NO. 84
"S
Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGOAGC ONLY
SLOVGN1AN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O , WEDNESDAY MORNING, APRIL 29, 1953
LETO Lin —VOL. Lin
OGROMNA OBLAST KOM. PARTIJE V FRANCIJI
Partija je ena najbogatejših lastnic zemljišč, izdaja šestnajst dnevnikov in mnogo tednikov ter pritegne ob vsakih volitvah do 5 milijonov glasov.
VČERAJ SIMO POROČALI, obstoj jim nudi partijsko časoma so bili v zadnjih izkazih fran-jpisje, po partiji kontrolirane u-coskih občinskih volitev komu-'nije in njihova administracija histi na vodilnem mestu v Pari-zu in predmestjih. — Franaoska komunistična partija je v zadnjih dveh letih znatno nazadovala, ker ima zaznamovati tudi;
Notranji razkol, toda je kljub te-ttiu še zelo močna politična organizacija, s katero je treba resno1 Računati.
Tedenska revija lista “The N.
Vork Times” objavlja obširen npis te partije, iz katerega pojemamo sledeče ugotovitve:
Francoska komunistična partija je ena naj bogatejših zem-ijiščnih lastnic v vsej Franciji.
^na je naj večja izdajateljica ča-s°ipisja v Franciji, saj izdaja 16 dnevnikov in mnogo tednikov,
^ed katerimi so nekateri naj-Večji na tem področju. Partija drži v svojem železnem oprijemu največjo francosko delavsko l0rganizacijip C. G. T. Pri vsakih
Volitvah pritegne lahko nase do-1stana trenja in tekmovanja, ki mala pet milijonov glasov; ima se vlečejo v nedogled. Te rival-^0,000 prispevke plačuj očih čla-jnosti so deloma posledica spopa-mv in elitni zbor, ki šteje 30,000 dajočih se osebnih ambicij, de-d° 50,000 članov in ki je pripraven na povelje umreti v poulič-bojih, štab njene bir.okra-cbe šteje 14,000 funkcionarjev, katerih
itd.
Njihovi voditelji niso zmedeni vizionarji ali nevešči zarotniki, kakršni vodijo ameriško komunistično partijo, niti niso preganjani ljudje. To so izkušeni, sred nje stari revolucionarji in veteranski administratorji, ki upravljajo eno največjih korporiranih podjetij Evrope. Partijski stroj, ki ga kontrolirajo, jih oskrbuje z razkošnimi privatnimi vilami v predmestjih, z luksuznimi avtomobili in šoferji, s telesnimi stražniki in služabniki.
Vsi ti privilegiji z ogromno o-blastjo in veličastnostjo visokih položajev, pa niso v resnici njihovi. Ti privilegiji so darilo partije, katere voditelji jih uživajo samo dotlej, dokler ostanejo pač vodtelji. Med voditelji, ki so na vrhuncu oblasti, so nepre-
loma pa manipuliranja teh ambicij po: sovjetskih agencijah, ki vidijo v vsakem nacionalnem komunističnem vodstvu možnost
kariero in življenjski novega titoizma.
Hladen sprejem Predloga o paktu Petih sil
Sovjetom naj bi služili predlogi o takem paktu samo kot del njihove mirovne Propagande.
.Washington. — Ameriški
diplomati so ostali hladni ob ve-da je sovjetski zunanji mini-Molotov odobril predlog ^irovnih partizanov” za sklica-mirovne konference Velike Peterice.
Ameriški diplomat j e pravijo,
' a vse tja govrjenje ustvarja sa-f10 mnogo mirovne propagande, atero si Sovjeti žele, pa nobe-v6§a miru, ki ga Sovjeti nočejo, e bi ne dobili ž njim vsega te-^a> kar zahtevajo.
. 'V tem predlogu in njegovem Morsiranju ni bilo ničesar, kar A Se maglo smatrati za konkre-icdgovor na mirovni govor . t'edsednika Eisenhowerja, ka-J‘>r ju bilo tudi od Sovjetije sa-e se nobenih znakov, da j e pri-ravljena do kakih koncesij.
"o in pa dejstvo, da hočejo ko-Pftisti ob zeleni mizi tudi ko-Cistično Kitajsko, je dovolj, ^a ne bo kruha iz te propagand-a moke, ker Združene države °h ne priznavajo vlade komu-lstične Kitajske.
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O.
Telefoni EX 1-9717
SKUPNA VAJA za dramo Rožni venec bo jutri (četrtek) ob pol 7 zvečer v Slovenski pisarni. Lepo prosim vse igralce, da so že nekaj minut pred tem časom v pisarni, da moremo točno ob uri začeti. — P. Intihar.
VEČNO ŽIVLENJE. (Molitvenik). Knjiga je že drugič razprodana. Na poti je nova pošiljka. Ko dospe, objavimo na tem mestu.
KDO ŠE NIMA? Dr. Jagodiče-va knjiga “Nadškof Jeglič” ($5), Karel Mauserjev “Jamnik” ($1), argentinski koledar 1953 ($3), šolske čitanke: ABC — Setev (50c), Zorenje ($1), Naša beseda ($1), žetev ($1), Korak v življenje ($1). Naročite jih v naši pisarni.
se zgodi nesreča, vam ne 1"e nihče pomagati, če se ni-držali prometnih predpisov.
Vremensh
Novi grobovi
Gertrude Garbas
Po daljši bolezni je preminula na svojem domu na 5612 Linwood Ave., dobro poznana Gertrude Garbas, rojena Oman, p. d. Omanova Jerca, stara 67 let. Tukaj zapušča soproga Antona, doma iz Šmarja pri Ljubljani, sina dr. Anthony L., ki je zobozdravnik v Slov. Nar. Domu, hčer Gertrude, omož. Ge-varas, ki vodi Jean’s Museum na E. 9th St. ter 6 vnukov in več sorodnikov. Sin Fred je umrl leta 1947. Rojena je bila v Device Marije Polje pri Ljubljani, kjer zapušča sestro Marijo De-far in brata Vinka Oman, v Argentini pa brata Leopolda. Tukaj je bivala 48 let. S soprogom sta vodila delikatesno trgovino od leta 1918 do leta 1948 v okolici Lexington in Linwood Ave. Bila je članica Dr. Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob, 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:00 uri in nato na Calvarija pokopališče.
George Krizetic
Po kratki bolezni je preminul George Krizetic, star 85 let, stanujoč na 392 E. 161 St. Bil je vdovec. Soproga Frances mu je umrla leta 1923. Tukaj zapušča 5 otrok, Antoinette Hribar, Mary Volpe, Frances Ryan, Julia Gargin, Dorothy Laurioh, 27
ZAVEZNIKOM JE DOVOLJ PRIČKANJA
Če komunisti ne predlo-že konkretnega predloga za izmenjavo ujetnikov, bodo zavezniki zopet končali pogajanja.
PANMUNJOM, Koreja. — Zavezniki so včeraj zagrozili, da bodo spet kicmčali mirovne razgovore odnosno pogajanja, če komunisti ne predlože konkretnega predloga za splošno izmenjavo ujetnikov.
Gen. Harrison, gl. delegat Zdr. narodov, je otvicril včerajšnjo sejo, ki je trajala 39 minut, z vprašanjem komun, delegatom, če so pripravljeni imenovati kako nevtralno državo, ki bi vzela v svo-' je področje one vojne ujetnike, kateri se nočejo^ vrniti domov.
Severnokiorejski delegat gen. Nam II je vzel na znanje to vprašanje ter svetoval odložitev seje do 11. ure jutri dopoldne.
General Harrison je tretji dan teh sej komunistom brez ovinkov povedal:
“Mi nimamo najmanjšega namena, zaplesti se v dolgovezna in brezmiselna pričkanja.” — Po seji je gen. Harrison izjavil, da niso imeli komunisti ničesar novega predlagati. Harrison je sedaj v treh dneh že trikrat povedal komunistom, da zavezniki ne bodo sprejeli komun, predlogov, da bi poslali v nevtralno državo vse one ujetnike, ki se nočejo vrniti nazaj pod komunistično vlado.
“Iz izkušenj, ki ste jih dobili pri svojih prejšnjih pogajanjih, bi vam moralo biti že vendar jasno, da mi tudi mislimo tako, kakor govorimo”, je povedal komunistom gen. Harrison.
Stevenson vidi v vdoru v Laos novo nevarnost
KALKUTA, Indija. — Adlai Stevenson, voditelj demokratske stranke, je izjavil, da pomeni komunistična invazija države Laos nadaljniot agresijo ter na-daljno nevarnost miru v Južno-vzhodni Aziji.
Adlai Stevenson bo podvzel 17-dnevno potovanje po Indiji.
------o-----
Poročilo strokovnjakov o prehranjevanju v Jugoslaviji
Umrljivost otrok je posebno visoka, rihitičnost je splošen pojav.
NEW YORK. - Organizacija Zdr. narodov, oddelek za prehrano in kmetijstvo, je poslala pred nedavnim v Jugoslavijo posebno komisijo mednarodnih strokovnjakov, ki je podala to, prehranjevanju sledeče podatke:
Država ima okoli 16,500,000 prebivalcev. Približno dve tretjini jih živi na kmetijah. Pred vojno jih je bilo na kmetijah tri četrtine. Okol 70 do 75 odstotkov vseh kalorij užijejo v žitih in izdelkih. V nekaterih pokrajinah použijejo po 250 kg žit na leto in glavo. Kruh je iz pšenice in koruze, le v višjih legah mešajo tudi oves in ječmen. Mesa dobi vsak komaj 20 kg na leto, v gotovih pokrajinah pa kmetje sploh jedo meso komaj parkrat na leto. Mleka in mlečnih izdelkov je premalo, Približno 70 do 80 litrov mleka povprečno použdtje vsak na leto.
Mnogi icfroci trpe, ker so preslabo hranjeni. Umrljivost otrok je izredno visoka, rabitičnost je splošen pojav. V južnih krajih hranijto, dojenčke pri prsih kar po tri leta, ker mi primerne hrane zanje. Zelo zgodaj jim dajejo navaden koruzni kruh. Tudi odrasli bolujejo vsled pomanjkljive hrane in vsled premalo različnih jedil. Pomanjkanje vitaminov smo našli v mnogih okrajih. Bolezni prebavil so zelo pogoste.
Posebna težava je preskrbeti pasivne pokrajine z dovoljnimi količinami hrane ob slabih letinah. Mnogi okraji so odrezani od vsega okolja in vsaka dobava je onemogočena takoj, ko prvi sneg pokrije primitivna pota.
$100,000 NAGRADE ZA PRVO MIG JET LETALO
General Clark je obljubil komunističnemu pilotu, ki bi izročil zaveznikom prvo MIG jet-letalo, 100,000 dolarjev nagrade, za vsako nadalnje letalo pa $50,000.
Pomanjkanje zdravnikov na ameriškem podeželju
COLUMBIA, Mo. — Iz pregleda, ki ga je izvršila University of Missouri (Agricultural College) je razvidno, da je na podeželju čedalje manj zdravnikov.
Država Missouri je izgubila od leta 1912 1000 teh zdravnikov, prebivalstvo države pa je naraslo za 600,000 duš.
V 37 okrajih države Missouri
TOKIO. — Združene države so v ponedeljek naznanile, da podarijo $100,000 nagrade prvemu komunističnemu pilotu, ki bi priletel s svojim, v Sovjetski zvezi izdelanim letalom, na njihovo stran.
Ta dramatična in neobičajna ponudba je bila razglašena komunističnim letalcem v Severni Koreji potom letakov, ki so: jih ameriški letalci razsuli po Severni Koreji, in potom radia. — Ponudba je bila narejena v imenu ameriškega generala Clarka, vrhovnega poveljnika zavezniških čet na Daljnem vzhodu.
General Clark je ponudil vsakemu komunističnemu pilotu, ki bi priletel s svojim MIG jetom na zavezniško stran, $50,000 nagrade, pilotu, ki bi prvi priletel s takšnim letaldm na našo stran, pa poleg tega še poseben bonus v vsoti $50,000, torej skupno — $100,000.
Na odmetanih okrožnicah in po radiu so bila navedena tudi natančna navodila, kako komunistični letalci lahko varno prile-te skazi zavezniško radarsko o-meržje in druge obrambne naprave.
Glavni smoter te ponudbe je, da se čim bolj oslabi učinkov-tost komunističnih letalcev.
Na okrožnicah, ki so jih razsuli po Severni Koreji, je bila tudi slika mladega poljskega letalca Frančiška Jarewskega,. ki je pretekli mesec priletel s svojim, v Sovjetski zvezi zgrajenim MIG letalom na Dansko, kjer je dobil politično pribežališče.
(Jarewski je zdaj v Monako-vem, kjer oddaja po radiu svoje govore in pozive poljski mladini. Dne 3. maja bo odpotoval v Združene države, kjer bi bil rad sprejet v ameriško zračno silo, da bi se šel borit proti komunistom v Korejo. V Washingtonu so izjavili, da bi Jarewskega takoj sprejeli v letalsko silo, kjer bi postal častnik in pilot, toda potrebno bi bilo, da postane a-meriški državljan).
bi pobegnil, bi dobil 1 teden prostih počitnic v nekem hotelu v Hdvam na Kubi, in dodaten teden v San Juanu, na Puerto Rico:.
------o-----
Preds. Eisenhower za spremembo zakonov o priseljevanju
Priporočil je kongresu, naj prouči in revidira te zakone, da bodo prarični za vse.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je priporočil kongresu, naj še enkrat prouči priseljeniške zakone dežele z vidika in stališča, da se doseže zakonodaja, “ki bi bila pravična za vse.”
Predsednik je povedal senatu, da je prejel mnogo pritožb, v katerih je rečeno, da vsebuje Mc Carran-Walterjev zakon, ki je bil sprejet tekom hudega senatnega boja in preko veta preds. Trumana, “mnogo resnih in neopravičljivih restrikcij.”
Predsednik Eisenhower je navedel i0 glavnih pritožb proti McCarran - Walter jev emu zakonu.
Ena teh je pritožba proti na-redbi, ki dovoljuje inozemskim državam, da določijo v naprej mortgages” na svoje kvote, česar posledica bo, da bo priseljevanje iz teh dežel za več let popolnoma onemogočeno.
------o-----
Aretacije zaradi umora policijskega načelnika v Teheranu
TEHERAN, Iran. — V ponedeljek sta bili tukaj aretirani dve nadaljni osebi, ena izmed teh armadni kapitan, v zvezi z umorom teheranskega policijskega načelnika. Vseh skupaj je bilo doslej aretiranih 14 oseb.
Oblasti dolžijo skupino upokojenih armadnih častnikov za u-
Kakor rečeno 'e lavni smo 'micr policijskega načelnika bri-a or rečeno, je ^ i ^ ] gadnega generala Mahmoda Af-
V. +«.	v%./-vv».iir4.K/-k TWO O Tl T C O Tl n/-»TW_	O O
šartusa.
ter te ponudbe, zmanjšati učinkovitost komunističnih letalcev. Poveljstvo čet Zdr. narodov je popolnoma pravilnega mnenja, da bodo poslej voditelji letalskih jat zaskrbljeni, da bi jih njihovi lastni letalci ne sestrelili z zraka, da laglje pobegnejo. Dalje bodo poveljniki letalskih eskad-
Eksplozija bomb v klubu
v Argentini
BUENOS AIRES. — V Armadnem klubu, kjer je malo: poprej govoril predsednik Peron,
ki je tam slavnostno odkril sliko ril morda uvideli potrebo, da ni svoje žene Evite, sta eksplodira-
prerok
pride po en zdravnik na vsakih Zavezniki so že dvakrat pre-’2000 oseb, mn-Ogo okrajev pa je, 3e — v nedeljo in ponedeljek kjer pride po en zdravnik na odklonili predlog komunistov, da vsajkih 300Q ljudi, bi po podpisu premirja vse one	______n______
Zaščita proti stavkarjem
ujetnike, ki se nočejo vrniti domov, poslali v kako nevtralno državo. Katera naj bo ta država, komunisti niso omenili. Tam
vnukov, 12 pravnukov in veliko ; (namreč v nevtralni državi) — sorodnikov. Sin Martin je umrl pravijo komunisti, bi potem nji-
pravi:
p °Poldne dežni prši in toplo. ^°Fine in ponoči dežni prši, P 0 in vetrovno.
pred dvema Hetosma. Rojen je bil v Samoboru na Hrvatskem. Tukaj je bival 51 let, zadnja 3 leta je bil v pokoju. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
hovi reprezentanti lahko “pojasnili” tem ujetnikom stanje stva-tri, kar pomeni z drugimi besedami, da bi jih ustrahovali in posredno prisilili, da se vrnejo domov.
----—o------
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
varno pošiljati morda njihovih najboljših letalcev v zrak, če niso naravnost fanatični komunisti.
Na letakih in v radio oddaji, ki je bila oddajana v kcirejščini, kitajščini in ruščini, je navedena natančna smer komunističnim letalcem, po kateri naj lete , in kako naj pristanejo na Kimpo HERSHEY, Pa. Tovarna letališču v bližini Seoula.
MIAMI, Florida. — Ponudbi
li dve bombi, ki sta povzročili znatno škodo.
Henshey Choaqlate Gorp., kjer je štrajk njenih delavcv, je zaprosila giovernerja Fine-a za policijsko zaščito pred stavkarji, ki da baje kvarijo hiše in avtomobile nestavkujočih delavcev.
Nov poslanik za Belgijo
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je imenoval F. M. Alger j a, pnotainentnega republikanca iz Mchigana, za a-meriškega poslanika v Belgiji.
gen. Clarka, ki je ponudil ko-munstičnim letalcem $100,000 oz. $50,000 nagrade za izročitev vsakega MIG jet-letala zaveznikom, so sledili lastniki tukajšnjih velikih luksuznih hotelov, ki so ponudili komun, letalcem, ki bi pobegnili s svojimi letali na zavezniško stran, počitnice v svojih hotelih v dveh latinsko-ame-riških deželah, kjer bi imeli prosto vso oskrbo. Vsak pilot, ki
NAJNOVEJŠE VESTI
MUNSAN, Koreja. — Delegat-je Združenih narodov poročajo, da je zaznamovati napredek pri današnjih pogajanjih za premirje.
ATLANTIC CITY. — Jeklarska unija je odločila, da ho zahtevala višje mezde za milijon svojih članov, zaposlenih v jeklarski industriji.
WASHINGTON. — Bivši komunist, Poljak Thad Mason (Mosiejewski) je priznal, da je kot tovarniški delavec v General Motors tovarni za izdelovanje Dieselovih strojev ukradel načrte teh strojev ter jih izročil poljskim komunistom.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Na operacijo—
Mrs. Helen Tomažič, tajnica Društva Naš dom št. 50 SDZ, se je podala v Euclid-GIenvile bolnišnico v svrho operacije na o-čeh. članstvo omenjenega društva je prošeno, da se v vseh društvenih zadevah obrne na njeno hčerko: Mrs. Helen Yerman, — 8605 Vineyard Ave., ali na blagajničarko Mrs. Antonijo Dolinar, 8805 Vineyard Ave. Mrs. Tomažič želimo skorajšnjega zdravja!
Trideseta obletnica—
V	četrtek ob 6:30 ho v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Zakrajšek v spomin 30. obletnice njegove smrti.
Na potu v domovino—
Anthony J. Perušek, 3975 Erie St., Willoughby, Ohio, lastnik Town House Lounge Bar v Willoughby, se danes ukrea na ladjo “Queen Mary”, ki ga bo odpeljala v Evropo. Obiskal bo mater, sestro, in brata v Pod-cerkvi pri Starem trgu. Vrne se sredi julija. Srečno!
Petnajsta obletnica—
V	nedeljo ob 10. uri dop. bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mildred Strumbly v spomin 16. obletnice njene smrti.
Iz bolnišnice—
Jakob Resnik, naš zastopnik za Newburgh, se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice, kjer je presta! težko operacijo. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje za obiske, karte in tolažilne besede.
Tretjerednica—
O umrli Angeli Polis nam dodatno poročajo, da je bila tudi članica tretjega reda.
Na obisk v Jugoslavijo—
Na parniku Queen Elizabeth sta zadnji teden potovala Mr. Joseph in Mrs. Anna Košir iz Waukegan, 111.
Na parniku, Liberte so včeraj odpotovali iz New Yorka: Mr. Albert in Mrs. Julia Muren iz Barberton, Mrs. Katherine Anziček in Mr. Anton Nagode iz Girarda, Mrs. Jennie Krumber-ger iz Racine, Wis. Miss Marie Kuckman, Mrs. Julia šlogar, Mrs. Jennie Medved, Mrs. Theresa Anžur in Mr. Paul Štucin iz Clevelanda ter Mr. Joseph Sedmak iz Conmeaut, Ohio. Potniki in potnice na parniku Liberte so prva skupina izletnikov Slovenske ženske Zveze, katerim se v New Yiorku pridruži precej lepa število rojakinj iz drugih krajev.
Na parniku Queen Mary pa danes odhajajo: Mr. John in Mrs. Julia Ajnik ter Mrs. Mary Si-monz iz Los Angeles, Calif., Mr. Vincent Pugelj iz Milwaukee, Wis., Mrs. Farnces Zupic, Mrs. Jennie Škraba, Mrs. Frances Gabrovšek in Mr. John Podlipec iz Barberton, Ohio. Clevelandski potniki pa so naslednji: Mr. Anthony Perušek, Mr. Joseph Rožanec, Mr. Louis Levstik, Mr. John Močnik, Mr. Stanko Baraga, Mr. Ivan Babnik, Mr. Witt Omahen, Mr. John Podobnikar, Mr. Louis Pangerc, Mr. Anton in Mrs. Gertrude Bokal, Mrs. Alberta Dolinar, Mrs. Josephine A. Ludwick z sinoma John in Eugen Ludwick.
Skupino potnikov za Queen Mary je smoči spremljal do New Yorka in na parnik Mr. August Kollander, kateri je tem potnikom preskrbel vse kar je za potovanje potrebnid. Srečno potovanje, lepo zabavo in zdrav povratek vsem!
Ameriška Domovina
* (%/»* Mlt/% (%l—
mUBKBO*.
6117 St. Clair Ave.
HEndcrson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_
General Manager and Editor: Mary Debevec______
NAROČNINA
Za Zpč. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Emered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 84 Wed., April 29, 1953
pripravlja druga. Komaj so odpeli velikonočni zvonovi, že se razgibavajo majniški. In kot sam začetek majniške pobožnosti, hočemo v Bridgepiortu obhajati na kar moč slovesen način dvajsetletnico ustanovitve Društva krščanskih mater.
Proslava se bo začela v nede-
Odkar je Nadzorni odbor podtalne dejavnosti (Sub_|^ nldeljeTo ^aja'^bo^glal-versive Activities Control Board) proglasil Komunistično ao nedelje’ 10- maja’ ko g
Komuniste so začeli privijati
svoje partijske karte, lahko kupijo čas na radio ali televizijskih postajah v propagandne svrhe, smejo vzdrževati svoje pisarne, govoriti na javnih shodih in v slučaju potrebe iskati v smislu ustave zašpito pri sodiščih.
Torej imajo še vedno daleko več pravic kot nekomunisti v komunističnih deželah ključno “svobodno” Titovino.
Ena slovesnost je minila, že se da je lotvoritev dvorane združe-
partijo v Združenih državah za organizacijo, ki pod sovjetskim' nadzorstvom deluje za strmoglavljenje vlade Združenih držav, se je zanjka zakona precej tesno zadrgnila okoli komunistov in njihovega početja.
Večkrat čujemo, da ameriške oblasti puste komuniste, da rušijo demokratične ustanove te svobodne dežele, da jim ne stopijo na prste, ko je njihovo delo vendar sedanjemu redu tako očitno nevarno. Drugi pa se zopet pritožujejo, da se komunistom kratijo politične svoboščine, ki so v ustavi zavarovane, in da taka pot vodi nujno v diktaturo. Po mne-liju teh ljudi uvaja Amerika “diktaturo demokracije,” da bi se zavarovala pred “diktaturo proletariata.”
Nedeljski New York Times prinaša o tem vprašanju zanimiv članek. Po njem povzemamo glavne določbe in zakonske predpise, ki omejujejo svobodo komunističnega de,-lovanja v tej deželi.
Če bo vrhovno sodišče potrdilo zgoraj omenjeno odločitev, potem bo morala Komunistična partija storiti celo vrsto stvari, ki ji ne bodo posebno ljube. Vsako leto bo morala javiti justičnemu oddelku vse svoje uradnike in člane, podati bo morala točno poročilo o vseh svojih denarnih virih, imenovati bo morala vse svoje podpornike, povedati pa tudi, v kakšne namene je zbrani denar porabila. Označiti bo morala tudi vso svojo pošto, brošure, časopise in letake.
Pa tudi brez uveljave določb McCarran Internal Security Act iz 1. 1950 je delovanje komunistov precej omejeno.
V	26 državah komunisti po zakonu ne smejo kandidi-ti \ javne urade, tako vsaj poroča Zveza za civilne svobo-
itnerican Civil Liberties Union). V večini drugih držav pa predpisi hudo otežujejo, če naravnost ne onemogočajo, kandidaturo komunistov.
Komunisti so izključeni iz federalnih služb po določilih vladnega lojalnostnega načrta. Ta odločila bodo, kot iz-gleda, v bodoče razširjena tudi na komunistične sopotnike. V 28 državah prepoveduje zakon sprejem komunistov v državno ali krajevno javno službo. V New Yorku jih zakon izključuje iz ‘občutljivih” mestnih ali državnih služb. Toda doslej še ni nihče povedal, kaj je pod temi” občutljivimi” službami razumeti, niti se oblastva še niso pozanimala, če so v njih komunisti ali ne.
Znan komunist praktično danes ne more dobiti učielj-ske ali profesorske službe; tisti, ki pa te službe še imajo, jih bodo po vsem sodeč v bližnji bodočnosti izgubili. V 32 državah zahtevajo od vseh učiteljev in profesorjev na javnih šolah vdanostno prisego, v vseh drugih državah so pa oblastva jasno povedala, da so komunisti v šolah nezaželje-ni. Ameriška zveza univerz je priporočila, naj se komunistov ne pušča na kolegije in fakultete, vendar so na nekaterih ustanovah mnenja, naj se komunistov ne odpušča razen v slučaju; če se jim more dokazati, da skušajo širiti komunizem med svojimi slušatelji.
V	11 državah komunisti ne smejo imeti v šolskih prostorih svojih sestankov in sej. Podobno stališče je zavzelo na stotine krajevnih šolskih odborov. Tudi več privatnih dvoran, med njimi Madison Square Garden v New Yorku, ne mara dati svojih prostorov v najem za komunistične prireditve.
Komunisti ne morejo dobiti stanovanja v stanovanjskih hišah, ki so bile zgrajene s federalno pomočjo.
Komunisti ne morejo dobiti potnih listov za odhod iz dežele in ne dovoljenja za vstop vanjo, četudi bi hoteli priti le na obisk. (Ta določba je, izgleda, preprečila, prihod ljubljanskega okteta v Ameriko). Če so komunisti rojeni izven me-ia Združenih držav, jih more oblasti na osnovi McCarran-Walterjevega vselitvenega zakona poslati preko meje.
Noben komunist ne more dobiti zaposlitve pri napravah za atomsko energijo ali v privatnih tovarnah, ki imajo tajna vojaška naročila. Komunisti ne smejo biti uradniki delavskih unij, ki se hočejo posluževati pomoči Narodnega odbora za delavske zadeve v smislu Taft-Hartley zakona. Več unij'je šlo tako daleč, da ne marajo vzeti komunistov med svoje člane. Senator Taft se zavzema za zakon, ki naj bi priznal unijam v takozvanih unijskih tovarnah pravico, da zahtevajo od delodajalca, da odpusti delavca, ki je bil izključen iz unije na osnovi svoje prioadnosti komunistični partiji.
Člani partije ne morem delati v Civilni obrambi. V Pennsylvaniji in Ohio ne dobe denarne podpore, če so brez posla. Radio, televizija in film se brani komunistov in jih noče zaposliti. Komunisti ne morejo postati,oficirji v ameriških oboroženih silah, celo število navadnih vojakov, ki so znani kot komunisti, je hudo omejeno.
V	Pennsylvaniji, Georgiji in Massachusetts pa je po zakonu že samo po sebi zločin, če je nekdo komunist.
Vendar pa imajo komunisti še vedno precej pravic. Tako lahko volijo, nabirajo člane, smejo tiskati svoje časopise, knjige in letake, lahko nabirajo denar v svoje namene, smejo zborovati na cestah in v javnih parkih, smejo nositi
na cerkvena slovesnost in hkrati materinski dan. Torej dolg program, ki se bo potegnil, kar na ves teden. Zunanja slovesnost v nedeljo dne 3. maja t. L, se bo vršila v novi farni dvorani, ki bo ta dan otvorjena. Kako bo farna dvorana izglodala, o tem za sedaj še ne morempo dati končne sodbe. A kakor vsi znaki kažejo, boi to ena izmed najlepših dvoran v Bridgeportu in 'gotovo tudi ena izmed najmikavnejših in najokusneje opremljenih slovenskih dvoran v Združenih državah.
Tudi ne morem opisovati poteka nedeljske proslave. V glavnem bo to veliko farno kosiloi, ki mu bo sledila veselica s petjem in plesom. Vabljeni ste vsi na to slovesno prireditev. Pridite vsi Bridgepcrtčani, pridite tudi vsi naši sosedje, zlasti iz New Yorka in Brooklyna. čas zabave je tako nastavljen, da vam je prihod vsem omogočen. Začetek proslave je namreč Ob 4. uri popoldne tako, da boste prišli na proslavo takorekoč kot na izlet.
Kar preveč sem se razpisal to načrtih za proslavo. Moj glavni namen je prav zaprav bil, da bi kaj povedal o Društvu krščanskih mater.
Društvo krščanskih mater se je v fari sv. Križa osnovalo meseca marca leta 1933, ko je bilo potrjeno od prevzviišenega škofa in pridruženo glavnemu društvu v Pittsburghu, Pa.
Kot priprava na ustanovitev se je 3., 4. in 5. aprila obhajala tri-dnevnica, ki jo je vodil znani misijonar med ameriškimi Slovenci p. Odilo Hanjšek, takratni župnik v Detroitu. Tridnevnica se je končala s slovesnim sprejemom prvih 54 članic v novo društvo.
Na prvem rednem shodu, si je društvo izvolilo svoj odbor predsednico Agato Antolič, tajnico Vido Gosar in z bagajnico Stefanec Ana. Odbor se je v teku časa večkrat menjal, vendar pa sta Antolič Agata in Ana Ste fanec skoraj neprestana ohranili svoj uradniški položaj in ga imata še danes. Kot tajnica pri društvu je bila naj dalje Magda Horvath, sedaj pa vrši to dolžnost Kristina Zadravec.
Društvo je v teku dvajsetih let izgubili; osem članic in svojega prvega duhovnega vodjo pok. Rev. Mihaela Golob.
Razmahnilo pa se je društvo največ v zadnjih dveh letih za časa sedanjega duhovnega vodja Rev. dr. Farkaša. Kar neprestano so se oglašale nove članice in sprejem se je vršil za sprejemom. Tako danes šteje društvo že 106 Članic.
Kar je pa še več vredno kot število članic, je pa kakovost članic, zlasti njihova delavnost. Društvo je v dvajsetih letih svojega obstoja fari izvanredno veliko pomagalo, zlasti v finančnem pogledu. V tem času je nabralo društvo vsega skupaj $14,-926.72 in v večini ves denar stavilo fari na razpolago za tekoče potrebe. Tudi pri novi farni dvorani je društvo prispevalo naj-večjo vsoto in je zato kar prav,
na s proslavo društvene dvajsetletnice.
Še več pa je društvo naredilo dobrega s pogostim sprejemanjem sv. zakramentov in s sode-lovanjem pri cerkvenih pobožnostih. To delo se ne more izraziti v dolarjih. Je pa izraženo v nadnaravnih zaslugah, ki so vloženi v nebeško' banko.
Naj *Bog še dolgo časa živi in blagoslavlja bridgeportsko Društvo krščanskih mater, njega delovni odbor in duhovnega vodjo Rev. dr. Farkaša.
A. Lagoja,
Brobne novice iz Chicaga
Chicago, 111. — Tudi pri nas se prebujamo iz zimskega spanja in sporočam nekaj novic, katerih je v fari sv. Štefana zmeraj do-
me in Ekvador, želimo mu mnogo uspeha na odgovornem mestu.
Teta štorklja se je loglasila v družini naših naročnikov Franka in Josephine Matkovič na 2030 W. 23. St. in pustila krepko deklico, čestitke!
Slovenska posojilnica in hra-nlnica na 1904 Cermak Rd. je že lansko leto kupila hišo na vogalu Damen in Cermak Rd. Hišo so zelio okusno preuredili in se bo posojilnica skoro usahla vanjo.
Dr. L. Leskovar, direktor slovenske radio ure v Chicago, si je kupil na 1930 W. Cermak Rd. hišo.
V cerkvi smo čuli, da so se letos farani za velikonočno zbirko odrezali kot še nikdar, odkar fara obstoja.
Slovenski radio klub sporoča, da bo imel svojo spomladansko! prireditev v soboto 16. maja v dvorani na Millard Ave. in na 23. cesti, kamor vse rojake prav lepo vabi. Odbor se je doslej vselej potrudil, da so bili obiskovalci njegovih prireditev zadovoljni. Gotovo bo tako tudi sedaj. Obiščimo pa to prireditev tudi zato, da bomo mogli tudi v bodoče vsako soboto popoldne poslušati lepo slovensko pesem v radiu.
Kot je poročalo tukajšnje časopisje, so priredili prijatelji Sovjetske zveze spominsko svečanost za umrlega Jožefa Stalina. Pri tem je prišlo do hudih demonstracij, ko so, nasprotniki komunistov udrli v dvoranic«. Šte-
volj, dobrih in slabih.
Smrtna kasa je zahtevala le-'vilni policiji, ki so jo prireditelji tošnjo zimo veliko žrtev med sta- klicali na'pomoč, se je končno
rimi pionirji tukajšnje slovenske naselbine. V torek 21. aprila smo pokopali Frances Rupar, ki je umrla na posledicah srčne kapi. Pokojnica je stanovala na 1820 W. 22. Pl., doma pa je bila z Dobrave pri Ljubljani. Dolgo vrsto let je bila zaposlena kot kuharica v slovenskem župnišču sv. Štefana, Zapušča dva sina in dve hčeri. Istega dne je zatisnil svoje oči tudi prekmurski rojak Štefan žabčič z 1913 W. 21. Pl. Naj počivajo v miru božjem, sorodnikom naše sožalje!
Po zimi nas je zapustil rojak dr. Štefan Falež. Odpotoval je v Venezuelo, kjer bo zastopal Mednarodno 'katoliško emigracijsko komisijo, ki ima sedež v Švici. Njegov delokrog bo .obsegal Venezuelo, Kolumbijo, Pana-
posrečilo vzpostaviti mir. Predsednik prireditvenega odbora je izjavil, da so proslavo hoteli razbiti fašisti, ki so se v zadnjih letih preselili v ta deželo potem, ko so pobegnili iz dežel za železno zaveso. Hudega menda ni bilo. Razbitega je bilo le nekaj pohištva in nekaj stekla na busih.
L. Jelenc.
Nov slovenski duhovnik
V noči na veliko nedeljp je bil v Rimu posvečen za mašnika vzhodnega lojbreda č. g. p. Janez Sodja, jezuit, ki študira na Gregorijanski univerzi. Novo sv. mašo pa je daroval na velikonočni ponedeljek v baziliki sv. Klementa na grobu sv. Cirila.
ičestitamo in prosimo novomaš-niku obilo božjega bagoslova!
jv štandrežu svoja nogometaška j igrišča, vendar v tem društvu ni
. I pn Acfa
GORIŠKE VESTI Frontaši in narodno delo
V nedeljo, 12. aprila, so prire-J enega domačina in baje tudi dili frontaši v Števerjanu v Br-j Slovenca ne. Ob nedeljah se ti dih svojo kulturno prireditev, blve goriški predmestji izpreme-Marsikomu je bilo žal, da je šel. j nda v italijanski, saj jih kar Igralcem se je poznalo, da so pr-jPreplavijo množice iz Furlanije, vič na odru in da so vsej pripra- j ki prisostvujejo - tekmam svojih vi posvetili le malo časa,. Močan I igralskih društev. To je neizpod-
šati taka počasnega in mučnega umiranja, toda jaz moram trpeti do konca. Revolucionar bi moral prekiniti življenje, toda jaz moram trpeti do konca, ker stoji pred svojo vestjo, kakor da stojim pred policijo. Jaz moram vzdržati do. konca.” Počastitev “Demokracije” pa ni ostala brez odmeva v “Primioirskem dnevniku.” Nazivlja jo “divjaštvo, ki je prekoračilo vse meje, celo v primeri z onimi, ki so naši največji, stoletni sovražniki.” Kadar resnica zadene v živo najbolj zaboli. Boris Kidrič ne bo pozabljen med slovenskim ljudstvom. S krvjo in solzami bo zapisano njegovo ime v srcih vseh poštenih Slovencev, in teh upamo da je večina.
TRŽAŠKE VESTI Slovensko prebivalstvo ni odgovorno za “fojbe”
Na predzadnji seji tržaškega mestnega sveta je italijanski svetovalec Paladin obsodil slov. svetovalca Agneletta, da ni nikoli obsodil “fojb,” zaradi česar mora sklepati, da jih ioidobrava. Dr. Agneletto je (odgovoril, da ne idaje izjav na povelje nikogar. Naj pa ve, gospod Paladin, in vsi oni, ki tega ne vedo, da v Istri ne preganjajo Italijanov, ker so Italijani, ampak preganjajo Italijane in Slovence, če so nasprotni komunističnemu režimu. Zato bi bil skrajni čas, da bi kon-čnia vendarle nehali valiti krivdo za “fojbe” na slovensko prebivalstvo, kajti v “fojbah” je našlo smrt večje število Slovanov kot pa Italijanov. In to dobro vedo vsi, ki so dobre volje. Ven dar Italijani nočejo ht nočejo, razumeti, da Slovenci nismo vsi “titini.”
Zaskrbljenost Tržačanov za velesejm
Med Tržačani vlada veliko zanimanje za letošnji velesejm, ki je obetal večje število razstav-iljavcev kot prejšnja leta. Sedaj pa je nenadoma nastal preplah v tržaških gospodarskih krogih radi spremembe datuma padovan-skega velesejma. Po tej spremembi se bo padovanski velesejem zaključil 3 dni. po otvoritvi tržaškega. Ker pa je večina razstavi j alcev padovanskega velesejma obljubila svoje sodelovanje tudi na tržaškem velesejmu te svoje obljube sedaj ne bo mogla držati. Tržaški ipripravljalni odbor je s tem zašel v velike skrbi. Vabila tujim državam so že razposlana, priprave v polnem teku, zato ni mogoče kar tako vse premeniti. Do sedaj so bile vse interpelacije na rimsko ministrstvo brezuspešne. Odgovorili so jim le, naj spremenijo datum otvoritve velesejma. Tržaški velesejm je bil določen na čas od 25. junija do 12. julija. Prenesti ga ni mogoče, ker v naj hujši poletni vročini me bo nihče obiskoval velesejma. Tržačani so mnenja, da je vse to namerno prera-čunano- in da hoče Rim s tem zapečatiti usodo tržaškega mesta.
Iz Repentabra
Poročali smo že, da je odpotoval v Združene države naš župni I
veter je tudi zelo oviral potek prireditve. V otvoritvenem govoru je govornik ob koncu pov-daril, da bi se morali vsi ljubitelji slovenskega jezika in kul-
bitna zasluga naših frontašev.
Po Kidričevi smrti
V Gorici in v Trstu so frontaši počastili spomin “velikega revolucionarja” Borisa Kidriča. Po
Zaskrbljenost OF za prvomajski nastop
Na zadnji seji okrajnega odbora OF v Trstu so podali pregled političnega položaja na STO in pri tem povdarili nujnost delovanja OF na vseh področjih javnega življenja. Prvomajska proslava naj bi pokazala strjenost delavskega 'razreda v borbi za svoje pravice. Ker velika večina delavcev ni povezana v Osvobodilni fronti, ker so pač spoznali njeno pravo lice, ,so njeni zvesti pristaši sklenili, da bodo v teh dneh še povečali svojo aktivnost in posvetili še posebno skrb slovenski mladini, ki je vse premalo organizirana. Prepričani smo, da jim bo: malokdo nasedel.
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Odkritje orožja v Podbonescu
Veliko zalogo orožja in streliva so odkrili orožniki iz Podbo-nesca na ozemlju vasi Terčent v Benečiji. Domnevajo, da sa ves ta material skrili pred kratkim elementi, ki so pripadali zloglasnim trikolotrističnim italij an-skim tolpam. Odkritje tolikšne zaloge orožja v Nadiški dolini je napravilo na vse prebivalce globok vtis. Sedaj so morale tudi oblasti priznati, da trikoloristi-čno gibanje ni bilo samo plod njihove domišljije, marveč da te tolpe, ki delujejo bržkone na ukaze višjih oblasti, v resnici obstojajo. Ali ni ljudstvo Slovenske Benečije že dovolj pretrpelo-, da jih mislijo še nadalje strahovati s strojnicami?
Globa za vsako slovensko besedo
Tudi to se dogaja v Slovenski Benečiji. V Sv. Petru Slovenov so že lansko leta ustanovili več vsposobljenostnih tečajev za brezposelno mladino. Te tečaje za zidarsko in mizarsko obrt obiskuje okrog 60 brezposelnih mladeničev. Ker pa v Slovenski Benečiji vsaka ustanova služi v raznarodovalne namene, se je vodstvo teh tečajev že od početka odločilo, da učenci ne smejo govoriti med seboj v slovenščini, ki je njihov materinski jezik, i11 da morajo pačati globo 5 lir za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Tudi na ljudski šoli v Topolovem je skušalo učiteljstvo uvesti ta sistem, a so ga zavedni slovenski starši preprečili. Kdaj se bodo gospodje, ki so na vladi spomnili, da velja republiška ustava za vse italijanske državljane in torej tudi za beneške Slovence, ter da imajo po tej ustavi pravico do svobodnega kulturnega razvoja?
SPREMLJANJE NA KLAVIRJU
Mark Twain se je seznanil z nekim slavnim pianistom, ki ga je vprašal, ali je muzikaličen.
“Ne bi vam mogel pritrditi, toda nekoč sem si rešil življenje s tem, da sem očeta spremljal na klavirju.”
“čudno. Kako pa se je to zgodilo?”
upravitelj prev g Avgust žele!	£
V soboto pred belo nedelio pa! ,	.	, .	v .	to
j , ...	da je vdrla v nase stanovanje-
smo ze dobili novega župnega;,. ...	. ,
., t	, .	j. ? Moj oce je sedel na klavir, pla
upravitelja v osebi g. prof. drJ	„
Metoda Turnška. Ob sprejemu
val tako po vodi in se rešil.’
i Kj pa vi?” je vprašal pianist, s,a mu izrazih dobrodošlico zl ..T	, ,	.	.
.	, , I Jaz sem kot rečeno, očeta
najboljšimi ženami repentabor-	. .
, : v .	spremljal ma klavirju.”
ski župan m nekateri občinski
ture zavedat škodljivosti stran-:vseh komunističnih sedežih so, karske razcepljenosti in se zdru-'imeli žalne seje in komemoraci-žiti piod okriljem slovenske bese-J je. Tovarišici Zdenki Kidričevi i de. Vprašamo se, zakaj nam oni prvi ne dajo zgled v tem? Le bežen pogled po naših okoliških vaseh nam pove, kakšni so uspehi frontaškega dela med Sloven-ci,- Frointaši, ki se kolikor toliko še štejejo za katoličane, raje obiskujejo italijansko službo božjo, ali pa nobene. Isto je z njihovimi dijaki. “Zavedni” frontaši in njihovi sopotniki ne hodijo več v cerkev, tam, kjer so oni v premic|či, se cerkve praznijo. Najbolj tragično je to v na-rodniO' ogroženi Podgori. Prav tako imajo frontaši v Sovodnjah in
Stoletnica kuhanja na pF*1
Komaj dobrih sto let je minilo, odkar so plin prvikrat uporabili za kuho. Takrat so ljudj6
svetovalci, Repentaiborski verniki pa mu želimo obilo uspeha v njegovem delovanju.
Slovenski frančiškani v Kopru
V četrtek, 9. aprila, sta prišla Ogovorili, da pomeni plin v kuhi-so poslali žalne brzojavke in ne-!na obisk iz Ljubljane v Koper|nji važen preokret. Moderna kukaj Tržačanov, vodilnih fronta-1v coni B patra Roman in Ange-.hinja pa je doživela toliko spre-šev, se je tudi udeležilo pogreba lik Tominc, da si ogledata tam-,memb, da bi jo ljudje pred st0
kajšnji frančiškanski samostan in j leti imeli prej za laboratorij, ka-uredita vse potrebno glede pri-j kor za kuhinjo, če bi jo videl1 beda slovenskih frančiškanov v,takšno, kakršna je zdaj. Moder-Koper. Civilna oblast v Coni Bjna kuhinja je dobila med drU-je že izdala za to potrebno dovo-'gim zelo zanimivo napravo, ki Je
Ijenje. Pa tudi Vatikan je to!bila lani na razstavi v Kcpenha-
,A odobril. Tamkajšnji frančiškan- genu odlikovana z zlato kolaju°-zanimiva je bila “komemoraci-!£ki samostan je od leta 1945 da-[Gre za električni stroj, ki gnete ja” “Katoliškega glasa ” ki ko-jlje izpremenjen-v zapor in bo J testo, melje meso, meša kreme, mentira izjavo umirajočega Ki-|v kratkem izpraznjen. Naj tome-: seklja sočivje, preceja sadne s0^ driča svojemu tovarišu Milova- 'nimo še to, da je bil koprski fran- jke, melje kavo in opravlja raZ1Y nu Djilasu: “Ti veš, da revolu- čiškanski samostan za časa A v- druga kuhinjska dela. Ima tu 1 cionarju ne bi bilo treba prena- strije last slovenskih patrov. nož za odpiranje konzerv.
v Ljubljani v sredo 15. aprila. Komunistično časopisje, zlasti še “Primorski dnevnik,” je posvetil “narodnemu heroju” Kidriču cele strani. Razumljive, da sta se ga spomnila tudi “Katoliški glas” in “Demokracija.” Zlasti
^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci
^erdinand je pisal skrivaj pi-Slno Nikolaju Zrinjskemu, v kavern ga je kafal, da je Kaci-tenarju odstopil Kostajnico in §a pozval, naj ga ujeme ali pa ^ttiori. Nikolaj je nato šel v ^°stajnico, kjer ga je Kacfja-fiar pogostil. Ko je ta po go-s^ji odšel v svojo spalnico, po-dal je Zrinjski za njim dva vo-J'^a, Jurija Grabusa in Ivana ^°jšiča, sam pa je šel h graj-s^itn vratom in tam motil Iju-da ne bi preprečili njegove iiatnere. Ko sta najeta voja-‘a prišla v gornje grajsko nad-str°pje, sta sporočila Kacijanar-da bi mu rada nekaj nazna-r*^a> kar se njega tiče.
■K° je ta odpustil svojo druži-150 in ju sprejel, ga napade pr-^ Jurij Grabus in ga rani v rebuh. Dasiravno je rana bila f^tna, vendar je Kacijanar še °tel zgrabiti za svoje orožje,
1 Je viselo na steni, toda Hojšič prehiti in s sekiro udari po ^ avi, da se mrtev zgrudi na tla.
ai° so mrtvo truplo vrgli na ^ajsko dvorišče, preje pa mu sekali glavo, katero so po-a‘i kralju Ferdinandu na Du-al Drugi pisatelj, Fran For-pa poroča, da je. Nikolaj
ki
Sač,
kri;
^i
kor
Sa
^iski sam ubil Kacijanar j a. neki gostiji v Kostajnici mu Potegnil meč iz nožnice, ka-
da bi ga hotel ogledati in 2 njim prebodel.
Gasilna smrt Kacijanar jeva je vs°d povzročila razburjenje.
so hrvaški plemiči očitali llajskim, da so verolomni ubi-Cl> sta brata v posebni spome-1 na kralja poudarjala, da j Kacijanar j a spravila s po-116 zaradi časnega dobička j. Posestva, “ampak z ozirom krščansko vero in njegovo ^ Svečena veličanstvo”. Ferdi-,, o je knezom rad odpustil > nar so v njegovem ali ko-drugega imenu storili”, in p °dredil, “da nihče ne sme ni-^jinia niti njunim potomcem . onjeni čin očitati, niti jih na njihovi časti..” j)ej.ac^anarjev° truplo so pre-v Gornji grad na Štajer-
kuln’ k;’er ga j® nje§ov brat>
^^dnnski škof Franc Kacija-c ’ pokopati v svoji stolni in mu postaviti sporne-
ga
■upodobljena bajka o lisici, ki je žrjava povabila v goste in mu pri tej priliki vrat pregrizla. Pod tem prizorom sta videti dve kači, ena prodira skozi mrtvaško glavo, druga se zvija na tleh. Obe kači imata človeški glavi, katerih poteze spominjajo na obraze knezov Zrinjskih. Napis ob vznožju spomenika, se glasi: “Podoba plemenitega gospoda Ivana Kacijanar j a, barona v Kacenštajnu in Smledniku, ki je žalostno poginil v Kostajnici na Hrvaškem 25. oktobra 1538.”
Letnica smrti je tu napačna in priča, da je bil napis pozneje dostavljen.
Od prvotnega napisa je ostalo le to, kar je videti na spomeniku ,ob levi roki Kacijanar-jevi, namreč: “V 48. letu svoje starosti.” Kacijanarjevo premoženje je kralj Ferdinand zaplenil, vendar je pozneje njegovi hčeri, ki je bila omožena z Ulrikom pl. Eitziogom, vrnil grad Vrbovec (Altenburg) v Savinjski dolini. Baje so tudi Kacijanarjevi trije sinovi po kraljevi milosti nazaj dobili o-četova posestva na Koroškem in Kranjskem.
Kacijanar je bil mož izrednega junaštva, vztrajen vojak in neutrudljiv bojevnik proti Turkom. Sposobnosti za vojskovodja pa v svoji vojaški službi ni pokazal. Zato je bilo napačno, da so mu v bojnem podjetju proti Oseku izročili vrhovno povelj ništvo iz najrazličnejših čet sestavljene vojske. Nepokorščina in slaba priprava sta zakrivili njegov poraz pri Gorjanu, njegovi cilji po begu z Dunaja in spletke, ki so povzročile njegov žalosten konec, pa še sedaj niso popolnoma pojasnjene.. Kot maščevalci Kacijanarjevi so nastopili le Turki, ki so 1. 1540. vdrli na Hrvaško in strašno o-pustišili posestva knezov Zrinjskih.
Čudno je, da nesrečni junak Kacijanar v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah ni zapustil nobenega spomina.
(Dalje prihodnjič)
Premiera 2000 let stare tragedije
V k §robni plošči je videti Italijanski filmski igralec Vit-Za	vklesana podoba vite-|torio Gassrnann je ustanovil v
Sti'V boini opravi, ki drži v de-;Rimu stalno dramsko gledališče. - ^ci zastavo. Ob desni nogi je! Kot eno prvh naslednjih pre
in PRETEKLOST IN SEDANJOST — Gen. Mark Clark s^^e9°va žena gresta v spremstvu domačih oblasti skozi kini°davno mesl° Angkor Thom v Laosu v francoski Indo-ofr- ' zlinerišfci povgljnik na Daljnem vzhodu je nedavno ci,.:	1« del Azije. Angkor Thom je bil prestolnica Khmer
kui^e’ k* je bila v prvih stoletjih po Kr. r. na visoki stopnji pa^l kot pričajo mogočne stavbe, ki je pa kasneje pre-
mier po Hamletu pripravlja uprizoritev tragedije “Tiestes” izpod peresa rimskegaTilioizofa Se-neoe. Seneca je to dramo napisal pred 2000 leti, uprizorjena pa baje ni bila še nikoli.
------o------
Nekaj iz zgodovine popra
Prava domovina popra so Mo-luški otoki na Pacifiku med Ce-lebesom in Novo Gvinejo. Zato jih imenujejo tudi Dišavski otoki. Tam je poper prvotno rastel v gozdovih, v gošči, v težko dostopnih krajih. Zdaj ga pa kultivirajo kakor hmelj. Njegove sadike se ovijajo okrog količkov. Če ga obirajo, ko še ni dozorel, dobe po posebnem načinu suši-tve črn poper. Mnogo bolj dišeč in dražji pa je beli poper, ki ga dobe tako, da črne jagodice oluščijo, ko popolnoma dozore.
Tudi v Malabaru na južni obali Indije se prebivalci že tri tisoč let ukvarjajo izključno s pridobivanjem popra. Razen Mala-bara, so Ceylon dn Moluški otoki naj starejša domovina popra. V Indoneziji, Indokini in Siamu so začeli poper pridelovati šele pozneje. Dežele, kjer ga pridelujejo, pa so v drugi svetovni vojni in po njej hudo trpele. Do leta 1938 je dobival svet večino belega popra iz holandskih posesti v Indiji, kjer so ga pridelali kakih 53,000 ton na leto. Ko pa so med vojno Japonci zasedli to področje, so vse plantaže popra spremenili v riževa polja. Japonska je namreč bolj čutila pomanjkanje riža kakor začimb. Ko je Holandska izgubila svoje kolonialne posesti, se je začela za Indijo glede pridelovanja popra prava sreča.
Na obalah Indije so se začele širiti plantaže, na katerih j,e poper zelo dobro uspeval. Kmalu je začela Indija pošiljati na svetovni trg mnogo popra. Malabar je zdaj z Madrasom in Kalkuto eno najvažnejših središč pridelovanja popra na svetu. Ne le na obalah, marveč tudi v planinskih krajih Južne Indije so se plantaže popra razširile. Večinoma so v rokah bogatih veleposestnikov, nekaj popra pa; pridelujejo tudi revni kmetje.
Poper je imel važno vlogo že v starih časih. Njegova zgodovina je slavna in čudna. Zaradi njega se je vnelo že več osvajalni]^ vo j en in poper so iskali mnogi sloveči pomorščaki. Uporaba popra je seveda zdaj bistveno drugačna, kakor je bila v starih časih. Zdravniki zdaj priporočajo omejeno uporabo. Na mejah ker se sodobna medicina ne strinja z nazori v prejšnjih časih, ko popra niso uporabljali samo kot začimbo, marveč tudi kot “čudežno” zdravilo. V starih časih ljudje niso poprali samo juhe, solate in drugih jedi, marveč tu-
di slaščice. Hipokrat je bil trdno prepričan o zdravilnih lastnostih popra in ga je ljudem toplo priporočal. Poper pa je bil že v starih časih drag. Na osvajalnih pohodih po Aziji j,e Aleksander Veliki zaplenil Perzijcem velike količine popra.
Alarih, slavni gotski kralj, je predpisal podjarmljenim Rimljanom davek v obliki 2500 kg zlata in 2500 kg popra. In izterja-vanje te dajatve je bilo glede popra mnogo strožje, kakor glede zlata. V srednjem veku je bil poper v vseh evropskih deželah podvržen visokim carinam. V 14. in 15. stoetju pa je imel celo vlogo denarja. Znaten del bogastva velikih trgovških mest na severu je slonel predvsem na dohodkih od izvoza popra. V Nemčiji debeluhaste in osovražene špekulante še zdaj zmerjajo z “vrečami popra.” Beneška republika s,e je morala za svoje bogastvo zahvaliti predvsem zelo razviti trgovini s poprom. Dolga leta so imeli Benečani monopol nad to trgovino.
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Išče se ženska za splošno hišno delo, eden ali dva dni na teden. Pokličite YE £-0495, na 4101 Washington Blvd., University Heights.	(86)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Zakonski par brez otrok išče 3 sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in po možnosti z garažo, na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj naj sporoči v naš urad. HE 1-0628.
— (85)
Iščejo stanovanje
Mož in žena in 2 sina v mladih letih, .nujno potrebujejo 4 do 6 sob v St. Clairski okolici. Kličite HE 1-4972.	(85)
Posestvo naprodaj
V	Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 61/2 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121.
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za jedilno sobo, 5 stolov, miza in bufet v maho-ganskem lesu, v dobrem stanju. Tudil drugo pohištvo kakor omare in hranilnik za obleko. Na 1415 E. 51 St., ali kličite EX 1-9423.
Hiša naprodaj
V	fari sv. Vida za 2 druži-
ni. $2500 takoj. 6 lepih sob zdolej, 4 velike sobe zgorej. Blizu busa in trgovin. Plinski furnez. Polna cena $10,500. Samo na dogovorjen sestanek z Broker izključno — MU-1-1543.	(86)
Molki dobijo dolo
TAPC0
Coit Rd. tovarna
zdaj sprejema prošnje za
BENCH INSPECTORS
FORGE SHOP HEATERS
MATERIAL HANDLERS
DRILL and TAP OPERATORS
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
MACHINE REPAIRMEN
TOOLROOM MILLING
TOOLROOM SHAPER
TOOLROOM SURFACE GRINDER
TOOLROOM / LATHE HAND
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus No. 36)
(89)
Si ALI OGLASI
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., hiša s 6 sobami, klet. Samo $6800.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030
______________________(86)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke.
VOJNE UJETNIKE PREGLEDUJEJO —Sgt. Donald L. Rombough (drugi od desne) iz Flinta, Midi. in podpor. Marvin D. Slaugh iz Holland, Mich, jemljeta prstne odpise vojnih ujetnikov v ujetniškem taborišču na otoku Cheju na Koreji.
Iščejo stanovanje
Mlekar, žena im 3 mladoletni otroci, nujno potrebujejo 4 do 5 neopremljenih sob z najemnino do $50. Kličite pred 3. ali po 6. uri pop. HE 1-6079.
— (85)
Moftl dobijo delo
PRODUCTION
HELPERS
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
Ima nekaj del za 1. ali 2. šift. To je prilika, da se pripravite za bodočnost. Izučili bomo sposobne osebe za napredovanje v delu na uro. Morajo govoriti dobro angleško.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
1088 Ivanhoe Road
(86)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO C0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(88)
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-NAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORA-TE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. GO.
1115 E. 152 St.
(86)
Truck Driver
Voznik za li/g ton truck. Stalno. 5 dni na teden. Prednost ima poročen moški.
LEFK0VITZ BROS.
100 St. Clair Ave. W.
blizu vogala Ontario
(84)
Aeronautical Work
Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists
Toolroom
Production Grinders Inspectors
(Line . . . Bench . . . Floor)
Also Operators for:
Turret Lathes Automatics
(Multi-Single-Spindle)
Borematics
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško m zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
JACK & HEINTZ
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
; (Apr. 27, 29, May 1)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
1	(apr.27,29)
Gostilna naprodaj
Točilnica piva in vina ter restavracija v dobri okolici na St. Clair Ave. Proda se po nizki ceni. Tudi stanovanje 5 sob. Kličite Broker, SU 1-4121.
Moikl dobijo delo
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOLMAKERS
Experimental work building jigs and fixtures
——^
TOOLROOM
TURRET LATHE OPERATORS
ENGINE LATHE OPERATORS
MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER
OPERATORS
UNIVERSAL
GRINDERS
SURFACE
GRINDERS
TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridrntte
se k M1M Tapco
Team
DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost
Employment uradne ure: Pondeljek, sreda, petek 8 zj. do 5 pop.
Torek in četrtek 8 zj. do 9 zv.
Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
ali kličite
W. S. OLIVER za sestanek
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
_______ (»)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Mefal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetni plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka ža življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
'	(86i
V kadilnici je čisto neopaženo či: “Lep predlog, jako lep pred-odprl trafiko. Ko se je po ve- log,” toda ko so se vsi izčrpali, čer ji shajala številna družina je mirno vstal in s premetenim “Dimovcev” v zaupni družbi k nasmehom diplomatsko razla-“črnim uricam”, ni bilo dneva, gal:
da ne bi kdo jadikoval: “Meni ja “Gospodje, vsi skupaj ste nave-zmanljakalo tdbaka,’ ’meni pa dli take potrebe, da se vam je vžigalic,” “potreboval bi nove- težko zediniti in odločiti za kaj
ga ustnika” — “cigaro, kdo ima odvečno cigaro?”
Da bi smel kdo pozno zvečer po kadilske potrebščine iz semenišča do precej oddaljene trafike, o tem ni bilo niti govora. Kdor je za dne pozabil, je često moral kaditi “na slepo” ali “na mrzlo”, kakor so temu dejali. “Tu imaš, natlači si,” je uslužno ponujal Holoubek svoj mehur, a nedolžno pristavljal “Če hočeš, ti z veseljem odstopim zavitek, na srečo imam zalogo . .
Na to brezkrbnost so se tako navadili, da so se obračali že samo na Holoubka in kupovali le pri njem. Trgovina se je vži vela, očitno in skrivno uhajanje iz semenišča je prenehalo, zato ker se je v “Dimu” hitro prikazala imenitna skrinjica na ključavnico in z napisom: “Prah si in v prah se povrneš.”
Gospod spiritual je nastopil proti napisu in bogoslovci so ga morali odstraniti. Družina pa je zaradi njega v kapeli dobila, strahovito po nosu. Holoubek je pri tem sedel kakor na ježicah, glavo je od sramu sklonil skoraj med kolena, toda skrinjica je vendarle ostala v družini, le da se je na njej bleščalo filo ofsko geslo: “Vse je dim.” Kadilci so iztaknili nekje še lepega medenega orliča in predstojni-štvo družine se je povečalo za novega izvoljenega uda “toba-karja.”
V teh tako mnogostranskih podjetjih se ije Holoubek otresel vse svoje tegobnosti, zadušil' je v sebi vse mladostne muhe in bolestne boje, ohranil pa si je veselega, čilega duha in — dobro, čuteče srce. Vsa podjetja so prinašala izvrsten dobiček na papirju. Računi so se vodili natančno, uradniki so se morali obnašati kar moč vestno, toda v sklepnih računih kljub temu ni manjkalo postavke “neizterljivi dolgovi”, in tu je bil zopet Holoubek tisti, ki je zmeraj prvi, bodisi kot predsednik, bodisi kot blagajnik ali pa kot navaden ud toplo priporočal, da se imena ne bi brala in da se postavka kratkomalo črta. Svoj predlog pa je vedel tudi izvesti.
Hvaležnih pogledov najrevnejših tovarišev kakor da ni videl in je bil v hudi zadregi, ko mu je veseli Souček kdaj stisnil roko in zašepetal: “Hvala ti, Pepe, saj veš čemu.” — Tako se je čisti dobiček znatno zmanjšal, toda vkljub temu ni zginil. Nekaj kovačev prebitka je celotni proračun vendarle pokazal, tako da je ha programu vsakoletnega občnega zbora stala tudi bahava vrsta: “Kaj u-kreniti s čistim dobičkom.” In tu se je moral Holoubek često spustiti v ognjevite prepire in1 ostre boje. Vsakokrat je mrgolelo nasvetov kot mravljincev.
Narodnjaki so predlagali narodne namene, literati so hoteli pomnožiti knjižnico, Kerubin-ci in Serafini so se vnemali za godbeni arhiv: “Ne pozabljajmo na naš revni semeniški zbor,” “Podpirajmo cerkvena podjetja,” “Darujmo za zgradbo stolnice,” in vse te predloge so njih očetje branili s takim ognjem, kot bi šlo za milijone.
Toda Holoubek si tega denarja ni dal zlahka iztrgati iz rok. Poslušal je nasvete, k vsakemu je pritrjeval, kakor bi hotel re-
določenega. Teh nekaj naših kracarjev stvari ne bo potegnilo iz vode in ne rešilo; najbolje bi bilo razdeliti jih na enake dele med reveže in sirote: Pošljite jih za božično drevesce v ubožnico ali sirotišnico.”
Pogosto je bil nasvet soglasno sprejet kot dobrodošel izhod iz zapletenih sporov in pričkanj. Često pa je naletel na trdo na-sprotstvo. Tedaj je navadno obveljal predlog, proti katere-; mu je bilo v semenišču težko, da, celo nevarno oporekati: “Izročimo ves znesek gospodu rav-
natelju, naj ukrene z njim, kakor bo sprevidel, da bo prav.” Vendar Holoubek niti tu ni po^ pustil, ne se bojazljivo potuhnil. Dalje in odkrito je branili svoje mnenje in, če ni bilo izhoda, /je vsaj dosegel, da so dali denar na razpolago gospodu spiritualu.
Tega je ljubil od svojega prvega koraka v semenišče. Čutil je, da ima v njem svojega prijatelja in rešitelja. Vzljubil ga je tudi zaradi njegovih posebnih premišljevanj, ki jih je dnevno vodil ob jutrnjem Somraku v semeniški kapeli. Spiritual jih je imel sicer napisane in pred seboj na pultu razgrnjene, toda nikoli ni gledal v te papirje. Da, Holoubek je bil prepričan, da se večkrat oddaljuje od teh papirjev, ščasoma je dognal, da se to godi zlasti tedaj, ko neha mežikati, guban-čiti čelo in dušiti glas. Spritu-alove besede so včasih nenadoma zazvenele nekam bolj kleno, bolj vroče, sklenjene veke so se široko razprle, oči so md' zagorele v ognju notranjega prepričanja, roke SO' se dvignile in glas je pel ko jeklo.
Holoubek se je veselil in koprnel po takih železnicah v pustoti bogoslovskih premišljevanj. Zdelo se mu je, da bo vse
življenje slišal: “Omnia omnibus estote! Vsem bodite vse. Duhovnik mora biti svoji srenji ne le duhovni in voditelj, ne zgolj duhovnik, marveč učitelj, zdravnik, sodnik, svetovalec, skratka v sreči in nesreči skrben oče.
Pa tudi spiritual je vedel, da ima v Holoubku svojega naj-pazljivešega poslušalca in naj-odkritosrčnejšega častilca. Kadar koli se je ozrl po vrstah bogoslovcev, ki so sedeli v dolgih klopeh, razvrščeni po letnikih, je vedno odkril, kako tu in tam težko premagujejo spanec, ki jim sili na oči, kako zehajo v sklenjene roke ali kako upirajo neme poglede v strop, duh pa jim gotovo blodi bogve kod. S Holoubkovimi očmi pa se je srečal vsakikrat. K njemu je plaval tiho, vdan in predano verujoč, čist in jasen pogled. Ni ga skalil dvom, ne nemir, nikakr-šen dolg čas, ne nepotrpežlji-vost, ne skrbi in ne težave . . Spiritualove oči so se pri tem toplo nasmehnile, glava mu je prijazno prikimala, kakor bi hotel reči: “Glej, Jožko, ko je treba moliti, tako moli, tako delaj, vse pa pošteno in zvesto .. .”
Ta dva sta se torej ddbro razumela takoj od prvega srečanja sem, pa vendar bi se skoraj za vedno ločila.
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Deške S a n f o r i z i r a n e * v padalskem stilu
Olive Drab
prostornimi
žepi
Mere 8 do 16
Glej, mama! Žepi se odpirajo kot kakšen meh, tako da lahko spravim v nje vse svoje igrače! Mamici pa rečemo mi ... da so te hlače narejene iz “mountain” blaga, ki je najtrpežnejše in tudi najudobnejše. Na vseh mestih, ki se hitreje obrabijo, so ojačene in dvakrat šivane. Ti žepi mu bodo v Veselje, kajti v njih je prostor za “vse.” Mere 8-16.
Deške 8.i unč Chino sanforizirane*
Hlače
•	Vojaško rjavo-rumene
•	Mornarsko-letalsko sive
Ustrezite vašemu dečku! Te King Kole sanforizirane* hlače imajo žepe, ki so zajamčeno ojačeni z “Tuf-welt”. Saj veste koliko trpijo žepi pri deških hlačah! Te hlače se lepo prilegajo, imajo tekočo zadrgo (zipper) in obrobljene žepe. Mere 8 do 18.
*Vskrči manj kot 1%
The May Co.’s Basement Odtlelek
za deška oblačila
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zvečer Kličite CHerry 1-3000
POMLADNO IN LETNO BLAGO DEJANSKO PO 98c do 1.98
NYLON in RAYON
•	Pisani nyloni • Rayon Denier Crepi • Rayon za kostume • Pisani Rayon Crepi
•	50" Rayon Faille tafti
•	Rayon in Nylon crepi
•	Rayon gabardini
•	Rayon Butcher tkanine
•	Fini rayon satini
•	Veliko, veliko drugih
Na tisoče jardov prekrasnih, praktičnih rayon in nylon tkanin v najnovejših vzorcih in barvah za vaše pomladno in letno šivanje! Začudeni boste nad čudovito kakovostjo teh tkanin. Bodite med prvimi, da boste imeli prednost pri teh skrajno nizkih cenah!
žal, pismenih in telefonskih naročil ne_ The May Co.’s Basement Blagovni
sprejemamo
oddelek
Najstarejši — četrti letnik v semenišču je vedno najveselejši. Pastoralisti živijo v semenišču najdlje, kot najstarejši si lastijo več pravic; semeniško življenje poznajo najbolje, spregleda se jim, kar se nižjim letnikom ne bi tako gladko, in pa glavni, končni cilj bogoslovnega študija — ordinacija — se že žari kakor zvezda na obzorju in se jim z vsakim dnem približuje.
Holoubkov letnik je bil letos še posebno živahen. Glavno zaslugo je imel Souček, z zemeljskim imetjem sicer reven, a zato neizmerno bogat raznih domislekov in dovtipov. Njegova slaba stran je bila, da je zvečer poslednji zaspal, zjutraj pa zanj i vstajal. V veliki spalnici, ki so jo krstili za konjušnico, je stalo nekako trideset postelj. Ko so se po večernih molitvah okrog devetih že vsi z veseljem in željno vlegali, se je Souček čutil najbolj svež in čil, prav
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
v tem času je sipal naj duhovitejše domisleke, delal vesele o-pazke, da je namesto predpisanega molka često z naravno silo zabučal po vsej spalnici nepremagljiv smeh, ki je včasih priklical celo službujočega pod-ravnatelja in neredko prinesel vsemu letniku ostro, skoraj pretrdo grajo.
Ko pa je zjutraj že ob petih zvonec budil semenišče k novemu življenju, ko je vse vstajalo in se gibalo, tedaj je Souček najbolj sladko spal.
“Koliko je ura?” je spraševal vsako jutro z neizprosno pravilnostjo.
“Čez pet minut bo pol,” mu je stalno z nenako pravilnostjo odgovarjal tovariš Sochor, že umit, oblečen in ovijajoč si o-krog vitkih bokov zadnji del toalete — dolgi, modri pas. Za-
ANGLEŠKO-SL0VENSK0 BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
^ . ______^^
radi te pravilnosti in natančnosti so v letniku Sochorju vzde-h priimek “vojak” in prav zaradi nje je Souček svojega soseda najbolj sovražil in preganjal.
(Dalie prihodnhč)
Ali sfe prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Handel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-MJ4
mm

m
JVaznanilo in JHH/Cih-Vata
S težkim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni sin in brat
James Clarence Prašnikar
izgubil svoje mlado življenje v letalski nesreči v North Korea 30. avgusta 1952.
Rojen je bil v Harwich, Pa., 19. oktobra 1931. Pokopan je bil 21. februarja 1953 na Deer Creek pokopališču iz vojaškimi obredi.
Naša prisrčna zahvala vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v času naše žalostne nesreče.
Posebno se želimo zahvaliti Sgt. Philip E.
Ross, ki je spremljal truplo pokojnega; H. J.
Clowes pogrebni zavod za sočutno urejen pogreb; White’s Flower Shop, N. S. Pittsburgh, za posebno uvrstitev vencev; Rev. John N. Jenkins za tolažilne besede; nosilci krste in Honor Guard of the Veterans of Foreign Wars, Post 1437—Springdale, in American Legion Post 764 iz Cheswick.
Naša iskrena zahvala sledečim za vence in maše: Društvu št. 203 ABZ, Cheswick, Pa., dr. št. 419 SNPJ, Harwich, Pa., Harwich Service Club, članom A.Z.Z. od Oakmont, članicam Ladies Auxiliary od Acmetc. iia, članicam Progresivnim Slovenkam iz Sti bane, Sgt. Tommy1 Waynar, Korea, Miss Melb; Jean Hogan, Razred od “49” Springdale za : pominek in venec, odbor za American-Slovene Day in Radio Club za venec.
Mr. in Mrs. Joseph Ocvi.-k, Sr., Mr. in Mrs.
Frank Coprivnikar in družina, Mr. in Mrs. Sam Master in družina, Mr. in Mrs. Arthur Jewarts,
Mr. in Mrs. Frank Radish, Sr., in družina, Mr. in Mrs. Joseph Bozich, Mr. in Mrs. John Stepanovich in družina, Mr. in Mrs. Pivik, Sr„ in družina, Mr. in Mrs. Thomas Spencer in družina, Mr. in Mrs. Joseph Smalara in družina,
Mrs. Mary Feryan, Mr. in Mrs. Mike Branstet-ter, Mrs. Elizabeth Brower.
Mr. in Mrs. John Vrtoseck in družina, Mr.
Bernard Miller, Mr. in Mrs. Louis Gagliardi in družina, Mr. in Mrs. Bud Spencer in hči,
Mr. in Mrs. Frank Reymond in družina, Mr. in Mrs. Leo Miller in družina, Mr. in Mrs. John Bozich in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kost in sin, Mrs. Sava Tribeck in hči, Mrs. Joseph Krtohvil, Sr., Mr. James Fucci, Mr. Joseph Klopcic in sinovi, Mr. in Mrs. Andrew Waynar in hči, Mr. in Mrs. Alex Krupen,, Mr. Joseph Cirigliano, Mr. in Mrs. John Podmilsek in družina, Mr. in Mrs. Ernest Bozich, Sr.„ Mr. in Mrs. Edward Miklick in hči.
Mr. in Mrs. Andrew Frena, Mr. in Mrs.
Walter Brutsky in hči, Mr. in Mrs. Frank Bozich in družina, Mr. in Mrs. Eddy Hrovat in družina, Mr. in Mrs. Felix Mazur, Mike in Ad-ven iz Harmarville, Mr. in Mrs. Anthony Red-nak in družina, Braddočk, Mr. in Mrs.. John Stepancich in družina, Mr. in Mrs. Frank Draz in hči, Etna, Mr. in Mrs. Ilija Vojnovich in družina, Duquesne, Mr. in Mrs. Martin Slivsek in družina, Verona, Mr. in Mrs. Joseph Bost-janic Sr. in družina, Verona, Mr. in Mrs. Frank Rosenberger, Ambridge, Mr. in Mrs. Arnold Anderson, Ambridge.
Mrs. Joseph Rosenberger, Ambridge, Mr. in Mrs. Valentin Krally, Moon Run, Mr. in Mrs.
Rudolph Hribar in družina, Verona Three Star
Bottling Works, For^ Pitt Brewing Company, Pittsburgh, Life Insurance, Fort Collins, Colo.; Mr. Charles Hodel, Mr. in Mrs. Joseph Roberts, Cleveland, Mr. in Mrs. George Panchur, Cleveland, Mr. in Mrs. John Ropret, Cleveland. Mr. in Mrs. James Jert, Sr„ Cleveland, Mr. in Mrs. Matt Verbič, Cleveland, Ex-Servicemen of Hilltop, Lou Ivanovich, Rudy Pivik, Joseph Turka, Louis Bozich, Donald Papich, Bud Hamilton, Bill Nixon, Pitt Khustos, Jr.„ Herb Baker, Elmer Dominici, Mike Trojan, Ed Baker, James Alifimoff, Frank Pivik, Jr.
Mr. in Mrs. John Langerholc, Sr., Johnstown, Mr. in Mrs. Anthony Rock, Hostetter, Mrs. Theresa Mazun, Fred Zacker, Mr. in Mrs. Jurij Prevec in sin, Mr. in Mrs. Anton Kaferle,, Yukon, Mr. in Mrs. Andy Flander, Yukon, Mr. in Mrs. John Jergel in sin, Pittsburgh, Dr. in Mrs. Ceril Zebot, Pittsburgh, Mr. Luka Butja in sin, Moon Run, Mr. Viktor Butja, Moon Run, Mrs. Jennie Jerala in sin, Moon Run, Mrs. Jennie Petrovčič, Presto, Mr. in Mrs. Jacob Zupančič, Library, Mr. in Mrs. Charley Razborsek, Library, Mr. Joseph Smrkolj in sin.
Posebno zahvalo izrekamo Mr. Anton Red-nak, Mrs. Anna Hrovat, Mrs. Josephine Oblak, Mrs. Jennie Slivsek, Mrs. Amalija Sorch, Mrs. Tončka Kaus, Mrs. Anna Flisek,, Mrs. Mary Salomon, Mrs. Anna Watson, Mr. Lowrenz Kokalj in sin Larry.
Globoko smo hvaležni vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, vsem številnim, ki so prišli na pogreb, in vsem, ki so nam izrekli sožalje brzojavno ali pismeno.
Dragi nepozabljen sin in brat, zapustil si nas v najlepših letih svojega življenja, tvoj spomin bo pa živel v naših žalujočih srcih za vedno.
Žalujoči:
MARTIN in MARY, starša;
DOLORES, sestra;
MARTIN JR., in DRUŽINA, RALPH in DRUŽINA, EMERY, bratje.
Harwich, Pennsylvania, 29. aprila 1953.