262. številka. Ljubljana, v sredo 14. novembra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ive(-er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znafia Za oznanila plačuje se od četirisiopne petit-VTStl po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne   st v.in
Pro domo.
in.
Koliko potov apclovali smo že v boji za pravice slovenskega jezika na zanimivi devetnajsti odstavek in koliko potov odgovarjalo se nam je z nekakim sarkastičnim pomilovanjem, da je naš jezik le idijom, brez literature popolno ne/.možen za svobodo in jednakopravnost. Dobro! Klanjali smo se tej ostri in ponosni sodbi. Globoko užaljeni, a ne obupani hiteli smo na delo, da stopimo, prej ko mogoče, zopet pred duri devetnajstega odstavka zahtevajoč obljubljenih pravic. Odslej pričel se je stoprv naš najhujši boj s ponosno hegemonijo, boj, ki nas sicer ni niti ponižal, niti uničil, temveč le nepopisljivo žalil v najsvetejših čutilih.
Prej bila je naša jezikovna nezmožnost ovir zahtevani jednakopravnosti, na njeno mesto stopilo je zdaj jezikovno uboštvo in literatura, ki se lehko „v robci" odnese.
Ko ni mogel odrekati nasprotnik eminentne zmožnoBti našemu jeziku za višjo omiko, ko smo pokazali v kratki dobi, koliko se je povzdignil naš zaničevani idijom brez narodne šole, ko smo razglasili javno svoje male, a izvrstne umotvore v narodni literaturi, smešilo se je brezozirno naše uboštvo in naš trud, rekoč, da je naše literarno delo le slab posnetek nemških proizvodov, da slovenski jezik ni zmožen za lastno, izvirno umetnost.
Užaljeni smo se klanjali tej še bolj brez-ozirni in trdosrčni sodbi.
In tedaj ustali so izmej slovenskih pisateljev možje, ki so povzdignili glas: „Rojaki, ako hočemo ustvariti lastno narodno slovstvo in umetnost, popustiti moramo dosedanja svoja pota, ki se nas v istini vodila brez potrebe na parnas nemškega soseda. V slovanstvu in njegovi veliki svetovni literaturi ojači se naš duh za izvirno delo, v njem se napije istih čutov, ki pristujejo trudu za literarno in umetniško samostalnost."
Blagi možje, ki ste pokazali pravo stezo našemu duševnemu življenju! Vedeli neste, koliko grenkih ur in koliko natolcevanja ste prouzročili s svojim svetom slovenskemu narodu.
LISTEK.
Ukrajinske dume.
ČeBki napisal E. .J. I i nek;  poslovenil F od v i (lovski.)
VI.
Bogdanov osvetnik.
Tatarska horda legla je kakor jastreb na Ukrajino, groza njena je šla do Dona in Dnjepra. Stražeči ognji so se zasvetili na stepi, rdeč žar je žalil osušene trave.
Tožna vest o prihodu Tatarjev došla je naposled i v vas kazaške družine v Brezovce. Tudi tam je zagorel plamen čuvajne straže v tihej toplej noči. Tudi ptiči vzleteli so plašni nad trstje in okolu poletavajoči begali so h kočam.
Užalo8tile so se matere, zaplakale so devojke kazaške; le raolojci neso obupali s svojim vodnikom. Pozval je je batka ataman, da bi se ustopili v krog in se posvetovaM, kako pozdraviti vraga nekr-ščanskega.
Odloči se, da mu pojdejo z mečem naproti — po starem redu in običaji za živenje se ue boječi, pesni popevajoči in vojevito kričeči.
Tako je odločila usoda.
Dal  je torej ataman zatrobiti in še preje,
Zažarela je naša mladiua pri vašem pouku. Hlastno je segla ona po slovanski literaturi, po slovnici sorodnih plemen, da se ojači in izuri za delo- v narodnem zmislu.
In čujte, odslej pričelo se je največjega zaničevanja vredno sumničenje, sedaj se je rodila psovka : „panslavizem", „panslavist", odslej se je žalilo poleg našega uboštva ono, kar blaži najzadnjega državljana: naše vse veke čisto avstrijsko rodoljubje. Hudoben mora biti značaj, ki najde v čitanji najbolj slavnih del slovanskih mož na severji ali jugu povod nerodoljubja!
Da, kako bi morali soditi avstrijski Slovani o svojih nemških sorojakih, katerim je mojster Gbthe in Lessing leposlovni in železni Bismarck rodoljubja evangelij.
Da, zadnji Slovenec ne more biti niti tako najiven niti brezumen, da bi tolmačil ljubezen za ogromno nemško literaturo drugače, nego za blagi čut za vse lepo in dobro. In nam, žalibože, neverjetno je, ko bi ne bilo resi.iČno, rodila je ljubezen za lepo dobro in pravo v slovanski literaturi najbolj zaničljivo in poniževalno psovanje.
L i b e r i u s.
Iz Rusije.
Dne 22. oktobra st. st. [Izv. dop.] O strašnej nesreči, ki se je pripetila z im-peratorskim vlakom pod postajo Borki, pod Harko vim, 17. t. m. slišali sta seveda že iz telegramov. Ravno isti dan, ko je bila nesreča, začuli smo to vest, ki je kakor (blisk) obletela vse naše mesto. Ker podrobnosti neso bile znane, ugibal je vsakdo po svojem uzrok krušenja vluka. To pa je bilo gotovo, da je car z obitelj o svojo ostal cel in nepoškodovan, in to nas je tolažilo. No govore li istino? O tem dvomiti se ni dalo dolgo Drugi dan prinesle so „Mosk. Vjed." kot oticijozni list, potrjenje žalostne vesti v kratkih črtah. Na sledeči dan bila je Peterbursko-Moskovska pošta zadržana, in še le danes dobili smo časnike, kjer je objavljen podrobni telegram ministra dvora o vsem dogodku. Iz tele grama je vidno, da je ubitih 16 ljudij, ranjenih 18;
nego je zvok popolnoma doznel, poskakali so Ka-zaki v sedla
Že so se uredili in stopili skupaj, prsi k prsim kakor zid junakov. Kjer se pojavi sled neprijateljev, tam hočejo udariti na njegovo glavo . . .
Le jeden junak se je zapoznil — najmlajši izmej njih, sin Bogdanov, Bogdan. Mudil se je pri llrinki, pri svojej čarovni golobici, s kojo se je združil in ljubil pred bojem. Poljubljal je njeni senci in ona ga je zalila s solzami.
„Povrni se, orel moj, povrni se !K šepetala mu je nežno in željno.
„Ako Gospod dovoli," odgovoril je uljudno kratko najmlajši iz družine.
Tu mu je pomagala na konja in pogladila žival, katera jej je tako često prinesla ljubljenca k rodnej koči.
Slaven je bil ta konj, na ime Črtovo so ga krstili in bil je jednak srčnosti atamanovej. Le Bogdana je strpel na svojem sedlu, le njega je poslušal in njemu služil. Inače se je premetaval in vspenjal, „kakor po črta obsedenJ. Črn je bil, kakor noč in po stepi je letal kakor h uragan!
In   čudovito!   Tudi   pred   obličjem golobice Hrinke krotila se je modra živalica,  kakor iz lju bežni do svojega gospoda. Saj jej je pojedal z ovčjo
od „suite" je ubit štabni kapitan Breš, baron Šeraval pa je silno ranjen. Božja previdnost je oči vidno hranila dragoceno življenje našega vladarja in njega obitelji. Vsi oni in „suita" bili so v salonskem vagonu, kjer je bil obed; da so bili slučajno v drugih vagonih — bil bi drug konec. Vreme je bilo strašno: hladen dež in mrzel ^eter; ne gledeč na to, hodil je naš državni vodja okolu ranjenih in dajal je sam potrebne ukaze in učil, kako nesrečne obeza vati. Ubite pa so zbrali v dva vagona in jih peljali v Peterburg, njihove obitelji pa je car vzel na svojo skrb. Na sledeči postaji, Lozovej, služilo je duhovenstvo po ukazu carjevem službo božjo za ubite, potem pa zahvalni „moleben" za rešitev ostavših. Po službi božji povabil je car vse na obed v kolodvorski dvorani, celo slu^e! Ranjencu so pripeljali v Harkov in ko je car prispel v to mesto, šel je naravnost v bolnico obiskat jih in tolažit. Ko so ga pozdravljali Harkovi pre Istavitelji raznih slanov, rekel jim je globoko ginen: „Ja nikokda ne zabudu etogo prijema.  Blagodarju, blagodarju!"
Očividci pripovedujejo, da je car ihtel in da so se mu lile debele solze, ko je videl pred seboj tako množico ubitih in ranjenih, carici pa je takoj velela raziskati perilo, da so je rezali za obezanje ran, sploh, naiod je videl očetovsko skrb svojega vla-dnrja, ki je na mestu nesreče pozabil svoj najvišji položaj in je stal sredi nesrečnih ne kot car, ampak kot prost človek blagega, nežnega srca. Zatorej ni Čudo, da se je po vseh cerkvah vse obširne Rusije zbiral narod in blagodaril Boga za Čudesno spasenje svojega vladarja; ni čuda, da se zbirajo mestni zastopi v izredne seje in sklepajo^ kaj bi stvorili v večen spomin na to čudno rešitev; v jednem mestu odpira se novo učilišče, v drugem je skleneno zidati cerkev, v tretjem bolnico itd. Potovanje carske obitelji pokazalo je vladarja v vsej njega vzvišenej dobroti, nesreča pa, katera je zaključila to potovanje, približala je carja k narodu še bolj. Dočim je ranjki gosudar vsacega brez izključenja tikal, govori sedanji vsakemu „viu; na manevrih, ko so bivali častniki na carskem obedu, podajal je vsem roko; zdaj pa, v nesreči, učil in ukazoval je, kako obezavati, pomagal je sam in sploh v vsem pokazal, da tudi
mirnostjo iz roke  mlečnate jedi in  dolgo njegovo grivo smela je le ona razčesavati. Ali čas je že!
Razpaljen s poslednjim poljubkom svoje devojke potegne za uzdo in dirja k družini.
A vsi so se že razgrnili po stepi . . .
V kazaškem selu zaostali so le starci, stare žene, devojke in otroci.
Pred večerom dospela je družina k Staremu selu. Tam je padlo po stoletjih že mnogo častnih Kazakov, tudi množica nevercev je prenehala tam rogati se Bogu. Padli so v merilnem boji in položili kosti poleg druzega.
Tudi danes so si stali že blizu. Tatarska druhal bližala se je kurgauom bolj in bolj. Mej tem so si opočili bratje kazaški menjaje se v bdečih stražah, pospali so v okrepčan;e na rani boj.
Ali še popreje, nego so pronikli jutranje megle žarki stepnega solnca, sklic.il je k molitvi batka vse Bvoje bratstvo. V šepetu božjega miru plavala je po ravnini, a premotil je krik tatarskih napad-nikov, razlegajoč se iz daljave.
Trstje se je streslo in zašumelo. Stop je oživela na nagloma. Solnce je razmetalo žarke, kopje in sable zabliščale so v žaru. Poslednje rosine kaplje so splavale z gladke ostrine bojevniških sabel.
car lahko ostane navaden človek, kadar je treba delovati v korist bližnjemu.
Kruženje vlaka pripetilo se je na nasipu, katerega so dežji razrahljali; o „zloumišljenji" tu ne more biti slova. Vender pa posebno ta slučaj pokazuje, kam so doveli ruski železničarji svojo sko-post; nižii služi vei plačani so slabo, dasi so dan in noč na nogah; sami pa železniški zidovi, ožidevši Rusi, Nemci in Poljaki nabijajo si žepe in zbirajo milijone! Železnico to stavil je izvestni Poljakov, oče in blagodetelj Židov, umrši pred letom; v njem so njega jedinoverci zidovi izgubili mnogo muogo, a kaj je izgubila Rusija, pokazuje najbolj poslednji nesrečni slučaj. Sploh so ruske železnice take, da v RuBiji vsako leto vlaki 30Okrat ali z relsov dr-kajo ali se pa na relsih trkajo, pri čemer vselej naštevamo več ali manj mrtvih in ranjenih. Ne zastonj za šalo nekatere železnice imenujemo „kosto-lomke". Kriv krušeuju ali trkanju pa je vselej kak — stražnik, kak sprevodnik ali sploh tak človek, na katerega se vale lahko vsake grdobije, katerih so krivi drugi. Po navadi smejo obitelji ubitih ali ranjenih po sodišči iztrjevati zasluženo pomoć. Ako se godi s carskim vlakom tako, lahko si mislite, s kakim strahom mi sedamo na železnico. Ni torej čudo, da se je proti železnici, kjer se je godilo poslednje krušenje, začela stroga preiskava. Dobro gospodom ne bo, tem menj, ker jih javno mnenje od nekdaj proklinja, in ako stvar pride pred porotnike, ni dvomiti, da bodo vedeli, kak verdikt jim je podati. Zadnji čas je, da se ta brezvestni in brezsrčni narod pouči, da človeško življenje ni igrača; in tako brezvestno, podlo in gnusno, kakor v Rusiji, menda nikjer več na svetu železnice ne postopajo s potniki. Zato vlada železnico za železnico kupuje sebi, in dočim so poprej take železnice vsako leto imele deficite, dajo zdaj stotine tisoč čistega dohodka
K u d e j a r.
Politični razgled.
JVolraiM*' dežele.
V Ljubljani 14. novembia.
V državnem zboru vrše se poslednje dni generalna debata o dednem zakonu za kmetska posestva srednje velikosti. Pri tej debati vije se pred vsem razgovor o tem, ali je zakonodavstvo liberalcev bilo škodljivo kmetskemu stanu ali ne. V tej zadevi se je pokazalo, da vladajo mej levičarji glede kmetskega vprašanja kaj različni nazori. Chlumeckv zagovarja liberalne uvedbe, Steinwen<fer jih pa odločno pobija. Da bode vladna predloga vsprejeta, ni dvomiti, kajti zanjo bodo glasovali tudi mnogi levičarji.
Listi,* ki so imeli zvezo s prejšnjim uemško-avstn iskim klubom, zatrjujejo, da je zjedinenje levice zmaga avstrijske državne misli. Drugače pa pišejo drugi nemški liberalni listi. Ti zmatrajo za največji uspeh to, da se sedaj stranka nazivlje nemška brez vsacega olepševalnega pridevka. Sedaj se je nadejati, da se ne bode več nemštvo gojilo zaradi državne jedinosti, temveč se bode slednja branila zaradi nemštva. S tem je jasno povedano, da je liberalnim Nemcem nemštvo glavna stvar, avstrijska državna misel pa le v toliko goje. kolikor godi njim za pospeševanje ponemčevanja. Vpraša se pa sedai, kaj bode z avstrijskim patrijotizmom
»Gospodje bratje, neprijatelj zoper nas. Bog z nami !u zakliče ataman s povzdignenim glasom in mahne z bunčukom molče.
Vspnejo se konji, po zemlji zadoni, po zraku pronika zopet orožje.
Po hipu zadenejo skupaj bojne vrste.
Boj se prične.
Oj, boj nejednak!
Proti trojnej presili dere peščica Kazakov, odvažna in nepremagljiva. Že se križajo meči, napojem- so otrovane puščice, samokresi grome. V trenotku zagrne bojevnike gost dimov mrak. Kletva se siplje na paganske glave.
Po uri je odločen krvavi boj. Tri vrste Ta-tarjev obležale so za mogilo mrtve, ostali so se razpršili v strašnej zmešnjavi na vse strani. Sam njihov vodnik Mustafa, neizprosljiv neprijatelj gjavrov dal je prvi znamenje na beg. Proklinjal je nesrečni dan, kateri mu ni pridal slave in ni dobil plena. Da, da, jedini bojni plen, s katerim se je danes vračal v žalostnem begu — to je jedva polna čaša mlade kazaške krvi, zajete v pozlačenej nožnici bisurmanove krive sablje.
Zato je zmerjal Mustaia svoje tovariše nekoristne pse in se grozno srdil poraženi vodnik. Počasi in brez slave vlekel se je nazaj k svojemu gnezdu. — — (Konec prih.)
nemških liberalcev, ko bi se kdaj stvari tako obrnile, da bi nemštvo več ne potrebovalo državne jedinosti za svoje namene? Da bi le odkritosrčna pisava skrajno nemških listov odločilnim krogom odprla oči.
Nedavno smo bili omenili, da morda sedanjega bana hrvatskega zamene kmalu s kom drugim. To seje govorilo že pred nekoliko tedni, pa tedaj je ban prvo priliko porabil, da je naznanil pristašem svojim, da mu o tem ni nič znanega. Sedaj se pa kaže, da že tudi Hedervarv sluti, da so njegovemu banovanju tudi že dnevi šteti, Ko so mu prišli poslanci vladne stranke in še nekaj druzih dostojan stvenikov častitat za god, je poudarjal, da treba politične, narodne in kulturne zadeve tako urediti, da njih daljši razvoj ne bode zavisen od osob, ki so ravno na krmilu. Iz teh besed se da vender sklepati, da ban sodi, da kmalu kdo drugi pride ua krmilo. Predno pojde, je že še pričakovati nekaj naredb in zakonov, katere bodo ovirale svobodno delovanje nasledniku njegovemu.
Veliko nevoljo je vzbudilo, da je sodnja komisija ogerMlte zbornice poslancev potrdila Duna-Czerdahelversko volitev Ludovika Krausa. Proti tej volitvi je bilo uloženih mnogo protestov. Sodnja komisija je zaslišala 230 prič, ki so skoro vse pri znale, da so bile podmićene. Nekateri so rekli, kaj za to, če smo dobili denar, saj je to koristilo tudi nasprotni stranki, kajti denar smo vkupuo zapili. Vzlic vsem tacim izjavam bila je volitev potrjena ker je Kraus vladni pristaš.
\ nanije rtržave.
Nek ogerski list je bil izvedel, da kralj vrbah i hoče začeti drugačno vnanjo politiko. Druga izvestja pa zagotavljajo, da je kralj trdno preverjen, da je njegova dosedanja vnanja politika prava in jo bode tudi nadaljeval. Ta vest je precej verojetna in se popolnem ujema s proklamacijo, 8 katero je bil kralj narodu objavil revizijo ustave. V tej proklamaciji posebno naglasa uspehe svoje vnanje politike in obžaluje, da jih vsi ne znajo prav ceniti. Seveda bi bilo mogoče, da se Milan premisli, zlasti, ko bi videl, da je sicer prestol njegov v nevarnosti. Marsikaj nepričakovanega smo že izvedeli iz Belega grada.
Turški oficijozni list „Tarik" zadnji čas večkrat razpravlja vprašanje, bi li ne bilo umestno, da angleške čete ostavijo Egipet. Kadar bi angleške čete ostavile Kajiro in Aleksandrijo, bi jenjala anarhija v Sudanu, kajti sudansko gibanje je le protest proti bivanju tujcev v Egiptu. Dobra posledica iz-praznenja Egipta bila bi, da bi se Anglija m Francija sporazumeli. Te turške želje se pa najbrž ne bodo »polnile, dokler vodi angleško vladno krmilo lord Salisburry. Taka pisava turškega oficijoznega lista pa dokazuje, da v Carigradu nič ne marajo za Anglijo in to je velike važnosti za orijentalsko politiko sploh.
Sklep komisije za revizijo ustave franeoMke zbornice je protiustaven. Po sedanji ustavi sme le kongres sklepati o reviziji ustave, nikakor pa ne posebna konstituanta. To so spoznali tudi člani ko misije in so sklenili, da se poprej skliče kongres, kateri naj bi sklenil, da se skliče konstituanta. Da bi se pa monarhisti ne mogli okoristiti revizije ustave v namene svoje, sklenila je komisija, da pre-memba vladavine ne sme biti predlog revi zije ustave. — Radikalci bi radi odstranili vso vladno avtoriteto ter vso oblast dali parlamentu. Izvolili naj bi se posebni odseki, ki bi nadzorovali vsa dela vlade Vsaka naredba, vsak ukaz, kateri izda ta ali oni minister, moral bi pogledati kak odsek zbornice. Poslanec Wichersbeimer je predlagal, da se osnuje di-plomatični odsek 12 poslancev in 8 senatorjev, ka teremu bi minister vnanjih zadev moral sporočiti vse instrukcije, ki jih da zastopnikom t inozemstvu, vse pogodbe, ki je sklene z vnanjimi državami. Poslanec je utemeljeval predlog svoj s tem, da vlada ne more vseh stvari) naznaniti parlamentu, in tako za baš one stvari ni parlamentarne kontrole, ki deželo lahko spravijo v največje nevarnosti.
Tudi najnovejša poročila iz Zje<liu)eiiili držav zagotavljajo, da je voljen predsednikom Ha risson. Da je propal Cleveland, ni čudno, proti njemu delali so vsi veliki kapitalisti, katerim Cle-velandova politika ni ugajala. Bogatini pa imajo malokje toliko upliva kakor v Ameriki, če tudi je popolna volilna svoboda. Mnogo je pa Clevelandu škodovalo tudi nepremišljeno postopanje angleškega poslanika. Mej narodom v Zjedinjenih državah tli vedno neko sovraštvo proti Angliji. Kdor je pri jatelj Anglije, zgubiti mora popularnost.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani dne 13. novembra. Navzočnih 23 mestnih svetovalcev, predseduje župan Grasselli, ki overovateljema zapisnika imenuje odbornika dr. viteza Bleiweisa in Ravnikarja. Potem prečita župan deželnega predsedstva dopis, v katerem se javlja, kakor je bilo že v j„Wiener Abendpo8tu povedano, da presvetli cesar izrecno želi, da dne 2. decembra izostanejo vse oficijalne in sploh vse slavnosti, ki prouzročujejo troškov, da presvetli cesar odklanja vsakeršne deputacije, adrese, čestitke in brzojavke in da naj  se po Njegovej intenciji
2. dan decembra praznuje  mirno.   „ohne solennes Geprange".
Vsled tega sklene zbor po predlogu županovem, da razsvetljave mesta due 2. decembra ne bode in se že storjeni sklep z dne 27. junija razveljavi.
Župan potem prečita dopis deželnega odbora kranjskega, v katerem se naznanja, da se bode deželni muzej Rudolfinum otvoril dne 2 decembra in se izraža želja, da bi se otvorjenje vršilo v sporaz-umljenjiz mestno občino. Jednako slove dopis upra-viteljstva ees. Elizabete otroške bolnice, katerej se bode rečeni dan položil temeljni kamen. Oba dopisa izročita se ad hoc voljen mu odseku, ki ima določiti program za 2. dan decembra in o svojih sklepih poročati mestnemu zboru.
Župan Grasselli naposled naznani, da tehniško društvo Ljubljansko vabi mestoe svetnike na predavanje, ki bode dne 15. t m. ob 1/98. uri zvečer pri „Maliči", kjer bode predaval g. dež. inžeuer in mestni odbornik V. Hraskv „Ueber Canalisirungs-sistemeund die Canalisirung der Stadt Laibach. Vabilo se vzame z dobroklici na znanje.
V imenu finančnega odseka poroča odbornik Bavnikar o mestnih računskih zaključkih za leto 1887. Mnogobrojnih številk ne bodemo navajali, zadostuje naj to, da je bil glavni efekt p o volj en, ker kaže prebitka nad 7000 gld. Soglasno vsprejel se je poročevalcev nasvet: Vsi računski zaključki za 1887 se odobre, v primerni obliki natisnejo in objavijo.
V šolskega odseku imenu poroča potem odbornik prof. T. Zupan ob ustanovitvi šolske delavnice na II. mestni deški ljudski šoli. Gosp. nadzornik Andrej Žumer, ki je dovršil dotični tečaj na Dunaji, ponudil se je za poučevanje. Tečaj na tej delavnici bode trajal 8 mesecev po tri ure na teden ter se bode vežbalo in učilo raznih ročnih spretnosti], posebno pa kartonaže 24 učencev dru-vega oddelka V. razreda. Troški proračunjeni so na 160 gld.
Poročevalec nasvetuje: 1. Mestni zbor privoli izdatek IGO gld. za ustanovitev Šolske delavnice, ki se pa po gosp. Hribarja nasvetu ustanovi samo za poskušnjo za jedno leto. 2. Magistratu se naroči, naj se šola otvori nemudoma, še tekom meseca novembra. Vsprejeto brez ugovora.
V šolskega odseka imenu poroča odbornik Železnikar o pletarski šoli na barji. Poučeval je ondu g. učitelj A. Funtek. Tečaj trajal je od 13. januvarja do konca avgusta, sprva po jedenkrat, pozneje po dvakrat na teden. Pouk pohajalo je 13 učencev, ki so v tem času izdelali 20 ličnih kosov. Šolski odsek je sklenil, da se dotična uloga g. Funteka reši v zmislu magistratovem, torej predlaga: 1. Šolsko vodstvo razdeli koške dotičnim učencem. 2. Račun o dotaciji v znesku 50 gld. se odobri. 3. Učitelju g. Fuuteku izreče se za trudo-ljubivo poučevanje priznanje s pristavkotn, da se mu je glede" nagrade, kakor 1886. 1. po končanem pletarskem tečaji v Šent Vidu, obrniti na ces. kr. deželni šolski svet. — Obvelja brez ugovora. —
V vodovodnega odseka imenu poroča potem odbornik Ivan Hribar ob obdaji prve skupine vodovodnih del in ob uredbi stavbiuskega nadzorstva. Vsled razpisanega natečaja za vodovodna dela došla je vsega vkupe 31 ponudeb. Za cevi za vodovod oglasilo se je 12 ponudnikov. Najnižja pouudba je ona Tešinske tovarne s 125.316 gold. 75 kr., najvišja 156.000 gld. Vodovodni odsek odločil se je za „ Al p i ne M o u t a n g e h e 11 h c, h a t tu, ker ima n ajizvrstnej še železo in je vsprejela vse .stavljene pogoje. Njena ponudba znaša 133 tisoč 822 gld. 90 kr. Ponudba Tešinske tovarne se ni mogla vsprejeti, ker bi cevij ne dodelala o pravem času. Fužina v Dvoru na Dolenjskem oglasila se je samo za fasonske dele, se torej ni mogla jemati v poštev.
Za zaBunke in hidrante došlo je 12 ponudeb. Najnižia je ponudba firme Bopp&Reuther v Mannheimu, namreč 1 3.990 gld. 50 kr., najvišja 24.900 gld. Odsek je za to, da se vsprejme prva ponudba, ker je najnižja, Bopp in Reuther prva firma v teh predmetih in ker bi vsi drugi ponudniki rabili le te firme blago seveda s primerno provizijo.
Za polaganje cevij, došlo je 7 ponudeb. John Gramlich na Dunaji prevzame to delo za 35.080 gld. 15 kr., Rumpl & Miklas zahteva 53.536 gl. 80 kr., baron Schwarz 62.400 gld. 80 kr., Ton-
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 2f>2 14. novembra 1888.
uios 104.938 gi<l. 50 kr., iu v dodatni ponudbi z dne 8. novembra 84.862 gld. Od-tek predlaga, da M vKpn jue ponudba Gramliehova. Ako M pomisli, tla je za cevi 1> lo proračunjenih . 139.000 gld. y,\.   sunke in hidrante     ....    21.000 „
za polaganje cevij..... 72.000 „
vkupe   .    282.001» gld. Da se pa bode po odsekovem predlogu potrebovalo
za cevi....... 133.822 g d. 90 kr.
za zasunke in hidrante . . 13.909 „ 50 „ za polaganje cevij   .   .   . 35.080   n    15 „
vkupe 182.812 gld. 55 kr. je razvidno, da bode mesto za ta dela potrebovalo 4 9.187 gld. 45 kr menj, nego je bilo prora-čunjeno.
O teh predlogih zlasti pa o pogojih unela se je dolgotrajna debata, katere so se udeleževali odborniki G o g o 1 a, Hribar, B l e i w e i s, dr. Star e in župan Grassel li. Naposled se vsprejtno Vsi odsekov! predlogi in »e vsprejme za cevi ponudba Alpine M o n ta n g e se 1 ls c h a f t, za zasunke in hidrante ponudba firme Bopp et Ileuther v Mannheimu, za pol ganje cevi ponudba J. Gram-lichova z Dunaja. Magistratu se naroča, da na znani te sklepe stavbenemu voditeljstvu in predloži mestnemu zboru pogodbe, ki se imajo sk eniti z dotičnimi firmami.
Vsak teh ponudnikov položil je 10% varščino in je zavezan zgotoviti prevzeto delo v petih mesecih, računivži od dneva odobrene pogodbe. Od dotične vsote izplača se mu le 90%, ostalih 10% pa le tedaj, ko bode delo odobreno.
Naposled se je po pred logu vodovodnega odseka (poročevalec I. Hribar) II. mestni inžener g. J. Hanuš imenoval nadzornikom pri zgradbi vodovoda.
Potem bila je kratka tajna seja.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Drage. V dopisu razpravljal seje znani dogodek Travljanski, naša notica z naslovom „Čujte, čujte!" in c. kr. okrajnega šolskega sveta Kočevskega popravek. — Današnja številka ima dve stiaui priloge.
— (V državnem zboru) se je v poue-deljski seji izročila prošnja mestnega zbora Kranj-, s k e g a, da naj ostane spodnja gimnazija še v Kranji. Poslanec K lun je predlagal, da se prošnja izroči budgetnemu odseku ter doda steuogrniičnemu zapisniku, kar je brez ugovora obveljalo.
— (Z D u n a j a:) Volitve za one deželne zbore, katerim poteče volilna doba 1889. I., bodo maja. — V tukajšnjih višjih krogih se z veliko pozornostjo opazuje, kako neprijazno pišejo nemški listi, posi-bno pa Bismarcko\e reptihje proti Tuatieu in njegovemu ministerstvu. Da jim Taaife ni „persona gratatt, znalo se je že davno, saj se je ta antipatija prav jasno razkrila za bivanja cesarja Viljema II. na Dunaji, a sedaj je pa struna še bolj napeta. Navadno dobro poučeni krogi mislijo, da je to posledica na;protst\a mej Tuatleom in Kalnokv-
jem in da se položaj ne bode zboljšal, dokler seno umakne Kalnokv, ali pa Taafte.
— (Z Dunaja) se javlja: Uradniki tukajšnjih šaljivih listov bili so te dni povabljeni k državnemu pravdništvu, kjer seje jim povedalo, da bode v bodoče zaplenjen vsak list, v katerem bode kaka karikatura ali pa sicer kaj žaljivega o kralji Milanu. Nam se je brez povabila že parkrat isto povedalo.
— (Zoper ponemčevanje ljudskih šol.) Tudi glede šole pri sv. Marku nižje Ptuja je že naučno ministerstvo zaukazalo, da je izključno poučni jezik slovenski jezik, nemščina pa neobvezni poučni predmet.
— (Breztaktnost lavantinskega ordinarijata.) Povodom cesarjeve 40letnice izdal je gospod &kof dr. Jakob Maksimiljan Stephehuegg pastirski list v slovenskem in nemškem jeziku. Ves lavantinski klerus, od vladike do najmlajšega, kaplana je narodnosti slovenske, toda ordinarijat Ma-riboivki, čegar pravi svetovalci so celo trije pisatelji slovenski (Kosar, Orožen, dr. Kr;zanič) dal je natisniti opomnje za dušne pastirje, kako naj se praznuje svečanost 2. decembra, samo na ueiiiAkeiii pastirskem listu! Čemu se fploh teniški pa.-1, listi pošiljajo čisto slovenskim fara m, ne vemo; zato tudi ne vemo, zakaj
bi nam samo nennki list moral   biti   — „meroda-jen".
— (Trgovinska in obrtniška zbornica) ima redno sejo v j>etek Ki. novembra 1888. leta ob 0. uii :w c r v me.stni dvorani. Dnevni red. 1. Zapisnik sadnje seje. 2. Proračun za leto 1889. 3. Poročilo z nasvetom o nanuščenji 4 pii-sednikov pri e. kr. deželuem sodišči v Ljubljani. 4. Tarifi za javno tehtnico v Stobu. 5. Okoliš obrtnih zadrug v politični 111 okraji Kočevskem. 6. Predlog za 5  ctnzorj< v  podružnice  avstro-ogerske banke.
7. Okoliš obrtnih /adiug v sodnjem okraji Vipavskem. 8. Cenovnik za semnje v Bučki. 9. Okoliš obrtnih zadrug v sodnjem okraji Postoj inskem. 10. Uloga za semnje v Studenci pri Blokah.
— (Pisateljskega podpornega društva zabavni večer)  bode juti i v četrtek ob
8. uri zvečer v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice.   Ker je program zanimiv,  upati jo mnogo brojne udeležbe.
— (Slovensko gledališče.) Na predvečer Unendoe Nj. velečastva p res vit le cesarice Elizabete priredi dramatično društvo v nedeljo dno 18. novembra t. 1. slavnostno predstavo. Mesto burke „Gosi in goske" vzel je odbor za ta večer premijero »Mesto in vas" na repertoir. Prevod po Chariotti Bnch Pleiferjevi. Kakor se nuni poroča izza kubs, obeta ta igrokaz biti jedna najboljih novostij, kar jih uprizori letos dramatično društvo.
— (Dr. V. Zaruikovih zbranih spisov) pivi zvezek je danes izšel in se dobiva trdo in elegantno vezan v Narodni Tiskarni" po 1 gld. Prvi zvezek obsega „Predgovor" iu Zamikov životopis iu povesti: „Ura bije, človeka pa ni", „Mašče-vanje usode", „Obraz državnega zbora" in »Pisma slovenskega turista". Vsebina ta bode čitateljem iz vestno ugajala, isto tako pa tudi čitatelju tisk 111 zares lična vnanja obiika.
— (Simon Gregorčič,) naš pesnik, dobil je od vzvišenega gospoda Dijakovskega vladike J. J. Strossmiyerja na poslani drugi zvezek svojih poezij jako laskavo pismo, katero se tako le giasi : Vele-štovaui Gospodine i ljubezui brate v Isusu! Hvala Vam liepa ua novoj knjižici Vaših krušnih poesija. Sve što iz Vašega pera poiztiče (pride), čisto je, rajsko je, Bogu je ugodno, narodu častno i utiešno (tolažuo). M t-daj te se nipošto (nikakor) prigovori (po ugovorih) ustrašiti. Cesto put upravo ono, što je najbolje i najplemenitije, nana/.i na suprotivštiue (najde nasprotatva), koje cieuu čoviku diže (dvignejo), i put dobrim 1 obilnim plodovom otvaraju (odpiraja). Sve što je od Vas, nije samo za danes 1 sutra, nego je vječito (vieno), što će i budućim koljenom biti (kur bo tudi bodočim rodovom hrana itd.) hrauoui, nasladom, pobunom 1 utjehom. Kadimo (delajmo) dakle pomnjivo i odkupujino vrieme (čas), koje je prekratko. Ostajte {iako uvjereni o mojoj bratskoj ljubavi i o momu iskrenomu štovanju. Ljubite, inoli.u Vas, i Vi mene i molite se za me Bogu. Vaš do vieka brat u Lusu. U Dijukovu 1. Dovem. 188-1. Stross-maver m. p. vladika. — Vemo, da tega pisma ni bil vesel samo pesnik, ampak da ga bodo veseli tudi prijatelji njegovi in spoštovalci njegovih del.
„Soča".
— (Umrla) je kneginja Kamilu Winđisch giiitz, soproga poslanca E»ne;-ta VVindischgiatza, v 43. letu dobe svoje. Prepeljali jo bodo na Kranjsko.
— (Baron Hein,) c. kr. okrajni glavar v Mariboru, dobil je naslov in značaj namestnijskega svetnika.
— (Vojaški avancement,) ki je bil napovedan za 2. dan decembra, proglasil se bode nekda še lo o božiči.
— (Pod kura tel o) dejali so, kakor javlja današnja „Laibaher Zeitung" Jurija Musi no v Ljubljani zaradi z a p r a v 1 j i vos t i in mu dali ku-ratorja g. Karola Musino v Ljubljani.
— (Izžrebani porotniki za č e t r t o z a-sjedanje) pri Ljubljanskem porotnem sodišči, katero se prične dne 10. decembr n, so sledeči gg'. Bališ Josip, trgovec z lesom ra Vi hniki; Be rg a n t Jakob, branjevce v Ljubljani; Blaž Fran, sobni slikar v Ljubljani; Biirger Friderik, komtoarist v Ljubljani; C erar Fran, hišni posest, v Blagovici; Dekleva Alojzij, posestnik v Postojini; Detter Fran, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Dober let Fran, trgovec s pohištvom in hišni posestnik v Ljubljani; Do len ec Bernard, veleposestnik v Podperji; Gogola Ivun, hišni posestnik in trgovec v Spodnji Šiški; Gbtzl Leopold, tovarnar v
Mlinu; Graižar Ivan, vinski trgovec v Vodicah; Hi en g Krnst, trgovec z lesom na Bikeku; J e n k o Alojzij, pekovski mojster v Ljubljani; Kavčič Henrik, posestnik in krčmar v Senožečah; Klauer Jakob, trgovec v Ljubljani; Knez Andrej, posestnik na Vici; Kobau Iv:n, posestnik v Gorenjem Lo-gatci; Kotnik Fran, tovarnar in posestnik ua Vrhniki; Malner Henrik, logar v Javorniku; Marink o Andrej, posestnik v Gorenjem Logatci ; Mlekuš Toma, trgovec v Starem trgu; Petan Martin, trgovec v Kranji; Picolli Gabrijel, lekarnar v Ljubljani; dr. Ivan Pitamic, advokat v Postojini; Pollak Stanislav, hišni posestnik v Postojini; Uus Josip, trgovec v Št. Vidu pri Brdu; dr. Adoif Schaffer, zasebnik v Ljubljani; Schuller Benjamin, posestnik v Kropi; Sevnik Josip, usnjar in hišni posestnik v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani; S točk 1 Ernst, trgovec v Ljubljani; S ve te c Leopold, hišni posestnik na Šutm v Kamniku; Tri buč Josip, posestnik in trgovec na Viči; U r b a uč i č Janko, posestnik graščine Turo pri Kranji iu Žitnik Josip, posestnik v Grosupljem. Namestili porotniki so gospodje: Bab ni k Janez, hišni posestnik, Blazni k Lovro, kramar in hišni posestnik; Klad no Martin, trgovski pomočnik; Klemenčič Dragotin, knjigovodja; Kordig Ivan, trgovski vodja; S e d 1 a r Fran, črev-Ijarski mojster; Strel Viljem, hišni posestnik; Škerbinc Jaka, čevljar; Velkavrh Pavel, trgovec z moko, vsi v Ljubljani.
— (Dalmacija in Kranjska.) V državnem proračunu za 1889. nahajamo 33 vsot za javne zgradbe, za ceste, zvonike, cerkve, svetilnike bolnice in za reguiovauje Neretve v Dalmaciji. Vsega nkupe znašajo te vsote 7 3 8.900 gld. Kakor nas iz srca veseli vse, kar se nakloni našim dalmatinskim bratom, vender si ne moremo kaj, da ne bi primerjali Kranjske in drugih slovenskih dežel v tem oziru z Dalmacijo, katera umeje uspešno potezati se za svoje koristi.
— („ Narodna Čitaonica" v Karlovci) praznuje dne 17. iu 18. t. m. svojo petdesetletnico. Dno 17. t. m. zvečer bode baklada in sereuada, dne 18. t. m. budnica, sprevod vseh društev v cerkev, slavnostna seja, banket, zvečer pa koncert s plesom. Petdesetletnice najstarejše čitalnice na Hrvatskem in menda na vsem slovanskem jugu se bodo izvestno spominjale tudi čitulnice slovensko.
— (Čitalnica v Cel j i.) V odbor čitalnice v Celji so bili voljeui: Dr. Jos. Sernec, predsednikom; Jurij De tiče k c. kr. notar, podpredsednikom dr. Ivan Dečko, tajuikom; dr. Davorin Mate k, mestni kaplan, knjižničarjem ; dr. Dragotiu G e 1 i ng s-heim, c. kr. sod. pristav; Boštjan Kregar, nci-telj ; Ivan Jerman, trgovec; Maks Veršec, posojilu iški tajnik, za odbornike namestniki so pa: drd. Urb. Lemež, odvetn. kand., Peter Majdič, posestnik paromlina; Fran Lončar not. uradnik in Dragotin Vanič, trgovec.
— (Nemško šolsko brod o v je,) broječe čveteio ladij, vsaka po 16 kanonov iu okolu 400 mož posadke, obiska o je pristanišče Tržaško, kjer jo sedaj zasidrano. Siiuptomatičui ta obisk proslavlja se v Trstu z lažnimi veselicami. V ponedeljek so poveljniki častniki in kadeije tega brodovja napravili izlet v Postojino, kjer so si ogledovali svetovno slavno jamo. Obed bil je v gostilni „Pri kroni1'. Pri obedu bilo je napitnic na nemško in avstrijsko-oger.iko mornarnico i. t. d.
— (Premem be pri u č i t e lj s t v u .) G. Miha Kos, učitelj; v Velesalu, premeščen je v Vipavo kot tretji učitelj; začasna učiteljica v Vipavi gospica pl. Fodransberg nameščena je stalno. G. Marija Šerc premeščena je iz Doba na drugo mesto v Domžale, g. Jos. Turk iz Grahovega v Begunje na Gorenjskem, g. Fr. Zaman je stalno nameščt n na Ubeljskem, g. Lud. Košeninijeva pa v Dragatti&i. G. Fran Lovšin dobil je stulno 4. mesto v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Henrik Pa-ter nos t premeščen je iz Mengša v Radomlje, g. 1'V.tn Gosti ne ar / Šoštanja kot 4. učitelj v Skofjoloko, g. J. Kuhar iz Škofjeloke v Trboje. Staluo so nameščeni gg : L. Jelenec v Št. Juriji pri Kranji; M. Debelak v Trsteniku, M. Borov-ska na dekliški šoli v Tržiči, M. Hiti, kot nad-učitelj v Slavini. G. Gabrijela Ihan je premeščena s Planine pri Sevnici na dekliško šolo v Tržič, Konrad Mali iz sv. Križa za 4. učitelja v Tržič.
— („Sveto mašo v čast sv. Cirila in Metoda") posthvil je za moški zbor in jo poklo-
nil dr. Antonu Mahniču g. Janez Carli  v Škofii-loki. Oceno mu/ikalnega dela  prepuščamo strokov njakom, glede vnanje oblike pa bi  bilo  Baleti, da je nekoliko okusneja, četudi je dr. Mahniču posvečena. Cena 50 kr.
— (Burja.) V Trstu in na Krosu bila je te dni izredna močna burja, ki je bila zlasti dne 10. t. ni. silovita. Od 1870 I. opazovala se je samo trikrat približno jednaka ranč, do 100 kilometrov hitrosti v jedni uri, v jednem dnevu pa po anemo-nietru 1921 kilometrov. Najhujše je bilo /večer od 7—9 ure, potem pa je burja kaj hitro polegla in nastalo je lepo vreme. Tudi mraz bil je za Trst precej občuten, namreč — 2° C
— (Vabilo) k zborovanju Savinskega učiteljskega društva dne 19. uovembra ob 2. uri popolu-dne v St. Petru v Savinski dolini v proslavo godov-nega dne presvetle cesarice Elizabete z naslednjim dnevnim redom: 1 Ogled novega šolskega poslopja. 2. Pozdrav in govor gosp. predsednika. 3. Petje: ^Cesarska". 4. Poročila in zapisnik. 5. Petje v ljudski šoli (govori gospod nadučitelj Som). 6. Nasveti. — Gostje in prijatelji dobro došli. K zma-sljivi udeležbi vabi uljuduo vse ude odbor.
— (V Št. Pa ve 1 s k i občini v Savinski dolini) hudo razsaja škrlatica, zato je šola že od 1. novembra zaprta. Mnogo otrok je ta bolezen že spravila pod grudo in loti se tudi že odraščenih ljudij.
— (NaČelstvo okrajne posojilnice na Krškem) pošilja na vse strani . prejem ne iu položne listke" c. kr. poštno hranilnega urada, s katerimi lahko slehern branilničarjev brez vseh tro-škov denarje v shrambo pošlje rečeni hranilnici. Pogoji za pristop so jako ugodni. Družabniki plačajo 1 gld. pristopnine in še 12 gld. deleža (tudi v obrokih lehko), od katerega dobe 4°/0 obresti. Ti imajo pravico do posojil in so deležni zadružnega dobička.
— (Razpis dobave.) C. in kr. državno vojno ministerstvo namerja si zagotoviti po javnem natečaji 9000 zimskih kocev, 12 000 leteuskih odej in 8G00 konjskih odej za leto 1889., katere morajo biti take in tolike, kakor predpisujejo obrazci za leto 1887 pri upravnih zavodih za vojaško obleko, in sicer tako, da se pri zimskih kocih opusti barvani okrajek. Ponudbe imajo se poslati najkasneje do 20. novembra 1888. leta, ob desetih dopoludne v uložni zapisnik državnega vojnega ministerstva. Pogoji in ponudbeni obrazci so tudi ua ogled v jasami trgovske in obrtniške  zbornice v Ljubljani.
— (Razpis dobave.) C. in kr. vojaška oskrbovalnica naznanila je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za dobo od 1. januvarja 1889. do 31. avgusta 1889. leta 2000 meterskih centov sena, 800 meterskih centov slame za naštelo in 550 meterskih centov slame za postelje, kar si hoče zagotoviti po javnem natečaji. Pri ponudbeni razpravi, določeni na dan 2 2. novembra 1 8 88. 1., vsprejemale se bodo le pismene ponudbe, katere morajo biti sestavljene natanko po obrazcih, razgrnenih v oskrbovalnici v Ljubljani, ter se morajo kolkovane s kolkom 50 kr. doposlati najkasneje do desetih dopoludne rečenega dne c. kr. vojaški oskrbovalnici. Natančni pogoji in ponudbeni obrazci so vsak dan na ogled v Ljubljanski oskrbovalnici. Tiskane pole, na katerih so zaznamovani pogoji, dobi vsakdo, kdor želi, po pošti, in sicer po 4 kr. za vsako tiskano polo.
-— (Potres v Bosni.) V Stolacu in po okolici Čutili so 10. t. m. ob 4. uri 30 min. zjutraj več sekund trajajoč potres z gromu podobnim šumenjem.
— (V Radečah) pri Zidanemmostu razpisana je na tamošnji čveterorazrednici služba 8. učitelja. Plača 450 gld.   Prošnje do 30. t. m.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Šmarji pri Jelšah.   Prošnje do 28. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 12. novembra. „Norddeutsche Allgenieine" bavi se s člankom v „Rappel-n", čegar lastnik je minister Ločkrov. V tem članku se naglasa, da je v legiji tujcev 8000 Alzačanov in Lorencev, ki pričajo, da neso Francije sovražniki. Ime „legija tujcev" imcdo bi se za-meniti z naslovom: BalzaŠko-lorenski polk". „Norddeutsche" dostavlja, da se iz tega more sklepati, da francoska vlada odobrava sč u vanje k vojni. „Dovolj nam je", pravi „Norddeutsche" dalje, da konstatujcmo, da bode vuacemu vidno,
eogavii bode krivda, ko bi m mir no mogel vzdržati. Francijo bode zadela odgovornost za rušenje miru.
Dunaj 13. novembra. Zbornici poslancev predložila vlada načrt zakona proti razkosavanja zemlji' r t (Interschl&chterei.)
Peterburg 13. novembra. Vsled carskega Dkaza z dne 12. novembra odpravi Be vojaški (diraj Harkovskl ter so pripadajočo um gnbernije: Črnigov, Poltova, Kurek, Harkov glede vojaške oprave priklonijo vojaškemu okraju Kijevskemu, gnberniji Orel in Voronež vojaškemu okraju Moskovskemu. Okrožje SČUČin Lomžavske gnbernije izloči se iz Varšavskega ter priklopi Vilenskernu okraju, okrožje ilotin v besarabski gnberniji iz Odesakega v Kijevski vojaški okraj. Nadaljna ministerska naredba tiče se prememb, nastalih vsled tega v vojni upravi.
Beligrad 13. novembra. Trideset oboroženih Turkov napalo je pri Rački mejno stražo, ubilo in ranilo vež vojakov. Mejno stražo so po hudem boji Turke zapodile nazaj. Bati se je, da so Turki povrnejo in Račko zažgo. Ministerstvo je energično protestovalo proti rušenju meje.
Bruselj 13. novembra. „Independence Belge" ima telegram iz Madrida, da imajo nemiri na Spanjskem izrecno protiinonarhičcn značaj.
Rm 13. novembra. Vesti, da bode Italija odposlala novo vojaško ekspedicijo v Afriko, so neosnovane. — Sedanjo parlamentsko zasedanje se bode koncem leta zaključilo. Novo zasedanje otvorilo se bode koncem januvarja s prestolnim govorom.
Razne vesti.
* (Shod vseučiliščnikov v Budimpešti.) 6. t. m. posvetovali so s-> vseučiliščniki na shodu v ogerski stolnici o odločbah novega vojnega zakona, sos- bno zaradi preosnove aktivne službe jednoletnih prostovoljcev. Po precej živahni debati volili so odbor deseterih članov, da sestavi spomenico proti predlogi novega zakona ter predloži državnemu zboru. Ministerski predsednik Tisza, kateremu je odbor te dni izročil napominano spomenico, izjavil je, da bo prošnja težko dosegla za željeni uspeh, češ, vojaštvo potrebuje razumništva osobito za časa vojne, katere nas Bog obvaruj Častniški izpit pa itak ni toliko težaven in zlasti slušateljem višjih Šol ne dela nikakih preglavic, kakor se je u ver i 1 sam pri svojih sinovih.
* (Rusko posojilo.) Rusija sklenila je te dni 4 % posojilo v znesku 20 milijonov funtov šterlingov (blizu 250 milijonov gold.) z niejnarodno skupino, katerej pripadajo nBauque de Pariš", „Comptoir d' Eseotnpte", „ Čredi t Lvonnais", Baring Brothers v Londonu in Hope & Comp. v Amsterdamu S tem posojilom bode baje konvertovala ono izza 1877- I. „Banque de Pariš" prevzela je vodstvo konzorcija. Novo posojilo izdavalo se bode po 86o/0.
* (Koliko je narasla Rusija v po sled njih 4 00 letih.) Za Ivana III. (1505) merila je Rusija 40.000 štirjaških milj; za Ivana IV. (1584) 75Q milj; 1013 I. že 156.000 □ milj. Za viade Mihajlove (1045) 225.000 št. m., za Aleksijeve (1676) 264 000, za Petra I. (1725) 282.000, za Elizabete (1761) 320 000, za Katarine II. (1796) 352.000, z* Aleksandra I. (1825) 367.000, danes pa mnogo nad 400.000 štirjaških milj. V štirih stoletjih pomnožilo se je Rusije ozemlje za 360.000 štirj. milj in če se število dnij primerja s pridobitvami, vidi se, da je Rusija v tej dobi začetkoma vsak dan naraščala za 115 štirj. vrst, poslednja leta pa po 569 štirj. vrst na dan. Ruski list, navajajoč predstoječe številke, pravi: Rusija ima za dolgo časa dovolj ozemlja, njej ne treba novih pridobitev. Treba, da vse te zemlje urede, za to pa treba, da živi s sosedi v miru ter skrbi, da od pridobljenega ničesar ne izgubi.
* (Dohodki Sare Bernhardtove za-r ubijeni.) Finančna prokuratura uložila je 12. t. m. pri okrajnem sodišči v Mariahilfu na Dunaji prošnjo zastran zaplembe dohodkov gledališčne igralke, Sare Bernhardtove zaradi dolžne dohodarine 3000 gld. Dohodki, katere dobiva ta umeteljnicu v Talijinem hramu na Donavi cenijo se na 17.000 gld.
* (Bratomor v cerkvi.) Grozen zločin izvršil se je 5. t. m. v župni cerkvi v Cesaru v po krajini Mesinskej. Mej sv. mašo, katero je služil domači župnik, usmrtil je namreč prav blizu veli kega altarja s sekiro nek mož sv<jega lastnega brata. Vernikov polastil se je tolik strah, da so pozabili prijeti morilca. Ubežnega zli dejca ujeli ao še le na javnem trgu ter ga deli pod ključ, kjer čaka zasluženo kazni.
* ( M a r o č a n s k a pošta) je dandanes skoro na ravno tisti stopinji kakor 785. leta, ko je Muley Dris Ebn Abdallah usta uovil prvi Hultanat, si prisvojil  Koz iu prebivalce   spreobrnil k islamu.
Pošto oskrbijujejo suhi, nagi, na pol sestradani arabski seli, kateri za neznatno plačilo opravljaju svoj posel z veliko poštenostjo in nečuveno hitrostjo Malo pepelnjaka in neka] dateljnov je jedina hrana teh ljudij. Počivajo nekoliko le po noči. Korakajo pa po gozdih, kjer bivajo krvoločne zveri, plezajo po gorah in vrSacift, kamor ne more nobena mula in plavajo č"/ reke, ? katere se no upa nikak konj. Na potu dirjajo v skok pod pekočimi solnčoiml žarki, po več dni ne vidijo niti jed nega t lega drevesa in ne dobe niti kapljico vode. Mula potrebuje od Tan-gerja do Pesa 5 dnij, poštni sel p> prehodi ta pol peš 3/3 dnevih.
Poziv I
Odbor za spomenik našemu velezaslužnemu žalibog prerano umrlemu dr. Janezu vitezu Bleivveis-Trstenifikemu hoče občni zbor sklicati in prosi vse ti^-te gospode poverjenike, ki so njega dni dobili tiskovine v roke z naročilom poskrbeti mej domoljubi nabiro potrebnih novcev, da te tiskovine kar najhitreje mogoče, najdalje pa do novega leta 1889, pošljejo predsedniku gosp. notarju dr. Zupancu ali pa blagajniku gosp. Luki Robiču v Ljubljani.
Zadnji čas je, da stori slovenski nnrod svojo dolžnost, da vredno oceni dolgoletno ustrajno delo vanje našega oče'a, da dika naša dobi spomenik Spominjajoč rojake naše k posnemanju v marljivosti, v domoljubji in v blagih delih, da kakor drugim zasluženim s'ovenskim možem tudi tej bliščeči zvezdi na našem narodnem obnebjl Bkaže svojo neven-I j i v o hvaležnost.
Ponavljajoč gorenjo prošnjo, priporoča naj-topleje vsem razumnikom slovenskim nujno zadevo v blagovoljno uvaženje. Odbor.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko žganje ■* dajo ravno tuko uspešno kakor ceno sr dstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. (Iona sto klcnici 5*0 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat, z njegovo varstveno znamko in podpisom. G (31 — 15)
— (y.a»ledeni ponarejalol ustno vo<ie.) Bilo je že omenjeno, da v obče po vsem civilizovanem svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatherin ustno vodo Sobo« zdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velike) meri ponarejajo lil kvarijo. Ko je izdelovatolj v Budimpešti osnoval getieralnp zastopstvo za Ogersko, zmn-tiiil je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskej, da jedenkrat natedi
kone« tem sleparijam. Uspeh tega potovanja jo t>i 1 čudovit. Do sedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kaeih 130 steklenic ponarejene Anatherin mtno vode kontiskovati in proti poiiaiejalcem začeti sodnic korake. To stano sicer precej deiia;ja, toda izdeJovatolj liot< 1 je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker hi dober glas te že dO let preskušene vodo utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkažoljnih ljudij. Da se ponarejaloem delj oteži in koristi volicemu Občinstvu, .-kieml jo i/.dclovatulj, steklenice povekšati za pol« V100 prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se hode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi iu druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej usteej vodi dr. J. G. Popp a jo po velikosti steklenice nO kr. do gld. 1.— in glđ. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroči, in vse lekarne, droguerijo in partumerije.      (017—IV)
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
sknšeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo
proti Babasanju. — l ikailjioa a 15 pil 18 kr, l zavoj = 1-20 pil 1 gld'. a. v. — l»re«l pouure jnnjem Ne Jako uvari. — Pristne so samo, čo ima vsaka škatljiea rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,SvofI I.oo|>ol«l'* in našo Hnno loUnrim „i»tl h\. L.o«»-polun", snimij. ineatOf Bobe <ier .Spiogei- mul riaiLtciiu'iiNsi'. - V Ljubljani se dobivajo pri gosp. I«-Uniji «. lMceoll-JI. (759—8J
-------- —			
o-.,		T;!1 Tii^J -1	--Wa
ti
milimi mi
h toj i (331— 2ti2j
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
..i..
Dijaška kuhinja v Celji.
Za III. društveno šolsko leto 1888/85) so darovali: Preuzvišeni gosp. knesoikpf Jakob Maksimilijan za september iu oktobi-r 6 gld.; proč gosp. J. Bohinc, dekan v Braslovčah, 6 gld.; preč. gosp. Jurij Klančuik, duhoven v Braslovčah, r> gld.; preč. gosp. Bribernik, kaplan v Braa-lovčah, ."! gld.; preč. gosp. Peter Erjavec, župnik v Trbovljah, 6 gld.; gosp. Josip Muha v Trbovljah S gld.; gosp. EUbacher AudreJ, trgovec na Laškem, 5 gld.; slavna »Posojilnica Celjska" 100 gld.; gosp. dr. Fran Voušek, c. kr. sodnik v (JoVnjem gcadu, fi gld.; gosp. dr. VVeingerl v Krapinskih toplioah 6 gld.; gosp. dr. Gustav Ipavic, zdravnik V Sr. .liniji ob j. ž., f> gld.; gosp. dr. Gvido Srebro, odvetnik v Ureži-ah, 5 gld.; preč. gosp. Josip Jeraj, župnik v Žavci, f» gld.; preč. gosp. Gregor 1'resočuik, kaplan v 1'olj-čanah, 3 gld.; proč. gosp. dr. J. Bv. Lipolđ, Župnik v Ve-lenji, fj gld.; gosp. dr. Karol .Siuidinger, c. kr. notar v Kamniku, f> gld.; gosp. Ivan Kačič, c. kr. notar v Sostanji, 5 gid.; gosp. Martin Kocbek, c. kr. notar v Marnbergu, f> gld.; gosp. dr. J. Muršec, e. kr. profesor vseučilišča v GradoL, 5 gld.) gosp Anton Brumen, c. kr. sodnijski pristav v Slov. Bistrili, B gld.; neimenovana v Dramlji nabrala 3 gld. 9 kr.; gosp. Lovro l'»aš, c. kr. notar v Celji, 5 gld.; gosp. dr. Lu« dovik Kilipič, odvetnik v t "olj i. 5 gld.; gosp. Milan Hočevar, trgovec v Celji, 9 gld.; gOBp. .Jurij Detiček, c. kr. notar v Celji, 10 gld.; preč. gosp. Ljudevit 1 Judo vernik, mestne
fare kaplan v Celji, 2 gld.; gosp. dr. Ivan Dečko, odve-ntški katididat v Celji. 5 gld.; preč. gosp. Fran Irgl, vikar v Celi i, S kM.J gosp. Ivan Jerman, trgovec v Celji, 2 gld.; gosp. Mihael Ki'kot, učitelj v Celi i, 1 gld ; gospod Ivan Likar, solicitator v Ceji, 1 gld.; g sp. Fran Lipold, kon-c.pijent v Celji, 1 gld-; gosp. Fran Lončar, koncipijent v Celji 1 gld.; gosp dr. J s. Sernec, odvetnik v Celji, 10 gld.; gošp. Wajda Tomaž v Celji 1 gld.; gosp. Vanič Dragotin, trgovec v Celji, 2 gld.; gosp. Rajmund Kožer, posestnik v Celji, 1 gld.; gosp. Peter Majdič, Dosestnik umetnega mlina v Celji, f>0 gl<l.; gg. Vanič in Jerman nabrala od popotnikov Č. Frevtag, J. Vuck, Leopold Felber in Kellermann, vsi 9 Dunaja, *od vsakega po 1 gld.) 4 gld.; gosp. dr. Rudolf, odvetnik v Konjicah, D gld.; gosp. Ivan Sepic v Konjicah 5 gld.; preč. gosp. Fran Mikufi, nadžupnik v Konjicah, 5 gld.: gosp. Štefan Kocijančič, oskrbnik v Oplotnici,
3 gld.; preč. gosp. M. Sevnik, župnik v Sent Petru pod Sv. Gorami, 5 gld.; gosp. Anton Turnšek, trgovec v Nu-oaretu, 5 gld.; gosp. dr. D. Pms, zdravnik v Konjicah, f> gld.; gosp. Norbert Zanier, trgovec v Sent Pavlu, 5 gld. ; preč. gosp. Vilibald Venedig, župnik v Središči, 2 gld.; preč. gosp. Luvro Potočnik, dekan v Gornjem gradu, O gld.; preuzvišeni gosp. knezoftkof Jakob Maksimilijan za november 4 gld.; gosp. Fran Breznik, e. kr. profesor v Rndolfo-vem, 2 gld.; gosp. V. Kolšek, notarski kandidat v Mokronogu, 2 gld.; gosp. Makso Kos. trgovec v Podsredi, 6 gld.; gosp. Ivan Vilbar v Ljubljani 5 gld.; preč. gosp. Jakob Marz.dovŠek, c. kr. voj. kaplan v Zadru, 5 gbl.; preč. gosp. Anton Fišer, župnik pri Sv. Jederti, 2 gld.; preč. gosp. Fran Pečnik, kaplan na Prihovi, 3 gld.; preč. gosp. dr. Davorin Matek, mestni kaplan v Celji, 5 gld.; gospa Marija Potočin na Zidanem mostu 5 gld.; preč. gosp Anton Ran-čigaj, kaplan v Šent Petru pod Sv. Gorami, 2 gld.; preč. gosp. J. Sredenšek, župnik na Ponikvi, 5 gld.
Vrhu tega dajejo še Celjski domoljubi mnogim dijakom hrano, mej temi se odlikuje gosp. Ivan Gabršek z Vranskega,  ki  vzdržuje dva dijaka,  za koja plačuje po
4 gld. na mesec.
Vsem blagim dariteljem iu podpornikom naše mladine prisrčna zahvala.  13og plati t
Uljudno prosimo še daljnih milili darov, osobito letos, ker je podpirati b hrano z* opoludne mnogo število ubogih pa pridnih dijakov.
Makso Veršec 1. r,       Mihael Vošnjak 1. r.,
blagajnik. predsednik.
Loterij ue »rečke 10. novembra. Na Dunaji:       9,     62,     13,     27, 38. V Gradci:       63,     23,     22,     25, 53.
T lajcii
12. novembra:
Pri Slonu t Kenda iz Vipave. — Košir iz Cicovega. — Valka iz Novega mesta.   —   Bohaček   z  Dunaja. — Berthi iz Inomosta. — Pretnar iz Postojine. — Eisler iz Velike Kaniže. — Zeisler iz Bleda. — Rua z Reke. — Spi netti iz Gradca.
Pri Malici : Polaček, Kaiser, Miiller, Blau, Francki, Sohvvat/, Fridrich, Grabner in Vatter z Dunaja.  — Maver
Rudfussenegger iz Tr-Herman iz Brna. —
■*     .j «111 o.
tU 43)
iz Mogunca. — Miiller z Dunaja.
novega.   —  Obreza iz Vrhnike.
Oton iz Bleda.
Pri »VHiriNkein cesarji: Pri   j u/.nem   Kolo«! t oru
— Manzans z Reke.  — OBman
Ogerske sobotice. —   Rabič od
Gradca.
Tenecian iz Trsta. :  VValdner iz Inomosta. iz  Upnice.  — Weiss iz
sv. Urha.   —  Kavčič iz
I mrli s<» t Ljubljani :
9. novembra: Janez Mavc, delavčev sin, 5 let, Hra-deckega vas št. 12, za hožjastjo.
10. novembra : Franca Egger, zasobnica, 87 let, Gradišče št. 10, za oslabljenjem — Peter Hočevar, delavec, 24 let, Opekarska cesta št. 2, za krvavenjem želodca.
11. novembra: Jovana Žitnik, kajžarjeva žena, 35 let, Ilovca št. 9, vsled mrzlice v otročji postelji.
12. uovembra: Terezija Hartman, delavka, 78 let, sv. Petra cesta št. 77, za ostarelostjo.
13. novembra: Martin Pust, tesarjev sin, 19 ur st. Hradeckega vas št. 12, za oslabi j enjetn.
V deželnej bolnici:
8. novembra: Marija Handler. gostija, 86, za ostarelostjo. — Jožef Saksida, delavec, 59 let, za jetiko. — Marija Vovk, delavka, 38 let, za jetiko.
10. Mihael Verbajs, delavec, 05 let, za ostarelostjo. — Urban Rešek, gostač, 50 let. za kapom.
Meteorolog čno poročilo.
ČaB opazovanja
Stanje barometra
Tem- Ve-peratura trovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7. zjutraj 742 3 mm. | —10-4" C 2. popol. 740 3 mm. — 12aC 9. zvečer   740 3 mm.  — 64° C
brezv. i megla si. szh. obl. si. szh. d.jas.
O-00 mu.
Srednja temperatura —60°, za 104° pod normalom.
ID-ULZ^SLJslseL borza
dne 14 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  81-95 — gld. 82* 10
Srebrna renta.....„    82 60 — „ 82*75
Zlata renta......,   109 30 — „ 110-20
6°/„ marčna reuta.....                          97-50 — _ 97-40
Akcije narodne banke.   .   .     „   876-— — r  876-—
Kreditne akcije......3n6 — — „  306 80
London........„   12195 — „ 12P95
Srebro........,     —•— — _•_
Napol.........,      9-66 — 9-65 •/,
C. kr. cekini.....„      5-77 — „ 5-77
Nemške marke.....,     59 80 — p 59-827,
4°/0 državne srečke iz 1. 1864    250 gld. 133 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 173 „
Ogerska zlata renta 4°/0..... 100 „
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 92 . „
5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     KM) gld. 122 „
Zemlj. obč. avstr. 4«/,(>/0 zlati zast. listi . 123 „
Prior, oblig. Ehzabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove se v. železnice 99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Rudolfove srečke.....                           io 19
Akcije anglo-avstr. banke   .   .   120 w 113 "
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . — „
25 50 95
75 50
70 50 25
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kam izkasao llek proti trajnom kašlju pluoevlns I ielsdoa bolesti grkljana I proti mehursln katara,
IIIN K K MATT0M.IA
•■      Karlovi vari i VVidn.
Abiturijent
z izredno lepo pisavo, i^če Mlužbe pumožueicn uradnika.
Kdo? pove iz prijaznosti upra\ni5tvo ^Slovenskega Naroda". (775—D
Natječaj.
U smislu zaključka občinsko«! zastupstva od 8. novembra  1888 razpisuje sm ovim  natječaj za
mjesto
inih
sa godišnjom plaćom od forinta 600 a. V*r.
Moli tel j i im.'idu podnesti svoje molbe ovomu glavarstvu «lo zadnjeg novembra IttttH kroz svoju predpostavljeno oblast, ako se nalaze u kakvoj službi, i dokazati sve one prednosti, koje se zalitje-vaju za takvu službu, kao dosadanja praksa, pozna vanje jezika i. t. d.
Glavarstvo obćirie Kastav (u /stri),
dne 8. novembra 1888. (772—1; Glavar: Munić s. r.
Brnsko sukno
lazpoš.ljam  proti gotovini ali povzetju po čudovito nizki'j ceni in sicer
le do"bre "baze:
10 metra, zadosti za zimsko obleko .
10 metra, za boljšo zimsko obleko .
10 metra, za boljšo zimsko obh ko .
10 metra, za lino .. nitko obleko .
•10 metra, za fino zimsko obleko .
•II) metru, za Uko (ino zimsko obleko
In metra, za jako ti 11 > zimsko obleko
•10 metra, za najfimjšo zimsko obleko
gld.
3.75 5-20 6 — 8-10— 12'— 14 — 16 —
Izvrstno Brnsko sukno za suknje:
1-10 metra, za celo zimsko suknjo .   .   . gld. 5.—
M0 metra, IS boljšo zimsko suknjo  .   . „ 5*60
blO metra, SU fino /.unsko suknjo ... „    6'—
1*10 metra, t.n najfinejšo zimsko suknjo . „   10-—
Štirski loden (747-4)
za lovske suknje ln nienčlkove :
MH metra...........gld. 5.20
Jedina kristijanska razpošiljalnica
KAROL PECHACZEK
V Brn-u., Zjelny trla. 13. OSff- Uzorei ".astonj in franko. ~9G BSJBSJSJSSBSJBBflSBSJBJI
DAV. POVEBAJ, civilni in vojaški krojač.
~Qff/      Seli kupiti dobro obleko, bodisi katerega v\ %>iW        koli stanu, duhovHk«*gn, «-ivilsU«»ga ali V) J  voja^Kemi. naj ee obrne do podpisanea, ki ima bogato zalogo vsakoTrHtncga Mitlcim iz najprvih tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
na Tra.-v-n.Hc-u., nasproti -vojašnici.
Naročbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Vzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
t
I
Prodaja trgovskega posestva in blaya,
Vsled sklepa odbora upnikov v konkurznej masi Franceta Dobovišek-a prodaja se potom pismenih ponudeb:
1. Posestvo, zemljiškoknjižni uložek 45, dačne občine Rečica (Rietz), poprej kupljeno >a 7000 gld., obstoječe iz jednonadstropne, trdno zidane, v vseh prostorih za trgovino — trgovalo se je v istej že nad 30 let — pripravno, blizu cerkve, na dobro obiskanih in pristopnih prostorih, v trgu Rečica stoječe hiše in vrta.
2. Zemljišče, zemljiškoknjižni uložek 47, dačne občine Rečica, katerega sicer spada le polovica mej konkurzni imetek, toda v sporazumljenji s soposestnico gospo Barbaro Dobovišek prepusti in prodaja se v korist upnikov tudi druga polovica, tedaj celo posestvo. Zadnje posestvo, nekdaj kupljeno za vsoto 8506 gld., obstoji iz 2 poslopij, v jednem nastanjena je pošta, drugo rabilo se je prejšnje čase za pekarijo, in potrebnih gospodarskih poslopij, in obsega 2 orali 1166 D0 travnikov, 7 oral 270 D0 njiv, 7 oral 76 D0 gozda, je skoro zokroženo (skupaj zloženo) ter se dotika prvoimenovanega posestva.
3. Vse štacunsko, lahko spečljivo, v okroglem na 3800 gld. cenjeno blago iu štacunska oprava i. t. d.
Posestvi ne oddad6 se drugače, kot za vsote, zadostujoče v poplačilo vseh uknjiženih upnikov, tedaj vsako za 7000 gld., ali skupaj za 14.000 gld., trgovinsko blago in oprava pa ne pod cenilno vrednostjo, in sicer vsako posamezno ali pa vse skupno.
Trgovsko blago moralo bi se v 3 mesečnih o 1.rokih poplačati, z vknjiženimi upniki mogoče je pa sporazumijenje, da tisti večinoma glede njihovih tirjatev čakajo.
Kupoželjni se tedaj vabijo, njihove pismene ponudbe poslati konkurznomasnemu oskrbniku gosp. Josipu Hrenu, trgovcu v Gornjem gradu najdalje do 15. decembra 1888, ter se pri zadnjem tudi lahko pozvedo natančneji pogoji, ter lahko pregledata zemljiškoknjižna izpiska. (778—i)
Gornjigrad, dne 31. oktobra 1888. 'j
Jo^ip Hren. Jj^
ILUSTROVAN
T    Ti   I i
za leto 1889.
Uredil, izdal in založil        a, g" d tin. UHErlToar,.
Dobiva  se v  ..Narodni   J i  K u r u i" in  v  bukvami  .1. I.i«niini-je*i v Ljubljani. — Cena IO Ur., po pošti 45 kr.
Vsebina! Popolen kalendarij, koledar, kateremu to priđejan* nuli slovanska imena, in ecrkveni koledar Nad:ilie: (»enealoirija CSsarake biŠ ■. Bedai ii Vlad rji evropski Splošno določb« c. kr. pošte Biv.ojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov, Sejmi na Kranjskem. Zabavni del: Stiridesetlefnioa vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši z>is nžni možje. Boi j a pora Slovencev.   Na sveti Večer.   Smešniee. — Naznanila.
■¥.
•K M
M
M
M M
-K •K
M
•fc' ■¥. ■H
M
i"-
M -K
M
M
M
Najboljši ixi najpripravnejši način hranjevaaja
jo gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše ž v ljenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da no smetnd nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam drttgi in Zfl katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zaVarovanje življenja, katero je urejeno tako, da dflje priliko vitkemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota. ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednjo zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota Izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal jirvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene] starosti (n. pr. v 40 . jO. ali oO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko hi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja ujieljane ima v%hJ<»iiiiio stava« rovalna ban a „SLAVITA" v 3*rag;i, katere prednost je še to. da je pri njej vsak fclen brez kacega posebnega priplazila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1837. iznašal lO0/^, v prejšnjih letih pa tudi že po 20° 0, 25°/0, celo 48°/0.
Konci leta 1k86. bilo je pri banki „SLAVIJ1' za življenje zavarovanih 40.497 oso!) za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasnila da e brezplačno (283—66)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
'4 to
to
ft
to
H'
to
to to
to
to to to
to
■sV M*
w
w
w
h*
40 lelni w&nomm&& l
l'r.<l"«-«.oi- j <■. kr. kEioik«'  na Danuji.   profesor  J» a.vli--. |»n;li",or Srti n <(       r.  |)Oli. |iiol'<->.i)l' < ► |» po l r. ■ r,  lcal&or  11 ■ 41 i *«'•' <li ii/. tli  slov   • ili /.(travnikov /,ap siim-jo in pri porota j o le  pristno  tu  Hvrloviio  mIiiviio   «•. kr. «lrom*»ga »oboMlravnllt«
ustno vodo
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna vodi. kot pre-servativno  sredstvo ]>roti vs<m zobnim in u t iim boleznini,  priznana voda za grgranje pri kronienib vratnih boleznih in neobhodni  potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, čo se hkratn rabi z
Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto,
obrani vedno zdrave in lepe zobe.
jafc" l*ri neprestani rubi «lr. I*opo-o\ ih /»It ih BredUtoV ae pre-j;jSbK'" pr'* i i" oilNlrmii rast rirobmli BjllvlO« za katere j<- tiNtiia ysJT~ votlimi tuko u^nhi.. t'a. Uittere S6 lotijo sobi «•« xu«rn6 gnil t.
je   naj h olj Sa,   ž  njo  si   vsak Bani lahko zamaši votle zobe.
f)r Pikiiii.il /plil^nn III*!" protl spuAeajem vsake vrste in po 1/3. r«?,»jl (I   /A i t iMHtl   lllil •      8wDno priporom ljivo za kopel ji.
Cena: Anallierin iiMtna vuila v dvojno poveksanih steklenicah po 50 kr., jrld. 1.— in gUl. 1.40. — Anallierin /.olni.i paNia v puščicah po fjhl. 1.2'J. — \ roni 11 • ina aobns pasta a 86 kr. - Kobni prašek v šk-atliie.ih po >>"> kr. — /,olniu  plomba v etniji  jrld. 1. —. — Zeljiši-n    milo a 30 kr.
,J0T~ l*red kupovan i em ponarejene Anallierin iiHtne voile, ki je po analizi le iz kislin onpravl jeni preparat, n koterini ne zobje |ire/.K<MlHJ iinictjo, sv i#.r«*cno Nvari.   '^SS^ (tilfi_9
Dr. J. G. P0PP, VVien, L, Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se V Ljuhljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoc/v, E. liir-Bohitz, (J. 1'ieeoli, dalje pri trgovcih KarJnger, Vaao i'erri'':''', Edvard Blahr, Peter Lassnik, brarje Krisper; /■ l'<>xti>ji>i<: Fi, iiaeearicb, lekar: na Krškem: F. liomches, lekar; K. Engelsherger, trgovina /, galanterijskim blagom; r /ilriji: J. \Varto, lukar; v Krunji: K. Savnik, lekar: Martin Fettan, trguvee; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koverji: J. Hranne, lekar; » sljdurščini: M. (Jugliehuo, lekar: v Litiji: J. lieneš, lekar; r Metliki: Pr. \Vacha. lekar: r Radovljici: A. Koblek, lekar; »• Novem mestu • F. Baika, D. Ri.zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina s galanterijskim blagimi; r Kamniku: .1. Moenik, lekar; n Trebnjem: J Ruprecht, lekar; t Omonuii: J, Blažek, lekar; p Vipavi; A. Leban, leknr,
Dr. Popp-u zobna plomba
^.^^CAC^^OsVC^
VIZITNICE
priporofa
NARODNA TISKARNA
v Ljubljani.
Pojasnilo.
PodpisaDi naznanjam, da v moji gostilni ni bilo v nedeljo tepeža, kakor tudi godbe ne. — Resnica pa je, da so vojaki toli surovo obnašali se, da sem bil primoran, ustaviti jim pijačo. Vsled grdega psovanja umaknili so se tudi civilisti v drugo sobo. — Vojaki, videvši to, zapustili so sobo in pri odhodu udaril je jeden s sablo po durih tako, da se mu je prelomila, na kar so odšli. To v pojasnenje. Ob jednem tudi naznanjam, da je sedaj prepovedan ustop vojakom v mojo krčmo,
F. Poljšak,
Otvorjenje prodajata.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem odprl
na Mestnem trgu štev- 19
dobro založeno
•33
z vsakovrstnim manufakturnim, suknenim, platnenim in različnim modernim blagom.
Zahvaljuje se /.a do sedaj izkazano mi zaupanje, nadejam in prijioroćam se tudi natialjni porjpprl v novem podjetji ter zagotavljam, da si bodem s cenim, trpežnim blagom, toćno in poštena postrežbo skušal obraniti in pomnožiti naklonjenost slavnega občinstva. (777—1)
Spoštovanjem
*SM" FRIDERIK SOSS Mntrfl
i
pomoč boleznim v želodci in njili posledicam.
"Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem. da se, vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti tO J C ffloDHi pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše *t4u»ia*-e si*t'*1stt-»m da se prebavljenje uravna, tla se pravo mešanje krri  doseže, dn se odstranijo sprideni in slabi deli krri, je nžo več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
[/delan je iz najbolj"ih, krepilno zdravilnih tteltei Jako skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, b/jevanji, teletmih in želodčnih boleznih, pri krči 9 želodci, pri prenapolnjen}i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, heme.ro}idah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega i/ivr-s nega upliva je »daj gotovo in priznano tJuiisU** litumtče si-t'<lstv*» postal in se splošno razširil.
l sjrtelrteiaiGa tSO lci*., %i srtetklenloi l jl-• i«i.
Xn tisoče pisem v pri/.nanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svots.
Da se izogne prevari,  opozarjam,  da j«  vsaka  steklenica „dr. Bosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena In v moder karton savita, ituii na strani napis:  PDr. Rosov zdravilni  balzam i/, lekarno „pri   Ornem orlu"   B. Fragnerja Praga '20;')—v neinšeim, čeSčini,  madjaisćiui in t'rancoš;';ini,  na pročelji pa na tisneiio moji) zakonito varovano varstveno znamko.
Pru vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi
is. i;im<k\ ■ lekarna ,,pri črnem orlu",
l»raga. »t. BOS—8. V Lj u b 1 j a e i: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Birscbitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranji 1 K. Savnik, lekar. V Novem Mestu": Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. Vliotiei: G. Chri-stofoletti, lekar; A. de Oironooll, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar.
gag- Vse lekarne v Avatro-Ogerakej imajo zalogo tega zdravilnega
balzama. ^
Tam se tudi dobi s na tisofie zahvalnih pisem priznano :
lE^rsušijo domače r^La-zilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se ženam prsa Uuamejo ali strdjo, pri oteklinah v^sake vrste, pri črvu v prstu in pri zamthtnici, ee se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, ssoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, Koper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdino ozdravi v kratkem, če s<' gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
9r i katU > rti h in*        »« (178—lft)
*JVA1?1| (« 1 Kor 8e Praško univerzalno mazilo od več straiiij ponareja, opozar-°'AIUIi" ' jam, da ga po p avem recepru le jaz izdelujem. Pristno je samo, ee imajo rumene Škatljlce, v katerih |e mazilo, nauk, kako jo rabiti, na riidecem papirji tiskan v devetih je/, kili in so' zavite v avet.lomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
SkUŠeuo in po mnozib poskusih kc: najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nairlnhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gid. av. veh.
po njem
KKSTKISJI
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag o tin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne TiHkarne".