PoStnina plačana — Spedizione in abbonamento postale II. gruppo. ìjudshi tednik Leto I. štev. 7 ' Trst 8. marca 1946 Cena 5,-lir izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6 Zemlja brez miru Ko kličemo zastopnikom zavezniških držav Amerike, Velike Britanije in Francije: Dobrodošli! — moramo povedati, da so prišli v zemljo brez miru. Od onih »žarkih dni« l. 1915., ko se je Italija, članica trozveze, pridružila Antanti in padla v hrbet svojima zaveznicama, naša slovenska in hrvatska zemlja nima več miru. Ko moj so stopile italijanske čete na naša tla, se je začela kalvarija. Od tržaškega zaliva čez krvavi Doberdob, čez Fajtlov hrib, Oslavje in Sveto goro, ob Soči do Sv. Lucije, čez Krn in Kobarid do Predila je šlo dvanajst o-fenziv, ki so ràzgnale slovensko prebivalstvo na sever in jug, v izgnan-sto, kjer so v trumah umirali njegovi otroci. Le ni mogla italijanska voja-ska premoč zrušiti obrambe ob Soči, je bil^ vzrok odpor onih jugoslovan-skih čet, ki so tu branile svoja rodna n 'l Njihova kri, ki so z njo prepojeni Doberdob, Oslavje in vsa Soška dolina priča, kako so se borci zavedali, da je tod zastavil železno stopalo tisti imperializem, ki se je pozneje prelevil v pohod divjega fašizma v Slovenijo in dalje v osrčje jugoslovan- skih dežel. Prvi udarec »zemlje lačnega tujca« — kakor je bil klasično povedal Simon Gregorčič —— je porušil slovenske domove od morja do gora. Bila je to komaj predigra. Pote/n je prišla svoboda, samood-enakopravnost vseh narodov: . ^Ltiiidonski pakt iz l. 1915., dogovor med Italijo in Antanto, da se zareže v živo slovensko-hrvatsko telo in u-streže italijanskemu imperializmu. Kramarska politika z našim ozemljem je dokazala, koliko je verjeti slovesnim izjavam državnikov, kadar so v stiski. Začrtala se je meja pod Triglavom in Snežnikom, in Conte Sforza je kakor sam pripoveduje, z zlagano brzojavko v Rapallu priključil Julijski Krajini še Reko. Jugoslo- vansko ljudstvo, nasilno odtrgano od ozemlja, ki je bilo 'z njim krvno in gospodarsko povezano, je doživelo najtežjo krivico in razočaranje, česar ni pozabilo do te ure. Italijanski imperializem je z Rapallom dobil proste roke, da narodnostno manjšino zaduši, obenem pa tudi mednarodno spodbudo in podporo za nove imperialistične akcije na balkanskem pod-dročju, vse v imenu zločinskega »sacro egoismo«. Slovensko-hrvatsko ljudstvo ni nikdar poznalo londonskega pakta. Postalo je žrtev gospodarjev sveta, ki jim ni bila mar usoda ljudskih množic. Tako se je zgodilo, da je bilo —• po vsem neizmernem trpljenju — ob koncu svetovne vojne popolnoma brezpravno, v težjem položaju, kakor kadarkoli prej. Doživelo je največjo nesrečo, barbarstvo italijanskega fašizma, ki je pozneje dopolnil mero gorja s tem, da se je združil še z nemškim. Zlostavljanje, ječe, požigi, poboji, nastopi proti poedincem kakor proti skupinam, proti vasem in širšim predelom, vse to je bil blagoslov londonskega pakta, mednarodne pravičnosti in fašističnega novega reda. Kultura iz časov Nerona in Diokle- cijana je oživela v naših krajih, črne legije so jo nosile na svojih bodalih, pisale so jo z ognjem naših domov in s slovensko krvjo. Naša zemlja ni imela več mirnega dneva. Zemlja brez miru, zemlja izročena na milost in nemilost roparjem in krvnikom. Kjer smo nekdaj živeli kulturno življenje, je zavladal nasilnik, ki je nosil v eni roki strahovlado, v drugi siromaštvo. Izžemal je slovensko rajo do krvi, širil bedo in propad, njegov končni cilj je bilo razkošno življenje iz žuljev in znoja slovenskega prebivalstva. Prišla je Abesinija. Slovenski mladenič in mož sta morala zapustiti svoj dom in oditi v puste, divje gore, da P?b\Ìa[a nedolžne ljudi za koristi fašističnih kolovodij in pokroviteljev, prišla je Španija in fašistični vojni zbor, ki so vanj silili slovensko žrtev, in končna je prišla nacifašistična revizija versajske mirovne pogodbe, druga svetovna vojna, ki je moral v njej slovenski človek, brezpravni državljan fašistične države, krvaveti kot vojak imperialne armade za svoje krvnike. Ljudstvo brez miru, brez sreče, vsa generacija, ves rod v suženjskih Verigah. Vso to dolgo trpljenje in gorje je slobensko ljudstvo popisalo z neizbrisnimi znaki upora. Gortan v Istri, Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič v Bazovici; Tomažič in drugi so padli pred iicem vse Evrope. Ječe imperialne Italije od Coronea do Regine Coeli v Rimu so priče odločne volje najboljših slovenskih sinov, da zlomijo sužni jarem. Taborišča v Viscu, Gonarsu, na Rabu, v Arezu in čez in čez po vsej Italiji so dokaz te volje, kakor so za večne čase dokaz strašne krivde italijanskega imperializma nad slovenskim ljudstvom. Zadnji in največji dokaz krivde Italije pa je vstaja vsega ljudstva v tej zemlji brez miru v vojnem razdobju od l. 1941. do 1945. Vsa Slovenija se je bila vzdignila proti okupatorjem, a nikjer tako enodušno, tako odločno, kakor v Primorju. Nikjer ni bilo tako strašnih bitk, kot tu in nikjer tako velikih žrtev v drugih slovenskih pokrajinah. Zato je čas, da dobi ta zemlja končno svoj mir. V žlic vsemu, kar je imperialistična Italija zagrešila nad nami, smo ohranili jasen pogled in čisto srce. V juniju 1944 je dejal Borrente, bivši capoposto v ljubljanski šentpeterski vojašnici našemu pisatelju Jušu Ko- zaku, ko sta se bila srečala na postaji v Firenci: »Kar je izkazal vaš narod po zlomu nam, Italijanom, ko smo vam prizadejali toliko gorja in opustošenja, da tu doli v Italiji tega niti ne slutijo, je nerazumljivo. Narod, ki se je skazal tako plemenitega, mora imeti veliko srčno kulturo in smo bili nad tem tako presenečeni, da vsega niti razumeti nismo mogli.« Naj govori ta priča za nas, ki nas vežejo bratske vezi z vsem italijanskim ljudstvom, v kolikor je imel v fašizmu skupnega sovražnika z nami. Na zastopnikih štirih velikih zmagovalcev nad fašizmom pa je, da v imenu načela samoodločbe narodov vrnejo naši zemlji mir, vrnejo življenje, vredno človeka, in na ta način svet nekdanje, blagostanje, kar nam imperializem do danes odreka. Mir zemlji in ljudstvu, ki nimata v trpljenju primere v Evropi! Ta mir je mogoč samo s priključenjem Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Pozdravljeni zavezniki! Aa SjtpaBCTByior coioshhkh! Welcome to our Allies! Soyez les bienvenus nos alliés! 8. MAREC .MEDNARODNI DAN ŽENA Prvič praznujemo Primorke 8 m ree v miru in svobodi. Praznujemo e v duini tekmovanja, v znamenju bo be za uničenje ostankov fašizma z resnično demokracijo, za priključite julijske Krajine k Federativni Ijudsl republiki Jugoslaviji. Tega dne s spominjamo vseh veiikih žrtev, 1 smo jili doprinesle za dosego tega c Ija. Mnoge Primorke komaj vedo, da s 8. marec slavi že desetletja kot bo beni dan žena. Leto 1910 pomeni v zgodovini žei skega gibanja pravo revolucijo. Ti daj se je vršil v Londonu prvi mer narodni kongres, katerega so Se udi Jezile predstavnice raznih nàrodo Na njem so žene prvič spregovori pred vso svetovno javnostjo ter So postavile svoj program: žena hoče b ti enakopravna državljanka Na predlog Klare Cetkinove so dr ločile 8, marec za dan žena, v spt nun na manifestacijo ameriških že za enakopravnost, ki se je vršila 1901 leta. Od tedaj je tisoč in tisoč žen na ta dan izražalo svoj odpor pro izkoriščanju žen. Njihova težnja se i vse boh in bolj zlivala z borbo d. mokratičnih sil narodov. , Borbena moč žena je prišla najbo do izraza 8. marca 1917., ko so rusk žene v Petrogradu na praznik mer narodnega ženskega dne šle na ulic i" glasno vzklikale, da hočejo mi kruh in svobodo. Pridružili so se jini tudi vojaki in ljudske množice. Tako je demonstracija žena prerasla v demonstracijo vsega ruskega delovnega ljudstva. To je bil začetek tiste revolucije, iz katere je zrasla današnja Sovjetska Zveza, v kateri imajo žene popolno enakopravnost. Narodno osvobodilna borba je žene vseh borečih se narodov zajela v skupno borbo proti fašizmu. Tej borbi za življenje in smrt slovenskega naroda se je pridružila tudi slovenska žena, tudi Primorka. Zato smo v času osvobodilnega boja Primorke praznovale vsak 8. marec na ta način, da smo v tednih pred njim podvojile svojo delavnost, pritegnile v naše gibanje nove množice žena in ustvarjale bratstvo slovenskih in italijanskih žena Julijske Krajine. Po vaseh in mestih, na osvobojenem ozemlju in sredi sovražnikovih postojank, v jrstu in sredi gozdov so se 8. marca žene zbirale na sestanke, mitinge, prirejale nabiralne akcije. S svojo borbo smo pripomogle k osvoboditvi našega ljudstva. Danes pa proslavljamo 8. marec v svobodi in miru. Osvobodilna borba proti fašizmu je končana, kronana je z mirom, toda v svetu so še vedno ostahki fašizma, ki skušajo razbiti enotnost narodov Julijske krajine. Zato je treba neusmiljeno uniča. Kaj pišejo o nas Že dalj časa je vprašanje našega ozemlja predmet razpravljanj v svetovnem javnem mnenju. V sedanjih dneh pa je postalo o-srednje važnosti v evropskem mednarodnem življenju Člani medzavezniške komisije za proučitev etnološkega in ekonomskega položaja Julijske krajine so prišli. Kakšen je položaj in razpoloženje pri nas, je jasno Prebivalstvo, ki je v veliki večini slovansko in ki je bilo krivično prideljeno Italiji, so je vseh sedemindvajset let borilo za svoj narodnostni obstoj pred načrtnim raznarodovanjem italijanskih oblasti. Osnova njegovega boja je bila vedno težnja po priključitvi k Jugoslaviji, kamor zaradi etno loške enotnosti in ekonomske povezanosti ozemlja tudi spada. Prebivalstvo je za sprejem komisije postavilo slavoloke in okrasilo svoje vasi s Titovimi slikami in napisi, ki izražajo zahtevo po priključitvi celotnega ozemlja k Jugoslaviji. Te napore ljudstva pa skušajo z vsemi, tudi najpodlejšimi sredstvi ovirati fašistični in profašistični elementi, ki nastopajo kot orodje italijanskega imp“rializma. Madžarski list »Uj Magyar Orszag« v svojem članku povdarja da Trst ne more obstojati brez svojega zaledja. Ko bi bil Trst ločen od zaledja, bi postal izhodišče italijanskih imperialističnih zahtev. »Trst ni samo najboljše pristanišče Julijske krajine in vse Jugoslavije«, zaklju čuje list, »temveč tudi vsega podonavskega bazena. Tako ta problem že presega okvir italijansko-jugoslovanskega spora in postaja problem vseh podonavskih narodov. Ju-lijska krajina mora pripadati Jugoslaviji. Potem bo Trst v prihodnosti izpolnjeval svojo nalogo in služil mirnemu sodelovanju podonavskih narodov, s tem pa obenem -svetovnemu miru«. Francoska politična in literarna revija »livenement« je v svoji zadnji številki objavila članek o Trstu In Julijski krajini. List podčrtuje, da je bila italijanska ane ksija Trsta po prvi svetovni vojni težak udarec za Jugoslovane. Jugoslavija je topot osvobodila Julijsko krajino in da bi torej že iz istih razlogov bila upravičena priključitev jugoslovanskih pokrajin z mestom in pristaniščem Trst k Jugoslaviji. Indonezijsko vprašanje , Svetovno demokratično javno mnenje podpira pravične zahteve Jugoslavije in ljudstva Julijske krajine. Tassov komentator Feodorov piše: Slovenci in Hrvati tvorijo tudi danes večino prebivalstva Istre. Po saint-germainski pogodbi sta tako Istra, kakor celokupna Julijska krajina, ki je bila do leta 1918. v okviru Avstrije, pripadli k Italiji. Lloyd George je v nekem komentarju glede tega pakta izjavil, da bi v primeri* plebiscita velika večina glasovala za slovansko zastavo,, ne pa za italijansko. Znani državnik nove Jugoslavije Kardelj jo o Tista in Slovenskem Primorju po-udaril, da Jugoslavija ne pretendira na tuie, ampak na svoje etnografske meje, ker je ostalo izven jugoslovanskih meja skoraj 10% jugoslovanskega prebivalstva. Ramo oni, ki nc želi likvidirati ostankov fašizma v Italiji,« je rekel Kardelj, »lahko podpira italijansko fašistično in protislo-vansko kampanjo«. Prebivalstvo Julijske krajine poskuša sedaj uresničiti svojo davno težnjo in izraža vročo željo, da se priključi k ljud.-kl republiki Jugoslaviji. Vaško prebivalstvo pričakuje prihoda zavezniške komisije, vsepovsod postavlja triumfalne slavoloke in krasi hiše. Na sestankih se sprejemajo resolucije z zahtevami, da se Julijska krajina s Tintom priključi Jugoslaviji. Francoski list »Front National« piše: Grla. ki jo predlaga Jugoslavija, se zaustavim tam. kjer jugoslovnni nehajo bili v večini. Italijanska teza se naslanja na po piše ki so bili v leh področjih izvršeni pod fašistično okupacijo in ki predstavljajo re-zultat široke raznarodovalne polilike. Popis pravi, da je bilo preko 100.000 Jugoslovanov deportiranih iz Julijske krajine in da je naseljeniji preko 200.000 Italijanov. Kljub temu razpolagajo Italijani z zelo slabo večino. Na koncu list zaključuje: »V trenutku, ko se prične anketa štirih strokovnjakov v Julijski krajini, je treba pokazati na vse Titove predloge, ki so polni umerjenosti in skrbi za utrjevanje miru z razvojem mednarodnega sodelovanja. Jugoslovanski predlog nudi vse garancije za popolno avtonomijo Italijanov v Trstu. To rešitev zahtevajo interesi demokracije«. Vse srednjeevropske države, ki so preko Jugoslavije širše zaledje Trsta, zahtevajo, da se Primorska s Trstom priključi k Jugoslaviji. Med vsemi kolonialnimi vprašanji današnjega časa je brez dvoma v ospredju svetovnega zanimanja vprašanje Indonezije-Vprašuje sc svetovni kapital in vprašujejo se Indonezijci, ali ne bo več 70 milijonov ljudi, ki imajo samo žulje v dlaneh, delalo za 9 milijonov ljudi, ki imajo milijarde na dlaneh. Vojna je tudi tu zmešala račune-Indonezijci so sc borili In se še borijo, da bi se dosedanje stanje spremenilo. Holandske in angleške čete pa se borijo za to, da bi ostalo pri starem. Tudi v tem se bo videlo ali bo človeštvo napredovalo ali pa bo zaostalo. Poglejmo,nekoliko nastanek nizozemskih kolonij v Indoneziji. Nizozemci so se izkrcali okoli leta IGOO in si po spretnih borbah razširili oblast na Javi, Borneu, Sumatri in Celebesu. Da bi od korita, h kateremu so silili razni zavojevalci, imeli vsi nekaj, so ustanovili Družbo za Vzhodno Indijo, ki je pozneje prešla v državno last. Po napoleonskih vojnah je Nizozemska zopet dobila svojo kolonialno posest in uvedla poseben «sistem pridelovanja», da bi. čimprej napolnila prazno državno blagajno. Po tem sistemu so morali domačini oddajati petino riževega pridelka državi. Po 1. 1848. je nova nizozemska ustava kazala, da bo prinesla nekaj zboljšanja. «Sistem pridelovanja» se je polagoma opuščal. Vlada se je začela zavzemati za «etično politiko», po kateri naj bi domačinom izboljšali življenjske, zdravstvene in prosvetne pogoje. Tudi upravno so ozemlje razdelili na več manjših enot in pustili celo nekaj domačih knezov. Po prvi svetovni vojni so proglasili vse kolonije za sestavni del Nizozemske. Ustanovili so Ljudski svet s predsednikom, Ul ga je imenovala krona; in s polovico članov-domačioov ter polovico tujcev. Ta svet je dobil tudi nekakšno zakonodajno moč v omejenem obsegu. Vse to pa ni bilo nič drugega kot pesek v oči ljudstvu, ki so ga nadalje izžemali. Koliko so vse «človečanske reforme» zalegle, nam je kmalu jasno, če pomislimo, da je še danes v Indoneziji preko 90% nepismenih. Tudi upravno ni ljudstvo z reformani nič pridobilo, saj so bili y ljudskem svetu le domačini bogatejših slojev, ki so Imeli dobiček pri kolonizaciji; reforme »o dopuščale List nadalje poudarja, da sta mesto in pristanišče Trst neločljiv del Julijske krajine, ter da je napredek Trsta in vse Julijske krajine odvisen od napredka Trsta in obratno. ____ »iTst je življenjskega pomena za Jugoslavijo in zlasti za federalno republiko Slovenijo. Istočasno je naravno pomorsko izhodišče za srednjeevropske dežele, za Italijo pa je samo drugotnega pomena. Dokaz za to je preteklost. Po letu 1918. se je pristaniški promet Trsta pod italijansko upravo z vsakim letom manjšal. Poleg tega jc Italija gojila politične cilje, ki so jih ji narekovale njene imperialistične težnje, naperjene proti Balkanu. Kdo nas more prepričati, da Italija ne bo ponovno začela izvajati istih imperia, lističnih naklepov?« se sprašuje list. »Evenement« zaključuje, da smatra internacionalizacijo Trsta za netočno rešitev z ozirom na nauk. ki ga je Jugoslavija dobila na Reki v letih 1918 in 1924, ko je Mussolini prekršil rapallsko pogodbo tei jugoslovansko-italijanski sporazum ter eno. stavno anektiral mesto. le Nizozemcem samim večjo možnost izžemanja domačega prebivalstva. Narodu so se polagoma odpirale oči. Tudi rusko-japonska vojna 1. 1904. je dvignila narodno zavest Indonezijcev. Nastala so razna osvobodilna gibanja, ki so jih spočetka vodili indonezijski razumniki. Pozneje so razna gibanja dobivala vedno boij gospodarsko-politični značaj. Znamenito je gibanje muslimanske'stranke, ki je zbrala dokaj pristašev. Toda šele po svetovni vojni so se pokazale tudi težnje po nezavisnosti. V tem je imela veliko vlogo komunistična struja, ki je imela močno o-poro v ljudskih množicah in se borila proti evropskemu izžemanju kakor tudi proti domaćemu fevdalizmu. To gibanje zraste v upore, pritisk je vse hujši. Sledi razpust Narodne Indonezijske stranke, ki je bila nekakšna narodna osvobodilna fronta. Voditelje stranke so pozaprli. Nizozemsko preganjanje je skoro ugnalo indonezijsko narodno gibanje. Mrtvilo je trajalo do pretekle vojne. Tedaj so se na otokih izkrcali Japonci. Indonezijci so spretno izrabili propadanje japonske sile in proglasili neodvisno repubbliko v Bataviji. Glavna načela nove republike so bila: člo-večanstvo, ljudska vlada, enoboštvo, socializem, svobodne volitve. Voditelj Soekarno je prevzel predsedstvo, Halla pa podpred-sedslvo. Ob japonski kapitulaciji so Indonezijci razorožili japonske posadke, še preden so prišli Angleži in si tako pomnožili zalogo orožja. Angleškemu generalu, ki se je izkrcal, je predsednik republike izjavit, da je vse indonezijsko ljudstvo Irdno odločeno, da ne pusti niti enega nizozemskega vojaka na svoje ozemlje. Angleži so skušali posredovati med Nizozemsko in Soekarnom. Vendar do rešitve tega vprašanja ni prišlo zaradi odločne volje Indonezijcev. Soekarno se je skliceval na ameriško in sovjetsko razsodbo. Nizozemske čete so se ob zaščiti Angležev vendarle izkrcale na Javi. Indonezijski nacionalisti so zgrabili za orožje. V tein spopadu so Angleži seveda trdno na strani Nizozemcev. Poleg vseh drugih je bilo tudi to vprašanje zelo važno pri zasedanju Združenih narodov. Zlasti Sovjetska zveza se je zavzemala za pravično rešitev vprašanja. Do končne rešitve ni prišlo. Po sprejetem sklepu naj se Indonezijci sami sporazumejo z Nizozemci. Boji še nadalje trajajo, a z re-? Silvijo tega vprašanja si bo svet še belil gla. vo, čeprav je rešitev zelo enostavna: samoodločba narodov. Italija mora plačati vojno škodo Borba je objavila članek z naslovom! «Italija mora povrniti vojno škodo Jugoslaviji», kjer poudarja, da je eden izmed bistvenh pogojev za normalizacijo odno-šajev med Jugoslavijo in Italijo, da italijanska vlada prizna žrtve in škodo, ki jih je utrpela Jugoslavija s strani okupacijskih čet, in povrnitev te škode. Članek poudarja, da so italijanske oborožene sile zahrbtno napadle Jugoslavijo aprila 1941, na kar so se že več let skrbno pripravljale. Med okupacijo so čete nastopale v nasprotju z osnovnimi načeli mednarodnega prava in zakrivile opustošenje, kot ga Jugoslavija še ni videla, izvrševale množično pobijanje miroljubnega prebivalstva ter plenile lastnino jugoslovanskih narodov. «Leta 1941 je bilo v Jugoslaviji 350.000 italijanskih vojakov, leta 1942 430.000, leta 1943 pa okoli 300.000. Po italijanski kapitulaciji so se italijanske fašistične enote pod Mussolinijevim poveljstvom skupno z Nemci še znaten čas borile proti jugoslovanskim enotam, morile in plenile v nekaterih jugoslovanskih pokrajinah. Skoda, ki jo je povzročila Italija Jugo« slaviji, presega 9 milijard dolarjev, če računamo dolar po kurzu iz leta 1938. Žrtve italijanske okupacije gredo na sto« tisoče. Cele pokrajine so bile požgane, sto. tine mostov in Železnic porušenih, jugoslovanska vojna in trgovska mornarica potopljeni, ogromne površine gozda posekane, živina praktično iztrebljena. Italijanske okupacijske čete niso prizanašale niti življenju niti nasilju. Njihovi zločini so tipičen primer kriminalnega napada, katerega cilj je bil samo zasužnje-nje, plenjenje in uničenje drugih narodov.» Članek zaključuje: «Jugoslavija postavlja odločno svoje zahteve, od katerih ne bo odstopila. Kalija mora sprejeti odgovornost za storjeno škodo. Jugslavija ne žeii materialnega poloma Italije in ve, da so italijanske delovne množice v zelo težkem gospodarskem položaju. Toda stvar italijanske, ga ljudstva je, da odgovornost za napad in škodo, povzročeno drugim narodom, nosijo tisti, ki so krivi za napad in povzročenje škode.» Industrijski razvoj Sibirije Rudno bogastvo revirja Kuznjeck ohsejfit1'' 450 milijard ion premoga in je neizčrpno. Zavzema prvo mesto v Sovjetski Zvezi hi eno prvih mest na svetu. Leta 1913 je znašala proizvodnja premoga v bazenu v Kuz-njecku 770.000 ton: medtem ko je do-ogla. v letu 1038 17 milijonov ton. V Kuznjecku jo bila ustvarjena mogočna kovinska industrija. V letih'~velike domovinske vojne je postal bazen eden izmed glavnih virov za preskrbo premoga. Kovinska industrija v Kuznjecku je dala mod vojno jeklo • za 100.000 nabojev in 50.000 tankov. (Nadaljevanje s l. strani) vati ostanke fašizma in voditi borilo za resnično demokracijo, kajti samo ljudska oblast bo mogla nuditi zaščito materi, ženi, ter zagotoviti enakopravnost žene v javnem življenju in pri delu. Na mednarodnem kongresu žena v Parizu so žene vsega sveta z občudovanjem zrle na enakopravnost žen v Jugoslaviji, kakršno danes na celem «vetu uživajo 1« žene Sovjetske Zveze. Življenje naše, naših otrok, hočemo le v Jugoslaviji. Vse naše delo. vse naše navdušenje in ponos bomo to teto usmerile v izvršitev nalog, ki jih je določil prvi kongres žena Julijske krajine. Pristopile pa bomo zlasti k naši duhovni obnovi, k čim večji politični izgradnji naše žene na vasi in v mestu. Pristopile bomo k organiziranju tečajev, večernih šol. vstopile bomo v naša prosvetna društva in jih poživile s svojo navzočnostjo in s svojini delom. Skrbele bomo za otroke, za sirote .padlih bor. cev. kajti pozabiti ne smemo nikdar otrok onih, ki so darovali za svobodo najdražje: svoje življenje. Letošnji 8. marec naj bo dan delovnega poleta žena, dan zavesti in borbenosti najširši hp'«st i žena Julijske krajine. Naš veliki dokaz Lahko rečem, da so oči sveta danes obrnjene na ta mali košček slovenske primorske zemlje, Trsta in njenih ljudi. Kar prav se to zdi človeku in ponosen je na to, kajti ta borni košček naše zemlje bo za oči in ušesa vsega sveta najboljša šola in to v tem času in o tistem predmetu, ki se naziva prava ljubezen do domovine. Ne šibe, ne ricinovo olje, ne internacije, ne konfinacije, ne zaprte slovenske šole in cerkve, ne kri, ne smrt, ne trpljenje, ne objokovanje tolikih žrtev italijanskega fašizma in imperializma ni temu delu naše slovenske družine odvzelo za drobno nn nuto njegove narodne zavesti in želje, da se dokončno in nepreklicno spoji s svojimi ostalimi brati in sestrami. DvajsefMet in cez je ta svet pripadal po veliki krivici tuj,m Uudérn in ne «amo tujim, temveč sovražnim, ki so si naložili kot dolžnost, da ga uničijo. Ali jim je kaj uspelo? Bas nasprotno, kar so hoteli in pričakovali. Meci moramo in smemo samo to, da se je vsak od nas. kdor jo med italijansko oku paciio obiskoval te kraje in ljudi, vračat kot boljši in zavednejši Slovenec. So bilo to prave narodnostne duhovne vaje. Res je, vseh sort žandarji, v uniformah kot po-grebci, so se šopirili p0 krajih, a ko so bili mimo so fantje in dekleta zapeli slovensko pesem, pokazali so slovenske knjige, pokazali svojo pisano besedo, pisano vkljub italijanski šoli v pravi in čisti materinščini. Mac tista slovenska kri, ki je mogla rodit' po'eg tega še heroja Vojka in slavni reveti kormis. Tn da to morda ni hilo 'o prazno roddjubje vižmarskih taborjev ali gostilniška navdušenost dobe čitalnic, so pokazala še večja dela v dobi partizanstva in od teh največje: splošna septembrska vstaja, enotna in kljub vsem sovražnim poizkusom nerazbitna in nerazbita povezanost vseh ljudi v Osvobodilni fronti in s tem neomajna in nepreklicna volja zaživeti v skupni domovini. Tilovi Jugoslaviji! Bolj kot tisoči razoroženih Nemcev, fašistov, domobrancev in druge golazhi, so na človeka v velikih dnevih svobode vplivale dinge, lepše in inpgoeneiše stvari. To, da ie la del našega naroda objemal naše par-tizu.ne,, jim nazdravljal kot svoji lastni vojski, to. da so (e kraje, izpostavljene naj iiijsemu nasilju, v hipu preplavile slovenje zastave, to. da ti je hotelo stisniti roko ikiali sto rok. to, da so se skozi solzo veselja izpraševali: Kajne, sedaj ostanete za vselej pri nas in mi pri vas. In ponosno, v svesti si, kaj delajo in polni ljubezni so / vse.mi mogočimi barvami zapisali na svoje hiše: Tukaj je Jugoslavija! Tz članka Dr. M. Mikuža v Slov. poročevalcu M 011 V S KRASA V večerni mrak pogreznil se je Kras, temnejše so postale rdeče strehe.,. Nekje pojo dekleta... in utehe želi srce si na večerni čas. Kako je topla pesem iz gozdov, trpljenja, borbe, sveta melodija, ki naša srca z upanjem ovija, o pesem, novih srečnejših vekov! Kaj hočete še, gnusni barantači v denar skovati naše borbe kri? Vas vaša podlost prav nič ne skeli? Zaman se trudite, oj blebetači! Sami kovali smo svobodne dni, sami usode bomo si kovači! Miha Klinar iš#|£g' t3£Ì;:; 8St>agk .SÉ m mm mw- "> siž • -A" \ v -1 w N~, S Borka za svobodo jiznico Ferdo Godina: BELE TU UM KE Med svojimi prvimi knjigami modernih domačih pisateljev je Slovenski knjižni zavod izdal roman Ferda Godine pod naslovom: Bele tulpike (lokvanji). Ferdo Godina, ki je slovenskim bralcem že izza pred vojne znan po novelah iz življenja v Prekmurju, je tik pred vojno napisal roman, ki je tudi zajet iz prekmurskega sveta. Vendar pa pisatelj to pot ni posegel v .življenje kmetov kot dosedaj temveč prikazuje v romanu ljubezen podeželskega kaplana do bogate Židinje in njegovo propast. Mlad kaplan, v malem, podeželskem mestecu zahaja v posvetno družbo, kjer se seznani z. lepo in bogato Židinjo, med njima se razvije globoka in resna ljubezen. Vsa zadeva pa postane kmalu splošno znana in kaplanov predstojnik dekan povzroči njegovo premestitev, istočasno pa obvesti o tem kaplanovo mater, pobožno ženico, ki je globoko prepričana o vzvišeni nalogi in poslanstvu sina-đuhovnika. Vest jo težko prizadene. Zaljubljenca sta sicer že napravili. svoj načrt in hočeta dati prednost ljubezni ter se iz okolja iztrgati. Toda vezi družbenih slojev, katerima pripadata, nadvladajo silo ljubezni in jo stro. Naključje. — srečanje ljubice in malore na obisku pri kaplanu - podere vse načrte in sprožj plaz. gorja. Dekle pod vplivom svoje družine zalre plod svoje ljubezni s kaplanom, ta pa sklene zaradi njenega dejanja ostati zvest cerkvi in materi. V duševnem obupu se kaplan v gostilni napije in škandal je tu: predstojniki mu zato vzamejo pravico do maševanja in ga pošljejo na dom k materi, katero, obupano nad sinom, pri njegovem prihodu zadene kap. Kaplan ki ga žo deli čase. počasi razjeda jetika, duševno strt. obleži in shira. Mati pa nespravijena z njim umre. Roman nam torej prikazuje borbo med stanovsko dolžnostjo, katero krepi ljubezen do matere in ljubezen do žene. V tej borbi v kateri se kaplan pokaže kot popoien duševni slabič in neodločnež, podleže sam, ne doseže niti enega niti drugega: izgubi ljubezen, izključen je. iz svojega stanu in materi se dosmrtno zameri. Povezanost ljudi z družabnim sistemom, v katerem žive, in tega zakoni uničijo željo dveli ljudi po naravnem življenju in sreči ter se pokažejo v vsej svoji krutosti in krivičnosti. Romrnu se pozna da je bil spisan pred vojno, ker samo deloma in posredno obravnava probleme, ki so danes važni. Spričo tega je vsebinsko ih psihično odmaknjen od perečih problemov današnjega življenja. Kljub temu, da romanu zaradi izpovedne oblike v 1. osebi manjka sočnosli živega govora in neposrednega dogajanja, je vendar piša» izredno zanimivo. Napeta vsebina tragične zgodbe,prepletena s pesniškimi opisi prekmurske pokrajine, njenih ljudi, vode in zemlje, pritegne bralca, da z nape. tostjo jemlje knjigo v roke in jo prebrano, nolranje obogaten odloži. NAJHRABREJŠEMU ruski napisal \olcntiH Katnjcv Preko tovarniškega dvorišča sta se neki moz m neka žena približevala tovarniški obednici. Ona je bila zelo mlada in lepa, v plašču, podloženim s kožuhovino, okoli glave pa je imela zavito pisano ruto. On — temen mladenič s črnimi očmi, jo bil pravi tip Črnega morja. Opazil sem, da mož na desno nogo Sej: Olia tovariša sta stopala drug vštric druj ga in sc držala za roko kot dva, otrok «Lepa dvojica,» sem dejal. «Ra, prav lepa dvojica», je pritrdil inžen «Oba delala v naši tvornici, v isti delavni Zgodba njunega srečanja in njune Ijifbez je tako svojevrstna in obenem tako nara ua. da bi bila kaj primerna snov za ionia «Povejte jo!» In mžritir mi je pripovedoval. Samo i kratko jo*Uočeni obnovili Peed meseci je bila Klava uradnica v b, mn. Nekega dne je poslala na fronto zav, Bil je to priprost zavoj, v katerem jc bil par rokavic, toaletno milo, cigarete, robč in toliko drugih malenkosti, ki so ljubi in vendar potrebne. Po navadi položi vsa! dekle v zavoj še pismo _za neznanega h jevnfka, napiše svoje Ime in naslov. A Klava ni rada pisala pisem. Večkr le^ poskusila napisati pismo, a ji ni uspel •b° ga je prebrala, ni bila zadovoljna. 1 smo je namreč bilo preveč čustveno, pre-sentimentalno ali prehladno. Tako je končno vse začete liste strgala. Vzela je eno 'izmed svojih fotografij in nanjo napisala samo eno besedo ter jo položila v zavoj, ta beseda je bila: «Najhrabrejšemu». Nič drugega. Ne podpisa ne naslova. Zavoj je dospel do pešadi.iskega oddelka pri mornarici. Prejel ga je borec Serjoža, mlad dober in hraber mož. Gledal je sliko in se zdrznil. Začudila ga je lepota dekleta. Zares, možno je, da ni tako lepa, a vsekakor je odgovarjala okusu mladega moža. Vse na njej je bilo čudovito. Ko pa je mornar pogledal na zadnjo slran slike in prečilal napisano, je šel lakoj k poveljniku in mu rekel, da zavoj pač ni bil njemu namenjen. «Zakaj ne?» je vprašal poveljnik. «Zato ker pač nisem najhrabrejši.» «loda dekle U je všeč, ne?» Serjoža ni odgovoril. «Dobro,» je dejal poveljnik, «odličen okus imaš.» Caslnik je pokazal sliko lepega dekleta svojim mornarjem. «Evo, tovariši, za kaj gre», je dejal v odločnem tonu, pač po vojaško. «Prejeli smo zavoj, v katerem je bila zalepka in v njej fotografija z napisom: najhrabrojSomu. Nič drugega. Vprašam : čigav bodi zavoj irr fotografija?» «Najhrabrejšega !» so v zboru odgovorili mornarji. «Soglašam!» je odgovoril poveljnik, «zavoj in fotografijo dobi najhrabrejši. Najin altre jsj 11aj st0pj c|va koraka naprej, marš !» Nobeden se ni ganil s svojega mesta. Vsi so bi h hrabri, a skromni. «Piičakoval sem to,» je dejal poveljnik in spravil fotografijo v žep, «danes se bomo pripravili za napad. Najhrabrejši bo dobil fotografijo in zavoj.» V napadu je Serjoža prekoračil sovražnikovo linijo, dospel do romunske baterije jo nar>adel z ročnimi bombami. Sovražni čuvarji so se zmedli in baterija je bila zavzeta. Serjožo so predlagali v odlikovanje, poveljnik mu je izročil zavoj in sliko, od katere se ni več ločil. Klava, uradnica v bolnici, v katero je bil prepeljan Serjoža se je nekega dne znašla s svojo fotografijo v rokah, ke je urejala stvari in predmete, ki so pripadali ranjencem, ki so bili pravkar prispeli s fronte. Rekle je teklo takoj k ravnatelju in ga piotilo, naj jo razrešj pisarniškega dela in ji poveri službo v sobi,, kjer je ležal njen junak. Načelnik je pristal. Serjoža je ležal težko bolan. Dva tedna je visel med življe, njom in smrtjo. Dekle se ni ne za hip oddaljilo od njegove postelje. Lahko se reče, da sa je ona rešila gotove smrti. Strogi t mu je kakor mali, sestra in žena. Kij ih temu so mu morali odrezali nogo. Nato m začel okrevali. To je bil zanj najsrečnejši čas. Dekle mu je obljubilo, da ga ne bo zapustilo več. «Zakaj, Klavduša, hočeš zvezati svoje življenje z nekim invalidom?» jo je vprašal. «Nikar se ne prenagli. Razmisli prej.» «Molči,» um je odgovorila, «saj ne razumeš.» Ko šo mornarja odpustili iz vojske, je vstopil v to veliko vojno tovarno. Ni se mo. gel navaditi na brezdelno življenje in je hotel vsaj na' la način prispevati v boju proti sovražnikom svoje domovine. Prej se je boril proti njim z orožjem v rokah. Sedaj bo ta boj nadaljeval s svojini delom. Mlada tovarišica mu jo sledila. Njuni delovni mesti sta drugo poleg dru-eegu, pri sosednjih strojih. Kar je nato sledilo, je jasno. To je zgodba, ki mi jo je povedal inženir, medlem ko so obedovali v tovarniški obedni-ci. Klava in Serjoža sla sedela drug poleg drugega pri dolgi mizi in s tekom jedla juho. Kramljala sla in se nežno gledala z mladimi, bleščečimi, od sreče svelenimi se orini, obenem pa sta bila tako resna. Na moževih prsih se je svetilo odlikovanje reda «Bdeče zvezde». Hotel sem Jima približati se, da bi jima stisnil roko. A nisem hotel spraviti v zadrego lo dvojico pravih ruskih domoljubov. Bal sem se, da ne bi razžalil njune skromnosti, lastnosti, ki vedno spremlja resnično junaštvo j n duhovno čistost. prev. V. G. Kako se izobražuje sovjetska mladina Takoj po svojem rojstvu je sovjetska država posvetila najveCjo skrb vzgoji svoje mladine. Zo v prvih letih je mlada država povečala število svojih šol. V Sovjetski zvezi se je naglo razširilo ljudsko, srednje in visoko šolstvo, izginila je popolnoma nepismenost, žalostna dediščina carizma, in povsod je bil uveden brezplačen pouk na srednjih in visokih šolah. Država je popolnoma zagotovila delovanje šol. Da bi bila zagotovljena mladini srednješolska izobrazba je sovjetska država poskrbela, da so bili ustanovljeni številni pedagoški instituti, ki so imeli nalogo pripraviti potrebno učiteljsko osebje. Samo v teku drugega petletnega načrta je bilo zgrajenih 19.000 šol. S to gosto mrežo Sol je bila zagotovljena Izobrazba delavcev. V letih 1940-41 je znašalo število dijakov 3fi milijonov. Mladeniči lahko po končani nižji srednji šoli nadaljujejo svoje študije na višji srednji šoli. Ustanovljene .so bile tudi posebne strokovne šole za mlade delavce. Ustanovljene so bile šole zato, da bi bilo mogoče mladim dovršiti srednjo šolo, ne da bi zapustili delo. Za mladino je bila usta. novljena posebna mreža srednjih šol; železničarskih in industrijskih šol, ki so bile ustanovljene od strani industrijskih podjetij. Od leta 1940. je prevzela država ne samo stroške pouka, pač pa tudi vzdrževanje študentov. Poleg pouka je študentom zagotovljeno stanovanje, hrana in knjiga. Mladi kmečki delavci imajo možnost na sovhozu, kolhozu in na traktorskih postajali tehnično izobraziti se ter lahko postanejo agronomi, veterinarji in traktorski tehniki. Ta velika skrb sovjetsko države močno vpliva na vse one, ki proučujejo življenje sovjetske mladine. Na tiskovni konferenci je predsednik angleške mladine izjavil: «Zelo sta me ganili pozornost in skrb, ki ju posveča sovjetska vlada vzgoji mladine. Zaradi te pozornosti ima Sovjetska Zveza uravnovešeno, izobraženo in inteligentno mladino, ki dobro služi svoji domovini.» Sovjetska mladina se odlikuje po svojem idealizmu, naprednosti, čutu odgovornosti ter po resnosti ciljev, ki si jih postavlja. Vsak mladenič lahko po svojem nagnjenju po končani srednji šoli nadaljuje svoje študije na univerzi ali na višjih institutih. Da bi mogel doseči višjo ali akademsko izobrazbo dobi študent plačo, da bi mogel kon- čati študije, tako da nima študent nikakih stroškov. Poleg tega se podeljujejo številne štipendije, število študentov v višjih insti-tutih Sovjetske Zveze je večje od števila študentov raznih evropskih držav, vštevši Anglijo, Francijo in Italijo. Ta velika vojska tehnikov, inženirjev in učiteljev, ki so izšli iz ljudstva predstavlja veliko kulturno silo, ki jo dana na razpolago ne samo Sovjetski Zvezi pač pa tudi vsej civilizaciji. Ni zato nikak slučaj, da je Wells, eden izmed naj-raprezentativnejših politikov ZDA, ob priliki mednarodnega dneva mladine, zapisal o sovjetski mladini: «Pred 2ó leti je Rusija pristopila k uresničenju ene izmed velikih nalog, ki je carski režim ni mogel uresničiti. Sole so vzgojile potreben kader tehnikov za industrijo in po. Ijedeljstvo. Delo, ki ga je izvršila sovjetska mladina med vojno s takim navdušenjem, je bilo rešitev ne samo Rusije pač pa vse civilizacije.» V prihodnjem petletnem načrtu bo igrala znanost veliko vlogo in to na vseh področ- TELESNA VZGOJA Zeno in sport Primorski mladini, posebej še ženski mladini, ni bila nikdar dana — ako izvza metno redke izjeme — prilika črpati in uživati koristi, ki jih nudi telesna vzgoja « zdravju. Ženska telesna vzgoja mora biti taka, da odgovarja osebnim zmožnostim, ne da bi pri tem trpela privlačnost tekmovanja in uspehov pri različnih tekmovanjih. Samo tako bomo dosegli pravilen vsestranski razvoj telesa in utrdili splošno zdravje vse naše ženske mladine. Najbolj priporočljiva telesnovzgojna panoga za žensko mladino je plavanje. Raz-gibanjo telesa, lagodnost in sproščenost mišičevja, vse to nudi plavanje. Polog tega koristi dihalnim organom in pospešuje obtok krvi, Kakor plavanje, so tudi košarka, odbojka, tenis in veslanje koristni za ženo. V lahki atletiki bi morale žene posvečati posebno pažnjo suvanju krogle in metanju diska. Teki izpod 800 m niso škodljivi. Zaradi notranjih organov skoki niso preveč priporočljivi. Najbolj pa koristi ženi telovadba. S telovadbo doseže žena popolno plastičnost telesa in umerjenost dihalnih organov, kar ji bo koristno predvsem v času nosečnosti. Orodna telovadba naj ho omejena le v toliko, kolikor spopolnjuje druge telesnovzgojne panoge. Zimski sport, ako je pretiran, lahko škoduje, medtem ko drsanje zelo koristi in pripomore pri oblikovanju telesa. Vse te telesnovzgojne panoge so koristne za žensko telo in priporočljive za množično vež-banje. Ženska telesna vzgoja moi-a postati ljudska, množična, in temu je treba posvetiti največjo pažnjo. Prvi maj naj bo prvi dokaz pažnje vzgoje naše mladine na telesno kulturnem polju. Zato moramo pritegniti vso našo mladino k množičnemu vežbanju. To naj bo prvi korak kot dokaz množične telesno vzgoje tudi naše žensko mladine In Splošen korak pažnje za zdravje vsega našega ljudstva- Športni dogodki Novi smučarski prvaki Jugoslavije V zadnji številki našega lista smo poročali o prvem delu smučarskega prvenstva Jugoslavije v Guštanju in o uspehu, ki ga je dosegla tov. Srobrničeva v alpski kombinaciji. Drugi del se je zaključil s tekom na 12 km in s skoki. Prvak v teku jo postal Jože Knific z Jesenic s časom 42 min. 2G sekund, v prostih skokih pa Mežik Janez, JA. ki je dosegel tri skoke 35.5, 36.5. 30 m, 339.0 točke. V klasični kombinaciji pa je postal prvak tudi Knific Jože. V dru gem delu tekmovanja nismo zabeležili nobenega imena naših tekmovalcev. Vendar pa smo prepričani, da so si na lem tekmovanju pridobili mnogo izkustev, ki jih bodo znali upoi'abiti doma Saj niso šli na to jih sovjetskega življenja. Vedno večje število mladeničev in deklet bo stopilo na univerze in višje institute, da bi izvršili velike naloge, ki si jih je sovjetsko ljudstvo zadalo na področju znanosti in tehnike. K tem ciljem so sedaj usmerjene vse sile sovjetske mladine. tekmovanje, da bi dosegali kake vidno uspehe, temveč, da se poučijo pri svojih izkušenejših tovariših, ker do sedaj pri nas nismo imeli možnosti in prilike, da bi se naši tekmovalci lahko svobodno udejstvovali v raznih športnih panogah, kakor je bilo dano ostalim. Jugoslovanski tekmovalci na smučarskih tekmah v Rumuniji. V Sinaji bodo smučarske; tekme v alpski kombinaciji, katerih, se bodo udeležili tudi zastopniki Jugoslavije tovariši Lukane, Praček, Kobler, Bertoncelj in Čop, ki so na zadnjem prvenstvu dosegli najboljša mesta. Tekme bodo 9. in 10. marca. Telovadni dvoboj med Beogradom in Zagrebom bo prihodnjo nedeljo v Beogradu. V ta namen so bile v nedeljo izbirne tekme zagrebških reprezentantov, ki bodo zastopali Zagreb in sta se kot najboljša izkazala-pri moških Stjepan Boltižar pri ženskih pa Dragica Basletič. V letu 1945 so sovjetski lizkullumiki zboljšali 103 prvenstva. Letno poročilo Sovjetskega komisarjata za telesno vzgojo poroča o tehničnih rezultatih preteklega leta iz katerega je razvidno, da so sovjetski tekmovalci izboljšali nič manj kot 103 državna ozh’oma svetovna prvenstva in to v plavanju, dviganju uteži, v lahki atletiki in kolesarstvu. Posebne pohvalo zasluži Stanislav Azccvalski ki je bil 1944. leta ranjen v Kievu in je po enem letu zboljšal državno prvenstvo v pešhoji na 3000 m na 8 minut 25 sekund in 0 desetink. Nadaljevanje nogometnega turnirja P. Coverlizza Četrto kolo turnirja »Pino Coverlizza« je prineslo naslednje rezultate preteklo nedeljo: Montebello : Primorje 4 : 2, Tov. strojev : Dugolin 4 : 2, Čebulec : Kolonkovec 12 :1, - Opčine : Bojan 4 : 0, Gaslini : Kavčič 1 : 0, Rocol : Kačun 7:1. Visoke zmage moštev, ki zavzemajo vidnejša mesta v tabeli. Pozna se, da so pridobila moštva, ki imajo za seboj zadnje prvenstvo na izkušnjah in imajo boljšo kondicijo. To ne sme plašiti mlajših moštev, ker zmaga hi prvo. Imeti morajo pred očmi namen tekmovanja, ki jim nudi možnost razvedrila, borbenosti in utrjevanja. Škedenjci prvaki tržaškega okrožja. V nedeljo se je zaključilo ožje tekmovanje za določitev dveh najboljših moštev, ki bosta zastopala tržaško okrožje v dokončnih tekmah za prvenstvo pokrajine. Kot poslednja para sta se srečali moštvi Skednja in Nabrežine in je tehnično in hitrejše boljše moštvo Skednja zasluženo zmagalo nad moštvom Nabrežine s 3:0. Tekmovanje tržaškega okrožja se je zaključilo sledeče: I D N Z P D T Skedenj 3 2 1 0 8 2 5 Tov. strojev 3 2 0 1 6 4 4 Nabrežina 3 1 0 2 2 4 2 Opčine 3 0 1 2 3 9 1 V ožje pokrajinsko tekmovanje prideta enajstorjci Skednja in tovarne strojev. Čistimo jezik Se nekaj primerov o slavni Urši Pluti V oglasih Citate dan za dnem: se kupi kravo, išče se delavca, se priporoča šiviljo, se odda sobo, sc proda hišo, se zahteva odškodnino, se prižge luči, se pošlje vojake itd. • Treba Je torej vse pazljivosti, ali govorilno v ednini ati množini. Ce je v ednini pravilno išče se delavec, je množina: iščejo se delavci, priporoča se ena sama šivilja, če j ili je dosti, se priporočajo šivilje, moda se hiša, hiše pa se prodajo —- hišo se proda Je prav tako zgrešeno kot kupilo se ga je ali zaprlo se ga je. Italijani v množini napake ne delajo. «Slikarji se hvalijo», pravijo «si lodano i pittori», se štejejo dnevi «si contano i giorni» itd. Napačno uporablja srednjik tudi pri naklonih, ludi tu je potrebna pazljivost. Imamo pri glagolih pogojni naklon, ki ga poznate pri besedici bi. s te besedo izražamo, da smo pripravljeni ali zmožni nekaj napraviti. Kupili bi na pr. kravo. Takoj je napaka, ‘ C pravite: bi se kupilo kravo. Pravilno, je: bi sc kupila krava, bi se. naje! delavce, bi se prodala hiša, bi se zaprl hram. Isto je pri ž.eleiniku, ki ga delamo z besedico naj: naj se kupi krava, naj se kupijo- krave, naj se najme delavec, naj se najmejo delavci, naj se proda hiša, naj še prodajo hiše, naj so zdrobijo verige, ne pa naj se zdrobi verige. Napaka se da popraviti, če. imamo le nekoliko dobre volje. Ce nekoliko nadzirate svoje izražanje, pa boste kmalu ugotovili, kaj je pravilno in kaj ni. Za one pa, ki svoj «obesilo se ga jè» trdo. vratno pišejo in ne samo'govorijo, vprašuje prof. Tominšek, ki je prvi: razkrinkal spaka, takole: Ali ne Zaslužijo taki «pisatelji», da bi se jim — govdrLv njihovem jeziku — obesilo mlinski kamen na pero in se jih potopilo v tinti? -Pogosto moti pravilno rabo srednjika nikalnica. V pojasnilo naj navedem, da se na pr. včasi nekaj išče, pa se včasi tudi ne išče. Nikalnica sama zahteva — kakor je znano — 2. sklon. Kakor koli izgovorite, obakrat vam bo že jezikovni čut ugotovil nepravilnost: išče se soba ali soba se ne išče — to je pravilno, in lahko rečem, tudi zete enoslavno. In vendar je neki pisatelj zapisa) tale stavek: škatle se sicer ni našlo... in bila je sreča, ,da se je ni našlo. Ali se vam ne upira tak govor, Nikalnica je bila, ki je zapeljala pisatelja. Pošteno,' preprosto se glasi stavek takole: Škatla se sicer ni našla In bila je sreča, da se ni našla. Nikalnica zrlo rada zapjlje, zato ni nič Čudnega, če čujete primere kakor: priredi-' tev bi se pričelo ob 8., a tega se ni pričakovalo, da bi sc ob istem času prekinilo tok in zato se ni imelo luči. Pravilno: prireditev bi se pričela ob 8., a se ni pričakovalo, da bi se ob istem času prekinil tok in zato ni bilo luči. Torej: to se ni pričakovalo, to sc nc da utajiti in ne: tega se ne da utajiti, to sc nc more, nc pa tega še no more, to se ne sme, ne pa tega se ne sme. Napačne oblike sò tako ukoreninjene, da bo treba začeti proti njim dosleden boj, sicer bo naš jezik vedno slabši. Pri predstavi «Vdove Rošlinkc» sem slišal celo na odru: Takega moža se ne pozabi kmalu. Prav: Tak mpž se no pozabi kmalu. Spet je bila nikalnica, ki je zavedla igralca in menda tudi pesnika Cvetka Golarja. Ne mislite pa, da je treba lako govoriti kot .so besede pisane. O ne! Vzemite samo glagolov tvornopretekli deležnik, ki se končuje na -1 in. se tudi tako piše. Nikjer na Slovenskem se med ljudstvom ne izgovarja kot 1, ampak kot u, v, o ali še drugače. Prav tako pišemo en sam e, en sam o, pa jih različno izgovarjamo, na pr. cvet, pes, večer, ozko ali široko, izreka je kar trojna. Pri takem razlikovanju je treba vaditi tiho in se predvsem držati ljudske govorice. Ta nam bo še najboljše navodilo. Vendar je. treba vedeti, da imamo ml mejaši tudi pri izgovorjavi samoglasnikov tuje kvarne vplive, ki jib ne bomo tako zlepa odpravili. Da se po\f m Cm k stavkom s povratnim zaimkom se/ Navadna pravilna zveza s se je v slovenščini navidez dvoumna. Pomeni namreč povratnost in trpnost: obesi sc pove lahko, da so drugi koga obesili ali da se je nekdo sam. Vendar je ta dvoumnost le teoretična, navidezna. C' govorimo: obsodi se, kaznuje se, izobči še, vemo takoj, pri čem smo, da nam ni treba Šelč razmišljati; prav lako je jasno, če čujemo: tožba se vloži, sodba se izreče, denar se položi ild. C: izgovorimo pravilno: išče se Urša Plut, ne bo nihče mislil, da je šla Urša sama sebe iskat, ampak, da jo iščejo. Ce pa so hočemo izognili vsakršnemu dvomu, zasukajmo stavek in se izrazimo drugače, saj ni-treba, da uporabljamo vedno le povratni zaimek se. Se neko zvezo naj omenim, ki jo je tudi pogosto slišati; To se primeri iz skladnje ali s^taksc. Mimogrede povedano je skladnja — ločite dobro od sklanjatve 1 — nauk o stavku ali o njegovih poedinih členih. Ce pravimo na pr.: Kjer se prepira in pravda, tam gine ljubezen, je to napačno. Prepirati se, pravdati se sta povratna glagola in tak ne more imeti srednjika. Pravilno je torej, Ce govorimo: Kjer sc prepirajo in pravdajo, tam gine ljubezen. Ali: Dolgo časa se je ustavljalo in upirate, da bi se plačevalo nove davke. Pravilno: Dolgo časa so Se ustavljali in upirali, da bi Plačevali nove davke. Ali:,Ce se lepo; vede, se kaže oliko. Noj-Ce se kdo lepo vede, kaže oliko. Nekoliko pazljivosti torej in jezikoslovni čut bo sam povedal, kaj je v naši govorici dobro in kaj pogrešenO. p ujoh - -C#M«Islii icđni/i »Zame?« je ponovila Martina. »Pismo zame?« je skoraj zašepetala. Obstala je im gledala v hišnico, kot da prihaja tudi ona iz neresničnega sveta. Počasi ji je vzela ovitek iz rok in ga z obema rokama obračala. Da, tu piše Martina ... Stekla je v svojo sobo in najprej ni vedela, kaj bi z njim počela. Bilo je prvo pismo, ki ga je prejela v življenju. Veliko, belo pismo in na njem je z odločnimi čr-kami pisalo — gospodični Martini. .. Nikoli ji ni prišlo niti na misel, da bi mogla prejeti pismo. Dobila je včasih dopisnico od varuha, razglednico od prijateljice, toda še to le o božiču ali veliki noči. Martina je položila pismo na mizo in ga gledala. Tako je bila nekoč nepričakovano dobila škat-Ijo kock. Ko ji je umrla mati, jo je soseda vzela k sebi in jo tolažila Tedaj je stopila v sobo hišna go>' spodinja, jo poljubila na čelo in ji dala 'kocke. »Naša Verica se ne igra več z njimi«, je rekla kot opravičilo sosedi. »Naj jih ima, ubogi otrok ...« Martina si je bila vedno želela igrač, ki jih je videla pri gospodinjinih btrokih. Toda tisti dan ji je bila umrla mati in ni ji bilo do ničesar na svetu. Kocke so ležale tuje in nezaželene na mizi, kot zdajle to pismo... »Martina, kje si nesrečnica ...«, je prihrumela v sobo Mina. Martina je molče pokazala na pismo. »Zame?«, se je razveselilo dekle in hlastno seglo po .njem; takoj nato pa je začudeno vprašala: »Zate? In zakaj ga ne odpreš?« Martina jo je presenečeno pogledala in se nasmehnila. Saj res, na to je bila skoraj pozabila. Toda pred Mino ni bilo mogoče, da bi S* odprla. Saj niti ne ve, kdo ji piše in to je vendar njeno prvo pismo. »Bom odprla...«, jo rekla zamišljeno in ga vzela dekletu iz rok. »Potem...« ^ es dopoldan je Martina mislila na beli ovitek; toda Mina jo jie tako zaposlila, da niti za hip ni mogla več v ^sobo, da bi ga vsaj pogledala ... Sele med obedom, ko jo niso več potrebovali, je stopila do svoje postelje. Vzela je pismo >n ga odprla. Prečitati pa ga je inorala nekajkrat, da je razumela, kaj piše v njem. Podpisan je bil yi/lCiSititofr novela »Vaš Teodor« in govoril ji je o pomladi, -cvetju in mesečini, o mladi vili in gaju sreče. Na koncu ji je pisal, da jo bo čakal vsak popoldan; prosil jo je, naj pride v muzejski park, k mali fontani... Morala bi vprašati, kje je to. Nikoli ni bila še nikjer sama, odkar je v mestu. Poznala je le najbližjo okolico in zoološki vrt, kamor sta jo peljala hišnika prvo nedeljo. Kako naj reče Mini, da hoče danes na sprehod? Doslej je vedno rada ostajala doma, ob četrtkih, ko je imela prost popoldan. V hiši je bilo vse tako lepo, z veseljem je nadomestovala Mino. Zdaj pa se je na mah vse spremenilo; dobila je pismo... Mina jo je začudeno pogledala. Na sprehod hoče? V muzejski park? S Teodorjem? Odkod ga pozna? »Poznam? Saj ga ne poznam...«, se je tudi sama začudila Martina. Odkod naj ga pozna ... »In ti hočeš v park s človekom, ki ga ne poznaš?«, jo je ostro vprašala Mina. »Samo zato, ker ti je pisal pismo?« Samo zato? Martina je prebledela, takoj nato pa ji je rdečica stopila s tako silo v lice, da jo je v sencih zabolelo. Svoje lepe svetle oči je upirala v Mino, kot da išče rešitve. Nekaj se je v njej z veliko bolečino lomilo. Bilo ji je hudo, da ji Mina brezobzirno podira svet, ki je tako čudežno vstal v njej pred eno uro ... Niti za hip ni bila pomislila na to, da ne bi šla. Samo zato, ker je dobila pismo, pravi Mina. Toda ona vendar še nikoli ni dobila pisma in nikdar si ne bi mogla misliti, da je mogoče dobiti tako pismo. Teodor jo ho čakal, zakaj naj bi ne šla? S pismom v roki je Martina hitela proti paricu. Pred muzejem se je pričela ozirati. Kam naj gre, da pride do male fontane? Hišnica ji ni znala razložiti; nikoli še ni bila slišala o tej čudni napravi; Mine pa si ni upala vpraševati. Majhni deklici, ki sta se glasno razgovarjali, sta se ustavili pred Martino. »Ne«, je trdila prva, »ni tako...« Naj vpraša njih? Druge- ga si tako ne bi upala... Mala fontana? Seveda vesta; kar naravnost po tem drevoredu in potem takoj na levo... Martina je obstala pred vodnjakom. Je to fontana? Drugo ne more biti, kajti pot ne vodi dalje in pod grmičjem tam je samo še klop. Na njej sedi star gospod z rolkami naslonjen na palico. Klobuk je položil poleg sebe, sivi lasje so skrbno počesani. Njen Teodor? Martina, ga je gledala... Ne, to ne more biti fontana, ta siva, grobo sklesana stena, z dvema čudnima glavama, ki bruhata vodo... Deklici sta se zmotili... Toda stari gospod se je prijazno nasmehnil ih odmaknil klobuk: »Kar prisedite, gospodična...« ... Martini je šlo na jok. »Nikoli!«, se je uprlo v njej. Zmečkala je pismo z obema rokama, se obrnila in hotela steči... »Gospodična Martina, kako lepo, da ste prišli ...«, je tedaj spregovoril nekdo, ki mu je stopila na nogo in ga skoraj podrla. Prijel jo je za roko in jo resno gledal. Teodor? Zdaj se je Martina’ selé zavedla, da si ga niti predstavljati m skušala, odkar je prejela njegovo pismo. Zvedavo ga je pogle-dala od nog do glave. Bil je le malo višji od nje in nepomembnega obiaza. loda bil je lepo oblečeii in mlad — in bil je prvi, ki ji je pisal pismo.. Umaknila mu je roko in se v zadregi nasmehnila. o mesto že vse razsvetljeno in ulj so bile polne ljudi. Martina j,e i vedno samo poslušala, Teodor r ji jo nenehoma govoril. Zdaj je v dela, da hodi na visoko šolo in c hoče postati sodnik, da se je srednji soli učil čudežnih reči i da jie bil vedno med najboljšin učenci. Zvedela je tudi, da je h tinscina najvažnejši jezik na s-v nekfh ,wfe cerkve grajene da 80 mu »ajbo všeč starinske slike in da je jas tnzra ,K,as,l)a’ d0 » pa temu rad posluša... Prizor iz plesa TuZna Ukrajina. Slikovite narodne noše, pestre barve, lepota, mladost in slovanska otožnost. .. Državni ansambel narodnih plesov SSSR je na svojem gostovanju po Jugoslaviji s svojo visoko umetnostjo za-divil. Ruski balet je bil ?,e prej priznan od vsega kulturnega sveta; v Sovjetski Zvezi pa sè je duhovno se obogatil, ker se je približal ]j ud sl« duši, iz katere Črpa vedno novih sil in globin. Iz bogastva folklore -na-rodov Sovjetske Zveze črpa motive, ki jih združuje s tradicijo kla.-icneg'u baletu. Od vsega drugega si je zapomnila le, da je njeno vitko telo po, dobno nekemu kipu, ki je nekje razstavljen in da je njen -obraz po--d-oben obrazu Madone, ki visi nekje drugje ... Bila je tako utrujena, da ni mogla več sprejemati vase novih d-ojmov. Tudi tisto, kar se je danes zgodilo z njo, se ji je odmikalo kot neresnično ... Srečanje pri fontani, sprehod p« parku v polnem pomladanskem soncu, ogled muzeja in prečudnih reči v njem, hoja ob reki, zdaj ta pot po razkošno razsvetljenem mestu... In ti Teodorovi novi svetovi, ki so prehajali drug v drugega, vsi tako daljni in nerazumljivi ... Pri vratih sta postala. Martina se je naslonila s hrbtom na zid in ga pogledala. Naj se mu zahvali? loda Teodor je že zopet spregovoril in ji rekel, da jo bo jutri čakal... Ne, jutri Martina ne more od doma, šele v nedeljo. Da bo on stopil do gospe tete in jo prosil dovoljenja? Do čigave tete? Martina se je mahoma domislila, da je Teodor ni vprašal, ne kdo ne kaj je, niti ji povedal, kako je prišel do njenega naslova. »Nimam nobene tete, koga mislite s tem?« Teodor se je začudil “ gospo Vernikovo, vendar. Gospa Vernikova, njena teta? Martina se je veselo zasmejala. Ne, to je le gospa, pri kateri je ona za gospodinjsko pomočnico, ker Ni- ----- —ju j,c jjupcijču sem varuh, do tedaj je pomagala pn njem na posestvu ... Kdo mu je rekel, da je gospa Vernikova njena teta? loda^ leodor je postal n e n a-j doma čudno plah in se pričel ozi-rati po ulici. Nekdo je prihajal. »Da vas ne bodo kregali..je še zamrmral, ji hitro stisnil roko in izginil za vogalom. Martina pa se ni premaknila. \ onj cvetočega drevjia je napolnjeval vso ulico; od nekod je prihajal vesel napev ... Slonela je ob zidu, bila je tako prijetno utru- JGTlcl. O tam, toda Teodorja ni bilo. Ljud so prisedali in odhajali, jo nag, \aijah ali le s strani ogledoval deklica pa se zanje ni menil Čakala je, upala in s strahom op; zova a sonce, ki je bilo vse blii m blize zatonu... Ko je zašlo ti tli sprehajalcev ni bilo več, Mai tina je ostala sama in še vedn t^a a"k Ni si lIpala domov tem razočaranjem v srcu; bala « J:e tesne sobice in Mininih rogale cih se pogledov. Vedela je da h dekle takoj uganilo, da se je v« frtST. "a srefa"J !]. '^ai0.v.. le P1 ‘tekla vsa zasopli bll° lieb0 že polno zveze krajšinnr/^7Ub^a’ ko J0 hotela P kiajsi poti. Za vsako ulico posebe le morah, vpraševati, da je priši MinV ’ ,kl J0 Je Podala. Tod; veda 1qC nVkr.ogala- Gospa je odpo '°ida , voce,?o 1» dekle se je ve selo odpravljalo z doma... Nihč se ni menil za Martino; legla je ii takoj zaspala ... Vse dni do četrtka je Martina : delom odganjala misel na pisme m Teodorja... Mina je bila slabe volje in je pričela zopet s temelji mi pospravljanjem, čeprav so hib z velikonočnim komaj končale. 2 Martino pa je bila čudno nežna skoro zaupljiva. Na koga je mislila, ko ji je zagrenjeno rekla pri večerji: »Nihče ni vreden čiste dekliške duše — saj pravzaprav ni-(Nadaljevanje na 6. strani) jCiwdisftl Étednito 6 8. marea iaS6. (Nadaljevanje s j- strani) komur niti ni do njc... Lopa zunanjost — če je združena z bogastvom... le to je cenjeno...«? Na Teodorja? Mar ga res zato ni bilo v nedeljo, ker ni nečakinja gospe Vernikove, marveč le njena pomočnica ...? V četrtek pa je Martina zopet vzela iz predala pismo. Citala ga je in mislila na tisto čudežno popoldne pred tednom dni. Na nedeljo ni hotela misliti; morda je bil Teodor bolan, saj ni bilo mogoče, da bi bilo 'kaj drugega vzrok, da ni orišel ... Zopet je sedela na klopci pri fontani in čakala... Zdaj si je skoraj že dokončno priznala, da ve, da Teodorja ne bo ne danes ne nikoli več... Kljub temu je ostala; stari prijazni gospod je že odšel, mogla je v miru urediti svoje misli in čustva . Danes ji je bilo že dosti manj hudo; bolela jo je le samota, ki jo je obdala po tistem polnem doživetju prvega pisma in Teodorovega novega sveta... Tako lepo je bilo vedeti, da nekdo s hrepenenjem misli nanjo ... Vsafcikrat, ko je pesek zaškripal, se je Martina zdrznila ... morda pa le še pride... Toda koraki so se vedno oddaljevali, še preden so prišli do male fontane... Martina je naslonila glavo in zaprla oči. Sonce je tako prijetna grelo in misli so pričele zamirati, še preden so se do konca izoblikovalo... Tudi v srcu je postajalo zopet vse mirno ... Glasen smeh jo je prebudil. Ni se takoj zavedla, kje je — pred njo je stala razigrana družba mladih ljudi in jo smeje opazovala. Kako dolgo je spala? V zadregi si je hotela naravnati lase in pri tem otipala nekaj rahlega — previdno je vzela z glavo — bil je venček poljskih cvetic, enakih kot so jih imele deklice okoli nje. Ena od njih je spregovorila: »Bila si kot speča .Vesna... morali smo te ovenčati....« Martina je vstala, toda bilo ji je, kot da še vedno sanja. Plaho je gledala v ta vedra mlada lica in ni vedela, kaj naj reče. Se nor-.-čujejo? Kaj hočejo od nje? Rahlo je odrinila deklici, ki sta stali pred njo in hotela zbežati... Toda pot ji je zastavil visok, plavolas mia denič, ki je stal nekoliko odmak njen od ostalih in jo ves čas molče opazoval... »Ne boj se, Vesnica...« ji je skoro očetovsko prigovarjal, »bila si res tako lepa...« Martina ga je pogledala in se v hipu zgubila v njegovem lepem o-brazu in toplih očeh. Z roko ga je še vedno odrivala, toda stala j« na mestu; njegov nasmeh jo jo kot priklenil k tlom. V hipu jo je prevzela čudna omotičnost; odmaknila je roko in se ozrla po družbi, ki je bila mahoma umolknila. Vedela je, da so vse oči uprte vanjo in se še bolj zmedla. Toda mladenič pred njo ji jc pomagal: »Jaz sem Janko... in tovarišija tu...«; po vrsti ji je predstavil dekleta in fante. Do večera je Martina’ ostala z družbo, ki jo je bila s smehom prebudila iz sna in tako prisrčno sprejela medse. Domov jo je spremljal Janko. Ko sta bodila sama po bučnem mestu, je bil ves spremenjen; resen in tih. Držal jo je pod roko in tako skrbno pazil nanjo ob vsakem prehodu čez ulico... Martina pa je bila še vedno kot omamljena; toda čim bliže sta prihajala k njenemu domu, tem ostrejša je postajala v njej bolečina, ki jo je s strahom odganjala, odkar se je spoznala z njim. Ves popoldan se je bila Martina pazljivo izogibala vsakemu razgovoru, ki 1)1 jo privedel do priznanja, da je le gospodinjska pomočnica in da ne pripada brezskrbnemu Jankovemu svetu ... Toda zdaj, če jo bo hotel jutri zopet videti... Ko sta dospela do njene ulice, se jc Martina ustavila na vogalu. Da bo mogla gledati za njim, ko bo odhajal za zmeraj. .. Zdaj je že z gotovostjo vedela, da ji bo po njem vse drugače hudo, kot ji je bilo za Teodorjem. Janko se je ozrl po hišah in jo prijel za roko: »Jutri popoldne pridem pote, Martina,« je zaprosil. Vso pot se je Martina pripravljala na te besede, toda zadele so jo kljub temu s tako silo, da jo povesila glavo. Kako naj mu pove? Čutila je njegov vprašujoči pogled in strah jo je stiskal v prsih do telesne bolečine. Ne sme ga izgubiti, ne sme... Zakrila si je o-braz z rokami in sedla na prizidek vrtne ograje. Ne da bi razumel, zakaj je vsa tako čudna, je Janko sedei k njej in ji položil roko okoli ramen. Mesečina je razsvetljevala vso okolico, da so bile hiše in vr- POSTANI Clan R DE BRI ŽA tovi okrog njih kot srebrna pravljica ... Martina je naslonila gla vo na Jankovo ramo im se oklenila njegovih rok. Samo še trenutek, samo še trenutek, je prosilo v njej... preden te izgubim za vedno ... Počasi je Martina odprla tor bico in vzela iz nje sliko. Janko je zrl v nasmejano lice deklice svetlih oči, kot so bile Martinine, vprašujoče jo je pogledal. »Moja mati, ko je bila toliko stara kot jaz zdaj; še ne sedemnajst let... Umrla je, ko ji je bilo trindvajset...« Martina je čutila, da jo je Janko tesneje privil k sebi in pričela je govoriti... O očetu, ki ga ni nikoli poznala, o mučnih letih v zavodu, o varuhu in njegovem posestvu, o službi pri gospe Vernikovi... Ko je začela govoriti o slednji, je izpustila Jankove roke; da bo mogel vstati, ko bo hotel oditi... Toda Janko jo je ves čas pazljivo poslušal in ni odmaknil roke z njenih ramen. Ko je končala, je vstal in jo dvignil k sebi. Vzel je njeno glavo med svoje dlani in jo toplo poljubil na oči. »Uboga mala Vesna ...«, je kot iz daljave^začula Martina njegove besede. »Toda odslej ne boš nikoli več sama ...« Spremil jo je do vrat in počakal, da je stopila na vrt. Vse okoli nje je bilo tiho in čudežno, kot v bajki. V njej so odmevali le Jankovi enakomerni, zamirajoči koraki... S. M. ZDRAVNIK SVETUJE [ TEŽKE POSLEDICE MAJHNE POŠKODBE Pri vsakdanjem delu se tovarniškemu delavcu ali kmetu večkrat pripeti, da se malenkostno rani. In kakor sem opazil, re kmet pri oranju ali delavec pri stroju prav malo zanimata za te malo poSkodbe. Največkrat sem videl, da si je delavec obrisal prst z umazanim robcem, medtem ko si je kmet krvavo rano kar polizal in nato nadaljeval z delom, ne meneč se za resne -posledice, ki bi lahko nastopile v najkrajšem času. lles je, da se človek lahko dostikrat ali dvajsetkrat malenkostno rani, ne da bi se mu kaj hudega pripetilo, toda možno je tudi, da izgubi človek zaradi majhne rane, n. pr. na prstu, kar celo roko. Da vam bo zadeva jasna, vam moram razložiti dva pojma": 1. Kaj so bolezenske klice, ali kakor jim tudi pravimo, bakterijo, ali bacili, ti naSi nojhujSi sovražniki, s katerimi se naš organizem neprestano bori. 2. Kako se bori človeški organizem proti infekciji, katero povzročajo bolezenske klico. Se slolelje ni minulo, odkar so odkrili znanstveniki, med temi zlasti Francoz Pasteur — pravi vzrok velikega števila bolezni. Odkrili so namreč nov svet bitij, tako majhnih, da se jih lahko na milijone koplje v eni sami kapljici vode. Ta bitja se kakor ljudje dele v plemena, narode in družine in zahtevajo za svoj obstoj posebno okolje. Tako n. pr. ne morejo nekatere bakterije živeti brez zraka, oziroma brez kisika, dočim druge no morejo uspevati v kisiku. Tudi ne žive vse bakterije v isti temperaturi. Večkrat pride med posameznimi narodi bakterij tudi do ostre borbe, ki se včasih tako konča, da eden izmed bojevnikov popolnoma zgine. Vsaka vrsta bacilov prinaša svojo bolezen, tako imamo bacil, ki povzroča tetanus, drugi, ki povzroča tuberkulozo, tretji zopet pljučnico. In večkrat se združi več vrst bacilov in skupno naskoči ubogega človeka. Kje žive ta mala bitja? Povsod. Na vaših rokah, na vašem obrazu jih je na milijone, tudi v vaših ustih, v nosni votlini, v ušesu in v črevesju živijo. Toda kako to, da nismo vsi bolni, če nosimo vedno s seboj te naše sovražnike-bakterije? Zato, ker mora biti več vzrokov, da nas organizem podleže bolezni. Neka določena bolezen ne more izbruhniti brez svojega bacila. Da se ta bolezen pojavi, morajo sodelovali še tudi drugi faktorji. Bakterija, ki povzroča pljučnico, je večkrat v naših ustih ali v grlu, toda zanimivo je, da ne oboli vedno za pljučnico človek, ki to bakterije nosi. Potrebni so torej še drugi pogoji, ki pripomorejo bolezni do razmaha, n. pr. če nenadno izpostavimo prsi nizki temperaturi ali pa prevelikfa utrujenost organizma ali še močan udarec na prsi. Ti faktorji pripravljajo ugodna tla bakterijam. Podobno se dogaja tudi pri majhnih poškodbah. Mikrobi prežijo na potni roki delavca brez moči, ker je človeška koža zanje nepremagljiva ovira. Toda glej! Delavec še rani in na njegovem oklepu se odpre bacilom prosta pot. Na to odprtino prinese z nepravilnim ravnanjem, kakor n. pr. da si čisti rano z umazanim robcem, Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10. Ostali spored od 10. do 10. TIL 1940: NEDELJA 10. III. — 12.15 Pridiga — 12.30 Kmetijsko predavanje ^ 15.15 Otroška ura — 19.00 Zbor — 19.20 Dvorak: kon cert za čelo in orkester — 19.50 Predavanje o telesni vzgoji. PONEDELJEK 11. III. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 Ženska ura — 19.20 Pevski koncert sopranistke Vidah Ksenije in basista Petrovčiča Toneta. TOREK 12. III. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura — 19.2u Obvestila svojcem — 19.30 XX. ljudska glasbena ura: Ruska glasba. SREDA 13. III — 12.30 Zdravniško pre davanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslo vanske Armade — 19.30 Literarna tua: (osip Jurčič. ČETRTEK 14. III. — 12.30 Predavanje n tisku — 19.00 Klavirski koncert (Demšar Gojmir) — 19.15 Slovenščina za Slovence — 19.30 Pestra glasba. PETEK 15. III. — 12.30 Tedenski pregled konference Združenih narodov — 19.00 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca — 19.30 Skladbe Čajkovskega. SOBOTA 16. IIT. — 12.30 Predavanje -19.00 Plesna glasba — 19.30 Oddaja za ko-nec tedna. ali du nadaljuje delo v prahu ali pri mastnih strojih, na milijone bacilov. Ti bacili se naselijo v globino rane in tam začno svoje zahrbtno delo. Najprej se pomnože na milijone, nato pa naskočijo; čez nekaj dni prizadeto mesto oteče, postano rdeče in vroče, pojavijo se prvo bolečine, večkrat nastopi tudi vročica. To fo prvi pojavi, ki dokazujejo, da naš organizem reagira. Kakor so bacili vedno pripravljeni na napad, tako je naše telo vedno pripravljeno na obrambo. In kako se brani? Predvsem s svojo krvjo. Naša kri obstoji iz tekočine, kateri pravimo plazma in v kateri plavajo različna telesca, ki se. imenujejo bela telesca, rdeča telesca in piastrine. Vsako izmed, omenjenih telesc ima svojo funkcijo. Nas pa zanima posebno funkcija belili krvnih telesc, ki so naši pravi branilci, pravi vojščaki proti bacilu. Bela telesca so zelo majhna, vendar pa nekoliko večja od bacilov; v 1 cm3 krvi j ili je približno 6 7 tisoč. Toda kadar se pojavi v našem organizmu infekcija, se lo število pomnoži tudi desetkrat. V tistem delu našega telesa, kjer se pojavi napad mikrobov, priteče kri v večji množini, iz česar izvira rdečica in oteklina okuženega mesta Bela telesca prekoračijo v veliki množini stene najmanjših žil in se s pomočjo drugih celic bojujejo z napadalcem. Belo telesce obda bacil, ga sne in v svojem telesu raztopi. Kadar uniči en bacil, se vrže takoj na drugega, dokler zaradi strupa, ki ga oddajajo bacili, ne podleže v borbi. Tako se bore bela telesca, dokler je zadnji bacil še pri življenju. Na bojnem polju se tako nabere veliko število mrtvih bacilov in mrtvih telesc, H tvorijo gnoj, ki teče iz okužene rane. Najbolje je lotiti se bakterij, dokler so še slabotne in maloštevilne, ter jim pripraviti tako okolje, v katerem jim bo življenje vsaj težko, če že ne nemogoče. Kadar se ranimo, moramo najprej skrbno očistiti okolico rane, tako da odstranimo vso maščobo z bencinom, etrom ali pa tudi samo z vodo in milom, nato pa pomažemo okolico. rane z močnim dezinfekcijskim sredftvoin, kakor je n. pr. jodova tinktura. 2o s tem bomo odstranili ogromno število bacilov iz okolice rane in tako znižali možnost okuženja. Nato moramo temeljito umiti runo s sterilno vodo t. j. z vodo brez vsakega bacila, kakor je, n. pr. prekuhana voda, ali pa s kisikovo vodo. Tako bomo odstranili iz inno tiste umazane delce, ki so prodrli v rano s predmetom, s katerim smo se ranili, delce, ki nosijo na sebi veliko število bnklerij. Rano pokrijemo s čisto obvezo in s tem preprečimo, da ne pride na rano nov infekcijski material. Opozarjam, da se že pri prvem znaku okuženja, n. pr, pri rdečici, oteklini ali sploh pri najmanjši temperaturi takoj zatečete k zdravniku, iti vam bo najbolje nasvetoval najprimernejša sredstva. Poskusite odvrniti od sebe enkrat za vselej odpor, ki ga čutite do zdravnika, posebno pa še do kirurga, ker večkrat reši najmanjši kirurgov urez na prstu n. pr. kar celo roko. Dr. Štrukelj Slavko I NAJSTAREJŠA ČEŠKA TISKARNA V malem južnočeškem mestu Vimperku se nahaja naj starejša tiskarna na češkem. 2o trideset let po otvoritvi znane Gutenber-gove tiskarne je bila postavljena tiskarna tudi v Vimperku. Ta za češko kulturo loko pomemben dogodek se je dogodil 1.1484. Tiskarna je bila zgrajena tri leta prej kot pa prva tiskarna v Pragi. Takoj prvo leto je vimperski tiskar Jan Alagrava tiskal v svoji tiskarni prvi češki koledar. 350 let pozneje je v Vimperku začel izdajati svoje koledarje tiskar Jan Steinbrener in v tej dobi se je mesto, ki je bilo pred tem čisto češko, germaniziralo. Toda največji razvoj je dosegla naj starejša češka tiskarna po prvi svetovni vojni, ko je razvila svoje delovanje takorekoč po vsem svetu. Molitveniki so bili tiskani v milijonskih izvodili in so jih izvažali po vsem svetti. Toda niso bili le molitveniki za 24 različnih narodov, živečih v Evropi in za morjem, temveč tu se je izdajal tudi miniaturni koran za muslimane v Indiji in drugod. V Vim-perku so se tiskali molitveniki za črnce iz afriškega Sudana, za domorodce na Filipinih in za Indijance v severni in južni Ameriki. Najlepše se vidi pomen te tiskarne v dejstvu, da je le 12 odstotkov vse proizvodnje pripadalo na domači trg in 88 odslol-kov v inozemstvo. Lastniki tiskarne — rodbina Steinbrener jev — so bili veliki nacisti in so lani ob izbruhu majske revolucije na Češkem pobegnili v inozemstvo. Tiskarno so sedaj prevzeli češki nameščenci in jo vodijo kot narodno imovino zelo vzorno. / S’iudstki tedili li G O S PODARSTVO ustanovljena 1913. tela, je v nekaj letih nabrala tez milijon kron vlog, za liste taso veliko svolo. Obnova naše sadjereje Kakor vsem kmetijskim panogam, tako Je tudi našemu sadjarstvu vojna zadala občutljiv udarec. Zaradi pomanjkanja delovnih moči in sredstev za škropljenje ter nezadostnega gnojenja je sadno drevje na splošno precej oslabelo. Po krajih pa, kjer so bile borbe, je sadno drevje zaradi izstrelkov in drugih poškodb močno prizadeto. Mala sadna drevesca ni imel kdo gojiti. Ostala so čez zimo nezavarovana pred divjačino. Posebno so trpeli mladi obcestni nasadi. Stara sadna drevesa, posebno Češplje so po nekaterih naših krajih ?.e pred vojno bile prepuščene same sebi, Kmetje, v tem primeru jih ne smemo imenovati sadjerejce, so se spom-mh nanje le v času, ko je bilo treba obrati sadje. i J sadjarstvu je bila škoda ocenjena na 1.26 miharde predvojnih dinarjev (okoli 3.4 milijarde lir). Sadnega drevja je bilo pokončanega okoli 26%. Najhujši udarec za obnovo naše sadjereje pa predstavlja pomanjkanje sadik. Pred vojno je Slove nija proizvajala letno okoli 250.«, sadnih potrebe ' Mod° vo' bi'e na ,a liačin domače mi- fIm M 1 'ojno Pa jo proizvodnja sapa ie notori-6?°/o' ,Na Siovenskem Primorju na snlnšno J še slabSl' TllkaJ Jc sadjere a ve,.slo n zanemarjena, čeprav ima sio- sadlPreinrT01Je VSe PredPOgpje za uspešno iiMc n /ven omenjenih vzrokov je pri sà.l!ma-P,'im?rSkCm 8° en vzrok zastoja v sadjeieji; to je izbira sadik. iAh,!l,AadC^?a 1Z senlena in «a istem mestu, vrta fea.nalT,oravamo saditi, cepili, bi dre- noie n',0ib0Va ras,a' veC 1,1 enakomer- kor iz niih ,bl blla ,ud‘ trpežnejša, ka- fliiitrih vnjjVi-1 1clievesi,ic naročena, v ei^lo Hi ld rfl/mA ’’- ppd ciRt0 drugimi podneb-l A vzo°jena drevesa. vcsid^ nUzaVin lallJ‘ niS0 inleH svojih dre-ni na i...nnv„.,s° ,,ia'si sadjarji bili naveza-i.‘c (Pil oC pia r7eSC iz raznili dreves-rasle in se i:azvlfn°iVa)’ 7 bateril' so sadike in z eml j j ščn nfVazinerah!^Kmetje ‘“K razmm agrarnim inšpektorjem ' P posad lo°lASa'Iik -e jfi Z volikimi žrtvami posadilo, a komaj cez nekaj let ie bilo om kraje! 4 Sa(1ÌkC bil° P' ddadnVza ^nelfave ■ ^ ,lobi teIiCka °d iierodo- , i i e 1 ve fk ratd t n 1 '•Z t"jib, nePozmmih dreves-vrste sli ! , b n® odgovarja kar se tiče so n n. djl lrJ Podlage. Bili so slučaji, da AlAl 'R0 v H,ki'dh dobili hruške, ceipljene na kutno in te posadili po krajih Jer uspeva le hruška, cepljena na div laka v nél'.oel’l ? S° bnlSke' cepljene na i'.itne m no l la'aSk,h okraiih dobro obnesle, zèlo težke. a 80 p0Sl0riice 1o«a dejanja bilo v-,m SP r 'U"e S,Vnli' ki so ^«dovale razvoju sadjereje: v naprednejših državah -so uporabljan v sadjarstvu pridobitve , „ dcine tehnike in uveljavljali nove načine gopUfi sadik. Pri nas, posebno v Julijski klopni, pa jP ostajo vse prl stamil S|. ■ :;;r'"“»"i» m «mU. a. ..lMol : -,“S, k! .hKkh, ,xb10)1,jsa,'jez sndjoreje „j bii0. o di^ll!,^! ^molsko nila- naprej samo predmet izkori-- P 08 nlal s0 ..... io SmTjSt'SSKi k'«".- il i, », se bliža to vnetje živč. nenui vozlu, ki urejuje gibanje očesnih nnsir, bolnik zaspi za trajno ali pa sploh 'ie 'n0*'e zaspati. To jedro je v gornji steni iielje možganske votiine, ob prehodu iz vmesnih možganov v srednje možgane! Očesne mišice pri tem ohromijo popolnoma skoraj vedno. V zadnji steni tretje možganske votline imamo živčno središče za urejevanje spanja. Sestoji iz dveh delov, ki sto-j ita drug za drugim. Prednji del povzroča spanje, zadnji del pa nespečnost. Spalna sredstva ohromijo drugi del spalnega centra. Da razumemo delo spalnega centra sl moramo natančneje predočiti delo možganov in njihov sestav. Možgani so v bistvu sestavljeni iz več piasli, ki ležijo druga nad drugo. Površinska plast možganov je komaj nekaj mm debela. Z njo mislimo, čutimo, hočemo. Prebujenemu človeku zadostuje to prvo možgansko okrožje. Z njo zaznavamo zunanje dogodke in doživljamo. Iz oči, ušes in drugih čutil, s kože itd. prihajajo vse niti do tega dela možganov. Tik pod to sfero je drugo okrožje, ki hrani uležane zaklade naše zavesti — spomin in izkušnje, fa plast je vzdražena, kadar sanjamo ali v mrzlici fantaziramo. Doživetju v tej plasti manjkjj občutek časa, prostora in premišljenosti. V sanjah čutiš, doživljaš vpiješ. V resnici pa spiš v postelji. Kako se spominske in druge slike v tem skla-dišču vzdražijo in kaj se v slanicah pri tem godi, ne vemo. Pod drugim okrožjem leži tretje, možgansko dno, s skupino živčnih središč, ki urejajo delovanje notinnjih organov, delo črevesja, srca, ožilja, gibe očesnih zenic In drugo. Nad delom teli živčnih celic nimamo nobenega nadzorstva. Ne moremo vplivati nanj. V spanju brez sanj, v narkozi ali v nezavesti d'Ja samo to okrožje. Pod tretjim okrožjem, že na prehodu v hrbtenjačo leži še več živčnih središč za urejanj® telesnih potreb. Imenujemo jili življenj-, ska živčna središča. Kadar nehajo ta z delom življenje ugasne. Najvažnejše od teli jo dihalno središče. Možgansko skorjo loči od zunanjega sveta spalni center. Kadar spimo, ne pride več noben dražljaj do živčnih središč, s katerimi zaznavamo zunanji svet. Človek spi, ne vidi, ne sliši in ne čuti. Slavni zdravnik Strumpell je opazoval bolnika, ki so mu odmrla vsa čutila razen enega očesa in ušesa. Kadar mu je potisnil v uho vato in mu držal roko pred zdravim očesom, je boimk zaspal. Torej, kadar hočeš zaspati, moraš predvsem izločiti vse zunanje vplive. lu smo blokirali možgansko skorjo, ki ureja duševne pojave, tam pa centre, ki urejajo prebavo, dihanje, srčne utripe, napetost mišic itd. Med spanjem mišice niso vec lako napete, srce utripa počasneje, dihamo globlje, žleze, ki izločajo, prestanejo deiati. n. pr. nahod ponoči popolnoma preneha. Komaj se prebudimo, že žleze spet 'Obratujejo* in izločajo. Iz nosa ti spet kaplja. Zanimivo Je opazovat narkoUziranega člo-veka. Sprva mu deluje še prva sfera — možganska skorja, potem sponi insko okrožje in končno v globoki narkozi izginejo vsi občuiki in sanje. Črevo, žile in nešteti drugi organi uplahnejo. Koža pomodri, žila bije neenakomerno. C.- narkozo 5e poglobimo, začne telo razpadati. Spanje, nezavest ali narkoza in smrt se torej ločijo ie po stopnji omamljenosti. Spa. nje je narkoza prvega možganskega okrožja, narkoza drugega, smrt pa ohromitev vseh okrožtj. K. A. 8 a boljšo voljo .. ... ima svoj duh, naj bo zelen al’ pa suh. HumorisUčiu casopib je list, (ti obravnava re-tne slvari v neresni obliki. Politični časopis je list, ki obravnava nu-restie stvari v resni obliki. O NOTA ITALIJANSKE VLADE Agencija araka porota: U uomo poučenega vira smo izvedeli, da bo italijanska vlada vložila noto, v kateri bo zahtevala naj ZN oživijo Mussolinija. V povojni krizi, zlasti sedaj, ko gre tako trda za razmejitvena vprašanja, ga Italija nujno potrebuje. Vlada utemeljuje svojo zahtevo s tem, da ona ni nit kriva, ako je Mussolini bil na svetu, saj ni vladal njej pač pa laji-stom. Glede Mussolinijevih odnosov do Jugoslavije, utemeljuje nadalje italijanska vlada, m razen Mussolinija prav noben Italijan napravil v Jugoslaviji za časa vojne niti najmanjše krivice, (dede njegove Izpustitve z onega sveta, pa je vlada mnenja, da se lahko dovoli, ker se je spokoril in preobrnil, ko je bil obesen. O NOVA STRANKA Tržaške dekline, ki ... . so initde te dni zborovanje. Njihova Skupščina je sklenila, da se po odhodu vojakov ne bodo več omejevale na uniforme, pae pa sprejele v svoj program načelo gibanja »uomo qualunque«. Sicer so je med njimi pojavila nova stranka in ta sc bo pognala z vsemi silami v borbo za internacionalizacijo Trsta. Pri-staSinje nove Stranke si obetajo lepih kupčij od internacionalnega Trsta. O PO TRŽAŠKIH ULICAH V zvezi s prihodom zavezniške komisije v Trst se je spustilo s Krasa in tudi iz Slovenije na tisoče in tisoče Slovencev, ki 1)1 radi preslepili komisijo, ces da je Trst slovenski. Vsi ii potniki majo težke okovane čevlje. V mednarodnih krogih je vzbudilo to dejstvo precejšnjo zaskrbljenost. Komisija se je tik pred odiiodom premislila in odložila potovanje za nekaj dni, Sklicana je bila ponovna, izredna seja. Ameriški delegat je predlagal, naj se pri ugotavljanju pripadnosti prebivalstva mesta Trsta k Italiji odštejejo vsi tisti, ki imajo podkovane čevlje. Dodatno k temu smo izvedeli in se čudimo, kako da tržaška reakcija Se ni tega Javila, da bo v prihodnjih dneh prišel v Irsi ljubljanski nebotičniki spremljal bo po ulicah Postonjsko jamo, držeč jo pod roko. Oba bosta imela okovane čevlje. O NAGRADA Tisoč lir nagrado dobi, kdor si izmisli najbolj fantastično vest karSne koli vrste o PNOO ter jo posije v dveh primerkih uredništvu listov »I.a Voce del diavolo« in: »Ga Coda libera«. O NA PUSTNI TOREK Pivko: Ali bi ga se četrt, ali ne? Zejnko: PoskuSaj na gumbe. Pivko: Ne. Rajši na denar, zejnko: Kako na denar? Pivko: Vrzi denar v zrak. In.,, zejnkot: ze vem, ce bo mož, ga bom; če bo križ, ga ne bom. Pivko: Ne. ce pade na zemljo, ga boš; če ostane v zraku, ga ne bos. O NA PEPELNIČNO SREDO Ce hočemo, da se Nemci spreobrnejo, jim je treba na pepelnično sredo nasuti na glavo pepel vseh žrtev, ki so jih sežgali v krematorijih. O ČASOPISI PIŠEJO Glej, v časopisih piše, da tudi v Egiptu pojedo veliko fižola. Kako? Kje vendar Čitaš? Vidiš, v časopisu piše, da v Egiptu vlada napetost. O RAZPIS V Berlinu so razpisali natečaj za najboljšo skladbo nove. nemške državne himne, ti ne sme biti v ničemer podobna prejšnji, zlasti ne sme biti koračnica. (Ta je baje Nemce zapeljala.) Besedilo je že določeno in je tudi popolnoma obratno od prejšnjega; novo besedilo se namreč glasi; » Alleo, alles ucbor Dcutschland«. O » DOLGO BO ŽIVEL Dolgo bo živel tisti Primorec, ki se mu je posrečilo gladko pobegniti pred fašisti in, se je v Sloveniji za časa okupacije prebil skoz vse racije, so vrnil domov na Primorsko in se tudi srečno pretolkel skoz epuraeije. ZNANSTVENE ZANIMIVOSTI Znanstveni zavod Peoples Welfare javlja, da se je učenjakom posrečilo odkriti najbolj raztezljivo snov, ki jo je človeštvo doslej poznalo. Proti temu novemu povojnemu izdelku je najbolj elastičen gumi docela nerazložljiv. Znanstvena lajnost je še, iz česa se izdeluje ta snov. V kolikor moramo domnevati, izdelujejo to raztezno iilago iz raznih vojnih ostankov. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so takoj po zaključku premirja skoraj vse države začelei istočasno izdelovati novo izumljeni predmet. V kolikor je bilo mogoče dognati, je to neko platnu podobno blago, ki pa je tako raztezljivo, da se lahko vanj ovije ves človok, včasili tudi več ljudi, cele množice, v primeru potrebe pa celo vsa država. Barva novega izdelka je kaj različna; v večini primerov jo odvisna od države, v kateri to ?nov izdelujejo. Vse kaže, da ima doslej med vsemi državami največjo proizvodnjo tega izdelka Italija (iz česar bi se mogio domnevat, da je v toplih krajih ta snov še bolj raztezljiva). Tej novi povojni iznajdbi so učenjaki dali ime demokracija. ČE PROFESOR RAZLAGA USTAVO »Po ustavi imajo volilno pravico vsi državljani brez razlike na spol... sklon in število.« EPURACIJA MIHEC: Ali veš, Jakec, kaj je epuracija? JAKEC: Po slovensko se temu pravi čiščenje. MIHEC: A, čiščenje ! Po starem so rekli čiščenju tudi purga. Morda je to isto kot vlivanje ricinusa v usta? JAKEC: Epuracija pa ni purga, ker ni notranje čiščenje, temveč zunanje. MIHEC: Po tem je isto kot čiščenje madežev z obleke. Recimo tele madeže na mojem suknjiču, bi mogel epurirati ali očistiti. Po tvojem ima tudi snažilec čevljev pred postajo opravka z epuracijo. JAPEC: Mihec. Mihec, U si res trdo glave. MIHEC: Zakaj vendar? Saj si dejal, da se epuracija pravi po naše čiščenje. JAKEC: Ze, že. Toda vsakepiu čiščenju ne smeš reči epuracija. Epuracija je čiščenje v poltičnem pomenu. MIHEC: Sedaj Se manj razumem (kot prej. JAKEC: I.aliko bi že vedel, da je epuracija čiščenje fašistov iz javne uprave. MIHEC: Slišal sem res nekaj o tem. Pa kako jih čistijo? Ali jih perejo? JAKEC: Saj sem ti dejal, da je epurhcija .pojitično čiščenje. MIHEC: Kako pa človeka politično očistijo'' JAKEC: Zaslišujejo ga. MIHEC: Ali Je po zaslišanju politično čist ali.čisto političen, kako bi dejal? JAKEC: S teboj hi mogoče razpravljati. MIHEC: Čakaj no! Saj polagoma že razumevam. Veš tisti Pipo iz naše ulice Je bil tudi pri epuraciji. JAKEC: Pa je bil epurirah? MIHEC: Kako misliš? Očiščen? JAKEC: Ne. Ali so ga odpustili Iz državne službe, te vprašam. , MIHEC: Tisto ne. Zakaj? Bil Je fašisi od mladih nog. Pred nekaj dnevi je bil pri epuraciji in so ga očstlli. Sedaj Je čist fašist IVAN KUPUJE KONJA hian Ivanovič Srebrenov je zai/ledal na sejmu v tuli konja — dobrega, lepega konja. Zahotelo se mu je konja in rad bi ga imel. „Bralec," je dejal moia, ki je prodajal konja, „rad bi konjička sam oskrboval, če bi bil ti pripravljen ločili se od njega. Povej, bratec, koliko zahtevaš za bolečino, ki bi ti jo povzročila ločitev od konjička?” „isto rubljev,” je ^odgovoril kmet Vladimir /•’. Turgajev. 1 Ivan Srebrenov je bil vse prej ko premožen, a konj mu je ugajal; ogledal si ga je od vseh strani, izvlekel listnico in izročil kmetu Turgajevu zahtevani stotak. Nato je Sel v gostilno „Pri veselem kozaku”, da premami bolečino radi izdanega stotaka, kajti bil je zelo varčen. Ko se je slednjič odpravljal domov, ga je prijel podciclski orožnik in mu rekel, naj slopi s njim k vaškemu komisarju. Zelo se je začudil, ko je tu zopet zagledal kmeta Vladimira F. Turgajeva. „Ivan," je dejal komisar, „pravkar sem Sul n se začudil, da si sicer Vladimirove-ga konjička sprejel, a da ga nisi plačal. To je proli postavam naSe drZave. Izpolni svojo dolžnost in plačaj konja!” „Bralec," sc je ujezil Ivan, „ta kmet Vladimir je slepar; izročil sem mu stotak, konj je torej moj!" V tej obliki se je nadaljevala zabava, kajti Turgajev je trdil, da ni bil dobil kupnine, Ivan sc je pa rotil, da je točno in pošteno plačal. „Prav,” je dejal končno komisar, „napravimo poskus. Dajta ml vsak svojo Ustnico in pokažita mi denar. Nato izrečem .sodbo." Oba kmeta sta poloZila listnici na mizo in komisar ju je preiskal. V Ivanovi Štirideset rubljev, v Vladimirovi stotak. Komisar si je dolgo ogledoval bankovec. Nato je odkimal z glavo. „Ponarejen”, je dejal in nagrbančil čelo, „zato te lahko poSljeio v Sibirijo, bralec!" „Bratec”, je odgovoril Vladimir Turgajev, „hočem resnico povedati. Ako bo moral kdo v Sibirijo, pojde Ivan, kajti od njega imam ta stotak.” „Za kaj pa?” je vprašal komisar. „No, prav za lega konja. Ker je pa bankovec ponarejen.. „Bankovec je pristen”, je odvrnil komisar in vslal. „Hotel sem le zvedeti od koga in za kaj si ga dobil." O DROBNA NOVICA V Kalkuti razsaja neka bolezen, kateri jo podleglo v treh dneh 28 ljudi. Razen tega zaznamuje zdravstvena kronika 350 prjmeiov težje obolelih za to boleznijo. Domačini pravijo, da je ta bolezen importirana iz Evrope in jo imenujejo »rafal«. O VOJNA IN KOMISIJE Zakaj so nujna posledica vsake vojne komisije? 2ato, ker se med vojno poje veliko komisa. Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. —• Založba Primorskega dnevnika/ Trst.-» Tiska Zadružna tiskarna v Trsta*