Postoma plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 26. aprila 1937 štev. 94. let© m. 'KVISM MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 ( Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* 60 sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ji« OtneiMfa Sokolstva /oncki parlament zaseda v Mariboru Pred nedavnim smo v posebnem članku prikazali številčno moč obmejnega Sokolstva, ki ga predstavlja in združuje mariborska sokolska župa. Intenzivno, premišljeno in vztrajno organtoatorlčno, ideološko, tehnično in nacionalno ter Sokolstvu vzgojeno delo je prineslo mariborski sokolski župi sloves ene najdejavnejših in najuspešnejših sokolskih žup v naši državi. Verno sliko tega odločnega sokolskega delovanja je nudil včerajšnji redni občni zbor mariborske sokolske j tope, ki je potekel ob polnoštevilni ude-! tožbi delegatov obmejnih sokolskih dru-l stev in čet v znamenju vzorne sokolske discipline, požrtvovalnosti in delavoljnosti. Občni zbor v gornji dvorani Narodne-sa doma je otvoril in vodil zaslužni župni starosta dr. Milan Gorišek, kj je uvodoma pozdravil člana savezne uprave in mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, starosto kranjske sokolske župe kr. Janka Špicarja ter vse navzoče de-togate. Potem, ko je občni zbor s toplim aPlavZoni sprejel predlog, da se odpošlje ndanostna brzojavka Ni. Vel, kralju Pe-trn II. ter pozdravna brzojavka knezu namestniku Pavlu, se je dr. M. Gorišek spomnil pokojnih vzornih sokolskih de-•avcev br. dr. Železnikarja, dr. Pivka, brivca, Hallerla, notarja Kodra in dr. Sevnika, katerih spomin so počastili namoči s klici »Slava«. V svojih nadaljnjih izvajanjih pa je br. r- Milan Gorišek uaglašal, da je treba si°riti vse za dobrobit Sokolstva in da točjina lahko država vedno na zvestobo |°kolstva. Po pozdrav., od strani br. ^Ptoarja so sledila poročila, ki so izpriča marljivo delo vztrajnih sokolskih dedcev. Poročali so župni tajnik br. Doj-R°vič, načelnik br. Komac in načelnica Markučeva, nadalje br. Nande Nardin 'a dravinjsko okrožje, Janko Gačnik r.a otoško okrožje, Lojze Struna za mari-nrsko okrožje, Slavko Stopar za mur-ok° ^r°žje, Jože Velnar za prekmursko r°žje, Davorin Polič za siovenjegori-0 okrožje, Ciril Hočevar za pohorsko r°žje. dr. Franjo Šalamun za ptujsko r°žje, br. M. Kovačič za župni četni nadalje župni prosvetar br. Janko ’,rc, blagajnik br. Janko Zorko, župni J^stoenl referent br. dr. M. Černič ter alist'kar br. Friderik Degen. Na podla-u teh poročil je razvidno vsestransko . Desno delovanje mariborske sokolske ki šteje skupno 11.200 pripadnikov, • sicer 6661 članov, 171)1 naraščaja, 5838 Prfc Pr'hližno 700 učiteljev deluje ■>1 ,’^to IG3. Knj’žuica ima poleg župe ^ društev in 3 čete z 11.130 knjigami. Hori?V,J-a ,,ov<) ^tonstvo je bito 15. Žup-in tomlštvo je prejelo nad 3000 dopisov t,lc 1 upna uprava razposlala 13 okrož- Dr°inet je znašal -121.868.78 Da v i banske uprave , je prejela žUr ■llmJ11 ,,U,°W ,otl‘ DOdporo v znesku Din “k «d savoza SKJ Din ;,2 6Lnoziv0m k nadaljnjemu, vztrajfte-^ašeea ^niu zak1Juč»l krasno uspeli /bor °binejnega Sokolstva, ki hoče Naš obmejni Maribor je bil v soboto in nedeljo v znamenju zborovanja naših žena, ki so prihitele v našo obmejno metropolo, da prisostvujejo občnemu zboru banovinsko sekcije Jugoslovanske ženske zveze ter da sodelujejo pri sestavi načrta za nadaljnje kulturno feministično delo. Kot uvod letošnjega zasedanja ženskega parlamenta so bila na predvečer v dvorani Ljudske univerze zanimiva predavanja, posvečena zlasti tujskopromet-nim vprašanjem, gradnji cest itd. Dobro zasedena dvorana* Ljudske univerze je izpričala globok interes našega ženstva za najaktualnejša vprašanja, ki zadevajo naše žene gospodinje, ki je poklicana v to, da zlasti na deželi prispeva k zboljšanju naših prilik. Žena je tisti faktor, ki je poklican, da s svojim delom pospeši kulturni dvig naše vasi in ki v izdatni meri lahko pomaga ustvarjati našemu tujskemu prometu solidno podlago. Vabilu ženske sekcije so se odzvali poleg mnoštva žen tudi številni predstavniki raznih ustanov. Toplega pozdrava od strani načelnice kulturnofeminističnega odseka marib. ženskega društva so bil: deležni gg. L o o s v zastopstvu Tujsko-prometne zveze, inž. Šlajmer v zastopstvu SPD, A. K1 e š i č v zastopstvu Združenja gostilničarskih podjetij in S ka-za v zastopstvu Združenja trgovcev. Obširne in vsebinsko izklesane referate so podale naslednje pobornice ženskega pokreta: Angela Boškinova, diplom, zaščitna sestra o higijerti na vasi, Marija Pleško, gospodinjska učiteljica, o skrbi za Izobrazbo gospodinj in gostilničark ter Marija Rozmanova, strokovna učiteljica, o tem, kako ohranimo slovenski značaj' naše zemlje. Iz vseh treh referatov, ki jih je delno pojasnjeval film ljubljanskega higijenskega zavoda, je razvidna težnja banovinske sekcije, da vsestransko dvigne našo> vas do neoporečnost, ter da se mesto 'n vas povežeta potom tujskega prometa v eno samo har-menično celoto. Za tujski promet in gostinstvo so potrebne olajšave. Istotako je potrebna za žene čim temeljitejša vzgoja v gospodinjskih šolah. Banovinska zveza je z ustanovitvijo šole za go- stinske gospodinje v Ljubljani napravila velik korak naprej. Učni načrti ženskega učiteljišča zahtevajo temeljite remedure. Ne smemo prezreti dejstva, da. je baš žena tista, ki lahko gosta privablja ali pa odbija. Zahteva banovinske sekcije gre nadalje za teni, , da se ustanove v vseh večjih krajih gostinske in gospodinjske šole. Naši zemlji ohranimo domači značaj, tako v govorici, kakor tudi v šegah in običajih ter naši lepi narodni pesmi ter narodni nog]. To bi bil kratek vsebinski oris vseh treh predavanj, iz katerih zveni zahteva po prerojenju naše žene v kulturno feminističnem smislu dobre in vešče gospodinje. Predavateljice so bile deležne toplega priznanja. Včeraj pa je bil v veliki kazinski dvorani tretji letni občni zbor banovinske ženske zveze. Neposredno po otvoritvi zbora po. predsednici ge. Minki Govekar j e v i je v izbranih besedaji pozdravila iz vseh delov naše banovine prispele delegatinje gospa Maistrova, predsednica mariborskega Ženskega društva z željo, da bi jim bilo bivanje v našem obmejnem Mariboru čim prijetnejše. V imenu občirnj je spregovoril mag. direktor g. Rod o š e k, ki je označil ženo kot važen faktor, ki se vedno bolj uveljavlja na soc. kulturnem in gospodarskem polja, želeč zboru čim lepših uspehoy. Sekcijska predsednica-ga. Go-vebarjeva je v svojem poročilu podčrtala, da ie uprava naše banovinske sekcije najiniciativnejša ter da v vsakem pogledu prednjači vsem drugim sekcijapi v državi. Povdarila je, da so se posamezna ženska društva oklenila sekcije, tako da Šteje ista danes že 21 včlanjenih društev Žena zahteva danes svobodo udejstvovanja v vseh javnih zastopih. Žena se mora pustiti v občinske in banovinske svete in v narodno skupščino, da skupno z možem dela v čast in korist naroda in dOmOvine. Iz zborovanja je bila odposlana vdanostna brzojavka zaščltoici ženskega gibanja Ni Vel. kraljici Mariji. Poročilu predsednice je sledilo poročilo tajnice ' gdč. inž. in prof. dr. P e r-p a r j e v e, ki je v vseli detajlih orisala sekcijsko delo v preteklem poslovnem letu. Najvidnejše in najpozitivnejše postavke vsega obsežnega dela so: akcija za Izboljšanje pravnega položaja žene, protestna akcija proti delnemu celibatu učiteljic, književno udejstvovanje, akcija za zdravniško pomoč siromašnim porodnicam, akcija za graditev nove bolnišnice, akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze, številne intervencije v korist posameznih članic, ureditev odnošajev do glavne uprave v Beogradu, agilno delo gospodinjsko gospodarske komisije, poročilo komisije ža poklice, poročilo komisije za zaščito dece in poročilo zveze gospodinj itd. Na občnem zboru je bila sprejeta naslednja resolucija, ki zahteva zaščito rodbine in rodbinskega življenja, •uvedbo davkov in trošarin5'za premožne in inozemske ljudi, znižanje trošarine na sladkor, znižanje monopolne takse na sol in vžigalice, odpravo skupne banovinske trošarine, protest proti amandmanu v fin, zakonu (odpust učiteljic iz službe, če se poroče z neučitelji ali izgubo pokojnine), uvedbo praktičnega pouka na ženskih učiteljskih šolali, ukinitev privatnih posredovalnic, uvedbo obveznega vajeniškega šolstva za začetnike hišnega uslnž-* benstva „y večjih mestih dravske banovine, uzakonitev izenačenega poselskega reda za vso državo. Blagajniško poročilo g. Anice Go-go lo v e izkazuje Din 295-1,50 prejemkov in Din,2532.50 izdatkov, medtem ko izkazuje zveza Dirr 7834.93 društvenega premoženja. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta in. je bila predlagana razreš-niea sprejeta. Na dnevnem redu letošnjega občnega, zbora se jo obravnaval program'bodočega dela in so bila pravila spremenjena samo v pogledu sestave odbora. Pri volitvah je bil dosedanji odbor izpopolnjen v toliko, da se je mesto odsto-pivše tajnice inž. in dr. Perparicve izvolila I. in II. tajnica J. Babšekovo in Silva Fxel. Po obšežjii in živahni debati je v najlepšem soglasju zaključila predsednica sekcije ga, Minka Govekarjeva lepo uspeli občni zbor. Po skupnem kosilu so si delegatinje na skupnem izletu ogledale Falo in Rušo, od koder šo se zvečer vrnile v Maribor. Butna BŠammj e V veliki dvorani Narodnega doma se je vršil včeraj dopoldne 16. redni letni občni zbor Nabavljalnc zadruge državnih nameščencev, ki ga je otvoril jn vodil zddrugin agilni predsednik g. Rcher. ta zborovanje je bilo isenavadno veliko zanimanje in je bilo prisotnih 840 članov, tako da jo bila prostrana velika dvorana natrpano polna, iz poročila upravnega odbora povzemamo: Poslovanje v preteklem letu se je vršilo V zhamenju tež-koč. Znižanje dohodkov je zadelo nižje .uslužbence in uslužbence s številnejšo družino; Vrhu tega so porastle cene sko-ro vsem življenjskim potrebščinam. Radi ueilrojenega izplačevanja ■ pokojnine je bila; zadruga' večkrat prisiljena, da si je morala izposojevati obratni kapital. Na predlog članov upravnega odbora so je dne 25: junija 1936- sprejel no v pravilnik o 'poslovanju upravnega odbora. Ta pravilnik predvideva 4 odseke, in sicer: I. administrativni, propagandni in finanč- ni odsek, 2. blagovni odsek, 3. odsek'za pekarno in gostilno in 4. odsek za kurivo ter upravo nepremičnin in premičnin. Vsak odsek ima po enega referenta in 3 člane. Število članstva se je v preteklem poslovnem letu povečalo od 4,342 na 4666. Blagovni promet v letu 1936 izkazuje Din 25,282.926.41. Bruto višek na blagu je 'znašal po sorazmernem odbitku blagajniškega skonta članom na blagu, od katerega se odobrava skupaj Din 2,888.394.35. Članom odobren in v sklad za članske namene vnesen blagajniški skonto znaša Din 1,310.031. Bruto višek na blagu v letu 1935 je znašal 2,449.745 Din. Rezervni sklad sc je napihni letu 1935 povečal za 31.019 Din in znaša koncem leta 1936 Din 3,245.379, Sklad za članske namene znaša 1,697.731 Din (za 234.138 Din več kakor lani), pokojninski sklad 210.228 Din (za 108.733 Din'več). Podpor je bilo izplačanih od začetka na raču" zadruge od procentov Din 346.152, tudi v bodoče nadaljevati svoje delo po preizkušenih poteh dosedanje pjodonosne tvornosti. To dokazuje obsežni okvirni program, ki je bil sprejet na včerajšnjem občnem zboru. na račun Članov Din 1,220.050. Stanje lastnih sredstev znaša Din 5,516.581. Poslovni prebitek se bo. v smislu sklepa razdelil takole: 30% rezervnemu skladu, 10% pokojninskemu skladu uslužbencev, 10% za sklad za kultiirno-humane namene, 2% za sklad za članske namene, 48% pa se vrne zadružnikom s plačafil-itif nabavkanii v zadrugi v fetu 1936. ta ostanek vložijo člani v delnem znesku 85% v sklad za članske namene, iz katerega dobivajo v.smrtnih pfimerllLpod-pOre 25%. 20% ali 15%. od povprečnih nabavk zadnjih S let. Ostanek po 15% pa darujejo skladu ža splošne kulturne humane namene ih' je namenjen edinole Zn ' prosvetno kulturno' delcT med članstvom ih' še ne Srne up o rabiti za podpore drugih kulturno humanih ustanov in društev. Do konca leta 1936 ie zadruga odobrila svojim članom Din 6.262.815 ri-storno, sama pa si/je nabavila 5.000.000 Din lastnih sredstev, od katerih bodo stalni člani imeli korist kot nekako malo rento. * Ro poročilih upravnega odbora se je razvila živahna debata, v katero so po- Se vedna dava&i ideo&mna! Maribor za naše morie V mestni posvetovalnici je bila včeraj dopoldne XII. redna skupščina Oblastnega odbora Jadranske straže, ki so ji prisostvovali številni delegati ter zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik oblastnega odbora .IS g. dr. Franjo Li p ol d, ki je po uvodnih formalnostih prisrčno pozdravil mestnega poveljnika M. Milenkoviča, mestnega župana dr. A. Juvana, predstojnika mestne policije dr. Trstenjaka, sreskega podnačelnika g. Fileca, inž. V. Šlajmerja kot zastopnika mariborske Tujskopro-metne zveze in SPD, dr. Vrečka za Rdeči križ. Bertonclja za Glasbeno matico, prof. Silo za Profesorsko društvo, Mohorja za Strelsko družino ter šolska nadzornika gg. Tomažiča in Alta. Z občnega zbora se je odposlala udanostna brzojavka N j. Vis. kralju Petru II. ter pozdravna brzojavka izvršnemu odboru JS v Splitu, nakar je skupščino pozdravil predsednik mestne občine g. dr. A. J u-v a n. ki je v svojem govoru zagotavljal, da bo mestna občina mariborska tudi vnaprej podpirala JS. Izčrpno poročilo o delovanju oblastnega odbora JS v Mariboru je- podal agilni tajnik g. Janko Pirc. Iz njegovega skrbno sestavljenega poročila posnemamo sledeče glavne misli: Društveno delo je bilo v preteklem letu gotovo najtežje od vseh poslovnih dob. Zc sama ventilacija materialnega vprašanja je povzročila nalahno umiranje društvenega življenja in s tem tudi upadanje interesa članstva za Jadransko stražo. Tako je imel o. o. JS leta 1935 le še 5.328 članov, ki se ie skrčilo do lanskega občnega zbora na 4144, do letošnjega občnega zbora pa na 3872. To pada,nje števila članstva je bilo mogoče samo zato, ker ni bilo pri posameznih edi-nicaii dovoli požrtvovalnih propagatorjev /m ideje JS. Od nekdanjih 33 krajevnih odborov in 63 poverjeništev je ostalo danes ie še 20 krajevnih odborov in 23 poverjeništev. To so pa edinice, ki ne skušajo samo obdržati tega. kar imajo, ampak pri vseh težkočah grade še dalje, imajo svoje redne prireditve, pridobivajo novo članstvo in sploh kažejo z vso agilnostjo na edino pravilno usmerjeno društveno delo. Ti zvesti sodelavci bodo zastavili vse sile in pomagali, da se prebrodi tudi sedanja kritična doba. V nas vseh je še vedno dovelj idealizma, pa tudi dobre volje za izpolnjevanje prevzete dolžnosti in odgovornosti, namreč, da čuvamo svojo največjo dobrino, Jadransko morje, in vse naše jadranske interese ter da nesebično in neumorno širimo v našem narodu to miselnost v vsakem kraju in ob vsaki priliki, v prvi vrsti gre le njim in njihovi aktivnosti zahvala za to, da je ostala Jadranska straža na našem teritoriju kljub vsem težkim pretresljajem še vedno močna organizacija, ki zavzema vidno mesto med na-rodno-patrijotskimi društvi. G. Pirc je izrazil prepričanje, da se bodo vrste JS raphlno pomnožile, ko zavzameta svoji prejšnji mesti splošno zadovoljstvo in zdravi optimizem našega človeka, to tembolj, ker so 'namenjeni vsi dohodki itak mladini, ki letuje v društvenem domu v Bakru in po tej poti posredno zopet le članstvu samemu Ideologka delavnost je bila v prvi vrsti posvečena poglobitvi ideje Jadranske straže,in so vsi krajevni odbori priredili razna predavanja in druge skoraj v vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah. Pomladki so imeli svoje interne prireditve in je bila lani blagoslovitev pomladkovih zastav na Glavnem trgu Danes ima v Mariboru Pomladek na vsaki šoli svojo zastavo, pa tudi izven Maribora jih je že precej. Iz poročila o letovanju v domu JS v Bakru v letu 1936 je razvidno, da je lani letovalo v domu 339 dečkov in 363 deklic iz 27 šol naše ožje domovine, in je bilo 8158 nočnin. Tudi lansko leto je razpisal O. o. JS nagradno žrebanje za Pomladek in ostalo članstvo. Za Pomladek je bilo razposlanih 676 brošuric z nagradnimi številkami in se je žrebanje vršilo 25. junija 1. 1. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal vestni blagajnik g. A n t e L a v-r e n č i č. V preteklem letu so znašali skupni dohodki Din 502.938 98, skupni izdatki pa Din 525.777.60. Premoženje se je lani povečalo za Din 30.695.89 in je znašalo dne 1. januarja 1937 334.875.57 Din. Potem, ko je v imenu nadzornega odbora g. dr. Leskovar predlagal odboru razrešnico. ki je bila tudi soglasno sprejeta, so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. F. Lipold. Podpredsedniki: podpolkovnik J. Čordašič. Ladislav Jerše (Ptuj) in dr. A. Goričar (Celje), tajnik Janko Pirc, blagajnik I. Ante Lavrenčič, blagajnik II. Saša Petrovič. Odborniki: general M. Milenkovič, dr. A. Juvan. msgr. Umek, Peter Popovič. L. Budihnar, Stanko Detela, dr. Gorišek (Sv. Lenart), dr. Matko Heric, Drago Jug, da Jančič, inž. Janko Kukovec, dr. Kotnik (Celje), ravnatelj Mastnak. Marija Maistrova. Drago Paljaga. dr. Rapotec, Lambert Aljančič. inž. V. Šlajmer. Nadzorni odbor: dr. Leskovar. Anica Ašičeva in Franjo Bit-reš. namestnika A. Amalieti in Ferdo Pinter. Upravni odbor za dom: dr. Lipold, A. Lavrenčič. J. Pirc, dr. Vrečko, dr. Heric. Herma Bračičeva in Anton Brandner. Po sprejetju proračuna za letošnjo leto, ki izkazuje Din 92.000 dohodkov in Din 44.000 izdatkov, so se obravnavali samostojni predlogi in smernice bodočega dela, nakar je predsednik dr. Li-nold po dvournem trajanju zaključil uspeli občni zbor. Uka kupnem smvmle fzobraženka m deSavka pri isti predavalni mizi Iz »Večernikovega« poročila o občnem zboru Ženskega društva moremo razbrati, da je ta organizacija po svojem res požrtvovalnem in agilnem udejstvo- vanju, postavljenih si nalogah in za na-__ prireditve' še težke prilike dovolj širokopoteznem O. o. V propagandne svrhe je bilo raz- delovnem načrtu vredna izdatne mate- pečanih med članstvo veliko predavanj, razprodanih je bilo okoli 1200 žepnih koledarčkov in 50 koledarjev »Naš mornar«, razposlanih pa je bilo 10.000 prospektov za letovanje v domu v Bakru. Na teritoriju O. o. JS v Mariboru je organiziran tudi Pomladek Jadransko straže in je ta organizacija razširjena segli gg. učitelj Vauda, prof. Bizjak, Kore« in Hočevar. Vsi govorniki so stvarno kritiziral; postopek dosedanje uprave ter povdarjaii. da se morajo dosedanja nesoglasja odpraviti, kajti ravno ta so ustvarila opozicijo. Predsednik je zaključil debato, nakar so se vršile volitve tretjine odbornikov. Pojavili sta se dve listi in sicer prva pod gesloru akcijski odbor, druga pa kot. združena opozicija. Volitve so bile tajne in je bila s tričetrtinsko večino izvoljena lista združene opozicije z naslednimi kandidati: za člane uprUvnega odbora Malenšek Jože, učitelj, Semenič Andrej, obratovodja, Kandus Pavel, poštni uradnik, Kotnik Franc, šolski upravitelj v pok. Namestnika Ribič Ivan, Juršič Anton. Člani nad-zornoga odbora Gračner Franc, Bučar Alojz, Kerin Martin, namestniki Jakopcc j sednik zaključil burni občni zbor. Karl, Grobin Jože. Pri slučajnostih se je oglasilo še mnogo govornikov. Ustanovil se je tudi sklad za članske namene in sicer za bolniški sklad, k} zavaruje članstvo za slučaj bolezni za vse člane Nabavljalne zadruge. Po členu ib pravilnika plača član Nabavljalne zadruge letno članarino za sebe Din 15, za zakonskega druga Din 10 in za vsakega nepreskrbljenega otroka Din 5. Članstvo ima na izbiro zdravnike. Tudi k tej točki se je oglasilo mnogo govornikov, ki so skušali razne točke pravilnika izboljšati. lbedsednik g. Rehar jim je objasnil, da bo po poznejših izkušnjah skušal odbor dati članstvu tudi razne druge bonitete, kakor zdravilišča, te pa le tedaj, če bo po zdravniškem mnenju to potrebno in to za to. da se ne bo izkoriščalo. Ob tričetrt na 14. uro je pred- teljica (predavatelj). rialne in moralne podpore in to tem bolj, ker živimo v obmejnem pasu, česar se to društvo močno zaveda. Med stvarnimi in res skrbnimi poročili društvenih funkcijonark, ozir. načel-; nic poedinih odsekov, zasluži našo poseb no pozornost ono kultur n o-^em i-n i s t i č n e g a odseka, ki mu načeluje ga. Levstikova, meščanskošolska učiteljica. Ta po 'svoji skromnosti sicer premalo znana javna delavka si je nadela težavno nalogo širiti in poglabljati kulturno obzorje med mladim ženskim svetom vseh slojev ter ga pravilno usmerjati v življenje. Tem težje pa je to delo, če ga uravnamo v smislu demokratičnega načela za vse sloje. A prav v tem se zrcali odlika tega tako hvalevrednega udejstvovanja ge. Levstikove. Njeno načelo »za vso mladino« (naobražen-ke in preproste ženske) je pravilno zlasti danes, ko svet vidno teži za demokratizmom, ki ga tudi pri nas tako pogrešamo. Na 27 sestankih je bilo 23 predavanj, ki so bila odlično organizirana: iz zadevnega zapisnika je razvidna predava-število navzočih, I diskusije itd. Predavanja so bila jako do-Ibra in aktualna ter debata izredno ži- vahna. Udeležba je z vsakim naslednjim predavanjem rastla. Kako koristni so ti sestanki, govori že samo dejstvo, da so razen naobraženk — mladih učiteljskih abiturijentk — predavale tud' tvorniške delavke. Tako je n. pr. taka delavka obravnavala temo »Žena pri nas«. Taki primeri Dam pričajo, kam in kako je zapičen interes naše preproste žene, oziroma da so njene opazovalna sposobnosti mnogo večje kot si to predstavljamo. To naj bi mi upoštevali in ji nudili razčiščenje pojmov nanašajočih se na socialno življenje. Tudi izvemo iz gbročila, da je mladina željna dobrega Sliva, kar je predpogoj zu samoizobrazbo. Odsek je skušal temu od-pomoči in je bil naročen na nekatere revije. Pogreša pa leposlovnih in strokovnih knjig. V načrtu je knjižnica z izbranimi deli. Ga. Levstikova ima že skrbno sestavljen program za prihodnje leto in namerava prirediti tečaj kot materinsko Solo, ki bo obsegal ciklus primernih predavanj. Delavni in sposobni delavki, ki deluje z vso ljubeznijo it* požrtvovalnostjo, želimo obilo uspeha in posnemalcev. D a s' smo — kot pravi sama — začeli zelo pozno, vendar je mogoče storiti še zelo mnogo. Če kje, je tako kulturno snov" nje potrebno ob "meji. Visoko stoossko io »»1 ** $otqdta ste venskih vojne** Himioeu Dne 5. decembra 1918 Je stavkovni odbor razglasil z velikimi lepaki, da stavkajo železničarji radi tega, ker hočejo republiko, o tem pa ob izbruhu stavke ni črhnil nikdo besedice. Trosile so se razne govorice, da je izbruhnila v Ljubljani revolucija, da bo vojna z Italijo itd. Od dne do dne pa se je javljalo več stav-karjev v službo, ki pa so bili le sprejeti, ako so se zavezali, da bodo zaobljubili službeno zvestobo Jugoslaviji. Stavkovnemu vodstvu je ubežalo nad polovico Slavkine vojske, pogajanja pa se niso nikamor ganila. Od dne 6. do 8. decembra se je vršila zaobljuba železničarjev. Seje odbornikov Zveze jugoslovanskih železničarjev so se permanentno vršile. Organizacija je iz-;>osIovala pri Narodni vladi v Ljubljani nagrade tistim železničarjem, ki so opravljali naporno službo, in delavcem, ki so bili brez dohodkov, osobito v delavnici, kjer se ni moglo začeti z delom, vendar na so bili slovenski železničarji priprav- ljeni za delo in so se vsak dan oglašali. Ni pa bila njihova krivda, da niso mogli opravljati svojega posla. Dne 8. decembra 1918 je imela podružnica jugosl. železničarjev shod v Narodnem domu. Takoj po 'zaobljubi je bila soglasno sprejeta resolucija, da se morajo odpustiti vsi stavkajoči uradniki, vsi znani hujskači pa izgnati čez mejo. Za železniška poslopja se morajo odrediti slovenski napisi. Narodna vlada pa naj dožene, kdo plačuje stavkarje. Resolucija se je poslala vsem merodajnim faktorjem in oblastvoin. — Stavkarji so končno spoznali, da so brez prave moči proti nacionalnim železničarjem. Pojemala so jim živila in denar. Tako je stavkovni odbor dne 14. decembra 1918 sprejel pogoje Narodnega sveta s klavzulo, da so slovenski uradniki zasedli načelrriška mesta le »začasno«, na kar je Narodni svet lahko brez nadaljnjega pristal. Stavkarji so se večinoma javili v službo, nekateri pa so se javili bolne in so zaprosili za preme- ; stitev v Avstrijo. Radi zahteve zveze ; ju go sl. železničarjev je odredilo vodstvo železnice v Ljubljani, da se morajo stavkarji takoj, čim se prijavijo v službo, izjaviti ali so Nemci ali Slovenci. Nemci se morajo dati takoj na razpolago Avstriji in sukcesivno odpraviti po odredbi načelnikov službenih edinic. Na intervencijo Zveze jugoslovanskih železničarjev pa je policija v Alariboru sama uradno izgnala preko meje največje hujskače, predvsem tiste, ki niso bili pristojni v jugoslovanske dežele. Tako jc nastal prostor za nacionalne slovenske železničarje in so se mesta izpopolnila z narodno zavednimi ljudmi. Zal se ni našlo pri vodstvu južne železnice v Ljubljani popolno razumevanje za položaj v Mariboru in se je dovolilo, da jc železniško* vodstvo v Ljubljani poslalo tu pa tam na izpraznjena mesta zopet nemško misleče ljudi — renegate, ki niso obvladali niti toliko pismenega jezika, da bi napisali navadno pismo v pravilni slovenščini. Protest slovenskega načelnika in podružnice ni zalegel, retiegat je ostal v službi in bil radi neznanja slovenščine zopet »balast« v službi. Na intervencijo nacionalnih železničarjev so bili ti elementi polagoma pre meščeui k direkciji in kasneje h general ni direkciji. V kurilnici v Mariboru je prevzel vodstvo inž. Šešerko, rodom sicer Slovenec, ni pa obvladal slovenskega jezik^. Ravnotako jc prevzel vodstvo delavnih južne železnice inž. Ogrinc, rodom Slovenec. Znal jc le slovenščino za silo v dijalektu. Oba inženjerja sta bila nemško misleča in jc ostalo osebje še dolgo časa povečini pri starem in jc zveza Jugoslovanskih železničarjev imela radi t ' ga še hude dolgoletne nacionalno borbf' , Mariborske in obmejne Slovence J bila ta stavka silno prestrašila. Velm jih je hotelo zapustiti stalna bivališč > ker se je splošno govorilo, da udari strijsko vojaštvo Čez Špiije na Mano ■ Nemci so začeli kazati zopet rogove sc v velikih gručah pojavljali na mi * • General Maister je takrat namerava sesti nekaj oddaljenejših važnih postoj na avstrijski meji, mesto Maribor P* .j bilo posebno založeno z živili >n ’ rj„ popoln zastoj železniškega Pronl rinnaI-nesel nepredvidene posledice v na nem oziru. Tako pa jc bila nac gj0-želozniška organizacija Zveza J nl[tjjly vanskih železničarjev tista, ki J« generalu Maistru največjo °PP^>„,n!- že-vedbo njegovih načrtov. Nac«° ‘ (wiržal lezničar je bM tisti, ki Je končno Maribor — Jugoslaviji. Matavokie si aveuskik V našem prelepem zdravilišču Rogaška Slatina, ki uživa sloves svetovnega zdravilišča in priljubljenega letovišča, jo bil včeraj redni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Zborovanje slovenskih novinarjev so je vršilo v primerno okrašeni zdraviliški čitalnici, ki je bila okusno ozaljšana in primerno okrašena s sliko Ni. Vel. kralja Petra II. z državno trobojnico v ozadju. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik ljubljanske sekcije JNU direktor »Jutra« g. Stanko žirant, ki je v svojih uvodnih besedah Pozdravil navzočega sreskega načelnika šmarskega sreza dr. Maraša, nadalje zdraviliškega ravnatelja Gračnerja •n navzoče zastopnike zagrebške novinarske sekcije s predsednikom dr. S o-kolicem na čelu. Izčrpna poročila o vnetem in marljivem delovanju sekcije n.a poliu stanovsko strokovnega in socialnega delovanja so podali predsednik S. V i r a n t, tajnik T. Gmajne r, blagajnik D. Potočnik ter nestor sloven- skih novinarjev Beg, ki je predlagal odboru razrešnico s posebno pohvalo vzorno marljivemu sekc. poslov. J. P r u n k u. Poročila so se tikala predvsem vprašanja pokojninskega zavarovanja nagih novinarjev, ki je bilo v ospredju obravnavanja na včerajšnjem občnem zboru, s katerega se je odposlala udanoshia brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., nadaljnje brzojavke pa knezu namestniku Pavlu ter kraljevima namestnikoma 'dr. Stankoviču in dr. Peroviču ter predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom S. Virantom na čelu. Včerajšnji občni zbor je bil tudi v znamenju primerne počastitve 401etnega novinarskega delovanja popularnega slovenskega novinarja A. Bega, na katerega je naslovil predsednik Virant prisrčne besede priznanja. Tudi je podal A. Gaber *>a občnem zboru izredno zanimivo poročilo o pripravah za veliko razstavo našega novinstva, ki bo jeseni v Ljubljani. Proslava desetletnice obstoja Državne trgovske akademije V soboto dopoldne se je vršila svečana proslava desetletnice obstoja mariborske Državne trgovske akademije. Naša irgovska akademija se je razvila iz leta ^19. ustanovljene trgovske šole. Po prizadevanju gospodarskih krogov ter prof. zbora, kakor ravnatelja tedanje Trgovce šole M. Dolenca je bila pretvorjena državna dvorazredna trgovska šola av-Susta 1926. leta v Državno trgovsko aka-^mijo. Kratka je doba teh desetih let, ? vendar je Državna trgovska akademi-ia v Mariboru tudi v tej kratki dobi dokazala upravičenost svojega obstoja. V tei kratki dobi desetih let je zapustilo akademijo 208 absolventov, ki se vidno Uveljavljajo v gospodarskem življenju, ^°čim znaša število učencev, ki sedaj °i>iskujejo zavod 185. K tej, za našo trgovino in gospodarstvo zelo pomembni pro-slavi, so se zbrali zastopniki gospodarnega, trgovskega ter kulturnega življa, podoma je pozdravil g. direktor zavoda eter Modic zastopnika odsotnega župa-"a K. dr. Juvana, mag. ra v. Rodoška, zaupnika predsednika TOI ter zbornice Za TOI veletrgovca F. Pinterja, predsed-"ika Združenja trgovcev M. Oseta ter '^stopnika Združenja samega F. Skazo. .všega direktorja M. Dolenca, predsed-jjjka Slovenskega trgovskega društva ^iovška, delegata Združenja gostilničarjev kavarnarja Klešiča ter g. Jenka. Nato je imel dijak tretjega letnika Dasko Viktor predavanje o vezanih terjatvah inozemcev v naši državi in jih razdelil v splošno zadovoljstvo navzočih. Nato je povzel besedo ponovno g. direktor Peter Modic in podal kratko zgodovino dvorazredne trgovske šole in pa sedanje Drž. trgovske akademije ter zlasti navedel one osebe in ustanove, ki so moralno in materijalno prispevale za razvoj trg. šolstva v Mariboru. Nato je spregovoril g. veletrgovec Ferdo Pinter v imenu g. predsednika Jelačina in zbornice TOI z željo, da bi trgovska akademija še v naprej dvigala nivo našega trgovskega naraščaja, kakor dosedaj. Zahvalil se je g. direktorju in gg. profesorjem za njih veliki trud. Nato je pristopil g. Pinter k razdeljevanju nagrad za najboljše izdelane teme, o čemer smo že poročali. Nagrade so prejeli: Wenger (4. 1.) Din 500, Robnik (4. 1.) Din 300, Klavora Elza (4. 1.) Din 2C0 ter po Din 150 Dasko Viktor (3. 1.), Polanec Aliče (3. 1.) ter Dreo Elza (3. 1.). V imenu nagrajencev se je zahvalil učenec Wenger. Nato je razdelil g. direktor P. Modic nagrade Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu za izdelane temo iz zadružništva po Din 150, katere so prejeli sledeči gojenci: Bajec, Lipuš, Brglez, Zorčič ter \Venger. Slavnost je zaključil dijak 4. letnica in predsednik dijaškega društva Sidra Robnik. Procesi ja-vrbica se je vršila na La-zarevo soboto dne 24. aprila za vse ma-j gorske pravoslavne vernike in je letos nad vse pričakovanje uspela. Kljub negodnemu vremenu se je zbralo pri novi Pfavoslaviii cerkvi okrog 150 otrp\- pra-' °s1-ivne vere in mnoštvo vernikov. Iz-r“U cerkve se je formiral sprevod ^voslavnim proto S. Ivoševičem, upra-,0 cerkvene občine In nlenlm predsedni-j oni Perhavcem, z zastopniki vojske j Dr l°iaSko Rodbo. Sprevod se je pomikal , eko Vrazove, Grajskega trga, Aleksan-ove in Meljske cestc do vojaške ka-v 5' kjer so se blagoslovile vrbice (obred nj cerna), ki so jih odnesli verniki nasled-u dne na svoje domove. Lep običaj ^ 'm pravoslavcev je zbudil, kakor vsa-Se ‘Sto, tudi letos mnogo pozornosti in Vo iJC z'3ra'c °b cestah, kjer se je spre-n0v 130nii* ,ni^0n r;lobe. Carinski org; 1111 sled na široko razpredeni tiho- tapski aferi in so se danes dopoldne vršile številne poizvedbe carinskih in policijskih organov. Preiskave so bile med drugim v Delavski ulici ter gre za 20 do 30 kg saharina, za kar bo doletela krivce kazen do skoro milijona dinarjev kazni. Iz sodne službe. Pisarniški oficial VII. pol. skupine pri sreskem sodišču v Ložu Josip Makuc je premeščen k sreske-inu sodišču v Mariboru. Članstvu mariborskih sokolskih društev. V torek dne 27. t. m. priredi gledališki odsek bratskega sokolskega društva na Teznem v tukajšnjem Narodnem gledališču predstavo drame »Ko umira sreča«, katero je napisal brat Rebolj Hinko, član sokolskega društva Tezno. Bratje in sestre! Da podpremo stremljenje agilnega sokolskega društva na Teznem v korist širjenja sokolske ideje, se poziva vse članstvo mariborskih društev, da se te predstave polnoštevilne udeleži. Igra je imela sijajni uspeli pri krstni predstavi na Teznem. Zdravo! — Meddruštveni odbor. Sokol Maribor 1. razglaša, da ima dr. Pivkov fond tekoči račun pri Jugoslovanski hranilnici in posojilnici r. z. z o. z. v Mariboru čekovna številka 13443. — Uprava. Združenje mesarskih In klobasičarskih mojstrov v Mariboru poziva po nalogu mestnega poglavarstva vse svoje člane da pošljejo svoje uslužbence k zdravir škemu pregledu na mestni fizikat v Fran čiškanski ulici št. 8 v času od 10. do 12 ure izvzemši soboto, nedelje in praznike preje pa naj sc zglasijo v pisarni združenja Ob jarku št. 6. da prejmejo zadevne tiskovine. Po §§ 35. in 36. »Zakona Kino Union. Danes dražestni film, sijajne vsebine: »Mladost kraljice«, Jen-ny Jugo, Otto Tressler, Gustav Waldau. o zatiranju nalezljivih bolezni« se zahteva, da morajo vsi delavci (nameščenci), ki predelujejo živila, predložiti delodajalcu pred sprejemom v službo dokaz, da ne bolujejo za aktivno tuberkulozo. Ob priliki uradnega pregleda obratovalnic se bo zahteval vpogled teh izpričeval za vse v obratu zaposleno osebje ter se bo proti kršiteljem uvedlo kazensko postopanje. Pregled je strogo obvezen, ker ga ponovno zahteva ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja oziroma kr. banska uprava. Radi tega se člani opozarjajo, da čim preje zadostijo pozivu mestnega poglavarstva. Na električni žici se je obesil. Prostovoljno je šel v smrt 41-letni tovarniški delavec Alojz Kumer, stanujoč na Vojašniškem trgu 2. Našli so ga sinoči v stanovanju obešenega na električni žici, ki jo je pripel na železo, ki spaja v sobi zidove. Pokojni zapušča ženo in dva nedorasla otroka. Vzrok samomora ni točno znan. Kakor izpoveduje žena, je ves dopoldne popival ter je ob 14. uri naročil, da ga naj do 18. uri pustijo spati. Ko se pa je žena z otroci okoli 19, ure vrnila domov, je našla stanovanje zaprto ter je morala poklicati stražnika, ki je s silo odprl stanovanje, v katerem so našli Kumerja že mrtvega. Primite tatu... V soboto popoldne okrog 6. ure se je ustavila pred unionskim vrtom na Aleksandrovi cesti, kjer so izložbena okna obeh kinov, prodajalka jajc Vuk Marija iz Mihovcev pri Cirkovcah. Medtem ko je stala pred izložbo, se ji je približal nek neznan moški v osebi mizarskega pomočnika Vančeka, segel kmetici v žep, ji odvzel ves njen izkupiček v znesku Din 2.200, ter zbežal po Aleksandrovi in Prešernovi ulici proti parku. Pasantje, ki so postali na krik kmetice pozorni, so zdrveli za tatunom, ki je bil na begu medtem denar že odvrgel, sam pa zbežal naprej, dokler ga ni službujoči stražnik ujel in ga odvedel na policijo, kjer se je moral zagovarjati. Kri je tekla v Košakih in pri Sv. Miklavžu. Pri nekem godovanju v Košakih so se sporekli fantje in je v gneči obležal 241etni mlinarski pomočnik Franc Vogrinc, ki so ga radi vbodljajev v glavo in levo roko morali prepeljati v splošno bolnišnico. Pri Sv. Miklavžu so se tudi spoprijeli fantje in je postal žrtev pretepa posestniški sin Ivan Podlesnik, ki so ga zabodenega v levo prsno stran od-pretnili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Ljudska univerza. Danes v ponedeljek predava g. dr. Janko Arnejc, župnik na Tfsteniku, o koroških Slovencih ter njih značaju in življenju. —1 mm NARODNO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 26. aprila ob 20. .uri »Koncertni večer«. Prireditev Drž. trgovske akademije. Torek, 27. aprila ob 20. uri »Ko umira sreča«. Nastop tezenske sokolske družine. Izven. Sreda, 28. aprila: Zaprto. Četrtek, 29. aprila ob 20. uri: »Dolarska pricesa«. Red. A. Tezenska sokolska odrska družina je med najboljšimi diletantskimi odrskimi skupinami in bo njen jutrišnji nastop v gledališču nedvomno vzbudil veliko zanimanje vsega mariborskega občinstva. Punčke žive«. Lepo je uspela včeraj popoldne v gledališču veseloigra pod tem naslovom. Mladine in dece je bilo natrpano in so nastopajoče učenke žele lep uspeh. O prireditvi še poročamo. JUuute vesti Volitve v kmetijske zbornice bodo v dravski banovini dne 27. junija 1937. ffVflftff za sPomenik blago- mmmmmmm ookofnega viteškega kralja Aleksandra / Zedini■» 'elfa v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotovški trg l, soba št. 6 s ANGLEŠKE VOJNE LADJE PREPREČUJEJO FRANCOVO BLOKADO PRED BILBAOM. SALAMANCA, 26. aprila. Francova vlada je vložila po svojem zastopniku pri angleški vladi najostrejši protest proti temu, ker omogočajo angleške vojne ladje v bilbajskem pristanišču s sviSjim manevriranjem prihajanje trgovskih parnikov, pri čemer preprečujejo Francovemu brodovju izvajanje blokade. To angleško nastopanje smatra Francova vlada kot vodo na mlin boljševikov. Franco zahteva v svoji protestni noti, da ukine angleška mornarica takoj vse svoje akcije, ker bi jih sicer moral smatrati kot kršitev določb pomorskega prava. ČETE GENERALA MOLE PRED BILBAOM. SALAMANCA, 26. aprila. Iz Frankovega glavnega štaba poročajo: Na madridski fronti so francovci odbili napade republikancev in so prodrli do Aravacija. Na baskiški fronti: general Mola nadaljuje s svojo zmagovito ofenzivo in se mu je posrečil predor, tako da so njegove čete dosegle Ascino in vas Verisa. Francove čete obvladujejo cesto v Bilbao. Pri svojem umiku so republikanci vzeli s seboj žene in otroke, tako da so bila letala francovcev primorana, da so pardonirala umikajoče se čete, da ni bilo nedolžnih žrtev. Pri teh borbah je bil med drugim ujet baskovski poslanec Lafatte, ki so ga dobili z orožjem v rokah in ga bodo postavili pred vojaško sodišče. 1000 Baskov se je prostovoljno udalo. Francove čete so od Duranga oddaljene samo še 5 km in obvladujejo višine Sconobetta. V1TTORIO, 26. aprila. Francovci so zavzeli Veriso, Eibar je odrezan od bas-kiške etape. SEVILLA, 26. aprila. General Queipo de Liano je radijsko poročal, da je fran-covsko brodovje prisililo republikansko križarko »Princ Jaime I«, da se je v bližini španske obale sama potopila. OBUPANCI PREHAJAJO K REPUBLIKANCEM. MADRID, 26. aprila. V madridski vsc-učiliški četrti so nekateri francovci prešli k republikancem. Pripovedujejo o obupnem položaju oblegancev, ki nimajo nobenih živil. 9 km m onem NEUGNANA ŽUPANJA STRAHUJE SVOJE PODLOŽNIKE. V Združenih državah ameriških leži v pokrajini Kansasa malo mestece New Albany, ki šteje vsega skupaj samo 200 prebivalcev. Vsa vodilna mesta občinske uprave so zasedena po ženskah, tako da možje, kolikor jih pač je, sploh ne pridejo do besede in veljave. Bilo je pred štirimi leti, ko se je neka vdova, po imenu Suise Murphy, mati četvero dece, vtepla v glavo, da mora v tem mestu okrepiti vpliv žene na vseli poljih javnega udejstvovanja. Meščani se niso niti dobro zavedli, ko je ta vdova že sedela na županskem stolcu iti prevzela vse županske posle. Nova, izredno energična jn samozavestna župania Mrs. Mur-phy je bila vtelešena oblast v eni osebi. V položaju županje je najprej še odstranila iz občinskih služb vse moške in imenovala na njihova mesta izključno žene, povečini svoje najožje prijateljice. Neizogibna posledica te nenadne iz-premembe je bila za moški svet uprav katastrofalna. Kot odločna zastopnica in zaščitnica javne morale je občanom prepovedala vsako už’vanje piva in drugih alkoholnih pijač, da ne govorimo o žganju, ki ga je itak že preje izločila iz dovoljene prodaje alkoholnih pijač. Županja pa se ni ustavila samo pri alkoholnih pijačah, temveč je šla še dalje. Prepovedala je vse javne plese. Odredba je sledila odredbi, ena strožja od druge. Me Ščani — v kolikor jih sploh še lahko prištevamo k moškemu spolu — pričakujejo v strahu pred strogo županjo novih, še hujših odredb. Strah jih je pred bodočnostjo, ki jim jo bo krojila njena visokost gospa županja. Spomnite se CMD! SK Železničar v ,.trboveljskem peklu Včeraj je moralo moštvo SK Železni-1 Prvenstvena tekma mariborskega druge- carja v »trboveljski pekel«, kjer je moralo odigrati tekmo proti tamkajšnjim SK Amaterjem. Samo kdor je že prisostvoval kakšni nogometni tekmi v Trbovljah, bo razumel, da stališče SK Železničarja ni bilo lahko. Naši vrli Železničarji so se sicer vrnili t dvema dragocenima točkama, toda enajstorica je morala marsikaj pretrpeti, in sicer s strani občinstva in s strani nasprotnih igralcev, ki so od vsega začetka izvajali sabotažne akcije s ciljem, da se igralci SK Železničarja poškodujejo. Te »prijazne akcije« so imele popoln uspeh in so se vrnili v Maribor skoro vsi igralci več ali manj poškodovani. Tudi občinstvo je pokazalo svojo visoko razumevanje do gostoljubnosti in objektivnosti, s katerimi vrlinami se čestokrat odlikuje trboveljsko športno občinstvo... Upamo, da ne bo treba Mariborčanom nekaj let »gostovati« v Trbovljah, ker je po včerajšnjem porazu 3:5 Amater zopet izgubil zanimanje mariborskega športnega občinstva in bo Amater najbrže zopet »tonil« v celjsko-ljubljanski razred LNP, kjer se naj »tolče« s svojim; dosedanjimi partnerji. Drugi del tretjega kola finalnih tekem LNP se je včeraj odigral v Celju, kjer je SK Celje premagal SK Olimp v razmerju 2:1 (1:0). Stanje prvenstvene tabele je po včerajšnjih tekmah naslednje: SK Železničar 3 3 SK Amater 3 2 SK Celje 3 l SK Olimp 3 0 SK Železničar mladinski prvak Maribora. Včeraj se je odigrala zadnja tekma v pomladanskem mladinskem prvenstvenem tekmovanju in sicer sta se srečala SK Železničar:SK Rapid. Tekma se je končala neodločeno 3:3. Omeniti bi bilo, da je načelnik nogometne sekcije SK Ra-pida, ki je včeraj fungiral kot sodnik pri stanju 3:1 za Železničarje, diktiral proti SK Železničarju dve enajstmetrovki.. Kljub neodločenim izidom je mladinski prvak SK Železničar, ki ima tri točke več kakor Rapid, ki se je plasiral na drugo mesto, dočini zavzema zadnje mesto ISSK Maribor 0 0 0 0 8:4 7:5 3:6 1:4 ga razreda. Ljubljana: Ljubljana:Bask 2:1 (1:0). Zagreb: Hašk Jugoslavija 1:1 (0:0). Osijek; Slavija (0):Hajduk 2:1 (1:1). Sarajevo: Concordia:SIavija (S) 1:1 (0:0). Beograd: Gradjanski:BSK 4:0 (3:0). Turin: Italija:Madžarska 2:0 (1:0). Hannover: Nemčija:Belgija 1:0 (1:0). Pričetek lahkoatletske sezone v Mariboru Včeraj dopoldne se je vršil nu telovadišču Sokola Maribor-matica lepo uspel miting za prvenstvo drž. realne gimnazije v lahki atletiki. Tekmovalo je okoli 30 najboljših atletov-dijakov in so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: 1. Gracianski (4. a) 12.5, 2. Welle (4. b) 12.7, 3. Schmiderer (7. b) 12.8; met krogle: 1. Faninger (8. b) 14 m, 2. Zej (6. c) 13.49, 3. Linzner (5. b) 12.47; skok v višfaio: 1% Schmiderer (7. b) 1.60. 2. Erjavec (5. b) 1.60, 3. Podlesnik (5. b) 1.55; met diska: 1. Mlakar (5. c) 30 m, 2. Stranic (4. b), 3. Erjavec (5. b); 1000 m: 1. Schmiderer (7.b) 3:01.0, 2. Pukl (4. b) 3:02.5, 3. Katol (5. b); skok v daljino 1. Stranic (4. b) 5.87 m, 2. Erjavec (5. b) 5.74 m, 3. Linzner (5.b) 5.67 m; met kop a; 1. Linzner (5. b) 38.43 m, 2. Zej (6. c) 37.71 m, 3. Erjavec (5.b); štafeta 4X100 m: 1. 6. c razred (Šušteršič, Mihorko. Ko-Zej) 52.0, 2. 5. b razred. Prvenstvo si je priboril 5. b razred s Katastrofalni poraz SK Rapida v Čakovcu. . SK Rapid je včeraj s svojim prvim moštvom gostoval v Čakovcu, kjer je odigral proti Cakovečkemu SK prijateljsko tekmo, ki se je končala s katastrofalnim porazom Mariborčanov v razmerju 9:0! Poraz je tern pomembnejši, ker se ISSK Mariboru pred 7 dnevi posrečilo la je CSK v Čakovcu premagal s 6:4 Ptuj: SK Drava:SK Ptuj 2:0. Prven stvena tekma mariborskega II. razreda Ostale nogometne tekme. Čakovec: GradjanskirSlavija (Pobrež jo 2:2. Prvenstvena tekma mariborskega II. razreda. Dolnja Lendava: Lendava :Mura 2:1 Sokotske veste pič, 61 točkami, drugi 4. b razred z 29 točkami, tretji 6. c razred z 22 točkami. Med posamezniki je dosegel največ točk Erjavec (5. b) 21 točk, drugi Schmiderer (7. b) 19 točk. Rezultati so z ozirom na zgodnjo sezono prav dobri in se od naših dijakov še mnogo pričakuje. Organizacija je bila odlična, kar je v prvi vrsti zasluga gg. sodnikov prof. Petkovška, prof. Cestnika, Starešina in Venutija. Obisk je bil s strani dijaštva zadovoljiv, dočim med ostalim občinstvom ni bilo posebnega zanimanja. Kolesarska dirka SK Železničarja Včeraj se je vršila prva letošnja kolesarska dirka, in sicer na progi Maribor —Sv. Miklavž—Hajdina—Rače—Maribor (47 km). Start in cilj sta bila izpred stadiona SK Železničarja na Tržaški cesti. Rezultati dirke so naslednji: 1. Štefan Rozman (Železničar) v času 1:32.16, 2. Gregorič (Mislinje) 1:35.19, 3. Lozinšek (Železničar) 1:37.12, 4. Bertoncelj (Slov. Konjice) 1:37.13, 5. Sodec (Maraton) 1:39.14, 6. Peršoh (Mežica) 1:41.29, 7. Stingl (Perun) 1:42.20. Kakor že sam rezultat kaže, se nahaja letos Štefan Rozman v odlični formi. Organizacija je bila v rokah naših preizkušenih športnih delavcev gg. Glaviča, Lešnika, Lubše, Šibenika im Steinbihlerja ter je funkcionirala brezhibno. Na cilju se je zbralo veliko število občinstva, ki je zmagovalca prisrčno pozdravilo. Bratje! Tezenski sokolski diletanti vas vabijo v torek zvečer v Narodno gleda lišče, kjer uprizorijo prvo delo društve nega tajnika br. Rebolja, dramo umira sreča«. Pridite, dajte spodbudo W prosvetno delo naših predmestnih soko* škili delavcev in s tem prispevate k uresničenju naše petletke graditvi skromne telovadnice. Zdravo! pjituikaue Olajšave za potovanja v Nemčijo. Put- nik nam sporoča, da je centrala državnih železnic za nemški potniški promet izdala brzojavno obvestilo, da se od 13. maja t. 1. vsem inozemcem za potovanja v Nemčiji odobrava 60% popusta na nem škili železnicah za vožnjo tja in nazaj, ne da bi bil ta popust vezan na pogoj za gotov čas bivanja v Nemčiji. 60%tni popust je sedaj razširjen tudi na doplačila za brzovlake. Vse podrobnejše informacije pri Putniku v Mariboru, Celju in Rogaški Slatini. h žMi&tja iu sveta je Če se sabljajo gledaliiki igralci Pred neko gostilno v manchestrskem predmestju stopa neki detektiv. Iz gostilne prihaja krik in vik. Radovednost ga prisili, da stopi bližje in pogleda skozi okno. V sobi vidi dva moška, obkoljena od velike gruče ljudi. Oba moška se borita s potegnjenimi sabljami drug proti drugemu. Detektiv, meneč da gre za kakršnokoli resno obračunavanje, stopi v notranjost krčme. Še predno se prerine do srditih sabljačev, jo premagani že ležal »mrtev« na tleli. Detektiv je v svoji razburjenosti nad takim »zločinom« are- tiral »ubijalca« ir> ga odvedel na policijo. Policijski uradnik je ravno zasliševal »ubijalca«, ko se pojavi na vratih policijskega urada »umorjeni« sabljač, ki pojasni vestnemu detektivu, da ne gre v tem slučaju za noben umor, temveč samo za navadne vaje predmestnega dile-tanskega odra, ki vprizori v najkrajšem času Shakespeareovo dramo Hainlet. »Zločinec« in »umorjeni« sta zadovoljnin obrazov odšla iz policijskega poslopij vestni detektiv in policijski uradnik st< se prav debelo spogledala. ŽENA — MOŽ — ŽENA. V Londonu živi neka žena po imsnu Woodman, ki je bila pred nedavnim pr«“ met čudežne igre narave ... Pred 2 latoma je nenadno opazila na sebi neK^ čudne izpremembe. Prej tako tenek zen ski glas se ji je kar čez noč spremenil nizek, votlo doneč moški glas. Nje^ polno in stasito telo se je kar vidno P°' sušilo. Iz njega so izginili vsi znaki ženskosti. Nežni obrazek so pokrile dlak > tako da se je morala vsak dan briti. K ^ se pa v tem stanju ni p čutila bogve k®' ko srečno, se je podvrgla operaciji, ki ) vrnila njenemu telesu prejšnjo ženskos in polno žensko linijo. Drage aretacije Narodni poslanec Ivan Nenadovič hteva od države 6,325.000 Din odškodn1 ne, dr. Srpko Vukanovio 1.350.000 Dlfl’ Mirko Uroševič pa 1.200.000 Din. NaV®' deni trije zahtevajo te navedene ziies^ radi svoječasne aretacije ob priliki P?' skusa atentata na dr. Stojadinoviča ^ daljšega pridržka v preiskovalnem z2' poru. - Noč na kmetih. kedaj se Učitelj: »Povej mi, Rezika, pa prične po leti noč?« Rezika: »Tedaj, ko pride moj Jane pod mojo okno.« » Razno FRIZERSKI SALON za Din .1500.— prodam. Frizerja ali frizerko sprejmem takoi. Seme, frizer. Studenci. 2164 Prodam MOŠKA IN DAMSKA KOLESA prvovrstnih znamk poceni na obroke po Din 100— mesečno samo pri nas- Pridem po želji tudi na dom. Knez, Maribor, Nekrepova 8-H. 2156 Kupim mmmrnrnmmtmK . -uin Kupim HRANILNO KNJIŽICO »Narotlnj dom« ali Spodnještajerske. Ponudbe na upravo pod šifro »Do 25.000 Din«. ?162 Kupim SAMOKRES »BROWNlN(l«. Državna cesta 2 vrata 3. 2160 Posest Službo dobi POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor Aleksandrova c. 30, proda: DVONADSTROPNO l3-stanovaujsko hišo v Mariboru, 575.0oio Din. Trgovsko dvonadstropno, 0 komfortnih stanovanj, center, 500.000 Din. Drezkonkurenčni mlin, 2 orala zemlje. 28.000. Kmetija, 90 oralov. 130-000. — Ob pohorski novi cesti 5 oralov posestva 40.000. — Dalje razpolagam z nad tisoč raznovrstnimi nepremičninami. 2111 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam z vso oskrbo ali brez. Betnavska 15- 2161 SPREJMEM VAJENCA za slikarsko in pleskar^ obrt. Frančiškanska ulica 2158 POTNIK Slovenec, uveden v kon|cy cijski stroki se išče za y ,[ sko banovino. Konfekcija1 . jela K. D. Zagreb. 1**0», ska ul. 26. 2130 5ŠCEM VPOKO.IENCA kot hišnika za vilo na p 0- Oddam takoi OPREMLJENO SOBICO. Gregorčičeva ulica 8—II nadstropje. 2157 horlu. Zena nar zna dob J kuhati. Ponudbe pod »1 011 je 1000« na upravo lista. • ___________2077_______ !■■■■■■■■■■■*** Kupujte svoje P«' trebiilneprinail«1 inserentil* > ■DON JUAN 87 ■Poslušajte me, Hermiona,« ji je dejal. »Nekoč sem vas prosil za poljub: Izpolnite to mojo željo vsaj sedaj, tukaj med zemljo in morjem — it> pri moji časti: svoje srce vam položim k nogam. I11 se potem lahko vrnete v očetovo hišo kot nevesta grofa Meričeva.« •Hermioa ni dala besede. Meričev je dobro vedel, kaj pomeni njen molk. Ni hotel dekletu napraviti nobene sile, če ga ni marala. Toda moral se je o tem prepričati. Moral je vedeti, če vztraja Hermiona tudi v sili na tem odklonilnem stališču. Zavedal se je, da borba s srcem nima smisla. Toda hotel se je uveriti, da ima njeno srce svojo določno smer. Čakal je njenega odgovora. Hermiona pa lil ničesar odgovorila. Pustil jo je, naj g.re svojo pot. Vzpela se je na višje le žeče mesto, odkoder je dala znamenje s svojini robcem. Ni hotela sama domov, ali pa, da bi jo spremljal Meričev, ki se je izkazal nenadno kot žentlmeii. Nič ni bilo več iz njenih oči ostrih bodečih pogledov. »Grem,« ji je dejal tiho, mirno. »Prosti ste.« Hermiona pa je stala pred njim vsa spremenjena in kakor v blesku sreče. Sončni prameni so obkrožali njene temne, blesteče laso kakor z zlato krono. Meričev se je hotel odstraniti. Toda Hermiona ga je zaprosila, naj ostane. Meričev ji je ustregel. Svoj pogled je uprl vanjo in ni niti opazil, da se je nenadoma pojavil pred obema — Rowland. Nista se Meričev in Rovvland prijazno spogledala. Rovvland je Meričeva takoj spoznal, tudi Meričev Rovvlanda. Hcr- mionine posredovalne besede niso nič zalegle. Polni sovraštva in mržnje so bili njuni pogledi. Nista bila samo lju-bavna tekmeca. V ozadju so bile zaupne naloge, ki sta jili v prid svojih držav imela oba: Meričev za Rusijo, Rovvland za Anglijo. Meričev je škripal z zobmi. Najraje bi se vrgel na Angleža in mu pokazal... Toda Hermiona se je bila postavila predenj in Meričev ni hotel ljubljenemu dekletu ničesar zlega storiti. Med njim in Rovvlandom ni moglo biti mostu. Row-land je pritisnil Hermiono še bolj k sebi, kakor da bi se zanjo bal. S posmehom na obrazu in nekam pomilovalno je zrl na Rovvlanda, ki mu je Hermiona v obrambo Meričeva dejala: »On je dober.« Toda Rovvland ni hotel o tem ničesar slišati. Meričev je vrgel poslednji pogled, poln neizrečene mržnje, na Rowlanda, nato pa še milo pogledal Hermiono in Izdaja konzorcijTjutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna se končno odstranil. Kakor obdali temnih, nepredirnih megla sc jc^ um ^ smeri proti zalivu, kjer so zc^eljaii nanj njegovi kozaki, ki so ga pr®P v Carigrad. Meričev je sicer dal tlc ni svobodo in je pred Hermiono P niral Rovvlanda kot — ljubimca. ^0t pa sc je hotel maščevati nad ni vj tajnim političnim vohunom. a jaž landa iz evidence. Če jc že tako m ako mu / ačimbe, ki &Z grofa Meričeva se je najraznovrstnejših kombinacij in. Na nobeden način ni hotel ]llor&> biti. potem ne bo odveč, ako ,nUj.PIJfl skrbi nekoliko neprijetne začun > v£S bo pri tej prijetni jedi hudo poKv. tek. Smrt ne, smrt. Radi nje 111 roSt0' skrajnosti. Toda zopet malo ^end*1 voljne kopeli ali podobnega »o nič škodovalo. *Triera^ Ko se jc Meričev izkrcal v ^cej t0' skem pristanišču, je imel z čen in jasen načrt. -----*— d. d« predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.