NASLOV
Še ena številka
Čeprav bo pred koncem leta izšla še ena številka Vestnika, že v današnji številki prilagamo lep stenski barvni koledar, darilo domačega tednika svojim zvestim bralcem in naročnikom. Prav tako pa boste v današnji številki našli tudi novoletno nagradno križanko, tako da boste imeli dovolj časa za reševanje.
Prihodnji četrtek bo izšla zadnja številka v tem letu in tudi v njej boste našli obilo zanimivega branja za praznične dni.
Leto XXXV.
Št. 49
Murska Sobota 22. december 1983
CENA 13 DIN
VESTNIK

PRED PRIHODOM ZDOMCEV
DA BO ZARES SREČNO
Iz dežel zahodne Evrope se že proti naši meii valiio dolge motorizirane kolone. Zaposleni na meji pravijo, da bo občutno povečan promet že danes in tako bo prav gotovo vse do sobote, ko bi naj prvi val pričel pojenjavati. Torej bodo naslednji dnevi tudi na vseh mejnih prehodih s sosednjo Avstrijo na območju radgonske carinarnice naporni, kar bo od vseh zahtevalo še dodatne napore. Kajti iz Pomuij a je še vedno okoli šest tisoč ljudi začasno zaooslenih na tujem in veliko iih bo nreživlialo bližajoče se praznične dni doma, pomurske mejne prehode pa bodo prestopali, še mnogi, ki se bodo vračali v sosednjo republiko Hrvatsko in ostale republike, pa tudi tranzitni potniki.
Carinski delavci so dolgoletne izkušnje s pridom uporabili in se na prihod zdomcev dobro pripravili, i uai tokrat so okrepili svoje vrste na mejah z delavci iz notranjih izpostav. Razmeram, ki bodo te dni na meji, pa so se prilagodile tudi vse spremhajoče službe — od menjalne do gostincev — po potrebi pa bodo, kot zatrjujejo sami, delali tudi delavci na bencinskih servisih. Torej ne bi smelo biti težav, dasiravno povsem brez zapletov — lepo bi bilo, če bi nas dogodki demantirali — tudi tokrat verietno ne bo šlo.
Pravzaprav so več škode kot koristi naredile že zadnje spremembe v carinski zakonodaji, ki douo gotovo kot v lanskem oktobru povzročile na mejah precej zmede. In postavlja se vprašanje, zakaj so prišle, če so že morale priti, na svetlo ponovno pet minut pred dvanajsto. To in tesnost nekaterih prehodov, predvsem radgonskega, bo prispevalo svoj delež k čakalni dobi, svojega pa bi lahko dodala še (ne)disciplina potnikov. Zatorej tudi tokrat nasvet, da se te dni sami odpovemo nakupom v sosednji Avstriji in tako še dodatno ne obremenjujemo carinikov, ni odveč.
S prestopom meje pa skrbi za vračanje zdomcev še ne bi smelo biti konec. Svoj del dobrodošlice morajo prispevati tudi delavci v komunalno cestnih službah. Kakšne ceste premoremo in da se te nikakor ne morejo primerjati z urejeno cestno prometno mrežo razvite zahodne Evrope, vemo. To pa zdomci vse prevečkrat pozabljajo, kar lahko postane prava past. Tudi vremenske razmere nam ravno v tem času znajo najbolj zagosti. Sobotna poledica je pravo opozorilo. Zato pa to'ne'bi smelo presenetiti cestno komunalnih služb. Te morajo biti pripravljene in organizirane tako, da bodo kos vsaki preizkušnji. Kajti za že izmučenega voznika je poledica ali plundra lahko kaj kmalu pretrd oreh. In le če bo tudi po tej plati vse v najlepšem redu, bo bivanje zdomcev doma zares srečno.
V. Paveo
Ni greh biti kmet
POŽARNO VARSTVO
Ob redukcijah potrebni ukrepi
leto^a^or Y?ako leto pred prehodom iz starega v novo težko čakajo na sivega deka z belo brado sa^ ih Mraza. Tudi letos bo očitno moral namesto gonj j fati kakšno drugo vozno sredstvo, kajti s sne-ho<jj p . ® kaže, pričakovani dedek pa je star in težko kav J rr>sel pa bo prav gotovo, četudi brez sani, saj ve ga otroci čakajo.
Soboti, kjer so že stavi]i 1 Plsane žarnice in po-Hiesta paP0Je pravljičnega 8radom, se bodo Vse j. ne Prireditve odvijale ?Pega tedna letoš’ decemh a' Ponedeljek, 26. gtajsV1; La ob ,16- un bo v MmL .rani na sporedu mucev a ,lgrica Kako sta se ji bo rit11 Kužek igrala, sledila še	točka in zatem
Pioniri;1Ce’ k' j*h bodo zapeli $UiHen- ?snovne šole Dane tudi j ■ ’ kateri so pripravili Na i grico in plesni nastop. *t®idan-v torek -ob lPoreri„°iV dvorani na 'ntkovna predstava ’*PriZorfa Barbaro, ki jo bodo p 1 pionirji osnovne pb 16 Kardelj. V sredo ■ °Vna iJ’ °0 na sPoredu lut-^vedbiVxCa $e me kaj bojite v Karel juncev osnovne šole Ceirtek 9e^pvnik-Kajuh, v n^jitehk 6' Uri pa se bodo ue organ ce X?8oJno varstve-Sj&ac,Je Murska So-‘Mi avile v lgnci Zakaj kalčke Iste§a dne Pa bo piskal a grajskem dvorišču Mraz S 'n ..obdaril dedek : sv°jim spremstvom krenil ob 16.30, rišče prednovoletne-
Dedek Mraz in obdaritve otrok v Pomurju
ga živžava — grajsko dvorišče — pa predvidoma prispel okoli 16.45. Naslednji dan bo tam tudi dopoldne ob 10. uri z družbo pa mu bodo delali pionirji osnovne šole Edvard Kardelj. V petek popoldne se bo ob 16.h pričela ura pravljic in pionirski knjižnici, za tem pa je pa bo spet obdaritev in obisk dedka Mraza na grajskem dvorišču, kakor bo prispel skozi mesto okoli 16.45
S predstavo Zakaj fantki jokajo bodo vzgojiteljice iz Murske Sobote razveseljevale tudi malčke soboških vrtcev na dopoldanskih predstavah in nastopile tudi v okoliških krajih. Tako bodo 28. decembra ob 830 gostovale v beltinski čitalnici, uro kasneje na stari šoli v Gančanih, ob 10.30 v vrtcu v Lipovcih, popoldne ob 16.h v prostorih krajevne skupnosti Rakičan, naslednji dan ob 13. v Krogu in v petek, 30. decembra ob 14. uri v Mačkovcih.
Poleg omenjane bo najmlajše z lutkovno igrico Soviča oka razveseljevala tudi lutkovna skupina pionirskega kulturno-umetniškega društva Ferdo Godina iz dok-
ležovja. ki se bo domačim otrokom predstavila 30. tega meseca ob 10. uri. istega dne ob 12. uri bo gostovala v Ba-kovcih in dan popreje še na Tišini. V lendavski občini bo najživahneje gotovo v dvorani INA Nafte, kjer bodo 25. decembra ob 16. uri gostovali mariborski lutkarji z igrico Šivilja in škarjice za malčke iz krajevnih skupnosti, naslednje dopoldne pa se bodo predstavili še za male varovance v vrtcih. Istega popoldneva bo v dvorani Nafte na sporedu predstava Zakaj sani jočejo, s katero gostujejo soboške vzgojiteljice. V torek, <27. decembra ob 16. uri bosta v dvorani Nafte izbrani pravljica in risanka, v četrtek,29. decembra pa bo prišel dolgo pričakovani dedek Mraz.
V Gornji Radgoni je glavni organizator prireditev društvo prijateljev mladine poskrbelo. da bodo obdarovani vsi otroci od drugega leta do četrtega razreda, novoletne zavitke pa bo dedek Mraz malčkom vročal tako v vrtcih, kot krajevnih skupnostih in po šolah. Po slednjih bodo jelkovanja v petek, 30. decembra. ko bodo v kinematografu predvajali film Štirinožni prijatelj Benyo, v goste pa so povabili tudi mariborske lutkarje, ki se bodo predstavili z Lutkami partizana Blaža. Sicer pa se bodo pri-reditve odvijate ves naslednji teden: v ponedeljek bo živo v
vrtcu na Janževem vrhu, po enotah v Gornji Radgoni in Radencih. V krajevni skupnosti Črešnjevci bo jelkova-nje v sredo. 28. decembra ob 16. uri. v krajevni skupnosti Gornja Radgona v četrtek, ob 15.h. na osnovni šoli v Ščavnici v petek, ob 9. uri in istega dne tudi v Strgovcih.
Kako bo z novoletnimi prireditvami za predšolske otroke v ljutomerski občini, nam do zaključka redakcije v torek ni uspelo izvedeti, saj so se organizatorji sestali šele omenjanega dne popoldne, ubadajo pa se tudi s problemom ali bodo jelkovanje sploh lahko izvedli, saj seje iz združenega dela doslej steklo premalo sredstev za obdaritev otrok. Na občinskem sindikatu so se dogovorili za prispevek 50 dinarjev po zaposlenem (tako kot v združenem delu v soboški občini), medtem. ko znaša v lendavski občini enotni prispevek za novoletno obdaritev 60 dinarjev in v občini Gornja Radgona 80 dinarjev, saj so ugotovili, da je prvotno načrtovanih 50 dinarjev premalo. Tudi letos bo tako v Pomurju neenotni pristop in je tako razlika ali bo dedek Mraz vročil 'darilni paket v Murski Soboti. Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutpmeru, če v slednjem sploh bo!
Brigita Bavčar
Varčevalni ukrepi z omejitvami dobave električne energije v določeni meri vplivajo tudi na požarno varnost. Zato ne bo odveč opozorilo delovnim ljudem in občanom, kako ravnati v času redukcij električnega toka, zlasti pa pri uporabi svetilk z odprtim plamenom.
Ob odvzemu električnega tokaje potrebno preveriti, če so izključeni vsi elektroenergetski viri (svetila, peči, ventilacije, kotlarne, tehnološki postopki, izpraznjena dvigala itd. V delovnih okoljih je potrebno proučiti možnost vžiga zaradi nabiranja večje količine par vnetljivih tekočin, plinov ali trdnih snovi in pod-‘vzeti ukrepe. Zaostriti je potrebno izvajanje ukrepov o prepovedi uporabe odprtega ognja v nevarnih prostorih.
Pri uporabi svetilk z odprtim plamenom je potrebno
Tesne vezi med narodom in vojsko
stran 4
skrbeti za njihovo varno uporabo. Svetilke morajo biti postavljene na negorljivih podstavkih, te pa postavljene stabilno in odmaknjene vsaj 30 cm od gorljivih snovi. Petrolejske svetilke se smejo polniti samo s petrolejem in ne drugimi tekočinami. Svetilke na butan se ne smejo uporabljati v prostorih z nad 40 stopinj Celzija. Svetilke z odprtim plamenom pa se smejo uporabljati samo pod nadzorstvom, z njimi pa lahko rokujejo le odrasli. Zaradi povečanja požarne nevarnosti je potrebno preveriti brezhibnost gasilnih aparatov.
V času redukcij električnega toka torej bodimo previdni in poskrbimo za požarno varstvo v vseh sredinah, zlasti pa tam, kjer se zbira večje število delovnih ljudi m občanov kot so trgovine in gostilne.
F. Maučec

aktualno doma in po svetu
Med obiskom v Jugoslaviji se je francoski predsednik Francois Mitterrand sestal s predstavniki naše države, med njimi s predsednico ZIS Milko Planinc in predsednikom predsedstva CK ZKJ Dragoslavom Markovičem, kakor tudi s predsednikom predsedstva SFRJ Mikom Špiljkom. Na fotografiji: Francoski predsednik med delegati obeh zborov skupščine SFRJ pred začetkom skupne seje.	°
Sodelovanje z evropsko deseterico
Generalni direktor za zunanje zadeve v izvršni komisiji EGS Leslie Fielding je zelo dobro ocenil pogovore, ki jih je imel v dveh z visokimi jugoslovanskimi voditelji, in sicer o izboljšanju sodelovanja med evropsko deseterico in Jugoslavijo. V pogovoru z jugoslovanskimi novinaiji je Leslie Fielding poudaril, da se odnosi med EGS in Jugoslavijo zelo dobro razvijajo in da je letošnje leto prineslo preobrat.
V pogovorih z jugoslovanskimi nredstavniki so ocenili gibanje blagovne menjave med evropsko skupnostjo in Jugoslavijo v letošnjem letu in tudi razvoj drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Člani ZIS in drugi jugoslovanski voditelji, ki so sodelovali v pogovorih, so z Lesliem Fieldingom izmenjali mnenja tudi o težavah, ki bi jih kazalo
odpraviti, da bi se vsestransko gospodarsko sodelovanje med EGS in Jugoslavijo lahko še bolj razmahnilo.
Leslie Fielding je svojo pozitivno oceno razvoj a trgovine med EGS in Jugoslavijo utemeljil s tem, da se je jugoslovanski izvoz v EGS po naših podatkih letos povečal za 25 odstotkov, uvoz pa se je zmanjšal za 8 odstotkov. Poudaril je, da EGS pozdravlja taka gibanja, ker ima razumevanje za jugoslovanske gospodarske težave, še posebej trgovinski primanjkljaj s konvertibilnim področjem, kjer ima deseterica velik delež.
Visoki funkcionar EGS, kij e v izvršni komisiji za zunanje zadeve »drugi človek« — takoj za podpredsednikom Ha-ferkampfom — je dejal, da
EKSPLOZIJA V LONDONU
V soboto popoldne je pred znamenito londonsko veleblagovnico Harrods eksplodirala petkilogramska bomba, nastavljena v avtomobilu, parkiranim pred enim od vhodov v Harrods. Umrlo je več kot devet ljudi, 91 pa jih je bilo ranjenih. Scotland Yard trdi, da je za ta teroristični napad kriva IRA. Čeprav IRA uradno ni prevzela odgovornosti. Scotland Yard svoje prepričanje utemeljuje pa podlagi znanih opozoril, da IRA pripravlja bombno ofenzivo tudi v Londonu.
skupnost želi obdržati svojo vlogo na jugoslovanskem tržišču in mora prav zato Ju-goslavijajiovečati svoj izvoz v deset držav skupnosti. Prav zato, je dejal, EGS podpira jugoslovanska prizadevanja za povečanje izvoza na skupno evropsko tržišče in bo podprla vse pobude družb z obeh strani za industrijsko koooperacijo in druge oblike gospodarskega sodelovanja.
Svojo trditev je podkrepil s pripombo, da je izvršna komisija EQS v več primerih tolerirala prekoračitve jugoslovanskih izvoznikov, kar zadeva »občutljive« proizvode nad dogovorjenimi sporazumi.
Fielding je priznal, da so tudi »sence« nad dobrimi odnosi med EGS in Jugoslavijo. Po njegovem mnenju gre v prvi vrsti za antidumping postopek, ki ga je izvršna komisija sprožila proti nekaterim jugoslovanskim podjetjem. Le-ta so, tako so vsaj zapisali v tožbah predstavniki gospodarstva iz EGS, menda ponujala svoje proizvode pod proizvodnimi cenami. Jugoslovanskim sredstvom informiranja je zameril, ker so razpihovali to vprašanje, saj ni šlo za nikakršno diskriminacijo proti Jugoslaviji.
Namesto samoupravljanja —samovolja
Zadnje čase beremo v tukajšnjih časnikih vse več o samovolji posameznikov, ki ne upoštevajo samoupravljanje. Vse pogostejše administrativno urejanje razmer ima pač za posledico — pasiviziranje samoupravljalcev, kar omogoča vračanje moči ljudem, ki so se s samovoljo že zdavnaj kompromitirali.
Tako je v nekem beograjskem zunanjetrgovinskem podjetju direktor kar na glas rekel,,svojim” poslušnim delavcem: ,,Jaz sem vaš bog! Od mene je odvisno, koliko bo vredna točka, in ker je konec leta, sem odločil, da bo podvojena. Saj vem, da potrebujete več denarja za novoletna darila, za mesek in vince. Zato pa bo januarja točka zopet manjša, da se v občini ne bi pritoževali čezme. ”
V nekem drugem trgovskem podjetju, v Topoli, imenuje se Sumadija-promet, pa imajo pravilnik, po katerem je točka vredna za nekatere delavce santo tri dinarje, za druge pa tudi štirinajst dinarjev. Tam ima njihov ,,bog” še več besede kot tisti beograjski. Plače deli kot dedek Mraz, glede na to kako mu je kdo všeč in nihče mu nič ni mogel, ker so ga pač postavili tisti kadroviki v občini, ki o tem odločajo.
V beograjskem podjetju se še nič ni zgodilo, v topolskem pa se je, ker so se razjezili na medobčinskem komiteju, ko so o tem slišali. Občinskemu komiteju torej ni preostalo drugega, kot da je vzel stvari v svoje roke in naročil organom samoupravljanja odstavljanje njihovih dosedanjih,,bogov”.
Vprašanje pa je, če se bo potem ,,zares kaj zgodilo, kajti pred desetimi leti so ti isti,,bogovi” bili enkrat že odstavljeni, pa ne samo zaradi samovolje, temveč tudi sodno dokazane zlorabe položaja in družbene lastnine. Kako se je potem moglo zgoditi, da so se po
BEOGRAJSKO PISfDO
prestani kazni začeli kar po vrsti vračati zopet na direktorska in podobna mesta v zdajšnji organizaciji združenega dela, kjer več ne bi smelo biti nedemokratičnega postopka kadrovanja, ki ga tudi občinski možje ne bi smeli več podpirati?!
To je pravzaprav nepomembno ob vprašanju, ali se kaj podobnega ne bo zgodilo v prihodnjih desetih letih? To vprašanje zdaj najbolj skrbi prizadete delavce in še marsikoga v naši javnosti, kjer se dogaja še vedno kaj podobnega. Vse namreč kaže, da so v takih občinah kadrovanje obdržali v rokah tisti, ki so že zdavnaj izgubili kriterije in še vedno mislijo, da so oni vsa oblast in da lahko delajo kar hočejo, vsem zakonom, resolucijam, programom in politiki navkljub.
Toda s tem ne hvalim potez medobčinskega komiteja, kajti pohvalno bi bilo, če ne bi samo odstavljali in postavljali iste ljudi na navidez različna kadrovska mesta, temveč če bi iz analize stanja potegnili nauk, da bo nastalo primerno stanje šele tedaj, če bodo temeljito spremenili vse v organizaciji združenega dela. Potem bi morali spremeniti tudi način kadrovanja in omogočiti poštenim ljudem, da delajo na takih zahtevnih delovnih mestih in jim zagotoviti, če na takih mestih že so, da ostanejo tam brez formalne zamenjave, če je njihovo delo tako dobro, da si boljšega želeti ne moremo.
Menda je s kadrovanjem sploh nekaj narobe, če je prepuščeno le kadrovskim komisijam in njihovi prosti presoji vrednosti ljudi, ki jih imajo za kadre, često nenadomestljive in če streljajo kozle, kadar se jih ne morejo znebiti pa si zanje kar,, izmišljajo fotelje, ” če jih ni več dovolj.
Nekega novega recepta za kadrovanje kajpak nimam, pa ga tudi ne potrebujemo, če se opiramo na smisel in vsebino vrednotenja človeka po rezultatih njegovega dela. Žal je človeško nagnjenje k samovolji še preveliko, da bi se rade volje umikalo samoupravljanju. Razen tega pa so tudi v občinskih vrhovih često ljudje, ki raje delajo le z močnimi posamezniki v kolektivih kot pa z vsemi delovnimi ljudmi v njih in drugod v občinah.
Tako smo že pri oportunizmu kadrov na nekoliko višji ravni, ki se navadno uklanjajo le tedaj, če jih pokličejo oni od zgoraj. Odločilna pa bi morala biti beseda od spodaj. Toda kako? Tudi to je menda ^dvisno od sposobnosti kadrov za — samoupravljanje, yjktor Sirec^
BRUSELJ - Evropska komisija v namerava za pr leto dovoliti ribifem « držav EGS, da lahko v 200 morskih kem pasu ob obalahi« nic deseterice nalovijo največ 1,46 rib. Med sedmimi mi morskih rib, ki » najpomembnejše zmanjšali ulov poleno v* in skuš.
BUDIMPEŠTA ' Madžarsko drobno«^ podarstvo vozilo že za 500 forintov izdelkom katerimi so r .rtnjj1 tradicionalnih ® izdelkov uktro-sestavni deli za kanske in cijskenaprave.IžV izdelkov P^Sesti četrtino letne vreU" ti. madžarskega konv« bilnega izvoza.
show®
TOKIO 'n8jve«ja Sangyo, dr“^8 teste-nin, je sklenU*®
1000 ton testčnin
RIM damu v srednji *	a
začela od treh 200-meg termoelektr^nzgrS1iaa mogi ki J° italijanska fstala saldo. Gvadnja J 250 milijard lir-
WASHING^Jov, jd Števi!0 Američan® j nimajo dela,	ko
zmanjšuje. Mg ahtiv-je bilo od vses“ a ^p-nega ^^^»selnih tembra brezp« a g J
v zadnjih dveh £ breZ-najnižja a^novem-poselnosU M J že 10, bra lam ^Xsposob-negaprebivais^^^-
ARAFAT XI POLITIČNO ODPISAN
Če bi parafraziral Marka Twaina, bi Jaser Arafat upravičeno lahko dejal, da so poročila o njegovi politični smrti pretirana. Zadnji mesec dni so ga zahodni informacijski mediji odpisali kot popolnega poraženca. Toda Arafat sploh ni na tleh, ker je Palestinska osvobodilna organizacija veliko več kot skupina gverilcev. Tako piše v svojem prispevku G. H. Jansen, dopisnik londonskega The Economista na Bližnjem vzhodu, in nadaljuje:
bi bilo treba sklicati tak sestanek, toda kje bi tak sestanek lahko bil? Samo v Siriji ali Libiji, toda le malo, če sploh kdo od članov
Razen tega tudi spričo širših potreb po miru na Bližnjem vzhodu Arafata ne bi smeli odpisati. Zato je nujno analizirati, zakaj so zahodni mediji bili tako vneti pri napovedi njegove prezgodnje politične smrti.
Jaser Arafat je demokratično izvoljeni voditelj palestinske vlade v izgnanstvu. Edina načina, kako bi nehal biti voditelj PLO, bi bila smrt, naravna ali nenaravna, ali nezaupnica večine od 394 članov palestinskega nacionalnega sveta, ki ga je februarja letos soglasno izvolil za predsednika.
Arafat ne bo izbral tretje poti za odhod, odstopa, in sicer spričo izrazite podpore, ki jo je deležen med sedanjo krizo, tako mednarodno kakor iz vrst Arabcev in lastnega palestinskega ljudstva.
Tisti, ki škodoželjno govore o Arafatu kot politično odpisanem možu, počenjajo bržkone zato, ker ne vedo, kako široko zastavljeno, razčlenjeno in organizirano telo je PLO. Vojaško krilo PLO, ki je najbolj na očeh, tvori komaj tretjino celotne strukture te organizacije.
PLO ima zelo dobro izoblikovano politično strukturo. Njegov predsednik lahko torej ponosno poudarja, da na ta položaj ni prišel s prevratom ali s pripad-
nostjo kaki dinastiji, marveč na demokratičnih volitvah, na katerih so glasovali zastopniki njegovega ljudstva. Samo še dva druga arabska voditelja morda
zbeganost ob vprašanju, zakaj je Sirija tako brezobzirno odločena uničiti njegovo neodvisnost, kajti okrnjena PLO, kakršno bi naj naposled Sirija imela v rokah — nelegitimna na ozkem ozemlju in pod vodstvom tretjerazrednih voditeljev — ne bi bila sposobna pridobiti si zaupanje Palestincev ali zagotoviti podporo regionalnemu sporazumu, ki bi ga podpisale Sirija, Združene države Amerike in Izrael.
Res, Palestinci so zdaj prepričani, da Sirija obdeluje PLO ravno zato, da bi ta prispevala k takšnemu trojnemu dogovoru.
Kaže, da je račun Američanov in Izraelcev v tem, da bodo Palestinci, zlasti še tisti na zahodnem
bregu, po obračunu z Arafatom in z zavračanjem marionetne sirske PLO, brez vodstva prepuščeni sami sebi, spričo česar se bodo morali obrniti na jordanskega kralja Huseina. Tako bodo v dogovoru z njim privolili v avtonomijo, ki jo ponuja obnovljeni Reaganov načrt. Izrael pa bo tako imel mir in ozemeljsko kontrolo.
Temeljna predpostavka — Arafatov politični konec — je zmotna. Toda ne glede na to, vsak poskus mirovnega dogovora, temelječ na hoteni slabitvi nacionalne volje palestinskega ljudstva, ne bi mogel dolgo časa trajati. Veliko boljši bi bil mir, sloneč na načrtu, ki bi ga izdelala
Palestinska osvobodilna organizacija je bila od nekdaj nekaj posebnega, saj je njena moč izhajala dejansko iz njene notranje šibkosti. Med leti 1976 in 1982 je predstavljala najmočnejšo posamično vplivno silo v arabskem svetu in ni ogrožala samo Izraela, svojega razglašenega sovražnika, ampak tudi vsako tisto arabsko vlado, ki ji ni nudila podpore. Po egiptovskem predsedniku Gamalu Abdelu Naserju ni noben drugi bližnjevzhodni voditelj bolj utelešal arabske nacionalistične težnje kot predsednik PLO Jaser Arafat. Ni sicer imel dežele, ki bi ji vladal, toda v očeh mnogih Palestincev je njegova oblast uživala večjo zakonitost kot pa večine voditeljev arabskega sveta.
Čeprav se je Arafat minuli mesec spopadal z najresnejšo krizo v svojem burnem življenju, mu je bilo le malo izvedencev pripravljenih napisati politični nekrolog. Predsednik PLO se je namreč znova pojavil iz pepela že tolikerih drugih polomov, vključno z izgonom njegovih komandosov
leta 1970 iz Jordanije in z izselitvijo 6.000 do 8.000 borcev PLO iz Bejruta lani. »Bil je že poprej na tleh,« pravi Amnon Cohen s hebrejske univerze v Jeruzalemu, »in dokler ne vidim fotografije, da je mrtev, ne bom popolnoma prepričan, da je z njim konec.« Vseeno pa bo PLO, z Arafatom pri krmilu ali brez njega, po moriji okrog Tripolija precej drugačna organizacija.
Ena izmed prvih sprememb bo ta, da bo tisto, kar bo ostalo od vojaških sil PLO v Siriji in Libanonu, vključno s palestinsko osvobodilno vojsko, prišlo še bolj pod nadzor Sirije. Tri od osmih organizacij, ki sestavljajo skupine komandosov PLO, vključno s Saiko in z ljudsko fronto za osvoboditev Palestine — splošnim poveljstvom, se že zdaj pokoravajo Siriji. Če se uporniškemu voditelju Abu Musi posreči s sirsko podporo premagati Arafata, bo skušal prevzeti nadzorstvo nad Fatahom, Arafatovo skupino, na katero odpade kakih 80 odstotkov moči PLO.
(»TIME«, New York)
Ce bi uničili neo varnost;«> nastala zelo stvarna n v leStinc Si ^ ^"k teror^u ponovno ®te
MarH pobožnim žJstvo
želijo TlS^am®’n“Um . terjal od Izr • -Hpisati koncesij- . , ie treba P - k Delno krivd J medU®*^ tudi ’»Su.Poli^’kotj® senzacionalm®. povita-kerja vznemirljiv. fotograf. agni vojna.
Arafata v voj j kajo vi od front najdbo ^vnj^ ga kaže za d nastopil 1 ^ih plsarni. Ko	Zm^ ia
narodov, je ®°Vja filmski P^pi primeru njego	jz vaf-
nosimh
sestanke PLU, Ma]oje m kega
osrednjega	ne
aanik«.w“"|Me,lX)i;„ »
ljudstva m "J voditelja-
VESTNIK, 22
STRAN2
od tedna
OBISK ČLANICE CK ZKJ ERŽEBET BALAŽEVIČ
Odgovornost komunistov do stabilizacije
GORNJA RADGONA - Na prvi seji so delegati ustanovili in oblikovali Svet za informiranje pri predsedstvu OK SZDL. Že takoj pa so se lotili dela, saj so spregovorili o tem, kaj nam ponuja osrednja slovenska informativna ustanova — RTV v prihodnjem letu. Razpravljali in potrdili pa so tudi program in svoj denarni delež našega zavoda. Posebne pozornosti pa je bilo deležno stanje in nadaljnje delo INDOK centra v Gornji Radgoni.
GORNJA RADGONA — Ker bodo tudi prihodnje leto sredstva namenjena kulturi, precej skromna, tudi programa občinske kulturne skupnosti ne bo mogoče širiti. Vendarle pa bodo ob okvirnem programu — sofinansiranju zavodov in osnovne dejavnosti odmerili del sredstev kot prispevek k pripravi Monografije NOB Prlekije v NOB, za popravilo kulturnega doma Apače in doma v Vidmu. Če bo mogoče pa še za kaj. Tako so se, ko so med drugim obravnavali osnutek programa, dogovorili na zadnji letošnji seji delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti.
LENDAVA — Na občnem zboru čebelarske družine Lendava, ki 'z leta v leto šteje več članov in ki obnavljajo svoje čebelje panje, so razpravljali o delovanju družine v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli program za prihodnje leto. Na zboru so izvolili tudi novo vodstvo in podelili odlikovanja in priznanja najbolj aktivnim članom družine. Zbor je izvolil še delegate za Zvezo čebelarskih društev Slovenije.
DOLINA — Mladi v tej obmejni vasi so bili v letošnjem letu dokaj aktivni tako na športnem kot kulturnem in drugih področjih. Posebej velja omeniti sodelovanje mladih v domačem gasilskem društvu, ki vključuje tudi pionirje in dekleta. Vsako leto, tako bodo *udi letos, pripravljajo sprejem za najstarejše vaščane, na katerem J>m pripravijo kulturni program in jih pogostijo. Pri aktivnosti vaške mladine pa ne gre pozabiti na prosvetne delavce, ki delajo v Podružnični šoli; ti namreč veliko pomagajo mladim zlasti na Področju kulturnega delovanja.
LENDAVA — Odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na obmo-cju občine bo zagotovil organizirano preskrbo in opredelil pravice in odgovornosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov. Vgraditi oo potrebno vodomere, predpisati ukrepe za varčevanje z vodo ter zagotoviti sredstva za redno vzdrževanje, ki je bilo doslej dokaj po-manjkljivo. Potrebno bo določiti tudi redno kontrolo vodnjakov in , ’J10 Plačila prispevka za priključitev na vodovod. Zagotoviti bo pore'”10 tudi požarno varnostne vodnjake oziroma mesta za potrebe gasilskih enot.
TRIMLINI — Novi vaški dom je pod streho, zato pa je bilo po-rebno veliko naporov vseh vaščanov. Krajani so letos želeli urediti te-c'°asko omrežje, a jim to ni uspelo, kajti na 25 vaščanov, ki bi hoteli meti telefon, bi prišlo preveč stroškov. Vaščani pravijo, da od te na-oge ne bodo odstopili, vendar pa bodo najprej storili vse, da se vaški om čim prej uredi. V teh zimskih dneh bodo skušali opraviti nekate-notranja dela.
... MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK ZKS so spregovo-n 1 ° jCen*. uresničevanja sklepov 10. seje CK ZKJ in 8. seje CK ZKS so po .°čju dolgoročne gospodarske stabilizacije. To gradivo je, kot sto0*?"'’ d°bra usmeritev za nadaljnje delovanje soboških komuni-D ,Y ’ L .^emur Je dodana tudi celovita ocena družbenoekonomskih in sam .’h razmer> delovanja komunistov v dvoletnem obdobju in po-organov ter teles občinske partijske organizacije. Hkrati so S asno podprli kandidaturo Franca Kolariča, družbenega pravobra-ca samoupravljanja v Murski Soboti, za novega sekretarja MS ZKS za Pomurje. M. J.
murska sobota — Na drugi seji skupščine skupnosti po-obr * ki jo je vodil predsednik Martin Horvat, so delegati tem pnavali. Poročilo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela in Predi ne8a javneg» tožilstva v Murski Soboti o uresničevanju stališč, Dre n °V. *n zaMjučkov skupnosti pomurskih občin o ustavni vih° .z’’* Pravosodja v Pomurju. Glede na porast družbeno škodlji-Pra Pojavo.v v na$ družbi in nekaterih težav, s katerimi se srečujejo Pra °S0t'nj organi, bo v prihodnje potrebna večja angažiranost ne le so tmr°dn'11 organov> temveč vseh subjektivnih sil. Delegati skupščine in n« obravnavali poročilo o uresničevanju nalog na področju SLO v pomurskih občinah.
Po 10. seji CK ZKJ in 8. seji CK ZKS o uresničevanju dolgoročne gospodarske stabilizacije so komunisti v OO ZK soboške občine bolj poglobljeno in kritično pristopili k oceni družbenoekonomskega, samoupravnega in političnega stanja v OZD in skupnostih. Zaznavna je večja idejnopolitična in akcijska zavzetost članov ZK, premiki pa so doseženi tudi pri uveljavljanju vloge ZK in njena navzočnost v sindikatu, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Takšna spodbudna ugotovitev je bila izrečena na seji OK ZKS v Murski Soboti, ki sta se je udeležila tudi članica CK ZKJ Eržebet Balaževič in član predsedstva CK ZKS Geza Bačič. Dokaj temeljita razprava, ki je potrdila pripravljenost soboških komunistov za celovito presojo lastnih razmer na področju gospodarskih gibanj in samoupravnih odnosov v združenem delu, pa je navrgla tudi nekatere pomanjkljivosti.
Med drugim so opozorili, da je še vedno premalo takšnih OO ZK, ki so se sposobne učinkovito upreti silam, ki ovirajo preobrazbo družbenoekonomskih in samoupravnih družbenih tokov. Zato mora ZK nameniti znatno več pozornosti usposabljanju članstva, izpostaviti odgovornost komuni-
VEČJA ZAVZETOST SOBOŠKIH KOMUNISTOV — Tako je bilo ocenjeno na seji OK ZK v Murski Soboti, ki se je je udeležila tudi članica CK ZKJ Eržebet Balaževič (na sliki: druga z desne).	Foto: M. Jerše
0 vzgoji in izobraževa
1
do tedna।
Novost za planince Av ^Aadencih so prejšnji teden sklenili sporazum med Jugoslavijo in (U riJ0 0 planinskem turističnem prometu v mejnem območju. Naso dev ^-B-0 Je vodil načelnik uprave v zveznem sekretariatu za notranje za-zunt • e Strumbelj, avstrijsko pa minister v zveznem ministrstvu za ko zadeve dr. Walter Hitsch. Sklenjeni sporazum bo nedvomno veli-lahv°pr*nese' K razvoju takoimenovanega planinskega turizma, saj bodo Planinci in izletniki s potnimi listi ali prepustnicami hodili po Pre?lv'k Planinskih poteh vzdolž jugoslovanskp-avstrijske meje, »o nišk 'n na določenih mestih obiskovali planinske domove in iz et-Remr t°čke. Sporazum se zlasti nanaša na območje od Stola, Pec , Ai?tmka> Gradišča in Ostrega vrha.^ Razširjene so tudi poti v Kamniških rodn ’ Prav tako je rešeno tudi vprašanje tradicionalnega srečanja na-slOv_v lrek ^ežel na Peči, kjer se vsako leto enkrat zbere več tisoč Jugo-lahk?0? Avstrijcev in Italijanov. S sporazumom je tudi dogovorjeno, da reševalne službe ene države pomagajo na območju druge itd. $ $
'NTEGRAL
DO TP VIATOR LJUBLJANA rOZD Promet in delavnice LENDAVA
TOZD Promet in delavnice
Razpisuje prosta dela in naloge-.
Vodja de delavnice
*a dobo 4 let
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih °nom, izpolnjevati še naslednje:
" višja izobrazba tehnične smeri
" 4 leta delovnih izkušenj	.	. . qodelo-
" vodilne in organizacijske sposobnosti, s
vanje, iniciativnost, odgovornost in na a
naJ Kandidati pošljejo do 29. 12. 1983 na 'hdim» . EGRAL, TOZD Promet in delavnice Lendava, ustrijska c. 1.
Priia?Nate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku )avr>ega roka.
-2
nju
^izvršni svet občinske skupščine Lendava je na zadnji seji razpravljal o poročilu o vzgoji in izobraževanju v občini tero delovanju skupnih služb vzgojnoizobraževalnega zavoda. Podružbljanje vzgojno izobraževalnega dela se je v zadnjem letu še bolj razširilo in poglobilo, tako v predšolski ustanovi kot v osnovni šoli. Uspešno je tudi sodelovanje s kraievnmu .skunnoium'. družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Se vedno pa sta nezadostna sodelovanje in povezanost z organizacijami združenega dela čeprav je tudi tu^sloxien korak naprej. Za še uspešnejšo realizacijo vzgojnovarstvene-ga programa in ostalih oblik bo potrebno zlasti v vrtcih dopolniti pomanjkljivo opremo zlasti didaktičnih pomagal.
^ar se tiče delovanja osnovnih šol. pa so ugotovitve predvspm naslednje. V celoti je potrebno uveljaviti načelo daje sleherni učenec vključen vsaj v eno interesno dejavnost. Kljub stabilizacijskim razmeram šole ne smejo zanemariti nabave najnujnejših učil in drugih učnih pripomočkov. Delo svetov staršev se m zadovoljivo. zato gaje potrebno skrbneje načrtovati in sprem-‘JaT . Glede dvojezičnega izobraževalnega procesa pa velja omeniti, da je le-ta dosegel kvaliteten nivo, vendar so še slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti; gre za pomanjkanje knjige, dvojezičnih tiskovin in drugih učnih pripomočkov. Izvršni svet je pozitivno ocenil poročilo o vzgoji in izobraževanju, zavzel pa se je. da se tako v osnovnih šolah kot predšolski ustanovi zagotovijo sposobni kadri, posebej za dvojezično izobraževanje. Podprl je tudi Predlog. da se zajezi padanje psebmh dohodkov prosvetnih delavcev, saj bi se to lahko poznalo pri izobraževanju.
Jani D.
stov, vodilnih, vodstvenih in strokovnih kadrov ter slehernega člana ZK, da bo uresničevanje kadrovske politike resnično pripomoglo k učinkovitemu in doslednemu izva-ianju gospodarske stabilizacije v vseh okoljih. Razumljivo ie. da so veliko govorili o kmetijstvu, saj je tu zaposlenih še 37 odstotkov pre-
Na razširjeni seji predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili obravnavi ugotovitev in stališč o problematiki mladoletniškega prestopništva v Pomurju. Podatki kažejo, da je mladoletniška kriminaliteta v zadnjih dveh letih, predvsem med pomursko srednješolsko mladino, zaskrbljujoče porasla. Poleg kaznivih dejanj je vse več primerov samomorov, poskusov samomorov, alkoholizma in narkomanije. Zato tudi mladinska organizacija s posebnim interesom spremlja in se zavzema za čim hitrejše reševanje teh problemov v praksi, še posebej z vzgojnimi prijemi.
Sama razprava je pokazala, da je problematika širša, kot to kažejo ugotovitve in stališča o problematiki mladoletniškega prestopništva v naši regiji. Menili so, da v gradivu manjka poglobljena analiza o vseh izvorih mladoletniškega prestopništva, niso pa navedeni tudi vsi dejavniki, ki usmerjajo mladoletniško osebnost. Tako so navajali, da pogrešajo
REGIJSKI POSVET MLADIH O SLO IN DS
Uveljaviti nove kvalitete
Pretekli teden je bil v Murski Soboti regijski posvet mladih iz Pomurja o osnutku gradiva RK ZSMS o podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, o katerem bo ta mesec tekla problemska konferenca RK ZSMS. Udeleženci posveta so imeli nekaj pripomb na osnutek gradiva, ki ni v celoti osvetlil dejanska stanja pri obrambni vzgoji mladih v Sloveniji, hkrati pa menili, da gradivo ni bilo dostopno vsem mladim. Sicer pa so ugotavljali, da so v Pomurju dosegli pomembne uspehe pri obrambni vzgoji mladih ter uveljavili raznotere aktivnosti. Že dalj časa uspešno delajo obrambni krožki po šolah, organizirajo pohode k spominskim obeležjem in obujajo spomine na NOB, prirejajo srečanja z borci in izvajajo tekmovanja šolske mladine o SLO in DS, vključujejo mlade v strelske organizacije, taborništvo in planinstvo. Nenehno pa tudi skrbijo za usposabljanje mladih izven šole za potrebe SLO in DS ter za vključevanje mladih v vrste teritorialne obrambe. Zelo dobro je tudi sodelovanje mladih z ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo s podružbljanjem SLO in DS. Premalo pa so naredili pri vključevanju mladih v vojaške šole. Pri
bivalstva v občini. Izpostavljeni so bili nekateri žgoči problemi, kot so cenovna nesorazmerja itd., kakor tudi to, da moramo kmetijstvo upoštevati kot nadvse pomembno gospodarsko panogo. Kot je dejala tovarišica Balaževič, pa stvari ni moč spremeniti čez noč, ker je bilo to. področje precej časa zapostavljeno, danes pa kmetijstvo ni le proizvodnja za oskrbo. Tudi pri zaposlovanju in štipendijski politiki bo treba storiti odločnejše korake, veliko dela pa čaka soboške komuniste zlasti pri uveljavljanju delegatskega sistema, saj izkušnje jasno dokazujejo, da delegacije marsikje še niso dovolj zaživele. Predvsem pa je treba večjo pozornost nameniti osveščanju ljudi in ambicioznejšim razvojnim programom in kadrom, ki so za zdaj očitno še premalo povezani v organizacijskem smislu. Najslabše je, kot je opozoril Geza Bačič, če prepričujemo same sebe o dobrih gospodarskih rezultatih in se zadovoljimo s povprečnimi statističnimi pokazatelji, kar lahko krni nadaljnjo aktivnost. Ob dejstvu, da samo dve delovni organizaciji, to sta Mura in Mesna industrija ABC Pomurka, ustvarita kar 94,3 odstotka celotnega izvoza v soboški občini, je upravičeno vprašanje, kaj so storili komunisti v večini organizacij za večje vključevanje tukajšnjega gospodarstva v mednarodno delitev dela.
Članica CK ZKJ Eržecet Balaževič se je zatem udeležila program-sko-volilne seje OO ZK v TOZD Perilo tovarne Mura. Iz zares dobro pripravljenega uvodnega poročila sekretarke Andreje Bele in številnih razprav je moč razbrati, da so komunisti v minulem dvoletnem obdobju opravili precej nalog. Pri
0 mladoletniškem prestopništvu
opredelitev vloge družine, okolja in zgledov, predvsem pa njihovih vzgojnih momentov. Tu bi morali znatno več storiti starši in pedagoški delavci. Precej splošno je navedena vloga mentorjev in interesnih dejavnosti, ki morajo prispevati k razvijanju in potrjevanju osebnosti mladoletnikov.
Opozorili pa so tudi na zelo pomembno vlogo družbenih organizacij in društev, kot vzgojnih usmerjevalcev mladih, kakor tudi ostalih subjektov pri razreševanju
Zmagali osnovnošolci
Na letošnjem občinskem tekmovanju ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti”, ki sta ga minuli petek organizirala komisija za SLO in DS pri občinski konferenci ZSMS v Murski Soboti ter komanda garnizona JLA v Murski Soboti, so spet slavili učenci osnovne šole ,.Edvard Kardelj” iz Murske Sobote.
Ta ekipa bo zastopala murskosoboško občinsko konferenco ZSMS na regijskem tekmovanju za Pomurje v prihodnjem tednu. Pohvaliti pa je potrebno ob tem še bogat in pester kulturni program, ki so ga mladi, skupaj z vojaki, pripravili in predstavili na zaključnem delu tekmovanja. Vsem najboljšim je organizator podelil spominska pisna priznanja ter knjižne nagrade zmagovalcev.
F. Matko
tem pa so opozorili na nekatere težave, ki spremljajo mlade pri njihovih odločitvah. Za vojaške šole se mladi neradi odločajo zaradi discipline, zaradi odhoda iz domačega kraja, odvračanja staršev, nepopolnih informacij o možnostih šolanja in zaradi prestrogih predpisov za vpis v šole. V razpravi so poudarili, da bi pri
ZDRAVSTVO
Začasne prispevne
Delegati občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti na zadnjem zasedanju niso imeli posebnih pripomb na osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Murska Sobota za prihodnje leto. Zatem pa so sprejeli začasne prispevne stopnje za leto 1984, ki znaša 0,70 odstotkov od bruto osebnega dohodka in 9,96 iz dohodka po osnovi bruto osebnih dohodkov. Razpravljali so tudi o osnutku programa zdravstvenega varstva za prihodnje leto. Gre za okvirni program, kajti zaradi prehoda na novi točkovni sistem zdravstvenih storitev TOZD Pomurskega zdravstvenega centra, niso mogle pripraviti delovnih programov.
zadevanja so bila usmerjena v usposobitev OO ZK za tvorno vključevanje njenega članstva, zato so imeli več skupnih sej z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Kot največjo pomanjkljivost pa so samokritično izpostavili vprašanje kadrovanja novih članov ZK. Ugotovili so, da pri tem niso bili uspešni, saj šteje OO ZK le 60 članov, v celotnem tozdu pa je zaposlenih že okrog 1250 delavcev. Ob dejstvu, da so s svojimi delovnimi rezultati lahko zgled marsikateri drugi organizaciji, bodo to skušali potrditi z večjim vključevanjem novih, mladih kadrov v ZK. V prihodnje pa bo več skrbi veljalo tudi delovanju delegacij in varčevanju.
Ob Koncu obiska v soboški občini pa se je članica CK ZKJ Eržebet Balaževič udeležila še program-sko-vuuine seje uu Z.K v krajevni skupnosti Prosenjakovci. Le-ta je zelo dobro uspela, saj so člani ZK celovito ocenili svoje minulo delovanje, zlasti pa svojo navzočnost v SZDL in organih krajevne skupnosti. Pomembno je, da se vloga OO ZK na tem narodnostno mešanem ozemlju nenehno krepi, kar prispeva k sožitju ljudi ter utjeva-nju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Velja povedati, da partijski organizaciji delujeta tudi na osnovni šoli in v Pletilstvu, s katerima se povezujejo, zato bo kmalu prišlo do ustanovitve sveta ZK v KS Prosenjakovci. Med važne naloge pa štejejo tudi nadaljnjo kadrovsko krepitev OO ZK, še posebej iz vrst mladih, organizirati pa nameravajo tudi več zborov komunistov, ki bodo prispevali k še večji akcijski in idejni enotnosti zveze komunistov.
Milan Jerše
mladoletniškega prestopništva. Govor je bil tudi o strokovnih službah, socialnih komisijah v krajevnih skupnostih in SZDL, ki morajo prispevati svoj delež k hitrejšemu odpravljanju najbolj žgočih problemov. V tem smislu so se člani predsedstva OK ZSMS v Murski Soboti zavzeli za ustanovitev ustreznega koordinacijskega telesa pri OK SZDL, ki se bo poglobljeno ukvarjal s preprečevanjem mladoletniškega prestopništva.	Milan Jerše
nadaljnjih prizadevanjih obrambne vzgoje mladih morali bolj kot doslej tudi vključevati DPO in druge strukture, hkrati pa tudi razmisliti o regijskem centru za vzgojo kadrov, kajti pokazalo se je, da je sedanja obrambna vzgoja mladih v posameznih občinah kvalitetno zelo različna.
Feri Maučec
F. M.
22. DECEMBRA 1983
STRAN 3
Tesne vezi med narodom in vojsko
Za močno obrambo so pomembne dobre starešine in izurjena hrabra vojska, tesno povezana s svojim narodom. To še posebej velja za kraje ob meji, kjer ži vij o in delajo graničarji, ki so skupaj s krajani tudi čuvarji meja. Letos, ko praznujemo 40-letnico rojstva naše domovine, je povsod v vseh karavlah slovesno vzdušje, vojaki se udeležujejo številnih proslav, najbolj pa bo seveda svečano, ko bodo proslavili svoj praznik — praznik armade.
Jani D.
Vojaki so vedno pripravljeni pomagati, pa naj gre za elementarne nesreče ali gradnjo komunalnih objektov. Pridne roke naših graničarjev so v preteklosti zgradile številne poti.
V današnjem svetu, ko povsod rožljajo z orožjem, je toliko bolj pomembno, da se vezi med občani in vojaki še bolj utrdijo, to pa se lahko doseže na več načinov. Vojska, posebej pa graničarji, je v naši pokrajini znana predvsem po tem, da rada priskoči na pomoč občanom, pa
Prejšnji petek sta bila v Murski Soboti dva izredno pomembna regijska posveta. Prvega sta pripravila skupnost slovenskih občin in republiški komite za informiranje na temo: program aktivnosti za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja po občinah, drugega pa pomurski medobčinski svet SZDL v dogovoru s tiskovnim svetom pri reubliški konferenci SZDL na temo: idejnopolitična vprašanja novinarstva v luči predloga zakona o javnem obveščanju v naši republiki.
Iz prvega posveta in razprave na njem bo verjetno zadoščal krajši sprehod po obstoječem sistemu informiranja tako na ravni občine kot republike. V splošnem gledano kaže, da je mnogokje pomanjkljiv in zlasti neprilagojen družbenim potrebam v združenem delu, družbenopolitičnih skupnostih, organih in organizacijah, kar ima logične posledice: dvojno ali še večtirno zajemanje podatkov in informacij, njihovo različnost in podobno. Rabimo torej smotrn, celovit, ekonomičen sistem družbenega informiranja, ki bo prek SDK, bank, stati-
RADGONSKI KOMUNISTI PRED OBRAČUNOM DVOLETNEGA DELA
Potrebne tudi usmeritve
V pripravah na programsko volilno konferenco so se na 9. seji sestali delegati radgonskega občinskega komiteja. Ker bo v ospredju takrat seveda obračun dvoletnega dela, so komunisti na zadnji seji namenili največ pozornosti prav osnutku poročila o tem.
Kako je ta osnutek pripravljen in ali zajema vse, kar bi se v njem moralo znajti, pa je sila težko trditi iz preprostega razloga, ker osnutka nihče razen članov komiteja ni imel možnosti videti, kaj šele prebrati in podrobneje analizirati. Zato se tudi naše poročilo opira le na misli iz razprave. Že
uvodoma je dal sekretar komiteja Ferdo Matvos vedeti, da je poročilo nastajalo po delih oziroma področjih, zato je bilo kasneje še dopolnjeno. Preden pa bo prišlo med članstvo ZK v osnovnih organizacijah, pa bo doživelo še precej sprememb. Tako je razprava opozorila, da premalo sloni na delu, ki ga je opravila Zeza komunistov v občini v preteklem obdobju, temveč na ugotovitvah občinskih izvršnih organov in, denimo, na pomembnem delu — delovanju delegatskega sistema — zgolj na izkušnjah občinske frontne organizacije. Eden izmed delegatov je
Obiski karavl ob dnevu JLA
Ob 22. decembru, dnevu oboroženih sil SFRJ, ki je hkrati tudi praznik vseh delovnih ljudi in občanov naše domovine, pripravlja občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti številne obiske karavl. Tako bodo mladi skupno z delavci in krajani obiskali graničarje na karavlah, s katerimi že dalj časa nadvse tvorno sodelujejo. S poveljstvom VP 4142 so se dogovorili za enoten čas obiskov na karavlah, ki bodo v četrtek, 22. decembra, od 10. do 14. ure. Ob tej priložnosti bodo skupen praznik popestrili z raznimi športnimi, kulturnimi in družabnimi srečanji. Nedvomno pa bodo ti obiski dobra priložnost za oceno dosedanjega sodelovanja in za načrtovanje skupnega programa aktivnosti v prihodnjem letu.	-še
OB DNEVU JLA
naj gre za naravne nesreče ali gradnjo komunalnih in drugih objektov, pospravilo poljščinin druga dela. Občani pa so seveda vselej pripravljeni pomagati tudi vojakom, saj so končno v ■sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite tudi sami dolžni varovati meje in našo domovino. Te tesne niti so globoko vsajene v zavest občanov, zato je tudi sodelovanje s karavlami primemo, če ne že vzorno. Letos je bilo obnovljenih nekaj karavl z name
nom, da bi mladim vojakom in starešinam izboljšali življenjske razmere. Nova karavla v Pincah zato sodi med ene najbolj urejenih pri nas, kmalu pa bo obnovljena tudi karavla Štefana Kovača v Lendavskih goricah. Vojaki so letos veliko pomagali tudi na območju Goričkega, vse
OB DVEH POSVETIH
INFORMACIJA KOT OROŽJE
to pa prispeva k še večjemu razumevanju med občani in vojsko. V lendavski in soboški občini je običaj, da ob dnevu armade delegacije delovnih organizacij in krajevnih skupnosti obiskujejo karavle. Tudi letos bo tako, obenem pa bo to tudi priložnost, da se občani podrobneje seznanijo z življenjem in delom pripadnikov JLA. Skovana bodo nova poznanstva, v razgovorih bo danih spet veliko predlogov za še trdnejše sodelovanje med vojsko in občani. Zvrstila se bodo številna športna srečanja, kulturni programi, vkaterih bodo obudili spomine na tisti davni decembrski dan, ko je bila rojena naša armada.
V karavlah, vojašnicah, kjerkoli so pripadniki JLA, se te dni pripravljajo na praznovanje, ki bo posebej slovesno prav v najbolj oddaljenih krajih naše domovine — v karavlah. Čuvanje naše neodvisnosti je
V zadnjem času se vse več pozornosti namenja boljšim življenjskim razmeram graničarjev, ena najlepših karavl pri nas je gotovo tista v Pincah, ki je bila zgrajena letos, obnavljajo pa tudi druge.
stičnih in sorodnih organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo in posredovanjem podatkov in informacij, zagotavljal njihovo dostopnost in javnost vsem, ki se posredno ali neposredno vključujejo v procese odločanja in upravljanja. V ta namen je zlasti v občinah nujna ocena stanja glede sedanjih organizacijskih, kadrovskih in tehnično-tehnoloških zmogljivosti, uskladitev statutov občin z določili zakona o družbenem sistemu informiranja in ustanovitev svetov družbenega sistema informiranja po občinah. To je kajpak le nekaj značil-
prav tako pogrešal stališče radgonskih komunistov do položaja inventivne dejavnosti v občini, domala vsi pa usmeritve za vnaprej. Sam osnutek poročila sicer opozarja na številne napake in slabosti, ne opredeljuje pa poti, kako jih odpraviti. Brez te iztočnice pa poročilo, kot so menili, na programsko volilno konferenco 18. januarja ne more. Kajti že tako je med komunisti preveč samozadovoljstva, dasiravno zato ni osnove. Že podatek, da so v treh zadnjiih letih pridobili le 58 novih članov, v prejšnjih dveh pa 187, pove svoje.
Osnutek pa bo med komunisti v osnovnih organizacijah že ta teden, kajti programsko-volilne konference morajo biti opravljene najkasneje do 6. januarja. Za občinsko pa bodo v vseh 6O-tih delegirali po enega komunista. Sam komite pa bo sprejel medse 10 novih članov, zamenjala pa se bosta tudi predsednik in izvršni sekretar. Za prvo funkcijo je predlagana MELITA BAKRACEVlC, za drugo pa ZDRAVKO STOLNIK, medtem ko bi naj sekretar še nekaj časa ostal sedanji. Pred tem pa bo vsem osnovnim organizacijam posredovana še analiza poteka kadrovanja. Z zaključnimi predlogi, vsaj tako je pokazala razprava, se povsod povsem ne strinjajo. Marsikje tudi po lastni krivdi, ker so prvi krog evidentiranja kar zanemarili.	V. Paveo
poglavitna skrb graničarjev, toda časa je tudi za drugo delo, za šport in rekreacijo, za izobraževanje. Ni zaman rečeno, da je armada kovačnica poštenih mladih ljudi, ki, ko se vrnejo v svoje kraje, postanejo dobri in marljivi državljani. Zato je tudi družbenopolitično življenje v karavlah močno razvito in dobro. Mladi vojaki so vedno dobrodošli tudi v šolah, kjer skupaj.z mladino pripravljajo proslave, in na sestankih vaških mladinskih aktivov, kjer se dogovarjajoč skupnih nastopih in aktivnostih. Vse to je posebej dobro razvito v obmejnih vaseh, še zlasti pa tam, kjer so karavle. Tako bodo tudi letošnji praznik armade proslavili skupaj z občani in prav je tako, saj smo armada vsi, če je potrebno v miru in vojni. Pripadnikom JLA zato ob njihovem in našem prazniku veljajo tudi naše čestitke.
nosti nove normativne ureditve na tem področju, smo pa prepričani — dasiravno je bila razprava prej kilava kot plodna — da se bodo okrog nje še pošteno kresala mnenja in stališča.
Vzdušje dialoga skozi izmenjavo izkušenj in spoznanj glede vloge in položaja novinarja v pomurskem in širšem prostoru pa je bilo zlasti občutno na drugem posvetu, kjer smo se razgovorili o nekaterih idejnopolitičnih vrašanjih t. i. ,,sedme sile” v aktualnih, zaostrenih družbenoekonomskih in političnih razmerah. Razprava je potrdila, da bolj kot kdajkoli prej rabimo strokovno podkovane, idejnopolitično angažirane, pogumne novinarje, ki se bodo znali izpostavljati in opredeljevati; take torej, ki ne bodo zgolj plavali s tokom dogajanja in se podrejali dnevni politiki ter jo črno-belo odslikavali, marveč z močjo argumentov, objektivno in pravočasno obveščali in prispevali k spreminjanju razmer.
V teh pogledih se pomurski novinarji nimamo kaj sramovati, saj smo — kot je bilo rečeno — morda še bolj kot v drugih predelih naše republike, kljub določenim pritiskom in zapiranju virov informacij, znali in zmogli razkrivati tako slabe kot dobre primere iz naše sa-moupravljalske prakse. Da pa bi bili še udarnejši in učinkovitejši, je v veliki meri odvisno od naše lastne organiziranosti, tehničnih in kadrovskih možnosti ter delitve dela, zlasti v okviru osrednje, pomurske novinarske hiše, to je Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti. Ta opravlja toliko važnejše poslanstvo, saj ima med drugim takorekoč od vsega začetka na skrbi tudi obveščanje naših rojakov v Porabju in seveda delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Zato so tem razumljivejša večletna prizadevanja, da dobi slednjič v okviru slovenske radiodifuzije ali bolje osrednje RTV hiše ustrezen status — podobno kot na primer Maribor in Koper — da še naprej krepi in zaokroža sistem javnega obveščanja v Pomurju, največ prek družbenih organov upravljanja in organizacij združenega dela ter da postane mesto združevanja ne majhnih intelektualnih potencialov v tem delu severovzhodne Slovenije.	Branko Žunec
NIČ NAS NE SNIE PRESENETITI
V soboških krajevnih skupnostih so sklenili fazo organiziranosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po enotnem sistemu in trenutno si prizadevajo za vključevanje hišnih svetov v to področje delovanja. To še posebej velja za delovanje civilne zaščite v primeru elementarnih nesreč, zaklanja-nja in mobilizacije. Pri usposabljanju namenjajo posebno skrb organom in izvajalcem glede na obrambne načrte in usposabljanje prebivalstva Murske Sobote. Že doslej so na tem področju dosegli zadovoljive rezultate. Nosilci oziroma izvajalci nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so bili na usposabljanju v Poljčah, medtem ko izvajajo usposabljanje delovnih ljudi in občanov v sodelovanju s sekretariatom za ljudsko obrambo organi skupščine občine in delavsko univerzo. Usposabljanje zaposlenih poteka v delovnih organizacijah, ki pa seje zaradi prilagajanja dvoizmenskemu delu nekoliko zavleklo. V primerjavi z organizacijami združenega dela, je bilo izvedeno slabše usposabljanje občanov po krajevnih skupnostih, zato bodo morali prav temu vprašanju v prihodnje nameniti več skrbi.
Dosedanje izkušnje izvajanja nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota, ki so nekoliko drugačne kot v podeželskih krajevnih skupnostih, kažejo na
Se bolj uveljaviti on^o pamet zveze v Murski Soboti predsedstvo občinske konference socialisti^ družbenopolitičnih oreani65^* Jene 'z delegatov krajevnih skupn ' na svoji prvi seji namen iiZaai ter družbenih organizacij in dru^ ’ dogovora o razvoino ra °,osrednjo pozornost obravnavi družbe'g Pomurskem združenem f jkova,ni in množični inventivni dejavnost dogovor, v katere "?e , ' je bi,° ^o, je omenjeni dr^ časa v javni razpraviJ ^Jet'bkar 63 podpisnikov iz regije, ž seveda dobronamernih t Se Je p°javil° Precej pripomb. Prediv Prizadevanja, kako hi v’ so bl,a skoraj povsod v osi’ v Pomurju, s tem na	uveljavili t. im. domačo Pa
omeniti, da je družben hltreJJi gospodarski razvoj. Ob te®1 mventivni dejavnosti J°gov°r o razvojno-raziskovalni in med podobnimi doeov^mUrskem združenem delu verjetno najk ne omejuje njegove kon? Saj v.sebuje le 4 člene. To pa mkaW opredeljene tZ^™^ daj se v njem dokaj natanč*
* seh Podpisnikov dogovora.
Potrdila,	OK SZDL v Murski Soboti je
Priadevanjih 2a A^ovaini in inventivni dejavnosti vzd J Poudarek. To da hr,J ,zac‘j° gospodarstva dati še tolik ,Q pomembno podm^i,. ° °r8anizacije združenega dela vnesle ,g, spodbudili delavce L V SVOJF Panske dokumente, s dime procesu, je nedvom raZne ‘zboljšave v delovnem in tehno' ugotovili tudi	znatno širšega pomena. Podobno bl ^1 v
Pomurju, da ob	organizacijam združenega “	$
Prihrankov od inavac- inem računu del ustvarjenega dob pa bi naj organizirali in razd^° med vse zaposlene. Enkrat storilnosti. V (em "?ovactjski dan, ki bo namenjen P° materialnega SDodhn ^ U- ne 8re zanemariti razen moralnega slehernega delavca Lu^Ja jnQvadL da hi resnično realno ocen predvsem s kmeti	p°avi(ev različnih krožkov na
se bodo mladi llhr8a ‘n Politehničnega področja, v okviru
mladi lahko seznanili z raziskovalnim delom, je *	,
Ta sistem pa je potrebno nenehno dograjevati, da bi deloval celovito in ob angažiranju vseh zainteresiranih dejavnikov za obrambne in sa-mozaščitnenaloge. Dejstvoje, da lahko učinkovito delujemo v primeru potrebe le, če smo zagotovili primemo sodelovanje in koordinacijo. Tega se v soboških krajevnih skupnostih dobro zavedajo, zato prav tem vprašanjem namenjajo veliko skrb. Sicer pa nem era vajo v soboških krajevnih skupnostih tudi v prihodnje dati osnovni poudarek usposabljanju tako nosilcev obrambnih in samozaščitnih nalog kakor celotnega preb); valstva. Se naprej bodo sproti ocenjevali varnostno-polim-ne razmere v krajevnih skupnostih in vsem mestu. Phza-devali si bodo razvijati varnostno kulturo prebivalstvom množično samozaščitno delovanje. Izvajali bodo ukrepe in aktivnosti za preprečevanja družbeno škodljivih dejanj te razvijali osebno in vzajemno zaščito na področju civilne zaščite. Aktivno se bodo S naprej pripravljali na delov3' nje krajevnih skupnosti naravnih in drugih elementarnih nesrečah. Se bolj bo poglobili sodelovanje s s sednjimi krajevnimi skup nostmi in organizacijami z . ruženega dela. Skratka, v s boških krajevnih skupnos si prizadevajo, da bi na p dročju splošne Ij^ obrambe in družbene sam zaščite bili kar najbolj učinkoviti pri uresničevanju z tavljenih nalog. P
STRAN 4
VESTNIK, 22
kulturna obzorja
KINEMATO GRAFSKI JUTRI
Kulturni koledar
Pomurske založbe ’84
Res je, da se nov zakon o kul-tumoumet niških dejavnostih in o Posredovanju kulturnih vrednot Pripravlja že precej dolgo, a kot kaže, bo sprejet že v začetku Prihodnjega leta. Ker pa nov zakon zajema celotno kulturo (zato so sestavljalci porabili le 38 členov) M marsikdo mislil, da je precej načelen ali nerazumljiv. Pa temu ni tako. Res je bila potrebna dolga Pot, vendar pa se je obrestovala. . Od 38 členov pa je v novem zako-nu kar dobra četrtina, ki se Posredno ali pa neposredno nanaša s^mo na kinematografijo. Vpraša-tje je — zakaj? Doslej so kinematografijo obravnavali dokaj zanemarjeno v odnosu do dnigih kulturno-umetniških zvrsti. Kinematografi so bili prepuščeni s^mim sebi, le v redkih primerih so bili podružbljeni, odvisni od kulturnih skupnosti (programsko in materialno). Ce k temu prištejemo Podatek, da imamo v Sloveniji 18 kinematografskih organizacij združenega dela s 50 kinematografskimi dvoranami in približno 20 kinematografov, ki jih upravljajo kulturna društva, je lasno, da je potrebno narediti v tej zvrsti red.
Vendar pa z novim zakonom ne s e za predpise, ki bi urejevali to
javnemu predvajanju in pri najavljanju filmskih predstav navajajo oceno, ki jo je filmu dal ta svet. O ustanovitvi in delu programskega sveta je pripravljen poseben sporazum, ki podrobneje določa, kaj, kako in zakaj ta organ ter ocena.
Poudariti je potrebno, da nikakor ne gre za nek organ, ki bi predpisoval, kakšen je programski repertoar kinematografov. Nikakor ne bo zamenjal že obstoječih programskih svetov, več ali manj bo zgolj in le svetovalno-ocenjevalno telo, ki bo pripomoglo tudi k tako imenovani filmski vzgoji (predvsem s svojimi ocenami). Sicer se pojavlja nevarnost, da bo programski svet s svojimi ocenami delal levjo uslugo kvaliteti in filmski vzgoji. Znano je namreč, da obiskovalci kinematografov ljubijo t. i. komercialne filme, ki bodo pri ocenjevanju programskega sveta dobili v glavnem ocene ,,ne odsvetuje” ali ,,odsvetuje”, kvalitetnih filmov z oceno ,,zelo priporoča” ali ..priporoča” pa pravzaprav nimajo radi, ker so prezahtevni ali pa jim njihovo filmsko sporočilo nič

* s «

*
$ ®
%
% * $
A« A4 /M
PETEK. 23. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del članov EKVURNE. Razstava bo na ogled do 10. januarja.
PONEDELJEK, 26. DECEMBRA
LJUTOMER — V domu kulture bosta ob 11. in 13. uri gledališki predstavi za mlade. Z Jureta Kislin-gerja Izletom gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora. SREDA, 28. DECEMBRA
LJUTOMER — Ob 19.30 bo v domu kulture tradicionalna prednovoletna kulturna prireditev S PESMIJO IN PLESOM V NOVO LETO. Nastopile bodo sekcije ^n skupine kultumo-umetniškega društva Ivan Kaučič.
ob
bo
ne pomeni. In tako bo — obvezni objavi nizkih ocen dvorana nabito polna, če pa
Prihodnje leto bo minilo 30 let od takrat, ko je izšla Miška Kranjca knjiga Nekaj bi vam rad povedal in naznanila rojstvo nove slovenske založbe — Pomurske založbe v Murski Soboti. Ni naključje, da je kot prvo izšlo prav Kranjčevo delo, saj je dejanje simbolno izzvenelo: domača založba je hotela že s tem pokazati, da bo izdajala dela tistih (pomurskih) avtorjev, katerih izpovedna raven presega geografsko zakoličene meje. Imenu prvega avtorja so se kmalu pridružila tudi druga imena domačih-slo-venskih avtorjev in oblikovala zbirko DOMAČA KNJIŽEVNOST.
Z enostranskim zatekanjem k literarnim delom manj znanih književnosti bi Pomurska založba seveda zgrešila podobno napako kot pred izdajanjem zbirke Mostovi — zato hkrati skrbi tudi za izdajanje knjig v zbirki HELIKON, ki skuša predstavljati najboljše sodobne romane vseh tistih književnosti, kijih Mostovi ne vključujejo. Na Slovenskem so še vedno velike vrzeli med literarnimi deli, ki sodijo v zakladnico največjih svetovnih umetnin — cela vrsta jih je, kijih je še
prav pri nas. Tudi kronika Katje Špurove VRTEC V JERUZALEMU bo nedvomno zanimiva, kot je tudi pričakovani roman rojaka Ferda Godine ZAKLENJENI DOM, pa novele Evalda Flisarja ZLATI SMEH, čeprav tega našega avtorja, ki živi in ustvarja v tujini, bolj poznamo kot potopisca in v njegovih začetkih kot pesnika in' dramatika. Odziven bo gotovo tudi roman Draga Jančarja SEVERNI SIJ in Igorja Torkatja JUNAK NAŠEGA ČASA, ter novele Borisa Jukiča PTIČJI KONCERT in dnevnik domobranca LESENI OKLOPNJAK Matjaža Žigona.
V zbirki Panonika je skupina večih avtorjev zabeležila POMNIKE NOB V SLOVENSKIH GORICAH, O PREKMURSKIH SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA se je razpisal dober poznavalec tega obdobja — Miroslav Kokolj. Juš Makovec se je v delu
razstave
RADgNCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela akademska kiparka Mirjam Zupančič iz Ljubljane.
Čudeži se ponavljajo v človeških in stvarnih oblikah in merah, a čudeži so zdaj rezultati srečanj in zlivanj do včeraj nepoznanih in nerazumljenih kultur in miselnih sfer, so osebni odmevi na doživetja in včasih, kot v našem primeru, umet- -niške poustvaritve intimnih resonanc, bogastva vtisov, doživetij in morda zametkov spoznanj.
V majhnih, bizarnih likovnih delih akademske kiparke zaslišimo ta zven, zaslutimo pobude in razberemo nekatere silnice takih združevanj. Daljši čas, ki ga je prebila na študijskih izpopolnjevanjih in umetniškem delu na Japonskem, se je v njenem drobnem slikarsko-gra-fičnem delu, katerega izbor razstavlja, preobrazil v svojevrsten, posplošen delček za vse doživetje vzhoda, kot miselne in kulturne sfere, enotne predvsem v popolni različnosti od temeljnih postulatov zahodnjaškega mišljenja, delovanja in življenja. Tako je v zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisal likovni kritik Janez Messe-snel, pripišimo pa še, da bo razstava na ogled do 8. januarja.
knjige
° zahtevno in zapleteno pod-kajti njegov osnovni namen u sP°dbuditi dogovarjanje med nii,6?1810813^’ k‘ so v lasti kultur-društev in kinematografi, ki so ^sostojne delovne organizacije, jv le osnovni namen zakona.
°’ kar ie pomembno, je, da je Vab Poudarek ,,čistosti” pri pred-slnv U ^rnov: gre za ohranjanje Jen^^me, bolje za zašito na-Pri t Z'ka pr' Predvajanju filmov, tem se je sicer pojavila dilema,
Ovenščina za vsako ceno — ali1 na račun kakovosti filmov, sl-Wi. kompromis: če se le da vašč' $na’ ^“r pa lud' srbohr-kvaiua ~ £e gre za izjemno Podi ,n film, ki ni slovensko Vsek p ov^en’ ®teb izjemah se bo pro ak°r moral izjasniti skupen no«« svet’. ki ga uzakonja Poved -°n' P” ieziku moramo be; Uatl $e nekaj, kar je še pose-dojgj embno za Pomurje: zakon la n a’ s' kulturne organizacije ^Orarodnostno mešanem območju
^.Pttztrdevati predvajati fil-mad^T.. v italijanščini oziroma Olj. 8r^mi ali z italijanskimi tem n18 madžarskimi podnapisi. S todn«S? vsekakor zaščitene na-n°stne manjšine.
&e4a2 nekaj o skupnem Pom,, • .m svetu, ki sicer v Veniti -u ™ neznan termin. V Sloki Dr lJnan)° trenutno tri organe, Ves^’vdujejo filme: filmski svet »o v "'ma> strokovno ocenjeval-Ljubi'>In's'i0 Pri Kinematografih ia laaa in republiško komisijo skupnegled f,1,nov- Ustanavljanje nikakn8a Programskega sveta Pašteti "e nadomešča eno od tega lh komisij,
namen (osnovni) ''hig - gramskega sveta je čisto dan^ lznaja pa iz razmer, ki so ie. j}_n.a.Področju kinematografi-Venjjjs eJ so kinematografi v Slo-Ptesoi/v ab mani po svoji lastni gram t 'Zdelovali svoj letni pro-kovno tedkpkje je bilo delo stro-t'nv si Sai s’ sestavljalci progra-Z Oeaf^^jda niso mogli pomagati 'e teh ^rn?0 kvaliteti filmov, kajti slej 81 “do. To nalogo naj bi posvet. y vzel skupni programski ho, j zakonu je namreč zapisa-Ptogram ^ematografi ustanovijo Čin op ki svet, ki na enoten na-^njuje .fihne, namenjene
ocena filma laskava, pa bodo kinematografske dvorane prazne.-Prav tu pa je problem v zvezi s tisto tako opevano a malo izvajano filmsko vzgojo, katere bi se vsaj v Pomurju že zdavnaj morali lotiti.
Kakorkoli že, obvezno objavljanje ocene skupnega programskega sveta seveda ne bi smelo imeti neposrednih posledic ne za kinematograf ne za distribucijo ne za koga tretjega. Bilo pa bi dragocen, čeprav ne povsem objektiven in zato ne kategoričen vrednostni programski napotek najprej svetu kinematografa, ko se odloča o repertoarnih potezah, nato občanu, ko se odloča o obisku kinopredsta-ve in slednjič do neke mere kulturni skupnosti, ko bi presojala, usmerjala in (morda) tudi podpirala kulturno komponento dejavnosti kinematografa.
Skratka — če povzamemo: za kinematografijo se obetajo lepši časi, čeprav z ne dosti zakonskimi odredbami. Osnovna poteza je — večje sodelovanje kinematografov, enotnost pri ocenjevanju filmov, seveda z obvezno najavo ocene filma, ki pa bo s sprejemom zakona veljala za vse kinematografe. Tudi skrb za manjšinske narode je uzakonjena, posebej pa še za ohranjanja slovenščine (čeprav ne na račun kvalitete filmskega programa).
Seveda pa uspehov tudi s sprejemom zakona ne smemo pričakovati takoj, kajti pot do te ,,svetle bodočnosti” slovenske reproduktivne kinematografije bo še dolga, predvsem pa bo potrebna težka borba z neslovenskimi distributerji za lepo in čisto prevajanje kvalitetnih filmov v slovenščino in pri utiranju filmske vzgoje ter sprejemanju ocen skupnega programskega sveta. Mogoče pa bo k temu pripomoglo tudi ustanavljanje združenja kinematografov, ki so in ki delujejo v okviru kulturnih društev, kajti ustanovljen je že iniciativni odbor, ki naj bi pripravil akt o takem združenju. In nenazadnje — film bo s tem dobil tisto vlogo v kulturi, ki mu tudi pripada, ne bo samo namenjen uri in pol zabave, postal bo kvaliteten umetniški prispevek k dvigu kulturne ravni Slovencev.
Dušan Loparnik
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: BELE ARENE skupine avtorjev (Mladinska knjiga), Richard Friedenthal MARTIN LUTHER 1/2 (Pomurska založba), in John Phillips ZGODBA O JUGOSLAVIJI (Državna založba Slovenije).
kinematografi
Kino PARK Murska Sobota ima v počastitev dneva JLA, 22. decembra ob 17. in 19. uri na sporedu jugoslovanski film SAVAMALA. V petek, 23. decembra ob 17. uri, je najmlajšim namenjena burleska STAN IN OLIO V TUJSKI LEGIJI, istega dne ob 19. uri pa bodo v soboškem kinematografu zavrteli ameriški barvni film EXCALIBUR — MEČ KRALJA ARTHURJA. Predstavi bosta tudi v nedeljo ob 17. in 19.30, popoldne ob 15. uripa bosta obiskovalce predstave s svojimi peripetijami navduševala ,,de-beliinsuhi”.
»OČI IN SRCE« ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Prizadevni kulturni delavci v Gorenje-Elradu tudi letos skupaj z občinsko ZKO pripravljajo izdajo tokrat že sedme številke literarne brošure »Oči in srce«.
Za izid naslednje številke literarne brošurice, kjer lahko objavijo svoja dela vsi literati Pomurja, so določili 8. februar, slovenski kulturni praznik, zato že zbirajo prispevke na enakem načinu kot prejšnja leta, ko je vsak avtor poslal po pet pesmi ali dve krajši prozni besedili s svojimi podatki DPD »Svoboda« Gorenje-Elrad ali pa ZKO G. Radgona.
Prispele literarne stvaritve bo pregledal priznan strokovnjak in jih tudi izbral za objavo. Seveda bodo pripravili po izidu brošurice, tudi literarni večer, kot je to že v navadi, nanj pa bodo povabili vse sodelujoče literate.
Pričakujejo, da bo odziv literatov tokrat še večji kot prejšnja leta, zato obljubljajo bogat pesniški zbornik pomurskih literarnih ustvarjalcev.
________________________A. C.
’K« 22. DECEMBRA 1983
STRAN 5
PO DVEH DESETLETJIH
MURA SE TEČE V PRAZNO
Letos mineva 20 let, odkar smo se v rotnurju zaceli dogovarjati in sporazumevati (vsaj resneje!), kako najbolj smotrno izkoristiti posebej vodni potencial reke Mure. Ob tej vsekakor častitljivi obletnici je bil v ponedeljek na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti strokovni posvet, namenjen v prvi vrsti izgradnji hidroelektrarn na našem največjem pomurskem vodotoku. Resda na zastavljena vprašapja ni dal povsem otipljivih in zanesljivih odgovorov, pomeni pa vseeno novo upanje, da se iz že dvajsetletnega dogovarjanja slednjič vendarle nekaj izcimi.
gospodarstveniki in še kdo oči-
tno
če sodimo zgolj po
Sicer pa bi lahko vzdihnili: kakšna ironija in izziv hkrati so pravzaprav vsa ta natezanja, .preklanja in prepričevanja okoli reke Mure in njenega izkoriščanja v energetske, 'kmetijske (izsuševalno-namakalne) in druge namene! Naši vrli kronisti, ki jim ni manjkalo sočnosti, slikovitosti in kar preroške daljnovidnosti, niso zaman beležili, da je Mura pomembna reka za pokrajino v marsikaterem pogledu, ne le po negativnem učinku s svojimi poplavami. Takole so pisali: ,,V predelu, kjer so potoki majhni in počasni, z neznatno vodno silo in neznatnim strmcem, je močni vodni tok reke izrednega pomena za mline. Nešteto jih je na reki, na obeh straneh, narejenih na plavajoči leseni osnovi, pritrjenih z žicami ali verigami, da se morejo dvigati in nižati z višino vodnega stanja. Ob njih so naj-češče brodi za prevoz, tako da se morejo mlini uporabljati z obeh strani reke. Po pravici se naglaša, kako imenitno vez so predstavljali mlini na Muri v madžarski dobi za stike med slovenskimi Prekmurci in Prleki.”
Tako torej kronisti, mi pa smo si na posvetu mislili svoje, kajti po dobrhh štirih urah sedenja, poslušanja in beleženja smo dobili občutek, da se bodo zastran te teme še pošteno lomila kopja.
Postaviti verigo osmih hidroelektrarn (da jih naštejemo: Apače, Radgona, Radenci, Hrastje, Veržej, Mota, Gibina in Mursko Središče), ki naj bi imele vse skupaj moči 176 megavatov, bo zanesljivo trd oreh, čeravno utripa zelena luč zanje in republike že lep čas. To še tem boli, ker energetiki, kmetijci, vodni
razpravi na posvetu — ne bodo tako zlahka in kmalu našli skupnega jezika. Že samo stroški izgradnje hidroelektrarn, ki gredo v milijarde dinarjev, so takšni in tolikšni, da se z vso resnostjo postavlja vprašanje, če jih bo slovensko elektrogospodarstvo in vsi drugi zainteresirani tudi zares zmoglo. Nekaj več optimizma pri tem zbuja dejstvo, da so za oba energetska projekta — izgradnja verige hidroelektrarn na Savi in Muri — ki ju bodo peljali sočasno, tipske gradnje, ki so stabilizacijsko usmerjeni, saj kljub večjim začetnim naložbam
v prazno.
Branko ŽUNEC
zagotavljajo dolgoročno gledano cenejšo energijo, oživljanje gradbeništva, angažiranje domačega znanja, elektro in strojne industrije, pa še akumulacija ostane doma. V tej zvezi bomo morali biti Pomurci še posebej r odri in preudarni. Ne gre namreč prezreti, da so ravno v porečju Mure izredno bogata nahajališča termalnih voda in vrelcev (območje Radenec), nafte, zemeljskega plina in premoga (največ v tkim. lendavskem kotu), zato bo veljalo dvakrat premisliti o tem, kaj se bolj splača, in se šele nato dokončno odločiti,. Neznank okrog tega je kajpak še več, recimo tudi glede stanja podtalnice po izgradnji hidroelektrarn in nevarnosti poplav najrodovitnejših zemljišč, zlasti na območju Apaške doline.'
S teh spoznanj je razumljiva skeptičnost nekaterih razpravlja-Icev, ki je niso mogli — s še tako otipljivimi, strokovno podprtimi in analitičnimi argumenti — povsem pregnati niti predstavniki elektrogospodarstva, Dravskih elektrarn, vodnogospodarskega podjetja iz Maribora in drugi sodelujoči na posvetu. Domači strokovnjaki in gospodarstveniki so se na koncu zedinili, da bo potrebno v te namene čimprej dopolniti obstoječo študijo o razvoju agroživilskega kompleksa ha območju severovzhodne Slovenije do leta 2000, in šele nato lahko računamo — predvidoma pa do konca tega srednjeročja — da bo projekt izgradnje verige osmih hidroelektrarn na reki Muri šel v izpeljavo. Dotlej pa bo ta naš največji vodotok še naprej tekel
PORAVNALNI SVETI -USPEŠNI
Zakonsko določilo, da lahko delovni ljudje ustanovijo Por3vn^ svet v vsaki krajevni skupnosti, so v občini Murska Sobota uresn čili v 36 krajevnih skupnostih. Zakon pa dopušča možnost ustana Ijanja poravnalnih svetov tudi v organizacijah združenega de > vendar se za to samoupravno razsodišče še niso odločili v n0.®n„: podjetju oziroma ustanovi. Pomen poravnalnih svetov je velik, J lahko posredujejo v vseh sporih, razen, če gre za zahtevke, s K rimi stranke ne morejo prosto razpolagati. Udeležba pred pora* nim svetom je sicer prostovoljna, kar pa ne pomeni, da stranK jemljejo te vrste posredovanja z vso resnostio.
Na posvetu predsednikov poravnalnih svetov občine Sobota, ki je bil prejšnji teden, so predstavniki enote teme) sodišča in občinske konference SZDL dokaj ugodno oceni agn. poravnalnih svetov, hkrati pa so se zavzeli za njihovo še veqI kovitost. To bo potrebno ne le zaradi pogostih sporov, ki n med ljudmi iz različnih vzrokov, ampak tudi zavoljo hitrejseg vanja zadev. Številni so namreč poravnalni sveti, kjer .J"tr0 pomiriti sprti stranki oziroma spodbudijo k izplačilu pravične ,n nine. Zlasti na podeželju so česti spori zaradi mej, poseka le , v tam pa pade tudi kaka žaljivka. Tako je na primer poravnal	jih
krajevni skupnosti Melinci letos obravnaval 15 zadev, od K	53
je 12 uspešno rešil. Z visokim odstotkom uspešnih t(J[]i lahko pohvalijo poravnalni sveti tudi na drugih območjih, b> poravnalni sveti, ki jim ni bilo treba posredovati, saj se Ijudj hovem območju dobro razumejo ali pa spor rešijo sami.
Z delom poravnalnih svetov so v soboški občini zadovo^jnr^ gotovo pa poravnalni sveti enako uspešno opravljajo svoj ^av-stvo tudi v drugih pomurskih občinah. Seveda pa tem sa nim razsodiščem v naših krajih moramo tudi v bodoče kovno pomoč, k čemur so zlasti poklicane enote terne!) posa-šča. Ne bi pa bila odveč tudi konferenca poravnalnih s poms' mezne občine, kjer bi skupaj obravnavali vprašanja skuP o iZ' na, izmenjali izkušnje in se dogovorili oziroma sprejeli s avna|nih boljšanju dela. Ne nazadnje naj povemo še to, da člani P	|0ta
svetov v posameznih krajevnih skupnostih dobe ob za j	ne,
ustrezno denarno nagrado, v ne malo krajevnih skupn & Velikokrat jim ne krijejo niti dejanskih stroškov <nPr |.Rx®X°ZKrajevne nim avtom zaradi ogleda meje na oddaljenem zemlj -Vp^cionali10 skupnosti dobivajo denar iz občinskega proračuna za avnalneg3 dejavnost, zato ne bi smele pozabiti tudi na člane P j0 vec sveta, posebej pa še ne v večjih krajevnih skupnosti , ^ov. sporov in zato tudi več posredovanj članov poravnalni
g SOBOČAN
POČITNIŠKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
Razvejana dejavnost počitničarjev
V soboški občini so v preteklem obdobju veliko storili pri vključevanju, zlastih mladih, v počitniško zvezo, saj le-ta šteje 17 družin z okrog 850 člani. Večina jih je iz osnovnih in srednjih šol, medtem ko niso zadovoljni s številom članov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Zato bodo morali v prihodnje temu vprašanju nameniti več pozornosti, so poudarili na volilno-programski konferenci počitniške zveze pri OK ZSMS v Murski Soboti. Sicer pa so v okviru organizacije razvili pestro dejavnost. Organizirali so vrsto izletov, se udeleževali raznih pohodov in srečanj, pripravljali kviz tekmovanja na temo ,,Koliko poznaš domovino”, sodelovali na raznih akci-
jah, organizirali razprave o problematiki mladinskega turizma itd. Člani Počitniške zveze Murska Sobota so se kot edini iz Slovenije udeleževali zborov in pohodov v drugih republikah, kar se je pokazalo kot zelo koristno. Letos so tudi razpisali tekmovanje za najboljšo družino v občini, najbolj pa so se izkazale družine: Mura-Perilo, Trdkova, SCTPU, OŠ Bogojina, OŠ E. Kardelj M. Sobota in še nekatere. V poletnih mesecih je tudi nekaj članov letovalo v raznih krajih Jugoslavije. Na volilno-programski konferenci so sprejeli pester in zanimiv program dela ter za predsednika ponovno izvolili Ele-mirja Melina.
F. Maučec
Merkator bo sovlagal na Cvenu
Predstavniki ABC POMURKA in Merka-. tor ja so podpisali aneks k že podpisanemu samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo farme prašičev Cven II. S podpisom so predstavniki Merkatorja potrdili, da soglašajo s spremembami posameznih določil sporazuma, do katerih je prišlo zaradi podražitev gradbenih del in opreme.
Merkatorjeva temeljna organizacija TMI iz Ljubljane bo v izgradnjo farme sovlagala 20,841 milijonov dinarjev. Nanosov TOZD TMI iz Postojne pa 16 milijonov dinarjev. Sicer pa bo farma, na kateri bodo letno vzredili 29 tisoč pujskov za pitanje v pitališčih delovne organizacije Ljutomerčan, veljala 184,199 milijonov dinarjev.
S sovlaganjem si bo Merkatorjeva Vele-preskrba TOZD TMI iz Ljubljane letno zagotovila 3.400 spitanih prašičev. Nanosov TOZD iz Postojne TMI pa 2.600 prašičev. Boris Hegeduš
Občasne oblike vzgQle
varstvi*1
Vzgojno varstvena organizacija Lendava bo v vseh yzg°l&siie 01^ enotah v krajevnih skupnostih v.prihodnje organiziralanin7varStven“ vzgojnih dejavnosti za vse otroke, ki niso vključeni v	jutkovn11"
ustanovo. Tako bodo otroke povabili k pravljičnim ura -ja otroy predstavam, na ogled otroških filmov in na športna »»““L ta obd^ bodo povabili tudi na sprejem dedka Mraza, ko jm varstvo oW0 Vzgojno varstvena ustanova bo nudila staršem tudi občasn 23 vs v primeru njihove odsotnosti in izjemnih primerih v druži pohW' otroke, ne glede če so v organiziranem varstvu ali ne,	ko žre &
le vredna akcija, ki bi jo veljalo tudi v bodoče podpreti,	_
otroke zdomcev.	Jan1
KOMENTAR
. Bitja posebnega družbenega pomena/
- nlat iZ'
Odgovornejši pristop do izobraževanja v ZK
Splošna ocena o programu uresničevanja idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja za sezono 1982/83 v soboški občini je dokaj ugodna, saj je bil obsežen določen kvalitetni in kvantitetni premik pri izobraževanju soboških komunistov. Zavest o nujnosti nenehnega permanentnega idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja se namreč poglablja z vse večjo navzočnostjo in vključevanjem članov ZK. In to navzlic dejstvu, da omenjeni program ni bil v celoti uresničen, saj manjkata še dve temi iz temeljnega programa, kar bi v OO ZK naj izvedli vsaj do konca meseca marca prihodnje leto. Kot kaže, je bilo stanje še najslabše na področju izvedbe seminarja za novosprejete člane ZK, saj so uspeli vključiti le 24 komunistov v eni skupini namesto predvidenih treh skupin. Toda po drugi strani jim je po večletnih naporih uspelo izpolniti dopisno šolo marksizma in ostale oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usfiosabljanja soboških komunistov, ki so jih načrtovali v celoletnem izobraževalnem procesu.
Očitno pa bodo morali v prihodnje znatno več pozornosti nameniti predavateljskemu aktivu na občinski ravni, ker so se v pretekli izobraževalni sezoni pojavljale težave pri zagotavljanju za-aostnega števila idejnopolitično in strokovno usposobljenih komunistov. Prav tako je treba bolj
izpostaviti odgovornost za dosledno izpeljavo posameznih oblik idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, zato v bodoče ne bi smeli več pristajati na nekatera izmikanja in celo odmikanja od jasno zastavljenega programa izobraževanja komunistov. Praksa je namreč dovolj nazorno poka-
zala, da je v vseh tistih primerih, kjer je bilo izobraževanje članov ZK slabo, tudi slabše delovanje osnovne organizacije zveze komunistov znotraj političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Sicer pa bodo tudi .v novi izobraževalni sezoni 1983/84 poskušali izpeljati vse tiste oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja komunistov kot v letošnji. To pa so poleg temeljnega programa še akcijski seminarji, seminarji za kandidate za sprejem v zvezo komunistov in novosprejete člane ZK, občinska politična šola in program drugih oblik, ideinooolitičnega izobraževanja in usposabljanja članstva. (Jb tem je vsekakor spodbudno dejstvo, da bodo v tej izobraževalni sezoni v temeljni program uvrstili tudi študij posameznih poglavij iz dolgoročnega ■ programa gospodarske
stabilizacije, ki bi naj potekal skozi vse leto. Poleg izhodišč omenjenega programa bodo posebno pozornost namenili strategiji razvoja družbenih dejavnosti in področju socialne politike, v osnovnih organizacijah ZK pa bodo obravnavali tudi ostala področja, ki so tesno povezana z njihovim delovnim procesu. V prihodnje pa nameravajo v razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja komunistov še v večji meri vključiti mladinke in mladince. V vseh okoljih delovanja komunistov v soboški občini pa bodo morali še bolj kot sedaj zaostriti odgovornost za dosledno spoštovanje sprejetih oblik idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja.članstva ZK, zato bi naj do veljave prišli tudi vzgojno-politični ukrepi.
Milan Jerše
Električni mrki, ki so nas slednjič dosegli tudi v Sloveniji, so prav gotovo morali postaviti na realna tla tud: največje optimiste. In tako je tema, da je absurd še večji, razbistrila, ali pa še bistri marsikatero glavo. Pravzaprav pa je bilo redukcije glede na izjemno slabe energetske razmere — zima nam jo je tako zagodla, da so hidroelektrarne skoraj obstale— pričakovati. Prav gotovo bi bilo nesprejemljivo, če bi v naši republiki trošili električno energijo preko meja,, medtem ko si denimo že precej časa v Beogradu svetijo s svečami, oziroma stali ob strani, ko ob pomanjkanju elektrike zebe stanovalce Prištine in drugih mest v republikah in pokrajinah.
To in energetska situacija v republiki so prav gotovo argumenti, ki bi morali prepričati slehernega uporabnika električnega toka, da nam zaenkrat preostane le varčevanje. Tega se v vse večji meri tudi v Pomurju zavedamo, kar pričajo dnevni iztržki varčevalnih ukrepov. Nič novega, bo marsikdo pomislil in res je tako. Vendar ljudje razmišljajo, in prav je tako, tudi drugače. ,,Nič čudnega, da si svetimo s svečami, ko pa smo zadnja desetletja v preobilici blagostanja v marsikateri republiki gradili elektrarne le še na mazut. Postali smo kratko-malo „komot” in si nismo hoteli več umazati rok!”
Takšna, sicer gostilniška razmišljanja, pa vsebujejo tudi zrno res-
NE OSTANITE BREZ SREČKE NOVOLETNE LOTERIJE,
SAJ MORDA PRAV VAS ČAKA
GLAVNA PREMIJA 800 STARIH MILIJONOV! . -
STRAN 6
nice in so	grgetskih z
jemno težkih se ne str Gotovo g3"1!.^ je v nedav»« V besedaml’ televizijo tervjuju za te ev J jca /Ib ka Planinc, preds ni odgo^ja-dejala, da taorgP da z redu |e dež. Je pa na dla poSiedio mi ne P'^^Lg temveč t» in brezdezne zim > zastar sledice neinventivne^ litike celotne4®bena sknV3“ tjh V spodarstva^ N bnejgih 31 da na ^JP^ebneg3 d%0
knAtav.kom^ ljubljanskih r3d‘Jkovne s« paleta v leto na stro* letov^jži-naša najmonden J	P 0
iti ob vsem . ali iAh n0 postav^3 vPraodo strok°be0eg« ^e’Osebnega tudi Tn^so,^^ domačo prede o^io^ svojdd kn^^frirbe, ko nenačrtne "Oblika s,vMinv's^
-
t
„Na kratko bom . .
Ko marsikateri govorniki in »diskutanti« izgovorijo že pregovorne besede. »Na kratko bom ...«. nakar so dolgi in predolgi, se jimniti ne sanj a, da so »morilci«. Koliko vsega bi še imeli in želeli povedati! Sebi so zmeraj kratki. Toda tisti, kijih morajo prisilno poslušati, si večkrat mislijo svoje. »Preveč sestankov je o eni in isti stvari! Pa še isti ljudje se pojavljajo na teh sestankih. Komu so pravzaprav namenjeni takšni sestanki, kajti vsi vemo lepo razpravljati o vsem — pa če se v to zadevo razumemo ali ne. Sajje vseeno; glavno je, da določeni tovariš pove svoje, pa čeprav ponavlja besede svojega predhodnika!« Tako mi je zadnjič ogorčeno pripovedoval eden od znancev, ki se kar dostikrat udeleži raznih sestankov.
»Kot mačka okrog vrele kaše se marsikdaj vrtimo, ne da bi v bistvu sploh vedeli, zakaj smo se resnično sestali. Potem pa vsi Povprek razpravljamo o tem ali onem vprašanju, naštevamo nekatere podrobnosti, ki — roko na srce — včasih sploh nimajo ne glave ne repa. Namesto, da takoj razrešujemo najbolj pereče probleme, se dobivamo na sestankih, ki se vrstijo iz dneva v dan, kot da bomo z njimi rešili vso problematiko!«se je kujal še dalje.
Nekoč smo sicer že rekli, da bo sestankov manj in da bomo več delali v neposredni praksi. Toda, kaj ko vse radi pozabimo na takšne ali podobne obljube! Dogaja pa se ravno nasprotno: ?estankov o t. im. stabilizaciji, uvajanju novega delovnega časa ■n podobnem je bilo ničkoliko. Nekateri že napamet vedo, o čem Po tekla beseda na teh sestankih. »Če bi bile besede meso, bi Postali dejansko veliki izvozniki! Tako pa capljamo na mestu, se takorekoč pogovaijamo o manj pomembnih rečeh, nato pa nam enostavno zmanjka časa za važne točke dnevnega reda«, sem slišal iz ust drugega znanca.
Brez dvoma pa se boste strinjali s tole ugotovitvijo: kljub velikemu uvozu pa v našem jeziku vendarle nekaj tudi sami
POGOVOR Z JOŽETOM TIVADARJEM IZ VELIKE POLANE
Ni greh biti kmet..."
"“***'I dramskih del. pač pa imate v Polani kmečki oktet in mešani pevski zbor. V obeh tudi vi pojete. Ali ima kmet čas za tako udejstvovanje?

liu?	ta^° hočemo ali ne! Ustvaijena je nova, sveža,
[L- a‘n ceh> vsehudska beseda: sestankovanje ali sestankar-čit T "° v.zoru nekaterih podobnih besed: paberkovanje, po-ntkovanje, sitnarjenje, zanemarjenje, lenuharjenje, spako-
da^' ’ P°Plava besed se nadaljuje, pa tudi sestankov! Pa ne, vsek kaJ Prot* samim sestankom. Nikakor ne! Sestanki so da s a f Potr^bni, da se o marsičem dogovorimo, zato je nujno, Sa: j d°bro pripravljeni. Brez tega tudi v današnjem času ne gre, dAkUgače kaj hitro zvodenijo takšne ali drugačne, morda d°bro zamišljene ideje.
dolcJ°g*ed v Praktično življenje pa nas vendarle prepriča, da se niki eje Stvar' že nekoliko premikajo! Kaže, da nismo nikoli in PomJ i °se?k. toliko uspehov kot pri pisanju poročil o delu.
Vse n 1 ° Se *zkazalo za najboljši način, da se nič ne dela in je leda|ai|eienO’ N*1* ene stvari ni, ki bi jo bili v poročilih »spreg-delar*' . ?P° in prav — boste rekli. Zato smo najbrž tudi toliko
1 Pn izpopolnjevanju poročil o delu.
Povrlu^0.!6- da je vsem občanom dovoljeno govoriti in pisati
* govo ’Kar	vendar ni dobro, da jim je dovoljeno s svojim
‘Na ?enJ5m trpinčiti druge. Po tistem znanem opravičevanju: lodn kratko bom ...«, ki se nato sprevrže v ure in ure brezp-začudgaraZPrav^anja’ sestankovanja v nedogled. In potem še »avditen^ faktičnih »diskutantov«, zakaj jih pozorno ne posluša Šesta1 vnJ«’ Ab se je kdo že vprašal, če m morda že preveč takšnT°V ° en'h ‘n istih stvareh? Pa še isti ljudje se pojavljajo na dejan1-!- sestankih, zato se marsikdaj lahko vprašamo, komu so
sk° namenjeni ti sestanki? Velikokrat pa tudi razpravlja-Pereč^em’ namesto da bi se bolj zagrizli k razreševanju najbolj kot J/ti Problemov. Kot po tistem znanem pregovoru: »Vrtijo se Preči *e °krog vrele kaše!« Mnogokrat pa si tudi prizadevamo ‘>stmvSem t0’ da bi bili videti čim bolj »učeni« in čim bolj
Kovni«, to je čim bolj »zamotani«!
j q-. ^d nekod pa se skozi priprta vrata sliši pritajeno besedilo: Pa ?a °a^a 'an’ da ji mine dan ...«. Pred očmi se že mrači, jutri va ■ Pet v enakem tempu: sestankovanje, sitnarjenje, spako-pri • • ■ Joj, kam bi se dal... Vsaka podobnost z resničnim erom je (seveda) zgolj slučajna!
Milan Jerše
AFORIZMI
— TOKRAT ZA PRAKSO
— Življenje piše fraze. (Kolektivnost dela) »	Ne verjemite tistim, ki napovedujejo samo
OaJlepše. (Planske službe)
— Pravico vsak hvali, toda vsak je ne brani. ’Birokrati)
— Lačen pes se ne boji palice. (Izgubar)
~ Skupinske napake pogosto postanejo Pl°šna vrlina. (Energetska kasnitev) (Štip^ ^denarjem varčuj, s pametjo ni treba, ni.«?- Včasih prekrasen je plot, toda vrt skriva st^oben *n Prazen. (Združevanje dela in sred-.	— Neumnost je večkrat modrost na nepra-
mestu. (Kadrovska politika)
•
Jože Tivadar iz Velike Polane je kmet. Svojega dela se ni nikoli sramoval in se ga seveda tudi zdaj ne. Nasprotno! Vseskozi je z veseljem delal na zemlji, čeprav delo ni bilo vedno bogato poplačano. Sicer pa je bil med prvimi, ki so na kmetijah uvedli sodobno proizvodnjo. Kmetijska šola, ki jo je končal, je torej veliko pripomogla k umnejši proizvodnji. Poleg dela na posestvu pa je Jože uspel najti čas tudi za družbenopolitično delo; aktiven je v socialistični zvezi, občinski skupščini (bil je celo podpredsednik!), interesnih skupnostih, krajevni samoupravi... Nikakor ne smemo prezreti tudi članstva v kmečkem oktetu in pevskem zboru. Sicer pa preberimo pogovor!
JOŽE TIVADAR: Morda se res komu zdi, da danes kmetov standard narašča, in to predvsem zaradi sorazmerno dragih kmetijskih proizvodov, toda vedeti je treba, da kmet ne more odločati o ceni svojega pridelka, temveč to delajo drugi, zato je včasih razlika v ceni proizvajalca in prodajalca več kot sto odstotkov. Torej je vmes preveč posrednikov, ki po nepotrebnem zvišujejo cene kmetijskih pridelkov. Žal so med njimi tudi kmetijske zadruge; velikokrat jih bolj zanima marža kot pa proizvodnja.
VESTNIK: Vseskozi živite v Veliki Polani, torej vas ni zvabila tujina, kakor mnoge vaše sovaščane, zato ste ne le spremljali, ampak ste kot vaški funkcionar tudi veliko doprinesli k splošnemu napredku Polane. Katera obdobja so bila odločilna in kaj se je tedaj pomembnega zgodilo v vaši vasi?
JOŽE TIVADAR: Brez dvoma je bilo za naš kraj odločilno 1954. leto, ko smo dobili elektriko, kije prinesla revolucionarne spremembe in praktično spremenila naš način življenja. Začeli smo uporabljati gospodinjske aparate in manjše kmetijske stroje, pozneje pa seveda tudi druge — močnejše — pripomočke. Največji napredek pa smo dosegli v zadnjih dvajsetih letih, ko smo v vasi zgradili vodovodno omrežje, postavili še tri transformatorje, asfaltirali vse vaške ulice, dobili asfaltno povezavo z Lendavo in Mursko Soboto ... Leta 1979 smo po večletnih prizadevanjih končno dobili v Veliki Polani tudi novo šolsko poslopje. Pred dvema letoma smo tudi dobili telefon in se povezali s svetom. V lanskem letu smo dobili tudi poštni urad, kar je prav tako velikega pomena ne le za Polano, ampak tudi bližnje vasi.
V sorazmerno kratkem času je našim delovnim ljudem in občanom uspelo iz »blatne« Polane narediti sodoben občinski policenter. K temu je sicer veliko doprinesla tudi naša temeljna organizacija združenega dela Konfekcija, v kateri je zaposlenih
Proizvajalcu, torej kmetu se priznavajo višji stroški pridelovanja »po kapljicah«. Vemo, da še bolj kot cene kmetijskim pridelkom naraščajo cene gnojil, zaščitnih sredstev, strojev, gum ... Kmetje smo proti nenehnim podražitvam, saj te nikamor ne vodijo. Sicer pa se mi neposredni kmetijski proizvajalci vselej obnašamo stabilizacijsko. zato »ne smemo« imeti izgub. Četudi jih kateri ima, mu jih nihče ne »odpiše«
že čez 200 delavcev.	i
VESTNIK: V Veliki Polani je torej napredek na vseh področjih. Kaj pa ljudie? So tod še vedno dobri ljudje, kakor jih je opisoval rojak Miško Kranjec?
JOŽE TIVADAR: Prav gotovo je sodoben način življenja, tako imenovana potrošniška miselnost, prodrla tudi v naš kraj. Predvsem zato, ker je veliko ljudi bilo zaposlenih v tujini in v raznih krajih po državi. Ni več tiste kmečke idilike, ki jo je Miško znal tako enkratno opisati. Pa vendar ... pri nas živijo še vedno dobri ljudje, ki si s trdim delom služijo svoj kruh, si med seboj radi pomagajo in skrbijo za napredek svojega kraja in posredno za ožjo oziroma širšo družbenopolitično skupnost.
VESTNIK: Veliko je Polani prineslo zaposlovanje v tujini, delo v domačih organizacijah združenega dela ... Kaj pa kmetijstvo? Vi ste mu ostali vseskozi zvesti. Ali nastopa naposled čas, ko bo zemlja dajala velik kos kruha in se bodo dela lotili tudi tisti, ki so zdaj v tovarnah, čeprav imajo precej zemlje?
JOŽE TIVADAR: Moram reči, da je kmetijstvo na našem območju dokaj cenjeno, saj tudi mladi, ki so zaposleni, po službi pridno pomagajo na polju in se kmečkega dela večina mladih ne sramuje. Po drugi strani pa je tudi res, da si mladi prizadevajo najti zaposlitev. Vzrok za to je tudi v večletnem neprimernem odnosu družbe do kmetijstva. Rek: »Ni greh biti kmet, lepo pa tudi ni«, žal še vedno drži.
VESTNIK: Standard delavcev združenega dela nenehno pada, medtem ko — tako je večkrat slišati — standard pri kmetu vse bolj narašča. Vi se ukvarjate predvsem z živinorejo, saj redite 25 glav pitancev, oddajate mleko itd. Tako lahko na to vprašanje odgovorite na podlagi lastnih izkušenj.
VESTNIK: Pa• se vrniva nazaj v Polano! Krajevno skupnost s tem imenom sestavljajo Velika in Mala Polana ter Brezovica. Kaj je to, za kar si zdaj najbolj prizadevate?
JOŽE TIVADAR: V Veliki Polani bomo spomladi prekrili celotno ostrešje zadružnega doma, saj je dotrajalo. Sredstva za to smo nekako uspeli zbrati. V Veliki Polani bomo prihodnje leto končno uredili tudi avtobusna postajališča. V Brezovici in zaselku Bukovje, ki spada k Mali Polani, pa bodo potegnili fino plast asfalta v dolžini petih kilometrov. V
zaselku Mačkovci gradijo vaško-gasil-ski dom, ki ga bodo prihodnje leto predvidoma predali svojemu namenu. Pripravljamo se tudi na razširitev telefonskega omrežja v Veliki in Mali Polani.
VESTNIK: V Polani imate novo šolsko poslopje. Se vam zdi, daje šola kot ustanova, dovolj »vraščena« v življenje krajevne skupnosti?
JOŽE TIVADAR: Če imate v mislih uporabo novega šolskega poslopja, menim, da bi ga lahko veliko več kot doslej uporabljali za potrebe krajanov. Sicer pa učenci te šole sodelujejo oziroma so organizatorji številnih krajevnih prireditev. Možnosti za »vraščenost« pa seveda še niso izkoriščene in prizadevati si moramo vsi, da bi bilo še boljše.
VESTNIK: Kulturna dejavnost se zdaj sicer manj odvija v uprizarjanju
JOŽE TIVADAR: Res je, v Polani že več kot deset let poje kmečki oktet in štiri leta mešani pevski zbor. V obeh sodelujem od ustanovitve. S časom je sicer Včasih težko, vendar je sprostitev potrebna. Vadimo sicer v večernih urah, nastopamo pa nemalokrat tudi ob delovnih konicah. Takrat je težko, vendar se z dobro voljo da premagati tudi to oviro. In delo je seveda treba nadoknaditi. Letos imamo pevci neke vrste organizacijske težave, vendar jih •bomo zagotovo premagali in tako ljubiteljev ne bomo razočarali tudi v prihodnje.
VESTNIK: Rojak, pisatelj Miško Kranjec, je glas o Poljani ponesel v svet, torej je »odkril« Polano. Svojih Poljancev nikoli ni zapustil. V domači zemlji je tudi njegov poslednji dom. Kako se spominjate njegovih čestih srečanj z domačimi ljudmi?
JOŽE TIVADAR: Pisatelj Miško Kranjec je pogosto prihajal domov bodisi na lov. zavoljo zasebnih opravkov, pa tudi klicali smo ga yčasih, da bi skupaj rešili probleme in poslušali njegove dobronamerne nasvete. Bilje vedno nasmejan, poln pikrih šal, za katere si včasih šele čez čas doumel, kam merijo ... Bil je preprost in se zanimal za vse naše probleme. Veselil se je naših uspehov. Tudi, če je bil v družbi ali na ulici, je imel za vsakega toplo besedo in mi smo ga imeli radi kot svojega krajana.
VESTNIK: V vašem življenju ste opravljali več družbenopolitičnih funkcij. Katere?
JOŽE TIVADAR: Res je! Bil sem mladinski aktivist, sodeloval sem v nekdanjem krajevnem odboru, bil odbornik, nato pa podpredsednik občinske skupščine, član skupščine pomurskih občin, delegat družbenopolitičnega zbora, predsednik sveta krajevne skupnosti, sedaj pa sem predsednik skupščine krajevne skupnosti. Povedati pa moram, da teh funkcij nisem opravljal zaradi kakega častihlepja, ampak da bi po svojih močeh m sposobnostih pripomogel k razvoju kraja, občine ...
VESTNIK: In odlikovanja ter priznanja? V čem vidite pomen teh moralnih priznanj in ali jih dandanašnji ljudje znajo ceniti?
JOŽE TIVADAR: Dobil sm bronasto in srebrno priznanje OF in priznanje občine Lendava. Poleg tega pa še precej priznanj in diplom za dosežke v kmetijski proizvodnji. Vsako priznanje je spodbuda za nadaljnje delo. Menim pa tudi, da je še največje priznanje napredek v kraju, h kateremu človek kaj pripomore.
VESTNIK: Pa še zadnje vprašanje. Leto se bo čez nekaj dni izteklo. V tem času tudi kmetje delate obračune dohodkov in izdatkov, ocenjujete letino ... Torej: ste imeli vi in vaša družina ob polni zaposlenosti tak osebni dohodek kot delavec v kakem srednjeuspešnem podjetju? In letina? Menda je bila bogata?
JOŽE TIVADAR: Približno tak dohodek smo imeli, vendar smo dosti več delali, in to z lastnimi osnovnimi sredstvi. Letošnja letina je bila dobra in kvalitetna. Ker se posestvo nahaja na nizkem terenu, nas suša ni prizadela toliko kot nekatere druge kraje v Pomurju. Letos je torej še nekako šlo. Bojim pa se, da bo naglo naraščanje cen umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugega reprodukcijskega materiala močno ogrozilo donosnost kmetijske proizvodnje. Dejal pa sem že, aa cene pridelkov ne dohitevajo naraščanja reprodukcijskega materiala.
dogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 7
22. DECEMBRA 1983
Srečanje z dr. Antonom Trstenjakom
S profesorjem dr. Antonom Trstenjakom sva se pomenkovala nedolgo od tega v njegovi delovni sobi na Resljevi 7 v Ljubljani med skladovnicami knjig in knjižic, brošur in brošuric, vse mogoče domače in tuje strokovne literature, revialnega tiska in periodike. Ta čas ni ravno pri zdravju, vendar ga to ni kaj prida motilo, saj sva se razgovorila za dobre štiri ure, pa je ostalo še mnogo nedorečenega, zgolj skiciranega ali bolj mimogrede navrženega.
Po dogovoru — telefonskem in pismenem — sem srečanje uvedel z vprašanjem, ki zadeva njegov spis Karakterološka podoba slovenjegoriškega človeka, objavljen v zborniku Svet med Muro in Dravo 1968 pri založbi Obzorja v Mariboru.
Predlagam, da se osredotočiva na tradicionalno lastno mu solidarnost tukajšnjega življa, ki jo zdaj poskušajo — kot kažejo terenske izkušnje — obleči v paragrafe, na njegovo skeptično kritičnost in konzervativnost, religioznost, družbanost, ki dobivajo v teh časih in razmerah svojevrstna obeležja in razsežnja. Njihov skupni imenovalec bi utegnilo biti spoznanje, da če že ne usihajo oziroma zamirajo, pa se zato preobražajo v nekakšen konglomerat in ni več tistih klasičnih, idealnih tipov in vzorcev ravnanja in vedenja, ki jih sicer razčlenjujete v omenjenem spisu.
Posebnosti, ki jih omenjate, bi lahko označili samo v primerjavi z drugimi narodi ali bolje z lastnostmi drugih predelov slovenskega naroda, ker le tam se potem pokažejo razlike. Absolutnih lastnosti v narodu takorekoč ni, so samo primerjalne. Glede lastnosti, ki da se po vašem mnenju tako zelo spreminjajo, bi rekel takole: ozadje teh velikih sprememb, zaradi katerih danes prekmurski ali slovenjegoriški človek nista več tisto, kar sta bila pred desetletji, je gotovo nagla industrializacija. Tu je iskati vzroke, zakaj tisih tipičnih kmečkih lastnosti, ki smo jih svojčas naštevali v raznih razpravah, ni več. Moramo namreč ugotoviti eno temeljnih dejstev, da se razlika med mestom in podeželjem vedno manjša, vedno bližje je podeželje mestu in narobe.
Glede značilnosti prekmurskega človeka bi si dovolil sklicevati se na kolega, prekmurskega rojaka profesorja dr. Vilka Novaka, ki je — kot veste — etnolog. Ta me je opozoril na posebnost, ki je nima noben predel slovenskega življa. Namreč, da je Prekmurec edini Slovenec, ki ie obenem kolonializator. Daleč v zahodni Kanadi je cela kolonija Prekmurcev, ki živijo povsem zase, edino državne suverenosti nimajo. Se pravi, da Prekmurec še v tujini čuti potrebo povezovati se med seboj in ustvarjati prekmursko občestvo. Glede tega, da je Prekmurec ^dini kolonializator, je zanimiva razlika med njim in Prlekom, čeprav sta neposredna soseda in ju loči samo Mura. Značilno je to,
Kako je še danes iznajdljivost v ljudeh živa, ne da bi potrebovali zanjo prej znanost in tehniko, nam zgovorno spričujejo zlasti izredni primeri iznajdljivosti. Tak je npr. naš ožji rojak Ivan Kramberger, kije kot navaden viničarski sin iz Negove v Slovenskih goricah prišel prek dimnikarskega pomočnika v Ljubljani po naključju (ker je postal invalid) v Nemčijo (Duisburg) za pomožnega delavca v kemično čistilnico, kjer je postal pozoren na njegove tehniške spretnosti poznejši ravnatelj bolnice, ga vzel k sebi k aparatom za shranjevanje umetnih ledvic. ki jih je fant postopno izboljševal in končno izumil patentiran aparat, ki ne uničuje zdravih krvnih telesc. Sele potem so ga poslali na študij v specialne inštitute v London in New York: danes je priznan tehnični strokovnjak za dializo. (IZ ŠTUDIJE PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI)
OBCESTVENOST - ODLIKA
LJUDI OB MURI
da Prlek zlepa ni šel in še danes ne gre v tujino. In še danes je ponosen na to, češ da mu zemlja daje vse, kar potrebuje za življenje. Sicer ima tudi Prekmurec dovolj, vendar je ena temeljnih razlik v tem, da je Prekmurje bolj gosto naseljeno, medtem ko so v Prlekiji na ravninah veliki posestniki in je redkejša naseljenost. V tej zvezi je tudi način obdelovanja zemlje različen. Prekmurje je svojčas imelo pretežno govejo vprego, ne pa konjske kakor recimo kmetje na Murskem polju. Etnologi pravijo, da je kravja vprega navadno povezana tudi s tem, da jo vodijo ženske in ne moški. To pa naj bi bil eden od značilnih znakov matriarhata, tako da je prekmurski človek pravzaprav s to svojo obliko poljedelstva in načina življenja prestavnik matriarhata. In še dalje bi povedal: pravijo, da je matriarhat značilen za socialistično usmerjene dežele, se pravi, da je prekmurski človek na nek način predhodnik socialistične ureditve dežele.
Dotakniva se še nekaterih značilnosti, ki se jih sicer da večpomensko izraziti. Gre na nrav Prleka, družabnost, dobrodušnost, zgovornost, dov-tipnost, domiselno šegavost, ki je — kot sami pravite — sestra družabnosti in s tem povezano domačnost. Vi sami ugotavljate, da Prlek uraden ne zna biti.
Mislim, da je ta karakterološka značilnost v povezavi z zemljepisnim položajem kraja. Tu je namreč širina, panonska širina, griči pa, ki so v Slovenskih goricah in na Goričkem, v bistvu ne spremenijo pokrajine. Tu je vse nižinsko za razliko od Pohorja ali gorovskih vršacev. Zanimivo je, da čim bolj gre pokrajina v zemljepisno širino, tem bolj gredo v širino mentaliteta, mišljenje in čustvovanje človeka, ki v njej živi.
Mislim, da je prav — ko že govoriva o karakteroloških podobah slovenjskogoriškega človeka — da se naveževa na vaše predzadnje delo, to je Temelji ekonomske psihologije in na problem, ki bi ga lahko strnili v znan rek: stiska druži, obilje razdvaja. Tudi v Pomurju se je namreč močno razpaslo zaslužkarstvo, šušmarstvo in kar je temu podobnega.
Posledica takšnega trenda v ljudeh je pretirana porabniška miselnost, ko ljudje med seboj tekmujejo, da bi vsak rad čim bolje živel in ne bi rad zaostajal za drugim. Ta tekmovalnost, ki se je zelo razpasla, zdaj vpliva tudi na spremembo značaja. Sicer pa ta nregovor. da stiska druži, blaginja pa razdvaja, ni popolnoma pravilen. Velja namreč za obe strani, in sicer v ekstremih (skrajnostih). Znano je, da so ljudje v skrajni stiski tudi skrajni, rekel bi kar živalski egoisti, sebičneži. Take stvari smo imeli priložnost opazovati v raznih koncentracijskih taboriščih, ko so ljudje dobivali pakete. Ko je bila stiska najhujša, je lastnik paket skrival in ga ponoči, ko so drugi spali, razvijal in tiho hrustal dobrote, da ja ne bi bilo treba drugim ničesar dati. Bil je to skrajni egoizem. Glede tega se samo ekstremi stikajo — kot je znan pregovor — in ta tukaj res drži.
Verjetno se ne moreva izogniti temu, kar ste tovariš profesor zapisali v vašem sintetičnem delu Psihologija ustvarjalnosti glede Ivana Krambergerja iz Negove. V mislih imam njegovo iznajdljivost in bistrost, ki ju ni mogel razviti pri nas, ampak je moral na tuje. To me spominja na šestdeseta leta — in še prej — ko so strokovnjaki iz Pomurja (Prekmurja) množično odhajali
drugam: v tujino ali druge kraje dežele.
Pa to ne velja samo za Krambergerja, ampak tudi za nekatere naše vrhunske znanstvenike. To so pač, kakor pravimo z eno besedo, male razmere, ki so vedno usoda malih narodov. Zato se navadno zastopniki malih narodov uveljavijo šele v širokem svetu. Pa četudi bi se doma uveljavili, njihov glas in njihov
Človek se je ob industrializaciji in mehanizaciji življenja znašel v čudnem dialektičnem protislovju: vse, kar naj bi mu najbolj »dvigalo raven življenja«, mu slej ko prej to raven življenja zastruplja in grozi z genocidom. Paradoks je v tem, da smo programirani za kameno dobo, živimo pa v atomskem stoletju. To je pretresljiva ugotovitev sodobnih antropologov: »Mi smo ljudje kamene dobe, a držimo v rokah atomsko bombo namesto preprostega kija, »pravi dunajski etolog Otto Koenig. Paleontolog H. Breuil pa ugotavlja, da »smo še komaj dvignili sidra, s katerimi smo bili privezani na kameno dobo«. (IZ ZBORNIKA BOMO PREŽIVELI?)
Profesor dr. Anton Trstenjak sodi med tiste slovenske strokovnjake, ki so s svojo pronicljivo mislijo uspeli prodreti v sam vrh svetovne znanosti. Opus njegovih del je izjemno bogat in raznolik. Nekateri ga poznajo predvsem kot strokovnjaka za psihologijo barv, drugi kot nezmotljivega grafologa, tretji po Psihologiji ustvarjalnosti, Problemih psihologije ali Orisu sodobne psihologije, četrti bolj po njegovih poljudnoznanstvenih knjigah, kot so na primer Med ljudmi, Človek in sreča, Človek v ravnotežju ali Pota do človeka, za marsikoga pa je predvsem človek, ki je voljan poslušati in pomagati tudi v najhujših življenjskih stiskah.
Profesor Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni kot eden od osmih želarskih otrok na domačiji s petimi hektari zemlje. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru je začel tam še študij teologije, ki ga je nadaljeval in končal v Innsbrucku, kjer je bil že z 23 leti promoviran za doktorja filozofije in čez nekaj let (1933) še za doktorja teologije. Profesor Gaechter, Švicar po rodu, je imel dolga leta na mizi Trstenjakovo doktorsko tezo in jo dajal brati kandidatom kot vzorec logično sestavljene disertacije. Odločilna za Trstenjakovo usmeritev v psihologijo je bila dveletna specializacija na univerzi v Milanu, kamor je prišel z eksperimentalnim znanjem, ki ga je dobil pri svetovno znanem astrofiziku A. Gattererju v Innsbrucku. Ker je ta profesor znal ,,svetlobo razprševati v čudovite barve", je Trstenjak v Milanu z barvami nadaljeval in rezultate objavil v sedmih razpravah. V Ljubljani je nato leta 1948 izšla njegova knjiga ,,Zlivanje in ločevanje barvnih vtisov” in vse to je bilo dovolj, da ga je sorbonski profesor Mayerson leta 1954 povabil na simpozij o barvah v ozek krog strokovnjakov z vsega sveta. Tri leta pozneje je s svojimi referati sodeloval na Congresso nazionale v Padovi, medtem ko smo ga v Jugoslaviji odkrili šele čez leta, ko je profesor elektrotehnike dr. Drago Matanovič iz Ljubljane zanj slišal na seji mednarodnega strokovnega sveta za razsvetljavo v Bruslju in ga pritegnil k delu Jugoslovanskega komiteja za razsvetljavo. Kmalu nato je predaval v Beogradu in zaslovel kot ,,strokovnjak številka ena za barve”. To so na kratko začetki Trstenjakove znanstvene poti, ki se je že zgodaj razvejala na številna raziskovalna področja, od katerih naj omenimo le psihologijo dela in ustvarjanja, proučevanje geometričnih iluzij, zaznavanje časa, duševni razvoj otroka, človekova pisava, psihologijo učenja, ekološko psihologijo, reklamo in ekonomsko psihologijo.
Profesor dr. Anton Trstenjak je dolga leta predaval na teološki fakulteti v Ljubljani. Čeprav so mu ponudili mesto profesorja psihologije na univerzah v Milanu in Gradcu, je rajši ostal v domovini. Pač oa je na številnih svojih potovanjih veliko predaval na raznih univerzah po svetu, med drugim na univerzi v Montrealu, Minnesoti in drugje. Sodeloval je na številnih mednarodnih in jugoslovanskih kongresih, često s plenarnimi predavanji, objavil je več kot 40 knjig, nad 300 razprav v domačih in tujih strokovnih revijah, je član raznih znanstvenih društev po svetu, od leta 1979 je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg številnih priznanj in odlikovanj je prejel leta 1972 nagrado Sklada Borisa Kidriča za Oris sodobne psihologije in aprila letos Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju psihologije.
uspeh (izum) navadno ne prideta v široki svet. To pa je druga slaba stran teh stvari. Kramberger je res zgovoren primer, ker kaže, kako je lahko človek, ki ni končal niti osnovne šole, po svoji naravi tako nadarjen, da doseže izredne uspehe. Slovenci si lahko samo čestitamo, da imamo take ljudi in da sta našemu človeku dejansko prirojeni iskrivost in iznajdljivost.
,,Prlek je pobožen!” citirate v Karakteroloških podobah Franja Baša. No, ravno pri religioznosti smo novinarji zelo orokavičeni, tudi v Pomurju, kjer je na sorazmerno majhnem prostoru nagnetenih veliko različno verujočih. Kako naj se najdejo recimo v zadnji okrožnici papeža Janeza Pavla II Laborem exer-cens (O človeškem delu) tej, med socialnimi enciklikami prvi, ki izhaja neposredno iz človekovega dela in mu daje nekako prednost?
Ja, če ste vi orokavičeni žurnalisti, potem je razumljivo, da bom tudi jaz, ki sem vaš sogovornik, orokavičen. Moram pa mirno reči, ker ste že prišli na dan s to encikliko, da je nisem bral. Saj ni lepo, da moram to priznati, a sem bil tako zakopan v svoje delo, da nisem prišel do tega, da bi jo prebral, čeprav sem se s podobnimi vprašanji ukvarjal. Moram pa na splošno nekaj reči o sedanjem papežu Poljaku. On je bil dejansko filo-zov (fenomenolog) in se mu to kot papežu tudi pozna, posebej pri okrožnicah. Pravzaprav so filozofske, niso teološke. To ga dela zelo naprednega in se njegove stvari berejo zelo moderno.
Pa ste res bili orokavičeni
Bil sem, bil. Ne bi se spuščal v podrobnosti in ne bi vedel o teh stvareh kaj posebnega povedati.
V Pomurju, in sicer v Sloveniji je letos — in že nekaj let — v vidnem porastu število samomorov. Celo otroci so med samomorilci. Kaj se vendar dogaja? V zborniku Samomor in Slovenci pišete: ,.Samomor potemtakem ni simptom krize gonov, marveč izraz krize človekove kulture. Samomor je bolj civilizatorični problem, manj biološki.” In še: „Cim višji je standard življenja, tem višji je koeficient samomora.” Pomurje pa po uradnih merilih še vedno velja za manj razvito!?
Najprej bi zavrnil tisto o manj razvitosti. V jedru je Pomurje enako razvito kakor vsa Slovenija, posebej če jo primerjamo z južnimi predeli Jugoslavije ali sploh z manj razvitimi deželami. Ta pojem glede nerazvitosti je bolj niansa ali tankočutna di-stinkcija, ki prihaja iz centra, kjer je seveda vse bolj zgoščeno in bolj razvito kakor na periferiji. Kvečjemu bi lahko rekli, da ima Prekmurje kompleks periferije ali marginalnosti (obrobnosti), ker se pač središče dežele za periferijo manj zanima, kar pa je nacionalno, ekonomsko in tudi kulturno zelo napačno. Vsak nacionalni center bi moral imeti zelo razvit čut za periferijo, da bi prav njo pospeševal in hkrati s tem pospeševal narodni živelj v razliki do tujcev, sosedov, saj morajo biti naši ljudje ob meji zelo utrjeni. Sicer pa ste glede samomorov povedali dve zelo različni misli.
Prva — da samomor ni simptom krize gonov, marveč je izraz krize človekove kulture — je moja trditev, ki jo postavljam proti Nobelovemu nagrajencu Konradu Lorenzu. Lorenz vedno poudarja gon napadalnosti in prezre specifično bistvo človeka, po katerem se loči od vsake živalske vrste. Namreč, človek ima razen gona napadalnosti tudi razum, ki različno usmerja ta gon, sem ali tja, proti drugemu ali proti samemu sebi; če proti drugemu je zločinec, če proti samemu sebi je samomorilec. Samomor je res stvar razuma, dirigira človekovo življenje, enkrat pozitivno, drugič negativno. Zakaj tako, zakaj drugače? No, tu imate enega od odgovorov: da višji standard življenja ljudi poganja v samomor, nižji pa manj. To smo lahko opazovali v koncentracijskih taboriščih, kjer zlepa niso poznali samomora. V ospredju ljudi je bila misel: kako preživeti? Se pravi, da nižji standard človeka ne nagiblje k samomoru, višji pa ga. Zakaj? Cim višji je standard, tem višja je tkim. prizadevnostna, aspiracijska raven, tem višje si človek postavlja cilje. Toda, čim višje si jih postavlja, tem bolj tudi tvega, da bo v teh postavitvah razočaran, prikrajšan, da se mu to izjalovi in ne bo dosegel uspeha. Razočaranje zna biti tolikšno, da ne
V realnem življenju ni nikjer optimalnih rešitev Zato jih tudi v ekonomiji ni. Kdor bi si za tem prizadeval. bi bil v iluziji, kije lahko zlasti v ekonomiji usodna. V realnem živl/e-nju se moramo zadovoljiti samo z »dovolj dobrimi« rešitvami. Človek namreč nikoli ne more videti realnega položaja, kakršen je, temveč zmeraj samo* model stvarnosti, kakršnega si ustvari sam. Šahist ne more nikdar predvidevati realnega izida partije, ker bi v ta namen moral predvidevati vse možne poteze-To pa bi zahtevalo »pes« cela stoletja. Zato se tudi šahist nikoli ne odloči za »najboljšo« P01«20-,^ DELA TEMELJI EKONOMSKE PSIHOLOGIJE)
vidi poti ne naprej “e "SJ napravi konec svojemu žt I
Dejstvo, da so med sa^akor d tudi otroci, je presunljivo. Kakšna J presoja?	- treba
Veste, samomore otrok je pravilno ocenjevati. V vej posredi pravi samoin°f’^j kot je bolj apel, klic po po pravijo temu psihiau.	0
pravzaprav pravega poj smrti sploh nima, vsaj . ne, našem zrelem pomenu	nekaj
Namreč, da je t vrne nepopravljivega, kar s več. Ni več "».^"mko dodati ali spremeniti, meu otrok naivno misli, da ko se bo obesil, kaj bol® č kov za samomore otro te_ Danes je v Prekmurj	trOk
ga ravno zato, kerso s^> na delu v tujim, družina J vana, oče in mati ne bolj paj, otroci so sK . sf prepuščeni sami sebi, v< osamljene in osamljen«^ izmed zelo nevarnih jiove-momora tudi pri odr , *jnskega ku. Gre za knzo dn®^ življenja, ko je ° 1 _ sebi. meri prepuščen _ sam®" i vfteC Tudi, če gadamovmr^^ ali kasneje v kakšen jn se to le nadomestki d	je bolj
otrok tam počuti ve	otroški
osamljeno. Vzroke	vzaPrav
samomor bi ^°hSo: zgrnili v eno samo , tiste vrednost. Otroku manjkaj^ vrednote, ki bi Jih uh ne, se v mladih letih, m k® 1 ^eša, mu vrednostna lest dobesed-zveriži, izmahči, se mu no prekopicne na g’^* vse nastane cinik mJn tak skupaj m nič vr smo pri samomoru.
. ■ da bi ?e
Prostor ne
lahko razpisal ° rjem dra pogovora s pJjakom, Antonom	zadrt*
se nekoliko podroW Jlovens^ pri krizi vrednot, kc.onizg
v okviru
vestnika v Ljubljani
leto izšla njeg sihoiogija, L študija eko10Š^eživetju-
Ije: znanost o Pr ravno P" -da
nimajo besed , vZvod,1 to morejo Pntisn\litiki, pa se „0 so predvsem poWkIn kaJ pot^ premalo zanimaj^ pomaga, če ak;no razp njak "^^mrnor^P^m^ ^rpav^^tvari.^pudi ko sem P’sa* . vitost! jya slil na neuč nko boštudJ sam sem namen- ,ijNeC vendarle doseg^^Ž^
Srečanja zdr. M Antonom Trstenjak^
STRAN 8
VESTNIK,2^5^^
kmetijska panorama
Pripravili osnutek SaS o oskrbi Slovenije z mineralnimi gnojili
Na sedežu ABC POMURKA so se sestali člani Izvršilnega odbora koordinacije za izvajanje sporazuma med Petrokemijo TN A Kutina in slovenskimi porabniki mineralnih gnojil. Ocenili so, da je medsebojno poslovanje med proizvajalci umetnih gnojil INA Kutina in porabniki iz Slovenije v letošnjem 1983 letu, bilo moteno zaradi zamujanja pri izgradnji nove tovarne v Kutini in slabe oskrbe Petrokemije z zemeljskim plinom in drugim re-promaterialom. Težave je Povečalo tudi zamujaje pri zagotavjanju deviz za repro-material, potreben za proizvodnjo gnojil. Svoje pa je k zapletom prispevalo zavlačevanje slovenskih porabnikov Pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o pokrivanju 'zgub oziroma plačevanju dodatnih obvez.
Naštetim težavam, ki so med letom povzročale sive lase, tako potrošnikom kot proizvajalcem, pa le velja omeniti, slednje so ugotovili "a seji, omenjenega izvršilnega odbora, da so kmetijci v Sloveniji letos iz Kutine prejeli 105 tisoč ton umetnih gnojil, kar je za 28 odstotkov več v primerjavi z 8 tisoč tonami, kolikor so jih prejeli v letu 1983.
Pozornost članov poslovnega odbora za izvajanje SaS 0 oskrbi z mineralnimi gnojili
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
60 tisoč piščancev letno
--------gv V/M.OC4. ^ijvhiv * VVJ rubriki predvsem o izkuš-njah v živinoreji in prašičereji; zato je prav, da se nekoliko posvetimo tudi piš-čančereji. Tako smo pred kratkim obiskali eno od mnogih piščančjih farm v Pomurju. Lastnik je Ludvik Sinkec iz Košarovec, vendar ne smemo pozabiti žene Marjete in prejšnjega gospodarja Janeza. Zadnji nam je pripovedoval, kako se je sin Ludvik le stežka odločil, da ostane na kmetiji. V začetku sploh ni pomislil na kaj takega, kajti gorička zemlja je skopa, kvaliteta je slaba, in Potrebno je trikrat več truda, da se iztisne kaj več iz nje. Zato je Ludvik odšel na delo v Nemčijo, kot mnogo drugih mladih in boljšega življenja željnih fantov z goričkih hribov.
Kmalu je spoznal, da mora za dobro plačilo delati trdo tako doma kot na tujem. Odločil se je za domovino. Oče Janez se je nasmehnil im pekel: »Voljo do kmetovanja je dobil, ko smo kupili traktor. Saj veste, brez tega ni mogoče kmetovati. Danes imamo že dva traktorja in vso potrebno mehanizacijo. Vseeno mi je stari traktor bolj pri srcu, pa tudi kvaliteta izdelave je bila včasih boljša. S prvim traktorjem smo začeli z intenzivnim kmetovanjem. Ideja, da bi se ukvarjali s piščanci, seje porodila v sinovi glavi. Imel je privarčevanega nekaj denarja iz
pa je veljala predvsem programu sodelovanja v letu 1984. pri čemer so največ časa namenili dogovorom o količinah. ki bodo na voljo slovenskemu kmetijstvu in deviznemu pokrivanju potrebnih količin. V zvezi s slednjim vprašanjem je odbor, zadolžen za oskrbo z mineralnimi gnojili sklenil, da predlaga samoupravnim organom INA Kutina in slovenskim porabnikom mineralnih gnojil osnutek SaS o oskrbi z mineralnimi gnojili in zagotavljanju potrebnih deviz za oskrbo Kutine z repromateriali za proizvodnjo gnojil. V osnutku SaS so dali prednost neposrednemu sodelovanju slovenskih porabnikov z INA Kutina, predvsem kar se tiče zagotavljanja potrebnih deviz za uvoz surovin in drugega repromateriala za proizvodnjo mineralnih gnojil, namenjenih slovenskim porabnikom.
Predstavniki Petrokemije INA Kutina so zagotovili, da Slovenija v letu 1984 lahko računa na večjo količino gnojil kot v letu 1983, in sicer na 147 tisoč ton. V primeru, da bodo slovenski porabniki zagotovili dovolj deviznih sredstev. pa bo INA Kutina ob predpostavki, da v proizvodnji ne bo večjih zastojev, slovenskim kmetijcem lahko poslala okoli 170 tisoč ton mineralnih gnojil.
Boris Hegeduš
Nemčije, tako da smo začeli z gradnjo prav kmalu. Dolžina celotnega hleva je 70 metrov, v njem pa lahko redimo čez 12.000 piščancev. Seveda smo zaprosili tudi za kredit. Leta 1977 smo imeli hlev že postavljen in moram se pohvaliti, da z zelo malo tuje pomoči. Pomagali so nama le v grobem postaviti nosilne stene. Vsa ostala dela sva naredila sama, saj sin odlično opravlja zidarska
dela. Vse skupaj bi nas stalo dosti več, a smo na srečo ves les lahko dobili iz lastnih gozdov.«
Šinkecovi imajo namreč kar 6 hektaijev gozda in 7 hektarjev obdelovalne zemlje. Pred kratkim so spet porabili veliko lesa, saj so na novo zgradili hleve za prašiče. Nimajo le piščancev, imajo tudi 6 krav. 15 prašičev. od tega 3 plemenske
Čez deset dni bo začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prvič vključuje tudi obvezno zavarovanje kmetov. Čeprav smo o določilih novega zakona, predvsem o tistih. ki zanimajo zlasti kmete, že veliko pisali, pa v Pomurju ugotavljajo, da so kmetje z novim zakonom še vedno premalo seznanjeni. To je pokazal tudi nedavni razgovor. ki ga je pri Gradu pripravila Kmetijska zadruga
Za v. razred	Osnova za odmero pravice		Letna obremenitev	POKOJNINA (mesečno)							
				m. 65 let 15 let p. d.	m. 60 let 20 let p. d.	ž. 60 let 15 let p. d.	ž. 55 let 20 let p. d.	m. 30 let p. d.	Ž. 30 let p. d.	m. 35 let p. d.	Ž. 35 let p. d.
	mesečna	letna									
				35 %	45 %	40 %	55 %	65 %	75 %	75 %	85 %
1.	5.840	70.080	13.740	2.044	2.628	2.336	3.212	3.796	4.380	4.380	4.964
2.	7.000	84.000	16.470	2.450	3.150	2.800	3.850	4.550	5.250	5.250	5.950
3.	8.170	98.040	19.230	2.859	3.676	3.268	4.493	5.310	6.127	6.127	6.944
4.	9.920	119.040	23.460	3.472	4.464	3.968	5.456	6.448	7.440	7.440	8.432
5.	11.670	140.040	27.460	4.084	5.251	4.668	6.418	7.585	8.752	8.752	9.919
6.	13.920	167.040	32.760	4.872	6.264	5.568	7.656	9.048	10.440	10.440	11.832
7.	22.260	267.120	52.380	7.790	10.020	8.900	12.240	14.460	16.695	16.695	18.921
8.	33.400	400.800	78.600	11.690	15.030	13.360	18.370	21.710	25.050	25.050	28.390
9.	44.530	534.360	104.790	15.585	20.040	17.810	24.490	28.945	33.400	33.400	37.850
10.	55.660	667.920	130.980	19.481	25.047	22.264	30.613	36.179	41.745	41.745	47.311
— Polna pokojninska doba pri moškem je 40 let, zato dobi za 40 let pokojninske dobe 85 odstotkov, enako kot ženska za 35 let (glej tabelo)
— Osnova za odmero pravice predstavlja tako zvano višino OD oz. plačo, od katere se potem plačuje prispevek oz. je ta osnova obremenjena
— od zavarovalne osnove se pa glede na izpolnjene pogoje (leta starosti in pokojninska oz. zavarovalna ali delovna doba) odmeri višina pokojnine, kakor jo določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
svinje. Oče Ludvik nam je razložil, da se s piščanci ukvarja sin, ko je na vrsti čiščenje po predaji piščancev, poprimejo seveda vsi. S prašiči in živino pa se ubada snaha.
Z Agromerkurjem imajo sklenjeno pogodbo in letos so oddali že 5 turnusov piščancev.
»Največ dela je s čiščenjem. ko oddamo piščance,« nam je razložila Maijeta,
kajti obiskali smo jih ravno v času, ko so piščance oddali in so čakali na nove. Notranji prostori zgradbe so dišali po žagovini. vse je bilo čisto, kot da bi prvič sprejemali pošiljko majhnih piščančkov. »Tako moramo počistiti vedno, ko oddamo piščance. Prvi del farme posujemo zža-govino — za majhne piščance je to obvezno, za starejše pa imamo tla postlana kar z
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
Panonka in na katerem so ugotovili, da večina kmetov bistva novegazakona še vedno ne pozna. Če je o osnutku zakona tekla v Pomurju široka javna razprava, v kateri tudi ni manjkalo pripomb in predlogov. pa po sprejemu zakona na tem področju takorekoč ni bilo nobenih aktivnosti. Vzrok za to je deloma tudi v tem. da nekatera vprašanja še do nedavnega niso bila povsem jasna, saj je skupščina skupnosti pokojninskega in
ajdovinimi plevami. Piščance imamo v začetku le na majhnem prostoru, tako kot rastejo jim tudi dajemo več prostora za gibanje. Seveda se spreminjajo tudi krmila glede na starost. Le-ta nam pripeljejo, vendar njihova kvaliteta ni vedno enaka. S piščanci ni velikega dela, vse je avtomatizirano in za krmljenje moraš le pritisniti na gumb. Mož se drži načela, daje tudi pri piščancih boljše preprečevati bolezni, kot pa zdraviti. Zato redno skrbi za higieno in vsak dan umiva napajalnike. Če enkrat pride do bolezni, je tu takoj epidemija in množičen pogin.« Enkrat so že imeli velik pogin in ne želijo si ga več nikoli. Dnevno je poginilo po 60 piščancev, veterinarji pa niso vedeli točno, zaradi česa. Eni so govorili, da zaradi krmila, drugi da zaradi kapi. Pri piščancih, pa tudi pri ostalih živalih, za rast in zdravje ni pomembna količina krmil, temveč njihova kvaliteta. Na žalost pa kmetje ne morejo sami ugotoviti. ali kvaliteta krmil, ki jih pripeljejo, ustreza predpisom. ali ne.
Pozimi morajo v hlevu tudi zakuriti in majhne piščance so že čakale pripravljene peči. Tudi teje naredil Ludvik sam iz starih pločevinastih sodov.
Torej s piščanci »ni in je« veliko delo. Delo sicer ni težko, toda opravljeno mora biti vestno. Bernarda Peček
invalidskega zavarovanja v Sloveniji šele 14. decembra sprejela nekatere izvedbene akte. V prihodnjih dneh nas torej na tem področju čaka veliko dela, v akcijo pa se morajo vključiti vsi, ki so odgovorni, da bodo kmetje dobro seznanjeni z vsemi pravicami in obveznostmi iz novega zakona. Ne bo pa tudi odveč, če v tem prispevku še enkrat opozorimo na bistvene novosti, ki jih prinaša novi zakon.
Z uveljavitvijo novega zakona preneha veljati dosedanji zakon o starostnem zavarovanju kmetov, kije temeljil na načelu: ena kmetija — ena pokojnina. Kmetje, ki bodo do L L 1984 dopolnili 60 let starosti, se lahko odločijo, da ostanejo zavarovani po starem zakonu, lahko pa se zavarujejo po določilih novega zakona. Vsi ostali kmetje (torej mlajši od 60 let) pa bodo morali biti zavarovani po novem zakonu. To pomeni, da se bodo morali odločiti za enega od zavarovalnih razredov in temu ustrezno plačevati tudi prispevke, od višine prispevkov pa bo potem odvisna tudi pokojnina (glej tabelo). Predvidenih je deset zavarovalnih razredov, individualni kmetje se lahko odločijo za katerikoli razred, medtem ko se združeni kmetje ne morejo zavarovati nižje od 4. razreda. Za pojasnilo še to, da so združeni kmetje vsi tisti kmetje ki so podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v TZO ter sprejeli druge samoupravne splošne akte TZO oziroma kmetijske zadruge. Preprosteje rečeno so vsi člani zadruge tudi združeni kmetje in te bo v zavarovanje prijavila njihova zadružna organizacija.
Za razliko od starostnega zavarovanja, ko je starostno pokojnino prejemal le en član kmečkega gospodarstva, vpeljuje novi zakon individualno oziroma posamično pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. To pomeni, da bo moral biti pokojninski in invalidsko zavarovan nosilec kmetijske dejavnosti in vsi tisti družinski člani, katerim je
kmetijstvo edini in glavni poklic. Novi zakon priznava pokojninsko oziroma zavarovalno dobo od L L 1972 dalje vsem zavarovancem starostnega zavarovanja kmetov, če so plačali ali bili oproščeni plačila predpisanih prispevkov s tega področja. To zavarovalno dobo priznava zakon tudi prevzemniku kmečkega gospodarstva, če je v tem času opravljal kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic. Pomembno pa j e ob tem to, da teh 12 let priznava zakon le tistim, ki se od L L 1984 dalje zavarujejo po novem sistemu, če pa tega ne storijo, jim teh 12 let propade. Seveda pa se k tej zavarovalni dobi prišteva tudi ostala zavarovalna doba doma ali v tujini, kakor tudi članstvo v kmečkih delovnih zadrugah za čas od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959. Možen je tudi dokup let, osnova za plačilo prispevka za eno leto pa je enaka znesku poprečnega bruto osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve. Zahtevo bo možno vložiti do
31.	decembra 1988 in ni nujno, da se vsa leta dokupijo naenkrat.
In kakšni so pogoji za upokojitev?
Upokoji se lahko kmet, ko dopolni polno pokojninsko dobo, in sicer moški 40 let in ženska 35 let, za pet let pa se ta doba skrajša udeležencem NOV pred9.9.1943zdvojnim štetjem. Pravico do upokojitve pridobi tudi moški ob starosti 65 let in ženska ob starosti 60 let in z najmanj 15 let pokojninske dobe oziroma moškr ob starosti 60 let in ženska ob starosti 55 let ter z najmanj 20 let pokojninske dobe. Zakon določa tudi možnost predčasne upokojitve. kakor tudi pravico do družinske pokojnine. Do slednje so upravičeni otroci do 15. leta starosti, če se šolajo, pa do 26. leta starosti. Ta pravica pripada tudi vdovi ali vdovcu, če je na dan smrti zakonca dopolnil 50 let starosti, če pa je na ta dan star najmanj 45 let, mu ta pravica miruje do 50 let starosti.
Zakon in ustrezni izvedbeni akti dokaj podrobno urejajo vsa vprašanja s tega področja, zato smo se odločili, da bomo na vprašanja kmetov tudi odgovarjali. Vprašanja nam pošljite na naslov: Vestnik. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota (za Kmetijsko panoramo), za odgovore pa bomo poprosili strokovnjake in jih objavili.
L. Kovač
U- I Ljubečna Celje
hlevit
tlak za- hleve (063) 25-800
lirtPlSM
Vsem poslovnim partnerjem iskreno čestitamo z željo za še uspešnejše sodelovanje v novem 1984. letu! =
SREČNO!
22. DECEMBRA 1983
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
NAJSTAREJSE
IGRALNE KARTE
Izvedenci londonske hiše Christie’s so dolgo časa ugibali, kaj šobile usnjene, s figurami poslikane ovalne ploščice. Po dolgem ugotavljanju so prišli do zaključka, da so to po vsej verjetnosti najstarejše evropske igralne karte, ki so nastale okrog leta 1480. Vseh skupaj jih je petinpetdeset, njihova vrednost pa je ocenjena na 100 tisoč funtov (18 milijonov dinarjev).
DOMA IN TO KAR TAKO
— Kakšen pa si?
— Trikrat sem padel, ker je bil Jože tako nasekan, da me ni mogel držati.
PO POLŽEVO
— Očka, zakaj je polž tako počasen?
— Tudi ti bi bil, če bi moral s sabo nositi hišo.
V GOSTILNI
— Kosilo ste mi zaračunali dosti dražje kot piše na ceniku.
— Zaračunala sem v redu, le cenik je od prejšnjega tedna.
PRED ODHODOM
— Boste pol litrčka, kaj?
— Ne, tokrat ne. Moj vlak ima samo za dva ded zamude.
Instinkt namesto kompasa
Profesor Aronax, Ned Lend in Konsel, junaki romana Julesa Verna »80 tisoč milj pod morjem«, ki so navajeni razmer na svoji ladji, se nepričakovano znajdejo na »Nautilusu«, v razmerah, ki jih niso navajeni. Ned Lend začenja pogovor:
»Lačen sem kot pes, zajtrka ali kosila nam pa še ne prinesejo.«
»Dragi Lend, podrediti se moramo tukajšnjemu redu, mislim, da naši želodci preveč hitijo v primerjavi s kuharjevo uro.«
»Premakniva kazalce na naših želodcih in vse bo v redu,« je mirno odgovoril Konsel.
Kako prav rečeno je to: »kazalce na naših želodcih«! Lakota nam bolje kot vsak budilnik pove, kdaj je ura obeda. Sicer pa ne daje fizio-
loški dejavnosti človeka in živali določenega ritma samo želodec (natančneje: sestava krvi), »čut za čas« organizmov je določen s tem, da potekajo različni pojavi njihove življenjske dejavnosti ciklično.
Vsak ciklus je sestavljen iz dveh faz: okrepitve ali oslabitve procesa. To označuje vse: fotosintezo, dihanje rastlin in živali, vsrkavanje in izločanje različnih snovi, rast, nastanek hormonov, celo svetlikanje. Tudi pri živalih si sledita fazi aktivnosti in mirovanja (bedenja ali spanja).
Vse te ritme upravljajo biokemični procesi v celicah. Pri členonožcih (k njim spadajo tudi naše čebele) pa tudi pri vretenčaijih (ribah, plazilcih, pticah, človeku) so centralni regulatorji celodnevne dejavnosti — tako rekoč glavni »metronomi«.
Glavni metronom pri ljudeh je določeni del možgan, k' daje ritem delovanju žlez za notranje izločanje in torej tu
drugim organom.
Glavni sinhronizator traj -nja bioloških in astronomsKin dnevnih ciklov je izmenjavanje dneva in noči, izmenjavanje svetlobe in teme, »urar« nenehno regulira nost biološke »ure« m jo teči po astronomskem c ’ natanko v 24-urnem cik u ■ Po zaslugi te ure lahko čebe pa tudi nekatere druge zi popravljajo svoj kurz ustre spremembam sončnega zvezdnega azimuta. l°r D razumljivo, zakaj čebele 0 izgubile čuta za smer celo po enournem bivanju v zaboju, ki ni prepuščal svetlobe.
(Dalje>
MOŽGANI PRIHODNOSTI
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zgodba nas je pripeljala do časa pred približno milijon leti, ko je avstralopitek že izginjal iz savane. Homo erectus je bil že izredno spreten lovec, noben plen se mu ni mogel več izmakniti in njegova kamena tehnologija je bila močno izpopolnjena. Razvoj možganskih sposobnosti se je nenadoma pospešil. Nihče ne ve natančno, zakaj; nanj so lahko vplivali novo orodje, govor in bližajoča se ledena doba. Kakorkoli že, fosilni ostanki pričajo o posledicah.
V manj kot milijon letih se je sivi mozeg povečal za pol kilograma. Večina tega je bila v sprednjem delu, ki je središče najvišjih sposobnosti sklepanja in ustvarjalnosti. Ko so se v glavi nekdanjega človeka razvijala nova možganska središča, se je njegovo čelo izbočilo in dvignilo, obraz pa je namesto mrkega pogleda dobil razumen izraz. Rodil se je Homo sapiens — misleči človek.
Danes je človek na vrhuncu razvoja. Kakšna bo prihodnost te nenavadne živali? Morda bo izumrl kot avstralopitek; 90 odstotkov vseh živih bitij, ki so kdaj naseljevale naš planet, je izumrlo. Ali pa bo kot živi fosil, nespremenjen dočakal daljno prihodnost. Temu v prid govori tudi podatek, da se je naše telo v zadnjih milijon letih malo spremenilo, naši možgani pa so, vsaj kar se velikosti tiče, enaki že sto tisoč let. V tem času je organizacija možganov sicer napredovala, toda količina podatkov in gibov, ki jih lahko opravimo, je omejena. Dejstvo, da se po milijon letih burne rasti naši
možgani ne razvijajo
več,
opozarja, da je naš razvoj končan.
To ne pomeni, da je končan tudi razvoj zavesti. Mislim, da človek ni zadnja stopnja razvoja zavesti na Zemlji, ampak da se bo iz njega razvilo novo življenje, ki bo preseglo naše zmožnosti, tako kot smo mi presegli avstralopitekove. Zgodovina življenja potrjuje ta sklep, saj prikazuje neskončni razvoj v višjih oblik zavesti pri bolj razvitih živalskih vrstah. Med vsemi
sposobnostmi živih organizmov ni nobena tako pomembna kot ustvarjalnost in sposobnost delovanja v spreminjajočih se okoliščinah, kar z eno besedo imenujemo inteligentnost. Nenaravno bi bilo, če bi se ta razvoj nenadoma ustavil na določeni stopnji, ki jo imenujemo človeška. Če naše ugotovitve iz preteklosti prenesemo v prihodnost, se zavemo, da nam bodo sledili še sposobnejši nasledniki.
Kakšni bodo zanamci? Glede na to, kar vemo o naši preteklosti, lahko pričakujemo, da bodo pametnejša bitja, ki nas bodo nasledila, imela manj razvito mišičje, zato pa večje in sposobnejše možgane.
Različne veje znanosti nam kažejo različne podobe prihodnosti. Napredne razvojne sile — verjetno kulturne in ne biološke — nas lahko pripeljejo do nove vrste razumnih bitij, ki ne bodo naši potomci v telesnem smislu, ampak se bodo razvili iz našega znanja.
Pravzaprav se v računalniških raziskovalnih laboratorijih to že dogaja. Res je, da je to umetno življenje, ki namesto živčnih vlaken uporablja silicijeve kristale, vseeno pa misli, uporablja spomin, se uči in se odziva na dražljaje. Današnji računalniki ne znajo samostojno razmišljati in niso posebno ustvarjalni, vendar se nova znanost bliskovito razvija.
To so računalnikove družbane lastnosti; življenje posnema kot elektronska opica. Vsaka nova vrsta računalnimov je spretnejša v tem, tako da se meja med posnemanjem in resničnostjo postopoma briše. Če sklepamo po današnji hitrosti razvoja, bodo čez približno 15 let silicijevi možgani že veljali za novo obliko življenja, ki se lahko kosa s človekom.
Preden poskušamo ovreči te misli, spoznajmo nekaj zadnjih izboljšav v računalniški industriji. IBM 360, ki so ga izdelali 1964. leta, je prva generacija pravih računalnikov. To vrsto strojev so v zadnjih 15 letih uporabljali tudi v vesoljskih raziskavah. Kolikšen bi moral biti računalnik; ki bi se lahko primerjal s sposobnostmi človeške zavesti?
Človeški možgani tehtajo poldrugi kilogram, delujejo z močjo 20 watov in zavzemajo dva in pol kubična decimetra. V tako majhnem prostoru skladiščimo 10 milijonov podatkov. Računalnik tipa IBM 360 z enakimi sposobnostmi bi porabil milijon watov energije, velik bi bil kot stolpnica newyorskega Svetovnega poslovnega centra, veljal pa bi več milijard dolarjev. Bil bi prav ponesrečen posnetek naših možganov.
Stroji, ki so prišli na tržišče leta 1980, 16 let kasneje torej, pa kažejo povsem drugo sliko. Eden teh strojev, ki se lahko kosa s človeškimi možgani, porabi 100.000 watov energije in ni večji od pisarniške omare. Čeprav bi bil dokaj neroden, bi se ga splačalo narediti.
Najnovejše izboljšave, ki jih pripravljajo v računalniških laboratorijih, bodo prišle na tržišče okoli leta 1990. Takrat bo mogoče narediti kot človek pametno napravo, ki bo imela tisoč watov in jo bo mogoče spraviti v potovalni kovček.
Okoli 1995 pa naj bi krivulja napredka silicijevih možganov presegla mejo človeških zmogljivosti — deset milijonov podatkov pri 20. watih.
Se vedno pa se bodo silicijevi kristali lahko kosali s človekom le v količini spominskih enot in preprostih računov, kajti ustvarjalnega navdiha in slutnje, ki sta najvišji duševni sposobnosti, se ne bodo mogli naučiti. Imeli bodo veliko znanja brez modrosti. Kljub vsemu pa izsledki nekaterih raziskav vse odločneje načenjajo našo samozavest. Da bi razumeli pomembnost teh dognanj, moramo spoznati notranjo zgradbo naših možganov. Vsaka možganska celica je neposredno povezana z množico drugih celic, včasih celo s stotisoči-mi. Ko zavestni sunek (impulz) usmerimo v zakladnico spomina, da bi dobili določen podatek, tedaj celice, v katerih je ta podatek uskladiščen, podzavestno prebudijo množico drugih celic in živahno delovanje zajame vse možgane. Vsaka misel, občutek in gib je posledica neštetih medceličnih povezav in prav te povezave so vir nenavadne miselne moči.
Notranja sestava računalnika pa je povsem drugačna. Njegov spomin je kot satovje, katerega celice med seboj niso povezane. Podatek je spravljen v celici in je samo tam tudi na voljo, celice pa med seboj ne so sodelujejo in tudi ne mislijo. Mišljenjje poteka drugje.
Nova dognanja, ki spreminjajo računalnikovo notranjo sestavo, uvajajo tudi tako imenovana neločljiva (integralna) vezja. Najnovejše oblike teh elementov imenujejo mikro (najmanjša) vezja.' Izdelani so iz množice tankih silicijevih ploščic, manjših od centimetra, ki so med seboj povezane v verigo in predstavljajo mišljenjsko in spominsko središče elektronskih možganov. Včasih, recimo leta 1960 ali 1970, je vsaka silicijeva ploščica nadomestila le nekaj tranzistorskih in drugih veznih elementov. Nasledek je bil, da je celica ali mislila ali pa bila spominska enota, nikakor pa ne oboje hkrati. Vodilni ameriški in japonski proizvajalci mikro vezij danes lahko z eno samo silicijevo ploščico nadomestijo do sto tisoč tranzistorjev. Celica lahko zdaj misli in ima svoj spomin. Če je več takih celic med seboj povezanih, računalnik postane resnični silicijev razum; deluje kot celota in ta živahno ,,podzavestno” misli. S tem pa smo se že močno približali združevalnemu (sociati-vnemu) načinu mišljenja, ki je pomemben del naše zavesti.
Takšno je upanje za devetdeseta leta. V tem času se bodo silicijevi možgani naučili sodelovati z znanstveniki pri reševanju najtežavnejših vprašanj našega časa. Strojno mišljenje bo orodje naše ustvarjalne misli. In kaj se bo zgodilo potem? Kako bo v naslednjem stoletju? In še stoletje kasneje? Se vedno ne poznamo skrajnih zmogljivosti silicijevih kristalov. Vodilni računalniški strokovnjak profesor Marvin Minsky verjame, ,,da bo stroj dosegel razumsko stopnjo povprečnega zemljana, da se bo začel sam izpopolnjevati in se razvil do genialnosti. Nekaj mesecev za tem bo njegova moč neprecenljiva.” Potem še doda: ,,Če bomo imeli srečo, nas bo obdržal kot prisrčne, a rahlo omejene prijatelje.” (Konec)
PREHITELA GA JE
— Pred kratkim mi je neki tip na avtobusu skušal ukrasti dena co, pa ga je žena presenetila. Prej jo je izpraznila.
MED BRATCI
— Kdaj je teran najboljši?
— Ko so bori zeleni.
— Kdaj pa so bori zeleni?
— Vedno.
'1 ločile^
Kot kaže, so Britanci, Danci in Valižani po števi rekorderji v Evropi. Kot je pokazala raziskava neke ” zveZo. britanske agencije, se dvanajst od tisoč zakonov konca |etjh se Podobno je tudi v Walesu in na Danskem. V zadnji" " rat Na je število ločitev v Veliki Britaniji povečalo ?? sec0Zj in Za' tretjem mestu seznama razvezanih zakonov so Fran • g hodni Nemci. Tu se namreč loči sedem zakonov od
^eni, k® s°
Neapeljski policisti so bili silno ? J® tekočega P’.‘^ ugotovili, da je uprava nekega skladišča t ^vaji namesto psov postavila za čuvaje dva
d(ugJe
odpeljali v neapeljski živalski vrt, skladišču pa je izjavil, da ju je sam vzredii	variJ®J®‘
za to nalogo, ker se je z njima počutil ve utojoČ®^ Kot je dejal, ju je svojčas kupil od nekeg P
cirkusa za 300 tisoč lir.
•••	tič st^P.
Hadži Ali Talukderiz Bangladeša je	če ne^h
pred matičarja. To morda ne bi bilo niti ničen nje^°aio star 115 let. njegova nevesta pa le štirinajst. lahko11”/ petih žena sta še živi. Kot določajo islamski pre P’ y je enkr moški štiri žene. Talukder se bo torej lahko p
paro^
Kakih sto povodnih konj iz Krugejj/J^er nega parka v Južni Afriki je umrlo od z J A Riyals* več mesecev traja huda suša. Več to dr & usOdi.saJ vrst je v zadnjem hipu ušlo podobni kr
naposled vendarle prišel dež.
ev-
V knjižnici starega ipaterskega ^“l^Apostol ’^iji. ropskega dela Sovjetske zveze so našli knji^ .iskanih/ ^eje carja Ivana Groznega. Gre za eno prvih knjig’ z^vtor knj Do danes se je ohranilo le kakih deset 1Z.Y°.
Ivan Fedorov, »oče« ruskih prvih tiskanih J
POMANJKANJE DOKAZOV
del«0’
.. x nrav skoraj n*2 ne — Zakaj nekateri tako lepo živijo, čepra — Zaradi pomanjkanja dokazov.
GENIJ IZ SEMENSKE BANKE
Č .prav je Doron Blake star šele šti-uiajst mesecev, že hodi po stopinjah svojega genialnega očeta, ki je računalniški strokovnjak in glasbenik. Ime malega Dorona v grščini pomeni nadarjenost. njegova mati pa ga pozna le pod šifro »28«. Otrok je bil namreč spočet v takoimenovani semenski banki nobelovcev v Kaliforniji. Banko so ustanovili, da bi dvignili inteligenco prebivalstva, in v njej je ženskam na voljo sperma ganijev. Doronova mati, enainštiridesetletna neporočena psihologinja Afton Blake iz Los Angelesa, meni, da morajo starši dati otroku kar najboljšo možno genetsko osnovo. Kljub poreklu pa mu mati genialnosti ne namerava vsiljevati. »Mislim, da otrok ne bi smeli siliti v nekaj, do česar jim ni. Če bo moj sin želel postati igralec baseballa, mu bom to omogočila«. pravi Afton Blake. Očitno pa ima mali Doron povsem drugačne načrte.
Modrooki deček že igra klavir, obvladal pa je tudi svojo najljubšo igračo, elektronski sintetizer.
VOŠČENI KANCLER
— Triinpetdesetletni za-hodnonemški kancler Helmut Kohl lahko odslej v londonskem kabinetu voščenih lutk madame Tussaud obišče svojega dvojnika. Pred kratkim so namreč po treh mesecih skrbnih priprav predstavili javnosti njegovo voščeno podobo. Na otvoritev so prišli le fotografi in televizijski snemalci, ki so figuro posneli z vseh zornih kotov. Ustanova je za dovoljenje zaprosila že takoj, ko je Kohl postal kancler.
vendar pa so se uradnih »meritev« lotili šele po ponovni izvolitvi. Zaradi visokih proizvodnih stroškov, ki znašajo 5.000 funtov (več kot 900 tisoč dinarjev), si namreč niso mogli privoščiti tveganja, da bi upodobili nepravega moža. Kohl je lahko zadovoljen, saj je v primerjavi s svojim predhodnikom Helmutom Schmidtom izvrstno »zadet«, pa tudi zelo dober prostor je dobil — stoji v veliki dvorani poleg francoskega pred-
sednika Francoisa Mitter-randa, ki pa je za glavo večji od Nemca. Mitterrand drži v rokah debel sveženj aktov, Kohl pa ima le tanko avtovko. Pravi Kohl je za svojo figuro prispeval obleko, srajco, kravato in čevlje. Druga glava, ki sojo izdelali Tussaudovi oblikovalci, je namenjena podružnici v Amsterdamu. Kohl je namreč eden redkih ljudi, katerih podobi sta na ogled v obeh Tussau dovih kabinetih.
VESTNlK.22
STRAN 10
za vsakogar nekaj
avtomobilizem
Strup v garaži
Eno izmed pogostih mest, kjer pride do zastrupitev, je domača garaža. Zato že pri vstopu v garažo pomislimo na to, kaj lahko v njej opravimo, a česa ne. Predvsem moramo skrbeti, da pustimo vrata odprta, ko smo v garaži, še predvsem tedaj, ko garaža ni dovolj zračna. Nikakor ni priporočljivo vkključeva-nje in zagrevanje motorja, niti za kratek čas. Ko vključimo motor, zapeljimo avto na dvorišče. Prav pri startu motorja izhaja skozi izpušno cev veliko strupenih snovi, predvsem ogljikovega monoksida, neizgorelih bencinskih hlapov, bencola, ostankov nedogorelega motornega olja, tetraetd svinca in podobnih snovi. Zato ni nikoli priporočljivo spati v avtomobilu ob delovanju motorja. Ogljikov monoksid lahko uhaja v notranjost avtomobila in človek niti ne občuti, da se pogreza v spanec, iz katerega se ne prebudi več.
Kako pomagati človeku, ki smo ga našli v avtomobilu ali v garaži v nezavesti? Vzrok je prav gotovo v zastrupitvi, zato je nujno, da ga takoj odnesemo na čist zrak. Ce je mogoče ga zavijemo v odejo in mu damo umetno dihanje, šele nato ga odpeljemo k zdravniku. Prva pomoč je namreč izredno pomembna, zato z njo ne odlašajmo.
ZGODI SE
— Pomisli, sinoči sem bila v kinu okradena.
— Kje pa si imela denar? V torbici?
— Ne, za modrčkom.
— Pa nisi nič občutila?
— Sem, vendar sem mislila, da ima možak Poštene namene.
OROŽJE
~ Povem ti, da je jezik najboljše orožje.
—• Potem je dobro, da ima vsak samo enega.
Leto gre h koncu in prav je, da se izteče kar se da prijetno. Našemu vsakdanjemu okolju bomo dali prazničen videz, ki vsekakor pripomore k boljšemu razpoloženju. Z nekaj dobre volje lahko naredimo kup drobnih dekoracij, ki so zlasti otrokom nepozaben spomin.
Sveče so nepogrešljiv del prazpi-kov. Brez potrebe kupujemo zanje prave svečnike, saj so lepši v domači priredbi; sveče damo v glineno posodo za kolače in jo napolnimo s smrečjem in posre-brnenimi lanenimi glavicami.
Tudi okno naj bo praznično. Na okenski okvir obesimo celo skupino živopisanih srčkov iz barvastega papirja.
Seveda ne moremo mimo praznične mize. Če nočete pisano karnevalskega aranžmaja, se raje odločite za vodilni ton in material. Izredno slavnostno deluje modra barva z obilico srebrnega svetlikanja v celih pasovih aluminijaste folije. Pridružujejo se ji še srebrne zvezde in sveče v podstavku, napolnjenem z zgubano folijo, (glej sliko)
ND
NEKAJ PRIMEROV!
POZNATE LASTNOSTI BATERIJ?
V zadnjem času, ko imamo pogoste redukcije električne energije, so si nekateri pomagali z baterijskimi svetilkami. Ni čudno, da so v mnogih krajih baterije hitro pošle.
Tokrat vas želimo seznaniti z lastnostmi baterij, ki jih izdeluje tovarna Zmaj v Ljubljani. Vse Zmajeve »bele« baterije, se pravi tiste, ki imajo bel ovoj iz papirja ali plastike, so tako imenovane leclanche baterije (izg. leklonše). Ime imajo po francoskem izumitelju, kijih je tudi patentiral in začel serijsko izdelovati. Čeprav se razvijajo že čez sto let, se bistveni materiali za izdelavo niso menjali. Za proizvajanje napetosti sta v bateriji cink (negativna elektroda) in manganov diosid, pomešan z acetilenski sajami, grafitom in nekaterimi dodatki (pozitivna elektroda). Za to vrsto baterij velja, da niso stoodstotno nepredušne; čeprav elektrolit (salmiak) v njih ni tekoč, temveč je kot nekakšna pasta, pa se potem, ko so že več ali manj izrabljene in zaradi razkroja cinka ne tesnijo več, lahko kaj pocedi iz njih in uniči spoje v aparatu ali baterijski svetilki. Žato je treba te baterije ob daljšem »počitku« vzeti iz aparata.
Druga vrsta baterij, ki jih izdeluje Zmaj, so alkalne mangandioksidne baterije.
_ c®oa ~aB »n® cs — 00
- O®
Za šivanje in odlaganje pribora za ročna dela si gospodinja uredi svoj »ženski kotiček«. Ponavadi je ta v kuhinji ali spalnici. Za odlaganje številnih, zlasti drobnih predmetov, ki jih ženska uporablja pri svojem konjičku, si lahko omisli oziroma naredi na steni »shrambo«, kot jo kaže naša slika.
Tudi tu sta aktivna materiala cink in manganov dioksid, a med njimaje kot elektrolit sloj kalijevega hidroksida. Položaji elektrod so zamenjani in tudi konstrukcija je spremenjena. Te vrste baterij so naprodaj v modri »obleki« in imajo oznako A. Lastnosti, ki jih imajo, so vsekakor vredne, da zanje plačamo precej več kot za navadne leclanche baterije. Zakaj? Ker imajo v sebi dvakrat več energije kot navadne, ker vzdržijo temperature od minus dvajset do plus štirideset, ker so hermetično zaprte, ker jih lahko pri sobni temperaturi skladiščimo dve leti pa še ne bodo zgubile moči, in ker ne potrebujejo »počitka« po močnih obremenitvah, temveč imajo enako moč, če so v rabi neprekinjeno ali s presledki.
Zato so alkalne mangandiok-sidne baterije primerne za dragocenejše aparate, ki terjajo močne obremenitve: filmske kamere, magnetofoni, elektronske bliskavice, stenske ure itd. Če se pojavi ob negativnem polu bel poprh, to ni nič hudega; brez težav ga obrišemo s suho krpo.
NA PREDAVANJU
— Vi, tovariš tam v zadnji klopi, zbudite tistega zraven sebe.
— Zakaj jaz, saj ste ga vendar vi uspavali...
NA ULICI
— Tovariš miličnik, tam pri samopostrežbi tepejo očeta.
— Kateri je tvoj oče?
— Ne vem. Prav zato se pretepajo.
snaga v stanovanju
ČIŠČENJE
STENSKIH TAPET
Tudi na tapetah se nabira prah. Najlažje ga očitimo, če si pomagamo s ščetko za zid, ki je sestavni del pribora pri sesalcu za prah. Za brisanje prahu s sten, prelepljenih s tapetami, krpe namreč niso najboljše.
Če stenske tapete čistimo s sesalcem za prah, moramo paziti, da jih ne strgamo. Če imate papirnate tapete, ki so
Tretja vrsta Zmajevih baterij so alkalne zračno depo-larizacijske baterije, ki so v ploščati obliki in z zlatim ovojem naprodaj z oznako super 9 V. Posebnost teh baterij je. da se njihova pozitivna elektroda obnavlja z zračnim kisikom. Delujejo po sistemu cink-alkalni elektrolit-zrak in vsebujejo izredno veliko energije. Te baterije niso univerzalne. Niso primerne za velike obremenitve, na primer za razsvetljavo, temveč za aparate, ki trošijo majhno moč, se pravi za transistorske sprejemnike. Zato pa imajo izredno dolgo dobo trajanja, kar 80 ur!
vsak petek od 16.30 do V.00 na Radiu Murska Sobota
Lestvica teqa tedna:
1. NE Ml DIHAT ZA OVRATNIK - Lačni Franz
2. ŠUBI-DUBI-DU - Alen Slavica
3. PRIZNALIN . . . (PRIZNAJ . . .) - Inspiracija
4. SLOVENSKI MUZIKANT - Marjan Smode 5. ŽEJA — Diamanti
Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta: Renata Torkač, Dolga vas 47a, 69220 Lendava Renata Petrovič, Nuskova 32, 69262 Rogašovci
V trgovinah pa ste morda kdaj opazili tudi Zmajeve rdeče baterijske vložke. Ti so naprodaj z oznako super Zmaj, njihova značilnost pa je, da so neprodušno zaprte z ultrazvočnim varjenjem plastičnega ovoja, ki tako preprečuje iztok elektrolitske tekočine.
Naša nova predloga:
Prevario sam se u sebi — Dejan Petkovič
Slovenija — Buldožer
Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota s pripisom: Za pet najpopularnejših.
Primerne so torej za aparate, ki jih manj uporabljamo in jim redkeje menjamo baterijske vložke.
Začinjena rulada
površinsko obdelano z lakom, jih lahko očistite z vlažno krpo, namočeno v mlačni raztopini milnice. Papirnate tapete, ki so površinsko obdelane z voskom, boste očistili z mehko krpo, namočeno v zelo blagi — enoodstotni — raztopini vode in detergenta.
Kakršnekoli tapete že imate, vedno se pred mokrim čiščenjem prepričajte, če ga bodo prenesle. Gobo ali mehko bombažno krpo zmočite v mlačni vodi, jo malo ožmite, potem pa narahlo drgnite tapeto na kakšnem skritem mestu. Če se barve na tapeti ne bodo razmazale in če se bodo vlažni madeži posušili. ne da bi pustili za sabo sledove, lahko brez skrbi očistite tapete tudi mokro.
Pri mokrem čiščenju tapet morate paziti, da ne bi grobo drgnili. Del za delom očistite z ožeto gobo, ki ste jo namočili \ čisto vodo. Vsak del sproti posušite s tamponiranjem. Čistiti morate zelo pazljivo.
Stranske tapete, ki mokrega čiščenja ne prenesejo, čistite samo suho. Če so zelo umazane, lahko uporabite radirko ali kruhovo sredico.
Mastne madeže boste s tapet poskusili odstraniti s kašo, ki jo pripravite iz zdrobljene krede in terpentina. Čistilno kašo najprej preizkusite na kakem skritem koncu tapete. Ugotoviti morate, ali ne bo poškodovalo barv. Če tapete kašo prenesejo, jo namažite na madež, pustite, da se posuši, posušeni prah pa odstranite z mehko ščetko.
Sestavine: 3 jajca, 3 žlice tople vode, 16 dekagramov rjavega sladkorja, 6 dekagramov belega sladkorja, 1 zavitek vanilina, 10 dekagramov moke, za noževo konico pecilnega praška, po eno noževo konico zmletega cimeta in klinčkov.
Nadev: 1 zavitek vanilijevega pudinga, pol litra mleka, malo ruma, osminko litra stepene smetane, 1 zavitek vanilina.
Priprava: Rumenjake, vodo, rjav in bel sladkor, vanilin, cimet in klinčke penasto stepemo. Dodamo moko s presejanim pecilnim praškom in trd sneg iz 3 beljakov. Testo spečemo v pomaščenem in pomokanem pekaču. N a pekač namažemo testo le za prst na debelo, pečemo ga 10 minut (pri močni vročini). Testo še toplo zvijemo v rulado in pustimo ohladiti. Puding skuhamo po receptu, kije na vrečici. Ko se ohlaja, ga mešamo. Ohlajenemu rahlo primešamo stepeno smetano, kiji prilijemo malo ruma. Zvitek — rulado razvijemo in jo s tem nadevom enakomerno namažemo in spet zvijemo. Z nadevom, ki je podoben kremi, rulado namažemo tudi po zunanji strani. Okrasimo jo z nabrizgano smetano in sadjem.
DEBELA SREČA
Čeprav je modni ukaz vitka linija, pa nekatere raziskave kažejo, da ne prevelika debelost še kako dobrodejno vpliva na medsebojne odnose. V ZDA so ugotovili, da zakoni, v katerih je lepša polovica (torej ženska) bolj okrogla, srečnejši. Ce to velja tudi za Pomurce, nismo šli ugotavljat.
TUDI TO
— Kaj počneš, ko nimaš nobenega dela?
— Včasih tudi mislim ...
KOMPLICIRANO
— Hk, oprostite, koliko je ura?
— Deset in deset.
— Kaj komplicirate. To je dvajset!
Nohti se lomijo
Lomljenje nohtov lahko preprečimo. Predvsem zavarujte roke, kadar na primer pomivate posodo ali perete. Gumijaste rokavice dobite v marsikateri trgovini. Pazite tudi na prehrano; jejte veliko mesa, sadja, zelenjave, jajc in sira. Glejte predvsem na to, da bo hrana bogata z vitamini.
22. DECEMBRA 1983
STRAN 11
OB DNEVU JLA
21. decembra 1941 je tovariš Tito ustanovil 1. proletarsko brigado, ki je šla že dan zatem, 22. decembra, v prvo akcijo. Tako na ta dan praznuje Jugoslovanska ljudska armada svoj največji praznik.
V teh 42 letih se je naša armada razvila v takšno silo, da se lahko s sodobnim orožjem, predvsem pa z dobro usposobljenimi starešinami in vojaki, zoperstavi vsakemu možnemu
napadalcu. V naših vojaških šolah in akademijah se je izšolala vrsta strokovnjakov, ki zdaj poveljujejo enotam JLA. Naše akademije — kopenske, letalske in mornariške vojske — priznavajo povsod. Zato ni nič čudnega, da se na teh šolah usposablja tudi bodoči starešinski kader iz nekaterih prijateljskih držav.
Celoten splet, torej od ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati
našemu vojaku v boju proti vsakemu napadalcu, in dobro izurjenih vojakov, ki jih vodijo sposobni starešine, nam vsem lahko vliva zaupanje, da bomo ohranili in še izpolnili tisto, za kar so mnogi dali življenje, za kar so se borili naši očetje in dedje tudi po končani vojni, za mir, svobodo, enakopravnost in socialistični samoupravni sistem.
Simona Kostanjšek, 8. b OS Videm ob Ščavnici
Bojan in Stenmark
Bojan in Stenmark sta smučarja dva, po klancu zdrvita navzdol in še tja.
Stenmark vozi tako, da zmagovalec je pravi, Bojan se težko pred njega postavi.
Smučata se en, dva. . . že na cilju sta.
Bojan drugi, a Stenmark prvak.
SIMONA VITEZ, 5. b OŠ Štefan Kovač TURNIŠČE
MOJ OČE
Obiskujem sedmi razred. Zdaj sem že večji in marsikaj razumem.
Rad bi vam povedal, kakšen je moj oče. Imam ga zelo rad in tudi on mene. Kar si zaželim, mi kupi. Ker je na začasnem delu v Avstriji, ga težko pričakujem. Ko pride domov, mi zmeraj kaj prinese. Težko čakam, da bo prišel za stalno domov, da ne bo šel več v Avstrijo. Moj oče je vesele narave. Večkrat igrava šah. Ko me premaga, se mi smeje.
Nekoč poleti, ko je prišel domov, smo se otroci kopali in on nas je prišel gledat. Mi pa smo ga poškropili, da je bil ves moker. A ni bil užaljen, ampak se nam je smehljal. Večkrat, ko pride domov, bere knjige in časopise. Tudi pri domači nalogi mi pomaga.
Želim si, da bi moj oče bil zdrav in da bi še dolga leta preživel v zadovoljstvu in veselju.
Bojan Malačič, 7. raz.
OŠ Prosenjakovci
PIONIRSKA HRANILNICA - Tudi na naši šoli je začela letos delovati šolska hranilnica, v katero je vpisanih 58 varčevalcev. Eni prihajajo vedno v hranilnico, nekateri pa so vložili 10 din in zdaj jih ni več blizu. Vsakdo pa bi moral vedeti, da, če se že kot otrok navadiš varčevati, potem boš tudi kasneje znal dobro gospodariti z denaijem. (Janja Zadravec, OSCezanjevci)
OBISKALI SMO UREDNIŠTVO VESTNIKA IN RADIA — Pred kratkim smo člani literarnega in dramskega krožka obiskali Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Najprej smo prisostvovali seji uredniškega odbora, na katerem so se novinarji pogovarjali, kaj bo kdo delal za prihodnjo številko Vestnika in za radio. Kasneje smo se tudi mi z njimi pogovarjali o novinarskem delu. Ogledali smo si tudi radijski studio In delo tehničnega urednika. Vse to je bilo za nas dokaj zanimivo. (Renata Kolbl. 6. c OŠ Beltinci)
KULTURNI DAN — V mesecu knjige smo imeli tudi kulturni dan. Pogovarjali smo se o knjigah in knjižnici. Knjige moramo čuvati, zato smo iih ovili. Poslušali smo tudi pravljico Pepelka. V domu Matije Gubca in po Vidmu pa smo si ogledali kipe. (Karolina Kšela, 2. raz. OS Videm ob Ščavnici)
PROSLAVA V KMETIJSKI ZADRUGI — Kolektiv kmetijske zadruge Križevci-—Ljutomer nas je zaprosil, da bi jim pripravili proslavo v počastitev dneva republike in 40. obletnice Avnoja. In res. Pripravili smo recital, v program pa smo vključili še pevski zbor in folklorno skupino. Upamo, da smo se dobro odrezali. (Natalija Bencek, 8. raz. OŠ Šafarsko)
S KOLESOM NA POT — Imeli smo športni dan. Na programu je bilo kolesarjenje. Najprej smo se odpeljali v Filovce, kjer smo obiskali lončarja. Pokazal nam je, kako nastane piitra in kakšno je pravzaprav lončarsko delo. Naš naslednji postanek je bil v Strehovcih, kjer smo obiskali grob partizana Vinka Puklavca-Srečka, kije padel tik pred osvoboditvijo naše domovine. Poklonili smo se njegovemu spominu in se napotili dalje. Bili smo tudi v Dobrovniku. Tam je bila na vrsti nogometna tekma. Eni so igrali, drugi pa smo bili navijači. S športom si krepimo
telo in zdravje. (Robi Ferenčak, 6. raz. OŠ Kobilje)
O BRATSTVU IN ENOTNOSTI -Učenci šestih razredov osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti so mi o tem poslali kar 8 strani teksta. Moram priznati, da so njihove misli zares globoke in odsevajo vse tisto, kar v naši skupnosti pomeni bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. pa tudi širše. Težko mi je, ker tega ne morem objaviti, ker bi to zavzelo ves prost° v dveh zaporednih številkah Vestnika. Zaenkrat bom torej vašo pošto shranil.
VSEM DOPISNIKOM - Kadar poročate o raznih dogodkih v vašem oko j (proslave, športni in kulturni dnevi itd.),, izogibajte tako pogostemu naštevanju, J vse je bilo, potem ko ... Veste, tisto kokodakanje ni nič kaj prijetno.	. •
Pri risbah pa so zaenkrat najbolj vztraL učenci OŠ Jože Hedžet na Šafarsketn-lahko tudi sami ugotovite po ■ objavah njihovih risb v vaši rubriki, N drugod ni dobrih risarjev?
pre;
IZBRANA RISBA: »Sneg ®e •> gnal« — Narisal Robert Senčar, Jože Hedžet Šafarsko.	___
Boris Horvat
Tako je bilo muzejev za danes dovolj in še z nekaj moči, -ki so nama ostale, sva se napotila proti železniški postaii. Na ulicah so nama na vsakem koraku ponujali mamila. Skoraj v vsaki temnejši ulici, so se ponujale prostitutke. Nočno življenje je tukaj. najbrž zelo živahno. Mnogo potnikov, zlasti mladih, prihaja v Amsterdam prav zaradi tega. Amsterdam, na naju ni naredi! posebnega vtisa. Ugajali so nama le muzeji. Je zelo umazan in kanali so polni mrtvih rib. Primerjamo ga lahko le z beograjsko železniško postajo, ki ne more nikakor biti v ponos naši državi. Ulice so polne glasbenikov, ki igrajo na različna glasbila in si s tem služijo denar. Prisluhnila sva dvema kitaristoma, ki sta s svojim igranjem pritegnila veliko poslušalcev. Sedeli smo na ulici in uživali ob njuni virtuoznosti. Nekaj metrov vstran se Je mlad slikar trudil na tla naslikati znano sliko. Vsem prisotnim se je zdelo, da mu je kar uspelo, zato je tudi od vsakega dobi! nekaj denarja. Tak je Amsterdam, poln življenja za tistega, ki ga tako bohemsko življenje privlači, zanimiv za ljubitelje umetnosti, za nekatere pa razočaranje.
Ker sva se hotela odpočiti od velemestne gneče, sva se naslednji dan namenila v A/k-maar, mesto, v katerem je še danes tržnica, na kateri prodajajo le sir. Pot ni bila dolga in kar hitro sva bila tam.
Na najino nesrečo sva prispela tjakaj v nedeljo, ko je trg zaprt. Mesto naju je spominjalo na Brugge. Polno je majhnih ulic s trgovinicami, restavracijami in zlatarnami. Trgovinice so okrašene z izveski, med hišami pa so speljane žarnice kot pri nas le ob novem letu. Kanalov je tako kot v Amsterdamu tudi tukaj mnogo, prehod pa je čez dvižne mostičke. Prijetno se je bilo sprehajati. Ker sva imela še veliko časa in je
CE
STUDENT NA RAJŽO
GRE.
M
& $
bilo tukaj vse zaprto, sva se odpravita še v mestece Horn, ki je prava kopija Alkmaara. Bilo pa je zanimivo videti dvoje mest, v katerih ni velemestne mrzlice. V Hornu sva si ogledala muzej, v katerem je predstavljen celoten razvoj tega deta Nizozemske. Na poti v Amsterdam sva opazila, da bi se dalo tukaj tudi brez vozovnic daleč priti, saj sprevodniki le redkokdaj gledajo vozovnice, a jih vsi potniki vendarle imajo. Ko sva se tako vozila po Nizozemski, sva na poljih videla ogromno mlinov na veter. Povsod jih imajo, tudi v mestu, kjer pa na žalost ni prostora za več kot le maketo. Značilno za mestne hiše je tudi to, da nimajo zaves. Če pa jih že imajo, so to le ozke čipke, ki so zelo lepe in značilne za Nizozemsko. Iz Amsterdama v Kopenhaven sva potovala z Američanoma, ki sta prišla za šest tednov v Evropo. Prijetno je bilo potovati z njima, večino poti pa smo tako ali tako prespali.
Zgodaj zjutraj so nas zbudili sonce in danski cariniki. Tako smo se znašli v državi H. K. Andersena. Tukaj v Kobenhav-nu sva imela prvič težave pri iskanju turistične agencije. Povsod so bile zelo dobro označene, tukaj pa nisva videla nobenepa znaka.
Dolgo je trajalo, da sva jo našla, potem pa sva se napotila v kamp. Ta je bi! do
slej najdražji, saj sva plačala daleč največ, kar 700 dinarjev. Norvežanov in Švedov vanj ne pustijo zaradi prevelikega uživanja alkohola. Potem, ko sva postavila šotor, sva se z zemeljevidom mesta odpravila na potep. Najprej sva se slikala pred spomenikom H. K. Andersena, ki stoji ob robu glavnega trga Radhusplatzen, ki pa ni nič drugačen od ostalih mestnih trgov.
Nato sva stikata po trgovinah, a so naju pregnale visoke cene. Pol kilograma kruha stane 100. — din, mleko 60. — din, da o kakšnem kosilu v restavraciji ne govorim. Na splošno so tukaj cene hrane višje od naših od 30 do 50 odstotkov. Do zdaj je to najdražja država, ki sva jo obiskala. Tudi mestni promet je tukaj precej drag. Z denarjem, ki sva ga dala za eno vožnjo, bi se pri nas pripeljala iz M. Sobote v Maribor. Nekako sredi mesta stoji Rundeto-ren, okrogel stolp, na vrh katerega sva prišla po krožni tlakovani cesti. Tako sva si mesto ogledala s ptičje perspektive. Kipa morske deklice ne sme spregledati noben turist v danski prestolnici. Zato sva tudi midva žrtvovala precej časa, da sva prišla do deklice, ki sedi na skalci ob obali blizu parka. Tudi Danci imajo Amsterdam, ki ga imenujejo Christhanshaven, seveda veliko manjši, kot je pravi, pa vendar spominja na
to veliko nizozemsko mesto.
V Kobenhavnu je tudi znano zabavišče Tivoli, kjer se Danci zabavajo podnevi in v večernih urah. Zanj je značilno, da imajo vsak dan ob polnoči ognjemet. Ker naiu ie naslednji dan čakala celodnevna pot do Goteborga, nisva šla v zabavišče.
Čeprav sva dan preživela na vlaku, sva videla kar precej, saj je bila pokrajina slikovita in zanimiva. Dansko sva zapustila na krovu trajekta, ki naju je pripeljal v državo z najvišjim standardom, Švedsko. Pregleda potnih listov tukaj sploh ni bilo, in da sva v drugi deželi, sva ugotovila le po govorici. Iz Helsingborga, kamor naju je pripeljal trajekt, sva nadaljevala pot proti Goteborgu. Pot je bila precej zanimiva, saj je pokrajina veliko bolj razgibana kot v prejšnjih državah, po katerih sva potovala. Potovanje po Švedski je tako bilo neke vrste osvežitev. Ves čas poti sva skozi okno na vlaku opazovala pokrajino in kramljala s prijetnimi sopotniki. Zanimivo je bilo to, da nisva videla klasičnih vasic, ampak so kmetije razmetane. Med eno in drugo kmečko hišo je včasih tudi več kilometrov razdalje. Kmetije so zelo čiste, tako da šele po kozolcu spoznaš^ da ie to kmetija. Vsaka ima najmanj dve zgradbi, ki se ločita le po barvi. Bela je namenjena za bivanje, med tem ko je rdeča zgradba za shranjevanje strojev, orodij, za hleve itd. Vzdolž poti so se kmetije vrstile ena za drugo in vse so si bile podobne.
Ker sva v Goteborg prispela proti večeru, sva se napotila kar naravnost v kamp, še prej pa sva dobila vse potrebne informacije od prijetne uslužbenke v turistični agenciji.
Noč je bila kar precej burna. Najprej naju je zbudila vesela družba, nato pa še dež. Tako sva po skoraj dvajsetih dneh prvič doživela, da je deževalo.
Ker je deževalo skoraj celo noč, sva se ob glasbi dežnih kapljic zbudila bolj slabe volje. Morala sva počakati, da je nehalo deževati in ob prvi priliki sva odšla v mesto. (Dalje)
v Polani dela tovarno zdravil
Šiftarjeva oljarna v Polani pri ,,olijevo”, kakor P stjSkanj
Murski Soboti je sloves pomurskih oljarn ,,ponesla” tudi izven Pomurja. Potem, ko je letošnjo jesen na sejmu obrtnikov Pomurja v Murski Soboti prejela priznanje za izredno kvaliteto olja, razstavljenega na razstavi izdelkov obrtnikov v Murski Soboti. Geza Šiftar je namreč sklenil sporazum
o trajnem sodelovanju z industrijo zdravil Krka v Novem mestu, za katero pripravlja olja iz semen zdravilnih rastlin. To jesen je že predelal 20 tisoč kilogramov lanenega semena v sir, ki tovarni mleti služi kot osnova za proizvodnjo zdravil za prebavila. Predelane količine pa so le uvod v dolgoročno sodelovanje s Krko saj so v laboratoriju TOZD Zelišča, ki nadzoruje kvaliteto proizvodov iz oljarne v Polani pri Murski Soboti zadovoljni, posebej pa jim ustreza, da proizvajalec zanje dela po potrebi in ne kampanjsko, kar jamči tovarni, da ima na voljo zmeraj sveže proizvode oziroma surovine za proizvodnjo zdravil.
Sicer pa je tačas, ko delajo
TURNIŠČE: cene
Kot že nekaj tednov sotud'	do 8.000,
prodajali pujske po cenah od 6.000,0	njso pro
par. Dokaj nizko, ali ne? Pa venda pujskov — od 88 le nekaj nad 50.
jevib
Prekmurju pravu0 ^’šlftarj^ olja iz golic in	JomUrju
dnevno živo^ saj na ne na kmetov pndelujblaStne arih, da imajo olje: z	iztiska«
be. Sir, ki ostane PO pa 8 pokrmijo živini, prodajo ribičem- „:sOdobneJ oljarni, ki je ena
od 13 oljarn v stisk^ istiskajo s hidra	tinosf • pa
pod ^‘"^Ttehmnja postopek od 0]je traj je do časa ko Png predn^ ’ todi 15 minut. Ve \n0 vpl)V aArka>
no to, da i a masa v s«« bolj^ omogoča, da se da 0 m sir0 di do kraja, jar v tako t kvaliteto m vonj P Jjk8 P'* jgoa Nenazadnje PaF megok:
vare na st odpravijo.	gons
STRAN 12
Prihodnje leto še nekaj dodatnih naložb
INa minuli seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so se zlasti ■ zadržali ob dveh nadvse pomembnih razvojnih dokumentih, o katerih bo govor Itudi na bližnjem skupščinskem zasedanju. To sta predloga resolucije o politiki družbenega in gospodarske-Iga razvoja soboške občine v letu 1984 ter načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizaci-Ije. Glede resolucije za prihodnje leto so predvsem obravnavali pripombe in predloge, ki so se izobliko-■ vali v javni razpravi, ki je trajala do 5. decembra. Pre-Ijeli so več pripomb in predlogov iz posameznih organizacij združenega dela, skupnosti in družbenopoli-_ tičnih organizacij, ki so jih ■ večino tudi upoštevali in
bodo vnesene v predlog resolucije za prihodnje leto. Med drugim gre za predviden vrstni red izgradnje posameznih cest v soboški
občini, upoštevajoč pri tem tonaža bo moderniziral teh-
srednjeročni plan, čeprav se spričo zaostrenih gospodarskih razmer ne bo možno izogniti premaknitvi posodabljanja nekaterih cest, ki so sicer prednostnega pomena.
Člani soboškega izvršnega sveta so tudi podprli predlog, da bi produktivnost dela in zaposlovanje povečevali za 2 ■ odstotka, družbeni proizvod : pa za 3.5 odstotka. Precej je bilo govora tudi o poglavj u iz • resolucije, ki zajema po-i dročje materialnih naložb. , Tako bi naj delovna - organizacija Mura začela z i gradnjo prve faze skupnih i skladišč za surovine, skupne
prikrojevalnice in z vlaganji v plinovod, načrtujejo pa tudi posodobitev trgovske mreže in nakup računalnika. Pomurski tisk TOZD Kar-
nologijo. Agroservis namerava zgraditi halo za površinsko obdelavo kabin za vozila TAM in tehnične preglede, gozdno gospodarstvo pa predvideva obnovo žage v Mačkovcih.
Na seji soboškega izvršnega sveta pa so v razpravi dopolnili predlog načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v soboški občini, o čemer bo razpravljala še komisija za pripravo in izvajanje omenjenega načrta, z njim pa bodo, podrobneje seznanjeni tudi delegati občinske skupščine.
Milan Jerše
Pevski tabor v Šentvidu
Minulo soboto se je sestal strokovno umetniški Svet Tabora slovenskih pevskih zborov in postavil temeljila izhodišča za 15. tabor, ki bo predvidoma 16. in 17. junija prihodnje leto. Svet je sklenil, da bo najtesneje sodeloval s Slovensko pevsko zvezo in Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, saj se bodo pevski zbori po novem morali prijavljati na tabor preko svojih občinskih ZKO, kar je za pravočasno planiranje, finansiranje in izvedbo akcije odločilnega pomena.
Program tabora bo obsegal ljudske in narodne pesmi iz slovenskih pokrajin tostran in onstran meje. Svet je že pripravil širši izbor pesmi (okoli 30) izmed katerih jih bo posebna delovna skupina izbrala 10. Pesmi bodo priredbe najbolj znanih slovenskih prirejevalcev, praviloma štirigla-sne, kitične in zelo znane. Poleg teh bodo zbori zapeli še nekaj skupnih pesmi s pihalnimi orkestri
RAKIČAN
Mešani pevski zbor upokojencev »Gustav Gonza« iz Beltinec ima za sabo že vrsto nastopov. Pred nedavnim je nastopil tudi na proslavi ob dnevu starejših občanov.
A. Horvat
ter venček ljudskih (družabnih) pesmi vedrega značaja v smislu spontanega prepevanja.
Velja omeniti, da bo svet ponovil razpis za odkup uglasbitve taborskega motta ,,Pojo naj ljudje, ki bo odprt do 1. februarja 1984.
Pevski zbori, ki se bodo prijavili svojim občinskim ZKO bodo v januarju že prejeli notno gradivo.
Mitja Gobec
TO JE ODPRTINA, KI JO IMA VSAKO OKNO!
Posvet medicinskih sester
Na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu je bilo posvetovanje sekcije medicinskih sester v šolstvu. Ta sekcija združuje medicinske sestre iz devetih srednjih in ene višje šole V Sloveniji, ki se letno dvakrat sestajajo na posvetih. Tokratni posvet je bil namenjen aktualni problematiki uvajanja usmerjenega izobraževanja v srednjem šolstvu. Udeleženke posveta so ugotavljale, da dijaki s premajhnim teoretičnim znanjem stopajo v praktični pouk, kar pripisujejo neustreznemu prilagajanju predmetnika. Zato so predlagale, da bi naj del teorije za nego bolnika iz tretjega letnika prenesli v drugi letnik. Ob tej priliki so udeleženke posveta za novo predsednico sekcije z dvoletnim mandatom izvolile Marijo. Zadravec s srednje zdravstvene šole v Rakičanu in prisostvovale uri pouka.
NERADNOVCI
F. M.
Priznanja krvodajalcem
Čeprav so v KO RK Ženavlje vključene le štiri vasi, in sicer Ženavlje, Martinje, Boreča in Neradnovci, se lahko pohvalijo z velikim številom rednih krvodajalcev. O tem priča podatek, daje preteklo nedeljo v Neradnov-cih kar 66 krvodajalcev prejelo značke in priznanja za pet do petindvajset-kratno darovanje krvi. Jože Balek iz Neradnovec je bil edini, ki je iz rok predsednika KO RK Ženavlje Karla Baleka in sekretarja Viktorja Časarja prejel posebno značko in priznanje za 25-kratno darovanje krvi. Posebno diplomo pa sta v imenu RK Slovenije podelila tudi gasilskemu društvu Neradnovci za sodelovanje v krvodajalstvu.
Na proslavi, kateri je prisostvovalo veliko število krvodajalcev in ostalih kraianov, je spregovoril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti G. Petrovci Ciril Bunderla, ki je med ostalim dejal, da so sicer taka srečanja redka, so pa toliko bolj svečana. Ugotovil je, da število krvodajalcev iz leta v leto sicer narašča, toda le v nekaterih vaseh. Svečanost so zaključili učenci COŠ Petrovci s kulturnim programom.
Milan Gašpar
SOBOTA
V Studijski knjižnici
Člani knjižničarskega krožka Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so si te dni ogledali študijsko knjižnico v Murski m Soboti ter razstavo o Mišku Kranjcu.
Delavci knjižnice, ki so jim razkazali prostore njihove de- I lovne enote, so člane krožka seznanili tudi z zgodovino te " ustanove in načinom dela.
V zvezi s prostorsko stisko, ki tare mnoge slovenske knjiž- ■ nice, so člani krožka ob obisku v štud(jski knjižnici zvedeli, da I obstaja v bodoče več resničnih možnosti, da bo ta problem rešen. | Tako si tudi študijska knjižnica v Murski Soboti, vsaj v daljni prihodnosti, tokrat zares obeta boljše prostorske in delovne ■ Pogoje-	Marjan Pavlič |
BELTINCI
Vendar dobre lastnosti INLES
Priprave na konferenco
V osnovni organizaciji ZK v krajevni skupnosti Beltinci se že dalj časa pripravljajo na volilno konferenco. V ta namen so se pravočasno lotili kadrovskih in drugih priprav, sicer pa je družbeno-politična aktivnost v osnovni organizaciji bila v celotnem mandatnem obdobju pestra in vsestranska.
Svojo aktivnost so predvsem namenili delovanju med ljudmi, v drugih organizacijah in društvih ter v samoupravnih organih v krajevni skupnosti. Veliko pozornosti so posvetili tudi družbeno-ekonomskim razmeram in sa-moupravnemu delovanju organov v krajevni skupnosti, varnostno-politi-čmm razmeram in ne nazadnje socialni politiki in varnosti občanov in delovnih ljudi, pri čemer so se zavzeli za sprotno reševanje obstoječih in nastalih socialnih problemov.	A H
LENDAVA
M<en omogočajo prijetnejše bivanje v vasem doma kombivak S
22. DECEMBRA 1983
800 občanov dalo kri
Krvodajalstvo je v lendavski občini zelo dobro razvito to potriuieio vsakoletni podatki o dajalcih krvi. Letos se je krvodajalske akcije trajalajedvadni, udeležilo kar800občanov kar pomeni kar 4 odstotke prebivalcev občine. Akcije so se udeležile vse krajevne organizacije rdečega križa in skoraj vse organizacije združenega dela v občini. Občinska organizacija RK je tudi letos pripravila prevoz krvodajalcev v Lendavo, tako da ie akciia potekala nemoteno. Krvodajalstvo je posebno razvito v Ren-kovcih in INA Nafti Lendava, saj se delavci udeležujejo tudi odvzema krvi v bolnišnici v M. Soboti. Vseeno je potrebno omeniti prizadevne delavce INA Nafte, ki vedno priskočijo na pomoč, ce je to potrebno.	jan; Dd
STRAN 13
sport
Razgovor s kegljačem Mirom Steržajem in atletom Milanom Balekom
Veterana med vrhunskimi športniki
Redki so športniki, zlasti pa vrhunski, ki se aktivno ukvarjajo s športom čez trideset ali celo petdeset let in še vedno po svojih rezultatih sodijo med najboljše v državi.
Take športnike vselej dajemo za zgled mlajšim, ki so sicer dosegli vrhunske uspehe, a se dokaj hitro umaknejo v ozadje. To tembolj, ker mora športnik, čim starejši je. tem več trenirati, če hoče obdržati vrhunsko formo, to pa pomeni tudi žrtvovati več prostega časa. Med te vsekakor sodita kegljač Miro Steržaj iz Ljutomera. sicer član kegljaškega kluba Čarda—Radenska, in Milan Balek, član atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Petdesetletni Miro Steržaj je še vedno pojem kegljaškega športa pri nas. triintridesetletni Milan Balek pa v teh letih postavlja državne rekorde. Z njima smo se pogovarjali o dosedanjih dosežkih. doživetjih in načrtih.
VESTNIK: Za seboj imata izredno bogato športno dejavnost. Kako bi nam na kratko predstavila pomembnejše dosežke?
MIRO STERŽAJ: S kegljanjem sem se začel ukvarjati leta 1952. že prej pa sem postavljal keglje in se navduševal za ta šport. Po
t KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o.
Sarajevo ’84
Specialni dobavitelj šampanjcev na XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu
SREČNO ’84!
petih letih aktivnega kegljanja sem postal član državne kegljaške reprezentance, polnih petindvajset let pa sem bil njen stalni član in na najpomembnejših tekmovanjih zastopal barve Jugoslavije. Pred dvema letoma sem se sicer odpovedal državnemu dresu in ta čas nastopal le za kegljaški klub Čarda—Radenska. Ker pa je prihodnje leto svetovno kegljaško prvenstvo v Ljubljani, sem sklenil, da bom več treniral in izkoristil to priložnost, da se dokončno poslovim od državne reprezentance. Sicer pa sem v moji športni karieri osvojil vse možne naslove na svetu, kar je prav gotovo izjemen dosežek.
MILAN BALEK: S »kraljico športa« — atletiko sem se začel ukvarjati leta 1966 in razen petih let. ko sem tekmoval za AK Velenje, ves čas nastopal za AK Pomurje iz Murske Sobote. Skoraj štirinajst let sem tekmoval v tekih na dolge proge in v maratonu, vedno sem bil med najboljšimi, vendar nikoli na najvišjem mestu. Kar mi ni uspelo v tekih, pa sem uspel v moji novi disciplini — hitri hoji, s katero sem se začel ukvarjati prvega aprila leta 1980. V dobrih treh letih sem se na moje in splošno
presenečenje razvil v vrhunskega tekmovalca v hoji in kot prvi pomurski atlet postal državni rekorder v obeh olimpijskih disciplinah hitre hoje. Oba rekorda sta bila dosežena v letošnji tekmovalni sezoni. Državni rekord na 20 km znaša 1:28,03 na 50 km pa 4; 18:28,0. S triintridesetimi leti sem prestal ognjeni krst v državnem dresu v Izmiru na BAL
VESTNIK: V času športnega udejstvovanja vsak športnik doživi marsikaj prijetnega pa tudi grenkega. Kaj vama je najbolj ostalo v spominu?
MIRO STERŽAJ: Prvi najlepši spomin iz kegljaške kariere je iz leta 1957. ko sem prvič oblekel dres državne članske reprezentance. Drugi dogodek, ki mi bo ostal vse življenje v najlepšem spominu. je iz leta 1964. ko sem postal evropski prvak v treh disciplinah — posamično, v dvojicah in ekipno. To je bilo tudi zame najbolj plodno leto na področju kegljanja, saj sem postavil kar tri svetovne rekorde, od katerih še nobeden ni izboljšan. Tretji športni dogodek, ki mi je ostal v najlepšem spominu, pa je iz leta 1968. ko sem postal svetovni prvak. Najbolj žalo
sten spomin pa imam na dogodek, če ga lahko tako imenujem, ko sem leta 1972 tekmoval v Splitu. Podrl sem 3.800 kegljev in zasedel četrto mesto ter le za en sam kegelj ostal brez medalje.
MILAN BALEK: V moji športni karieri sem doživel veliko veselih in žalostnih trenutkov ter razočaranj. Tokrat bi izpostavil bolj žalostne. V spominu mi je ostalo leto 1978. ko sem bil še član AK Velenje in me zvezni selektor'Dane Korica ni uvrstil v državno reprezentanco
na balkanskem krosu v Turčiji. čeprav sem to zaslužil, kajti na prvenstvu Jugoslavije sem bil na 12 km dolgi progi šesti.
Namesto mene pa je Korica poslal na tekmovanje kar dva atleta iz Srbije. Podobno usodo sem doživel v letošnji sezoni, ko me niso poslali na svetovno atletsko prvenstvo v Helsinke in na sredozemske igre v Casablanko. čeprav sem izpolnil normo za ta tekmovanja. Imam tudi normo za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu, vendar prav tako nisem prišel na listo olimpijskih kandidatov.
VESTNIK: Pravijo, če je športnik starejši, mora zato več trenirati, če želi obdržati vrhunsko formo. Koliko vidva trenirata?
MIRO STERŽAJ: Potem. ko sem bil seznanjen, da bi lahko nastopil za državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, sem prva dva meseca moral pošteno trenirati, da bi najprej shujšal za osem kilogramov.
Sedaj pa se na stezi pojavljam
štirikrat do petkrat tedensko.
Razgovor s kegljačem Mirom Steržajem in atletom Milanom Balekom
Res je. kar ste ugotovili v vprašanju, da če športnik starejši želi doseči vrhunsko formo, mora zato več trenirati. Res je sicer, da na tekmovanjih tudi 'veliko pomenijo izkušnje, vendar pa je to premalo za vrhunski dosežek, če nisi tudi fizično in psihično pripravljen. Za vrhunski dosežek so torej potrebne vse navedene vrline športnika.
MILAN BALEK: Dobrih rezultatov ni brez treninga. Za uspeh je torej najpomembnejši trening in šele potem pridejo ostale komponente prehrana, osebno zadovoljstvo in drugo. Seveda pa mora bili trening strokovno načrtovan in izveden. Dejstvo je tudi, da ima starejši športnik nekatere prednosti pred mlajšimi; izkušnje, vztrajnost itd. Sam treniram vsak dan po končani službi ne glede na vreme. Treningi so pestri in raznovrstni s pogostim menjavanjem okolja. Hitra hoja ne sme biti trpljenje, pač pa pesem. Upam, da bom letos prebrodil načrtovanih 4.500 kilometrov. Treniram sam brez strokovnjaka, z nasveti mi je le nekaj pomagal moj nekdanji trener pri AK Velenje Valter Štajner. Vsak drug mesec pa tudi vadim po hribih v okolici Idrije.
VESTNIK:	Ljubitelje
kegljanja in atletike prav gotovo zanima, koliko časa mislita še tekmovati in ostati med vrhunskimi športniki pri nas?
MIRO STERŽAJ: Tekmovati nameravam še toliko časa, dokler me bo klub potreboval. Če bom zdrav gotovo še deset ali petnajst let. Dokončno pa se nameravam posloviti od državnega dresa na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Če ne bom izbran v reprezentanco, bom prosil vodstvo naše državne reprezentance, naj mi dovoli nekaj simboličnih lučajev pred domačim občinstvom in tako dostojno slovo od državnega dresa, ki sem ga nosil četrt stoletja, lahko rečem zelo uspešno, in tudi prispeval pomemben delež k uveljavitvi jugoslovanskega kegljaškega športa v mednarodnem merilu.
MILAN BALEK: Vrhunsko se bom ukvarjal z atletiko tako dolgo, dokler bom ugotavljal napredek.
Zelo resno se mislim pripraviti na naslednje olimpijsko leto. Povprečno bom dnevno prehodil po 15 kilometrov ali mesečno okrog 450 km. Zelo si želim, da bi dobil status vrhunskega športnika mednarodnega razreda, za kar imam vse pogoje in norme. Čeprav nisem na spisku kandidatov za olimpijske igre, bom vestno treniral in morda bom naknadno prišel med izbrance. Že v aprilu se bom udeležil mednarodnega tekmovanja v hoji v Bolgariji, kjer bodo sodelovali tekmovalci iz vsega sveta in bom lahko še enkrat preveril svoje
kvalitete.
VESTNIK: Sta dobra po: znavalca svojega športa. Kaj menita o možnostih nadaljnjega razvoja kegljanja in atletike v Pomurju?
MIRO STERŽAJ: Od takrat ko smo se v Pom J
kegljači povezali in napravi selekcijsko ekipo, dosegam0 ,epe uspehe tako v republiki kot državi in tudi mednarodnem merilu. Če pa bo uresničena želja, da bi pokroviteljstvo za kakih deset let prevzela Radenska. se kegljaškemu športu v Pomurju obetajo »e boljši časi. Ustanovili bi lahko žensko in mladinsko eki-po. za kar imamo tradicijo m kader. Delovna organizacij2 Radenska kaže zato veliko razumevanje in upajmo- da se bo kegljaški šport v Pomurju v prihodnje razvijal s hitreje kot doslej.
, MILAN BALEK: Atletika ima v Pomurju veh*0 tradicijo, medtem ko mW disciplina prav nobene. Mislim pa. da bi morah dan prednost tekaškim disciph' nam. ker imamo prav tu tradicije kot v tehničnih disc-Plinah. med katere sodi tum hura hoja. V Pomurju sm°ze odkrili številne atletske talente. vendar jih tudi zelo m izgubljamo s stadionov- M slim, da bi mladim talent0 morali ustvariti možnosti za napredek in tudi strokov^ spremljati njihov razv j-Ugotavljam. da vAK je trenutno poteka načrm strokovno delo z mladim lahko se nadejamo, da pomurska atletika dos & večji razmah.
Feri^u
te0
O
VESTNIK, 22. DECE^S^
STRAN 14
sport
Daniel Vrbančič zmagal v Tuzli
V Tuzli je bil rokoborski turnir mladincev za trofejo Hu-sinski rudar, na katerem so nastopili tekmovalci iz 12 klubov iz cele države. Med njimi so bili tudi rokoborci RK Pomurje iz Murske Sobote in Bakovec.
Najuspešnejši med njimi je bil Danijel Vrbančič, ki je v kat. do 62 kg osvojil prvo mesto, hkrati pa bil proglašen za najboljšega tekmovalca na turnirju. Vse svoje nasprotnike je premagal s tušem. Tako je Danijel Vrbančič nedavnemu uspehu na Dunaju dodal še enega. Prvi mesti sta osvojila še Jože Vrbančič v kat. do 57 kg in Željko Hošpel v kat. do 48 kg. Druga sta bila Edi Vogrinec v kat. do 52 kg in Tomaž Lazar (Bakovci) v kat. do 48 kg. Tretja mesta pa so osvojili: Jože Kranjec v kat. do 57 kg, Franc Granfol (Bakovci) v kat. do 52 kg in Robi Horvat v kat. do 74. kg. Ekipno je RK Pomurje zasedel tretje mesto. Po končanem tekmovanjuje zvezni mladinski selektor Mališa Radovič uvrstil brata Vrbančič v državno mladinsko reprezentanco.
STRELSTVO
Madjar in Balaško zvezna sodnika
V Ptuju je bil seminar in testiranje za zvezne strelske sodnike. Preizkušnjo sta uspešno opravila tudi Štefan Balaško in Marjan Madjar iz soboške občine in tako postala zvezna strelska sodnika (lista A). Marjan Madjar, ki je eden najmlajših zveznih sodnikov, in Štefan Balaško sta še vedno tudi dobra tekmovalca.
II. SRL - moški vzhod
LESTVICA — JESENSKI DEL
namizni tenis
Uspešni Sobočani
Drugi republiški selekcijski turnir članov, ki je bil v Ljubljani, je zbral vseh 24 poklicanih igralcev, manjkala je le peterica najboljših, ki so igrali na zveznih pozivnih turnirjih. Četverica Sobočanov — Miran Močan, Matjaž Šercer, Borut Benko in pionir Ivan Kuzma — je igrala zelo dobro in dosegla zelo dobre uvrstitve, kar še zlasti velja za Močana, Benka in Kuzmo.
V najkvalitetnejši skupini je Močan prav v zadnjem kolu v srečanju s Sarlahom odločal o zmagovalcu in je izgubil po veliki borbi v tretjem setu na razliko. Tako je z rezultatom 8:3 zasedel odlično 2. mesto, kar je doslej njegova najboljša uvrstitev na republiških članskih turnirjih, izgubil na je še z Zajtlom in Vizjakom. Drugi Sobočan v tej skupini Šercer je z rezultatom 4:7 zasedel 10. mesto po precej nezanesljivi igri. V drugi skupini je presenetil Benko, ki je z rezultatom 8:3 — enak rezultat sta imela tudi zmagovalec Matjaševič in drugoplasirani Premzl o uvrstitvah pa je odločala razlika v poenih — zasedel 3. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na republiških članskih turnirjih. Najbolj pa smo lahko zadovoljni z odlično igro pionirja Kuzme — tega je republiški kapetan prvič poklical na tovrstni turnir kot enega najboljših oziroma najperspektivnejših pionirjev Slovenije oziroma Jugoslavije — saj je navdušil vse Prisotne in z rezultatom 5:6 zasedel odlično 9. mesto z enakim rezultatom kot petoplasirani, vendar je imel v krogu igralcev z istim rezultatom najslabšo set razliko. Kako dobro je igral Kuzma, pove tudi podatek, da je Premagal prvega Matjaševiča in drugega Premzla.	M !,
Ormož Fužinar Radeče Krmelj Bakovci Partizan Krog Brežice Šempeter Dol (-1) Dobova
10 9 0 1 288:214 18
10 7 1 2 276:215 15
10 7 0 3 271:224 14
9 6 1 2 219:200 13
10 6 0 4 260:231 12
9513 250:212 11
10 5	0	5	230:214	10
10 4	1	5	235:286	9
10 2	0	8	233:254	4
10 1	0	9	189:247	1
10 0	0	10	177:321	0
ŠAH — II. SLOV. LIGA
Lendavčarji so se izkazali
šahovsko društvo Lendava je bilo organizator tekmovanja v drugi republiški ligi — vzhod. Nastopilo je deset ekip, med njimi kar tri iz Pomurja. Tekmovanje je odprl ing. Milan Jukič, predsednik ŠD Lendava, ki je bil tudi glavni sodnik. Največ uspeha so imeli šahisti Lendave, ki o po petih nepopolnih kolih osvojili drugo mesto za mariborskim Gradi-
Ljutomer je bil predzadnji, Radgona pa zadnja.
R , ^ezu'tat' pomurskih ekip: Fužinar : Ljutomer 4:2, Lendava : Radgona 6:0, Ljutomer : Lendava 2:4, Gradis : Radgona 6:0, Radgona : 1	Lendava : Sl. Konjice 4:2, Sl. Konjice : Radgona
vo . n	: Ljutomer 4,5:1,5, Zagorje : Lendava 2,5:3,5, Lenda-
Ko ' ° s'cava 2:3 (1), Radgona : Zagorje 1,5:3,5 (1) in Ljutomer : Sl.
njice 2,5:3,5 točke. Ekipa Lendave, ki je osvojila drugo mesto, je igra-Vid'i^p6^* postavi: Božič, Gerenčer, Todorovič, Žilavec, Muhičeva in Mar b "reosta^a ^'r' kola in prekinjene partije bodo odigrali januarja v
Zmagala Hotiza
Odbojkarski klub Polana, ki deluje v okviru športnega društva Velika Polana, je organiziral tradicionalni odbojkarski turnir za memorial Jožka Kelenca. Rezultati: Polana : Crenšovci 2:0, Hotiza: Crenšovci 2:0, Hotiza : Polana 2:0. Vrstni red: 1. Hotiza, 2. Polana, 3. Crenšovci.
strelstvo
Najuspešnejši Ljutomerčani dici<X P^ast’tev dneva JLA je OSZ Ljutomer pripravil tra-tom i *n°jtekm°vanje v streljanju z zračno puško, na kate-sodelovalo pet ekip iz Ormoža, Lendave, Radgone, V mus<*bote in Ljutomera. Tekmovali so mladinci in člani. Pred t • konkurenci je zmagala Murska Sobota s 703 krogi Po<i»mlUtomerSm »n Lendavo ki je osvojila 654 krogov, pa Spindler (Ljutomer) in Stefanec (MS), oba sta krori	173 krogov, tretji pa je bil I. Kapun (Ljutomer) s 177
krof?'v konkurenci članov je zmagala ekipa Ljutomera s 717 Naih«iMursko Soboto 706 in Gornjo Radgono 690 krogov. LjuLO^s* Posameznika sta bila Rajko in Stanko Kapun iz isto	a fc181 k™8’ pred Kocbekom iz Radgone, ki je dosegel
Simultanka Igorja
* Kosa
Clan ŠD Radenska iz Murske Sobote in mojstrski kandidat Igor Kos je v Puconcih odigral simultanko na 15 deskah. Zmagal je z 11,5:3,5 točke. Edino zmago od domačinov je dosegel A. Kukar. Remizirali pa so: F. Kuhar, Kutoš, Požarnik, Sitarič in Štraus.
JUDo > '
Zmaga Fajhtingerja v Mariboru
ip.	Mariboru ie bil novoletni judo turnir, na katerem so sodelovali
iz severovzhodne Slovenije in Poljske. Med njimi so nastopih Sobočani: Franc Fajhtinger, Danijel Kisilak ih Danj Semen. o^^Pe^nej^t med njimi je bil Fajhtinger, ki je v kategoriji do 60 g
J*1 Prvo mesto. Kisilak je bil v kategoriji do 65 kg tretji. Isto uvrstitev
Dom	tudi Semen v kategoriji do 86 kg. Zadnjič v tem letu se o
urski judoisti pomerili na blazinah 29. tega meseca na novo e PPrju v Murski Soboti.
Ljutomer in Murska Sobota
Delova uV?letnem iudo turnirju za pionirje v Ljutomeru je I^krja N?: , tekmovalcev iz 6 klubov Pomurja in Medži-MUrške usPeha so imeli mladi judoisti iz Ljutomera in Mk. ®°oote, ki so osvojili po 13 točk pred Lendavo, ki ima 11
in	i' Vrbančič (IJut), 2. Pongrac (Čak),
(Č^ger (Čal i	<®ba do 42 kr 1- Duh (MS), 2.
2.	Jambr^w^v(gf S) in Potočnik (Lj); do 46 kg: 1. Kovačič ke1^*^ (Lj) 2	3'Vehab in Veldin (oba MS); do 52 kg: 1.
**1 War /r!0!	3- <MS) in Maručič (Ča); nad 52
— ar (Le), 2. Nemet (Č), 3. Hajdinjak (LE) in Rele (Lj).
tonu Franja, na kolesarskih drikah na Vršič in po Pomurju. Največje uspehe pa so v letošnjem letu dosegli strelci Mure, saj so osvojili naslov občinskega prvaka v streljanju z vojaško puško, z zračno puško, prvi mesti pa so osvojili tudi v občinski letni ligi v streljanju z zračno puško za moške in ženske. Prav tako so pomurski prvaki v streljanju z zračno puško.
Na republiškem tekmovanju v streljanju z zračno puško so ekipno osvojili osmo mesto, najboljši posameznik pa je bil peti.
.Trije strelci Mure so izpolnili normo za državno prvenstvo.
Načrtujejo, da bodo tudi v prihodnje obdržali vse dosedanje že uveljavljene oblike športno-rekreativnega delovanja, hkrati pa bodo na željo zaposlenih tudi uvajali nove zvrsti in aktivnosti.
Prizdevali si bodo, da bi k športnim igram Mure pritegnili čirnveč zaposlenih in da bi dosegli še večjo množičnost. Delavsko športno društvo Mure, ki ima tudi potrebne športne objekte, bo tako še uspešneje uveljavilo svoje poslanstvo, s tem pa tudi prispevalo delež k boljši kondiciji, zdravju in boljšemu počutju zaposlenih.
F. Maučec
SKL — ŽENSKE
KOMENTIRAMO
Maribor-Pomurje 63:85
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so v prvenstveni tekmi slovenske lige v Mariboru premagale istoimensko moštvo. Koše za Pomurje so dosegle: Korenova 29, Žitkova 23, Kardoševa 11, Borčeva 8, Šiškova 6, Merklinova 4 ter Brumnova in Katančičeva po 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ekipo Cimosa iz Divače.
Pomurje-Koroška 71:74
Košarkarji Pomurja so v prvenstvenem srečanju območne slovenske lige v gosteh premagali ekipo Koroške po boljši igri v obeh polčasih. Pri Pomurju so dosegli največ košev: Sakovič 24, Rajbar 18 ter Horvat 17. V soboto, 24. decembra,-ob 18. uri bo Pomurje v M. Soboti imelo v gosteh ekipo Elektre iz Šoštanja.	tg
Polana brez poraza. Polet doma nepremagljiv
V letošnji tekmovalni sezoni pomurske rokometne ekipe uspešno nastopajo v republiških ligah. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so v enotni slovenski ligi po jesenskem delu osvojili tretje mesto in le za dve točki zaostajajo za vodilno ekipo. Sobočani so zlasti zanesljivo igrali na domačem igrišču, kjer niso nobenkrat izgubili. To je vsekakor uspeh, ki ga ob ponovni vrnitvi v slovensko ligo ljubitelji rokometa v Murski Soboti prav gotovo niso pričakovali. To tembolj, ker je imel trener Rudi Horvat velike težave pri sestavi moštva, saj je bil po neljubih dogodkih z ekipo Prul izključen kapetan Benko in kaznovan s trimesečno prepovedjo igranja, Merčnik pa si je zlomil roko in tako je morala ekipa igrati brez dveh standardnih igralcev. "K doseženemu uspehu rokometašev Poleta pa so vsekakor prisevale solidne priprave in izredno požrtvovalna igra. Rokometaši Poleta bodo ponovno začeli s pripravami za drugi del tekmovanja 25. januarja v telovadnici Mure. V času priprav zaradi pomanjkanja denarja ne bodo sodelovali na zimskem prvenstvu Varaždina, odigrali pa bodo več prijateljskih tekem, med njimi bodo tudi dva dni gostovali v Žalaegerszegu na Madžarskem pri rokometaših Dozse, s katerimi že nekaj časa sodelujejo. S ponovnim nastopanjem Benka, in če ne bo posebnih težav, pričakujejo, da bodo ob koncu tekmovanja pristali med prvimi petimi ekipami, kar jim zagotavlja nadaljnje sodelovanje v prvi republiški ligi.
MURSKA SOBOTA
Telovadni nastopi
Društv® Partizan Murska Sobota organizira v počastitev dneva republike in dneva JLA tradicionalni telovadni nastop, na katerem bodo prikazali svojo dejavnost. Poleg telovadcev društva bodo nastopili tudi cicibani iz VVZ enote Štefan Kovač in vojaki garnizona JLA v Murski Soboti. Prireditev bo v petek, 23. decembra 1983, ob 17.00 uri v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. Tako kot vsako leto tudi tokrat pričakujejo množično udeležbo.
MNL - mladinci
Apače	9810 38:10 17
Radgona	9 7 2 0 37:8 16
Šalovci	9 5 1 3 42:19 11
Bogojina	9 4 2 3 23:22 10
Tišina	9 3 2 4 17:18 8
Rakičan	9 4 0 5 22:26 8
Puconci	9315 23:27 7
Dokležovje	9225 35:38 6
Pušča	9 3 0 6 17:48 6
Tešanovci	9 0 1 8 7:45 1
ROKOMETAŠI POLETA IZ MURSKE SOBOTE -TRETJE MESTO V SRL Stojijo od leve: Grilec, Katona, Benko, Titan, M. Horvat, Gerič, R. Horvat (trener). Čepijo: Glavač, Sečko, Pucko, Gomboši, Varga, Perkič. Foto: F. Maučec
ODBOJKA
Zmagala ekipa JLA
Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote je v počastitev dneva JLA pripravil odbojkarski turnir, na katerem je nastopilo šest ekip. Največ uspeha je imela ekipa JLA, ki je v finalu premagala Stavbarja (ml) in Čakovec z 2:0 in osvojila prvo mesto. V borbi za. drugo mesto pa so mladi odbojkarji Stavbarja premagali Čakovec z 2:0. Pomurske ekipe so se uvrstile na zadnja tri mesta.
V vzhodni skupini slovenske ženske rokometne lige ima Pomurje tri ekipe: Polano, Radgono in Beltinko. Najuspešnejše med njimi so bile rokometašice Polane, ki so brez poraza pod vodstvom trenerja Vlada Roškarja osvojile naslov jesenskih prvakinj. Polančanke so doma izgubile le eno točko v igri s trboveljskim Rudarjem, potem ko je bila poškodovana vratarka Utroševa. Sicer pa sta bili za rokometašice Polane odločilni tekmi v Ptuju z Dravo in na Ravnah s Fužinarjem, kjer so osvojile dragoceni točki. Čeprav so k uspehu prispevale vse igralke, ki so se požrtvovalno borile, je vendarle potrebno posebej pohvaliti vratarko Utroševo in najboljšo strelko Horvatovo. Sicer pa je trenerju Roškarju ob podpori upravnega odbora in zvestih navijačev uspelo ustvariti ekipo, ki je dosegla doslej največji uspeh na področju rokometa v Veliki Polani. Zaradi nastopa mladink na republiškem prvenstvu nekatere rokometašice niso prenehale z vadbo, z rednimi pripravami na spomladanski del pa bodo začele okrog sredine januarja. Upajo, da bodo startale dobro
Solidne uvrstitve
V Kranju je bilo republiško prvenstvo invalidov v kegljanju (borbene partije), katerega so se udeležili tudi člani in članice DRSI Murska Sobota. Sobočani so dosegli solidne uvrstitve.
DELAVSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MURA MURSKA SOBOTA
Poudarek množičnosti
ROKOMETAŠICE POLANE - JESENSKI PRVAK SRL - VZHOD. Stojijo od leve: T. Horvat, J. Vogrinec, Utroša, M. Horvat, Kavaš, Roškar (trener), Virag. Sedijo: Liik, Gamze, Kociper, Laslo, N. Vugrinec in Gom-boc. Foto: F. Maučec
Delavsko športno društvo Mura iz Murske Sobote je v zadnjem obdobju doseglo pomembne rezultate pri vključevanju zaposlenih v športno-rekreativne aktivnosti. V okviru društva deluje enajst sekcij: rokometna, nogometna, košarkarska, kegljaška, kolesarska, odbojkarska, namiznoteniška, teniška, strelska, ribiška in šahovska. V letošnjem letu so na novo ustanovili kolesarsko sekcijo, ki je zelo zaživela, ter uvedli športne igre Mure, v katerih je v osmih panogah sodelovalo 65 ekip s 450 zaposlenimi iz vseh TOZD Mure. Celo s 23 ekipami v 12 športnih panogah pa so tudi sodelovali v delavsko-športnih igrah soboške občine-. Poleg tega so že tradicionalna srečanja zaposlenih športnikov v Pomurskem tisku. Konstruktorju in Muri ob dnevu republike, uveljavljajo pa tudi nekatere trimske akcije kolesarjenje, plavanje, pohode itd.
Športne aktivnosti imajo organizirane tudi v času dopustov v Rovinju, kjer pa še niso dosegli zaželjenih rezultatov. Delavci Mure pa se udeležujejo tudi številnih množičnih akcij. Tako so sodelovali na kolesarski akciji rekreativcev od Hodoša do Portoroža, kolesarskih maratonskih Treh src, na Kozjanskem, Celjskem in Pohorskem maratonu ter kolesarskem mara-
pripravljene in da bodo obdržale prvo mesto, kar jim omogoča .
kvalifikacije s prvakom zahodne skupine. Ob uspehu članic pa velja
povedati, da v Veliki Polani dobro delajo tudi z ostalimi selekcijami.
'Rokometašice Radgone so v jesenskem delu tekmovanja osvojile osem točk in deveto mesto. To ni neuspeh, če upoštevamo, da je klub zapustila najboljša strelka Slavica Mlinaričeva in da je imel, trener Tone Pevec na voljo le mlade igralke. Poleg tega pa zaradi poškodb Maukove in Mrzelove ekipa ni nastopila kompletna. Radgončanke niso prenehale z vadbo in pričakujejo, da bodo v nadaljevanju uvrstitev izboljšale. Rokometašice Beltinke iz Beltinec prvič tekmujejo v tej konkurenci in so pristale na zadnjem mestu brez točke. Gre za neizkušeno mlado ekipo, saj so srečanji z ekipama Radeč in Brežic po nepotrebnem izgubile. V ekipi pa se je močno poznala odsotnost najboljše strelke Gyorkoš-Tkalčeve, nekaj časa pa so nastopale tudi brez trenerja. Na drugi del tekmovanja se nameravajo dobro pripraviti in ker bo ponovno zaigrala GyorkoSeva, pričakujejo, da ne bodo ostale na zadnjem mestu. Trener Jože Horvat pa predvideva, da bo ekipa pokazala pravo vrednost šele čez dve ali tri leta.
V drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod sodelujeta ekipi Bako vec in Kroga. Lahko rečemo, da solidno. Bakovci so po jesenskem delu pristali na petem mestu z 12 točkami, Krog pa z dvema točkama manj na sedmem mestu. Uvrstitev pomurskih ekip pa bi lahko bila boljša, če ne bi imeli nekaj spodrsljajev. Sicer pa oboji računajo, da lahko spomladi uvrstitev popravijo. V Bakovcih pa dobro delajo tudi z mladimi.
V pomurski moški in ženski rokometni ligi so imeli največ uspeha Lendavčani, saj so osvojili oba jesenska naslova. V moški konkurenci je na prvem mestu Lendava, vendar le zaradi boljše razlike v golih pred Tokom in Radgono. V ženski konkurenci pa je jesenski prvak brez poraža ekipa Indipa iz Lendave, ki kot kaže, tudi v nadaljevanju prvenstva nima pravega tekmeca.	Feri Maučec
STRAN 15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Dolgi prsti med redukcijami
Miloš Eržen
Na pomurskih postajah milice je vej občanov prijavilo krajo raznih predmetov iz stanovanj. Ugotovili so, da je bilo precej teh protipravnih dejanj v času redukcije električnega toka, saj marsikdo pozabi zakleniti stanovanje, delavnico, gospodarsko poslopje. Pozivamo torej k večjemu samozaščitnemu obnašanju v času prekinitev električnega toka.
Elektrika pa je lahko tudi smrtno nevarna. 12. decembra je električni tok ubil 16 plemenskih svinj in 1 merjasca ter 12 manjših pitancev, skupaj težke 3700 kilogramov. Skupna škoda znaša 500 tisoč dinarjev. Izvedenec je ugotovil, da je elektrika ubila svinje zato, ker je menda nekdo izključil ozemljitveni vod. Tako je tok stekel od ogrevalne luči v hlev na kovinsko ogrodje, zato so svinje, ki so prišle v stik z elektriko, poginile. Oškodovan je Mirko Brunčič iz Noršinec pri Ljutomeru.
Pri Francu Srajnerju iz Ljutomera je 12. decembra ob 21.30 začel goreti tv sprejemnik. Se sreča, da je pritekel sosed in z ročnim gasilnim aparatom požar pogasil, sicer bi bila škoda še večja. Za zdaj znaša 100.000 dinarjev. Skoda je nastala na televizorju, zavesah, parketu in zidovih. Tv sprejemnik se je vžgal med gledanjem programa.
V predprazničnih dneh marsikdo popije kozarec preveč. 12. decembra ob 24. uri je prišlo do pretepa v kavarni Diane v Murski Soboti. Na eni strani sta bila B. J. in B. L. iz Cernelavec, na drugi pa H. B. in G. S. iz Murske Sobote. V
pretepu je dobil poškodbe G. S. Prizadejal mu jih je B. J. Da ni prišlo do hujšega, gre zahvala miličnikom.
Tudi kartaš i se vedno ne razidejo mirno, zlasti pa ne, kadar karte vržejo za denar. Tako so igrali K. M., K. D., M. B. in H. M. Karte so igrali v točilnici kegljišča. Med kartanjem je prišlo do prepira (kako tudi ne, ko pa vsi ne morejo dobiti). Z igro sta M. B. in H. M. prekinila, K. M. in K. D. pa sta jo še nekaj časa nadaljevala. Naposled je K. M. pobral denar in odšel za točilno mizo. K. D. to seveda ni bilo všeč in je zahteval polovico denarja. Odšla sta iz lokala. Zunaj je hotel K. M. uda-
riti K. D., vendar se je ta umaknil. Se več: ojunačil se je in je K. M. brcnil med noge in mu povzročil poškodbe po obrazu. Epilog kartanja in pretepanja bo pojasnjen na sodišču.
15. decembra je nekdo vlomil v zaboj Cestnega podjetja Murska Sobota. Zaboj je bil ob cesti pri Razkrižju. Iz njega je ukradel 1 akumulator, drugi akumulator pa je poškodoval. Skupna škoda znaša 11.670 dinarjev.
V Radenski tozd Polnilnica pa pogrešajo več svedrov, ključev „gedore”, klešč, izvijačev . . . Vrednost ukradenih predmetov je 12.500 dinarjev.
Iz Gaberja pa smo prejeli poročilo o kraji iz nedograjene stanovanjske hiše Janeza Koceta. Med 9. in 15. decembrom je iz stavbe nekdo protipravno odnesel črnobeli televizijski sprejemnik in kavč! Vrednost obeh je 50.000 dinarjev.
Zabodel obiskovalca
15. decembra ob 20.30 uri je prišel Anton Martinec (1951) iz Rakičana, Cankarjeva 30, k Avgustu Kapunu (1941), v Veržej 130. Namena obiska sicer ne vemo, pač pa smo zvedeli, da sta dalj časa v sporu. Kapun je zahteval, naj Martinec zapusti njegovo hišo, vendar ta ni hotel oditi. To je Kapuna razjezilo, zato je pograbil lovski nož in Martinca dvakrat zabodel v prsni koš in hrbet, s čimer mu je povzročil hudo telesno poškodbo. Martinca so prepeljali v bolnico.
STEKLINA
Strah pred vodo, ta stara strašna bolezen, ki so jo poznali že stari Grki, in jo imenovali hidrofobija,'je še vedno med nami in še vedno je ne moremo ozdraviti. Lahko jo samo preprečujemo, zato mislim, da ne bo odveč nekaj besed, kako se varujemo, oziroma pomagamo okuženemu.
Za steklino lahko obolijo vse toplokrvne živali, prav tako seveda ljudje. Bolezen se vedno konča s smrtjo. Prenaša se s slino obolele živali, oziroma z ugrizom.
Povzročitel j te strašne bolezni je virus, ki se razmnožu je v možganih.
Približuje se čas, ko se začnejo lisice iskati (pariti). To je čas, ko se najhitreje širi ta bolezen, saj se takrat te živali veliko gibljejo.
Ko boste v zimskem
času hodili po gozdu (pri spravilu drv), imejte obute gumijaste visoke škornje, ker če pride do srečanja z obolelo ži-valjjo, žival vgrizne v višini svojega telesa in slina, nabrana na zobeh živali', ostane na gumi. Pri roki imejmo tudi kako krepelce, da lahko preženemo napadalno divjad.
Ce pride do okužbe, moramo takoj poiskati zdravniško pomoč; nekaj pa lahko že sami storimo doma ali takoj ob nesreči. Poiščimo na jbližjo hišo (Če smo k je zunaj na delu) in «i z vročo vodo in milom izpiramo in iztiskamo rano. Virus ne potuje po krvi, ampak po živčnem sistemu do možganov.
Znaki obolele živali pa so naslednji pes se obnaša nenavadno, zavrača hrano, se skriva pred gospodarjem — to
je tako imenovano prvo obdobje; drugo obdobje je najnevarnejše za ljudi. Takrat je pes zmeraj v gibanju, vendar brez stalne smeri, hodi, se zaletava, grize do česar pride, žre neužitne stvari, dobi moten pogled, najbolj opazno pa je slinjenje.
Ce ste opazili na svojem ali sosednjem psu vsaj podobne znake, psa izolirajtefnikar ga takoj ne pokončajte) in obvestite najbližjo veterinarsko postajo.
Zato pse privežite, da se ne boste jezili na lo vce, če vašega ljubljenca ne bo domov; mačke zapirajmo, da se čim manj gibljejo zunaj. Saj pre-v govor pravi: »Boljše preprečiti kot lečiti«.
Boj proti steklini ni samo boj lovcev, ampak vseh občanov.
Slavko Žnidarič
XRAIFFFISENX
r
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
V preteklem tednu pa tudi prometnih nesreč ni manjkalo. 12. decembra ob 6. uri se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Zenkovcih. Vzrok: neprimerna hitrost in neupoštevanje prometnega znaka stop. Stefan Horvat iz Pertoče se je peljal iz Beznovec proti Zenkovcem. Ko je pripeljal do križišča, kjer je prometni znak stop, ni ustavil. V tem hipu je po prednostni cesti pripeljal avtobus, ki ga je vozil Štefan Turza iz Serdice. Osebni avto je trčil s prednjim delom v zadnji del avtobusa. Škoda na obeh vozilih znaša 35.000 dinarjev. Voznik osebnega avta ni ustavil, pač pa so ga izsledili ob 10. uri na domu.
Jože Gostanj iz Centibeseje 15. decembra peljal s tovornim avtom iz Martjanec proti Murski Soboti. Zunaj Nemčavec v levem preglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču zapeljal v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Škoda znaša 40.000 dinarjev.
16.	decembra ob 18. uri se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti pri Žihlavi. Gmotna škoda znaša 70.000 dinarjev. Janez Orgolič iz Žihlave se je peljal z osebnim avtom iz Vidma proti domu. Ko je pripeljal v Jamno v pregledni levi ovinek, mu je z nasprotne smeri pripeljal nasproti z osebnim avtom Boris Voršič iz Jamne, v katerega vozilo je zapeljal osebni avto, ki ga je vozilOrg-olič. Nesreča seje zgodila zato, ker je Orgolič vozil po levi strani. Pravijo, da tudi povsem trezen ni bil.
17.	decembra ob 4.15 uri se je Marjan Grlec iz Borejec peljal po Kovačevi ulici v Murski Soboti proti Cernelavcem. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal na pločnik, nato pa je z osebnim avtom trčil v betonsko ograjo, ki jo je v dolžini 6 metrov podrl. Na vozilu in ograji je nastala škoda za 220 tisoč dinarjev. Hudo se je poškodoval sopotnik Ludvik Škri-lec iz Rankovec.
Prav tako 17. decembra se je zgodila v Murski Soboti še ena nesreča. Ob 10.30 uri seje Helena Kos s Krajne peljala po Kidričevi ulici. V križišču s Cankarjevo je zavijala na desno. Začela je zavirati, vendar je kljub temu trčila v osebni avto, ki ga je vozil Jože Marič iz Murskih Črnec. Voznik je poškodovan. Skupna materialna škoda pa znaša 200.000 dinarjev.
18.	decembra ob 14.45 uri se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti na Kapelskem vrhu. Ena oseba se je lažje poškodovala, materialna škoda pa znaša 75.000 dinarjev. Voznik kombija Zoran Kozar iz Brengove pri Lenartu se je peljal iz Radence proti Vidmu. Pred parkiriščem na Kapelskem vrhu pri tamkajšnjem gostišču je avto najprej ustavil, nato pa neprevidno speljal. Ni se prepričal, če za njim kdo vozi, in zavil na levo. To pa je bilo usodno, kajti za njim je vozil Branimir Domanjko s Paričnjaka. Ta se je zalete! v kombi, saj mu je zaprl pot. Lažje se je poškodovala sopotnica v osebnem avtu Ida Petek s Paričnjaka.
Pretesno srečevanje je vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila 18. decembra ob 18.45 uri na regionalni cesti zunaj Moščanec. Škoda znaša 18.000 dinarjev. Voznik osebnega avta Ignac Vogrin iz Moščanec se je peljal iz Murske Sobote proti domu. Na -Vaneči mu je nasproti pripeljal z zastavo 101 (bele barve) neznan voznik, ki je s svojim vozilom bočno zadel ob Vogrinov avto in ga celo potisnil s ceste na njivo. Po trčenju je neznanec odpeljal naprej. V ponedeljek ga še niso našli. Ce kdo ve, kdo bi bil voznik bele stoenke, naj sporoči miličnikom.
Š. S.
Rojenje bil 30. aprila 1920 v Dolgovaških goricah pri Lendavi, njegovo življenje pa seje nenadoma končalo v soboški bolnišnici D. decembra 1983. Zadela gaje kap. In kaj naj mu povemo ob slovesu ob njegovem prezgodnjem grobu? Pred vojno je bil trgovski pomočnik v M. Soboti, potlej pa so ga oktobra 1940 vpoklicali v vojsk •
vpoklican v vojs^ >lka v Delnicah. Ob
Služboval je v protioklepni četi 2. planinskega poU^ ---
zlomu stare jugoslovanske vojske je prispel v nemško vojno uje -ništvo, vendarle pa mu je kmalu uspelo uteči in priti k staršem v rj; Potem je v Soboti prodaj al blago pri firmi Ascher, dokler ga niso ugr prisilno mobilizirali v 2. madžarsko armado, kije doživela zlomi» Don vodine«. 13. januarja 1943 se je pri Voronježu vdal naši vezniški Rdeči armadi. Kmalu se kot prostovoljec javi narazpe-loženje I. jugoslovanski brigadi, osnovani v Sovjetski zvezi. Doa so ga v brigadno sanitetno četo, v kateri kaj hitro postan ® ® starešina. V tej brigadi je večkrat videl Titovega sina Žarka »r ’ heroja Sovjetske zveze. Seveda mu je ostal v neizbrisnem spom. tisti dan v letu 1944, ko se ie kot eden izmed delegatov I. Jug0 vanske brigade udeležil Vseslovanskega kongresa v Moskvi. .
Iz Rusije ga kot pripadnika brigade vodi pot na bojišče. Udeležil seje ogorčenih bojev pri Čačku, Užicah, sode v bojih na Sremski fronti. Veliko bojnih tovarišev je padlo, še ve je bilo hudo ranjenih. Po nacistični kapitulaciji za njega še ni K -vojske, kajti z brigado je odšel v Bosno, kjer je sodeloval v J. z razkropljenimi ostanki četniških in ustaških oddelkov. Dem
lizirali so ga januarja 1946 v Kragujevcu.	.e
Naglo so minevala povojna desetletja. Po pniioau iz a zaposlil v zadrugi na Petanjcih, nato sledi služba na Tišini, pot vidimo na delu pri Okrajnem magazinu v Beltincih, od tod g službena pot na OLO Murska Sobota, in končno je dolga leta vodil oddelek za občino upravi pri skupščini občine Murska Za svoje vojne in povojne zasluge so prisodili številna pom odlikovanja in priznanja.
Tudi po upokojitvi pomembna odlikovanja in priznanja•
Tudi po upokojitvi ni miroval, saj je deloval v raznih organ	J z
in društvih. In sedaj za vedno odhaja Odhaja prezgodaj, ven zavestjo, da je na svoji življenjski poti častno izpolnjev domovinsko, družbeno in družinsko poslanstvo.
Naj mu po lahka gruda domače zemlje!	Jože Janež
krvodajalci
. , /m vincenc
MURA MURSKA SOBOTA - Drago Šandor (9), ’ Kociper (5). Dezider Bojnec (3), Branko Kous (H). Šteta srečko (10.). Milan Balaško (16), Rastko Šlebir (8), Stanko Košček Ph Jože Dominič (3). Milan Špilak (7). Jože Pivar (1). Terezija Vere t ’ Bobovec (6). Janez Zinko (10), Anton Serdt (4),.Matjan . < gever Branko Plahut (3), Peter Lopert (1), Stane Jurkovič P7)-Slavica (2).-Franc Gjerkeš (3). Zlata Miholič (3), Lidija Deškovic (A gjavko Felbar (2). Jože Novak (5), Ivan Sečkar (1), Alojz Frank0 U’vg (8), Ozmec (1), Zdenka Baranja (1), Jože Hašaj (H), '^JJ® gjcerlak Martin Horvat (1). Štefan Tkalec (1), Alojz Cigut (5), Via (9).	'	_—n
Zbor delovne skupnosti SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBLIN
LJUTOMER
razpisuje
prosta dela in naloge
I.	VODJA DELOVNE SKUPNOSTI
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih P°9° spolnjevati še naslednje pogoje:	. .. plovne
— da je strokovni tajnik ene od SIS ustanovite) skupnosti	jtvg
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne usm — da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izku
Mandat traja 4 leta.
II.	RAČUNOVODJA DELOVNE SKUPNOSTI	p
Kandidat za računovodja mora izpolnjevati naslednje — da ima višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smer manj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu,	jn
—	da ima srednjo izobrazbo ekonomsko-finan n zgntevnih najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanj del in opravi! v računovodstvu;
— da izpolnjuje splošne pogoje predpisane z zakon'
Mandat traja 4 leta.	, nasl°v'
Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi razf’iSL{jne f-M0” Delovna skupnost SIS gospodarskih dejavnos i rgzpjsno k°’ mer, Ljutomer, Ormoška c. 3/11 z oznako ,,z misijo".	preteke r0
Kanoidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh p za sprejemanje prijav.	______—
MURSKA SOBOTA
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZA
ZA POMURJE, P- O-
Obmejno mesto, avstrijska RADGONA želi vsem ljudem POMURJA
VESELO PRAZNOVANJE
IN SREČNO NOVO LETO 1984!
na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge
RAČUNOVODJE	^eri
Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske
5 let delovnih izkušenj ali nomske srner' srednja strokovna izobrazba eko
10 let delovnih izkušenj.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. .^ipjevanj^pv Kandidati naj pismene prijave z dokazili o gomi' gojev pošljejo v 20 dneh od dneva razp	pretek
z oznako ,,razpisna komisija". . .c dneh P° O izbiri bodo kandidati obveščeni v razpisa.
STRAN 16
VESTNUC22
Radijski in televizijski spored od 2 3. do 29. decembra
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
»
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	■ RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.30 — Pet najpopularnejših ta teden ..
17.00 — Aktualno v petek, 23. decembra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17,00 — Aktualno v soboto, 24. decem bra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V
nedeljo
popoldne
17.20 Poročila, 17.25 Čez tri gore: Briški oktet, 17.55 Modro poletje, španska otroka nanizanka, 18.25
TV LJUBLJANA
Obzornik
ljubljanskega
18.40 Volilna
območja, _______ _________
konferenca SZDL, 19.10
Risanka, 19.15Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Slovenski muzeji in galerije: Muzej in galerija Kamnik. 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Ne prezrite, 20.50 Šerif v New Yorku, ameriška nanizanka, 22.00 TV dnevnik II, 22.15 Burtch Cassidy in Sundance Kid, ameriški film Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe in nepričave, otroška oddaja, 18.15 Tri krat deset, izobraževalna oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ples kadetov, balet, 20.45 Zagrebška panorama, 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja, 21.50 Nočni kino: UTVA. ameriški film (do 00.05)
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
9.00 Program za otroke zdomcev. 17.30 Poročila, 17.45 Pravljice. 18.15 Tri krat deset. 18.45 TV koledar. 18.45 Kronika reških občin. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Umor v Teksasu. 21.05 Bodite z nami, 22.05 V petek ob 22.00 23.35 Poročila
8.00 Poročila, 8.05 ZBIS-J Tomažič: Steklarska pravljica, 8.25 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Nosi Sad, 8.55 Mali svet: Mar ni življenje lepo, otroška oddaja TV Zagreb, 9.20 L Otrin: Pesem giba — Jugoslovanska moderna, 9.45 Zemljepisne posebnosti: Potovanje v skrajnost, ameriška poljudnoznanstvena serija, 10.35 Slovenski muzeji in galerije: Muzej neevropskih kultur Goričane. 11.15 Poročila (do 11.20), 16.55 Poročila. 17.00 PJ v košarki — Borac:Šibenka, prenos, Sarajevo. v odmoru Propagandna oddaja, 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Naše 28. srečanje, 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Zrcalo tedna, 21.55 Psiho, ameriški film (č/b). 23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Mali šlager, posnetek otroškega festivala, 17.45 Retrospektiva režiserja Milenka Matičiča — M. Bego-vič: Brez tretjega, ponovitev drame, 18.50 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik, 20.00 V družbi z .., zabavnoglasbena oddaja, 20.30 Poezija. 21.05 Poročila, 21.10 Naši olimpijci: Vmesni čas (Bojan Križaj), dokumentarna oddaja TV Ljubljana, 21.50 Športna sobota. 22.10 Bobby Fischer vam predstavlja znane šahiste. (do 23.10)
(Zdomci in delovna mesta doma — v živo, Kotiček za kmetovalce, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 26. decembra (šport, kronika, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 27. decembra, 18.00 — Sotočje,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 28. decembra ( obisk dedka Mraza, rubrika Iz delovnih kolektivov), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 29. decembra (kultura), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila 8.55 Živ žav, otroška matineja 9.40 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke 10.10 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka 11.00 625, oddajazastikzgledalci 11.25 Domači ansambel: Ansambel Lojzeta Slaka 12.00 Ljudje in zemlja 13.05 Poročila (do 13.10) 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete 15.20 Samomorilčeva žena (delovni nasl.) ameriški film’ 16.55 Poročila 17.00 Naš kraj: Sorica 17.15 Športna poročila 17.30 Portreti: Igor Torkar 18.00 Preja v Črni na Koroškem 19.15 Risanka 19.20 Cik Cak 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 T. Partljič: Oblaki so rdeči, nadaljevanje in konec 21.05 Športni pregled 21.35 Naši Olimpijci: Alpski smučarji L del 22.20 poročila
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
17.20 Poročila 17.25 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Novi Sad LJ 17.55 Mogočni mikro: Naša prihodnost 18.25 Podravski obzornik 18.45 Podium 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.20TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik. I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Ž. Senečič: Gabrijel, drama TV Zagreb 20.50 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti 21.50 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV Dnevnik 17.45 Pepelka, otroška oddaj a — 2. del 18.00 Otroška oddaja 18.15 Ljudje govorijo: Vojni portret Čedomira Popoviča 18.45 Kratek film (samo za LJ 2) 19.00 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 20.45 Zagrebška panorama 21.05 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 21.55 Hit meseca (do 22.40)
16.40 Šolska TV: Popotnik pripoveduje — oddaja iz niza Vesolje 17.40 Poročila 17.45 Zbis-L. Suhodolčan: Piko Dinozaver 17.55 Naši zbori iz arhiva tv Ljubljana: Škofja Loka z okolico 18.25 Obalno-kraški Obzornik 18.40 Kratek film: Morski lev 18.50 Knjiga 19.05 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 V. Moberg: Raskenovi. švedska nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualna oddaja 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik 17.45
TV LJUBLJANA
Pustolovščina,
otroška
oddaja 18.15 Odprta knjiga 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer za tamburico, zabavno glasbena oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.50 Koča Racin, dokumentarna oddaja 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50)
17.05 Poročila 17.10 Ciciban. dober dan: Zrcalce 17.25 Pedenjžep 17.55 Glasba za kitaro 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Zdaj, ko leto se obrača: Zbis-Zlati jablani Zlata Ladja — Popotnika 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 35 mm — filmska delavnica ob ameriškem filmu AMERIŠKI GRAFITI 22.39 Propagandna oddaja 22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Zagreb: PJ v košarki — Cibona: Partizan, prenos (slov, kom.) 17.15 v odmoru propagandna oddaja 18.15 pred izbiro poklica 18.45 TV dnevnik 20.00 Igrani film
TV ZAGREB
16.55 Šolska TV: Popotnik pripoveduje-oddaja iz niza VESOLJE 17.55 Poročila 18.00 Človek in zemlja: Bo-nellijev orel — 2. del, španska dokumentarna ; erija 18.25 Koroški obzornik 18.40 Zdaj, ko leto se obrača: Zbis: Umba kumba Zlata ladja: uspavanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Tarče Mikea Androsa. ameriška nanizanka 21.55 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik 17.45 Trinajstletniki, otroška serij a 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Želeli ste — poglejte, poučno zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer, posvečen Miroslavu Krležu 21.15 Zagrebška panorama 21.30 Milano: Gala koncert v korist Unicef-a, prenos (do 23.06)
TV ZAGREB
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TVAVSTRIJA
^/(1)^1°,GR^M
90S tv Juxtr,anja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Morta-aella (film), 12.00 Antarkti-nm15 Dediščina Jalte. L m Opoldanska redakci-p: 1'00 Eci. peci. pec. 17.25 ^anu, i7;3o George Ikon Spanček Zaspanček, ‘ovo Pan-optikum, 18.30 fužinski magacin. 19.00 slik 1JnanV slikl- 193° Čas v deS?5nč Peler Alcksan-£S§POrl-22’°5No^
9.00 Zimski šolski spored. 12.15 Zabavni spored, 14.30 Sedem TV dni. 15.00 Poročila. 15.05 TV koledar, 15.15 Bunny Lake je izginila (film). 17.00 Košarka: Bo-rac—Šibenik. 18.30Toje to. 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Vroči milijoni, 21.45 Dnevnik. 22.00 Pred polnočjo
I0.30 Nedeljsko dopoldne za otroke, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.45 Glasba moje mladosti, 15.15 Kruh s planin. 15.55 Nenavadna tolpa (film), 17.25 Včasih v nedeljo. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Oblaki so rdeči, 21.05 Športni pregled. 21.35 Reportaža, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TVAVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran, pon. 8.40 Spored za otroke. 15.40 Sola za starše. 16.10 5 minut meteorologije. 16.15 Geg-parada, 2. del. 16.40 Reflektor-magazin. 17.40 Navzkrižno vprašanje. 18.20 Iz parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 In vendar se vrti, Jokaijev kviz, 4. del. 21.35 Pariški malik, sinhronizirani francoski film. 23.05 TV dnevnik.
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 9.50 Družinski spored, 13.00 Božični spored. 18.30 Dober večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski svet. 21.15 Mate: re. 22.00 Nismo angeli (film).
PRVI PROGRAM
10.00 V Grčijo in nazaj, 10.45 Družinski program, 14.15 Manhattanski čudež (film). 15.50 Mojster Eder. 16.15 Mrzlo srce. 17.20 Sneženi možje. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 150 letnica Ferdinanda von Saara, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Smrt na Nilu (film), 22.30 Hrestač (balet).
TV MADŽARSKA
J
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.00 — Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 — Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 — TVD novice. 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva. 17.30 — Vrije medvedki — risanke, 18.00 Velika dolina — serijski film. 19.00 Dokumentarna oddaja, 1930 TVD vse danes, 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 — Aktualna lema, 20.30 — 8amo enkrat ljubiš — celove-~rni film — Igrajo: Predrag manojlovič, Vladica Milosavljevič. — Režija: Rajko Grlič, 22.10 _ TVD nocoj, 22.20 — Visoki pritisk — glasbenaoddaja
8.35 Za otroke. 9.35 Pop-glasba. 10.55 Wagner, nadaljevanka, pon. 15.35 Lutka, mala opera. 16.05 Geg-pa-rada, 3. del. 16.30 Božični običaji. 16.40 Feri gre po svetu, predstava otroškega gledališča. 18.10 Beethoven: Simfonija št. IX. 19.30 Poročila. 19.35 Božično darilo za starejše. 21.05 Božične pesmi. 22.30 Faraon, L in 2. del poljskega filma.
8.35 Za cicibane. 9.25 Božič pri . rakunih, risanka. 9.50 Skupni pes, pon. 10.50 Mali osliček, veliki lev. 11.05 Cirkus prihodnosti. 14.35 Belo
uho, črni Bim, film. Geg-parada, 4. del. Sport ’83. 18.00 Delta. Teden. 20.00 Poročila. Janos Hary, risanka.
16.15
16.45
19.00
20.05
21.45
Fantomas, francosko-ita-lijanski film. 23.25 Poročila.
TV KOPER
TV KOPER
16.55 TVD novice. 17.00 Košarka: Zadar: Zadar—Crvena Zvezda. 18.30 Dokumentarna oddaja — Čudeži narave, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep. 20.30 Lucy in njeni — serijski film. 21.00 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja. 22.00 TVD nocoj. 22.10 Nočni film
14.30 Boks: Titograd: Buduč-nost—Priština. 15.30 Hockey — jugoslovansko prvenstvo, 17.50 Samo enkrat ljubiš — film — Igrajo: Predrag Manojlovič, Vladica Milosavljevič — Režija: Rajko Grlič. 19.30 Stičišče — Tednik TV dnevnika, 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 20.30 Rdeči gusar — celovečerni film — Igrajo: Burt Lancaster, Eva Bartok — Režija: Robert Siodmak. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.10 Španske operne zvezde — zadnja oddaja,
9.00 Zimski šolski spored. 17.40 Poročila, 17.45 Pepel-ka. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika varaždinskih občin. 18.45 Podij. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Gasilec. 21.05 Izbrani trenutek. 21.10 Svet danes. 21.40 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRV1 PROGRAM
9.30 Družinski svet. 10.30
Kraljev admiral 14.25 Varovanje
15.15
Čudežna
(film), pand, dežela
(film), 16.45 Pravljica. 17.45 Iz živalskega sveta, 18.15 Sveta komuna. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zvezde v cirkusu. 22.05 Šport, 22.25 Loriotov 60. rojstni dan.
DRUGI PROGRAM
14.30 Pojmo skupaj. 15.00 Šport. 17.00 Okay. 18.00 Moje veselje je moje življenje. 18.30 Gnezdece. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mozart (nadaljevanka). 22.20 V strahu (film).
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke.
11.20 Impresionizem, 3. del.
13.35 Črnouhi beli Bim, sovj,
film.
15.30
17.55
15.00 Geg-parada. Kalmanov spored. Priporočamo naše
sporede, spored prihodnjega tedna. 18.20 Šestnajst deklet iz šestnajstih mest. 20.00 Poročila. 20.05 Heelo, Dolly; ameriški musical. 22.30 Ivan Marko, filmski portret.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Vide-oteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola - Mala Lulu -risanke. 17.30 Rdeči gusar — film — Igrajo: Burt Lancaster, Eva Bartok — režija: Robert Siodmak. 19.00 Športni pregled. 19.30 TVD - vse danes. 19.50 Drevi — novice in zanimivosti. 20.00 Aerobika. 20.10 Dokumentarna oddaja. 20.30 Veliki detektiv — serijski film. 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 21.40 TVD - nocoj, 21.50 Jazz na ekranu 22.20 Nočni film
TV ZAGREB
9.00 Zimski šolski spored. 17.40 Poročila. 17.45 Avantura. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Poti stabilizacije, 20.55 Babilon XX. (film), 22.30 Dnevnik
TVAVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Smrt na Nilu (film). 12.45 Božič v Avstriji, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Winetou (film). 16.35 Eci, peci. pec. 17.00 Tudi hec mora biti. 17.30 Ana in siamski kralj. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 O življenju-, 18.30 Družinski magacin; 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 To je bilo leto 1983. 21.15 Šport. 21.50 Končna postaja Schagott (film).
TV MADŽARSKA
8.05 Počitniška matineja, spored za šolarje. 10.10 Arhitektura, 1. del. 10.30 Prevarana visokost, filmska komedija. 16.10 Kratek film. 16.35 Mojstrske arije. 17.15 Šport ’83, 3. del. 18.15 I. Pakolitz, portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Wagner, 2. del. 21.00 Studio 83, kulturni tednik. 22.00 Zopet, Tamas Vitray. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 Košarka: Zagreb: Cibona-—Partizan. 18.30 Veliki detektiv. serijski film. 19.30 TVD — Vse danes. 19.50 Drevi — novice in zanimivosti. 20.00 Obzorja. 20.30 Maščevalec — celovečerni film — Igrajo: John Ireland. John Hamilton — Režija: Lay Calloway. 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.10TVD — nocoj. 22.20 Zadnje dejanje — TV nadaljevanka — II del
9.00 Zimski šolski spored, 17.40 Poročila. 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Tv koledar. 18.25 Kronika siških občin. 18.45 Zeleni kabaret, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 21.05 Dnevi kosovske glasbe. 21.50 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Tudi hec mora biti, 19.35 Šport, 10.20 Mali lord (film). 12.00 To je bilo leto 1983. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Winetou (film). 16.35 Lutke. 17.05 George. 17.30 Ana in siamski kralj, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Robinovo gnezdo, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 29.30 Čas v sliki. 20.15 Globoke vode (film),
DRUGI PROGRAM
14.50 In bila je luč, 15.35 Olivia Newton John. 16.35 Disneyewi junaki, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Gozdni dom, 18.30 Gnezdece. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mozart. 21.50 10 pred 10, 22.20 Latigo (film).
TV ZAGREB
9.00 Zimski šolski spored, 17.40 Poročila. 17.45 Trinajstletniki. 18.15 TV koledar
18.25 Kronika splitskih občin 18.45 Iskali ste ’
19.15 Risanka, 19.30
lej te.
•nev-
nik. 20.00 Monitor, 21.05
Olimpijski kviz. 22.05
Dnevnik
TVAVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Blondinec z črnimi čevlji (film), 11.50 Dok. film, 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Winetou (film). 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Spoznaj nevarnost, 17.00 Kiwi — novozelandske dogodivščine, 17.25 Don in Peter, 17.30 Ana in siamski kralj. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 119.30 Čas v sliki, 20.15 TV ’film, 21.20 Na pomoč, Oto prihaja. 22.00 Šport,
TV MADŽARSKA TV MAD^ARSKA
8.05 Počitniška matineja,
8.05 Počitniška matineja,
spored
šolarje.
Arhitektura, 2. del.
Ponovitve: Delta; dežurstvo; Srebrna 16.15 Kratki filmi.
Folklora. 17.50 TV
18.05 19.30 Pravni ni res, tedna.
Mesto brez TV dnevnik.
9.50
10.10 Nočno polja.
16.55 bozra. anten.
20.00
primeri. 20.40 Se pol kviz. 21.10 Umetnina 21.15 TV univerza.
21.55 Štejem le vesele trenutke. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Snežna kraljica — I del. 17.30 Maščevalec —film — Igrajo: John Ireland. John Hamilton — režija: Lav Caloway. 19.00 Risanke. 19.30 TVD — Vse danes. 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 Kulturna panorama. 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kom-pas-om Jugoslavija. 21.40 Glasbena oddaja.
spored za šolarje.
Arhitektura, 3. del. Divji in svobodni, TV 11.50 Humor Harold.
10.10
10.30 film.
15.30
Potuj z nami. 16.15 Olimpiada v Moskvi. 18.35 TV borza. 18.40 A. BOhm, portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vdova in njena hči, 4. del. 20.55 Panorama. 22.00 Kralj Matjaž in njegova doba. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meia — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meia — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Snežna kraljica — lldel. 17.30Jazzna ekranu, 18.00 Velika dolina — serijski film. 19.00 Risanke. 19.30 TVD - vse danes. 19.50 Drevi — novice in zanimivosti. 20.00 Z nami pred kamero ..., 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 21.40 TVD nocoj. 21.50 Video mix — Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami — Vodi Dario Diviacchi
22. DECEMBRA 1983
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 23. december — Viktorija
SOBOTA, 24. december — Eva
NEDELJA, 25. december — Božidar
PONEDELJEK, 26. december — Stefan
TOREK, 27. december — Janez
SREDA, 28. december — Živko
ČETRTEK, 29. december — Tomaž
kino
..PARK” MURSKA SOBOTA
23.	decembra ob 17. uri ameriški barvni vistavisionski film: »STANLIO IN OLIO V TUJSKI LEGIJI” in ob 19. uri angleški barvni kinemaskopski film: ,,EXCALIBUR — MEC KRALJA ARTHURJA”;
25.	decembra ob 15. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,,STAN-LIO IN OLIO V TUJSKI LEGIJI” ter ob 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,,EXCALIBUR — MEC KRALJA ARTHURJA”;
26.	in 27. decembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: „BEG NA DIVJI ZAHOD”;
28.	in 29. decembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: »PLANET PREKLETIH”.
prodam,
HlSO V LENDAVI, takoj vseljivo, primemo tudi za malo obrt, prodam. Informacije po telefonu (069)23-296. M-4616 ZDOMCI!
Ce se želite vrniti, prodajam stanovanjsko hišo v Berkovcih št. 15, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem in opremo: traktor s priključki, betonski silosi, trifazni tok in 60 arov ohišnice. Primerna za farmo živine ali perutnine. Hiša je ob asfaltirani cesti ob avtobusni postaji. Poizvedbe v Murski Soboti, Gregorčičeva 17, telefon 069 21-233. M-4657
TRAKTOR STEYR 188 prodam. Radovci 21, p. Grad. M-4716 STAREJŠO HlSO V CENTRU MURSKE SOBOTE, takoj vseljivo, primerna lokacija za obrtni-ka-zdomca, prodam. Informacije po telefonu 061 21-46-48 ali naslov v upravi lista. M-4725
NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO, gospodarsko poslopje in 1 ha zemlje na Goričkem prodam. Naslov v upravi lista. M-4743 HIŠO z gospodarskim poslopjem ob prometni cesti in avtobusni postaji, primerno za obrt ali kmetijsko dejavnost s 4 ha zemlje v kompleksu, 10 km od Murske Sobote, prodam. Informacije po telefonu (069) 23-545 ali na Vaneči 79. M-4739
TROSOBNO STANOVANJE PRODAM. Telefon 21-688. M-4778
PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, novo in nerabljeno, prodam. Telefon 23-122. M-4787 RENAULT-4, 1976 obnovljen, prodam. Prosenjakovci 41, telefon .dopoldne 72-730. M-4801
SUZUKI RM 125 motocros, nov prodam. Čuš. tel.: (062)795 063. M-1772
BARVNI TELEVIZOR ISKRA PRODAM. Naslov v upravi lista. In-591
AVTO ŠKODA 110 R, letnik 1074, registriran, naprodaj. Branoslavci št. 29/B, p. Ljutomer. In-593
HIŠO S SADOVNJAKOM ((55 arov) podam. Gaber je 61. Le-470
ar tok le pars t v o -a v tol i čar st vo ravnal na miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutonjer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefar Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika).
Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 8 U317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176— Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GRADBENO PARCELO S HIŠO (pri gradu) V LENDAVI in 70 arov vinograda prodam. Lendavske gorice 18. Le-473
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Genterovci 83. Le-478 V SREDIŠČU APAČ NAPRODAJ 10-arska PARCELA z gradbo, veliko 120 kv. m, primerno za delavnice ali za preureditev v stanovanje. Naslov v upravi lista. M-4804
TRAKTOR STEYR, 28 KS s koso, po želji še s plugom in branami, registriran, dobro ohranjen, prodam. Jože Horvat, avtomehanik, Črnci 27. M-4805 ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 33. M-4807 TRAJNOGORECO PEC, rabljeno dve zimi, prodam za 7000 din. Jože Rožman, Radenci, Gubčeva 27, telefon 73-204. M-4808 ZASTAVO 750, registrirano do aprila 1984, prodam. Informacije po telefonu (069) 74-311, interna 28 Rožec. M-4809 DVOBRAZDNI PLUG, 12-colm, fegusonov, prodam. Gradišče 46, p Tišina. M-4810
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, centralno ogrevano (pri Domu tehnike), prodam. Horvat, Kocljeva 6/A„ II. nadstropje, stan. 9. M-4812 KRAVO s teletom ali brez prodam. Dolnja Bistrica 153. M-4813 BOROV GOZD, 50 arov, prodam. Sidonja Bagari, Dankovci 46, p. Mačkovci. M-4814 TELEVIZOR GORENJE črno-beli in mešana suha drva prodam. Cepinci 45. M-4816 MOTORNO ŽAGO STIHL 0,70 prodam. Avgust Ferencek, Kobilje. M-4817 ZDOMCI POZOR!
NEDOGRAJENO HIŠO Z GOSTINSKIM LOKALOM V TEŠANOVCIH (pod streho), na zelo lepi točki, v bližini Moravskih toplic, prodam. Informacije: Murska Sobota, Cankarjeva 30. M-4818
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Telefon 24-063. M-4819
VINOGRAD V DESNJAKU, 14—15 arov, žični nasad, prodam. Informacije: Grabe št. 7. M-4820 ELEKTRIČNI RADIATOR, 2000 W, star eno leto, za polovično ceno prodam. Naslov v upravi lista. M-4822
PRALNI STROJ GORENJE, 10-programski, prodam. Cikajlo, Naselje Mladinskih delovnih brigad 14, Murska Sobota. M-4824 KOBILO PRODAM. Kuštanovci 34, p. Mačkovci. M-4825 ZASTAVO 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Jože Kuzmič, Šalamenci 54, telefon 72-580. M-4826 FORD ESCORD 1300, letmk 1970,prodam. Ogled v soboto ali v nedeljo dopoldne. Stanislav Godina, D. Bistrica 9! M-4827 GOSPODARSKO POSLOPJE V KLJUCAROVCIH (za rušenje), prodam. Naslov v upravi lista. M-4829
MOSKVlC, karambolirani, ugodno prodam. Vaneča 71. M-4830 DIANO, letnik 1977, prodam. Lipovci 261. Ogled po 15. uri. M-4831
ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Murska Sobota, Cvetkova 46. M-4832
PEUGEOT 104, letnik 1978, prodam. Tomšičeva 30, telefon 21-909. M-4833
RENAULT-4, TL, letnik apni 1983, prodam. Šnurer, Murska Sobota, Lendavska 17/A. M-4835 STAREJŠO HIŠO V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, takoj vseljivo, primerna lokacija za obrtnika-zdomca, prodam. Naslov v upravi lista ali informacije po telefonu (061) 21-46-48. M-4836 MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 21/B, p. Tišina. M-4837 OPEL REKORD 1900 Cupe, model D, poceni prodam. Gostilna Marjan Habot, Lendavska 73, telefon (069) 22-637. M-4838 VW 1303, letnik 1974, prevoženih 93.000, odlično ohranjen, prodam. Štefan Ploj, Prisojna c. 9, Radenci, telefon (069) 74-311, interna 38. M-4839
TRAKTOR STEYR, 15 KS, s priključki, prodam. Fokovci 62. M-4840
Obiskal bom gostilno na Hotizi, se okrepčal in razvedril. Dobro sem se odločil.
HIŠO V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, enonadstropno, dvostanovanjsko, v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-4842
NEDOGRAJENO HIŠO V' CANKOVI PRODAM. Informacije: Domaiinci 35. M-4843
FORD ESCORD 1300 GL, letnik 1975, karambolirani, prodam. Naslov v upravi lista. M-4844
TROSILEC ZA GNOJ PRODAM. Bakovci, Mladinska 47. M-4845 •GRADBENO PARCELO v okolici Murske Sobote, z vso dokumentacijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-4846
CISTERNO CREINA, 2200 1, za gnojnico, ugodno prodam. Ciril Gerič, Gornja Bistrica 56. M-4847 OKNO z roleto (120 x 180), prodam. Telefon 21-872. M-4847 a TOVORNI AVTO TAM 170, ki-per, dolgi keson, letnik 1982, prodam. Janez Baligač, Beltinci, Gregorčičeva 19/B, telefon 069 71-262. M-4848
HIŠO s poslopjem, dosedaj gostilna in gradbene parcele z lokacijo v predmestju Ljutomera, prodam. Vprašati pri Karlu Žumnu, Ljutomer Ormoška 27, telefon 069 81-889. In-586
GOSTILNA LORINC iz ČEN-TIBE želi vsem svojim gostom, sovaščanom in poslovnim partnerjem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1984 in vabi na silvestrovanje, za obisk pa se priporočajo tudi v letu 1984.
TRAKTOR STEYR, tip 188, 28 KS, s plugi, prodam. Prodam v dobre roke tudi psa čuvaja, zaradi preselitve. Sabina Petovari, Šafar-sko 22/d, p. Ljutomer. In-589 KAMIN iz litega železa, peč na trda goriva, equalizer (ojačevalec) za avtoradio, 4 x 25 W, 10 ravnih salonitnih plošč 210 x 120 cm, vse novo in televizor črno-beli po delih ter hidravlično črpalko za ferguson 35, prodam. Ervin Ficko, Mlajtinci36. M-4852
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Mlajtinci 37. M-4853 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Franc Car, Poznanovci 22. M-4854
RENAULT 18 v garanciji prodam. Informacije 22-605.
POHIŠTVO ZA SPALNICO, starejši tip, prodam. Gaberje 115. Le-461
STAREJŠO HIŠO s 30 arov zemljišča v Lendavi, prodam. Lendavske gorice 18. Le-461
SUHE BOROVE HLODE ter žganje (slivovico in hruškovico), večjo količino, prodam. Anton Ropoša, Vidonci 130. M-4855
AUDI 100, letnik 1973, dobro ohranjen, prodam. Staneta Rozmana 30, telefon 21-555. M-4858 TELEVIZOR črno-beli, rabljen, prodam. Informacije: telefon (069)21-169. M-4859
MALI KOMPLET BOBNOV PRODAM. Franc Grah, Cernelav-ci n. h., telefon 23-109. M-4861 NEDOGRAJENO STANOV ANJ-,SKO HIŠO s 14 arov zemlje v Oče-slavcih, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije: Dragotinci št. 29, p.
Videm ob Ščavnici. M-4862
DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL, cca 120 kg, prodam. Vaneča 23, p. Puconci. M-4864
1	HA MEŠANEGA GOZDA, blizu glavne ceste, prodam. Kovač, Ku-keč 25, Križevci v Prekmurju. M-4865
LADO 1100, letnik 1973, prodam. Telefon 21-730 po 19. uri. M-4866 PUJSKE PRODAM. Krog 176. M-4867
LUŠČENO KORUZO PRODAM. Tišina 10. M-4868
MALE PUJSKE PRODAM. Sodi-šinci 47. M-4869
ŠKODO 110, karambolirano in wartburg po delih, prodam. Ogled
pri avtokleparju v Sodišincih. M-4870
KAVČ GARNITURO PRODAM. Faršang, Staneta Rozmana 6, M. Sobota. M-4873
PRIKOLICO GORICA, kiper, širina 2,30, dolžina 6, prodam. Drago Šinkec, Moravci n. h., p. Martjanci. M-4874
TOČILNO MIZO (ŠANK) in gostinsko garnituro (mize in tapicira-ne stole), dobro ohranjeno in pevsko ozvočenje, 100 W, LESLIE 100 W ter orgle HOHNER, prodam. Kavaš, Bakovci, Partizanska 58. M-4878
SIMCA 1307 GLS NAPRODAJ. Melinci 123, p. Beltinci. M-4876 FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Gederovci 38, p. Tišina. M-4880 126 P, letnik 1980, prodam. Sraka, Ljutomer, Ormoška 11/A. M-4889 KRAVO PRODAM. Janez Hohe-nger, Murski Črnci 54. M-4882 HIŠO (5. FAZA) Z VRTOM in ■gradbeno parcelo v Štrigovi, prodam. Ogled pri Senčar, Štrigova. Informacije: Ožbolt, 61000 Ljubljana, Adamičeva 13, telefon (061)571-015. M-4901 POLOVICO STANOVANJSKE' HIŠE (DVOJČEK), prodam. Naslov v upravi lista. M-4902 TRAKTORSKI OBRAČALNIK FAVORIT 220, prodam. Jure Biškup, Babinci 45, p. Ljutomer. In-601
TRAKTOR FERGUSON 35, generalno popravljen, prodam. Avgust Vozlič, Gibina 1, p. Ljutomer. In-599
NOVO VISOKOPRITLICNO HIŠO, pretežno z inventarjem in 58 arov zemlje, prodam. Naslov v’ upravi lista. In-598
MERCEDES 190, letnik 1968, v noveznem stanju, prodam. Mirko Štuhec, Bučečovci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. In-596
ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, v dobrem stanju, prodam. Zvonko Kralj, Martinjska 75, Mursko Središče. Le-481
kupim
TRAKTOR TOMO VINKOVlC, 18—20 KS, kupim. Lendavske gorice 18. Le-474
BARVNI TELEVIZOR, dobro ohranjen, možnost odplačila na dva ali tri obroke, kupim. Ponudbe pod »SIGUREN PLAČNIK”. M-4798
TRAKTOR DEUTSCH, 30 KM, ohranjenega, kupim. Naslov v upravi lista. M-4802
STAREJŠO HIŠO izven Murske Sobote, kupim. Naslov v upravi lista. M-4835
TRAKTOR 18 ali 28 KS kupim.
Ponudbe po telefonu od 15.—16. ure: 70-404. M-4877
MEŠALEC ZA BETON, lahko tudi v okvari, kupim. Jože Košti, Lukavci 78, p. Križevci pri Ljutomeru. ln-594
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4879
sobe
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam eni ali dvema samskima osebama. Partizanska 50. M-4760
STANOVANJE V LJUTOMERU
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tasc
Viktorije Jelenovec iz Bakovec . ______________________________________
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan	jzreK
pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, na
sožalje in v težkih trenutkih kakorkoli pomagali- 0, g. /UP
Hvala dr. Korošcu za zdravniško pomoč, Mariki za zdravniško &	'
niku za pogrebni obred, pevcem in predstavniku KS za poslov
VSI NJENI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je °^ra2’r.n kje je tvoja skrbna ro « hrabra raineva . VSPOMin	ki skrbela ja aa »«■
zapustila naša	^^az nas je po krajši bolezni
’ Slara mama in sestra
Frančiška Rituper izBokrač	§ oStala
Praznina jev tvojem domu, le žalost prebiva v njem, a v naših srcih do konca naših dni.	ndf3’8*0
Žalujoči: sin Branko z ženo Zdenko ter vnuka Aleksander in	tet seS^9
Janez z ženo Marijo ter vnukinji Olgica in Gerda, svaterja Nez»
Etelka z možem Jožetom
ŠTEFAN V HORVATE iz Gorice, ki je na odsluženju vojaškega roka v Puli, za njegov praznik izskreno čestitajo, želijo vse najboljše v vojaški suknji z želji, da bi čas na odsluženju kar najhitreje potekel, obenem pa srečno in uspešno NOVO LETO 1984 — vsi Horvatovi iz Gorice.
Mornarjema ROBERTE MEGLICE in ANDREJE TITANE iz Kroga, iskrene čestitke za praznik JLA 22. december z željo, da bi se srečno vrnila z valov plavega Jadrana na deroče valove Mure, Robertu pa varno plovbo z mnogo strpljivosti in neustrašenosti želijo vsi, ki ju imajo radi.
CENJENIM STRANKAM NUDIM NOVOLETNE ARANŽMAJE - PO UGODNIH CENAH.
MARIJA RATNIK, cvetličarstvo in aranžiranje cvetja, Tišina 34.
M-4877
ali bližnji okolici, za dobo dveh let, išče mlada, tričlanska družina. Naslov v upravi lista. M-4796 MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BELTINCIH IŠČE MLADI PAR brez otrok. Naslov v upravi lista. M-4851
STANOVANJE V MARKIŠAV-CIH ODDAM. Matija Fujs, Markišavci 29. M-4876
zaposlitve
SLUŽBO DOBITA DEKLETI ZA DELO V GOSTINSTVU IN SICER ENA ZA SAMOSTOJNO STREŽBO GOSTOM, druga pa za pomožna in čistilna dela v kuhinji.
Nastop službe s 15. I. 1984. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna. Ivanka Mlakar, Črnivec 11, 64243 Brezje. M-4662
DEKLE ZA POMOČ V GOSTILNI ZAPOSLIM TAKOJ ali po dogovoru. Oglasite se osebno v gostilni pri Mileni Ojsteršek, Koprska ulica 2, Maribor, ob Betnavskem gozdu. M-4768 KVALIFICIRANO ŠIVILJO ali delavko z znanjem šivanja, zaposlim. Delovni čas od 7. do 15. ure. Plača po dogovoru. Gjergjek, Lendavska cesta 8, telefon 23-374. M-4777
DELAVKO S PRAKSO V KONFEKCIJI, za serijsko izdelavo ženskih oblek in bluz zaposlim. OD do 20.000 din. Informacije: Nada
Dragima starima staršema FRANCU IN ANI STERN ISA iz Segovecpri Apačah ob ptaznovanju 43. obletnice skupnega življenja iskreno čestita in želi še veliko zdravih in zadovoljnih let — vnukinja Sabina s sinkoma.
_ Dragemu možu in očetu STEFANE KUZMI iz Puže-vec.ob njegovem prazniku iskreno čestitajo ter želijo trdnega zdravja, predvsem pa sreče in zadovoljstva v družinskem krogu ter. da bi bil še naprej tako dober mož in očka — žena Erika ter sinova Bojan in Miran
PIŠČANCE, težke do 2 kg, prodam. TROPOVCI 51. M-4860
GD KOBILJE vabi 31. decembra ob 18. uri na SILVESTROVANJE, ki bo v dvorani zadružnega doma. Zabaval vas bo ansambel ZARJA. VABLJENI!
Antolin, Murska Sobota, Lendavska 58. M-4841
STRUGARJA IŠČEM. Mota St.
30,	p. L jutomer. In 592
razno
FANT ŽELI SPOZNA1* sKljp-S KATERO BI DELILA ££ SI no žiwljenjsko p°sE qG-ŽELIŠ POZNANSTVA, Jp^vi LASI NA NASLOV V L LISTA POD ŠIFRO „SA
Le-472	. vnjige >n
OBRTNIKI! Svoje K^kuSen«-davčne prijave zaupaj , keInu in mu davčnemu, knjigo vjsoko pravnemu strokovnjaKu |jsta, izobrazbo. Naslov v uprav
M-4803	jaVNOS*
preklicujem velj* 12i6-
HRANILNE KNJIŽICE
1,	izdano pri KZ Gor J	p.
Štefan Klanfar, Pl*tvice
Apače. M-4811	v MA°'
TRGOVSKI LOKAL	*
TJANCIH ŠT. 37,SP prjmer-delavnico ih skladišč ..’avtom6' no za obrtno dejavnost: ^tvo haničarsko, kleparsko, najemali Podobno, oddam obotjj Poizvedbe v Mursk ,^21-^' gorčičeva 17, telefon
M-4656	v NA<;‘
GARAŽO VZAMEM V Mozno V SREDIŠČU ^ST Lendavi predplačilo. Šnur , 17/A-8. M-4834	in nekaj
25-LETNI FANT s sluzb	> t
zemlje, želi spozna« W dekle, zaradi skupne^pravo K Ponudbo P°šlJde B69252-pod poštno številk
STRAN 18
VESTNIK. 22
>
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta
Terezija Maček
šivilja iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na n j eni zadn j i poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
5. decembra nasje v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jakob Skuhala
iz Lukavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemose tudi Čebelarskemu društvu Križevci in kolektivu Galvanika. Posebna zahvala g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede.
Lukavci, 8. decembra 1983
Žalujoči: žena Jožefa, sinova Franc in Jakob z družinama ter hčerke Jožefa, Marija in Terezija z družinami
Nemila smrt, kaj si storila, ljubega sina si nama vzela.
V SPOMIN
23. decembra mineva boleče leto, odkar naju je za vedno zapustil dragi sin
Franc Šebjan
iz Šalovec
Težko nama je pri srcu, ko se te spominjava in spoznavava resnico, da te ne bo nikoli več med nama. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spomini, ki ne bodo nikoli ugasnili.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob ter na njem prižigate sveče in prinašate cvetje.
Globoko žalujoči: mama, oče in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
V našem domu ni veselja, čuti se praznina, ker nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama in stara mama
Terezija Benčec
roj.Temlin iz Moravec
Danes, 22. decembra 1983, mineva boleče leto, odkar si nepričakovano odšla od nas.
Tvoje pomirjujoče, tolažbe in upanja polne besede ni več, sivi kamen na tvojem grobu nam pove, da te ne bo nikoli več med nami. Spomin na tebe pa je svež in tak bo ostal v naših srcih do konca dni.
Za teboj žalujoči: mož Rudolf in hčerke Irinka, Margita ter Šarika z druži-Lnami
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga žena več tam notri ni.
ZAHVALA
3. decembra nas je nenadoma zapustila žena in teta
Klara Mihalič
roj. Maroša iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki so po-p , kojnico pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje.
eona zahvala zdravniškemu osebju, g. duhovniku, pevcem in govornici za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: MOŽ IN OSTALI
Večerna zarja dom je obsijala, vse čakalo je na njo, al ona se ni vrnila, vse pusto, prazno je za njo.
V SPOMIN
22. decembra minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga
Gizela Kukojca
roj. Peček iz Krneč
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob.
Žalujoči: VSI NJENI
/1 dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, v 79. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Marija Prosič
roj. Benko iz Boreča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našo drago mamo pa v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu ter sosedu Bagariju za nesebično pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoči: mož Oskar ter sinova Bela in Helmut z družinama
ZAHVALA
V 78. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Rozalija Zrim
iz Matjašec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za pomoč in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in govorniku za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Matjaševci, 1. decembra 1983
Smrt mu vzela je življenje, nam pa srečo in veselje ...
V SPOMIN
Meseca novembra sta minili dve leti globokega in bridkega žalovanja, odkar je nehalo biti dobro in plemenito srce našemu dragemu sinu, bratu in viijčeku
Francu Sobočanu
iz Gomilic ki je živel v Mariboru
le si sinek, bratec, viijček dragi, kje je tvoj mili obraz, kje so tvoje zlate roke, so nam pomagale? Ne mine dan, da se te ne bi spominjali. Čakamo, da prideš vesel in nasmejan domov, tako kot si se vedno vračal. Toda tebe ni in te nikoli vec ne bo. Ti si umrl, a v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Neusmiljena smrt je za vedno preprečila uresničitev tvojih in naših načrtov.
Ce bi naše solze mrtvega zbudite, te nikdar ne bi črna zemlja krila. Gomilica, Montreal, Dolga vas
Globoko prizadeti in neutoložljivi: oče, brat Stanko z ženo Katico, sestri Kristina z možem Tonetom in Katica z družino
Žalujoči: sinovi Franc, Karel, Herman in Štefan z družinami ter hčerke Hilda, Terezija in Helena z družinami
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
V hudi prometni nesreči, nas je v 41. letu starosti, za vedno zapustil naš najdražji sin, brat in stric
Franc Ignac
iz Srednje Bistrice 63
Po bolečini, ki je urezala težko rano v naših srcih, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam pismeno ali ustno izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Srednja Bistrica, 5. decembra 1983
Žalujoči: oče, mama, sestra Rozalija z družino, sestra Marija z družino iz Kanade in ostalo sorodstvo
22. DECEMBRA 1983
STRAN 19
v besedi in sliki po pomurju
Razmah in cena otroškega varstva
braževanja, izmenjavi učiteljev in znanstvenih sodelavcev, o sodelovanju pri raziskovalnem delu in medsebojnem obveščanju o izsledkih raziskovalnega dela v kmetijstvu.
Za kmetijsko univerzo Keszthely v okviru katere deluje tudi fakulteta v Mosonmagyarovar je pogodbo podpisal rektor dr. Bele Debreczeni, s strani Biotehnične fakultete iz Ljubljane pa dekan profesor Franc Sunčič.
S pogodbo, ki velja od dne podpisa in bo veljala do leta 1985, so kmetijski strokovnjaki iz sosednje LR Madžarske in Slovenije dali uradni ton že več kot desetletje trajajočemu sodelovanju. Pogodba bo veljala za čas trajanja medvladnega sporazuma o sodelovanju med sosedama, po preteku v letu 1985 pa bodo v Keszthely-ju ob Blatnem jezeru pregledali dosežene rezultate sodelovanja in, v kar ne gre dvomiti, dogovor o sodelovanju podaljšali.
Sodelovanje do katerega je prišlo na osnovi že doseženih rezultatov, bo torej poslej tudi uradno dogovorjeno in še bolj intenzivno. Slednje bo pomembno za obe strani, pri čemer ne gre prezreti, da se je ljubljanska Biotehnična fakulteta povezala z najstarejšo kmetijsko visokošolsko ustanovo v Evropi, saj je visoka šola iz Keszthelyja bila ustanovljena že pred 200 leti. Ob naštetem velja omeniti še velike dosežke, ki jih v zadnjih letih beležijo madžarski kmetijci tako, da bo izmenjava izkušenj vsekakor dobrodošla. Sicer pa naši strokovnjaki že sodelujejo pri poskusni proizvodnji detelj in drugega na Madžarskem.
S pogodbo pa so predvideli sodelovanje tudi na področju živinoreje, melioracij, vrtnarstva in ekonomike.
V okviru mednarodne izmenjave pa bosta tudi biblioteka Biotehnične fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in knjižnica Kmetijske univerze v Keszthelyju nadaljevali z lata 1963 začeto izmenjavo znanstvenih publikacij.
Delavci obeh fakultet pa so s tem, da so pogodbo podpisali na sedežu agroživilske organizacije ABC Pomurka potrdili, da se mora strokovno sodelovanje oziroma rezultati slednjega potrditi v proizvodnji hrane.
Po podpisu pogodbe so si madžarski gostje in predstavniki Biotehnične fakultete iz Ljubljane ogledali še Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti in Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje.
Boris Hegeduš
Osrednja pozornost na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota je veljala vzgojno-varstveni dejavnosti v občini. Tu je v dnevnem varstvu v 82 oddelkih 1808 otrok, program vzgojnovar-stvene dejavnosti vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota pa izvaja 167 zaposlenih. Njihovi osebni prejemki so izjemno nizki (povprečni neto OD na zaposlenega znaša 14.140 dinarjev, s tem, da kar 23 zaposlenih prejema manj kot stari milijon na mesec) prav tako pa je v predvsem ženskem kolektivu z mlajšo delovno silo občuten izpad zaradi bolniških in porodniških. Ugotovitev, da dejavnost stagnira in dejstvo, da v času padca življenjskega standarda upada število otrok v vzgojnem varstvu, narekuje potrebo tako po širši obravnavi v družbenopolitičnih sredinah, sindikatu in socialistični zvezi, kot po razmahu predšolske vzgoje za v vrtce nezaiete otroke. Le-ta se namesto dosedanjih 120 ur že izvaja v dvojnem obsegu ur, težave pa so predvsem tam, kjer ni prostorskih in kadrovskih možnosti. Bele lise vzgojnega varstva so predvsem na Goričkem, zato so člani izvršnega sveta predlagali dopolnitev poročila o vzgojnovarstveni dejavnosti v soboški občini za pričujoče šolsko leto z izdelano mrežo potreb po varstvu v odročnejših krajih, za katere bi optimalno rešitev v sedanji situaciji pomenil potujoči vrtec. V času omejenih investicij pa tudi ureditev in izkoristek obstoječih prostorskih kapacitet tam, kjer so pogoji dela oteženi in slabo kaže tudi v bodoče, čeprav vzgojiteljice in varuhinje v okviru možnosti in s
ANTIKOZERIJA
Kakšna sreča! Spet nesklepčni!
,,Le kje pri bogu so vabljeni,” se je nekaj minut pred polno uro napovedanega sestanka ves nemiren prestopal aklicatelj, potem ko je že malone povsem ,,ožel” na štiri A formatu papirja sestavljeno vabilo. ,,Mar z vabila ni jasno razvidno, da gre za tako rekoč neodložljiv sestanek, ki ga nihče od članov ne bi smel prešpricati,” ga je čedalje bolj grabila jeza.
Peščica zbranih, ki so sicer le zlagoma ,,kapljali” v sejno sobo občinskih družbenopolitičnih organizacij, se je nemo, a dovolj pomenljivo spogledala, ko je
„Aka-
,,predsedujoči” vzrojil:
demskih petnajst minut bomo počakali in nič več. Če res ne bomo sklepčni, se pač dogovorimo za naslednji sklic, potlej pa razidemo. "
Globoko v notranjosti pa je sklicatelja, ki si je za vsak primer na hitro skiciral priložnostne uvodne nagovore k posameznim točkam dnevnega reda, glodalo: ,,Le čemu ne skličem že končno poslednjega sestanka, na katerem bi bilo mogoče opraviti vse sestanke!?" Zavedajoč se nesmisla teh misli, se je začel odsotno razgledovati po obrazih sedečih udeležencev, ki jim ni bilo lahko skrivati naveličanosti in nekakšne moraste napetosti.
Čakali so in čakali. Minilo je dvakrat po petnajst minut, iz kvoruma pa še vedno ni bilo nič. Naj še čakajo?
Nemirno presedanje in kašljanje je sklicatelja predramilo in zamaknjenosti, ki jo je „pasel” zdaj po vabilu, zdaj po mizi in omizju, zdaj po tleh in stehan prostora občinskih družbenopolitičnih organizacij. ,,Pa dobro, tovariši,” je skušal biti konstruktiven, ,,se ostali, ki jih ni tukaj, sploh zavedajo, koliko nas stane nesklepčnost? Se zavedajo, da je treba za rezerviranje prostora plačati najemnino, da nam čas, ki ga zdaj v bistvu tratimo, plača družba, se pravi vsakemu posameznemu članu organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen, da bi lahko v tem prostoru ta čas kdo drug sestankoval, da samo prelagamo pomembne naloge z današnjega na enega prihodnjih dni, da . . .”
Najbrže bi še našteval, če ga ne bi ustavil nekdo od navzočil, ki Je glasno dejal: ,,Morda pa niso vsi dobiti vabil. Meni ga je recimo šele
posluhom (ter finančno podporo občinske skupnosti otroškega varstva) same izdelujejo igrače in nabavljajo potrebne didaktične predmete.
Posebej je bilo izpostavljeno tudi oblikovanje Romom prilagojenih oddelkov, v katerih bi naj bil zaradi vzpostavljanja lažjih stikov ustrezno šolani romski kader, na dvojezičnem območju občine številčno
Slavnostno ob prazniku
Preteklo nedeljo dopoldne ob 9. uri je bila v murskosoboškem gasilskem domu slavnostna seja občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota v počastitev letošnjega dneva oboroženih sil. Po slavnostnem govoru tovariša Martina Puhana je sekretar sekretariata za ljudsko obrambo podelil vojaške knjižice dekletom in ženam, ki so letos v murskosoboški občini bile vključene v TO. Nato pa so posamezniki prejeli pisne pohvale in priznanja.
Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole „Edvard Kardelj” iz Murske Sobote, na slavnosti pa so bili poleg pohvaljenih ter nagrajenih še predstavniki družbenopolitičnega življenja murskosoboške
Če ima kakšen kraj ime SREDIŠČE, pričakujem© pač, da je tamkaj tudi zares kakšno SREDIŠČE — kraj s šolo, pošto, trgovino... A tam na Goričkem, nekaj kilometrov od Prosenjakovce, je to povsem Žrugače. Edino, kar imajo v vasi, je manjši gasilski om, na prisojnem pobočju gričevja pa lezi manj kot 30 obcestnih hiš. Ceste pa je tamkaj pravzaprav konec, saj bi dalje prišli lahko le v sosednjo Ljudsko republiko Madžarsko, mejnega prehoda pa seveda ni. O kakšnem krajevnem centru torej še zdaleč m sledu.
občine.
POKAL TERITORIALCEM
Že vrsto let poteka v murskosoboški občini tradicionalno tovariško in športno srečanje v počastitev dneva oboroženih sil, ki se ga udeležujejo borci NOV in vojaški vojni invalidi, člani zveze rezervnih vojaških starešin, pripadniki milice, vojaki in pripadniki teritorialne obrambe. Letošnje srečanje je organizirala Uprava javne varnosti in po jutranjem tovariškem srečanju minulo soboto je sledilo športno srečanje v
danes zjutraj izročil naš tajnik samoupravnih organov . . .” in končal, saj so se začeli oglašati tudi ostali.
..Predsedujoči” jih je pustil, da se razgovorijo, sam pa si je na vse mile viže skušal priklicati v spomin nekaj sila važnega iz razprave na enem prejšnjih sestankov. Ko je naposled med vsesplošno ,,diskusijo” ujel ,,skok čez plot”, se mu je posvetilo.
,,Posluh, tovariši, posluh,” je miril zbrane, ki bi — sodeč po glasnosti - zalegli za najmanj tri
pOKLER JE&
kvorume. ,,Mislim, da moramo biti toliko pošteni in priznati, če smo vabilo pravočasno dobili ali ga nismo dobili. Prepričan sem — razen če spet ni odpovedala pošta, kar štejem za višjo silo — da ste vabilo, ki sem ga poslal tri dni pred današnjim sestankom, vsi prejeli. Želel pa bi spomniti na nedavno akcijo, ki smo ji nadeli naziv: skok čez plot. Gre za to, da se delavci pred udeležbo na raznih sestankih po delovnem času ,,rešijo” tako, da jo ucvrejo mimo vratarja ali še raje kar čez tovarniško ograjo. Požvižgajo se na sklepčnost in samoupravljalske obveznosti, česar si mi, kot del naše občinske avantgardne orga-
šibki oddelki in delovanje oddelka razvojno (fizično in umsko) motenih otrok.
O vzgojno varstveni dejavnosti so istega dne (v torek, 27. decembra) razpravljali tudi delegati skupščine otroškega varstva, ki so osvojili tudi za 12 odstotkov višje akontacije ekonomske cene varstva za prvo tromesečje naslednjega leta.
Brigita Bavčar
.F. Matko
streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu.
V skupni uvrstitvi je že tretjič zapored slavila ekipa občinskega štaba terirotialne obrambe iz Murske Sobote in prejela pokal v trajno last. Lestvica skupnega točkovanja: 1. mesto OSTO 13 točk, 2. mesto UJV 10 točk, 3. mesto ZZB NOV in ZVVI 8 točk, 4. mesto JLA 7 točk in 5. mesto ZRVS 5 točk.
Filip Matko
nizacije, ne smemo in ne moremo privoščiti. Tudi s tem, da vam vaši ,,nadrejeni” ne bi dali dovolilnice za izhod, ko greste na sestanek našega aktiva, moramo enkrat za vselej razčistiti. Tako vendar ne gre naprej, (,se je na dolgo in široko razgovoril podpisani na vabilu.
Med omizjem je vnovič zašumelo, toda "predsedujoči” je želel še govoriti. To pot je bil dosti bolj demagoški in pragmatično-voluntarističen, saj je začel,,brenkati po strunah morale, zavesti, etike” in kar je temu podobnih in sorodnih načel iz brezmejne zakladnice klasikov aktivizma.
Skoraj gotovo tokrat ne bi tako kmalu nehal, dasiravno se je ura že
krepko približala drugi polni uri, če ne bi znenada vstopil član-zamudnik. Očitno je kar precej in pri vratih ..kapiral”, kaj je posredi in kot nekakšno olajšanje mu je ušlo: ,, Kakšna sreča! Spet nesklepčni!” Za tiste v prostoru občinskih družbenopolitičnih organizacij je bilo s tem prebito dno na sodu potrpljenja. Drug za drugim so začeli vstajati in odhajati, medtem ko je sklicatelj vsakemu posebej ,,zarotniško” zabičeval: ..Dobimo se čez teden dni ob istem času. In da boš vedel: gre naprej,« se je na dolgo in pa se je posmehnil:„ Ta je pa lepa! Kakšna sreča, spet nesklepčni!”
(brž)
NEKAJ PA LE
Središčanci zaradi tega sicer niso pobiti, res pa je, da jih nekoliko skrbi usoda Kraja, kajti iz leta v leto je manj hiš. iz katerih bi se v teh zimskih dneh valil topel dim. Veliko mlajših je namreč odšlo zdoma — v tujino ali večje kraje, kjer so si našli delo v tovarnah. In ko smo med drugimi sogovorniki predsednika vaškega odbora v Središču Janeza Baleka povprašali, katere načrte so
V Središču na Goričkem je drugače kot v kakšn® drugem središču (J. G.)
letos uresničili in kakšne potrebe imajo v prihodnje, je najprej samo skomignil z rameni, potem pa: »No, nekaj-smo le naredili, čeprav nas je tako malo. Tako smo popravili cesto proti pokopališču. kije bila največkrat zelo blatna. Saj veste, kakoje bilo to neprijetno, kadar smo imeli kakšen pogreb. Zdaj torej več ne bomo tja hodili po blatu. Istočasno smo na tej cesti popravili most, razen tega pa smo navozili gramoz še na nekatere poljske poti in začeli smo popravljati tudi cesto proti Domanjševcem. Oni so namreč svoj del. kot. smo se skupaj dogovorili, v glavnem že utrdili. Nas je zdaj prehitela zima.«
Letos torej v Središču niso počivali. Velja pa zapisati, da se delovnih akcij niso hoteli udeleževati vsi krajani. kot da jim ni mar za napredek. Pa je šlo tudi brez njih, tako kot ne bodo zastala prizadevanja večine tudi v prihodnjem letu. In kaj bi radi postorili?
»PRIGRIZEK« ZA DIVJAD?
Eno so seveda želje, drugo pa realne možnosti. Želijo si, na primer, asfaltno P°ve^a; vo. boljšo preskrbo ... A Kaj drugega kot dokončanje ae na cesti proti Domanjševcem najbrž ne bo šlo.
Precej bi si tudi oddahni i, če jim na poljih divjad ne i več delala toliko škode, baj, lovska družina jim ne ^1 povrne, vendar oni bi raj hrano pridelovali za živin kol pa za divje svinje a srnjad. Kako bi to sp o
lahko rešili? Nekateri me^. jo. da bi kazalo posjdolž nekakšne pr epreke. jtj ve-meje z Madžarsko, J 0 liko divjadi prihaja k »prigrizek« prav od j ^0 malo tudi takih, * j več rešitev v tem, ce bi tega streljali. Enostavno paočre. vprašanja
siti. In kaj bi Središča^ i0 olajšalo vsakdanje s težave? Trgovina njih ne bi bila ren a bi se vedo prav vsi; d^°?abite-najbrž urediti tak . kak; densko dvakrat .-loV kraj šno uro prišel v nj. nakupili trgovec. Tedaj b . po-najnujnejše živ Je J bi bjlo trebščine. da Jim prosenja' treba pešačiti . $n0 " kovce. Prostor j^ajo-občasno — trg0 animive®a
Pa še nekaj . oSpo-smo slišali. En v J tohko dar danes P^W3/ pšenice, kot v stan viji skoraj vsa tak. Zaslužek pa jrfčak0^ ugoden, kot bi P mnenj ker ga po njih cene poberejo vis	v0
umetna gnoJ'z/v kn^J druge potrebščin	GgAJ
StVU.	JU
NEDA UKRADEN	sobota.
IVO mOJZER	ob 20.00 v3
ANSAmBEL mAGNET Moravskih Toplicah nedelja, 25. 12. 19 8 3 ob 19.00 v Salamencih
SILVESTROVANJE
Z ANSAMBLOM LEGIJA
31. decembra v SKAKOVC« PREDPRODAJA VSTOPNIC
VSKAKOVCIH.
1.	januarja	.mri«
NOVOLETNI PLES V ŠALAM ENCin
2.	januarja
NOVOLETNI PLES V KRAJNI
STRAN 20
«STNIK,22.P^-