k očetu. Preda c-ec. Krniovič, Maček in •Črnemu orlu. ter tu konstituirali za ma- po t!°tovo vestnem posvetovanju odlo« j Hen-ejr niso niti z mezincem mahnili brez riborsko oblast nedvisno vodstvo «Sa- č'!e f"13'"^ d" P° zakonu imuniteta dijet Radič pa ie itak po Evropi pohajal
ugas.a.	| samo na stroške strankine."* fonda...
Sodišče si je to naziranje osvojilo in jej Radičeva klika zdaj molči ko srrob. proti obdolžencu razpravo nadaljevalo. | Požira vse očitke in je trotovo, da se ne
bo odzvala Lovrekovičevemti pozivu na
I mir in satira
.n ,vel£l knjigi:
Samozaložba Ljubljana, SleiaUSka S. |le Cena 30 in 36 I>in
_ , ................Tekom te razprave »e je izkazalo, da je v
Predsednik: Ivo Janzckovič iz La,ter- ()veh glu&ljjll |o2bn M3lare| Ie<ie lrel.
šperga in Jakob Zemlite. Odborniki: Fran 1; ....
šnjuk in Jakob Zemlje. Odborniki: Fran
jega slučaja pa je postopanje ostalo po-
.. ,, . c ,	,	manjkljivo. Glede krivde prestopka po
logov, ki .upropašča .o ustanova- namen Korošec, Drago Lingelj. ing. Ferdo	Imp-	§ ,isk mk neo<novane odklonitve
stranke, se proglašamo podpisani kot; ing. Franjo Pahernik. J»o	^ je b-, oMolženi 0(lgovorni
*<in„,i.itt,ln,i bmftiisbn strank,i Tn AllUiej Rosker in. Josip UroUlllli.	■ •■
t-Samostojnu kmetijska stranka za mariborsko oblast.»
Shod krščansko mislecih železničarjev
VELIKANSKO OGORČENJE PROTI BIVŠEMU MINISTRU SUŠNIKU. — ENO-DUSNA OBSODBA NJEGOVEGA P ROTI DELAVSKEGA MINISTROVANJA. — NEZAUPNICA VODSTVU SLS. Ljubljana, 6. decembra, j vseh žel. organizacij v eno samo močno ] vzklic obe stranki, obdolženec, ker se mu
urednik oproščen iz razloga, ker je tožeča stranka tožbo prepozno vložila (po preteku 6 ledeuskega roka), a zahtevku po objavi popravka, k: teri zahtevek ne za9tara. je sodišče ugodilo iu odgovornega urednika obsodilo, da mora popravek na istem mestu in z istimi črkami objaviti. Proti temu solnemu izreku sta prijavili
Nocoj se je vršil v ljubljanskem j strokovno organizacijo. Glede postopa- i je naložila objava popravka, tožeča stra.i-
Hestnem domu shod krščansko mi:<lt čih železničarjev, ki ga je sklieala stanovska organizacija »Prometna zveza.*, katere člani so sami pristaši SL.S. Ka shod je bil javno pozvan tudi oiSi prometni minister Sušnik, kateremu sp hoteli krščansko misleči železničarji nuditi priliko, da opraviči velike krivice, ki so bile aktivnim železničarjem in penzijonistom prizadejane pod njegovim ministrovanjem.
Današnji »Slovenec« je ?e pred shodom objavil izjavo izvršilnega odbora SLS, da se gosp. Sulnik napovedanemu shodu »ne more odzvati«, češ. da je bila ekscelenea gasp. Sušnik od delavstva povabljen iia shod v »nekvalificirani obliki« ter na »žaljiv način«. Iz »Slovenca« je bilo torej raividuo, da ima Sušnik slabo vest in da nima poguma svojim volileom dajati na javnem shodu odgovora za svoja dejanja. Današnji večer je pokazal, da je Sušnik' resnično dezertiral preid iiu l ;.<0 sodbo, ker se vabilu na shod krš*-lusko mislečih železničarjev lii odzval. Skoda, da ga ni bilo, da bi vsaj na lastna ušesa slišal, kako velik nn r-Čenje je izzvalo njegovo preziranje lastnih volilcev. Vsi govorniki so "li burnem odobravanju izrekli nad Sušni kom fn vodstvom SLS naravnost uničujočo obsodbo.
Predsednik shoda, Beltram je ugotovil, da je Sušnik s svojo abscnco direktno priznal svoje grehe. Železničar Val nčič je naglašal, da bodo krščansko misleči železničarji odgovorili na tako bogateli-zlranje pri volitvah. Zapomnili si b"dc 1 dobro poslance SLS, kl niso storili ničesar za železničarje, ko so bili na vladi, čeprav bi ravno takrat lahko pokazali tvojo ljubezen do njih. O. Šalamun je v Imenu upokojenih- železničarjev navajal vse krivice, ki so se jim zgodile pod ero klerikalnega prometnega ministra. Železničar Piikurnik je poživljal k ctrnjertju
n a ministra Sušnika pa je izjavil: »Kdor j ka pa, ker je mnenja, da zastaranje še nl-ima srce za narod, ne dela lako ž njim, kakor ni nastopilo, vsaj ne v enem slu-kot je dela! on.» Govorilo je še več go- čaju. V kratkem bo o stvari končnovelj v-vornikov, nakar je g. Beltram imenom i no razsodilo deželno kol vzklicno sodišče, krščansko mislečih železničarjev izrekel Kakšen bo izi I v tem konkretnem sluča-vodstvu SLS popolno nezaupanje, ker ie ju, je za javnost manj zanimivo, največje-dirigirala na odgovorna mesta nesposub- gi pomena pa je, da je za svetovalstveno ne ljudi, a la Sušnika.	j zbornico tudi sudeče sodiSče in praxi ob-
Shod krščansko mislečih železničarjev , sodilo bivšega poslanca, čigar imuniteta je je pokazal, da je nezadovoljstvo v vrstah z razpustom narod, skupšč. ugasnila. Tako SLS radi zaturane tigrovske politike sil- ! se bodo vs.ij uapadenci mogli braniti pro-no močno. Čudno ni; vsaj od SLS oci-! ti dosedanji zlorabi imunitete iu proti re-ganicno in oskpar.eno ljudstvo bi mora- j volverskim metodam, s katerimi sta se lo biti v resnici nadčloveško potrpcžljl- j doslej borila g. Kremžar in Sušnik in vo, gluho In slepo, da bi «se v njem ne diskredilirala I iurnalistiko i justico ter pojavil opravičen odpor proti svinjarl-1 izigravala zakon.
Ena čreda, e«i pastir ...
sodiičo. Zato prr-o=tn'a Se edini in naj-komoetentnej&i nodnik — osleparjeno hrvatsko ljudstvo.
Politične beležke
-f- Kaj pravi rektor beograjske univer« ze o krvavih dogodkih? Z ozirom na tartarske vesti »Slovenca« o krvoprelitju na beograjski univerzi so jako značilne in naiholj meroda>ne izjave sameca bco» graiskega rektorja Pavla Popoviča, ki se je beograiskim novinarjem izjavil o do« godkih: »Dogodke je treba ločiti med zhorovaniem na univerzi in spopadom na u'ici. Zborovanje v avli, kateremu sem prisostvoval sam, je poteklo povsem mir« no. Ono pa, kar se 'e zgodilo na ulici, po zaključenem zborovaniu, je povsem druga stvar in se mora oddvojiti. Ta do« godek na ulici se pojasniuje na več na« činov, zato jc po tem povzročila upra« va univerze anketo, da no moda opre« deliti svoje stališče«. Beograjski rektor se torej ni moeel decidirano izjaviti, ka« ko so se razvili dogodki; list ljubljan« skega škofa pa je že prvi dan vede! na« sliknti, kako je po univerzi orožništvo streljalo na m'adino kakor na zajce. In še to jc prosil rektor novinarje, naj p n-. miriio duhove, škofov list pa smatra za naipotrebnejše, da strupeno hutska omladino ter za svoie umazano politične namene hijensko izkorišča beograjske do« godke n-ed slovensko javnostjo.
Po svetu
—	Rusko-rrancoski incident. V pariških parlaiiRjiitaruih krogih se razširja govorica, da ee nahaja zuani francoski kapetaa, Jaques Sadoui v Parizu. Sa-doul je bil, kakor znano, po vojui od-potlan v oficijeiui rnitiji francoske vlade v sovjetsko Rusijo, čiiu pa je prispel tja, je piistopil h kouiunizuiu in dobil od Bovjetske vlade zeio važi.a oie.-ia. Ker se niti na puidv francoske vlade, ni hotel vrniti v Pariz, je bii 1. 11*20. radi dezertacije in veleizdaje in coiuama-cium obso,en na smrt. Pred kratkim pa SO francoski komunisti povabili Sadouia, da s« vrne v Pariz, Kakor se govori,
e prispel v siedo v francosko piestolico in se nahaja v poslopju sovjetskega poslaništva. Ker ga tamkaj ne morejo aretirati, ga bo skušala dobiti polici:a v roke. č;m zapusti poslini'ko pos'op:e.
—	Demonstracije proti kralju Alfonzu. V več okra ih Spjtfiije se vrSe neprestano demonstracije, ki niso naperjene samo proti sedinjemn generalskemu direktorju, ampnk tudi proti kroni. V vodilnih vlad-nik krogih vlada radi tega precejšnje vznemirjenje in pripravlja vlada ostre ukrep® proti frrredriikom.
—	Nem"kl brambr.i minister proti re-vanžL Nemški dtžrvni braiubni minister, dr. Gessler je imel te dni v Lipskem velik shod demokratične stranke, na katerem se je odkrito izreke! za republiko in odločno odklanjal vsako misel po revanži. V-firova izjava vzbudila v javnosti splofno pozornost.
Iz Prrtrora


* Josip Pertot t. Na Kontovelju (p. Presek) pri Trstu so te dni pokopali mladega, talentlijnega moža, novinarja Josipa Pertota. bivšega urednika komtinlst:čne-ga »Dela. v Trstu. Pokojnik je oži! v svojem živlienju več bridkih kakor s!ad--f O krvavem krstu se zopet drzne kih ur, ostal pa je neizprosen Idealist govoriti tisti »Slovenec«, ki je v Avstriji i Pred dvema h turna so ga iašistovske j odobraval atako podivjane soldateske na I oblasti zaprle brez pravega povoJn. V ' nedolžno ljubljansko prebivalstvo; tisti j ječi se je naleze! tuberkuloze, ki je kma-<S'ovcncc», ki jc p-e'ivanje krvi sloven« | lj p^ipolnoma fzglodala n tgovo telo in skih f.intov z-i nemške generale in avstrij j ga priklenila na pcstciio. Hiranje se nI ske krvnike proulaša! za »vzvišen, svetu 'dalo ustaviti in je sedaj končalo s smrt-
. Dobro slovensko ljudstvo v zaželjeni klerikalni republiki
in Pogu dopidljiv boj«: tisti »Slovenec«, ki ie dr. B-e:čeve salve v proletarske vrste na Za'o5ki ccsti odobrava! in jih še danes odobrava. Vse zato, ker je v teh primerih vedel, zakaj mora zc.govar« jati krvavi krst A kakor se Ic ob trbo« veljskih dogodkih iz zcolj strankarsko« špekulantskih nagibov eksponlral za pre« lito kri, tako tudi zdaj z inkvizitorskim sadizmom z'orabIja beograjske praske za svoio fntivško « anarhično gonio proti vlaui in državi. Koristilo mu to ne bo nič. Ljudstvo preiasno vidi tudi pod «kr« vavim krstom« Ikofovega lista vso gr« dobijo in zavoženost tigrovske politike, j Slevenski narod je spoznal klerikalne • prevarante. Sami so se postavili n* ara« motni oder, ssml so sc razkrinka!L
I-f- Klerikalni bunjevci se cepijo. Po _ vesteh iz Subotice je v bunjevsko « čoka«
jo. Josip Pertot ie bil siccr komunist, toda odkrit clovck. eden izmed tistih, katerim ne morejo odreči spoštovanja tuJI politični nasprotniki. Počivaj v miru drago srce, saj ra tem svetu ti itak ni bilo pokoja! Preostalim naše sožalje.
*	Promocija. Na univerzi v Gradcu je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Leopold Ukmur iz Goienje Bra' nicc na Krasu. Čestitamo!
*	Pasji bič na javni ulici v Gorici. Na goriškem Korzu se je v nedeljo odigral pristno fašistov skl incident. Fašist No-dus je javno napadel in pretepel uglednega goriškega zdravnika dr. Avgusta de Fiorija. Povod za pretep je baje dala neka častna zadeva med obema imenovano, tna. Ncdus ;e svojo ročnost s pasjim bičem svo čas izpričal tudi na poslancu dr. Besednjaku
Naši
Jovan Cvijic
častni doktor pariškega vseučilišča.
0 priliki slovesne promocije gosp. Cvijida na Sorboani je imel dekan filo aofske fakultete, gosp. prof. Brunot, slavnosten govor, v katerem je orisal delovanje tega srbskega učenjaka. Med dnigim je dejal sledeče:
Gosp. Jovan Cvijič, univerzitetni' profesor in član Akademije znanosti v Beogradu, je posvetil vse svoje že dolgo znanstveno delo fizikalni ,ra narodnostni geografiji, predvsem v balkanskih deželah. Pred kratkim so njegovi u6enci in njegovi mnogoštevilni prijatelji iz Srbije in iz inozemstva slavil; v Beogradu petintridesetletnico njegovega znanstvenega delovanja.
Od 1. 1892. sem se je Cvijič javljal znanstvenemu svetu s študijami o kraških prikaznih. Potem je študiral geologijo in geo-jrafno Makedonije in sosednjih pokrajin. Razložil je, kako ao nastale Številne kotline, katerih nekatere napolnjujejo jezera, ki so ostanki večjih voda. Različni problemi eo vzbudili njegovo zanimanje in dali povod za važne razprave. Pripravljal se je ravr.o, da izda splošno študijo o fizikalni geografiji Balkanskega polotoka, ko ae je začela vojna.
Viktor Grčar
prvi slovenski župan v Maribora. (Njegovo delo v občini in politično ozadje občinskega sveta 1921 — 1924.)
MarVoor, 5. decembra. Prihodnji teden bo slovesno zaprisežen novo izvoljeni mariborski župan dr. Le-skovar. V občinski dvorani vise slike nekdanjih »rihtarjev* in županov. Ako smo .	tej zgodovini očuvall toliko pietete. bo
Ze prej so balkanski dogooki obr-. gotovo tembolj na mestu, da seda) ob na-nili njegovo pozornost na narodnostno i stopu novc2a župana trezne in objektivni politično geografijo. L. 1906. je bil : no premotrimo triletno delovan e prve-že priobčil Studijo o etnogTafi.ii Make- , 2a sj0venskeea župana v Mariboru, če-donije. Pokazal je. kako je hotela pre- j tudi je pr;padai nam nasprotni politični paganda priklopi« bodisi Bolgarski, stranki. Saj bodo na temeljih, ki sta jih
zgradila župan Viktor Grčar in prvi slovenski občinski svet, morali delovati naši občinski možje še desetletja.
Od prevrata do poletja 1921. so vodili mariborsko občino komisarji s sosveti. Pri prvh občinskih volitvah po prevratu 1. 1921 še Nemci niso mogli nastopiti in tako je Izšla kot najmočnejša stranka Iz volilnega boja socijaiistična, ki je v zvezi s klerikalci izvolila za župana g. Viktorja Grčarja. Tedan.a opozicija proti radikalnodcmokratski vladi je našla odmeva tudi v mariborskem občinskem svetu, v katerem so meli demokrati le 7 mandatov, ravnotoliko klerikalci. NSS 9 in socijalisti s komunisti 17- Slepo sovraštvo proti demokratom je rodilo v občinskem svetu skralno nezdrave razmere, nestvarno, demagoško komunalno politiko, ki je kmalu skrahirala. Socija-liste je vodil neresen površnež Lojze i Slanovec, ki je čudovito narmoniral sj klerikalci v večnem napadanju demokra- j tov. Občinske seje so bile polne frazer-skih govoric in demagoških predlogov, po pisarnah magistrata pa so se kopičili nerešeni akti. Koalicija socijalistov z SLS in NSS je okupirala županstvo, pod-županstvo in mestni svet, tako da demokrati sploh niso imeli vpogleda v občinsko gospodarstvo in so zato odklonili tudi sodelovan.e v odsekih. Kot simbol demagogije, ki se naj nikdar več nc po vrne v občinsko dvorano, omenjamo le
tudi župan Orčar. Bili smo vsa tri leta z njim v boju, često v ostrem nasprot-stvu. Moramo mu pa priznati, da se je lotil svoje resne naloge z izredno energijo n ljubeznijo. Imel ie zlasti v času opozicije SLS in NSS skrajno mučno stališče, ker v svojem klubu med 17 člani ni imel nobenega verziranega politika, nobenih občinskih strokovnjakov, niti zmožnih poročevalcev in delavcev v odsekih, tako da je moral večinoma sam poročati obč. svetu. Edino g. Bahun, železniški poduradnik mu je častno stal ob strani.
Zelo je obžalovati, da g. Grčar v novi občinski svet sploh ni več kandidiral, ker bi lahko s svojimi izkušnjami mnogo koristiL Odločno je zlasti branil avtonomijo mesta In se tudi z vso vehemenco zavzemal za kulturna vprašanja- Narodno gledališče je imelo v njem najvnetej-šega zagovornika. Četudi socijalist, kar je še danes, je vedno, zlasti ob reprezentativnih priložnostih odločno povdarjal j
jugoslovensko lice Maribora.
•
Po svojem poklicu je g. Grčar, ki je star nekaj nad 40 let, učitelj. Socijali-stom se ie pridružil že pred vojno, estal pa je vendar — kar takrat med socijalisti ni bilo samoumevno — odločen narodnjak in ko je prišel 1. 1914. v rusko ujetništvo, se je pridružil tudi on dobro-voijskemu pokretu. Bojeval se je v do-brovoiiskih legijah v Dobrudži. Po prevratu je prišel kot učitelj v Maribor, kjer pa se je moral po izvolitvi za župana odpovedati državni službi.
Telefon 730.
KINO,.LJUBLJANSKI DVOR"
Največji moniimeiitalni filmski umotvor vseh časov! Prekaša v vsakem pogleda vse do danes predvajane __velike filme!	—
Od sobots 6. do torka 9. dec.
I. del
Od sreds 10. do sobote 13. dR. II. del
veličastnega filmskega dela
7040»
bodisi Srbiji narod, ki se je čutil napram Turkom predvsem kot kristjau-skega, narod brez prave narodnosti, ki je bil pripravljen priklopiti se oni državi, ki bi ji prinesla odrešenja izpod tnrSkega jarma.
Vpad Avstrijcev ga je pregnal iz domovine, sledil je desettisočim preko Albanije, pribežal najprej v Švico in nato v Pariz. Tu se je spet mogel posvetiti svojemu znanstvenemu delu. Bve leti, 1. 1917. in 1918. je predaval na pariški filozofski fakulteti o zemljepisu Balkanskega polotoka. Mnogo virov mu je manjkalo za to. Ko je zbežal lz Beograda, je rešil samo nekaj zvezkov s svojimi zapiski in najvažnejše zemljevide, a še to je moral po-skriti, ko je prišel na albansko obrežje. Toda predaval je tako izborno in izčrpno, da noben slušatelj ni opazil, da je vse le improvizacija.
Na prošnjo francoskih znanstvenih krogov ie napisal v francoskem jeziku knjigo o narodnostni geografiji Balkanskega polotoka, ki je danes najboljše, najpopolnejše in znanstveno najbolj točno informirano delo o balkanskih narodih in plemenih.
V tej knjigi je pokazal, da ima gorati Balkanski polotok samo dve veliki naravni cesti: moravsko-vardarsko i« moravsko-maričino. Manjkalo mn je vedno središče aii glavna točka, kjer bi bilo moglo nastati jedro ene edin-1 sklep te vladne večine, da se naj Gospo-
Porote
stvens in velike države. Tri velika me sta polotoka: Beograd, Carigrad in Solnn so knmčišča teh velikih cest, po katerih so se vršili vpadi: slovanski in tiiranski vpadi s severa, in turški vpadi z juga. Toda razkosanost polotoka je vedno učinili, da zmagalci niso moeli zavzeti in ohraniti vse dežele.
Turška nadvlada ni prinesla Balkan-L-em nobenega napredka. Cvijič je pregledno pokazal, kako so se izseljevala cela plemena pred nasiljem in barbarstvom. Dvajset let je študiral to s pomočjo sotrudnikov. Iskal je izvor rodbin samih, zbiral in krltikoval s[iomi-ne, ki so jih ohranile iz časa svojih prednikov. Pregledal je zanimive knji ge, ki so se ohranile po rodbinah in ki sejrajo včasih do deset rodov nazaj.
ska ulica prekrsti v Glavno, češ da je prestotanek buržoazije. Med huronskim smehom in zbadljivkami proti demokratom je koalicija soglasno odobrila ta /redlog — ulica pa je šc danes Gosposka.
Iztreznjenje le prišlo namreč zelo zgodaj. 2upan Grčar je uvide!, da s prezl-
Celje, 4. decembra.
PONEVERBA.
551ctnl Jurij Skainen, oženjenl sodni sluga v piik. in trgovski potnik v Šoštanju je bil uslužben pri podružnici tvrdke za proda.o Singerjevih šivalnih strojev v Mariboru, kot trgovski potnik z rednim bivališčem v Šoštanju, kjer je bil poprej sodni sluga na okrajnem sodišču. Po lastnem zatrdilu ie imel 300 Din tne-' sečne plače, vrhutega pa mu Je še šlo ! 10 odst. cd vplačane kupnine za prodane šivalne stroje ter 5 odst. provizija od Inkasiranili denarnih vsot. Skamen je tekom svoje službe prodal 8 strankam šivalne stroje na ta način, da ic zahteval na račun ktipt,ine vsakokrat večjo svoto denarja, pri nekaterih strankah pa je izmen al stroje ter zahteval diierenco na novi stroj. Cez nekaj časa pa se ja izkazalo, da inkasiranega denarja ni odposlal tvrdki, ampak ga porabil v zasebne svihe. V kolikor se je dalo dognati, Je oškodoval Skamen tvrdko za vsoto okrog 30.000 Din.
Porotnikom je bilo stavljenih 9 vprašanj; S so .iih soglasno zanikali, deveto | pa potrdili, nakar ie bil Skamen opro-| ščen in obenem zaključeno sedanje porotno zasedanje.
Ljubljana, 6. decembra.
TRI TATVINE.
Predmet današnjim purotn:m razpravam so tvorile tri tatvine, pri katerih vsa ki je vrednost ukradenih predmetov znašala preko 10.000 Din. Prvi se je zagovarjal 271e!ni trgovec Ivan Vukaj iz Ba-njelukc, ki je bil obtožen, da je izmaknil
V glavnih vlogah (loviti svetovni filmski umetniki kot krasoti« Edy Dtroln, ljubljenec Vladimir Gat&&row, H&n&a Ralph, Carl d« Vogt. Albert Basat rmann, Car Jo Aldl&l, Kari Lamacr A1 bor t Stei&riiek. Racij
jo naravnost čnJežno delo slovitega režiserja Kfcnfred No a.
Sodeluje 70.000 ljudi
Stroški ra izdelavo teza res grandijoznesra. filma so
1 ,200.000 dolarjev
Veličastne stavbe:	Krasne fotografije 1
Kolosalni trojanski konj, v katerem se skrije 36 oboroženih vojakov. Vsled ogromnih stroškov so cene sledeče : Oin 1—t 5*—» 11 13'-, 14*—, 18--Pil prefctauii sotislole ojioeni veilkl orkester pod ?edst¥sa 9. kapelnlKi Rjeeši*
Predstave vsak dan ob »/»5., 6., V.8. in 9. nri ob nedeljah in praznikih tudi ob V»H» 3« ur*
Predppodaja vstopnic ves dan!
voz, da preiščeta pot, tedaj pa se ;e Gra-dišek izgovoril, da jc zgubil klobuk ln izginil jc v temo. Se to noč je odhiiel v Kamnik, kjer si ie r.a.el motocikllsta, ki ga je poveacl do Ljubljane, odkoder se ie odpeljal v Brežice. Tu sc jc nastanil ped imenom Alojzij Urbane v gostilni Jožefe Petrišičeve, kjer Je bil tudi 29. julija aretiran. Tedaj je imel vsega denarja le še 3700 Din. Pri natančni preiskavi sa našli pri n em tudi predmete, ki so izginili 25. junija pri nočnem vlome v hiši Antona Galjota ia Jakoba Mlhelina v Podgorju. Prvo tatvino Gradišek pri-pozna z Izgovorom, da je ležala listnica na kozlu in da Je bilo v nji le 26.000 Din. O drugem pa trdi, da Je vse najdene
svojemu tovarišu Mlljutlr.u Kovlču golo- j predmete kupil cd nekega hlapca Krista-
' na v Kamniku dne 27. junija, kar pa i".e
zlia sta se namreč kamor se je bil odpravil Vukat v svrho pridobitve večjega kredita. Na poti do-
dija ne sme ugan ati strankarske politike, vine jn Jek> 5;asei SP ra 450 do!ariev> in da vsled nezmožnosti njegovih stran- j v skupnj vrcdnosti 42.056 Din 2o p. Vo-karjev brez demokratov ne more delo-I ,iia s;a M [|amrc5 skupai Amer;ke, vati. ObčinsKi svetnik Slanovec je moral reslgniratl. zveza s klerikalci je razpadla, trebalo je pričeti delati, iskati virov i ,nov se je seznaml na Parmku „Melita» dohodkov. Občinski svet je uvide!, da ; z rojakon) Kovičem. ki se ie vračal v do-brez davkov in dolgov in resnega smo- j ,,,0v,-nOi Nekega jutra pa jc Kovic stra-trenega dela, tudi komunalne politike m i i!0>na opaziU da mu ie nckdo v r.oči iz-mogoče voditi. Vodstvo soc. obč. kluba ; mak:lil iz 2epa listnlco z denarjem in je prevzel programatično dosledni g.
I nia&im iz i upa
čekom. Osumil je Vukaja, vendar pa ta-
Rezrltate teh proučavanj je Cvijič Bahun in socijalisti so dali demokratom kcjjna preiskava ni mogla ničesar ugo-
k sreči mogel rešiti in tako ima njegova knjiga zemljevid, na katerem so s pušlcami zaznamovani glavni tokovi preseljevanj, s točkami, kier so se začeli in kjer so se nehali, kar je za historika bodočnosti naravnost nepre-cenliive vrednosti.
zadoščenje ter jih naprosili za sodelovanje. Po skoro enoletni stagnaciji je pričelo v jeseni 1923. zopet redno deio z velikimi uspehi v korist napredka Maribora.
Objektivno moramo ugotoviti, da ima na uspehih glavno zaslugo poleg trezne-j ga delovan a demokratskega kluba zlasti
odgovarja resnici, ker se le že prejšni dan napotil v Ljubljano. Porotniki so potrdili njegovo krivdo v vseh slučajih in je bil Alojzij Gradišek obsejen na 3 leta težke ječe in plačilo IS.OuO Din oškodovancu Trobevšku.
Tretja razprava proti Ivanu Zlbcrtu, ki je bii obdolžen večje tatvine, je Kla na predlog zagovornika dr. Sušteršiča preložena v svrho ugotovitve obdolženčevega duševnega stanja.
rtmiiiiimiiiiiiniiininiiiin'!iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiii!»	i
Največji filmski umotvor vseli časov
kf/f^
Je dosegel po splošnem priznanju vseh kapacitet tu-zemstva svetovni rekord!
in ino-
7077a
tovitl. Sele na obmejni postaji na Jesenicah so tamkajšni polici ski organi aa ponovno zahtevo Kovica preiskali osum- j Ijcnca in res našli pri njcin pogrešane i prejmete. Obtoženec se je zagovarjal, j ceš da je listnico našel na parniku na' tleh in da jo Je nameraval takoj vrniti, da pa tega ni storil, ker ga ic prese-| netil hud cpileptiicn napad. Razentega se jc ček glasil na ime Kovič, medtem ko je on mislil, da se njegov tovariš piše
13	IU
se predvaja z kelosalnim uspehom cd petka, 5. dec. naprej.
Vsled ogromne dolžine filma 4137 metrov ter zračenja dvorane se vrše predstava ob '/.9, * 7. in '/,10.	«
Pri vseh predstavah svira pomnoženi umetniški orkester. Garderoba deano.	ELITNI	Garderoba desno.
Kovačič. Pri današnji razpravi sc je ravno tako zagovarjal. Tekem razprave se ga je lotila znova epilepsija in morali so ga odnesti iz sodne dvorar.e. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, prvo glede tatvir.e, drugo glede goljufije. Potrdili so drugo vprašanje in jc bil Ivan j sinom
ČRNOMELJ. Praznik aarodnsja ujc= dinjenja dne 1. decctr.bra je Sokolsko društvo v Črnomlju prosliviio z navdu« šenim nagovorom, lepin.i deklamacijcmi in koncertnimi točkami laitr.ega orke« stra v prostorih hotela Lackner. Diiir^vj no vsakdanje de'o med ljudstvom ni po-
mccije in živa slika r. dcklamacijo «Pc sem ircdcn:!štcrv-B. Med posameznimi to Jc.inii so peli pevci aSlov. pcv. društva .Mostt», ki prirede v rišem domu danes dne 7. t. tn. vokalni koncert.
STRAŽIAČE PRI KRANJU. Ker rsli nt-n.-iduih zaprek Sokolsko druilvo v S!ra-iii merilo proslaviti v nedeljo SO. trv-«<a nte.^ra uarciaefa praznika, proslavi istega v nedeljo 7. t. m. s telovadno aka-ceniiio, i&pt.^no ilanstva, igro iSokolcl Q'redo'Jf orl?es*raininii točkami itd. Vstopnina pio-^ovouaa. — V pondeljek S. t. nt. ecsiu'« i^'<-*i;.liiki o-ler Kar. čitalnice Is Kranja v tukaj^ajem doaiu z A. Goerner-i jero tr'>it.?if3sko burko <rM«iks v škripcih:'. Pri o bob prireditvah ::odeluje orkester Ksrodse Čitalnice iz Krai:ja. — Ker so ca Miklavžev vefer pograbil' pai':lji Miho Omana, je iabr:;! v veseli dražbi za Sokol.! 1062.75 Din. Hvala! Zdravo!
JESENICE. Scttcnek e?peranti«?tov, tta kojem bo tudi preda vsi o vsž-iost: in razširjenosti Esperanta delegat iz Ljubljane, se vrli nepreklicno v nedeljo dne 14. tega moseca ob ncl 10. predpoldne v 3. razredu osnovne šole. Vabimo vse interesente, da se udeleže v polnem številu tega sestanke.	3469
ST. VID NAD LJUBLJANO. Otvori-'ev dramatične sezone prosvetnega dru« šrva Št. Vid • Dravlje ic bila izvedena preteklo nedeljo p-av povoljno. Br. Stan« ko Roziren jc r.iziožil zgodovino, pomen :n gojitev dramatičnih predstav na ao želi, s katerimi se vceplja ncSemn naro« du či!-.tvcn';st in stniicl co lepote. Ku« plet režiserja b.-. Biter.ca je izzva! m.io« p.o veselja. — Predavanju p.-of. Fr. DoU žur.a isti dnn popoldne <0 pračloveku« t.o sIccMi navzoči z velikim zanimanjem. — Sokolski praznik 6; je proslavil v na«
sokol«
čivalo, je bil moralni kakor tudi gmotni
uspeh proslave popolnoma zadovoljiv. — 1 v ročnosti skoro polnoitevilneja Naše sckolsire vrste Je zapustile marlji« | skega č'ansiva. škoda Ie, ds r.lso mogli va telovadkinja Danica iz znane n_rod> 1 vsi nemoteno slediti sporedu in telovac'« ne in zavedne Skubiccve hiše v Črnem« ni akademiji. Pokazalo sc jc vnovič, ka« ju. Dne 30. novembra se jc poročila s | ko potrebna nam jc strelu lastnega dc«
KIN
Telefon sUt. 124.
Telefon štev. 124.
Telefon šidv. 124.
fllllll)llUlll.ll'Hl)I.WI.IUIIII,IIIUUW|.l,^
ifflii«raBmmiffl!amwn
Vukaj obsojen na eno leto ječe.
« • m
Drugi obtožcncc je bil 26!ctn!, že večkrat kaznovani ključavničar Alojzij Gre-diick. Junija meseca se je potepa! brez posla po kamniškem okraju in zaši.1 dne 20. junija v Pirševo gostilno, kjer se je nekaj časa mirno razgovarjnl z gostilni-čarko. Kmalu nato je vstopil v gostilna tudi trgovec Franc Trcbevšek, žc precej dobre volje. Gradišek ga je naprosi!, če sme prisesti na njegov voz, v kar je ia rad privolil. Sedla sta torej skupaj in se odpeljala. Spotoma sta se ustavila 5e v vsaki gostilni, kjer se Je TrebevStk povsod dodobra napil sladke p!.'3Če. V temi sta se nato peljala dalje preti Vrhpolia, ko je TrebevSek naenkrat opazil, da mu je zmanjkala listnica z vsebine 54.S50 Din. Takoi jc osamil svojega tovariša, ki »a ga ic czoricc ravrs!!. O krenila sta
pokojnege tukajšnjega živino«
zdravnika Maksom Pavlinom, državnim gozdarjem na Belju. Sestra Danica je biia nadvse požrtvovalna članica našega dništva jn nam je z nabiranjem prosio« voljnih prispevkov za zgradbo našega doma dr.la lep vzgled marljive čebelice. Sokolsko društvo ji je dan pred poroko napravilo podoknico, a kako je bila med nami priljubljena je najbolj pokazal po« slovilni večer. Sestra Danical Želimo Ti
ma. Vse tri dekiamacUs so bile predna« šane prav Čustveno, najbolj je ugajala zaJr.j^, od scstrice Rajšpcve. Po govoru br. dr. Kavča, ki nam jc rszjmo pred« oii! zgodovino Sokolstva. poudarjajoč pcmen tc organizacije t.ied svetovno voj« no za naše, češkoslovaško in vsesiovan« sko narodnostno osvobojenj«. te je vr« šili svečana zapriseg* člaratvc. Pri tej priliki čestitamo nnšemu m.iriiivsma na« čelniku br. Dtkvalu. ki Je omogočil tako
ob strani Tvojega &oproga Maksi, na« | krp u«.pen s telovadnimi sestavami r vseh
rodnjaka in Sokola srečno in dolgo živ« 1 jen je.
MOSTE. Prav lepo je proslavilo naše sokolsko društvo praznil: ujedinjenja. Na predvečer se je vršila svccanoatna prire« ditev, katero je otvoril s kratkim na« govorom starosts br. Rem/gar in razlo« ži! članstvu pomen zaprisege, ki je sle« dila. Po prisegi je predaval prof. Msjcen o razvoju ujedinjenja. Sledilo to dekle«
telovadnih točkah. Višek priznanja pa g»e mešani vrsti članov :n članic ter ra« jalnemu baletu po njegovi kompoziciji, Težke ztjrebikc vaje (s. čerme!j in Ma« don) s spremljevanjcm klavirja so bile i.rveden« "raciozno. To sporeda je sledil« animirana bratska zabave. Uvidelo se je. da je preiel prasnik nerodnega ujedinj*« nja peto m Sokolstva ie v £rio nvetino
1omace v
Važno sporočilo
cenf. BarGČffiikom!
Zadaje dneve smo priložili položnice za cenjcne naročnike, ki naročnine do konca leta šc nimajo poravnane. Prosimo jih, da najkasneje do 5. decembru pošljejo naročnino do konca leta, da lahko zaključimo naročilno knjigo za tekoče ieio in da nam prihranijo veliko nepotrebnega dela.
Opozarjamo, da smo primorani vo 8. decembru Ust ustaviti brez razlike vsem, od katerih do tega dne ne prejmemo naročnine. Marsikdo pomotno misli, da uprava vidi in gleda vsakemu na- j ročniku v njegove premoženjske in soci-! jalne razmere. To pa ni tako. V knjigah' so od vseh naročnikov le naslovi, oa za- j plsek do kdaj je plačana naročnina. Go- j spodicnc, ki izterjavajo naročnino in j ustavljajo Ust, skoraj nobenega naročnika osebno ne poznajo in tudi njegovih razmer ne, kar je pri ogromnem številu naročnikov razumljivo. Zato »odo Ust ustavile vsakomur, kdor nima vpisane naročnine, pa naj bo Peter ali Pavel. To se nam je zdelo potrebno pravočasno i pojasniti, da ne bo pozneje radi ustavile- j nja nikakih nepotrebnih in neopravičenih j zamer.
Uprava ne zahteva od naročnikov ni- i česar druzega kot naročnino. Prosimo ponovno, da jo blagovolijo vsi točno poravnati.	UPRAVA <JUTRA*. *
*	Jogoslovensko Novinarsko Udruženje,
6ekcija Ljubljana, sklicuje za nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v restavraciji pri Mraku v Ljubljani izredni občni zbor. Ka dnevnem redu je vprašanje kolektivne pogodbe.
*	Imenovanje. Upravni svet Delniške družbe pivovarne «Union> v Ljubljani je v svoji seji dne S. grudna t. 1. imenoval svojega večletnega sotrudnika, sedanjega podravnatelja g. Ignacija Florančiča za ravnatelja pivovarne tUnion*.
*	Iz železniške službe. Kakor objavljajo (Službene Novine*, je g. Josip šnuic, načelnik kontrole dohodkov pri zagrebški direkciji državnih železnic na podlagi člena 205. in 209. zakona o državnem prometnem osobju trajno upokojen.
*	Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata Dominika Žvoklja v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
*	Stanarina se vračuna v pokojnino. Ministrski svet se je povodom neke pritožbe postavil na stališče, da se vsem uradnikom, ki so upokojeni po novem zakonu, mora stanarina vračunati v pokojnino.
*	Zahvala arzenalskih delaveav v Ljubljani ministru dr. Žerjavu. Včeraj sa je ogiasilo pri poslovodečemu predsedniku •JDS. g. dr. Dinku Pucu odposlanstvo ar-zenalskih delavcev v Ljubljani, obstoječe iz zaupnikov gg. Lorbeka Franca in Oblaka Karla s prošnjo, da naj sporoči min. dr. Žerjavu zahvalo vseli arzeaalskih delavcev za naglo in uspešno posredovanje, da so ležko prizadeti brezposelni, ki jih je prejšnja dr. Koroščeva vlada čez noč brezsrčno vrgla na cesto, zopet dobili v arzenalu delo, njihove rodbino pa vsakdanji kruh.
v Himen. Jutri ee poroči v Ljubljani gospodarski alašž v beograjskem Češkoslovaškem poslaništvu g. inž. Chorholou-sek z gospodično J. Hajnriharjevo, hčerko znanega slovenskega industrijalca. Bilo erečnol
*	Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl četrlošolec, g. Marijan Puhar, sin oficijala g. Puharja. Pogreb bo v pondeljek ob S. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. — V Prisojni ulici je preminul včeraj g. Franc Zgonc. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob 3. popoldne. — V j i Laškem je zalisnila včeraj za vedno oči gospodična Pavla Flis, učiteljica ročuih del v pokoju. Pokojnica je uživala splošno spoštovanje. Pogreb bo v pondeljek ob 4. popoldne. V Ljutomeru je umrla v petek v starosti 79 let gospa Marija Vanpo-tiž dobra in skrbna mati. Danes, ob 3. popoldne jo polože k večnemu počitku. — Včeraj, ob 11. uri zvečer je preminul v Ljubljani v starosti 70 let g. Ivan Tir.un, bivši prevoznik in hišni posestnik. Blag jim spomin, židujočiu; naše iskreno so-žaljel
*	Zopet povodenj v Polhovem sradcu in Ločnici. Vsled deževja zadnjih dni so vode v polhovgrajskem okraju zopet nevarno narasle. Gradašcica je poplavila polja in novzročlla mnogo škode. V Mačkovem in Petačevom grabu so po zadnji povodnii popravljena potu zopet raztrgana in tudi cesta od Polli o vega gradca proti Zalogu je poplavljena in n:i nekaterih krajih pretrgana. Pošk kovanih jc več mostov. Povodni jo zahtevala zopet dvo človeški Jrf»i. Delavca Jakob Lenassi in Anton Vasle, Maslena pri popravljanju mostu pri Belci »ta izginila v močno narasli vodi i:-t utonila Trupli so predvčerajšnjim potegni;! U Gradašfice. Ker so nalivi prenehali, je voda začela upadati.
" Modras«, nenavadne velikosti, je v »vo:•:•;» lovišču dne 2. t. m. go-Sanici Mev&>|j iz Mokronoga.
*	Nesrer* n* morju. Predvčerajšnjim •ta blizu Kovinja ob istrski obali vsled goste megle trčila skupaj parobroda Jadranske ploviibe /Beograd* in «Marija». Udarec je bil močan te je škoda velika Ker je parobrodu <Beograd» pretila ne •varnost, da 3e potopi, ker je voda prodirala x ladjo, jo tam zavodi u obrani
lt&zie» zadnji dan

pesek, dočim se je ladja »Marija* vrnila v Trst. Obe ladji sta bili zavarovani.
*	Požar v Bilžovsu na Koroškem. Na Sodraževi pri p. d. Ivovniku, je novembra meseca izbruhnil hud požar, ki je vpe-pelil hišo in vsa gospodarska poslopja. V ognju jo ostalo 10 svinj, 30 ovac, 2 teleti in stroji. Škoda znaša 500 milijonov avstrijskih kron. Goreti je začelo v skednju.
*	Roparski napad pri Veliki nedelji. V noči od pondeljka na torek so neznani vlomilci vdrli v trgovino g. Medika. Njegova žena Antonija Medik je slišala neki ropot in poklicala moža, ki je odprl okno. Medtem pa so že padli streli proti njemu. Zadet ni bil k sreči nihče. Ko so na klic trgovca prihiteli sosedje na pomoč, so neznani vlomilci zginili v temi in odnesli s seboj blaga za 10.000 Din.
*	Vlcm t poštni urad. V poštni urad v Rumi so v četrtek ponoči vlomili neznani zlikovci ter odnesli nekoliko paketov ter ročno kaseto, v kateri je bilo približno 15.000 dinarjev gotovine, zlata ura in verižica neke mlade uradnice ter vsa njena — liubavna korespondenca.
*	Naše žene in dekleta vljudno opozarjamo. da je izšel danes (Gospodinjski ko-iedar> Jugoslovensko Matice zrt leto 1925. Koledar, katerega je uredila naša pesni-kinja ga. Utva, se odlikuje po celi vrsti poučnih članov, kuhinjskih receptov in praktičnih navodil ter ima knjigovodstvo ■ za vse dni v letu. Prepričani smo. da bo tudi letošnji letnik vsled svoje praktične uredbe splošno ugrjal. Popolna razprodaja prejšnjih letnikov pa priča la o veliki priljubljenosti koledarja. Koledar stane v knjigarnah 16 Din. Člani ga dobe pri svojih podružnicah La v Ljubljani v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred Škofijo 21 za ceno 12 Din.
*	Kašelj in liripavest v vra'n lahko in hitro odstranimo, ako uporabljamo ?JOK> eladkorčke. Lekarna Leustek, Ljubljana, Res!jeva cesta 1.	3401
*	Kateri pisalni Sfrrj si ::aj rahavime? Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je marcdajnili več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, pri-ročnost, dober materija!, pa tudi lična oblika, Med dvaindvajsetimi pisalnimi stroji razni?i sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. R"d. Legata v M-.riboru, v trgovski šo-i dr. Finka v G:adru in v sedanji šoli za sfenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru, se je pisalni stroj «Continent?.l:> najbolj obnesel. cConti-nental> jo izdelek svetovno znane tvornice «Wanderer> v Pchonau pri Chomiti-tzu, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolesa i'i avtomobile tipa <-\V;>.nderer> ter seštevalne stroje cContinentai». Pisalni stroj .rCon!inen<a!> velja sedaj med strokovnjaki ko" najboljši med vsemi pisrlnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednhči '.Continental* kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v srtmoprodaii sa vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7. telefon J00. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jan'-či dejstvo, da je cConlinenlafo v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, kor ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se fco*tel	3001
j-onss
v pretresljivi drami „Zrtsv časti" Od pondeljka do vštevži sred«
jftuc £in8er
v veseloigri „ Pa: odijaTrijo Mušketirji"
Kiao H^al
VSB
IMtitV
pisarnižke potrebščine
Franc Szr, Ljaiijsni, Cisteijs« ustroje 5.
Ml ya prisili perziisi preprog
t hotelu ..Uoiou'', I. nedstr. pjc suha 31, ki traja samo nekaj dni, bo vzbudila pri onib. ki imajo srni Ia za orientalsko ti m't t; ost, gotovo veliko zatitnaoje. Največjo privlačno silo bosta imtda p.itoto dva krasna svilena Kescbana, ki i/., irat i ir. neko crieotalske vladarske hiše. Take redkosti s> sicer samo šo v muzejih. Rjzsiaro naj ei vsakdo ogleda. V*6top je prest. Ogledati si je mogtče od JO. ure dopoldue do 7. ure zvečer. Nudi so lepa prilika za božična darila.
Š
i
mm novosti
zimskih sukenj in
ulstrov dobite po ugodnih cenah pri tvrdki
IAC J-J Jo
LJUBLJANA
6991 a
,jSOSao—

4 Za revno deco v Ribnici je darovala ga. Olga Rudežava 2C0 Liiu n.esio venca na grob pok. g. Lukmana.
*	Opoz&rjarjo na današnji oglas umetniškega ateljeja Božena Kopač v Kranju.
*	Ravnokar je prispela večja pošiljatev pristnega, svežega norveškega rikjega olja najboljše k kovosii. Lekarna Leustek, j Ljubljana, Resljeva cesta 1.	3401
*	Opozarjanio na današnji oglas tvrdke A. Šiukovic nasl. K. ijoss, ki naznanja izjemno znižanje cen za mesec december.
*	Proti rajpokac.i koii pa rokah in licu ja najboljše sredstvo cMijiLOUSINE--kroma. Lekarna Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1.	34C1

lz Ljubliane
u— Oton Planine f. Včeraj je umrl v Ljubljani po dolgotrajni težki bolezni v 58. letu staiosti g. Oton Planine, po poklicu črkostavec. Pokojnik si je pridobil z neumornim in požrtvovalnim delovanjem velike zasluge za orgar.izaci« jo grafičneria delavstva; bil je nad 30 let njen računovodja in sploh uradnik, ki je opravljal vsakovrstne organizacijske po» sle. Po'cg tega je jako spretno vodil •(Dobrodelno društvo grafičnega dclav« stva za Slovenijo« ves čas, odkar dru« štvo obstoji, to je izza leta 1S96. Lju» beznivega moža ohranijo v dobrem spo* minu nc Ic stanovski tovariši :n stanovs ske tovarišice, temveč gotovo tudi ves mnogoštevilni krog prijateljev in znan« cev. Pokojnikov pogreb bo v pondeljek dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz spioš« ne bolnice k Sv. Križu. N. v m. p.l
u— Potresna opazovalnica v Ljubljani. V kleti zavoda za meteorologijo in geo* dinamiko v Dvorcu v Ljubljani sta bila postavljena te dni dva aparata za bele« ženje potresov. Zavod sedaj samo še ča« ka, da mu uvede poštno ravnatcijstvo obljubljeni telefon, s katerim bo direkt« no zvezan z Beogradom radi določen ja pariškega, oziroma grenviškega časa.
u— Neverjetna novotarija na cestni železnici. Prejeli smo: Kakor čujemo, namerava uprava cestne žclc/nice vpelja« ti na progi od Mestnega trga do dolenj« skega kolodvora, baje iz varčevalnih ozi» rov, neverjetno novotarijo, da bi od tor» ka noprej obavljal vse posle v vsakem vagonu le en mož, to ie voznik, dočim bi bil kondukter, ki izdaja listke, od» pravljen. Vstopalo bi se le pri vozniku, ki bi sprejemal vplačila, oddajal listke in šele potem pognal voz naprej. Protc« stiramo najodločneje proti tej bedasti novotariji. Že neštetokrat sc jc ravno za to progo zahtevala remedura, sedaj pa naj sc s to novotarijo razmere še poslab« šajo. Ako sc že vpelje kaka novotarija, naj bo tj v korist občinstva, nikdar pa ne na njegovo škodo in škodo personala.
u— Policijsko prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 2 pobega od doma, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prekoračenji policij« ske urc, 1 prestopek prepevanja nedo« stojnih pesmi n.i ulici in 1 pobeg psice.
u— ZagrebSil šahisti, ki igrajo danes ob 15. uri v Narodni kavarni z ljubljan* skimi šahisti (glej rubriko «5ih» na 6. strani) se pripeljejo v Ljubljano bržčas z osebnim vlakom ob pol 10. uri. Z nji« mi prideta v Ljubljano tudi jugoslovcn« ski šahovski prvak Vuškovič in zegreb« ški prvak Agapjcjev.
u— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi dsnes ob 10. uri dopoldne v zbor« nični dvorani na univerzi javno, vsako« raur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: <'Dcmokracija». Predava gosp. St. Bajič.
u— Odbor pevskega društva «L''ub« Ijanski Zvon» vabi v društveni zbor pev« ce in pevke, ki imajo dober glas in po; sluh ter imajo resno voljo do rednega sodc'ovania v zbom. Vpisovanje in pre« izkušnje od torka 9. do sobote 13. t. m. vsak večer od 6. do 7. ure v društvenih prostorih. Narodni dom I., desno. 3458 u— Protner.adni koncert muzike Drav« ske divLr. obl. v Zvezdi v nedeljo dne 7. t. m. ob 11. uri (kr.pciiik dr. Jo«. Če« rin). Spored: 1.) Masscnet: Uvertura k operi «Kralj Lnhorski». 2.) Rendla: Srp« ski zvuci. 3.) Zaje: Fantazija iz opere «Zrinjs!:i». 4.) Delibcs: Interir.c-zzo iz ba« leta «Naila». 5.) Strauss: «Nclopir».
u— J. a. d. "Triglav« ima izreden obč« ni zbor v sredo dne 10. t. m. o'j 14. uri pri »Novem Svetu«. Starešine uljudno vabljeni.	3473
u— «N*cstel» na Tržaški cesti 14 toči pristna vin«; »prejem« po dogovoru abonente na dobro domačo hrano. 2012 u— Na Miklavževem večeru Splošne« ženskega druitv« nedvigr.jeni iW:!lii se dobe v pondeljek r društvu. Rimsk« cesta 9 od do 12. are dopoldne in v torek od 4 do 5. ure popoldne. Dotlej nedvignjeni dobitki upadejo druilvu.
u— Tvrdka L. Dolenc a« Sv. Petr« cesti (nasproti hotel« Llovd) se je na novo prcjredil« in izvrstno založila s galanterijskim blagom, bogato izbiro igr*č, športnih potrebi&n ia nudi raso*
darila, da se občinstvo sevnari o reklamnih c-noh zi n*tup. Opozarjamo na
(lansfb.il oglas.	3409
u— Lepo darilo je najboljše naložen drn.ir, znto kupujte samo res lepe in po« tfihne predme:«, ki odgovarjajo današnji modi pr; tvrdki P. Magdič. nasproti glav« ne pošte. Razstava dne 7. in 8. t. m. Oglejte si tudi eene v izložbah. 3460 u— Ogled tovarne pletenin in tkanin Josip Kune & Kom?« Poljanski nasip (stara cukrarna) p. i redi Slov. trg. dru> štvo «Mcrkur» v Ljubljani za člane in prijatelje društva na praznik, to jc v pondeljek dne 8. decembra. Zbi.-aiiice ob 9. uri dopoldne pri Šentpetcrokern mo« stu (Ambrožev trg).	3467
u— Tvrdka J. Maček. Aleksanarova cesta št. 12, prodaja vsa oblačila za go« spode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.	2052
u— Upravo! odbor Oficirskega dorne ljubljanske posadke priredi dne 17. t m. v dvorani Kazine (<Zvczda», I. nad« stropje) veliko svečano zabavo v čast rojstnega dneva Nj. Vel. našega kralja. Začetek ob pol 21. uri. Na to zabavo va« bijo se vsi tukajšnji gg. oficirji v iczcr« j vi, v pokoju In v ostavki. Posebna v .t bita | imenovanim ne bodo dostavljena. Ob'c= i ka: frak, oziroma svečana uniforma van stroja.
u— Citiarski krožek v Ljubljeni :-prci« inc že več manj ali bolj dobrih igralcev za skupno vežhar.je. Dame in gospodi, ki imajo veselje pristopiti kot novi člani, naj sc blagovolijo pismeno prijaviti na naslov: Citrarski krožek cVesnm, Vr« hovčeva ul. 14.	3471
u— Pevsko drušlvo Ljubljanski Zvon. Po praznikih, v torek dne 9. t. ra. zve« čer ob po! 8. uri vaja mešanega zbora.
u— Seja uprave ljubljanskega poded« bora Udruženja rezervnih oficira i rat« nik a se vrši dne 9. t. m. ob 20. uri v lov« ski sobi restavracije Košak na K reko« vem trgu. Dnevni red: poročita Osrednjs uprave, rRatnički Glasnik*, legitimacij?, znaki in drugo. Pridejo luhko tudi drugi člani, ki se zanimajo zi stvar. — Pred« sednik.
POZOR 5
PrtlEktuene kroja, kt pr!ato)»jo brex poizkusite, razpožllja. ln is-fielu.jo po meri od ministrstva za trgovino in Industrijo koneesiool-rana krojna šola
v LiabMani. Židovska u!. št. 5.
Za učence izven tečaja vedno poseben pouk v prikrojevanjn. Odgovarja krojačem ln Šiviljam pismeno ln ustno na vsa krolaika strokovna vpral&nta.
Komgsmark
Kino Ideal od 14. jas. naprej
Is Maribora
»— Zaprisega novega župana. V sredo dne 10. deoembra bo novi itipaa d:. I.e-skovar ob Ifi. uri v mestni posvetovalnici zaprisežen.
a^- Narodni dout v Maribora je teo.-j temeljito pieurejen. 1'roetori sc ca covo prepleskani, zlasti pa velika slavnostna dvorana, kjer se nahaja tudi gledališki oder. Soglasje in ulmno*t barv > dovršeno delo in tudi fvelloha dobro zadeta. Delo je izvršila mariborska slikarska tvrdka Henrik Ooffou.
a— Samomori. V četrtek so n»5R v št. Petni pri Mariboru kar dva saaiomoviler. V gozdu je visel obešen brezposelni postopač 68 letni Pavel Reisman iz Sv. Marjete ob Pesnici. Bil je velik pijanec in ie tudi na drugI svet odSel najbrž v rož-cah. — Ob cesti v vasi Celestrina so na^ šli obešenega mariborskega trgovca Henrika Primoža s Tržaške ceste, ki je najbrž obupal radi nesrečnih trgovskih špekulacij.
Iz Celia
e— V mestnem gledaliiču bo gostovala
v torek Ijublianska drama s slovito Nuši-ččvo komedijo <?uin!.i?va oseba>. ki je doživeta v Ljubljani tako sijaien uspeh. Ansambl nastopi v Celju v isti prvovrstni zasedbi kakor v Ljubljani povodom Nušičeve proslave. Vstopnice so v prei-prodaji pri tvrdki Goričar in Leskovšek, kj.-r si jih ckoličani lahko rezervirale tudi pismeno.
e— No?no lekarniška služIt* ▼ Celju ima ta teden lekarna «Pri Marij! pomagaj* ns Olsvnetn trgu.
e— Pollrijska kronika od 26. nov. do 2. decembra je bilo v Celju izvršenih 23 aretacij. 3 radi prestopka tatvine. 1 radi prestopka po !> 314. k."z. z., 1 radi prestopka goljufije. 0 radi potepuštva in vlaču-ganja, 1 rad: prestopka po § 516. kaz. t. in 10 radi ekscesov v pijanosti. Prijav ja bilo v islem čaru vloženih 39.
e— Tečaj za keramik«. Po prizadevanju celjskega Urada za pospeševanje obrti se priredi v delavnici g. Rudolfa Novaka tečaj za keramiko, ki ga bo vedi! državni potovalni učitelj g. Franc Beran iz Ljubljane. Pričetek tečaja jo v torek 9. t. ro. ob 13. uri Lončarji se po«obe; opozarjajo na ta tečaj.
«118»
Za nakup božičnih daril
pO izredno nizkih cenah se priporoča mannlakturna trgovina
Jos. Snol, Prešernova ulic«
Opustitev trgovine!
Blago za polovično ceno!
Muck« sukuo, damsko volneno blago, svila, posebno ugoduo! — Istotam se proda oprav* za tuantifakturoo trgorico.
los. Bsdrač, Hi^sandro^a cesta IZ.
Darujte zo soUiTobor!
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se
naroča pri Tiskovni zauingi Ljubljana
n	m
J V nobeni knji2-
5 niči ne sme manjkati
Cookorjev zbornik
Uredil dr. J. Gionar
Vet. n Din, bror\ «« Uia, poit i ».i n«
Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
2ec
: a B m
o
Naša nad vse ljubljen« in dobra sestra, tet« itd., gospodična
v
Dora Žagar
js danes, dne 6. t. m. po kratki in mučni bolezni, kstero si je nakopala pri vest« nem izvrševanju svoje službe, zs vedno zaspala.
Pogreb se vrši v pondeljek dopoldne v Zagrebu, iz Bcškovičeve ulice 44 na mestno pokopališče.
Ker nam je bila dobra, ohranimo ji blag spomin.
Ljubljana, 6. decembra 1924.
Janko, Franc, Milka, Stanko, Ivanka. Alojz, Ciril, Jožica in Maric? bratje in sestre.
mmtm^-^

Po; rt i od žalosti naznanjamo, da je t*5 cepozsbni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Ivan Traun
bivši prevoznik in hišni pose&tnik
v soboto dne G. t m. ob 11. uri zvečer po daljšem bolehati ju V 71. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v pondeljel: dne g. t m. ob 7, 3. uri iz hiše žalosti, Ka bičevju 22 (Tobačna u!
V Ljubljani, dne 6. decembra U24.
2ALUJOČI OSTALL
| •utiMiiioi'.iiiaii4iiu>i
Priložnostna razstava
perzijskih
preprog
Ugodna prilika za sijajna bofiina darila
redkih, lepih, pristnih perzijskih in nekaj muzejskih komadov, med njimi dva svilena Keschana, ki izhajata iz neke orientalske vladarske hiše, v hotelu „Union", I. nadstropje, soba 31. Preproge se lahko ogledajo brez prekinjenja od 10. nre dopoldne do 7. nre zvečer.
Samo nekaj dni! — Vatop prost!
Dr. Ljudevit Pivko:	%
»Stotine mrtvili slovenskih fantov pri Carzanu"
«Slo venec*, »Straža*, in is nekateri »Straža* rada neprijazne opazke o Car-drus-i časopisi SLS. stojiajo v volilno zanu. Dne 22,.apriia 1921. je na primer borbo z bajko o mojih žrtvah pri Car- izšel v »Straži* članek, ki vsebuje sle-zanu leta 1917. Hudobni in izmišljeni deči očitek:
očitki se človeka ne prijemajo, zato bi »Dr. Pivko je kriv, da je na fronti, ee ne bil ganil niti sedaj. Ne pišem ul- kjer je on poveljeval, padlo na stotine govora ljudem, ki odgovora niso vred-j najboljši! ni. Naprednim prijateljem, podajam po- i Očitek jasnilo o bajki, ki jo pazljivo zasie- kansko
dujc-m še izza leta 1917. Moje pojasnilo slovanske državne ideie in r>o: "nje
ta način Italijani postreljali 600 naših Bošnjakov ... In zdaj ta človek vzgo-juje mlade učitelje . . .s (Slov. Gosp. 23. aprila 1924.)
Uradno poročilo poveljstva 11. armade navaja, da so bile avstrijske izgube pri Carzanu v celoti 300 mož. Toliko Carzancev je pa (čujte!) tekoan podjetja odšlo v Italijo. — Odkod imajo naši sloviti listi vest o 600 izgubljenih Bošnjakov in mnogih stotinah padlih slovenskih fantov?--
»Straža® (23. junija 1924.) se povzpe nja do trditve, kakor bi dr. Pivko bil
Kmalu po odhodu mojega uporniškega oddelka od hos.-hrc. polka v Itali jo (septembra 1917.), je nastalo prerekanje v avstrijski žurnalistiki. Naraščalo jo še bolj. ko je priznal domobranski minister na Dunaju, da so jo izvršilo pri Carzanu «i z J a j s t v o».
,. , . .. . . n	1 nonosa da bi o dogodkih na ltalnansM
vali	borbe proti Avstriji. Zgražali so se '	-i • t___
,	, , 1	. _ . fronti molčal m izginil iz Jugoslavijp.
nad	docda sovražnim poimovamem in 1 ' u. "Jjm<11 - '
1 •	trt nni,mf>ma gl? omov31 . . . >
ocenjevanjem narodnega revolucijsk ga pokrnta.
V »Taboru* se je dvignil 25. anri' 1921. nokoini dr. Vladimir Cernpc Pp'»ti avstrofilstvu »Stražp*. češ. da «piš<
Južnonemški časopisi, stoječi v prvih j doslovno po načinu dunajske »Neue vrstah f>mškona<M>inalne borbe proti prp;e pmsse* in »Reichspost* izza Slovanom, so pričeli na podlagi urad-
nega odgovora ostro polemizirati s »Slovenskim Narodom» in z graškim «Arbeiterwil]e:> zaradi njunih trditev, da je vse laž, kar pišejo nemški listi o Pivku (prim. «3!rrburger Zeitung* 5. in 8 maja 1918.). V tej polemiki čitamo cesto tendenčno trditev, da je pri Carzanu mnogo stotin dobrih avstri;skih vojakov našlo smrt, kar so povzeli po njih tudi klerikalni slovenski listi in mi očitali »zločin* celo v dobi po narodnem osvobojenju!
Slovenski listi so pisali o aferi mnogo — preveč. Hoteli so šiloma dokazati evojo neomajno avstrrsko lojalnost in so se I jut o branili očitka in suma, da bi mogel tudi Slovenec biti med avstrijskimi »veleizdajniki*. Ko se ni dalo glede Carzana nič več tajiti in obračati, ni d o umolknili, temveč so obsojali čin v najostrejši obliki po vzorcih. koje so nahajali v nemških listih. Nekateri slovenski listi so se navzeli avstrijskih očitkov in časnikarskih napadov tako temeljito, da jih ponavljajo nekritično in brez potrebe še tre ti., in šesto leto po prevratu. Da označimo znamenito mnenje, ki ga Imajo nekateri ljudje v Sloveniji o našem revolucijonamem pokretn. smo registrirali t"dj poedine slovenske časnikarske očitke, naperjene proti carzan-skim upornikom. Ako je avstrijsko nemško časopisje po carzanski akciji jadikovalo vsled izgube nekoliko stotin pušk, mu ne moremo šteti v zlo, ker je z avstrijskega stališča bilo k temu unravičeno. Nasprotniki Avstrije so se takih afer radovali, javno odobravati pa niso smeli, dokler jim je grozila avstriiska cenzura.
Slovenski listi niso molčali in pišejo deloma še dandanes o Carzanu v istem to"'i kikor med vojno.
Dandanes je poiasmpno, da so se It.i liiani 13. sentembra 1917. v zasedenem Carjanu ndali brez o!nora in bo-he zato .ie neumljivo, kako morejo klerikalni listi še vedno trditi, da je vodja car»anske zarote zakrivil izgubo (smrt!) več stotin najboljših jugoslovanskih ml-ideničev in moč. Ali smatrajo morebiti one stotine Ro«ninkov. ki so orešle 18. sentembra 1917. iz avstriiske fronte v Italiio. za izgiiiblvrne? Samo zat-o, ker se niso več borile za Avstrijo?
Naše mnpn.'> ie v tpf fočk? drugačno. V horbi med antanto in A vst.riio so bile žrtve na obrh straneh, Jugoslovanske narodno izgube v Avstri'i so tragične, toda nihče ne more trditi, da so .Tngo-sTovani v Avstriii na fronti padali za jugoslovansko narodno in državno ide;o, ko so se horili za A vstri in --proti jugoslovanski državni ideii. V veliki horbi miliionov je bilo neizogib. no da so se cesto lotevali tudi nlpm^n-ski bratip drug drugpga. stoipči vsled rpTli^npcra nazirnnin v nnenrotnih frontah. Sai vemo. knliVokrr.f =o =p u ii-n: lee"'jonarji z avsM-ijslimi rojak?. Doslej pa Še nismo slišali, da bi bi! kdo izmed Slovanov baš dobrovoljcom očital, dn so krivi avstri'«!rih žrtev na pr. pri 7borovn ali v D<hn,dži itd.? Čemu delajo iziemo pri ne7natni carzanski epizodi, torej hnš tam kier s I n-5 a i n o ni bilo nikakih žrtev? — Tn ko bi bili padli tisoči?! Naša ve.st bi bila mirna. Car7anci so umevali svojo nalogo tako. da hi se niti prpd r.ri vami ne bil? nstavUali. Kakor niso varovali sebe, tako bi re bil? imeli nikakih ozirov na Avstriice katerekoli narodnosti V borbi mod nemško in našo narodno Me'o ni bilo ča«a vpraševati, kdo in odkod so ljudje, ki so tvoji nasprotniki.
In vendar nočejo potihniti niti pri nas bedasti očitki.
Me<] slovenskimi listi se pečajo s takim poslom, hi je dandanes nekoliko nenknsen,- ?e srlasila Slovenske L»nd>i»e Stranke, zlasti pa objavlja mariborska
kit»ri je neizmerno (prim. tudi »Stražo* 26. novembra 1924.)
»Slovenec* je izmislil še nekaj. Dne 3. decembra 1924. mi stavi vprašanja v imenu slovenskih vojakov, ki so bili baje pod mojo komando. (?) Kje so tisti
slovenski vojaki? Moji vojaki — iz moženje, nahajajoče ge v Jugoslaviji, po-Bosne so bili skoro brc-z izjeme! — mi darila Jadranski banki v Beogradu, pišejo cesto. Nad 2000 pisem in pozdra- | Značilno so se vršile seje upravnega vov 60 mi že poslali. Z ljubeznijo si jib sveta: Kamenarovič je preči tal ostalim urejujem po matičnih številkah. In tu upravnim svetnikom ie spisane sklepe si upa nekdo pisati (morebiti katoliški ter jih predložil v podpis. V pol ure j» duhovnik? op. ured.), da me zovejo , bila ta stomil i jonska transakcija izvrtana, moji vojaki na odgovornost? »Qloven- j Do 26. junija 1921. je obstojala torej ski vojaki in invalidi, ki smo stali pod samo ena Jadranska banka, in sicer • komando prof. Pivka, še bomo govo- sedežem v Trstu. Cela banka z vsemi po-rili . . .* Hudobnež pri »Slovencu* družmcaml v Jugoslaviji, Italiji in na pravi da živi pri Sv. Marku nižo Ptuja Dunaju je imela kakih 7 milijonov dinar. — nedaleč od mojega doma baje — ; jev čistega premoženja, to je po odbitku ubogi invalid, ki je žrtev mojega mor- vseh pasiv in delniške glavnice. Usoda
meni, kar obžalujem, ker bi bil vsak ne, medtem ko so bile podružnice v Ju-izmed njih po mojem vplivu storil goslaviji — kakor zgoraj omenjeno — isto, kar so storili Bosanci in Cehi, ko aktivne za približno 110 milijonov dmar-smo obrnili puške zoper Avstrijo.	i jev. Kamenarovič je pred leti ugotovil.
»Slovenec* ponavlja zlobno storijo da so že leta 1920. obstojale pn centra.i o stotinah slovenskih fantov, ki so «sto- v Trstu ter pri obeh poaružnicah v Zarili nesrečno smrt ...»	dru in na Voloskem dubijoza v znesku
37,787.704 lir, tako, da je bila že bilanca. * * *	za 1. 1!)20., torej pred odcepitvijo Jadr.
V mnenju, da me slične obdolžitve banke. Beograd, izgubljena delniška glav-slovenskega tiska iz delavnic SLS.'niča od 15.000.000 lir, nadalje vse rezer-
same po sebi razrešujejo d cm žn osti. da bi se še branil, zaključujem to poglavje.
Kadar izumre avstrijakantstvo v ljudeh, ne bo več takih pt jajov.
1917.. dasi dobro ve. da je laž, da bi zarndi Pivka nadel slovenski vojak..* Dr. Sernec je menil, da jim kaj dopove. Dva dni pozneje, dne 27. aprila 1921.. je prim^la »Strada* v od"ov -n dokaz, da ni izpremenila svojega prepričanja. Pravi namreč:
<Dr. Pivko je dosesrel. da je padlo vsled njegovega izdajstva na stotin«; T>"ro«lovan«kih mo* in fantov . . . Terra junaka se drži kri vsled njegovega bega padlih Jugoslovanov.*
Gonja je dosezala torej že ki so jasno izražale ohsodho proti
Ciro Kamenarovič v preiskova-nem zaporu
ve v znesku 5.011.379 lir in da je ostal še nepokrit znesek od 16,672.838 lir.
Jadranska banka centrala v Trstu in njene podružnice v Italiji so bile torej že začetkom leta 1921. pasivne za preko 16 milijonov lir, oziroma po tedanjem kur-zu za kakih 25 milijonov dinarjev. Vkljub temu pa je izročil Kamenarovič dne 26. junija 1921. vse čisto premoženje, v kolikor ga je imela tržaška Jadranska banka v Jugoslaviji, novo ustanovljeni Ja^
KA7.FNSKA PRF.ISKAVA RADI GOLJUFIJE IN PONEVERBE SF. NADALJUJE, dramski banki v Beogradu. To bi bilo — MATERIJ AL JE JAKO BOTEllLEN. ZNAČILEN PRIMER PATOLOGIČNEGA morda z nekega patrijotično sebičnega.
TIPA.	I stališča razumljivo, ako bi bila n>ep:ova
V tržaških zaporih v ulici Coroneo Pokazalo se je pa, da je Kamenarovič ! »transakcija* bivSi jugoslovenski Jadran-premišl-Ve Ciro Kamenarovič že mesec tudi Jadtansko banko v Beogradu zlo-1 ski banki kot važnemu faktorju naiega nv,i:tp dni buren potek svojega bančnega živ- rabil. Jadranska banka namreč od te -ospodarskega življenja trajno koristila. " ljenja	. oprostitve od zastavne praeice ni imela Toda ni! Kamenarovič je o<rromni denar,
avstriiske""i delovanja Carzancev na-1 Se približno pred dvema letoma je Ka- ničesar, temveč je Kamenarovič po ugo- pridobljen s fiktivno kupčijo v Trstu, v ki l^i Oblastega odboja v"it do- —rič veljal v L^ani za velikega to, it vab trža.ke sodnike preiskave pr. ^^^f^noT^S ii brovolieev izšel «re*en opomin* dne finančnega ženija in za pnftenjaka ki p;sa! 5 mih-onov na račun delmske g av- .L.dmnsk te^
SO anrila 10*1 v liublhnskem »lutru*	pravico in dolžnost «cx kathedra* nce Banke Adnat.ke. čeS. da ;e Jadr. ?e turti iiigo^enski zavoa spravit na,
italo J	»oditi in obsojati svoje politične in go- b.. Beograd, podpisala in vplačala 5 mili- rob propada. Le pravočasna intervencij*
ki se glasi tako.	,p„dnrske protivnike. >«edai sedi za tež- jonov iii za delnice Ranke Adriatike. vel kega m solidnega beograjskega za-
kim železnim zapahom in premišljuje o 0^e 4 milij iir pa je prepisal na »kon-
stari resnici, da vsaka laž in vsaka ne- to Rossmi deln fka glavnica*. Zopet fik- "Iransko hanko, ki se je po oo^ranim
Rossini efektivno Kamenaroviča in njegovih poma-pačev b
izdaistvo, ker je storil svoio narodno dolžnost, ki se je gotovo nko zavedali
ki so z blagoslovom in s svotim av striiskim navduSen^m sti,ili na klavnico tisoče in ti«oče slovrnsk»ira naroda. Da se more pojaviti v slovanski javnosti tak očitek in tr>ko nisanie. je dokaz, kako mM o razume ta del slovenske
volicev in kaže naš narod pred bi"-o-slovansko javnostjo v žalostni luči av-stTT'aVantskih ostankov. Zato resno in odločno onominvimo kroge, ki iz njih padajo taki očitki da enkrat za vselej prenehajo z izzivanjem, ker sicer bo jugoslovansko dobrovoljstvo prisiljeno, izvajati posledice do skrajnosti. Naj bo to •'ndnji onomin!*
Poleg »Straže* se odlikuje »Slovenski Gospodar* v isti smeri, toda z raz liko. da je natančnejši v »štethi* po-streljanih Bošnjakov. Poročevalec tega lista piše v letu Gospodovem 1924.: »On. ki je d^ze-rtiral k ItalPanom.
kazenskim zakonom. Najtežn njegovi ^^j6,?* is,i znespk, f'1olži! Pri ^ank!; rrehi sesajo baš v d.»bo. ko -je bil slav-	1*> * »vplačal, zopet Roesi-
Druge golji
Državni pravdnik
ljen v Ljubl ani kot gospodarski in ban- «>ko da ga je banka honorirala s tem	dela. da ugotovi vse goljufije, k, to bilo karskl prvak. Kot veSČ gh.mec je znal seskom za trud. ki ga je imel za ban- izvršene v zadnjih treh letih pn Jadran-
Kamenarovič takrat preslepiti marsiko-!kn: in	si dal '1RtI' R?Mini Pre"	skl bankl v Tr6tu"	j . n „
fa in 1 inh'iara ne more biti no^ehno PIS3fl neki fingirani račun Fevier v zne- Italijanska vlada je na podlagi St. Mar-
lavnosti borbo in žrtve dobro-	da" gi ,e da]a imp0nir:)ti ^ sk„ 3.00ft.0ftft lir na svoje ime in s tem	gheritskega sporazuma izplačala Jadraa-
a?anturi*sta. ki ie »Kranjce* krepko vle- inr<;k'lm Pnkri'	Plavn,Vo-	banki v Trs!u na račun konverzije
kpl za no« Oprofča jo samo dcistvo. da Tako »vplačal* Kamenarovič 15 mi-	znesek 18 milij. lir. Državni pravdnik pa
jo Kamenarov;č angažiral za svo'" nastop !ijor'n7 ,ir ravnice! Vsi ti vpisi, prepisi	je ugotovil, da je prišlo v banko samo
vrsto pci.t>čnih in gospodarskih pol,.ve- !n f1"?'""''	mo.»trsko »venženi,	9.80(1.000 lir. Dognalo se je, ii Je dobil
li"in. ki so mu delale reklamo, ga po- tako da ^ ime1 državni pravdnik obilo	komandatore Rossini
truda, predno razčistil sitnaeiio. A;
vzdigi vale ter ga l.jubljančanem vsiljevale za morrliPnpgn arbitra... Z niim so seveda kompromitirani tudi njegovi nekdanji poveličevalci.
Kako ie vplačal Kamenarovič 15 milijo rov lir delniške glavnice?
Dne 14. julija 1923. se :e vrMl občni zbor bivie Jadranske banke v Trstu, na
jim izdal našo(!!!) postojanko in so na katerem je predlagal Kamenarovč, naj
se glavnica stara Jadr. b. črta. ker je bila vsled razn h
... , ., . . ,	. ,	za diskretne namene
državni pavdnik ie imel. oziroma bo mo-1
ral rediti Se t?ž;e probleme, predno ra:c- znesek 725.009 lir. Kam je iel ostali zne-gali dolgo verigo Kamenarovičevih ne- sek, bo morala preiskava dognati, poštenih manipu'acij.	j Ob priliki nacionalizacije Jadransko
hanke je izdal Kamenarovič zopet »v Kako in kdaj je postala Banca Adriatica diekretne namene* 439.000 lir. Za sod-
fali,na-	|nijske stroške ravnatelja Kajiča, o kate-
V razčiščeni tega problema je treba	rem je Kamenarovič v znanem procesu
poseči nazaj v pred/.godovino postanka	trdiI da # ravnal Protl interesom ban-
lianke Adriatike.	ke- se j6 "Pečala vsota preko 300.000 lir.
Ob koncu vojne je obstojala Jadranska	Kamenarovič je »obesil* banki lastne del.
banka, s sedežem v Trsiu ter s filijala-	n™ tTerni> P° kurzu 3200 hr ko'
nu v it al. Priinoru v Jugoslaviji in na	^d- medtem, ko so notirale takrat na
da se emitirajo nove deln ce v iznosu 15 ])un.,:u rore, .|a<iranska t>anka v Ljub-	h«'"' komaj 600 lir. Razni komitenti eo
mil! 'nt>A» ll* 1» iiK.il in .1«	!/> nnat<ri<	...	...	! 11 rtv! Dnnl»5 \ A fiotil-l ,-lolniort
se »reintegrira
SO TS8 DOTGSti
KAMGARNA
SUKNA
DOUBL
LODEN
GOUVEJRCOU r
PALMEKSiOJ
za ni: 'ika obleke in su je
FLAUŠ SUiiKO 1RAVERS K AS AN KAMGARN
za dsmske kostime in .
PLIŠ KRIMER BARŽUN ASTRAHAN D£F TIi>f
za dasaoke plašne ln Jope
v bogati izberi ter najdovioenejših kako-TOBtih do.-le.
Oglejte si zalogo in izložbe io prepričani boste, da se k va lita ti v no najbolje kupi pri
milijonov lir. Izjavil je. da si je zasigu ral finančno grupo, ki bo podpisala in tudi vplačela 15 miliionov lir. Slovenski delničari so se na tem občnem zboru i zaman upirali. Predlagali sn komisijo, ki • b, preiskala ter ugotovila faktičr.o sta-| r je banke. Knmetiarovič je odklonil pre-
ijani, v Zagretiu, Beogradu itd. so bile aeP°riira!' P" Banki Adriatiki delnico fnnnelno le filijale centrale v Trstu. Leta d'"žl>e 'Oceania* m »Dalmacija*. Te del-1921. pa se e ustanovila Jadranska ban- mce 80 w Pn konkurzu pojavile pn Anka v Beogradu, in sicer na sledeči način: plobanki, filya!i v Trstu, kjer so bile za-Kamenarovid je pozval dne 26. junija , stavbne za dolg tenke. 1921. člane upravnega sveta Jadr. hjn-! Dolga venga malverzacij 6« vreti v ke Trst na sejo v Ljubi ano, kjer se je akt'h tržaškega državnega pravdnika. U sklenilo, da se vse podružnice Jadr. b., dalj časa ni bilo tako težke kazenska
a kon-
iskavo in predlog je bil zavrnjen. P tem !je bila stara tržaška Jadranska banka Trst, v kJikor se te nahaja;o v Jugosl.v preiskave. Mojstri so bili na delu, : pokopana. Zavod -e na tem obfnem ^o- viji, odstopijo z vsem aktivnim in pasiv-! čno jih je usoda zadela, jru spremenil svoje ime v »Banca Adria-;nim prtm0?.enicm Jadrans'.! banki v Beo-tica*. v upravni svet so prišli skoro sa-;gradu< in to hrez vsake 0(isk0dnine. Ci-
mi a.-isti.	sto premoženje teh podiužnic je znaša-
Nov' zavod pr. je bil od svo;ega
Kamenarovlčevl tovarišL
Ko je Kamenarovič leta 1923. tržaško po- lo okroglo 110 milionov dinarjev. Na ta Jadransko banko preosnoval v Banko četka na pesku in prevari javnosti zgra- način je Jadranska banka. Trst, svoje pre, -Adnariko, je skrbel, da dobi sicer nekaj c-j •	.	reprezentativnih fašistov, zraven njih pa
D
1979a
LJUBLJANA
jeno posle pje Ped,"j je namreč ngotov-| Ijeno. dn ni bila riti ena lira vplačana na račun glavnice, nego di se je pod Ka-| mennrovicVvim vodstvom pokrila glavni-| ca z raznimi lažn'mi vpisi ter s fiktivnimi [računi. Jadr. b.. Beograd, je iir Ia namreč terjati od nove Banke Adriatike 9 mili:onov lir. kateri znesek pa je beo-graj-ka Jadr. b. s sklepom cd 21. junija 192:1. z., sta rila vse dotlej, dokler ne bo T.an-a Adriaticn vcovčila aktiva, kakor so biia izkazana v b;laiici od 31. de-jcembra 1P22 Vkl.iub tej pogr.dbi pa je predlaga! Kan er.r.rovič na =pji i!];ravne-• ga sv- in K;rke Adriatike dne 24. okto-j[ . bra 1923.. naj se Jadr. b.. Beograd, onro-! sti zasie rite pravice »Jedo zneska 9 mi-: lijonov lir, tako da bi mogla slednja z I njim slolHidoo razpolagati.
Interesantno je. kako je Kamenarovič dosege! večmo upravnega sveta za ta sklep. Iz Beograda je baje dobil od v.pravcih svetnike? dr. I.. Markoviea in dr. Marinkoviča (ki teh mest nikdar sprejela nista!) telegrafično pooblastil«, naj I ju zastopa na tej seji
Pecivni prašek in Vanilin sladkor.
je zbral razne temne elemente, s katerimi so se mogle izvrševati vsakoja-ke malverzacije. Kot svojega kompanjo-na v upravnem svetu si je izbral nekega Crispa Cacopardo. ki je bil brez premoženja. pa? pa je znal špekulirati na bor/.i no s svojim, temveč z denarjem opeharjene klijentele. Pedaj premišljuje svoje grehe skupno s Kamenarovičem v tržaških zaporih.
Drugi, še bolj problematičen tip ie com-n>endatore Aleksandro Rossini, alter ego g. Kamenaroviča. Ta e-ommendatero je že večkmt fr. lira! v raznih mestih Italije, v Trstu že dvakrat, potem je izginil iz Trsta, postal v llimu kot fašist »Cominendatore^ ter ee vrnil lansko leto v Trst. Tu ja postal desna roka in vreden drug g. Kamenaroviča.
Kamenarovič — patolegičen tip.
K.tjcenurc.viču je bilo znat«, da je biia Banca Adriatica že leta 1921. faatoa, in Je pred dvema letoma javno v eloven-iskem časopisju izjavil, da je prevzel fa-
Iltno banko. Znano mn je bilo, da ni niti ▼iriar efektivno vplačan na račun delniške glavnic«. Vkljub Umu je razglašal, da je delniška glavnica popolnoma vpla-iana ter da je finančni položaj banke sijajen. Za normalnega človeka je nepojmljivo zlasti Bledeče: Dne 12. junija 1024. je nadzorni svet zavoda Banca Adriati-«e v bilančnem poročilu konstatiral. dr. delniška glavnica ni vplačana in da ie položaj banke jako omajan. Vkljub temu je Kamenarovič na občnem zboru od 22. junija 1924., torej tik pred konkurzom trdil, da je delniška glavnica popolnoma vplačana ter da je «položaj banke na granitni podlagi*.
Če dobri mesec nato je priffio do kon-kurza.
Z ozirom nn, drzne trditve, si ni mogoče misliti, da bi bil Kamenarovič normalen. To je patološka narava. Cesare LombrOso bi imel v njem gotovo hvaležen eksemplar. Tudi Zola bi se lahko in-teresiral za Kamenarovtča. Kakor je v romanu «L'argent* njegov junak vrtoglavi brezvestni borzijanec Saccard ob ustanovitvi svoje »Univerzalne banke* vzkliknil:' »Univerzalna banka*. univerzalna banka, to je veličastno, to vsebuje vse. to objema v£s svet...s Tako je Kamenarovič imenoval Banko Adriatiko »most, preko katerega ima iti jrospodar-»ki promet med Italijo in Jugoslavijo*. Skrahirala je Univerzalna banka, podrl se je most — nešteto žrtev vse na okoli.
V varanju je Kamenarovič neverjetno drzen. Tako ja prošlo leto ob priliki nacionalizacije Banke Adriatike javno razglašal: »Na lastno odgovornost =e ;c (Kamenarovič) odločil, da. ne razglasi kon-kurza, temveč, da poskusi sanacijo zavoda — korak, ki bi ga v primeru neuspeha privedel v nasprotje s kazenskim takOnom*.
Sanacija ni uspela, torej je prišel v konflikt s kazenskim zakonom.
Ta človek .ie Slovencem prizadjal premnogo gorja. Uničil je Jadransko' banko v Ljubljani: veliko število uradnikov je ostalo brez posla in kruha. Skoro vsn industrijska pode tja. ki smo jih v prvih dveh letih po vojni nacionalizirali, je
prošlo leto zopet Izročil Nemcem. Končno je prišla Banca Adriatica pod njegovim vodstvom v kon k ur z. Koliko slovenskih malih vlagateljev v Primorju je spravil ob premoženje! Povsod jok in stok. kjer se je ie pokazal! Seda.! ga je zadela Pravica, kaJior si jo je sam prerokoval.
Za sreSo v nesreči, ki je žal zadela ponafveč primorske Slovence, lahko smatrajo pač vsi oni naši državljani, ki so bili uvidevni in pametni dovolj, da so upoštevali svarilne glasove glede Kamena rov i da ter se pravočasno rešili nje-<;oveoa neree'ne:>a «gospodnrstva». Ako bi tega ne storili in ako bi ne bila pri nas patologična natura Kameniroviča do« volj zgodaj razkrinkana, bi danes Ježa-V> prav vse naše gospodarstvo z, večsto-milijonskimi izgubami pod najtežjimi razvalinami.
0'rod, le nr'3no jo jelte in m?inki, očka jjovcite Sa .Jjfirim" vse bolj Vam disi kol vse šru$e sladke ie5i. 3n kakor je roža rSeča Ijoshnep lička cveteča in kSer Vam je suh in veglat postane 8eb?l in m^nat. Otroci, le priDno jo jejie in mamci, cčkts povejte fla rape kot Sn»r?o napravo naj šap Vm to čoko!a9o. Sovania ps aaS Jforibcnm k 2e'a!a z novim naporom, fa nikdar ne zmanjka ješSi, ki Va« tako š)obro čisi.
teži nad MjSev^kl. Žrtve prosijo Kristusa za njegovo sodbo in krivec prosi, naj se ga izpusti, ker njegovo mesto je nad tistimi, ki ne vedo, kaj delajo.
Drugo delo bo nekakšna utopija. To bo slika »mehaniziranega, do zadnje malenkosti zmaterijaliziranoga sveta. V»e stoji natančno na svojem mestu, vse je sklasi-ficirano. vsak človek je le kolo v go*ovem stroju, ki ponavlja delo v monotonem vrtenju. Ljudi obvladujejo tirani. Središče te moči ie r Rimu. Idealov ni več. stremljenja so izumrla, hrepenenje je izginilo. Svet se zanima le še »a produkcijo in vegetira. Tu se zgodi čudo. Nekdo iz-takne evangcli' ter ga začne Citati. Stvari se čez noč obrnejo: matere začno zopet sanjati o svojih otrocih, katere jim je odvzela država ter jih izročila v posebna skupna vzgajafiŠČH. Mož evangeli:a zbere okolu sebe svoje pristaše in se napravi z n>imi proti Rimu. Toda množice so gluhe in ga ne poslušajo. Ker je brez orožja in se ne moro braniti, mora pred sodišče, kier se ponovi godba nad Kristusom.*
Končni načrti pisatelja Revmonta obstojajo v prip-arij-nju splošnega cikla povesti »Z chlonsklego gniazda*. To bo serija slik iz kmetiškec-a življenja povsod na svetu. Prvi zvezek bo nosil naslov »Na tuji zemlji*. Cikel bo prikazoval vrednote kmetiškega življenja, katere hoče pisatelj povzdigniti na najvišjo stopnjo spoštovanja-

gmm^mmL
ken
Stud!! s!av'st'ke v Pariza
Letošnji program predavanj na pariški univerzi in na pridruženh zavodih izkazuje bistven razmah francoske sla-vistike. To je prvi sad organizacije raziskovanj o slovanskih narodih v Slovanskem institutu, ki je udruženje vseh francoskih slavistov. Načelujejo mu odlični francoski slavisti A. Meillet. Paul Boycr, E. Haumant in Louis Eisenmann.
A. Meillet predava na historično filozofski visoki šoli o staroslnvenščini. S staroslovensko literaturo spaja svoje raz lage tudi profesor A. Mazon na College de France, ki predava o razvoju dela sv. Cirila in Metoda. Razlaga tudi staroče-ški Pasijonal.
O slovanski zgodovini predavajo na Sorbonni prot. L. Eisenmann (o pansla-vizmu), Haumant (o razvo u jugoslovenske narodne misli), Ch. Diclil in Millet (o bizantinski in slovanski kulturni zgodovini).
K tem splošnim razlagam se pridru-žuijjo špecijelne razlage o poedinih slovanskih narodih in jezikih. Ta študij ie osredotočen na Šoli za vzhodne jezike (Ecole.des langues orientnles vivantes! •r obsega filološke in historične razlage ter praktične jezikovne vaje. Šola vzhodnih jezikov je 'oeciialna visoka šola, pripojena k pariški univerzi. Redni slušatelji morajo biti maturant! ter dobivajo po treh letih po strogih pismenih in ustnih izpitih diplomo, ki jih vsposoblja za inozemsko ali znanstveno službo.
Centralni organ francoske slavistike je mesečnik »Revue a' Etudes Slavec«. Slovanski institut Izdaja tri vrste publikacij: Predavanja, razprave in slovnice. V najbližji dobi bo to revijo izpopolnjevala popularna politično historična revija »Le monde Slave*.
Ssoiir*n? dr. Masaryka
Tz Pra<?e prihaja zanimivo ooročtR da je predsednik češkoslovaške republike, T. G. Masaryk. zaključil končrove-liavno redakcijo svojih vojnih spominov. To novo Masarvkovo delo ima naslov: ,,Svetova revoltice. Za val'-'v a ve valce 1914,— I91S. Vznomina a uvažuje T. G. Masaryk. president reoi'hliky ^eskoslo-ven^ke" (Svetovna revolucija. Med vojno in v voini 1914,— 101 S. Spomini iT prevdsrjanja T. G. Masarvka, predsednika češkoslovaške republike). Rokopis bo prihodnji teden izročen založniku in 5Te takoj v tisk. Če^ki original izide v prvi polovici meseca januarja 1925. v z,'tožbi tiskovne zadruge ./sin" in ..Orbis d. d." v Pragi. Istodobno izide francoski, angleški ;n nemšVj prevod, tako ds bo do 75. rojstnega dneva avtorja knjiTa v štirih jezikih v rok-.h čitateliev.
Masarvkovi vojni spomini niso zgolj opis delovanja voditelja češkcslovafke revolucije. marveč neka vrsta filozofiie te revolucije in češkoslovaških narodnih strernUenj.
Pisec zavestno išče v knjigi orientacijo češkoslovaškega naroda in države v sodobni kiiHnri. V posameznih poglavjih, izmed katerih nrvo in osmo nosi ime dežel, v katerih je profesor Masarvk v gotovih časih ime! žarišče svoje?? delovanja. opisuje svejo odiseio, p^no dela in napetosti, razr^ofriva nri vsakem koraku nravno in ideaino utemeljitev svojih orizadevani. tako da ie marsikatero
izpoved, v kateri nam očituje svoj idealni in religiozni „credo". Pisec nam ne riše
osebami, s katerimi je politično obravnavni, inal vdc pi'e\uai ;a tUU: tiiuuli; .. ževne struje v naroefu, s kclerim je prišel v stik, in njegovo kulturo, kakor se zrcali v njegovih literarnih pojavih.
Prvemu poplavju, ki nosi naslov „0-poroka Komenskega", sledi poclavje „Roma aeterna", v tretjem poglavju ,;V rojstnem mestu Rousseaujevem", sledimo delovanju avtorja v Švici, v četrtem „V zapadni Evropi", in v obsežnem petem, poglavju „Pr.nsl?vizom in naša rcvolucijonarna armada" čitamo kritiko ruskega carizma in ruskega panslaviz-tna kakor tudi kritiko obeh ruskih revolucij leta 1917. in podrobnosti o postanku in zgodovini češkoslovaške revolucionarne armade. Kratko šesto poglavje „Na daljnjcm vzhodu,, je posve-' ceno Japonski.
Najobsežnejše in najtežje je sedmo poglavje „Amerika". V osmem poglavju se zaključuje Masarykova odiseja. Že po svojem naslovu „Svetovna revolucija in Nemčija" je to poglavje središče knjige. V tem poglavju razvija Masarvk filozofijo vojne. V končnem poglavju nam predsednik Masaryk predočuje pomen češkoslovaške revolucije in s ponosom omenja moč in silo, ki je narod dovedla do zaželjene samostojnosti.
Ves politični svet z veliko napetostjo pričakuje zanimivo Masarykovo delo — spomine na s\etovr.o revolucijo.
LEV TROCKIJ bivši vrhovni poveljnik sovjetske armade, ki jc bil od ekstremnih boljši vikov prisiljen odstopiti in se umakniti ii političnega življenja.
Frcnta Bohuslav. Kdo se ga ne spominja z ljubljanskega predvojnega odra? Fr. Bohuslav, ki ga je v vojni zadela
I tragična usoda, da ga je etre! popolnoma 'oslepil, je nastopil te dni v ftvandevem gledališču r Pragi v »voji trodejanski I burki »V mladeneekem pokoju«. Igral je izvrstno glavno vlogo oslepelega akad. slikarja. Prejel je mnogo pohval«, cvetja in darov.
' J. S. Machar, slavni češki pesnik in
pisatelj, ima po vesteh češkejra časopisja pripravljene za tisk ri nove knjige.
Ruski operni pevec Saljapin, ki se na< haja- sedaj v Ameriki, ostane tam do mainika in bo nastopal razven na kon« certih tudi v njujorški in chicaški operi. Od majnika do junija poje Saljapin v Londoou in Parizu, jeseni pa bo potoval skozi Nemčijo.
•Prijatelji sovjetske Rusije«. V Pragi se
je ustanovilo češko «Društvo prijateljev sovjetske Rusije*. Na čelu pripravljal« nega odbora stoji dr. Vrbcnskv. Društvo si je nadelo nalogo pravilne, t. j. komu« nistom ugodne orijentacije o Rusiji v češkoslovaški javnosti V političnem ozi« ru zavzema društvo stališče: Roke proč od sovjetske Rusije!
V. Teljakovski. V Petrogradu je ne« davno umrl V. Teljakovski, zadnji rav« natelj Imperatorskih teatrov, ki jih je vodil skozi 17 let. Po revoluciji je Te« Ijakovski ostavi! gledališče in postal sk-o. men uradnik finančnega komisarijata. Zadnja leta se je posvetil literarnemu delovanju, spisal je monografijo o Salja« pinu. sodeloval pri tedniku «Tcatr», predvsem pa je objavil svoje nadvse za« nimive spomine.
Spomenik dramatika Ostrovskega. O
priliki 100'etnice moskovskega Malega teatra (drame) se postavi pred poslopjem g'cdališča spomenik A. N. Ostrovskega, znanega dramatičnega pisatelja in doUo« letnega ravnatelja gledališča^ Bronasta postava pisatelja., delo kiparja Andreje« va. ki je izvršil tudi Gogoljcv spomenik, bo stala na granitnem podnožju.
Ruski begunci na Francoskem. Pariški
«Quotidicn» poroča, da znaša po uradnih statističnih podatkih komisije senatorja de .Monzija število ruskih beguncev n.i Francoskem nad 400 tisoč. Večina se jih nahaja med poljedelci. Francoska vlada jim bo pomagala naseliti se v Afriki in ob nekdanji nemški fronti, kjer primanikujc prebivalstva. Begunci lahko postane 10 sčasoma francoski državljani, vendt- pi bo nakazala vlada zemljo, oziroma po« moč z orodjem in denarjem le nravstve« no zanesliivim rodbinskim očesom.
Ana Pavlova zapusti oder. Znamenita ruska plesalka Ana Pavlova, ki je pravkar pričela svoje plesno goetovane v New Vorku, je izjavila ameriškim časnikarjem. da bo nastopala samo še letos. Prihodne leto namerava zapustiti j plesni oder. »Treba ee je umakniti že | v razcvetu, ne pa šele takrat, ko že začne pešati slava« je rekla umetnica in dostavila: »Vsi moji plesi so posneti, 1 toda izvajali se bodo šele po moji smrti.«

''"»»S
Fiiatelija
Reymontovi literarni načrti
Varšavski list «Wiadomosci Literackie* objavlja v eni svojih zadnjih številk razgovor svojega sotrudnika s pisateljem Vladislavom St. Revmontom, ki je označil sel>e kot pisatelja tako-le:
»Moje življenje se ne naslanja na to, kar «em napravil, temveč nn to, kar šele mislim napisati. Napisane stvari mi iz-\ git)e;o iz spomina. To imenujem s svojimi i besedami ekonomi:o možgan. Zaradi te ekonomije pozabi:am čtsto svoje junake i snov po\esti. ki scin jih napisal. Ta pomanjkljivi spomin je obenem moja razbremenitev. Kar Je šlo mimo, me več nc ! zanima. Zanimivo ;e tudi. da se rve spominjam vseh del, katera sem napisal. Delam pa naglo, ker je moje delo samo rea-j llzacija oneaa. kar je dozorelo v meni. ; Sedaj se bavim posebno g študijem so-'dobnega nihilizma. Napisal sem knjigo, odrski misferij, ki se suče okolu dveh svetov: okolu nihilistične mržnje in okrog Kristovih naukov. Kulminacijska soena tega dela je ideja misterija. Na preprostem križu pred cerkvijo otfivi Kristus, okoli katerega se zbira množica in mu
Filatslistična razstava v Pariza
Nekoliko zgodovine pisemske znamke.
Prihodnje leto sc otvori v Parizu za« jedno z internacijona'no umetniško raz« stavo tudi razstava znamk, ki bo brez dvoma največja filatelistična razstava, kar se jih je kdaj otvorilo. Vrednost razstavljenih znamk bo znašala mnogo milijonov.
Prvo znamko je izdala Velika Britani« ja 1. maja 1840 za 1 pennv. Na njej se nahaja slika tedanje kraljice Viktorije. Izumitelj te znamke je bil neki Row« land Hil!, ki se torej lahko smatra kot početnik pisemskih znamk. On je tudi priše! na misel, nalepiti znamko na pi« semski ovitek in s tem naznačil, da je taksa p ačdna. Dotlej so namreč imeli navado, vtisniti na pisma poseben pečat. ' Drugo znamko je izda! curiški kanton | v Švici 1. marca 1843. (4 Rappcn), tret* jo Brazilija 1. juliia 1843. za 60 reisov. 30_ septembra 1843. jc Švica izdala dru« go znamko za ženevski kanton. 1. julija 1845. je izdaia novo znamko z goVibom, ki naj predstavlja pisemski promet. šc!e dve leti pozneje, 1. julija 1847. so izd.ve tudi Zedinjene države ameriške znamko za 5 centov.
1. oktobra 1847. je izdala takrat an» gleška, sedaj francoska kolonija Mauri« tius dve znamki: eno za 1 pennv, drugo za 2 penee Ti dve znamki se še danes smatrata kot dragoceni redkosti. Na vsem svetu jih je le 29, od teh jih ie devet v posesti g. Lemaira, izdajatelja francoskega lista »Philatclistc*. Njihova vrednost znaša 60 do 100 tisoč frankov.
Razen angleških eksistira tudi frap« coska znamka z otoka Mauritius iz le« ta 1849. za 1 frank, ki se ceni na 10.000 frankov. Znimke angleške Guvane iz let 1850. in 1856. stanejo 25 do 35 000 frankov. 6. aprila 1922. so v Parizu pro«
dali eno znamko angleške Guvane za
čedno vsotico 352.500 frankov, več kot 1 milijon dinarjev! Havajske znamke iz let 1851. in 1852. veljajo 40 do 250 tisoč frankov, romunske iz leta 1858., na ka« terih je naslikana goveja glava, 60 000 frankov.
Prvi cenik znamk je izšel 21. decembra 1861, prvi album (Maury) 1865.
Po vojni se je fiiatelija silno razširila in pomnožila. Nastalo je mnogo novih držav, kakor Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Ukrajina, Litvanija itd., in vse so jele Izdajati svoje lastne znamke. Versajska pogodba je rodila spccijalnc znamke (Memel, Sarre, Marienwerdcr, Gdansk, Gornja Slezija itd)_, prav tako pa tu Ji zaseiuia nekdanjih nemških ko« Ioni j po zavezniških armadah (Marshail, Togo, Kamcrun itd.).
Izprcmembe poštnih pristojbin, nastale vs!ed devalvacije denarja, so povzročile, da so se po vojni znamke hitro menja« vale in nastala je obilica pretiskov.
V novejšem času izdajajo razne drža« ve posebne pisemske znamke za kake znamenite obletnice, ob priliki slavpost« rih prireditev idt. Tako so dobili Fran« cori za Pasteurjcvo 100 letnico Pasteur« jeve znamke, zdaj priprav'jajo Ronsar* dove zpamke. Belgija je 1920. izdala olimpijske znamke, prav tako Francija letos. L" rogu a y priprav'ja celo, kakor či« tamo, posebno izdajo slavnostnih znamk v spomin na zmago uraguayske2a nogo« metnega moštva na letošnji olimpijadi v Parizu. Mi v Jugos'aviii smo seveda tudi v filateliji bolj skromni.
Da mi moj ravnatelj
uahavi namesto tucata lesenih STinčoifco* *amr> en svinčnik «l'enk»ia», ne bi se moral tukn pogosto jeziti, da pri narekovanju ilalje časa zaostruii rc Kvioonik uego pišem. Tega pri Bvim-Dikih »Penkala* ui. Ni jih treia zaesiriti, ker so vedoo pripravljeni za pi-sauje in neomeieno dolgo trajajo. Oj. d predstojniki!	VII
Svinčniki »Penkala* prodajajo s« t vsaki papirnici po 15 Din. Tamkaj te doi ifajo tudi i rig n.ilna zlata oulivua peresa »Penkala*.
tovni zadnje izdaje, oranžna; 20 stotink na 5 stotinkah, portovni, svetlozclena; l lev na 5 stotinkah, zeleni iz leta 1919.; 3 levi na 50 stotinkah, modri Iz leta 1923. in 6 levom na 1 levu, rdeči iz leta 1921.
Danska: 1 krona, modra in rjava •
pretiskom »POSTFAERGE*.
Estonija: 300 mark, rjava in modra na rumenem podtisku, zemljevid.
Madžarska: 400 kron, modra, žanjlca, z novim vodoznakom.
Poljska: portovne za 1, 2, 20, 30 gro« šcv in 1, 2, 3 in 5 zlotov. S temi je se« rij« portovnih popolna.
Španska: 1 peseta, črnoolivna, kralj.
Švica: 70 rapenov, vijoličasta in rumen« kastorjava, »sedeča Helvecijj*.
Velika Britanija: sedanje frankovne in portovne znamke izhajajo z novim vodoznakom. Nova portovna šilinga, rdečerumena na rumenem papirju z no» vim napisom «To pay».
Listnica uredništva
Odgovori: G. Evgen Derocco, ge» neralni direktor v p, Beograd: V kata» logih je napaka, ker trde. da imajo ljub* Ijanske znamke iz leta 1920. po 2, 6 in 10 dinarjev v začetku na vsaki znamki signaturo umetnika »I. VAVPOTIČ»,-poznejšo so pa brez tega podpisa. To velja samo za 6dinarsko, 2« in lOdinarska pa celo na poskusnih tiskih nikdar niso imele podpisa. — G. Anton Depoiil Ljubljana: Nerabljene so redke in drage, že pred tremi leti sem jih po poštah zastonj iskal. Oglasi se v ponedeljek. Pozdrav! — A. G.
"V
Sah
Novosti
Belgija: paketna znamka za 4 franke, rožnata. Ker paketna znamka za 15 cen« timov ne bo več tiskana, se je podraži« la na 15kratno nominaio
Bolgarija: frankone znamke s pre« tiskom: 10 stotink na 20 stotinkah, por«
DVOJE ZANIMIVIH PRIREDITEV V LJUBLJANI.
Zimska sezona »Ljubljanskega šah. kluba« se pravkar otvarja z dvema pomembnima prireditvama. Danes v nedeljo gostuje v Ljubljani »šahovska sekcije trgovskih akademičara .Lovčcn' iz Zagrela«, ojačena po nekaterih najboljših igralcih »Zagrebškega šah. kluba«.
Društvo trgovskih akademikov »Lov-čen«, je potom svojega odltora in posebej po šahovskem mo>un Vladimirju V u ko Viču iz Zagreba, pozvalo Ljubljanski šahovski klub, da mu postavi v ne< deljo nasproti najjačje moštvo, na kar je Ljubljanski šah. klub pristal.
Borba prične danes popoldne v »Nar rodni kavami«, v lokalu »Ljubljanskega šah. kluba«. Točno uro še pravočasno objavimo I>a bo boj silno napet iu oster, jamčijo imena zagrebf-kih prvakov: Aga-p-ejeva, Celjaka. Singetja, dr. KOniga, Filipčiča in drugih.
Ljuoljauski šah. klub je za ta mateh določil sledeče klubove igralce: Pfeifer, prof. Ferjan. Jerošov. Furiatvi. Stupan, Jos. Vidmar, inž. Zupane. MrzLikar. Kra-gelj, prof. Frmikovič, inž. Tekavčič. Le-tiar. dr. Čadež. Zadnefc. Rupnik, Va-eu-tinčič, Dernovšek in Kavčič.
Prihod t^a. nič manj važna šahovska prireditev v Ljubljani l»o brezdvotnno v, kratkem se vršeča šahovska siinulan* ka svetovnega mojstra dr. Milana Vidmarja, ki se bo tudi vršila v klubovem lokalu (Nar. kavama). Zanimiva t»o predvsem radi tejra. ker je priavilo fivoje delovanje k tej produkciji odlično število najjačjlh slovenskih Sahistov, povečini isti, ki so pred dvema mcsecema igrali na dr. Laskerjevi simultankL (Kakor znano je Lasker v Ljubljani nastopil proti 40 najjačjimi »lovnnskitr.i ijraVj ter zmagal le proti 20. dočim je izgubil 3 partije, a j'h remiziral 8). — Iz uspeha dr. Vidmarjeve simultanke se bo brez-dvomno prikazalo precej točno razmerje med nlcgovc in dr. Laskcrjevo igralno kabaciteto.
Točni dan in uro dr. Vidmarjeve^ si-multanke bo »Ljubljanski Sahov»ki k^ib» pravočasno objavil. — Prijatelje šaha pa opozarjamo na ti velevažtii šahovski prireditvi. k>r bo vsakdo brez vstopnine prišel do dosto:ne zabave in prijetnega duševnega užitka.
M. Kragelj.
Na občnem zbora »Ljnhljansltega
Sahovskeea kluba« je bil proMi teden izvoljen enoglasno sledeči odbor: Pnntsed-nik: dr. Milan Vidmar: L podpredsednik: Bojro Ptoiičar; IL podpredsednik: int. Viktor Zujtanc; T. tajnik: Rudolf Mrzli-kar: II. tajnik: Mirko Kragelj: blagajnik: Vekoslav Iskra; kn'i?ničar: Ljudmil F'ir-lani; goBp"dar: Vekoslav ValentinčiS; revizorja: ga. Marina Pleničar in prot Frankovič.
Poravnajte naročnino!
Nova stremljenja sodobne Kitajske
bojazni pred škandalom takoj napisal č*k za 13 milijonov frankov. Stvar je prišla pred sodišče, ki je zakonska Rohinson oprostilo vsake sokrivde na izsiljevanju. S tem se je zdelo, da je afere konec.
Temu pa ni bilo tako. Te dri so namreč v Parizu aretirali maharadže-vega prijatelja, nekega Jamesa Artur-ja Oharlesa. ki so ga izpovedbe New-tona obremenjevale. Poleg tega pa so aretirali v Lond"nn tudi odvetnika Hobbsa, Ici ie v nečedni aferi igral ne baš najmanjšo ulogo. Aretiran je Hi v
hipu. ko se ie pripravljal, da se vkrca .
Svetovna vojna je tudi v ogromni kitajski državi ki jo danes pretiesajo usodne notranje homatlje, povzročila daleko-sežne izpr;-membe narodne duševnostl. Ako jc pred vojno vsled uplivanja dijakov, kl so se šolali na inozemskih visokih šolah, vzniklo gibanje, usiner eno na to, da se kitaiska kultura izloči kot samostojna duševna sila in da kitajski narod popolnoma zapade evropejizaciji, se Je Kitajcem sedaj jasno pokazal prepad, v katerega se je strmoglavila bliščeča j na' ladjo, ki bi ga prepeljala preko la kultura Evrope; pregrozno je bilo pozo-! \fanehe. Ohdolžen je bil. da je sidrišče, ki so ga sovražni bratje nudili neumno s Cbarlesom nelegalno dvig ; svetu na tleh krščanske civilizacije. jnjj „a banki 150000 funtov šforlirgov. J
Prestrašen se je kitajski narod ustavil iki jih ie nakazal maharadžn. H ob' "S je i ter se počel zopet spomin.ati svojih last-j seveda zatrieval. da je nedolžen, nih dobrin: v ospredje je stopila ornladl- j James Artur Ciiarles, ki ga je pari-j na, pripravljena ustvariti novo lastno ška pollciia aretirala na ukaz brilar.- j kitajsko kulturo. Ves sedanji znanstven! sketra konzulata, je pred aretacijo iz- i pokret mori na to. da to nove kulturo, javi! zastopniku »Matina«: »Jaz sem zasidra v kitajski duši. Gre za tujstvu j popolnoma nedolžen. Policiji sem ss I sovražno vrnitev na prehitele zgodovin-1 javil iz lastne vol je, da rr.ornm odgo-; ske stopnje. Nova kitaiska kultura naj ne varjati na obdolžitve. ki so jih onstran : sprejme vase samo tehnike Evrope, mar- j kanala na^oma-dili namo Izjavljam, več tndi velike ideje o osebni svobodi, ! da mi ie afera Pobinson popolnoma o priznanju človečkih pravic tudi naj-, tiria in od ogromne v=-ote ki naj bi jo nižjem, a spaja naj vzhodno in zapadno bil pon e veri!. še do danes nisem vide! mišljenje.	I niti beliča. Prišel sem v Pariz 23. sep- !
Nova kitajska veda si je predvsem i temhra t 1. pn i>o=lih jn nihče mi ne | morala ustvariti svoje sredstvo v novem;more ničesar očitati.s. kitajskem jeziku, ki naj bi po možnosti i Kakor se vidi. postaja milijonska ! bil splošno razumljiv. Nov pismen ljudski' af'>ra od dne do dne ipisteri:ozn'-jša. 1 jezik skušajo ustvariti, časopis »Nova O nje poteku bomo še noročnli. mladina*, kl ga je ustanovil dekan lite- j rame fakultete univerze v Pekingu, je i sprejel novi narodni jezik in pridružilo j se mu le že nad 400 drugih periodičnih; listov. Sporedno z obdelovanjem novega znanstvenega jezika se ureja označenje Izgovorjave zlogov kitajskega jezika.
Nadaljnje delovanje na tem polju obstoji v novi izdaji narodne literature preteklih stoletij, zlasti velikih romanov in dram, v sistematičnem historičnem in prahistoričnem raziskavan,u razmer kitajskega kulturnega področja, narodnih pesmi, ljudskih dialektov, kitajske glasbe !n slikarstva. Zanimajo se za kitajske Marine iti njih primerno izkopavanje; stopili so v stik s tujimi ekspedicijaml, ki odkopavajo starine, da ti zakladi ostanejo ohranjeni domovini. A tudi drugim smerem duševnega življenja — se posveča živo zanimanje; kitajska inteligenca se z vnemo bavi s problemi zapadne znanosti.
Kakor drugod, kjer vlada znanstveno i življenje, se tudi na Kitajskem pojavljajo I različna mnenja in borbe. Tako se v zad-1 njem času vrši živahna borba o življenj- j skih nazorih med dr. Carsunom Clian-zom, zastopnikom idealističnega stališča, in proiesorjem Ting Ven Kiangom, ki hoče izgnati »starega hudiča teme« ter izbojevati dostojno mesto vsem panogam prirodoznanstva.
Povsod se nahaja kitaiska znanost v živahnem .gibanju in sodeluje energično pr! vseh problemih sodobnega človeštva. Opravičeno smemo tudi od kitaiske znanosti pričakovati dragocenih prispevkov za gradnjo nove človeške kulture.
Maharadževi milijoni
Jt/iJV HclibLi i c prvi francoski poslanik pri sovjetski vladi
Dukati za slaščice
Nenavaden, toda krulo resničen slučaj se je pripetil v Sarajevu. Musii-manka Fata Dujovič, kateri je biio komaj petnajst let, je služila v hiši neke bogate muslimanske obitelji. Bila , je lepa, črna, z živimi očmi in je po- | magala pri hišnih opravilih. Tc'o je odkrila vsako tajnost. Natančno je poznala vrednost težkih perzijskih preprog, dragoceno posodje, staro orožje in drugo. Vedela je med drugim tudi Poročali smo že o senzaeijonalni za skrinjo, v kateri so bili shranjeni aferi, ki je v Londonu in tudi drugod j gospodarjevi dukuti. In baš to je po-vzhndila veliko |>ozornost. Našim fi- , stalo zanjo usodno, tateljem je stvar še v spominu. Neki j Hiša Fatinega gospodarja je imela I Newton je namreč vdrl v hotel, v ka- i prostrano dvorišče, ki pa jc bilo od- ( terem sta se nahajaia gospa Robinso- prto in dostopno vsakomur. Na njern ; nova in bogati indijski maharadža A. so se posebno radi zbirali otroci. Ta Izdal se je za soproga gospe Robinso- kotiček je kmalu izvohal neki amavt-cove in prestrašeni indijski princ je v slaščičar, ki ni noben dan pozabil ,
zaviti semkaj, svest si vedno dobre kupčije. Slaščiče pa je nosil v ploče-vinati škatli, katero je nosil opasano
čez pleča in hrbet spredaj.
»Slaščice, slaščice-e-e!" se je vedno glasil njegov klic, ki je opozarjal deco, da se bliža dobri Miklavž, ki naloži za denar v papir, kar izbereš. Ta klic je slišala večkrat mlada Fata. Videla je, kako se deca zbira okolu slaščičarja in zahotelo sc ji ie tudi sami po lenih, raznobarvnih, vabečih sladkorčkih.
Toda Fata ni imela denarja. Pa !caj zato — si je mislila, ko je zooet enkrat slaščičar vabil svoje odjemalce skup?j, *če ga nimaš, ga pač vzameš, kjer ie! In je šla v skrinjo, prerezala niz dukatov ter si iih stresla v predpasnik celo vrsto. loj, to je bi! vese! Arnavt, ko je videl ored sabo toliko suhega zlat? Nakladal je in p.afcladal slaščice leni Fati ter iih naložil celega ro1 kilograma. To pe je ponovilo še večkrat. A naposled te pogledal v skrinjo gospodar ter videl, da so izrinili kar štirje nizi in povrhu še 27 velikih dukatov.
Sum dede tatvine je nadel takoj na Fafo. PeHVt je prirnala vse, gos^o-d-r n ie tožil, noliciia zaprla — in fe dni je bila revica Fata obsojena na dva meseca težke je^e. katero bo morala odsedeti v zeniški l:aznilnid.
Boi 7a c?ra^a!?e
Zadnje čase sc ie javnost zelo zav.inic-' ia za nekaj procesov, ki so predvsem veljali drnroccn! zlatnini stare rodbinske lastnine. Tako se jc zjtekcl k sodnlji mož znane filmske dive Marije Orske, berlinski bančnik in milijonar BlechrOder,: ln zciiteval, naj se mu vrne dragoceni rodbinski nakit.	j
Sedaj prihaja zopet vest o velikem procesu, ki ga je naperila bivša avstrij- j ska cesarica Z!ta v Madridu soprr bare-! na Slsijjerja, da .i vrne njen nakl'.. .Med j dragocenostmi, ki jih pogreša zadnja av- ( strljska ccsarica, se nahaja znana <ro:t-nata ovratnica«, ki je bila izgotovhena leta 1765. povodom poroke Mari;o Terezije in ima neprecenljivo vrednost. Iz-, Sinila jc tudi velika biserna ovratnica,j kl jo ic podaril Žiti zadnji ruski car, potem takozvar.a »frankobrodska kron2»,: ki jo je imel na glavi cesar Franc 1., ko so ga kronali v Frankobrodu, in pa »sveti diadem« Mari e Terezije, v katerem sc nahaja med drugimi kamen, ki je sam vreden več milijonov.
Te dragulje je izroči! pokojni avstrijski cesar Karel baronu Steincrju z nalogom, naj jih zastavi za dve leti v San Sebastianu. Stciner pa jih je prodal leta ( 1919 v Curihu in porabil izkupiček za J financiranie Karlovega puča na Madžar-j skem. Cesarica Z'ta zahteva sedaj cd ■ Steintr a, naj 'i vrne nakit aH pa popolno vrednost draguljev. Baronu bo težko ugoditi zahtevi, ker so iuveli gotovo 2e zdavnaj v Ameriki In krase nemara vrat in glavo kake ameriJke inultlmill-jonarke.
Oba procesa zelo spominjata n3 sodno razpravo, ki ie imela v zgodovini veliko vlogo In ki je trajala več desetletij, ni pa dovedh do nobenega uspeha, namreč na 3fero z ovratnico grofice Lamoth, ki je igraia v zgodovini Francije tako veliko vlogo Slo ie takrat za biserno ovratnico Marije Antoanete. V zadevo je i bil vpleten kardinal princ Roban To afe-! ro ie porabil Alexander Duntas za svoj j znani roman »Kral ičina ovratnica*.
Mnogo je žlahtnih kamnov, ki Imajo j svojo zgodovino In o katerih so se plsa-i le naravnost debele knjice. Slavni dia- j maiit angleške krone »Kohinor« je nekoč |
dlčil glavo malvažkega radže (kneza) v Indiji. Potem je prišel v roke kneza La-hurskega, in leta 1850. so ga ugrabile angleške čete. Svojo končno obliko je dobil v brnsilnlcah v Amsterdamu !n je prišel potem v roke angleške kraljice. Dasi se nahaja »Kohinor«, ki ga je lahko vzeti iz krone, navadno v močni jekleni omari, se je vendar že večkrat posrečilo iznajdijivim in predrznim tatovom, da so se ga polastili. Vendar se niso nikoli mogli dolgo veseliti svojega plena, ker ie »Kohinor* po vsem svetu preveč znan. Prlromai je vedno zopet v roke svojega pravega lastnika.
Slavni »Florentir.ee« ali «Toskcnec« se je pojavil v zgodovini še prej kot »Kohinor«. Leta 1476. ga je Izgubil Kare! Ponosni v bitki pri Grasscnu. Našel ga je preprost vojak in ga prodal bogatemu Židu, ki ga jc prinesel v Srednjo Evropo. Po dolgi odiseji je končno prišel ta bri-llant v cesarsko zakladnico na Dunaj.
»Pitt« ali »Indijski regent« se je nahajal v XVIII. stoletju v posesti francoskih kraljev. Ko je divjala nad Francijo vihra revolucije tn so jakohinc! vdrli leta 1792. v Tuillerile ln Jih oplenill, je padel tudi ta dragoceni kamen v roke roparjev, ki so ga nekje zakopali. Kmalu pa so ga i našli. In tako je prišel v /ast francoske države. Veliki Napoleon si ga je daj vdelati v rečai svoje sablje.
a»j prvo obl&eiio, ki g« potrebuje, nabav" pri tvrdki
Drago Sohwab vLjublJanL
Niska cena in izvrstno ris;o Vas bosta a*
vdusila.
_"--P*^
KRASI N prvi sovjetski poslanik v Parizu.
Haarmaun in Ang rstein
ifjarmann ln Angerstein. dva zločinca, dve krvoločni bestiji. kakor jih nc pozna kriminalna zgodovina, dve strahoviti senzaciji, ki Nemčiji In svetu pretresata živce, a govori in razpravl'a samo o njima, z grozo, gnusom in obupom. Haarmann stoji prej hannoversklm sodiščem, v sredo dopoldne je znpočeU obravnava njegovih zlodejstev: obtožnica mu očita 27 seksualnih umorov. An-gerstein iz Haigcrja pa ie bil v torek aretiran, ker ;e v noči od nedelje na pondeljek v svoji vili pokla! ln pobil svojo družino. Haarmarn in Angersteln sta torej bestiji vsaka zase in nimata nič skupnega. razun kvalifikacijo strahotnega Izvrženstva ln kcir.clder.co javnega treti-ranja.
Fritz Haarmann je star 42 let. Pravega poklica nima. Zadnja leta je trgoval
KKEZ OrO.V B! S MARK vnak velikega kancelarja, kandidira pri današnjih volitvah v Nemčiji.
s staro obleko, da je med drugim lahko vnovčll tudi eno, ki io je ugrabil svojim jrtvam. Predkaznovan je bil že rad! vsa-kojakih deliktov. Policija ga js poznala za najopaznejšega homoseksualca, a ga ie vseeno imela v službi za špiclja. Kako je mogel liaatniann i>emcteno in ne-dognano vsa leta mesariti svoje žrtve, to je danes uganka, ki ruši zaupanje v hannoversko policijo in se bo razvezlj3*.a na sedanjem moiistre-procesu, ki je napovedan za 16 dni, a se utegne še podaljšati, da se zasliši nad 200 prič.
S Haarmannom sedi ua obtožni klopi njegov pon; a ga č Har.s Grans, ki je Haar-m-nnu dovaja! v skrito podstrešno sobo žrtve, večinoma mlade hnte, ki jih je znal izvabiti z najraznovrstnejšiml pre-rvezami. Kogar ie Haarmann dobil v pest, je biio z njim pri kraju. Zlorabil ga Je najprej za svoje perverzie čine, nato pa zadavil, zaklal, pobil s sekiro ali mu kakor ris pregriznii jabolko na vratu. Nekaterim je skalpiral glavo, jim odprl lobanje, iztrebljal možgane, ali pa prepa-ral trebuh In nato razkohtadll telo v drobne dele. V jutru je pospravil svoja mesarstvo v košaro ir. /O izročil Gransu, ki jc zabrisal sledove s tem, da je vsebino koiare odnesel v vodo. Od ugrabljenih oblek In drugega ic Grans prejemal »honorar«... Razkrit,kanje Haarmanna in njegovih strahovitih početij se Js zgodilo pred m'.«ecem povsem slučajno. Mati nekega mladega dijaka, ki je poslednji izgin'1, je prepoznala chi*-kn, ki ;o je nosi! sin Haarmannove gospodinje... Po Haarmar.ovi takojšni! aretaciji se je odkrival sled za sledom. Haarmarn priznava 15 zločinov, ne nasprotuje pa, da sa mu pripiše tudi ostalih 12, dočim trije še niso točno ugotovljeni na Haarmannovo vest. V ostalem o vesti pri takem izrodku kaker jc riaarmann ne more biti govora. Izpoveduje kakor bi šlo vsakdanjosti, želi skorajšnjo .ustifikacijo, strahopetno pa trepeče pred ljudsko sodbo, pred linčanjem. Strahote, kl se v podrobnostih obravnavajo v sedanjem procesu, so tako silne, da lih naša malomestna reporterska služba ne bi prenesla, a jih tudi hannoverskl senat mora od časa do časa prekrivati z izključevanjem razdražene javnosti. Vendar bomo tudi ml spro-
-jeva
zabele
nai se pazi na to, da se zabela iz Mnggijeve velike originalne steklenice dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma proda ati samo	zabela in ničesar drugega.

Fr. Ž.:
Rodbmska grobnica
Nekateri imajo rodbinsko grobnico -— meni ri čisto nič zanio da bi io imel; prvič, ker sploh ne mislim umreti, pa se tudi ne ve, kdaj in kje bo človek trmrl, grobnica pa s« ne da s sabo no-siti po - vetu kakor žepna ura. in drugič je tudi grobnica jako minljiva reč. ka kor Je minljivo vse na tem iadnem svetu tn ne knže srca obešati nanjo.
N. t>r. mesar Ješpmik. ta .je — pa nai stvar povem od kraja!
Ona leta pred vojno mu j? predla Jako žaltava. š« stojnica ni bila nv gova. nego jo ie imel v najemi'. Vsak petek ie kako bušo zaklal in kakeg-a mri"'averra barka — od tistfh kosti i," tistp kr?e se ni dalo bogateti*
Imel je očeta pri sebi. star ie bil in nadležen, od magistrata je dobiva! par kraicarjev podpore — še za tofiak ni lilo. Pa ko ?e umrl. 'e deia! .Tešpmik: »Prav je ime! stari, da je šel. kjer muh ni. Mn saj ne bo treba skrbeti, bie bo vzel ra pove hlače — za oni svet bodo Se So dobre, čeprav zijajo spred in
.Pokopa! je starega in mn je namenil križ na grob, kadar se bo kupčija obr-
,nila na bolje. Pa so tekli tedni in so | tekli meseci, noge so razhodile grnn, Iprera.-la ga je trava, stari se ui oglasil, da bi se kaj .pritožil, pa je bilo dobro | tudi brez križa.
j Potem je [irišla vujna. Za nekatere ljudi vojna ni bila napačna, pa je pri-jnefla polno bisago sreče tudi Ješ .miku. ! Prekupoval ie živino in d<'!al kupčije z I blaženim vojaštvom — taka reč se vsa-ikemu obnese, kdor zna. Znati je treh*! ! Ješpmik je znal in se mu je obnesli : in mn prineslo denarja in hišo in ženo lin neled — tMe vrste ivle*?. kakršneera so pač uživali in še uživajo vojni do bavjteiji. Pa ni bi! tega ugleda del.-žen i le on in njegova žena in hiša in denar, i postal ga je deležen tudi »stari« tam ■ znnaj na pokopališču. Gospod vojni (dobavitelj je sprejemal razkošne po-isete. bri'tante so imelj na prsti" in so 'se menili o svoiih knrtfiiah in o svoji imenitnosri pn so se vljudno tudi za nimaii: »Odkod je Vaša cep'ena rodbina. dragi gospod Ješnrnik? Al! Vaš čislani oče še žive? Umrli so? Res? 0!» ! Tako zanimanje je zelo častilo go-jspoda Ješprnfka in je postal ponosen i na čislaneca svojega stareera. pa je dal I v pokopaliških registrih poiskat!, kod I približno so ga bili svojčas sagrebli, in
j je staremu dal napraviti nov grob in !nanj postaviti spomenik, soliden in ugleden spomenik, kakršen se spodobi i očetu vojnega dobavitelja. Imej je s|<o-imonik lep pomemben napis, ki je vsem. j ki so se za stvar zanimali in so ga brali, razodeval, da se stari nahaja nad zvezdami in se tam primerno počuti. Toda -tarrmu ni bilo več ime »stari«. : nego je bil ob tej priliki povišan v r;.j-Inika. in kadar je gospod Ješpmik go-| voril o njem. vedno je erovoril o raju-i kem očkn in tra je spoštljivo onikal.
Sreča je btla še naprej mila gospodu Ješpmik u. Dobil je k de r.arjn še denarja, k hiši še hišo, k ženi Še žensko in njegov ngled ie v taki meri zrase! da že ni bilo več lepo.
Pa se gospodu Jošprniku v obilni sreči ni zakrknflo srca. nego j? pričel prendarjati. da ta sreča nt Z'_"o!j njegova zasluga, nego je hkrntn naklonjen dar dobrctljivfvga Boga. Zbudila se mu te misel, da bi kaj storil za blagor svoje duše in je sklenil, da si postavi na novem pokopališču rodbinsko grohnien. Segel je v žep in so mn jo postavili r obokano rakvijo in s kapelico nad rakvijo: v kapelici pa ie stal angel. tevmi angelu ne':aj ni bilo prav, tn-robno je povešal glavo. Sploh je bila
'grobnica taka. da se jo vsakomur Iahk.-> j pokazala, in je bila namenjena za več-'nost in za ne[iregle<ino vr3to članov iz dinastije Ješprnikove.
Niti ni bil }K>zal>il gospod Jeaprnik rajnkf-ga svojega očka, r.ego j-) ukazal, jim zbrati pičle umrl ji ve ostanke, ia j rudi par gumbov so Se našli, ki so se 'bili uspešno uprli trohnobi. Bil je dober, požrtvovalen sin in je vprašal, ali bi morebiti kazalo, umeriti rajniku nove hlače, pa so mn odsvetovali, da se ne izplača. Vse vknpaj, kosti in dva gumba. je dal položiti v dragoceno kr-to in prenesti v rodbinsko grobnico. Bilo je tiho, spodobno slavje, ki se ga je [>olog Ješprnikove hiše udeležil le ožji krog njegovih prijateljev, in se je eiavie r t-k!;u5i!o z izbranim žalnim zaku-kem Pri tej priliki je bij rajnki Ješpmik zopet povišan in je postal blagopokojni gospod o?*. In če bi bilo šlo tako na-orej. ne vem, kako v"v»oVe	hi bil
še dosegel stari revež brez tobaka in brez hlač.
Toda to je tisto, da baš ni šlo tako naprev ampak llnbi v?.is!h tndi debrot-Ijivi Bog nekoliko izpremembe in je prišlo /aradi ljnbe izpremembe precej dnitrače.	'
Kakor pridobljeno, tako izgnMjeno!
j Najprej je tel denar, s denarjem ženska. potem sta šli hiš:, s hiša:.... žena. ihkrata je šel ugled, za ugled itak nI 'bilo interesentov, Se zaprt je bil gospod Ješprnil:. Vse so mu pobrali upniki.
Oziroma jc bi! jako vesel, ko se j« } spomnil, da mn upniki niso vsega po« brali in da so nu puc?i!i rodbinsko | grobnieo. Pa ;o nroial za dve sto tisoč in šel v Ameriko.
Lepa te bila grobnica, namenjena za j večnost rn n nepregledno vrsto članov liz dinastije Ješprnikove. Zdaj je dobila, jdntgaga lastnika in je bjl® pri notarja
•	narejeno pismo, da knp^c takoj stopi t j posest in ttžitek te grobnice. Novi lastnik je bil ramparti pek Križaj in jo jo
i takisto nameri! sebi in svoji dinastiji
•	za vseh vekov veke. Pa ko jo je prf potarra knnoral od Ješprnika, je de^l:
*V\ Ješpmik* (še gospod mn ni reke!\ «Vi meni trrohnico prodajat* fn jat jo kupujem in plačujem brez. bremen ia brez gostačev. Ali imate koea notr!?»
Pa je zamahnil gospod Ješpmik s roko: »Par kosti je notri od mojega starega — pa nemara 5» njegov«, niso, ampak so pobrali, kar jim je prišlo T ro,Ve TVtjf« kamor hočete!*
Poten je SeL Vakor rečeno, ▼ Am riko.
ti registrirali fragmente procesa proti zločincu, ki po svojih kriminalnih dimenzijah daleko presega Landru m vso galerijo dosedanjih tipov ljudske goze.
Ravnatelj Angerstein je druga zločin-
Medteai, ko so revolueijonarci naska-kovali Bastiljo, j*e šetal baron Trenk po senzermenskcm buljvarju. Taia je srečal skupino mož, ki je navdušemo prepevala, preliocuško hiauio ia v sredi četo nosila na bajonetu nataluveno glavo bastiljskega poveljnika Delauiiiesa. Istega dne ie pa-
ska bestija, o kateri danes vesoljno nem- j del tudi Bertier. Baron Trenk se je radi ško novinstvo polni predale tik za Haar- te;?a si]no razburjal ter se je podal k mannovim procesom. Angerstein je pod-; Lafavettu z vprašanjem, zakaj ie bil prav Ia amfibija »dostojnosti* in satanizma, j za prav pogubljen Bertier, ki je bil bolj zunanje korektnosti in popolne notranje ■ naklonjen revolucionarjem kakor rojali-jjnilobe. Kot tovarniški ravnatelj je uži- gtom. Lafavette mu je dejal: »Veste dra-vai splošen ugled, zahajal redno v cer-ig;? Bertier je za časa, ko je bil v zapo-kev, volil dosledno umerjene stranke ter i ^ marsikai izbleknil o kralju in njego-skozinskoz veljal za uglednega soproga ;vi okolici. Oe bi moral te izjave ponovi-in sposobnega ravnatelja. A ravno kctjt; pred vojnim sodiščem, bi dobil za n:ar-
tovarniški ravnatelj je izvrševal težke denarne malverzacije, hiral na paranoji. Z naglim notranjim paralitičnim razkrojem se je bližalo tudi razkritje njegovih manipulačniii lopovstev. Da reši sebe in svojo propalost je po dobro premišlje-
sikatero priznanje, za drugo pa tudi smrtno kazen. Bertier je dobro poznal razmere na dvoru, zato je moral poginiti, čeprav bi bil nedolžen. Narod je bil žejen njegove krvi.«
Bes francoske revolucije ni prizanesel
nem načrtu sklenil spraviti s sveta vse niti Trenku. Kakor mnogim drugim pra-one, ki jih je smatral v nadlogo. V noči vienim in krivičnim je ostri nož gil!otine
od prošle nedelje na ponedeljek je z nožem razmesaril svojo spečo, na smrt bolno soprogo. Nato je v sosednji sobi s sekiro pobil taščo. Služkinjo, ki se je skrila v podstrešje, je takoj izsledil in jo enako končal. Ko sta v ponedeljek zjutraj prva prišla v vilo n egova dva vrt.naija, ie vsakega posamič izvabil v posebno sobo in ju razklal s sekiro. Kmalu zatem sta prišla v vilo njegova dva pisarniška uradnika. Angerstein je z njima stoiil enako. V krvavi pobesnelosti ni prizanesel niti hišnemu psu; razbil mu je glavo. Kot poslednja žrtev je padia Anger-steinova svakinja, ki sc je šele v ponedeljek popoldne vrnila z nedeljskega izleta. Angerstein jo ie pričakal in s ponovnim udarcem sekire zaključil serijo...
Nato se je preoblekel in se podal v mesto; pri srečanjih z znanci je vsakomur tožil o obupnem stanju svoje »ljubljene«
tudi njemu odrobil glavo. Tako je končal Trenk svoje pustolovsko žhd:en;e v Parizu, mestu, katerega je najbolj ljubil.
Ameriške
Saa Francisca je ie izdelal potreben načrt. Premostiti je treba mesto, ki je Široko 1300 metrov. Ker morejo imeti mostovi, ki počivajo na stebrih največji lok od 600 do 700 m, so se odločili za viseči most. Izdatki za dograditev tega mostu «o predvideni na 25 milijonov dolarjev.
3000 letni spomeniki ▼ Srednji Ameriki. *
V Srednji Ameriki iščejo ameriški učenjaki ie dolgo časa sledove starodavne zginole civilizacije in sedaj se je posrečilo profesorju dr. H. J. Spindeau s Harvardske univerze, da je odkril v za-padneni Ilondurasu ostanke 8000 letne civilizacije, lu imajo mnogo sličnega z egipčanskimi spomeniki. Tudi v Srednji Ameriki so našli piramide, obeliske in monolite verskega značaja in tudi tu nastaja vprašanje, ali so bili prebivalci Amerike in Afrike v medsebojnem stiku. Učenjaki domnevajo, da sta bila oba kontinenta nekoč v zvezi, ki pa je pozneje izginila.
Bar
Bar
Novi velikomestni program: Vera Gum, Inge Swedin, Edith Hoier. Reneo, hrvatska snbreta, Matheyi duo G juro, svita Pertelič duo z zaključno
70058
atrakcijo svetovnega žonglerja
PALERMO AND LUCY.
Ob nedeljah in praznikih
popoldanske čajanke s plesom
(Five o'clock tea) odl 17. do 19. upe,
1359
za gospe neobhodno potrebno.
soproge; nakupil je zanjo celo zavojček Ljudje, ki imajo družine, morajo daleč fine čokolade. Na povratku iz mesta je 1 prosil stražnika, naj ga spremlja do vile. ker se mu zdi, da nanj že več dni prežijo apaši. Tik pred vilo se je stražnik vrnil, Angerstein pa pohitel navzgor in vsa stanovanja polil z bencinom, da bi s požigom zatrl vso sled. Zadal si je tudi
Kakor v vseh velikih mestih, vlada tudi o New Vorku veliko pomanjkanje stanovanj. Zadnja leta se nnmreč grade samo poslovna poslopja ali kvečjemu takozvane apartement, - hiše. Poslopja so 20 do 30 nadstropij visoka in v njih so stanovanja zelo temna. V apartement-hišah najdemo stanovanja z dvema sobama, kopalnico in še kakim prostorčkom, j francoski grof Boni de Castellane, či-kubinja je pravzaprav stisnjen kotiček. gar edjna s,ava obstjja v tcm> da za_ v katerem jedva stoj. električni štedil- pravIja ve!ikansko bogastvo, ki ga jc nik. Tako stanovanje se danes težko do prInesla njegova žcna v zakon, objavlja
M 'I	' 8tane	r*n>n sedaj svoje memoare, ki so zelo zanimivi.
Io0 do 200 dolarjev mesečno. Vrhu vsega i
je v njem prostora komai za dve osebi, i
• I
60 milijonov frankov zapravil
sčasoma izgubili, in s tem tudi njeni člani niso znali več ravnati z denarjem. Nji-
V Sao Paolu so Pctriča kmalu vsi poznali in njegov ugled jc postaja! od dne
hova edina umetnost, ki pa jim je bila do dne večj'.. Mož je zahajal samo v lastna naravnost do virtuoznosti, je bilo ; družbo uglednih in bogatih Brazilijan-razsipanje.	j cev, ki so se čutili posebno počaščene v
Ko je prišel grof Boni v Ameriko, ie; njegovi navzočnosti. Kmalu si je dal bil popolnoma brez sredstev. Ni imel nič skrojiti tudi posebno diplomatsko unifor-drugega kot svojo osebo, ki jo jc pa ; mo, nato pa je začel sklepati kupčije ter
sam nekaj poškodb z nožem, da fci fin- : so
iz središča mesta in stanujejo navadno na periferiji.
*
Podobno muziko v Ameriki zastopa inzz-bnnd. Po sodbi američanov se jazz-band polagoma pretvarja v sinfoniene glasbe. Beethoven, Sehubert in Debussv
Grof se je oženil leta 1895. z dolarsko princeso Ano Gouldovo, ki je hotela za neštete milijone svojega očeta postati grofica. Nesrečni izid tako Ialikomišljeno sklenjenega zakona je svojčss vzbudil povsod veliko pozornost. Grof Boni ni nikoli tajil, da bi mu bili Gouldovi milijoni ljubši brez Ane, ki ni bila nobena lepotica. Toda oče Gculd je bil trgovec
takoj začel postavljati v kolikor mogoče ugodno luč. Niti voza. ki ga je pripeljal iz pristanišča v hotel, ni mogel plačati. Boni pa si je takoj začel ogledovati razne dolarske princese, ki naj bi mu napolnile blagajno. Ni dolgo čakal, in hčerka Gouldova Je zašla v njegove mreže. Kakor hitro se je oženil, jc začel razsipati mili one svojega tasta. Teden dni po poroki jc, kakor sam pii-nosno piše, zabil en cel milijon.
Razsipnik sam ugotavlja z zadovoljstvom v svojih spominih, da je rodbinsko premoženje vsega skupaj zmanišal za nič manj kot šestdeset milijonov iran-kov.
„Kava za kralja"
Bivši tajnik prosvetnega ministrstva se izdaja v Braziliji za delegata naše vlade
in nabira kavo za kralja.
Dre 9. maja letos jc prinesel neki zelo ugledni brazilljanski dnevnik navdušeno da je on delegat kraljevine SHS, vlade
narod! osem tisoč vreč prvovrstne kave, o kateri je dejal, da jo mora poslati v svojo domovino.
Spuščal pa se Je tudi v meddržavna pogajanja z republiko Sao Paolo ter je nastopal kot polnomočr.i delegat vlade SHS. Kmalu je začel ponujati še čast honorarnega konzula sedaj temu, sedaj onemu. Jugoslovenska kolonija v Braziliji, ki je znatna in ugledna, je ves čas opazovala Petroviča ter mu nI posebno zaupala, ker je vedela, da Ji mož ne pride blizu. Slednjič, ko je mera pustolov-čeve nesramnosti zavrela precej visoko, se le med brazllijanskimi Jugosloven! r.ašel mož, ki je vse dogodke popisal ter pismo poslal konzulatu SHS v Argentl-liljl. Prejel ie odgovor, da tamošnji konzulat nc ve nič o kakšnem delegatu v Sao Paolu in prošnjo, naj o stvari molči dokler ue pride pojasnilo iz domovine.
Petrovič si Je dal natisniti tudi pisemski papir in zalepke, na katerih je stalo.
se mora it
sira! roparski napad. Preden pa je pod-jhtevam od dela izmučenega Američana taknil ogenj, se je v vili že znašla poli- in sedaj so jih preorkestrirci: tako. da cija na prijavo tamošnjega nadgozdarja, j človek pravzaprav ne ve. ali posluša ki je popoldne šel mimo vile, se čudil! k las! Pno in moderno resnično muziko ali popolni tišini in za vsak slučaj pozval pa glasbeno godljo, ki nima ne barvo no
ukloniti praktičnim za-;'!1 ic hotel preskrbeti svoji hčeri za svoj
denar vsaj grofovski naslov. Grofu je
varnostne organe. Ob strahovitem razkritju policija ni vedela storiti drugega, ko da je «ranjenega» Angerstcina pre-
imponlral denar, ki mu je bil dotlej sko- j ! raj popolnoma neznan.
Boni pravi v svojih spominih, da so j bili Castellani ena najstarejših in najpc- j okusa.	! nosnejših rodbin francoskega visokega j
*	! plemstva. Njegovi predniki so imeii v ]
Plesne dvorane po povsod v Ameriki starih časih pravico, da so si dali kovati j peljala v mesto, kjer je naslednji dan polne. Par let jih je polnila muzika. pri- denar s svojhn grbom. To predpravico so pod težino indicij izpovedal grozodejstvo,1 krojena po instinktih publike, sedaj pa 'ih	—|"vTvy
nikakor pa motivov.	:polnijo privlačne dokoraei'o. kabaretov. jlf8ffiV'f?!J| (^-VS
Najcbtožilnejša priča proti Angerstei- i V modi so posebno ben^šanske ali pom- 1 J V * ^ " nu je kjnigovodja Nix, ki se je zadnje ča- | pe lanske dekoracije, predvsem take. ki; iz r"ovratneg2 štedskcea jekla z jam se večkrat spri z Angersteinom in gro- i vzbujajo pozornost s svox> prenasiče-! . stvom u antomobile, inimrijo, obrt ia zil s prijavo vseh malverzacij. V pande- j nostjo. Orkester stol pod	!•".'-
Ijek pa slučajno ves dan ni prišel v sluz- jdahinom in pri lahnih plesih' stopnjema bo in tako je on edini, najobremenilneiJi j Pojema luč. Nato ia?ne gl^beni vešeak za Angersteina, ušel sekiri. Žrtve so po skozi- merr.fon svirati kakšno orijental-točni obdukciji bile v sredo skupno po-! Fko melodijo. Nn, stropi se začne vrteti kopane. Preiskava pa teče neprestano kristalna sveliR-a, reflektorji mečejo
žarke čez temne obraze in v tej atmosfe-	_ .	_ .
ri so tro pari plesalcev. ki se" krčevito J	ff^riSP^IlSl J©
oklepajo. Ta način plesanja imenujejo: . ..	v. ■ ■ «
Američani - poziv k morali!	tF0t j B. P O SI J J ElCV
vsakcvrsicc sircie Vam nun; nc, j osne je
Goreč, Palača Ljubljanske Kreditae bank«
dalje in dnevno razkriva podrobnosti, ki ježijo lase in tirajo pojm o «dosto;nili» ljudeh Angersteinovega tipa v obu?no zmedo.
Baron Trenk, ljubljenec Marije Terezije
Baron Trenk, vodja glasovitih hrvatskih
Promet v New Yorku ;e zadnja leta strašno narasel. Avtomobil je takorekoč napo! izran/iran in uličnega prometa. Povsod se mora ustavljati, ker jo število pandurjev, je bil nedvomno eden največ-j pešcev toliko, da more voziti dalje samo jih čudakov in pustolovcev svojega časa. i korakoma. Na vsakem križ^ču ulic stoii Rodil se je v Slavoniji kot sin plemiške redar, ki se briga samo za pešce. ?krb za

rodbine. Bil je strastne nravi, zato se ni mogel držati doma. Življenje ga je že v mladih letih neslo po svetu v mesta Po-žun, Budimpešto, Dunaj in Pariz. Pariz
človeško življenje je tako čudovito pipol-na. da je njtijorški policijski šef podp:?".l naredilo, glasom krtere mr>r-» >- z.-r- r vsakdo, ki se pregreši zoper prometne
mu je bil od vseh krajev na svetu naj-j predpise in prekorači ulico na nedovolje-ljubSi. ker se je v njem lahko, razmaho-! nem mestu. K!:u'o temn pa velja v Ame-val po svobodni volji. Trenk je bil lep riki in še posebno v N"nvr Verku za ne-in gtasit človek in pravijo, da je ni bilo,j modernega vsakdo, kdor hodi peš. Ame-lepe Parižanke, za katero bi ue bii letal i ričani pravijo peša kom »flat tire«, t i. in norel. V pariških aristokratskih kro- J počena pnevmatika, gih se Je vedel kakor doma.	j Zlata vrata — C-oldcn Gate — se ime-
Dokler je vladala na dunajskem dvoru nuje vhod v zaliv San Frančiška. To mor-
cesarica Ifarij3 Terezija, je bil baron Trenk v tamošnjih krogih parvcati salonski lev. Cesarica mu ie dajala prednost pred marsikom in to je ljudi napeljalo na razne govorice in zla natuigavar.ja. Po smrti Marije Terezije pa se je moral Trenk odstraniti z Dunaja, izgleda, da na. višji migljaj. Posebno ga je mrzi! pruski krali Friderik VeJiki, ker je bil Trenk v Ijubavnih odnošajih z njegovo eestro.
A poleg vsega tega je bil Trenk dober in zvest prijatelj grofa Darubarryja. sorodnika metrese francoskega kralja Ludvika XV. Kakšen mož je bil to. nam najlepše izpričuje sledeči dogodek: Nekega mladeniča, ki se ie drznil govoriti o modami Darubarrv sumljive reoi, ie dal Da-ruharry vreči v ječo. Takoj naslednjega dne se je pri DaruharrVju oglasil oče prizadetega ter prosil, nai mu pomaga oprostiti sina. »Dobro«, je dejal Darubarrv. »koliko premoženja ima Vaš sin?« — »Osemdeset tisoč fun'ov». >e odvrnil oče. Nato D3rubarry: »Naj plača meni 60 tisoč funtov, pa bo prost«. In tako se je zgodilo.
Ko je v Parizu izbruhnila francoska revolucija, .je živel baron Trenk v Saint-Germainu, v palači princa Noaillesa. Ari-stokrati, ki so poznali njegovo srčnost, ao mu ponujali deset tisoč mož vojske in poveljništvo nad ni i mi. Trenk pa je laskavo ponudbo odklonil. Kmalu nato so prišli k njemu revoluei'onarci z enako prošnjo. Ti so menili, da jim bo Trenk ugodil, ker jo bil večkrat zaprt. A motati so se, Trenk je tudi njihovo ponudbo odklonil.
ske ožino, skozi k; fero se vrši sedaj ves ogromni promet med ameriškim zapadom preko Tihega oceaua ia Azijo, Avstralije in južne Amerike, hočejo sedaj prerno-
Vsska pločevinasta škatlica vsebuje
liti. Zakonodajni odbor države Kalifor- j fagf prakliCflO ROVOSt Z2 gOSJlOŽllljstVO
ija je nato ža pristal. Konstituiral ee je 1
stiti,
nija je nato ze pristal. Konstituiral ee je posebni odbor ia meslui gradbeni urad
pisano poročilo, da se Jc pripeljal v Sao Paolo delegat vlade SHS, cekselenea--. Vojislav Petrovič. Poleg tega so bile re-producirane še izjave, katere je dal pri-šlec zastopnikom časopisja in v katerih je bilo polno hvale za Južno Ameriko, za Sao Paolo pa še posebej.
Kmalu po tem dogodku so se pojavile podobne vesti v vseh brazilijanskih časopisih. Petrovič je dobro In premišljeno organiziral svoj nastop v javnosti. Pripra vil je izvrstno ponare.ene dokumente in prosil za sprejem pri predsedniku republike Carlosu de Camposu. Ker so ga priporočili nekateri ugledni Brazllijanci, j T je bila avdljcnca kmalu dovršeno dejstvo. | ■ De Campos jc sprejel Petroviča in se dolgo razgovarjal z njim ter poslušal laskave fraze našega »dclegatas o zanimanju naše države za njegovo republiko. Prezideat je bil tako zavzet, da je Petroviču podari! svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom.
Jedva pa se je de Caraposeva slika ogrela v Petrovičevem žepu, že je prišlo ao incidcnta. Petrovič ie obiskal več javnih hiš ter povsod kazal prostitutkam
v Braziliji. Posnetki Uga dokumenta so romali na zunanje ministrstvo v Beograd, ki je ugotovilo, da je Petrovič čisto navaden goljuf," katerega Ju treba takoj onemogočiti, da se sramota za našo državo nc poveča.
MeppehoBljivi so le iivalttl stroji.
Kedost žtii t konstrukciji io mste-riialn. Izredno nizk® cene. ltiste
Oglejte si jih preti nakupom! Gr&RŠaCs Ljubljana
(palača Ljublj. kred. b»uWe>.
X Prepoved kokaina v Turčiji. Po novem turškem zakonu imajo oblast va naiog, ila aretirajo vsakogar, ki ga zalotijo pri uživanju kokaina. Kazen so ue moro izpremeniti v denarno globa X Preko Sahare. Gradijeva ekspe-dicija. ki potuje s petimi avtomobili preko Sahare s severa j.roti jugu, je dospela koncrMn novembra v Niamcv-
posvetilom. Policijski agenti so to opazili, sporočili na pristojno mesto, a notranji minister je bil v strahu, da ne bi zagrešil diplomatske netaktnosti In ji
prezidentovo fotografijo z lastnoročnim1 Kk^pedirija ki jo vodi znani maršal
Franchet d Esperey. se je mudila ie malo časa v Gau in .ie potem nadaljevala vožnjo proti jug«. V Niameyu jo je pozdravil guverner Nigra. Pri spre-stv^r" potlačil ter" ie "ni 'Vporočlf državne- j jemu so bili na vzetni domačini v svo-mu poglavarju. Vojislav Petrovič pa je P bojnih in praanških kustiimih. Po medtem pripravljal polje za svoje nadalj- kratke® počitku se nadaljuj« vožnja no udejstvovanje.	!Proti	Vw ^!anl ekflpedicije s« izr
Začel je obiskovati velike kavne nasa-
de, v katerih je zaposlenih tudi nekai
vrstno počutijo. X Milijarderjeva
sinova učitelja v
rojenih Jugoslovenov. Seveda se s temi kaznilnici. Mlada Ainerikanca, sinova delavci ni razgovarjal, temveč je poseča! milijarderja, Loeb in LeojKild. ki sta samo lastnike plantaž ter hvaii' njihov i bila ne«lanio v Chicagu ob«>jena za-izvrsten pridelek. Ravnateljem r :ij je'radi umora milijarderjevega sina Fnm-
omenjal, da jc osebr.i prljatt
ralja
Aleksandra, ki posebno rad srK.i kavo,
ka v dosmrtno ječo, sta dobila v kaznilnici funkcijo učitelja. Leopold bo
zlasti če ve. da je prišla iz Brazilije. In j učil kaznjence angleško literaturo, tako je napeljal vodo na svoj mlin. Pod-!Loeb pa aritmetiko. Svoje Učiteljsko jetja so si štela v čast, da morajo c-' delo bosta oba opravljala v večernih kloniti po dve ali tri vreče kave za jugo- urah. ko bo '. konv»'a svoje dnevno slovenskega kralja. Petrovič je pridno j delo v pletiinici košar, nabiral polne vreče, po drugi strani pa! Profesorica anatomije v Londo-Je blago zopet prodajal. Ko se je navell-' nu> prva ženai kateri je poverjena čal tega posla, pri katerem se je okori- redna profesura anatomije na univerzi stil za okolu dva milijona dinarjev naše|T Londonu, je zdravnica dr. Keene, ki vrednosti, se ie lotil izvrševanja drugih, ho bržčas sploh pni ženski profesor konzularnih dolžnosti.	i medicine.
X Eskimsko leto. Eskim! delijo leto na 13 mesecev, k: se imenujejo: kapi-dru — januar, kar pomeni zima je, Efkimo imrzuji«: hikcrmaun — februar: soince se vrača: ikiakfiarni. mareo: soince se dviga: avoniri, april: tulenj ima mlade; nečialervi. mnj: tulnjevi mladiči gredo v r«»do; kavaruvi, ju:iij: tulnji se golijo; roerni, julij: severni jeleu ima mlade; itšjavi, j-ilij avgust; ptic« gnezdijo; i: š javi samo avgust: ptički se valijo: am^mi^i! septemlnir: ve mi jelen potuje na .iug: amerainij, oktober: severni jelen potuje na jug; akuaiarvi. november: Eskimi si delajo zaloge: hikkerfillun. december: glince «e izgublja. Letne čase določajo Eskimi po stanju leda in snega. Opingan je pomlad: ko se sneg n.t ledu izgublja ter se led taja. Avra je poletje, k t ni več eneira. Okeo je zima ln t nja ostalih osc-m mesecev. Eskimi imajo torej le tri letne fcase, jesoni ne poznajo.
NOVA DOBAVA !
F. & UL. Rozman Ljubljana MaM twi ŽUrnks nlioa 4
t Biuzc
S Svileni JumperJI Pletene jopice
sinu r
Anketa interesentov iz ljubljanske in mariborske oblasti — Predlogi hišnih Ustnikov — Stvarna in živahna debata — Anketa se bo nadaljevala
Ljubljana, 6. decembra.
Povedati je treba kar odkrito: Z 31. decembrom preneha veljavnost dosedaj obstoječega stanovanjskega zakona in kako bo rešeno stanovanjsko vprašanje, je še povsem negotovo. Vsled razpusta skupščine je nastopila sedaj nekaka prehodna doba in do sklicanja novo skupščine ui pričakovati novega zakona. Vsa znamenj;! kažejo, da stojimo pred likvidacijo sedanjega stanja med hišnimi posestniki in najemniki in da se vračamo v predvojne razmere. Toda vlada se dobro zavoda, da bi mogle nastati z dovolitvijo popolne svobode hišnim posestnikom velike perturbacije z dalekosež-nirni posledicami in se zato trudi, da se doseže med obema strankama prostovoljni sporazum, ki bi upošteval obojestransko stanje in zahteve.
Na inicijativo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti ter predsednika gerentskega sveta mestne ob Čine ljubljanske dr. P u c a «9 je vršila zato danes dopoldne več ur trajajoča anketa za zaščito najemnikov v knjiž
naj bi se izvrševale odpovedi samo 1. maja in 1. novembra na šest mesecev. Na ta način bi bila ustvarjena nekaka prehodna doba, v kateri bi bila najemnikom dana možnost, da se sporazumejo s hišnimi lastniki, nakar bi izvršil parlament kondnovel javne sklepe. Kaj se tiče najemnine, je na vsak način potreben med obema stran* •'.ma pošten sporazum. Demagogija ne sme tu igrati nobele ulogo in tudi nič ne pomaga. Apelira na hišne posestnike, naj se glede poviškov ozirajo na razmere posameznikov in ne gredo preko mere. Zahteva Društva hišnih najemnikov, da naj država zgradi za svoj-? nameščence stanovanja, je teoretična zahteva, popolnoma demago-škega značaia. Tega se mora zavedati tudi predsedstvo Društva hišnih najemnikov. ki se iz neumljivib razlogov ni udeležilo današnje ankete, čeprav je predsednik to obljubil. Končno prosi govornik obe stranki, naj se vzdržujeta vsakih rekriminacij. Načelnik dr. Goršič pozdravlja dr. Pucov predlog Mariborski župan G r č a r se pridru-
nični dvorani velikega župana. Ankete ž„:,. iZVajaniem zastopnika ljubljanske
občine. nagla§ujo5, da je treba najti izhod iz štirim esečnega ex lex - stanja. Likvidacija sedanjega stanja je potrebna, ker mora priti spoznanje, da je sporazum med obema strankama edino pravo izhodišče za pošteno ureditev tega 90cijalnega vprašanja. Nikdo pa ne sme izrabljati novega položaja, sicer bo oblast primorana. da po^ežti vmes. Sedaj gre v prvi vrsti za dobo, v kateri naj se izvrši likvidacija. Povišanje naj se določi stopnjema. stan<>-vanjske oblasti pa naj se odpravijo, ker imajo ž njimi občine samo stroške. Kar se tiče odpovednega roka. se popolnoma strinja s predlogom gosp. dr. Pu ca.
Gosp." Juh izjavi imenom Pokrajinskega udruženja jugoslovenskih naci-jonalnih železničarjev, da je organizacija sklenila, predlagati, da naj se stanovanjski zakon podaljša.
Gosp. Golmajer, zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev, je za izdajo prehodne naredbe. s katero naj sg zaščitijo interesi najemnikov. Hišnim posestnikom naj se dajo eventualne koncesije crlede višine najemninskih vsot. v ostalem m naj se s to aredbo še nadalje zaščitijo najemniki kakor dosedai. Nove skupščine prvo delo naj bi bila ureditev stanovanjskega vprašanja v modernem, socijalni pravičnosti odgovarjajočem demokratičnem smislu.
Predsednik Zvez» javnih nameščencev, upravitelj gosp. Lilleg u videva v polni meri krivico, ki se je zgodila hišnim gosnodarjem z utesnitvijo njihovih pravic, opozarja pa. da ie gmotno stanje najemnikov še mnocro težje. Pozdraviti predlog dr. Puca glede od-
z drugo stranko, ki poseduje za hišnega posestnika primernejše stanovanje.
2.)	Ako hišni lastnik rabi stanovanje za stanovanje ali opravljanje svojega posla za svoje sinove, hčere, ki se omože, dalje za svoje starlše, brate in sestre, dalje če rabi stanovanje za hišnika v svoji hiši.
3.)	Če najemnik ne plača pogojene najemnine po preteku običajnega ali za najemnino določenega roka, če ga je najemodajalec k plačilu opomnil, za kar mu je dovolil najmanj rok 24 ur.
4.)	Ce je bil najemnik obsojen radi kaznjivega dejanja izvršenega nad najemodajalcem ali njegovo v hiši živečo soprogo ali radi kaznjivega dejanja proti tuji lastnini.
5.)	Ce je najemnik rabil stanovanje za drug namen kot stanovanje in če ni po-preje dobil dovoljenja hišnega gospodarja, oziroma če najemnik stanovanja ali
Svetlobna telesa »Vesta"
stropne, namizne ia steuske svetilke t vseh izdeljavikh po konkurenčnih oenah.
J. Goreo, Palača Ljubljanska Kreditne banke
2.) mešovita stanovanja in 3.) poslovni lokali Dr. Goršič želi od hišnih posest« nikov pojasnila ali naj velja četrtletna odpoved samo za stanovanja, ali pa tudi <a mešovita stanovanja in poslovne lo» kale. G. Frelih izjavi, da se nanaša to na vse, izvzeti pa so pri tem morebitni drugačni medsebojni dogovori in pogod« be. G. Barta iz Maribora je predlagal, da naj sc uvede četrtletna odpoved, veljav« na z vsakim mesecem. Dr. Goršie pojas« ni, da bi pomenila ta uvedba reformatio in peius, kar je odločno nesprejemljivo. Predlog je bil tudi soglasno odklonjen.
Najemnine.
Predlaga za državne nameščence samo 12'kratno povišanje. Najemnina pa naj se ne zviša s 1. januarjem, temveč po« stopoma, da bodo ljudje lažje prenesli.
G. Frelih izjavi, da je za državno uradnike pripravljen privoliti mesto 20 v 16«kratno povišanje, izvzemši za one, ki oddajajo sobe.
Reasume.
Dr. Goršič poda nato kratek reaau* me in ugotavlja, da so hišni posestniki pripravljeni privoliti: 1.) Za najemnike v ožjem smislu 30»kratno, za državne ia druge nameščence avtonomnih mest pa za 16«kratno povišanje najemnine, iz« vzemši one, ki oddajajo sobe v podna« jem. 2.) Položaj sc izvede s 1. februar« jem za 1. maj. Ne velja pa to za one, kl so bili že novembra avizirani glede po» viška.
Garancije za izvedbo.
Dr. Goršič je vprašal nato predaed« nika Zveze hišnih posestnikov, kake ga« rancije more nuditi Zveza, da bi se čla« ni teh sprejetih smernic tudi držali: G.
moralno življenje.
10.) Ako najemnik rabi za stanovanje prostore, ki so bili pred navedbo stanovanjskega zakona poslovui prostor. Take prostore sme hišni lastnik — stanovanje — najemniku odpovedati, ter jih oddati zopet za poslovne prostore.
so se udeležili: Imenom vlade načelnik oddelka za socijalno politiko gosp. dr. Goršič, ki je tudi predsedoval: ia mestno občino ljubljansko dr. Puc in komisar Svetel, za mariborsko občino župan Viktor G r Č a r, za. celjsko občino ravnatelj Ivo Šubic, za ptujsko občino podžupan Š e g u 1 a, kot zastopnika višjega deželnega sodišča svetnika Anton N a g o d e in Fran P e r n u š. za trgovsko zbornico ir. P r e t n e r in Fr. Stare, za Zveso indtistrijcev inženjer Milan Š u k 1 j e, predsednik Zveze društev hišnih posestnikov Ivan Frelih. zastopniki vseh obstoječih društev hišnih posestnikov v Sloveniji, za Zvezo javnih m-luešoenccv in upokojencev predsednik L i 1 i e g in tajnik B e k š, za Pokrajinsko udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev Ciril Zupan in Leoneld J u h in za Zvezo društev privatnih nameščencev Urbančič in G o 1 m a j e t. Društvo stanovanjskih najemnikov žal ni bilo zastopano.
Šest ur trajajoča razprava se je vrnila strogo stvarno in moramo priznati. da so pokazali hišni posestniki mnogo uvidevnosti in smisla za pametno rešitev in ureditev tega izredno važnega rin vse plasti naroda objemajočega so-cijalrega vprašanja.
Anketo je otvoril načel nik oddelka za socijalno politiko dr. Goršič, ki je pojasnil, da nastopi s 1. januarjem popolna prostost glede najemnine in zakupnih predmetov. Uvidevajoč da-lekosežne posledice, ki prete. dokler nova skuoščina ne poseže zakonodajno z novim zakonom, pa je izpmžila vlada željo, da naj se izberejo potrebni podatki za regulacijo odnosa jev, zasnovani sporazumno med obema Špankama in predsedniki sodišč I. stoinje. Ljubljanski veliki župan dr. Baltič je že stopil v stike s predsednikom višjega sodišča dr. B a b n i k o m in izposloval, da se gremij višjega sodišča bavi s študiranjem stanovanjskega vprašanja. Opozarja hišne posestnike, naj se nikar ne prenaglijo z odpovedmi in povišanjem najemnine in Jih prosi, naj pristanejo na gotove minimalne poboje. Nato je preeital pismo predsedstva društva hišnih najemnikov, ki a prieri odklanja sodelovanje na anketi, češ, da je vezano na resolucije Zvez-> društev hišnih najemnikov, ki so bile sprejete v Beogradu.
Predsednik Zveze društev hišnih posestnikov g. Ivan Frelih je podal nato načelno izjavo, s katero odklanja 5rr<nam hišnih posestnikov vsak nov zakon, kakor tudi eventualno nevc na-rtdbo in zahteva popolu likvidacijo stanovanjskega vprašanja. Z likvidacijo se bo po njegovem mnenju stavbno gibanje močno poživelo in odstranile trdote, katere občutita obe =t *an-ki. V prvi vrsti pa je dolžn sst države in mest. da z, gradnjo uradnih in stanovanjskih hiš omilijo občV- - z » stanovanjsko krizo. Hišni posestniki pa tivideva.jo vso resnost položaja in so pripravljeni zato popustiti do meje, ki je znnio sploh moreča. To velja zlasti za državne uradnike.
Dr. Puc izjavi kot predsednik ljubljanskega gerentskega sveta s veje obdelovanje. da Društvo hišnih najemni-ni zastopano na anketi. Z.i.o -uri tra za potrebno, da izpregovori on -ura | v zaščito i;i(eresov Stanovskih ra 'ščite, sc smejo poljubno odpovedovati,' sar Svetel predlagal, da naj bosta v letu
Sledila je razprava o predlogih hišnih posestnikov glede povišanja najemnine, j p^	tedo hišni "posestniki v
Dr. Goršič pojasni, da je tendenca Lis- j tem pisnjcno avizirani in bodo morali danih posestnikov, da naj se najemnina v a tud; istnene izjave_ da jih sprcirnejo. splošnem poviša za 30«l;ratno predvojno , § pa naj reJi poscbno razsodišče, v najemnino, za državne uradniKc in go* j katercm bodo zastopani hišni posestniki njegove dele kvari odnosno dela škodo spodarsko slabejše pa 20-kratno.	i jn 2a,topiuk občine, ki je lahko tudi na«
na gospodarjevi lastnini.	Zastopnik Zveze društev zasebnih na* jcmnjk.
6.)	Če najemnik, njegovi družinski čla- | meščcncev, Golmajer, jc prečital nato	g u ni ali osebe, katere je najemnik sprejel j sledečo izjavo: »Zastopnika zasebnih na* v stanovanje ali v službo, kršijo hišni red i meščcncev z ozirom na anketi za zaščito ali čc njih zadevno obnašanje v hiši vzbu 1 najemnikov 6. t. m. podane zahteve za« ja opravičeno nevolio in čc najemnik stopnikov društva hišnih posestnikov, s temu pozvan ne napravi potrebne odpo- ! katerimi zahtevajo za zasebne nameščen« moči. Hišni red, izdan po društvu hišnih : ce povišanje najemnine v visokosti polo« posestnikov, mora vsak najemnik s pod- j vico zlate valute najemnin iz leta 1914, pisom vzeti na znanje. I izjavljata, da temelj, na katerem naj sc
7.	Če najemnik brez dovoljenja hišne- 1 obravnava na današnji anketi, nc ocl>;o« sa gospodarja odda celo stanovanje ali! varja finančnemu stanju zasebnih na« ni£ov in višjemu deželnemu sodišču, ki del stanovanja v podnajeni, oziroma ako ! meščcncev ter vsled tega zapuščata an« stanovanje z oddajanjem v pcdnajem iz- j keto, ki ne bo dovcdla do nikakega po« korišča v svojo korist, se podr.ajein pre-
pusti gospodarju.	^ _______ __
8.)	Če lastnik tovarniškega, obrtniške- j sestnikov. Stagnacijo dela občutijo naj« ■ TcTm" vprašanja ga ali kmetijskega podjetja rabi stano- bolj privatni narneščcnci in jc vs.cd te* [ ^vič^luili ^r. Goršie vanje za svoje nastavljence.	ga predlog hišnih posestnikov g'ede pri« j
9.)	Če najemnik žali hišnega lastnika vatnih nameščencev neizvedljiv, ker bi |
ali njegovo družino, enako, če najemnik ne mogii poravnati najemnin v dotični i	jc nato Mkiju»
ali njegova družina v stanovanju živi r.e- večini in bi bili vsled tega brez vsake j anketo z z„hvalo vsem udeležencem.
še enkrat javnost, da sprejeti nasveti niso še nikaki obveza? sklepi, ampak predstavljajo samo nekake
kije: O predlogu glede raz« sodišča jc potrebno šc posebej razprav« ljati. To je izredno vaŽDO vprašanje, ki predstavlja poseben problem. RazsodiM* mora biti tako, da se mu more priznati avtoriteta.
Načelnik dr. Goršič se strinja z izva« janji predgovornika in predlaga, da naj sc razprava o tein vprašanju izloči in regulacija prepusti odboru hišnih posest« nikov in višjemu deželnemu sodišču, ki ga imenujeta oba velika župana. Prosi ,	, _	pa zastopnike avtonomnih mest, naj po«
zitivnega uspeha. Svarimo v dobrobit .,jcjo čimprej vclikemu županstvu pri«
j države, da ne dovod predlogu hišnih po« poroeila svojih 5efov glede naziranja V
zaščita ter vrženi na cesto«. Zastopnika Opozarjamo pa še privatnih nameščencev gg. L roančic in sprejeti nasveti ni Golmajer sta se nato odstranila.
Imenom Pokrajinskega udruženja ju« goslov. nacionalnih Železničarjev je pre« čitul g. Juh sledečo izjavo: »Zastopnika pokrajinskega odbora Udruženja nacio«
11.) Tekom I. 1925. si pridr/i hišni! nalnih železničarjev izjavljata, da se v lastnik odpovedati eno stanovanje po j očiglcd bede in stanovanjske mizerije svoj volji tistemu najemniku, k! ga sam j železničarjev ne strinjata s predlogi hiš« izbere; hiše z dvema stanovanjema, če nih posestnikov in to radi splošnega do« v enem biva gospodar, so od zaščite iz- ' -Trobita države, da ne nastane anarhija, vzete.
12.) Hišni lastnik sme odpovedati stanovanje vsakemu najemniku, ki biva v isti občini brez vsakega poklica, izvzemši upokojence.
c)	Glede mešanih stanovanj in prostorov velja isto kot za poslovne prostore vobče.
d)	Za najemnino naj se določijo povprečno sledeče smernice. Vsi bolje si-tuirani stanovi, kakor trgovci, odvetniki, zdravniki, notarji, inženjerji in drugi prosti poklici plačajo za stanovanje polno zlato valuto najemnine iz 1. 1914. Vsi
povednega roka in želi. da se hišni ostaJi najemnik;- plaeajo za stanovanje jMsestruki iziavr;o. v kn^ko nameravajo povišati najemnino in ali so pri-pravl.hni delati razliko med posamezniki. Za javne nameščence pa naj ostane sedanje razmerje do novega znko-na. Takrat nai se "regulira tndi hišna najemninska davščina, ki močno teži hišne posestnike.
Starce hišnih Jasferkov
Načelnik dr. Goršič prosi nato Zvezo hišnih posestnikov, naj naznani
polovico zlate valute iz 1. 19i4„ izvzemši državne naineščcnce, ki plačajo 20-kratno najemnino iz i. 1914. do 1. maja 1925.. do katerega časa jim mora narodna skupščina povišati njih prejemke. Ta zahtev tudi
novanjskega zakona v istem smislu pred- | ši likvidacija z manjšo krizo.
p!
Najde raj se raodus, da se podaljša sta« novanjski zakon do končne ureditve od strani nove skupščine«. Gg. Juh in Zu« pan sta se n-.ito odstranila.
Inž. S u k I j e jc v daljšem zanimivem govoru na;jl:>šal, da je predpogoj vsake« ga povišanja najemnine zmožnost na« jemnikov, da plačajo. In industrija bo tudi gledala na to, da bodo njeni us'už« benci primer, j plačani. Lc s povišanjem najemnine se more izenačiti položaj sta« rih ^r. novih hiš, kajti v nasprotnem slu« čaju se zgodi lahko tudi v Ljubljani, da bo SO odst. stanovanj v novih hišah r.e« zasedenih, ker so predraga. Princip z!n» te paritete za poslovne lnk"'c sc mu zdi pravičen. Kar se tiče določitve najemni« ne za državne nnmc.ščcncc v 20«kratnem iznosu iz letu 1914. pa jc treba vsekakor
smernice, oziroma sliko razpoloženja za merodajne čmitelje.
ISmgsmark
Kino Ideal cd 14 jan. naprej
javna zahvala
a skupščina povišati n,ih prejeuuce. I a ublažitve. Da vsled popolne svobode nc i ...
a h tev a je tem bolj opravičena, ker jo je ' nastanejo kake perturbacije, pa so n.i
Jdi vlada v svojem načrtu novega sta- ; vsak način potrebne kavtele, da -e izvr« ! n'u. ,.an
Ob naši prvodecemberski prireditvi v korist Novinarskemu pokojninskemu skladu so nam šli vsi krog*, na katere smo se obritill, s toliko prijaznostjo in naklonjenostjo na roko, da čutimo potrebo sc iitn tem potom javno zahvaliti. V prvi vrsti izrekamo zahvalo našima umetnikoma go spej Vilmi de Tlerry-Kavlnikovi in g. Juliju Bitetiu, Orkestralnemu društvu Glasbene Matice, pevskim zborom «Liuh-linne», -Ljubljanskega Zvonar in 'Števca* ter njih dirigentom gg. Skerjanca, dr. Kimovcu, Prelovca in Brnobiču, ki so s svojim sodelovanjem omogočili tako izredno umetniško prireditev, kakor je bil konccrt. Pri njega aranžira-nam požrtvovalno pomagala gosp.
,...... : pevovodja Z. Prelovec in gosp. ravnatelj
Ustanovi ; .. ,. ....
i K. Mir kot a.
K gmotnemu uspehu prireditve je mno-
lagala.	! naj sc forum, ki bo mogel v spornih
vemb'raai925.°VOr " ^ ^	j	; w p-nogel bife. ki so nam ga priredile
i) liišni posestniki oz. naša organiza-slueaju sprejema teh predlogo-.
svoje minimalne pogoje, in odredi kra-i0,,a be v *''Jca-'u tek odmor. Po odmoru je predsednik 1 zaveže vplivati na svoje člane in splošr Pokrajinske zveze društev hišnih po- j na hišne Posestnike, da jih bodo odobrili j sestnikov za Slovenijo gosp. F r e 1 i b (ii] ^ držali.	j nje predgovornika g!cd
prečital sledečo
Predioge Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo
g) Za razsojo prepirov predlagamo v-c prejemkov in predlaga enkrat Ime
razsodišče izmed peterih članov hišnih posestnikov, ki naj določi najemnino, ka-
nom državnih namcščcnccv 12«!;ratno
potrebe uredit« j.^ Mariji šnikovi in drusii."
povišanje najemnine iz leta 19!-).,
dokler i
teri bi se moral pokorili tudi hišni uo- se njihov položaj ne izbo1;*«, "rin,.-;
sprejete na seji delegatov dne 5. decem- i sftmk- Temu razsodišču sme pristojna bra 1924 v Ljubljani.	: obiina Poslati svojega izvedenca.
Zveza se udeleži ankete pri velikem j	5 I-
županu ljubljanske oblasti dne 6. deccm-i	IPCOSlfi
bra ter stavi pri tem sledeče minimaln zahteve:
a) O podaljšanju stanovanjskega za
nja pa, da jc popolnoma izključeno, da bi n-.cjii prenesti to upokojenci.
Korporaci;a;n vale k bifeju, zlasti: Mestni
vi, Tilki Zba-
jijujfitio pa tudi „;mi, ki so prispevni drugače pomagale, ;ni ljubljanski, restavra-
terjem P. Krapežu, .1. Fiali. A. Toncjcu. V. in M. Delničarju, Konzcrvni tovarni na
j Cim so bili prečitani predlogi, jc na« | Zrtvni5a| z vso odločnostjo vsak povišek j čalnik in predsednik ankete dr. Goršič j n.i^emnir.e. Nato '•<• "nmii? <k
Korslka, Bajec in Bajt, p-ipirr.i-
G. Bole jc opozarjal kot zastopnik I Vrhniki slaščičarnama Zalaznik in Schu-upokojcnccv, vdov ir. sirot na obupni i mi> velt:trsfix-ini I. Jehčin, pekarnama Bi-položaj teh najbednejših med bednimi in j ziik ,„ Kav^Č, delikatesnima tvrdkama
A Verbič in T. Mcr.cingcr, tovarni mall-
- - ............................ -- lntv , . tn	najemnine. ."Nato ;c zapustit tivorano ; Ilovca Sre5ko potnik. cvetličarnam licrz-
kona ni govora, ker je zato kompetentna °\?nl atP"to-	, , ,	i Dr. Pre 1 ne r se izjavi imenom Tr«!
edinole narodna skupščina, ki je sedaj! V Podlog zastopnika ccijske mestne i, razpuščena in za podaljšanje ni nobene- j °, nc ga povoda, ker so postale sedaj nornial-
tri
jemnine ter o predmetih, ki spadajo pod j n;!£in pa se je treba ozirati na siabolnej« ,
ZaŽČi£0- Odpovedni rok.	| ^^ U & niSO ^ ^^ P " i " iskrena hvala pa gre tudi vse«.
, _ ,.	,. i r. .,	, , ,	, onlin, ki so v tako impozantnem številu
Imenom gerenta dr. Puca, ki se rr.di | Na predlog ravnatelja ii u b ic a so hii. j prihiteli na našo prireditev, v prvi vrsti
ne razmere, kar more veljati tudi za hišne posestnike;
b) hišni posestniki so pripravljeni naplaviti sporazum z najemniki in obdržati sedanje najemnike pod sledečimi j
pogoji:	službene zaposlenosti ni mogel udeležiti : ni posestniki glede točk «d» privolili, da j z-st0Pnikcm priJatcBsklh držav in pred-
Vsi poslovni lokali so presti vsake za- j nadaljnih razprav, jc magistralni comi« , :-c pri odi'.ivku «\ si ostali...« vstavi i staviteliem naših javnih oblasti in korpo-
iemnikev. Po njegovem mnenju je treba v prvi vrsti urediti to važno vprašanje za prehodno dobo " tiri', mesecev. ki na« loči od rednega delovanja skupščine. ' hnormalno .-tinj-?, ki ri.stane z novim letom % .idprave zaščite najemnikov, mor? ic iš>> pov. čati
vendar pa prevzamejo odgovornost vpli vati na vse posestnike, da bo najemnina povprečno odgovarjala zlati pariteti najemnine iz leta 1914. K poslovnim lokalom spadajo vsi državni uradi, zasebne pisarne, odvetniške, notarsko pisarne, prostori za zdravnike in sploh vse one
stanovanjsko bedo in spraviti zlasti j sobe, kjer se razen stanovanja izvršuje
večja mesta v položni.
katcr&sra
sploh ne ho;!o mocrle najti izhod-i". V Ljubljani je že sedaj cela v- tn didoži-rancev in na Gradu je stlače^'!> o!-->li €00 ljudi. Ako se vjielje odp .vtdn-J svoboda, bodo postavljeno občina t-red naloge, katerim ne bodo več ko?. Zato je neohhcdiio potrebno, da «e i:c-:lalj-ša.fo odpovedni roki tako, da bo mo-go5 prehod v normalno gospodarsko gibanje. Najurnestnejše r? un idi, da
še kak poklic. Samo v posebnih slučajih bi se smela zahtevati višja najemnina od zlate paritete.
Hišni posestniki se zavežejo, da bodo obdržati najemnike v stanovanjih razun v sledečih primerih:
1.) Ce lastnik rabi stanovanje za sebe ali opravljanje svojega posla ali pa mu je dosedanje stanovanje premajhno ali neprimerno. Hišni lastnik torej lahko zah teva, da v svoji hiši zamenja stanovanje
1925. odpovedna roka 1. maj in J. no« vember s Šestmesečno veljavnostjo. G. Frelih odklanja a limine rok, ker bi te s tem uvedlo zopet izjemno stanje za Slovenijo, dočim so po drugih delili dr« žave roki innogo krajši.
Načelnik dr. Goršie vpraša predgovor« nika, aii vlaga svoj veto tudi proti po« daljšanju enomesečne odpovedi v četrt« letno. G. Frelih izjavi, da nima ničesar proti temu, da sc prične s 1. februarjem odpovedati za 1. maj po vsej Sloveniji Odtočno pa jc proti temu, da bi se eno« mesečna ali četrtletna odpoved izpreme« nila v polletno.
Sledila jc razprava, kateri najemni predmeti naj obsegajo četrtletno odpo« vedno zaščito. V tem oziru prihajajo v poštev: 1.) Prava stanovanja ali najemi.
izvzcinši državnih in drugih javnih nameščencev avtonomnih mcst».
Mag. komisar Svete! opozarja ime« nom gerentt dr. Puca g:cčc zvišanja ra« jemnine, da ima sedaj lc malokdo do« hodke, ki bi odgovarjali zlati pariteti.
racij.
V Ljubljani, 6. decembra 1924. JUGOSLOVEKSKO NOVINARSKO UDRU2ENJE, sekcija Ljubljana.
II
\\
M *
i *
\l II
Torino-Fiat 505
SO HP, 4 cilindri, šestsedežen, najnovejšega tfpa, 3 mesece v rabi, garantirano brezhiben, se proda. Naslov pri upravi „Jutra". 703?a
I S i
S i
VO
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 6. decembra.
V	efektih je bila tudi ta teden tendenca zelo slaba. Po ponovnem oslabljenju dunajske borze so nekateri papirji popustili tudi na zagrebški boni. V bančnih papirjih je bil promet sicer nekoliko živejši, toda za industrijske papirje skoro ni bilo zanimanja. Padli so zlasti Sečerana, Slavonija in Trbovlje.
Največ prometa jo bilo v ^m tednu v Vojni škodi, ki pa je zaradi obilne ponudbo nazadovala od 135 v prejšnjem tednu na 119. Domneva pa sc, da bo lefai temu papirju, čim se to razpoložljivo blago pokupi, ponovno poskočil, ker sa glavne količine nahajajo le v čvrstih rokah.
Dinar js na zunanjih tržiščih obdržal tncti ta teden svojo višir.o. Na zagrebški borzi istotako ni bilo nikakih posebnih sprememb. Tendenca js bila vsak dan slabša, zaradi česar so tečaji vseh deviz polagoma slabeli Blaga ni nikdar primanjkovalo. Povpraševanje je bilo vedno majhno in se je promet gibal v zelo ozkih mejah. Interveniranja Narodne banke ni
bilo, ker ni bilo potrebno.
•
V	današnjem zagrebškem svobodnem prameta v efektih ni bilo poslov. — V devizah je bila tendenca zelo slaba. Velike ponudbe blaga so izzvale nadaljnje oslabljenje vseh deviz. Promet minimalen. Blaga se je proti koncu ponujalo po nastopnih tečajih: Dunaj 0.095, Italija 294, London 318, Nevr-York 67.625, Praga 204.5 in Švica 1313.
Istotako je bila danes na beograjskem deviznem tržišču izven borze tendenca slaba. Za blago so se čuli nastopni tečaji: Dunaj 0.0955, Praga 205, Milan 294.5, Pariz 370, London 318, Švica 1316, New-York 67.85.
Pričakovati je, da se bo tudi v Angliji pod konservativno vlado uveljavil zaščitni sistem. Zlasti je zanimivo — kar je razvidno iz angleške zunanje trgovinske statistike, da dirigira Anglija evoj eks-port in import v dominijone in kolonije; najbrže se bo tudi njena kreditna politi-
bave 360.000 kg bukovega, oglja. — Dne 27. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave manes-manovih cevi. — Due 29. t. m. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave električnih instrumentov za merjenje kablov; pri ravnateljstvu državnih zo-
ni sodniki za drsalni šport se aproblrajo: g. dr. Gilbert Fuchs, dr. E. Muhleisen, okr. glav. Hofbauer, N. Juvanc In P. Ju-vanc. Kot namestniki gg. Evg. Betetto,
Ivo Kavšek, Knez, dr. Jenčič, inž. Blou-dek, V. Vodišek.
Za savezno skakalnico v Ljubljani se določi kot gospodar g. Beltram od S. K. Ilirije: nastavi se oskrbnik. Uporaba bo dovoljena le enim smučarjem, ki bodo imeli savezno izkaznico za skakalnico. Posamezni klubi morajo savezu imcco-
isa obrnila v to smer, tako da se bo An- leznic v Ljubljani glede dobave 30.003 ni2 aavesti one perfektne smučarje, ki
glija odločila od kontinenta
Izjema tega zapornega sistema je edino Avstrija. Njen gospoda rald in geografski značaj jo sili k temu. Več kot dve tretjini vseh živil mora uvažati in skoro vse surovine. Njena industrija ima značaj tako zvane predelovalne industrije (Vered-lungsindustrie). Carina bi samo neznosno obremenila vse sloje in njeno industrijo konkurenčno oslabila. So pa še tehtnejši vzroki za to. Ker je njena trgovinska bilanca visoko oasivna in se da import tež-
kilogramov kalcijevega karbida; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave knjigoveških iu tiskarskih strojev; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobare 3500 komadov nesestavljenih zabojev iz mehkega lesa. — Predmetni oglasi so v pisarni Trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Novo paroplovbno podjetje. V Met-koviču je začeta v obratom paroplovbna Firma Damič i Dnina. Začasno prometu*?
bodo trenirali skoke. Stroški upravljanja skakalnice se bodo razdelili med klube sorazmerno uporabljanju.
Vsled odpoklica na vojaške smuške tečaje se določi kot namestnik blagajnika g. Vrančič in kot namestnik načelnika smuško-tehničnega odseka g. prof. Ravnik. Vsled odhoda glavnih sa veznih krmarjev na vojaški smuški tečaj se v tej
„Slovencu" v odgovor
Ker me je »Slovenec« v svoji včeraj*, nji številki v poročilu »Stavka na ljubljanski univerzi«, » besedo »avstrijski Jungschfitz« javno aumničii avatrijakan-stva. prosim cenjeno uredništvo, da ml dovoli v obrambo svoje čaett in prepričanja objaviti sledeče:
Res je, da sem kot. 16 leten miadeni« poleg mnogo drugih Slovencev vstopii vj takrat v Celju se crganiziiajočo četo prostovoljnih strelcev. Ta organizacija je bila, namenjena, kakor se nam je ob ustanovitvi reklo, da nastopi na italijanskem bojišču. Staro sovraštvo do Italijanov, ki j« vladalo v bivši Avstriji zlasti še med Slovenci, je bil glavni vzrok, ki mo je gnal v to prostovoljno četo. Drugi, v takratni težki vojni dobi zelo upoštevajoči vzrok tega mojega koraka je bila gmotna stran. Dobili sino pri četi dovolj živeža, ki g»
M
Bankarsivo"
Z dscembersko številko, ki smo jo pre-
tranzitno trgovino, bančnim posredova- ročajo: Zastopnik finančnega ministra njem in tujskim prometom. V resnici je! prepotoval Vojvodino ter se s tuka-V Dunaj posredovalec med Vzhodno in Za-1 njimi davčnimi oblastvi posvetoval gle-padno Evropo kakor tudi Balkanom. Zato! de znižanja davkov v Vojvodini, ker so pa je treba pomesti z vsemi zavirami, ki j vojvodinski trgovski Ln industrrski kro-bi mogle škodovati temu. Finančna upra- g« protestirali proti visokim davkom, va se je uživela v ta položaj. Ustanovila I = Letošnla svetovna žetev. Po izkazu je v pospeševanje trazitne trgovine cari-! Mednarodnega kmetijskega zavoda potone prosta skladišča. (Zollfreilager). Ka- \ letošnja svetovna žetev nastopne reko se bo to skladalo s sanacijskim načr- j	Pridelalo se je: P š e n i c e : 761.5 tom, ki predvideva 80 milijonov zlatih milijona q (v Evrop, 271.8. v Severni kron dohodkov iz carine, ki se morejo ^nki 306.8, v A^enn™ oLS. v Azili
109.3. v Južni Afnki 22.3 milijona q); rži: 187.5 milijona q (v Evropi 167.1, v Severni Ameriki 20 4 milijona q1: ječ-
ki dol
povečati ca 100 milijonov, je seveda drugo vprašanje.
Za bmelfarie
Miinchen, 28. novembra.
mena: 210.1 miliiona q (v Evropi 106.1. v Severni Ameriki 62.1. v Aziji 24.1, v Južni Afriki 17.8 milijona o): ovsa: ('v Evropi 20S.3, v So-
Pod naslovom ^Hmeljarji, ne izgubljajte i 495.2 milijona qit v Evropi 20S.«. v _ živcev!> piše Hmeljarsko društvo za Nem-1 verni Ameriki 283.9 v Azij, m Afriki čijo v svojem glasilu nastopno:	13 milijone q); t u r š č i c e : 746 7 tniliio-
<V zadnjih tednih pojavljajoče se pa- "a 1	fevenr, Amerk.
tnje hmeliskih cen je napravilo hmeljar-	v Aziji m Afn« 14 mihjonov q).
Letošnja svetovna letina zaostaia 7A lan-
danje hmeljskih cen je napravilo hmelja:
je nervozne. V NOrnbergu in drugod so	.
hmeljarji oddajali hmelj za vsako ceno*® P"	kakovost, kakor f« količini _
jeli te dni, je zaključeno prvo leto <Ban-;Da so pa razmere na trgu zdrave ta, čvr-, - ■	^ .Pra-erVi!'U
karstva*, te velike gospodarske in edine ste, dokazuje dejjvtja cene pri taksnih :	^ova?kim žele-
finanena revije v dram. Tej zadnji števil-; okoliščinah niso se bolj padale. Pokazalo ..	AIo:n=ko mentan«ko družbo ! vezni odbor sklenil podati demisijo.
ki je bil priložen posebej tiskan pregled se je zopet, kako mrlo upoštevajo hme- _ -	nrodaie želera in železnih pro- Predsednik zbora jugoslov. sodnikov
vsebine, ia katerega je razviden bogat ijarji edino pravo smernico v hmeljski ®	I „.,:",
materijal, ki ga je uredništvo publiciralo ■ kupčiji, da se namreč pri stopnjevanem v tem letu. <liankarstvos je prinašalo od i povpraScvanjn mora stopnjevati tudi pro-
duktov sklfinieni dogovor se je
na več d m rili nod;9t|i. ?.e poleti se je ' zbor nogometnih sodnikov.
sezoni skoro gotovo ne bo vršil civilni v, tako zei0 manjkalo civilnemu pvebiva?-
,	j _	jn pgjgg. Se po 5 K plače na
dan. Po rečmesečnem vežbanju v Celju, sem prejel od g. dr. Lco Brunčka. sedanjega komisarja prisrezkem gavarstvu v Celju, obvestilo, da naša četa no odide, kot je bilo prvotno namenjeno, v Italijo, ampak na srbsko bojišče. Takoj drugi •dan, bilo je to konec meseca marca 1916, sem javi! svoj izstop iz čete prostovoljnih strelcev. Ker še nisem bil zaprisežen, so me brez vsake ovire takoj odpustili.
Da se tudi sicer nisem nikdar pregreši proti svojemu narodnemu prepričanju, naj navedem v nasJedrijem nekaj glavnih dogodkov iz svojega preteklega življenja.
Bi! sem že leta 1912. aktiven caraščaj-nik in pozneje Član pri »Celjskem Sokolu«. Sokolska vzgoja in šolska vzgoja na nižji slovenski gimnazij v Celju sta mi dali dovolmo podla-go za moj nacijonali-7,em. Ko 6em bil v oficirski šoli v MGrz-zuschlagu, »ne je poveljnik te šole po)<?» še nekaterih drugih tam se naha:ajoČih Slovencev, ki smo se zbirali okrog svojega M. Kosija, — ki se nahaja sedaj * službi pri splitski oblasti — označil kot »nezanesljivega« in s to konduito sem odšel na bojišče. Za časa objave »majniške deklaracij'-« sem nekoč na fronti nekaterim slovenskim vojakom razložil pomen te deklaracije in posledica je bil?, da so me že itak »nezanesljivega« nadlegovale vojaške oblas-i do prevrat.* s ponovnimi preiskavami, kar je bilo »eveda vzrok, da nisem napredoval v častniški čin. Priča tega zasledovanja je takratni moj četni
smuški tečaj, ter naj klubi v lastnem de-' lok rogu skrbe za izvežbanje novincev in
koliko sak
izposojeni par se določi odškodnina 30 Din za sezono. Plačljivo je v naprej.
V Mojstrani se gradi sankališče. Savez stopi v stik z občinskim odborom glede informacij. — Savez stopi v stik s štimsko upravo v Bohinju in Kranjski gori glede uporabljanja lovskih koč Šum-ske uprave na planinah.
Savezna skakalnica v Ljubljani se otvori s skakalno tekmo dne 6. januarja. Na tekmo se povabijo tudi inozemski skakači.
Prihodnja seja 15. t m. Tajništvo.
Turistovski klub Skala. V torek. 9. t. m. sc vrši v Narodni kavarni sestanek članov, posebno smučarjev, točno ob 20.
Jugoslovenski avtomobilski klub v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor 15. decembra t. L ob 5. uri popoldne v prostorih restavracije «Slon» v Ljubljani. — Odbor.
Odbor Subotiškega nogometnega podsaveza je podal demisijo. Upravni od bor je namreč kaznoval Somborski Amaterski kiub. Ta je vložil protest na JNS., ki je ukinil kazen, vsled česar je podsa-
razširil• dr. Pandakovič je razpustil sarajevski
naših priznanih strokovnjakov vseh treh plemen ia v vseh treh narečjih prispevke o bančnih, finančnih, valutnih, zakonodaj-
Avstrijska nogometna reprezentanca poveljnik, poročnik IL-!«k, Čeh, ld biva.
•/..•irska podjetja. Tudi Kran/ska industrijska dni?ixi ?e je priključila temu dogo-
isra 21. decembra v Barceloni proti reprezentanci Španije. Na povratku Avstrij cev iz Španije s vrši v Benetkah nogometna tekma med dunajsko in beneško reprezentanco.
sedaj v Pra^i. Daai sem se ob prevratu vrnil nazaj v domovino duševno iu telesno čisto izčrpan, nisem šel na počitek, ampak sem se takoj ob prihodu v Celje, javil v jugoslovensko armado, se edeleži!
. , . - . _ .	posrečilo pridobiti '/a. to konvencijo ne-•
nuianie, pri s!abscm prsvvrsserania	mora ' 1 . . , . . ' . .
'. •'.' y . . ....	.katera ruuiunska. iugoslovensi;a m mau
pa tudi ponujanje oslabeti.	1
Naravno je, da pivovarne sedaj čakajo.
nih, industrijskih, splošno gospodarskih, ko so za največjo potrebo krite. Nedvom-	vrSe	h prMni*jt
davčnih, socijalnih ta drugih vprašanjih.. no pa so bo v kratkem zopet pokazala po- i ^ ^^^ madžarske<ra riodjetia Ri- .....	. „
Zanimive in poučne so zlasti tudi ankete, treba po hmelju. Glede na dejstvo, da 1=, ma _ Maranver. ki so pa naletela na ve- Prvenstvo na Dunaju. Danes se vr- pod iunaSom Malgait-m P^e osvoboditve M jih je revija uvedla o nekaterih po-, velik del letošnjega pridelka zo prodan, j ,ike težkofe Gre pre(iv8em 7a porazde-j šijo na Dunaju izredno važne prvenstve- I Koroške, pomagal n;.to pri osvobojenja sebno važnih vprašanjih, kakor o depo-; se m bati, da bodo cene znatno p-dale,; Jitpv prodaSn5h področij na Balkanu, r,- ! nc tekme, in sicer Sportklub : Vienna, Maribora, nakar sem zopet odbitel na žitnih kapitalih, instituciji gospodarskega ; ce jih lo hmeljarji sami ne bodo kvarili :kat(Hm tel,d;ra:o tako češkoslovaška 1 Admira : Amateurji, \Vackcr : Hakoah iKoroško. kjer sem ostal do meseca, febrii-eveta, kmetijskem kreditu in prisilni po-; s tem, da bodo prehitro oddajali svoj pri-; no^jetjri in	-	- » - - !.
ravnavi izven konkurza.	i delek. Zaradi fesra £« eni.-rati v« i«?nh- . . — ' " '
Pri reviji je sodelovalo 70 znanili naših Ijajte živcev!
Javnih delavcev. Med temi omenjamo ekonomiste in finančnike: dr. Gustava Gregorina (Ljubljana), Ljubomira St. Ko-sierja (Zagreb), dr. M. M. Stojadinoviča (Beograd), dr. V. Bajkiča (Beograd), Ni-kolo Stanareviča (Beograd), Milana Kre-
šiča (Zagreb), Uroša Dučiča (Sarajevo), rYčic a. baik„ 10 >a inž. K Cntukoviča (Osijek), dr Lunačka, ^	2 ; ^
(Zagreb), dr. Deželica (Zagreb), pravni-!-	®
ke: dr. Hugona Werka (Zagreb), dr. Ra-1
ega še enkrat: Ne izguh-Hmeljarsko društvo v Žalen.
Tr?Tsa nero^Fa
Novosadska blagovna borza (6. de-
?mbra). Pšenica: baška. 12 vagonov 400 do 405; banatska, 30 vagonov 400.
vagonov 185; sremska,
3 vagoni 185; sremska v Zemumi, 9 va-
a montanska dnižba kakor Rima - Mnranver. S priklenitvijo | Rima - Muranver bi mos-le centraInoev-! ropske železarne nastopiti s trn "'eno pri j bodočih poga janjih glede ustanovitve ev. i ropskega kartela.«
Sokol I. Člaiu društva Sokola I., ki so inkasantu na potrdilo izjavili, da pri-
. tjt i. * /n ,. , T... gonov lRr>. Moka: banatska, »2«, 1 va-divoja Walterja (Zagreb) dr Vidana gQn 54Q. b, -ka ^ 1	4J. bsgka Jdejo članarino sami poravnat, se tem po
Blagojeviča (Beograd), dr. J. Pohtza (Za- . >7 1	3,-j5 otrobi: 1 vagon tom ponovno nap,t)-",i jo. da store to čim-
greb) predstavnike pnvrede: dr Vrbani-; 1?7 5 Ten(]euca mirr)3_	; prej in vsaj do 20. decembra t. 1. v
ca (Zagreb), Vladimira Arka (Zagreb),:	------'društveni pisarni na Taboru med urad-
Jstkolo Berkoviča (Sarajevo), S. D. Ale-! _ Položaj na našem žitnem tržišču ae nimi urami od i. do 7. popoldne. Tistega sandra (Zagreb), Oskarja Weiszmeyerja; ta todcn mnogo spremen'!. Poslov z 1 izmed članov, kl do navedenega dne svo-(Zagreb), Vaso Rističa (Sarajevo), Alojzi-. domačimi kupci je bilo nel.aj manj. kar ! je dolžnosti ne izpolni, bomo smatraJi za ja Tvkača (Ljubljana), dr. Frana Win-; posledica pomanfemja denarja. Ten- izstopivšega iz društva, discherja (Ljubljana), Kosto Mirosavljevi- denca v pšesiici je bila daljo čvrsta. Po-
.n \VAC. : ^udolfshuael. Te tekme solnrja. Ob jutroslovenski ofenzivi na Koro-važne zaradi tega, ker bodo določ;le pla- i skem 1. 1919. sem se priglasil prostovolj-cement v prvenstvu. Vienna bo najbrže j tk> v »celjsko legijo« in z njo preživel ta. premagala Sportklub, ki je sedaj na pred i kratne hude koroške boje. Bil sem ob pri-zadnjcin mestu. Včeraj je Simmering pre j liki našega napada na Črno po povebnifcu magal Slovana s 3 : 0.	jugoslovenskih čet na Koroškem, g. gene-
ralu Smiljaniču predlagan za zlato svetinjo za svoje ponašanje v koroških bojih.
Vsi navedeni podatki so za objektivno presojaočega človeka dovoljn: dokaz, da se nisem nikdar spozabil nad svojo narodnostjo in da nisem bil le po besedah naci-jonalist. ampak sem tveg:U tudi življenje za osvoboditev naše domovine. Moja vest mi ničesar ne očita, da sem član organi-j zacij. ki stoje na izrazito jugoslorenskem | programu in da ob umestnih prHkab dam
i tudi javno duška svojemu ingoslovenslre-! mu prepričanju. — Mejak Ervin, abs. iur.
Mafnovejši film
ča (Novi Sad) itd.
Revijo, ki je aktu>?!sia vprašanja našega gospodarskega življenja obravnavala s temeljitostjo T -'•-•- io doslej v strokovnih listih še ni.-;. -H, z mirno vestjo priporočamo vse;. • • cnloia. Na leto stane 150 Din. Al v ?e;ja se nahaja v Zagrejra, Marovska ' 30.
Evropska trgovinska
politika
Zadnja svetovna voina je, kakor vso prejšnje večje vojne, v veliki meri raz-
nudba ir. dovozi go bili majhni. Cena pšenici je poskočila daljo na 410 Din. Povpraševanje po finih vrstah moke je precejšnje. Tendenca turščiei se js ta teden nekoliko učvrstila zaradi večjega povpraševanje. Ceno: pšenica: baška, 75 do 76 i kilogramov, težka, 2 odst. primesi 405 do i 410 Din; srbijanska, 70 do 71 kg, 5 do ) 6 odst-, paritetno v Beogradu 350 do 360. dinariev: moka »Oss« 600 do 605 Din: rž, srbijanska, paritetno v Beogradu £95 . do 300 Din: turščica, baš';a in srems!-
SLUŽDENE ODJAVE JZSS. (Iz seje upravnega odbora z dne 4. t. m.) L ta;r.ik g. inž. Bartl jc vsled prezapc-
180 do 185 Din; oves, baški, rešetan, 280
do 285 Din, srbijanski 270 do 275 Dir.:
, ,	. , ...	fižol, beli. baški '480 do 440 Din, pisani, j
trgala gospodarske vezi, ki so prej spa-1 siavonski
• I j V	, .	v « . « '	nt-J do 2S5 Din.
jale države. Nahajamo se v dobi visokih j = PoSajar.ja za novo posetilo. Tz Beo-uSUtmh carn, nekakega neomerkanti- Lra^a ^Mo. da * finančni minister kakor n»P°leonskih vojnah. gtojadinovič stopil v pogajanja z an-memb in	Reškimi finančnimi krorf za rovo po-
do danes. Film b: vseboval obenem iz-slenosti odložil svoje mesto vsled česar vkčke iz najslavnejših dram vseh časov, se kooptira na njegovo mesto g. dr. Ber-! Le Miracle des loups (Cndež volkov), ce. Z ozirom na to se porazdeli tajni- j Po istoimenskem romanu Dupuya Mazu-ško delo na novo.	! da so Francozi i^tvariii iilm, o katc-
Club Alpine Francais naproša, da pre-I rem vsa kritika piše. da znači višek irar.-vzamc predsednik Saveza članstvo čast-! coske kinematografske umetnosti. Film neg3 komiteja za XIV. mednarodne smu-! je historičen in tvori nekak pendant nemške tekme 15. februarja 1925. na platoju ' škim «Nibc!jngom». Njegova snov je za-
Vreme
Po dolgem času smo dobili v preteklem tednu dež in to dežja obilo ter preeoilo. Hkrati je po dolgem času prvikrat zopet dospela velika depresih neposredno do
,.,„..	i nas — barometer Je več mesecev nI ka-
he razvoja gledališka od staresa veka pa i "JS	. ' fl,	n,m
zal tako nizko kot te oni — in nam na-
Film iz zgodovine gledališča. Nemci pripravljajo iilm, v katerem bi se nazorno prikazovale vse karakterističnejše epo-
so poleg gospodars1 razbite ekspertne organizacije deloma valutaričnega značaja, ker stremi
sojilo.
„„. . -	= Trgovinska pogodba z Greilo. Iz
b^f« 3 M U,ra-TO<n'£Sfnjeni PIa5ilne i Beograda poročajo, da se vrse priprave bilance - mno*o tezie ie dan«, 1-hk n.. 7a t^oHnska pogajanja z Grčijo.
mnogo težje je danes kriti pasivna salda s posojili — deloma pa posledica med vojno pod silo prilik nastalega močnega stremljenja: ne biti odvisen od tujih držav, zlasti za vojne.
primer
= Beograjski veliki sejem. Kakor javljajo iz Beograda, so zastopniki pripravljalnega odbora Beograjskega velikega j sejma, posetfli ministra za trgovino in in-_	dustrijo ter ga prosili za pomoč. Minister
Skoro vsa Evropa se je oprijela tega ^ obIfnbii podporo s strani vlade.
principa. Reparaeljska 26 odst. oddaja, kakor jo hočejo uvesti Francozi po angleškem vzgledu, je samo plašč za zaščitno earino. V tem tiči sploh velik del krize reparacijskega problema, ker Nemčija ne more drugače izpolniti svojih obveznosti kakor s toliko povečanim ek»-portom, ki se ga pa nasprotno dragi glede na svojo industrijo bojijo.
Istotako si hoče n. pr. Madžarska ustvariti nacijonalno industrijo in išče kreditov vsepovsod. V Rumuniji in na Poljskem ima zaščitna carina bolj valuiaričen značaj, medtem ko je v Jugoslaviji združeno oboje. Nemčija je itak prisiljena več eksporlirati kot importirati, poleg fesa hoče biti od tujine v vsakem oziru nsod-.vteuif
= Likvidacija industrijskega podjetja.
Suhomesnata i mlinska industrija, d. d. v Šidu bo na svoji izredni glavni skupščini 20. t. m. sklepala o likvidaciji. Podjetje mora likvidirati radi neuspevanjs.
ZaUIjuče!: poravnalnega postopanja proti subotišk! firmi Gabriel Klaua. Iz Subotice javljajo, da v zadevi poramrl-nega postopanja ni prišlo do sporazuma in da je radi tega postopanje ukinjeno. Baje bodo upniki zahtevali otvoritev konkurza.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brez' sprejem* do 20. t. m. ponudba sriede dobave kovaSkega nakovala. — Vršile ee bodo naslednje ofert.ilne licitacije: Dre 20. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Saraj&n glede do-
Revard (1536 m) pri Aixlcs-Bains, ki se j leta iz francoskega srednjega veka, de-vrši pod pokroviteljstvom francoskega i danjc se suče okrog bojev Lonisa XI. s vojnega ministra. Predsednik sprejme! Kariom Drznim. Kakor poudarjajo fran-članstvo.	: coski Usti, je peglavitna prednost tc^a
Zahtevam mednarodne drsalne uniic se ! filma ponianjkanje slehernega snahr— ugodi ter se zaenno s poslanimi podatki urgira sprejem.	,
Zagrebški podsavez jc izbral r.a svoji j če iotograiske tehnike, r.a vi^ku. \ehko glavni skupščini za pred-- dnika dr. Li- vrednost filma dokazuje tudi dejstvo, da povščaka, podpredsednikom dr. Paspa, 1 je .Čudež Volkov, prvi film, ki so ga I. tajnikom dr. Gostišo in II. tajnikom dr.1 predvajali v pariški operi, kamor dose-Ališa. Naslov za podsavez je Frankopan- j daj film ni imel vstopa, ska 3.
Na Blokah je pričel smuški klub zepet z delovanic-m.
Savez določi z? svo.' služben! list tudi beograjski ilustrovan! tednik «Sport» ter poziva vse članstvo, da se naroče tia list, ld bo stalno prinašal poročila o zimskih športih pri uas.
Odobre se sklepi drsalno-tehničnega odseka in to: Drsaina tekma za prvenstvo Jugoslavije se vrši 1. iebruarja, drsalna savezna telema seriorjev 2. februarja, mladinska tekma o Božiču. Mednarodna tekma se letos ne izvede.
S. K. Iliriji se odobre sledeče drsalne tekme: Za prehodno darilo dr. Fuchsa 18. januarja, za prehodno darilo S. K. Ilirfjc, dimska tekma 18. januarja, junt-orska tekma 18. januarja. Vse tekme se vrše na drsališču S. K. Ilirije. Kot savez-
klonila vse svoje dobrote: vlago, dež, veter in toplino.
Domala v vsej Evropi je nastopilo v preteklem t»"inu deževje: skoro je ni dežele. kier bi ne bilo deževalo. Prevladovalo je nov~od zelo toplo južno, a vlažno vreme. Temperatura je ostala ves teden za več stopinj nnd niilo ne le v južni Evropi, marveč 'udi v vsej srednji Evropi, da celo nad vsem južnim in osrednjim delom Rusije. Povsod je pihal južni aH južaoznnadni vet-r ter dovajal od juga topel zrak. Ves ta vremenski položaj je nižina, ki ga žal tolikokrat zasledimo v j ime! svoj izvor v silni deprealji to je ob-iristorlčaih "ilmih. Slike so. kolikor se ti- "idcju nizkega zračnega tlaka, k Je ležal
ves teden cad vsem severnim Atlantskim oceanom; velikanska depresija je segala še koncem tedna od srede Evrope pa tja do ameriške "bale, in vts vzhodni del oceana je imel viharni jugoznpad. a za-padni prav tako viharni severoziipad.
Istočasno pa se j« drža! hud mraz na skrajnem evropskem severu, v najsevernejši Rusiji in Skandinaviji, kjer je vladala temperatura 20 stopinj pod ničlo, da. ponekod je bile celo do 30 stopinj pod ničlo mraza. Ta težki, mrzli zrak pa je pričel prodirati proti jugu. dospel že v sredo do južne Švedske, v pet»ii pa ie do Krkonošev, Galicije in »railr.je Rusije, odkoder sili dalje proti juif«. «if-*1 proti Črnemu morja. Mi smo ostali doslej vstran od mrzleea .navala, i* vwtno pod gospostvom velike »t!ant»'«»	ki
nam je koncem tedna dala aovega "Je4j» ia nam obeta Se več slabega vremena.
Smrti v oči je naslov filma, ki ga baš snema'o v Parizu. Glavni igralec je Harry Plel.
Ktt-klnx-klan, ta strašna ameriška organizacija, se ne zadovoljuje več s tem, da neusmiljeno pazi na vsako dejanje ameriških državljanov, marveč se je počela vtikati celo v področje filma ter brezobzirno prepoveduje predvajanje takih filmov, ki se količkaj ne strinjajo z njihovimi osebnim: nazori. Tako ie tudi film Three VPceis (Trije tedni) po slovitem romanu angleške pisateljice Klinov Glvn padel v nemilost kuklukskla-novcev, in kinematografsko osobje v Hattiesburgu (Mississipi), kjer sc je film predvajal, se je moralo oborožiti <!o zob, da «s.c je ubranilo fanatičnih množfc, k! so hotele predstavo onemogočiti. Cisto po ameriško!
Dunajska vremenska cap»r«d ta Bede I jo Menjajoče se oblačenje bros posebnih padavin, topli zaptdai vetrovi. J
•JUTRO. ii 287
-f.
fl
=N«ttja 7. XII. IS
ALEKSANDER.-DU/^S
ZVESTOBA DOGROBA
(LA-DA/AE DE-A0N50R.EAU)
__17
„Vesel gospod, ki misli, da se da strahu zapovedovati! Jaz pa se bojim! Na pomoč! Strah me je! Na pomoč!,, smeje viče Chicot in se ploska po kolenih. „Na pomoč! Gori!"
„Dobro," pravi kralj, „če že drugače nočeš molčati, že vidim, da ti moram priznati vse. Torej poslušaj me." „Oj, oj," pravi Chicot in potegne svoj izredno dolgi meč. „Če izvem, za kaj1 prav za prav gre, je prav, če ne, pa tudi. Vsekakor pojdem potem spat Pripoveduj, pripoveduj, sinko moj! Torej kaj, ali te je povohal krokodil? Hudiča, vidiš, moj meč ima prav dobro konico in je oster, vsak teden rabim rezilo, da si prirezujem svoje rogove, in kakor veš, sem jaz precej trden rogač. Torej, povej, Henrik, ali je to bil krokodil?" Nato sede Chicot komodno v svoj naslanjač in nasloni meč na svoja bedra.
„Prošlo noč," jame pripovedovati Henrik, „sera zaspal." „0, jaz tudi, jaz tudi!" ga prekine dobrodušno Chicot. „Naenkrat sem začutil, da je nekaj hladno dehnilo čez moja lica." „Hm, to je bil najbrže tvoj veliki pes, ki se je dolgočasil ali pa je bil gladen in je prišel, da poliže dišečo mast s tvojega lica." »Prebudim se in začutim, kako se mi lasje pod krinko ježi jo strahu." „He, he, ti mi pa pripravljaš divno pripovedko o strahu!" zahe-heta se Chicot in nasloni brado na mečev ročaj. „Nato se je zgodilo sledeče," nadaljuje kralj s tihim, trepetajočim glasom, ves drhteč nervoznosti, in glas njegov je jedva prihajal na Chico-tova ušesa. „Zgodilo se je torej sledeče: Po sobi je močno odjeknil, neki glas s tako boljo, da me je zazeblo do kosti."
„Da, krokodilov glas," pravi Chicot. „SIišal sem že govoriti o tem. Krokodil je strašen, kadar oponaša glas dece. Toda pomiri se, sinko moj, če pride krokodil tudi nocoj, ga bova že zmogla skupaj!"
Henrik nadaljuje s tužnim glasom: „Ta glas pa mi je spregovoril: Jadni grešnik, je rekel..." „Huhu!" vikne Chicot, „jadr.i grešnik? Tako torej, torej ta glas ni bil krokodilov!" „Jadni grešnik," nadaljuje kralj svoje pripovedovanje, jaz sem glas tvojega gospoda in boga!" Chicot dvigne začudeno glavo, potem vstane, ostro pogleda kralja, nato zgane z rameni in zopet sede
ter nasloni znova brado na mečev ročaj. „Kako, božji glas?" vpraša. „Afc, Chicot, da, to ti je strašen glas!" „Je li to lep glas," vprašuje Chicot, „ali pa je sličen glasu trobente, ali gioma, kakor pravi nekje sveto pismo?" „Slušaš Ii me," nadaljuje kralj svoje pripovedovanje, „ali me poslušaš, stari okoreli grešnik, ali pa nameravaš nadaljevati s svojimi zločini in bedarijami?" „Ohoho," se zakroLota Chicot, „božji glas je pa zelo sličen ljudskemu glasu, ti, kralj moj, čuješ li, glasu tvojega ljudstva!" „Nato je sledilo tisoč drugih očitkov, in zagotavljam te, drug je bil hujši od drugega."
„SIušaj, sinko," vprašuje Chicot dobre volje, „sedaj pa povej, kaj ti je glas še povedal, da vidim, ali je dobro informiran!"
„Brezbožnik!" krikne kralj, „če boš tako dvomil v božjo vsevednost, te dam kaznovati!"
„Nič ne sumim in ne dvomim, dragi," pravi Chicot pomirljivo, ali r.e razumem, kako da je božji glas čakal na današnji dan, da ti pove vse te tvoje grehe, in zakaj je bil potrpežljiv do sedaj! Ti si se torej strašno prestrašil, sinko moj?"
„0, zelo!" „lmel si razloga!" doda Chicot resno „Znoj se mi je pocedil s senc, in kar mozeg mi je zmrzni v kosteh." „Kakor
rBoga mi, da!" vikne Chicot „No, reci mi torej kot prijatelj, kaj naj storim nocoj?" „Leži spat, sinko moj!" „Da ako pa..." »Tu ni nikakšnega pa..." „Pa vendar..." „Misliš ii, da se glaa božji ne bo upal oglasiti, če ostaneš na nogah in bdiš? Kralj je nad drugimi samo za višino krone, veruj prav nič več, in kadar je gologlav, tudi te razlike ni več! Včasih pa celo..." „ Dobro, dobro, ali 03taneš?" „Seveda ostanem." „Potem pojdem spat" Kralj pomirjeno zavzdihne in se odpravi proti postelji Poprej pa je drhte še pregledal vse kote po sobi, pri čemer ga je Chicot smehljaje opazoval. Ko je kralj v postelji, pravi Chicot: „Dobro, sedaj je vrsta na meni." Nato se zlekne v naslanjač ia namesti pod sebe vrsto blazin in odej. Potem še vpraša: „No, kako vam je, sire?" „Meni ni neugodno sedaj, a kako je tebi?44 „Prav dobro, hm. Lahko noč, Henrik!" „Lahko noč, Chicot ali ne zaspi!" „Hudtfa, po možnosti se bom upiral!" pravi Chicot in zazdeha kakor tiger. Oba zamižita krali se dela, kakor da hoče zaspati, morda je zares želel, ali mu ni bilo mogoče. Chicot pa zares ičdremlje in kmalu melodično zasmrči, kakor solidna drvarska žaga.
IX.
pri Jeremiji, čisto naravno! Tako mi plemiške časti, niti jaz ne-
vem, kaj bi bil storil na tvojem mestu! A ti si takrat poklical na KAKO SEJE GLAS B02JT ZMOTIL IN GOVORIL
pomoč! Prišli so in dobrega boga niso našli, saj je bilo sinoči nekako tako, je li?"
„Da, Chicot. Nato sem dal pozvati svojega spovednika. Pre-
CHICOTU, MISLEC, DA GOVORI KRALJU. Kakšnih deset minut ostaneta kralj in Chicot nepremična,
, .. , . . . , ,	. j , , , ... . , tiha. razen smrčanja seveda. Naenkrat se kralj z naglo kretnjo knzal seje m m. rekel, na, delam pokoro, kajti bog me j«jdvigne m sede na ^osleljo. S to kretnjo in njenim naglim šumom
aznova •	. . ,1 prebujen odpre tudi Chicot oči. Oba se spogledata plamtečih oči.
„Prav dobro! Pokoriti	se, je vedno dobro. Ali kai ie rekel , • - , . nu i a a v • ■ •>« x
"	' ' 11 kralj v neizrečenem strahu, Chicot radoveden. „Kaj je?" vpraša
spovednik o prikrzni ali bolje, o glasu?"
„Rekel je, da je to delo previdnosti. Da je to čudež, in da gjj* * ^i^r«^^	brlcuv r'S
moram ,az misliti na spas države, zato sem jezuitom davi poklonil z!atcgaJsatirai m takoj nato in tretja.	pravi chicot,
„hudiča, kako močan dah!" Jedva pa je Chicot spregovoril zadnjo besedo, je že ugasnila tudi svetiljka in roba je ostala razsvetljena samo z zadnjo žerjavico, ki je žarela iz kamina. „Pazimo!" pravi Chicot polglasno in se dvigne s sedeža. „Seda j spregovori," za-klepete kralj liho, „sedjj bo spregovoril!" „No, pa poslušaj!" pravi Chicot ravnodušno. Isti hip se zares začuje glas, ki je nekoliko hripav. včasih pa zavije v diskant. in prihaja iz kota nad posteljo: „Okorcli gre-nik, ali si tukaj?" ,,Tukaj sem. Gospod moj!" odgovarja Henrik, ali zobje mu kar slišno krepko šklepetajo. „1 lo, ta glas. ki bi moral priti z neba, je nekam močno hripav!" pravi Chicot tiho ,,To ;e re* grozno." „Ali me čuješ?" vpiašuje glas.
„Cujem, Gospod, in t>osiuo.;ui »kiušen pred Tvojim srdom!4* odgovarja pokorno Henrik in leži sključeno na postelji
„Misliš li, da si storil mojo voljo, ko si izvrševal vse one današnje gluposti, ne da bi se bilo tvoje srce zares spreobrnilo?"
stotisoč I iver!"
„Sijajno!"
„ln svojo kožo in kožo svojih plemičev sem nabrisal z bičanjem, da se klobase puztiajo kar križem."
„Izvrstno! No, nadaljuj!"
„Da, dalje! Sedaj ne govorim, Chicot moj, s porogljivcem, s šaljivcein, ampak z razboritim možem. Kaj sedaj?"
,.0, sire," pravi Chicot resno, „jaz pa le mislim, da vas je tlačila mora in da se vam j vs skupaj sanjalo, dragi sinko
samo sanjalo.
..Zakaj mi ne veruješ, Chicot? Saj je vendar pisano, da lahko Gospod govori s kralji, kadar hoče, da oni na zemlji izvedejo veliko premembo!"
„Da, da, on že govori ž njimi, to je resnica, ali vedno le tako tiho, da ga ne slišijo ali ne razumejo!"
„Hm. Ali zdaj vsaj razumeš, zakaj sem ti rekel, da ostani tukaj ?"
v nedeljo 7. in ponedeljek 8. t. m. v vseh poslovnih prostorih
modne trgovine
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg št. 19. t>y.yj»

ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo is4s-» Kolin sko cikorljo.


..VINARIA
dBlnišfca družba vino:rauni!soii v Ptuju
priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izbornih
haložiilh in Ijutomsrsbiti vin
po zelo ugodnih cenah. 2038/a
za ieio
nudi
samo preprodajalcem
C1 E. GlE. trans atlanti q ue
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, Samo 6 dni čex morje
Havre HBwyorks Srednja in Jažna Amerika
01» /no zastopstvo 3» Jugoslavijo Blavanska banka d. ti. v čas/j*bu
Voza« listke is toiaderna
pojasnila daie
Ivan Kraker
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41
108<?»
=	tjanški —
= premog ■
| vseh vrst in vsako množino, v ' čisto opranem stanju nudi, za t%j kojsnjo dobavo
Prodajni nrad šentjanšfcega premogorol!« A N D. «J A K I L
____Ljubljana, Krekov trg 10 1018-1|
Poselite trgovino B. Veselinovič i Komp.
Maribor, Gosposka ulica 26. fino.
Ima veliko lzbero srajc, ovratuikor, *Bak"tr.-.tn,h in gavic, klobukov, r-i r irunt	penla, ml ta - trikotaže, stiienib salo* in bltia tir kr.tat Fin«"
tranooske parfumerije: C'oty, Hu. igaii, Gyl>». Uotot, Zt-rmaiulre, 1'iiir, >;iimn. iioyer. Oolct. iuiliii-ka vo<ia 4?ll m Maiiia rim fiua mila. pu er, kaiodeime, odul iu druge vrsie. Lluhra roli.i in solidne r.i> iaue cene O! okUir.i t. 1 je uveden no» princip: Mal aaelužek — velik obrat!
Odvetnik
dr. Igo Jane
rtaznan.a	6648-a
da je otvoi il dne 2. decembra t I. svojo pisarno v Kranju jjj v hiši Stev 18 (pri Piemontezarju).
BB6PBMBBBWBM—i
Biinnniiiii
.TTTTTTTTTTTTT*111TfTTT'
22HHHJ2EII
rr rrrj rr r rrrrrrT»
| Veliko zalogo blaga najdete g za moške io ženske obieke l\
B
§ |
K
lans
d. d. n Ljuliliani
▼ občno znani trgovini
R. MIKLAUC
Ljubljana
'i Lingarjeva ulica - Pred škofijo \\
(zraven knezoškofijske palače). |
Zanesljivo poštena in prijazna postrežba, ci
Tvrdka prodaja samo v tej faiSi v lastnih
prostorib.	6142/» p
>	M
TTTTTTiiniiiiiiiiiMnniiiimmnitmHimii;:;mmn«
„ANCICA"
ta'ionica kovina. Ijevaonica fosfornih broncl, Zlit ih ^k tvorn ca armatura, okova i metalne robe
viasnik: DHAGUTIN SCHKEIBER
Poslov.: Boškoiičsra 34 ZAGRC3
3131
Tvo; siej: Ni Kuali
DRVA
trboveljski
premog
H. Petrič
LJUBLJANA
Oospoavetaka o. 8.
Telefou 813.
proizvodi ialicnics:
E,.tie kovine 2a leraje (LaTi-rmetale) marka „Atla»" i ..Jailran". Olovo u blokovima i
iipkama Metali za linotipiju i
tu;are Fosforni bakar Manganov baVar Kositir ia spajanje (L«t-zinn)
Slaglot, krupni i sitni Aluminij u bloivovima Antimon u blokov.ma Fosforna bronca Manganova bronca kao i sve kovine u lažnim oblicitna Cink (tutijal a ploianz i i komadi ma.	I
proizvodi Ijevaonice: [ proizvodi tvornice
(iztadjena roba):
Sinke iz crveae kovine
(Rotgussj Sipke iz bronce Fosforna bronca B tipkama
Puikice (Buchsen) Iz btonce, lo.iorae brou-ce itd. Ležaji (Lagerschalen) Deltameta l eusto I no-
magen« preiaa Mjedene Sipke, vuCene Bronca za brodove, au-tomobiie 1 aeroplane Ma iganova broncauiip-
kana i puikiczma Svi odl jevei iz avakeg ,-nelaia pre na uzorku, aede.a tli orleža.
Ancaiurs ta veda, par«
i plin
Hidranti I vatrogasne ar-
matuie M.edeni ntezl, baidarenl i nebaidareai
Mjedeni i metalni Sarafl * maticom i bez matice Miedeai okovi za grad-i nje
! Mjedeni mužari Fjsonsko-tokarskl proizvodi Mjedene i bakrene djevl Ključev! iz aluminija Nalpisne ploče iz cinka za ulice, kuče, oblam« medge itd.
Kupuje sve stare kovine I otpatke uz najviše cijenel
Razglas. -
Županstvo občine Bled razpUoje
oddajo restavracije
v Zdraviliškem domu na Bleda za dobo treh let 1925., 1927.
VBi pogon k doke med ural .imi urami v oMinskeaa uradu ua hkmiu.
Pontidlie j« tloži i najkasneje do 31. decembra 1921. pri uaauovmit ai ur udu.
Županstvo obline Bled
due £1. uoTsnbra lazi.
it tjIarcHre, puli ca penile«, iimo. afrik ia evilh za iimniee, piatao za prtife in rte drugo posteljno nerilo, ottje iirant in flsr.«lut«, prepiof«, za store, pooteliiie io ksfae fmrn ture, aamiso« prt«, predaja * T«likaaski iahaci io iaiorito niskih cenah rel«-»goTioa S. Stermaokl, Ce Je, it. SSL 11» 'troraai cmPi zasmeji Trgovci dobe H(toa ene
»Dobro rečeno!" pritrdi Chicot. „0, sijajno je pogodil!"
Kraljeve roke so se kar udarile druga ob drugo, ko jih je hotel skleniti. Tako se je bal. Chicot se mu približa, odrine ga ljubeznivo in narahlo iz postelje in leže sam na njegovo mesto, ter pravi kralju stha: „Sedaj sedi tja na moj stolec in pusti, da poslušam jaz namesto tebe l"
Chicot leže na mesto kralja, da se razgovarja z dobrim bogom.
Kralj debelo pogleda. Začne se mu zdeti, kaj bi vse to moglo pomeniti. „Ti ne odgovarjaš?" nadaljuje strogo glas. „To je dokaz, da si povsem okorel trdovraten grešnik."
„0, milost, milost, Gospod moj!" pravi Chicoi in govori skozi nos, prav enako kakor kralj. Potem pa zašepeta Henriku: „To je pa zares čudno, razumeš li, Henriče, da dobri bog še ni spoznal Chicota?"
„Sto gromov!" se vzpne kralj. „Kaj naj bi pa to pomenilo"
,.Le počakaj, slišal boš še sto drugih reči!"
»Nesrečnež!" spregovori glas. „Da. Gospod, resnično sem jaz okorel grešnik, zakrknjen in strahovit!"
»Priznaj torej svoje zločine in pokori se zanje!"
„Priznavam, da sem izdal svojega bratranca Condča in da sem zapeljal njegovo ženo. Kesam se radi tega!"
„Kaj to brbljaš," zašepeta kralj. „Saj to že zdavnaj ni več res!" „6, zares," zašepeta Chicot v odgovor, preidimo na nekaj drugega!" „Govori!" ga opomni glas.
»Priznavam," nadaljuje lažni Henrik, „da sem bil na Poljskem velik tat, ko so me izbrali za svojega kralja, pa sem jih
pustil lepe noči na cedilu in pobegnil, a s seboj sem odnesel njihove kronske dragulje in državno blagajno. Tudi tega se kesam-'
»Prokleti bedak!" jezno zakreha kralj na svojem stolcu. „NTa kaj me spominjaš! Saj je tudi to že zdavnaj pozabljeno!"
»Moram ga še dalje varati," odgovarja Chicot stiha. »Čakaj, še boš slišal kaj sličnega, pusti lepo, da nadaljujem."
»Govori!" začuje se zopet glas.
»Priznavam," nadaljuje Chicot glasno, „da sem ugrabil prestol svojemu bratu Alengonu, kateremu je prestol po pravu pripadal, ker sem se jaz prestola formalno odrekel takrat, ko sem bil izbran za kralja na Poljskem in ko sem tjakaj odhajal. Tudi za to se kesam!"
»Tepec!" se oglasi kralj tiho.
»To še vedno ni vse!" strogo ukazuje glas.
»Priznavam, da sem v sporazumu s svojo dobro majko Katarino de Medicis pregnal iz Francije svojega svaka, kralja Navarskega, potem ko sem dal ubiti vse njegove prijatelej, in ravno tako vse ljubimce svoje sestre, kraljice Margarete, njegove žene. Tudi radi tega se kesam!"
»Lopov! Kaj tu naštevaš!" godrnja kralj in besno daje neupoštevana znamenja z roko.
»Ne, sire," mu odgovarja Chicot pomirljivo, „ne skušajte prevarati boga s tem, da mu prikrivate, kar je vendar r&3 in kar sam bolje ve, kot vi sami!"
»No, povej, še kaj drugega, ne samo svoje politične zločine!" strogo zahteva glas z višave.
»Oh," odgovarja Chicot, „naj povem še svoje grehe proti naravi ?"
»Da!" se glasi ukaz.
„0, Gospod moj, jaz sera mehkužen, velik babjek, pa tudi sicer udan vsem strastem, počasen, hinavski, mehkužnež in lopov."
»To je točno!" odgovori glas.
»Grdo sem ravnal z ženami, najbolj pa z mojo tako dobro ženo!"
„Svojo ženo mora vsakdo ceniti bolj kot samega sebe in bolj kot katerokoli drugo reč na svetu!" nadaljuje glas podučevalno in sedaj v visoki legi
„0," klikne Chicot kakor kupček nesreče, »potem sem pa sila mnogo zagreši!."
»Tudi druge si zavajal na greh s tem, da si iim dajal slab vzgled!"
»To je istina, to je popolna istina!"
»Ubogega Saint l uca si skoraj upropastil. Ako nočeš biti i proklet, moraš ga že jutri zarana vrniti njegovi rodbini."
»Glej no," pravi Chicot stiha kralju, „zdi se mi, da je glas nekoliko v sorodu z rodbino Cosse-Brissac!"
»Imenovati ga moraš dalje vojvodom, in njegovo ženo za vojvodinjo, da oba odškoduješ za dneve prcranega vdovstva!"
»Pa ako ne bom hotel poslušati tega nasveta?" vpraša Chicot glasno, prvikrat z znaki nekega odpora.
»Ako ne boš sledil tej zahtevi," pravi glas in se strašno po-jača, da kar grmi, „se boš večno kuhal v velikem kotlu, v katerem te čakajo Nebukadnezar, Sardanapal in kardinal Retz."
Henrik III. zavzdihne. Pri tej pretnji ga je strah zopet spopadel.
»Kuge mu," pravi Chicct, »kaj ne razbereš, kako se nebesa zanimajo za Saint Luca? Saj bi skoraj moral misliti, da je dobri bog v njegovem rokavu!"
Toda Henrik ni maral za njegove šale. Kar valjal se je pred stolom in začel tožiti: »Izgubljen sem! Izgubljen sem! Ta glas od zgoraj me ubija!"
»To sploh ni glas od zgoraj!" pojasnjuje Chicot! »Šieva, tak poglej vsaj ali pa nastavi svoja dolga ušesa! To je kvečjemu glas od strani!"
»Kako to, glas od strani?" vpraša Henrik.
„Pa saj slišiš, sinko moj, od kod prihaja ta glas! Henriče, dobri bog se je nastanil v sosednji sobi, pri Saint Lucu! Najbrže potuje dobri bog po Franciji nepoznan, kakor kralj Karel V."
»Brezbožnež! Bogokletnik!"
»To je častno za tebe, Henriče, in jaz ti čestitam, ali vseeno moram priznati, da si zelo hladen vočigled časti, katero ti izkazujejo nebesa. Glej no, dobri bog se nahaja v samem Louvru, samo tenka stena vaju deli, in ti, da ga nič lepo ne sprejmeš v goste? Valois, sedaj te več ne spoznam! Ti nisi niti uljuden!"
V kotu kamina zagori nova žerjavica, ki z rdečim pramenom razjasni baš Chicotovo lice, tako veselo in porogljivo, da se kralj kar zavzame. »Kako, Chicot, ti imaš še srca, da se rogaš..." »Da, da, kaj pa naj storim drugega? Tudi ti se boš sedaj takoj pričel krohotati, ali pa te naj vzame vrag, saj nisi baba! Ne bodi šleva in stori, kar ti pravim!"
»Da pogledam . . ."
„Da, da pogeldaš, ali se dobri bog zares nahaja v Saint Lucovi sobi!"
»Kaj pa, če bo glas med tem zopet spregovoril?"
»Saj sem jaz tukaj, da mu odgovorim! Celo dobro je, da nadaljujem svoj razgovor v Tvojem imenu, ker bo oni glas, ki sedaj misli, da govori z menoj, ostal v tem svojem uverenju. Ta božanski glas je prav lahko — veren in naju zamenjuje. Za vsevednost je to nekoliko nerodno! Glej, že cele četrt ure krič tn, in dobri bog še vedno ne ve, da ne govori s teboj, ampak z menoj H
PfiliiflaiilaiiliSl sli Miš!
Perilo za dame in gospode; kavne garniture z ročnim vezenjem in ajour:
namizne garniture, kompletne za 12 oseb; prte in prtiče, žeune rute; brisalke (platnene), frotirke; šifon za perilo po metrih; platno in tkanino za rjuhe; ^68 a kompletne opreme za neveste dobite najceneje v trgovini perila
eOABP „ Ljubljana, i O«(iUp Šelenburgova ul. St. 5.
1 Božično ¥8581je za Gelje
■hI
Isj preskrbi ietos vsem, ki hočejo za mal denar f'4 svojcem nakupiti daril, ua jrazuovrstuejsih " igrač za ileco io okusnih daril za gospode jj iu damo.	69.i3/a t;i
IS
M. Josek, galanterijska trgovina
CELJE, Glavni trg; 2.
Ažurira in entla
volno v vseh barvah 1903/a
Toni Jager-Černe
Ljubljana, Dvorni trg št. t.
—

Aleksandrova cesta 12.
2001/»
| Vijaki za les vsake vrste in vsake " velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija.

JERMElfllL IZDELUJE IN DOBAVLJA TAKOJ!
IVAN ZAKOTNI K
Telefon it 379 mestni tesarski mojster Telefon St. 37'j
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. L d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Pa^na ža 'a.	.	Tovarna furn?r'a.

«002»
Najieftinife Izvorno vrelo za
ARMATURE, SISALJKE HIDRANTE i ŠTRCALJKE
Svc vrsKod. Teudloff - Koncerti
Jugoslaven. d. d. za premet armatura, sisal ka I strojeva ZAGREB, Paromllnska e. 1 (Paromtln) PoŠt. pretlnac 270
1860-a 6
EVGEN LOVŠIN IN KOV]
LJUBLJANA, Miklotifteva ulica 6tev. 15.
Telefon tt 727.	Brzojavl i Rude
Zagreb i Preradavičeva oliea it. 23. • Teleta 2«-S0. Beograd« Jovan 1. Markovic, Karadjordjera ulica, palala „Brislol". Teleioi št. 688.
Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žveplenokisla glina, katran itd.
Kupujemo po najviSlih cenah t stari bak«r. stari svinec, remelted-' i	cink, kovinaste ostanke itd. ■
Zimske snknje
v vseh modernih oblikah iz češkega in angleškega blaga priporoča po jako zmernih cenah
A. KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica št. 7.

t
® * «
i
<i> *
\i>
»v
<i> «n
tO
JZ
£	ss s« >£
f Umetniški atelje za narodne in moderne vezenine
f Bozene Kopačeve v Kranju
I
nudi bogato izhero orig umeto. predtiskarij po narodnih in mo- % dernih motivih v vseh pripadajočih tehnikah. Kompletne garniture V | iz finega domačega in češkega platna. Ročno slikanje na svili in baržunu. Monograme vseh vrst Vezenje perila za neveste itd. ^
Domače podjetje! BrEzkonborenčne cbdb! CenHii zastonj!
K«(cc<t<(c««««««(c««{<0»»»»»»>»;»»a:»»»»>g
Za lE£i!	. Miklavža J so 1 ziakoiri E
S	
KSMS1	
	najprikladnejše
Gosposvetska	in najcenejše Marijin trg
cesta št. 7.	darilo "
	
Zelo ugoden uakap modrocev, divanov, otonian, klubskih garnitur
in vso') t to stroko spadajočib izdelkov oudi solidno izdelano in najceueje trrilka
Peter Kobal, tvornica tapetniških izdelkov, Eranf (Slovenija).
Pri rečii i naročilih k ikor sa hotele, reatairacije, muarje itd. še znaten popust-Pozor, ženini in neveste!	soosa Zab.tvajte cenike!
mm
U SilfALNI STROJ! so na vsem svetu
poznani kot najboljši :=:=
Sinser Šivalni stroji, Bourne & Co.( New York
709/»
Prodaja na otroke
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruiičeva ul. 5
«JUTRU» A. &>(
t«
=NeaeIja T. ail
Kulturni pregled
k
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Nedclin, 7. cb 3. pop. pri znižanih conah: »Firma P. B.» Izv. Ob 8.: »Veronika Desemška*. Izv. Pondeljek. S. ob 3. pop.: »Mogočni prstni:«. Mladinska predstava Izv. Ob S.: »Sumljiva oseba». Izv. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: »Moč tcme». E. Četrtek, 11.: »Paglavka.. F. Petek, 12.: »Veronika Deseniška . C. Sobota, 13.: »Sumljiva oseba.* B. Nedelja, 14. ob 3. pop.: »Mogočni prstan® Mladinska predstava. Izv. Ob 8. zvečer: »Danes bomo tiči*. Izv.
Ljubljanska ooera.
Nedelja, 7. oh 3. pop. »Gorenjski slav-č'ek». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8. ob 3. pop.: »Risoletto».
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: »Netopir*. D. Četrtek, 11.: »Lopudska sirotica*. Premijera. A. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: »Rigoietto*. E. Nedelja, 14. ob 3. pop.: «CavaIleria rusti-cana*. «V vodnjaku*. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Mariborsko gledališče. Nedelja, 7. ob 15.: »Liliom*. Ob 19.30: »Carmen*. Gostuje g. Camarotta v vlogi Don J ose. C. Pondeljek, 8. ob 15.: »Peterčkove poslednje san.ie*. (Mladinska predstava.) Ob 19.30 «Apo!onov hram*. E. Torek, 9.: »Carmen*. Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. A.
Zanimivo gostovanje v mariborskem gledališču. Pr: nedeljski in pri torkovi predstavi »Carmen« bo gostoval v operi odlični in zaslužni operni tenorist g. Cam-merotta. Dasi že 64 letni starček, je g. Cammerotta glasovno še vedno svež in v
igri prepričljiv. Nedavno je gostoval v Zagrebu in Beogradu z lepim uspehom. Glasbene kritike so ga zelo simpatično pozdravile. Pri nas bo pel Oon Jos§ja.
,;Lj uh).janski Zvon"
za mcscc november 1924.
Novembcrski zvezek letošnjega »Ljubljanskega Zvona* objavlja na uvodnem mestu razpravo dr. Vojeslava Moleta »Vzhod in Zapad v zgodnji antiki*. Pisatelj obravnava v eseju vprašanje, kaj pomenita v antiki Vzhod in Zapad ter tolmači kot antični Orient vse one kulturne oblikovine, ki so nastale v dolinah reke Nila, Evfrata in Tigrisa in one na terenu Irana, Male Azije in Sirije. Nasprotno pripada Zapadu vse ono, kar se je razvilo na otokih Egejskega morja, na grški cclini ter severno od teh krajev. Nadalje pojasnjuje avtor bistvene črte antičnega Orienta. Razprava se zaključi šele v decctnberski številki.
Juš Kozak nadaljuje roman *Šentpe-ter» in sicer jc topot na vrsti poglavje »Ubijajoči rod*. Mladi pesnik Tine Debe-Ijak priobčuje četvero Ijubavnih motivov: Vodomet, 'Žalostna, Kresna in Serenada na pet. Univ. prof. dr. Ivan Prijatelj piše dalje «Vlogo omladine v prvem obdobju mladoslovenskega pokreta», kjer govori o akad. društvu »Sloveniji*, »Slovenski Matici*, »Prešernovi slavnosti*, »Napre-iu*, «Zvonu» in podobnih stvareh. Janko Glaser je prispeval listič iz spominske knjige «Na pot*. Gustav Strniša pa pesem oTrsjc*. Vladimir Levstik zaključuje svojo satirično povest .-Rdeči Volk in Alinehaha», Pavel Karlin objavlja »Pesem*, dr. Ante Debeljak razvija pred bralcem slike iz hispuno-ameriške književnosti.
Književna poročila prinašajo konec K. Dobidove ocene dr. Steletovega «Orisj zgodovine umetnosti pri SlovencihA. D. recenzira Pastuškinovo povest »Križev pot Petra KupljenikaMiran Jarc poroča o Fr. Bevkovi knjigi «Rablju, Pa-
vel Karlin pa referira o istega plsaieljs povesti *TatičArbiter opozarja podeželske odre na LIpovčevo enodejar.ko «Spodobni ljudje», Mirko Pretnar omenja Vukasovičevo zbirko proze -Moj ga-vran*. — Kronika se bavi s Smetanovo razstavo v Pragi, prof. Ivan Koštlal pa objavlja »Prispevek k poglavju o Jurčičevih literarnih predlogah.*
»Ljubljanski Zvon* izhaja dvanajstkrat na leto v mesečnih zvezkih, stane celoletno 120 Din in se naroča pri »Tiskovni zadrugi* v Ljubliani, Prešernova ul. 54.
Hindemith v Ljubljani. V koncertnem življenju srednje Evrope je kot komorna enota brez dvoma na najboljšem glasu godalni kvartet, ki se zove »Amar-Hindemith«. Amar po svojem prvaku, L vijolinistu in Hindemith, po slavnem nemškem modernem skladatelju Pavlu Hin-demithu, ki uživa med sodobnimi nemškimi komponisti velik ugled. Godalni kvartet je v resnici že svetovno znan, saj nastopa med drugim na vseh glasbenih festivalih, ki se vršijo zadnjo dve leti v raznih muzikalnih centrih. Čc pomeni za druga večja mesta Hindemithov koncert muzikalen dogodek, je njegov koncert v Ljubljani tem pomembnejši dogodek, ker Ljubljana ni ravno pogostokrat obiskana po svetovnih umetnikih. Spored ljubljanskega koncerta, ki se vrši 10. t. rn. je izredno zanimiv in se vse točke, razveti ene, prvikrat izvajajo v Ljubljani. 3406
O slovenskih kulturnih avtoritetah govorita gg. Onič in Premrti na predavanju, ki ga priredi društvo filozofsko fakultete v Ljubljani, v zbornični dvorani univerze, v pondeljek ob 10. uri. Vstop vsakomur .prost.	3470
Beograjska filharmonija otvori svoje javno produkcije v letošnji sezoni v pondeljek, dne 8. decembra. Nastop se vrši v beograjskem Nar. gledališču, ca programu pa so: Wagner, d'Indy, Grieg in Zando-nai. Dirigiral bo ravnatelj opere gospod Hristič.
Iz zagrebšesja gledališča. V soboto zvečer se je izvajala *Tosca« z go. Ziko-vo, Šimencem in Primožičem v glavnih vlogah. — V pondeljek se poje Cajkov-skega ?Pikova dama«, drama pa ima na
I3UDERJU Vsakemu, ki ljubi svoje zdravje
Z—	se priporočajo
" O«
ilnajfinejših indijskih in ki- RriflrltlO."
tajskih čajev z znamko jj»MUUU<» •
v čajne mešanice
^^Sjp^^	itidijskiTinTi™"	—■■
.	Priporoča se za zjutraj in popoldne indijske, 2* zvečer
- ^ *	kitajske mešanice.	6681»
T RADE MARK =
= Dobiti jih je v vsaki trgovini, i
sporedu poleg Shawovcga »Hudičevega vajenca« BaJzacovo komedijo »Merca- i det«.
Shakespearov cKralj Lear» v Splita. V četrtek 4. t. m. se je vrnila v splitskem gledališču premijera veličastne Shakespearove tragedije 'Kralj Lear» v režiji g. Nikole Jovanoviča.
Razstava mladega dalmatinskega kiparja. Koncem prošlega meseca je prvič razstavil svoja dela v rodnem mestu Sta-rigrad na otoku Hvaru mladi dalmatinski kipar Juraj Salamunid. Kritika se je o razstavi izjavila zelo laskavo. Salamu-ničevi rojaki «o pokupili večji del razstavljenih kipov in plastik ter s tem omogočili svojemu talentiranemu kiparju nadaljevanje 51 udi j v Parizu.
Srbska »Lada« v Skoplju. Udruženje j srbskih obrazujočih umetnikov »Ladac j praznuje letos 20-letnico svojega obstan- I ka. V znamenju tega jubileja e društvo I priredilo v Beogradu razstavo svojih čir.- ■ nov. Javnost jc prireditev omalovaževala I in sedaj se razstava prenese v Skoplje, j kjer se bo vršilo tudi nekoliko predavanj iz zgodovine srbsko umetnosti. — Vlada je kupila na razstavi »Ladai 8 slik in en kip za skupno vsoto 33 tisoč dinarjev.
Violinist Vlado Količ v ivashineton-ski Beli hiši. Mladi hrvatski violinski viriuoz Vlado Količ, ki je zadnje čase z velikim uspehom nastopal v Ameriki, je sedaj povabljen, da svira tekom meseca decembra v wasiimgton«ki Beli hiši pred ameriškim prezideiitom Coolidgeom. Ko-
lič si ie izbral za to redko priliko neki
Mozartov koncert, lia'«regu bo absoltiral s spremstvom spintl: iz l?. »toietja. Količ svira na 70si i; katere je avojias uporabljal Mozart v Pragi.
Dnnaj-ka lilhannonija je zadnje Saše gostovala dvakrat, zaporedoma v Pragi pod taktirko dirigenti Fr. Scbalka. Ka programu je imela Goldmarkovo uverturo <Sakuntala», Brahmsovo < Čet rt o simfonijo ter Sukovo <Leonoro* Ln glasbeno vizijo cPraga*.
«Hanilct» moskovskih Hadojeitvem-kov. Moskovski <Hudoie*tvoci tcatrv ja pred dnevi igral prvič Shakespearovega cHamleta*. Insceuadja jo biLa glasom poročil zelo originalna in moderno pojmovanje drame je izzvalo v moskovskih umetniških krogih velikansko :usvriu£euje. Naslovna vloga jo biia. poverjena mlademu moskovskemu MrrrJcu Cchovu, katerega imenuje ruska kritika največjo nad o svoje gledališke umeluosii. Sovjetska, vlada ie povodom tega dogodka podelila mlademu umetniku naslov tzaslužnega igralca republike*. To čast morejo doseči samo umetniki, ki lahko pokažejo na izredno plodno življensko delo.
Telesno zaprtje odpravite, ako pijete
Radensko vodo!
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Julrn>, Odgovorni uredDik Fr. Brosori«,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Borko tfibarič Vera Žortilova vjencani 6. decembra 1924.	6992-a
l(nec pri Jjal^e^u Zagreb
Krožek ilustracij
(Leaezirkel).	ma
ta. razmeroma malo denarja Vam je mogoče ogledati si vsakomesečno najnovejše revije, ilustracije in tnodue časopise. Promeiia vsakih 3 do 4 dni. Mesečni abonement 70 iu 60 Diu. — Cenjena naročila z navedbo točnega naslova pod »Krožek ilustracij" na upravo „ JUTRA".
plačilna natakarica
prvovrstna, kavcije zmožna, se sprejme.
M
Savez grafičklh radnlka-ca, podružnica Ljubljana, javlja, da je njegov nepozabni tovariš
OTON PLANINC
podružnični sekretar v p. in predsednik Dobrodelnega društva grafičnega delavstva za Slovenijo
včeraj po dolgotrajni in mučni bolezni v 58. leta starosti preminul.
Traplo pokojnikovo se prepelje v ponedeljek dne 8- t. m. ob 2. uri popolaue iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljaui, dne 7. decembra 1924.
Slava njegovemu spominu!
Št. 339/17 i z leta 1924.


iliiiliiiiil

«02Sa
P. Košak
restavracija Ljubljana, Krekov trg
Uvozna tvrdka lesa
želi »topiti v zvezo z resnimi tvrdkami, ki imajo svoje lastno podjetje žaganega lesa: jelke, smreke, bukoviue, hrastovine itd., zlasti take, ki morejo dobaviti od 20 do 30 vagonov mesečno. Resne ponudbe sprejema Mar i o Buda, Ljubljana, Slomškova ulica št. 14. 70203
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul dne 5. t. m. ob 11. uri ponoči, gospod
;on
ininc
Krompir EeifelKtar
7040-a m vsako divjačino
kupuje
IVAN FEUER, Zagreb, Trg I br. II.
interurbanski telefon 23-45. Sazpošilja pitane goake po 36 Din za kg.
sekretar ljabljanake podružntoe Saveza gr&flčklh rad-slka-os v p. ln predaednlk ,,Dobrodelnega drnitva. grafičnega delavstva za Slovenijo".
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz deželne splošno bolnice na pokopališke k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. decembra 1924.	7076/a
Helena Planino, soproga. — Gnati Gagel, roj. Planino, hči. — Josip Gagel, zet. — Gnati, Herbert, Oton, vnuku
Oblasna monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 15 januarja 1925. ofertalno licitacijo:
A. Za prodajo v zalogi se nahajajočih:
1.)	250 kom. malih zabojev od pločevinastih spojk,
2.)	100 „ velikih zabojev od cigaretnega papirja
3.)	2824 „ starih vreč iz jute,
4.)	6496 „ „ „ „ papirnate tkanine.
5.)	50 „ starih sodov od olja
B. Za prodajo odpadkov, štorij in koruzne slame, ki so že v zalogi in ki se bodo še nabrali v tobačni tovarni v Ljubljani
tekom leta 1925.:
1.)	od	raznega mešanega papirja,
2.)	od bele iepenke,
3.)	od	rjave lepenke,
4.)	od jutnega platna,
5.)	od konopcev.
6.)	od	platna trojnika,
7.)	od	hodnega platna,
8.)	od domačega platna,
9.)	od	motvoza iz predi va,
10.)	od jutnih niti,
11.)	od pletenine iz kozje dlake,
12.)	od konopcev črnorumenih,
13.)	štorje (slamnate pletenine),
14.)	koruzna slama od ambalaže.
Interesentom — tuzemcem je vlomiti do lu. nre uneva licitacije kavcijo v iznosu 5 °/„, inozemcem 10 •/'• od ponudene vsote v blagajni tobačne tovarne v Ljubljani.
Razpisani materijal kakor tudi spccijalni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani.
Iz pisarne Oiiiasne Moiiopolsite Direkcije v Ljubljani,
Perfektca in resnobna
blagajničarka
za točilnico išče službo. Naslov v upravi „Jutra". 7032 a
7027-a
Keizpro&aa usoda nam je v,a vedno iztrgala iz uaše srede našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Franca Zgonca
kateri je due d. decembra 1924. ob 10 dop. po dolgi mučni bolezni izdihnil blago dušo.
Pogreb blagopokojnika se vrši r nedeljo dne 7. dccombra 1924. ob 3. uri popoldne it hiše žalosti, Prisojna ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi gv. 1'etra v ponedeljek, dne 8. decembra 1924. ob 7. ari zjutraj.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Žalujoči rodbini ZGONC-TOMŠIC.
dne 'J. decembra 1924.
7022a
Nc I 716/ 4
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, gospa
Marija Vaupotič
dne 5. L m. ob Vi 3. uri zjutraj v starosti 7d let po kratki bolezni, sprevidena s svetimi zakramenti v Gospoda zaspala.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo dne 7. t m. ob 15. nri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Ljutomeru.
Sv. maša za pokojnico se bo brala dne 9. t m. ob V, 7. uri zjutraj v župni cerkvi.
V Ljutomera, dne 5. decembra 1984.	70n/a
Marija Roamaim, Hedvika Vanpotič, hčeri. — Rosmann, direktor, srak. — Josipina Vanpoti6, svakinja — Fepioa in Tinčka, vnukinji.
Prostovoljna
javna dražba.
Dne 15. in 16. decembra 1924.
vsak dan z začetkom ob S. uri sc bo vršila na licu mesta v Krškem in okolici prostovoljna nadrobna javna dražba dveh hiš v Krškem, gospodarskih poslopij ter več vrtnih in gozdnih parcel, njiv, travnikov in vinogradov.
Dražbeni pogoji so na vpogled pn podpisanem sodišču, soba št. 2, in na dan dražbe pred začetkom dražbe.
Okrajno sodišče t Krškem, odd. Hf
dno 29. novembra 1924.
7bM«
=Nedelja 7. XO. 1924:
—aa——BWEWB i ii i ■ ■ i ■
torka 2. decembra
po izredno znižanih cenah
pn
dalje vsak dan velika
božična prodaja
cr sn tousa,
TEHSTILBflZflR-ju
LJubljana, Rrekou trg 19, I. nadstropje.
n Ceniki na zahtevo zastonj.
fiS97a
r. z. z o. z.
*
Ljubljana
Kralja Petra trg štev. 8
hranilne viop
po & %
1977»
Večje ia stalne vloge no
dogovoru najugodneje.
Jamstvo za, vlogo čez 1,000 000 dinarjev.
Popolnoma varno naložen denar!
OBJAVA.
Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo bogato zalogo storjenih oblek za gospode, dečke in otroke, modnih raglanov, usnjenih suknjičev, sukenj »liuber-tus», gumastih plaščev, kakor tndi otroških raglanov.
Za naročila po meri :mam bogato zalogo najraznovrst-nejtega angleškega in češkega blaga. tiOSoa
Za moderno prvovrstno izvršitev jamči
Franc Cverlin
krojaški mojster
Maribor, Alaksandrova c. 28.
!
Novo obleko
imate, ako daste oonošeno ktiničuo čistili in barvati v
1, komiSni čistilnic« tr iarv ariji JOS. RE1CH
Poljanski nasip štev. 4 PlirtlniCJ.' Šelenburgova ui. 3
I
Strešno lepenko lesni cement
dobavlja najceneje v vsaki množini ;jsia
JOS. R. Puh, Ljubljana
Gradaska nI. 22. Tel. 513. >> *** . »« | t Jjp^	IS,
ZICNA
Ako rešite mojo uganko, dobite zastonj in brez pošiljalnih stroškov eno izmed sledečih
Najstarejša slovenska pleskarska ta )'5ar-aka delavaloa
man bhiselj
Dunajska cesta 16 ae priporoča, t» izvrSitsv tobca Caea icerr.t
1.)	Popolno kuhinjsko garnituro, sestojeeo iz: 1 kuhinjskega namiznega prta. 2 stenskih prevlek, 1 prtiča za kredenco, 2 prtičev za kuhinjski stoiec, 3 metrov proge za kredence, 1 prtiča za krušno košarico in 1 prtiča za podstavek.
2.)	Izbor predtiskanih ročnih del, sestoječ iz: 2 niiljejev, 2 miznih nad prtov, 3 blazin iu 2 prtičev za nočne omarice.
3.)	3 fine ročno vezene damske srajce.
4.)	10 tncatov D. M. C. bele pavolice za zankanje ali 8 tncatov pavolice v drugih barvah.
5.)	3 kartone I). M. C. snkarca za kvačkanje.
6.)	I'/, kg najfinejše ovčje volne za pletenje jnmperjev i. dr. v vseh poljubnih barvah.
Rešiti je treba sledečo nalogo:
Spodaj stoječi črni nariski (10) naj se skrbno izrežejo ter tako sestavijo in nalepijo, da se pokaže brezhibna slika znane, izven Evrope živeče, živali.
Proti
delnjc r.sjB;£ump'9 m najhcl:e bovo sredsiT)
Jeliobrom"
Dobiva -ev	leks.Ean in
dfogeriiah. 6607 a
Pogoji:
1.)	Rešitve iz inozemstva se ne sprejemajo.
2.)	Itešitve, ki prispejo šcie po 15 decembru t. l,se vrnejo.
3.)	Vsaki rešitvi je priložiti zuesek 30 iMn, ki se pa lahko dopoMje tudi po poštni nakaznici. Za to vsoto dobi vsakdo, ne glede na to, ali je uganko pravilno rešii aii ue, brez stroškov in po prosti izbiri tako; ali a) 2 predtiskani stenski prevleki, velikost 78 X 54 cm, ali b) 5 predt -kanih žepnih robcev iz najfinejšega sifona, ali c) 2 prtiča za nočae omarice iz domačega platna in 4 štrenice D M. C pavolice za zankanje
4.)	Vse rešitve naj se naslovijo na: Razpošiijalnico ročnih del Nika Zipser na Bledu.
Pripomba:
Rešitev gorenje uganše se nabija v zapeča-eni ku*orti pri kr. notarju M. Hafnerju v Ljubljani/ Miklošičeva cesta, in se odpre dne 17. decembra t 1. ob V,11. uri predpoldne v niegovi pisarui in ob njegovi navzočnosti. Ta rršitev se poiern tekom ti dui objavi v tem časopisa.
Pri mojem razpisu daril ne gre za kako loterijsko igro. amnak /.a velikopoto/.uo pridobivan ie odjemalcev iu je v letn oziru ne«aj popolnoma novega, kajti vsak pošiljatelj pravilne rešitve dobi. kakor je spredaj n.ireueno, po prosti izbiri zastonj in brez stroskov eno izmed nivedenih daril, ako jo zadostil vsem pogojem.
Razpošiljanje daril se prične dne IS. dccsmOra t. I. in trafa do dne 24. decembra t. I.
Eapnjem
juta močnate vreče (&86kjr) v vsaki množini po najvišji ceni. Ponudbe na tvrdko i Ljndevlt Stre, Kranj

S. Mattš
tovarna kožuhovine, strojenje barvanje, kon-fekciomranje, preobnuve, popravila
Sodna ulica št. S
RATOL
novo in n&sigiinieje ered-etvo za podgane. hi^oe tn polisae m^i. — Stfckieatea Din, po porzatjn iS Din. Izdelate: Odto .EATOL', Zagreb, BlesloJu SI. Dobi ee tndi v v;jeh lekarnah in diORerijah. 661 Ta
		
A		v A
Toplo priporočamo knjigi A. Novačan
Samosilnih
V«. «8 Dia, broi. 40 Din, poiL 1'60 Dia
L Lah
Hnplin Hidar
T«. M Din, ii a«. 1-50 Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi ▼ Ljubljani
Vsakovrstna praktična in koristna darila v galanterijskem, drobnem, vezenem blagu in igračah.	ess7i
Bogata zaloga Eerndorfskega jedilnega orodju, knhinjskih posod iz čistega nikla. blaga is alpake in kina-srebra, ognjenega galanterijskega blaga za vsak okns, potnih potrebščin, tinega in navadnega porcelana, bronzev, steklenine. Velikanska izbira mila in parforaerij vseh svetovnih znamk, jeklenega blaga, žepnih nožev, škarij, brivskih aparatov in rezil znamk „2Iem" in ..Gillette", dr.-alk, kaset za maniknro, kaddnih potrebščin, žepnih vžigalnikov, nogavic, kratkih nogavic, volne, preje, sukanca, svile za šivanje in za kvačkanje, galoš, snežnih čevljev, domačih čevljev, voščenih namiznih prtov in igrač, kakor: dražabne igre, .jAnker1", „Matador", „Ingenius", „M&rklin" lesene omarice za sestavljanje, mehanične igrače, kakor avtomobili, železnice, mehanične figure, plišaste in klobuecvinaste igrače znamke „Steiff" Knopf im Ohr, vozičke za punčke, trdnjave, kuhinje, prodajaln'', sobice za punčke, kuhinjsko posodo itd. itd., vse v največji izbiri in po najnižjih cenah.
Prosim, oglejte si moja noioopremiiena Uložiisna cnoa t veži! Franc Kormann, Maribor, Gas^oska ulica št. 3.
Hi wm m gemno gsdrojat! rad! draginje
TTT»TI7«fTMTtnTHnMI.'TI ; 11 Mf I TfT> IV1T9
ker sedaj lahko dobite vsakovrstno blago za obleke in perilo pri tvrdki
I. N. Š0ŠTARIČ, Maribor
Aleksandroma cesta št. 13
n. pr. sukno po 60,70,90,100 Din itd.; platno po 11,14,16, 20 Din itd.; izgotovijena srajce po 44, 60, 56 Dia itd.; spodnje hlače po 32, 34, 40 Din itd.; izgotovljene obleke, plašče in drugo za vsako ceno. Železničarji dobo blago tndi na obroke.	2035»
miBinainnfnmnnfnMiHiinitnHiHiiiituiin*tiiiHHTiuiaunii(nitHt!iiimiiiit;niii>nHiii'ii;tt!i
kdor naroči od 25. novembra do 24. decembra 1924 vsaj tri knj<ge izmed sledečih:
Maselj - Podlimbarski, Zbrani
spisi. L zvezek. .....
Cankarjev zbornik.......
Novačan: Samosilnik......
Iv. Lah: Angelin Hidar. Roman.	„ Fr. Milčinski: Drobiž. ZbirKa
humoresk..........„
Feigel: Tik za fronto......
Debeljak: Solnce in sence. . ,,
Fr. Zbašnik: Pesmi......„
I. Pregelj: Az->zel.......„
Novačan: Veleja.........
Igo Kaš: Dalmatinske povesti.	„
Jos. Stare: Lisjakova hči. . .	„
J. Stritar: Sodnikovi......„
Cervantes: Tri novele.....„
Anat. France: Pingvlnskl otok.	„
Andrejev: Plat zvona.....m
Strug-Mazi: Jutri.........
Prijatelj: Predhodniki in idcjrl
utemeljitelji ruskega realizm«.	„
Veber: Znanost in vera. . . .	„
Čermelj: Materija in energija.	„
Hobhouse: Liberalizem. . . .	„ Po pošti vsaka knjiga Din
Naroča st g knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54
(nasproti glavne pošte).
56"—,	sicer 70-—	
24—,	91	30—
32--,	n	40—
25 60,	n	32—
14-40,	>•	18- —
14-40,	9f	18--
720,	• n	9—
12—,	ff	15-—
17-60,	ff	22*_
14-40,	ff	18-—
5-60,	,f	7—
5-60,	„	7-—
8-	ff	io-—
8--,	ff	io-—
14-40,	»	18—
11-20,	f.	14—
9-60,	ff	12—
28-80,	f.	36-—
52-,	ff	6-5-—
48--,	»	60—
24—,	f*	30-—
1-20 več.		
Sloviti kožuhovinasti izdelki
ki raui iiue izdelave in oaiboljHib kož do lidjtiaejšili vret splošuo slovijo, se dobe pri
L. RGT, Ljubljana, Gradišče.
Kožuhovinaste jope, boe, vratniki siaiao T zalogi.
Mnogo denarja si prihranite
ako si nabavite čevlje in nogavioe, ki jih ima v
zalogi tvrdka	«077»
UnicaTpounMsr borJrsjsftitPoL
Kogavioc, svilen« flor 38 Sla.
Ameriške
in druge inozemske zadeve
urejuje dr. IVAN ČERNE Gospodarska pisarna, LJubljana Miklošičeva c. 6.1. Ljubljana
BL.O. .uk»	n PmM. Ba_J>o»l«>..n)«- n Jnl«»•» • ra*una nali baaMla 1 Din. - PrloMaleto M la mati ogia»l. kl
o* |Mul v oaond pulft mm tokko t odi » snaakah N« vpf itaoli odgovarja .prav* ta. •» Ja »»rUul« priMooa 1—1»»
mm <ata»»a* tm auiTilMlMt pn.i.lkio« 9 DlaV
Bell klobuCcTtnastl (ftlcastl)
Klobuki
Kcrespondentinjo !	Snažno deklico 1 Gospodična
samostojno, veščo slovenske	poltenih ataršev, ud 13—18 1 a prakso, Išč. mesta T plin nemške stenografije ter	let staro, sprejmem t svojo sarnl ali kot blaganlčarka. hitrega strojepisja, Išče več-	oskrlx), la pomoč t gospo- Naslov pove uprava „Jjtra' Je Industrijsko podjetje v	dinjslvu. Ponudbe na upravo 25442
Ljubljani. Refiektira se sa- „Jutra" pod Šifro „Prldna----
mo na moči z večletno prak-	In poltena 13395". 261S9 :
Dne 11. t a. ob 8. uri M bo vi-ila
▼ trgovini Ernata St8k'ft, Kongrmai trg 2. Prodajala •u bo razna prodajaioiika uprava kakor tudi nekaj soline oprave in aieer razne polica a .tekli, proda;ne mi,e, -	^fti^
pisarniške mize, stoli, veliko areaio, divaa, ra'ne • ltllJa rfMi utru .Hiueij 1925'
Kože domačih zajcev
dobro odru, kupim. BiroJIm, barvam, kuafakcljoniraa. — Pupratlla Id preobnove. — Matt4, Sodna ulica Ker. 5.
2«0M
Hmelovke
vsaki mnotlnl smrekove.
liter tiči kil poiJfl Mir tod ki) topi
Kdsr iti! stalb! iti ■ saj iiutiri i Jilri" i
V Hrv. Pri mor ju
I
■like itd.
7081a
Zelo ugodna nakupna prilika)
aa uprava ..Jutra"
lepem zdravem kopališč«, a* 2&£u pr«da ve« majhnih sta i kolk
par vi ob on...!. Naaiov nova Jutra".
Večja količina lem
orehu vera. hrasto-, e^a. Iipove-javorovega. joseuo.ega. ca
sprava
aamo po 95 Din. ae dobe v 8o. Ponudbe pod ..Korespou-
zelo prlkapijlvlh oblikah pil deutmja" na upr. ..Jutra".	.....
modistlnjl Mariji Jeglič _v	25979	KolPOrterje
Ljubljani, Slomškova ul. 27.
26068
Prodnjalka
j Izvežbana v galanterijski ' stroki, iz boljše bite, za-
Pozor, kupeil
ga. javorov ega. jeseuu.ega. ca
brovega ia bukovega okroglega Prodsm v bližini 8mi . proti ta*.uj*ujemu plačilu Sap Da Doleujakom O OZ
Dekle
------! zmožne manjše kavcije. sa nesl)iva moi. marljiva, po-
razpečavanje zelo dobro Ido- štena in prikJpljl ves« vetih stvari, Iščemo za Ljub- denja. liče službe v trgov Inl
, ... .. pošteno, snažno In marljivo, ljano in deželo. Pišite na: Ponudbe na upravo ..Jutra Slike za legitimacije ; zmožno vsaj nekaj kube, ee Odpravnlštvo u. P„ Loka pod „OalauuiriJa 13311" Izdeluje najhitreje fotograf	»prejme v boljšo hIS.. pri Zidanem moatii. 28143
Hugon H i b 6 e r, LJubljana. Valvasorjev trg.	1847
Modna krojačniea
za gospode in dame. ae priporoča. — Zaloga modnega sukna po najnižjih cenah, postrežba točua Jakob Keic. Maribor, Stolna ulica et. 5.
2010
proti dobri plači. Naslov upravi „Jutra".	26052 '
Kontorist (inja)
26026
Dve prodajalki
Gospodična
z večletno prakso, i?če mesta pisarni ali kot
Perje	I Železna pe«
•	|	*	, se |1UU laavj-ujtui« |ui a a u .--«- -----------— — — ——■
kokošje, (osje ia tosjl pub dobro ohranjena, se poceni .;aloo iopue. - Ponudi« na	polovico zaraščen, smrekov
ter račje oddala vsake m no- proda. Naslov pove upra.a ; .viJLo Vinko Krstau. iesa-	'«*. leP* «obra rast.
..Jutra". 85915 trgovina. HariScr, Mai-irov«	Ctn* 20.000 Din. Pojasnit«
ulica 13, iitioo	Cuderman v Rudnih«
žtDO po smernih cenah tvrd' ka K. V aj d a, Cakovac.
1883
Železne postelje
Fotoaparat
10 X 15. a a!l brez poticb-
Gabrovih hlodov
iu 27 pri Ljubljani. Po.ro-; dovalcl Izključeni. — Sam« resni kupci!	28211
»čin, prodam. ..Doppeisna- I .. „,.„«,„„ 9-, a. atlgmat". Naaiov pove upr. Te"° n">"*ln<>. od 25 d ^J utra".	-----
beline la in d
25948 beline In 2 m dolilne ter ja vorovih hlodov od 25 t « d«.
Vila aU hiša
Zimski pla*ček
ta lOietnega dečka, se proda lu 180 Din. kakor tudi dr-
™em" Su ^Oo	T ,.kot	zto.ljlva. z mre*o 325	VTo "i
manufakturne stroke, sprej- trR„Vino na dežeM. Hrana in	r're u',!l na dci,e"-~	lesene z gurtaml po I"0 Hir,	..'"jjffi eSrt« «t B
me takoj Kocbek v Kranju. stanovanJe v hISI. Oni. ki	P®« uPr»va	in žičnice ttrodroce) Ima n» ="«1»»»» CMtl «• h...
25905 imajo kal prakse v knjigo-	tbiio najnižji c«nl v zalogi
I Runoi.p rapoVan.
tapetnlk, Krekov trg Ste.. 7. i 1	25510
loltine naprej »rednjevellka. se k»pL « se kupi za takojSnjo dobavo. Ponudbe ua upravo ..Jutra* Cenjeue ponudb« franko oa- PoJ »ifro ..TakojSnJe planilo* kladsina pustaja pod značko j	26781
..Plačilo pri prtvzcnin" na ————- '	d
uprava ..Jutra".	2G018 j
I vodstvu Imajo prednost. — Ponudbe na upravo „J.ltra" pod „Stev. 1900". 21620
Boljša šivilja
Trgovski pomočnik
zmožen samostojno voditi.--—---
špecerijsko trgovino v Ljub- .	..	.
Ijani, kateri lahko položi	Knj ^OVOdja
26112 ;
Gostilna
Strojnik
vajen vseh parnih strojev In I
kotlov kakor tudi mnn'n>». ISče službo. — Gre tudi kot
kavcijo, dobi stalno mesto z	8tareJ..a izvežhano moč. sc »agovodja PonJdbe P"!Jifro	, nrnda
aprejema delo po znižanih udeležbo na dobičku. Ponudbe	gprejme v stalno nameSčenje ; ..Samostojen na upra>nlti»o	se | ruua
cenah: plašče po 140 Din, s potrebnimi podatki In vi- hrano In stan..vanjem v ..Jutra1. 2G0o0	nova mahne.nl snloti. garnl-
Obleke po 90 liln, bluze po Slno kavcije na upr. .Jutra-	Vrbovcu pri Zagrebu. Lasmo- i----------------Ura » mahncnl nlsalno ml-
45 Din. Različne mode na pod šifro ..Kavcija 13248".	ročno pisane ponudbe pod
razpolago. Sprejema se tudi i	25860	j|fro „P. D." na upr. .Jutra' '
, . , .	s posestvom In Koepodnrakn
---I spalni vozices	! poslopjem, 6 minut od ra*.
..__,________nlka. s« proda. Polzva a*
Kredenco	za punfko ,,rl ,a„nkl: FranJI Dr^
skoraj novo (450 Din) ter dobro ohranjen, kupim. — Zagorj« ob Savi. 25611
mizo In otrr.Skl voziček, se Ponudb« ua upra.o ..Jutra" proda. Naaiov pove uprava pod Šifro ..Voziček 13384". „Jjtra".	26104 ,	2S1S0
Železna vhor*->a vrata
perilo. Pismene ponudbe na
upravo ,,Jutra" pod ..Lepa Izdelava'
.	zo. foteliem stekleno omaro	|n steklena vh"dna vrata l	dobro ohrmjeo,
Kontonstinja	In nalodaiom /n stne»oo nlJ.ko	izložbo, za rnanjiu trgovino.	Ponudbe na upravo
prakso. ve«ča popolnoma	reno 10 001 Din. Ogleda se	„ takoj po nizki ccnl pro-	pod „It*ket".
... ..	l.L!.. . _t t Itallnn ifi,- .. — — —	-	••
26168' Sčetarsko delavko
-----j Izvežbsno v smolltvl In uvla- (
čevanj-u tlme, a osobito fca konjske Sčetke. Išče fičetar-
28_i0' i vseh""pišarnlSkllT poslov,"išče t»h!>« l rt J- MaUan. tovarna dajo. — Naslov pova uprava .
'-....k- ..__...j, ____..	nt. hitiva riilniitslfa cesta. I lit...n	201C2 '
Prodam posestvo
; na lepi legi » trga 8t- Jurij
R.lket	južni železnici. Posestvo
' obstoji lz euonadstr. hita. k ti p I m. —- gugpudarskega poslopja I« ivo ..Jutra Kozolca, vse s opeko krito 26193 , dobrein stanju. Zr»ve«
---! seleiijadui »rt in dva oral«
j njive ter 2 orala travnika.
shižbe. Ore tudi proti nizki pohlStva, Dunajska	! ..Jutra".
Kn}i£0v0(!jl	p'ači ali n»ka.i časa brez- i	25838 [-----
,,	.,	cevauju runo, n	io «amn nrvnrrsino IzveJbaoo	P'ačno. — Ponudbe prosi i«\ |------------I	__
0 praznikih	konjaka Sčetke. Išče »C-etar-	,*m-	Ueodna prilika! L	t0„ka?Cr? . ' pTjo." >onudbe' pod "."Dobro trg
Vas napravijo zadovoljne go- ska detavo^n Anton Novost, SPIne ,e .prejme v sislno	"AS""* 13357 .	26114	ueo mu piim.ai	X 18 s knsetaml, prr.da 0t,riinjcno" na upr. .,J..na" "»> CclJ«.
tovo le lepe obleke ic zim- Karlovac, Rakovačka ul. 16. namočen le v Subotici. —--------—------- Pn 1'da'no snlžanl cenj ni- 550 Din R o_ž s_-i e. Sv. t ulukčl>o cen«.	2587«!---
ake suknje, katere izdeluj* Hrvatako.	25S2U Lastnoročno pisane ponnlbe
modni krojačnlcl Jakob j Žuierajc, Poljanska cesta 13. ; _ . .	„ ._
Postrežba Bolldna, cene nizke ' IrgOVSKl	pomočnik
26178 u predvojne	lole, sprejme ljubljanski manufaktur en-groslst. Kdor	nima najboljših referenc	tako v solid-
na upravo ,.P. B.".
Jutra" pod ilfro	Gospodična	^nl cilindri. Športne čepice ta 2610C t večletno plsa-i.iSVn nroV-so, daine In »olarlce. Naiiravl ___ve&ča slovenščine in nemSčl- fidl za 80 Din lične cilindre
Boljša jedilnica ; Pr,«i, .e U proaie rek« p« lo prave preproge, s. ku- nizki cent Leskovšek An to«. -	- — 4t. J arij ob Jutni tmt,
H.ti
26164 j
Lokoinobilo
Prostovoljno se prodajo
tri zemljiške parcele (trav«
Železninar
voJaSčloe prost, dober pro
. dajalec, se tako) sprelme. — nosti, kakor zmožnosti, naj ponudbe z navedbo dnseda- ! — si prihrani znamko. Ponudbe — -------.- -----.— !
.: veSča slovenščine ln nemičt- udi za 80 i.ln lirn. c.iii ; ; . . ,	20 HP, dobro ohranjeno, niki). od teb 2 travnika ,
ne službo. Cenjene po-	In druge klobnčk. iz sta^. 4sedv.,ni OoCMI avlO	k , - Naaiov pove F.	Rakovi JelSI ua Carju. Prvi
nudbe pod Šifro \ estna na	sv ile Itd. - Se, prlporof a j. f |e nov0 rr,.p,nMko. pro-	a h a f a t . Ljubljana, »not. J. v ViSkl gmajni In leži ob
_ podružnico ..Jutra" v Mari-	Strmberg" krm p. °>od^tks^ ^ „ ,R opo Dln. Naslov	CMl. 16/ 2529» cesti, kl £lje n. Trnovo,
. boru.	2oo91	Dunajska cesta a.	i v upravi ..Jutra". 26103 ________drulil ..	koocu viik.
al prinranl znamko, ''»""d"« nJega službovanja na naslov I^nriVn-l strOlp->i«J{T ; na upravo ..Jutra" pod Slfro An,nn B r e n č 1 č, ieleznlna, ' '-»rjena SimtepiSKa
Mtiniifnlrtnra1'	9P,1«1 r,. .	,,	__	■<
ChristofOv zavod »Manutaktuira". " 26183 Ptuy;
najstarejša ln največja drž. !-------------j_________
koucesjlonlrana zasebna So-	n. , n	y
U, sprejema strojepisne flSamtSKa mof I	Tocnca
Učunce vsa k dan. Mnogo pi- zmožna slovenščine, nemšči- pridnega In poštenega.
Železna peč
Prodam:
26131 sprelme In popoldanske ure 1 ..PMbus'', ae proda. Naslov i Te,|ko ^rlmnin„ „hlnlro s
__I ran.o prepisovati le. Pelo iz. v -upravi „Jutra'
j vrši točno lo Mtro. Naslov pove uprava ..Jutra". 26171
salnlh strojev raznih sestav, ne, francoščine In angleščine, .,,reii„P r trgovino mešanega m	1 • _ , .1.
Desefprstnl »Istem. Najnižja se Išče za takoj. - Ponudbe Ma®a hre7 hran" ln;..no i Trgovski pnmoFnik
Xnl *%!»,#.	O	- _ J vi I - . ri.. . ..1 ti. in ti,i>.i	_ .	is ■ .
šolnina.
26054 pod ilfro ..Zanesljiv	vanlri Naslov pove uprava vojašflne prost, l»če meslfl v „Jutra'
.s ,,n,-o,.n I, ».»•■**	9C9 Ol ....	---- -___.1.. I __.1.______tl 1...
26°02
j uteži, pločevinasto napisno	kupuje kranjska tovarna srn
------------- tablo (1 X 2 ni I, moško fran-	;ineno olje In flroež. —
nrsrrooi ! cesko In Italijansko k"to. to-	ur,„ai t Kr.mp., Ljubuaua,
. i-.zi si.a nrei-rn^B Torn| >vl0 Fr011t nils^ing"	vago,^ tti|t, g. 24845
vel'ka, se proda za 13.»00 (4 tone). Vse v nallioljšem ;___________
Din. — Naaiov pove upiava stsnJ:i. Naslov pove oprava
drugi je ua koncu VISk. . giuaju«. deveti proti Trno-Vreče iz jute	I ven,, tretji na Brezovici pod '
ta „,.„_. _„.„ 1'leilvco blizu TrSIJanovega
oljnate sode padu. r0;asuiia daj« jo»ip
Mrak. Vič Si. 21. 252»!
2S203
— na upravo ..Jutra". 26201 ,,jutra".
Tečaj za strojno vezenje
priredi v Celju str. -Jčitelji-
Boljše dekle
ča Justl Pavšev, Gosposka nekoliko izobraženo, nad 20
26205 trgovini nv-šaneca ali Spec.
blaca. Nastopi lanVo takoj. Naslov pove uprava „Jutru" v Mariboru.	20224
„ J utra".
26103 !
Prodam dve hiši
v popolnoma dobrem stanja, oddaljeni čutit ure od Celja, j V' eni blšl se nahaja goMIl-
PostePo
(iilčeio)
"26216 Za hrano in stanovanje
§t. 25.	26127 slaro. iščem k otrokoui
___________________I na deželo. — Nastop tako),
plača po dogovoru. — Dopise Citre ponftlje ;P"d s'fro ..Čedna" na upravo gospod. Prvovrstni uspehi. :
Hodi tudi oa dom Ponudbe '----------- ~	,4,;'e n>esta boljša trgovsko
pod „Pouk" na upravnistvo i >flj,/l0 mn?nn rlpirln I uaot ražena gospodična, naj- j
„Jutra". 26185 I 1,,la,J0 morno CtCtUC	lajg v trtovako biio. - Ure
. ____ ISče za polovico dneva	tudi k otrokom ali sllčuo. — ' ZvajL
majhna družina v Novem	Ku/uine tudi gospodinjstvo.'	i
Dri. konces. zasebno učtllSče Vodniatu. Naaiov pove upr.	Ponudbe na upravo ..Jutra" ; ' ■•—
Pekovski pomofnik
treren In 7,-incslJlv — IS.'e
r mreSo, le rabljeno, poren' prodala In ra7po5illa n»r --—■■	nard Nag||«, Maribor 1.
24»04
Boljša jedilnica
j dobro ohranjena se k u p t.	^"frailka. d~ruVa" J. ital
Srečke dr?, razr. loterij	'"""T"	"ova,.j.ka » vrtom m njivo.
. ... \______________I"4 ,.0»načba ivn« ^S.e	>ailLI, pu,, uprava ..Juira-
pud:- -lebal, Florijanska ul. St. 24.	26212
službe. Ponudbe pod ,rZmožuust" na upr.
načko , Jutra" 26204
Božičnih in novoletnih
mrsleilnic
Ježice
J ut ra"* 24374
Bukove plohe
lepe, suhe. star. In nova, kuouj. v vsaki množlul Iu plačuje po u a J v I S j I ceut večjo množino, kako* bresov tvrtlka .Mihael Omahen na drobno tn debelo^vellk, J- »	P r o d a^P'M , v^n jl gor,.
Enonadstropna biča
Izbiri priporoča Ilabka, LtublJana, Aleksandrova ceata 7.	26210
i.a strojepisje
TTčna ura 6 nin. — O. Petač, LJubljana, Rimska cesta 17/1
26222
Prvovrstno apno
..Jutra".	26217 pod ..Zaucaijha 1340i	1000 kubičnih metrov lepih,
--------------26102 i	zdravih
I________I	okoli « vagonov, nudim po
Trffovslti ttčenec 1	bukovih tilodov jako nizki ccnl Cenjene po-
z gospodarskim poalopjm, blevotu iu podom, v dobrem 21623 atunju, zldaua ln a opeko
krita, z električno lučjo in
________________________; vodovodom, nekaj vrta, pri-
?f>t»rrtčl{| vT.iL-	1 bllžuo en oral dobre tcmlj«
Pisalni stro?	!. v T i	... Ur • »»iMlninsklml pravi-
n	.	dnbro 0,',rnn!,;n- ,TC,U- ,,rl "tnl do nicsin* In Kosov«
.Remlngton Sholrs > vidno kupim. Ponudbe P»d ..Vlak" vll>lMe BO r0lJa T BiežicatC pisavo, prod. Pukl Pile Ba upravo »Jutra". 2G109 _ Pojasnila daj. g. Prane
Klad usek v Brtilcai. št. 96.
2602«
SoStanl.
(dobe)
Kdor išče shižbe
naj al naroči Iz Osljcka or- '
guu za namešča nje 10 poere-tlovanje natneščenja ..Portu-na". Vsaka številka prinaša iz vseh krajev države okoli
300 oglasov, v ka torti) se po- „„,.„,.„„,. ,„„. . „, „ ,, _ 1 nuja jo službe za Izpraznjena	. ? j 7	?
uiesta za moške ,n žeuske	' ; ^ ^LL'
Išče se zastopnike
za mesta Maribor, Celje, Zagreb ln Karlovec. .0 |iri-pravljenl osebno aH potoni svojlb uslužbencev razpeča-vatl kemično sredstvo
Knjigovodja
bllanclst zmožen tudi vsen ostalih pisarn, poslov. Išče zat>oslcnJa t»ar ur dnevno. — Ponudbe pod Slfio ..Ullniitiet-takoj" na upravo ..Jutra .
25654
proda. Ponudbe na nasiov: j	P0hl*IV0
■	Fr. Prijatelj. Tržišče. Do- Klubovo garnituro n-MI na)
■	Itnjsko.	20011 ceneiše Fran Zupančič
moči. O^iedni brezplačni izvodi In naročila po povzetju
na upravo ..Jutra"
26166
Prodajalka
ISče mesta v trafiki. Naslov
Darntki klobuki
uakitenl od 100 d" 150 Din, baržunasti nukitenl od 200 do 2h0 Din Velur s. i cul po 200 Din ti"iejie lz|."l>o Horvat, modlstka, Stari tig St. 21.
Pohištvo in obleka |	Stroj
Glino.' St. 20 —" Ljdblj.ina, raprodnj » r-*a«rtinf| ' ta mlenl. kaatuja.	v- k-fi
llreuova ulica 18. 2filt6 SMtt. Ogleda »e lahko - ivr.udb. ua "i'-avo	..Jutra"
--------------vsak dan od 1-.—15. ure ,,0(| illlu ..siroj	13.102"
20147 !	»u,.
Dvonnrcino kofiio	_
se ne pošiljajo Čeua vsake ' 7» 4P„ovinn išoo-n <r,lS v upravi „JuLra". 25053 številke je 10 Pln. Naroč-i trgovino ISCCm RU.. ------------------
Naprodaj je:
nina za mesec dni znaša 35 ki Je zmožna položiti 10 io , ,	.	Ig pisalnih inlz Iz hrastovega
Dln, za četrtletje 100 Din. 1 32.000 Din kavcij«. Ponudbe ADS0.VCntin,ia trg. teč. lesa. 6 stolov, tristranski 2050 , na upravo Jutra" pod šifro zmožna sl-v.. nem . srbohrv.. stn.j za oi>:unJe (Uobe^a ..Kavcija 12.	«011.7 ...
na pol krita, v zelo dot rem I	Pisalna mNo
stanju, proda Leop. Suster- !	risalna mi H
šlč. Dunajska cesta št. 41. nrlprn'tla za obrt «•{ <rm-2043 Četa po dogovoru. 26188 vino. Zels^v dallnogl-d 11 »
________ ______(In kopalna hanls ie
Naslov pov« uprav« ..J.itra"
Mestn; knžuh
Dve stavbni parceli
po 500 m' v Zeleni jamt. ao uupi<»iaj. Naaiov pove upr. ..Jutra".	26158
G'ir ilia mlin in žaga
a 24 ./T..H zemlj*, reftna k... 1. v jepen. Industrijskem kiuju ob državni cesti, na močiti stalni vodi, ae zelo v.*iudnn	Vogrine,. Sel-
nica ob Dravi.	260Ut
Ugodna p-ilikn'.
201o7
perfektnega, sprejme s 1. ali 15. Januarjem 1925 večja tovarna ob železnici blizu Celja. Služba trajna. Poleg plačo: prosto st£n.mitje. el. razsvetljav a Iu event. kur-
..Ahsoiveutinja" „ J utra".
na
pod uprato 26197
Mesto strojepiske
Knjigovodjo-hilancista	„ . , .. .
a '	Kontoristmja
se Išče a 1. januarjem 1925, perfckiniin znaniem srho. hrvaščine, ki razume tudt nemški, za tovarno na de-
... 4cl) "fe,,0,z na".dho P|a«	Išče gospodična a 3meaečno
Java. - Iteflektira ae le na , '".f® "Zmotna Ba,rE	Prakso, vešča tudi dt"fH. n
prvovrstno moč z' večletno. "Ju"tt • ^ouo^	aartilšklh del. dre tudi k
prakso. Začetniki Izključeni ! —-----------Otrokom, v trafiko ali allčno.
Pogoj: SHS - državljanstvo, j Peniti!->1t--»	Ponudbe na upravo ...Ijlla"
2nanje slov., srbi.hrvatskega 1 rouaJ"!ta	pod značko ,,','ttstua 13.1»;".
ln nemškega Jezika. Dober mešane stroke, ae sprejme ,	26206
telovadec pri ..Sokolu" ln takoj na deželi. - Pismeni -------------------
pevec-tenor, Ima prednost. — ponudb, z referendum na J	.
Ponudbe s prepisi spričeval, : upravo ..Jutra" pod šifro	Kot gospodinja
..curriculum vltae". a za- ..Dobra moč 3". 25755	prl bo,ji5pm priletnem eospo-
htevkoin plače In navedbe::--------------------------------du ali vdovcu z otr ci. ISč.
samski ali poročen, na upr. T„ ,	mesta goapodična. iver 'je iz-
Jdtra- pod ..Vztrajen 1925' ISCe Se ZaStODHlKe	veži uma v vseh gos;'<idinJ-
26015 !	..... ......skih delih, gre tudi K mali
Ital. ln franceskega jezika, »cblnel. cu IS "i bukovih in Išče mesta kot brezplačni, hrastovih inor.lov, 20 a 20. prakllkantliija. Potiudb^ p<.d 27 X 27. 40 ' in, dolžine od
pod
"n.iov na npr .t-oi-a" šifro ..Mestni kot"ti" 20131
So!ro!s'ri kraj
1	m do 2 25 tn ; ca 15 kub. metrov rezanih tieak zaboje petroleja. 4 kub. liielto raz.K-nib b.:!tcvlli, Jcs' novih) In lirusl.ivlb »"'lih de^k ter: — 4 okilrje za vagončke. Po-1 JasiiiU sp uobe v Jeirtnovl ulici St. 8. 211088 (400'—) — brušeno odčitalo _________ 73 X 45 (200 -) — ..Sitten
I.-III. (600-)
Poceni naprodaj:
2	dobro ohranjeni leieznl peči. i okrogla žir-a uu nuz •.Ju,r nI pogon In »eiika množina	' gramofonskih ploščnalih pe | J;o'0
(Sts.lt^etz) lep. skoraj nov. . z enako novo kapo pe. zijan- 1 ko, zq srednlo pr-stavo. od popolnoma sdrat ega možu. Proda »o k o I u Ii o v 1 n o za se proda za 35»0 Diu. — dHP "kl plašč, črn ovratnik 1
*' i
Jlajbcljiš febelni med ! VisokoprHlična hiša
, , . ... . * velikim vrtom v LJubljani za p-el,'stene, slabokrvne In o0 ,:tuu ,d.( Naaiov pov« na pljučih bolntt s« dobi v ,Jprav, >>Jutr,«	26148
Krakovvkl u lici šur. 17. ;
-----
2020T
.. v pogled se labko d. stnvl Iz Uožuhovlne »a r"F> !i ra doin. — Kupce naj pošlje salonska sokr/a. svfenl paj
Pesa
rmrno-id^a. za krmo. te kupi vc£ »03(i!iDv. Pouudl'0 s nuvr-dt*« cet»i» franko v»?'.x
folan, atnrffluUfe ifier, 2CK> ltH «»nrc>	In dr-ie« gfvnri.
Ntfdtflf t»a\ »• u tirava ..Jutri"	. , ...	—••• —i- »» ••
; Mariboru. '	"26225	P"'^«;	'U^V- •"'»«• ,r»"lln* '« *»«»• -
_	..Jjtra pod značko ..PesaZagorski. Maribor, fau var-
Vilo
• prnHtim •tanovan]«m to X omirm zomlj«, f proda sa
110.000 Dln. — loiotaKo M prodajo posestva od 25.004 Di« uaprej, ku^-T tjdi go--
I
geni-Iti«, lite" lajl
Našlo t pove
Piclllni stro« 5t. 8 ^------
>e proda zn M« —j Fiinl prencličftr
24.192 J^a uliLM a.
2614«
Istnlnti. ae prota < ™ « k I« t
vse v najboljšem .lanju, s. "a IS let -tarecn d'Jf«a. -	,
.in\a Vaslov r.nv. uprava ..J-Hra"	«UP' Tuulc. P°5'»' Pred"i'yj
6173 » Mariboru. 26223	-5-*s
uit 26
res. — Naslov pova upiava ..Jutra".	26087
Poštna odnravaica
sa pošto III. stopnje, se ta-
■ za me-'6 Matilior Celie. ^atrrei, : in Karlovac, ka!eri *o priprav | ljeai osebno ali potom svojih l uslužbencev razpeča^ari bemič no sredstvo za uničevanje
..TTarler tijiiVi." f-1 HP proda Ivan Smole, ključav nI čar. ljub liana 7, Planin ska cesta 167.	25937
družil:!. Cenjene ponudbe i a
Balančna tehtnica
Motor	i	wed
na «"a'Pl P>ln <! k. n . Ple	nMma «*r»nllfan. sa pitan).
22 000 — na b-iirin, 8 k a..	.
stoleč. Pln »000 - v na)	odbran al.b.v med po 24 Pln . bollšem atsoj«. pro^a 'eh- na.il .vr.ll.« Mihael (»ma- i -I'im pisarna, Oorupov. nt ,T ^t»nll «ort. - Ra/.po- Ljubljara.
S t. 17.	26194 i 'J»J«
sine.
Kdor lell t« kupiti ali prodati, m čaj
takoj
eUI po 22 Din I t In san<o zglast v reslltetnl pisarni
H. Priveek
Sodna ulic* tt. Jf>
tudi manjše mno- ' 26117
koj sprejme v službo. Lahko ;	, „ ,,
Je tudi brez Izpita, vendar i ™ Zj vlllLJt V'! -" pa Je potrebno nekaj prakse, j ,Jutr** **
Ponudbe sa prosi na naslov . j Josip Prijatelj, Tržič. 26001 ,
Natakarica sb nntjksr
Dva strojevodji
i a spričevali In skušnjo parno lokomotivo 20 k.
, izučen v trjovlnl meš. stro --------— I	Avtomobil
, L-p i	in-i uči >o li. ...	,	prvovrstno znamke C.raf t
obrtnoSoIsklml aprlčevall - V/erthaiSl-Magaj.lO U. 3 Sil«. 18 22 HP, v dobrem
1litrov mls..a i Zamenja se poeestv«
Dlnamo - motor
(Glelcbrtrommasrhlne) — za upravo ,.Jutra" pinl MiačKo IJublj. napetost, 150 volt, ..Zvestoba v gospodln stvu 0.S aispcr. 1750 Touren, 1 b
ali ..Ljubezen do otrok". TS. popolnoma nov proda skoraj nova. s« « itežl vred
2 Gol 3 ali zamenja za b.ofncjšefia proda. Naaiov po,. Uj.a.a mv r SfflPK "TT^J"^' TJ	■>» Stajeiskem za bilo «
------------Alojzij Jane; klobučar.., ..Jutra". 2-»30 , ?„h.T.ni 1,	ali ok-UcI. Poao-
„ ,, 4 , ., ^ l.iubljaal. Slomškov, ul. ,-------- P.	atvo obstoji Iz hiše. aadueg«
Trgovski sctrui!ni!i št. 27. 26OC6 , _______i Suhe ffofce. hrin?5vo olle D- » P'J",,- 20030	, vrta. 7 m ooi jobo. obra-
■ n flšol k n pn J. oo oajvlš- ; . _ ________ ... , - —,	t^enegt gozda, 6 In pol Ji»-
|lt cenab ter oro.1 <a po- <jVnhT^^n^t'	Bov tr» Ii'kuv "J|v • Mirjene (tunudb. (v rdka i^r. ,'k ' < 'M 11 ' l' ' '' *_: ' 'nl»ov tir.A.,v.^ia prt
dobro Izurjena In mlada, ae ?"rno IOKOm"-'vo -u «;■ slov: Iv išče takoj za večjo kavarno. 12 atm., Bprejmemo takoj.
Ponudbe na upravo ..Jutra" v Cell-J pod ..Ižurjena".
25995
Prepise spričeval z zahte { vami Je poslati na premogo-kop And. Jakil, Kirnelj. Po ienjsko.	26022
Prodajalka
kl j. zmožna slovenščine m Odvetniška ptRarna
nemščine v govoru in pisavi, sprejme takol pod ugodnimi event. tudi voditi kniige. se ,	pogoji
tlomil	St. 3, dobro ohranjeno, pred-	ii 000 IM. Juao-'I
luti ittzmai, I.omn- vojno masivno b ago, Be pro '.„,„ „ . .„.„.,. 910V.-1 1 sko pri Celju.	260oor da 2a S000 I io. Istotam se Au,° v LJubtjaal. 25920 j
-----------proda krasna palma za 1000 .
n a • |,	Din. — Naslov pove upiava
Prodajalka	..Jutra", — Znamka ta odgo-pridna, poštena. Išče aiuibe vort	26038 . ^ . - ,	.
v trgovini t mešani,I, blagom_____ _	' kova«, Lesco. Gor eni
In nastopi lahko taki.j. -	.	i »!«•	25031
Naslov pov« uprava „Jutra"	Ob 2^ie,niCi!
atnnlu. z doi..o pn.-i:.- .itiko. •
lllt
Enonadstropna hiša
bul. Plsnnne ponudbe pod natluv-jni ..Posoatvo 1.1388™ na upravnistvo „Jutra".
2818«
Dvoje Izhitlh sani
Knpei na pe?»stval
sprejme takoj. Naslov pove uprava .,Jutra". t 23D93
I
stenograLnjo in stro;en:sko
Bukovih drv
cepanlc, 1 m dolgih, od 13 krasna, ob prometni cesll v
fn Eaprcj v premeru, krplni Trbovllah. pripravna za tr- . 26039 *novprein.; oove.^proda Ivan po uindni renl 200 vagonov g-jvino In VBukc obrt, k pod
Ponudb. x uavedbo cene In ugodnimi pogoji proda Vmt Zapomnite si moj aavlov. sjtj množine na upravo ..Jutra" pove lacialk: Jud P.i«oe, auJi te Vam aaHe-^a in naj-V Mariboru ped „200 vaeo zidarski m.Jaior v TrtMivlJah u^odnejila piilii.s zj naknp podov ".	26098.	25897 ; ,«si ,a. ti c» tmam Da i rodaj.
-	--— | --t- ■ 1 ■■	Kogar ture, iss.ll. naj s. hitra
v. _ „	orfmeriietša darila za Ml- manšete. ae proda Kie, I	I	| »elasl pr! T.tni. — Posestvo
Bivši orožr.ik	kiavta in Ek.iV:	puve upr. .jutra". 25930 , Smrekove ln buk. hlcile}	Krasno vilo	j.i(e, n) v,,|ko.	j.
31 let atnr, išče službe kot netilo, volneno rl.u-no bls^-i, ;-------------trap*«, remeln« in de«ke
25454 Pri Soinc u" .. vodo, k 1 >:„v s}v f.:nt,jb. ovratnik !
VVidiaaver priporoma kot raj- ____B _ ___. ^ j
«--------- ._ « • t.i	Krasno vilo
s okoli 1m vrta, v r 'J- ;rav dobro itt obstoji it trak
In II kupim — Ponudbe r.	lepšem kraju itmi* prodam -Uvb Posutvo meri 86 ioiiov,
navedla* nmoline, cene fran-	ca 800 ooo f>iu. flianovanj« t*ilovira U hosra »preleta,
za šivana dela In za komtes strojepisja. Ponudil, z ua- obč. tajnika. — Cenjene po čke. abtahe fpeče — »dln« !ef0, 170 cm vtsoVo. 52 rm ko r.j5.'-:d . c r rtu	kupcu takoj na razpulago. — cielikiai k- ir. C«aa trn i«l di-
pete. sprejme Logar Anton, vedbo dosedanje zaposlenosti nudbe na upravo ..Jutra" zaloga), kravate, nogavl e široko In 15 cm giobnko, so mina llfera.lt. na upravo	r'ači]ul pogoji oajugndrietšt nsr ev — Naslov: Josl* Miri,
LJubljana, Dalmatinova ;il. r.a upravo .,Jutra" pod šifro pod Slfro „1. februar 1"?5". Itd Pri veči»m odjemu orl proda v Sodni uilet «. 4 II. ..Jutra" pod šifro ..Plačlilvo	Naaiov pov. uprava ,.Jutra" , 1 uišk! le« Si. »o. polu Rimsko
št. 7. 259S1 ,.6tev. 98.765". 26199 25912 moren popust. 20402. «023 takoj". i«.-6	26576 ■ Topili« sl.venija I5TM
..^.tr,P».,". popolnoma veščo slovenske poslovodja, oskrbnik ali pt- manofakturo. venčke ta n.-i	,
t^cv.j .rtA^tra poni!.!-: p in nemške Stenografije ter sarnISka moč. Cre tudi za	oprave no or"'en	IznznCPn oxno	navedla oinoline, cene fran-
Speickovo milo
napravlja kožo nežno in mehko kakor žamet
Vifolično glicerinsko milo
Že desetletja starozriana toaletna mila in parfumerije znamke
Calderara & Bankmann
se dobivajo v vseh boljših trgovinah
„Caba"
Eau de Cologne • milo
v podolgastih kosih
Pazi naj se na imeni Calderara & Bankmann
Kopalno milo „ChypreM
LJUBLJANA
Dunajska cesta l/a.
NOVO DOSPELI:
Cena znatno znižane'
naf se posluži vedno le tvrdke	]yj J^ j jj Q J^
o s t a 1txj3ei:asinoylc Aleksandrova cesta 13. palača Ljubljanske kreditne banke.	Telefon št. 137.
snežni čevlji za dame in gospode, otroški snežni čevlil, galoši za dame, gospode in otroke, znamk: Helsingborgs-Tretorn-Wimpassing. Dalje vsa obutev za dame, gospode in otroke, svetovnoznanih znamk „F. L. Popper", „Astor" in ..Mercedes".
703ia	Postrežba točna in solidna!
1 j proti oužkodnini. Naslov 1 upravi „Jutra".	26185
Špecerijska trgovina j------------
»."vt 1 Stanovanje iSfem
lat to primerna za samca	a sob. Iruhlnje tn prltlkllt* 2 ženski. — Ponudbe na	v mestu ali najbližji okolici, upravo ..Jutra" pod značko	— Ponudbe na: Poljanska c. ..... "	St. 18/1. desno.	25721
j Sobo in kuhinjo | Klavir se proda
j dobita zakonca v podnajem, Naslov pove uprava „ Jutra"
26214
upri
,4<)ubUaneko predmestje".
260*5
Išče se večji prostor
U krojaško delavnico. Najemnina postranska stvar. — Event. adaptacije bi tvrdka prevzela v lastni režiji. — Prostor mora biti jako svetal In v centru mesta. Cenj. i ponudbe na upravo „Jutra" do 10. decembra 1924. pud _InduBtrlJa".	25911
4500 Din posojila
ISČem. Vrnem Jih Cez pol
leta 5000. Dopise na upravo ,.Jutra" ped značko ..Sigurnost 13497".	26211
Kanarčke '
..Harrer Edelrolter" luvrelne pevce In s a m i c • za plem* razpošilja Fr. smld, elektrarna Vlntear-Dobrava — p. Jesenic«. Gorenjsko. — Enamko za odgovor pritožiti.	25896
Obrtni kapital
25.000 Din, za dobo 1 leta. _ iščem proti popolni varnosti, i Obresti po dnrovorj. Ponudbe
Trgovina me?, blaga i pod sitro ..Nujno 18387" n» j
» Ljubljani, se odda." _ j upravo Jutra". 2S179 | Ponudbe ca upravo „Jutra" -----------------
pod ..En woe". ^ 26208;	Družabnika
za breakonkurenčno poljeije Prostor za prodsialnico V bližini mesta, ISčem, t ka pit a lom 500.000 Din. — Ponudbe pod ..Plodonosno" na upravo „Jutra".	25745
OBLEKE za dame in gospode
Mm cene n Sožlč ^^m
———	Lfubljana
Gumasti plašči 300 Dn. SMirggva ulico ŠI. I
Dober lovski pes
si bo nabavil letos zaradi reklamnih cen «=>7«.
se radi opustitve lova poceni proda. Naslov pove uprava .Jutra".	26055
n»jra»novrsttieiSe igraje za mladino, nadalje primerna kosmetična ia druga darila za dame in športne predmete za gospode eotovo t novozaloženi trgovini
i F. DOLENC v Ljuhljan', na Sv. Petra cesti (nas; roti hotela Llovd). Pozor, lovci! L ,. .. . ,	. . . .	, v '	. .	.
Prodam Izvrstneea lovBkega' Vsat"°- « »O*« mn"'go naknpltl ln pri tem vendar -febti, nai si to zanomni.
pripraven, se od;la v najem. Pogoji se Izvedo pri iustnlei hiše Mariji Hribar v MengSu it. 23.	25367
psa, 9 mesecev starega, me- . Jana pasme (Istrtjan-keltekt-' brak) Osleda se v pisarni v Smledniku št. 19. 26030
Posodim
Mafbna trgovina 1r>roti vkniisbi na n»-
- „-i!,.,i„	'premičnino 25.000 dinarjev
tocifT« , i™	s 25 odst. Ponudbe pod šifro
prometni tocKi, se z vsem __...
inventarjem ugodno proda.	»V,oprav ntrtro
Primerno za samca. Conjene	"JLtra ' ponudbe r.od ..Tmovlna 2'
sa podružnico .Jutra',
Celje. 26129
Gostilna
35.000 Din posodim
nn prvo «i«rurno mesto po 14 odst. Naslov pove uprava j „ Jutra".	26229

Mladenič
še vzame r naj-em a?! na j račim v mestu ali v večjem kraju na deželi Ponudbe na podružnico ..Jutra" r Mariboru pod Šifro „1923".
20226
~~	j2 aeSele. 23 let star, dobro
JiOk&Ji	i naobražen, t lepim pruspe-
..__.__.	,	_ .. . vajočlm posestvom. Seli do-
pripravni za pisarno v pri- plsJOTati '' pn8„ntII,n„, da si
tako preganja dolgčas zim-skih dni. — Gospodična, kl mora biti stara 16 24 let, ia mesta all dežele, naj b; bila kot bodoča družica po možnosti trgovka alt vsaj trgovsko naribražena. Dopise h sliko In polnim naslovom na upravo ,.Jutra" pod Šifro ».Tajnost".	26061
tličju aH obstoječ^ is dveh do treb sob. se vzamejo takoj v na jem. Pismene ovCidbe a na vadbo visokosti najemnine naj se pošljejo pod Šifro Takoj" na Aloma Coinpany, I»jnbljana.	21131
Arabska kobila i
stara 4 leta, lisičje barv«, visoka 14 in tri četrt, ce ugodno proda v Begunjah fcf. 117 pri Lescah, Gorenl-sko.	26161
Kanarčki
naprodaj pri gostilničarja r. Cuzaku, Poljanska cesta 42 26165
Dve švicarski kozi
p,—
Naslov pe~e trorava „Jjtra" 26154
Imb
V vlaku
kl odhaja lz LJubljane ob 15' 10 popoldne proti Jesenicam. ali v vlaku kl odhaja is Jesenic ob 17 35 zvečer na Dovje. Je pozabil dne 15. novembra neki gosp.
fotogr. aparat «Kodaks»
format 8 X 10*5 cm s usn Jato torbico. V nJem se Je nahajal tum neporabljen film
H wm promslnein Miistri m kr^io oa iisrgplsltgin
se odda dobro idoča trgovina z vsetn inventarjem, oziroma se sprejme družabnik ali družabniea s 50.00'i Din
Ponadbe na upravuištvo „Jutrae pod , Zasigama boioč-ItOSt".	7016 a
%
Domače sredstvo, i ki vam je potrebno
in ki bo tudi pri vas ob vsaki priložnosti pokazalo, da vam olajSa bolečine, je: LEKARNARJA FELLF.BJA ELSA-FLU1D.Vrelec močil Že skozi 26 let izkuien in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic ua slaikorju Hilro deluje kol sredstvo ia drgnenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh primerih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu 7,raku. je enako dobro ra oči, ušesa, zobe, glavo, usta in prlol Z zavojnino ln poštnino stanejo: , zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 special. stek. 62 Din.
2	zavoja s 6 dvojnatimi in 2 special. stek. 96 Din.
3	zavoji s 12 dvojnatimi in 2 special. stek 130 Oin. 6 zavojev s 18 dvojnatimi in 6 special. stek. 240 Din.
Naročila točno nasloviti na:
EUGEN V. FE'-LER, lekarnar
v Stubici Donji, Elsatrg 245, Hrvatska^
Trboveljski mm ir?a
19,0
dt>!>avl a .lIliriJa', In, Kratja Votra trg
Triefuu zžo. Plačilo ta i na oliroke.
/.a dcpokitev zav ja se DttporoSajo:	SVED
SKE KAPLJICI. z» želodec, ki poupolujejo prebavo in ELSA ZAGORSKI S'lK proti kaSlju in bcleiinam v prtih
II
Soba
.	__6 slik. Ker po zatrdilu
Vera.	! poslajennfclnlkov nI bil naj
j Spremenjuj t Pozno je. Zado- dtu' nl	^
voljno; sanja, hrepeni, po-T sredic! mesta, se ra a ljublja Te — Tvoje srce. boljši sostjodk-n*. Naslov v
upravi „Jutra".	259S3____________
*--------- - T.ji<htjanl.
sopotnikov vzel pomoloma s sebttj. — Prt'en najditelj fie °0"21 to-et	da ca odda
~ proti naeradl v pisarni Del
. nlSke tiskarne
Gospodična
Maia, separirana soba srcdpJih ,et iell dnr)i90ratl
ae l£Ce. Ponudbe pod značko z mirnim In znaCnJnim ro- ! „Slvilja 13310" na upravo spodrm, ne pod 35 let starim |
I MikloSIfevn resta St. J6. prt ravnatelju O. B a m b e r e n 26038
„ Jutra"
Opremljena soba
0 po5iibnlm vhodom ln zajtrkom. ae takoj odda v Koleziji. Naslov pove uprava »Jutra".	25980
-5982 Ponudbe na nvravo ...latra" pod »Sreče« čem 13401".
26200
Tf«t'ib:la se ie
stnoPI ekros 5. od Rethovno-vo do «knfj* ulice h-na ro« . Ba torbica s vsebino vc'-j* V za'«Of!n ra-očsrana 1	<»»>i«rjn kllnfa tn ne-
«Komet»
et?lno feV"?-e /»Isti: . za par- j kete ln llnoloj. je uajboljše. ! najcenejše — daje največji leRk ln najlažje de"o. Iit-bl se v steklenicah, za ve^ja podjetja banke, hntele etc. tudi v kantah po 5. 30 In 15 kg v vsaki boljši trgovini ali rMrelf n-> n. ' r ^ t 1 (Drago 2hldartt) v Celju.
25435
i •
S^dki sadti rroft
po 5 Din liter In sadni k 1 ■
S o Din 1*50 se dobi v Sp iškl. Mavrerjeva (za čolol. Pri nah rr.aten popust.
Elegantni domski suef
s: ualiavlia razne kožnhovlnasto predmete kakor: ovraiuike, boe in kužiihovinastd tope, ilalie nr.stni -kusigs in amer kanuki opusum zaradi najskrlmejšib i/.ilelkoT ia solidnih cen pri tvrdki
U. ROT, LJUBLJANA, Gradišče.
—— —■———■ i — —— ——
Prirl! Vidi! Čude!
PERI Z ZRAKOM
TUDI VI
«
to o>
hočete Vašega, soproga presenečiti t lepim iu koristnim božičnim darilom?
Rgjbol! koristne božično daril« le pisalni stroi
za pisarniško in privatno porabo.
Tudi na ugodne mesečne obroke!
the rex Co„ Mm, Gradišče 11
Sostanovalec
se aprejce v bližini obrtne So Je. — Naslov pove uprava „Jutra".	26081
se želim seznaniti s gospodom / dobrimi dohodki. — Porcdujero nekaj premoženja — Sem čedne In prlkrplilv« jranan.lostl. Dopise po mož-sllko na p»»družnl«-© Jutra" v Mariboru pod Slfro Bodočnost 1924". 26947
k.j listin ln legftf^srije Meh nTTlcff1. i^e^visnje
bolnifHce hlara^ne. — Pefttca naMltelj p« nsprrSa, da Isto vrne proti nagradi t upravi
.,Jutra".	26232
S. Matte
va ulica 274 s^l/fiZ,tff« /. večjih n'noži- t X »V/ .	'
m«. 26170,
Škrat!
Stanovanje
obstojefe iz 3 sob. v okolici Ljubljane, na Gorenjskem do škofje Li ke, v Ka" u;ii,i ali pa v Litiji, so teeo proti dobremu plačilu. — Pmmdbe r>°Ptpe pod ..skrat ped Slfro ..Lopo stanovanje i.Jutra".
na deželi" na upr. „Jutra". ,------
25759
TancovaSe vra; «voj taoac	pr|„,Bn, L , r n c t n" pilili«
zsmbio kod tanca lanac	na|sHr"rne1» ordrsvllo kapa
Ianac «voj. da ne Izgublfe	vl(.0 (Trtpper). - ni«>bi«a »e
ne bilo bt Tebe v!5e.	pn „ph lekarnah po 20 Din
na„°Pr-	Skotita Po rtiftt razt.oSllja
26138	lekarna B i u m, Subotica.
Iščem stanovanie
Trgovec
j 40 tet star, lofen. Seli zna-' nfa z dobro sltnirano damo. obstojePe iz 3—4 sob in prt- : dopise na upravo ..Ju ra tlklln v T.jnbljanl al! v oko. Pod znaJko ..Biser 13368'. lict. Najemnina postranska j	26148
»tvar. ■- P' :>• !•.. na t-ptav« „Jutra" pod značko ,,S'ano-Tauja takoj".	25756
Zastonj
Dve opreml^eiii sobi
■o takoj oddasta. Naslov v upravi „Jutra".	26215
Onremliena soba i
• hrano, za enesra ali dva gospoda, se odda. Naslov v | opravi ..Jutra".	26157 i
brez otrok, z velepo.eiitvom,
se želi poroditi takoj z 50-spndl^no all vdovo, ki ima okoli 100.000 Din premoženja. Resne pnnndbe na naslov: Ivan Pajk. posestnik v Osenct, pošta Štore.
Velenosestnik
Čedno sobo
B električno razsvetljavo v sredini mesta, ISfe soliden akademik Slovenec, ki se pripravlja za izpite. Ponudbe pod „J. L. 22" na ttnravo »Jutra".	26105
ISfete dru sod boljsth lzde»-kov kot so Alfa separatorjt In brzoparllnl kotli! Prepričajte »e ln zahtevajte prospekt: Alfa Separator. d. d. — Zastopstvo za marlb. obl. Rog. Slatina.	25978
Pc7or, kolesarji'
PoStltte tiara kolesa * popolno prenovo emalliranje s ognjem in pontklanje. - Na željo se kolesa tudi shranijo Cez zimo. ..Tribuna" F. B.. tovarna dvnkole* In otroških vozičkov Ljubljana, Karlov Bka cesta St. 4.	2013
vseh vrst belih In barvastih
vezenin, monograitiov. toaletnih okraskov v ploščatem lo verižnem ubodu. predtlska-nje, cntlanje. Mavek. LJubljana. Dalmatinova nllca. — MoSko perilo, kravate itd p« Izredno nizkih cenah.
26161
N-jmo^errte^e kroje j
ra dame tn gospode, razpo- 1 Sllja Kiafelj Alojzi}, učitelj krolaStvg v Ljuhljanl. Kri- i SevnISka ulica 2. - Krojni teCnjl hreTniaCni. plaCatl Je edino risalne potrebSCIne. — Pojasnila sastonj. 26160
Ksvarra-tront. cCeniral* ;
pri ..Zmajevem mostu" toCl : pristni cviček po 12 Dtn. rlzllns po 13 Din. Jeruzale-mec po 16 Din In prvovrstno Črnino pn 12 Din liter. — Vlnoto' Cez it!lco naravnost la soda. — Za obilen obisk se prlporoCa Štefan itlhoilc.
26159
[ KOstllniCar. Seli poroditi go-! FpodtCno srednje starosti s
T'riTT»«>rnlm r--	—
N^anonlmne dopise pod Slfro za moško kolo v dobrem sta-
Vino
črno po S T>1n liter tn droga prvovrstna vina. Vsaki četrtek divjera ralra. Vsaki petek domače In morske ribe; soboto In nedeljo krvave, rl-Seve in mesene klobase — priporoča gostilna Vidmar. 13 X 18, 6 dvojnih kaset In gv. Jakoba trg 5. 26233 usnjena torba, se samenja
Foto-anarat
..Goreča družnico
ljubezen" na po-„Jutra" v Mariboru 2602J
nju. Naslov ▼ npr.
„Jutra". 1 26182
Stan o vanjo
Gd?. želi znatisfva
| z Inteligentnim gospodom,
. . , . . , i o iiiieiiseninim Kimronnia v
S .lekfrtJ ' 1" kuh,n5e -ivrho poznejše Senltve. -« električno razsvetljavo, se Dnpl!I(. Jod .p,anln0.. na po-
Note prenisniem
1 proti »Izkemn honorarju. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Noto".	26184
Klavir in uote
so na razpolago v svrho Igranja ali ufenla za nekaj ur na teden. — Proda se tudi klobuk (Halbzlllnder). — Naslov pove uprava „J;ttr»" 26136
takoj odda tistemu, kl ml plaCa za eno leto napre1. — Naslov pove uprava ..Jutra"
26195
Majhna sobica
• posebnim vhodom In elektr. razsvetljavo, so odda. Kje. poro uprava Jutra". 26181
družnico ..Jutra'
Mariboru !
26093
Večjo sobo
> 2 posteljama, i S £ e t a dva brata, po možnosti ? posebnim	— Ponudrje na opravo ..Jutra" pod znaCko „TakoJ 13113".	2S220
Zalogr klavirjev
In planinov nn!noii&:n tovarn Ro.-«endorfer. Czapka. Ehr bar. Sch»elghofer Original Siing) itd Jerica Hubad. roj. Dolenc Ljubljana. HllSerjeva nlica Et. 5.	1036
Gosli
Načrti!
Kar Vam drogi ne morejo napraviti, poverite meni. — IzvrSuJem točne strokovne načrte ta preuredbo ln povečanje delavnic, vse konstrukcije raznih strojev in dajem vsa tehnična pojasnila in preračunnnja. Stavite zohteve na nnravo MJ"ra" pod ^Točno 13171". 25755
Patent zakonito zavarovan.
Pcsksisno pra me v Liublisni.
Priilite prosimo v
torek dne 9. decembra srtdo dne 10. decembra četrnek dne 11. decembra
▼ Mat ofinl dom iv bivSt kavarni) ob 4. nri
ali k dvfin poskti-uiui pran em ol> 5. nit popaldce ia prinosie ri^> mo z-i vsa't »itič« - ne ajrab joneja psrl a s seboj. Ao?rat s'atie 1 0 Din, ki si ga t»koi ahkn kupite l'ioti položitvi kupne cene se aparat o.iila ua po kupijo »a "4 ur, denar se vrne ako /ah'eram ne bi oiigorarial. Vstop prost. 702«
» p
ampak po jako c n;?.kih cenah kupiš različne obleke, suknjiče, ragiane in dežne plašče
za Miklavža.
Veliko izbero vsakovrstnih oblek za dtčk imata po najnižjih cenah samo
l0žar & bizjak v LJubljani
Sir. Fetpa cesta, štev. 20
tovarna kožuhovine
Ljubt ana, Sodna ulica št. 5.
L božič rskiamsa pr3do;a pi zelo znižsnifi cenah.
Avstralski Orposum . Amerikanskt Opposum . . .
Pr stni ftutrija ia......
Siie'ektrik..........
Pristni skunks.......
Zobei-imitacija.......
Pristne kože v vseh barvah
Velika izbera t rajnih boah in šerpah. Prstne lisičje boe v vseh
! barvah...........od 500 Din naprej
Skunks-boa.......... 450 „ ,
Velika brezkonkorenčna izbera v pristnih polarnih lisičjih boah. Stroienje. barvan e in oožlahtitev kožuhovine v prvovrstnem izdelku v vseh barvah kot v \ Leipzigu. Konfekcita, pooravila in preobnove a	po konkurenčni ceni.
od 200 Din naprej
. 100	,
500	.
90	„ „
220	, j.
80	» ,
25	„
707i»
Strašno
se pritožoie nad Jraginjo, kdor so ui prepričal, kako 6643a
poceni
je manu'akturno in galanterijsko blago ter sanje pri trrdkl
„DANICA"
Maizetj & Rafsel
Liubliana, TuriaSkl trg it. 1.
Ve?je posodilo
dobi ocl. kateri odda 1 ali 3 suh1 Ponudbe na upravo ..Jutra" pni Šifro „Posoillo 131J 6".	26231
Ribje olje
KajatnCeno pristno. najtwljSe norveSke znamke, dospelo. — , prelerane, norm. za 500 Dta 'Lekarna RaknrNe. Ksrlov-In šolske za 250 Din napro-	2. - Direktni
daj - Naslov pove upraia 'niport lz Kristljaclje! .Jutra".	26176	25J60
Sivilia
za svileae senčnike
se takoj sprejme. - Naslov pove uprava „Jutra", nna
Slov. citrašem!
V zvejlca ..Slovenske nabožne pesmi za citre" so tudi Stlrl
Lepo opremljeno pobo ! !Jn<'
Za svojega
se oddasta dobri obttelji 11 let &tar fantek ln 10 let stara deklica. Fantek obt-
▼ sredini mesta, za 2 do 3
božiCnc" prPa?nT,ko^Lnsa^ »knjo ^ensko^o. dekl.
8 Din. Drucl zvezki so po
ca pa četrti razred !} I J- ti Sole. — Naslov povo uprava „JuUa".	2603ti
Polnolarmenlk
tedne, z dobro hrano. Išče 18 D!n _ zTezek XI. (Ko-Inoiemec. Ponudbo pod Slfro j pa 20 Din. Grajakl „Kot svojec" na upravnistvo ! odmpvl E jcerainvnnko 8 D. „Jotra . 26-30 _ Kd„. p^sij, denar all v
--znamkah naprej, dobi naročeno t a ko i poštnine prosto.	(Gatter) ca bi od o. 80 «w> Povzetje pa Je dražje. —	prodamo. Ocleda s« lahko na Zverka ri. tn IX. sta pošto.	graSCInsk! Sagi — četrt ure klin. se odda v Ljubljani. ' Pesmi se lahko »premljalo	od postaje Sevnica. Kitnim o
10 mlcut («1 gi. kolodvora ' tudi z gosli, uitaro all s	pn dobro, kompletno Venl-onemr. It' pta-a ti.i !emninr ! tamburiro. — Iv. Kiferl.; v	cijanko. Ponudbe na graSrin-ta 'i ictl naprej. — Naslov v j Llnbllani. Krolaška nl. 3/11	sko oekrbniStvo Boš tanj ob •pravi ^Jutra", 362281 »gostilna Maček). 2616T	Savi.	36026
Stanovanje
Obstojefe lz 2 sob ln priti-
Ponudite
kostanjev les za lanin, vse vrste trdega lesa, hmelovke in brzojavne droge, 8 do 12 m
Josip Ho nik
Loveo pri Cilja
h3 ' —	nO\o0

Iščemo
mestna sastopulko in potnike za razpar&vuje
paprike.
Fonndba je pcbi&ti oa, pglaaci zavrd EohmoUca. Nori Sad, Futoška i. ?eu* |
Na drobnol	Na debelo:
HOŽUHOVINA.
Velika isbera kož iti kožuhovioastih izdelkov. Sprejemanje popravil ia prenovlionje. — Speoljaln' Oddelek za strojen ie in barvanje vsakovrstnih kot v vseh mogočih barvah.
Prva jagoslevanska k-znarsko-barvarska vornica
Peter Semko, Ljubljana
Tvornica: Gliuce-Vič 5. Trgovina: Eriževniska 7 Kupuje vsakovrstne kože divjačine. »s sj
311 io: wM ureiBOoe
po državni cesti ua kolodvor Kandija ali Novo mesto Letna koiičina znaša 500 do 1000 vasonov R flektanti posestniki tovornega avtomohila se Daj zglasijo čimprej na licu mesta pri J. Mlaticu, Kandija 78. Novo mesto. 7012
t
Tužaim srcem naznauiamo, da se je naša iskreno ljublieua sestra, Bvjksnja, osi roma teta, gospodična
Pavla Flis
učiteljica ročnih del v pokoju
pre-elila, previueoa s svetotajstvi, v večni^L Pogreb drage pokojuice bo v pouedeljek dno decembra ob lt>. uri.
Lalko, dne 6. decembra 192«.
Žalujoči ostali.