Naročnina
Dnevna izdojo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 55 Din nedeljsko Izdala celolemo v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 P
SLOVEJSJEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petli-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D. veCfl oglasi nad 45 mm vliln« po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlikem delu vrstica po 10 Din D Pn več)em c
Izide ob 4 z(ulr«0
razen pondeljka In dneva po proznDtt:
Ureanlitvo /e v Kopt t ar/e vi ulici il. d lll Kolcoptsl ne ne vračalo, netranklrana pisma sc ne spre/ema/o j- Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232S
Političen list sa slovenski naroči
Oprava le vK-opItar/evI uJ. il. ti Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.ti SO ln tO,3-4f za lnserate. Sara/evošt.7363, Zagreti it. 39.011. Praga In Dunaj št. 24.797
Delo in hulskarlja
Nad vse razveseljiva in poučna je bila včerajšnja seja ljubljanske oblastne skupščine. Razveseljiva, ker je dokazala, da je večina v ljubljanski oblastni skupščini krepko prijela za delo in da razvija na vsej črti nad vse uspešno delovanje, poučna pa, ker je jasno pokazala razliko med delom večine in postopanjem opozicije. Kar je prvi delo, to je drugi hujskarija, ki pa zasluži tem ostrejšo obsodbo, ker je hila združena z nezaslišano žalitvijo skupščine in njenih članov ki so zastopniki poštenega slovenskega naroda. Ta razlika med delom večine in hujskarijo opozicije je tako vidna in tako prijemljiva, da ne bo tudi brez upliva za razvoj političnega življenja v Sloveniji. Kajti danes smo se že rešili dobe ,v kateri je cvetelo hujskaštvo in v kateri so imeli vpijati glavno besedo, danes smo že v dobi dela in ustvarjanja, ko ni več za vpijate mesta, temveč le za vestne in dobre delavce.
In da ima takšne delavce v svoji sredi večina v ljubljanski oblastni skupščini je sijajno dokazalo poročilo predsedništva dr. Natlačena. Ena sama aktivna bilanca na vseh poljih je bilo to poročilo. 800.000 Din za zgradbo novih šol, '100.000 je še pripravljenih v ta namen, preko 10 milijonov za bolnice, nad 4 milijone za ceste, 300.000 za nove hleve, 300.000 za zadružništvo, 130.000 za mlekarstvo, skoraj 100.000 za gasilce in milijon za zgradbo stanovanjskih hiš itd., povsod je delavna roka oblastnega odbora skrbela za procvit, povsodi je pravo umevanje dela za narod dvigalo slovensko gospodarstvo Slovenski davkoplačevalec vidi, da za oblast izdani denar ni izgubljen, temveč da donaša lepe obresti, da gre ves nazaj med narod, ustvarjajoč pri tem nove dobrine.
V zadoščenje in v ponos je zato Slovencem poročilo o delovanju oblastnega odbora, kar je nov dokaz, da Slovenci hočemo in tudi znai"o delati. Kjer je bil" ireba podpreti produktivno stvar, vedno je bit. ti pomoč oblastnega odbora, kjer pa je nastala nevarnost, da zavede prevelika želja po zabavi narod v zapravljanje, je skrbel oblastni odbor s preventivnimi davki, da se ta nevarnost odstrani. Ti preventivni davki morda marsikomu niso bili po volji, toda baš to štejemo večini oblastne skupščine v dobro, da na ljubo popularnosti ni odstopila niti najmanje od svoje pravilno začrtane poti.
Ko je še skupščina bila pod vtisom pozitivnega poročila o izvršenem delu oblasti, pa je nastopila opozicija s svojim predlogom. In nastopila je tako, da se je čisto diskvalificirala in da se je razgalila do golega. Ne delo oblasti za povzdigo kmetijstva, ne njena skrb za procvit šolstva in gospodarstva, ne velikanski uspehi za izboljšanje naših cest, ji niso bili mar, temveč na srcu ji je bila samo politična demonstracija. Besedilo njihovega predloga, še bolj pa nezaslišana žalitev skupščine, oboje je nedvomno razkrilo namen opozicijonaIn°ga predloga. Hujskati za vsako ceno in kovati iz žalostnega umora Račičevih žrtev strankarski kapital. Da bi pa bil ta namen tem lažje dosežen, je bil fa-mozni predlog opozicije stiliziran tako, da ga nobena resna stranka ai mogla sprejeti. Baš to pa so predlagatelji hoteli, da bi mogli tudi po deželi ponavljati svojo nezas':šano žalitev in hinavsko vzklikati: »Glejte jih, kakšni so! Punišo Re "iča zagovarjajo, ker nočejo obsoditi skupščinskega umora!« Tako so ičunali, pa čeprav jim je znano, da je tudi SLS ta umor odločno obsodila in čeprav vedo, da je bil aretiran Pu-niša Račič na povelje šefa SLS in to v času, ko skupščina poslanca-morilca še ni izročila!
Zato pa je skupščinska večina, ko je na to nezaslišano žalitev odgovorila, kakor treba, varovala tudi ugled slovenskega imena. Enkrat za vselej je treba onemogočiti v slovenskem političnem življenju takšne špekulacije in tudi političen boj se mora voditi pri nas v dostojnih oblikah, kakršen je primeren slovesu slovenskega imena.
Včerajšnja seja obl. skupščine je dokazala, da si hoče pridobiti večina zaupanje naroda z delom, opozicija pa s hujskarijo. To razliko treba podčrtati, ker pove vse. In to nam je v zadoščenje, ker vemo, da smo na pravi poti.
Vo"»tve v Poko'ninski zavod
Včeraj je bil sklenjen dogovor med organizacijami in strankami, po katerem se vlože enotne liste v skupini delodajalcev in delojemalcev. Za vsakega somišljenika SLS je ta dogovor obvezen.
Stavke končane
Na včerajšnji seji rudarskega delavstva v o-travsko-karvinskcni revirju ie bil sprejet kompromisni nretlloir vlad«,	'
Fribičeuič postal republikanec
r Belgrad, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Toliko napovedovana Alba Julia se je končala v .maku velikega banketa in govorov Pribičeviča in Mačka, katera govora sta še mnogo poslabšala položaj v KDK. Ta shod v Sisku je predvsem pokazal sledeče: L Da jo pri tej Albi Julii pomagal industrialec Tcslič, ki je javno dokazal, da je podpornik SDS. 2. Govori niso iznenadili, razen da sta oba govornika udarjala na republikanske »trune. Dotični del govora ne moremo priobčiti, ker bi bili zaplenjeni.
To Pribičevičevo republikanstvo se tolmači na ta način, da sc Pribičevič jezi, ker se ni izpolnila njegova prošnja, da bi ga potegnili iz blata, v katerega je zabredel po lastni krivdi. Pribičevič pozablja, da je naša država parlamentarna in da more samo na parlamentarnih tleh priti do svojega cilja, čc ga sploh ima, in če so njegovi cilji uresničljivi.
Glavni govorniki dr. Pernar, Pribičevič in dr. Mašek so govorili tudi o žalostnem dogodku 20. junija. Zanimivo jo, da se ravn« ti ljudje, ki so najbolj kričali in ki so gnali Stjepana Radiča v usodo, pričeli ponovno govoriti o tem dogodku, o katerem bi oni imeli največ vzroka, da o njem n e govorijo, ker je tu moralni krivec za tn dogodek.
Vsa Alba Julia z napovedanimi stotisoči udeležencev jc izostala. > Pravda« poroča, da je bilo vsega skupaj 10.000 ljudi. Drugo časopisje pa poroča, da jc bilo največ 20.000. Časopisje KDK samo pa govori le o 50.000. Pa tudi sicer je bilo razpoloženje, kakor pripovedujejo udeleženci, zelo klavrno in nameravano ponovno podžigali je borbenosti v vrstah KDK se ni doseglo. Belgrad jc lahko kvitiral to Alho .Iiilio kakor tudi prebivalstvo, ki se je po zborovanju mirno razšlo, nc da bi se udeležilo slavja Tesliča.
Sisek
Sfisek
č Zagrob, 22. okt. (Tel. :Slov.«) Včerajšnja skupščina KDK, ki bi imela biti po pisanju Časopisja KDK nekaka Alba Julia, ni bila zda-leka tisto, kar cso vodje te stranke pričakovali. Pred zborovanjem je zagrebška »Riječc pisala, da se bo te skupščine udeležilo najmanj 100 tisoč ljudi. V poročilih pa priznavajo, da jih je bilo okrog 50.000, čeprav je to število za polovico pretirano. Če izvzamemo tiste, ki so bili v Sisku poslovno ali pa iz radovednosti, lahko mirno rečemo, da to število ni znašalo nad 25.000. Čeprav so vse organizacije, posebno zagrebška, o kateri trdi, da je štela 6000 udeležencev, povečale število svojih udeležencev, je vendar vaš dopisnik zvedel, da se je na zagrebškem kolodvoru izdalo vsega za udeležence v Sisku 1459 kart, izvzemši seveda liste, ki niso šli na shod. Tako je moralo v Sisku ostati nad 20 vagonov, ki so bili naročeni, pa niso imeli nikogar voziti.
Skupščina je potekla v redu brez incidentov, razen na enem mestu dr. Mačkovega govora, ki je izjavil, da se je štiri mesece čakalo na sklep odločujočih činiteljev, pa se ni ničesar sklenilo. Sedaj preostajala sklep in iniciativa ljudstvu.
V političnih krogih so opazili velike razlike med govoroma Pribičeviča in dr. Mačka. Dr. Maček, posebno pa dr. Pernar, zahtevata
svobodno Hrvatsko, ki bo le v osebni zvezi s Srbijo in ne bi imela z njo ničesar drugega .-kupnega razen vojaštva in zunanje politike. Pribičevič pa je naglašal posebno narodno edinslvo. Pozornost je vzbudilo, da je Pribičevič zagrozil, da ako ne ho šlo mirnim potom, da bo KDK se poslužila nezakonitih sredstev. Posebno pozornost je vzbudilo, da so radičevci naglašali, da se nikoli ne bodo vrnili v Belgrad. Pribičevič pa je poudarjal, da ni govora, da bi KDK šla v to narodno skupščino.
»Narodni val« je priobčil članek, ki po svoji vsebini jasno govori, da radičevci ne .-amo ne mislijo na sodelovanje s srbijanskimi Brankami, ampak da si prizadevajo, da Hrvate odvrnejo sploh od Belgrada. Ta pisava ^Narodnega vala« je ostro odjeknila med pristaši HSS, ki so mnenja, da se s takim pisanjem nikomur ne koristi, marveč da se zapirajo vrata in ustvarja za hrvatski narod nemogoč položaj.
Zakaj je odpotoval Trumbič. V Zagrebu je vzbudil veliko senzacijo nenadni odhod dr. Trumbiča v inozemstvo. V krogih HFSS se smatra, da je Trumbič zato odpotoval v inozemstvo, da se ne udeleži zborovanja v Sisku, ker se noče javno udeležiti shoda s Pribiče-vičem. Vodstvo KDK lansira vest, da je odpotoval v političnem poslanstvu KDK.
Hrvatje na? govedo, kal
Dunaj, 22. okt. (Tel. »Slov.«) »Ncue Frcic Pressc« objavlja razgovor svojega belgrajskega dopisnika z gosp. ministrskim predsednikom \ dr. Korošcem. Dopisnik se jc razgovarjal z g. predsednikom o dogodkih, ko je šla stara monarhija nasproti propadu in o problemih Jugoslavije. Dr. Korošec je priznal, da situacija pri nas ni ravno rožnata in da so dogodki dne 20. junija poostrili nasprotstva med Srbi in Hrvati ter vlado in opozicijo. Vendar pa ni povoda, da bi bili pesimisti. V vsej državi vlada mir. Državljani se ukvarjajo s svojim gospodarstvom in davki se redno plačujejo.
0	KDK je mnenja, da je težko pričakovali, da bi se kmalu vrnila v narodno skupščino. Treba je časa, da se položaj razčisti in ozračje pomiri. Bojkot, proglašen od strani KDK, ni prišel do zaželjenega uspeha. Tudi hrvatski gospodarski krogi so se udeležili gospodarskih posvet anj v Belgradu. Dr. Korošec jc na-<■ darjal, da je njegova vlada vlada
f 'imvo- ti in izravnave. Ponovno jc naglasi!, iavnost obsodila zločin Puniše Ra-
1	, iivko; tudi da vsak patriot želi, da pride di on! it \ miru. Seveda jc najprvo treba vet ; - r- ivzaprav Hrvatje hočejo. Kakor hitr ■ ili konkretne zahteve in sc odrekli > c.. -nu odklonilnemu stališču, bo pot 0	■ tfa miru prostejša. Ta cilj doseči, jt >) <•■ Janje vlade.
Zaka
i V' :
r Belgr.
ozirom na vt delcgacija odj
Šcčcrov izjavil
-Naša delej, go, ker sc niso , v kulturnem, nit
re naša dele-v Prago
obra. (Tel. »Slov.«) Z vi naša parlamentarna češkoslovaško, jc dr
odpotovala v Pra-ela v odboru, niti larskem odseku.
Razen tega se v Pragi nahaja trgovinska delegacija, ki tam vodi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Zato bi bilo sedajj nepotrebno pošiljati tja parlamentarno delegacijo, da razpravlja o vprašanju, dokler' se ta pogajanja ne končajo. Razen tega so sedaj občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Prav-tako pa sc vrše občinske volitve tudi v Češkoslovaški. Če bi šla naša delegacija v Prago, bi sodelovala pri paradi, ne bi pa nič sklenila. Čehoslovaiki so poslali poziv, mi smo ga pa odklonili, ker je odbor stal na stališču, da z ozirom na dame pogoje nc potuje. Vse druge vesli so neresnične.
Razočaranje kDK nad Praso
č Zagreb, 22. okt. (Tel. »Slov.«) V krogih KDK je izzvala presenetljiv vtis vest »Slovcnca«, da jc predsednik HSS dr. Maček doživel v Pragi popolen neuskeh in da ga Mac-donald sploh ni sprejel. Kakor jc vaš dopisnik iz zanesljivega vira zvedel, jc Macdonald, ko jc zvedel, da ga išče dr. Maček, dal njemu razumeti, da ne mara, da bi se z njim sestal, niti da se nc mara vmešavati v naše razmere. Razen tega je Macdonald v intimnih krogih izjavil, da sc zelo dobro, toda neprijetno spominja na Radičeva obiska v Londonu, ko si je Radič prizadeval, da bi ugledne angleške politike kompromitiral s svojo ncprcračunljivo akcijo. To dejstvo jc izzvalo osupnjenje, ker sc je smatralo, da bo borba KDK našla razumevanja pri labourističnih vodjih. Pri tej priliki sc naglasa, da je KDK v zunanji politiki doživela neuspeh za neuspehom. Najpreje Berlin, potem Svet Društva narodov, sedaj pa Praga z Macdonaldom.
Hrvatstvo in iusostavanstvo
č Zagreb, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Ker jc včeraj prišlo nn shodu KDK v Sisku glede
jugoslovanstva in hrvatstva dn različnih izjav, ic bila današnja seja KDK posvečena tcorc-
Eksponent SDS g. Suvčič, ld se proti volji Pribičeviča pogaja z vlado.
tičnemu razpravljanju o jugoslovanskem in hrvatskem vprašanju. Pri tej priliki je prišlo do očitne cepitve med Grisogonom in Drlje-vičem. Razprave so se udeleževali Grisogono, Pavelič in Drljcvič. Grisogono se je ostro postavil po robu izvajanjem Paveliča in Drlje-viča. Na seji se razpravljali tudi o javnem apelu na Nj. Veličanstvo in so sklenili ta ape! odposlati.
Oče, štipendija in sin
č Zagreb, 22. oktobra. (Tel. >Slov.<) Krogi KDK neprestano govore o korupciji v vladnih strankah. Vaš dopisnik pa more poročati (■ zagrebškem oblastnem odboru. Milan, sin predsednika zagrebškega oblastnega odbora in oddelka za narodno gospodarstvo Predavca, je vložil pri križevaSki gospodarski šoli prošnjo za štipendijo za inozemstvo. Ker gospodarske šole 110 razpolagajo s štipendijami, jo šola poslala prošnjo zagrebškemu oblastnemu odboru, da naj jo on reši. Tako je Josip Predavec kot predstojnik oddelka za narodno go spodarstvo prišel v položaj, da nakaže štipendijo svojemu sinu. Prošnja Milana Predavca je zabeležena v odseku za narodno gospodarstvo pod št. 1553-28.
Zgradba nove skupščine
r Belgrad, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom gradbenega ministra se je danes vršila širša konferenca, na kateri se jc razpravljalo o zgradbi nove skupščine. Seji so prisostvovali člani administrativnega odbora in strokovnjaki. Izvolil se jc poseben odsek, ki bo v osmih do desetih dneh pregledal ponudbe, ki so prispele na podlagi razpisa ministrstva za graditev nove narodne skupščine. V komisijo so izvoljeni predsednik administrativnega | odbora Trajkovič ter član administrativnega ! odbora Schuhmachcr in po en član belgrajskega, zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča. Ljubljansko vseučilišče bo zastopal g. Vurnik. Ta odsek bo izdelal končno poročilo za plenum.
Kukrečma prepeljejo na Slovaško
č Zagreb, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Letos jc umrl v Lipiku in bil pokopan v Zagrebu Martin Kukrečin. Z dovoljenjem češkoslovaškega prosvetnega ministrstva jc Slov. matica sklenila, da se Kukrečinovi posmrtni ostanki izkopljejo in prenesejo v češkoslovaški Turčan-ski Sveti Martin, kjer je sedež Slovaške ma-ce. Slovesen pogreb se bo vršil na dan osvobo-jenja ČSR 28. oktobra. Radi tega je prispel v Zagreb tajnik Slovaške matice prof. Rudoli Klatko.
Fašisti tudi v Bolgari *?
v Sofija, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes sta bila tukaj kongresa narodno liberalne in socialno demokratske stranke. Na obeh zborovanjih so govorniki zahtevali, da vlada cdstopi. Voditelj socialnih demokratov Pastu-hov je sporočil, da se pripravlja prevrat po neodgovornih elementih, ki hočejo izvesti fašističen prevrat.
46 mrtvih, 34 ranjenih.
v Praga, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Po skoro 13 dnevnem delu so sedaj končana dela pri pospravljanju porušene hiše na Poriču. Sedaj je ugotovljeno, dn je bilo pri nesreči ubitih 16 delavcev, 34 pa ranjenih. Od reševalnih moštev jih je bilo 100 ranjenih.
Oifiki o BiidimneSti so odnehali
V Budimpešta. 22. okt. (Tel. >Slov.<) Na visokih Šolah v Budimpešti danes ni bilo novih pretepov, ker s« židovski študenti niso pokazali. Tudi na cesti je bil mir. Nacijonalni študenti so se danes zadovoljili z nekrvavim raz. "rajanjem v učnih dvoranah in pred visoko £olo pri čemer so se večkrat uprli lastaim profesorjem. Zato je bila zatvorjena narodnogospodarska fakulteta in visoka šola za umetno obrt. Vodstvo zveze društev visokošolcev je i /.javilo, da so se društva sama izogibala škan-dalov in da so visokošolce hujskali neznani agitatorji. Upravni odbor zbora mestnih odbor.-j?tkov je danes klical na odgovor policijskega šefa Bezegh-Huszarja, ker se policija pri zadnjih nemirih ni izkazala. Šef policije je priznal, da se je morda kaj opustilo, policija morda ni bila vedno o pravem času na licu mesta, ter je obljubil, da bo odslej pazil na to. da s« JH>do izvrševale preventivne mere. Policija ni uogla vedeti, da bodo visokošolei napadli čas-
nikarska poslopja. Listi objavljajo dane« nekatere policijske kazni, a katerimi so bili kaznovani delavci. Neki delavec je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je zmerjal visokošolce, drugi pa na 100 pengejev denarne globe, ker je škandalozno kričal. Neki delavec je bil kaznovan s 100 pengejev globe, ker se je na testi ustavil in ker je protestiral na poziv policijskega uradnika ,ki je prišel mimo v civilni obleki. Od razgrajajočih visokošolcev pa dosedaj nihče ni bil kaznovan. Vsi obsojenci so se odrekli vzklicu. Jutri bo več demokratskih poslancev interpeliralo vlado radi dogodkov zadnjih dni.
Danes pa so se začeli študentovski nemiri tudi na vseučilišču v Debrecinu. Nacionalni študenti so krvavo pretepli 10 židovskih študentov. Potem pa so odšli v mesto, da bi tam napadli židovske trgovine. Policija jih je pregnala. Vseučilišče so nato zaprli.
Soglasna zaupnica Venizelosu
Mara odstopil
t Atene. 22. okt. (Tel. »Slov.«) Venizelos se v svojem vladnem programu, katerega je danes izročil narodni skupščini tudi pismeno, sklicuje predvsem na svoje govore pred volitvami o notranji politiki. Izreka zahvalo za zaupanje, ki se mu je izreklo in obeta vse mogoče za hitri procvit grškega naroda. Dalje pravi, da je grško-italijanska pogodba, katere dalckosežna vsebina zboljšava grško-italijan-ske odnošaje, izredno zadovoljiva. Pogodba predstavlja naravno kronanje naporov prejšnje grške vlade. Sedaj so odnošaji nasproti Italijf ravnotako prijateljski, kakor nasproti Franciji in Angliji.
Venizelos se je živahno zahvalil Musso-tinlju za zaupanje, ki ga je izrazil s tem. da je bila sprejeta razsodiščna pogodba. Glede
svojega pota v Belgrad je povedal, da so bile tam rešene najvažnejše viseče stvari med Jugoslavijo in Grško in da je prepričan, da bo pogodba v kratkem podpisana, ko bodo prej rešena nekatera posamezna vprašanja. Nato je izrekel ravnateljstvu solunske svobodne cone svoje posebno zadovoljstvo, katere vzorno poslovanje je Jugoslavijo, kakor mu je dr. Marinkovič ponovno povedal v Parizu, pripravilo do tega, da porablja za jugoslovanski tranzit grško cono in se odreka zgraditvi jugoslovanske cone, katera bi zahtevala velika denarna sredstva. Dalje je Venizelos izrekel prepričanje, da bo kmalu tudi podpisana pogodba s Turčijo, Bolgarijo in Albanijo. Narodna skupščina je Venizelosov program soglasno odobrila.
ČSR bo nacionalizirala
v Praga. 22. okt. (Tel. »Slov.«) Vesti, ki so prihajale zadnje dni v listih, posebno v »Venkovu«. da nameravajo v Češkoslovaški storiti prve korake za nacionalizacijo inozemskih industrijskih podjetij na Češkoslovaškem, potrjuje danes oficiozna »Prager Presse« v debelo tiskani notici. Kakor doznava Vaš dopisnik. je predsedstvo češkoslovaške agrarne stmnke sklenilo pozvati notranje ministrstvo, da v bodoče ne dovoli ve?, da bi mesta upravnih svetnikov in ravnateljev v češkoslovaških bankah, denarnih zavodih, trgovskih, industrijskih podjetjih zasedali tuji državljani in da se tam, kjer so take razmere že nastopile radi udeležbe kapitala ali radi drugih okolno9ti, izvrši revizija. Ti ukrepi bodo seveda naperjeni samo proti tujim državljanom, ne pa proti češkoslovaškim državljanom, ki niso češke ali slovaške narodnosti. To naj se ijvede upravnim potom.
Praški trgovec z zlatninami .Takubovič
ponuja na prodaj del habsburškega rodbinskega zaklada, in sicer dragulje iz posesti cesarice Elizabete. Dragulji imajo visoko vrednost, med njimi en sam diadem 250.000 Kč. Kdo je bil prej posestnik teh dragocenosti, se ne more zvedeti.
Svečanosti v Pragi
▼ Praga, 22. okt. (Tel. »Slov.«) V Pragi se je začel jubilejni teden s slavnostnimi zborovanji in z odkritji spomenikov. Slavnostna razsvetljava v Pragi bo trajala ves teden. Na pokopališču je bil položen temeljni kamen za grobni spomenik neznanemu ruskemu vojaku io posvečen zvon za pravoslavno kapelico na pokopališč«. Tudi kralj Aleksander je daroval za zvon. Slovesnosti se je v zastopstvu kralja Aleksandra udeležil jugoslovanski poslanik Lazarevič in vojaški ataše polkovnik Nedelfkovič.
Boj med vladnimi strankami in opozicijo radi jubilejnih svečanosti traja dalje. Opozicija naglaša sovražnost sedanjega režima proti delavcem. Omejitev oficijelnih svečanosti dokazuje nevzdržnost in slabost sedanje vlade. Iz strahu pred komunisti ne bo nobene slavnostne seje obeh zbornic. Zakon o jubilejni amnestiji jc predsednik Masaryk že podpisal. Amnestija obsega vse kazni do 4 mesecev ječe.
Vendarle objava dogovora
v Pariš, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Temps«, se bo francoska rumena knjiga o mornariškem dogovoru z Anglijo objavila istočasno z angleško belo knjigo šele danes zvečer, in sicer tako pozno, da jo bodo mogli objaviti šele jutrišnji listi. Obenem poroča »Temps« iz Londona, da angleška bela knjiga ne vsebuje nič manj kot 32 raznih dokumentov, izvlečke govorov raznih državnikov v Ženevi v plenumu in v razorožitveni komisiji izmenjavo not med Londonom in Parizom in končno odgovore Italije, Japonske in Amerike. Objava se konča esumejem angleške vlade, v katerem se ves problem še enkrat obravnava.
Hugenfeerg nastopil
v Berlin, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Hugeu-berg, ki je bil v soboto namesto grofa Westar-pa izvoljen za predsednika nemško nacionalne ljudske stranke, je imel sedaj pred zastopstvom stranke govor, v katerem je ostro nastopil proti Stresemannovi politiki. Nemčija stoji pred rezultatom napačnega političnega delovanja. Anglija in Francija sta se zopet znašli brez Nemčije. Za Nemčijo je nevarnost, da postane bojišče vsega sveta. Vsled ogromne prezadolžitve bo Nemčija v malo letih razprodana, kar bo pomenilo konec nemškega gospodarstva. Za široke sloje naroda se mora organizirati vsaka mogoča preskrba, vendar se morajo spremeniti marsikatere oblike današnje socialne zakonodaje, ki daje posameznim strankam v roke možnosti vladajoče moči. Ohranitev nemškega duha zahteva, da se napravi konec napakam pacifizma, ki se mora začeti s tem, da se izvede preosnova nemške države na temelju zgodovine in posebnih lastnosti nemškega naroda.
Politika v Franciji ie ustaljena
v Pariš, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj so bile končane ožje volitve v generalni svet. Pokazalo se je, da se je razmerje med levico in desnico le malo izpremeuilo. Stranke desnice (skupina Marin) je dobila 26 mandatov, Painlevejeva skupina 5, socijalisti 16 mandatov. Srednje stranke (Tardieu) so izgubile 18, neodvisna«levica (Loucheur) 1, radikali (Her-riot) pa 26 mandatov. Zelo dobro so izšli iz volitev komunisti. V Alzaciji je bilo izvoljenih 5 avtonomistov.
15 milijonov dolarjev rabi Eckener
v Newyork, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Dr. Eckener, ki bo v četrtek napravil dvodnevni polet po Ameriki in ki se bo v soboto ali v ponedeljek povrnil v Nemčijo, je imel v Akro-nu (Ohio) triurno konferenco z voditelji Goo-dyear Zeppelin Company, katerim je predlaga, da naj Goodyear in Friedrichshafen zgradita po dva nadzeppelina in da naj se z izrabo teh štirih nadzeppelinov plačuje transatlantski promet potom nemško-ameriške družbe pod vodstvom ameriške in nemške Zeppelinove gradbene družbe. Potrebo kapitala teh družb je dr. Eckener označil z 15,000.000 dolarjev.
General Leron proti Rusiji
v Bukarešt, 22. okt. (Tel. »Slov.) Francoski general Leron, ki je obiskal Bukarešt ter posetil tudi države male intante in Poljsko, bo po poročilu lista »Lupta« zopet prišel v Bukarešt, kjer bo do konca izvedel pogajanja o romunsko-poljski defenzivni vojaški pogodbi. Razpravljal bo tudi o enotnem formiranju vojske v Romuniji, Poljski in Franciji. General Leron bo potem šel na Poljsko. Poudarja pa se, da imajo predvidene odredbe izključno defenziven značaj. Nemški tisk pa sklepa o napadalni vojni proti Rusiji.
Generalna stavka v Lodiu je ukinjena in
ustavljena tudi stavka tekstilnih delavcev. Danes se j« povsod žarelo delo. Sprejet je bil posredovalni predlog vlade, ki predvideva 1 S odstotno zvišanje niezd.
Tudi v Centrumu se je pojavilo vprašanje novega voditelja stranke. Dosedanji predsednik dr. M a r x , dolgoletni nemški kancler, je resigniral na to mesto iz — kot pravi uradno poročilo — zdravstvenih razlogov. S tem korakom izstopa iz nemške politike ena najmar-kantnejših povojnih političnih osebnosti. Leta 1921. je postal predsednik kluba, 1. 1922. pa tudi stranke. L. 1923. je prevzel predsedstvo nemške vlade, ki jo je vodil z redkimi presledki prav do zadnjih volitev, na podlagi katerih ga je izpodrinil socialist Hermann Miiller. Dr. Marx je bil tudi pruski ministrski predsednik ter proti Hindenburgu kandidat za predsednika republike. Izmed centruma-ških ustanov je omeniti šolsko organizacijo ter »Volksverein«, katerima še danes nače-ljuje. Dr. Marx, ki je izšel iz sodniških vrst in ima za seboj dolgoletno parlamentarno prakso, je vodil Nemčijo v usodnih dneh, ko je bilo treba določiti reparacije, ko so Francozi zasedli Porurje, ko je bilo treba v notranjosti kulturne pripravljenosti in priboriti državi vstop v krog merodajmih narodov v Ženevi. Zenij dr. Marx ni; za Nemčijo ostane v dobrem spominu kot srečen posredovalec med strujami v lastni stranki in v vladi. Zgodovinska zasluga dr. Marxa je v tem, da je državo notramje pomiril, jo gospodarsko okrepil ter speljal na pot rednega življenja. Obenem pa, da je z visokega mesta kanclerstva kazal z lastnim zgledom na rešitev, ki je v načelih in v delil. Po delavnosti ga ni prekosil noben politik, po katolicizmu in tujega izvajanju, kar se tiče njegove osebe, se je meril lahko z vsakim — ne da bi zahteval kaj protiuslug.
Delo za državo Ln narod ter stranko mu je spremenilo obraz, da mu ni pristojala več niti prislovična porenj&ka šegavost, ki bi ga naj kot kolnskega rojaka spremljala vsepovsod — to je bil dr. Marx.
Kdo bo njegov naslednik, še ni sklenjeno. Govori se o dolgoletnem delavskem ministru dr. B r a u n s n , ki ima približno enake lastnosti kot Marx, o delavskih voditeljih J o o -su, Esserju in Stegervvaldu. Pred tem korakom se je mnogo govorilo o sedanjem zastopniku Centruma v vladi ministru G u e -r a r d u , ki je brez dvoma najboljši taktik v stranki in preskušen parlamentarec. Zdi se, da dr. W i r t h za enkrat sploh ne prihaja v poštev, čeravno ga politika smatra za idejno najglobjega centrumaša. Centrum se boji oči-vidno njegovega temperamenta, ki žanje v razburkanih dneh, ki pa ne vabi v rednih razmerah.
Dr. Marx se bo najbrže intenzivnejše posvetil »Volk-svereinu« in njegovi ustanovi »šolski organizaciji« ter se vrnil iz politike nazaj v kulturo in prosveto, odkoder je itak izšel.
Berlinski šahovski turnir
v Berlin, 22. okt. (Tel. »Slov.«) V 10. kolu sta Rubinstein in Spielmann po šesturnem boju prekinila igro v položaju, ki za Rubin-steina ni ugoden. Igra Marshall - Reti je bila remis po 34. potezi, igra Capablanca - Niem-covič pa je bila remis po dveurnem boju. Tartakover je imel prost dan. Stanje: Capablanca 5'A, Reti 4 (2), Niemcovič 3% (2), Marshail, Tartakover 3H, Rubinstein 2 (2). Jutri se bodo odigrale viseče partije.
Hmelj.
Niirnberg, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Na trg danes ni bilo pripeljanega nobenega blaga. Prodanih je bilo 50 bal, norimberški hmelj po 205—212, Hallertau po 200.
Kovine.
v London, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Beker: per kasa 65.0375 —66.0625, tri mesece 66.4375 —66.5, elektrolit 71.5—72, Best Selected 69— 70.25, Strong 96. Cin: per kasa 224.875—225, | trt mesece 222.75—223. Svinec: tuji 21.75, Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Anti-mon reg.: 59.5—60. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro: 23—23.25. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram: 1&25. Platina: surova 17, obdel. 17. Cink 24.3125. Zlato 84.11.5. j ____________
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo dalje. V južnih. Alpah morda oblač-\ no z lahnimi padavinami, v severnih Alpah ! oblačno, negotovo.
Novosadska vremenska napoved. Močni južni vetrovi v vsej državi. Oblačnost se bo povečala. Pričakovati ^ dežju, ki se bo siril od zapada proti vzhodu. Temperatura se bo znatno sorcroe-nila.
Slovenci v Iialifi
KAKO JE NA LIPARSKIH OTOKIH.
;;Fa5istovska revolucija se mora braniti,« vzklikajo fašisti. In v resnici so fašistovska revolucija »brani« s povsem revolucionarnimi metodami in ustanovami, izmed katerih je prva konfinacija. Če se hoče režim iznebiti ljudi, o katerih misli, da so mu nevarni, jim pa ne more dokazati nika-kega formalnega prestopka niti fašistovskih zakonov, todaj seže po konfinaciji.
Procedura je prav tako revolucionarna. Ob 7. uri zjutraj te aretirajo, drugi dan prejmeš v ječi od kvesture (policijskega ravnateljstva) odlok, da si predlagan za konfinacijo »radi protidržavne propagande«; ječar ti obenem izroči poio papirja, na katero lahko napišež svojo obrambo kakor se ti zdi, da boš bolj učinkovito miniral to čisto splošno obtožbo. Kaj si storil proti fašizmu, kdaj in kako, ti obtožnica ne pove. Glavno je, da si pri policiji »na glasu neuklonljivega opozicionalca fašizma«. Nato se sestane konfinaeijska komisija, ki ji predseduj« prefekl in sestoji iz policijskih in ni ili Snih častnikov. V teku nekaj minut si izločen za pet let iz človeškega življenja. Drugo jutro ti izroči ječa* konfinaoijski dekret ter pripomni, da lahko potom odvetnika rekuriraš na komisijo v Rimu. Rekurs stane okoli 5000 lir. Ne plačaš samo odvetnikovega dela, ampak tudi njegovo korajžo, da se je upaJ napraviti rekurs proti fašistovskemu ukrepu; vsaj odvetnik tako zatrjuje.
Prekočimo rajše j>oglavje o ravnanju s kon-finiranci v ječi. Na pot v konfinacijo lahko vzame pregnanec s seboj poln nahrbtnik prtljage, več ne more, ker ga peljejo vklenjenega v močne verige Pravijo, da je pot v konfinacijo nekaj neznosnega. Neki konfiniranec se je vozil iz Verone takole: 5 dni v ječi v Veroni, 3 dni v Milanu, 2 dni v Modemi, 3 dni v Rimu, 2 dni v Palermu, 12 dni v Trapani, nato z ladjo na otok Pantelleria, ki leži med Sicilijo in Afriko. V ječi je bil z navadnimi razbojniki. Med potjo so ga imeli vedno tesno vklenjenega. Če ima konfiniranec denar, se lahko izogne temu križevemu potu s tem, da plača sam vožnjo na otok. Plačati pa mora tudi pot in dnevnice karabinerjem, Iti ga spremljajo. Stroški znašajo okoli 1500 lir za osebo.
Konfiniranci živijo na otokih in sicer so Li-pari največje taborišče. Za njimi pridejo Ponza, Ustica, Pantelleria, Favignana (pri Trapani) in Lampe dosa. Najudobnejše si lahko uredijo življenje konfiniranci na Liparih. na katerih leži mestece Lipari z 10.000 prebivalci. Konfiniranci si lahko najmejo zasebno sobo v hotelu, tki države prejmejo 10 lir dnevno in s tem se morajo sami vzdrževati. Veliko slabše je na drugih otokih. Taborišča sestojijo povečini iz improviziranih povsem primitivnih barak, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Povsod primanjkuje vode. Včasih je tudi po 10 konfinirancev natrpanih v eni »sobi«. Kakor rečeno morajo sami skrbeti za hrano. Pri-puSčeni so samim sebi. Zgodi se, da naletiš na odvetnike, časnikarje in učitelje, ki so si sami uredili gospodinjstvo. Eden kuha, drugi gre na trg, tretji cepi drva itd. Življenje je silno drago, trgovci iu gostilničarji izkoriščajo konfinirance, kar se la da. Pripovedujejo, da so se spomladi precej zbolj-šalo življenske razmere na otokih, a v zadnjem času se zopet slabšajo, še posebno, ker se število konfinirancev čedalje množi. Večkrat se tudi pripeti, da sledijo žen:; prostovoljno moškim v konfinacijo in delijo z njimi trdo usodo.
Konfiniranci so navadno prosti od'7 zjiŠft^j do 8 zvečer. Bolj nevarni konfiniranci pa nu:n*jo zglasiti večkrat na dan pri karabinerjih. Izobraženci si kratijo čas z učenjem posebno' jezike radi študirajo; učijo drug drugega. Sicer pa se med seboj vedno ločijo po strankah in še v pregnanstvu se ne morejo sprijazniti.
Konfinacija traja od 6 mesecev do 5 let. Pogosto pa se zgodi, da Mussolini pomilosti konfinirance, ako podpiše vdanostno izjavo. Koliko je konfiniranih, ve samo policija. Slovenskih pregnancev bo okoli 10; štirje so bili konfinirani kel Slovenci, drugi kot komunisti.
Balilla med Slovenci.
Na koncu VI. leta fašistične dobe štejo >0p»* ra Nazionale Balilla« v goriški deželi 8343 članov, to je 6368 balil in 1955 avangvardistov! Na slovenskem ozemlju j? 347,S balil in 432 avangvardistov.
Torej kljub nasilju in agitaciji fašističnih tajnikov, učiteljev, miličnikov in karabinjerjev niso vlovili več slovenskih otrok! Tudi li so se seveda vsi popolnoma »prostovoljno« vpisali. Poročevalec pa ni povedal, koliko otrok italijanskih železničarjev, karabinjerjev, učiteljev, miličnikov, gostilničarjev, trgovcev, uradnikov, podeštatov jc vmes.
V enem samem letu so ustanovili 4 5 odborov, od teh je 37 v slovenskih krajih, imajo 22 športnih igrišč, 30 telovadnic, 13 knjižnic, 18 obrtnih šol, 18 kmetijskih šol.
Kakšno bahaštvo! Naj izginejo sence laških bajonetov, pa bi videli, koliko bi te slave še osvilo! Lahko delo z državnim denarjem in oporo vseh javnih funkcijonarjev!
Exodus. Italijansko časopisje nadaljuje gonji proti Slovcnccm v Italiji, časnikarji kar tekmujejo, kateri bo nagrmadil več blata na slovenrko duhovščino in drugo razumništvo. Signor Vcrgani je napisal v »Corriere« zopci dva članka. Topol se je povzpel do trditve, da je mogla slovenska duhovščina ohraniti svoj vpliv na ljudstvo edino potom odiranja! »Resto del Carlino« gre še dalje. Slovenci so izmed vseh Jugoslovanov prvi svobodno zadihali pod materinskim okriljem Rima. In ko vidijo onkraj meje le spor in sovraštvo, se čutijo srečne jx)d Italijo. V dušo njihovih otrok bo kmalu vtisnjena kot blagoslov zgodovinska resnica: Italijanska država, ki je zopet stopila na posest zemlje, kalero ii je ugrabil tujec, se nespravljivo razlikuje od habsburškega roparja. Medtem, ko si je ropar avtohtono ljudstvo podvrgel, mu trgal korenine, postopal z njim kot kolonijo in ga podil z njegove zemlje ter nasilno naseljeval na to zemljo tujce, ne sme italijanska država smatrati Slovencev, ki jih je našla na njenem ozemlju za narodno manjšino, ki naj bi bila vezana na drugo zgodovino in usodo, torej na kako drugo državo, ki bi radi te manšine lahko ogrožala Italijo. Slovenska masa mora biti voljna v italijanskem občestvu izpolnjevati državljenske (fa-šistovske) dolžnosti aii pa naj gre drugam, kjer misli, da si bo našla lastno korito, lastno ognjišče. Tako so prav pred kratkim storili Grki iz Male i Azije: Exodus. Tam bo lahko govorila o svoji lastni hiši in ne bomo nikdar ponovili stoletnega habsburškega ropanja na njeno škodo. — Toda nehajmo že enkrat govoriti o tujih manjšinah z obrazom proti Ljubljani, Belgradu ali Moskvi ali proti hudičevemu domu, če govorimo o drugorodcih v nedotakljivih mejah Italije. To so Italijani, ki govorijo še drug jezik. Ne dovolimo, da bi to bila kolonija in dobro bi bilo za vse drugorodce, da se v najkrajšem času naučijo najlepši jezik na svetu.«
Slovenski učitelji v notranjo Italijo. G. Mihael ! enardič, ki je služboval v Gor. Tribuši, ie preme-čen v Bagni di Poretta (Toskana). Anton Hvala, dozdaj v Puštalah, je premeščen v St. Coustantino Albancsc (Bazilikata).