NAROD
Man- ju mm a mmm mm m mmm mmm m
SLOVENSKI
'^srMlIv I lili Ulll
Št. 83. V Mariboru 15. oktobra 1HGB.
Po (Iczcliiili /borili.
i.
Če so bili deželni zbori letos v Avstriji sploh veće važnosti kakor kedaj, če se sme upati, da bode rast semena, ki so ga sejali Čehi s svojo nepričujočnostjo, Poljaki s svojo odvažnostjo itd. napredovala — moremo tudi mi, primerjaje prejšnje sesije zborov tistih dežel, kamor Slovenci pripadamo, zaznamovati velik napredek. Posegnimo le nekaj let nazaj in videli bomo v Ljubljani in Gorici Slovence v manjšini, v Gradcu poslanca Hermana osumljenega branilca naravnih človeških pravic. Letos pak se v Ljubljani ni mogel tujec na Kranjskem kot zadrževalno breme obešati narodnemu zastopništvu, in da-si se no more reči, da je'bil v Ljubljani hud dir in dej za slovanskim narodnim napredkom, zgodilo se je vsaj nekaj, kar se pred leti ni moglo zgoditi. In v Gradcu ni preširna večina zasmehovala več samo enega poslanca, temuč stala jej je sicer maloštevilna, pa energična slovenska stranka nasproti, ki je dosti jasno in glasno izrekla kaj hoče, in v veliko razsrdenje nemške gospodujoče večine junaško branila vsako ped slovenstva, če tudi se njej volja ni zgodila kakor ljubljanski narodni stranki, donele so vendar protestovalne besede po Avstriji in koristen odmev našle tudi tam,  kjer se je njih glas rodil, pri štajerskih in sploh vseh Slovencih.
Gotovo je, da je graški zbor za nas Slovence iz več obzirov, ktere imamo pozneje razložiti, politično važneji od ljubljanskega, kar izrečemo še v nevarnosti, da nam gospod S. tega ne bi veroval. Vendar hočemo svojemu načelu zvesti ostati in na čelo postaviti pregled delovanja zbora kranjske dežele.
Sklenil je kranjski zbor štirnajst postav (novih kakor prenaredeb in izpeljav), potrdil in zavrgel devetnajst druzih predlogov, devetero reči naročil deželnemu odboru , da jih izdela in nasvetuje o njih, itd. Če številke dokazujejo, če množina dohrost dela, veselimo so, številke so, množina je tukaj. To se ve, da če stvari ogledujemo s stališča splošno slovenskega, s stališča narodne politike, ostane nam le majhen del razgledavati. Naš naroden obstanek, naša bodočnost pač ni odvisna, tega nihče ne bo trdil , od tega če so kakovi skaloviti spašniki po sili dele, če je nekaj več lumpov doli pri Ljubljanici v posilni delavnici zaprtih, če more naš štironogi prijatelj pes od svojega življenja davek plačevati ali ne, če se nornišnica ne predeluje ali pa, če so študentovske štipendije v rokah deželnih ali državnih birokratov, če je Flachenfeldov kanonikat ali ga ni itd. itd. Ce ravno bi absolutizem utegnil vse to vpeljati pa bi bil še vendar lehko največi absolutizem, čeravno torej marsikaj izpade iz rubrike važnosti, moramo vendar, ker drugače ni, tudi z malim delom zadovoljni biti.
Najvažneji, kar je deželni zbor sklenil je postava o ravnopravnosti slov. jezika v uradu in šoli. Mi smo svojo misel o tem povedali , kranjski Slovenci so pričakovali več; ali kranjskim poslancem se je drugače videlo, bali so se, da ne bi dali gladnomu narodu preveč brane in so mu jo dali raje premalo. Kar je, to je; graje niso hoteli poslušati ni svarila in prošnje. Torej oglejmo kaj smo dobili in recimo: malo, pa boljše kot nič. Upajmo , da se bode ta postava kmalu poostrila , kajti preverjeni smo, da bodo praksa umetalnih nemškutarjev uradnikov zgodaj podučila kranjskega naroda poverjenike, da ni dobro če se v ogradi vrzeli in prelazi puščajo, in tako bodo sami popravljali in dopolnjevali.
Važne so tudi premembe deželnega volilnega reda. Mesta so ali razvrščena, ali volitveni kraj tako preložen, da slovenski volilci niso na sla-
Beaedica o „Matici".
m      i. ii » i. i j; kukor » ini -! ili boteui biti, V dejinji iret dmolj u 19 pokori, i OMhu.
O sedanji sostuvi Matice..
Kako veljavo ima literatura za vsestransko žizen kakega naroda, to dokazovati bi bilo odveč. Nas Slovence preteklost najbolje uči, koliko je ona za naše tako duševno kakor telesno stanje storila. Ako pa kaka literatura narodu koristiti hoče, moia tudi narodna biti, t. j. mora ne samo v narodovem jeziku, no tudi za potrebe in zahtevanja naroda pisana biti. Proti temu zakonu greše vsa prizadevanja naših tujih narodosrečiteljev (?), ki hočejo našemu narodu nemško ali laško literaturo vsiliti, ktera ni njegovim okolnostim primerna. Nemška literatura tako kakor italijanska je vstvarjena ne samo za drugi, našemu malo prilični narod, ampak ona govori tudi o čisto drugih predmetih, ima vse drugačne predpostave in podlage, kakor so našemu narodu ugodne ali konečno (vsaj) zabavne. Zato je sovršeno nepo-litiško, sovršeno načelom narodnega gospodarstva, celo tirjanju čisto pripro-stega egoizma nasprotno, ako nas državniki, ki naših razmer, naših obsto-jateljstev ne poznavajo, k neki, jim samim znatni obrazovanosti, k nekemu njim samim dozdevnemu blagostanju in k nekemu „liberalnomu" napredku s svojimi, narodu našemu tujimi, tedaj nerazumljivimi sredstvi prisiliti hočejo.   S tem dosegajo ravno nasprotno temu, kar žele; oni nam ne
Tečaj I.
bejein , pomanjšane so ovire pri volitvah. Posebno imenitna pak je pivna-redba, da ne vole v veliko posestvo samo nel-.leri priviligeranci iz plcsnjevili starih časov, temuč vsak kdor 100 gld. davka plačuje.
Ne samo da je postava liberalna, ker predre poslednji ostanek tiste v človeštvu neopravičene stene, ki nas je ločila od „doželnoknjižnega" gospoda, veselimo se je zato še bolj, ker upamo, da bodo ravno po njej tista nenaravna nemška tretjina, ki zastopa stan, ki je naš narod od nekdaj tuj-čil, od kterega ni upati, da bi v večini z narodom šel, ker je narodu tuj, — da se tista nemška tretjina z lepo kako odpravi. Kdino Kočevarji imajo pravico enega poslanca (če ravno hote nemškega) imeti. Zatoraj naj se prihodnje leto, ako vlada potrdi vse zdanje premembe volilnega reda, skažo deželni zbor blngoduinegB in naj Kočevarjem enega kočevskega mo/a privošči, Pokažimo mi svojim Nemcem, ki so domači pri nas, da ne vračujemo, kakor se nam je posojevalo.
O postavah za šolsko nad/.orništvo, delenji spašnikov, premembe občinskega volilnega reda itd. ne bomo govorili, ker so za slovenstvo malo važno razen prvo imenovane, ki je pa tako tudi po druzih zboreh kot vladen predlog z malimi razlikami sprejeta bila. Imenitnejih se pa zbor ni hotel lotiti, temuč je samo naročil deželnemu odboru, da se jih loti, na pr.: postava o realki, zidanje poslopja za realko, okrajni zastopi, popravo občinskega statuta ljubljanskega mesta (da bi se tujcem in nesvobodniin uradnikom nekoliko volilne pravice (?) vzelo in meščanstvu dalo. treba je zlasti v biro-kratovbogati Ljubljani), pospeševanje slov. dramatike itd.
Disciplina strank je bila v Ljubljani pač še preizborna. Samo v vprašanji o podpiranji slov. dramatike so se bili Nemci razdvojili; pač — zastran pasjega davka je stal Toinan proti Hleivveisu. Kavno ker je bila disciplina taka, taka še prevelika enodušnost v malostib, mislimo, da bi bil ljubljanski zbor že davno davno delo skončal, ko bi se bila hotela Dežman in Kronier zakleti, da ne bosta govorila. — Pa potlej bi bilo dolgočasno v deželnem zboru Kranjskem.
Kar so na dalje zunanjega ;tiče je imenitno slovensko govorjenje. „Slov. Narod" ki je v svojem članku ravno pred zborom zaklical kranjskim slovenskim poslancem, da naj djansko spoštujejo jezik naroda, kterega zastopajo, da naj ne rabijo tujščine kakor v prejšnji dobi, — vedel je, da jih tu prime na kraji, kjer je aut-aut, vedel je da je tu čisto ozka brv, kjer so ne moro „ni na desno ni na levo".
Izrekli smo že večkrat, da obžalujemo, ka ni kranjski deželni zbor določno k slovanski opoziciji pristopil, temuč ustavo s tem priznanja!, da se je vedno opiral nanjo in jo po nekterih poslancih še hvalil. Upamo, da bomo dobo doživeli, ko bodo ljubljanski poslanci sami spoznali, da niso po pravi stezi hodili in ne pravo kolo vrtili.
Še bolj obžalujemo na dalje, da ljubljanski deželni zbor ni ničesa storil, nobene adrese, nobene resolucije za zedinjenjc Slovencev, še po tem ne, ko je slišal in videl, da se za to misel navdušuje ljudstvo, da so jo štajarski Slovenci pogumno v Gradcu svojim nasprotnikom povedali, in da je v naglem čez 100 štajerskih občin zato obrnilo se po deželnem zboru gra-škem do vlade. Kes je sicer, da je dr. Hleivveis v svojem govoru omenil to „željo". Res je, da mu jo galerija viharno dobroklicala, kar zelo govori za to, da so slovenski Ljubljančanje vneti za njo. Ali, ali ljubljanski zbor z narodno večino, sredotočje, okrog kterega se ima veča ali manja zedinjena Slovenija zbrati, Ljubljana središče edine čisto slovenske zemlje, morala bi več storiti za to misel, kakor v govor skrito razodetje želje.   Kakor smo gosp.
da bi razum zbudili in razjasnili,  le zavestnost nam omamljajo in ugašajo.
Edino uspešno sredstvo k obrazovanju našega naroda so naši vlastni rodoljubi spoznali ter so začeli z vlastnimi slovenskimi, narodnim našim potrebam primernimi spisi ljudstvo obrazovati. In da bi to delo olajšali, osnovali so družtva, ki bi Slovencem knjige izdajale, namreč družtvo sv. Mohora in pa družtvo „Matice slovenske".
Zadnje teh družtev, namreč Matica, je čisto posebno povzdiganju slovenske literature namerjena, in knjige, ktere je ravno Matica razposlala, kakor tudi poročila o zboru in odborovi delavnosti dajejo mi slučaj, o tem družtvu svojo besedico spregovoriti, ter očito, brez vsega zadržka njegove dobre in slabe strani odkriti, ter slednjim loka poiskati. Kajti edini blagi namen, kterega to družtvo dosega, nikakor ne brani, da bi se v njegovo sostavo ali pa delavnost ne ukradlo kaj slabega, kaj napačnega. Časi v kte-rih živimo, burni in osodepolni za Slovence, zahtevajo, da se skrbno in pri* ležno brigamo za vse, kar je narodovega, in kar ima kaj moči v sebi, naša narodnost podpirati. Zato moramo posebno na najimenitnejši zavod, kterega je ves slovenski narod postavil, namreč na Matico gledati, da se nam okrepča in da nam novih moči, k narodovi borbi potrebnih, prirediti more.
Vprašajmo najprej: kaj je naša Matica V —• Odgovor ona sama na to daje, da je založnica in podpirateljica slovenskih knjig. Tedaj založnica knjig, razločna od navadnih založnikov v tem, da dela brez riskija, pa tudi brez dobička. Koli mecenatstva še do sedaj ni e-.ogb kaj nosebno igrati. O kakovosti knjig izdanih še sama nima pravega pojma, samo to udi, da morajo „primerne" biti. Komu in čemu primerno, tega ne zveš od nje. ta je njeni namen?  To nam pjjveda §. 1 njenih pravil, ki pravi: „Matici
f
dr. Bleiweisu hvaležni za to spomenenje združenja, moramo vendar zaznamovati, da so se nam Ljubljančanje zdeli, kakor tisti povabljenec, ki bi bil rad jedel, pa se je bal žlico zahtevati.
Časnikarski glasovi o izvanrednih namllmli na Češkem.
Odkar imamo parlamentarno ministerstvo se je mnogokrat čulo , da je Avstrija najsvobodneja zemlja v kopni Evropi. Kaj si Slovenci o tem mislimo, povedala sta menda dozdaj najbolje naša poslanca Herman in Voš-njak v deželnem zboru štirskem. Z ozirom na najnovejšo naredbo na Češkem priobčuje praška „Corresp." razgled postavnih predpisov, kakoršne imajo za enake slučaje druge države. Naj njene besede same pokažejo, da so dru-godi ustave proti enačim naiedbam bolje in trdneje zavarovane. No bomo se zdaj pravdah zarad državne pravice zasluževati se izravnih sredstev tam, kjer gre za državno rešitev, ktera ni mogoča, da bi se ne segalo po pravicah posameznih ali celih ljudskih oddelkov; izbrati pa si pravi trenutek , v kterem gre rabiti taka izravna sredstva, to kaže o modrosti vlade, ktera sa jih poslužuje. Mi samo opominjamo, da so avstrijski narodi zdaj — svobodni in svobodna ljudstva so bila v enacih zadevah od nekdaj toliko skrbna , da so si vedela za svojo svobodo stalnih poroštev zagotoviti. V Rimu n. pr. je bilo treba senatovega sklepa, kedar je imela diktatura nastopiti; v Angliji in severni Ameriki je treba parlamentovega sodelovanja, ki začasno vstavlja Ila-beas - Corpus - pisma, celo v manj svobodnih državah je v ustavi za to previđeno, v Franciji n. pr. se sme posadno stanje le izrekati v primerljajih, ki so v postavi natanko določeni; praska ustava pozna le vojsko in upor kot nujne primerljaje, v kterih se sme ustava deloma ob moč deti. Bolj zanimljivo je to vprašanje v Avstriji. Ta ni za ta slučaj dovolj preskrbljena. Nas bo še le skušnja učiti morala. Izvenredno stanje ogersko se je za časa avstrijskemu državnemu zboru ob kratkem naznanilo; na gališkem opravičujoče se oglasil; takrat se bo za izvanredno stanje na Češkem pač dovoljenja prosilo pri državnem zboru in ker se bo to podelilo, bo konečno dvojno razso-jevalo; kako bo ministerstvo svojo novo pravico rabilo in pa vspeh. To so sicer v svobodni državi nekako .sumljiva poroštva, ali treba se jim je vdati. — In kar se vspeha tiče V Kako se je izvenredno stanje na Ogerskem obneslo to dandenes dobro vemo, peljale je k ponovi ogerske države. Na Gališkem je ono s časom dovedlo do — adrese in resolucijo leta 18G8. Kako se bo obneslo izvenredno stanje na Ceskem — to bo prihodnost učila. Konec jo — molčanje".
Tudi „Tgp." se zdi najnovejša naredba „nevarna". Ona piše: „Naše liberalno ministerstvo je fantalinoin praškim veliko preveč časti skazalo, ko je iz strahu, da bi oni še dalje ne razgrajali, začasno suspensijo državnih osnovnih postav vsilila (oktroirala). Izvršilne postave k našim temeljnim postavam so še v zraku, in že so misli na to, kako bi se naše teoretične pravice do svobode ,,popolnoma ali deloma ob moč dele. Ta zaukaz je bil nepotreben tembolj, ker z „naredbo" 7. oktobra ob moč deta pravica snovati društva in zborovati — nikdar ni imela dejanske veljave. Brez izjeme skoraj so se zbori prepovedovali in politična društva se po sedanji zelo bojazljivi postavi ne morejo gibati, ako jim tega oblastnije ne dovolijo. Celo po pravici se je zdelo odveč, ob moč devati „tiskovno svobodo". Konfiskacije, uničevavne denarne globe in zaporne kazni dosta skrbe, da ne rasto do neba drevesa „tiskovne svobodo". — Kako drugače govore, dunajski listi, pokažemo pri drugi priliki.
Dopisi.
Iz Maribora, 14. okt. (K vi tiran h a up t man Soidl in zedi-njenje Slovencev.) Ko je še živel veliki filozof Sopenhauer, so se oficirji najraje menili o duclih, lepih deklicah, lepih pseh in lepih konjih, tako da je oni filozof bil sveto obljubo storil, da bo en cekin dal prvemu beraču, kedar bo resen govor med Marsovimi sinovi slišal.   Denes pak je drugače
slovenski je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike". Omiko-nosen in omikoploden je tedaj nje namen.
Kaka pa je osnova Matice? — Na to vprašanje se ne da z enim paragrafom odgovoriti; treba je bistreje pogledati v njena pravila, v njeno delavnost. Ne samo duša, ampak skoraj vse pri Matici je -- odbor. Po Matičinih pravilih sme odbor o sebi ii la Louis VIV. reči: „Matica c' est moi". Veliki zbor, kakor ga pravila imenujejo, čudno ime, ker „malega" zbora v pravilih zastonj iščeš, — nikakor ne stoji nad odborom, kakor bi si človek morebiti drznil misliti, ampak po !) in 10 je on odboru ne samo ravnopraven, ampak v nekterih rečeh celo podložen. Kosti, ki padejo z odborove mize, sme „veliki zbor" pobrati ali pustiti; to je pomen in jedro ravno naštetih paragrafov. Pravice udov so v zboru tako prikraćene, da še posebnega „nasveta", ki bi ga odbor preje ne odobril, ne smejo udje stavljati. Le kar je odborov sklep preje zadobilo, to sme pred „veliki shod". Sploh rekoč, velikemu zboru se po pravilih malo pameti, malo samovoljnosti pripisuje, češ, daje zbor hitri mladenič, odbor pa modri starec. Po L. Svet-čevem mnenji „velik zbornik" ne, kakor so nas kateheti v šoli učili, da otrok s sedmim letom pride k pameti, ampak še le z 20tim letom postane razumen, in ne sme preje glasovati. V tem je še decembrski liberalizem veči, ki dopušča človeku že s štirnajstim letom celo svojo vero spremeniti!
Kaka opravila pa opravlja odbori' — On gospodari in kuj i g a r i. Na čelu mu stoji, prav za prav „sedi" prvosednik družtva. Kakovih lastnosti bi mora' ^rvosednik b;li, o tem pravila molče; kakovih je, o tem zgodovina [molči. Po §. 14. prvo^dnik družtvo „proti zunanjem" (sicl) eastopa, ter pisma „podpisujc" broz konca in kraja. Da si „veliki zbor" še
že na svetu. Marsikter viši vojnik zapazi, da ima ta in ta talent, bodi si administrativni ali druge vrste bolj civilne baze. Tako je tudi v Mariboru znašel so v okrajrem odboru mol, star vojak, ki je naenkrat sveto nalogo v sebi začutil, da Slovence na naglo poduči , kako „hišni mir dražijo", da mislijo napraviti iz Slovenije „kraljestvo", da smo ruske „knute" željni, kar mu (Seidlnu) je nek slovenski prijatelj zaupal, da „veliki in mali mehovi" pihajo pri nas, kteri bi radi više prišli (mehovi bodo „povdigiienci" postali ? to je pač logično govorjenje po sablji), da mi Slovenci Avstrije svobodno razvijanje motimo itd. itd. še mnogo neumnega blaga. Vse to zapisano stoji v najnoveji „Marburger Zeit." Cela stvar, ki se poročilo okrajnega odbora imenuje, je neslano požvekovanjo tega, kar smo že tisočkrat bolje slišali. Kletev smešnosti pa ta čenčarija nosi na sebi, če tako-le govori: „Uo zdaj ne razume veći del celo izobraženih rojenih Slovencev novi pismeni jezik; samo izvoljenci Gospodovi ga znajo". Kadi verujemo, da hauptman Seidl ne zna našega jezika; vidi se da sam no misli Bog ve koliko, temuč daje samo nekaj fraz nabral si iz časopisov in berila, kajti v svojem sporočilu svojim vernim ne podaja drugega kakor plagiat govorov, ki smo jih i/, graškega deželnega zbora zoper Slovence slišali, in pa v nekterih nemških časopisih brali. Dostikrat se nam pokazuje prikazen, da Seidlnu podobni možje, ki ne znajo našega jezika, vedno in vedno vrivajo se za sodnike našega jezika. Sodijo kakor slepec od barv in vrcsiiičujcjo pregovor: ars non habet osorem nisi ignorante m. Ignoranti so to! Ko bi se hoteli prepričati, prepričali bi se lehko in se otresli svoje neumne misli, da jezika, ki ga oni no uniejo, tudi naše ljudstvo ne ume. Prepričali bi se lehko, da so naši slovonski časopisi, ki pišejo za Seidlna in njemu podobne može „nerazumljiv" jezik, relativno bolj med ljudstvom razširjeni, kakor morda nemški listi med avstrijskimi Nemci. Prepričali bi se lahko, da Mohorjevo društvo izdaja na leto 10.000 cksemplarov bukev, ki so v Seidlnu nerazumljivem jeziku pisane, in vendar jih kupuje samo kmečko ljudstvo, rado bere in razume, dasiravno so v „nerazumljivem" novem pismenem jeziku tiskane.
Zoper zedinjenje Slovencev govore končuje ta učoni hauptman Seidl patetično: „Silno je potrebno da se taeeniu uganjanju jez postavi." No, no! če ne bomo imeli hujih nasprotnikov, ne bojimo se za zedinjenje Slovencev, celo potem ne, ko bi res ta gospod v deželni zbor prišel, kamor bi rad. Kot vojak je bil morda izvrsten; kot politi kar ni posebno nevaren, kajti ni ene originalne ali ostroumne misli ne najdemo v celi razpravi. Izvzemši morda kaka dva župana, bode čedalje menj pomogel, da predere „prava nepopačena volja prebivalstva", kakor on svoje germanizacijske namere imenuje. Kar sicer o lepi svobodi govori, dvomimo, da bi razumel; kajti zgodovina nas uči, da so bili stari soldatje vselej bolj za komando, kakor za prosto razvijanje narodne inteligencije in svobode vneti.
Iz Ljubljane, 12. okt. [Izv. dop.| (K on st i tu ci j onel n o društvo in njegova mogočnost; nekaj o „Blatniku".) Odkar imamo v Avstriji že Bog ve koliko ustavo, postala je tudi nafta bela Ljubljana tako srečna, da ima v svojem zitlovji tako imenovano ustavno društvo. So ve da je to društvo ki se imenuje ustavno ali konstitucijoneluo, pravi eldorado vsili ljubljanskih in sem ter tje po deželi raztresenih nemškutarjev. Mnogo naših nasprotnikov je namreč te misli, da vsa ustavnost obstaja le v nemškutarji, tem veča ko je tedaj stopinja neničevanja tem bolji ustavoljub! Da je ta misel tudi vodeča misel tukaj obstoječemu ustavnemu društvu, pokazalo jo že dostikrat očitno. Pokazalo se je to zopet v zadnjem občnem zboru. Da se deželni zbor ni dosti oziral na prežvečene in jalove ugovore, ktere je to društvo vedelo v posebni peticiji navajati zoper vpeljavo slovenskega jezika v šole, to je razdražilo njegove prve matadorje in stavili so stvar zopet na dnevni red občnega zbora, ter hoteli svetu pokazati kako veljavo imajo oni. Na vlado toraj hote poslati ta svoj izdelek, ki ni milosti našel pred deželnim zborom, ter po vsej sili mislijo, da nemštvo mora ostati v naših šolah še tudi za naprej na isti stopnji, na kteri je bilo dozdaj, namreč vladajoče. Ali bi ne bilo najpriinirnejši imo za to društvo, namesto ustavno društvo, ko bi se imenovalo: društvo za razširjevanje nemškutarije po Kranjskem V Treba bode resv da se že enkrat nasproti postavi temu kar se godi v tem društvu, kakor da bi ono bilo izraz vseh prebivalcev Ljubljane. Še ta teden bode imelo društvo za hrambo narodnih pravic svoj prvi občni zbor, in gotovo bode na
prvega predsednika ne sme zbirati, to je ena tistih „pravio", kakoršnih ima več. — Ali jedro odborovega delovanja tiči v nasvetovanji, presoji in izdaji knjig. V tej reči je odbor i/.ključljivi gospodar. To pravico mu daje §. 13. pravil z besedami: „Odbor tudi za vsako priliko posebej ali pa za vso dobo izmed sebe izbere tiste poročevalce, kterih je treba poprašati, kakošen se jim zdi rokopis, ki se družtvu ponuja". Ilazvo te prave poplavice besed — jezik teh pravil in izrazi misli v njih so zares klasični! — morajo vsakega besede: „izbore izmed sebe" trdo v oči zabosti. Tedaj ne samo gospodarstvo društva, ampak tudi vso obrazovanost, vso učenost in zvede-nost odbor le sebi prisvaja; ostalim družbenikom pa vsem vkup še eue solice modrosti ne prepušča! Zares duhom ubožno družtvo, v kterem 40 družbenikov mora za vseh ostalih 1331 misliti in modrovati! Ni li to pravo kupi-čenje poslov, ona čislana vse vedeti hoteča modrost, ktera sc imenuje a h s o 1 u t i z c m ?
Kdor sedanja pravila, kterim je prilepljena krpa onih centralistiških in uradnijskih časov, kterih se še zdaj ne moremo iznebiti, nepristransko presodi, ta mi pritrdi, da je Matičina sostava prav po birokratiški osnovana. Taka osnova pa sc no soglaša več niti z duhom devetnajstega stoletja, niti s težnjami Slovencev, kteri žele svobodo politiško, svobodo soci-alsko, svobodo povsod. Sedanja osnova je sapi svobodnega razvijanja vseh moči družtva nasprotna, tedaj nasprotna prvi pogodbi vsakoršne organiške rasti.
dnevnem redu vprašanje zarad slovenskega jezika v šolah. Dobro bode, da se temeljito potolčejo prazni ugovori, ktero stavljajo nasproti od nemškntnrije zaslepljeni in od najnovejšega liberalizma objedeni nasprotniki, ktere vodijo za nos zviti tujci ali pa strastni odpadenci od narodne stvari. Saj nam je znano da ravno med najhuiimi nasprotniki nahajamo jih mnogo, ki -o nekdaj bili vseh drugih misli. C« kaj briga tak« nedoslednost tć don Quixote, ki se borijo z zdravo pametjo človeško, da le za njimi moli slepa množica.
„BlatmV kterega v najnovejšem časa tukaj ljudstvo imenuje ..tak* blat", čvrsto spol nuje svoj namen ter kida da je veselje Nabral je ie toliko da bodem morebiti kmalu enkrat zopet spregovoril o njeni, uko ti ne bode zoperno prebavi jat i tako \ mazane Uarine. Dober želode.- pni mora imeti, kdor hoće le polovico tega prebaviti, kar skuha on umazanega z lažmi zasoljenega dušnega jedila.
Iz Ljubljane, II, okt. [Izv. dop.J — Vsi naši veljaki in vsi domoljubi naj mi greh odpuste, če se motim, ker mislim da slovenstvo v Ljubljani nič ne napreduje, da če smem besedo skovati in nerodno reči, skoro nazadnje. Iz Ljubljane bi moralo po vsej deželi raztakati se zdravo narodno življenje, agitacija, impuls za delo; pa namestu vsegfl tega grozovito potrebujemo, da bi nam kdo kaj zdravosti in mladega poguma in neustrašljivosti impoitiral. Narodni nasprotniki so se dobro organizirali. Vedeli so, da je časopisje sedma velevlast, in ustanovili so list, ki ga vam nočem imenovati, saj ga poznate. List, ki je poln blata in klevetanja, se ustanovlja, in vidno je, kako nam škoduje. Namestil da bi se tudi naši možje na noge postavili in ustanovili dnevnik, enako orožje zoper enacega neprijatelja, zaupamo preveč v mogočnost dveh tednikov. Da bi vendar spregledali. Mestni sbor je razpušen . volitve bodo kmalu, nasprotniki že delajo. In mi? Ko se je razširila novica, da mestnega zbora ni, je bilo vse nekako tiho, apatično. Da čul sem še celo, (porok nisem za istinost) da naši narodni voditelji premišljajo, ali bi v prvem in druzem razredu kaj poskušali kandidate postaviti in voliti, ali ne. In će „Novice" človek vidi, ki naravnost govore že o „drugem županu", potrjuje tudi to, da se že naprej obupuje v „CHgOVitosti veliki", kakor narodna pesem pravi.  To ni prava pot.
Zastran v vašem listu že preveč onienjevanih Joških fantov" je preiskava končana in bode zdaj enkrat končna obravnava. Povabljenih je 54 prič, obtoženih (če se ne motim) 18. Torej bo končna obravnava več dni trpela. Vsi so obtoženi pregrehe motenja javnega miru V. padeža, >j. 8"> lit. h. Zraven teh so obtoženi tudi trije, ki so bili tačas na Jezici, kakor turnerji in jih bodo menda dolžili, da so šuntali kmete ali kaj tacega, — in sicer dva študenta in en mesar. Tiso toženi prestopka zoper javni mir in red po §.302.
Ko sc je naš deželni zbor končal zbrala se je bila neka slovenska družba in volila prvosednika. Ta pak je naložil prvemu govorniku — uge-nite kaj — naj hvali vrle narodne poslance zarad obnašanja njihovega v dež. zboru. O tako so nekteri možički, ki so „domoljubi" vendar še — kako bi djul, premalo razumni. Kaj je potreba hvale! Menda nismo zato, da bi hvalili eden druzega, delajmo raje in bodimo preverjeni, da se bo delo samo hvalilo.  Kdor ni za drugo delo, naj vsaj agitira, to je tudi nekaj vredno.
Kaj bo z našim političnim društvom V Kako politiko bo imelo V Ali bo vladala tam avtokratična veljava enih, ali parlamentarna većina? To je važno, to je podlaga edinstva in brez nje društvo ne obstane, ali vsaj brezplodno življenje životari. Voščim mu najbolji vspeh in ga nc bom pred hvalil ne grajal prodno se je rodilo. Naj bi bilo to društvo parlamentarična šola, to se ve slovenska, v kteri naj se skušajo, vadijo in poznavajo mlade moči, da bomo poznali pri prihodnih volitvah može ne samo po licu in imenu, temuč po njihovi zmožnosti. Zmožnih mož v javnosti nimamo preveč, to mi bo vsak priznal. Mnogo jih pa imamo, kterih ne poznamo. Kajti dober talent jo le prevečkrat boječ in se skriva. Prilika ga bode izvabila, kakor skrbno iskanje najde zlato iz peska.
Iz alov. Bistrice, 11. oktobra. [Izv. dop.j (Sredstva, kterih se poslužujejo naši nasprotniki), da bi zadavili ves narodni duh, so tako čudna in deloma nepoštena, da stvar, ki se podpira s takimi sredstvi, mora biti sama na sebi slaba in nepoštena. Znan Vam je sklep našega okrajnega zastopa, prositi vlade, naj vzame g. dr. Vošnjak-u zdravniško službo; to Vam pa ni znano, da v tem okrajnem zastopu je od 43 občin samo 7 zastopanih, vse ostale pa so brez zastopnika v tem zboru. Velika manjšimi torej nadvladuje nad vsem ostalim ljudstvom, in dela sklepe, ki bi jih velika večina prebivalcev našega okraja nikoli ne potrdila. Pride čas, da se to še utegne skazati. S svojim sklepom pa se je naš okrajni zbor za vselej pred vsem omikanim svetom odrekel pravice, vtikati se v politiški stvari; kajti zbor, ki v svoji enostranski strasti tako daleč zabrede, sc nad osebo maščevati, pokaže, da za svojo stvar ne ve druzih dokazov, ko silo.
Še eno smešno in čudno Vam moram povedati. Mod drugimi občinami našega okraja podpisali ste tudi občini Vrhloga in Pretres slovensko prošnjo do dež. zbora zarad zedinjenjc vseh Slovencev. Mož. ki to prošnjo prinese v mesto, da bi jo oddal, ne najde doma g. dr. Vošnjak-a. ker je bil v Gradcu pri dež. zboru. Naleti na nekega človeka, ki za več srenj pisari*), in je nalogo imel, loviti rihtarje, od kterih se je bilo bati, da bi podpisali slov. adres. Ta človek hitro popraša kmeta, ali nima pisma do g. dr. Vošnjak-a. Kmet ne misli nič hudega in mu pokaže peticijo. Pisač jo vzame in obljubi, jo spraviti na pravo mesto. Da jo ni poslal g. dr. Vošnjak-u, si lehko mislite, oddal jo jo predstojniku okrajnega zastopa tukajšnegn, ki jo menda še v rokah ima. S ktero pravico, pač. ne vem. Tako nemora-lično postopanje obsojujc te baze ljudi huje, kakor bi jih zamoglo kterikoli nasprotno pisanje. Le naprej po tem potu. Gnjiloba povsod! Resnica res počasi predira, končno pa le predere in premaga hudobije.
Slovenski peticiji občine fige In ca ktera tik mesta leži, se je skoro enako prigodilo.  Tamošnji župan Kable, pošten slovenski kmet, jo prinese
*) Ti občinski pisači bo večidel najhujši narodni protivnik!, in dobro bi bilo, ko bi »B v vsakem okraji misel kteri narodnjak, ki bi prevzel pisanj« za občine.
PiBatelj.
v mesto. Se tudi sreča i istim človekom, pa spozna tiča na perji in na petji, ter mu ne zaupa svoje peticije, ampak skrbi, da po zanesljivem potu pride v prave roke.
Sploh zdaj naše kmete plašijo, da bodo prišli v preiskavo in bodo zaprti, ker so podpisali slov. peticije. Tudi jim žugajo s strašno revolucijo, ki bi lavirala i/ toga, ko bi >e Slovenci hoteli res zediniti.
Kmetje s« pa večidel ne bojijo tega /.uganja in od dne do dne bolj spoznavajo svoje prave in svoje goljufne prijatelje. Zedinjenjc vseh Slovencev je misel, ki že začne globoke korenine poganjati v našem narodu in ki mu je bliže, kakor samo preganjanje za pravice jezika.
Št. Jakobska obc-ina v slovenskih goricah je poslala tole adreso v Oradec:
Visoki deželni zh i-1 S žalostjo smo slišali, da so se v visocem deželnem zboru štajerskem glasi culi, kakor da bi želje in zahtevi, ktere so naši slovenski poslanci izrekli v svojih govorih In vzlasti v svoji interpelaciji ne bile tudi naše želje in naši zahtevi. Zatorej mi s tem slovesno izrekamo, da so poslanci, ktere smo volili in kteri tirjajo za nas naše narodne pravice naši pravi zaupni možje.
Tedaj se podpisani odbor spodnjo šent-jakobske občine obrača s ponižno nujno prošnjo do visokega deželnega zbora, naj blagovoli slušati glas slovenskih poslancev in naj te po njih izrečene želje spodnje štajerskih Slovencev blagovoljno ne prežim temuč s svojo veljavno besedo pri vladi krepko priporoča.
Odbor občine spodnje šent-jakopske 28. septembra 1808. Franc Veingerl, župan; Jakob Pestičegg, odb.; Josef Vračko, Janez Sirk, odb.; Josef Fluher, odb.;
Ploderšnica občina je odposlala to-le adreso: Visoka zbornica!
Zastopu spodaj podpisane občine je dobro znano, da so naši slovenski poslanci slavno borijo za pravice našega naroda in ravno to nas nagiba, da izrečemo Njim tukaj očitno presrčiio zahvalo.
Konečno tudi naznanjamo ter krepko izrekamo, da vso to, kar zahtevajo slovenski poslanci je želja iu volja slovenskega naroda.
Visoki deželni zbor naj priponiaga, da se izveršo te zahteve. Občina Ploderšnica 28. septembra 1808.
Franc Fluher, župan; Franje Kepa, odb.; Janes Beuman, odb. Ljubenskega trga adresa do dež. zbora štirskega se glasi:
Visoki deželni zbor! Pripoinali so vsi narodi, da le na narodni podlagi se more doseči veča stopnja občne omike in blagostanja; tudi večina avstrijskih narodov so na tej podlagi podučeva in izobražuje, samo naš toliko zatirani narod še zmerom pogreša v šolah splošnega sredstva do omike - svojega jezika. Pa no le samo, da se naš narod s tem pokvarja, mi moremo tudi trpoti , da se v naših uradnijah z nami v nerazumljivem jeziku uraduje in opravlja.
Veselega srca smo tedaj bili, ko smo zaslišali. da se naši narodni slovenski poslanci v visokem štajerskem zboru za naše naravne pravice tako krepko potegujejo in nadjamo se, da bode ves zbor pripoznal resnico in važnost teh zagovorov.
Nam ostaja samo še to omeniti, da se čisto zlagamo z interpelacijo, ktero so naši slovenski poslanci dne 19. t. m. visoki vladi predložili.
Oziraje se na vse te okolščine stavlja podpisani občinski odbor Ljubenskega trga ponižno prošnjo:
„Slavni deželni zbor naj blagovoli, pri visoki vladi priporočati , da se nam naše materijalno stanje poboljša in narodna enakopravnost v šolah in uradnijah izpolnuje.
Občinski odoor Ljubenskega trga dne .SO. kimovca 1808. Ivan Smauc , župan; Josef Krmen/., svetov.; Josef Krolnik, svetov.; Janes Kočnik; Jakob Koren; Janes Juvan; Josef Glojek.
Iz Belegagrada 10. oktobra. 1'. [Izv. dop.] Nekdanjega knjeza
Aleksandra Karažorževiča in njegove sokrivce Pavla Trifkovića in Filipa Stankoviča so pripeljali vćeruj iz Pešte v Zemun, da sc soočijo tukajšnjimi zločinci , ki so se v zaporu, Ko je prišel parobrod v Zemun, ni dovolil zbrani narod, da bi zločinci iz ladijo izstopili, ker kakor hitro so je to jelo pripravljati, začel je narod s kamenjem napadati knjeza in njegove tovariše. Zatorej so morali ostati na parobrodu, da bi so ne maščeval narod nad vodji in zakletniki zarote proti Življenju nikdar m; pozabljenega knjeza Mihajla.
V ministarstvu se je dogodila mala spreinba. prevzel je namreč ministerstvo prosvete in cerkvenih del ter zastopništvo v ininisterstvu zunajnih del mnogozaslužni tajnik Bavota dr. Dimitrije Matic, On je svohodoumiiih načel in nadejamo sc vsi, da bo narodno izobraževanje pod njim procvelo V tem smislu ga pozdravljajo tudi tukajšnji časopisi.
Pri nas se bo osnovalo društvo za podporo poštenih jugoslovanskih rodoljubov in beguncev, tako da bo, kolikor bo društvo premoglo, tukaj dobil podpore, kogar bi nevolja iu nesreča pregnala iz Turčije ali Avstrije, pp mogočnosti se bo tudi skrbelo, da se tacim nesrečnežem preskrbi pripravna služba. Zatorej bi bilo potrebno, da bi tudi drugi Jugoslovani podpirali to društvo, a ne samo tukajšnji, ker beguncev je v iielenigrudu in po Srbiji mnogo iz. vseh krajev nase obširne domovine, posebno pa iz Turčije. Po narodnosti in po nadi do bolje prihodnosti smo vsi dolžni podpirati mučenike narodne ideje.
Ko bo društvo od vlade dovoljeno , pisal Vam born več in poslal pravila. Tukaj v Srbiji je središče jugoslovanskega življenja, sredina narodova in od Srbije je, ako le od kodi, mnogo vspešnega za slovansko omiko iu v zajeinnost pričakovati.
Politični razgled.
Državni zbor na Dunaj i so začno ie 17. oktobra. Vlada bo precej položila svojo izjemno postavo za Prago in Češko v odobrenje.
Iz cesarske naredbe 7. oktobra 18 (i 8, s ktero se začasno določujejo vladni' pravice po razmerah časa in kraja obstoječe postave ob moč devati in jih z druzitni nadomestovati:
Ob moč se smejo deti člani 8, 9, 10, 12 in 18 državnih osnovnih postav 21. doc. 1868. Izvenredno naredbe sc sinejo sklepati le v skupnem ministerskem svetovalstvu in jih mora cesar potrditi. Naredbe se morajo postavno razglašati, in se ima natanko izreči član, kteri se deva ob veljavo. Ako se ustavi 8. čl. drž. osn. postav imajo oblasti, ki so koga v zapor dele, ker je sumljiv kacega kažnjivoga dela, ne glede na postavo 27. oktobra 18(32 pravico obdržati ga 14 dni v zaporu. Omenjena postava 27. oktobra 18G2 določuje, da ga morajo v 48 urah ali izpustiti ali pristojvi oblastniji izročiti; ako so te osebe sumljive posebno zaznamovanih zločinov, ne sme se jim dati svoboba tudi ko bi kavcijo založili, na dalje se smejo sumljivi nedomačinci iz onih krajev izganjati, za ktere se jo čl. 8 ob moč del; domačinom pa se sme zaukazati, da svojega bivališča ne zapuste. Suspensija čl. 9 ima nasledek, da se sinejo zarad kazenskega pravosodja brez sodniškega povelja hiše preiskavati ali zapori zaukazavati; nko so ustavi čl. 10, se smejo tudi brez hišno preiskave ali zapora pisma odperati in poberati.
('stavljenje čl. 12 ustavi novo pravo do društev in zborov, ki so potem le toliko dovoljeni, kolikor jih hoče oblastnija dovoliti.
Suspensija čl. IU daje oblastnijam pravico izdavanje in razširjanje tiskopisov ustavljati, poštno pošiljanje prepovedati in ustaviti rabo tiskovnih obrtni j; na dalje smejo tirjati, da se jim zapovedani iztisi pri perijodičnih tiskopisih izroče 3 ure; pri drugih 8 dni pred izdajo.
Kazen tega se sme po policijskih naredbah zaukazovati o delanji, prodavanji in nošenji orožja, o popotnih listih, o vedenji na javnih prostorih, o demonstrativnem vedenji in rabi posebnih znamenj.
Te zadnje naredbe so dovoljene deželnim poglavarjem, samo da morajo potem ministerstvo poročati.
Kdor bi se proti tem prepovedim ali zapovedim pregrešil, sme se kaznovati z globo do 1000 gld. in v ječo do G mesecev, ako bi ga po že obstoječih postavah ne zadela hujša kazen. Kakor znano sta za Prago in okolico za zdaj ob moč deta čl. 12 in lil.
Državni kancelar 11 c us t je zunajnim diplomatičnini agentom poslal okrožnico, ki opravičujo oklic izjemnih naredb v Pragi.
(lovori so da bo tirolski deželni zbor razpuščen; vendar ne zdaj precej temuč še lo kedar bo državni zbor dalje časa praznoval.
Cesar jo postavo pemskega nemškega deželnega zbora, ktera ob veljavo dcvljo prej po celem češkem zboru potrjeno postavo, da se mora na čeških učiliščih vsak učenec nemškega in češkega jezika učiti, sankcijoniral.
V Pragi je voditelj ces. kr. namestnijštva baron Koler fold-maršal-lejtnant objavil razglas na prebivalce glavnega mesta Prage in celega češkega kraljestva. V tem razglasu pravi, da je fanatično (češko) časopisje ljudstvo zapeljevalo in šuntalo proti osnovnim postavam, da se je zakou za druženje in skupljenje napak rabil, javni mir kalil, tuje lastništvo škodovalo, da so so javne oblastnije zasmehovale itd. Zato je Nj. v. cesar tiste pravice, ki so bile krivo rabljene, v Pragi in okolici začasno ob veljavo del in njemu (Koleru) naložil zakonite razmere vzdržavati, kar hode on z vso ostrostjo in vsemi pripomočki, ki jih ima, storil, in posebno na „zapeljivce" pazil. Vsakemu neredu, pravi, da bode celo s silo orožja nasprotoval.
Po Pragi so hodile 11. t. m. od štirih popoldne patroljepo20 mož, ktere je vodil po en oficir z golo sabljo. V Smihovu so bili vojaki pripravljeni. Tu je vrelo ljudstvo že od jutra neprenehoma skupaj. Na cesarskem vrtu je bilo mnogo fantičev , ki so se po svoje veselili z oči v oči mnogoštevilnega vojaštva. Na Smihovski veliki cesti pak se je trlo ljudstva. Proti petem jo eskadron husarjev z golo sabljo po množici udrihajo ljudstvo nekoliko rnzgnal. Proti šestim pride še dva bataljona peščev, ki so s težavo ljudstvo nekoliko proti Pragi zrinili. Kaeih 1100 skupaj zbranih odraščenih fantov so busarji razgnali. V kasarnah so imeli štiri baterije pripravljene, vendar se mir ni kalil.   Nekaj ljudi je ranjenih.
Ceski listi oznanjajo, da ne bodo govorili o notranji politiki, dokler bode trajal izjemni stan v Pragi iu okolici.
V praškem mestnem zboru je bilo 13. naznanjeno, da se je policija iz mestnih dala v vladne roke. — Pri grofu Kavnicu so imeli češki pleme-nitaši (t. i. fevdalci) posvetovanje.
Poljski deželni zbor je bil končan 10. t. m. V poslednji seji se je sprejela resolucija naj se v prihodnje zbor ob pravem času skliče. Go-luhovski sc zahvaljuje za skazimo mu zaupanje.
Nek pruski list je dokazoval te dni, da Avstrija kmalu razpade in je avstrijske Nemce zagotovljal, da bodo v Prusijo prijazno sprejeti. Dunajski strogo-vladui list „\Vien. Abendp." prinaša ta izrek, kar je jako čudno.
O Prusiji piše bavarsk časopis: „Prusija se strašno oborožuje na naši meji in čaka, kedaj nas bi mogla anektirati. Tudi Bavarska se orožuje, toda za Prusijo, Francoska stoji protivno na meji, ker noče, da bi mi padli pod Prusijo. Mise orožujemo zoper Francosko, to je zoper tisto oblast, ki nas more rešiti.   Vsak vojak, ki ga postavimo, okrepča našega sovražnika".
Francoski vladni list „France" trdi, daje angleška vlada edina s francosko v vseh vprašanjih, ki so tičejo interes in osode turške države.
V Carigradu so se bili tako imenovani „mladi Turki" z nekterimi starimi zarotili zoper sultana, ker je hotel v svoji družini nasledovalno pravico prvorojenstva vpeljati. Upor se je imel v Egiptu, v Carigradu in v Smirni ob enem začeti. V Smirni je stala amerikanska ladija s puškami in strelivom, ki je pa hitro izginila, ko se je raz vedelo, da so zarotnike zaprli. Celo sultanova prva žena in njegov stiičnik sta zapletena v zaroto.
Kako Turki delajo s slovanskimi in grškimi kristjani, vidi se iz novejih poročil iz Belegagrada. Pri Bitolu so napali neko vas, ropali in razdevali kolikor se jim je ljubilo, in vzeli seboj ne samo živino, temuč tudi nekoliko mladih deklic. V Markovem so Turki prebivalcem krali konje. v Skoplinu jim vzeli žito.   Pravice ubogi podložnik nima kje iskati.
Političnemu piestroju v Španiji se pridružuje tudi religijozen. V Madridu je bila 8. demonstracija zoper konkordat. Vlade (junte) nekterih mest so segle po kloštrib, izpodile menihe in nune. Tudi jezuite boje pode. Iz Barcelono in Cordove so bežali jezuitje v Giberaltar. — Minister notrajnih zadev opominja ljudstvo, da naj ohrani mir in red, ker je zdanja vlada državne vajeti v roke vzela, da bi narod do svobode pripeljala, ue pa z neredom pogubila". Vlada severne Amerike je španjsko revolucijo pripo-znala. Povsod v Španiji je mirno.
Razne novice.
* (D o a k) je odgovoril gjurski deputaciji, ki mu je svojo simpatije izrekla to-lc: „Laglje jeza domovino umreti, kakor pa stanovitno stati v boji proti zaprekam, ki se kopičijo. Pravi rodoljub mora biti pripravljen, da ga bodo napačno razumeli v tem boji, pa ne sme se dati temu zapeljati v svojem domoljubji."
* (Mnogo volov, konj in usnja bode kupilo) francosko vojno ministerstvo v Avstriji. Konji se kupujejo tudi majhni ogerski. Neki van der Elst je kupil na Dunaji samo od enega prokupca 10.000 volov. Kaj to pomeni?
*) (G. Luka Svetec) je bil pri zadnji seji nemškutarskega ljubljanskega konstitucijonalnega društva vladni komisar. Gospodje konst. društva so hudo bobneli zoper sklep ljubljanskega deželnega zbora o ravnopravnosti slov. jezika v šolah. K faktičnomu popravku se oglasi g. vladni komisar Svetec. Ker precej dolgo govori, nastane nemir med zbranimi gospodi ljubljanskimi Nemci. Gospod vladni komisar se pritoži, da se ne obnašajo spodobno proti njemu kot vladnemu zastopniku. Prvosednik zopet pravi, da se ne sme v debate mešati itd. Tagblat in drugi nemški listi imajo na tem svojo kost, ki jo po svoje glojejo. Mi bi se ponižno predrznih narodnega poslanca opomniti, da ga bodo Slovenci raje imeli, če bo le malo „vlado zastopal" vlado, ki ni da bi djal, da Slovence posebno pestuje.
* Goriška „Dom.u pripoveduje: Pretekli petek 2. t. m. ob 5. uri popoldne sta pila pri „zlatem levu" (v Gorici) dva gospoda; pri drugi mizi sta bila še dva druga gosta. Kar naenkrat ustreli unih prvih dveh eden svojega tovariša. Itanjeni vstane pa hiti iz sobe, ali morivec ne bodi kesan, spusti še dve krogli od zad va-nj. S četrtim strelom pa je storil konec samemu sebi ; obrnil si jo revolver v srce in koj mrtev obležal. Ranjenec se zgrudi zunaj vrat na dvorišči na tla; živel jo šc tri četrt ure, imel še čas se spovedati in sv. olje prejeti ter tudi testament narediti. On sam morivca ne pozna; vedel je toliko povedati, da tisti s črno brado, ki je bil ž njim, ga je ustrelil. Kdo je črnobradec in zakaj je onega umoril, je skrivnost, ktere dosedaj sodnijska preiskava razodeti ne more. Umorjenec je menda Tržačan , pa posestnik v Oseljanu pri Šerapasu in biva navadno v Gorici; močan mož je, z rudečkasto brado; ime mu je Viucenc Maršič. Pravijo, da jo ni davno po dolgem pravdanji z nekim svojim sorodnikom pravdo dobil, in nekteri sumijo, da je umor v zvezi s tem. Morivec — razun nogovic — ves novo iu lepo gospojsko oblečen — je prinesel s sabo priporočilno pismo od nekega dr. F. iz Trsta. V listu prosi dr. Pr., naj bi M. priporočenca po mestu in okolici spremljal in mu vse razkazaval, češ, da je bolehal in da je prišel v Gorico zrak spremenit. In res sta se vozila v petek okoli; bila sta v Solkanu (pri Lenassi-evem mlinu), na goriškem pokopališči, v mnogih go-stilnicah itd.; pravijo tudi, da M-ču se ni kaj ljubilo hoditi z neznanim človekom in da še celo obedovati ni hotel ž njim. — Služabnica Maršičeva je položila pri sodniji eno pismo, ktero jo prejel M. v Oseljanu; podpisan je nek Barnig. kteri ga vabi v Gorico, snideta da se pri „zlatem levu". Misli se, da je to pismo morebiti morivčevo. Ko so morivca rezali se je pokazalo, da so njegovi možgani popolnoma zdravi (normalni) in da je bil tedaj čiste pameti. Da bo mogla sodnija dalje pozvedovati , kdo je ta človek bil, dala ga je fotografati. — Pri umorjencu M. pa se je razvidelo o komisijskem pregledu, da ga je ena krogla zadela v jetra, druga odzad v spodnji del života tretja v pleča. — Vse kaže na to, da je bil morivec od koga najet. — Da bi bil to politiški umor, kakor nekteri trdijo, ni verjetno.
Odprla listnica.
Annonimus Tagblatovič v Ljubljani. Če Ti h<< lo denes odgovarjamo, kriva je temu napačna adresa, ktero si bil dal svojemu pismu. Vedi, da je bilo dozdaj in da ostane za zdaj „Slov. Naroda" vredništvo v Mariboru, in no tavaj odsilimal s starim Ribničnnom po drugi dolini, kjer veš, da tvojega namena ne moreš doseči. Da si Ti in Tvoja stranka moralično mnogo pripomogel, da se je stvaril v Ljubljani „Tagblatt", znano je v9emu svetu; novo nam jo, da ga zdaj duševno podpiraš, da si njegov sodelavec; čudno pa tudi to ni, saj vomo koliko moči ima do tvojega prepričanja dobra nagrada. Kar se nas tiče, boš tudi zanaprej sam hodil v tisto blagajnico, iz ktere se podpirajo politični potepini; in ni se ti bati, da bi se srečala na potu do narodnih novcev, dokler imamo le trohico sramožljivosti več, kakor je svet na Tebi pozna. Leseuih in lesnikovih naukov in pohval nismo niti želeli, niti naročili — ne krati nam ž njimi dražega časa!
Dunajska borza od 14. oktobra.
5% metaliko   57 fl. 40 kr. Kreditno akcije 210 fl. — kr.
.ri°/0 metalike i obresti v maji in nov. 58 fl.— London   115 fl. 85 kr. 5°/„ narod, posojilo   02 11. 15 kr. Srebro   113 fl. 50 kr.
18C0 drž. posojilo  83 fl. 90 kr. Cekini   5 fl. 52»/,, kr.
Akcije narod, banke   759 (1. — kr.
Izdatelj in odgovorni vrednik /tulim Toiniic. Lastniki: Dr. Jož« Vošnjak in dnini Tiskar Kduard Jaužir.