CIJA
KOLUMNA Janez Jerovšek Skrivnosti na RTV Slovenija
povezav

Četrtek, 10. novembra 2005, št. 45, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
I/ju-ju ]a 3 ■Jjyjäb uMy jjiü^üjhj^lülj
jjj diLidMiilu SllüSltij 3 jiuiiifjjjjj
jjDjjjijj^iiüii -шзЗиИ ilüjjjülj'ijjjiijjlöi
INTERVJU Dr. Anton Stres Sovražniki Cerkve že dolgočasni
Demokracij
□
Spoštovane bralke in bralci tednika Demokracija.
Vaša najljubša revija bo v kratkem dobila novo podobo. Damo smo odpeljali v lepotilni salon in ji spremenili videz, da bi njena notranja lepota prišla do popolnega izraza. Dodali ji bomo nove vsebine, stare pa napravili še zanimivejše. Upamo, da boste z opravljenim delom zadovoljni. Demokracija se bo prenovila samo za vas.
Skrivnosti na nacionalki
Sodobne družbe in sodobne organizacije predstavljajo odprte sisteme. To očitno ne velja za RTVS.
11	Upor kontinuitete?
12	Odločitev ZA reforme
Vlada Janeza Janše je pretekli teden sprejela okvir gospodarskih in socialnih reform, s katerimi namerava povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in vsesplošno blaginjo v Sloveniji. Večina političnih strank je ob tem enotna, da je reforme treba izvesti, vendar ne na račun socialne države.
16 Nove občine na zemljevidu
^ ......._	V skladu z novim zakonom o lokalni samoupravi se nam
^ ' ' s • j obeta več novih občin, opozicija pa zahteva za omilitev ■ pogojev za ustanovitev novih mestnih občin.

18 Trganje mreže 20 Stara medijska povezava
24 Na kraju zločina: SKB 32 Bela hiša na udaru
Ameriški predsednik George Bush preživlja eno najtežjih obdobij, odkar je prevzel predsedniški položaj. Afera, v katero so vpleteni vrh njegovega kabineta in njegovi najožji sodelavci, dobiva čedalje večje razsežnosti, politična podpora Bushu pa še nikoli ni bila na tako nizki točki, kot je zdaj.
34 Sovražniki Cerkve postajajo dolgočasni
44 56
Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk; Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
Pogovor z dr. Antonom Stresom
V Sloveniji je nekaj publicistov - med njimi je dr. Miheljak katerih mnenje me zelo malo ali pa nič ne zanima. Zanimajo me sodbe ljudi, ki so nepristranski, medtem ko preverjeni sovražniki Cerkve postajajo vedno bolj dolgočasni.
Škofovih zavodov Šampionske Ostroge
Ko so se na dan spomina na mrtve prižgale še zadnje svečke, se je v Severni Ameriki začela jubilejna, 60.
sezona lige NBA.
peta stran
Kocka je padla
V začetku oktobra je vladni odbor za reforme vladi poslal predlog reform, ki bi jih morala Slovenija izvesti, če bi želela povečati gospodarsko konkurenčnost in zagotoviti trajno blaginjo. Sledili so tedni predstavljanja predlaganih reform in v začetku novembra je vladna koalicija sprejela okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blagine v Sloveniji. To v praksi pomeni, da se bo vlada po sprejetju reformnih usmeritev posvetila pripravi zakonskih predlogov za njihovo izvedbo.
"Vlada je predlagani okvir reform sprejela, zavedajoč se odgovornosti, da predlaga ukrepe, ki morda v prvi fazi ne naletijo v celoti na odobravanje javnosti ali med socialnimi partnerji. Vendar bi bilo zelo neodgovorno, če bi predlagala le tiste ukrepe, za katere lahko predvideva, da bodo pozdravljeni," je po seji vlade prejšnji teden dejal predsednik vlade Janez Janša. Vlada je tako sprejela celoten sklop 70 ukrepov, ki jih je predlagal odbor za reforme. Sem spada tudi uvedba enotne davčne stopnje, ki je v preteklih tednih najbolj razburjala slovensko javnost. Čeprav ob njej vlada dopušča možnost, da se odloči za katero drugo varianto, če kdo na podlagi izračunov predlaga boljši model, s katerim pa bi morali doseči isti cilj. Za pripravo zakonskih predlogov na davčnem in socialnem področju, ki zbujajo največ pozornosti, bo na voljo slabo leto dni. Glavnina zakonov bo v parla-metarni postopek prišla predvidoma konec pomladi 2006, veljati pa naj bi začeli leta 2007. Ključni zakoni bodo torej načrtovani sočasno s ciljem, da bodo imeli poslanci pred sabo celotno sliko, ko bo šlo za težje odločitve. Sicer pa se bodo reforme uvajale postopno. Kot je dejal premier, se vlada zaveda občutljivosti nekaterih ukrepov, ki posegajo na področje socialnega dialoga, zato jih bo usklajevala s socialnimi partnerji. Pri tem pa bo poskušala čim več ukrepov vnesti v prihodnji srednjeročni socialni sporazum.
Odločitev o sprejetju predlaganih reform je bila razmeroma hitra, saj gre za pomembne reforme, ki bodo v prihodnosti oblikovale Slovenijo. Vladna koalicija je pri tem ravnala pogumno in ugriznila v kislo
jabolko, v katerega bi morala sedanja ali pa prihodnja vlada prej ali slej ugrizniti. Bolje prej kot pa potem, ko je prepozno. Slovenija potrebuje strukturne spremembe, ki jo bodo naredile dolgoročno konkurenčnejšo. Prejšnja vlada je namreč sprejela samo tisto, kar je bilo všeč javnosti, zaradi česar so Slovenijo začele dohitevati druge vzhodnoevropske tranzicijske države. Na to opozarja celo predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki večino predlaganih reformnih ukrepov v nasprotju s svojo stranko, ki je do njih bolj zadržana, podpira. V liberalni demokraciji so ob vprašanju reform razdeljeni. Večina se zaveda, da gre za reforme, ki so nujno potrebne in bi se morale začeti uvajati že za časa njihove vlade; manjši del stranke pa je do njih kritičen, čeprav ne zna predstaviti alternative. To še posebej velja za novega predsednika LDS Jelka Kacina, ki se na predsedniškem mestu še ne znajde prav dobro. Bo čez nekaj mesecev potreben še en kongres liberalne demokracije?
V vladnih strankah so bile predlagane reforme največje enotnosti deležne v Slovenski demokratski stranki, čeprav jih podpirajo tudi druge tri stranke. V javnosti se je sicer poskušalo v precejšnji meri umetno ustvariti vtis, da so v teh treh strankah do reform bolj zadržani. Še zlasti mediji, ki so naklonjeni tranzicijski levici, so poskušali ustvariti vtis, da predlaganim reformam in predvsem enotni davčni stopnji nasprotuje finančni minister Andrej Bajuk. Seja vlade prejšnji četrtek jih je na tej točki negirala. Izjalovili so se tudi njihovi poskusi, da bi zabili klin med Janšo in Bajuka. Zavedajo se namreč, da sta ta dva politika ključna za vlado. Pred kongresom Nove Slovenije zato poskušajo stranko čim bolj destabilizirati, temu pa nasedajo tudi nekateri njeni člani. Peterle v zadnjih dneh molči, zato pa se bolj oglašata Ljudmila Novak in Miran Kramberger, nekdanji direktor Siola, ki še razmišljata o kandidaturi za predsednika stranke. Veliko začudenje povzročajo izjave slednjega, ki pravi, da slovenska javnost Bajuka ni sprejela. Kot bi razmere v NSi razlagal kak zagrizen levičarski komentator, kot je na primer Miheljak, ki je leta 2000 pošiljal Bajuka v Argentino. A vrnimo se k reformam. V SLS in DeSUS je nekaj pomislekov glede njih, vendar se zdi, da se tudi v teh strankah zavedajo, da se v Sloveniji mora nekaj spremeniti. Vse stranke pa se zavedajo, da je treba poskrbeti, da se socialni položaj posameznih skupin prebivalstva ne bo poslabšal, ampak dolgoročno izboljšal.
Z odločitvijo vlade prejšnji teden je Slovenija stopila na pot reform, ki ne bo niti preprosta niti lahka, je pa nujna, če želi slovenski narod izkoristiti potenciale, ki jih ima. Sreča je namreč na strani pogumnih ...	Metod Beriec
tri pike...
Dekret
Odkar se je Cerkev na Slovenskem začela spet dejavneje vključevati v slovensko javno življenje, so t. i. levi strokovnjaki in intelektualci znova čisto besni in penasti. Poslanec LDS Aleš Gulič je tako zadnjič v TV-klubu rekel, da je to, da bo policija s spremembo zakona o policiji dobila svojega župnika ali kaplana, čisti nesmisel. Rekel je, da policisti tako kot vsi drugi državljani delajo osem ur na dan in pet dni na teden, in če gredo lahko vsi drugi delavci k maši v času, ko so prosti, bi lahko šli tudi oni. Neodvisni strokovnjak s FDV Aleš Crnič (poudarek je seveda na neodvisni, kajti na FDV se radi kitijo s takšnimi nazivi, čeprav so seveda daleč od tega) je dodal, da se Cerkev v zadnjem času nasploh preveč oglaša in s tem krši člen ustave, ki pravi, da sta Cerkev in država ločeni. Pri tem ga seveda ni zanimalo pojasnilo Ivana Stuheca, da ima policija pač tudi takšne enote, ki so več dni izolirane od drugega sveta, in pojasnilo Draga Čeparja, da ima slovenska ustava poleg člena, ki govori o ločenosti države in Cerkve, še druge člene, na primer tistega, ki govori o tem, da je država svojim državljanom dolžna omogočiti izkazovanje njihove vere. Gulič in Crnič pa sta kot pokvarjeni plošči še naprej trobila svoje, sveto prepričana, da imata prav.
Takšna ignoranca naših postkomunistov (to so tisti, ki so kot naš nekdanji predsednik zamrznili svoje partijske knjižice, danes pa so bodisi demokrati, bodisi neodvisni) je seveda razumljiva, kajti slednji so še od Kardelja naprej prepričani, da je vera le opij za ljudstvo in daje najboljši kristjan mrtev kristjan. V skladu s tem ga je seveda treba čimbolj potisniti za cerkvene zidove, ga sleči praktično do nazga in mu strogo zabičati, da ne sme ziniti niti a. Če kateri teh navodil ne upošteva, so lahko kazni zelo hude. V najboljšem primeru je treba takšno osebo neslišno zasledovati in izsiljevati, v skrajnem primeru pa se lahko pripelje tudi v prelepe prostore naše preljube Udbe, kjer ji nato posebej za to usposobljene osebe (tovariš Ribičič in kompani-ja) po posebnem postopku izbijejo iz glave vse takšne in drugačne neumnosti.
Vse to seveda v skladu z višjimi interesi samoupravljanja in socializma, zato bi morala Gulič in Crnič resno razmisliti o tem, da bi v zakonski postopek vložila spremembe zakona o verskih skupnostih. Slednjega bi lahko spremenili tako, da se bodo lahko cerkveni predstavniki oglašali le takrat, ko jim bo to s posebnim dekretom dovolil poslanski klub LDS ali njegova poslanka Majda Sirca. Država bi bila rešena, socializem pa tudi.	Aleš Kocjan
diktafon
h-umor
"Slogan 'Žoga je najboljša droga' je najbolj blesava zadeva, kar sem jih kadarkoli slišal,"
(Milan Slana ni navdušen nad tem, da bi šel s športom nad drogo. Tudi v športu je namreč preveč opojnih substanc.)
"K temu malo pripomore rokersko življenje, sem pa tudi po naravi malce hripava."
(Pevka Neisha razlaga, od kod izvira njen ras-kavi glas.)
"Ta odločitev nima mojega soglasja."
(Koroški deželni glavar Jörg Haider protestira proti 'samovoljnemu' postavljanju dvojezičnih tabel.)
"Jaz nimam nobenega šefa, jaz imam svoj sef v ženini denarnici."
(Nekdanji direktor policije Marko Pogorevc varovanje svojega premoženja zaupa svoji boljši polovici.)
"So tehnokrati, politikov je malo, več je politikantov, največ diletantov."
(Dr. Peter Kraljič je strokovno razdelil slovenske politike.)
"Velikokrat se mi je zgodilo, da me ljudje, potem ko sem jim pomagal iz brezen samote, ignorirajo, da ne rečem prezirajo." (Psihiater Jože Felc že ve, kaj pomeni pregovor, da je dobrota sirota.)
"Ne	da	H H
smo pijani, samo zrelaksirani."
(Frank iz skupine Fun Lovin' Criminals razlaga, kakšen učinek ima nekaj kozarčkov te-kile pred nastopom.)
"Opozicija zganja veliko hrupa za nič, dela iz muhe slona in nagaja tam, kjer res ne bi bilo treba in kjer nihče od tega ne bo imel nobene koristi."
(Minister za javno upravo Gregor Virant bi svojim kritikom navil ušesa.)
"Vlada želi doseči vitkost države na račun hujšanja državljanov s podpovprečnimi dohodki."
(Nekdanji minister za zdravje Dušan Ke-ber je zaskrbljen zaradi vladne shujševalne kure. Le kje je bila njegova zaskrbljenost v prejšnjih letih?)
"Nagrade so režiserju kot desert za gurmane."
(Režiser Mitja Novljan zaradi nagrad uživa sladko življenje.)
"Demonstracije so bile takrat in leta 2001. Očitno so potrebne vsakih nekaj let." (Predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar meni, da morajo študentje vsake toliko časa malo podkuriti, da politiki ne pozabijo nanje.)
Diplomacija notrebuie nove obraze
modrosti tedna
Za slovenske veleposlanike, to je najvišje predstavnike Slovenije v državah, v katerih ima Slovenija svoje veleposlaništva, prihajajo novi ljudje. Do sprememb bo prišlo na najbolj izpostavljenih mestih, kot so Srbija in Črna gora, Hrvaška in Italija. V Srbijo in Črno goro odhaja Miroslav Luci. Nekdanji poslanec, zaposlen v kabinetu predsednika vlade, bo na veleposlaniškem mestu
v Beogradu zamenjal doslej prvega in edinega veleposlanika v tej državi Boruta Šukljeta. Ob zadnjih trenjih, ki jih je izzval predsednik države Janez Drnovšek s svojimi predlogi za rešitev kosovskega vprašanja, ga gotovo ne čaka lahka naloga, saj bo moral poskrbeti za čim bolj prijateljsko ozračje v državi, s katero imamo eno največjih gospodarskih menjav. Verjetno še težja naloga pa čaka Milana Orožna Adamiča, ki se seli v vroči Zagreb. Tam bo zamenjal Petra Bekeša, veleposlanika iz vrst Socialnih demokratov. Bekeš je vodil veleposlaništvo v težkem času, saj je bil velikokrat najbolj izpostavljen člen, ko je prihajalo do incidentov med obema državama. Bekeševo
"Liberalizma v klasičnem in pozitivnem pomenu v Sloveniji ni. Liberalizem, ki se je pri nas razvil, je v veliki meri pomešan z ideologijo marksizma in zaradi tega tudi teh osnovnih principov, ki so značilni za liberalno družbo, ne spoštuje (pluralnost)."
(Teolog dr. Anton Jamnik) • ••
"Tisti, ki nasprotujejo vladi zgolj zato, ker ni njihova ali ker bi z reformami
izgubili privilegije, v teh dneh politizirajo in počez napadajo vse, ki so kakor koli naklonjeni reformam. S takšnih politikantskih stališč se je del
opozicijskih falzetov in njihovih medijskih zvočnikov lotil Šturmovega predloga zakona o verskih skupnostih in popljuval izjavo Komisije Pravičnost in mir o potrebnosti gospodarskih reform in pravični razdelitvi njenih bremen na vse državljane."
(Teolog dr. Drago K. Ocvirk)
Odslej z javnimi razpisi
Predsednik uprave Petrola Janez Lotrič je tik pred prazniki odstopil s položaja, ki ga je zasedal od leta 1998, podjetje pa bo zapustil do konca novembra. Odločitev je Lotrič sprejel "po tehtnem premisleku, da bi s tem zagotovil poenoteno videnje razvoja in nadaljnje uspešno poslovanje Petrola". Lotričevo mesto bodo, kot so prejšnji teden sklenili člani nadzornega sveta (NS), v nasprotju s prvotnimi napovedmi oddali z javnim razpisom. Predlog zanj je podal predsednik NS Jože Zagožen, člani pa so se strinjali, da je to najprimernejša oblika iskanja novega vodstva. Javni razpis bo tako omogočil večjo preglednost in demokratičnost postopka, je zdaj prepričan Zagožen, čeprav je v tako kratkem času težko poiskati primernega kandidata za tako pomembno mesto, je dejal pred-
sednik nadzornega sveta. Da so javni razpisi za vodstvene položaje najpomembnejših podjetij v državi velik zalogaj, dokazuje primer Družbe za avtoceste RS (DARS). Nadzorni svet družbe je v ponedeljek pripravil predloga za dva nova člana uprave, ki bosta pristojna za vzdrževanje ter za graditev in obnovo avtocest, ponovljeni razpis za namestnika predsednika uprave Raj-ka Siročiča pa ni bil uspešen; DARS namerava vladi za vršilca dolžnosti predlagati Stanislava Debeljaka. Omenjeni težavni in dolgotrajni postopki pa vendarle kažejo na spremembo trenda samovoljnega kadrovanja, značilnega za obdobje vlad LDS. M. V.
Jaoez Lotrič se poslavlja iz Petrola, ojegov oasledoik pa bo zaradi preglednosti in demokratičnosti izbran na javnem razpisu.
Cebulj se mora opravičiti
V Demokraciji smo že pred časom poročali o tožbi, ki jo je zoper župana občine Cerklje na Gorenjskem in nekdanjega poslanca Franca Čebulja sprožil nekdanji vodja oddelka za turizem na isti občini Dejan Podgoršek. Tožba je zdaj končana, končala pa se je s poravnavo. Začelo se je leta 2003, ko so nekateri mediji objavili pismo, v katerem je Čebulj Pod-
Čebulj se mora opravičiti in plačati 300.0ÜG tolarjev odškodnine.
gorška, s katerim sta se na občini razšla že prej, obtožil, da je plačanec in vohun Slovenske demokratske stranke. Na podlagi tega zapisa je Podgoršek januarja lani na sodišče vložil tožbo zaradi obrekovanja in blatenja dobrega imena in od Čebulja zahteval opravičilo in simbolično odškodnino. Čebulj se na sodišču dolgo časa ni pojavil. Svojo odsotnost je vselej opravičeval z obrazložitvijo, da je bolan, ko pa se je pred nedavnim le udeležil glavne obravnave, je Podgoršku ponudil zunajsodno poravnavo. Podgoršek je poravnavo sprejel, po njej pa se mora zdaj Čebulj Podgor-
šku opravičiti za neresnične navedbe in mu poleg tega plačati še 300.000 tolarjev odškodnine. Podgoršek pravi, daje tožbo vložil predvsem zato, da je ustavil Čebuljevo gonjo proti sebi, z njenim razpletom pa je seveda zadovoljen. "Razplet sodbe je dokaz, da ljudje nikoli ne smejo dovoliti, da župani (ali poslanci) počnejo, kar hočejo, da ustrahujejo ljudi, jih izsiljujejo in jih šikanirajo, če le-ti niso popolno soglasni z njimi. Ni namreč redkost po slovenskih občinah, da župani s pozicije moči napadajo svoje občane, če se z njimi ne strinjajo. S tem strahom se ljudje v normalni demokratični državi ne bi smeli soočati," pravi Podgoršek. A. K.
Veleposlaoik v Republiki Hrvaški bo	..........
postal Milan Orožen Adamič. Želimo si,	zamenjavo so del opozicije in nekateri mediji seda bi pomemboo pripomogel k ureditvi	veda takoj označili kot politično, vendar je to tr-odnosov med obema državama.	^ 2апјкд| ^ ^ sgj je dob|| p0nudb0j kj
je po njegovih besedah ni mogel odbiti. Milan Orožen Adamič sicer nima diplomatskih izkušenj, spada pa v skupino ljudi, ki jim predsednik vlade Janez Janša zelo zaupa in verjetno računa, da bo novemu veleposlaniku uspelo izboljšati stike med državama in vladama. Vsekakor pa tudi zanj velja, da se ne podaja na prijetno delovno mesto. Poleg omenjenih dveh bodo novi veleposlaniki postali še Andrej Capuder v Italiji, Avguštin Vivod v Argentini in Nataša Vodu-šek v Bosni in Hercegovini. T. i. karierni diplomati, ki so združeni v sindikatu, se vedno pritožujejo nad tem, da je veliko imenovanj na mesta veleposlanikov političnih, zato bi vendarle veljalo najti konsenz o imenovanjih tako znotraj vlade kot s sindikatom kariernih diplomatov. G. D.
pro&contra
Neusklajenost zamejstva
Etnične manjšine se skoraj vedno navezujejo na jezikovno, kulturno, ekonomsko in ne nazadnje na politično (nacionalni interes) popkovino z matično državo. Vsaj tako je s tujimi manjšinami pri nas, katerim priznavamo njihovo nacionalno identiteto. Le-te so občutljive na izzive, ki prihajajo iz domovine in iz "mačehovske" pokroviteljice. Tak je bil odziv italijanske manjšine pri nas in italijanskih državnikov v primeru Janševega govora v Portorožu. O tem sem že pisal. Hotel sem le spomniti, kako sinhrono delujejo manjšine pri nas, kadar gre za nacionalne interese njihove matične države. Da jim pri nas še pomagajo nekateri ideološki krogi, ki ne prenesejo drugačnega vetra v jadrih nove slovenske vlade, zadeve še zaostruje v našo škodo.
Pri slovenskih manjšinah v sosednjih državah je trend drugačen. V času enoumja v Jugoslaviji skoraj ni bilo manjšinskih problemov, ki bi burili duhove v odnosih med sosedi. Naše manjšine je matica sicer pogojno podpirala, pomembnih političnih pretresov v stikih s sosedi pa zaradi delovanja manjšin ni bilo. Zakaj je danes, odkar nastopa nova strategija do naših manjšin, politično morje ta-
italijansko gibanje in vanj silila naše rojake) in zato tudi pri večinskem narodu ni bila zaznavna bojazen pred delovanjem manjšine v prid lastnega nacionalnega interesa. Zamejci smo imeli folklorno funkcijo, kije bila všečna le delu manjšine in njenega vodstva, ki je bilo naklonjeno takratni politiki matice in je pri tem imelo tudi znatno ekonom-
^ Sindikalni boj
in politika
V času, ko je nastajal ta zapis, še ni bilo znano, ali se je 1.250 zaposlenih na Slovenskih železnicah odločilo za dveurno opozorilno stavko ali ne. Glede na dogodke zadnjih dni pa je jasno, da je stavka čedalje verjetnejša. Ne glede na odločitev zaposlenih v dejavnosti infrastrukture je vredno opozoriti na več stvari. V vodstvu nekaterih železničarskih sin-
nom Šenkišem, človekom, ki vse to spodbuja, takrat, ko je v vodstvu železnic prihajalo do velikih kršitev, ko so v javnost curljale informacije o ponarejenih diplomah, o zapravljanju denarja posameznikov, o zaposlovanju na podlagi političnih in ne strokovnih kriterijev in še in še. Ko smo mediji odkrivali podatke o milijonskih honorarjih za nekakšne sveto-
Stavka nekaterih železničarjev je po meri nekdanje vladajoče elite.
sko korist od obeh strani. Tudi za velik del politikov večinskega naroda je bilo tako stanje optimalno, saj so lahko razpolagah z glasovi manjšine, ki so bih načrtno podarjeni ideološko sorodnim italijanskim strankam, ker pač na političnem prizorišču ni bilo resnega antago-nizma s slovenskim predznakom.
Danes se pojavljajo v manjšinskih vodah valovi nesoglasja in kritičnosti do politike nove slovenske vlade v zvezi z zamejstvom, in to prav pri tistih lobijih, ki so v preteklosti lagodno ribarili na račun ideologije in v škodo našega nacionalnega interesa. Čeprav je nova strategija do naših manjšin obetavna, se vseeno vnaša slabo razpoloženje med zamejce z odkritimi potezami neskladnosti
dikatov nimajo prav, ko bijejo "sindikalni" boj na podlagi političnih motivov nekdanje oblastne sestave. Stavka oziroma zaprtje prog, če se izrazimo bolj preprosto, bo najbolj škodilo zaposlenim. Železnice se namreč že vsa leta spopadajo z izgubami, število prepeljanih potnikov je čedalje manjše. Z zgraditvijo avtocestnega križa se bo še naprej zmanjševal tovor, prepeljan po železnici. Železničarji imajo nizke plače pa tudi bonitete in ugodnosti so daleč od tistih, kakršnih so bili že deležni. Stavkati samo zato, ker želi novo vodstvo popraviti obstoječo železniško zakonodajo, kakršno je sprejela prejšnja oblast in v praksi ni niti zaživela, je precedens brez primere. Nenavadno je, da manj kot desetina zaposlenih
Neusklajenost zamejstva z vlado ne bo pripomogla k uveljavitvi pravic manjšin.
ko razburkano? Znano je, da je v času enoumja matica podpirala le ideološko pravoveren del manjšine in ta je bila pokorna tudi vsem dvostranskim dogovorom med matico in "mačehovsko" pokroviteljico. V tistih časih se ni nikoli pojavilo vprašanje avtonomnega političnega delovanja naše manjšine (razen povojne SDZ in njene naslednice SSk, ki pa jima ni moglo uspeti brez podpore matice, ki je podpirala le levo
(npr. SLOMAK) z novo politiko slovenske vlade, ki si prizadeva, da bi naše manjšine končno bile tudi ustrezen politični dejavnik. Veljaki naše manjšine ne bi smeli prezreti, da neusklajenost s potezami nove slovenske vlade pa tudi trmasto zavračanje skupnega slovenskega nadide-ološkega političnega predstavništva ne bosta pripomogla k uveljavitvi pravic, ki jih jalovo in brez prave podpore zahtevamo že ves povojni čas.
Pavel Ferluga
(ali še manj) reže kruh vsem drugim. Vedeti moramo, da želi nova vlada, predvsem pa novo vodstvo Slovenskih železnic spremeniti zakonske določbe tako, da bi družba spet postala upravljavka železniške infrastrukture. Zdajšnja delitev v praksi namreč nikoli ni zaživela. Zato je nasprotovati nečemu, kar bi Slovenskim železnicam kot celoti prineslo le dobro, nerazumljivo dejanje. Vprašajmo se, kje so bili ti vrli sindikalisti z Iva-
valce nekdanjega generalnega direktorja železnic, Šenkiša in njegovih ni bilo nikjer. Kaj so prinesli ti svetovalci? Nič. Nemara pa le? Na primer uradno boljše poslovne izide, ki so nastali na podlagi odprodaje premoženja, ne pa zaradi izboljšanja poslovanja. To je bil rezultat. Ker je danes drugače, ker si novo vodstvo prizadeva za izboljšanje razmer na vseh ravneh, za boljšo zakonodajo, mu je treba seveda spodžagati vejo. Tudi s sindikalnim bojem, kar je sicer legitimen način, vendar v tem primeru škodljiv predvsem za zaposlene na železnicah. Rezultati kvazisindikalnega boja s pohtičnim pridihom nekdanje oblastne elite se bodo pokazali predvsem pri njihovem standardu. Zato se je vredno zamisliti nad tem, ah je vsak sindikalni boj res boj za pravice zaposlenih. Vodje namreč zastopajo pravice tistih, ki so jih izvolili. Vendar imajo tudi obveznosti. Žal pa je pri nas še vedno tako, da se L i. veliki borci za pravice po vetru, ki ga naredijo, umaknejo na bolje. Delavci pa ostajajo na istem ali se jim godi še slabše. Vredno se je torej zamisliti tudi nad tem in pretrgati agonijo, ki slovenske železničarje bolj kot v boljše življenje peha v prihodnost, v kateri zanje ne bo veliko prostora.
Vida Kocjan
Dr. Janez Jerovšek
Sodobne družbe in sodobne organizacije predstavljajo odprte sisteme. Zanje je značilno, da so odprti za vse informacije in izzive, ki prihajajo od zunaj ali od znotraj. Prednost takih odprtih sistemov je. da so zelo prožni in so se sposobni hitro prilagajati na vse šoke in nevarnosti, ki prihajajo od zunaj. V nasprotju z odprtimi sistemi se zaprti branijo pred šoki in izzivi, ki prihajajo od zunaj, in se čutijo ogroženi pred njimi. Zato so okorni in težko prilagodljivi. Socialistični sistemi so predstavljali najizrazitejše zaprte sisteme in so zaradi te zaprtosti postali tako slabo prilagodljivi, da so na koncu propadli.
Skrivnosti na nacionalki
V čim bolj tekmovalnem sistemu organizacija deluje, tem večja je njena potreba po odprtosti. Zato imajo monopolne organizacije težnjo po zapiranju v upanju, da se bodo tako ubranile pred zunanjo nevarnostjo.
RTV Slovenija ni več povsem monopolna organizacija, saj se sooča s konkurenco zasebnih televizij. Pred njimi pa ohranja določeno monopolno prednost, saj dobi samo iz naročnine 12 milijard tolarjev, ki jih zasebne televizije ne dobijo. V boju s konkurenco želi svojo prednost ohraniti tako, da se notranje zapira. Eden od instrumentov tega zapiranja je sklep generalnega direktorja Aleksa Staku-la o poslovni skrivnosti. S tem sklepom, ki ima kar 19 členov, je generalni direktor celotno dejavnost RTV razglasil za poslovno skrivnost. Tako so po tem sklepu poslovna skrivnost tržni in finančni položaj zavoda, dolgovi, terjatve, likvidnost, investicije, elaborati, projektne rešitve, skice, računalniške aplikacije, plače in razni drugi podatki, skratka - vse.
Takšna zaprtost zavoda in razglašanje njegove dejavnosti za poslovno skrivnost ni samo v nasprotju z moderno organizacijsko teorijo in prakso delovanja delovnih organizacij, temveč tudi z naravo in konceptom zavoda kot odprte in javne ustanove, ki ne sme ničesar skrivati pred tisto javnostjo, kateri služi in jo ta tudi vzdržuje.
Praktično ta prepoved deluje tako, da člani nadzornega odbora ne morejo dobiti ustreznih podatkov n. pr. o delovanju marketinga, da je analiza poslovanja RTV, ki jo je izdelala nemška organizacija Atke-arnej, poslovna skrivnost in je članu nadzornega odbora dana kot
poslovna skrivnost, kar mora potrditi s posebnim podpisom, zato podatkov ne more posredovati javnosti. Prav tako so poslovna skrivnost stroški neke oddaje, s katerimi član nadzornega odbora ne more javno razpolagati. Velika skrivnost je tudi prodaja delnic Eutel-sata, čeprav so časniki, kot so Zur-nal, Finance in Delo, o tem javno pisali. Tajne so tudi plače, čeprav so z zakonom o javnih uslužbencih javne in čeprav je moral generalni direktor svojo plačo, ki je višja, kot jo ima predsednik vlade, na poziv pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja razglasiti za javno. Iz teh razlogov posamezni člani nadzornega odbora niso hoteli podpisati posebne izjave o tajnosti podatkov, če so jih dobili v roke, ker je bilo to zanje ponižujoče.
Ne gre pa samo za to, da je opisani sklep o poslovni skrivnosti zunaj časa in prostora, saj RTV izdeluje program, ki je javen, ne pa visoko sofisticiranih elektronskih in povsem inovativnih proizvodov, ki jih celo multinacionalke lahko zaščitijo le za nekaj let, temveč gre za
oseb in jim ne izročajo listin poslovne skrivnosti in ne dajejo na vpogled oziroma jim ne omogočajo, da pridejo do takih podatkov, listin in predmetov." Nadalje zaposleni lahko objavljajo članke in razprave, ki so opredeljene kot poslovna skrivnost, le v soglasju z generalnim direktorjem. Poslovna skrivnost pa je praktično celotna dejavnost zavoda RTV. Če zaposleni izda poslovno skrivnost, je generalni direktor Aleks Stakul predvidel ukrep prenehanja delovnega razmerja, če pa to storijo člani organov upravljanja in nadzorovanja, je zanje predvidel izključitev.
Generalni direktor Aleks Stakul se je pri pisanju sklepa o poslovni skrivnosti skliceval na 35. člen statuta. V tem členu nismo našli ničesar konkretnega, kar ta sklep legitimira. Tudi noben organ upravljanja ga ni potrdil. Ne glede na to je njegova legitimnost majhna ali nična, ima le zastraševalno vlogo, s katero se najvišje vodstvo brani ah zapira pred kritiko. Za člane upravljanja in nadzorovanja pa je takšen sklep nelegitimen, ker so
Takšna zaprtost zavoda in razglašanje njegove dejavnosti za
poslovno skrivnost ni samo v nasprotju z moderno organizacijsko teorijo in prakso delovanja delovnih organizacij,
temveč tudi v nasprotju z naravo in konceptom zavoda kot odprte in javne ustanove, ki ne sme ničesar skrivati pred tisto javnostjo, kateri služi in jo ta tudi vzdržuje.
to, da je sklep o poslovni skrivnosti napisan in posredovan tako, kot bi živeli v policijski državi. Naj to ilustriramo s 13. členom tega nesmiselnega pravilnika. "Lojalnost zavodu zavezuje zaposlene k po-ldicni molčečnosti, da ne sporočajo nepooblaščenim osebam podatkov poslovne skrivnosti, o njih ne govore zunaj zavoda ali v zavodu ob prisotnosti nepooblaščenih
imenovani od zunaj, s strani javnosti in odgovarjajo tej javnosti, ne pa generalnemu direktorju.
Tudi iz tega razloga novi zakon o RTV Slovenija vzpodbuja organizacijsko prenovo, ki bo odpihnila takšne nesmiselne prepovedi pod pretvezo poslovne skrivnosti. Mandat generalnemu direktorju, ki je nosilec takšnega sklepa o poslovnih skrivnostih, pa se tudi izteka.
pod drobnogledom
Premogovnik Velenje in golf
Premogovnik Velenje je družba v večinski lasti državnega Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) in se ukvarja s pridobivanjem lignita.
Vso njegovo proizvodnjo odkupi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki lignit uporablja za pridobivanje električne energije in toplote. Ta čas premogovnik sprejema dolgoročni razvojni načrt, ki naj bi družbi zagotovil delovanje vse do leta 2040. Premogovnik ima na svojem pridobivalnem prostoru v Šaleški dolini še okoli 150 milijonov ton bilančnih zalog premoga. Od tega bi jih bilo mogoče v prihodnosti dejansko izkopati še okoli 100 do 110 milijonov ton. Prvi pogoj za nadaljnje delovanje in izkoristek vseh teh zalog je zgraditev bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni. To ne bi samo zagotovilo dolgoročne ohranitve proizvodnje premoga, temveč bi tudi omogočilo boljši energetski izkoristek premoga za električno energijo. Načrtovano je, da bi naslednjih deset let premogovnik nakopal 4 milijone ton
premoga letno. Kasneje naj bi se obseg izkopa postopoma zmanjševal do 2 milijonov ton v letu 2040.
Obdobje postopnega zmanjševanja proizvodnje naj bi premogovnik izkoristil za kadrovsko prestrukturiranje oziroma za postopno zmanjševanje števila zaposlenih vtemeijni dejavnosti pridobivanja premoga ter za nadomeščanje teh delovnih mest z novimi v drugih dejavnostih. Pri velenjskem premogovniku gre za inovativen pristop k prestrukturiranju rudarske regije. Preobrazba namreč poteka že v času obratovanja oziroma pridobivanja premoga in ne tako kot v drugih primerih po svetu, ko je morala vsa bremena prestrukturiranja regij prevzeti država. V naslednjih letih tako načrtujejo vsakoletno 4-odstotno rast produktivnosti. Ta čas je v Premogovniku Ve-
lenje zaposlenih 1.966 oseb in še 976 oseb v invalidskem podjetju HTZ, skupno je torej 2.942 zaposlenih. Do leta 2014 naj bi se skupno število zaposlenih zmanjšalo na 2.067, od tega naj bi bilo 1.367 zaposlenih neposredno v premogovniku in 700 v invalidskem podjetju.
Kot smo že zapisali, namerava premogovnik razvijati nove programe. Eden izmed njih je tudi turizem. V sklopu turističnega programa so tako začeli pripravljati načrte za igrišče za golf in konjeniški program, t. i. Kavbojsko
Igrišče za golf bi lahko uničilo krajinski park ob jezeru
mesto, ki naj bi ju realizirali s tujimi partnerji. Graditev igrišča za golf pa je precej problematična, ker bi močno posegla v krajinski park ob Velenjskem jezeru. Gre za območje izredne naravne raznolikosti, ki ga naseljujejo številne ogrožene živalske in rastlinske vrste. Površina krajinskega parka že sedaj ni velika in v bližini je že tako ali tako veliko rekreacijskih in drugih dejavnosti. Zato bi vsak dodaten poseg na to območje, še posebej tako velik, kot je graditev igrišča za golf, skoraj povsem razvrednotil veliko naravno bogastvo, s katerim se ponaša ta predel. Projekt še dodatno postavlja pod vprašaj dejstvo, da bi igrišče za golf v veliki meri ležalo tik ob javnih rekreacijskih površinah, delno pa bi jih celo zavzelo. Težko verjamemo, da bi lahko javne površine, namenjene najširšim množicam, in eks-kluzivno igrišče za golf, namenjeno premožnejšim posameznikom, sodili skupaj. D. V.
Gaspari podprl predlog reform
V Sloveniji se po napovedih Banke Slovenije obdobje trendnega zniževanja inflacije pri doseženi ravni okoli 2,5 odstotka letos končuje. Država bo dosegala uravnoteženo gospodarsko rast, ki bo letos znašala 4,1, v prihodnjih dveh letih pa 3,8 odstotka.
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je na ponedeljkovi tiskovni konferenci opozoril na to, da bi bilo lahko nadaljevanje podobne rasti dinamike plač, kakršna je v zadnjih mesecih, eden od elementov tveganj za doseganje stabilne rasti cen in dobre gospodarske rasti. Ob predstavitvi poročila o denarni politiki in napovedi Banke Slovenije za prihodnji dve leti pa je dejal, da je verjetnost, da bi Slovenija letos izpolnila vse maastrichtske kriterije, velika. Zaostajanje za inflacijskim konvergenčnim kriterijem se je močno zmanjšalo, in če ne bo posebnih, ta čas nepredvidljivih dogodkov, predvsem na področju gibanja cen nafte, je zelo verjetno, da bi cilj dosegli ob koncu letošnjega leta. Po-
membno je še dejstvo, da na nobenem od pomembnejših makroekonomskih področij ni prihajalo do pritiska ali povečanja neravnotežij, ki bi zmanjševala stabilnost zniževanja dinamike cen. "Plačilna bilanca je v sorazmerno stabilnem ravnotežju, kar dokazuje, da je bil izbrani centralni tečaj ob vstopu Slovenije v mehanizem ERM II pravilen," je dejal Gaspari. Inflacija se bo po na-
povedih osrednje banke v zadnjem četrtletju letos še nekoliko dvignila in v povprečju leta dosegla raven 2,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi v povprečju prav tako znašala 2,6 odstotka, v letu 2007 pa naj bi se znižala na okoli 2,4 odstotka. Tveganje po Gasparijevih navedbah predstavlja še vprašanje obnavljajoče se hitrejše gospodarske rasti in rasti domačega trošenja, predvsem prebival-
Svet Banke Slovenije in guverner Mitja Gaspari podpirata vlado.
stva. To bi skupaj z dinamično kreditno rastjo v bankah pomenilo pritisk na večja inflacijska pričakovanja. Sicer pa pričakujejo še naprej visoko rast domače porabe. Glede okvira reform, ki ga je sprejela vlada, pa je Gaspari dejal, da podpirajo dejavnosti, ki bodo zniževale javnofinančne odhodke. "Temeljni namen reform je poleg dviga življenjskega standarda in učinkovitosti gospodarstva tudi, da se izpolnijo kriteriji, ki jih zahteva pakt o stabilnosti in rasti za članice evroobmočja, kamor želimo vstopiti. Ta čas je gospodarska klima razmeroma ugodna in je idealna priložnost, da se z razmeroma manjšimi negativnimi posledicami doseže večje javnofinančno ravnotežje, čeprav obstoječe ni med slabšimi v EU," je še dejal in opozoril, da bi se bilo v pripravi reform treba izogniti temu, da bi prišlo do psihoze v gospodarstvu, ki bi zniževala zaupanje v prihodnja gibanja in s tem zavirala trošenje. Nekaj podobnega se je namreč zgodilo v Nemčiji v zadnjih dveh letih. O enotni davčni stopnji pa je dejal, da je za dosego optimalnih ciljev verjetno več možnosti. V. K.
Upor kontinuitete?
Marjan Erhatič ni več pomočnik direktorja kriminalistične policije. Tako je v začetku novembra sklenila disciplinska komisija, ki je Erhatiča razrešila in ga prerazporedila na nižje delovno mesto, po neuradnih podatkih pa naj bi bil izgubil tudi naziv policijskega svetnika. Vzrok za razrešitev naj bi bilo razvpito odprto pismo, v katerem je razkril precej umazanih podrobnosti v zvezi s primerom Ribičič in novinarko Pop TV Damjano Seme. Erhatič je v svojem javnem pismu konec julija letos zapisal, da je parlamentarna komisija za nadzor tajnih služb doslej nekajkrat presegla pristojnosti, ki so omejene na politični nadzor nad policijo, slednja pa naj bi bila nekritično "servilna" do komisije. S postavljanjem retoričnih vprašanj v pismu pa je razkril, kaj še piše v spornem tajnem magnetogramu seje komisije, ko so poslanci razpravljali o delu novinarjev. Poleg tega je dal v pismu vedeti, da je minister Mate odredil "objavo ovadbe zaradi kaznivega dejanja genocida zoper domnevnega osumljenca", to je Mitjo Ribičiča.
Nezakonita razrešitev?
A kot kaže, razrešitev Marjana Erhatiča, ki je že napovedal, da se bo proti odločitvi disciplinske komisije bojeval z vsemi pravnimi sredstvi, ne bo preprosta. Takoj po odločbi komisije je bilo mogoče slišati mnenja pravnikov, na primer dr. Erika Kerševana s pravne fakultete, da je Erhatičeva razrešitev dejansko protizakonita, saj po sedaj veljavnem zakonu o policiji nekomu, ki naj bi bil škodoval ugledu policije, disciplinska komisija lahko samo prekine delovno razmerje. Poleg tega pa naj bi bila pri postopku razrešitve javnost izključena, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih in pravdnem postopku. Po mnenju dr. Kerševana bi bil sklep komisije nezakonit, če bi bila javnost v nasprotju z določbami zakona izključena. Glede na pre- viada ima pri svojem delu še vedno težave s kadri, cejšnjo politično obarvanost primera pa je mogoče pričakovati, da bo v prihodnjih tednih v javnosti vse kl ilh 'e podedovala po Preišni|h vladah-več ugibanj o morebitni Erhatičevi politični oporečnosti, saj naj bi bil za sedanjo oblast sporen že zaradi vloge v aferi Depala vas, zaradi česar naj bi bili po poročanju Pop TV že pred začetkom disciplinskega postopka pripravili zanj novo delovno mesto v Postojni. Prav zaradi afere Depala vas nekateri povezujejo Erhatičevo razrešitev z napovedano odpravo komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos.
Sporno kadrovanje v državni uprav?
Ali bo opozicija izkoristila primer Erhatič za obtožbe, da vladajoča koalicija izvaja negativno kadrovsko selekcijo in odstranjuje politično neprimerne ljudi iz javnih služb, seveda ni več vprašanje. Skupina 32 poslancev iz vrst LDS in SD je tako nedavno zahtevala ustavno presojo drugega člena novele zakona o državni upravi, ki se nanaša na zastopanje ministrov v državnem zboru - slednje naj bi odslej zastopali tudi direktorji direktoratov posameznih ministrstev. Opozicija je namreč že na začetku mandata nove vlade ostro nasprotovala spremembam zakonodaje, ki ureja področje državne uprave in javnih uslužbencev, češ da bodo spremembe zakona omogočile predvsem politično kadrovanje na mesta, kjer bi morala imeti strokovna usposobljenost prednost pred politično lojalnostjo. Seveda se napovedi o političnem kadrovanju doslej niso uresničile, jasno pa je, da je državna uprava še vedno prepredena s kadri, ki jih je od leta 1992 do 2004 postavljala LDS.
Previdno pri novih veleposlanikih
Vlada bo morala precej več pozornosti posvetiti kadrovanju v diplomatskih in konzularnih predstavništvih v tujih državah, saj bi se z imenovanjem novih veleposlanikov brez diplomatskih izkušenj lahko spravila v veliko zadrego - kadrovanje veleposlanikov brez izkušenj je namreč opravičljivo le ob pomanjkanju kariernih diplomatov. Tako je bil nedavno za novega veleposlanika v Srbiji in Črni gori imenovan Miroslav Luci, nekdanji poslanec SDS in dosedanji državni sekretar v uradu predsednika vlade, v Beogradu pa bo nadomestil dosedanjega veleposlanika Boruta Šukljeta. Hrvaška časnika Jutarnji list in Novi list pa sta se nedavno razpisala o najverjetnejšem slovenskem veleposlaniku v Zagrebu, ki bo nasledil Petra Bekeša. To naj bi postal Milan Orožen Adamič, vidnejši član strokovnega sveta SDS in po mnenju obeh časnikov "vnet privrženec Janeza Janše". Zadeva je zanimiva predvsem zaradi občutljivosti odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ni pa nujno, da se bo napoved obeh časnikov uresničila. Prakso političnega kadrovanja v diplomatska predstavništva je sicer uvedla LDS (slednja je na mesto veleposlanika v Zagrebu pripeljala Boštjana Kovačiča), saj se je redno dogajalo, da so bili za veleposlanike imenovani "odsluženi" kadri iz politike. Po nekaterih podatkih naj bi si diplomatske službe želel tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Franc But, vendar za zdaj ne kaže, da bi lahko v kratkem zapustil kmetijsko ministrstvo.
Gašper Blažič
Glede na precejšnjo politično obarvanost primera Erhatič je mogoče pričakovati, da bo v prihodnjih tednih v javnosti vse več ugibanj o morebitni Erhatičevi politični oporečnosti, saj naj bi bil za sedanjo oblast sporen že zaradi vloge v aferi Depala vas, zaradi česar naj bi bili po poročanju Pop TV že pred začetkom disciplinskega postopka zanj pripra vili novo delovno mesto v Postojni.
'("_] Г
r1
J
ü
г
Vlada predsednika Janeza Janše je pretekli teden na svoji seji sprejela okvir gospodarskih in socialnih reform, s katerimi namerava povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in vsesplošno blaginjo v Sloveniji. Večina političnih strank je ob tem enotna, da je reforme treba izvesti, vendar ne na račun socialne države.
Okvirni načrt, s katerim se namerava vlada lotiti uvajanja predlaganih gospodarskih in socialnih reform, vsebuje 70 ukrepov, ki jih je v začetku oktobra vladi predlagal njen odbor za reforme. Tako med njimi najdemo predlog o postopni odpravi davka na izplačane plače, ki je naletel na veliko odobravanje predvsem med gospodarstveniki, predlog o vzpostavitvi enotnega registra, v katerem bi država na enem
mestu vodila podatke o vseh socialnih prejemkih, ki jih prejmejo posamezniki, predlog za uvedbo davka na nepremičnine, predlog reforme visokega šolstva, predlog o uvedbi enotne davčne stopnje, s katero želi država povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in poenostaviti davčni sistem, in še
celo vrsto drugih ukrepov. Poleg potrditve omenjenih ukrepov je vlada sprejela nekaj pomembnih sklepov, na podlagi katerih se namerava lotiti reform. Tako so njeni ministri sprejeli sklep, da morajo vladne službe pripraviti natančen časovni načrt, po katerem se bodo začeli izvajati posamezni ukrepi. Slednji
mora biti pripravljen tako, da najprej uvaja ukrepe, ki ne zahtevajo dodatnih preračunov in lahko dajo pozitivne učinke ne glede na ukrepe na drugih področjih, šele nato pa lahko na vrsto pridejo vsi drugi ukrepi. Prav tako je podporo dobil sklep, da vlada vsem tistim ukrepom, pri katerih je potrebna uskla-
Pred sprejetjem okvirja reform so se predsedniki vladnih strank SLS reforme podpira, podobno kot druge stranke pa opozarja, ter vodje njihovih poslanskih skupin večkrat sešli.	da te ne smejo zmanjšati ravni že pridobljenih socialnih pravic.
V NSi so zavrnili namigovanja, da ne podpirajo enotne davčne stopnje. Andrej Bajuk V DeSUS so se za podporo reformam odločili po ponedeljkovem klavzurnem seje dejal, da imajo o njej nekaj pomislekov, kar pa ne pomeni, da ji nasprotujejo. Stanku, na katerem jim je Jože P. Damijan predstavil vse učinke reform.
Vladne stranke reforme načeloma podpirajo
Čeprav je vlada v enem izmed svojih sklepov poudarila, da tistega dela reform, ki se nanaša na socialne partnerje in zainteresirano javnost (sindikate, študente ...), ne namerava uvajati brez poprejšnjih pogajanj z njimi, so štiri največje sindikalne centrale sprejetje okvira reform pospremile s simbolnim prižiganjem sveč pred vladno palačo. Kot so dejali predsedniki vseh štirih central, so sveče prižgali v spomin na socialno državo, ki naj bi umrla, takoj ko bodo reforme izvedene. No, veliko več optimizma ob predlaganih reformah je v političnih strankah, vsaj v tistih, ki sestavljajo vladno koalicijo. Tako so v največji vladni stranki SDS s predlaganimi reformami zadovoljni in jih seveda podpirajo. Enako velja za drugo največjo vladno stranko NSi, v kateri poudarjajo, da je sred-
njeročno položaj v Sloveniji nevzdržen in da brez korenitih reform ne moremo uveljaviti lizbonske strategije. Pri tem je predsednik stranke Andrej Bajuk neposredno po sestanku s predsednikom vlade Janezom Janšo zavrnil namigovanja, da njegova stranka ne podpira enotne davčne stopnje. Kot je dejal Bajuk, je sam sicer vedno poudarjal, da je do uvedbe enotne davčne stopnje nekoliko zadržan, vendar to še ne pomeni, da ji nasprotuje in da je njegova stranka v parlamentu ne bo podprla.
Kot nam je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik SLS Rok Ravnikar, reforme podpirajo tudi v njegovi stranki, saj menijo, da vodijo v izboljšanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, kar je po njihovo eden ključnih pogojev za razvoj drugih dejavnosti v Sloveniji in za dvig kakovosti življenja nasploh, čeprav pri tem opozarja-
jo, da pri izvedbi reform ne smemo podceniti pomena socialne pravičnosti. "To vprašanje bo ključno za kredibilno izvedbo reform, kar kažejo tudi izkušnje iz tujine. Zato bo SLS kot vladna stranka vztrajala, da bi ključne projekte iz programa reform izvedli tako, da ne bi povzročili poslabšanja položaja nekaterih že sedaj socialno ogroženih skupin prebivalstva," je dejal Ravnikar.
Podobno kot druge vladne stranke se je do reform, potem ko jih je najvišjim organom stranke na posebnem klavzurnem sestanku predstavil Jože P. Damijan, pozitivno opredelila tudi najmanjša vladna stranka DeSUS. Kot je na tiskovni konferenci po sestanku dejal strankin predsednik Kari Erjavec, bo njihova stranka tako predlagani sveženj reform vključno z uvedbo enotne davčne stopnje, zoper katero so imeli nekateri v stranki največ pomislekov, podprla. Erjavec je dejal, da jim je Damijan ob predstavitvi reform zagotovil, da se z uvedbo enotne davčne stopnje raven socialne varnosti ne bo zmanjšala, zato za zdaj ni razloga, da mu v stranki ne bi verjeli.
Opozicija opozarja na socialno nevzdržnost reform
Bolj kritični do predlaganih reform so po pričakovanjih v opozicijskih strankah. Menijo, da so reforme potrebne, opozarjajo pa na nekatere njihove slabosti. Tako v največji opozicijski stranki LDS po besedah njenega poslanca Milana M. Cvikla predlagane reforme delijo v
ditev s socialnimi partnerji, nadene oznako predlogov oziroma stališč vlade na pogajanjih, kar pomeni, da mora vlada še pred vložitvijo zakonskih predlogov, ki se dotikajo zainteresirane javnosti, s slednjo izpeljati vsa potrebna pogajanja. Ministri so podprli tudi sklepa, naj vlada ustanovi posebno vladno službo, ki bo koordinirala izvajanje vseh reform, vodil pa jo bo minister brez listnice (za zdaj je najresnejši kandidat za to mesto idejni oče reform Jože P. Damijan), hkrati pa naj oblikuje posebno delovno skupino, ki bo najpozneje do 23. decembra letos predlagala načine privatizacije v posameznih družbah, ki so v lasti države. Med zanimivejšimi sta še sklep, s katerim vlada Uradu za makroekonomske analize in razvoj nala-
ga, naj pripravi javni razpis za izbor ponudnika za pripravo modela za simuliranje učinkov predlaganih reform, in sklep z navodilom Uradu vlade RS za informiranje, naj izvede javni razpis, na katerem naj izbere ponudnika za izvedbo akcije, v kateri namerava vlada z reformami seznaniti širšo javnost.
Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal njen predsednik, je vlada predlagani okvir reform sprejela, zavedajoč se dejstva, da predlaga ukrepe, ki morda v prvi fazi ne bodo v celoti naleteli na odob-
ravanje v vseh delih javnosti, vendar pa bi po njegovo vlada ravnala zelo neodgovorno, če bi predlagala samo tiste ukrepe, za katere lahko predvideva, da bodo v javnosti sprejeti.
Ши jf 4 -':
wm
-■-i '.fft
Čeprav je vlada jasno poudarila, da se bo o reformah pogajala z vsemi zainteresirani mi skupinami, so sindikati sejo, na kateri je vlada sprejemala reforme, pospremili s svečami v spomin na umrlo socialno državo.
SNS podpira vladne reforme, vendar pri tem opozarja , da niso dorečene, nasprotuje pa predvsem uvedbi enotne davčne stopnje in spremembam pokojnineskega sistema.
Na kratko
tri sklope. Kot pravi Cvikl (ki poudarja, da gre pri tem bolj za njegovo osebno mnenje kot za mnenje celotne stranke), je ena tretjina reform nedvomno potrebna, ena tretjina še ni jasno določena, ena tretjina reform pa je po njegovem mnenju nepotrebna. Med slednjimi Cvikl izpostavlja t. i. davčni sveženj reform, ki kot dva najpomembnejša ukrepa predvideva postopno odpravo davka na plače in uvedbo enotne davčne stopnje pri dohodnini. Glede prvega Cvikl pravi, da se v LDS z njim strinjajo, ne strinjajo pa se z uvedbo enotne davčne stopnje. "Mi se seveda strinjamo,
ANKETA
Kje hranite svoj denar?
a)	v banki
b)v	šefu
c)	doma v nogavicah
Odgovorite na www. demokracija, si
Rezultati preteklega tedna
Ali podpirate reforme vladnega odbora za reforme?
da je treba pri dohodnini zmanjšati število dohodninskih razredov, prav tako se strinjamo, da je treba znižati dohodninske mejne stopnje, nikakor pa ne bi smeli odpravljati progresivne dohodninske lestvice, ki ta čas ohranja neko širše družbeno soglasje. Če bi bila enotna davčna stopnja uvedena, bi namreč to pomenilo, da se iz družbe soglasja spreminjamo v družbo ostrega ameriškega kapitalizma, kar pa je nesprejemljivo."
Cvikl na vprašanje, kako bodo v LDS ravnali zdaj, ko je vlada posamezne dele reform v obliki zakonov začela pošiljati v parlament, odgovarja, da bodo prva dva zakona iz svežnja reform, to sta zakona o gospodarskih družbah in o odpravi davka na izplačane plače, najverjetneje podprli, o vseh drugih predlogih pa se bodo odločili šele potem, ko jih bodo v končni obliki dobili na poslanske klopi.
V SD se do reform še ne želijo opredeljevati, saj so bile te, kot pravijo, šele dobro pripravljene, iz odgovorov njihovega predsednika Boruta Pahorja za naš tednik pa je čutiti, da slednji reforme načeloma podpi-
ne m ne vemi
%r———r—:——i—:--i-1
0 25 50 75 100
Glasovalo: 508
Demokracija
Na predlagane reforme oziroma predvsem na odziv Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so se pretekli teden odzvali tudi v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS. Kot je na tiskovni konferenci dejala predsednica SDM Alenka Jeraj, ŠOS, s tem ko zbira podpise proti reformam in v javnosti izjavlja, da bodo reforme odpravile študentske bone, subvencije za prehrano in druge študentske ugodnosti, zavaja študente. Jerajeva je dejala, da nič od tega ne drži, zato bodo v SDM v prihodnje pripravili posebne delavnice in javne tribune, na katerih bodo študente seznanili s tem, kaj v resnici predvidevajo reforme.
Za opozicijske stranke še naprej najbolj nesprejemljiva ostaja enotna davčna stopnja, Milan M. Cvikl iz LDS pravi, da bi z njeno uvedbo odpravili socialni dialog.
ra. "Večkrat v zadnjem letu sem opozoril, da se velika večina Slovencev potrebnosti reform ne zaveda in da se jih mnogi bojijo. Ta strah je treba spoštovati, premagati pa ga je mogoče samo skozi temeljito in pošteno javno razpravo in s sposobnostjo vlade za vodenje socialnega dialoga." Pri tem želi SD, kot pravi Pahor, tvorno sodelovati, njihov pogoj za to, da bodo ukrepe podprli, pa je, da morajo biti ti socialno vzdržni. "Za nas sta pomembna dva cilja reform - povečanje konkurenčnosti in povečanje socialne stabilnosti. O posamičnih ukre-
pih se bomo pogovarjali in odločali tako, kot bodo prihajali na dnevni red državnega zbora, za zdaj pa lahko na podlagi izmenjave stališč rečem le, da predlog enotne davčne stopnje ne uživa našega zaupanja," pravi Pahor. Da so reforme nujne, se strinjajo tudi v SNS, vendar opozarjajo, da v obliki, kot so pripravljene, ne bodo zadostile potrebam države. Kot pravi njihov poslannec Sašo Peče, so reforme, ki jih je pripravila vlada, za nekaj takega preveč nedorečene, najbolj pa nasprotujejo enotni davčni stopnji, spremembam pokojninskega sistema, drugemu valu privatizacije in spremembam na področju javnih gospodarskih družb. Peče hkrati poudarja, da so se o podpori reformam z vlado vedno pripravljeni pogovarjati.
Če torej strnemo mnenja vseh strank o predlaganih reformah, lahko ugotovimo, da večina strank meni, da so reforme potrebne, opozarjajo pa, da te ne smejo biti izvedene na račun socialne države. Glede na to lahko pričakujemo, da se bodo kopja pri izvedbi reform najbolj lomila prav pri enotni davčni stopnji in zakonih, ki bodo posegali v že pridobljene socialne pravice.
Borut Pahor pravi, da je pogoj za to, da bodo v SD podprli sicer nujne reforme, njihova socialna naravnanost.
Janez Janša je tik pred sejo, na kateri je vlada sprejela okvir reform, z njim seznanil tudi vse politične stranke in tako jasno pokazal, da želi doseči širše družbeno soglasje.
Pripravljeni na pojav bolezni
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnaval žgočo temo ptičje gripe in dosedanje ukrepe Veterinarske uprave RS (VURS) ocenil za ustrezne in pravočasne.
Odborniki so predlagali, naj jih VURS v prihodnje redno obvešča o dejavnostih, povezanih s pojavom te nevarne bolezni. Pomisleki so leteli na domnevno pomanjkljivo komuniciranje z novinarji oziroma javnostjo.
Seje odbora so se udeležili tudi generalna direktorica VURS Vida Čadonič Špelič, predstavniki Nacionalnega veterinarskega inštituta, ministrica Marija Lukačič in predstavniki veterinarske zbornice.
Kot je opozorila ministrica, je njen resor skupaj z VURS v skladu z navodili in priporočili evropske komisije uvedel številne ukrepe za preprečitev vnosa ptičje gripe v Slovenijo, kot so priprava zakonske podlage za ukrepanje, načrt ukrepov za zatiranje bolezni, izvedba simulacij-ske vaje, redeno opazovanje perutnine in divjih ptic, priprava informacij in poročil za rejce, poostren nadzor nad uvozom in priprava obvestil za potnike v mednarodnem prometu. Poleg tega so kupili dodatne zaščitne obleke v vrednosti nad 10 milijonov tolarjev in odredili zaporo perutnine in ptic na območju z večjim tveganjem. Po besedah Lukačičeve so zelo dejavni tudi veterinarski inšpektorji. Veterinarji na terenu in veterinarski inštitut so od ministrstva dobili po-
trebna navodila, tako daje stroka po oceni ministrstva pripravljena na morebitni pojav ptičje gripe.
Čadonič Špeličeva je izpostavila ukrepe, ki jih je stroka že uvedla, od rednega monitoringa do jemanja izrednih vzorcev, predvsem poginulih ptic iz narave. Generalna direktorica VURS je tudi spomnila, da so načrt ukrepov pripravili že pred leti in ga nato večkrat prenovili.
Ob opozorilih na nekatera še odprta vprašanja je ministrica pojasnila, da bodo v ta namen sklicali veterinarski svet. Gre v prvi vrsti za financiranje ukrepov veterinarjev na terenu ob morebitnem izbruhu ptičje bolezni ter njihovo cepljenje proti gripi. Teh dodatnih stroškov sami namreč ne bodo mogli pokriti.
Spodbujanje vračanja izseljencev
V preteklih dneh se je začela neformalna razprava o zakonu o Slovencih po svetu, ki ga je vlada prejšnji mesec poslala v parlament. Z zakonom bi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu dobil formalnopravno podlago za sodelovanje s Slovenci zunaj meja in za financiranje njihovih struktur.
Urad bo od zunanjega ministrstva dobival vse potrebne podatke, prek njega pa bo lahko dajal pobude slovenskim diplomatskim predstavništvom. Poleg tega bo na svojem področju nadrejen ministrstvom za gospodarstvo, za visoko šolstvo, za šolstvo in šport ter za kulturo.
Izseljencem bo zakon omogočil sprejemanje programov javne RTV
brezplačno. Organizacije zunaj matice in v domovini, deležne finančnih sredstev (njihovo razdeljevanje bo z uredbo določala vlada), bodo morale uradu vsako leto natančno poročati o njihovi porabi. Zakon bo uvedel tudi posvetovalne svete za Slovence v zamejstvu in za tiste po svetu, ki bi jih imenoval premier.
Novost je status Slovenca brez državljanstva, do katerega bo upravičen posameznik slovenskega rodu, ki je dejaven ^v slovenskih organizacijah in mu slovensko državljanstvo ni bilo odvzeto. Ta status bo prinašal ugodnosti pri nakupu пфгегшотт, zaposlovanju, šolanju in dostopu do javnih dobrin.
Za spodbujanje vračanja Slovencev v domovino bodo povratnikom dodeljeni pravica do brezplačnega zdravstvenega varstva, osebno delovno dovoljenje in pravica do brezplačnega pouka slovenščine. Priznali jim bodo v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije. Država jim bo omogočila bivanje v posebnem domu za priseljevanje, vka-terem bi lahko ostali na državne stroške - del teh bi plačali le premožnejši -do 15 mesecev. Če bodo povratniki brez dohodkov, bodo upravičeni do denarne pomoči. Vlada poleg tega predvideva, da zakon ne bo pomembneje obremenil proračuna, saj bi enoletna pomoč denimo dvajsetim družinam znašala 28,4 milijona tolarjev.
Preglednejše delovanje društev
Dejavnost vlade jebila bogata tudi v času priprave reform. Na zadnji seji je tako za nadaljnjo obravnavo pripravila predlog zakona o društ-
vih, za obravnavo po skrajšanem postopku pa predlog novele zakona o splošnem upravnem postopku.
Med novostmi prvega so prepoved delovanja društva izključno za pridobitno dejavnost, uvedba inšpekcijskega nadzora s strani inšpektorata notranjega ministrstva ter poenostavitev registracije oziroma spremembe sedeža društva. Zakon bi tudi tujcem brezprebivališča vSloveniji in pravnim osebam olajšal ustanavljanje društev in določil pravne okvire za delovanje tujih društev pri nas. Vsota, do katere bodo društva lahko vodila enostavnejše računovodstvo, naj bi se zvišala z enega na dva milijona tolarjev.
Zakon odpravlja nekatere omejitve pri razpolaganju z društvenim premoženjem ob njegovem prenehanju, preprečil pa naj bi tudi oškodovanje upnikov prek škodljivih pravnih poslov in prenosa premoženja na drugo društvo brez poprejšnjega poplačila upnikov. Zakon naj bi dajal tudi pravno podlago za vodenje registra društev kot osrednje informatizirane zbirke podatkov.
Spremembe zakona o splošnem upravnem postopku bi strankam olajšale vročanje dokumentov. Po sedanjem zakonu dokumenta ni mogoče vročiti osebi, ki na njem ni navedena kot naslovnik. Stranka mora tako najprej organ, ki vodi postopek, obvestiti, daje postavila pooblaščenca, kar ni vedno lahko. Po spremembi bo vročevalec pod določenimi pogoji lahko izročil dokument tudi osebi, ki bo na kraju vročitve dokazala obstoj pooblastilnega razmerja.
Mitja Volčanšek
V skladu z novim zakonom o
lokalni samoupravi se nam v kratkem obeta nastanek do 33 novih občin, opozicija pa pritiska za omilitev pogojev za ustanovitev novih mestnih občin.
Da bi laže predstavili spremembe, ki jih predlagajo v opoziciji, in deljena mnenja, je potreben vpogled vjulijale-tos sprejeti zakon (zanj je glasovalo 44 poslancev, proti pa jih je bilo 11). V zakonu je izjemoma dana možnost ustanovitve občine z manj kot 5.000 prebivalci, če so izpolnjeni pogoji za izjemo, vendar je tudi v tem primeru spodnja meja 2.000 prebivalcev. Postopek za spremembo območja oziroma ustanovitev nove občine sproži državni zbor po poprej ugotovljeni volji prebivalcev. Nove občine pa ni mogoče ustanoviti tri mesece pred razpisom volitev.
33 novih občin?
Sprememba zakonodaje je sprožila živahno dejavnost na lokalni rav-
Nove občine na zemljevidu
ni. V državni zbor je bilo tako do 3. novembra vloženih deset predlogov za ustanovitev mestnih občin, ki bi se pridružile enajstim že obstoječim. DZ je hkrati prejel tudi 33 predlogov za ustanovitev novih občin in predloga za spremembo območja občin. Kot so sporočili iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bo treba postopke sprememb in ustanavljanja novih občin končati do 25. marca 2006. Status mestne občine si želijo občine Piran, Ravne na Koroškem, Krško,
Domžale, Radovljica, Idrija, Jesenice, Kamnik, Skofja Loka in Brežice. To pomeni, da bodo v omenjenih občinah v skladu z že omenjenim zakonom potekali referendumi, s katerimi bi ugotovili, ali se njihovi prebivalci strinjajo s takšno spremembo.
Po zakonu o lokalni samoupravi je mestna občina gosto in strnjeno naselje ali skupek naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Najpomembnejša pogoja za pridobitev sta-
tusa mestne občine sta najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od katerih morajo najmanj polovico predstavljati terciarne in kvartarne dejavnosti. Ne nazadnje mora biti naselje geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.
Novela novele
Skupina poslancev s prvo podpisano poslanko LDS Cveto Zalokar Oražem pa je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb ko-
Debate v MO Koper glede ustanovitve nove občine Ankaran-Hr-vatini kažejo, da niso povsod naklonjeni drobitvi večjih občin.
V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko so prepričani, da lahko ustanovitev novih občin pripomore k enakomernejšemu razvoju vseh regij.
maj sprejetega zakona o lokalni samoupravi. Predlagane spremembe se nanašajo na omilitev kriterijev za ustanovitev mestnih občin. Po novem predlogu naj bi za to zadostovalo 15.000 prebivalcev in 5.000 delovnih mest. Zaradi posebnih razlogov pa bi lahko status mestne občine izjemoma dobila tudi mesta, ki omenjenih meril ne izpolnjujejo, spodnja meja pa bi bila v tem primeru 12.000 prebivalcev. S tem bi potencialne nove mestne občine izenačili z nekaterimi obstoječimi, ki ne izpolnjujejo zdaj veljavnih pogojev. Pod predlog sprememb zakona seje podpisalo še sedem članov poslanske skupine IDS, Breda Pečan in Samo Bevk (oba SD) ter Bogdan Barovič (SNS).
Po mnenju Zalokar Oražmove je glavna ovira za spremembo statusa pomanjkljivost sprememb zakona o lokalni samoupravi, sprejetih julija. Šlo naj bi za nesmisel 16. člena zakona, po katerem se mestne občine ustanovijo po postopku, ki ga opredeljuje poseben zakon; tega pa ni, ker je julijska novela odpravila dosedanji posebni zakon za ustanovitev novih občin. Z znižanjem kriterijev za ustanovitev novih občin, ki bi jih lahko sedaj ustanavljali v nedogled, je vladajoča koalicija po mnenju Zalokar Oražmove sledila svojim volilnim obljubam. V LDS zakonu tedaj sicer niso nasprotovali, opozorili pa so na posledice nadaljnje teritorialne delitve Slovenije, saj bi bil zakon podlaga za neprestane zahteve po novih občinah in s tem za drobljenje obstoječih, kar po mnenju Zalokar Oražmove vnaša v sistem lokalne samouprave nestabilnost in onemogoča njeno učinkovitost. Poleg tega poslanka opozarja na neenake pogoje, ki jih morajo izpolnjevati obstoječe mestne občine v primerjavi s tistimi, ki bi jih morale izpolniti morebitne nove. Zato bi po njeno kazalo omiliti kriterija števila prebivalcev in števila delovnih mest oz. slednjega celo odpraviti.
Status mestne občine bi omogočil hitrejši razvoj in večja finančna sredstva, zato v poslanski pobudi zagovarjajo poenostavitev postopka za njegovo pridobitev, saj so po njihovo posledice manjše kot pri ustanovitvi nove občine aH spremembi njenih meja. Poleg tega bi pri "prekvalifikaciji" odpravili "nepotrebne"
referendume za ugotavljanje volje občanov in skrajni rok, ki ga zakon določa za ustanovitev občine.
Predvolilna poteza
Predsednik parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Pavle Rupar (SDS) vidi v predlogu Zalokar Oražmove predvsem demagoško potezo. Predlagane spremembe je poslanka namreč vložila "z obrazložitvijo ustanovitve t. i. drugega nivoja lokalne samouprave: prvi so občine, drugi mestne občine in tretji regije, po zgledu Francije". Po Ruparjevem mnenju so poslance LDS k tej odločitvi vodili "finančni izračun, število županov in mest, ki jim vladajo, slaba vest glede ustanavljanja regij in demagogija". Predlagane spremembe zakona pomenijo namreč le "majhen obliž" na nezain-teresiranost in preračunljivost, ki so jo
pokazali glede oblikovanja regij. Rupar opozarja na nerealnost predlogov opozicije, katerih namen je v prvi vrsti pridobivanje glasov na lokalnih volitvah prihodnjo jesen. "Na podlagi večje finančne izravnave, ki jo bodo po tem zakonu dobile, bi bil lahko razvoj občin hitrejši, boljši... Predlo-kalnimi volitvami to gotovo ni slaba demagoška poteza, vedo pa, da je v praksi neizvedljiva, ker bi po tem lahko dobili okoli 50 mestnih občin, s finančnega vidika pa breme državnega proračuna v višini nekaj milijard tolarjev," je prepričan predsednik odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po njegovo predlagana sprememba ni resna, saj bi jo predstavniki opozicije sicer vložili takrat, ko se je zakon spreminjal. Rupar vidi rešitev v zavrnitvi predloga Zalokar Oražmove in v čimprejšnji ustanovitvi regij.
Smiselnejši drugačni kriteriji
Za mnenje smo se obrnili tudi na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Razložili so nam, da pri ustanavljanju mestnih občin ne gre samo za statusno vprašanje, saj bi jim po zakonu o financiranju občin pripadla dodatna finančna sredstva. Predlog skupine opozicijskih poslancev v vladni službi ocenjujejo kot "iskanje pogojev za pridobitev statusa mestne občine", pri tem pa ostaja vprašanje, ali so predlagani kriteriji pravi, odprto. Najprej, menijo v omenjeni službi, se je treba vprašati, ali naj ustanovitev občin uredimo vzporedno z uvedbo regionalizacije, kar bi bilo najsmiselneje. Predlog Zalokar Oražmove po njihovem mnenju tudi ni povsem primerljiv s sosednjimi državami, saj bi bilo smiselno kriterije za pridobitev statusa mestne občine določiti tistim občinam, kjer imajo sedež upravne enote.
Ustanovitev novih občin je po prepričanju vladne službe lahko podlaga za enakomernejši razvoj Slovenije, vendar pod pogojem, da bodo občine pri pripravi regionalnih razvojnih programov enakopravno sodelovale. V tej smeri je bil tudi sprejet nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva ustanovitev razvojnih zvez na območjih 12 razvojnih regij. Razvojno povezovanje občin je Slovenija pred leti sicer že dosegla prek regionalne razvojne agencije in priprave regionalnih razvojnih programov.
Pobude za ustanovitev novih občin in za pridobitev statusa mestnih občin so vsekakor dobrodošle, kolikor resnično odražajo voljo in interese prebivalcev. Nikakor pa ne drži, da ti predlogi doživljajo soglasno odobravanje. Slednje kaže primer mestne občine Koper, kjer so po pobudi prvaka SNS Zmaga Jelinčiča za ustanovitev nove občine Ankaran-Hrvatini, ki bi posegla v celovitost koprske občine, mestne oblasti naročile javno-menjsko raziskavo, po kateri prepričljiva večina občanov tudi na območju morebitne nove občine podpira ohranitev enotne mestne občine Koper.
Še tako učinkovita mreža občin namreč ne bo mogla zagotoviti želenega razvojnega preboja. Zanj bo treba izpeljati že dolgo obljubljeni načrt regionalizacije Slovenije.
Mitja Volčanšek
1. № 1.Ш1 IfSIM j ИЛ ('Пл Г.ГГШМНННННННННМВШВ	
Do leta 1994:	62 občin
V letih 1994-1998:	147 občin
V letih 1998-2002:	192 občin
Po 14. 6.2002:	193 občin
(Najmlajša občina Šmartno pri Litiji je ta status pridobila 15.6.2002.)	
Državni zbor je do začetka novembra prejel kar 33 predlogov za ustanovitev novih občin in 11 predlogov za ustanovitev mestnih občin.
Cveta Zalokar Oražem (LDS) se zavzema za omilitev kriterijev za pridobitev statu-
Predsednik odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Pavle Rupar
sa mestne občine, kar bi utegnilo imeti je predlog poslanke Zalokar Oražmove resne posledice za državni proračun. označil za predvolilno demagogijo.
Trganje mreže
Prepletenost članov uprav in nadzornih svetov treh strateških podjetij - Luke Koper, Slovenskih železnic in Intereuro-pe - z nekdanjimi vladajočimi politiki iz vrst LDS in SD je bila izredno velika. Prihajalo je tudi do navzkrižja interesov, posamične odločitve so bile sprejete v prijateljskih krogih.
Ker zdajšnja oblast z zamenjavo nadzornikov te vezi trga, se nekaterim megli pred očmi, saj izgubljajo monopol pa tudi veliko finančno odvisnost. V začetku julija letos je iz
osebnih razlogov in zato, ker se ni strinjal z razširitvijo uprave na štiri člane, neuradno pa zaradi zamenjave nadzornikov kot direktor Luke Koper odstopil Bruno Korelič, ki bi se mu mandat iztekel 1. avgusta 2006.
Prihaja nova energija
Skupščina družbe, v kateri ima država 51 -odstotni delež, je na seji 7. julija potrdila zamenjavo predstavnikov države v nadzornem svetu. Peter Ver-lič, državni sekretar na ministrstvu za promet, Marko Starman, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, in Bojan Zadel, koprski gradbeni inšpektor, so namreč nadomestili Ja-
neza Požarja, Igoija Jakomina in Tomaža Možeta. Poleg tega so na skupščini nepričakovano na predlog Slovenske odškodninske družbe in Zavarovalnice Triglav predčasno odpok-licali še dva nadzornika, odvetnika Miho Kozinca in Boruta Jamnika (sorodnika izolske županje in poslanke SD Brede Pečan), ter na njuno mesto imenovali Marka Valentinčiča in Metoda Mezka. Upravo je nekaj časa vodil začasni vršilec dolžnosti direktorja, nato pa je nadzorni svet Luke Koper konec oktobra za predsednika uprave s petletnim mandatom imenoval Roberta Časarja, za njegovega namestnika pa Marjana Babiča. Nad-
zorniki so pretekli teden imenovali še preostala dva člana nove štiričlanske uprave. Tretji član uprave je postal Aldo Babič, za četrtega člana, to je delavskega direktorja, pa so nadzorniki po predlogu sveta delavcev imenovali Pavla Krumenakerja. Aldo Babič prihaja iz družbe za upravljanje investicijskih skladov Intara DZU in je nekdanji predsednik uprave družbe Casino Portorož. Novi delavski direktor Pavle Krumenaker je bil doslej vodja enega izmed profitnih centrov Luke Koper in je tudi nekdanji upravitelj sedmega tržaškega pomola. Dodajmo, da so nadzorniki obravnavali še devetmesečne poslovne izide Luke
Marko Pavliha (desno), nekajmesečni minister za promet, zdaj vodi pravi pogrom nad vodilno ekipo ministrstva.
Minister za promet Janez Božič (levo) in državni sekretar Peter Verlič (desno) sta na udaru starih sil, saj trgata njihove trdno stkane vezi.
Livij Jakomin je bil vezni člen med vladajočo elito in upravami posameznih družb.
Nadzorni svet [v odhajanju) družbe Intereuropa, d. d., sestavljajo: ■ Vplivni posamezniki, ki se iim čas izteka:
dr. Livij Jakomin, predsednik mag. Jože Lenič, predstavnik kapitala
mag. Ernest Gortan, predstavnik kapitala (odstopil s tega mesta)
Drago Naberšnik, predstavnik kapitala
Maksimiljan Babič, predstavnik zaposlenih
Zoran Klampfer, predstavnik zaposlenih
Marina Rus, predstavnica zaposlenih
Koper in ugotovili, da so tudi priča-	bile tudi nadomestne volitve člana kovanja za obdobje do konca leta nadzornega sveta Za nadzornika In-
spodbudna. Kažejo, da bodo temelj-	tereurope naj bi po predlogu Luke
ni poslovni cilji družbe ne le doseže-	Koper imenovali Marka Starmana;
ni, ampak tudi preseženi. Luka Ko-	slednji naj bi nadomestil EmestaGor-
1.	Dr. Livij Jakomin, predsednik nadzornega sveta Intereurope, član nadzornih svetov Slovenskih železnic in Intereurope
2.	Mag Jože Lenič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, član nadzornih svetov Skupine Triglav (Triglav RE, Jedrski pool GIZ, Triglav DZU) in Intereurope
3.	Mag. Ernest Gortan, zaposlen v Luki Koper kot pomočnik glavnega direktorja za trženje, marketing in logistiko, član nadzornega sveta Intereurope
4.	Drago Naberšnik, direktor Infond Holdinga 1, član nadzornih svetov Intereurope, Al, d. d., leasing-finance Ljubljana, Koroške trgovine, d. d., Radlje ob Dravi, Tabora, d. d., Ljubljana, Ilirije, d. d., Ilirska Bistrica
min, Jože Lenič in Drago Naberšnik. novan za generalnega direktorja že-
per je v prvih devetih mesecih letoš- tana (zaposlenega v Luki Koper), ki Za nove člane nadzornega sveta pred- leznic. Pred to sestavo je bil predsed-
njega leta ustvarila 15 milijard tolar-	je odstopil s tega mesta. V sedemčlan-
jev prihodkov, kar je za 21 odstotkov	skem nadzornem svetu Intereurope
več kot v istem lanskem obdobju, ob-	pa še zmeraj sedijo Livij Jakomin,
dobje pa je končala s tremi milijarda-	predsednik, Jože Lenič kot nekdanji
mi tolarjev dobička iz poslovanja in	predsednik uprave Kapitalske druž-
3,9 milijarde tolarjev celotnega dobič-	be in Drago Naberšnik kot predstav-
ka. Podatki torej kažejo, da kadrov-	nik kapitala, poleg njih pa so še trije
ske menjave v tem za mnoge strateš-	predstavniki zaposlenih, in sicer Mak-
laga Boštjana Riglerja, Antona Možeta nik nadzornikov Mirko Bandelj, nek-in Manjo Skernišnik. Štiriletni man- danji generalni sekretar vlade, eden od
dat novoizvoljenih članov nadzornega sveta naj bi začel teči 16. novembra.
Spremembe na Slovenskih železnicah
Do zamenjav nadzornikov je le-
nadzornikov pa je tudi Livij Jakomin.
Med prijatelji
Nekatera imena nadzornikov Luke Koper, Slovenskih železnic in Intereurope so ista ali pa med njimi ob-
ko pomembnem podjetju niso nega- similjan Babič, Zoran Klampfer in tos prišlo tudi na Slovenskih železni- stajaj o sorodstvene vezi. Med temi iz-tivno vplivale na uspešnost poslova- Marina Rus. Skupščina je sklicana za cah, in to že v začetku februarja, ko je stopata Livij in Igor Jakomin, oče in
nja, kakor bi si veijetno kdo želel. Prej nasprotno. Spomnimo, daje 14. julija letos poslanec Aurelio Juri v odprtem pismu, ki ga je naslovil na vladnega predsednika Janeza Janšo, zapisal, da so vlagatelji nad kadrovskimi spremembami zaskrbljeni, prav tako naj bi bili zaskrbljeni mnogi domačini, "ki naj bi zaupali vupravljavce Luke, saj naj bi ji ti dajali dušo in prestiž, sednika, delavski di-prinašali pa naj bi tudi rezultate". Nji- rektor in član uprave hova zaskrbljenost je bila odveč.
15. november, mandat upravi Intere- vlada imenovala nove nadzornike, od urope pa poteče 11. decembra. Ta čas katerih jih šest zastopa interese drža-
upravo Intereurope sestavljajo Jože Kranjc kot predsednik, Milan Jelene in Milan Kure-lič kot podpredsednika, Radovan Vrabec kot namestnik pred-
Stara elita je zatrjevala, da bo po Brunu Koreliču "potop".
Napovedane zamenjave v Intereuropi
pa in je njena 24,56-odstotna lastnica. Konec septembra so se začeli premiki tudi v tej družbi. Tako je Luka Koper zahtevala sklic skupščine Intereurope, na dnevnem redu pa naj bi
sin. Oba sodita med sodelavce Fakultete za pomorstvo in promet, kjer deluje tudi Marko Pavliha, nekdanji minister za promet in zdajšnji poslanec LDS. Sodelavec fakultete je tudi Milan Jelene, podpredsednik uprave Intereurope. Imena članov uprave in nadzornikov so se v preteklih letih zelo prepletala, med posamezniki so V nadzornemu svetu dokazani tudi prijateljski odnosi. To Slovenskih železnic in- pa je postavljalo pod vprašaj ustre-terese države zastopa- zen in predvsem zadosten nadzor jo: državni sekretar na nad poslovanjem posameznih
ve (železnice so v 100-odstotni državni lasti), trije pa interese zaposlenih. Hkrati je povečala tudi število nadzornikov (prej jih je bilo šest, po novem jih je devet).
pa je tudi Vladimir Petravič. Uprava Intereurope je na zahtevo Kapitalske druž-	ministrstvu za promet Peter Verlič,	družb. Ker zdajšnja vlada trga te ve-be (KAD) pozneje še dopolnila dnev-	sekretarka na ministrstvu za finance zi, vse družbe pa nekako sodijo pod Luka Koper je poslovno in stra- ni red skupščine družbe. KAD kot Lucija Gregorčič, podsekretar na mi-	okrilje ministrstva za promet, neka-teško povezana z družbo Intereuro- manjšinska delničarka zahteva od-	nistrstvu za delo, družino in socialne teri vpleteni prek svojih občil izvaja-
poklic članov nadzornega sveta pred	zadeve Franc Pristovšek, Bogdan	jo pravi medijski pogrom nad minis-
iztekom mandata in izvolitvijo novih	Zgonc in državna sekretarka na mi-	trom za promet Janezom Božičem in
članov. Tako predlaga, da se predčas-	nistrstvu za gospodarstvo Andrijana	državnim sekretarjem Petrom Verli-
no iz nadzornega sveta odpokličejo	Starina Kosem, Jože Jurkovič, župan	čem, vendar o tem prihodnjič,
predstavniki delničarjev Livij Jako-	občine Škofljica, pa je bil pozneje ime-	Vida Kocjan
Slovenske železnice je imela nekdanja elita trdno v svojih rokah. Nadzorni svet je vodil Mirko Bandelj, član pa je bil Livij Jakomin.
Nadzornikom in članom uprave Intereurope so dnevi šteti.
Luka Koper je po odhodu Bruna Koreliča še uspešnejša.
Stare povezave
Časnik Delo s svojim ravnanjem pravosodnim organom spet pošilja jasna sporočila, kako naj razsodijo v primeru tožbe zoper Vitoslava Tiirka, vršilca dolžnosti generalnega direktorja družbe Elektro Slovenije (Eles).
Pred tem so na podoben način sistematično diskreditirali Andri-jano Starina Kosem, državno sekretarko ter predsednico in članico nekaterih nadzornih svetov. Da so naročniki tovrstnih časopisnih člankov iz vrst nekdanje politične elite, je več kot očitno. Sporočila glede Starina Kosmove so naletela na ugoden odmev, saj je drugostopenjsko sodišče odločilo tako, kot so želeli naročniki. Razveljavili so oprostilno sodbo prvostopenjskega sodišča in vrnili tožbo v vnovično odločanje, s tem pa izbranim občilom dali veter v jadra. Vprašanje Poražena
pa je, kako bodo sodniki ravnali v primeru Tiirka. Ali bodo nemara le upoštevali dokazne listine?
Košir bi se rad obdržal
Delo je že 26. oktobra objavilo članek z naslovom Sodna katarza ali farsa?, ki govori o tem, "da se bo v sredo, 16. novembra, v prostorih ljubljanskega sodišča začel eden naj-nenavadnejših sodnih procesov v zgodovini Slovenije". Novinarja, podpisana pod prispevkom, sta uvodoma zapisala, da se bosta na glavni obravnavi srečali dve strani, in sicer Eies in Vitoslav Türk, nato pa na-
daljevala z diskreditacijo Vitoslava Türka. Pri tem sta se sklicevala na "naše informacije". Po praznikih sta oba novinarja delo nadaljevala in objavljala podatke "iz naših virov" o domnevnih zneskih provizij, ki naj bi jih bil vpreteklih letih prejel Türk Pri tem je zanimivo, da je v uredništvu Dela področje energetike in elektrogospodarstva nekaj let "pokrivala" novinarka Darja Kocbek. Po njenem odhodu na dopisniško mesto v tujino je to področje prevzel Primož Cirman. Članke, v katerih je treba popolnoma diskredi-tirati Vitoslava Türka, pa poleg Cir-
mana podpisuje Matej Košir, brat bolj znanega Darijana Koširja, odstavljenega glavnega urednika Dela, ki je bil pred pretresi v tej časopisni hiši zadolžen za vzpostavitev dolenjskega regijskega dnevnika. Oba Koširja dolenjski in posavski poznavalci razmer poznajo kot dobra prijatelja Gregorja Golobica, nekdanjega generalnega sekretarja LDS, predsednika sveta LDS in glavnega stratega ter kadrovika te stranke.
Dematiji letijo v koš
Na vse objave v osrednjem slovenskem dnevniku se je Vitoslav
Vekoslav Korošec, ljubljenec Liberalne demo-LDS ne more preboleti, da je izgubila tudi nadzor nad poslovanjem Elesa. kracije Slovenije, je očitno tudi velik zamerljivec.


Türk sicer odzival, vendar je Dari-	nasprotju z uredniško prakso. Pri
jan Košir njegove demantije glad-	tistih bralcih, ki so spremljali Ko-
ko zavračal, kar je seveda vnasprot-	šir-Cirmanovo pisanje, je zaradi ig-
ju z določili zakona o medijih in v	noriranja Türkovih odgovorov na-
Turk odaovaria
stajal vtis, daje vse zapisano resnično, "saj Türk na to sploh ne odgovarja". Pri tem ni zanemarljivo, da je svoj "lonček" vsako jutro ob takšnih objavah pristavila še Lada Zei, nekdanja kandidatka za poslanko na listi ZLSD, ki je omenjena novinarja Dela prek naročenih oglasnih spotov na nacionalnem radiu označila za "novinarski raziskovalni tandem", nato pa še bombastično povzela vsebino njunega članka.
Za konec
Ko smo na Eles povprašali, ali je resnično, kar je zapisano v De-
lu, in zakaj se ne odzivajo na to, nam je Miroslav Jakomin iz sekretariata za odnose z javnostmi pojasnil, da v časniku Delo ne objavljajo njihovih popravkov. To je bil tudi razlog, da je Eles medijem in Slovenski tiskovni agenciji poslal splošno izjavo za javnost in jih prosil za objavo. Med vsemi so izjavo do oddaje našega članka v tisk objavili le na spletni strani časnika Finance. Delo je tudi to izjavo gladko ignoriralo. Zaradi pravice do informiranja javnosti izjavo objavljamo v celoti.
Vida Kocjan
Tožba zoper mag. Tiirka neutemeljen konstrukt!
Kot je znano, se je v oktobru in v začetku novembra v časniku Delo zvrstilo več medijskih napadov na zastopnika Elesa mag. Vitosla-va Turka. Med drugim je bil 19. oktobra 2005 objavljen članek "Türk v tožbi zoper Türka", ki vsebuje grobe, neresnične navedbe, iz katerih izhaja povsem izkrivljena in zavajajoča zgodba. Čeprav je mag. Türk na odgovornega urednika Darijana Koširja 25. oktobra 2005 naslovil zahtevo za objavo popravka objavljenega besedila, uredništvo tega ni objavilo. Enostavno je prezrlo 1. odstavek 26. člena Zakona o medijih, po katerem ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.
Avtorja omenjenega članka Primož Cirman in Matej Košir v uvodu spornega članka trdita, "da Eles toži Vitoslava Tiirka zaradi velikih provizij, ki jih je v preteklosti zaslužil s trgovanjem z elektriko". To pa ni res. Potem ko je Vrhovno sodišče konec leta 2002 mag. Türka postavilo nazaj na položaj direktorja Elesa, gaje le nekaj dni zatem tedanja tako imenovana Ro-pova vlada ponovno razrešila. Tokrat nekrivdno, brez razloga. Hkrati je mag. Korošcu priporočila, naj proti mag. Türku vloži ci-
vilno tožbo. Eles je svojo tožbo dne 21.7.2003 vložil zaradi domnevno prenizke prodajne cene in previsoke nakupne cene za električno energijo, ki naj bi jo za leto 2001 dosegel mag. Türk (Okrožno sodišče v Ljubljani, opr. št. 8 Pg 319/2003) in s tem kršil dolžnost uprave poslovati v dobro družbe. Sodišče o zadevi še ni odločalo.
Temelj spora je vprašanje, kdo je podpisoval pogodbe oziroma prikrival prave podatke. Bistveno je vprašanje, po kakšnih cenah so bile v letu 2001 podpisane pogodbe za prodajo električne energije v Italijo. V obtožbi se mag. Türku očita, da je vse pogodbe podpisal on, kar pa ne drži. Stanje je ravno nasprotno. Z njegove strani je bila podpisana le ena pogodba (od skupno 11 podpisanih pogodb), ki je po doseženi ceni do 80 odstotkov presegla vse ostale cene, ki so bile dosežene s prodajo električne energije p» njegovi odstavitvi
"Deset pogodb o prodaji električne energije je podpisal mag. Vekos-lav Korošec, o čemer obstajajo pisni dokazi (kopije pogodb). To dejstvo je ugotovilo že računsko sodišče, še enkrat pa bomo to dokazali v civilni tožbi. Moja cena za prodajo električne energije v Italijo je bila dejansko najvišje dosežena cena v letu 2001, za kar bodo sodišču posredovani vsi dokazi (kopije vseh ustreznih dokumentov).
O provizijah nihče ne govori in jih tudi v sodnem postopku nihče ne omenja, torej so čista izmišljotina novinarja Temeljna stvar, ki se mora razčistiti, je, kdo je podpisoval, kaj je podpisoval in pod kakšnimi pogoji je to
podpisoval," pojasnjuje mag. Türk.
Kot v zvezi s tem pojasnjuje mag. Türk, za vse navedeno obstajajo podrobna dokazna gradiva Med elementi, ki to dokazujejo na načelni ravni, je omenil predvsem naslednje:
-	Vlada RS jetoženo stran 11.1.2001 nezakonito krivdno razrešila s položaja direktorja Elesa, kar je tožena stran na Vrhovnem sodišču tudi dokazala. Sodba jebilaizdara 17.10.2002 in tega dne je toženec vstopil v pravni položaj, kot ga je imel pred 11.1.2001.
-	Nekaj dni po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča je vlada RS toženo stran ponovno razrešila dolžnosti di-
rektorja tožeče strani, tokrat nekrivdno in brez razlogov. Popolnoma jasno je, da kolikor bi objektivno obstajali razlogi, kijih tožeča stran tokrat navaja, bi morala tako imenovana Ropova vlada toženo stran ponovno razrešiti krivdno.
- Gornjo trditev dokazuje tudi sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 14. 6.2004 - opr. št. (1)1872/02 VA, s katerim je bila zavržena ovadba z dne 11.4.2002 zoper mag. Türka z obrazložitvijo, da osnove za ovadbo sploh ni bilo.
Državni tožilec je zaključil, da je bilo delovanje mag. Türka povsem transparentno v odnosu do lastnega nadzornega sveta, ministrstva, gospodarske zbornice in direktorjev elektropodjetij.
- Kljub zgoraj navedenim znanim dejstvom je vlada RS ob nekrivdni razrešitvi mag. Vitoslava Türka dne 7.11.2002 priporočila toženi strani, da sproži gospodarski spor.
Skratka, vsa zgoraj navedena dejstva nesporno dokazujejo, da so tožba tožeče stranke oziroma njene navedbe neutemeljen konstrukt (dokaz: sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani).
Miroslav Jakomin, Sekretariat in odnosi z javnostmi, Elektro Slovenije
Prodaja srebrnine?
Ena glavnih točk predlaganih reform je umik države iz gospodarstva oziroma zmanjšanje lastniških deležev v bankah, zavarovalnicah in Telekomu ter drugih največjih državnih podjetjih.
Odbor za reforme je mnenja, da je za večjo učinkovitost in hitrejšo rast produktivnosti slovenskih podjetij treba izvesti drugi val privatizacije. Reformisti predlagajo pripravo
koncepta in časovnega načrta za pregleden in postopen umik države ter Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih in za preoblikovanje slednjih v portfeljska naložbenika. Predlaga tudi takojšen začetek aktivnosti za kotacijo na borzi za delno privati-zirane družbe, kot sta Telekom Slovenije in Nova Ljubljanska banka, in večjih delniških družb iz portfelja KAD in SOD, ki še ne kotirajo na borzi. Ta predlog je vsekakor zelo pozitiven, saj obstaja v teh družbah tudi veliko število malih lastnikov. Brez kotacije na borzi ti lastniki pri privatizaciji ne bodo mogli izkoristiti vsega mogočega pravnega varstva. Rotacija delnic na borzi že pred izvedbo privatizacije je dejansko dodatno zagotovilo za male lastnike, da jih država pri prodaji svojega deleža ne bo postavila v neenakopraven položaj. Poenostavljeno rečeno, kotacija delničarjem zagotavlja, da bodo ob pri-
vatizaciji za svoje delnice lahko iztržili enako ceno kot država. V luči zavarovanja malih delničarjev sta pozitivna tudi predloga, naj se vjavnih delniških družbah lastniški deleži prodajajo v skladu s pravili organiziranega trga, v nejavnih delniških družbah (katerih delnice ne kotirajo na borzi) in družbah z omejeno odgovornostjo pa KAD in SOD delujeta usklajeno, s ciljem iskanja hitrih in ugodnih priložnosti za izstop iz teh podjetij. Vsekakor drži, da izstop iz teh netrž-nih naložb predstavlja tudi veliko priložnost za domače podjetnike, da prevzamejo odgovornost za razvoj manjših in srednjih slovenskih podjetij.
Čeprav predlog prestrukturiranja KAD in SOD v portfeljska naložbenika zagotavlja umik države iz gospodarstva, bi bil vseeno potreben daljšega premisleka Kot smo namreč ugotavljali pred nedavnim, je veliko vprašanje, ali bosta družbi KAD in SOD kot portfeljski vlagateljici na globalnem trgu dosegali takšne donose, kot bi jih
lahko doma z aktivnim upravljanjem (saj mnoga podjetja skrivajo še precej rezerv pri stroških in drugje). Omejitev skupnega deleža obeh družb v posameznem podjetju na 10 odstotkov se zdi nepotrebna, saj bo SOD v nekaj letih tako ali tako morala odpro-dati vse svoje premoženje, da bo lahko poplačala obveznosti do denariona-lizacijskih in vojnih oškodovancev.
Privatizacija največjih podjetij
Odbor za reforme priznava, da v nekaterih velikih družbah, ki imajo velik tržni delež na domačem trgu (Telekom, NLB, Zavarovalnica Triglav, NKBM), obstaja določen narodnogospodarski interes za njihovo uspešno poslovanje. Odbor navaja, da za vsa štiri omenjena podjetja velja, da so glede na velikost in kakovost primerna za kotacijo na borzi že danes, razen Nove Kreditne banke Maribor, ki je morda potrebna poprejšnjega prestrukturiranja s strani strateškega lastnika Podrobnejše ana-
lize naj bi tudi pokazale, kakšnega strateškega lastnika potrebuje Telekom, če ga sploh potrebuje (avtorjevo osebno mnenje je, da strateški partner Telekomu ne more prinesti bistvenih pozitivnih učinkov), medtem ko naj bi bilo za Zavarovalnico Triglav skoraj gotovo, da takšnega lastnika za nadaljnji uspešni razvoj ta čas ne potrebuje. Za NLB, ki že ima ključnega tujega lastnika, se po mnenju odbora postavlja predvsem vprašanje zagotovil, da se ta delež v prihodnje ne poveča. Kolikor se to vprašanje razreši, se lahko NLB po mnenju refor-mistov uvrsti na borzo, delež države pa se zniža proti 26 odstotkom.
V splošnem naj bi bila za družbe, kjer obstaja narodnogospodarski interes, v prvem koraku primerna delna privatizacija in mešano lastništvo z državo (26 odstotkov), s strateškimi in finančnimi lastniki (ki aktivno trgujejo na borznem trgu). Država naj bi v teh družbah po mnenju odbora dolgoročno zadržala vsaj 26 odstotkov
Kakšen bo v prihodnje odnos med državo in belgij- Tudi odbor za reforme meni, da Zavarovalnica sko družbo KBC v Novi Ljubljanski banki?	Triglav strateškega partnerja ne potrebuje.
Ali bi bilo treba Novo Kreditno banko Maribor prestrukturirati?
№ 102 1
Ä;..... 99.5
Jiiva«'«	-H'rco
F. ♦ X / Л V"»
v v V A/
M5obotatel:02/537-l9«
te/.: 02/53 7 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46
GSM:. 031/34 51 51 ,...
http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
oziroma takšen delež, ki ji v vsakem konkretnem primeru daje pravico veta na najpomembnejše odločitve na skupščinah, alternativna možnost pa naj bi bila tudi, da se moč veta doseže z ustreznim delničarskim sporazumom.
Že sam odbor se zaveda, da je pri modelu, kjer ima država 26-odstot-ni delež, najteže zagotoviti, da bo taka lastniška struktura dolgoročno stabilna, saj imajo ključni lastniki naravno težnjo povečevati svoj delež vsaj na večinskega. Odbor meni, da so mogoče pogodbene zaveze med državo in velikimi lastniki. Vendar je malo verjetno, da lahko takšne zaveze vzdržijo dlje časa. Strateški lastniki bodo gotovo vseskozi pritiskali in prej ali slej bo država v obdobju kakšne finančne šibkosti popustila. Če torej država meni, da v teh družbah obstaja interes, je veliko vprašanje, ali je predlagana rešitev ustrezna za zavarovanje tega interesa. Veliko vprašanje je tudi, kaj država sploh lahko doseže s 26-odstotnim lastniškim deležem. Ta delež namreč omogoča le blokado največjih formalnopravnih odločitev, medtem ko lahko večinski lastniki dejansko poslovanje kljub temu deležu države peljejo po svoje. Takšnih primerov je polno in lahko se zgodi, da bo država s to potezo ne samo izgubila vpliv na mnoge pomembne odločitve, temveč tudi razvrednotila svoje lastniške deleže v podjetjih.
Razvoj finančnega sektorja
Finančni sektor v Sloveniji ta čas še ne more zagotoviti ustrezne pod-
pore za umik države iz gospodarstva, zato se je po mnenju odbora v tem sektorju poleg privatizacije največjih finančnih družb treba povezovati tudi na ekonomski podlagi, pri čemer pa naj država kot lastnica ne bi imela vodilne vloge pri stebričenju, ampak bi moral biti upoštevan predvsem poslovni interes posameznih gospodarskih subjektov. To se sicer lepo sliši, dejansko pa se postavlja vprašanje, kako k povezovanju prisiliti družbe, ki ne želijo skupaj, ker se vsaka zase (še posebej njihova vodstva) za zdaj počutijo še dovolj lagodno, čepravjimbo nepovezanost na daljši rok verjetno škodovala.
Po mnenju reformistov je treba povečati absorpcijsko sposobnost finančnega sektorja, ki bi moral aktivneje sodelovati kot portfeljski investitor (kupec dela državnih lastniških deležev v podjetjih) pri napovedanem umiku države iz gospodarstva. Največja možnost je po mnenju odbora pri odpravi sprememb zajamčenega donosa pri skladih pokojninskega zavarovanja. Odprava zajamčenega donosa bi bila vsekakor pozitivna z vidika kapitalskega trga, saj bi močno povečala naložbe teh skladov v delnice. Vendar je vprašanje, kako bi to sprejeU varčevalci, saj bi se s tem povečalo tudi tveganje pokojninskega varčevanja.
Reformisti poudarjajo, daje sodelovanje pravih portfeljskih vlagateljev vprivatizaciji mogoče le ob pogoju, da se z delnicami po privatizaciji organizirano trguje na dovolj prometnem borznem trgu. Naš trg kapitala danes še ne more v celoti podpreti tovrstnih privatizacijskih projektov, zato vsekakor drži, da so potrebni zakonodajni in drugi ukrepi za njegov razvoj.
V celoti gledano je zmanjševanje vpliva države v gospodarstvu pozitivno. Vendar mora vlada pri tem temeljito pretehtati vse pozitivne in negativne učinke načrtovanih odločitev. Težavaje vtem, daje dejanske učinke nekaterih ukrepov zelo težko zanesljivo predvideti, Slovenija pa si kot majhna država ne more privoščiti velikih napak. Predvsem pri prodaji največjih družb je potreben temeljit premislek in postopnost, saj po prodaji ni več poti nazaj.
Denis Vengust
Kakšno bo vreme
6 dni?
Vremenska napoved za 6 dni vnaprej!
i nfe (Tv
Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo.
ponedeljek	torek	sreda
Љ
četrtek	petek	sobota
Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja.
Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme).
Naročnik oglasa Info TV d o o Novo mesto
Qd enega najodmevnejših dogodkov zadnjega časa v Sloveniji, ropa šefov banke SKB, je pretekel že dober teden, še vedno pa večina stvari ostaja nepojasnjena.
Organizacijski in varnostni polom ene največjih slovenskih bank je v javnosti odprl polemike o varnosti premoženja, ki ga hranimo v teh ustanovah, in o tem, kako je do tako velikega vloma sploh prišlo, kdo vse je lahko vanj vpleten in kakšne so njegove razsežnosti. Kako so roparji vedeli, v katere šefe vlomiti? So imeli sodelavca med bančnimi uslužbenci oziroma so rop, kot je dejal nekdanji direktor slovenske policije Marko Pogorevc, izvedli poznavalci razmer v SKB? Kako je sploh mogoče, da je rop potekal kar sedem ur, in to dobesedno pred pragom policijske postaje? Vse to kaže, da morda le ni bilo vse tako, kot so kazale prve informacije, in da so z lopovi lahko povezani zaposleni v tej ban-
I W
Direktorica sektorja za splošne posle pri varnostni družbi PCA Vojka Loparnik Klešnik meni, da je bilo delo varnostne službe opravljeno v skladu s standardi.
ki, še drznejši pa menijo, da bi bila v rop lahko vpletena celo policija.
Vprašanje časa
Krivda za katastrofo lahko hočeš nočeš v prvi vrsti pripišemo banki oziroma predsednici uprave Cvetki Selšek. S spremembo lastniške strukture se je namreč spremenila tudi odgovornost za varnost v bančnih institucijah. Ta zdaj ni več na ramenih represivnih organov države, pač pa v prvi vrsti na bankah samih. Zelo ver-
jetno bodo odgovornost Selškove zaostrili ne le oškodovanci, ampak tudi vodstvo v Parizu, in to iz preprostega razloga - za varovanje banke je najela varnostno službo, ki svojim nalogam ni bila kos niti ni imela potrebne opreme in dislocirane nadzorne enote. Če je bilo delo res opravljeno v skladu s standardi in priporočili, kot je zagotovila direktorica sektorja za splošne posle pri omenjeni varnostni službi Vojka Loparnik Klešnik, se lahko resno zamislimo
nad standardi varnostnih služb. Centralna depotna hiša Aurum na Slovenski cesti ni imela dislocirane varnostne nadzorne enote oziroma je z dvema varnostnikoma nadzirala samo sebe. Banko SKB so na pomanjkljiv varnostni sistem večkrat opozorili, a ukrepal ni nihče. Zakaj ne?
Situacija mestoma spominja na naravno katastrofo v New Orleansu, ko so prav tako vsi vedeli, da se bo zgodilo nekaj zastrašujočega, ukrepali pa niso. Ko je do katastrofe prišlo, pa niso

imeli sistemskih elementov, da bi situacijo primemo rešili. SKB je po ropu ravnala v bistvu nepremišljeno, ko je objavila seznam vlomljenih šefov, preden je od njihovih najemnikov zahtevala seznam stvari, ki so jih hranili v njih. Če bi to storila, bi se lahko zavarovala pred morebitnimi zlorabami oziroma netočno navedbo vsebine šefov.
Preveč filmsko
Nekdanji direktor slovenske policije in zdajšnji pomočnik direktorja Mobitela za varnost in varovanje objektov Marko Pogorevc je za Dnevnik dejal, da so rop izvedli poznavalci razmer v SKB. "Zaradi nezadostne notranje varnosti, to lahko zdaj že zgotovost-jo trdimo, so bili roparji očitno dobro opremljeni s podatki o varovanju in organizaciji dela v prostorih s šefi. Seznanjeni so bili s pomanjkljivostmi pri organizaciji in izvajanju varovanja, zato z delom niso hiteli in so rop opravili temeljito, saj so vedeli, da varnostni sistem ne deluje usklajeno in ni povezan." Zločinci so po njegovem mnenju morali dobro vedeti, da so bili vi-deosistem in protipožane naprave sami sebi namen, ker niso bili povezani z dežurnim operacijskim centrom. Očitno so razpolagali tudi s seznamom šefov, iz česar lahko sklepamo, da so bili povezani z zaposlenimi v banki.
Znano je, da je vsefih po ropu ostalo kar nekaj gotovine in vrednih predmetov, kar odpira še eno vprašanje; so vlomilci želeli le denar ali pa so iskali nekaj drugega. Lahko bi sicer sklepali, da bi morebitne večje vsote ukradenega denarja policija prehitro izsledila, zato so ga pustili v šefih. Ali so vlo-
Spremstvo bančneaa delavca
milci, kot domnevajo nekateri, vsefih iskali določene dokumente, s katerimi bi utegnili koga izsiljevati, bo pokazal čas oziroma natančna preiskava.
Škoda bo povrnjena, a ...
Po zagotovilih banke bo škoda povrnjena vsem najemnikom šefov, do preostale vsebine v njih pa bodo prišli posamično v spremstvu bančnega uslužbenca in notarja. Pred temso morali najemniki šefov napraviti točen seznam stvari, ki so jih hranili v šefih, njihovo lastništvo, če gre za večje vsote denarja ali predmete velike vrednosti, pa bodo morali dokazovati s primemo dokumentacijo ali pričami. Verjetno pa je, da bo kljub temu prihajalo do neprijetnosti, saj banka nima podatkovo vsebini šefov, najemniki pa naj bi bili, kot se govori, v šefih hranili tudi denar, za katerega ne želijo navesti izvora.
Neustrezen urnik
Ob zadnjem dogodku pri preostalih slovenskih bankah na splošno ni čutiti pretirane zaskrbljenosti in tudi ne morebitnih odpovedi najemnih
0 varnosti šefov pri Novi Ljubljanski banki smo povprašali predstavnico NLB za stike z javnostjo Miro Petek.
"Vsi šefi so v posebej varovanih in zaščitenih poslovnih prostorih banke, ki so dostopni le med delovnim časom enote banke. Delavci banke dosledno izvajajo vse preventivne varnostne ukrepe pri vstopih strank v šefe, saj je cilj NLB zagotoviti varnost premoženja strank, vendar jim hkrati zagotoviti ustrezno stopnjo tajnosti in zaupnosti pri uporabi šefov. Dostop do šefa vedno poteka v spremstvu bančnega delavca. Pred tem mora imetnik šefa opraviti več postopkov identifikacije oz. istovetnosti - osebni dokument, dovolilnica, podpis. Za dostop do šefa sta potrebna tudi dva ključa, vsak sef ima namreč dve različni ključavnici z dvema različnima ključema - enega ima od podpisa pogodbe o najemu šefa imetnik šefa, drugega pa banka. Imetniki šefov se z načinom uporabe oz. ravnanjem s šefom seznanijo v Splošnih poslovnih pogojih za poslovanje s šefi in v Pogodbi o najemu šefa. Kaj stranka v šefu hrani, je njena odločitev, vsebine ne nadziramo."
Nekdanji direktor slovenske policije Marko Pogorevc je prepričan, da so rop izvedli poznavalci razmer v banki SKB.
Opis zunanjosti storilcev
Bomo po organizacijski in varnostni katastrofi SKB vredne stvari še vedno hranili v bančnih šefih?
pogodb za šefe. Kljub temu pa ljudi upravičeno skrbi za njihovo premoženje. Zato smo se pozanimali, kako je za varnost šefov poskrbljeno v nekaterih drugih slovenskih bankah.
Vse banke imajo točno določene splošne pogoje o poslovanju s šefi; v šefih se lahko hranijo predmeti in dokumenti, ki ne smejo biti nevarni, pokvarljivi ali radioaktivni, sicer pa bančni delavci vsebine ne nadzirajo. Banke imajo v večini odpiralni čas šefov vezan na odpiralni čas eno-
Abanki je dostop do šefov mogoč le v spremstvu bančnega delavca, seveda po poprejšnji identifikaciji najemnika šefa. Dostopnost do šefov SKB je bila 24-urna.
Čas celi rane
Samo predstavljamo si lahko, kakšno je razpoloženje v poslovalnicah SKB te dni, ko ni osumljen nihče in so osumljeni vsi. Šele ko bo preiskava končana in rop razjasnjen, bo SKB lahko zadihala s polnimi pljuči. Potrebovala pa bo precej časa, da si povrne ugled in zaupanje. Seveda pa upamo, da naslednjič ne bomo zvonili po toči.
Če kjerkoli vidite moškega temnejših las, ostriženih na gobico, s tanj-šimi brki, visokega okoli 180 centimetrov in starega okrog 30 let, ki govori srbohrvaško in slovensko, vas policija prosi, da ji to sporočite na telefonski številki 113 ali 080 12 00. To je le približen opis dveh storilcev, o videzu preostalih pa policija nima podatkov.
te; tako je v Banki Celje in v Novi Ljubljanski banki, kar varnost nekoliko poveča. Tako v NLB kot v
STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE,
DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
IN
MOŽNOST NAPREDOVANJA
SLOVENSKA VOJSKA
V službi domovine.
wwiv.slovenskavojska.si
Leta 20Ü1 se je prebivalcem vasi Koseč življenje postavilo na glavo. Na hribu Strug nad vasjo Koseč se je sprožil plaz in ogrozil celotno vas. Plaz niti po štirih letih ni saniran. Prebivalci teh krajev (Drežniške Ravne, Drežnica, Koseč ...) so naravnih nesreč že vajeni, saj je imel potres leta 1998 epicenter prav na tem območju.
Devetnajstega decembra 2001 okoli desete ure zvečer je prebivalce Koseča predramilo bobnenje nad vasjo. Ker je bilo takrat suho obdobje, ljudje nekaj časa sploh niso pomislili, da jim grozi plaz. Ko pa so se
jih ogroženih domovih. Prebivalci državi najbolj zamerijo pozen odziv strokovnih služb, saj so strokovnjaki za saniranje plazov iz Ljubljane prvič prišli na ogled prizadetega območja šele 8. januarja 2002, dobrih štirinajst dni po tem, ko se je sprožil plaz.
Ko smo se z domačinom Go-razdom Uršičem iz Koseča odpravili na plazišče, se nam je na začetku zdelo, da sam plaz ni tako velik. Šele ko smo se povzpeli nekaj sto metrov nad vas, smo do-
te nevarnosti zavedeli, je zavladala precejšna panika, saj nihče ni vedel, kako velika nevarnost jim grozi. Med 50 in 60 prebivalcev je moralo še isti večer zapustiti svoje domove in se naseliti pri sorodnikih in znancih v okoliških vaseh. Naslednje dni je civilna zaščita (CZ) začela z ogledom območja in nastale škode. CZ in kasneje tudi strokovnjaki za plazove so določili, da je življenje v spodnjem delu Koseča, v zaselku Orehovlje, nevarno. V času preiskav na plazu in njegovega saniranja, kar je trajalo cela tri leta, prebivalci omenjenega zaselka niso smeli živeti na svo-
bili pravo predstavo o nevarnosti, ki v bistvu še vedno grozi vasi. Območje plazu je namreč ogromno, čeprav manjše od plazu, ki je prizadel Log pod Mangartom. "Zvok, ki je prihajal s plazu, je bil res strašen. Vseskozi je nekaj bobnelo in grmelo, niti v enem trenutku nismo vedeli, ali se je sprožila velika gmota ali pa se premika samo material na plazu. Takšno bobnenje je trajalo kar nekaj tednov. Sedaj plaz miruje, vendar se v deževnih dneh še vedno sliši bobnenje, po potoku Brusniku pa še vedno priteče veliko blatne
vode, t. i. murastega toka," pravi Uršič. Leta 2002 so v Koseču na novo postavili most, kije prirejen tako, da bi se v primeru plazu most "odpeljal" skupaj z materialom, ki bi ga prinesel plaz. Vendar nekateri vaš-čani dvomijo o takšnem razpletu ob morebitnem vnovičnem plazenju tal, saj je struga Brusnika, ki so jo sicer razširili, najožja prav pod mostom, to pa je sredi zaselka Orehovlje.
Mlada družina Uršič, sogovornik Gorazd je prav v času proženja plazu dobil prvega otroka, je bila tako odvisna od sorodnikov v Drežnici,
kjer so se nastanili, ko so jim prepovedali bivanje v njihovem domu. "Sanacija je trajala dolgo, vmes se je celo govorilo, da bodo naš del vasi, ki je bil najbolj ogrožen, podrli in zgradili nov zaselek v bližini vasi. Vendar so očitno plaz toliko sanirali, da je sedaj življenje pod njim varno. Nihče pa ne ve, kdaj se lahko začne znova premikati in ogrožati vas," nam je rekel Uršič. Iz pogovora z drugimi vaščani Koseča, ki pa niso želeli biti imenovani, smo ugotovili, da jih najbolj jezi pomanjkanje komunikacije in obveščanja s strani
Domačin Gorazd Uršič na plazu, ki iz doline ne kaže nevarne podobe, vendar je zelo obsežen. Vas Koseč leži približno 500 metrov pod plaziščem.
Ko se začnejo obsežnejše padavine, se potok Brusnik spremeni v biatno strugo, saj s plazu še vedno priteka velika količina t. i. murastega toka.
odgovornih organov. Nekateri celo menijo, da če ne bi bilo leto prej plazu v Logu pod Mangartom, kije zahteval smrtne žrtve, ne bi doživeli niti takega odziva. "Na vasi smo vedno nekako odrinjeni, češ, vaši problemi lahko počakajo, problemi v dolini so večji," pravijo vaščani.
Lep primer, da so prebivalci od-ročnejših vasi v Posočju resnično zapostavljeni, je tudi cesta, ki pelje iz Kobarida proti Drežnici in sosednjim vasem, saj je v katastrofalnem stanju, polna lukenj in na nekaterih delih izredno ozka. Mnogokrat so na cestišču tudi skale, ki se privalijo s pobočij nad cesto. Prebivalci že dolga leta poslušajo obljube o popravilu ceste. Država je po potresu obljubila, da bodo najprej obnovili poškodovane vasi in nato popravili tudi cesto. S tem seveda ni bilo nič, vmes je prišel še plaz, zaradi česar so po tej cesti spet vozili težko mehanizacijo in tovornjake, ki so jih potrebovali za dela na plazu. Cesto sedaj sanirajo samo na enem delu, problem pa kljub obljubam ostaja.
Spremembe na plazu so majhne
Za komentar dogajanja na samem plazu in o opravljenih delih na njem smo povprašali tudi pristojne na ministrstvu za okolje in prostor. Na naše vprašanje o tem, ali je plaz še aktiven in v kakšnih časovnih intervalih preverjajo stanje na njem, so
Po mnenju ministrstva za okolje in prostor ter njegovih strokovnih služb so zdaj spremembe na plazu majhne in ne ogrožajo vasi Koseč.
ve lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Strug znašajo 154 milijone tolarjev." Znesek, ki je predviden za izvedbo lokacijskega načrta pa je ocenjen na vrtoglavih 720 milijonov tolarjev. Lokacijski načrt predvideva celotno ureditev plazišča, stabilizacijo struge Brus-nika in območij, kjer bi lahko nastale zajede. Najpomembnejša pa bo
no življenje prebivalcev tudi na obrobnih delih Slovenije. Vse, kar ti prebivalci želijo, je dom, ki bi bil kolikor toliko varen pred naravnimi nesrečami, in temeljne pogoje za življenje. Eden izmed njih je gotovo cesta, ki je za prebivalce oddaljenih vasi edina povezava s svetom. Tudi preprosti ljudje si zaslužijo dostojno življenje. Gregor Drnovšek
Most sredi Koseča je bil na novo zgrajen leta 2002, vendar je v lokacijskem načrtu predviden nov most, strugo pod njim pa naj bi poglobili za 2 metra. Tako bi bila v primeru plazenja tal pretočnost materiala pod mostom večja in vas ne bi bila tako ogrožena.
ureditev potoka oziroma njegove struge skozi Koseč. Tako napovedujejo poglobitev struge pri mostu, kjer naj bi jo poglobili za 2 metra, s čimer se bo pretočni prerez pri mostu povečal s sedanjih 20 m2 na približno 58 m2. Načrt vendarle predvideva tudi nov most, saj sedanji ne ustreza vsem predpisom.
^ми.... ...................___
Dovolj zapostavljanja
Prebivalci na teh območjih so sicer navajeni, da jih država ne obravnava enakovredno z drugimi dr-nam odgovorili: "Monitoring plazu ukrepov skupaj s stroški izdelave po- žavljani, vendar so prepričani, da je se izvaja z geodetskimi meritvami sebnih strokovnih podlag in izdela- njena dolžnost, da poskrbi za dostoj-premikov površine na 21 točkah na plazu in v okolici plazu Strug enkrat mesečno oz. tudi pogosteje v primeru neugodnih vremenskih razmer ali ob močnejših potresnih sunkih, prav tako tudi z inklinometrskimi meritvami na treh vrtinah vsake tri mesece ali pogosteje." Geodetske meritve kažejo, da razmere na plazu še niso stabilizirane. O sodelovanju z vaščani in o varnosti življenja ljudi pod plazom pravijo, da je pregled premikov v zadnjem letu pokazal, da so spremembe na plazu Strug majhne in ne ogrožajo vasi Koseč. "Z izvedenimi ukrepi se je zagotovila potrebna varnost prebivalcev Koseča pred nenadnimi in hitrimi drobir-skimi tokovi, ki bi pri razlitju lahko povzročili poškodbe na objektih pod plazom. Prizadeti krajani so bili o načrtovanih delili obveščeni na informativnih sestankih s predstavniki občine Kobarid in s predstavniki strokovnega odbora za plazove večjega obsega, ki so bili redno organizirani v času izvajanja interventnih del. Krajani so bili vključeni tudi v postopek sprejemanja lokacijskega načrta za vplivno območje plazu v postopku javne razgrnitve osnutka predloga lokacijskega načrta in javne razprave o tem osnutku, zatrjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Seveda nas je zanimala tudi vrednost opravljenih in predvidenih del na plazu. "Vrednost do sedaj izvedenih interventnih del, izvajanje monitoringa ter vzdrževanje izvedenih interventnih
\ л	
[Regionalna Televizija posebnega pomena^	
"bnega pomena ^^	Meljska cesta 34, 2000 Mb |
Informacije za katerimi stojimo!
Marketing: 02/ 234 85 81
www.rts-tv.com
Adijo, perutnina
Prodaja perutnine v Pekingu in Šanghaju se je zaradi povečanega strahu javnosti, potem ko so oblasti zabeležile tri izbruhe ptičje gripe, znižala tudi do 80 odstotkov, čeprav je vlada skušala javnosti zagotoviti, da lahko ustavi širjenje bolezni. Kitajska še ni zaznala ljudi, okuženih s ptičjo gripo, vendar so zdravstveni strokovnjaki opozorili, da bi do tega lahko prišlo, če država ne bo preprečila širjenja virusa med pticami. Cena perutnine se je močno znižala, posledično pa so trgovci zmanjšali tudi odkup ptic od dobaviteljev. Kitajske oblasti so izbruh ptičje gripe opazile tudi med piščanci in racami na vzrejni farmi na severu pokrajine Notranja Mongolija, kasneje pa še dva izbruha v pokrajinah Anhui in Hunan.
Samo letos je bilo v tovrstnih napadih ubitih najmanj 15 ljudi. Večina naj bi jih bila povezana s podzemljem.
Tivat onesnažen
Morsko dno pred obalo črnogorskega mesta Tivata je močno onesnaženo. Izsledki analize, ki jih je opravil Center za toksikološke raziskave Črne gore, so pokazali velike koncentracije svinca in drugih težkih kovin, ki presegajo dovoljene količine, poroča beograjska tis-
Rojstvo Leonore
Španska princesa Letizia, 33-let-na soproga španskega prestolonaslednika Felipeja, je s carskim rezom rodila deklico, ki so jo starši poimenovali Leonora. Španski princ, ki je bil navzoč ob porodu, je dejal, da je
mlajšega brata. Po obstoječih zakonih imajo namreč prednost v vrsti za nasledstvo moški potomci, vendar španska vlada napoveduje sprejetje ustavne reforme, s katero bi to odpravili. Leonora je že sedmi vnuk španskega kralja Juana Carlosa in kraljice Sofie.
Likvidacija mogotca
V središču Sofije so ubili bolgarskega bančnega mogotca Emila Kju-leva, ki je vodil največje zavarovalnice in izposojevalnice v državi, bil pa je tudi vodja največje bolgarske banke DZI. Ubit je bil v mafijskem slogu, ko so iz mimovozečega avtomobila prerešetali njegov avto, ki se je ustavil pred križiščem. Poleg Kjule-va je bil ustreljen tudi njegov voznik. Bančnik je bil takoj mrtev, njegovega voznika pa so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. Likvi-
rojstvo otroka nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi človeku. Leonora, ki jo bo treba v skladu s protokolom nagovarjati kraljevska visokost, je imela ob rojstvu 3,45 kilograma in 47 centimetrov, rodila pa se je dva tedna prezgodaj. Deklica je prvi otrok zakoncev in je druga v vrsti za nasledstvo španske krone, takoj za svojim očetom, vendar le, če ne bo dobila
dacija Kjuleva spominja na podobne umore v Bolgariji v zadnjih letih, ki jih je policija pripisala vojni med rivalskima kriminalnima skupinama.
kovna agencija Beta. Težkih kovin je celo do 60 odstotkov nad dovoljeno količino, živega srebra pa za 20 odstotkov več. Kot so sporočili tok-sikologi, bo treba pregledati vsebnost živega srebra v ribah in drugih živili organizmih v zalivu mesta Tivata.
Tri lune
Iz ameriške vesoljske agencije Nasa so sporočili, da okoli planeta Pluton na skrajnem robu Osončja krožijo kar tri in ne le ena luna. Teleskop Hubble je namreč poleg lune Charon (Haron, op. M. V.), ki so jo odkrili leta 1979, odkril še dve luni. Obe na novo odkriti luni imata premer od 45 do 160 kilometrov, okoli planeta pa krožita na razdalji 44.000 kilometrov. Odkritje je po besedah znanstvenikov tako presenetljivo zato, ker doslej v tako imenovanem Kuiperjevem pasu na robu Osončja še niso odkrili nebesnega telesa, ki bi imelo več kot en satelit. Kuipeijev pas je sicer veliko območje s telesi iz ledu
Paganini kupil inštrument, ni znano. Violina je zamenjala nekaj lastnikov in nato leta 1957 končala pri nekem ljubiteljskem glasbeniku.
V Anin spomin
Stanovanje v Amsterdamu, v katerem je Ana Frank začela pisati dnevnik, preden se je začela skrivati
Paganinijeva violina
Violina enega svojčas največjih mojstrov za izdelavo inštrumentov, ki je bila v lasti slavnega italijanskega virtuoza, ma-estra Nicola Paganinija, je spet zamenjala lastnika. To je bila prva Paganinijeva violina na dražbi in hkrati eno od samo 50 ohranjenih glasbil mojstra Carla Bergonzija iz Cre-mone. Violina je iz leta 1720, ko je bil Bergonzi star 30 let in ko se je že postavil ob bok velikih mojstrov iz Cremone, Giuseppa Guarnieri-ja in Antonia Stradivarija. Kdaj je
in kamna na drugi strani Neptunove orbite. Pluton je deveti planet Osončja, manjši kot Zemeljina Luna, odkrili pa so ga leta 1930.
pred nacisti, so obnovili v slogu tridesetih let in ga preuredili v zatočišče za preganjane pisatelje. Družina Frank je v tem trisobnem stanovanju v južnem delu Amsterdama živela med letoma 1933 in 1942.
Strokovnjaki so se pri obnovi ravnali po fotografijah iz družinskega arhiva in pismu Ane Frank, v katerem je opisala stanovanje, zato so več mesecev odstranjevali moderne dodatke, stanovanje pa uredili tako, da je zdaj takšno, kot ga je zapustila družina Frank. Poslopje, v katerem se je družina Frank skrivala, je postalo muzej, stanovanje v mirnem predmestju Amsterdama, v katerem je Ana preživela večino otroštva, pa je bilo skoraj neznano, dokler ga nedavno niso dali naprodaj, nizozemska televizija pa je sprožila akcijo za njegovo zaščito.
Marijina cerkev
V nemškem Dresdnu so po več kot 60 letih znova odprli Marijino cerkev, ki je bila uničena v zavezniškem bombardiranju mesta 13. februarja 1945. Cerkev so obnavljali zadnjih 11 let, slovesno odprtje pa je na ulicah Dresdna spremljalo več kot 100.000 ljudi. Pri maši in novi posvetitvi cerkve je bilo 1.700 povabljencev. Med njimi so bili tudi odhajajoči nemški kancler Gerhard Schröder, njegova naslednica Ange-
la Merkel, nemški predsednik Horst Köhler in veleposlaniki zavezniških sil iz druge svetovne vojne. Odprtja se je udeležilo tudi okoli 850 dona-torjev, ki so za obnovo cerkve namenili več kot 100 milijonov evrov.
re barve, ki je bil v lasti pokojnega papeža Janeza Pavla II., so na dražbi prodali za 690.000 dolarjev. Kupec je multimili-jonar John O'Quinn, avtomobil pa namerava razstaviti v svojem muzeju. V zbirki ima namreč že 600 vozil. Po besedah vodje dražbe je avtomobil v enakem stanju, kot je bil, ko je bil papež njegov lastnik. Nima klimatske naprave, nima radia, ima pa veliko prask in vdrtin. Avtomobil je prodal Jim Rich, ki ga je leta 1996 na dražbi kupil za 102.000 dolarjev.
Grozeče segrevanje
V Evropi bo globalno segrevanje ozračja v 21. stoletju najbolj prizadelo Sredozemlje in Alpe. Po podatkih mednarodne študije naj bi na območjih, ki jim bo zaradi tega pojava primanjkovalo vode, živelo od 14 do 38 odstotkov prebivalstva Sredozemlja. t Poročilo je pripravilo 16 evropskih raziskovalnih inštitutov in je doslej najpodrobnejši informativni model do leta 2080. Zaradi dviga tem-
perature in manjših padavin bo prišlo do pomanjkanja vode. Posledica bodo suše, gozdni požari, premik tradicionalnih vrst dreves na sever in manj obdelovalnih površin. Najpogosteje naj bi snežilo na višini od 1500 do 1700 metrov, medtem ko danes sneži že na približno 1300 metrih. V švicarskih Alpah naj bi se za smučanje ugodne površine s sedanjih 85 odstotkov tako zmanjšale na 63 odstotkov. Študija, ki se nanaša na 15 evropskih držav ter na Švico in Nor-
veško, predvideva, da se bo temperatura do leta 2080 v povprečju dvignila za 2,1 do 4,4 stopinje Celzija.
Papežev avtomobil
Avto ford escort GL iz leta 1975 svetlo mod-
izdelkov in je že pred začetkom dražbe veljala za favoritko. Med drugim so bili na dražbi ponujeni tudi krožniki, skodelice in vrčki. Pi-cassa (1881-1973) so od leta 1946 navdihovali keramični izdelki, nastali v lončarskih delavni-
Picassova vaza	Rdeči kapitalist
Na dražbi, na kateri je bilo ponu- V Pekingu je v starosti 89 let za jenih več kot sto kosov keramike posledicami bolezni umrl nekdanji Pabla Picassa, je bfla vaza v obliki tri- kitajski podpredsednik Rong Yiren, nožnika prodana za kar 50.400 ev- ki si je zaradi dejavne vloge pri iz-rov. Lončena in poslikana vaza iz le- vedbi kitajskih gospodarskih reform ta 1951 je s svojo višino 75,7 centimet- prislužil vzdevek rdeči kapitalist in ra eden največjih Pi-	шим je veljal za enega izmed naj-
cassovihkeramičnih	111	bogatejših ljudi na Kitaj-
skem. Izhajal je iz bogate družine,kijeimelav30. letih prejšnjega stoletja v lasti banke in podjetja v Wu-xiju in Šanghaju, investirala pa je tudi v mline, tekstilne tovarne, strojegradnjo in druge veje industrije. Pripadal je manjši skupini kapitalistov, ki so ostali v državi tudi po revoluciji in prevzemu oblasti s strani cah Madoura v se- ИИИИИВ komunistov leta 1949. Le-verni Franciji. Umetnik je za ome- ta 1956 je družinsko podjetje prešlo njene delavnice tudi sam ustvaril več v roke države. Med obdobjem skraj-kot 600 osnutkov, po vsakem so iz- nih levičarjev so oblasti Ronga predelali od 25 do 50 kosov. Vaz v obli- ganjale, pozneje pa so ga na pobudo ki trinožnika, gre za eno Picassovih arhitekta kitajskih gospodarskih re-najzgodnejši del, je bilo izdelanih 75. form Deng Xiaopinga rehabilitirali.
Petič poročen
Nemški zunanji minister v odhodu Joschka Fischer je znova skočil v zakonski jarem; poročil se je v Rimu v ožjem krogu prijateljev in družine. Gre za njegov peti zakon, tokrat se je 57-letni Fischer poročil z 29-letno Minu Barati. Fischerja in Baratijevo je v rimski mestni hiši poročil župan večnega
I


Ml-
THE SUNDAY TIMES
THE TIMES
THE GUARDIAN
DAILY TELEGRAPH
Podzemno mesto
Dobrodošli v mestu iz obdobja hladne vojne! Razteza se na površini 240 akrov, ima samo štiri prebivalce, cest pa je v dolžini 60 milj. V mestu sta celo železniška postaja in bar, ki se imenuje Vrtnica in krona. To najredkeje naseljeno mesto-bunker v Angliji je sedaj naprodaj, vendar oglasa zanj ne boste našli v nobeni od angleških nepremičninskih agencij. Mesto je namreč pod zemljo. Ta podzemeljski kompleks so zgradili v petdesetih letih kot pribežališče za premierja in štiri tisoč uradnikov, če bi prišlo do sovjetskega jedrskega napada. Danes iščejo možnosti komercialne uporabe tega podzemnega mesta, v katerem so ostali zaposleni samo še štirje vzdrževalci. Nominalna cena znaša pet milijonov funtov, morebitni kupec pa bo moral biti hkrati tudi investitor v vojaško bazo, ki je nad podzemnim mestom. Veliko možnosti je, da bo leto uporabljeno kot skladišče za londonska podjetja ali pa kot oijaška vinska klet, ki bo največja v Evropi. Britansko obrambno ministrstvo namreč ne dovoli drugačne uporabe.
Ali je pravi
Obstaja kar šest portretov, na katerih naj bi bil upodobljen Shakespeare, vendar o njihovi pristnosti tečejo številni spori. Slika, ki je postala znana kot Portret Graftona, je prav tako postala ena od kultnih upodobitev Shakespearja. Toda po devetih mesecih raziskovanj in restavratorskih del je Nacionalna portretna galerija sporočila, da ni odkrila dokazov, ki bi potrjevali, daje na tem portretu upodobljen Shakespeare. Na portretu, ki so ga v Nacionalno portretno galerijo vzeli iz knjižnice Johna Rylanda v Manches-tru, je upodobljen sivook mladenič s kostanjevimi lasmi, oblečen v razkošna oblačila iz svile ali satena po evropski moški modi od 15. do 17. stoletja. Okoli leta 1588 gaje z oljnimi barvami naslikal anonimen slikar - tistega leta je imel Shakespeare 24 let. Na zgornjem robu slike je poleg letnice napisana tudi številka 24. Strokovnjaki za njegov življenjepis pa pravijo, da se je slavni dramatik pri 24 letih hotel pridružiti potujočemu gledališču, bilje že oče dvojčkov in je težko verjetno, da bi si lahko privoščil tako razkošno obleko, kot jo ima portretiranec.
Brezplačni poleti
Ustanovitelj irske letalske družbe Ryanair je sporočil, da bodo od leta 2007 dalje na letalih Ryanaira organizirane igre na srečo, kar bo konec koncev omogočilo brezplačne letalske karte. V upravi družbe menijo, da bodo igre na srečo močno spremenile njen ugled, seveda na bolje, saj so tradicionalne letalske družbe znane po dragih kartah in slabi hrani. Kaže, da se pri Ryanairu resnično trudijo spremeniti vse stereotipe, povezane z letalskimi prevozi, vendar je za to, da bi na letalih omogočili igre na srečo prek mobilnih telefonov ali na igralnih aparatih, treba omogočiti zanesljiv plačilni sistem. Ekonomski učinek bo ogromen, saj pričakujejo do 250 milijonov evrov prihodka ob praktično ničnih stroških. Na to misel so prišli, ker je splošno znano, da se potniki na letalih dolgočasijo in si želijo zabave. Družbe od namere ne bodo odvrnile niti trditve, da bi zaradi tega lahko izgubili del potnikov. Poleg iger bo na letalu mogoče naročiti najrazličnejše storitve - od zavarovanja do izposoje avtomobilov.
Vse za sinove
Rojstvo in vzgoja več sinov ima lahko dolgoročno slabe posledice za zdravje matere in dobre za zdravje očetov. Znanstveniki menijo, da veliko otrok v družini negativno vpliva na dolgost življenja staršev zato, ker so rojstva in vzgoja otrok naporni in se kažejo na zdravju. V državah, kjer ni dobro razvitega sistema za zdravstveno varstvo, lahko zdravju mater najbolj škodijo sinovi zaradi več vzrokov: dečki imajo ponavadi večjo porodno težo kot deklice, kar je velika obremenitev za matere. Poleg tega dečki med nosečnostjo povišujejo raven testosterona v krvi mater, kar slabi njihov imunski sistem. Ko pa se dečki rodijo, je treba zanje v povprečju bolj skrbeti kot za deklice, ki takoj, ko nekoliko zrastejo, vzamejo nase nekaj obremenitev - kuhajo in pazijo na mlajše otroke. Raziskava, ki jo je v kmečkem okolju v Bangladešu izvedla skupina britanskih znanstvenikov z Oxforda ter Londonske šole higiene in tropske medicine, je pokazala, da se z rojstvom vsakega sina tveganje materine smrti poveča za 11 odstotkov.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija:
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
N	ШТ1Ш	fill- jjjjyj јјЖВјјјЈ(ј - jj2| жет te|lliM Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana |
Demokracija		
ime	in oriimek:	pošiljati začnite dne: ;
datum roistva:		datum: i
1 ulica: podpis naročnika:		
! krai. ooštna št,:		
Davčni zavezanec: rSa □ ne 1 Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d		cena: 550 SiT la označite status, ki ga imate: □upokojenec □invalid □brezposeln □ študent ali dijak
V Združenih narodih opozarjajo, da bo v prihodnje potrebnega več sodelovanja predvsem s strani prebivalcev Kosova, to je Srbov in Albancev.
napovedani obisk v Beogradu. A iskanje rešitve za prihodnji status Kosova se še naprej nadaljuje tako na Kosovu kot v Združenih narodih in Evropski uniji. Kljub temu pa le redko kdo pričakuje skorajšnjo rešitev tega vprašanja, saj konflikti na tem območju trajajo že vrsto let in imajo zmerom širše razsežnosti.
Drnovškovi predlogi
Kot pravi Drnovšek, se je v reševanje kosovskega vprašanja vključil zato, da bi pospešil pogovore o končnem statusu te pokrajine, saj po njegovih besedah v zadnjih šestih letih v njej ni prišlo do bistvenih premikov na bolje. Kosovo je od leta 1999 pod nadzorom Nata, v tem času pa se je za ohranjanje stabilnosti v pokrajini porabilo ogromno sredstev in časa, a kot trdi Drnovšek, se je položaj prej poslabšal kot ne. Svoje predloge glede reševanja kosovskega vprašanja je že poslal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Ananu, predsedniku evropske komisije Joseju Manuelu Bar-rosu in predsednikom držav članic kontaktne skupine za Kosovo, ki jo sestavljajo Francija, Italija, Nemčija, Rusija, Velika Britanija in Združene države Amerike. Predlogi so bili posredovani tudi Srbski pravoslavni cerkvi. Kot sporočajo iz predsednikovega urada, odzivi še prihajajo, tako da je na tem mestu težko ocenjevati pripombe na Drnovškove predloge.
Drnovškov načrt za Kosovo se povečini nanaša na etnična vprašanja te pokrajine, kjer je ta čas razmerje med Srbi in Albanci ena proti deset. Po predsednikovem mnenju je
Predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek je s svojimi predlogi za rešitev kosovskega vprašanja zbudil zanimanje širše evropske javnosti in razburil predvsem Srbijo in Črno
goro, kjer so zato odpovedali njegov
Kosovske
vi ravni, in današnji dan lahko označimo za zgodovinskega," je dejal Petersen na sedežu ZN. "Vemo, da je eden glavnih problemov to, da se pogleda Prištine in Beograda o prihodnosti Kosova med seboj močno razlikujeta. Pred nami so nedvomno naporni meseci, ko bomo morali še naprej zagotavljati varnost in se hkrati pogajati o prihodnosti. Seveda lahko tudi zatrdim, da se je predvsem po zaslugi UNMIK stanje na Koso-
dileme
treba zavarovati srbsko manjšino, in celo samostojnost, saj naj bi dejst- vu v zadnjih letih bistveno izboljšata tako, da bi se Srbi naseljevali v vo, da v pokrajini že šest let ni bilo lo, predvsem glede varnosti." skupna naselja. To posega tudi v srbskega vojaka ah policista in da V času novih pogajanj bodo po-zdajšnjo begunsko politiko zveze prebivalstvo sestavlja devetdeset od- govori temeljili na šestih točkah, ki so NATO. Slednja namreč predvideva, stotkov Albancev, povedalo dovolj, jih sprejeli v Združenih narodih in so da se Srbi, ki so Kosovo zapustili in se	po njihovem mnenju bistvenega po-
vračajo nazaj v pokrajino, naseljujejo /loga Združenih narodov	mena. Po teh točkah bodo glavne na-
V svoje prejšnje domove, ki pa so ve- Vloga Združenih narodov je ne- loge v prihodnje naslednje: zagotoviti činoma v albanskih naseljih. Drnov- dvomno ena od ključnih pri nadalj- varnost srbske manjšine, izboljšati de-šek se prav tako zavzema za zavaro- njih pogajanjih o statusu Kosova. No- lovanje lokalnih oblasti, preprečiti et-vanje štirih srbskih samostanov in ka- vi krog pogajanj se je začel 24. oktob- nično in medversko nasilje, ustvariti tedrale na območju Kosova, pri če- ra, pri tem pa je bilo s strani Združe- transparenten sistem javnega varova-mer bo ključno vlogo morala prevze- nih narodov večkrat slišati, da gre za nja, poskrbeti za to, da se bo na javne ti Srbska pravoslavna cerkev. Ključ- zgodovinski mejnik pri reševanjuko- ustanove prenašalo vse več odgovorno je tudi vprašanje denacionaliza- sovskega vprašanja. Vlogo glavnega nosti, in zagotavljati stabilnost v po-cije, ki poteka bistveno prepočasi, ter pogajalca bo imela Misija Združenih krajini. Seveda pa se pri UMNIK za-seveda sodelovanje med Prištino in marodov za Kosovo (UNMIK), ki v vedajo tudi tega, daje uspeh pogajanj Beogradom, ki je velikega pomena pokrajini že šest let skrbi za stabilnost, kljub prizadevanjem širše politične pri vseh nadaljnjih pogovorih. Sicer in njen poveljujoči, posebni odpos- skupnosti vseeno lahko ničen, če se pa je po predsednikovem mnenju za lanec generalnega sekretarja ZN Sö- zaiskanje rešitve ne bodo zavzeli pred-Kosovo edina realna rešitev končni ren Jessen Petersen. "Prišel je čas, da vsem sami prebivalci Kosova. Pri tem status avtonomne pokrajine ali pa se pogajanja o Kosovu začnejo na no- pa ne gre samo za sodelovanje albanskega prebivalstva, temveč se bo morala v politična pogajanja vključiti tudi srbska manjšina. Srbski premier Vojislav Kostunica je tako že opozoril predstavnike ZN, da bo predloge, ki ne bodo zagotavljalivarnosti in enakopravnosti srbske manjšine na Kosovu, Srbija in Črna gora zavrnila. Najverjetneje pa bodo srbski prebivalci, dokler ne bo prišlo do končnega oblikovanja kosovskega statusa, pokrajino še naprej zapuščali, vračanje večine Srbov, ki so Kosovo zapustili, pa se bo v večji meri začelo šele z določitvijo končnega statusa te pokrajine. A kljub optimizmu -predvsem s strani Združenih narodov - in pospeševanju pogajanj o končnem statusu Kosova bo do rešitve le
Smeii Jessen Peteisen: "Eden glavnih problemov |hi pogajanjih glede Knsuvii sn različni pngledi Prištine in Beograda na icsitev krize."
Sluvenski predsednik Janez Dnuivsek je za pospešeno reševanje kosovske kii ze predvsem zatu. kei naj Iii se stanje v pokrajini slabsaln
stežka prišlo v kratkem času, saj so korenine konflikta pregloboke.
Ana Müllner
Največja medijska afera po Watergatu je že spodnesla enega od visokih predstavnikov Bele hiše, vodjo kabineta ameriškega podpredsednika Lewisa Libbyja.
Bela hiša na udaru
Ameriški predsednik	Afera je velik udarec za Bushevore-
George Bush preživlja eno	publikansko stranko, kajti glavni ak-
najtežjih obdobij, odkar je	terji v aferi, povezani z razkritjem iden-
prevzel predsedniški	titete tajne agentke CIA, prihajajo iz nje-
položaj. Afera, V katero SO	nih vrst. Medijski škandal je že povzro-
vpleteni vrh njegovega	^ P^ kadrovske zamenjave v Beli hi-
. ,. ,.......ši, v prihodnje pa jih bo lahko še več.
kabineta in njegovi najožji	' r '
sodelavci, dobiva čedalje Novj Watergate? večje razsežnosti, politična Korenine afere kj jo nekateri & podpora Bushu pa Še označujejo za največji medijski škan-nikoli ni bila na tako nizki dal po Watergatu, segajo v leto 2002, točki, kot je zdaj. ko je ameriška obveščevalna služba CIA v Niger poslala svojega predstavnika Josepha Wilsona. Slednji naj bi v Afriki ugotovil, ali Irak od te afriške države resnično kupuje obogateni uran za proizvodnjo jedrskega orožja, kot so domnevali v CIA Wilson, nekdanji ameriški predstavnik v Iraku in diplomat z dolgoletnimi izkušnjami, je po vrnitvi v domovino ameriškemu podpredsedniku Dicku Cheneyju poslal poročilo, da seje CIA očitno zmotila in da ni ugotovil nobene povezave med Nigrom in Bagdadom. Cheney pa naj njegovega poročila ne bi bil nikoli prejel in tudi drugače do kasnejših dogodkov ni še nikoli slišal za Wilsona. Ko so ZDA marca leta 2003
nec A", za katerega mnogi menijo, da gre v resnici za Bushevega glavnega svetovalca Karla Rovea, identiteto Valerie Plame razkril vodji kabineta podpredsenika Cheneyja Le-wisu Libbyju. Slednji naj bi nato celotno zadevo zaupal dvema novinarjema in konservativnemu kolumnis-tu Robertu Novaku. Novak je nato o Plameovi objavil članek, kar je sprožilo takojšnjo preiskavo sodišča. V procesu preiskave naj bi bil Libby krivo pričal, ko je dejal, da je za identiteto Valerie Plame izvedel od novinarjev. Sedaj, po dveh letih preiskave, enega ključnih ljudi v Beli hiši bremeni pet obtožnic, ki mu v primeru dokazane krivde lahko prinesejo trideset let zapora in več kot milijon dolarjev denarne kazni.
napadle Irak, je postal Wilson eden najglasnejših kritikov napada, hkrati pa pri tem ni varčeval z besedami na račun predsednika Busha in podpredsednika Cheneyja. Po Wilsonovih besedah naj bi bile prav njegove kritike na račun politike Bele hiše krive za to, da je bila razkrita identiteta njegove žene, tajne agentke CIA Valerie Plame.
Po obtožnici ameriškega vrhovnega sodišča sodeč naj bi neimenovani "Uslužbe-
Težka preizkušnja sodišča
Libby pa ni edini udeleženec v preiskavi, ki mu grozi zaporna kazen. Ker ni hotela razkriti svojega vira, je v zaporu 85 dni že preživela novinarka New York Timesa Judith Miller. Slednja je ena od novinark, ki ji je Libby za-
upal, da je Valerie Plame agentka CIA, ki je pri agenciji zaposlena na oddelku za nacionalno varnost, in sicer naj bi pridobivala informacije glede orožja za množično uničevanje. Millerjeva je to informacijo uporabila v enem od svojih člankov, kjer pa ni točno navedla njenega imena in ni navajala virov. Ker je tudi pri preiskavi sodišča zavračala razkritje vira, jo je sodišče obsodilo. V zaporu je bila, dokler jeni Libby sam od-vezal od njene prisege k zaupnosti.
Ameriško sodišče je tako že podalo prve obtožnice, Lewis oz. "Scooter" Libby, kot ga imenujejo v političnih krogih, pa je po razglasitvi obtožnic odstopil s svojega položaja. Pred sodišče bosta kot priči stopila tudi Dick Cheney in Bushev svetovalec Karl Rove. Vloga slednje-
žilstvo bo to težko dokazalo. Po ameriški ustavi velja razkritje tajnih agentov za hud prekršek, za katerega je predvidena 15-letna zaporna kazen. V nadaljnjem sodnem postopku pa bo imel nedvomno najtežjo nalogo vodja tožilcev Patrick Fitzgerald. Če bo želel razkriti vse glavne akterje, mu bo namreč zago-
preiskava res končala leto dni prej, še vedno takšen kot danes. Če bi namreč zdajšnjo situacijo prestavili za leto dni nazaj, v čas pred predsedniškimi volitvami, bi se slednje za Busha in njegovo Republikansko stranko lahko končale z drugačnim volilnim izidom. Se posebej glede na to, da je zdajšnja stopnja javne
zvala na katastrofo, ki jo je v New Orleansu povzročil orkan Katrina.
Vsekakor je medijska afera pustila posledice tudi v Beli hiši, natančneje v krogu najtesnejših Bushevih sodelavcev. To so predvsem podpredsednik Cheney, vodja kabineta Libby, prej omenjeni politični svetovalec Karl Rove in obrambni minister Donald Rumsfeld, ki so jih mediji večkrat imenovali "sanjsko moštvo". Vsi omenjeni so bili namreč glavni strategi napadov na Afganistan in Irak in mimo njih ni šla še nobena večja politična poteza ZDA, še posebej v zunanji in varnostni politiki. To, da enega izmed njih že bremenijo obtožnice, drugi pa bodo morali oziroma so že pričali na sodišču, meče izredno slabo luč na celotno Belo hišo vključno s predsed-
imesa želela tki CIA.
ga naj bi bila v aferi ključnega pomena, saj naj bi bil po mnenju analitikov prav Rove ključni akter iz Bele hiše, ki si je najbolj prizadeval za razkritje Plameove. To naj bi bil storil predvsem iz maščevanja do njenega moža Josepha Wilsona, a to-
RADIO
U NI VOX
1017.$ MHz
tovo največ težav povzročalo dejstvo, da gre za zaposlene v Beli hiši na visokih položajih. Prav tako pa bo Fitzgerald imel veliko dela, ko bo poskušal razkriti ozadje dogodkov in predvsem odgovor na vprašanje, kdo je imel največ koristi od razkritja identitete Valerie Plame, in ali je šlo v ozadju res za maščevanje njenemu možu.
podpore Bushu najnižja, odkar je postal predsednik. Za to lahko vzroke iščemo predvsem v zadnji aferi, ne smemo pa zanemariti niti dejstva, daje število ameriških vojakov, ki so padli v Iraku, pred kratkim preseglo psihološko mejo dva tisoč, in očitkov ameriške javnosti, da se je vlada veliko prepočasi od-
nikom. Slednji je že zagotovil, da bo kaznovan vsak, ki je sodeloval pri razkritju agentke CIA. To je že vodilo k prvi zamenjavi v političnem vrhu, če pa bo afera dobila večje razsežnosti, Libbyjev odstop zagotovo ne bo osamljen primer. S tem pa bi se najverjetneje končalo obdobje t. i. sanjskega moštva. Ana Müllner
Konec "sanjskega moštva"?
"Ne bi si želel nič drugega kot to, da bi preiskava potekala hitreje in bi se končala leto dni prej, ne pa šele sedaj," meni vodja tožilcev Fitzgerald. Pri tem	џ
www.rumenestrani.com
ZDA v primeru, če bi se
RUMENE STRANI
SLOVENIJHEL

INTER MARKETING
Rodil se je leta 1942 na Donački gori pri Rogatcu. Po končani
srednji šoli je vstopil v Misijonsko družbo, teologijo pa je študiral v Ljubljani in Parizu, kjer je diplomiral tudi iz filozofije. Leta 1974 je doktoriral iz teologije (odnos jugoslovanskega marksizma do religije), deset let kasneje pa še iz filozofije. V tem času je postal predavatelj, kasneje pa redni profesor na katedri za filozofijo na Teološki fakulteti. Leta 1985, ko je bila ustanovljena slovenska pokrajinska škofovska konferenca, je postal predsednik sveta Pravičnost in mir, s čimer se je Cerkev vključila v gibanje za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic. Po osamosvojitvi, ko je bila Slovenska škofovska konferenca uradno ustanovljena in priznana, je postal predsednik komisije Pravičnost in mir. V tem času je sodeloval tudi pri urejanju odnosov med Cerkvijo in državo. V času svojega raziskovalnega dela je napisal več knjig, med drugim Človek in njegov Bog, Svoboda in pravičnost, Med Bogom in cesarjem, Nič in smisel itd. Leta 2000 je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa mesta Ptuja.
Ste predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Septembra ste, če se ne motim, v posebni izjavi podprli novi zakon o RTV. Zakaj?
Vsi vemo, kakšna je medijska situacija v Sloveniji. Velikokrat sem že poudaril, da je stanje na področju javnih glasil "mehki trebuh" slovenske demokracije. Medtem ko so se na vseh področjih stvari razvile v smeri večje primerljivosti z drugimi demokratičnimi državami, je stanje na področju javnih glasil skoraj enako kot pred dvajsetimi leti. Še vedno močno prevladuje ena sama nazorska in politična usmeritev, za katero je značilen tudi neprijazen odnos do vere in Cerkve. Vse, kar je alternativno, je na ravni tednikov ali mesečnikov. Zato je treba na tem področju nekaj narediti. Je pa to izredno pomembno področje, kajti pravica do informiranosti je ena temeljnih človekovih pravic. Kajti če je človek kot svobodno bitje tisti, ki naj v demokraciji odloča, potem lahko odloča le, če je objektivno obveščen. Objektivno pa je obveščen
samo v skladu s staro ljudsko modrostjo, da je treba slišati obe plati zvona. Pri nas pa so ljudje glede najdaljnosežnejših in pomembnih odločitev največkrat obveščeni le iz enega zornega kota. Ta zorni je sicer legitimen, vendar nikakor ne edini in še manj edini pravilen. Na tem področju je treba veliko spremeniti. Prepričani smo, da novi zakon o RTV omogoča, da bo
to javno glasilo še bolj uravnoteženo, kakor je bilo do sedaj. To vsekakor sodi v najbolj središčno področje družbene pravičnosti. Zato komisija Pravičnost in mir ob tako pomembnem vprašanju ne more molčati.
Na izjavo so letele ostre kritike, češ da ste prestopili meje dovoljenega in da ste se dejansko postavili proti civilni družbi, ki po sedanjem zakonu avtonomno delegira svoje predstavnike v svet RTV Slovenija, kot trdijo nasprotniki zakona.
Prvič, praktično ob vsaki dosedanji izjavi komisije Pravičnost in mir so bile take reakcije. In če bi se nanje ozirali, ne bi dali nobene izjave več. Kar zadeva civilno družbo, pa je treba, drugič, poudariti, da sije ne more prilastiti nobena skupina. Nobeno društvo ne more reči, češ, mi smo civilna družba, drugi pa niso. Tudi Cerkev sodi na področje civilne družbe. Obstajata samo dve možnosti: ali si s področja države ali pa s področja civilne družbe. Če na ves glas vpijemo, da Cerkev je in mora biti loče-
na od države, potem lahko sodi le še v civilno družbo. Ali pa jo je treba izbrisati s slovenskega družbenega zemljevida, kar bi tem kritikom gotovo bilo najljubše. Cerkev je nastopila kot enakopraven del civilne družbe, če pa se je v primerjavi z nekaterimi drugimi v svojih stališčih razlikovala, je to njena legitimna pravica. Tudi glede Katoliške cerkve novi zakon prinaša več pra-
vičnosti. Do sedaj so imele vse verske skupnosti skupaj enega predstavnika v svetu RTV, kar pomeni, da Katoliška cerkev kot zdaleč največja organizacija civilne družbe ni imela svojega predstavnika. Tudi sedaj ga nima, kajti sedanji predstavnik verskih skupnosti je sicer katoličan, a ne predstavlja Katoliške cerkve, temveč vse verske skupnosti. Če upoštevamo, da je Katoliška cerkev desetkrat večja kakor vse druge verske skupnosti skupaj, potem ni prav, da nima svojega predstavnika. Novi zakon daje verskim skupnostim dva predstavnika, ki jih imenuje predsednik države, to pa zagotavlja, da bo lahko tudi Katoliška cerkev imela svojega predstavnika v programskem svetu RTV.
Nedavno seje komisija Pravičnost in mir izrekla tudi o napovedanih vladnih reformah. V izjavi ste zapisali, da socialna država lahko izvaja solidarnost med državljani le, če gospodarstvo ustvarja dovolj prihodkov. Po drugi strani pa sindikati opozarjajo, da bodo reforme, kot jih predvideva Janševa vlada, samo povečale socialne razlike. Menite, da bo vlada z napovedanimi reformami izpolnila vaša pričakovanja, da bo "znala bremena reforme porazdeliti s pravim čutom za pravičnost in solidarnost z najšibkejšimi v naši državni skupnosti", kot je zapisano v izjavi?
Najprej moram poudariti, da so v tej zadevi v igri trije dejavniki: delodajalci, lastniki kapitala torej, delojemalci, delavci oz. njihovi sindikati, in država, to je vlada. Če bi stvari urejali samo delodajalci, potem bi bila zaskrbljenost veliko večja. Ker pa bo stvari s pomočjo zakonov urejala država, bo vlada zainteresirana, da bo ustvarila razmere, ki bodo v čim širše zadovoljstvo. Zato ne bo mogla ignorirati delavcev in najšibkejših državljanov, saj so tudi oni njeni vo-
Cerkve
Pogovor z dr. Antonom Stresom
livci. Lahko pričakujemo, da bo vlada iz političnih interesov in tudi svojih nazorskih izhodišč uveljavila tako rešitev, ki bo v korist čim večjemu številu ljudi. To smo v izjavi od nje tudi izrecno terjali in še bomo, če bo treba.
Kako komentirate dejstvo, da so se po vaši izjavi v medijih pojavili komentarji, češ da
Preverjeni sovražniki postajajo dolgočasni

se je Cerkev kot tolikokrat doslej postavila na stran kapitala in ne na stran revežev, s tem pa poteptala tisto, kar je pred stoletjem gradil Janez Evangelist Krek? Vlado Miheljak na primer v eni od svojih kolumen v Dnevniku trdi, daje stališče komisije Pravičnost in mir "zgolj prevod Mrkaičeve prostodušnosti in neposrednosti v bolj izboren jezik", medtem ko vsebinske razlike v sporočilu ni nobene.
V Sloveniji je nekaj publicistov - med njimi je dr. Miheljak -, katerih mnenje me zelo malo ali pa nič ne zanima. Zanimajo me sodbe ljudi, ki so nepristranski, medtem ko preverjeni sovražniki Cerkve postajajo vedno bolj dolgočasni. Do take trditve, kot jo je zapisal on, je lahko prišel samo na dva načina: ali izjave ni prebral ali pa je ni bil sposoben razumeti. Kdor koli je izjavo bral v celoti, je videl, da je izjava zelo uravnotežena. Izhaja iz evropskega ideala socialne države. To vrednoto socialne države brani in zagovarja ter trdi, da jo je treba v spremenjenih gospodarskih razmerah ohraniti. To pa ne pomeni, da moramo ostati pri stanju, v kakršnem smo. Na voljo pa imamo dve možnosti: ali socialna država porazdeljuje revščino ali pa poraz-deljuje bogastvo. Če mislimo, da je dovolj, da porazdeljuje revščino, potem to ni ideal socialne države. Socialna država lahko deluje samo tedaj, če ima kaj razdeljevati. To lahko ustvari samo uspešno gospodarstvo. In to je vsa modrost. Postavljanje Cerkve na stran bogatih in kapitala je zelo obrabljena in zastarela demagogija. Danes, na začetku tretjega tisočletja, misliti, da lahko ponavljamo za Krekom, je premalo. Razmere so drugačne, imamo opravka z globa-lizacijo. Te razmere zahtevajo marsikaj novega, tudi ustvarjalnost in inovativnost. Poskrbeti moramo za to, da bomo imeli kaj deliti, samo tako bomo lahko solidarni. Sicer pa v tem stališču nismo sami. Naša izjava v skrajšani obliki in prirejeno za naše razmere povzema podoben dokument z naslovom Okrepiti evropski socialni model, ki ga je pred meseci dala v razpravo Komisija škofovskih konferenc EU v podporo lis-bonski strategiji na ravni Evropske unije.
Pred nedavnim je bil zavrnjen predlog zakona o verski svobodi, ki ga je v parlamentarni postopek vložil opozicijski poslanec Aleš Gulič. Med predstavniki verskih skupnosti je prevladala ocena, da je omenjeni zakonski predlog preveč restriktiven glede ločitve verskih skupnosti od države. Kaj bi dejansko prineslo sprejetje takšnega zakona?
Sprejetje tega zakona bi prineslo izredno mučno situacijo in bi bil praktično neuresnič-ljiv. Devetega decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar je Francija sprejela zloglasni
Velikokrat sem že poudaril, da je stanje na področju javnih glasil "mehki trebuh" slovenske demokracije. Medtem ko so se na vseh področjih stvari razvile v smeri večje primerljivosti z drugimi demokratičnimi državami, je stanje na področju javnih glasil skoraj enako kot pred dvajsetimi leti. Se vedno močno prevladuje ena sama nazorska in politična usmeritev, za katero je značilen tudi neprijazen odnos do vere in Cerkve. Vse, kar je alternativno, je na ravni tednikov ali mesečnikov.
zakon o ločitvi Cerkve od države. Po sto letih vsi poznavalci zgodovine ločitve države in Cerkve v Franciji ugotavljajo, da ta zakon ni bil nikoli do konca izpeljan, ker ga je bilo nemogoče uresničevati. Na papirju je še vedno v veljavi, vendar so vladni organi zelo restriktivna določila tega zakona vedno zelo široko razlagali. Veliko vlogo pri tem je odigral Conseil d'Etat, to je francosko vrhovno upravno sodišče. To sodišče kot najvišji upravni organ določa interpretacijo zakona in je skozi vrsto raznih razlag in
stonj v uporabo Cerkvi. Naj jih kot lastnica seveda tudi vzdržuje - s tem bo Cerkvi prihranila velike izdatke. Drugič, francoska država je namenila izredno visoke davčne olajšave za dona-cije in zapuščinska volila Cerkvi. Če nekdo zapusti kakšno hišo nekomu, ki ni z njim v sorodstvu, država pobere izredno visok davek. Če pa nekdo nekaj zapusti Cerkvi, je dajatev veliko nižja. Tretjič, država ali občine lahko dajejo cerkvenim ustanovam v najem zemljišča in stavbe za dobo 99 let za en frank oziroma evro na leto. Povrh so tu še državne plače kaplanom vvojski in zaporih. Pa še druge finančne ugodnosti t. i. kultnim združenjem itd. Kot konkreten primer naj omenim, daje francoska država pred leti zgradila novo stolnico v predmestju Pariza. Francija je namreč znana po slavnih katedralah, ki so velike umetnine. Zato so se odločili, da za novo škofijo postavijo novo katedralo v ultramodernem slogu kot spomin na današnji čas, podobno kot druge katedrale spominjajo na pretekle čase. Drugi primer: župnijska cerkev župnije Saint Marcel v Parizu je bila v zelo slabem stanju. Mesto Pariz kot lastnik te cerkve je cerkev podrlo in postavilo novo in jo zopet dalo zastonj v uporabo župniji. Kopiranje omenjenega zakona po stotih letih torej, čeprav se je izkazal za neživljenjskega, bi povzročilo zelo globoko nelagodje Katoliške cerkve in številnih drugih Cerkva in verskih skupnosti. Predlagani zakon je bil anahronizem in pravzaprav politična provokacija za politično rabo. Cerkve in verske skupnosti je praktično obravnaval kot nevarne skupine, ki niso v nikakršnem javnem interesu in jih je treba le tolerirati in zato njihovo delovanje strogo omejiti.
Po drugi strani sociolog religije dr. Srečo Dragoš trdi, da bi sprejetje vladnega predloga zakona o verski svobodi in verskih
Novi vladni zakon prinaša samo dosledne zakonske izpelianke ustavnih določil o verski svobodi, temeljnih določil in načel vatikanskega sporazuma ter ustavne pogodbe za Evropo.
dodatnih zakonskih določil bistveno ublažilo in spremenilo nekatera zelo striktna določila omenjenega zakona. To se najlepše vidi na področju financ. Zakon res prepoveduje vsakršno financiranje verskih skupnostih, vendar je v praksi to obveljalo samo za neposredno financiranje, medtem ko francoska država posredno izdamo podpira Cerkev. Na primer tako, da so vse francoske cerkvene zgradbe in župnišča v lasti države ali občine. Država oz. občina cerkve vzdržuje in jih daje zastonj na voljo župnijam. Kdor hoče posnemati Francijo, naj jo posnema v celoti. Naj potem država postane lastnica skoraj tri tisoč cerkva, kolikor jih je v Sloveniji, in naj jih daje za-
skupnostih samo spodbodlo kulturni boj in še dodatno utrdilo monopol Katoliške cerkve. Vaš komentar?
Prav Guličev zakon je čisti izraz kulturnega boja. S tem namenom je tudi nastal, imel je podporo peščice obrobnih verskih skupnosti. Pa še nekaj. Ljudje, ki so imeli v primeru zakona o RTV polna usta civilne družbe in javne razprave, v primeru Guličevega zakona niso omogočili nobene javne razprave. Zakon je pripravljala peščica ljudi, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov zelo nenaklonjeni Katoliški cerkvi. Če primerjamo oba predloga, lahko ugotovimo, da je vladni zakon v javni razpravi
dejansko že dve leti. Kar nekaj sestankov verskih skupnosti je bilo že sklicanih na to temo. Svet krščanskih cerkva seje pozitivno izrekel o tem zakonu, češ da je dober, čeprav ne idealen. Vladni zakon tako uživa podporo velike večine verskih skupnosti, tudi muslimani so ga podprli. Spomnim se tudi, da je leta 1976, ko je nastal sedaj veljavni zakon, tedanja verska komisija poslala svoj predlog vsem verskim skupnostim, čeprav pripomb ni veliko upoštevala. Celo v času po zloglasnem Titovem pismu je bila neka vsaj navidezna javna razprava o tem. V primeru Guličevega zakona pa ni bilo niti tega. Demokratičnost pa taka!
Je mogoče reči, da bi novi zakon pomenil neke vrste interpretacijo sedmega člena ustave, ki govori o tem, da so verske skupnosti od države ločene in da je njihovo delovanje svobodno?
Interpretacija sedmega člena ustave dejansko predstavlja še veliko pomembnejši dokument, to je sporazum med slovensko državo in Svetim sedežem. Sporazum namreč v prvem členu, ki ga ustavno sodišče ni nikdar problematizi-ralo, pravi, da sta država in Cerkev vsaka v svoji ureditvi neodvisni in samostojni, da pa sodelujeta vedno, kadar gre za napredek človeške osebe in skupno dobro. S tem je že v zametku poudarjeno, daje Cerkev družbeno koristna ustanova, s katero je dobro sodelovati. Tudi evropska ustavna pogodba priznava poseben prispevek Cerkva. Novi vladni zakon prinaša samo dosledne zakonske izpeljanke ustavnih določil o verski svobodi, temeljnih določil in načel vatikanskega sporazuma ter ustavne pogodbe za Evropo. Šele s sprejetjem tega zakona se bo vsaj na zakonskem področju v Sloveniji končal kulturni boj.
Pred nedavnim je bila sprejeta novela zakona o policiji, ki predvideva uvedbo policijskega kaplana. Nasprotno pa opozicija meni, da le-ta ni potreben, razen če policisti ne bi imeli normalnega dostopa do redne verske dejavnosti. Se vam zdi, da je policijski kurat nujno potreben?
To, kar je nujno potrebno, je duhovna oskrba, ki je prilagojena policistom. Treba je upoštevati, da je policijska populacija v Sloveniji dokaj številčna. Policisti so posebna kategorija ljudi, saj so poleg vojske edini, ki imajo pravi-
ali v kakšni skandinavski državi, kjer še obstajajo ostanki državne Cerkve. Če pa gospod Kacin ve, kaj je to državna Cerkev, potem je to čisto navadna populistična demagogija in strašenje ljudi pred nečem, kar ne obstaja. Vendar to počnejo pri nas tudi nekateri novinarji po javnih glasilih, kar ne koristi nikomur, saj pravi tudi pregovor, da strah nikoli ni dober svetovalec.
Bliža se kongres Nove Slovenije, stranke, ki nosi tudi ime "krščansko-ljudska stranka". Znano je, da se je pred petimi leti, ko sta se
Policijski kaplan bo samo koordinator verske oskrbe policistov, ki bo še posebej skrbel, da bo ta oskrba strokovno prilagojena etično zahtevnim situacijam, v katerih se lahko znajdejo policisti, ko zaradi miru in varnosti državljanov celo lastno življenje izpostavljajo nevarnosti.
co uporabiti silo v imenu države, in to v mirnem času. To je izredno težka in etično zahtevna situacija. Policijski kaplan bo samo koordinator verske oskrbe policistov, ki bo še posebej skrbel, da bo ta oskrba strokovno prilagojena etično zahtevnim situacijam, v katerih se lahko znajdejo policisti, ko zaradi miru in varnosti državljanov celo lastno življenje izpostavljajo nevarnosti. To je situacija, ko je treba policistom na področju duhovnosti in morale pomagati -in to je namen policijskega kaplana.
Kako pa komentirate izjavo novoizvoljenega predsednika LDS in evropskega poslanca Jelka Kacina, da Katoliška cerkev postaja čedalje bolj državna Cerkev?
Mogoče je samo dvoje. Ali gospod Kacin ne ve, kaj je to državna Cerkev - kot evropski poslanec bi se lahko o stvareh pozanimal v Angliji
združevali SKD in SLS, v dogajanje vključil Državljanski forum, v katerem so bili tudi nekateri duhovniki. Glede na to, daje težišče predkongresnega spopada na relaciji Peterle-Bajuk, me zanima, ali ima Cerkev pri tem kakršen koli interes?
Duhovniki, o katerih govorite, so delovali v svojem osebnem imenu in nikakor ne kot predstavniki aH zastopniki Cerkve. Če si je stranka dala v svoj podnaslov naziv "krščanska", je to nekaj, kar zavezuje najprej njo. To pomeni, da se člani stranke zavezujejo temeljnim krščanskim vrednotam, vendar so vse organizacijske, strateške in politične zadeve v njihovi pristojnosti. Volitve predsednika bodo gotovo potekale demokratično in bo predsednik izvoljen po svobodni presoji delegatov. Stranki želimo še naprej uspešnega voditelja, pri čemer pa Cerkev nima svojega favorita.
Če se dotakneva še razmer v Cerkvi: zadnje čase je znova aktualno vprašanje novih škofij. Lahko kmalu pričakujemo ustanovitev novih škofij?
Kakor veste, je bil dokončno izdelan predlog novih škofij v Celju, Murski Soboti in Novem mestu. Predlog v teh dneh odhaja v Rim, gre namreč samo še za tehnično vprašanje prevoda v italijanščino, medtem ko je bilo slovensko besedilo že izdelano in dokončno sprejeto na zadnji seji 24. oktobra. Pričakujemo razmeroma hitro odločitev iz Rima, saj so tam že seznanjeni s problematiko. Sveti sedež je ideji naklonjen. Osebno sem mnenja, da bi lahko bila odločitev znana že okoli novega leta. Sprejetje odločitve pa seveda ne pomeni razglasitve, ker je treba za nove škofije najti nove škofe. Izbira in imenovanje škofov pa traja več mesecev, včasih tudi več kot eno leto.

Mala scena Mestnega gledališča ljubljanskega
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega je kot druga letošnja koprodukcija gledališča s predstavniki t. i. neinstitucionalne kulture konec oktobra svojo premiero doživela monodrama Otročarije, ki se ji je kot režiser in igralec posvetil Dejan Pevčevič.
Monodramo Otročarije je leta 1984 napisal Francoz Raymond Co-usse, v njej pa skozi izpoved fantiča podaja svoj komentar sveta. Igralec Dejan Pevčevič je dramo izvedel v prevodu Aleša Bergerja. Predstava, za katero je svedobo oblikoval Andrej Koležnik, je koprodukcija s Floto.
Otročarije so zgodba za odrasle, v kateri avtor skozi izpovedi iz neobremenjenega in nepokvarjenega zornega kota otroka podaja
iiiJui
svoj komentar sveta na lahkoten, igriv, komičen način, a hkrati tudi kritično, pretresljivo in tragično govori o družbi, življenju, odraščanju, strahovih, erotiki, smrti ... Osrednji junak je zdrav, razmišljajoč in iskriv fantič, poln domišljije, ki je v svojem čudenju nad življenjem željan njegovega raziskovanja. Ta zgodba otroka o svetu odraslih ponuja niz zanimivih, domiselnih in presenetljivih odstiranj naših skrivnosti, mask in resnic.
0 avtorju...
Raymond Cousse se je rodil v revni bretonski družini v okupiranem pariškem predmestju St. Germain-en-Laye. Vse življenje se je ukvarjal s športom in bil velik ljubitelj glasbe.
Odločilno sta nanj vplivala Ionesco in Beckett; s slednjim sta si več let dopisovala in pri njem je našel podporo za svoje delo. Ko-
sal od leta 1967 do 1972, objavljen pa je bil šele leta 1979. Pet let kasneje je roman dramatiziral in leta 1984 monodramo Otročarije uprizoril. Dramsko besedilo je v celoti napisano brez ločil. S to uprizoritvijo se je predstavil v "off' programu znanega festivala v Avignonu in doživel lep uspeh. Delo je bilo prevedeno v več jezikov in uprizorjeno v mnogih državah sveta.
V svojem pisanju je želel predvsem izraziti prvinski strah, kajti, kot je dejal, je najprej obstajal strah, šele nato se je razvil govor, da bi z njim človek lahko ta strah izrazil; vsa beda pa izhaja iz tega, da človek ni nikoli znal izraziti tega strahu in zato nas še vedno obvladuje.
Igralec in režiser
Mladi igralec Dejan Pevčevič (rojen je leta 1976) ima za sabo že številne igralske dosežke. Sam pravi: "Kot vsak zdrav otrok se zelo rad igram. Najbolj zanimive igre, med tistimi, ki vam jih lahko zaupam, so bile: orientacija v gledališki predsta-
y Uli Mulj
nec šestdesetih se je popolnoma posvetil pisanju. Napisal je tri romane, sedem gledaliških iger, biografijo prijatelja, esej o igri in številne pamflete kot odgovor na prezi-ranje, ki so ga bila njegova dela deležna v rojstni Franciji, medtem ko so bila drugod precej uspešna.
Leta 1974 seje začela njegova igralska kariera. Izjemen uspeh je doživel s svojo dramo Strategie pour deux jambons, v kateri je igral glavno vlogo, prašiča, ki pred odhodom v klavnico z jedkim humorjem podaja strogo kritiko družbe. Roman Otročarije je pi-
rj rj Г
u L^
vi Vedno se kdo izgubi, varanje v Igri s pari, kegljanje v filmu Predmestje, zavajanje v nanizanki Daleč je smrt, ples v Bariju, lebdenje v breztežnosti s predstavo G?, poetika Jesenskih serenad, ljubljenje v filmu Deževanje, mešanje opojnosti v filmu Igor ..., potem so tu še gledališke igre Gorje pametnemu, Supremat, Igre na dvorišču, Ohorga-nizem, Gospod gre na lov, Vodnjak želja, Noč je moja, dan je tvoj, radijski igri Neiztrohnjeno srce in Sveta Barbara, zvedavo igranje v dokumentarnem filmu Primož Trubar in Kitajska medicina, ki se konča z božansko masažo med ogledom nanizanke Vrtičkarji, kjer sem (se) med drugimi igral s papigo ..."
Pevčevič je še pojasnil, da so Otročarije zahteven projekt, pri katerem si je prizadeval, da bi v interpretaciji besedila dosledno sledil otroškos-
ti, ne da bi zapadel v otročjost.
Barbara Kavtičnik
V Kulturnem centru Lajze Bra-tuž ali po domače v Katoliškem domu v Gorici v Italiji, v Drevoredu 20. septembra 85 so do sredine novembra na ogled likovna dela svetovno znanega akademskega slikarja Safeta Zeca iz nekdanje BiH,
ki sedaj živi v Benetkah.
Safet Zec je izjemno socialno čuteč slikar, žlahtnega čopiča in peresa pa tudi kiparskega dleta. Rojen je v Rogatici v Bosni in Hercegovini. Že pred svojim umikom iz Sarajeva je ustvarjal po raznih krajih Jugoslavije in zunaj nje, sedaj pa živi in umetniško ustvarja v Benetkah, od koder ga vabijo na razne konce sveta v koloni-
0 svetu in notranjem človeku
Stvaritve slikarja Safeta Zeca
je in k razstavam. Poleg številnih mednarodnih nagrad je letos prejel mednarodno odlikovanje humanista leta.
V stiku s Slovenijo
Slikarske molitve tega vrhunskega likovnega umetnika pritegnejo že s svojim naslovom, ki ni tako običajen v tem sekulariziranem svetu. Čudovita dela, jasno predstavljena z izjemno tehniko, pravzaprav v več grafičnih in slikarskih tehnikah in s talentom natančnega risanja poznavalca fiziognomije človeka in njegove duše že na pogled prekašajo tiste, ki svojo nedoraslost skrivajo za zamegljene podobe.
Iz Zečevih obrazov in mo-
ganizatorjem vtako kratkem času uspelo spet priklicati slikarja, ki mu tako rekoč vsak dan brni telefon s povabili največjih svetovnih galerij.
Safet Zec je bil v stiku z našimi rojaki še od prej, in tudi ko je na hitro bežal iz Sarajeva. Dobro pozna njihovo usodo, saj so tako rekoč begunci na lastni zemlji. Podobna je tudi usoda njegove družine - njegova tematika, zato so takšna okolja zanj neprestan izziv. Dobro pozna tudi zgodovino nastanka Kulturnega centra Lojze Bratuž, med domačini znanega kot Katoliški dom. V
času socializma v Jugoslaviji je ta videla katoličane kot razredne nasprotnike in tiste, ki so se javno deklarirali kot taki, tudi kot sovražnike partije in države, zato sprva v zamejstvu niso dobili nikakršne pomoči za ohranitev in razvoj slovenske kulture. Zaradi nuje so zamejski katoliški Slovenci Gorice in Goriške leta 1962 z velikimi prostovoljnimi organizacijskimi napori ob velikodušni denarni podpori zavednih slovenskih ljudi v Goriškem zamejstvu in po svetu zgradili svoj kulturni dom, čeprav so ga rojaki, idej-
no blizu jugoslovanskim oblastem, lahko postavili na noge s pomočjo iz njim prijaznejše domovine.
Potreba in želja takratnih neomajno katoliških rojakov na Goriškem je bila imeti kulturni hram, kjer bi gojili ljubezen do slovenskega jezika in krščanske kulture. Danes dom odlikuje velika ponudba gledaliških predstav, koncertov, raznih prireditev in likovnih razstav, kot je tudi ta Zečeva izjemna izpoved moči vere v življenje in Boga hkrati.
Seveda pa na tej razstavi niso vsa najboljša Zečeva dela. Prav zdaj razstavlja tudi na Visoki šoli Janeza Evangelista v Benetkah (Scuola Grande del San Giovanni
Iskrene slikarske molitve v slovenskem kulturnem domu v Gorici
Kulturni hram na Goriškem
tivov, s katerimi upodablja molitve trpečih ljudi vseh slojev, ki so blizu svetosti, svetemu in se iz njih odslikavajo svete stvari, sevajo najgloblja človeška občutja, pristnost molitve, s katero moli tudi gledalec. Potem ko je pred leti njegova razstava v tem kulturnem domu že žela izjemno zanimanje, se bo morda marsikdo vprašal, kako je or-
Evangelista). Tudi tam se predstavlja z deli, ki so še najbližja svetemu, pristni molitvi, ljubezni... Kdor vidi takšna dela, ne sprašuje, zakaj so Zecu, enemu najboljših grafikov na svetu, obiskovalci razstav hvaležni, še več, imajo ga preprosto radi...
Miran Mihelič
Digitalna trdnjava
to vendar pomeni, da vlada nadzoruje prav vse, kar napišemo, izrečemo in storimo? Odlična snov za roman je bila kot na dlani.
Na knjižne police smo dobili še eno uspešnico ameriškega pisatelja Dana Browna, ki se je bralcem najbolje predstavil s knjigo Da Vincijeva šifra in nato še s prav tako odmevno zgodbo Demoni in angeli. Nova Brownova knjiga, prevedena v slovenščino, pa nosi naslov Digitalna trdnjava in je prav tako ena tistih, ki jo je težko odložiti pred koncem ...
Uspešnica Digitalna trdnjava je izšla pri Založbi Mladinska knjiga in je Brownov prvenec, za katerega je dobil navdih, ko je še delal kot profesor. Nekega dne se je na njihovi univerzi prikazala varnostno-obveščevalna služba in odpeljala enega od Brownovih študentov, češ da ogroža državno varnost. Izkazalo se je, da je prejšnji večer s prijatelji prek elektronske pošte izmenjeval poglede na aktualno politično situacijo in izjavil, da ga vse skupaj tako jezi, da bi najraje ubil predsednika Clintona. Seveda so kmalu ugotovili, da študent ne pomeni resne nevarnosti, in so ga izpustili. Danu Brownu pa ni šlo iz glave, kako je varnostno-obvešče-valna služba vedela, kaj so si dopisovali prek elektronske pošte. Ali
Napeta zgodba
Roman v prevodu Andreja Hi-tija Ožingerja je izšel v nakladi 6 tisoč izvodov, uredila pa ga je Ana Ugrinovič. Gre za šokantno in vznemerljivo zgodbo o ameriški varnostni agenciji in mogočnem računalniku za dešifriranje, ki je napisana na podlagi resničnih dejstev in sproža vprašanja o pravici posameznika do zasebnosti v času vsesplošnega nadzora.
Ko v agenciji naletijo na nerešljivo šifro, pokličejo na pomoč svojo glavno kriptografinjo, bistro lepotico Susan Fletcher. Pretresljiva odkritja jo potegnejo v vrtinec nevarnih skrivnosti in laži. Komu sploh še lahko zaupa? Susan nenadoma spozna, da se ne bojuje le za varnost domovine, temveč tudi za svoje življenje in za moškega, ki ga ljubi. Barbara Kavtičnik
Nova uspešnica avtorja Da Vincijeve šifre
Blišč Broadwaya
V Mestnem gledališču ljubljanskem je konec oktobra gostovalo Mestno gledališče Brno z glasbeno-plesnim spektaklom Blišč Broadwaya, ki združuje največje uspešnice iz najboljših broadwayskih muzikalov.
Vrhunski pevci in plesalci Mestnega gledališča Brno so v koreografiji Vladimirja Kloubka in režiji Stanislava Moše uprizorili najuspešnejše točke iz najboljših svetovno znanih muzikalov: My Fair Lady (F. Lo-ewe, A. J. Lerner), Zgodba z Zahodne strani (L. Bernstein, S. Sondheim, A. Laurents), Lasje (G. MacDermot, G. Ragni, J. Rado), Čikago, Kabaret (J. Kander, F. Ebb), Mož iz Manče (M. Leigh, D. Wasserman), Hello, Dolly! (J. Herman, M. Stewart), Jezus Kristus Superzvezda, Evita, Mačke, Fantom iz opere (A. L. Webber), Nesrečniki, Miss Saigon (C. M. Schönberg, A. Boublil, H. Kretzmer), Plesalci za prvo vrsto (M. Ham-lisch, E. Kleban), Jekyll & Hyde (F. Wildhorn, L. Bricusse)...
Premiera spektakla je bila že 23. maja 2002. Do danes so ga igrali že več kot 200-krat, z njim pa so gostovali po številnih evropskih državah. Občinstvo je bilo tudi tokrat navdušeno. Znano je, da ob koncu spektakla ploskanje in klici "bravo, bravo" kar trajajo in trajajo.	B. K.
Dramatika
Slovenska matica
V pregledno napisani knjigi Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja Silvija Borovnik predstavlja 23 dramatikov zadnjih desetletij po svojem izboru. Ta je, kot je za takšne izbore značilno, selekcijski in obravnava samo tiste dramatike, ki s svojo umetniško izpovednostjo izstopajo. Zato bomo v izboru zaman iskali dramatike, ki so se po vojni uldanjali ideologiji. Izbor se začne z Miro Mi-helič in Ivanom Mrakom, nadaljuje z Igorjem Torkarjem, Vitomilom
5 Silvfja Borovnik
SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI K)L()VIC1 za STOLI" I jA
ruščanih, Kaj naj bi Starega Rim potomci iskali na Slovenskem ?, Kdo so bili prvi naseljenci na Bavarskem?, Ali verjamete, da so bili Turki čisto turški?, Velesrbstvo in prodiranje na Zahod. V tretjem poglavju piše o oglejskem patriarhatu in zahodnih Slovencih in o goriški nadškofiji (neobjavljeni zapiski Štefana Kocijančiča).
Pravljice
Založba Mladinska knjiga
Magične pravljice Hermanna Hesseja že desetletja navdihujejo bralce vseh starosti. So drobni dragulji, ki v zgoščeni obliki zaznamujejo vse poglavitne teme njegovega pisanja. Z branjem zgodb se potopimo v fantastični svet domišljije in strasti, kjer kraljujejo vizionarji, iskalci smisla življenja in tavajoči poeti. Prebujajo nam duha in nas spodbujajo, da varnost znanega sveta zamenjamo za raziskovanje neznanih glo-
otroci
so
tega
vredni
Zupanom, Jožetom Javorškom, Andrejem Hiengom, Primožem Kozakom, Dominikom Smoletom, Danetom Zajcem, GregoRjem Strnišo, Petrom Božičem, Venom Tauferjem, Rudijem Šeligom, Tonetom Partljičem, Dušanom Jovanovičem, Dragom Jančarjem, Evaldom Flisaijem, Milanom Jesihom, Emilom Filipči-čem, Ivom Svetino in se konča z Matjažem Zupančičem, Vinkom Mö-derndorfeijem in Drago Potočnjak.
0 izvorih Slovencev
Založništvo Jutro
Tretja knjiga Leopolda Vrbovška
Danes, iz včeraj za jutri je nadaljevanje njegovih prvih dveh knjig Komu nis(m)o tujci? in V senci zgodovine. Pisec je neomajen dokazovalec teorije nepretrganega bivanja Slovencev na sedanjem ozemlju. V prvem delu piše o jezikovnih okamninah po Evropi. Naslovi drugega poglavja: Egipčani, spregledane zanimivosti, Rimskim šovinistom neljube resnice o Et-

HERMANN
bin. Le s tveganjem in drznostjo duha bomo namreč lahko spoznali in doživeli največje radosti sveta. Hermann Hesse je leta 1946 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob njegovih legendarnih romanih Siddar-ta, Demian in Stepni volk so odrasle in še odraščajo številne generacije.
Otroci so tega vredni
Založba Tangram
Knjiga Barbare Coloroso Otroci so tega vredni govori o notranji disciplini, ki je največ, kar lahko damo otroku. Avtorica je mednarodno priznana kanadska strokovnjakinja na področju svetovanja staršem in učiteljem. Prepričana je, da so otroci
vredni, da jim damo najboljše, to pa je predvsem privzgajanje notranje discipline. Če smo pri tem uspešni, se otroci razvijejo v zdrave, odgovorne, samostojne in razumne odrasle, ki znajo ločevati med tem, kaj je prav in kaj narobe, ki znajo z drugimi ravnati dostojanstveno in spoštljivo in enako ravnanje pričakujejo tudi do sebe. Naslovi poglavij: Otroci so tega vredni, Tri vrste družin, Tri različice za "ne", Izražanje svoje osebnosti, Kako ohraniti hladno kri, Stvarnost, napake in problemi, Mega problemi, Kako zgladiti rivalstvo med bra ti in sestrami, Družinska opravila in prosti čas, Denarne zadeve, Kdaj jemo, Spanje in počitek, Navajanje na stranišče, Spolnost ni nič grdega.
Stati inu obstati
Protestantsko društvo
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubarje začelo izdajati strokovno revijo Stati inu obstati, ki bo namenjena, kot piše v podnaslovu, vprašanjem protestantizma. Že prva (dvojna) številka (264 strani) prinaša zanimive prispevke: Verska dediščina protestantov in njihova identiteta (Mihael Kuzmič), Veliki dvojni korak leta 1555 (Božidar Debe-njak), Pesmarice slovenskih protestantov 16. stoletja (Edo Škulj), Slovenska Biblija v Schulpforti (Mihael Glavan), Bullingerjev vpliv na slovensko reformacijo (Luka Ilič), Prekmurski protestanti v 18. stoletju (Franc Kuzmič), Cankar o Trubarju in njegovih slavilcih (Dušan Voglar), Paul Tälich kot vojaški pridigar (Vio-leta Vladimira Mesarič), Kenoza pri Jürgenu Moltmannu in Hansu Ur-su von Balthasarju (Ciril Sorč), Molt-mannova "politična teologija"(Ne-
nad Hardi - Vitorovič), Reformacija in protireformacija na Kranjskem (Franc Orožen), Cerkvena in teološka razsežnost reformacije (Ludvik Jo-šar), Reformacija v Istri v prvi polovici 16. stoletja (Paolo Jugovac).
Neizsanjana pot
Amalietti & Amalietti
Vinko Košak (1903—1942) je bU domoljub in pesnik, pisatelj, kritik, prevajalec, urednik in profesor slovenščine, pripadnik generacije "pred zaprtimi vrati". Prve pesmi mu je objavil Kosovel v svojem glasilu Lepa Vida. Izpolnjeval je Kosovelovo poslanstvo. Kot socialni pesnik je bil levičar, vendar ni nikoli vstopil v partijo. V knjigi je poleg življenjepisa, izbranih pesmi in črtic objavljen tudi njegov dnevnik iz leta 1942. Italijani so ga ustrelili v Gramozni jami Knjigo je pripravil literarni zgodovinar Emil Cesar.
Komu je mar?
Karantanija, Gnostica
Knjiga Kdo se bojuje? Komu je mar?govori o vprašanju vojne in humanitarne dejavnosti v Afriki. Afrika se sooča z velikimi političnimi in humanitarnimi izzivi. Šestnajst držav trpi zaradi vojne ali hude nestabilnosti. Eseji v knjigi govorijo o tem, zakaj so v Afriki vojne, kateri so vzroki, kako do miru, kakšna je prihodnost humanitarnih posredovanj, ali so možnosti za
PREDGOVOR
PREDSEDNIK PAUL KAGAME
KDO SE BOJUJE?
KOMU JE MAR?
demokratične procese, katere ustanove lahko preprečijo in odpravljajo humanitarne krize, kakšna je vloga mednarodnega humanitarnega prava, katere mehanizme za humanitarno odgovornost je mogoče razviti.
Gabriello Puliti, Baci ardenti, naslovnica altovskega glasu
Muzikološki inštitut ZRÜ SAZU je z Založbo ZRC izdal šest novih zvezkov v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae. Javnost, predvsem glasbena, dobiva strokovne izdaje naših starodavnih skladateljev: Gabriella Pulitija, Leopolda Ferdinanda Schwerdta, Janeza Krstnika Novaka in Janeza Krstnika Dolarja.
Skladatelj Janez Krstnik Novak je bil rojen okrog leta 1756 v Ljubljani. O njegovem splošnem in glasbenem šolanju nimamo podatkov. Služboval je v Ljubljani kot uradnik različnih deželnih stanov. Z glasbo se je ukvarjal ljubiteljsko. Od ustanovitve je bil član ljubljanske Filharmonične družbe, kjer je deloval kot pevec in violinist, v letih od 1799 do 1800 kot vodja orkes-
jih arhivih in knjižnicah. Prevladujejo maše, rekviemi in druge cerkvene sldadbe, za orkester oz. komorni sestav pa sta se ohranili Simfonija v Es-duru in Grande Serenade.
Misso st. Floriani in D in Misso pro Resurrectione D. N.J. C. in Es, ki sta zdaj izšli v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, hrani arhiv ljub-ljanske stolnice. Sklepajo, da je Schwerdt maši napisal med letoma 1807 in 1810, ko je v ljubljanski stolnici glasbeno deloval. Oblikovno je skladatelj sledil modelu petih mašnih stavkov, to sosledje pa je v Missipro Resurrectione obogatil s stavkoma mašnega proprija, z velikonočnim Gradualom in Offertorijem. Klasicistična faktura Schwerdtovih maš temelji na še baročnem razumevanju členjenja in glasbenega upodabljanja besedila in na orkestrski zvočnosti prve polovice 18. stoletja. Maši sta primer cerkvene glasbe, ki skuša odražati in sprejeti spremembe 18. stoletja, kot so jih uveljavile druge glasbene vrste. Ob-
Temelji slovenske glasbe
tra, od leta 1808 do 1825 pa kot njen glasbeni ravnatelj. V zahvalo za dolgoletno prizadevno delo ga je Filharmo-nična družba leta 1825 izvolila za častnega člana. Umrl je leta 1833 v Ljubljani. Novakov znani skladateljski opus je dolgo časa obsegal le kantato Kra-ins Empfindungen, od katere pa se je ohranil le libreto. Šele v začetku petdesetih let so našli partituro Figara, ki velja za prvo ohranjeno glasbenoscen-sko delo s slovenskim besedilom.
Figaro
Figara bi lahko označili kot scensko glasbo k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Ma tiček se ženi, čeprav se od tovrstnih sočasnih del po oblikovni plati razlikuje. Vsebuje tri daljše prizore, ki so na začetku dejanj. Novak se v svoji skladbi izkaže kot tehnično vešč skladatelj, ki je obvladoval konvencije sodobne opere buffe in je zmogel pri prenašanju dramskega dogajanja v glasbeni jezik mestoma celo preseči sodobno povprečje.
Kantata na nemško besedilo neznanega avtorja za soliste, zbor in godala s flavto Cantatezum Geburts oder Namensfeste einer Mutter je zadnje odkrito delo Janeza Krstnika Novaka. Vir za izdajo Kantate za materin rojstni dan ali god je bila rokopisna parti-tura, ki jo hrani knjižnica Konservato-rija Giuseppa Tartinija v Trstu. Skladbo je leta 1999 pri pregledu knjižnice našel knjižničar. Partitura je prečnega formata in z naslovnico obsega 40 strani. Ni datirana, ni niti posrednih virov, ki bi omogočali časovno opredelitev nastanka skladbe. Od kod je kantata prišla v knjižnico tržaškega konservatorija, prav tako ni znano. Žig na naslovnici priča, da je bila nekoč v arhivu Konservatorija Giuseppa Verdija v Trstu. Ali je partitura Novakov rokopis ali prepis neznanega prepisovalca, ni povsem jasno. Na podlagi primerjave s partituro Figara, do zdaj edine Novakove skladbe, so ugotovili, da gre za drugačno pisavo. Primerjava skladateljevega podpisa na
vstopnici za koncerte Filharmonične družbe in zapisa njegovega imena na naslovnici ter popravki in dopolnila vnotah ne dopuščajo možnosti, daje partitura skladateljev rokopis. Besedilo neznanega avtorja v pisani gotici je zapisano na zadnji strani zvezka, prav tako pod pevskimi glasovi v partituri.
Leopold Ferdinand Schwerdt
Skladatelj Leopold Ferdinand Schwerdt (okoli 1770—1854) je verjetno leta 1806 prišel v Ljubljano, kjer je bil pevec v kapeli ljubljanske stolnice in učitelj tamkajšnje glasbene šole, kasneje tudi kapelnik pri sv. Jakobu. Viri ga omenjajo kot skladatelja, dirigenta in violončelista. Iz rokopisov izvemo, da se je leta 1828 mudil v Kostanjevici pri Gorici, leta 1836 v Karlovcu, leta 1837 v Novem mestu in od leta 1848 spet v Ljubljani, kjer je, odvisen od miloščine, umrl v mestni ubožnici. Danes poznamo tisti del Schwerdtovega opusa, ki je v rokopisu ali prepisih ohranjen v več-
časno nekoliko bidermajerska metodika in samo kdaj pa kdaj kromatizi-rana harmonija razkrivajo značilen glasbeni jezik smeri, kije sprvim sub-jektivizmom v izrazu poznoklasicis-tična. Dramatične dele poudarja skladatelj z dinamičnimi učinki, okvirna tridelnost stavkov pa kaže pregledno zasnovo in strukturalno preprostost.
Janez Krstnik Dolar
V zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae so pred deseüetjem izšle vse ohranjene skladbe slovenskega baročnega skladatelja p. Janeza Krstnika Dolarja (1621—1673), leta 1995 pa štirje njegovi balletti za godala s continuom in dve sonati za godala in trobila s continuom, ki predstavljajo temeljna dela slovenskega glasbenega snovanja sredi 17. stoletja. Izdaja je bila deležna izdatnega zanimanja izvajalcev stare glasbe v Sloveniji in v tujini, na podlagi izdaje pa je Slovenska filharmonija pripravila tudi gradivo za izvajalce oz. posamez-
Aftrplogl.
Gabrello Puliti, Armonici accenti
iiiipSIiili
Strologi jioilum donncamoto •	fe
' ' —	"	"»e aptiam !c potte piü rčmbtc afco- !
ael«
Ij*.-*—Xt
fe piiV remote c afto
fe' detle ceieIU ':ife.
цгвшш
• : ' re delle edefti delit celelU «f«e £ dell'huroane ■ ------1--*-------
Ipipepips
CO	fc Che torto che miria mo II voftroafpettoe
ipliilililliili? la »odra natura Dir vi /aprem Dir	vi faprem ij
O buonežtria veniura öbuonaötia venia	га.
Al SER ET INVJT-
FERDINANDO
D' A V C T R I A»
*Ђнсл di Horgogn*, Štiriл, Cit Tirolo, Coy"
tola» Coffte aiti-
L concorde grido^che vi artorno del fiio valore.Sereniflr-mo Ferd i w an BO) c l'innumcrabili fue vind,& Eroichc ecccllenzc, chcnon ahrimcnii.ch'vna ben oidiu temi peftadi perle fopra vnbeldrapp« adarnaoo 1'ammodi V. Altezza Sercniffiraa,G>no ftatetantefiammc, e catene\ ondc reft 6 gii l'anima mia prefa,& tutta accefa al feruiglö di fua Altezza Scrcni/Tima.faccndoml di contlntio fri roe fteffo godere di quefta mja can i uiti, & lmmile,co.i biiil todcllamia menic honorateil fiio Trionfo. ■ Ewa сјпЦ gran tempo habbia tenura a fco fa lotto il veto dtrloeremc filenrio fi viu»,& arnica dtnotione.non reftal perb di fem. prcmai non procura re,coo qaalche fegno eftrihftco,'cor-;licla chiara.cpalcfc. Perilche ftandoinmeileflowi ( hauen do gii iniefö q turno fi a Vaga deU>fte,r& no-"-JJ—"	" Ardent i,atthperauen
_iorno fri gli ahri.mi Venne in,	_
meri armonici) di comporreliprefčnti Madrigali, iutieclati Baci Ars_____,—,„—----
mrmadefprimcrla mia deuota Ierahä,& i'animo mio afiemiofo vet foil memo diV. Altena Sereniffima»la< ionome>°jx "
conriucreipe affettof Et fc non Kanranno in loro que? riccrcad anifici), 6c elqoiite 'döl««-«, che fan no di meftieri i fi mil genere di compofitioni.fcufi la materi aliti del mioibgeenis perauentur* da per fe poco ano i produr parti nobili.e pellegri ni.M a fcufa in tmtb rei.fia I'hu manitidi V. Aitczza Sereniffima, laqnalfuolgiudicarc l'olaui fatiche.piü colgiifto d'vna taona volontl,checol rigorofo giuditlo d'vn purgato intellctto. Alia qualehamilrocnte inchinandomi j con vn mio baclamano>quafi con vn fugeIlo,sli vengo autenticđr la rota fe» ddiffimafcroit&,colpregatlidal N.S.augumcnto,euaDquillitidiStato,epenfi<ri. Di Veneria alii xxr. di Fcbcaro. i 60 p.
Di V. Altena Sereniffima
DcHotiffiraofcnritorc
f. Cabriello Politi
Gabriello Puliti, Maskerata "Astrologi"
Cabriello ftililt, Bad ardenti, pos\*lHo iiaitfofiixli l-enliiiandu (iaMeUo Pulili, Bad ardenti. dedicatory teller 10 the Archduke Fentlnmul
Gabriello Puliti, Baci ardenti, posvetilo nadvojvodi Ferdinandu
ne zvezke z instrumentalnimi glasovi. Zdaj so Dolarjeve ballette in sonate ponatisnili in jim v uvodu, revizijskem poročilu oz. v opombah dodali nekatera nova dejstva iz skladateljeve biografije, notni del zvezka pa je re-dighan in ostaja razen grafičnih izboljšav vsebinsko nespremenjen.
Gabriello Puliti
Gabriello Puliti (ok 1583—1644), po rodu iz Toskane, se je nekaj let po vstopu v minoritski red na prelomu stoletja (1604) preselil v Istro. Med letoma 1605 in 1624je občasno deloval vKopru, kjer jebil stolni organist. Kot
izobražen glasbenik in skladatelj je bistveno pripomogel k razvoju glasbenega življenja v istrski prestolnici in v celotni Istri. Ustvarjalno se je odzival na glasbene potrebe in izzive pokroviteljev, njegove skladbe in tiske pa so poznali tudi zunaj širšega beneškega kulturnega prostora, v sosednjih deželah Svetega rimskega cesarstva oz. v vojvodinah Kranjski in Štajerski.
V zbirki Monumenta artis musi-cae Sloveniae sta pred kratkim izšla dva zvezka Pulitijevih skladb. Zbirka Baci ardenti (1609) s 17 petglas-nimi madrigali dobro označuje slogovni prehod, ko je skladatelj v svo-
jem "zgodnjem obdobju" že v času monodičnih navad še segal po poli-foni vrsti. Posvetil jo je notranjeav-strijskemu nadvojvodi Ferdinandu, ki je imel svojo rezidenco in glasbeno kapelo v Gradcu. Spremljana posvetna monodija v zbirki Armonici accenti, ki je posvečena članom plemenite družine Negri iz Labina, je sad skladateljeve "slogovne spreobrnitve" in nazorske usmeritve v navade zgodnjebaročnega časa.
Zbirka Ghirlanda odorifera (1612) je izjemen primer manierizma v glasbi. V 21 preprostih triglasnih skladbah - maskeratah se prepletajo ele-
menti več polifonih glasbenih vrst: nekatere so bližje madrigalom, druge vilanellam ah canzonettam, tretje starejšim villotam. Nekatera besedila se ujemajo z besedili, ki so jih uglas-bili nekateri slavni Pulitijevi sodobniki. Gledališki nastavki zbirke so očitni, pogosto pa je v skladbah navzoče tudi glasbeno slikanje. Začetki skladb pogosto nagovarjajo v prvi osebi množine, nosilci vsebine pa izhajajo iz italijanske komedije, tudi karnevala, in sporočajo v raznih narečjih. Izbor triglasnih kombinacij se zdi povezan z značaji oseb, ki jih maskerate predstavljajo. V.M.
r
106.6
MHz
11 ♦ (Sala koncert adia Ognj išče
V nedeljo, 27. novembra., ob 15h in 1S>\ Z nami bo orkester Simfonika Vrknika in...
Več prihodnjič!
Vstopmie so žel prodaji! 01/512-11-26.
шшш-radiodur.si
01 / 520 5000
Uismo največji, nismo najboljši, ni?mo najlcp?i
in nismo najbolj trapasti.	j.
_ __________
Pogled na Zavod sv. Stanislava med obema vojnama
I I f Liti
Letos praznujemo stoletnico Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in s tem prve slovenske klasične gimnazije, na kateri sta pouk in prva matura leta 1913 potekala v celoti v slovenskem jeziku. Poleg različnih slovesnosti ta dogodek zaznamuje tudi izdaja obsežnega zbornika sto let Zavoda sv. Stanislava.
Ustanovitev prve slovenske gimnazije je bilo pomembno versko, kulturno in državotvorno dejanje, kije odločilno zaznamovalo tedanjo družbo. Ko danes živimo v samostojni državi in smo lani postali člani Evropske skupnosti, se je pomembno zavedati bogate zgodovine in državotvornih dogodkov v preteklosti, ki so odločilno prispevali k naši narodni identiteti.
Na pročelju zavoda je pomenljiv napis: Kristusu, zveličarju sveta. Ko se v čedalje bolj sekularizirani Evro-
pi zadnja leta veliko razpravlja in piše o njenih koreninah, se zavedamo, da je krščanstvo odločilno prispevalo k identiteti slovenskega naroda, pri čemer je imel pomembno vlogo tudi Zavod sv. Stanislava. Poleg grške misli in rimskega prava je podobo evropskega (slovenskega) človeka bistveno določalo krščanstvo.
Sto let zavoda
Na praznik apostola in evangelista Mateja, 21. septembra 1905, je 69 dijakov prvega razreda in 27 dijakov pripravnice prvič sedlo v klo-
pi novoustanovljenega "Knezoško-fijskega privatnega učnega zavoda za gimnazijske predmete", kot so takrat uradno rekli tej pomembni vzgojno-izobraževalni ustanovi ljubljanskega škofa Antona Bona-venture Jegliča v Šentvidu nad Ljubljano. Ministrski odlok dunajske vlade, ki je prvemu razredu "Knezoškofijske privatne /klasične/ gimnazije v Zavodu sv. Stanislava" dal pravico javnosti, je bil izdan 14. januarja 1906. Gimnazijasi je morala nato pravico javnosti pridobivati za vsak razred posebej. V
Zidava zavoda
■itfi!« lin III Hill
' ! 11! MIHI

ti«" liri f Li tini!
šolskem letu 1912/13 je bila gimnazija popolna, 8. januarja 1914 pa je dunajski minister za uk in bogo-častje podelil gimnaziji trajno pravico javnosti in izdajanja državno-veljavnih zrelostnih spričeval.
"Tega dogodka smo se želeli posebej spomniti tudi z jubilejnim zbornikom in z njim dati slovesnostim ob stoti obletnici ustanovitve Zavoda Sv. Stanislava in še posebej prve gimnazije, na kateri je celoten pouk od samega začetka potekal izključno v slovenskem jeziku, trajnejšo obliko. Zbornik, ki ga danes predstavljamo, je tako neke vrste spomin na prehojeno 'stoletno' pot in hkrati obračun opravljenega dela. Razdelili smo ga na štiri smiselne enote," je na predstavitvi dejal urednik zbornika zgodovinar dr. France M. Dolinar.
Burno 20. stoletje
V prvem, zgodovinskem delu 22 avtorjev v svojih prispevkih podrobno osvetli prehojeno pot zavoda v različnih zgodovinskih obdobjih in političnih okoliščinah. V avstro-
ogrski monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji je kljub nenaklonjenosti avstrijske vlade, divjim napadom slovenskih liberalcev in nasprotovanju zasebnim šolam kraljeve jugoslovanske vlade škofu Jegliču uspelo zagotoviti tako zavidljivo raven pouka in vzgoje na škofijski klasični gimnaziji, da je vselej razorožil tiste, ki so hoteli gimnazijo odpraviti ali ji odvzeti pravico javnosti.
Temni oblaki so se nanjo zgrnili, ko je nemški okupator gimnazijo in profesorje aprila 1941 izgnal in si mogočno stavbo zavoda protipravno prisvojil. Revolucionarna oblast je po drugi svetovni vojni to okupatorjevo protipravno dejanje "pozakonila", stavbo izročila Jugoslovanski ljudski armadi, gimnazijo pa preprosto odpravila. Pravne sramote nacističnega in za njim revolucionarnega odvzema stavbe škofijske klasične gimnazije vse do danes ni uspelo popraviti niti Republiki Sloveniji. Leta 1991 je Zavod sv. Stanislava stavbo nekdanje škofijske klasične gimnazije, ki jo je jugoslovanska vojska ob svojem umiku dobesedno razdejala, sicer prejel v uporabo, ne pa tudi v last. Stekla so obnovitvena dela in 1. septembra 1993 je v šolske klopi po nekaj več kot petdesetih letih znova sedlo 158 dijakinj in dijakov obnovljene škofijske klasične gimnazije. Ministrstvo za šolstvo znanost in šport je v šolskem letu 1993/94 Škofijski klasični gimnaziji podelilo trajno koncesijo za njeno delo in pravico javnosti.
Klasična izobrazba
Razmere so danes seveda popolnoma drugače, kot so bile pred sto
na kultura. Srce in ogledalo gimnazije je na neki način knjižnica. Prva je postala žrtev nacističnega nasilja. Po obnovitvi zavoda jo je njegovo vodstvo skrbno obnovilo skladno s sodobnimi bibliotekarskimi standardi. Tesna povezava nekaterih umetnikov z zavodom in likovno iz-
leti. Gimnazijo, ki tokrat traja samo štiri in ne več osem let, obiskuje večina zunanjih dijakov. Na hodnikih ne srečujemo več samo fantov, kot je bilo to v navadi do leta 1945. Spremenil se je profesorski zbor. Duhovnike so zamenjali laični pedagogi in pedagoginje. Cilji in temeljna usmeritev gimnazije pa so ostali isti: na krščanskih temeljih vzgojiti temeljito izobraženo in moralno trdno slovensko inteligenco.
V drugem, tematskem delu zbornika 15 avtorjev razmišlja o problematiki šolstva v avstro-ogrski monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji; o vzgojno-izobraževalnih ustanovah -nekatere so delovale v Zavodu že pred njegovo odpravo, druge pa so bile ustanovljene na novo -, o možnostih in kakovosti dela pri posredovanju zna-
nja. Le-to je neločljivo povezano z vzgojnim delom oblikovanja samostojnih in odgovornih osebnosti in prepleta celotno pedagoško usmerjenost profesorskega zbora in vzgojiteljev v posameznih ustanovah Zavoda sv. Stanislava. Pomembno mesto v tem vzgojno-pedagoškem procesu ima nedvomno klasična izobrazba. V zborniku so prvič na enem mestu zbrani podatki o vseh profe-soijih in suplentih na Škofijski klasični gimnaziji, za profesorje, vzgojne voditelje in prefekte pa so navedeni tudi kratki življenjski podatki.
Še vedno živo drevo
Pomembno vlogo v izobraževalnem in vzgojnem programu so od samega začetka imele glasbena, likovna, besedna, dramska in teles-
obraževanje v zavodu samem je Zavod sv. Stanislava obogatilo z izjemnimi umetniškimi deli, predvsem slikarjev Staneta Kregarja in Marijana Tršarja, galerija pa je gostila že vrsto odmevnih razstav.
O "še vedno živem drevesu" (tako je dal naslov svoji knjigi o Zavodu sv. Stanislava njen nekdanji gojenec, jezuitski pater Lojze Štrubelj) pričajo spomini nekaterih še živečih zavodaijev predvojnih Škofovih zavodov, ki se prepletajo s spomini dijakov obnovljene Škofijske klasične gimnazije. Zbornik končuje seznam vseh maturantov od začetkov škofijske klasične gimnazije do danes.
"Prepričan sem, da bo vsak, ki bo to zajetno in vsebinsko bogato knjigo vzel v roke, lahko s ponosom pritrdil, da je Zavod sv. Stanislava v slovenski kulturni, narodni in verski zgodovini odigral izjemno pomembno in konstruktivno delo, ki zasluži vse naše priznanje. Naj mu ob tem pomembnem jubileju izrečem najboljše želje za prihodnost: ut vivat, crescat, floreat," je na predstavitvi zbornika dejal urednik dr. Dolinar.
Šest enot zavoda
Umetnost ima v Zavodu sv. Stanislava velik pomen že od samega začetka. Ustvaijanje in razvijanje talentov na področju glasbe, literature in likovne umetnosti plemeniti človekovega duha. V času poplitvene,
Prihod vojnih ujetnikov v Šentvid
Zbornik sto let zavoda sv. Stanislava
)) pragmatične in pogosto tako impul-zivne misli, ki se vdaja ugodju, nam umetnost govori o tem, da je človek ustvarjen za nekaj več, da "neskončno presega samega sebe" (Pascal), govori nam o skrivnostnih globinah človekovega bivanja, iskanja, hrepenenja, o tem, da se življenja in vsega bivajočega nikoli ne more obvladati, ampak ostaja odprto, da ga v svojem čudenju vedno znova odkrivamo. Pri človekovi rasti in zorenju v samostojno in harmonično osebnost ima nenadomestijivo vlogo tudi du-
posebej pomembna v času poplitve-nega in empirističnega pogleda na življenje, saj prav klasični teksti (grški, latinski) odkrivajo ves realizem in celovitost temeljnih življenjskih vprašanj; poseben pomen ima umetnost, ki govori o skrivnostnih globinah človekovega bivanja, iskanja, hrepenenja, ustvarjanja, o tem, da se življenja in vsega bivajočega nikoli ne da obvladati, ampak ostaja odprto, da ga v svojem čudenju vedno znova odkrivamo; prostovoljno delo, ki v vseh enotah
Profesorski zbor leta 2005
hovno življenje. Eden poglavitnih ciljev vsega našega dela je mladim omogočiti ustrezne pogoje, da si sami kot svobodne osebe postavijo vprašanje o svoji veri, smislu življenja, o svojem poslanstvu na tem svetu, pravi dr. Anton Jamnik, direktor zavoda.
"Ko se oziramo v preteklost, se zavedamo žlahtnih korenin, iz katerih rastemo, te pa so vir poguma in moči za poslanstvo, ki ga v vsej raznolikosti dejavnosti želimo opravljati danes. Jegličeva vsebinska vizija zavoda je tudi za nas temeljno vodilo, da v sedanjih časih in razmerah v vseh šestih enotah, ki delujejo vzavodu-Ško-fijski klasični gimnaziji, Jegličevem dijaškem domu, Glasbeni šoli, Slovenskem domu, Študentskem domu J. F. Gnidovca in Studii Slovenki - uresničujemo svoje vzgojno in kulturno poslanstvo," pojasnjuje dr. Jamnik.
Sedem stebrov
Dr. Jamnik poudarja, da delo v zavodu temelji na sedmih stebrih: na duhovnem življenju, ki omogoča mladim, da si postavijo vprašanje o smislu svojega bivanja in iščejo odgovore na vprašanja svoje vere; na klasični usmeritvi šole, ki je še
STO LET ZAVODA SV. STANISLAVA
dobiva čedalje večji pomen, vzgaja mlade k čutu odgovornosti za bližnjega, da je nekdo najbolj srečen takrat, kadar se umakne iz svoje egocentrične zaprtosti vase in naredi nekaj dobrega tudi za drugega; socialna razsežnost našega dela je posebnega pomena, zato s posebnim skladom podpirajo vse tiste, ki bi si zaradi različnih razlogov težko omogočili nadaljnje šolanje; ob vsem tem je pomembna kakovostna izobrazba, vedenje, ki pa ni namenjeno samo sebi, ampak vodi k bolj ustvarjalnemu bivanju, od spoznanja torej k načinu življenja; danes, v času individualizma, je še prav posebnega pomena vzgoja čuta za skupno dobro, saj je človek družbeno bitje in od vsakega posameznika je odvisno, kakšna bo ta družba in država, v kateri živimo.
Ta pomembna obletnica je ovrednotena na različne načine: z izdajo zbornika, v katerem je zajeta celotna zgodovina zavoda, z monografijo ob stoti obletnici rojstva Staneta Kregar-ja, s priložnostno znamko Pošte Slovenije, z mednarodnim simpozijem o katoliškem šolstvu in s številnimi kul-tanimi prireditvami.
Zbornik obsega 708 strani velikega nadstandardnega formata in razkošne vezave. Na začetku so uvodne besede predsednika države Janeza Drnovška, predsednika vlade Janeza Janše, nadškofa Alojza Urana in direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Jamnika. Sledijo prispevki, ki so v prvem delu bolj kronološko-vsebinski, za drugega pa so značilni različni poudarki: Politične in narodnostne razmere na Kranjskem v začetku 20. stoletja (Jurij Perovšek), Odnos države do Cerkve pred koncem 19. stoletja (Metod Benedik), Kulturna podoba Slovenije v20. stoletju (Janko Kos), Anton Bonaventura Jeglič in modema (Janez Juhant), Od zamisli do uresničitve škofovih zavodov (Stane Okoliš), Ljubljanski škofje in Zavod sv. Stanislava (France M. Dolinar), Zavod sv. Stanislava v luči slovenske stavbne dediščine (Damjan Prelovšek), Pod Avstro-Ogrsko (Stane Granda), Zavod sv. Stanislava 1914-1918 (Miha Šimac), Država, Cerkev in šolstvo v prvi Jugoslaviji (Ervin Dolenc), Zavod sv. Stanislava v letih 1918-1941 (Robert A Jernejčič), Zavod sv. Stanislava 1941-1945 (Tamara Griesser Pečar), Oblast in katoliško šolstvo na Slovenskem po letu 1945 (Aleš Gabrič), Zavod sv. Stanislava ob koncu 2. svetovne vojne in po njej (Tomaž Debevec), Pregled veljavne slovenske pravne ureditve (Urška Prepeluh, Lovro Šturm), Obnovitev škofijske gimnazije leta 1990 (Jože Mlakar), Predmetniki, učni načrti in učbeniki (Gregor Pavlič), Vračanje Zavoda sv. Stanislava (Anton Jamnik), Prevzem, obnova in poslovanje zavoda (Tone Homar), Jegličev dijaški dom (Rok Poga-čar), Študentski dom Janeza F. Gnidovca (Tone Svetelj), Sklad za pomoč družinam dijakov Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma (Jernej Marenk), Pota do moderne gimnazije na Slovenskem (Jože Ciperle), Namen zavoda in šole v Šentvidu nad Ljubljano (Bogdan Kolar), Duhovna opredelitev Zavoda sv. Stanislava (Roman Globokar), Celostno poučevanje in učna uspešnost (Stane Gerjol), Klasična gimnazija - vzgoja za globinski realizem (Brane Senegačnik), Profesorski zbor (Matjaž Ambrožič), Vzgojitelji - prefekti v zavodu (Tone Česen), Sine musica nulla vita! (Damijan Močnik), Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava (Vlasta Doležal Rus), Likovno izobraževanje in likovna ustvarjalnost v Zavodu sv. Stanislava (Jožef Muhovič), Galerija Staneta Kregaija (Majda Rozman), Besedno ustvarjanje in dramska dejavnost v Zavodu sv. Stanislava (Jože Kurinčič), Knjižnica: "Vzgajanje značaja in bis-trenje uma" (Boštjan Roblek), Telo - svetišče duše (Tea Obrč), "Zavodi škofovi, kako naj vas moja hvaležnost vredno pozdravi za vse, kar sem prejel..." (Bernarda Podlipnik), Pozdrav iz Zavoda sv. Stanislava (Milan Škrabec), Maturanti škofijske klasične gimnazije 1913-1944.
RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVET!
lr4 —
* . •	ИИг	JSC.
ŠTAJERSKI VAL
VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
NOVA NADALJEVANJA KOMEDIJE Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM
Шш
WWW.RADIOCENTER.SI
DIA Д O O l/ A
MINISTER NA OBISKU: CELODNEVNI PRENOS DR. ANDREJ BAJUK KONGRESA NSI
torek, 15. november 2005 ob 20,30 sobota, 19, november 2005
A,«- fi
Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje ; Evr5S7akovosti
toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si
zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. OoD ZZ DO
Kurilno olje je lahko cenejše!
02041829
ш
-m
m						
fi						y
Duhovnik se znajde pred sodiščem, ker naj bi bil z izganjanjem hudiča povzročil smrt mlade Emily. Med sojenjem se razplamti dilema med vero in znanostjo, toda le duhovnik je tisti, ki zares ve, kako in zakaj je prišlo do tragične smrti.
Emily Rose (Jennifer Carpenter) odide s svojega toplega podeželskega doma na fakulteto in še sanja se ji ne, kaj jo čaka. Neke noči, ko je sama v internatu, ima prvo srhljivo halucinacijo, po kateri se niti ne spominja, kaj se ji je zgodilo. Napadi
postajajo čedalje pogostejši in hujši. Hudič v Emily Rose je izjemno zanimiva zgodba o mladi ženski, ki postane obupno in nerazložljivo bolna. Emily Rose doživlja strašne vizije in izjemno boleče krče, zaradi katerih je njeno telo zveriženo in šibko. Nevrolog trdi, da gre za epi-lepsijo, vendar so zdravila, ki jih predpiše, neučinkovita. Simptomi se še poslabšajo, potem pa psiholog postavi novo diagnozo, da namreč ni samo epileptična, ampak tudi psi-hotična. Emily, vdana katoličanka, se odloči podvreči izganjanju hudiča, ki ga izvede duhovnik iz njene župnije, oče Richard Moore. Mla-
iThe Exorcism of Emily Rose
Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo:
Premiera: Distribucija:
Scott Derrickson
Paul Harris Boardman, Scott Derrickson
Tom Rosenberg Gary Lucchesi, Paul Harris Boardman
Laura Liney, Tom Wilkinson, Campbell Scott,
Jennifer Carpenter, Colm Feore, Joshua Close,
Kenneth Welsh, Duncan Fraser
10. 11. 2005
Continental Film
do dekle med grozljivim izganjanjem hudiča umre in duhovnika obtožijo umora iz nemarnosti.
Izjemno uspešna odvetnica Erin Bruner privoli v obrambo duhovnika samo v zameno za partnerstvo pri njeni odvetniški firmi. Med sojenjem njen cinizem in ateizem spod-
kopljejo oče Moore z neomajno vero in srhljivi, nenavadni dogodki.
Paranormalni pojavi
Leta 1999 je Vatikan prvič po več kot štiristo letih revidiral uradno besedilo o obrednem izganjanju hudiča. Število katoliških izganjalcev hu-
Rad mora imeti pse
Učiteljica predšolskih otrok Sarah Nolan je že osem mesecev ločena, kar je za njeno družino veliko predolgo. Ker ji želijo samo dobro, vložijo ves svoj trud v to, da bi jo že enkrat spravili iz pižame in jo spravili med ljudi, pa naj bo zlepa ali zgrda.
Za vsem skupaj stojijo sestri Carol (Elizabeth Perkins) in Christine (Ali Hillis) ter ovdoveU oče Bill (Christopher Plummer), ki daje dober zgled z lastnimi in-temetnimi zmenkarijami. Po nizu komično neuspešnih zmenkov
Sarah, igra jo Diane Lane, naleti na človeka, ki bi utegnil biti to, kar si želi. Spozna namreč čudnega, toda zanimivega graditelja čolnov Jaka Andersona (John Cusack), idealista, katerega višek romantike predstavlja Dr. Živago.
na kratka
V Beogradu je 28. oktobra po krajši bolezni umrl veliki dramski umetnik Ljuba Tadič. Njegova matična hiša je bilo Jugoslovansko dramsko gledališče, vendar je svojo zadnjo vlogo v teatru letos odigral v Ateljeju 212 kot Shakespearjev kralj Lear. Publika ga je imela letos priložnost videti v eni od glavnih vlog v filmu Budjenje iz mrtvih (Prebujanje od mrtvih) Miše Radivojeviča. Ljuba Tadič je znan tudi slovenskemu gledališkemu in filmskemu občinstvu. Od leta 1953 je nastopil v skoraj sedemdesetih filmih in nekateri od njih so povezani s slovensko kinematografijo. Nastopal je v filmih Golika, Rakonjca, Karanoviča, Pavloviča, Žilnika in mnogih drugih, bil je "vuk s Prokletij" v Stamenkovičevem filmu s konca 60. let. Med drugim je leta 1974 zaigral v Potresu Matjaža Klopčiča in za vlogo Franca v tem filmu prejel zlato puljsko areno in kipec carja Konstantina v Nišu. Ljuba Tadič se je rodil leta 1929 v Uroševcu. Za svoje izjemne igralske dosežke v dolgi in plodni gledališki in filmski karieri je prejel vrsto priznanj in nagrad, med njimi dve nagradi za življenjsko delo: Dobričin prstan za gledališke kreacije in nagrado Pavle Vujisič za prispevek k filmski umetnosti. Dobil je tudi oktobrsko nagrado mesta Beograda in zlat lovorov venec za življenjsko delo na sarajevskem MESS (1989).
Daniel Craig, ki je nedavno postal novi James Bond, nikakor ni podoben legendarnemu agentu 007. Poleg tega, da sploh ne mara piti Bondovega priljubljenega martinija, se boji tudi orožja. Britanski igralec je časopisu OK priznal, da sovraži orožje od takrat, ko je videl strelno rano. "Sovražim orožje. Ljudje ga uporabljajo, da streljajo drug na drugega, in dokler bo orožje dostopno ljudem, bodo ti streljali. Videl sem strelno rano, bilo je grozno," je dejal Craig. Snemanje filma z novim Jamesom Bondom se bo začelo januarja prihodnje leto, v kinih pa ga pričakujejo 17. novembra2006.
Sharon Stone in Elijah "Frodo" Wood sta zadnja dodatka k impresivni igralski zasedbi biografskega filma o bratu znanega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Biografski film bo režiral Emilio Estevez, naslovljen pa bo preprosto Bobby, kar je skrajšano ime glavnega lika Roberta Kennedyja. Člani filmske ekipe so med drugim Anthony Hopkins, Demi Moore, Nick Cannon in Freddy Rodriguez. Sam film bo osredinjen na 22 ljudi, ki so bili 6. junija 1968vhotelu Ambassador, ko je bil v njem ubit brat slavnega predsednika ZDA
Na vrhu seznama najbolj iskanih igralcev in igralk osnovnošolskih let je 11-letna Dakota Fanning, ki je prav tako kot pri oboževalcih priljubljena med starejšimi kolegi. Dakota je bolj priljubljena kot kateri koli njen vrstnik, pohvali se lahko kot soigralka Toma Cruisa, Roberta De Nira, Char-lize Theron, Denzla Washingtona in mnogih drugih. Izreden talent mlade Dakote potrjuje tudi naslednja zanimivost: scenarist filma Dreamer je glavno vlogo najprej namenil dečku, nato pa zaradi Dakote spremenil scenarij!
		(7 KI
	L	ELEKTROPROM
EVJ		♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.o.o.		in geodetske storitve
Loke 22		♦ bar sedmica
1412 KISOVEC		♦ lokalna televizija ETV
tel.: 03 S6 57 ISO		♦ trgovina EVJ Center
fax: 03 S6 71 488		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
www.elektroprom.si		♦ kabelsko komunikacijski sistemi
		♦ grafitne ščetke
		♦ tiskana vezja
		♦ delovni stroji in nizke gradnje
vih prizorih spoznavamo zgodbo o Emily Rose in duhovniku, ki mu sodijo, ker naj bi bil zaradi nemarnosti povzročil smrt dekleta, za katerega je bil prepričan, daje obsedeno. Film so navdihnili resnični dogodki.
Derrickson in Boardman sta po naključju naletela na to resnično zgodbo, ki je navdihnila scenarij. Sodelovala sta z newyorškim policistom, specializiranim za raziskave paranormalnih pojavov. "Policist nama je predvajal odlomek avdioposnetka dejanskega izganjanja, ob katerem te je zmra-zilo do kosti," pravi Boardman. "Povedal nama je nekaj podrobnosti o zgodbi, ki je bila fasci-nantna." "Film naslavlja temelji strah, ko postavi vprašanje: Ali zlo obstaja? Če obstaja, ali je vsemogočno in kaj storiti, ko/če se z njim soočiš?"
diča se je v Italiji v zadnjem desetletju povečalo s 30 na 300. Rimskokatoliška nadškofija v Chicagu je nedavno prvič v svoji 160-letni zgodovini imenovala uradnega izganjalca hudiča. V New Yorku so štirje katoliški duhovniki uradno preiskali več kot 40 primerov obsedenosti od leta 1995.
Izjemno redko se torej Katoliška cerkev uradno odloči priznati primer obsedenosti z demoni. V primeru 19-letne brucke je to storila. V srhlji-
Režija: Gary David Goldberg Scenarij: Gary David Goldberg po romanu Claire Cook Produkcija: Gary David Goldberg, Jennifer Todd, Suzanne Todd Igrajo: John Cusack, Elizabeth Perkins, Dermot Mulroney Christopher Plummer, Stockard Charming, Diane Lane Premiera: 10.11.2005 Distribucija: Ljubljanski kinematografi
duše je vedno vključevalo ponižanje, nejevoljo in tudi nekaj slepe sreče. Dandanes takšno iskanje poteka po spletnih straneh, na hitrih kosilih in prek prijateljev ter sorodnikov, ki vedno poznajo "pravo" osebo zate. V službi pa Sarah spozna tudi Boba Connorja (Dermot Mulroney), pravkar ločenega očeta ene od njenih učenk. Zdi se, da je Bob zaradi svoje očarljivosti in sproš-Nikoli ni lahko hoditi na čene narave popoln moški ...To-zmenke. Večno iskanje sorodne da ah je res? Monika Maljevič
ш^^^^шшшшшшшшшшв^^^^ш Must Love Dogs
PETEK,
1L1L2005
Slovenija 1
J
6.20	tedenski izbor
6.20	kultura
6.30	odmevi
7.00	poročila (vps 07.00)
7.05	dobro iutro
8.00	poročila
8.05	dobro iutro
9.00	poročila (vps 09.00)
9.05	tedenski izbor
9.05	plesno tekmovanie,
kratki igrani film ebu
9.20	na liniji, odda|a za mlade
10.05	modro
10.35	z vami
11.25	jeklene ptice in živali z oku,
angleška dokumentarna odda|a
12.15	osmi dan
13.00	poročila, Sport, vreme (vps 13.00)
13.15	tedenski izbor
13.15	obzorja duha
13.45	duhovni utrip
14.00	mednarodna obzorja
evropa: jezni mladi možje
15.00	poročila, promet (vps 15.00)
15.05	mostovi - hidak (vps 15.05)
15.40	palček david, risana naniz, 6/25 (vps 15.40)
16.05	iz popotne torbe: stroj (vps 16.05)
16.25	slovenski vodni krog: sava dolinka (vps 16.25)
17.00	novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00)
17.35	neznani svet, nemška dokumentarna
serija, 4., zadnii del (vps 17.40)
18.25	žrebanje deteljice (vps 18.30)
18.40	luka in lučka, risanka (vps 18.40)
18.45	celestin, risanka
18.55	vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik
19.35	vreme, magnet, sport
20.00	najšibkejši člen, kv1z (vps 20.00)
20.50	slačenje, novozelandska nadaljevanka,
20., zadnii del (vps 20.55)
22.00	odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00)
22.50	polnočni klub (vps 22.50)
0.05	turistika, ponovitev
0.25	dnevnik, vreme, magnet, sport, pon.
1.20	zdaj!. oddaja za razgibano življenje, pon.
1.45	dnevnik zamejske tv (vps 01.45)
z10	infokanal
Slovenija 2
6.30	infokanal
8.30	tv prodaja
9.00	zabavni infokanal
11.00	tv prodaja
11.30	otroški infokanal
12.20	glasnik, oddaja tv maribor (vps 12.20)
12.50 tedenski izbor
12.50 potujoči salon, francoski film (vps 12.50)
14.25	jasno in glasno: krvodajalstvo, kontaktna oddaja
15.15 Sport Spas,
oddaia o športu, zdravju in okolju 15.50 nikoli ob desetih: zablujena generacija, ponovitev
16.50 zdaj!, oddaja za razgibano življenje
(vps 16.50) 17.20 mostovi ■ hidak, ponovitev 1730 davi, izbor iz iutranjega programa (vps 17.50)
1835 v štiridesetih, angleška literarna
nadaljevanka. 4/6, ponovitev (vps 19.00) 20.00 stopnišče, francoska dokumentarna
serija, 4/8 (vps 20.00) 20.45 slovenski magazin (vps 20.50) 21.10 city folk,
ljudje evropskih mest: helsinki (vps 21.15)
21.40 norci na liniji, ameriška risana_
humoristična nanizanka, 2/20 ^ 22.05 in potem pride lakota, itali|an. film ^ 23.40 čarovnica iz blaira: knjiga senc,
ameriški film, ponovitev (vps 23.40) 1.10 infokanal
Kanal A
10.15	E+, ponovitev
12Л5	TV prodaja
1235	Midve z mamo, 3. sezona, 11. del am. nanizanke
&25	Mladi in nemirni, 5. sezona, 14. del am. nad.
14.15	Vsi moji otroci, 2. sezona, 169. del am. nad.
15.05	TV prodaja
1535	VIP, 3. sezona, 6. del ameriške nanizanke
1630	Moja super sestra, 2. sezona, zadnji del ameriške
humoristične nanizanke
17.00	Raymonde imajo vsi radi, 6. sezona, 3. del
ameriške humoristične nanizanke
1730	Dva moža in pol, 1. sezona, 12. del ameriške
Sijpij	humoristične nanizanke
18.00	E+
18.10	E+ BAR
1830	E+ Z Adijem po Sloveniji
19.10	E+ Prepovedan položaj
19,45	E+ Metalurgija
20X10	Komedija: Profesor, ameriški film
22.15	Žene nogometašev, 4. sezona, 6. del angl. nad.
23.15	Moške zadeve, 5. sezona, 11. del am. naniz. ^
0.10	Ženske zadeve, 2. del ameriške nanizanke
ЛЈИШ!	E+, ponovitev
Pop TV
630	24UR, ponovitev
730	Materina pot, ponovitev 62. dela mehiške nad.
8.45	Proti vetru, ponovitev 59. dela mehiške nad.
9.35	TV prodaja
10.05	Vila Marija, ponovitev 53. dela hrvaške nad.
11.00	Prerojena ljubezen, ponovitev 41. dela
venezuelske nadaljevanke
1135	Trenja, ponovitev
13.40	TV prodaja 14.10 Ц Ricki Lake, pogovorna oddaja
15,00	Prerojena ljubezen, 42. del venezuelske nad.
16.00	Vila Marija, 54. del hrvaške nadaljevanke
17.00	Proti vetru, 60. del mehiške nadaljevanke
1735	24UR - vreme
18.00	Materina pot, 63. del mehiške nadaljevanke
1940	24UR
20.00	Vzemi ali pusti
2Mb	BAR
21.10	Akcija: Mumija, ameriški film ^
23.15	Teksaški mož postave, 7. sezona, 10. del am. naniz.
0.10	Pollock, ameriški film
220	24UR, ponovitev
3.20	Nočna panorama
Prva TV
11.00	Hiron, svetovanje dr. Emila Kušca, pon
1130	Drom pot, pon
12.00	V družbi s podjetjem Simp's in Pavle Gregore, pon
12.30	Modro, pon
13.00	Glasbeni mozaik
15.30	Na piki, aktualna pogovorna oddaja
16.30	Živeti zdravo, pon
17.00	Sijaj, pon
1730	Do zdravja tudi tako, gost: mag. Sergej §|§J§§ Kajumov, pon
1735	Dežela zakladov, kviz
18,00	Živeti zdravo, pon
1830	To morate vedeti -turistična agencija Relax, pon
1835	Dežela zakladov, kviz
19.00	Činčove ideje, pon
1935	Dežela zakladov, kviz
20.00	Predah v gibanju, gostja: Kirbiš Nada, prvič
2035	Dežela zakladov, kviz
21.00	Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon
23.00	Trenja
00.30	Tv prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
TOP
(iTV4!
SOBOTA,
Slovenija 1
Q 0B
06.15	The Best Off
0630	TV prodaja
07.00	Mali mečevalci, risana serija
07.25	Mala Sola
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
0M5	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09JS	TV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, III/19. del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Mala Sola
12.5S	TV proda|a
13.25	Alo, alo, 34. del angleške serije
13.55	Črni gad, 23. del angleške serije
14.25	Vikarka iz Dibleya, 5. del angleške serije
14.55	Gospod Bean, 34. del angleike serije
15.25	Skozi ključavnico
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 557. del italijan. telenovele
17.55	Čarovnije, 111/20. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ali G, 5. del angleike serije
2030	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
21.00	Diagnoza: neznana. Zdel ameriške
dokumentarne serije
22.00	Okrožje Columbia, 111/6. del ameriške nanizanke
23.00	Marlenna, pogovorna oddaja
00-00	Ali G, 5. del angleške serije
00.30	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
01.00	Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija
02.00	Okrožje Columbia, III/6. del ameriške nanizanke
03.00	Marlenna, pogovorna oddaja
6.20 6.20 6.30 7.00 735 8.20
9.55
935
10.45
1100
13.00
13.10
13.10
13.40
14.00
14.25
15.20 17.00 17.15 17.25
18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00
20.30 21.30 22.00 22.30
23.25
1.05 1.45 2.10
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
ZGODBE IZ ŠKOLIKE MALE SIVE CEUCE, KVIZ KINO КЕКЕС: BENJAMIN GOLOB,
ISLANDSKI FILM, PONOVITEV (VPS 08.20)
TEDENSKI IZBOR
NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ
POLNOČNI KLUB
TEDNIK, PONOVITEV
POROČILA ŠPORT, VREME (VPS 13.00)
TEDENSKI IZBOR
SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA DOLINKA TURISTIKA
SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 13.55) DOKTOR MARTIN,
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/6, PONOVITEV KARAMUK, NEMŠKI FILM (VPS 15.20) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OZARE (VPS 17.15)
SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25)
PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
UTRIP
VREME
ŠPORT
VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NADALJEVANKA - 8. DEL: SOVRAŽNI PREVZEM, 8/15 (VPS 20.00) HRI BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) IZBRANEC, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 4/12 (VPS 22.30)
BETTY FISHER IN DRUGE ZGODBE, FRANCOSKI FILM (VPS 23.25) DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) INFOKANAL
2335 1.30
V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 5/6 (VPS 22.05) NIKOU OB DESETIH: DOMEN KUMER (VPS 23.00)
KONCERT: BIG FOOT MAMA, 1. DEL (VPS 00.00) INFOKANAL
Kanal A
11112005
л
830 TV prodaja
Ц20Ц Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 165. dela
ameriške nadaljevanke 10.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 166. dela
ameriške nadaljevanke 1035 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 167. dela
ameriške nadaljevanke 11.45 Vsi moji otroci, 2 sezona, ponovitev 168. dela
ameriške nadaljevanke 1235 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 169. dela !§§§§|f ameriške nadaljevanke 13.25 Goodyear liga, oddaja 1330 Dannyjeve zvezde
1430 Ц Sreča, 1. sezona, 6. del angleške humor, naniz. 1530 Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nanizanka 16,25 Goodyear liga, Crvena zvezda: Cibona, Ш^т prenos košarke 18.20 E+ Podalpska videolestvica 20.00 Družinski film:
; Koristna zamenjava, ameriški film 21.40 Las Vegas, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.35 Osmosis Jones, ameriški film 0.20 Ekstra magazin, ponovitev ^
Pop TV
PCP
ggjggjg	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Naš mali svet, sinhronizirana risana serija
8.10	Brata Koalček, sinhronizirana risana serija
8.20	Drobižki, sinhronizirana risana serija
830	Moja draga Magdalenca, sinhronizirani risani film
9.50	Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana
1111	risana serija
10.20	Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija
1030	Čarobna angleščina, otroška zabavno-
§J|§§§§	izobraževalna serija
11.00	Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija
11.30	Šolska košarkarska liga
12.30	Diagnoza: umor, 8. sezona, 8. del am. nanizanke
13J25	Naša sodnica, 3. sezona, 16. del am. nanizanke
14.20	Providence, 4. sezona, 6. del ameriške nanizanke
15.15	Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja
15.45	Animalia, dokumentarna serija
16.15	Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija
17.15	24UR - vreme
1720	Barbie in čarobni pegaz, risani film
19.00	24UR
20.00	Vzemi ali pusti
20.40	BAR, v živo
21.40	Sobotni filmski hit
Mesečina in Valentino, ameriški film
23.35	Alias, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke
0.30:	Boleči spomini, ameriški film
2ЈИГ	24UR, ponovitev
||ggg§|	Nočna panorama
Prva TV
s gras
Slovenija 2
TevePika
ee
8.30 TV prodaja
8.35 Midve z mamo, 3. sezona, pon. 10. dela am. naniz. 9.25 VIP, 3. sezona, pon. 5. dela ameriške nanizanke
08.00	Tv prodaja
08.30	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon
9.00	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon
0930	V harmoniji z naravo, pon
—	SKL. pon_
6.30 INFOKANAL 9.00 IV PRODAIA 9.30 INFOKANAL 11.15 TV PRODAIA 11.50 SKOZI ČAS 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 CITY FOLK,
L|UD|E EVROPSKIH MEST: HELSINKI 1125 ZDA)!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 1235 IGRE BREZ ME|A:lSKA VAS (VPS 13.00) 14.35 KONCERT SKUPINE HALO (VPS 14.40) 15.40 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 15.40)
16.10 AARHUS: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, AARHUS - GORENIE, PRENOS (VPS 16.10) 18.10 CEL|E: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU,
CELjE PIVOVARNA LAŠKO - ADEMAR LEON, PRENOS (VPS 18.10) 20.00 DRAGUIII, AM. FILM, 2., ZADN|I DEL (VPS 20.05)
07.30	Mali mečevalci, risana serija
08J0	TV prodaja
09Л0	Digimoni, risana serija
09.25	TV prodaja
0935	Digimoni, risana serija
10,20	TV prodaja
1930	Sto izložb, sto strasti, 554. del italijan. telenovele
11.15	Sto izložb, sto strasti, 555. del italijan. telenovele
11.40	Sto izložb, sto strasti, 556. del italijan. telenovele
12.05	Sto izložb, sto strasti, 557. del italijan. telenovele
12.30	Sto izložb, sto strasti, 558. del italijan. telenovele
1235	TV prodaja
13.15	Ena na ena, ponovitev
14.05	Prestižno, ekskluzivno, ponovitev
14.40	Prvaki med silaki, reportaža
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.10	Lisice, 13. del srbske serije
17.05	Kraljevska družina, dokumentarna oddaja
1730	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja
18.35	Dobro je biti.... razvedrilna oddaja
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	Nelojalna konkurenca, italjanska vojaška drama (2001)
21.50	Izdaja, ameriška akcijska drama 2003
23.40	Reporter X
00.10	Nelojalna konkurenca, italjanska vojaška drama (2001)
0100	Izdaja, ameriška akcijska drama 2003
03.50	Reporter X_
Tev	n•1 ■ 1	1.05	DNEVNIK, VREME, SPORT, PONOVITEV	Prva TV B§DQ		16.05	RADOVEDNI TAČEK: POLJE (VPS 16.05)
	ePika EE	1.45 2.15	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) INFOKANAL			16.20 16.30	RISANKA (VPS 16.20) AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN UMETNINE IZ KOVINE, POUČNO-RAŽVEDRILNA ODDAIA, 10., ZADNII DEL, PON. (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
0735 08.00 08.30	Glasbena tehtnica Sprehod po Ljubljani, 2 del, pon Modro, pon	Slovenija 2 H		07.15 08.30 09.30	Mali mečevalci, risana serija TV prodaja Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja	17.00	
09.00	Glasbena tehtnica			11.30 11.45	TV prodaja Skozi ključavnico, ponovitev	17.40	KRALJEVSKA KOALA, AVSTRALSKA
09.10	Tv Prodaja	6.30	INFOKANAL				POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.40)
09.25	Četrtkove zgodbice, škrlatinca, pon	8.00	IV PRODAJA	12.50	Alo, alo, 34. del angleške serije	18,25	ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25)
09.30	Zrela leta z Melanijo Šter, pon	8.30	INFOKANAL	13,20	Črni gad, 23. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 5. del angleške serije	18.40	CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.35)
10.00	Drom pot, pon	10.40	TV PRODAJA	13.50 14.20		18,45	OČI IN SINE, RISANKA
10.30	Do zdravja tudi tako, gost: mag. Sergej	11.15	HRI-BAR, PONOVITEV		Gospod Bean, 34. del angleške serije	18,55	VREME (VPS 18.55)
	Kajumov, pon	12,15	LETNI KONCERT APZ TONE TOMŠIČ, 2. ODDAJA	1430	Adijo pamet, kontaktna oddaja	19.00	DNEVNIK
11.00	Vodič po podjetništvu, pon		(VPS 12.20)	15.30	Zakon Ljubezni, 1. del italijanske serije	19.35	VREME, MAGNET, ŠPORT
11.15	Predah v gibanju, gostja: Kirbiš Nada, pon	12.40	MLADI VIRTUOZI: KLARINETIST ALJAŽ BEGUŠ,	16.30	Kako preživeti, 10. del ameriške serije	20.00	DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA,
12.00	V družbi s podjetjem Simp's in Pavle Gregore, pon		PONOVITEV	17.20	Nelojalna konkurenca, italjan. vojaška drama (2001)		6, ZADNJI DEL (VPS 20.00)
12.15	Tv Prodaja	13.10	SKOZI ČAS	19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja	20.55	IZZIVI (VPS 21.00)
12.30	Glasbeni mozaik	13.20	LIGA PRVAKOV V ROKOMETU,	20.00	Vse za ljubezen, am. romantična komedija (2001)	21.20	UMETNI RAJ (VPS 21.25)
15.30	Prava stvar, kuharska oddaja RTS, pon		CELJE PIVOVARNA LAŠKO - ADEMAR LEON,	21.40	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja	22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
16.00 16.30	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon	1435	POSNETEK IZ CELJA (VPS 13.15) PETRAČA S HUDEGA VRHA, DOKUMENTARNI	22,30 23.00	Dobro je biti, razvedrilna oddaja Marienna, ponovitev	22.50	ARTHUR RIMBAUD, FRANCOSKA BIOGRAFSKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50)
17.00	Kulturne drobtinice, dvakrat 20 let, pon		FELJTON, PONOVITEV (VPS 14.35)	00.00	Kraljevske družine, dokumentarna oddaja	0.10	DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON.
17.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon	15.00	ČRPALKARSKI 8LUES,	0030	Vse za ljubezen, am. romantična komedija (2001)	1.0S	UMETNI RAJ, PONOVITEV
17.55	Dežela zakladov, kviz		KANADSKI FILM, PONOVITEV (VPS 15.00)	0230	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja	1.30	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.30)
18.00	V harmoniji z naravo, pon	17.00	100-LETNICA DELOVANJA ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE	03.20	Dobro je biti, razvedrilna oddaja	2.00	INFOKANAL
18.30	To morate vedeti -turistična agencija Relax, pon		V ŠENTVIDU NAD LJUBLJANO, PRENOS	03.50	Marienna, ponovitev	BI	
18.55	Dežela zakladov, kviz		SLAVNOSTNE AKADEMIIE IZ CANKARJEVEGA	04.50	Kraljevske družine, dokumentarna oddaja	1.1	• • n
19.00	Klepet z jasnovidko Maručo, pon		DOMA (VPS 17.00)			biovenua z	
19.55 20.00	Dežela zakladov, kviz A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, prvič	18.40	CELJE: NOGOMET, DODATNE KVALIFIKACIJE ZA SP DO 21 LET, SLOVENIJA • NIZOZEMSKA,	TevePika Q3«j		—	_!- IKICAVAIlIAI
20.30	VidiS kar hočeš, prvič	20.35	PRENOS (VPS 18.40) DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 (VPS 20.40)	—		630 9.00	INrUKANAL ZABAVNI INFOKANAL
20.55 21.00	Dežela zakladov, kviz Nonina kuhinja za otroke in odrasle, prvič			8.20 8.50	Zrela leta z Melanijo Šter, pon Glasbena tehtnica	11.00 11.30 12.20 1Z55 12.55 13.20 13.45	TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š - ŠPORTNA ODDAJA SLOVENSKI MAGAZIN IMPROMPTU, ODDAjA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, PONOVITEV
21.30 22.30 23.00	24 UR, informativna oddaja Rojstvo prestolnice, 4 del, prvič Živeti zdravo, pon	21.25 22.20	POKVARJENA DEKLETA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/16 (VPS 21.35) IMPROMPTU,	835 9.00 10.00 10.30 10.45	Četrtkove zgodbice, škrlatinca, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Kulturne drobtinice, dvakrat 20 let, pon V družbi s podjetjem Simp's in Pavie Gregore, pon Spoznajte jo rastlino, prvič Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja		
23.30 00.30	Ekstra Magazin Sijaj, pon	22.20	ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA PIHALNI KVINTET SLOWIND (VPS 22.25)				
01.00	Tv Prodaja	2235	GOVORICA TELESA - ANNE TERESA DE	11.00			
01.15	Glasbeni mozaik		KEERSMAEKER, FLAMSKO-FRANCOSKO-		o kmetijstvu	13.45	PIHALNI KVINTET SLOWIND
			ANGLEŠKI PORTRETNI FILM (VPS 22.40)	1100	Sprehod po Ljubljani, 2 del, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon	14.00	GOVORICA TELESA - ANNE TERESA DE
	■ V" Р^ ■ 1 A	23.35	NOGOMET,	1230			KEERSMAEKER, FLAMSKO-FRANCOSKO-
^	1EDELJA,		DODATNE KVALIFIKACIJE ZA SP DO 21 LET,	13.00			ANGLEŠKI PORTRETNI FILM
			SLOVENIJA - NIZOZEMSKA, POSNETEK IZ CELJA	13.30	A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, pon	15.05	TEDENSKI IZBOR
	13.11.2005	1.30	INFOKANAL	14.00	Prava stvar, kuharska oddaja RTS, prvič	15.05	DEŽELE SVETA, FRANC. DOKUMENT. SERIJA, 7/13
		јјццр		1430	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon	15.55	TURISTIKA
		Kanal A Д		15.00	Glasbena tehtnica	16.20	DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA
				15.10 15.25	Tv Prodaja Vidiš kar hočeš, pon Predah v gibanju, gostja: Kirbiš Nada, pon V družbi s podjetjem Simp's in Pavle Gregore, pon jana, srčno popuščanje, Krka, pon	17.25 19.05	(VPS 16.10) PERLASCA, ITALIJAN. NAD., 1/2, PON. (VPS 17.15) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 5/22, PONOVITEV (VPS 19.00)
Slovenija 1				16.00			
		9.00	TV prodaja	16.45			
		9.30	Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nadaljevanke	17,00		20.00	OSEBNO (VPS 20.00)
7.30	ŽIV 2AV:			17.30	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon	20.30	RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 20.30)
	PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 6/25; Zametek, risana nanizanka, 6/13; pika	10.20	Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nadaljevanke	17.55 18.00	Dežela zakladov, kviz To morate vedeti -turistična agencija Relax, pon	21.00 22.00	STUDIO CITY (VPS 21.00) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00)
9.55	NOGAVIČKA, RISANA NANIZ., 6/16 (VPS 07.30) Sport Spas, oddaia o Športu, zdrav]u in	11.10	Miadi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nadaljevanke	18.30 18.55	Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon Dežela zakladov, kviz	22.30 23.00	ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00)
	OKOLIU (VPS 09.55)	1Z00	Mladi In nemirni, 5. sezona, ponovitev 13. dela	19.00	Rokomet Slovan, pon	0.30	INFOKANAL
10.25	IZVIR(N)I, ODDAIA O L|UBITEL|SKI KULTURI		ameriške nadaljevanke	19.30	Vodič po podjetništvu, pon		
	(VPS 10.25)	1230	Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 14. dela	19.45	Spoznajte jo rastlino, pon	Kanal A A	
10.55	PRVAKI DIVJINE, FRANCOSKA		ameriške nadaljevanke	19.55	Dežela zakladov, kviz		
	POLJUDNOZNANST. SERI|A, 2/13 (VPS 10.55)	13.40	Dannyjeve zvezde	20.00	Slovenska glasbena lestvica		алтж
11.20	OZARE, PONOVITEV	14.40	Umor, je napisala, 4. sezona, zadnji del am. naniz.	20.55	Dežela zakladov, kviz		
11.25	OBZOR|A DUHA (VPS 11.25)	15.35	Ustvarjeni sovražnik, ameriški film	21.00	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, prvič	1.30	TV prodaja
12.00	LJUDJE IN ZEML|A, ODDA|A TV MARIBOR	17.30	Ti nemogoči policisti, 13. del ameriške humoristične nanizanke	2130	24 UR, informativna oddaja	8.35	Midve z mamo, 3. sezona, pon. 11. dela am. naniz.
	(VPS 12.00)			2Z30	Činčove ideje, pon	9.25 10.15 12.05	VIP, 3. sezona, ponovitev 6. dela am. nanizanke E+, ponovitev
13.00	poročila, Sport, vreme (vps 13.00)	18.00	E+	23.30	Hiron, svetovanje dr. Emila Kušca, pon		
13.10	PRI JOŽOVCU Z NATALIJO (VPS 13.10)	20.00	TV kriminalka: Podvodni tok, ameriški film ^	0.00	Tv Dražba z Mariom, pon		TV prodaja
14.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15)	21.40	Tihi zločin, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke	01.00	Tv Prodaja	12.35 13.25 14.15 15.05 15.35 16.30	Midve z mamo, 3. sezona, 12. del am. nanizanke Mladi in nemirni, 5. sezona, 15. del am. nad.
14.20	POLDNEVNIK	22.35	Navigator	01.15	Glasbeni mozaik		Vsi moji otroci, 2. sezona, 170. del am. nad.
14.25	ČLOVEŠKI FAKTOR	23.05	Murphyjev zakon, angleška nadaljevanka, 2/5	■Jjf			
14.30	NEDELISKO OKO	0.50	Dannyjeve zvezde, ponovitev	m			TV prodaja VIP, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke Da, draga?, 3. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke
14.40	PET MINUT SLAVE			F	'ONEDELJEK,		
14.45	TRIKI DERRENA BROWNA	Pop TV PCP			m '		
15.15	PREDMET POŽELENJA				14.11.2005	17.00	Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke
15.35 15.40 15.50 16.00	ODPRTO ŽIVE LEGENDE Sport & angleška nogometna liga Sport na danaSnii dan OSMI POTNIK LORELLA глл| IMADIIfA	-					
		7.30 8.00	TV prodaja Ringa-Raja:			17.30	Dva moža in pol, 1. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke
16.10 16.20		8.00 8.10 930	Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija Jernej in pračlovek, sinhronizirani risani film Vodovnikova vesina, risana serija Pet junakinj, risana serija Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija	Slovenija 1		18.00 18.10 18.45	E+ E+BAR E+rhiv
16.40 17.00	LUULINAKIKA POROČILA, SPORT, VREME (VPS 17.00)	9.55 10.20 10.50		6.25	TEDENSKI IZBOR	19.10 19.45	E+ (St)resno E+ Manipulacija Filmski ciklus - Wesley Snipes:
17.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 17.20)			6.25	UTRIP	20.00	
17.20	GLASBENI DVOBOI			6.40	ZRCALO TEDNA		Oboževalec, ameriški film
17.35	PANIKA	11.00		7.00	POROČILA (VPS 07.00)	22.00 22.55	Zvezdna vrata, 6. sezona, 9. del am. nanizanke
17.45	VABILO ZA DVA		Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija	7.05	DOBRO IUTRO		Mladi zdravniki, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke
18.05	VROČE	11.25	Power Rangers, mladinska nanizanka	8.00	POROČILA		
18.10	DRUŽABNA KRONIKA	11.50	Tom in Jerry, risana serija	8.05	dobro iutro	23.25	Seinfeld, 7. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke
18.30	ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30)	12.00	Šolska košarkarska liga	9.00	POROČILA (VPS 09.00)		
18.40	HOPLA, RISANKA (VPS 18.40)	13.00	Diagnoza: umor, 8, sezona, 9. del am. nanizanke	9.05	TEDENSKI IZBOR	23.55	Samo bedaki in konji, 7. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke
18.45	ČARLI IN MIMO, RISANKA	13.55	NaSa sodnica, 3. sezona, 17. del am. nanizanke	9.05	IZ POPOTNE TORBE: STROj		
18.55	VREME (VPS 18.55)	14.50 16.30	Pevklna družina, ameriški film Mary Hlggins Clark: Pravica gre predaleč, ameriški film	9.25	RISANKA	0.55	E+, ponovitev
19.00	DNEVNIK			9.35	SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA DOLINKA	HM	
19.25	ZRCALO TEDNA			10,05	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV	PopTV RP|	
19.40	VREME	18.15	24UR ■ vreme	13.00	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)		
19.45	Sport	18.20	Italijanske dobrote, kuharska serija	13.15	TEDENSKI IZBOR		
20.00	SPET DOMA (VPS 20.00)	19.00	24UR	13.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA		
21.35	S - Športna oddaja (vps 21.35)	20.00	Nedeljski filmski hit: Trčeni profesor 2, am. film	14.30	PRVI IN DRUGI	6.50	24UR, ponovitev
22.00	VEČERNI GOST (VPS 22.00)	21.50	Športna scena	15.00	POROČILA, PROMET (VPS 15.00)	7.50	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
22.55	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.55)	2235	Boter 2, ameriški film	15.05	DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05)	8.40	Materina pot, pon. 63. dela mehiške nad.
23.20	PIKNIK PRI HANGING ROCKU, AVSTRALSKI FILM	2.05	24UR, ponovitev	15.40	TRNOVO ROBIDOVJE: JESENSKA ZGODBA,	9.35	Proti vetru, ponovitev 60. dela mehiške nad. u
,_	(VPS 23.20)	3.05	Nočna panorama		LUTKOVNA NANIZANKA, 3/8 (VPS 15.40)	10.25	TV prodaja //^
10.55	Vila Marija, ponovitev 54. dela hrvaške nad.
11.50	Prerojena ljubezen, ponovitev 42. dela
venezuelske nadaljevanke
12.45	Športna scena, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Prerojena ljubezen, 43. del venezuelske nad.
16.00	Vila Marija, 55. del hrvaške nadaljevanke
17.00	Proti vetru, 61. del mehiške nadaljevanke
17.55	24UR -vreme
18.00	Materina pot, 64. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Naša mala klinika, 3. sezona, 10. del slo. naniz.
20.55	Razočarane gospodinjes, 1. sezona, 10. del am. naniz.
21.45	BAR
22.15	Skrivnostni otok, 1. sezona, 10. del am. naniz.
23.10	Na kraju zločina, 3. sezona, 7. del am. nanizanke
0.05	Enkrat v življenju, ameriški film ^
2.00	24UR, ponovitev
3.00	Nočna panorama
Prva TV
Q ras
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Mali mećevalci, risana serija
07.25	Mala Šola
07.40	Spomin
0	TV prodaja
08.JO	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	TV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, HI/20, del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Tri v vrsto
12.45	Mala Sola
13.20	TV prodaja
13.50	Vse za ljubezen, am. romantična komedija (2001)
15.30	Okrožje Columbia, III/6. del ameriške nanizanke
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 558. del italijan. telenovele
17.55	Čarovnije, HI/21, del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ring, pogovorna oddaja
21.00	Zakon Ljubezni, 2. del italijanske serije 2004
22.00	Mušketir, nemška romantična drama, 2001
23.50	Ring, pogovorna oddaja
00.50	Zakon ljubezni, 2. del italijanske serije
01.50	Mušketir, nemška romantična drama, 2001
6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05
9.25 9,35
10,05 10.45
12.00 13.00 13.25 13.25 14.25
15.00 15.05
15.40 16.00 16.10
16.30
17.00
17.35
18.05 18.35
18.40 18,55 19.00 19.35 20.00 21.00
22.00 22.50
0,15 1.10 2.00 2.25
ODMEVI
POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR
АЈКЕС PRI RESTAVRATORIIH: AJKEČ IN UMETNINE IZ KOVINE, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 10, ZADNJI DEL ČEDRIK, RISANA NANIZANKA, 42/52 ŠPORT ŠPAS,
ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU
ZGODBE IZ ŠKOLJKE
SOŽITJA,
SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR PRI JOŽOVČU Z NATALIJO POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR HRIBAR
VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NADALJEVANKA-8. DEL: SOVRAŽNI PREVZEM, 8/15 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.05) KOT PTICE, RISANI FILM (VPS 15.40) ALI ME POZNAŠ: |AZ SEM KOPRIVAR (VPS 16.05) ZLATKO ZAKLADKO: PO RAVNICAH DO BORLA (VPS 16.15)
KNJIGA MENE BRIGA - GEORGE ORWELL: 1984, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
DIALOGI Z GLINO: IGRA OGNJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.05) SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RISANKA (VPS 18.40)
VIDA IN LUKA, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) IŠČEMO POVPREČNEGA SLOVENCA, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) ZDRAVNIK, OSIROMAŠENI URAN IN UMIRA|OČI OTROCI, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50)
DIALOGI Z GLINO: IGRA OGNJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL
TevePika
BE Slovenija 2
09.00	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon
09.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon
10.00	Predah v gibanju, gostja: Kirbiš Nada, pon
10.45	V družbi s podjetjem Simp's in Pavle Gregore, pon
11.00	Modro, pon
11.30	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon
12.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
13.00	Trenja, POP TV
14.30	Glasbeni mozaik
16.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
17.00	Vidiš kar hočeš, pon
17.30	Vodič po podjetništvu
17.45	V družbi s podjetjem Simp's in Pavle Gregore, pon
17.55	Dežela zakladov, kviz
18.00	Aruna, dr. alternativne medicine, 5. del.
18.30	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo
18.55	Dežela zakladov, kviz
19.00	Do zdravja tudi tako, gost mag. Sergej Kajumov, pon
19.30	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
19.55	Dežela zakladov, kviz
20.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva
20.30	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič
21.27	Dežela zakladov, kviz
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informat.oddaja, pon
23.00	E +
00.30	Tv Prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
TOREK,
15.11.2005
6.30 9.00 11.00 11.30 12.30 13.10 13.45 13.45 14.15
14.40 15.10 15.50 16.20 17.20
17.50
18.50
20.00 20.20
22.40
0.25 1.10
INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAIA TEDENSKI IZBOR OSEBNO
SLOVENSKI UTRINKI, ODDAIA MADŽARSKE TV RESNIČNA RESNIČNOST ARITMIIA, GLASBENA ODDAJA ŠTUDENTSKA STUDIO CITY MOSTOVI ■ HIDAK:
POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.45)
BOŽO ŠPRAJČ: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA
CVETLIČNJAKA, IZVIRNA TV NADALJEVANKA, 3/
5, PONOVITEV (VPS 18.55)
F RASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA
NANIZANKA, 11/24 (VPS 20.00)
SREČKO FIŠER: MEDTEM. PO MOTIVIH ROMANA
PRIMA LEVIJA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG
NOVA GORICA (VPS 20.20)
ODRAŠČANJE V EVROPI:
LIL|A ZA VEDNO, ŠVEDSKI FILM (VPS 22.25)
NA LINIJI, ODDAIA ZA MLADE, PONOVITEV
INFOKANAL
Kanal A
Slovenija 1
д
6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA
8.30	TV prodaja
8.35	Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 12. dela
ameriške nanizanke
9.25	VIP, 3. sezona, ponovitev 7. dela ameriške naniz.
10.15	E+, ponovitev
12.05	TV prodaja
12,35	Midve z mamo, 3. sezona, 13. del am. nanizanke
13.25	Mladi in nemirni, 5. sezona. 16. del am. nad.
14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 171. del am. nad. 15.05 TV prodaja
15.35 VIP, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 2. del ameriške
humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 5. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 14. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Od zvezdice do zvezde 19.45 E+ Nekoč in danes 20.00 Akcija: Kult, ameriški film ^ 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 10. del ameriške nanizanke
22.35 Mladi zdravniki, 4. sezona, 13. del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 22. del ameriške
humoristične nanizanke 23.35 Samo bedaki in konji, 7. sezona, 3. del angleške
humoristične nanizanke 0.35 E+, ponovitev
Pop TV
PCP
6.50	24UR, ponovitev
7.50	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8,40	Materina pot, ponovitev 64. dela mehiške nadaljevanke
9.35	Proti vetru, ponovitev 61. dela mehiške nad.
10.25	TV prodaja
10.55	Vila Marija, ponovitev 55. dela hrvaške nad.
11.50	Prerojena ljubezen, ponovitev 43. dela
venezuelske nadaljevanke
12.45	Providence, 4. sezona, ponovitev 6. dela
ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Prerojena ljubezen, 44. del venezuelske nad.
16.00	Vila Marija, 56. del hrvaške nadaljevanke
17.00	Proti vetru, 62. del mehiške nadaljevanke
17.55	24UR-vreme
18.00	Materina pot, 65. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Preverjeno
20.55	Kevin Hill, 8. del ameriške nanizanke
21.45	BAR
22.15	Newyorška policija, 10. sezona, 8. del am. naniz.
23,10	Na kraju zločina, 3. sezona, 8. del am. nanizanke
0.05	Potegavščina, ameriški film
1.55	24UR, ponovitev
2.55	Nočna panorama
Prva TV
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Mali mečevalci, risana serija
07.25	Mala šola
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	TV prodaja
10,00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, 111/21. del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Tri v vrsto
12.45	Mala šola
13,05	TV prodaja
13.35	Mušketir, nemška romantična drama, 2001
15.25	Ring, ponovitev
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 559. del italijanske telenovele
17.55	Čarovnije, 111/22. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.S5	Plemeniti komentar
20.00	Sanje sveta, 2. del italjanske nanizanke
21.00	Lisice, 14. del srbske serije
22.00	Dan obračuna, angleška drama 2002
23.55	Sanje sveta, 2. del italjanske nanizanke
00.55	Lisice, 14. del srbske serije
01.55	Dan obračuna, angleška drama 2002
11.00	Sprehod po Ljubljani, 2 del, pon
11.30	ŠKL, prvič
12.30	Vodič po podjetništvu, pon
12.45	Spoznajte jo rastlino, pon
13.00	Glasbeni mozaik
15.00	Zrela leta z Melanijo šter, pon
15.30	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon
16.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
17.00	Vidiš kar hočeš, pon
17.30	Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon
17.55	Dežela zakladov, kviz
18.00	Do zdravja tudi tako, do boljšega vida, prvič
18.30	Poslovni studio, dnevno informat.oddaja, živo
18.55	Dežela zakladov, kviz
19.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
19.55	Dežela zakladov, kviz
20.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva
20.30	To morate vedeti, temelji - oddaja o
nepremičninah, prvič
20.55	Dežela zakladov, kviz
21.00	Jana, diabetes in koronarna bolezen, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon
23.00	Naša mala klinika
00.00	Tv Prodaja
00.15	Glasbeni mozaik
SREDA,
1UL2QQ5
Slovenija 1_
a os
TevePika
9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva, pon
10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič
10.30 Rokomet Slovan, pon_
6.20 TEDENSKI IZBOR
6.20 KULTURA
6.30 ODMEVI
7.00 POROČILA (VPS 07.00)
7.05 DOBRO JUTRO
8.00 POROČILA
8.05 DOBRO IUTRO
9.00 POROČILA (VPS 09.00)
9.05 TEDENSKI IZBOR
9.05 ALI ME POZNAŠ: |AZ SEM KOPRIVAR
9.10 ZLATKO ZAKLADKO:
PO RAVNICAH DO BORU 9.25 KNJIGA MENE BRIGA
GEORGE ORWELL: 1984 9.45 ODDAIA ZA OTROKE 10.20 NEZNANI SVET, NEMŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA. 4., ZADNII DEL 11.15 SPET DOMA
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 13.35 TEDENSKI IZBOR 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 14.25 PRVAKI DIVJINE, FRANCOSKA
POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA. 2/13 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI ■ HIDAK (VPS 15.0S) 15.40 F RAČJI DOL, LUTKOVNA NANIZANKA, 7/23
(VPS 1S.40) 16.05 POD KLOBUKOM (VPS 16.05) 16.40 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 16/26 (VPS 16.40)
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME
(VPS 17.00) 17.30 ZVAMI (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 BINKO, RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.S5) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: ČETRTO NADSTROPJE, ŠPANSKI
FILM (VPS 20.00) 21.35 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: STRUPI, KRATKI
DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT. VREME (VPS 22.00) 22.55 OMIZJE (VPS 22.55) 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.05 Z VAMI, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.20 INFOKANAL
Slovenija 2
EE
6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAIA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 TV PRODAIA
13.05 EVROPSKI MAGAZIN. ODDAJA TV MARIBOR
(VPS 13.05) 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11/24
14.05 15.05 15.35
17.20 17.50
20.00 22.30
23.20
NIKOLI OB DESETIH: DOMEN KUMER DOBER DAN, KOROŠKA 100-LETNICA DELOVANJA ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V ŠENTVIDU NAD LJUBLJANO, POSNETEK SLAVNOSTNE AKADEMIJE IZ CANKARJEVEGA DOMA MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50)
24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22/24, PONOVITEV (VPS 19.00) ŠPORT (VPS 20.00)
SLOVENSKA JAZZ SCENA: ELVIS STANIČ GROUP, 1/2 (VPS 22.30)
RAZPEČEVALEC, MADŽARSKI FILM, PONOVITEV
(VPS 23.20)
INFOKANAL
Kanal A
10.25	Čarovnije, 111/22. del italijanske serije
11,25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Tri v vrsto
12,45	Mala Šola
13.00	TV prodaja
13.30	Dan obračuna, angleška drama 2002
15.25	Sanje sveta, 2. del italjanske nanizanke
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 560. del italijanske telenovele
17.55	Čarovnije, 111/23. del Italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ena na ena, pogovorna oddaja
21.00	Kako preživeti, 11. del ameriške serije
22,00	Nikoli viden, ameriška akcijska avantura 2002
01.30	Nikoli viden, ameriška akcijska avantura 2002
18.40 16.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30
22.00 22.50
0.30 1.25 2.20 2.45
BINE, ČUVAJ PARKA, RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT
TEDNIK (VPS 20.00)
OSMI DAN (VPS 21.00)
KNJIGA MENE BRIGA - ZMAGO ŠMITEK:
MITOLOŠKO IZROČILO SLOVENCEV (VPS 21.30)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
GLASBENI VEČER: HOMMAGE MAESTRU SAMU
HUBADU • SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, CARMINA
SLOVENICA IN KARMINA ŠILEC (VPS 22,50)
DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON.
TEDNIK, PONOVITEV
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.20)
INFOKANAL
Slovenija 2
2
_
8.30 TV prodaja
8.35 Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 13, dela
ameriške nanizanke 9.25 VIP, 3. sezona, ponovitev 8. dela am. nanizanke 10.15 Et, ponovitev 12.05 TV prodaja
12.35 Midve z mamo, 3. sezona, 14. del am. naniz. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 17. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 172. del am. nad. 15.05 TV prodaja
15.35 VIP, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3, sezona, 3. del ameriške
humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 6. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 15. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.45 Et Najemi me 19.10 Et Graforobot 19.45 E+ Na fronti 20.00 Ekstra magazin W 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, zadnji del
dokumentarne serije 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 11, del ameriške nanizanke
22.35 Mladi zdravniki, 4. sezona, 14, del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 23. del ameriške
humoristične nanizanke 23.35 Samo bedaki in konji, 7. sezona, 4. del angleške
humoristične nanizanke 0.35 E+, ponovitev
TevePika
ee
9,00	Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon
9.30	Predah v gibanju, gostja: KirbiS Nada, pon
10.15	Spoznajte jo rastlino, pon
10.30	Do zdravja tudi tako, do boljšega vida, prvič
11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
12.00	Jana, diabetes in koronarna bolezen, pon
12.30	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
13.30	NaSa mala klinika
14.30	Glasbeni mozaik
16.00	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon
16.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič
17.00	Aruna, dr. alternativne medicine, 5 del., pon
17.30	Kulturne drobtinice, primorski ljubilej, prvič
17.55	Dežela zakladov, kviz
18.00	Do zdravja tudi tako, gost: Studio Ank, prvič
18,30	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo
18.55	Dežela zakladov, kviz
19.00	To morate vedeti, temelji ■ oddaja o
nepremičninah, pon
19.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon
19.55	Dežela zakladov, kviz
20.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva
20.30	Sijaj
20.55	Dežela zakladov, kviz
21.00	Živeti zdravo, kronična obstruktivna pljučna
bolezen, prvič
21,30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon
23.00	Preverjeno POP TV
00.00	Tv Prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODA|A 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 TV PRODAjA 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 IZVIR(N)I,
ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI 15.35 NORCI NA LINIJI, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/20 15.55 CIRCOM REGIONAL, ODDA|A TV MARIBOR (VPS 15.55)
16.30 STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 4/8, PONOVITEV 17.20 MOSTOVI • HIDAK: BREZ MEJA ■ HATjRTALAN, PONOVITEV
17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRAN|EGA PROGRAMA (VPS 17.50)
19.00 SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALjEVANKA, 13., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 DIVJA UKRAJINA, DOKUMENTARNI FILM (VPS 20.00)
20.50 BBC GOVORI SLOVENSKO, DOKUMENTARNA
ODDAJA, PONOVITEV (VPS 20.50) 21.45 PRIMER DOMINICI, FRANCOSKA DRAMA, 1/2
(VPS 21.45) 23.20 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV 0.05 ROKA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.05) 1.50 INFOKANAL
Kanal A
Pop TV
6,50	24UR, ponovitev
7.50	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.40	Materina pot, ponovitev 65. dela mehiške
nadaljevanke
9.35	Proti vetru, ponovitev 62. dela mehiške
nadaljevanke
10.25	TV prodaja
10.55	Vila Marija, ponovitev 56. dela hrvaške nad.
11.50	Prerojena ljubezen, ponovitev 44. dela
venezuelske nadaljevanke
12.45	Preverjeno, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Prerojena ljubezen, 45. del venezuelske
nadaljevanke
16.00	Vila Marija, 57. del hrvaške nadaljevanke
17.00	Proti vetru, 63. del mehiške nadaljevanke
17,55	24UR-vreme
18.00	Materina pot, 66. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	TV kriminalka: Izguba prijateljice, ameriški film
21.45	BAR
22.15	Monk, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke
23.10	Na kraju zločina, 3. sezona, 9. del am. nanizanke
0.05	Izterjevalec, ameriški film ^
1,55	24UR, ponovitev
2.55	Nočna panorama
PCT» ČETRTEK,
17.11.2005
Slovenija 1
a
Prva TV
Q as
06,15 06.30 07.00 07.25 07.40 08.00 08.30 08.45 09.00 09.25 10.00 10.05
The Best Off TV prodaja
Mali mečevalci, risana serija
Mala Sola
Spomin
TV prodaja
Tri v vrsto
Spomin
Mali mečevalci, risana serija TV prodaja Prva prebere prva TV prodaja
6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9,40
9.50 10.15 11.OS 11.35 13.00 13.25 13.25 14.15 14.40 15.00 15,05
15.40
15.55 16.05
17.00
17.30 17.35 18.20
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
POROČILA (VPS 07,00) DOBRO JUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR POD KLOBUKOM SKIP IN SKIT,
RISANA NANIZANKA, 16/26 ODDAJA ZA OTROKE POD ŽAROMETOM IZZIVI OMIZJE
POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)
TEDENSKI IZBOR
VEČERNI GOST
UMETNI RA)
ODPETI PESNIKI
POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.05)
CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 45/52 (VPS 15.40)
RISANKA (VPS 15,55)
SREČA ZA SREČKA, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 16.05) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.20)
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZANKA
ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.30)
DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20)_
8.30 TV prodaja
8.35 Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 14. dela
ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 9. dela ameriške
nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 IV prodaja
12.35 Midve z mamo, 3. sezona, 15. del ameriške nanizanke
13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 18. del ameriške nadaljevanke
14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 173. del ameriške
nadaljevanke 15.05 TV prodaja
15.35 VIP, 3. sezona, 10. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 4. del ameriške hum. nanizanke
17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 7. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 16. del ameriške
hum. nanizanke 18.00 Et 18.10 Et BAR 18.45 Et par 19.00 Et Parada plesa 19.45 Et Na ranču 20.00 Britanski trojček:
Frost: V manjšini, angleški film 22.00 Mrtve priče, 4. sezona, zadnji del angleške nanizanke
23.00 Zdravniki in sestre, 2. del angleške humoristične
nanizanke 23.40 Navigator, ponovitev 0.10 Ženske zadeve, 3. del ameriške nanizanke ^ 1.00 Et, ponovitev
Pop TV
PCP
11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 45. dela
venezuelske nadaljevanke 12.45 Monk, 2. sezona, ponovitev 12. dela ameriške
nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 46. del venezuelske
nadaljevanke 16,00 Vila Marija, 58. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 64. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Materina pot, 67. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.45 BAR
22.15 Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 12. del
ameriške nanizanke 23 10 Zahodno krilo, 6. sezona, 9. del ameriške nanizanke
0.05 Ugrabljena bogatašinja, ameriški film 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama
Prva TV
B ИИ
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Mali mečevalci, risana serija
07.25	Mala šola
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	TV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, 111/23. del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Tri v vrsto
13.00	Mala šola
13.25	TV prodaja
13.55	Nikoli viden, ameriška akcijska
avantura 2002
15.25	Ena na ena, ponovitev
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 561. del italijanske telenovele
17.55	Čarovnije, III/24. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
21.00	Alo, alo, 35. del angleške serije
21.30	Črni gad, 24. del angleške serije
22.00	Vikarka iz Dibleya, 6. del angleške serije
22.30	Gospod Bean, 35. del angleške serije
23.00	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
00.00	Alo, alo, 35. del angleške serije
00.30	Črni gad, 24. del angleške serije
01.00	Vikarka iz Dibleya, 6. del angleške serije 01.30 Gospod Bean, 35. del angleške serije
TevePika
ш
6.50 7.50 8.40
10.25 10.55
24UR, ponovitev
Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 66. dela mehiške nadaljevanke
Proti vetru, ponovitev 63. dela mehiške
nadaljevanke
TV prodaja
Vila Marija, pon. 57. dela hrvaške nadaljevanke
8.45	Tv prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
10.00	Kulturne drobtinice, primorski ljubilej, pon
10.30	Sijaj
11.00	Drompot
11.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon
12.00	Do zdravja tudi tako, gost: Studio Ank, pon
12.30	Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, pon
13.00	Preverjeno POP TV
14.00	Glasbeni mozaik
16.30	Navigator, prvič
17.00	jana, diabetes in koronarna bolezen, pon
17.30	V harmoniji z naravo, prvič
17.55	Dežela zakladov, kviz
18.00	Avto šok, prvič
1830	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
18:55	Četrtkove zgodbice, 1. nadstropje, prvič
19.00	Do zdravja tudi tako, do boljšega vida, pon
19.30	Živeti zdravo, pon
19.55	Dežela zakladov, kviz
20.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva
20.30	Činčove ideje, prvič
21.27	Dežela zakladov, kviz
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.25	Dežela zakladov, kviz
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	Ekstra Magazin
00.30	Tv prodaja
00.45	Glasbeni Mozaik
RADIO OGNJIŠČE
te
P	>ETEK
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
	obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Turistične novice
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GVvetru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago
	Ocvirk)
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19,30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
	Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave
24.00	Srečno na poti
00.45	Spoznanje več- predsodek manj
04.40	Radio Vatikan
SOBOTA
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Glasbena voičila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Mali oglasi
17.00	Slovene' Slovenca vabi
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	NaS gost
19.30	Poročila
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20 JO	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Radijska molitev
21.00	Škofov nagovor pred nedeljo
21.15	Svetniiki kandidati- ikof Vovk Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi
04.40	Radio Vatikan
NEDELJA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Iz žitnice slovenstva
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. Maie
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voičilo PRO-jevcem
12.30	Glasbena voičila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voičila
17.00	Slovencem po svetu In domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Poročila
19.45	Škofov nagovor za nedeljo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Obala neznanega - izzivi vere
21.30	Radijski roman
Ponovitve:
22.00	Nas gost
23.00	Graditelji
23.45	Svetniiki kandidati
00.30	Iz življenja vesoljne Cerkve
04.40	Radio Vatikan
PONEDELJEK
13.00 ll	Mali oglasi	f.00	Zvonjenje
13.30	Stare, ma lepe	07.15	Bim-bam-bom
14.00	Kratke novice	07.30	Poroda, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
14.05	Napovednik	Ш0	Kmetijski nasvet
14.15	GVvetru	08.10 S	Sredin trn
14.30	Kulturni utrinki	08.30	Koledar prireditev
15.00	INFO oddaja	08.45	Spominjamo se
1530	Osmrtnice, obvestila	09.00	Poročila
15.45	Koledar prireditev	09.15	Napovednik
15.50	Pričevalci vere	10.00	Poročila
17.00	1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne	10.15	Srečno na poti
	zagate 4. Aktualno	И.00	Kratke novice, Vaia pesem
18.00	Poročila, Vaša pesem	1200	Zvonjenje
18.15	Glasovanje za Vašo pesem	12.05	Besede Matere Terezije
19.00	Kratke novice	12.15	Voičilo PRO-jevcem
19.15	Napovednik	1230	Poročila, osmrtnice, obvestila
19.30	Za otroke	1250	Iz žitnice slovenstva
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	13.00	Zlati zvoki
20.00	Radio Vatikan	14.00	Kratke novice
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	14.05	Napovednik
20.30	Prijatelji radia Ognjišče	14. IS	GV v etru
21.30	Mozaik dneva	14.30	Kulturni utrinki
22.00	Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji	14.45	Sredin pogled v svet
	radia Ognjišče II. (2. - 5.)	15.00	INFO oddaja
	Ponovitve:	15.30	Osmrtnice, obvestila
23.00	Sakralna glasba	15.45	Koledar prireditev
24.00	Slovencem po svetu in domovini	15.50	Pričevalci vere
04.40	Radio Vatikan	16.00	Mali oglasi
	17.00		Pogovor o
	, _ „^ „ _ _ 18.00		Poročila, Vaia pesem
T	UKEK шавишнанамкшсми	19.00	Kratke novice
■		19.15	Napovednik
05.00	Z molitvijo v nov dan	19.30 19.45	Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.)
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov	20.00	Radio Vatikan
05.30 05.45	Poročila Napovednik programa	20.20 20.30	Kaj bo jutri na R.O.? Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
06.00	Pričevalci vere	21.30	Mozaik dneva
06.20	Prognostik	2200	Glasba z znamko
06.30	Kratke novice		Ponovitve:
06.35 06.45	Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago)	23.00	Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.)
		24.00	Šport na Radiju Ognjiiče
07.00	Zvonjenje	04.40	Radio Vatikan
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00
12.00 12.05 12.15 12.30
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
Naravoslovne zanimivosti
Koledar prireditev
Spominjamo se
Sobotna iskrica
Poročila, Vaia pesem
Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z
Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3.
Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom
Gržanom
Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voičilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05,30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Kratka kateheza
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 1250 Iz žitnice slovenstva
07.15 07.30
08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 1130 12.50 13.00 13.30
14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00
19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30
21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Predstavljamo vam Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila
Kratke novice, Vaia pesem Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voičilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi
Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.)
Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voičila Šport na Radiju Ognjliče I. Poročila, Vaia pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
Luč v temi (1.), juretov večer (2,4., 5.),
Vstani in hodi (3.)
Mozaik dneva
Sončna pesem
Ponovitve:
Ponedeljekova 17.
Prijatelji radia Ognjiiče
Radio Vatikan
ČETRTEK
SREDA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Pod lipo domačo
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Doživetja gora in narave
11.00	Kratke novice, Vaia pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voičilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar Družine
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voičila
17.00	Oddaja KP študija
18.00	Poročila, Vaia pesem
18.15	Dijaika oddaja
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
05.00	Z molitvijo v nov dan	19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov	20.00	Radio Vatikan
05.30	Poročila	20 JO	Kaj bo jutri na R.O.?
05.45	Napovednik programa	20.30	Karavana prijateljstva 1.
06.00	Pričevalci vere	21.30	Mozaik dneva
06.20	Prognostik	2200	Karavana prijateljstva II.
06.30	Kratke novice		Ponovitve:
06.35	Kličemo 113	23.00	Pogovor o
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje	24.00	Sveta vera bodi vam luč
	besede z razlago)	04.40	Radio Vatikan
športna kolumna
Kratka klop
Esad Babačič
Kot je bilo pričakovati, je Olimpija naletela na resne težave, saj je moštvo preprosto premalo uigrano in stabilno, da bi lahko kljubovalo močnejšim tekmecem. Najboljši primer je bil Žalgiris, ki je pokoril Tivoli izključno zaradi uigranosti in daljše klopi.
Nihče ne pravi, da je naš prvak slabši od moštev, ki so ga premagovala v zadnjih tednih, razlika je le v konstituciji ekipe. Če si sposodimo nogometno terminologijo, lahko ugotovimo tudi to, da igralci Pina Grdoviča slabo stojijo na igrišču. Tudi trener moštva se sooča z velikimi težavami, saj je pri njem opaziti pomanjkanje kilometrine pri vodenju moštev, kakršno je ljubljansko. Mimogrede bi se zadržal tudi ob njegovi izjavi, da je bila Olimpija bliže zmagi, a ji je zanjo zmanjkalo sreče. Če smo že pri sreči, potem je treba priznati, da le-te pri obeh težkih metih za tri točke, ki jih je po minuti odmora sprožil Oliver, ni manjkalo. Kdo je bil v končnici bliže zmagi, je potemtakem precej relativno, kot je relativno, kdo je ves čas nadzoroval igro. Navsezadnje lahko pri tenisu zmaga tudi igralec, ki ima v statistiki manj točk od poraženca, če je svoje točke dosegel, ko je bilo to najbolj potrebno. Osebno sem mnenja, da bo izhod iz krize zelo težaven, saj bi zdaj potrebovali tisto, kar smo v minulih sezonah včasih celo prezirali, to pa je sistem z malce tršimi prijemi. Res pa je tudi, da bi za igro, kakršno udejanja Pino, potrebovali precej boljše posameznike, teh pa v Tivoliju žal ni. Seveda bi bili z Ožboltom, Morovičem in Markoišvilijem precej bolj raznovrstni in predvsem nevarni, tako pa je strateg
Olimpije precej omejen pri izbiri taktike. Popolnoma pa se strinjam z vsemi, ki gledajo na prihodnost z velikimi pričakovanji, saj je to ta čas tudi najbolj pravilno. Nova Olimpija potrebuje široko podporo in gledalce, ki jo bodo nosili na naslednjih tekmah. Nihče si ne želi, da bi ta simpatična družini-ca, zbrana iz vseh vetrov, doživela popolno kalvarijo, saj gre vendarle za naš košarkarski ponos. Zdaj je čas, da pokažemo, koliko nam je do košarke v metropoli, s tem pa tudi v celotni državi. Nogometne rane so še vse preveč žive, da bi lahko mižali ob mukah nekdanjega nosilca košarke na Slovenskem.
Začelo se je tudi onstran velike luže, kjer so odigrali že nekaj krogov v poklicni košarkarski ligi NBA. Prvaki so takoj stopili na plin in dali vedeti, da mislijo letos še bolj resno, o čemer priča tudi okrepljena klop San Antonia. Seveda se s tem ne bodo strinjali glavni zasledovalci na čelu z Detroitom in Mi-amijem, ki so leto starejši, s tem pa tudi zrelejši. Slednje velja predvsem za "Miami", saj ima zares atraktivno moštvo, ki ga vodi najboljši dvojec lige Wa-de-O'Neal. Kot se rado zgodi, kadar je neko moštvo zelo od-
visno od enega ali dveh posameznikov, seje eden pred dnevi hudo poškodoval. Shaq je doživel eno najpogostejših poškodb pri košarkarjih, zvil si je gleženj in zdaj bo moral nekaj tednov počivati. Seveda takšna poškodba v rednem delu ni prav nič tragična, še posebej če se zgodi v prvi fazi. Miami bo imel še dovolj časa, da se vrne v igro in si priskrbi vozovnico za končnico. Toda že na prvi pogled je jasno, da ima San Antonio tudi letos najbolj raznovrstno moštvo, ki ga bo težko premagati. Detroit gotovo ni več tako ubijalski, kot je bil pred dvema sezonama, drugi pa se niso tako zelo okrepili,
da bi lahko San Antoniu pretrgali niz naslovov. Naši fantje igrajo po pričakovanju, bolj ali manj solidno, brez kakšnih spektakularnih dosežkov. Najdejavnejši je spet Brezec, Rašo in Beno pa še vedno čakata v ozadju. Vsaj za zdaj se zdi, da je Rašo nekoliko dejavnejši kot v minuli sezoni, zato lahko po tej plati pričakujemo še kakšno vzpodbudno novico. Liga NBA je dolga in naporna, zato se lahko zgodi še marsikaj.
Zdaj je čas, da pokažemo, koliko nam je do košarke v metropoli, s tem pa tudi v celotni državi. Nogometne rane so še vse preveč žive, da bi lahko mižali ob mukah nekdanjega nosilca košarke na Slovenskem.
Ko so se ob prazničnih dnevih spomina na mrtve prižgale še zadnje svečke, se je v Severni Ameriki začela jubilejna, 60. sezona lige NBA. Začel se je t. i. showtime -košarka na najvišji in predvsem najprivlačnejši ravni, najpopolnejši organizacijski sistem in brezskrbno popotovanje naravnost v mrežico.
30 moštev iz šestih divizij najprej čaka 82 tekem rednega dela, ko najboljša moštva postopoma stopnjuje-
V
jo intenzivnost, preizkušajo taktične različice in predvsem zabavajo občinstvo. Zatem bo prišla na vrsto končnica (play-off), v kateri se bo pravzaprav začelo zares. Tedaj z nabito polnih tribun završi: "Obramba, obramba ... (Defense, defense)," igra dobi smrtno resne obrise, tudi najatraktiv-nejši se pomaknejo globoko v obrambne okope, nekateri (Carter...), ki so v rednem delu vneto polnili statistične stolpce, stisnejo rep med noge. Tedaj se pokaže pravi obraz, ki izžareva zmagovalno kemijo.
Ostroge znova odlične
Vse kaže, da so tudi to pot pravšnji zvarek namešali v Teksasu, pri Ostrogah iz San Antonia. Letošnji prvaki napovedujejo vnovični pohod k novemu naslovu; nadeti si nameravajo nov šampionski prstan. Krilni igralec, 35-letni Robert Horry, kmalu ne bo imel več dovolj prstov na rokah, saj jih ima že šest. Dvakrat ga je osvojil s Houstonom (1994-95), trikrat z Los Angelesom (2000-02) in lani s San Antoniom. Vendar San Antonio brez srečnega naključja iz leta 1996, ko so na naboru izžrebali zmagovalno srečko z imenom Tim Duncan, najbrž ne bi bil tako superioren. Nekdanji plavalec z Deviških otokov, 211 cm visoki nezvezdniški zvezdnik, je primer pravega vodje na igrišču. Umirjen, zanesljiv, inteligenten, po-
obraženemu občinstvu. A zdi se, da seje Rašo rešil najhujšega... Temu pritrjujejo tudi najuglednješi kolumnis-ti in analitiki NBA, ki mu tudi niso bili preveč naklonjeni. Preostala centra Nazr Mohammed (v moštvo so ga pripeljali sredi lanske sezone, ko se je Nesterovič poškodoval) in Oberto sta namreč na začetku prvenstva v precej slabši formi. Mohammed, ki se je izkazal v letošnji končnici, je imel v pripravljalnem obdobju ogromno težav. Ob rojstvu otroka mu je zbolela žena. Ko se je to uredilo, pa je prišel še ramadan, deveti mesec muslimanskega leta, ko je predpisan strogi post od zore do mraka. Mohammed se kot pravi
ril rJ
žrtvovalen, natančen... To je namreč večkratni najkoristnejši igralec finalnih obračunov (MVP), pred katerim je le še legendarni Michael Jordan. Trener Gregg Popovich je neznansko ponosen na svojega Timmyja. Ekipo je tudi tokrat zgradil okoli njega. Kader je le še dopolnil z argentinskim centrom Obertom in prekaljenima mačkoma Van Exlom in Finleyjem. Izkušeni Nick Van Exel, enfant terrible, ki je v vseh dosedanjih moštvih želel imeti svojo žogo, se bo moral končno podrediti kolektivu in priskočiti na pomoč mlademu graditelju igre Parkeiju, ki se mora še učiti - ob go-lobradem Benu Udrihu se pač ni mogel -, Michael Finley pa bo s svojo raznovrstnostjo zlahka oplemenitil zunanjo linijo. Pri 32 letih in 11 -letni karieri (s povprečjem 19 točk na tekmo) gaje naposled premamil vonj po še nedo-živetem končnem zmagoslavju. 30-letni Fabrizio Oberto z dolgoletnimi evropskimi izkušnjami iz španske Tau Ceramice naj bi poostril konkurenco « pod samim košem.
Boj za petico
V pretekli sezoni je moral prenekatero grenko na rovaš pre- Primož Brezec, Charlotte Bobcats
'rJ
pasivne centrske igre požreti prav naš musliman strogemu postu seveda ni reprezentančni kapetan Rašo Neste- odrekel in se je tudi zaradi tega na pr-rovič. Zamerili so mu premalo drz- vi tekmi pojavil v dokaj klavrnem sta-nosti in napadalnosti, nerazumevajoč nju. Na prvih tekmah pa analitikov evropsko dojemanje košarkarske ig- ni prepričal niti Oberto. Krasila naj bi re. Vse prevečkrat ga je pot zanesla na ga premehka igra v obrambi in števil-obrobje (rakete) in vse prevečkrat se ne evropske razvade in navade, ki vsa-je nesebično podrejal kolektivu. Če ne kega novopečenega enbeajevca stane-bi imel velikega zaveznika v Popovi- jo kar nekaj mesecev privajanja, chevem pomočniku P. J. Carlesimu Do takrat bo Nesterovič zaneslji-(tisti, ki ga je pred leti davil srboriti vo začenjal v prvi peterki; skupaj z kratkoJilačnik Sprewell), bi ga nema- Bruceom Bownom, igralcem za naj-ra že zamenjali. Res je tudi, da ni prav težje obrambne naloge, Ginobilijem, veliko moštev, ki bi prevzela tako za- ki mu uspe v najpomembnejšem tre-jetno pogodbo, kot je Nesterovičeva nutku tekme prestaviti v še višjo pre-(z letošnjim igranjem si bo prislužil stavo, in z že omenjenima Duncnom 6,7 milijona dolarjev), ob vedenju, da in Parketjem. Kljub vzvratni igri nam-bodo za tolikšen znesek dobili neat- reč še vedno hvalijo njegovo fino do-raktivno igro s številnimi bloki, sko- jemanje in razumevanje igre v napaki, zapiranji in podvajanji, ki ni pogo- du. V obrambi pa tako ali tako ni bil du razvajenemu in košarkarsko neiz- nikoli vprašljiv. NBA je tudi nenehen boj znotraj moštva za sleherno pozicijo. Nesterovič ga za zdaj dobiva, a čudna so pota igralca NBA - to ve tudi sam: če bo kazal dobre igre, si ga bo zagotovo zaželel tudi kakšen drug klub. Pri San Anto-niu tedaj ne bodo prav dolgo razmišljali, saj jih močno omejuje t. i. sallary cup- zgornja meja vseh letnih plač, ki je vselej nekje med dovoljenim in nedovoljenim. Poleti so se že
Boštjan Nachbar, New Orleans/Oklahoma City Hornets
na kratko
o nameri obvestil pred 15. novembrom, ko se je iztekel rok za prijave.
Srebotnikova na 29. mestu
Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je dosegla najvišjo uvrstitev na lestvici WTA. Z do zdaj najboljšega 30. mesta, na katerem je bila februarja 2003, se je prebila na 29. mesto. Ker pa je že končala sezono in ji ni treba braniti točk od lani, je mogoče, da bo koledarsko leto sklenila še za kakšno mesto više.
Opazen napredek je uspel tudi tretji najviše uvrščeni slovenski igralki Maši Zec Peškirič, ki se je v primerjavi s prejšnjim tednom povzpela za osem-inštirideset mest. Ta čas zaseda 315. mesto na svetu oziroma je petintride-
Katarina napreduje po lestvici WTA.
set mest niže kot druga Slovenka Andreja Mepač (280.). Tina Pisnik je s 369. mesta padla na 491., Petra Ram-pre pa je 500. Na vrhu lestvice je še vedno Američanka Lindsay Davenport, druga je Belgjjka Kim Clijsters, tretja pa Rusinja Marija Šarapova.
omenjali drugorazredni Golden State, Atlanta, Charlotte, New Orleans...
Boj za enico
Nekateri pravijo takole: z nakupom Van Exla Udrihu ne bo več treba igrati "playa", ampak bo lahko igral vlogo, ki mu v takšnem San Anto-niu pripada - vlogo trinajstega prase-ta namreč. Loviti bo moral minimalno minutažo in jo poskušati kar najbolje izkoristiti. V zasedi bo čakal tudi na morebitno poškodbo svojih tekmecev na igralnem položaju enice. Biti bo moral vztrajen. Beno Udrih je v pripravljalnem obdobju to že pokazal, saj je odlično izkoristil ponujeno (okoli 2,5 asistence in 8 točk na srečanje v le nekaj minutah). Če nič drugega, bo tudi to leto še ena izvrstna šola, v kateri se bo izučil za košarkarja v pravem pomenu besede. Poleg toliko izvrstnih košarkarjev, kot jih premore San Antonio, koristnih nasvetov zagotovo ne bo manjkalo.
Med Risi
Lani je bil statistično najuspešnejši Slovenec v NBA Primož Brezec (13 točk, 7,4 skoka, 31,6 minute, 72 tekem). Le malo je manjkalo, pa bi postal igralec, ki je najbolj napredoval. Letos mu bodo pri Risih iz Charlotte pridobljene izkušnje zagotovo izdatno pomagale. Na vrata prve peterke namreč trka kopica nadobudnežev, ki ga bodo želeli preseči. Vsakdo bi želel zasesti mesto ob Emeki Okafoiju, ki je
že po uvodnem letu igranja postal zvezdnik NBA Fantastični atlet bi nemara ob sebi (pod košem) potreboval mirnejšega in racionalnega, tipičnega evropskega centra Primoža Brez-
Sršeni in Jezerniki
Boštjan Nachbar je imel pred sezono za-cementiranih 30 mi-
Aleksander Vujačič, Los Angeles Lakers Beno Udrih, San Antonio Spurs
mernega oblačenja. Alan Iverson, ikona razpuščenega videza in idol številnih najstnikov, katerih prevelike hlačnice svobodno mahedrajo pod pasom, težke ogrlice se odbijajo od vratu, vezalke pa so seveda od-vezane, se bo moral od zdaj oblačiti v uglajeno, enolično uniformo. Ampak kaj je to v primerjavi z zastojem srca in smrtjo nesrečnega centra Atlante Jasona Collierja in s katastrofalnim pustošenjem orkana Katrina, ki je iz New Orleansa odgnal tudi košarkarsko moštvo!? Sršeni so se morali preseliti v Okla-homo, kjer so prve tekme odigrali pred najštevilčnejšim občinstvom. Zanje igra v prvi peterki tudi Boštjan Nachbar. Vrnitev nazaj v New Orleans je le še tiha želja, saj si jih želijo tudi v razvpitem Las Vegasu, kjer bodo letos pripravili tekmo All Stars.
nut igranja na srečanje. Ob Macijauskasu in Butlerju je bil praktično edina trojka v ekipi, ki jo vodi legendarni Byron Scott. Na tej poziciji bi bili Sršeni bržkone povsem nekonkurenčni. Tik pred začetkom pa se je zgodil "trade". Center Jamaal Magloire je šel med Jelenčke iz Milwaukeeja v zameno za Desmonda Masona, fantastičnega zabijalca, ki vselej eksplozivno prodira. Zdaj je Nachbar dobil resnično konkurenco, a na njegovo srečo ni najboljša pri metu za tri točke. Branilec Chris Paul bo pri le 20 letih prisiljen postati vodja in je prvi pretendent za naslov novinca leta. Vsi drugi tvorijo enoten kolektiv, brez izstopanj. Leta so nemara najbolj navzoča pri Je-zernikih. Kobe Bryant je nesporni zvezdnik, ki ga bo letos v svojemu trikotniškemu napadu z Odomom in Brownom skušal ukrotiti največji trenerski mag Phil Jackson (9 naslovov). Neznani Smush Parker bo prvi "play", naš Aleksander Vujačič pa bo v takšni konkurenci zagotovo svojo kožo prodal zelo drago.
Lovro Kastelic
Grkan Katrina
V zadnjem obdobju v NBA buri duhove t. i. dress code - merilo pri-
ča, ki mu je precej podoben tudi letošnji prišlek iz Phoeni-xa Jake Voskuhl. Ali pa bo dobitna kombinacija z Melvinom Elyjem? Temnopolta kozja bradica je že na prvih tekmah dokazal, da letos skače še više, prav do stropa. Novinec Sean May je klasični težki center. 206 cm in 120 kg. Ob ro-bustnežu je Primož kot trlica. 216 cm in 114 kg. Trener Bemie Bickerstaff izjemno spoštuje Brezca in gradi eno prvih presenečenj lige. Lani ustanovljeno moštvo je spoj kemije (pravilne selekcije), solidnih centrov in programiranih branilcev. Brevin Knight je zmožen vsak večer neštetokrat kot
blisk prenesti žogo v napadalno polovico, pri tem razdeliti 20 asistenc in le redkokdaj pogledati na koš. "Saga-dinovski" playmaker za specialne naloge. Ob njem se bo letos učila nova morebitna zvezda Raymond Felton.
Formula 1 najverjetneje z za njegovo moštvo. Obstajajo nami-11 moštvi	govanja, da bosta oba sedeža name-
Karavana formule 1 bo v sezoni njenajaponskima voznikoma, izmed 2006 najverjetneje dobila še enajsto katerih naj bi enega skoraj zagotovo moštvo. Japonska ekipa Super Agu- zasedel Takuma Sato, ki je v pretekli ri Team je namreč z japonskim iz- sezoni dirkal za BAR Hondo. Satu pa delovalcem motorjev Hondo doseg- se sezona ni izšla po željah, saj je osvojil la dogovor o dobavitvi agregatov, ta- le točko, s tvegano vožnjo pa je večkrat ko da jo za sodelovanje v najelitnej- spravil v nevarnost druge voznike na šemavtomobilistič- ш^Ж^тшг^РИ^И stezL"Odpravilismo nem tekmovanju	t И^^јг ^ИИ vse ovire, ki smo jih
čaka le še potrditev	W , mfSJ morali do tega tre-
Mednarocine avto-	mf	Љ^Ш nutka. Se vedno nas
mobilistične zveze.	čaka veliko dela, to-
formuli 1 Aguri Su- ШВг\ -A	delovali že v sezoni
zuki, ki pa za zdaj še	2006," je dejal Suzu-
r	Suzuki načrtuje, da bo njegovo most-	' '
ne ve, kdo bo vozil vo nastopilo že v naslednji sezoni, ki, ki je vodstvo FIA
Še vedno gremo... Do Portoroža!
Zmagovalna pesem letošnjih Melodij morja in sonca Do Portoroža štajerskega pevca Domna Kumra se je vse poletje vrtela na mnogih radijskih postajah, osvajala najvišja mesta na raznih glasbenih lestvicah in postala prava poletna uspešnica. Po velikem uspehu je na radijske postaje pred časom prišla v novi, reggae izvedbi, kjer Domen sodeluje z odličnim rastamanom Tadismanom Jamaicom. Pesem je v šestih različicah izšla tudi kot cd-singel. Poleg že omenjenih dveh različic je na njem tudi remiks ekipe Dee Jay Time, ki smo ga že imeli priložnost poslušati na Belem albumu 9. Do Portoroža torej v novih, svežih in še bolj vročih oblačilih!
Mladi Trlllple
V Sloveniji obstajajo kraji, v katerih prevladujejo izredno inovativni in pristni glasbeniki in med te zagotovo spada Velenje. Od tam namreč prihaja več zanimivih imen slovenske glasbene scene, med katerimi bo v prihodnosti treba računati na mladega Trlllpla. Čeprav ima le 15 let, tako samozavestnega in prijetnega fanta težko najdemo. V svet slovenske popularne glasbe se šele prebija, saj je njegov prvi album tik pred izidom, vendar to počne s pravo kombinacijo simpatične najstniške energije in profesionalnega medijskega pristopa. Do sedaj sta radijski eter dosegli dve njegovi pesmi - XXX pevke in Bejbe, v katerih Trlllple brez olepševanja odrima misli, želje in potrebe povprečnega 15-letnika. Prav ta neposredni in hkrati odkriti način ga dela zelo posebnega. Ker si upa in zna po eni strani najstniško osvajati in zapeljevati, po drugi pa zelo odraslo izpostaviti težave mladih njegove generacije. To dvojnost svoje izvedbe je razkril tudi v najnovejšem sodelovanju z eno svojih bolj občudovanih pevk slovenskega glasbenega prostora Sašo Lendero, s katero sta pred kratkim na novo posnela njen zadnji hit Luna. No-
vembrski dnevi imajo za Trlllpla še prav poseben pomen - izšel je namreč njegov debitantski album s pomenljivim naslovom Vsaka pade, na katerem je poleg omenjenih dveh še 10 pesmi.
Balade Natalije Kolšek
Najpopularnejšo izvajalko med Štajerkami pozna vsa Slovenija, saj temperamentna Natali-ja dobro ve, kako se stvarem v zabavni glasbi streže. Kdor koli jo je kdaj videl nastopati, se strinja, da moraš tako izbrušen občutek za glasbo, zabavo in stik s publiko, kot ga ima ona, preprosto prinesti s sabo na svet. Prav zaradi povezanosti s poslušalci so njene pesmi vedno recept za dobro voljo in uspeh. Stajerka, za katero nikoli ne vemo, s čim bo presenetila, se je tako po šestih izdanih studijskih albumih, med katerimi je marsikateri dosegel tudi platinasto naklado, odločila svoje zveste oboževalce razveseliti z albumom najlepših balad, ki poleg poskočnih uspešnic predstavljajo posebno mesto v njeni karieri, saj so vedno znale čustveno povezati različne ljudi.
Eros Ramazzotti
Dve leti po zadnjem izdanem albumu 9 je prišel čas, da znova dokaže, da je še vedno eden najbolj priljubljenih izvajalcev ljubezenskih in balad-
nih pesmi, ki ga spremljajo že vseh 20 let njegove uspešne kariere, v kateri je prodal več kot 36 milijonov albumov in si tako zagotovil mesto na vrhu svetovne glasbene scene. Še vedno šarmanten je s svojim značilnim romantičnim slogom, a vendarle zrelejšim glasbenim pristopom ustvaril album Calma Apparente, na katerem je poleg prvega sin-gla La Nostra Vita, ki je že dosegel odlično predva-janost v evropskem medijskem prostoru, še dvanajst pesmi. Celoten izbor bo zagotovo osvojil tako vse ljubitelje Erosovega dosedanjega glasbenega ustvarjanja kot tudi vse, ki cenijo kakovostno popproduk-cijo. Album bo izšel v italijanski in španski različici, česar smo pri Erosu že vajeni Naj še raz-krijemo, da je poseben sladkorček na albumu odličen mednarodni duet, saj je Eros s svetovno zvezdnico Anasta-cio posnel balado I Belong to You (11 Ritmo Delia Passione), ki je tudi napovedana za naslednjo malo ploščo. Album Calma Apparente, njegov deseti, je izšel 28. oktobra - na Erosov 42. rojstni dan.
Znova Eurythmics
Novembra bo prišlo do ene najobsežnejših re-izdaj studijskih albumov v zgodovini britanske družbe SonyBMG. Teden dni po uradnem izidu zbirke največjih uspešnic enega najvplivnejših in uspešnejših duetov v zgodovini glasbe - Eurythmics -bodo namreč znova izdali vseh osem rednih albumov, ki jih bo mogoče kupiti posamično ali skupaj v luksuznem pakiranju. Vseh osem albumov je digitalno remastriral Dave Stewart, v povprečju pa lahko na posamezni plošči pričakujemo od štiri do sedem dodatnih pesmi, med katerimi so nekatere še neobjavljene. Eurythmics je najuspešnejši britanski duet vseh časov. Annie Lennox in Dave Stewart sta namreč vsvojikaiieriproda-la več kot 75 mili-jonovplošč in imela več kot 20 mednarodnih uspešnic. V svojem delovanju sta dosegla tako globalno prodajni uspeh kot pohvale glasbenih kritikovpo vsem svetu. Poleg ničkoliko razprodanih koncertnih turnej se lahko pohvalita s štirimi grammyji, enajstimi briti, petimi nagradami Ivor Novelloti (podeljuje jih britanska akademija avtorjev in skladateljev), enim oscarjem, dvema zlatima globusoma in nagrado za "vidnejši prispevek k britanski glasbi", ki sta jo leta 1998 prejela na podelitvi britov.
Poskus s predsednikom
horosko
Priznam, da me je zelo mikalo izvedeti, kdo bo tokrat spraše-valec v enournem pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo. Imela sem svojo toplest-vico in na njej tri novinarke.
Zato od presenečenja skorajda nisem zmogla zapreti ust, ko sem v studiu pre-mieiju nasproti zagledala Boštjana Lajov-ca. Hmm, hmmm. Tema gotovo ne bo gospodarstvo niti reforme, sem sklepala. In bilo je prav to in kup obrobnih in tehničnih vprašanj. Za nameček je bil predsednik še utrujen in v črni, progasti, rahlo svetlikajoči se obleki. Nekje sem prebrala, da se vladni možje oblačijo v eni bolj znanih konfekcijskih hiš. V tej modni hiši očitno zakonitosti studijskih luči in primernih barv, predvsem pa materialov za nastop ne poznajo najbolje. Saj še na samem teveju tega niso vedno vešči, če bi sodili po tokratnem voditelju seveda. Ampak pustimo podobo, ki pač prva pade v oči in zato ni tako nepomembna, pojdimo raje k sporočilnosti.
Prvi poudarek oddaje je bil reformna postopnost. Z reformami torej država ne bo začela takoj in na horuk, ampak postopoma. To je bil odgovor na prvi K, kdaj. Na drugi novinarski K, kdo, je Janša dejal, da ne želijo reform brez podpore sindikata in da bo predlagal ministra brez listnice. Vmes je na primer navrgel, da obdavčitve premoženja, recimo hiš, ne bo oz. ne pričakujejo, da bodo od tega pobrali ne vem koliko denarja. Spomnim se, da je predvsem prejšnja vlada veliko govorila o davku "na luksus", potem pa je zadnjič nekdanji minister Lahovnik v Tarči razkril, da tega niso mogli uvesti, ker predvsem v Ljubljani ni urejena zemljiška knjiga!!!? O tem, da so bili dolžni zemljiško knjigo v več kot desetletni vladavini urediti, pa nič! Kako so izgovori včasih priročni.
Lajovic je že kmalu dregnil v premi-eijev odnos s finančnim ministrom Ba-jukom, ki je menda nekooperativen, a je predsednik modro dejal, da govoric ne bo komentiral. Pošteno. Prihodnjič naj si voditelj pripravi vprašanje z argumentacijo, z navedbami tistih, ki to trdijo, in v katerih medijih se te trditve pojavljajo,
Ф F,
pa bo morda laže prišel do odgovora. Pri evropski finančni perspektivi sem malo skočila na druge programe in se vrnila prav takrat, ko se je od predsednika vlade terjalo, da odgovarja namesto predsednika države. Šlo je za vprašanje Kosova. Najprej o različnih tonih v slovenski zunanji politiki, potem pa naj Janez Janša pojasni, kako si razlaga aktivno držo Janeza Drnovška. Marička! Povabite Drnovška, pa boste izvedeli!
Obvezna vaja so bili tudi dogodki v Mercatorju in sestanek najpomembnejših akterjev, ki naj bi bil po navedbah Mladine 12. avgusta. Premier je špekulacije o sestanku, ki so ga zatem ovekovečili celo na naslovnici revije, zavrnil. Od tod dalje je pogovor bolje tekel, vprašanja so bila raznolika in konkretna, a žal je bilo to le zadnjih 10 minut voddaji. Omenila sta še dve obetajoči se preisko-valni komisiji o 1 Mercatorju, kjer V| je predsednik vr-B nilsprotivpraša-H njem, zakaj opo-•J zicija nasprotuje b preiskovanju tu-I J* di drugih prime-Ш i rov in vztraja le pri preiskovanju Mercatorja. Sledilo je vprašanje o zadovoljstvu z ministri, kjer se v kratkem ni nadejati zamenjav, in pa o padanju javnom-nenjske priljubljenosti nove vlade, ki je po besedah voditelja zdrsnila že na raven Ropove vlade v zadnjem letu. K sreči imamo predsednika, ki ni obseden z javnomnenjsko priljubljenostjo in je tudi na te trditve našel odgovor. Recimo, da vlada, ki se odloča za reforme, ne more imeti več 60 odstotkov podpore in da bi bilo neodgovorno, če se zaradi obetajoče se (ne)priljubljenosti ne bi odločili za reforme ne glede na to, kaj bodo čez tri leta o tem rekli volivci.
Na koncu je ostal vtis o pogovoru s predsednikom, ki je bil sicer temeljit in umirjen, a mlačen. Brez iskrivosti ali presežkov, ki smo jih v tovrstnih pogovorih že videli. Pri tem moramo pohvaliti dejstvo, da je pogovor s predsednikom vlade, ki se odloča za tako korenite reforme, na nacionalki sploh bil.
Magična gledalka
M-Ji
Ц
\
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Zdelo se vam bo, da živite samo še za konec tedna in tiste užitke, kar pa ni najboljša možnost. Pogrešate pubertetniško brez-skrbnost, a te na žalost ne bo več nazaj. Spravite se na delo in ne mislite več na osebo, ki ni za vas.
Strelec (22. november - 20. december)
Rešila vas bo vztrajnost in zagrizenost, zato ne varčujte s svojimi močmi, kadar gre za vas in vaše dobro. Pomislite, da se vam bo potem veliko bolje godilo kot se vam zdaj, in naredite absolutno vse najboljše zase. Konec tedna bo posrečen kot že dolgo ne.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Bolje bi bilo, da bi svojo slabo voljo stresali na koga drugega kot na nič hudega sluteče sodelavce. V nekaterih primerih ste sami krivi, da si neka vam draga oseba ne zna sama pomagati iz zagate, v katero se je spravila sama.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Znova boste dobili občutek, da ste nepogrešljivi in nenadomestljivi, vendar naj vas to ne zapelje. Ni treba, da si predstavljate stvari, ki jih v resnici ni. Finančno plat svojega novega projekta boste morali dodobra premisliti in se potem odločiti.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Skrivanje vam ne bo koristilo pa tudi to ne, da bodo opazili vaše napake. Kljub vsemu ni prevelike panike in boste lahko vse uredili tako, kot je treba. Poskrbite vsaj malo za dušico, ki ji srce bije za vas.
Oven (21. marec -20.april)
Spet ste zabredli na stara pota! Morali bi se vsaj enkrat na leto vzeti pod drobnogled in pogledati, kako pravzaprav delujete. Kmalu boste naredili vse potrebno, če ne boste dovolili, da bi vas preplavile neumnosti. Ne smete biti pretirano trmasti.
Bik (21. april - 21. maj)
Zelo boste razočarani, če boste nadaljevali s tendenco, s katero ste začeli že prejšnji ponedeljek. Četrtek bo bolj vesel dan in si boste zaželeli, da bi si postregli s čim okusnim. Bolj nemirni boste v soboto, ko boste pričakovali nujen klic.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Tudi v najbolj veselih trenutkih znate ohraniti trezno glavo, kar vam bo v petek prineslo srečo. Imeli boste tako rekoč priložnost zapraviti svoj ugled. Vaše delovanje bo nekoliko ovirano v ponedeljek, ker vam bo za neko stvar zmanjkalo energije.
Rak (22, junij -21. julij)
Čeprav ste raki, vseeno nimate navade hoditi nazaj, če ste od kod že odšli. Kmalu se boste spoznali z zanimivo osebo, ki vam bo pospešila bitje srca. V petek morate zbrati pogum in jo povabiti vsaj na kavo - uspeh je zagotovljen.
Lev (22. julij - 21.avgust)
Utrujenost vas bo minila, le nekaj časa za počitek si morate vzeti. Tudi vaše težave se bodo postopoma uredile in bo vse še dobro. Raje se preveč ne obremenjujte s preživetim in glejte naprej v tisto smer, ki je za vas najboljša.
Devica (22. avgust - 21. september)
Spet načrtujete dolgo potovanje ob nepravem času. Do nekaterih članov svoje družine pa se nekateri vedete prav nesramno. No, enkrat vas bo že doletelo in boste videli, kako se zdaj počutijo. Sicer pa se ne boste dali motiti pri uživanju.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Premislek, s katerim ste se ukvarjali prejšnji teden, je obrodil sadove. V četrtek bo dan D in se boste lahko odločili za pravo stvar. Delo, ki ste ga začeli, boste z lahkoto obvladovali, če vam bodo le okoliščine dovolj naklonjene. Pa srečno!
žela vzhajajočega sonca. Glavni japonski delniški indeks Nikkei 225 se je zvišal za 5,5 odstotka.
Drugače pa je pretekli teden minil v znamenju zasedanja dveh največjih svetovnih osrednjih bank, ameriške (FED) in evropske (ECB). Po pričakovanjih je Odbor za odprti trg pri ameriški osrednji banki nadaljeval s postopnim zviševanjem ključne obrestne mere, za 25 bazičnih točk, tako da ta zdaj znaša 4 odstotke. Na stari celini pa se, čeprav so se pričakovanja vlagateljev o zvišanju ključne obrestne mere zaradi zviševanja inflacije na evroobmočju povečala, svet ECB ni odločil za spremembo ključne obrestne mere. Evropske obrestne mere tako ostajajo pri 2 odstotkih. Trg se je na novici iz Washingtona in Frankfurta odzval pozitivno. Optimizem med
investitorjijenekolikozamrllevpe-	ljena številka ustavila pri	ne stagnacije, je vlagatelje spodbu-
tek popoldne po srednjeevropskem	56.000. Vlagatelje je začelo begati,	dilo k nakupu japonskih delnic. In-
času, ko so bili objavljeni podatki o	kolikšen vpliv imata na objavljeni	deks Nikkei 225 je v minulem ted-
ustvarjenih novih delovnih mestih v	ekonomski podatek orkana Katri-	nu tako dosegel najvišjo raven od
1 Portfelj 10 delnic na dan 4. 11. 2005							
	Vrednostni papir	Trg	Indeks	Valuta	Število lotov	Tečaj	Skupaj v SIT
l	Software AG	Nemčija	TecDax	EUR	109	38,2	999062
2	Norilsk Nickel	Rusija	RTS	USD	67	74,8	996257
3	Continental	Nemčija	DAX 30	EUR	61	67,75	991612
4	Petrol	Slovenija	SBI 20	SIT	17	61086,62	1038473
5	Leoni	Nemčija	MDAX	EUR	159	26,2	999542
6	BASF	Nemčija	DAX 30	EUR	70	59,02	991288
7	ETF Japonska	Amerika	ASQ	USD	411	12,26	1 1QP1675 £
8	Allianz	Nemčija	DAX30	EUR	35	119,2	1001029
9	PifBIG	BIH	BIFX	BAM	811	10,06	1000898
10	Badel	Hrvaška	CROBEX	HRK	103	300,05	1003490
	Vrednost porteflja v SIT						10023326
Zaupa nam že 260 000 Slovencev.
Kapitalska družba je največja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Poskrbite zase tudi vi in pokličite 080 23 45.
www.kapitalska-druzba.si
nekmetijskem sektorju v ZDA. Ana- na in Rita, ki sta pred nedavnim liriki so pričakovali 150.000 novih pustošila po ameriški vzhodni oba-delovnih mest, vendar se je objav- li, in kakšni bi bili ekonomski kazalci brez teh vremenskih ujm.
Na ekonomijo pa bo vsekakor imela velik vpliv tudi cena nafte, ki je v prejšnjem tednu izgubila vrednost, saj je bila njena cena v New Yorku za decembrsko dobavo 60,6 dolarja, kar je 2,2-odstot-ni padec. Cena za sodček na mednarodni naftni borzi v Londonu je prav tako zdrsnila za dobra dva odstotka, na 59,3 dolarja.
Kot smo že omenili, so evropske delnice v povprečju večinoma pridobivale vrednost, kar je posledica tega, da je kar 65 odstotkov
22. maja 2001. Japonske delnice so se namreč v povprečju podražile za 5,5 odstotka glede na prejšnji teden.
Oblikovan portfelj 1G delnic
V pomoč našim bralcem bomo na tej strani spremljali portfelj delnic, ki ga predstavljamo danes. V portfelj smo vključili delnice družb iz Rusije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter ETF Japonske. Portfelj bomo spreminjali glede na razmere na borznih trgih. V portfeljubo lOvrednostnih papirjev, delež vsakega vrednostnega papirja pa bo približno 10-odstoten.
Boštjan Kramberger, Kapitalska družba, d. d.
Optimističen začetek novembra
kapitalski trgi
Vlagatelji so minuli teden že pozabili na slab oktober. November se je na svetovnih borzah začel optimistično.
Oba glavna ameriška indeksa, industrijski Dow Jones in indeks tehnoloških delnic Nasdaq Composite, sta namreč pridobila vrednost. Prvi je zrasel za 1,23 odstotka, drugi pa za 3,81 odstotka. Povišali pa so se tudi indeksi na stari celini; glavni evropski indeks, nemški DAX, je pridobil 3,5 odstotka. Prebudila pa se je tudi De-
delnic, ki sestavljajo indeks evropskih blue chipov Dow Jones Stox 600, preseglo napovedi analitikov.
Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj se tuji kapital seli tudi na tokijsko borzo. Tako se na japonski kapitalski trg v zadnjem času seli tudi kapital slovenskih vlagateljev. Prvič po letu 1991 seje namreč močneje povečala domača potrošnja, ki je spodbudila tudi dodatne investicije podjetij. Spoznanje, da japonska gospodarska rast ni več odvisna le od izvoznega povpraševanja in da prihaja čas, ko se japonsko gospodarstvo začenja prebujati iz 15-let-
KAPITALSKA DRUŽBA

nagradna križanka
28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov
Samorog

Ч v.
Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, žive teme sedanjosti, literarni junaki in nji lun e zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta.
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
KOCINA
VESELJE
FILMSKI REŽISER LITWAK
Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu
Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon. 01 435 43 06, e-pošta knjižni.klubw'samorog.com, splet, www.samorog.com
GEORG TRAXL
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (WARREN)
ZDRAVILIŠČE V BELGIJI
PREGRINJEK IZ BLAGA NA ČELADAH
POKRAJINA V ŠPANIJI
ENCTAZA MOČ IN ENERGIJSKI TOX
POLJEDELEC
NEKDANJI AMERIŠKI ATLET (ALFRED)
KARL CASPAR
SLOV. KNJIŽ. (LADISLAV)
BOLEZEN VINSKE TRTE
GESLO
VERBENI PODOBNA CVETOČA LONČNICA
NAŠA PESNICA ŠKERLOVA
MESTO V PERUJU (IZ ČRK MARTA)
DOLINA V JULIJCIH
POD RJAVINO
EDHEM ČAMO
JAPONSKI NARODNI PARK
KUHINJSKA POSODA
TEGA LETA
LANA TURNER
OPRAVA CERKVENIH MOGOČ-NIKOV
HRVAŠKI PRIPOVEDNIK
LOJZE ROZMAN
OLIMPIJSKE IGRE
ENOCELIČNI MIGETALKAR
NORV.PIS. (ARVE)
KDOR UVEDE KAJ NOVEGA
LJUBITELJ, NEPROFE-SIONALEC
ENA OD DANAJEVIH HČERA
BEOGRAD
HRIB PRI BEOGRADU
TINA TURNER
HOKEJIST JAN
PREČNIKNA JAMBORU
MESTO V ITALIJI
ALBERTO TOMBA
MEHANIZEM PRI PUŠKI
DANSKI OTOK V MALEM BELTO
ŠTIRIKOTNO OBTESANO DEBLO
SL. KNJIŽ. (FRAN)
UGO AMALDI
HINDUJSKO
IME ZA NAOČARKO
TROPSKA PAPIGA ARARA
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (UNO)
BELGIJSKA LETALSKA DRUŽBA
KRADLJIVEC
JAPONSKI REŽISER KUROSAVA
JANEZ TRDI
UNA
ANTON KOLAR
NAŠA DENARNA ENOTA
TANTAL
OSEBA IZDELA BOGOMIRA MAGAJNE
MALA AZIJA
POKRAJINA VVIEINAMU
TENIŠKA IGRALKA SREBOT-NKOVA
NADAV, NAPLAČILO
rešitev prejšnje križanke II nagrajenci 43. številke
DANILA, OPARIN, NARAVA, ARAKAN, ČA, RD, OKTET, STARA LOKA, RAST, MATIJA LOGAR, FU.ULE, AST, ONAGER, ČIN, NK, BRATINA, ALT, TARTANA, RNA, AVA, USA, KIT, OKOSTNJAK, АСО, ISA MIRANDA, AR, STRADIVARI
1.	nagrada: MARGARETA M. POLOVŠAK,
Skorno l/a, 3325 Šoštanj
2.	nagrada: MAJDA DRGBEŽ,
Ježa 13,
1231 Ljubljana Črnuče
3.	nagrada: MATEJA NOVAK,
Vojkova 77,1000 Ljubljana
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
nagrade
bon v vrednosti 7.000,00 tolaijev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 1	17. 11. 2005 pošljite na naš naslov:	1
1 Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1
______spripiMm "Nagradna križanka".__
včerai, danes, lutri...
7.11.1898 se je v Vrabčah pri Sežani rodil slovenski politik in časnikar Ivan Rudolf. Deloval je v Slovenski demokratski zvezi in bil tudi urednik Demokracije, glasila zveze.
8.	11. 1674 je umrl angleški pesnik John Milton. Njegova tretja poroka ni bila posebno srečna. Ko mu je lord Buckingham rekel, da je njegova žena prava vrtnica, je slepi pesnik odgovoril: "Ker sem slep, tega ne morem videti, po trnju pa čutim, da imate prav." 8.11. 1895 je nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen odkril žarke, ki jih je poimenoval žarki X, pozneje pa so postali znani kot rentgenski žarki.
8.11. 1908 je Slovenska filharmonija nastopila v veliki unionski dvorani prvič pod svojih sedanjim imenom. 9.11.1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko, avtor nekdanje slovenske himne Naprej, zastava Slave.
9.	11. 1960 je bil za predsednika ZDA izvoljen John F. Kennedy. Rekel je: "Poenostavljati zapletene stvari je sposobnost genijev, preproste stvari zaplesti pa sposobnost norcev." 10.11. 461 je umrl papež Leon I., ki so ga kot prvega pokopali v stari baziliki sv. Petra. 10.11.1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller.
10.11. 1848 je bil v Trstu občni zbor Slav-janskega društva. Za predsednika so izvolili visokega državnega uradnika in pesnika Jo-vana Vesela Koseskega. 11. 11. 1850 je bila v Celju prva obravnava pred poroto v Avstrijskem cesarstvu. 11. 11. 1855 se je rodil srbski pisatelj Stevan Sremac. Ko je v neki družbi nanesla beseda na davke, je Sremac dejal: "Mislim, da bi bil v vsaki državi najdonosnejši davek na lepoto. Vsaka ženska bi ga namreč z veseljem plačevala." 11. 11. 1918 se je s kapitulacijo Nemčije končala prva svetovna vojna. 11. 11. 1992 je slovenski parlament po dolgotrajnih razpravah sprejel zakon o lastninjenju družbenih podjetij. 12.11. 1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin. 12.11.1874 je cesarsko namestništvo v Trstu potrdilo pravila Političnega društva Edinost. 13.11.1423 je nastala listina, ki jo hranijo v piranskem arhivu in med prvimi omenja naše največje pomorsko turistično središče Portorož. Piranski bančnik Žid Samuel se je z njo odrekel lastništvu dveh vinogradov, enega v predelu Portoroža, drugega v Šentjanah.
ogled naza
od 7. 11. do 14. 11.
1
Andrej Winkler Nagota v filmu
V Nemcih pri Solkanu se je 10. novembra 1 825 rodil slovenski državni uradnik in politik Andrej Winkler. V letih 1880-92 je bil deželni predsednik Kranjske. Z nepristranskim in taktičnim delovanjem je želel doseči enakopraven položaj Slovencev v Kranjski in drugih slovenskih deželah.
Študij prava je končal leta 1849 na Dunaju. Najprej je delal na sodišču v Gorici, kjer je bil odbornik Slavjanskega bralnega društva. Po službovanju v Trstu, Kanalu in Sežani se je 1858 vrnil v Gorico, kjer je bil med ustanovitelji čitalnice. Leta 1866 je postal okrajni predstojnik v Krminu in 1868 okrajni glavar v Tolminu. Od 1874 je služboval pri namestništvu v Trstu, od 1876 pa pri upravnem sodišču na Dunaju.
Kot deželni predsednik Kranjske si je prizadeval za uvajanje slovenščine v uradno rabo in za večjo vključenost Slovencev v javnih službah, zlasti v šolstvu. Z izdajanjem vladnega Ljubljanskega lista je posegel v politiko slovenskega liberalnega tabora (ločitev na radikalce in elastike) ter si z eliminacijo radikalcev iz deželnega zbora utrdil položaj in dosegel umiritev razmer v duhu vladnih načel. Leta 1892 se je upokojil predvsem zaradi pritiska Nemcev.
Slovenski Orel
Slovenska krščansko socialna zveza je kot protiutež napredno-liberalni politični usmeritvi pri takratnem vsenarodnem Sokolu 9. novembra 1906 ustanovila telovadno organizacijo, pozneje imenovano Orel. Leta 1909 se je uradno preimenovala v Zvezo orlov. Orlu se je po 1. svetovni vojni posrečilo obuditi društveno življenje tudi na ozemlju v Italiji. Slovenska orlovska zveza in ženska Slovenska orliška zveza sta bili razpuščeni ob izdaji zakona o Sokolu Kraljevine Jugoslavije 6. decembra 1929. Orli se v novo organizacijo niso vključili, ker bi s tem podprli unitaristič-no, centralistično in protikatoliško telovadno zvezo, kar bi bilo v nasprotju z njihovim dotedanjim delom. Orel je bila organizacija s svojo himno in praporom. Po prvi svetovi vojni se mu je posrečilo delno obuditi društveno življenje tudi na italijanskem ozemlju, toda leta 1927 so galtalijani prepovedali. Do leta 1920 je zaradi novih meja izgubil tretjino članstva in šestino odsekov. Po zadnji društveni statistiki je imelo društvo leta 1928 15.335 članov, in to 8.262 orlov in 7.073 orlic.
9. novembra 1913 seje na Dunaju rodila filmska igralka avstrijskega rodu Hedy La-marr, s pravim imenom Hedwig Kiesler. V spominu je ostala, ker se je leta 1933 v filmu Ekstaza prva slekla pred filmsko kamero. Ta prizor so dolgo izrezovali praktično v vseh državah. Umrla je 19. januarja 2000 v ZDA.
Rodila se je v bogati družini judovskega rodu. Oče je bil bankir, mati koncertna pianistka. Igralstva se je učila pri Maxu Rein-hardtu in s sedemnajstimi leti nastopila v prvem filmu. Po nekaj manjših vlogah si je leta 1933 pridobila svetovno slavo s filmom češke produkcije Ekstaza, v katerem so bili prvič v filmski zgodovini prikazani nagi prizori. Zaradi teh prizorov so jo povabili v Hollywood, ta pa jo je razglasil za najlepšo žensko na svetu. V številnih odmevnih filmih je nastopila z zvezdniki, kot so Clark Gable, Spencer Tracy, James Stewart in drugi. Njen
najslavnejši film je biblijska zgodba Samson in Dalila Cecila B. DeMilla. Leta 1958 je nehala igrati in se umaknila v zasebnost.
Hedy Lamarr je bila šestkrat poročena, med drugim z avstrijskim lastnikom tovarne orožja, od katerega se je veliko naučila tako o orožju kot o elektronski opremi. Tako je izumila celo napravo, ki radijske naprave zavaruje pred elektronskim motenjem. Ta njen izum še danes uporabljajo v komercialne namene.
sg.) m
G • RENC
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis-	jim—-jil ma bralcev objav- l)l MOKK U I.I \ Ijamo v skladu z " ^ v" načelom profesi- - \ onalne novinarske la^P -J SJ^I etike, katere na- Ш men je služiti inte- JHH^L ^к^Ж resum javnosti ne ENS glede na politično, pJ^Pf*'
svetovnonazorsko Г*"'** *
....
ali kakršno koli »& Ц drugo prepričanje.
Partijska manipulacija
Strinjam se z ugotovitvijo gospoda Justina Stanovnika, da je boljševistična komunistična partija med vojno in po njej izvedla več manipulacij. Lahko bi rekli, da tudi prijava suma storitve genocida (primer Ribičič) po dosedanjih izkušnjah vzbuja sum na partijsko manipulacijo (revolucionarno nasilje naj bi se odločili raziskati partijski nasledniki sami), vendar sem prepričan, da tokrat ni tako. Mnogo bolj problematična se mi zdi naša vsesplošna ravnodušnost, čeprav smo na preteklost zelo občutljivi. Toda kaj bomo pridobili, če ne bomo nikomur verjeli, nikomur več zaupali, če bomo še naprej prestrašeni in nemi? Tudi golo žuga-nje, da od Jamnika in Ferenca ni bilo nič in nikoli ne bo nič, ne bo prineslo želenih rezultatov. Bolje bi se bilo vprašati, komu bosta koristila naš strah in molčečnost. Zanesljivo le silam kontinuitete - tistim torej, ki branijo zločin, ki se bojijo pravne in evropsko naravnane države.
Če so celo naši zaporniki v najnevarnejših letih 1945-1950 vedeli marsikaj o Ribičiču, o tragediji v Rogu in se o tem tudi pogovarjali, je toliko bolj nerazumljivo, da smo danes o teh dogodkih še vedno tako prestrašeno in bojazljivo tiho. Povsem razumem potomce revolucije, povzročitelje največje tragedije Slovencev, da se ničesar ne spominjajo, ne morem pa razumeti potomcev mučenih, oropanih, zaprtih in pobitih, da so še vedno v kr-
ču in niso zmožni povedati nekaj stavkov o svoji preteklosti, o usodi svojih staršev, o množičnih zločinih, ki so močno zaznamovali ves naš narod in ga potem še prisili, da je kleče skoraj pol stoletja prenašal povojne tiranije.
Primer Ribičič je priložnost, da se končno vzravnamo, odločno stopimo pred zastopnika pravice in v dobro slovenskega naroda povemo tisto, kar smo nosili globoko v srcu ves čas rdečega totalitarizma.
Danes, ko smo vpreženi v evropske napredne tokove, je primeren čas, da pokažemo pravi obraz naše polpreteklosti. Zato zaupajmo in pomagajmo vsem tistim (Dežma-nu, Jamniku, Ferencu...), ki so doslej pokazali dovolj poguma in napravili že nekaj ključnih korakov k razkritju zamolčane resnice in za demokratizacijo slovenske družbe.
Ive A. Stanič, Kočevska Reka
Zadeva Ribičič vrnjena tožilcu
V sobotni prilogi Dela 15.10.2005 se je upokojeni novinar ali urednik nekdanjega časnika Komunist g. Niko Isajevič iz Ljubljane odločil javno protestirati in biti celo neke vrste razsodnik v predkazenski zadevi polkovnika Mitje Ribičiča, osumljenega vojnega hudodelstva. G. Isajevič očitajoče pravi, da "mlademu, neučakanemu novinarju njegovega prispevka ne moremo vrednotiti kot verodostojnega, če se pristojni organi ne zmenijo za očitne kršitve zakonitosti predkazen-skega postopka glede na izpoved ob zaslišanju neke stare ženice".
Ta stara ženica in še mnogi starostniki so lahko verodostojne priče za marsikatero zločinsko dejanje izpred pol stoletja. Vedeti moramo, da je sistem, v katerem je bil osumljeni polkovnik eden od akterjev dogajanja, te pričevalce duševno pohabil za najmanj pol stoletja. Pohorska tragedija je znana in jo je že pred mnogimi leti obsodila tudi takratna partija. Obremenilni
dokumenti dokazovanja krivde ali nedolžnosti so na razpolago pristojnim organom pregona, sodstvo pa je dolžno ukrepati v okviru pravne države brez kakršnega koli političnega pritiska. Nikakor pa ne sme podlegati raznim Isajevičem in njemu podobnim. Gospoda Isajeviča sprašujem, kolikokrat je bil na ko-memoracijah v Rogu ali na Tehar-jah in ali je kdaj poslušal jadikova-nje starih ženičk, mater in drugih, ki so izgubili svoje otroke, pa za njimi niso smeli niti žalovati niti javno potočiti solze. Takrat so bili s strani zmagovalca pomorjeni očetje, sinovi, matere, celo otroci, in to brez dokazovanja krivde. Je bilo morda kdaj raziskano, ko so konecjunija 1945 iz teharskega taborišča odpeljali (znano je, kdo je bil odgovoren za to) na morišče več kot 150 še ne osemnajstletnih otrok? To je storila slovenska komunistična avantgarda v sestavi Knoja pod okriljem NOV. Ta zločinski madež so slovenski partizani dolžni oprati pred zgodovino.
Ker trdite, da je bil zločin storjen pred pol stoletja, se postavlja vprašanje, kje je zločinec. Za zločin ne bi smeli dolžiti celotnega NOB. Kako se končujejo kazenske preiskave vojnega hudodelstva, je znano. Vse se sprva obesi na veliki zvon, čez leto ali dve pa vse potihne. Tako so raziskovali Slovensko Bistrico, trudijo se M. Ferenc, P. Jamnik in drugi. Ostaja pa občutek, da se nekaj raziskuje zato, da se nič ne odkrije. Izpostavil bom primer: T. Fajfar širi laž, da je "kaplan Ivan L. z bajonetom zaklal partizanskega stražarja, da si je rešil življenje". Temu kaplanu je Ozna še leta 1948 stregla po življenju celo v Avstriji, a so likvidacijo preprečili Angleži. Resnica je razvidna tako iz pričevanja preživelih turjaških ujetnikov kot iz tak-
ratnih dnevnih poročil, kjer je iz napisanih dvajsetih strani razvidno, da kaplan ni imel nič z umorom partizana oktobra 1943. Dokumentacija je v Arhivu RS in je zavedena pod 11-0245967. Takih izmišljij in laži je žal veliko preveč.
Spoštovanega Isajeviča kot stalnega oglaševalca v različnih medijih prosim, da v prihodnje v svoja razmišljanja ne vpleta nas, bralcev, ko uporablja termin, da tako kot on razmišljamo tudi drugi Slovenci. Priporočam vam, da pišete le v svojem imenu, ko trdite, da "ne moremo, ne smemo" itd.
Milan Muhič, Ambrus
Cerkev je kriva za državljansko vojno v Sloveniji
Spoštovana gospa dr. Spomenka Hribar je bila slavnostna govornica na odprtju razstave PRIKRITO IN OČEM ZAKRITO v Ljubljani. Razstava zadeva povojna grobišča po vojni pobitih (avtor razstave je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc). Hribarjeva je v nagovoru med drugim krivdo za začetek državljanskega spopada pripisala Cerkvi in njeni politiki pred vojno.
Pred drugo svetovno vojno sem bil skoraj polnoleten. Spomnim se, da je Cerkev opozarjala na nevarnost zločinskega komunizma, ki se je začel pojavljati pri nas. Pripovedovali so, kakšna grozodejstva so se godila v takratni Sovjetski zvezi. Komunizem je sovražnik Rimskokatoliške cerkve in njenih vernikov, zato so verne ljudi tudi pobijali, jim kradli premoženje; bili so hkrati veliki lažnivci. Pri nas se je vse to začelo dogajatileta 1941 in se je dogajalo vse do osamosvojitve Slovenije. Cerkev obstaja že 2000 let in bo obstajala, dokler bo življenje na Zemlji, komunizem pa i:'
) je vladal le nekaj desetletij in je propadel tako kot vsi drugi zločinski režimi, ki so prišli na oblast.
Iz izvajanja gospe Hribarjeve je mogoče izluščiti, da zagovarja komunizem in nasprotuje civiliziranim vernikom, ki smo v Sloveniji pa tudi v Evropi v večini. V evropskem parlamentu ima večino stranka EPP, h kateri sodijo vse desne stranke, torej verni ljudje. Čudim se organizatorju te razstave, da na takšno prireditev povabi osebo, ki nasprotuje razstavi in žali večino slovenskega življa. Ali ni v naši sredi ljudi, ki so naklonjeni civiliziranim dejanjem, to je odkrivanju zločinov komunizma? V prihodnje povabimo ljudi, ki so naklonjeni takim prireditvam, tisti pa, ki temu nasprotujejo, naj povedo, kdo je zločine izvajal; še mnogo jih je živih.
Alojz Senekovič, Maribor
Zdrav amaterizem (1)
Kadar pesnik piše o športu (E. Babačič, Demokracija, 4. avg.) in razlaga svojo teorijo športa ter daje aplikativne smernice za razvoj tega področja, je treba brati s pridržkom, pa čeprav je pisec po poklicu novinar. Predvsem je nedopustno uporabljati pojem šport in pri tem misliti le na en izsek tega kulturnega pojava. Pojem šport je rodni pojem (genus proximum) za zelo heterogen pojav z različnimi področji, izseki ali pojavnimi oblikami, od katerih ima vsaka svoj namen, svojo filozofijo, svoje vrednotno polje in svoje metode dela. Zato je nedopustno pisati kar povprek o športu in športnih panogah, če mislimo in pišemo samo o enem izseku. V interesu jasnosti in odličnosti bi bilo, da pra-
RADIO, J	^ц^ J' __Ј_ .
&■ 96,4 MHz ■	Ig fwß
Slovence gorice ђ »durfte 5.2230 Imfl Ii 02/72? 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio© nfcqtf INTERNET STRAN: ww.raiiH5g.si	
	сшОm ° §0®?®® - иЉ 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
ve stvari poimenujemo s pravim imenom. In ker pisec ne opredeli natančno 'predmeta in problema', o katerem piše, hkrati pa očitno v teoriji športa ni dobro podkovan, širi kar nekaj nesmislov.
Pesnik se zavzema za "zdrav amaterizem" v športu. Iz sobesedila je očitno, da pri tem misli samo na en izsek športa, ki ga v strokovni/ znanstveni klasifikaciji imenujemo selekcijski tekmovalni šport (z edu-kacijsko, perspektivno in domnevno vrhunsko fazo, ki se deli na nacionalni in mednarodni razred). Pojmov zdrav amaterizem in nezdrav amaterizem v športoslovju ne poznamo. Tudi pisec teh pojmov ni opredelil, tako da ni jasno, kaj to pomeni. In če ključni pojem ni jasen, je sleherno sporočilo, ki ta pojem uporablja, jalovo. Nakladanje. Pisanje vrstic. Ker ne vem, kaj pomeni "zdrav amaterizem", bom komentiral samo pojem amaterizem (v športu). Izraz amaterizem pomeni "ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubitelj-stvo" pa tudi "nestrokovno, površno opravljanje kakega dela". Tega v tako imenovanem vrhunskem športu ni več. Nemogoče je vrhunske izide dosegati zgolj iz veselja, predvsem pa ne "nestrokovno in površno". Dandanašnji skoraj ni mogoče redno študirati ali opravljati svojega poklica, hkrati pa ljubiteljsko gojiti vrhunski šport. Po-
gosto pet in več ur treninga dnevno ni več veselje. Vrhunski šport zahteva celega človeka, ki pa mora od nečesa tudi živeti. Zato so ideje o amaterizmu v vrhunskem športu lahko le sanje športnih romantikov polpretekle dobe. Visoke uvrstitve športnikov na državnih in mednarodnih tekmovanjih dvigajo njihovo tržno ceno. In ceno njihovih trenerjev. Vrhunski športniki se selijo tja, kjer jih bolje plačajo. In "hlepenje po izidih in osebni uveljavitvi" (ki pesniku ni všeč) je namenjeno prav dviganju samopodobe športnika (psihološka razsežnost) in hkrati boljšemu prodajanju "svojega" izdelka na domače in tuje trge (pridobitna razsežnost). Vsaka romantika, ki naj bi temeljila na ideji amaterizma v vrhunskem športu, je iluzija ali pa popolno športno neznanje. Biti vrhunski športnik je danes poklic kot biti zdravnik, umetnik, elektronik, čevljar, rudar in tako naprej, zato je tudi za poklicne športnike treba upoštevati zakonodajo (to pa drži!), ki velja za vse druge poklice. Nikakršnih davčnih olajšav, za kar si prizadevajo tisti, ki bi radi, da bi bil vrhunski šport država v državi. Razlika med poklicem športnika in skoraj vsemi drugimi poklici je le ta, da poklicni športnik še najmanj prispeva k vitalnosti in blaginji na-cije. Vrhunski športnik se s športom torej preživlja, zato ne more biti
RADIO/BREZICE
na 88,9 in 95,9 MHz
amater. Prav zanima me, ali pesnik amatersko (ljubiteljsko in brezplačno) opravlja svoje novinarsko delo.
Se nekaj pesniških pogledov na šport je vredno komentarja. Pesnik komentira nekatere oblike športne vzgoje. Športnim pedagogom gredo lasje pokonci ob temle stališču: "Vse skupaj se lahko kaj kmalu sprevrže v navadno rekreacijo, iz katere se na koncu ne more izci-miti nič konkretnega." Če se iz neke košarkarske šole "izcimi" to, da se bodo šolarji pozneje v življenju z veseljem ukvarjali s košarko na bližnjem igrišču, se je "izcimilo" največ, kar se "izcimiti" more. Veliko več, kot če bi se "izcirml" en poklicni športnik. Nič ne more biti konkretnejšega kot športen narod. Športen narod pa se ne meri po dveh, treh ali petdesetih kolajnah, ampak po stotisočih, ki se v prostem času ukvarjajo z eno ali drugo športno zvrstjo. Ali je ta športna zvrst "svetovno priljubljena" (kar se zdi pesniku pomembno), sploh ni pomembno. In pesnik nadaljuje: "Mesto Ljubljana vsem devetim adetskim klubom v Ljubljani sofinancira delček programa za devetdeset dečkov in deklic. Takšna radodarnost pa ne prinaša rezultatov v višjih razredih. Edini kriterij bi morala biti kakovost; kolikor je kvalitetnih, toliko jih je treba podpreti". Kakšnih rezultatov? Kakšna kakovost? Največji rezultat teh dečkov in deklic bi bil, če bi si med vadbo privzgojili odnos do športnega življenjskega sloga in pozneje v življenju čutili potrebo, da se ukvarjajo s kako športno zvrstjo. In to bi bila prava kakovost športne vzgoje teh dečkov in deklic. In v prvi vrsti je navedena "radodarnost" ljubljanske občine, namenjena zunajšolski športni vzgoji mladih, torej širjenju šport -
ne kulture s plemenitim pomenom, in šele na drugem mestu iskanju talentov. Pesniku je očitno blizu darvinistični nazor o športu, ki pa je na nasprotnem bregu od humanističnega razumevanja športa. Pesnik očitno gleda na šport kot na eno od oblik panem et cir-censes, ne pa na kulturni pojav, ki naj se vrašča v sistem nacionalnih vrednot z večrazsežnostnim pozitivnim predznakom. Vrhunski, spektakelski, gladiatorski, cirkuški šport, ki je očitno pesniku pri srcu, je veliko manj v nacionalnem interesu kot v zasebnem interesu športnikov, v interesu pokroviteljev oziroma trgovcev ter interesu krajevnih turističnih organizacij. Da o interesu prisklednikov, ki živijo na račun športnikovega znoja, ne govorimo. Iz pesnikovega zapisa se zdi, da mu ne gre v račun, da se bodo vrhunski športniki prej ali slej "morali tržiti po svoje". Takšno atavistično razmišljanje korenini v socialističnem modelu državnega športa. Če se morajo danes kulturniki, umetniki, trgovci, obrtniki, podjetniki in drugi "tržiti po svoje", je popolnoma sprevržena misel, naj bi bil vrhunski športnik izjema in se krmil v davkoplačevalskih jaslih.
Eno od meril za javno podporo športa pesnik šteje "svetovno priljubljenost nekega športa". Error fundamentalis! Bistvo športa kot nacionalnega projekta je, da kar največ pripadnikov nacije živi športni življenjski slog. "Svetovna priljubljenost" panoge ni pomembna. Pomembno je biti športen narod. Športen narod pa se ne meri po številu kolajn ali po številu teh ali onih rekordov, ampak predvsem po zdravem športnem življenju kar največjega števila pripadnikov nacije, pri čemer športna zvrst ni pomembna. Naj cveti sto cvetov! Če pa že vrednotimo športne zvrsti iz nacionalnega zornega kota, jih ne po tehničnih dosežkih in tekmovalnih izidih, ampak imajo prednost zvrsti, ki vplivajo na adaptacijsko sposobnost srčno-žilnega sistema. Kaj pa je javni interes v športu, ki ga pesnik omenja, pa sploh ni preprosta
zadeva. Opredelitev javnega interesa v športu je predmet preučevanja športoslovcev, sociologov, filozofov in še koga, še najmanj pa novinarjev in pesnikov. Predvsem je treba ločiti pasivni in aktivni javni interes, ki nimata enake teže v javni podpori. Žal omejitev prostora ne dopušča komentiranja še drugih pesniških pogledov na šport. Za globlje športno izobraževanje je mogoče priporočiti revijo Ampak (avgust-september 2002, januar 2004, str. 33, in april 2005, str. 31).
Silvo Kristan, športni pedagog, Podkoren
Nezakonito poslovanje (2)
Zavod za zdravstveno zavarovanje pojasnjuje, da je vletu 2004 posloval zakonito, in se s tem odziva na članek, objavljen v Demokraciji 20. oktobra letos. V članku sem samo povzela ugotovitve revizorjev računskega sodišča, ki so v 287 strani dolgem poročilu opisali ugotovitve pri pregledu pravilnosti poslovanja ministrstev in nekaterih drugih vladnih služb v letu 2004. Večini med njimi so izrekli mnenje s pridržkom ali negativno mnenje. O ZZZS so zapisali, daje država konec leta 2004 zavodu dala posojilo v višini 28.650 milijonov tolarjev in to v svojih poslovnih knjigah knjižila kot likvidnostno posojilo, kar pa nikakor ni bilo, saj je bilo dano za obdobje 368 dni, raztezalo pa se je v leta 2004, 2005 in 2006. ZZZS je v svojem letnem poročilu o izvršitvi finančnega načrta poročal o pokrivanju svojega primanjkljaja z najetjem dolgoročnega posojila. Na 48. strani poročila revizorjev piše: "Dokumenti, ki so vza-kladniškem podračunu sestavljeni za potrebe prikazovanja danega posojila ZZZS, se nanašajo na likvidnostno posojilo, ZZZS pa v svojem letnem poročilu o izvršitvi finančnega načrta poroča o pokrivanju primanjkljaja zavoda z najetjem dolgoročnega posojila. Za pokrivanje primanjkljaja ZZZS iz preteklih let v znesku 18 milijonov tolarjev in tekočega leta v znesku 9,8 milijona tolarjev je sredstva zagotovil prora-
Dame v belem
Havana. Na levi strani oltarja cerkve sv. Rite stoji skupina žensk, oblečenih v belo. Poslušajo pridigo patra Joseja Felixa Pereza. Vsaka ima v roki roza gladiolo. Po koncu obreda se zadržijo pred kipom svetnice, zavetnice obupanih. Nato odidejo na Peto Avenijo v rezi-denčno četrt Miramar, kjer molče v gosjem redu korakajo, nekatere s slikami svojih zaprtih mož, očetov ali bratov. Na svojih belih majicah imajo napisana njihova imena. Potem se vrnejo pred cerkev. Dame v belem, kot jih sedaj pozna ves svet, so prejele nagrado evropskega parlamenta, imenovano po Saharovu, ruskem raziskovalcu atomske fizike in očetu sovjetske vodikove bombe. Po spoznanju usodnosti takih raziskovanj je postal borec za človekove pravice in prišel v spor s sovjetsko oblastjo, da ga je odstavila z vseh funkcij in ga leta 1980 za 7 let pregnala v Gorki. Leta 1975 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Kubanske Dame v belem so prejele nagrado Saharova skupaj z Novinarji brez meja in nigerijskim pravnikom Hauwo Ibrahimom za svoj vztrajni boj v korist svojih bližnjih, zaprtih od leta 2003. Petinsedemdeset kubanskih disidentov, obtoženih zarote z ZDA, je bilo obsojenih na 6 do 28 let zapora. Od marca 2004 se Dame v belem zberejo vsako nedeljo pred cerkvijo in zahtevajo izpustitev obsojencev. "Izbrale smo belo barvo, ker pomeni nedolžnost," pravi Gisela Delgado, katere mož je bil obsojen na 25 let zapora, novinar Hector Maseda pa na 20 let. "To delamo zato, ker kubanski mediji, kijih nadzira oblast, molčijo, edina možnost so tuji novinarji. Dokaz, da kubanska oblast ne stoji križem rok, je protest 200 militantnih članic Zveze komunističnih žensk, ki so letos na cvetno nedeljo pričakale Dame v belem pred cerkvijo in jih zmerjale s protirevolucionarkami. Bo kubanska oblast Belim damam dovolila oditi decembra v Strasbourg, kjer naj bi prejele podeljeno nagrado? Borcev za človekove pravice je danes na pretek, tudi Slovenci ga imamo. Matjaž Hanžek je že tretji, ki se menda bojuje za pravice vseh državljanov. No, za tiste, ki so bliže njegovemu prepričanju, malo bolj, za druge pa le, če ne gre drugače. Dobro plačana sinekura ne pade kar iz oblakov. Njegovo poročilo je kot slabo napisana domača naloga -medlo, nedorečeno; tako se lahko vedno izgovori, da sam pravilno razmišlja, le ljudje ga ne razumejo. Za paravan ima predvsem nekdanjo Združeno listo socialnih demokratov in seveda liberalce, ki jim človekovih pravic ni nikoli dovolj, ampak spet le zase. Da je mednarodna organizacija Novinarji brez meja uvrstila Slovenijo na visoko deveto mesto glede svobode tiska, je seveda "kuhinja brez meja". Če je Aidan White priletel v Ljubljano z namenom, da prepreči sprejetje novega zakona o RTV, je Sloveniji v isti navezi pomagal do visoke uvrstitve in demokracija, ki naj bi igrala prvo violino v svobodi tiska in nasploh izražanja, je končno ustoličena. Zato tudi mi lahko napišemo, da Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, ni odstopil z besedami: "Dost vas mam", temveč z besedami: "Dost mam". Česa? Denarja, profita vendar, "bu-teljni". Še malo pohvale, tokrat ministru za kulturo Vasku Simonitiju. Njegov nagovor za praznik reformacije je bil kratek, jedrnat, pošten, brez olepševanja in preveč pogoste želje ugajati vsakomur, tudi tistim, ki si tega ne zaslužijo. Če bi se danes Primož Trubar sprehodil po Ljubljani, bi mislil, da je v tuji deželi. Okej?	Marija Vodišek
čun in bi jih moral evidentirati kot transfer ZZZS. Torej ne gre za začasno pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki znotraj leta (oz. likvidnostno posojilo), ampak za ugotovljen primanjkljaj iz poslo-
vanja ZZZS v letih poprej in v letu 2004, ki je izkazan kot zadolžitev EZR (enotni zakladniški račun, op. av.)." Zapis v našem članku se je torej nanašal le na navedeno.
Vida Kocjan, Demokracija
Peterletova nočna mora
Dr. Boštjan M. Turk, publicist, nekdanji član SKD in docent na oddelku za francosko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, že nekaj tednov vzbuja pozornost javnosti s svojimi članki v Magu, kjer je popisal zgodbo o krščansko-demokratskem in ljudskem taboru v devetdesetih letih. Pri tem je kritičen predvsem do Lojzeta Peterleta in Ivana Bizjaka, Edvarda Staniča ter Boruta Sommereggerja, ki so v udbovski evidenci zapisani kot sodelavci oziroma viri Službe državne varnosti. Po njegovem mnenju to pojasnuje, zakaj so v času tranzicje delovali v interesu tranzicijske levice. Zadeva je pikantna predvsem zaradi Peterleta, saj naj bi se bil po nekaterih virih prav zaradi Turkovih obtožb odpovedal kandidaturi za predsednika NSi. Turka pa je nedavno v rumenem Direktu ostro napadla novinarka Ana Jud, ko je med drugim zapisala, da je "tipičen mamin sinček, ki se je rodil z zlato žlico v ustih". V članku je tudi navedla, naj bi bil Turk na taboru NSi v Zbiljah poskušal priti k mizi, za katero je sedel Peterle, ta pa je Turka "čemerno pogledal in pred vsemi glasno zagodrnjal, naj se mu takoj spravi izpred oči". Mu Peterle preko Direkta vrača udarec?
Slovenijo blati v tujini
Kdor je pretekle dni vzel v roke hrvaški Novi list, je lahko v njem prebral sestavek, v katerem se je glavni urednik Mladine Jani Sever precej na dolgo razgovoril o problemu izbrisanih v Sloveniji. V svojih izjavah je Slovence najprej skrajno neprimerno označil za nestrpne nacionaliste, Slovenijo pa kot državo, ki pri reševanju problema izbrisanih taktizira zaradi finančnih interesov. Kot je dejal, je glavni problem, da se vprašanje izbrisanih ne reši, ta, da je slovenski nacionalizem tako močan, da bi vsakdo, ki bi si želel rešiti vprašanje izbrisanih, nemudoma postal njihova tarča, Slovenija kot država pa noče priznati svoje krivde, ker njeni državljani razmišljajo nekako tako, "da bi priznanje krivde pomenilo, da bomo za to morali plačati, potem pa si mislijo, da je boljše, da se nič ne prizna". Doma v Sloveniji Severjeva Mladina v zadnjem času nenavadno veliko pozornosti namenja Kosovi komisiji za preprečevanje korupcije, za katero se Mladinini novinarji na vse kriplje trudijo dokazati, da jo Slovenija potrebuje. No, poznavalci pravijo, da v ozadju takšnih prizadevanj ne gre za to, da bi bili na Mladini prepričani, da Slovenija Kosovo komisijo res potrebuje, ampak bolj za to, da skušajo na Mladini zavarovati svojega dolgoletnega informatorja. Po poročanju nekaterih medijev je bil namreč Kos v zadnjih letih, predvsem pa v času Depale vasi, eden glavnih Mladininih informatorjev.
Marko ni cepec
Kolumnist kar številnih slovenskih medijev in nekdanji umetniški direktor Cankarjevega doma Marko Crnkovič je tik pred referendumom o zakonu o RTVS za enega izmed medijev izjavil, da se na ustvarjanje časopisov danes spozna že vsak cepec. Glede na to, kako dolgo že nastaja njegov novi dnevnik, bi lahko zatrdili, da Crnkovič zagotovo ni cepec, saj se na izdajanje časopisov prav gotovo ne spozna. Izid njegovega dnevnika, ki naj bi ga pripravljal skupaj z avstrijsko družbo Styria (slednja izdaja brezplačnik Zumal), imenoval pa naj bi se Slovenija Ekspres oziroma Čas, naj bi bil po prvih napovedih izšel že pred dvema letoma, vendar je bil njegov izid iz nepojasnjenih razlogov preložen. Naslednjič naj bi časopis izšel tik pred volitvami novembra lani, vendar niti takrat z izidom ni bilo nič (po Crnkovičevih besedah naj bi ga bili preprečili slovenski vlagatelji, ki so sprva sodelovali pri projektu). Izida novega dnevnika še nekaj časa ne moremo pričakovati, saj prav nič ne kaže, da bi se Crnkovič in Styria na to pripravljala.
ШШ \Ш
Stoletnica Zavoda sv. Stanislava bo minila v znamenju še enega okroglega jubileja. Samo dan po osrednji proslavi, 14. novembra, bo upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar praznoval 85. rojstni dan.
Življenjska pot nadškofa Šuštarja je močno povezana z Zavodom sv. Stanislava, saj se je tam osem let šolal in tik pred drugo svetovno vojno maturiral. V času vojne je odšel v Rim, Iger je končal bogoslovni študij in opravil doktorat iz moralne teologije, vendar se zaradi komunistične revolucije ni mogel vrniti v domovino, kjer bi moral obhajati novo mašo. Preselil se je v Švico, kjer je bil kaplan v znanem smučarskem središču St. Moritz in profesor filozofije, kasneje tudi kanonik. Leta 1977 se je vrnil v domovino, kmalu po vrnitvi pa je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita ter tako preživel viharna osemdeseta leta. Zelo dejaven je bil pri osamosvajanju Slovenije, saj je prek mednarodnih zvez pripomogel k mednarodni podpori Slovenije. Na začetku devetdesetih let je obudil Zavod sv. Stanislava, katerega direktor je zdaj njegov nekdanji tajnik dr. Anton Jamnik, ob upokojitvi leta 1997 pa se je v njem naselil. Čeprav se je umaknil iz javnosti, redno spremlja dogajanje v zavodu in po Sloveniji. Med dijaki Škofijske klasične gimnazije je zelo priljubljen. Aprila letos je skupaj s slovenskimi škofi in mnogimi prijatelji praznoval 25-letnico škofovskega posvečenja. Čestitkam ob rojstnem dnevu se pridružuje tudi tednik Demokracija.
RADIČ« ZELENI VAL
93.1 a 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Ustava
Prednaročila sprejemamo do 29.11 2005
E bltmbus к nam

Združenih Držav Amerike
s pojasnili
Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak
lurij Toplak in Klemen Jaklič
Ustava
Združenih Držav Amerike
s pojasnili
Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili, po prednaročniški ceni 4.990,00 SIT .
Fizične osebe:
Ime in priimek: Ulica:
Kraj, poštna št.: Datum rojstva:
Datum naročila:
Pravne osebe:
Podjetje:_____________
Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba:
Datum naročila:
Podpis naročnika:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: NOVA OBZORJA d.o.o., Komenskega 11,1000 Ljubljana ali na faks 01 43 45 462 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu.	* z 8,5 % DDV
Podpis in žig naročnika:
Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV:
UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. A
IB
'•^'-io. V" f - -\ .........
enostavno in poceni do
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobltel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobluporabnlkl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobltel.sl
i-	'-S
. d1 i * L	'	L
■ fi ' i *4
/.- ■ «»'< < Vi -i;.

Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij