3. april 2007 FOTOKRONIKA številka 53 Ob materinskem dnevu smo bili med tistimi, ki so delili veselje ob uresničitvi prizadevanj za pridobitev nove porodnišnice. Temeljni kamen zanjo je bil položen leta 2001, uporabno dovoljenje je bilo dano dve leti pozneje in po štirih letih samevanja prazne stavbe je zdaj mesto rojevanja pod ustreznejšimi pogoji, kot jih je omogočala stara porodnišnica. Pot do prizorišča otvoritvene slovesnosti v Rakičanu je bila trasirana s štorkljami in prav v času, ko se te za našo pokrajino značilne ptice vračajo vanjo, je bila 7.155 milijonov evrov vredna naložba predana namenu. Trak v novo porodnišnico sta prerezala minister za zdravje mag. Andrej Bručan in direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Ernest Bore. Prvi je v svojem dolgem slavnostnem nagovoru podrobno pojasnil, zakaj je prihajalo do zapletov pri dobavi opreme, in tako kot drugi izrazil veselje ob pridobitvi, na katero smo tako dolgo čakali, vsak po svoje pa tudi pomagali s svojim delom in donatorstvom. 2 april 2007 Županov kotiček Nova porodnišnica je rezultat enotnosti in nesebičnosti vseh Pomurcev. panje umre zadnje ... so besede, s katerimi bi opisal vztrajnost Pomurcev, ki so leta in leta zbirali prispevke za novo porodnišnico. Izkoristili so prav vsak dogodek in prav vsako priložnost, da so lahko prispevali k skupnemu znesku za čimprejšnjo zagotovitev ustreznih pogojev, v katerih se bodo lahko rojevali naši otroci. Mislim, da je prav doniranje sredstev za novo porodnišnico primer, kako plemenito znamo razmišljati ljudje ob Muri, ko gre za nova življenja, in kako složni znamo biti. Kljub neverjetni volji in dobrosrčnosti vseh, ki živimo v pokrajini ob Muri, se vrata nove porodnišnice niso in niso zmogla odpreti. Ko sem bil pred letom dni na ogledu prostorov te moderne zgradbe, ki ji je manjkal še dobršen del opreme, so se mi nehote začeli porajati spomini na rojstvo moje hčerke. Ob tem nepozabnem dogodku sem bil tudi sam prisoten, vendar žal moram povedati, da sem bil takrat negativno presenečen nad pomanjkanjem prostorov, predvsem tistih za osebno higieno, ter nad standardom, ki je v primerjavi z ostalimi porodnišnicami v Sloveniji bil zdaleč najnižji. Trenutki, ko na svet prijoka otrok, so za vsako novopečeno mamico nepozabni, zato se toliko bolj veselim sedaj, ko vem, da bodo bodoče mamice z odprtjem nove porodnišnice imele pogoje, kot si jih zaslužijo. Pri tem ne smem pozabiti osebja, ki je prav tako leta in leta delalo v nemogočih pogojih, a kljub vsemu uspelo svoje delo opravljati predano in kvalitetno. Ponosen sem, da smo Pomurci uspeli uresničili sanje, ki smo jih skupaj sanjali celo desetletje. Skrajni čas je, da tudi naša regija dobi porodnišnico, ki bo v vseh pogledih ustrezala sodobnemu in prijaznemu rojevanju naših otrok. Na koncu bi se rad zahvalil vsem mamicam, ki ste svoje otroke povile še v stari stavbi, za vašo potrpežljivost. Hvala tudi strokovnemu osebju, ki je kljub nemogočim pogojem uspelo pridobiti naziv "Novorojenčku prijazna porodnišnica", predvsem pa iskrena hvala vsem Pomurkam in Pomurcem, ki ste s svojimi prispevki in s svojim delom nesebično pripomogli k temu veličastnemu trenutku! Naj bo to spodbuda vsem, ki se šele odločajo za svoje potomstvo, za dvig natalitete in naj v novi porodnišnici prive-ka na svet čim več zdravih otrok. Vaš župan Anton Štihec Drage občanke in občani, ker se bliža velika noč, vam želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, obilo zdravja, sreče, veselja in radosti ter polne mize dobrot. 3 4 MESTNI SVET številka 53 zamika z januarske le informacija o Energetski zasnovi Mestne občine Murska Sobota. Zajetno gradivo je predstavil Marko Pečarič, predstavnik družbe IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, po predlogu svetnikov pa v občinskem glasilu iz daljšega povzetka citiramo le cilje in vsebino ter aktivnosti. "Glavni cilj izdelave energetske zasnove občin je oblikovanje enotne občinske politike na področju oskrbe in rabe energije. V energetskem zakonu je zasnova opredeljena kot zasnova razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, za soproizvodnjo toplote in električne energije, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov. Aktivnosti so bile usmerjene v ugotavljanje obstoječega stanja, analizo in oblikovanje baz podatkov, ki so pomembne za spremljane ob izvajanju programov in odločitev, v presojo in izbiro možnih ukrepov ter scenarijev kratko- in dolgoročne energetske oskrbe, pregled možnosti za učinkovito rabo energije ter izkoriščanje njenih lokalnih obnovljivih virov." Podrobnejša razčlenitev z grafikoni je objavljena na spletnih straneh. Na zadnji strani prve letošnje številke občinskega glasila so tudi občinski nagrajenci ob občinskem prazniku, ki so jim mestni svetniki namenili veliko pozornosti. Soglašali so s pobudo o ustanovitvi regionalnega zavoda za varovanje nepremične kulturne dediščine in Pomurskega (pokrajinskega) arhiva v Murski Soboti, saj so tovrstne izpostave v vseh regijskih središčih, medtem ko naše področje spada pod mariborsko enoto. Pri volitvah in imenovanjih so bili izglasovani predlogi nadzornega odbora in stalnih delovnih teles mestnega sveta ter izdajateljskega odbora javnega glasila, ki ga prebirate. Kdo so novi člani, lahko preberete v kolofonu Soboških novin, v katerih nismo uredniško obdelovali številnih pobud in predlo- času od zadnjega izida Soboških novin so bile tri seje mestnega sveta, vendar zaradi časovnega Marčni seji mestnega sveta v znamenju proračuna gov mestnih svetnikov ter županovih odgovorov, ampak jih objavljamo po zapisniku januarske in prve marčne seje. Z druge v mesecu marcu jih boste lahko prebirali v naslednji številki, v tej pa je v ospredju proračun 2007. Pri prvem branju 6. marca je obrazložitev splošnega dela proračuna podal Slavko Domjan, vodja oddelka za proračun in finance. Skupni planirani prihodki proračuna v višini 22.841.328 EUR dosegajo po posameznih bilancah naslednje deleže: prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov 21.697.553 EUR, (kar je za 64,57 odstotkov več, kot je predvidena realizacija v letu 2006), prihodki iz računa finančnih terjatev in naložb (prejeta vračila danih posojil) 12.101 EUR, zadolževanja ni bilo, presežek sredstev na računu pa znaša 1.149.674 EUR. Po podrobnejši razčlenitvi postavk občinskega proračuna za tekoče leto so svoja stališča podali predstavniki pristojnih odborov in svetniških skupin v mestnem svetu, odgovore pa župan in direktor mestne uprave. Mestni svet je po glasovanju (od 24 prisotnih je za glasovalo 17 članov sveta, 5 jih je bilo proti, 2 člana se nista opredelila) sprejel sklep, da se predlog odloka o proračunu sprejme skupaj z vsemi sestavnimi deli in finančnimi načrti. Pri pripravi odloka za drugo obravnavo pa naj predlagatelj prouči podana stališča nadzornega in vseh drugih odborov ter predloge svetniških skupin. Predlog letošnjega proračuna mestne občine v drugi obravnavi je bil glede na prvo zvišan za 553.701 EUR, in sicer pri drugih nedavčnih prihodkih ter prejetih sredstvih iz državnega proračuna. Odhodki se zvišujejo za 166.939 EUR. Največ, 133.533 EUR, za naložbeno vzdrževanje in obnove in tudi novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, tekoče transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam 22.951 EUR (Zvezi kulturnih društev za pokrivanje nastajajoče izgube v Kinu Park) in študije o izvedljivosti projektov, dokumentacijo in nadzor. Poraba okoljske dajatve za odpadne vode odslej več ne bo namenjena Javnemu podjetju Komunala za obnovo kanalizacijskih omrežij, ker to po določilih Ministrstva za okolje in prostor ni več možno, ampak bo državna sredstva naložbeno porabila mestna občina sama. V splošnem delu njenega proračuna znašajo prihodki 22.233.254 EUR, prejeta vračila danih posojil 12.101 EUR, presežek sredstev na računih pa 762.903 EUR, kar je skupaj 23.008.258 EUR. Tako kot zapisane številke je bila v zajetnem gradivu izčrpna vsebinska obrazložitev posebnega dela proračuna, predstavljeni so bili načrti razvojnih programov do leta 2010 po področjih in območjih krajevnih skupnosti, kadrovski načrt mestne občine za to in naslednje leto. Predstavljeni pa so bili tudi programi dela s finančnim načrtom režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči s prihodki v višini 8.382.101 EUR, Mladinskega in informativnega centra Murska Sobota, javnega stanovanjskega sklada, ki je v svoj finančni načrt zapisal prihodke in odhodke v višini 103.138 EUR. Po vložitvi amandmajev svetniških skupin LDS in SD ter romskega svetnika je proračun zvišan za 212.819 EUR. In sicer za preplastitev treh mestnih ulic: Arhitekta Novaka, Trstenjakove in Ulice Mikloša Kuzmiča. Preureditev prostorov stare ekonomske šole ob Slovenski ulici za ljubiteljsko dejavnost in cepljenje dekiic za preprečitev virusa na materničnem ustju po poprešnjem dogovoru z njihovimi starši in zdravstveno stroko pa bo v proračun vključena ob rebalansu. Župan je predlagal, naj se sredstva za soboške dneve in informiranje ne zmanjšujejo, temveč se naj prihodki povečajo iz komunalnih prispevkov. Za projektno dokumentacijo večnamenskega prostora na Pušči bo namenjenih 10.000 EUR proračunskih sredstev, 8.345 EUR pa za pisarno pravne pomoči, v kateri bo tudi svetovalec potrošnikom. Višina proračuna za leto 2007 je 23.211.077 EUR. Brigita BAVČAR april 2007 AKTUALNO Svetniške pobude in predlogi na 3. seji mestnega sveta: Miran FORJANIČ: V zvezi s kabelskim sistemom v Černelavcih so občani podpisovali peticijo oz. zbirali podpise, saj želijo odgov- ore na naslednja vprašanja: • Kdo so bili ustanovitelji stanovanjske zadruge Černelavci, na kakšen način je prenehala z delovanjem stanovanjska zadruga in kdo je pravni naslednik premoženja? • Kako so premoženje, samostojni kabelski sistem in oprema stanovanjske zadruge prešli na podjetje CATV M. Sobota (zanima jih predvsem pravna podlaga)? • Kje se nahaja dokumentacija ukinjene stanovanjske zadruge, če seveda še obstaja? • Ali je podjetje Telemach formalno lastnik kabelskega omrežja v Černelavcih in ali je upravičeno izstavljati račune, če je lastnik (tudi tu ga zanima pravna podlaga)? • Kako se lahko vrši obnova kabelskega omrežja brez soglasja lastnika (saj se ne ve, kdo je lastnik tega sistema)? Odgovore naj podajo bivši direktor stanovanjske zadruge Černelavci Ivo Gerenčer, družba CATV, d. d., in družba UPC Telemach, d. o. o. Probiemi glede lastništva kabelskega sistema so tudi v Kupšincih, Veščici, Polani, Bakovcih in Krogu oz. primestnih naseljih. • Ob izgradnji plinifikacije v Černelavcih so se dogajale določene ali nepravilnosti ali malomarnosti. Meteorni jaški so neurejeni. Z vprašanjem sta že bila seznanjena Bogomir Rola in Mira Toplak, v tej zadevi pa ni bilo popolnoma nič urejeno. V Černelavcih je tudi veliko težav glede poplav; komunalnemu podjetju je to malo mar, krajanom pa ni. Zadevo si naj pristojni z mestne uprave ogledajo na kraju samem. Pristojnost glede podeljevanja koncesij za opravljanje dimnikarskih storitev je prešla na državo. Občane pa zanima, kako se obračunava in opravlja ta storitev, kot koristniki storitev pa imajo tudi pravico izbire izvajalca storitve. Izvajalec dimnikarskih storitev je dolžan obvestiti gospodinjstva, kdaj se bodo opravljale storitve oz. meritve; te se ne morejo opravljati ob sobotah in nedeljah, saj ima vsak pravico do svojega počitka. Prek sredstev javnega obveščanja bi lahko obvestili občane, da se bodo v posameznih naseljih opravljale meritve. Marko MARTINUZZI: Iz energetske zasnove, ki jo je mestni svet danes obravnaval, izhaja, da bi lahko na primeru javne raz- svetljave privarčevali kar 15 milijonov tolarjev. Na Kroški ulici stoji osem svetilnih naprav, sestavljenih iz žarnice in kovinskega krožnika. Take svetilke so bile aktualne pred 30 leti in bolj segrevajo kot svetijo; verjetno so izgube enormne, saj ne opravljajo svoje primarne naloge. Pristojne službe si naj to ogledajo. Ulica bi naj bila v celoti osvetljena, saj je izredno prometna, po neosvetljenem pločniku hodijo otroci, ki obiskujejo obšolske dejavnosti. Konkretno se naj pristopi k reševanju teh problemov ne samo z vidika varnosti, pač pa tudi glede na energetsko zasnovo. Brigita PERHAVEC: Dr. Andrej HORVAT je na prejšnji seji predlagal, da naj uprava mestne občine zagotovi predstavitev re- gionalnega razvojnega programa, ki se zdaj pripravlja, ter tistih treh, štir- ih ali petih projektov, za katere si bomo v naslednjih letih prizadevali, da se uresničijo. Župan je obljubil, da bo to že na naslednji seji oz. na eni od naslednjih sej. Postavila je vprašanje, kdaj bo to predstavljeno, glede na to, da se pripravlja razvojna konferenca. Menila je, da bi morala biti ta predstavitev pred razvojno konferenco. • Apelirala je na župana, da v proračun mestne občine vključi nujno prometno ureditev mesta že v letošnjem letu oz. da se uvedeta primestni in mestni avtobus s poudarkom na prijaznosti do invalidov in starejših občanov. Z uvedbo mestnega avtobusa bi se po preteku določenega časa zmanjšal promet v mestu. Uvedba brezplačnega mestnega avtobusa bi stala okrog 15 milijonov tolarjev na leto, to je ravno toliko, kot bi lahke privarčevali pri ulični razsvetljavi. • Kdaj se predvideva izgradnja jugovzhodne obvozne ceste? Ves promet za BTC in obrtno cono poteka skozi mesto; s podvozom ta problem ne bo rešen. Izrazila je prepričanje, da Severna obrtno-industrijska cona ne bo zaživela, dokler do cone ne bo urejen normalen oz. nemoten dostop. • Predlagala je, da se naj gradiva za seje mestnega sveta in njegovih delovnih teles svetnikom pošiljajo tudi prek elektronske pošte; to bo omogočilo svetnikom lažje komuniciranje z volivci. Za seje mestnega sveta se naj določijo datumi vnaprej, na primer vsaj za dve do tri seje. Elizabeta ROŽMAN: Zanima jo, kako daleč je s pripravo za gradnjo varovanih stanovanj? • V mesecu decembru v Murski Soboti ni bilo čutiti novoletnega utripa. V vseh 5 AKTUALNO številka 53 večjih krajih v okolici so bili različni božično-novoletni sejmi, kjer so se lahko predstavili domačini oz. tisti, ki kakorkoli predstavljajo Prekmurje. Božično-novoletne sejme bi lahko pripravili tudi v mestu. Povedano je bilo, da se je letos namenilo za okrasitev mesta več. Menila je, da je bilo mesto manj okrašeno, predvsem središče, kjer je bila okrašena samo ena smreka; Cankarjeva ulica pa je bila 500 m okrašena, 500 m ne in 500 m spet. Raje bi naj bilo bolj okrašeno središče, potem bi mogoče bil tudi praznični utrip boljši. • Skupne parkirne površine za Šo-pingom še nikdar niso bile očiščene; opozoriti bi bilo treba tiste, ki imajo prodajalne v Šopingu, da naj za sabo čistijo. Pod blokom, v zaklonišču, se bodo začele rediti podgane. Zanemarjena je okolica za bloki (npr. za bivšo Agrotehniko); središče mesta je cela Murska Sobota, ne le Slovenska ulica in Trg zmage, zato je treba skrbeti za vse. Dezider ŠOOŠ: Po Matiji Slaviču, strokovnemu izvedencu za Prekmurje na mirovni konferenci 1919 v Parizu in borcu za Prekmurje, naj se poimenuje trg oz. ulica ob Galeriji v M. Soboti. • Predlagal je, da se naj uredi ograja okrog prostora na murskosoboškem pokopališču, kjer so pokopani murskosoboški grofje. Glede na to, da je mrliška vežica že dograjena in postavljena ograja okrog pokopališča na Panonski ulici, je potrebno urediti tudi osrednji del tega prostora. | Krajevna skupnost je ob pripravi proračuna za leto 2007 v dilemi, kako se lotiti odvodnjevanja ob Ledavi. V proračun mestne občine naj se vnese začetek izvajanja oz. projekt odvodnjevanja, saj so problemi zaradi poplav v Kupšincih, Veščici in Černelavcih prisotni že 20 oz. 30 let. mag. Marjan GUJT: Med sejama mestnega sveta so nekateri neodvisni mediji načeli dogajanja, ki so se dogajala v volilnem obdob- ju. Gre za t. i. afero parkirni lističi kjer je po navedbah medijev župar domnevno naročil redarjem, da na en mesec ne kaznujejo nepravilnega parkiranja, ker so se pojavili ponarejeni nalogi za plačilo nepravilnega parkiranja. V medijih je bilo objavljeno, da policija takih lističev ni našla zato so se novinarji in tudi občan spraševali, kako je s tem. Zanima ga po katerem odloku se to lahko prepove oz. suspendira in koliko je v tistem mesecu dni bil oškodovan občinski proračun? Anton Tonček KOS: Predlagal je, da naj se občane čim več obvešča o vseh delih, ki se izvajajo v mestni občini. • Ob železniški postaji naj se uredi parkirišče za potnike, ki potujejo v Ljubljano; ob nakupu železniške karte naj bi se omogočil nakup listka za parkiranje. • Zakaj je za dela v soseski (npr. postavitev rampe pred parkirnim prostorom) potrebno stoodstotno soglasje stanovalcev oz. lastnikov? Predlagal je, da se naj ustrezni odlok spremeni tako, da je dovolj soglasje čez 50 °/o stanovalcev oz. lastnikov. • Če bo uveden primestni avtobus, naj bi imeli invalidi popuste oz. zastonj vožnjo. • Menil je, da je bila predstavitev projekta Energetska zasnova slaba. Anton SLAVIC: Na prejšnji seji je postavil vprašanja v zvezi s polaganjem optičnega kabla v M. Soboti. Z gradivom za Tomaž DUNDEK: Opozoril je, da se uradna spletna stran Mestne občine Murska Sobota ne ažurira. sejo so člani mestnega sveta prejeli informacijo o izgradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja, ki je bila napisana dva meseca, preden je postal član mestnega sveta. Želel je konkretnejši odgovor. Optični kabel je pridobitev. Iz informacije izhaja, da gre za enostavnejše posege, vendar pa pri polaganju kabla prihaja do prometnih zastojev, situacija je le malo boljša od tiste, ko se je delala plinifikacija. Razvidno tudi ni, kaj sta se občina in investitor dogovorila glede sanacije prekopanih površin. V nekem odloku je določeno, da na cestah ali pločnikih, kjer je na novo urejena asfaltna prevleka, ni dovoljeno prekopavanje, ampak le podvrtava-nje; v primerih, kjer to ni možno, pa mora investitor v celoti na novo pre-plastiti ta pločnik ali cesto. Druga stvar pa je dinamika polaganja tega kabla v M. Soboti in primestnih naseljih. V informaciji je govora o neki odškodnini; neuradno se govori, da bi naj to bilo 16 milijonov, kar pa je premalo za to, da se razkoplje cela občina. Najpomembnejša je izbira izvajalca: ta se je prijavil na razpis, ki je bil razveljavljen. Ker pa je izkazal interes, zdaj dela. Mogoče je potrebno ponoviti razpis, če je bil ta razveljavljen, in poiskati investitorja, ki bi ponudil ugodnejše pogoje. Z informacijo ni zadovoljen, pričakuje konkretnejše odgovore. Geza KIŠFALVI: Občane Šercerjevega naselja zanima, ali bodo v proračunu za leto 2007 sredstva namen-■ jena za gradnjo južne pešpoti, kar je bilo obljubljeno, ko se je gradil Maksimus. • Predlagal je, da se razpis za podelitev nagrad ob kulturnem prazniku drugo leto opravi že v mesecu decembru. 6 april 2007 AKTUALNO Rudolf HORVAT: V zvezi s člankoma, ki sta bila objavljena v tedniku Vestnik, z dne 11. 1. 2007, ter dnevniku Delo o prodaji zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni (za katero sta sredstva prispevala EU in država) za gradnjo trgovine in bencinskega servisa je postavil vprašanje: Ali občinski odlok, ki je bil sprejet v letu 2004, dovoljuje na prodanem zemljišču gradnjo trgovine z gradbenim materialom in bencinskim servisom, in če ne, ali bo prišlo do spremembe odloka v primeru, če pristojna upravna enota ne bo izdala gradbenega dovoljenja, in kakšne bodo posledice za občino? mag. Robert CELEC: V zvezi z navedbami mag. Gujta je podal svoje mnenje o neodvisnosti novinarjev ter nalogah redarske služ- be. Menil je, da je Anton ŠTIHEC sprejel ukrep, da redarji ne dajejo nalogov za plačilo kazni zaradi nepravilnega parkiranja, v luči odkrivanja storilca kaznivega dejanja po posvetovanju s Policijsko postajo Murska Sobota s ciljem preprečevati kaznivo dejanje, in ne kot predvolilno kampanjo. Zelo ga skrbi stališče mag. Gujta in LDS, ki obravnavajo redarsko službo kot nekaj, kar strogo služi polnjenju proračuna mestne občine, upa pa, da temu ni tako. • Izrazil je čestitke ob kulturnem prazniku in se zahvalil za odlično delo Mešanemu pevskemu zboru Štefan Kovač. • Da! je pobudo, da svetniki formirajo klub malega nogometa za nastope na občasnih dobrodelnih prireditvah. mag. Marjan GUJT: Vprašanje je naslovil na župana in želi njegov odgovor. Prepričanje, da cilj redarske službe ni polnjenje blagajne, kljub temu pa je nastaja kolateralna škoda. • Miran Forjanič bo na postavljena vprašanja prejel odgovore v pisni obliki. • V zvezi z javno razsvetljavo se občina dogovarja s samostojnimi podjetniki oz. družbami, ki izvajajo ta dela, saj so nekatere tudi same pripravljene investirati v poskusno oz. testno linijo javne razsvetljave z varčnimi svetilkami. Na Kroški ulici bo razsvetljava preverjena. • V zvezi s predlogom, ki ga je podal dr. Andrej Horvat, da se naj na seji mestnega sveta predstavijo projekti, ki bodo vključeni v regionalni razvojni program, je župan svetnike povabil, da se v četrtek in petek (25. in 26. januarja 2007) udeležijo razvojne konference. Dr. Andrej Horvat, ki je odrekel sodelovanje na tej razvojni konferenci, je tudi državni sekretar na pristojnem Ministrstvu za razvoj, ki je koordiniralo, sprejemalo in pripravilo predlog za regionalne razvojne projekte, ki so vključeni v resolucijo. Projekt z imenom OKO, ki ga je pripravila Mestna občina Murska Sobota, je bil sestavljen iz štirih stebrov. Andrej Horvat je v resolucijo vključil le dva in pol, in enega (S0IC - to je celoten steber) le kot tehnološki park, steber visokošolski izobraževalni program, je vključil kot višješolski izobraževalni program, prav tako ni vključil četrtega stebra, imenovanega POTKA. Kar precej vprašanj bo tudi za njega kot državnega sekretarja, zakaj te zadeve niso vključene v resolucijo. • Uvedba primestnega in mestnega avtobusnega prometa: urejena bodo avtobusna postajališča. 0 enomesečnem testiranju primestnega in mestnega avtobusnega prometa se je mestna občina že dogovarjala z Avtobusnim prometom. Župan razmišlja, kako bi to zadevo vključil v osnutek proračuna. • Za izgradnjo jugovzhodne obvozne ceste mora biti predhodno izdelana ustrezna prostorska in projektna dokumentacija. Izvedba tega pro- jekta bo zahtevala milijardne zneske, kar bi pomenilo ustavitev vseh drugih investicij iz občinskega proračuna, a še takrat ne bi mogli zadeve izvesti v celoti. V proračun bo postopoma vključena izdelava dokumentov, ki bodo omogočili, da bo v bližnji prihodnosti jugovzhodna obvozna cesta izgrajena. • Gradivo za seje mestnega sveta je objavljeno na spletnih straneh mestne občine in si ga vsak lahko ogleda. Gradivo se lahko posreduje tudi po elektronski pošti. Datume sej mestnega sveta je težko vnaprej določiti. • Projekti za gradnjo oskrbovanih stanovanj so pripravljeni, tudi za dislocirano enoto Doma starejših. Pridobljena so že gradbena dovoljenja, manjka pa sklenitev pogodbe z nepremičninskim skladom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki želi spremeniti svoj statut, po katerem bi lahko gradili tudi dislocirano enoto Doma starejših. Oba objekta sta povezana, zato se bo investicija izvajala preko njih, saj so neprofitna organizacija, in bo najemnina potem zagotovo manjša. • Župan se strinja, da je bilo ob praznovanju novega leta oz. v decembru premalo prireditev. Predlog je zabeležen. V upravi se po določenih dogodkih naredi analiza ter ugotavljajo pomanjkljivosti ali prednosti; ob pripravi novih prireditev se ugotovitve upoštevajo. Letos za okrasitev mesta ni bilo namenjenih več sredstev, okrasitev je bila nefunkcionalna, saj nekatera oprema več ne deiuje. V proračunu za naslednje leto bo več sredstev namenjenih za dokup razsvetljave za okrasitev. • Glede čiščenja skupnih parkirnih prostorov za Šopingom bodo obveščene pristojne službe Javnega podjetja Komunala. • Pod parkirnimi prostori za Šopingom ima skladišče LIP Bled. Opravljen je bil sestanek z vodjo enote LIP Bled, ki je dala pobudo, da naj občina poda dovoljenje k vpisu v zemljiško knjigo. Občina v tej fazi ni dala dovoljenja za vpis v zemljiško 7 AKTUALNO številka 53 knjigo, saj želi te prostore, ki so pred petnajstimi oz. dvajsetimi leti s pogodbo prešli v last LIP Bled, pridobiti nazaj v last mestne občine. Občina bi prostore od LIP Bled odkupila ali jim dala drugo lokacijo. V kratkem bo z vodstvom LIP Bled in vodjo enote v M. Soboti sestanek. V prihodnosti želi mestna občina v teh prostorih urediti podzemna parkirišča za javne potrebe ali jih dati v zakup. • Poimenovanje trga pred Galerijo po Matiji Slaviču: občina bo opravila razpis za poimenovanje tega trga in še nekaterih novih ulic v mestu (v Severni obrtno-industrijski coni, podaljšek Kajuhove, nove ulice v južnem delu M. Sobote). • Odvodnja ob Ledavi: lansko leto je bila pripravljena projektna dokumentacija za odvodnjevanje, na podlagi te projektne dokumentacije bodo letos v proračunu namenjena sredstva za izvedbo ukrepov za preprečitev teh nevšečnosti. • Zaradi posodobitve spletnih strani mestne občine se pripravlja razpis za izbiro novega ponudnika; spletne strani bodo povsem obnovljene. • V zvezi z afero "parkirni lističi" je župan že dvakrat govori! na Murskem valu. Na kratko je obrazložil še tretjič: od kriminalistične službe je občina dobila informacijo, da se je ponaredilo 1500 listkov za plačilo kazni zaradi napačnega parkiranja. 0 tem je bil najprej seznanjen direktor, ko je seznanil župana, je bil organiziran sestanek s kriminalistom. Za odkritje teh storilcev je bilo več možnosti; skupaj je bilo dogovorjeno, da je najboljša rešitev, da redarska služba ne daje listkov za plačilo kazni zaradi napačnega parkiranja, ampak vsem, ki so napačno parkirali, opozorilne lističe. Dogovorjeno je bilo, da bodo redarji to delali dva do tri tedne z namenom, da se odkrijejo storilci teh potencialno kaznivih dejanj. Župan tega v javnosti ni povedal, saj so se bližale volitve. Župan je po Murskem valu o tem seznanil javnost in pozval vse, ki bodo dobili listek za plačilo kazni zaradi napačnega parkiranja, da se oglasijo na mestni občini pri redarski službi, kjer se ugotovi, ali gre za pravilne lističe, to je originale, ali za ponaredke, ni pa povedal, da jih redarska služba trenutno ne daje, saj bi s tem napeljeval, da se zdaj lahko parkira kjerkoli. V drugem obveščanju prek Murskega vala, nekaj dni pred volitvami, pa je župan povedal, da redarji niso dajali listkov za plačilo kazni za nepravilno parkiranje. Redarji so imeli navodilo, da najdene lističe za napačno parkiranje prinesejo in da se zadeva uredi. Ko je direktor občinske uprave dobil najden listek za napačno parkiranje, ga je predal policiji. Ta je po pregledu listka ugotovila, da z njim ni nič narobe. Glede kolateralne (posredne, spremljajoče) škode v občinskem proračunu: kaj je bolje, ali da je v proračunu milijon, dva, deset, dvajset milijonov ali 500.000 tolarjev več ali da se na občinski upravi, v redarski službi, oglasi 50, 100 ali 200 ljudi, ki so jezni, ker so dobili listek za piačilo kazni, čeprav so pravilno parkirali? Zaradi zavarovanja občanov, a tudi zaradi zavarovanja redarske službe, se je to zgodilo. Mag, Gujt je spraševal, po katerem odloku se to lahko prepove, župan pa je vprašal, po katerem odloku in po katerem členu se to ne sme prepovedati. Župan je prepričan, da je bolje, da je storil tako, kot da imajo nevšečnosti občani in redarska služba. » Župan se je strinjal s predlogom, da se naj občane čim več obvešča. Povečano bo število izvodov Soboških novin, da se na pravilen in objektiven način seznani občanke in občane z vsemi dejstvi. * Ideja, da bi ob nakupu železniške karte bilo parkiranje zastonj, je zanimiva. Vzpostavljen bo kontakt z železniško postajo, ali je to možno kako uskiaditi. Vprašanje je, ali je ta zadeva usklajena z našim odlokom, vendar je ideja zagotovo zanimiva. * Dela v soseski in stoodstotno soglasje: župan predvideva, da gre za zadevo, ko je ob postavitvi zapornic za parkirišča ob stanovanjskih blokih, potrebno stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Ta določila izhajajo iz zakonov, eden teh je stanovanjski zakon. Zakonskih določil občina ne more spreminjati. V konkretnem primeru, na Ulici Staneta Rozmana, se zapornica ne more legalizirati, saj je ena stanovalka proti, torej ni stoodstotnega soglasja. • Ob uvedbi mestnega avtobusa se bo razmislilo o popustu za invalide. • Polaganje optičnega kabla: gradivo, ki so ga svetniki dobili za današnjo sejo, je bilo pripravljeno za takratne občinske svetnike, ni pa nobenega problema, da bi na naslednjo sejo oz. eno naslednjih sej povabili predstavnike družbe Gratel, da zadeve še enkrat obrazložijo. Gre za 13-cen-timeterski poseg. Res je, da se preplastitve ne izvajajo takoj, ampak čez mesec ali dva. Občina je z družbo Gratel sklenila pogodbo in jim dodelila služnostno pravico. Pogodbo ima tudi dr. Slavinec. V pogodbi so določene obveznosti družbe Gratel, na občinski upravi pa je tudi določena oseba, ki kontrolira te zadeve. Po pogodbi je občina dobila za služnostno pravico 16,2 mio tolarjev. Tudi vam lahko damo to pogodbo. Občina je opozorila, da naj čim prej pristopijo k sanaciji v Ulici Mikloša Kuzmiča. Pojavil se je investitor brez razpisa (nobenega razpisa ni bilo), ki je ponudil storitev polaganja optične sekundarne kanalizacije na celotnem območju občine, v prvi fazi pa v M. Soboti, Rakičanu in Černelavcih. Investicija je ovrednotena v višini 4 milijard tolarjev. V pogajanjih, ki niso bila kratkotrajna, je občina najprej zahtevala projektno tehnično dokumentacijo, ki so jo morali korigirati ravno s tega vidika, saj ni dovolila, da se optični kabel polaga tam, kjer so nove asfaltne prevleke. Župan je želel doseči, da bi občina imela mestni, občinski kanal, oz. kabelski sistem, ki bo enoten za celotno občino. Pogajanja so težka, kar Anton Slavic sam ve. Optični kabel je pridobitev za občino, ne kratkotrajna, ampak dolgoročna. Župan je 8 april 2007 AKTUALNO zahteval od družbe Gratel podatke, po kolikšni ceni so dobili služnostno pravico v občinah, v katerih so že gradili. Višina odškodnine za služnostno pravico v M. Soboti je povprečje v vseh ostalih občinah in je ocenjena s sodnim cenilcem. Izbiro izvajalca del opravlja družba Gratel sama; cestno podjetje kasneje zadevo sanira, tudi sami imajo svoje ekipe, ki to izvajajo, občina jih do neke mere kontrolira. Občina bi se dogovarjala tudi z drugimi ponudniki, a niso prišli. Telekom je v precejšnjem delu M. Sobote že položil optično kanalizacijo. Družba Gratel se s Telekomom in DARS-om in še drugimi inštitucijami, ki so že položile optične kanalizacije, dogovarja, sami pa gradijo v mestih sekundarne kanalizacije in investirajo kar precejšnja sredstva. ' V osnutku proračuna je predvidena gradnja južne pešpoti v Šercerjevem naselju. * Razpis za podelitev nagrad ob kulturnem prazniku bi moral biti objavljen v decembru v Soboških novi-nah, ampak je po nerodnosti izpadel, za kar se je župan opravičil; v prihodnje se bo na to bolj pazilo. 1 V zvezi s članki v Vestniku in Delu glede prodaje zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni je župan povedal: za pridobitev sredstev za komunalno opremljanje cone se je mestna občina prijavila na prvi rok javnega razpisa 2. 7. 2004, ki je bii objavljen v Uradnem listu. Za popolnost vloge je bila potrebna predpogodba z investitorji; na občinski javni razpis so se prijavile tri firme: Imo-real, Pomgrad in Inoks, s katerimi so bile sklenjene predpogodbe. Razpisna cena zemljišč je bila enaka, nekaj nad 7 EUR/m2. Naša vloga na razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con iz ukrepa 1.4. enotnega programskega dokumenta za Slovenijo za obdobje 2004-2006 je bila ocenjena z 61 točkami, meja za pozitivno oceno projekta je bila 51 točk. S sklepom z dne 13. 8. 2004 je občini bilo odobreno sofinanciranje v višini 500 mio tolarjev za komunalno opremljanje prve faze S0IC, to je največ 75 °/o upravičenih stroškov. Pod točko 11 - merila za ocenjevanje - so bila navedena merila, na podlagi katerih so bile vloge točko-vane. Na podlagi predpogodbe za tri parcele teh treh investitorjev se je izkazovala 58,28-odstotne zasedenost dela cone, ki je predmet opremljanja, kar je pri ocenjevanju prineslo 9 točk, pogoj za pridobitev točk za zasedenost zemljišča na podlagi 2.13 je bil, da podjetja nimajo registrirane dejavnosti trgovine za popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, če pa jo imajo, se ta površina na podlagi predpogodb ne prišteva k skupni površini, ki prinaša točke za zasedenost opremljene površine, vendar zaradi tega vloga ni nepopolna. Predvideno število 90 novih delovnih mest, kar je bilo v predpogodbi s temi tremi investitorji dogovorjeno do leta 2008, je prineslo 3 dodatne točke. V decembru 2006 se je pojavil problem, ker je velikost prijavljene površine na podlagi predpogodb bila nižja od površine na podlagi pogodb. Razlika je nastala zaradi zazidalnega načrta in dejanske parcelizacije; glede na razpisne pogoje bi morali najti novega investitorja, da bi zagotovili tisto površino, ki smo jo prijavili v razpisu, za to manjkajočo površino ali pa vračati prejeta sredstva, zato je sklenjena pogodba z ERO Velenje prišla še kako prav. Družba ERA Velenje ne bo na tem mestu gradila klasičnih trgovin, ker je tako z njimi sklenjena pogodba, saj so v prvi fazi predvidene proizvodno-servisne dejavnosti. V zazidalnem načrtu je zapisano, da je možna gradnja trgovskih objektov manjših gabaritov. Pogodba s četrtim investitorjem je bila sklenjena tudi zaradi tega, da se zapolni tisto površino. Vsak odstop od kupoprodajnih pogodb pomeni obveznost občine, da najpozneje v šestih mesecih najde novega inve- stitorja. Občina je tri investitorje, ki ne spoštujejo pogodbenih obveznosti (septembra lansko leto bi morali začeti z gradnjo, plačati komunalni prispevek itn.) pozvala, da pridobi zemljišča nazaj v last občine, ki ima potem iz tega razpisa obveznost, da v šestih mesecih najde nove investitorje. Glede na razpisane pogoje in sklenjeno pogodbo s Službo Vlade Republike Slovenije občina ne vidi do sedaj nobenih kršitev. • Zemljišče K 7, ki je v drugi fazi, se je financiralo z naslova neposrednih regionalnih vzpodbud, torej sredstev, ki jih država daje za celotno regijo, in dodatnih sredstev po 26. a členu zakona o financiranju občin, ki pa teh predpogojev, da ne sme biti tam trgovska ali kakršnakoli druga dejavnost, nima nikjer eksplicitno zapisanih. To zemljišče je bilo prodano proti koncu lanskega leta po ceni 75 EUR/m2. Zemljišča so bila ocenjena po 15 EUR/m2, opravljen je bil javni natečaj, vendar se na natečaj za kare 7 ni prijavil noben investitor. Po zakonodaji so po treh mesecih možna neposredna pogajanja in znižanje cene za 40 °/o od licitirane cene, torej 40 °/o manj od 15 EUR, pogodba pa je sklenjena po ceni 75 EUR/m2, to je petkrat več, kot je bila izklicna cena. V drugi fazi je po že sprejetem zazidalnem načrtu možno na tem območju graditi oskrbne centre. Dikcija oskrbnih centrov je zanimala ostale investitorje, ali bodo lahko gradili to aii ono. Občina je sklicala sestanek z Upravno enoto M. Sobota, da se skupaj s potencialnimi investitorji razčisti, kaj pomeni oskrbni center. V državnem lokacijskem načrtu za gradnjo avtoceste je ob murskosoboški gramoznici napisano oskrbni center: tam je danes črpalka in v prihodnosti motel. Oskrbni center je taka dikcija. Po razlagi EU je možno urediti tudi oskrbni center, obstajajo pa določeni predpogoji, ki jih je treba izpolniti, in tudi odstopanja in tolerance so po zazidalnem načrtu dopustne. Investitor mora od upravne enote pridobiti dovoljenje. 9 AKTUALNO številka 53 Konec januarja mora kupec plačati še ostalo kupnino, ki ni majhna -380 mio tolarjev za eno parcelo v tej coni. Določbe odloka omogočajo tudi odstopanja od predvidenih največjih tlorisnih gabaritov, obenem pa dopuščajo tudi večja odstopanja od grafičnih prilog pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena, ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo gradbenega dovoljenja. Določbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso bili predvideni in izkazani v grafičnih prilogah. • Župan se je zahvalil mag. Celcu za pomoč pri odgovoru glede parkirnih lističev in se pridružil čestitki pevskemu društvu Štefan Kovač ter podprl predlog za sestavo nogometne ekipe svetnikov. Na vprašanja, na katera odgovori niso podani, bodo pripravljeni v pisni obliki. Predlogi in pobude mestnih svetnikov na 4. seji mag. Marjan GUJT: V proračunu so predvidena tudi sredstva za prenovo internetnih strani mestne občine. Na obstoječi strani je opcija javni razpisi, kjer se ie občasno objavijo kakšni razpisi. V dobro gospodarstva, predvsem malega gospodarstva, naše občine bi bilo, da bi vse razpise, tudi razpise malih vrednosti, objavili na internetu. Po zakonu to ni nujno, bi pa to bila dobra praksa. Ker gre za trošenje javnega denarja in zaradi tega, da bi dvignili nivo transparentnosti, se naj vsi razpisi objavljajo na tej internetni strani. S tem bi omogočali vsem, ki bi želeli, da se prijavijo in tekmujejo za najboljšega ponudnika; prihranili bi tudi kak tolar, saj bi bila konkurenca maksimalna. Rudolf HORVAT: V zvezi z vodenjem seje, ko po opravljeni razpravi pri posameznih točkah dnevnega reda župan razpravo zaključi ter nato podaja odgovore, je menil, da bi se župan moral vključiti v razpravo, ne pa odgovorov podajati po zaključitvi razprave. S tem bi bila še dana možnost razprave, ne pa zgolj obrazložitev glasu. Predlagal je, da naj komisija za statutarna in pravna vprašanja preveri, ali je tak potek seje možen. Anton SLAVIC: Na Lendavski ulici, kjer je bila porušena hiša Svetinovih, je velika gora odpadnega materiala. Ob najbolj prometni cesti v občini, po kateri se vozi dosti turistov proti Moravskim toplicam, to kazi videz. Dal je pobudo, da naj uprava poskrbi, da se ta odpadni material odstrani. • Pri sprejemu bolnikov v Splošni bolnišnici Murska Sobota, predvsem na internem oddelku, ko čakajo na sprejem, bolniki ležijo na premičnih posteljah. Mimo hodijo obiskovalci, med njimi se transportira hrana ter umazano perilo. Taka situacija je precej neugodna za bolnike, ki čakajo na sprejem. Če bolnišnica sama tega ne more prostorsko rešiti, je dal pobudo, da se prek koordinacije pomurskih županov naslovi zahtevek na Ministrstvo za zdravstvo. Tudi če je potreben prizidek za ureditev takega prostora, to ni velika investicija. • Zaprosil je za pisna odgovora na naslednji vprašanji: 1. Koliko zaposlenih je bilo v upravi mestne občine konec leta 2004 in koliko jih bo konec leta 2007 ter kaj je prineslo tako veliko razliko v strošku za plače? 2. Iz predloga proračuna je razvidno, da je za investicijsko vzdrževanje mestnih ulic predvideno 34.325.000,00 SIT. Katere so še tiste ulice, ki bodo deležne investicijskega vzdrževanja, in zakaj niso v okviru te postavke? Anton Tonček KOS: Pred pošto, banko oz. lekarno je potrebno urediti prostor za avto taksi, ki bo na razpolago 24 ur. • Zaradi parkiranja ob robu ceste nasproti lekarne (ob pošti) je moten promet, kar je prav tako potrebno urediti. Anton CAMPLIN: Menil je, da mora v mestnem svetu z medsebojnim sodelovanjem priti do soglasja oz. sporazuma. • Opozoril je, da neurejena železniška postaja, neurejeni prostori za potnike ter restavracija ob njej dajejo neprijeten prvi vtis vsem obiskovalcem. • Pločniki in ceste v mestu so zelo zanemarjeni, saj so na njih kupi peska. Tisti, ki so za to zadolženi, naj to uredijo, kar bo v končni fazi tudi bolj varno. • Menil je, da bi kazalo urediti bolj varne in človeške pogoje za delo bifejev za pripravljanje hitre hrane, saj trenutno delajo v slabih pogojih. Brigita PERHAVEC: Zanima jo, kdaj bo končana novelacija prometne študije. Predlagala je, da naj mestna uprava poda podroben in celovit pogled na prometno ureditev mesta, ki bo temeljil na prometni študiji. Terezija GRUŠKOV-NJAK BRATINA: Lani so bile v Fazaneriji urejene in utrjene trim steze ter sprehajalne poti. Zaradi čiščenja Fazanerije po urejenih poteh vozijo težki stroji, ki so te poti čisto razrili. Zanima jo, ali se bodo po končanju del te poti sanirale oz. se vzpostavile v prejšnje stanje. Delovni stroji delajo škodo ne samo na 10 april 2007 AKTUALNO poteh, ampak se zaradi vožnje med drevesi uničujejo podrast ter korenine dreves. Postavila je vprašanje, kaj se dogaja s podrtimi drevesi, ki se razrežejo na metrska polena in tam trohnijo leto, dve ali še več; zakaj se ta drva ne prodajo ali brezplačno dajo socialno šibkim družinam, ki so v stiski s kurjavo. Kdaj se bo končno Fazanerija uredila in očistila v smislu dobrega gospodarja? Postavila je tudi vprašanje, ali se čiščenje Fazanerije izvaja pod kakršnimkoli strokovnim nadzorom oz. ali je prisoten vsaj gozdarski tehnik ali gozdarski inženir? Elizabeta ROŽMAN: Že na prejšnji seji je postavila vprašanje glede čiščenja javnih površin, ki so v središču mesta. Zaenkrat še občutne razlike ni. Še vedno ni dobila odgovora, kdo bo počistil za nekdanjo Agrotehniko. Javne površine za Šopingom so popolnoma uničene in nevarne, saj lahko pride do nesreč (iz asfalta gleda železo). Kdaj bo urejen ta velik javni parkirni prostor? • Na Slovenski ulici, pod hotelom Dobrav, so izpraznjeni prostori trgovine, v izložbi so še vedno gole lutke, ki so vsak večer lepo osvetljene. Prazna je tudi izložba v Šopingu. Menila je, da to ne sodi v center mesta. • Zaradi zavarovanja gradnje glasbene šole ter parkiranih avtomobilov je onemogočena hoja po pločniku na Gregorčičevi ulici. Malčki iz vrtca, ki hodijo na sprehode, si morajo iskati pot, kako priti po tej cesti skozi mesto v park. Poskrbeti bi morali za varnost otrok. • Pri Šavel centru je velik prostor, kljub temu so avtomobili zaparkirani. Le malokrat tam kdo koga opozori oziroma se tisti avtomobili odstranijo. mag. Robert CELEC: Po odločitvi članov Sveta regije se bodo sredstva v okviru neposrednih regionalnih vzpodbud delila po ključu 50 % glede na število prebivalcev občin in 50 % glede na indeks razvojne ogroženosti regije (IRO). IRO pa je kazalnik, s katerim se izračuna stopnja razvojne ogroženosti posamezne regije. Stališče Urada za makroekonomske analize in razvoj je, da je IRO relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi ponderaeije kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti. Koeficient IRO je primeren za izračun posameznih statističnih regij in ne občin. Mnenje UMAR je, da se izračun indeksa ne more prenesti na teritorialno raven občin, podatek PRP na prebivalca in število let šolanja na prebivalca namreč nista na voljo na teritorialni ravni občin, ampak le na teritorialni ravni statističnih regij, saj ta dva kazalca ne obstajata. Tak preračun lahko uporabimo za občine le kot oceno indeksa razvojne ogroženosti občin ali skupino občin, z njim lahko ocenimo le prispevek neke občine ali skupine občin k razvitosti celotne regije. Metodologija izračuna je nenatančna, nepopolna in pomanjkljiva. RRA Mura, ki je predlagala osnovo za odločitev na Svetu regije, bi morala opozoriti, da je IRO nepravilen, nenatančen in pomanjkljiv; to je naloga RRA Mura. Odločitev sveta regije bi morala temeljiti na preglednih, transparentnih, poštenih merilih. Dal je pobudo, da RRA Mura predstavi strokovno podlago, koliko sredstev so v preteklosti namenili za Mestno občino Murska Sobota in kakšen je izkoristek sredstev, ki jih je regija dobila s strani vlade. Z novim zakonom o financiranju občin bodo občine dobile več sredstev (M. Sobota bo dobila 290 mio več). Menil je, da RRA Mura nosi del odgovornosti za stvar, ki se nam je zgodila in kako se nam je zgodila. Izrazil je upanje, da bo RRA Mura posredovala naše stališče ostalim občinam in se zavzela za čim večji delež skupnih projektov in sredstev, ki bodo vodili v dobrobit cele regije. mag. Marjan GUJT: Dal je pobudo, da se na dnevni red naslednje seje uvrsti tudi točka razno, v kateri bo vsak lahko govoril, kar hoče. ODGOVORI ŽUPANA ANTONA ŠTIHCA:___________________________ • Posebna točka "razno" na seji mestnega sveta ni potrebna, saj ima vsak svetnik pravico in možnost v okviru točke pobude in vprašanja povedati, kar želi. • Že lani je bila v proračunu predvidena prenova spletnih strani občine, predvidena je tudi letos. Institucija, ki za mestno občino opravlja vzdrževanje spletnih strani, delo opravlja tako, da posamezni nivoji teh strani sploh ne delujejo, poleg tega pa je ugotovljeno, da gostujejo spletne strani občine na serverju, ki je izven države, kar je nedopustno. Župan se strinja, da se vsi razpisi lahko objavijo na spletni strani mestne občine. Spletne strani občine bodo vsekakor obnovljene. • V zvezi s pobudo glede vodenja sej, oz. da se župan vključi v samo razpravo, ne pa da odgovarja po razpravi, župan meni, da ima pravico odgovoriti na vprašanja oz. predloge iz razprave. Župan dovoljuje replike na njegove odgovore in tudi obrazložitev glasu. Poslovnik je zaenkrat takšen, kot je; če se bo mestni svet tako odločil, bo poslovnik spremenjen. • Občina bo obvestila izvajalca gradbenih del, da naj skuša čim prej odstraniti odpadni material, ki je nastal ob urejanju prve faze ledavske-ga podvoza oz. ob gradnji premostitvenega objekta in delni sanaciji pueonskega potoka. Zemljišče namreč ni v lasti občine. O zadevi bo obveščen tudi naročnik gradbenih del. • Glede neustreznega nameščanja bolnikov v bolnišnici, ki čakajo na sprejem, bo občina stopila v kontakt z vodstvom bolnišnice, ki naj skuša zadevo rešiti, župan pa jo lahko predstavi tudi na koordinaciji županov. Konec meseca marca bo otvoritev novih prostorov porodnišnice. Prostori starega dela porodnišnice se bodo takrat sprostili, morda se vodstvo bolnišnice nagiba v smer, da te prostore nameni za takšne zadeve. S tem bi se te zadeve dale omiliti oz. bi bolniki v ustreznejših 11 AKTUALNO številka 53 pogojih čakali na oskrbo. • V zvezi z zaposlovanjem v upravi v obdobju 2004-2007 bo podan pisni odgovor. Kadrovski načrt je enak, kot je bil lansko leto, dodatne zaposlitve niso predvidene. Od leta 2004 do 2007 se je mogoče spremenila višina sredstev za plače. Od leta 2005 so bile štiri nove zaposlitve (nova poslovna sekretarka, svetovalka za pravne zadeve, ki je zadolžena tudi za stike z javnostjo, strokovna sodelavka za evropske strukturne sklade in sodelavka v oddelku za družbene dejavnosti, ki bo letos prevzela vse naloge sodelavca, ki se bo upokojil). Kadrovski načrt je torej isti kot lani, ni pa še povsem zapolnjen. • Pisni odgovor bo podan tudi glede sredstev za investicijsko vzdrževanje cest. V letu 2007 je predvidena: ureditev levega zavijalnega pasu v ulici Plese v križišču z Industrijsko ulico, preplastitev Gregorčičeve ulice, Miklošičeve ulice, prometna ureditev na Cankarjevi ulici, preplastitev javne poti iz Zvezne ulice, Cvetkove, Bakovske ulice ob Lesnini, poleg tega še ureditev javne razsvetljave, ki šteje v investicijsko vzdrževanje lokalnih cest, ureditev parkirišč ob avtobusni postaji, Kroški ulici, vse to je investicijsko vzdrževanje infrastrukture. • Storitev taksi prevozov ni občinska služba, izvaja se v privatnem sektor- ju. Občina se lahko pozanima, ali obstoja interes za opravljanje storitev taksi prevozov, ki naj bi bil lociran pred lekarno in pošto. V kolikor bi storitev teh prevozov bila locirana pred lekarno, bi občina verjetno eno parkirišče v modri coni namenila za takšen namen. 1 Parkiranje na Kocljevi ulici, ob pošti, ni dovoljeno. Morda je dovoljeno začasno zaustavljanje. Redarji bodo na tej lokaciji pogosteje opravljali svoje delo. 1 Župan se je strinjal, da smo ljudje ustvarjeni za sodelovanje. Tudi v mestnem svetu se je treba na koncu dogovoriti, ne glede na prepire, dogovor pa mora biti v interesu občanov. 1 Glede neurejene železniške postaje bo vzpostavljen kontakt s Slovenskimi železnicami, ki je na določenem delu zemljišča lastnik. Prav tako bo vzpostavljen stik z lastnikom starega gostinskega objekta, ki je v privatni lasti. Na vse neurejene zadeve bo občina opozorila in skušala neurejene zadeve urediti. 1 Bifeji za hitro hrano, pri Galeriji, so na javni površini, kjer je predvideno parkirišče. Občina želi, da lastniki te objekte odstranijo in se preselijo v ustreznejše prostore, kjer bodo lahko nudili ustreznejšo ponudbo. Na Slovenski ulici je predvidena paviljonska gradnja, za katero sta bila opravljena že dva razpisa, a se ti, ki imajo kioske na neustreznih lokacijah, niso prijavili na razpis. • Kdaj bo končana novelacija prometne študije, župan ne ve. Izdelana je prometna študija obvoznega sistema. Uprava bo pripravila svoj pogled prometnega razvoja v tem mandatu. • Glede vprašanj v zvezi s Fazanerijo bo podan pisni odgovor. Za občino opravlja te zadeve Javno podjetje Komunala. • Vzdrževanje zelenih in javnih površin opravlja za občino Komunala, ki bo seznanjena z vprašanjem o čiščenju javnih površin. Župan upa, da bodo do naslednje seje zadeve vsaj v neki meri urejene, če gre za javne površine, če pa gre za privatne površine (Agrotehnika), pa občina nima pristojnosti za urejanje. Podan bo pisni odgovor. • Glede preplastitve parkirišča za Šopingom župan ne more takoj podati odgovora, zato bo podan pisni odgovor. Glede neurejenih izložb trgovin bo občina obvestila lastnike, da naj zadeve uredijo. • Redarji bodo pogosteje tudi prisotni pri Šavel centru in v ulici, kjer se gradi glasbena šola. • O seji sveta pomurske razvojne regije in odločitvi glede delitve sredstev iz neposrednih regionalnih vzpodbud bo mestni svet seznanjen v okviru naslednje točke dnevnega reda. Prenova občinskega glasila a mestni upravi smo se odločili, da bomo prenovili občinsko glasilo, ki bo odslej prikažejo le eno plat medalje. Uvajamo tudi kotiček "Politične stranke komentirajo", kjer bodo lahko tudi svetniške skupine izražale svoja mnenja. Vključili bomo še koledar dogodkov (kulturnih, športnih idr.). Iz vseh navedenih razlogov bomo povečali letno število izvodov. Prav tako bodo odslej fotografije barvne. Pritegniti želimo tudi sponzorje, ki bodo z oglaševanjem prispevali k razgibanosti občinskega glasila in znižanju stroškov izdaje. Potrudili se bomo, da bodo Soboške novine postale del spletnih strani Mestne občine Murska Sobota ter da bodo naše glasilo prek elektronske pošte lahko prebirali vsi zainteresirani, predvsem pa naši občani v tujini. Soboške novine so shodile pred desetimi leti. Vsem, ki ste prispevali, da je občinsko glasilo ne le preživelo, temveč da postaja pomemben segment pri informiranju občank in občanov Mestne občine Murska Sobota, se zahvaljujemo. 12 izhajalo pogosteje. Naša želja je, da še povečamo pretok informacij in še bolje informiramo občane - predvsem z zadevami, ki jih načrtujemo. Prav tako si želimo tudi večje sodelovanje vas, občanov, vaše odzive in prispevke, predvsem pa želimo svoje občane objektivno obveščati o zadevah s sej mestnega sveta, ker se pogosto dogaja, da nekateri mediji april 2007 AKTUALNO Ponovni vladni obisk o dveh letih je slovenska vlada ponovila obisk v Pomurju, ki ga je obiskala kot prvo slovensko cinske fakultete. Minister dr. Gregor Virant je sodeloval na regijski koordinaciji inšpektorjev, ki jo bo vodil Ludvik Lazar z Inšpektorata za kmetijstvo, in se dogovarjal o pristojnostih inšpektorjev ter njihovem reševanju aktualnih problemov na terenu. Na območni službi Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti se je minister za javno upravo s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dogovarjal za uporabnikom prijaznejše storitve. Pa tudi za odpravo kratkih stikov, kot se je zgodil pri pridobivanju podatkov za republiške štipendije. O pomoči Muri je premier Janez Janša povedal, da bo ta v obliki sofi- nanciranja njenega centra za dizajn v okviru Strategije razvoja Slovenije in da je bilo 10 milijonov evrov za prestrukturiranje enkratno. Na tiskovni konferenci v murskosoboški Diani (s katere je posnetek) je predsednik slovenske vlade med drugim izjavil, da bomo z volitvami v državni zbor imeli tudi volitve v pokrajinske organe in da bo Pomurje zaživelo v začetku leta 2008. Za izvajanje pristojnosti, ki se prenašajo na regionalno raven, bo namreč iz državnega proračuna za našo pokrajino zagotovljenih 80 do 90 milijonov evrov. Z njimi bodo upravljali pokrajinski organi sami. Med tremi ključnimi je na drugo mesto uvrstil naložbo v izgradnjo pomurskega kraka avtoceste v skupni vrednosti 850 milijonov evrov, ki bo končana do konca prihodnjega leta, in naložbo v modernizacijo oziroma dograditev železniške proge Pragersko-Hodoš v višini 200 milijonov tolarjev. Uvodoma je spomnil je, da je vlada pred dvema letoma napovedala kar nekaj projektov, ki naj bi zagotovili razvojni preobrat in gospodarsko najmanj razvito 13 pokrajino, in tudi tokrat svoj drugi krog pričela prav v naši regiji. Obisk premiera Janeza Janše z ministri je bil izjemno delaven, saj se je v dveh dneh zvrstilo več kot petinsedemdeset srečanj. Minister za zdravje mag. Andrej Bručan se je po delovnem sestanku z vodstvom Splošne bolnišnice Murska Sobota udeležil še pogovora s predstavniki javnih zdravstvenih zavodov in jim predstavil zakone v pripravi na ministrstvu ter zatrdil, da podeljevanje koncesij v zdravstvu ne pomeni rušenje sistema. Prav tako je zanikal, da bi prinašalo zasebništvo v zdravstvu družbeno razslojevanje. Zagotovil je tudi, da bodo pri izgradnji zdravstvene mreže na primarni in sekundami ravni upoštevani oddaljenost od središč in demografski podatki in ne le število prebivalcev na nekem območju. Ker primanjkuje zdravnikov, je dejal, da se bo stanje izboljšalo po letu 2009, ko bodo začeli prihajati z mariborske medi- AKTUALNO številka 53 med slovenskimi statističnimi regijami dvignili z razvojnega dna. V Murski Soboti je načrtovano gospodarsko središče Oko, obseg financiranj pa naj bi dosegel 100 milijonov evrov. 25 milijonov jih bo država zagotovila za vzpostavitev urgentnega centra pri Splošni bolnišnici v Rakičanu, čez 70 milijonov evrov bo lahko regija pridobila v novi finančni perspektivi 2007-1013 iz evropskega regionalnega sklada, več kot 10 milijonov evrov pa bo 27 pomurskih občin pridobilo z naslova spremenjenih zakonov o financiranju občin in dohodnini. Izpostavil je še vlaganje v znanje, saj imamo statistično najslabšo izobrazbeno sestavo in je zato pomembno oblikovanje pomurskega visokošolskega središča oziroma univerze. Ob tej je izrazil obet, da bo pokrajina čez deset let bistveno spremenila svojo podobo in da bo prišlo do ugodnejših zaposlitvenih možnosti. Premierovi je sledila še kratka novinarska konferenca treh ministrov vlade: za gospodarstvo, mag. Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor, Janeza Podobnika in ministra za promet, mag. Janeza Božiča. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate si je ogledal prostore nove Policijske uprave v Murski Soboti in se pogovarjal z njenim vodstvom. Dr. Jure Zupan je obiskal dislocirano enoto Fakultete za kmetijstvo v Rakičanu in podjetje Medicop. Ustanovitev pokrajin je priložnost za Pomurje Vlada je v začetku mandata premiera Janeza Janše v letu 2005 obiskala Pomurje in obljubila, da se čez dve leti znova vrne. To se je 20. in 21. februarja tudi zgodilo. Slovenski premier je podal oceno dvoletnega napredka v statistično najmanj razviti regiji. Premier vidi možnost za napredovanje v ustanovitvi pokrajin, ki bi lahko začele z delovanjem leta 2009, Pomurje pa bi s tem pridobilo 190 milijonov evrov proračunskih sredstev. Ugodne vremenske razmere gredo na roke gradbincem pomurskega avtocestnega kraka, trenutno največje državne infrastrukturne investicije, ki bo morda končana še pred koncem leta 2008. To je še posebej pomembno zaradi dejstva, ker se je z vstopom Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo tovorni promet dodatno povečal. Premier Janša vidi perspektivo v projektu gospodarskega središča Oko, ki je vreden okoli 100 milijonov evrov, veseli pa ga zmanjšanje brezposelnosti. Karlo VRATARIC Skupino Panvita sta obiskala tako minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak kot državni sekretar na tem ministrstvu mag. Gvido Mravljak. Marko Štrovs, državni sekretar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je na obisku v mestni občini posredoval podatke o gradnji doma starejših, vsekakor pa je bil zanjo pomemben dogodek v Murski republiki - podpis pisma o nameri med Ministrstvom za šolstvo in šport ter mestno občino glede predaje prostorov nekdanjega salezijanskega samostana, v katerem je Dijaški dom Murska Sobota, za potrebe Fakultete za turizem. Pismo sta podpisala dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, ter podžupan mestne občine Dezider Šooš. Na Osnovni šoli I Murska Sobota je v prisotnosti ministra za šolstvo in šport ter ravnateljev in predstavnikov interesnih združenj v regiji potekala okrogla miza Kako lahko izobraževalni sistem podpre napore lokalnega gospodarstva v regiji. Dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje, je v Murski Soboti obiskal tako oddelek državnega pravobranilstva, kot okrožno in okrajno sodišče. Odmevni sta bili tudi tukajšnji srečanji Janeza Podobnika s predstavniki romske organizacije: tako s Svetovno zvezo Romov kot z Zvezo Romov Slovenije in sestanek ministra za okolje in prostor s pomurskimi župani na temo gradnje kanalizacijskih vodov in čistilnih naprav v Pomurju. Minister za obrambo Karel Erjavec je med drugim obiskal murskosoboško vojašnico in si ogledal letališče Murska Sobota, skupaj z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom pa sta bila na pogovorih v Muri. Za tem je obiskal še Carinski urad Murska Sobota in v množici je bil gotovo še kakšen dogodek, ki bi ga ob dvodnevnem delovnem obisku slovenske vlade v Pomurju kazalo našteti. Obisk je vlada sklenila v Radencih v več kot dvournem pogovoru in z nogometno zmago nad župani in gospodarstveniki. Brigita BAVČAR 14 april 2007 AKTUALNO Minister Zver zadovoljen s hitro gradnjo sklopu obiska vlade v Pomurju si je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ogledal gradbišče nove ekonomske šole v Murski Soboti in z njega odhajal zadovoljen. "Gradbena dela Centra srednje ekonomske in višje šole potekajo izjemno hitro zaradi mile zime in malo padavin. Operativnim delom sledijo še nekateri upravni postopki in v kakšnem letu bo celoten objekt končan," je povedal dr. Zver o eni največjih investicij države v Pomurju. Tudi gradnja glasbene šole poteka v skladu s pričakovanji, minister Zver pa je dejal, da pri omenjenem projektu edino pomursko mestno občino kot investitorko čaka veliko dela. Fakulteta za turizem dobila prostore mesecu februarju sta minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in podžupan Mestne občine Murska Sobota Dezider Šooš podpisala pismo o nameri o interesu za neodplačni prenos dijaškega doma z Republike Slovenije na murskosoboško občino za potrebe ustanavljajoče se Fakultete za turizem. Gre za starejši del dijaškega doma, kjer je bil včasih Salezijanski zavod. "Veseli me, da bodo prostori služili terciarni ravni izobraževanja. Že pred dvema letoma smo ugotovili, da Pomurju ta raven primanjkuje. Tudi po tem Pomurje zaostaja za drugimi regijami in za razvoj je potrebno znanje," je povedal Zver, ki vidi na področju turizma ogromne potenciale. Stroške ustanovitve je v začetku projekta zagotavljala iniciatorka Občina Brežice, ob pristopu pa je tudi murskosoboška občina pristala na sofinanciranje. Tako so na decembrski seji mestnega sveta s prerazporeditvijo sredstev zagotovili potrebnih 100 tisoč evrov (24 milijonov tolarjev), ki so bili potrebni še pred kon- cem leta 2006, v tem letu pa bo za ustanavljanje namenjenih še dobrih 60 tisoč evrov (15 milijonov tolarjev). Ustanavljanje Fakultete za turizem je del strateškega razvojnega programa murskosoboške občine pod imenom OKO (Opportunities - Knowledge -Options), ki je vključen tudi v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, v projektu pa je pomemben razvojni steber vzpostavitve visokošolskega izobraževalnega središča. Prva pomurska fakulteta je eden prioritetnih projektov Regionalnega razvojnega programa v finančnem obdobju 2007-2013. Ustanovitev Fakultete za turizem, ki bo članica Univerze v Mariboru, je nacionalnega po- mena, saj pomeni upoštevanje gospodarskih in razvojnih danosti regij in zagotavlja decentraliziran razvoj visokega šolstva v Sloveniji. Ustanovitev fakultete je predvidena najkasneje do julija 2007, ureditev potrebnih prostorov pa se bo pričela v začetku prihodnjega leta. Prvi vpis na fakulteto je predviden za študijsko leto 2008/2009. Karlo VRATARIČ 15 AKTUALNO številka 53 Prvi štirje diplomanti informatike locirani enoti v Murski Soboti, točneje na Srednji poklicni in tehniški šoli, z izvajanjem višjega strokovnega programa informatika, štirje študenti iz prve generacije pa so v začetku meseca februarja že diplomirali. Prvi diplomiranci informatike so Zlatko Kerec, Darko Rigler, Vladimir Živko in Tilen Kodba Čeh. Na prvem vpisu informatike v Murski Soboti je bilo vpisanih le 22 rednih in 35 izrednih študentov, v zadnjih dveh letih pa seje trend spremenil. V tekočem študijskem letu se je na novo vpisalo 58 rednih in le 15 izrednih študentov, trenutno je skupno vpisanih 163 študentov (92 rednih in 71 izrednih). Višješolski strokovni program informatika omogoča študentom pridobitev aktualnih znanj in sposobnosti s področja informacijsko-komunikaci-jske tehnologije. Cilj izobraževanja je pridobitev strokovnega in praktično uporabnega znanja predvsem s področij operacijskih sistemov, programiranja, podatkovnih zbirk, zgradbe in delovanja računalniške opreme, računalniških komunikacij in omrežij, sodobnih telekomunikacij, sistemske administracije, ekonomike in vodenja. Vsa predavanja, ki pred- študijskem letu 2004/2005 je Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje začela na dis- stavljajo šestdeset odstotkov programa, potekajo v popoldanskem času v dveh predavalnicah in dveh sodobno opremljenih računalniških laboratorijih, štirideset odstotkov programa pa se izvaja v različnih podjetjih pod mentorskim vodstvom. Posamezno študijsko leto tako traja 34 tednov, od tega je 24 tednov strokovno-teo-retičnega izobraževanja in 10 tednov praktičnega izobraževanja v podjetjih. Pomembna pridobitev na začetku študijskega leta 2006/07 je sodobna računalniška učilnica s Siemensovimi krmilniki in ustrezno programsko opremo, ki jo je preko javnega razpisa uspela zagotoviti Regionalna razvojna agencija Mura. "Nakup te opreme nam je omogočil, da lahko v Murski Soboti v tem študijskem letu prvič izvajamo predmet o računalniško vodenih procesih, do sedaj seje namreč izvajal na matični enoti v Velenju," je povedal predstavnik velenjskega šolskega centra Srečko Zorman. Sodobna oprema omogoča še kvalitetnejšo izvedbo študijskega procesa in pridobitev več praktičnih znanj. Dobro sodelovanje med Šolskim centrom Velenje in Srednjo poklicno in tehniško šolo omogoča boljšo izkoriščenost opreme, saj jo slednji v dopoldanskem času uporabl- jajo za svoje namene. Njihov ravnatelj Ludvik Sukič je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z Višjo strokovno šolo iz Velenja in možnostjo uporabe opreme za elektrotehniške programe (elektrotehnik-računalniški tehnik, elektrotehnik-elektronik in elek-trikar-elektronik). V odsotnosti župana Antona Štihca, ki je bil v Združenih državah Amerike, je Mestno občino Murska Sobota predstavljal Štefan Cigan, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Povedal je, da je ponosen na prve diplomante in da si želi, da bi se v prihodnje pri vseh višjih, visokih in univerzitetnih programih, ki se bodo uvedli v regiji, omenjalo čim manj posamezne občine in ljudi, kar bi pomenilo, da so odgovorni našli skupni jezik in skupne cilje. S tem bi se dijakom omogočilo nadaljevanje šolanja v domačem okolju, tistim z visoko stopnjo izobrazbe pa možnost zaposlitve v teh programih. Vrednost prej omenjene nove opreme je znašala 102.800 evrov (24,6 milijonov tolarjev), od tega je 85 tisoč evrov (20,5 milijonov tolarjev) iz državne blagajne - vladna Služba za lokalno samoupravo je zagotovila 85 odstotkov, preostalih 15 odstotkov sredstev pa Ministrstvo za šolstvo in šport. "To je bil prvi projekt v Pomurju kot najmanj razviti regiji, ki je bil 100-odstotno sofinanciran iz višine tako imenovanih opravičljivih stroškov, kar predstavlja vse, razen 20-odstotnega davka na dodano vrednost," je povedal direktor RRA Mura Danilo Krapec. Projekt opremljanja je potekal od meseca marca do meseca oktobra lani, in sicer v petih sklopih. V treh sklopih je bila dobavitelj družba Vizual, v dveh pa družba Atlas oprema. "Za ta študij se ponavadi odločijo praktični ljudje, ki niso visoko leteči znanstveniki ali povzpetniki, nevarni direktorjem, ampak so po zaposlitvi 16 april 2007 AKTUALNO koristni delodajalcem. Čeprav morda ne znajo vsega, se naučijo poiskati pomoč," je študente informatike opisal predavatelj doc. dr. Renato Lukač. V sklopu študija študentje opravljajo obvezno prakso, za diplomsko nalogo pa morajo narediti praktični izdelek. Doslej ni bilo nobenih težav, podjetja so zadovoljna z učinkovitostjo, nekateri pa so že izrazili željo po zaposlitvi študentov po končanem šolanju. Za študijsko leto 2007/08 je že razpisanih 45 + 30 študijskih mest, za naprej pa usoda programa še ni znana. Kljub uspešnemu poteku in pridobivanju potrebne opreme je prihodnost informatike v deželi ob Muri odvisna od ministrstva in lokalnega okolja. Karlo VRATARIČ Računajo na pomoč sredstev Sveta regije podeželja - v Dvorcu Rakičan izvaja že od oktobra lani, je bila uradna otvoritev dislocirane enote Fakultete za kmetijstvo šele sredi meseca marca, po dokončani prenovi novih dveh študijskih prostorov. Zametki omenjene enote segajo v leto 2003, ko se je Fakulteta za kmetijstvo sestala s predstavniki iz Pomurja na čelu s Stankom Kapunom. Predstavili so idejo o razvoju visokošolskega strokovnega programa v Pomurju, v letu 2004 pa so sodelavci Katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja pripravili prvo vsebinsko zasnovo programa. Program in dislocirana enota sta bila uspešno akreditirana 18. novembra 2005 pri Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. Fakulteta za kmetijstvo je skupaj z murskosoboško občino in Regionalno razvojno agencijo Mura priprave na začetek izvajanja programa začela v letu 2006 (ureditev prostorov, nakup opreme in literature), z začetkom študijskega leta 2006/07 pa je bilo po omejitvi vpisanih 48 študentov. Letos februarja je bila končana prenova prostorov (dodatna predavalnica in študentska soba), ki so bili s slovesnim dogodkom v prisotnosti resornega ministra predani v uporabo. "To je prvi kamenček v pomurskem mozaiku bodočih visokošolskih izobraževalnih programov in zaradi tega smo lahko vsi še kako veseli," je povedal župan Anton Štihec in se zahvalil vsem, ki so pripomogli pri nastanku programa. Poudaril je, da eprav se prvi visokošolski študij v Pomurju - manage-ment v agroživilstvu in razvoi so murskosoboška in druge pomurske občine v lanskem letu prispevale sredstva za delovanje in izrazil upanje, da bodo ostale občine iz naše regije tudi v prihodnje podpirale takšne programe, saj se je potrebno zavedati, da je vlaganje v znanje ena največjih investicij, ki so namenjene mladim, in da so zaradi tega regionalnega pomena. V letu 2006 je bilo iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud za študijski program namenjenih dobrih 166 tisoč evrov, 65 tisoč evrov pa je dodala še murskosoboška občina iz svojega proračuna. V letu 2007 je za izvajanje programa potrebnih dobrih 233 tisoč evrov, ki jih Fakulteta za kmetijstvo še nima zagotovljenih, zato je ogroženo nadaljnje delovanje enote, računajo pa na pomoč sredstev Sveta regije, ki so namenjena za skupne regijske projekte. Kot je povedal župan Štihec, sofinanciranje študijskih programov ne sme biti odgovornost samo mestne občine, temveč odgovornost vseh 27 pomurskih občin. "Odprtje dislocirane enote v Rakičanu je mejnik in prelomnica pri razvoju naše fakultete in te regije, saj gre za prvi visokošolski študijski program v Pomurju. Management v agroživilstvu in razvoj podeželja je uzrl luč sveta po spletu različnih dejstev in zahvaljujoč veliki množici bolj in manj pomembnih akterjev," je povedal dekan Fakultete za kmetijstvo Jernej Turk ter se poimensko zahvalil najzaslužnejšim. V nadaljevanju je povedal, da verjame v nadaljnji razvoj programa, ki je na tem področju edinstven v Sloveniji, in da upa, da bo program postal eno ključnih gibal razvoja Pomurja. 17 Slovesne otvoritve se je kot častni gost udeležil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, ki je ob tej priložnosti povedal: “Ob nastanku novega programa, oddelka ali enote se velja ozreti na tri stvari, ki naredijo visokošolski študij dober, spodoben, lep in koristen - to so tradicija, skupnost in kvaliteta." V nadaljevanju je opisal posamezne elemente. Tradicija se kaže v tem, da so že pretekli lastniki rakičanskega dvorca leta 1825 celoletni zaslužek namenili za madžarsko akademijo znanosti in umetnosti. Vsi, ki bodo imeli kako- AKTUALNO številka 53 rkoli opravka s to enoto, bodo tvorili skupnost, ki jo je treba negovati in finančno podpreti ne samo s strani države, ampak tudi lokalne skupnosti in predvsem celotne regije. Poudaril je, da vlada podpira razvoj regionalizma in da morajo biti visokošolski študiji enako dostopni po vsej Sloveniji. Zagotovilo za kvaliteto je po ministrovem mnenju program, ki je priznan po bolonjski konvenciji, kmetijstvo pa je kljub temu, da se njegov delež v bruto družbenem proizvodu zmanjšuje, ena nosilnih gospodarskih panog v ekonomskem sistemu države, saj brez njega ni eksistence. S pomočjo kadrov, ki jih v Pomurju primanjkuje, bo Fakulteta za kmetijstvo izvajala in pomagala pri prenosu znanja na bodoče študente iz Pomurja in okolice. S tem se bodo povečale zaposlitvene možnosti izobraženih mladih ljudi tako v obliki samozaposlovanja na domačih kmetijah kot tudi v drugih industrijskih panogah in v upravi. Študij traja tri leta oziroma šest semestrov, diplomanti pa si bodo pridobili strokovni naziv diplomirani inženir agrarne ekonomike. Karlo VRATARIC Fakulteta za kmetijstvo in Skupina Panvita ogodba se nanaša na področja izobraževanja in raziskovanja ter na izvajanje praktičnega je konkretiziral. Prvi skupni šestmesečni projekt sredi lanskega leta se je nanašal na področje reje prašičev, kjer so testirali obnašanje živali v fazi laktaeije; v teku je projekt uporabe organskih dodatkov v krmi živali, pogodbo o večletnem projektu na področju alternativnih kultur v poljedelstvu pa so podpisali pred nekaj tedni. Dogovarjajo se tudi o sodelovanju na področju proizvodnje oziroma priprave varne in kakovostne hrane, kjer imajo oboji prav tako veliko izkušenj. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo, ki sodi v krog ustanovnih članic Univerze v Mariboru, je akreditirana za izvajanje programov v univerzitetnem in visokošolskem strokovnem izobraževanju po bolonjski deklaraciji. Po prepričanju dr. Turka je njeno pomembno delovanje v kmetijsko najbolj razvitem delu Slovenije ob pedagoškem delu tudi znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost. Fakulteta se namreč samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov že vrsto let ukvarja z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami. Tudi omenjeni podpis pogodbe pomeni partnerstvo s skupnim ciljem doprinesti regiji in Sloveniji več znanja, izobraženosti, razvoja in napredka. Dogovor z mo- 7nn«;tin nnHali^ania ip <;klpnipn 7a tri pouka Po približno dve leti starem sodelovanju med Fakulteto za kmetijstvo Univerze v Mariboru in Skupino Pan-vita iz Rakičana - začetek je sovpadal s prizadevanji za vzpostavitev visokošolskega študijskega programa mana-gement v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki je s tekočim šolskim letom v Dvorcu Rakičan tudi zaživel, sta dosedanje dobro partnersko sodelovanje omenjeni instituciji konkretizirali. Obe strani sta prepričani, da je s tem postavljen temeljni kamen za nadaljnje uspešne skupne projekte. Ob podpisu dogovora o razvojnem partnerstvu sta prof. dr. Jernej Turk, dekan Fakultete za kmetijstvo, in mag. Dejan Židan, predsednik uprave omenjene pomurske agroživilske družbe, poudarila dosedanje dobro in konkretno sodelovanje na številnih področjih. Dogovor, katerega namen je nadaljnje poglobljeno sodelovanje med agroživilsko družbo in fakulteto, zajema področja izobraževanja, raziskovanja in izvajanja praktičnega pouka. Mag. Židan je dosedanje sodelovan- Pogodbo o še poglobljenem sodelovanju med Panvito in Fakulteto za kmetijstvo sta podpisala mag. Dejan Židan (levo) in prof. dr. Jernej Turk. leta. Konkretiziranje in poglabljanje tovrstnega sodelovanja na področju kmetijstva je pozdravil tudi generalni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Sečnik, rekoč, da je sodelovanje med gospodarskimi subjekti in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo obsojeno na uspeh, če je med njima dovolj velika simbioza. In v tem primeru zagotovo je- Geza GRABAR 18 april 2007 AKTUALNO Ameriška vlada gostila župana upan Anton Štihec je bil med 6. februarjem in 3. marcem gost ameriške vlade na mednarodnem programu vodenja. Na povabilo njegove ekscelence veleposlanika Združenih držav Amerike v Sloveniji Thomasa Bollinga Robertsona sem bil v februarju udeleženec mednarodnega programa vodenja. S skrbno pripravljenimi obiski, ki so zastavljeni tako, da lahko obiskovalci iz različnih interesnih sfer z vseh koncev sveta spoznajo tudi ameriško plat, se gradi razumevanje med ZDA in drugimi državami. Udeleženci programa so obstoječi ali bodoči vodje na področjih družbenega in političnega življenja. Prvi cilj programa je predstaviti ekonomske, politične in socialne dejavnike, ki vplivajo in pospešujejo razvoj malih podjetij in podjetništva v Združenih državah. Prizadevajo si tudi, da udeleženci spoznajo vlogo malih podjetij pri ekonomskem razvoju, demokratizaciji in stabilizaciji širom sveta in vpliv ameriškega podjetništva na lokalno, regionalno, državno in globalno ekonomijo. Z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji sem se srečal nekajkrat. Bil je tudi na obisku v Murski Soboti. Predstavljal sem mu prizadevanja za gospodarski razvoj naše občine, možnosti, ki jih nudi Severna obrtno-industrijska cona, naš geostrateški položaj ipd., kar ga je verjetno napeljalo k njegovi odločitvi, da nam tudi sam pomaga. Za začetek tako, da mi je v celoti na stroške vlade Združenih držav omogočil sodelovanje v programu. Te njegove pomoči sem seveda zelo vesel. Povabilu sem se torej brez oklevanja odzval, si vzel tritedenski dopust in se podal čez lužo. Udeleženci programa smo prihajali skoraj z vseh celin. Triindvajset udeležencev iz 22 držav se nas je zbralo v IVashingtonu, D. C., kjer se je naš program tudi začel. V ameriškem glavnem mestu smo spoznali najprej njihovo vladno strukturo in politične procese (senat, dom, predsednik), nadalje nacionalne institucije in organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem podjetništva. Spoznali smo, kako, s katerimi instrumenti, organizacijami in ukrepi ameriška vlada pomaga pri razvoju podjetništva. Predavanja eminentnih govornikov in vodilnih osebnosti posameznih organizacij smo imeli organizirana vsak dan. Na povsem drugi strani ZDA smo na primeru mesta Portland v državi Oregon spoznali različne organizacije, ki so na nivoju države zadolžene za pomoč in razvoj podjetništva. Portland je hitro razvijajoče se mesto z mnogimi aktivnimi organizacijami za manjšine, za ženske v podjetništvu in druge ter z dobrim javnim šolskim sistemom. Na predavanjih smo iz prakse izvedeli, kako podpirajo vključevanje žensk v podjetništvo, kakšne ugodnosti imajo manjšine (Afroameričani, Mehičani) in kakšno je njihovo medsebojno sodelovanje tudi prek njihovih zbornic in zvez. Udeleženci smo obiskali tri različna mesta v osrednjem delu Združenih držav. Celotna skupina udeležencev se je namreč razdelila v tri skupine, moja skupina je obiskala Oklahoma City, mesto, ki letos praznuje 100. obletnico obstoja. V tem času so res veliko zgradili, saj z okolico šteje že približno 800.000 prebivalcev. Tam me je navdušil tehnološki park, ki se izjemno hitro širi in kjer imajo svoje domovanje mnoga novonastala podjetja. Glavna usmeritev parka je pomagati vsem podjetjem, ki se želijo poskusiti v novih tehnologijah. Zanimivost je, da imajo močno skupino t. i. angel investors. Gre za premožne skupine posameznikov, ki vlagajo svoj kapital v pomoč dobrim idejam, da te potem zagledajo luč sveta. Vse tri skupine so se potem zbrale na četrti lokaciji v Orlandu na Floridi, kjer smo izmenjali mnenja. Mesto zabaviščnih parkov Walta Disneyja, kjer imajo tudi podjetniški center, ima zelo dobro razvito turistično infrastrukturo. V zadnjem času mesto kar cveti od razvoja podjetništva. V prihodnosti se jim obeta še večji razvoj, saj so bili uspešni na državnem razpisu za grad- njo pomembnih državnih zdravstvenih kapacitet in vseh spremljajočih dejavnosti. Mesto je tudi zelo lepo urejeno. Zanimivost, ki me je presenetila, so bile urejene sprehajalne poti ob hotelskem kompleksu in jezerih, kjer lahko poslušaš tudi glasbo: zvočniki so na drogovih javne razsvetljave in lično urejenih arhitekturnih elementih ob samem pločniku. Naša zadnja lokacija je bilo mesto Philadelphia v državi Pennsylvania. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo obiskali University City Science Center, kjer domuje več kot 150 podjetij. Njihove dejavnosti zaokrožujejo krog raziskav, prenosa rezultatov raziskav v prakso, analize trga, prenosa rezultatov v produkte in komercializacije produktov ter plasiranja na tržišče. Torej vse na enem mestu. Obiskali smo znane institucije, med njimi tudi najboljši podjetniški inkubator Wharton Enterprise Center. Predavali so nam podjetniki, dolarski milijonarji in nam zaupali svoje zgodbe o uspehu (npr. Dan Goldberg Counsulting L.L.C. in Electronic Ink). Naj povem, da so občutki, ki sem jih prinesel nazaj v Mursko Soboto, zelo pozitivni. Marsikaj sem videl in spoznal, mnogo tega bi bilo dobro prenesti tudi v našo občino in regijo (predvsem tehnološke parke). Zahvaljujem se ameriški vladi, veleposlaniku Robertsonu in celotnemu veleposlaništvu, da so mi omogočili sodelovanje v tem projektu. Anton Štih ec župan 19 AKTUALNO številka 53 Regionalizacija kot odgovor na vprašanje financiranja skupnih regijskih projektov teh dneh je vladna Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko skupaj s predlogi štirih pokrajinskih zakonov, ki naj bi določili vsebino, strukture in način financiranja pokrajin, vsem poslanskim skupinam poslala tudi delovni osnutek petega zakona, s katerim bi določili imena, območja in sedeže pokrajin. Pokrajine naj bi zaživele v letu 2009, potem ko bi skupaj z državnozborskimi volitvami konec leta 2008 izvedli tudi prve volitve v pokrajinske organe. Regionalizacija je nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj. S konstituiranjem pokrajin bodo le-te prevzele oblikovanje in izvajanje regionalne razvojne politike, hkrati pa bo pokrajina lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju. Ustanovitev pokrajin pomeni tudi korak naprej v procesu decentralizacije oblasti, saj bodo nanjo prenesene tudi določene državne naloge. V tem pogledu mislim tako na funkcionalno kot tudi na fiskalno decentralizacijo, saj se bo obenem dokončno rešilo vprašanje financiranja zadev, ki so skupnega regionalnega pomena. Le-te se bodo po novem financirale iz pokrajinskega proračuna. Predlog Zakona o pokrajinah namreč taksativno našteva, katere so naloge regionalnega pomena in katere so lokalne zadeve širšega pomena. To so naloge, za katere je generalno pristojna pokrajina že na podlagi ustave. Po vsebini pa so lokalne zadeve širšega pomena tiste naloge, ki so po svoji naravi skupne območjem več občin in presegajo njihove finančne zmožnosti. Do sedaj se te naloge pogosto niso izvajale, ker po obstoječi ureditvi ni institucionalnega nosilca, ali pa jih izvajajo le mestne in še nekatere večje občine. Lep primer za to je ustanavljanje višje- in visokošolskih programov, financiranje zdravstvenih domov in pokrajinske študijske knjižnice, reše- vanje problematike mirujočega prometa bolnišnice v Rakičanu, ki je regijskega pomena. In še bi lahko naštevala. Te naloge bodo s 1. 1. 2009 v pristojnosti pokrajine. Medtem predlog Zakona o financiranju pokrajin istočasno ureja tudi vire financiranja za izvajanje teh nalog. Na ta način se bodo zagotovila finančna sredstva za delovanje regijskih institucij iz skupnega proračuna pokrajine, tako da delovanje le-teh v bodoče ne bo v največji meri na plečih mestne občine, ampak bo njihovo financiranje zakonsko urejeno. Prav tako s 1. 1. 2009 usoda sredstev iz neposrednih regionalnih spodbud v okviru izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa ne bo več odvisna od konsenza županov o tem, kateri so tisti projekti, ki imajo največje ekonomske in sinergijske učinke za celo regijo, in posledično več ne bo moglo prihajati do drobljenja sredstev. Sedaj se namreč dogaja, da se sredstva, ki so s strani države namenjena za največje skupne regijske projekte, namenjajo za projekte, ki so zgolj lokalnega pomena in s skupnimi regijskimi projekti nimajo nič skupnega. Lep primer za to je bila zadnja seja Sveta regije, na kateri so se župani bolj kot z vprašanjem, kateri so skupni projekti regijskega pomena, ukvarjali z vprašanjem, koliko sredstev bo lahko črpala posamezna subregija. Župani so tako odločali o kriterijih, ki se naj upoštevajo pri indikativni razdelitvi sredstev v okviru izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa 2007-2013. Sredstva so se delila med vseh pet subregij. Za obdobje 2007-2013 je Pomurje s strani države upravičeno do črpanja sredstev v višini 70 milijonov evrov z naslova neposrednih regionalnih spodbud. V prejšnjem obdobju so se ta sredstva delila enako za vse subregije, tako da je na vsako odpadlo 20 odstotkov sredstev. Letos so župani najprej sprejeli odločitev, da je kriterij število prebivalstva, pri čemer bi Mestna občina Murska Sobota dobila cca. 16 odstotkov sredstev, kar je že za 4 odstotke manj kot v prejšnjem obdobju. Kasneje je na pobudo župana Moravskih Toplic Franca Cipota bilo predlagano, da naj bo kriterij delitve indeks razvojne ogroženosti. Po tem kriteriju bi Mestna občina Murska Sobota dobila zgolj 1,16 odstotek celotnega zneska, kar bi zneslo le 0,41 milijona evrov. Slednji kriterij je znotraj statistične regije pomanjkljiv, saj med enajstimi kazalniki gospodarske razvitosti, ki sestavljajo indeks razvojne ogroženosti, manjkata dva, ker na teritorialni ravni občin še nista izračunana. To sta bruto družbeni proizvod, ki je zelo pomemben kazalec gospodarske razvitosti, ter povprečno število let šolanja. Prav zaradi tega dejstva je bilo strokovno mnenje direktorjev območnih razvojnih agencij in tudi vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se indeks razvojne ogroženosti ne more samodejno prenesti na lokalno raven. Kljub temu je bil omenjeni indeks kot eden kriterijev za delitev sredstev izglasovan in je tako politika šla mimo stroke. Na koncu so namreč župani izglasovali delitev sredstev v regiji po kriteriju, ki je v 50 odstotkih upošteval število prebivalcev in v preostali polovici indeks razvojne ogroženosti. Po tej delitvi je Mestna občina Murska Sobota namesto prvotnih 11.3 milijonov evrov dobila le 6 milijonov evrov od skupnih 70 milijonov, kar predstavlja le 8,95 odstotkov skupne vsote. Največ je s tako naravnano delitvijo sredstev pridobila subregija Goričko. Njen delež od skupne pogače se je tako povečal z 22.4 milijonov evrov na kar 29,265 milijonov evrov. Kljub temu da sta tako radgonska kot ljutomerska subregija izgubili del sredstev, sta glasovali za takšno delitev. Kot predstavniki edine mestne občine v regiji smo ostro nasprotovali 20 april 2007 AKTUALNO delitvi, ki bo posledično pomenila korak nazaj v razvoju naše občine. Z manj kot 9 odstotki sredstev, ki odpadejo na mestno občino od skupnih 70 milijonov evrov, ki jih je država namenila naši regiji z naslova neposrednih regionalnih spodbud, ne bomo zmožni financirati regijskih projektov, temveč le lokalne, kar pomeni korak nazaj. Izpostavili smo, da nam ostale občine s takšno delitvijo sredstev ne priznavajo statusa, ki ga imamo kot edina mestna občina v regiji. Dnevno se namreč vozi v Mursko Soboto na delo čez 8.000 migrantov iz sosednjih občin, zato imamo kot mestna občina drugačne razvojne potrebe kot ostale občine. Hkrati smo tudi eno od štirih upravnih središč v regiji, ki servisira poleg občanov Murske Sobote še enajst ostalih občin Upravne enote Murska Sobota. Zaradi vsega navedenega se posledično srečujemo s problematiko preobremenjenosti mestnih ulic, saj v povprečju dnevno vpadnice v mesto prevozi čez 20.000 vozil. Prav tako ostalih 26 občin ne more pričakovati, da bo Mestna občina Murska Sobota v pretežni meri sama financirala institucije, ki so regijskega pomena. Po ustanovitvi pokrajin bodo le-te prevzele funkcijo razvoja regije, do takrat pa je treba jasno povedati, da razvoj in delovanje regi- jskih institucij ni samo odgovornost mestne občine. Tudi ustanavljanje visokošolskega središča s prvo pomursko fakulteto v Rakičanu in zametki Fakultete za turizem, ki že pomenita decentralizacijo visokega šolstva, sodita med projekte, ki zdaleč presegajo občinski pomen. Pomurska regija se sooča z več razvojnimi izzivi, ki nujno potrebujejo regijski konsenz, da bi se lahko uspešno prebili z repa razvitosti. Razvoj projektov v regijskem središču bo popolnoma ohromljen, če se bo regija odločila, da bo z raznimi ukrepi mestni občini popolnoma sklestila razvojna sredstva, in če ne bo podpirala regijskih projektov. Zato se kot mestna občina zavzemamo, da župani na naslednji seji Sveta regije sprejmejo predlog, da se iz 70 milijonov evrov skupnega denarja podpre nekaj največjih projektov s področij, pomembnih za razvoj regije, in da se za njihovo financiranje nameni vsaj 50 odstotkov od te skupne kvote. Med navedene projekte, ki naj se podprejo, sodi tudi projekt OKO (Opportunities - Knowledge -Options), ki ga je v okviru razvojnega programa Mestne občine Murska Sobota pripravila mestna uprava. OKO je krovni razvojni program in je dolgoročna vizija razvoja mesta Murska Sobota kot regijskega gospodarskega, družbeno-političnega, upravnega in kulturnega središča. Ker je program OKO namenjen predvsem velikim projektom, ki so regijskega pomena, ga je vladna Služba za razvoj vključila v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Učinki projekta se bodo kazali v izgradnji ustrezne infrastrukture, ki bo zagotavljala razmere za razvoj novega podjetništva z visokimi tržnimi zmogljivostmi in možnostmi za privabljanje tujih investicij. Do leta 2023 je mogoče zagotoviti vsaj 1.500 novih delovnih mest. Učinki bodo vidni tudi v višji konkurenčnosti gospodarstva, preobrazbi podjetniških zmožnosti, trajnostnem povečanju blaginje prebivalcev in prehodu v na znanju temelječo družbo. Prišlo bo tudi do izenačitve pogojev dela s sosednjimi regijami v EU, kar bo prispevalo k bolj uravnoteženemu razvoju Pomurja znotraj Slovenije, posledično pa se bosta zaustavila izseljevanje podjetnikov in beg možganov. Navedene učinke bi morali vrednotiti župani, ko se odločajo o tem, kaj sodi v nabor skupnih regijskih projektov. V kolikor bo tudi na naslednji seji med župani prišlo do kolizije interesov glede tega, kaj so prioritete v razvoju, obstaja resna nevarnost stihijskega razvoja regije brez prave skupne vizije. Sabina GUTAU Festival Soboški dnevi 2007 2007. Prireditev bo letos izvedena že dvanajstič zapored in je predvidena v času od četrtka, 21. junija, do vključno nedelje, 24. junija. Kot v preteklosti bo tudi letos festival izveden na različnih prizoriščih v Murski Soboti, in sicer na glavnem odru v parku, na grajski ploščadi, na grajskem dvorišču, v mestnem središču, evangeličanski cerkvi in cerkvi Sv. Nikolaja ter še kje. Program bo razdeljen na več vsebinskih sklopov z željo, da se zadovolji vse starostne skupine obiskovalcev od najmlajših do tistih v zrelih letih ter prava mestne občine že izvaja aktivnosti za pripravo programa Festivala Soboški dnevi različne glasbene okuse. Ker želimo, da je Festival Soboški dnevi festival zabave, kulture, kulinarike in druženja namenjen vsem našim občanom, vas vabimo, da s svojimi predlogi program sooblikujete. Svoje želje oziroma predloge o nastopajočih in dogodkih, ki naj se odvijajo v okviru prireditve, pošljite do 20. aprila 2007 na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom Festival Soboški dnevi 2007. Predloge lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: mestna.obci-na@murska-sobota.si ali darja.potoc-nik@murska-sobota.si s pripisom Festival Soboški dnevi 2007. Predloge bosta obravnavali delovna skupina za pripravo programa in komisija za kulturo ter jih glede na primernost vključitve, ustreznost z vidika programske zasnove, možnost izvedbe s strani izvajalcev ter v okviru finančnih možnosti poskušala vključiti v program. Z željo, da bo Festival Soboški dnevi 2007 sestavljen tako, da bodo upoštevani vaši predlogi, vas vabim, da nam svoje predloge pošljete in da se nam ob izvedbi prireditve pridružite, da skupaj uživamo in začutimo poletje. Anton ŠTIHEC, župan 21 AKTUALNO številka 53 jala Žita Flisar Novak in Janez Lebar, Skupino Panvita in razvojne priložnosti za regijo je predstavljal Andrej Smodič s sodelavci. Program razvoja govedoreje na območju Pomurja je podal Jože Puhan, Jože Brdnik je navedel obnovljive vire energije, integralni turistični produkt Bioterme Mala nedelja sta predstavila Miran Blagovič in Sabina Mauko iz Segrapa, Miran Torič pa je izpostavil, da je sadjarstvo priložnost in usoda za Pomurje. Na nove dejavnosti v dijaškem domu je opozorila ravnateljica Antonija Berden. V drugem dnevu konference je direktor Regionalne razvojne agencije Mura, Danilo Krapee, prisotne seznanil z Regionalnim razvojnim programom za Pomurje, Marko Močnik pa z regionalnim inovacijskim centrom. Damjan Jerič je proizvodnjo in prodajo izdelkov višje kakovosti izpostavil kot možnost razvoja kmetijstva v Pomurju, kot deželo potencialov in povezanih ljudi pa jo je predstavila mag. Aleksandra Krumpak. Frane Jurša in Branko Novak sta nanizala cokle pomurskega trajnostnega razvoja. Vizijo razvoja Galerije Murska Sobota je obelodanil njen direktor, mag. Franc Obal, mag. Cvetka Sreš pa vidi priložnost za Pomurje v partnerstvu na regionalnem nivoju. Zdravje v vse politične in razvojne programe so predlagale Teodora Petraš, mag. Tanja Buzeti in Tatjana Kranjc Nikolič, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Ernest re pa je predstavil razvoj bolnišnice v letih 2007-2013. Pozorno smo prisluhnili mestnemu svetniku, mag. Robertu Celcu, ko je govoril o pomurskem tennološko-ino-vacijskem centru. Kako do razvite občine oziroma regije, je brez dlake na jeziku povedal mag. Branko Škafar. Roto team je predstavljal direktor Štefan Pavlinjek, vinogradniško-vinarski turizem kot stalno razvojno možnost je izpostavljal Ernest Novak. O murskosoboški škofiji v službi pristnega razvoja Pomurja je v odsotnosti monsinjorja dr. Marjana Turnška govoril dr. Karel Bedernjak. Socialno strategijo Centra za socialno delo Murska Sobota pa je predstavila mag. Nataša Meolic. Na pot k poslovni odličnosti se je besedno podal načelnik Geza Farkaš ob strokovni pomoči Brede Nedeljkovič, sklepnemu predavanju dvodnevnega srečanja v veliki občinski sejni dvorani v Murski Soboti pa so prisluhnili tudi zaposleni v mestni upravi. Brigita BAVČAR 22 april 2007 AKTUALNO Evropska prestolnica kulture 2012 Evropsko mesto kulture je junija 1985 uvedel Svet ministrov. Do leta 2004 so evropska mesta kulture izbirali na medvladni ravni, pri čemer so države članice soglasno izbrale mesta, primerna za gostitev dogodka. Evropski parlament in Svet pa sta 25. maja 1999 sprejela Sklep o vzpostavitvi nove aktivnosti EU, imenovane "Evropska prestolnica kulture". Namen aktivnosti je opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur in na značilnosti, ki si jih delijo, prav tako pa tudi spodbujati večje medsebojno poznavanje med evropskimi državami. K temu je leta 2003 Svet sprejel odločitev, da bosta od leta 2009 do 2018 vsako leto izbrani dve mesti za kulturno prestolnico. S sklepom Evropskega parlamenta in Sveta maja 2005 je bila kot no Murska Sobota povabila k sodelovanju vidne kulturne delavce iz Murske Sobote in Pomurja. Januarja 2007 smo predstavili koncept in idejo, h kateri smo želeli pristopiti. Njihov odziv je bil izredno dober. Mnenje kulturnih delavcev je bilo, da mora Murska Sobota izhajati ob vlogi na razpis iz večstoletnega multikulturnega sožitja, ki je značilno za naše mesto, regijo, naše ljudi. Sodelujoči so bili menja, da četudi se v končni fazi Evropska prestolnica kulture 2012 ne zgodi, gre za velik uspeh, da lahko vsi kulturni ustvarjalci sedijo za eno mizo in skupaj koncep-tirajo dolgoročni kulturni program mesta in regije, ki bo vplival na kulturni razvoj naslednjih ne samo pet let, ampak sto let. Projekt je soglasno sprejel tudi Mestni svet Mestne občine Murska Sobota. upravičenec za leto 2012 pri nominiranju za Evropsko prestolnico kulture določena tudi Slovenija skupaj s Portugalsko. Z javnim razpisom Ministrstva za kulturo se bo izbralo nominiranca za ta naslov. Mestna občina Maribor je povabila k sodelovanju na razpisu mestne občine severovzhodne slovenske kohezijske regije. K projektu so pristopila mesta Maribor, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, Velenje, Novo Mesto. Dogovorili so se, da bo kandidaturo vložilo mesto Maribor s pridruženimi mesti - partnerji. Glavnino obsežnega razpisa je opravil multimedijski center Kibla iz Maribora. Ker mora s takim projektom dihati celotno mesto, je mestna uprava v fazi priprave koncepta za Mestno obči- Pripravljalci projekta smo podprli stališče višjega kustosa Janeza Balažiča iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, da je potrebno graditi na multikulturnem centru v mestnem središču, ki ne bo samo generator razvoja kulture, ampak tudi generator razvoja turizma, izobraževanja, duhovnega razvoja in navsezadnje generator trajnostnega razvoja regije. Trajnostni razvoj in delovna mesta morajo postati težišče tega projekta. Zato je leto 2012 začetek novega obdobja, novih možnosti in priložnosti za prebivalce, kulturne institucije, storitveni sektor itd. Izhajanje iz ideje multimedijskega centra kot ključne investicije v kulturno infrastrukturo je tako velikega pomena, da bi bilo potrebno začasno odložiti vse druge 23 KULTURA številka S3 manjše investicije v kulturno infrastrukturo. Tak kulturni center predstavlja velik zalogaj za mesto Murska Sobota in samo mesto vsega tega denarja ne bo moglo zagotoviti. Sredstva bo treba iskati tako na državni, regijski in tudi na evropski ravni in pri tem aktivirati lobiste na državni in evropski ravni ter vzpostaviti javno-javno in javno-zasebno partnerstvo. Natečaj za idejno postavitev multikulturnega centra bo moral biti mednarodni. V primeru izvedbe investicije je potrebno zagotoviti tudi sredstva za izvajanje vsebin. Podpora izvedbe investicije v multikulturni center izhaja iz obstoječih problemov (predvsem prostorskih), ki sedaj ovirajo razvoj nekaterih vsebin na področju kulture, istočasno pa bi se zagotovila povezanost, kar bi za mesto z novimi vsebinami pomenilo tudi novo kulturno in turistično ponudbo. Murska Sobota, mesto na prepihu treh velikih kultur, čezmejno regijsko središče, znano po svoji strpnosti med religijami in etničnimi skupinami, je stavilo pri pripravi vloge prav na te adute, ki ga kot edinstvenega postavlja- jo v slovenski prostor. V vsebinski oz. programski del projekta bo potrebno v primeru odobritve projekta vključiti tudi vse "male" projekte, ki se že izvajajo, in tiste kulturne vsebine, ki so v slovenskem in mednarodnem merilu že dosegle dobre odzive, v domač prostor pa še niso zadovoljivo vpete (npr. sodobni ples, alternativna glasba). V sklopu priprave vloge na razpis za kulturno prestolnico smo v investicijski del vključili tudi obnovo in revitalizacijo kulturne dediščine v okviru projekta prenove kinodvorane v večnamensko dvorano. Sočasno pa smo v koncept vključili projekt Vas sožitja, katere pobudnik je romska skupnost. Slaba polovica vseh sredstev ob prijavi vloge na razpis je namenjena vsebinskemu delu. V primeru odobritve projekta se bo vzpostavila projektna skupina, ki bo zadolžena za izvedbo projekta. Predvideni začetek projekta je leto 2008. Kulturna prestolnica 2012 ni končni cilj, ampak je šele začetek dolgoročnega kulturnega razvoja regijskega središča in regije, ki ga obdaja. 40 let MPZ Štefan Kovač eto 2007 je za Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote jubilejno, saj bo jeseni minilo natanko 40 let od njegove ustanovitve. Vsa leta neprekinjenega delovanja amaterski zbor, ki šteje okrog 35 pevk in pevcev, predstavlja kakovostno pevsko skupino, ki je bila vseskozi pomemben steber kulturnega delovanja v Murski Soboti in širše. V času svojega delovanja je zbor nastopal širom po Sloveniji in tudi na mednarodnih tekmovanjih in festivalih na Finskem, v Grčiji, Češki, Italiji in na Madžarskem. Leta 2001 je bil zbor na turneji v ZDA in je nastopil v Bethlehemu in New Yorku. Štirikrat - v letih 1982, 1988, 1997 in 1999, se je zbor udeležil državnega tekmovanja odraslih zborov Naša pesem v Mariboru in tam osvojil dve bronasti in srebrno odličje ter priznanje. Kot trajen spomin za kasnejše rodove so posneli dve kaseti in dve zgoščenki: leta 1999 pod naslovom Mi, tista iz leta 2005 pa nosi naslov Za vas od nas. Leta 1993 in 1998 je zbor prejel občinsko Prešernovo priznanje za glasbene dosežke. Zbor sta v preteklosti vodila Aleksander Vlaj in Tomaž Kuhar, od leta 1992 pa ga vodi Alenka Brulc - Šiplič. Jubilejni koncert zbora je bil 30. marca v dvorani Kina Park. Geza GRABAR Ob jubileju je zboru čestital in jim podaril eno svojih likovnih del njihov nekdanji član Lojze Veberič. V jubilejnem letu je MPZ Štefan Kovač pripravil tudi razstavo . Z njo so začeli 25. januarja v Pokrajinski in študijski knjižnici (na posnetku), nadaljevali na pošti v središču mesta in v BTC-ju. 24 april 2007 KULTURA Vse na enem mestu -Kulturni portal Pomurja multimedijskem centru Krik je v petek, 16. marca 2007, potekala otvoritev Krika, kulturnega portala Pomurja. Zbranim je novo pridobitev Mladinskega informativnega in kulturnega kluba predstavil vodja mul-timedijskega centra Krik Janez Žlebič, ki je med drugim povedal: "Portal je svojevrsten in edinstven, saj niti ena .regija v Sloveniji nima portala, ki bi zaobjemal vse oziroma večino dogodkov s svojega področja." Posebnost portala je, da združuje kulturne ustanove, umetnike in umetniške skupine, skrbel bo za pregledni arhiv pomurske kulturne scene in za transparentnost kulturnega dogajanja v svoji regiji. Ogledate si ga lahko na naslovu http://www.krik-ms.si. Po predstavitvi je potekal krajši kulturni program. Robert Titan - Felix je prebral svojo novelo iz Pontifikata, s skladbo pa so se za koncert, ki je potekal v večernih urah, napovedali Štefan Kovač Marko Banda. erpetuum Jazzile, ki se je do nedavnega imenoval Komorni zbor Gaudeamus, je premierno gostoval tudi v Murski Soboti. Eden najboljših vokalnih ansamblov v Sloveniji že štiriindvajset let izvaja jazzovsko popularno glasbo v najrazličnejših številčnih glasbenih sestavih od swinga, close harmony stila, brazilske bossa nove, jazza do črnske duhovne glasbe. V murskosoboški kinodvorani so poslušalcem ponudili drzen nastop z uporabo vokalov, instrumentov in različnimi embientalni-mi efekti. Štiridesetčlanski zbor taktira umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, ki ga poznamo tudi kot člana New Swing Ouarteta. Pevskemu zboru s katerim pogosto sodelujejo tudi vrhunski slovenski jazzisti Big Banda RTVS in znana imena slovenske popularne glasbe je bilo občinstvo izjemno hvaležno, kar je pokazala tudi rekordna prodaja 530 vstopnic za kinodvorano, ki sprejme samo do 470 obiskovalcev. Pesem črnih mlak Ernesta Ružiča ovinarskemu kolegu Ernestu Ružiču so bile umetniške muze položene že v zibelko, saj je z njimi rasel in dozorel v cenjenega literarnega ustvarjal- ca in pesnika, ki ima kot ljubitelj goričke zemlje in odličen poznavalec življenja za mejo, v Porabju, za sabo kar nekaj pesniških zbirk in romanov. Pri Založbi Franc-Franc in s podporo vladnega Urada za Slovence v zamejstvu je nedavno izšlo njegovo najnovejše delo - roman Pesem črnih mlak. Kot ugotavljajo literarni kritiki, bi lahko omenjeni tretji Ružičev roman poimenovali tudi kot "erotično nanizanko", ki prinaša žmohtni mozaik erotike, arhetipskih slik slovenskega Porabja in paberkovanja iz sveta likovne umetnosti. Pogovor z avtorjem ob predstavitvi njegovega najnovejšega dela je vodila Norma Bale, odlomke iz romana pa je interpretirala Simona Zadravec. Geza GRABAR Dokumentarec o prekmurskih Judih Štefan Celec, mojster dokumentarcev in znana murskosoboška medijska osebnost, ki je s svojimi deli s sliko in besedo v trajen spomin zapisal marsikatero življenjsko usodo iz prve polovice 20. stoletja, seje lotil tudi dokumentarnega filma o prekmurskih Judih. V murskosoboškem Klubu PAC smo bili s predstavitvijo odlomka iz njegovega dokumentarnega filma Spomin na prekmurske Jude priča obujanju spominov na pretresljive zgodbe Judov, ki so živeli in aktivno delovali v pokrajini ob Muri in so jih med drugo svetovno vojno zaradi znanega odklonilnega stališča do nacizma deportirali v koncentracijska taborišča, od koder se jih večina ni nikoli vrnila. Tudi zanimivo kramljanje z avtorjem, letošnjim nagrajencem mestne občine ob kulturnem prazniku, je vodil bibliotekar, pedagog in višji kustos mag. Franc Kuzmič. Geza GRABAR 25 Perpetuum Jazzile v Murski Soboti KULTURA številka 53 esnica Lučka Zorko je v murskosoboškem Klubu PAC predstavila že svojo tretjo pesniško zbirko: po Reciklaži kosti in Obdukciji srca je izdala še zbirko z naslovom Karavana. Ta je najobsežnejša doslej, saj obsega kar 120 pesmi. Lučka Zorko, ki bo letos dopolnila šele 26 let, se je poskusila tudi v prozi, saj je avtorica novele Ugrabitev stvarnosti, ki je izšla v zbirki kratke proze Štirje. Njeno najnovejše delo je predstavil urednik pesniške zbirke Robert Titan - Felix, ki pravi, da so njene pesmi polne simbolizma, močnih podob, včasih pa umetnica zaide na mejo nadrealizma. Svet, ki ga upoveduje, je predihala do skrajnih globin in ga izpisala v jezikovno večplastni in simbolno nabiti pesniški govorici, ki si drzne stopiti na sam rob nadrealnega. Lučka Zorko sodi v krog najobetavneiših mladih pesn iški h alasov. ed redka novinarska peresa, ki s senzibilnostjo pokrivajo kulturna dogajanja v pokrajini ob Muri, gotovo lahko uvrstimo prof. Beo Baboš Logar iz Radencev. Je dolgoletna sodelavka našega občinskega glasila, zadnjih nekaj let pa je urejala tudi kulturne strani v osrednjem tedniku severovzhodne Slovenije Vestniku. Njene neumorne in dovršene zapise s kulturnega dogajanja v Murski Soboti in širše so opazili v Galeriji Murska Sobota in ji ob odprtju retrospektivne razstave akademskega kiparja Ferenca Kiralyja ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika podelili posebno priznanje. V zahvalo so ji podarili grafiko akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Med predavatelji je bil tudi Ludvik Jošar, upokojeni duhovnik iz Bodoncev. evangeličanskem centru v Murski Soboti je konec marca potekal niz prireditev v okviru tradicionalnih Evangeličanskih večerov. Letos so bili posvečeni Svetemu pismu. Tema ni bila izbrana naključno, saj so lansko leto tri verske skupnosti - evangeličanska, katoliška in pravoslavna - leto 2007 razglasile za leto Svetega pisma. Na omenjeno temo so predavali slavist prof. Franci Just (Sveto pismo v književnosti), prof. dr. Jože Krašovec s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (o letu Svetega pisma) in upokojeni evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar (o prekmurskih prevodih in prevajalcih Svetega pisma). Geza GRABAR Grafiko ji je podelil direktor Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal. 26 april 2007 KULTURA Dare Birsa v Galeriji Murska Sobota Lendavi rojeni akademski slikar Dare Birsa po desetletju in pol ponovno razstavlja v murskosoboški Galeriji. Predstavlja svoia nainoveiša dela. v kater- ih je prav tako mogoče čutiti izkušnje panonskega prostora, v katerem je preživel svojo mladost. Kot je ob odprtju razstave dejal direktor Galerije Murska Sobota mag. Frane Obal, se v Birsovih delih križata panonska horizontala in vertikala predmetnega sveta. Njegova dela zadnjega obdobja pa so zaznamovana zlasti po svetlobnih odstiranjih in svetlikanjih, čeprav na določenih prevladujejo tudi močnejši toni barvnih kombinacij, kar je bilo zlasti očitnejše v njegovem zgodnjem obdobju ustvarjanja. Geza GRABAR Pianistka Branka Parlić edko se zgodi, da imajo Pomurei priložnost v domačih koncertnih dvoranah poslušati pianistko svetovnega formata. Branko Parlič, strokovno sodelavko za predmet klavirski praktikum na Akademiji za glasbeno umetnost v Novem Sadu, gotovo lahko uvrstimo v ta krog. Pianistka namreč sodi med najboljše interpretatorke klasične glasbe. Klub PAC jo je gostil kar dva večera zapored. Prvi večer je bil njen nastop namenjen samo članom Kluba PAC, drugi večer pa ostalim poslušalcem. Na koncertu Parličeve, ki svoje nastope ponavadi opremi s posebnimi efekti, največkrat svetlobnimi, je obiskovalce v Murski Soboti čakalo novo presenečenje: ob stolih so jih čakali udobni fotelji in ležalniki, sveče na mizah in kozarci penin. Ta neobičajni "dodatek" si je sicer omislil vodja glasbenega programa v Klubu PAC Slavko Šuklar, pianistka pa ga je takoj sprejela. Sicer ob izvajanju del Erika Satieja ni mogla brez svojega dodatka: ob predvajanju kratkega filma je v živo izvajala filmsko nlashn Soboški park v očeh likovnikov ikovna sekcija Društva upokojencev Murska Sobota je konec marca v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice pripravila še eno razstavo. Njihovi člani so namreč izložili 21 likovnih del, ki so nastala v okviru jesenske društvene slikarske kolonije v soboškem parku. Na tokratni razstavi, ki jo je odprl župan Anton Štihec, s svojimi nastopi pa so dobro obiskano prireditev popestrili učenci devetletke in društveni komorni pevski zbor Vladimir Močan, se s svojimi deli predstavljajo: Marija Skledar, Marija Pavlič, Nata Ritlop, Rozalija Sraka, Ivanka Lebar, Marija Makovecki, Darinka Horvat, Zora Šonaja, Drago Fiala, Lojze Števanec, Ernest Bransberger in Lojze Veberič. Ljubiteljski slikarji društva upokojencev so kar 20 svojih del podarili bolnišnici, dela bodo krasila prostore pravkar odprte nove porodnišnice. Razstava ob tej priložnosti bo odprta sredi aprila. Geza GRABAR Član sekcije Ernest Bransberger je županu podaril eno svojih del, nastalih na omenjeni koloniji. Levo vodja komisije za kulturo pri DU Murska Sobota Elizabeta Rožman. Člani likovne sekcije Mozaik, ki razstavljajo na najnovejši razstavi na temo Soboški park. 27 AKTUALNO številka 53 Mestni park za oddih in razvedrilo eprav Sobočanci pravimo, da se mestna pljuča nahajajo v Fazaneriji, nikakor nočemo zaobiti Mestnega parka -zelene oaze sredi mesta. V vseh letnih časih je park oble- gan s številnimi sprehajalci in tudi športniki vseh vrst. Žal ne manjka nepridipravov, ki z glasnimi motorji ali kričanjem ob pijači bodisi kalijo pričakovano spokojno tišino in mir bodisi uničujejo, kar je v parku. Četudi park ni primeren prostor za sprehajališče štirinožnih prijateljev, še posebej ne brez povodca, srečamo tudi te. Najbolj pa v parku, v zelenju ali brez njega, uživajo najmlajši. Če jim za to čas namenijo njihovi stari starši, je še toliko prijetneje, saj ponavadi niso obremenjeni s pomanjkanjem časa. Med vsemi kotički sta v parku najbolj oblegana vsaj dva: lepo urejena brežina umetnega jezera pri gradu in bližnje otroško igrišče. Jezero so pred leti temeljito sanirali, vse bolj privlačno pa je tudi otroško igrišče z igrali. Potem ko je nanj lani mestna občina namestila še lično vodovodno pipo s tekočo vodo, je malčkom še bolj "dovoljeno" posvetiti se peskovniku. Metabolični sindrom tegobah modernega načina življenja, povezanih z zdravjem, je na odmevnem predavanju v PAC-u predaval doc. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medi- cine, zaposlen na Oddelku za interno medicino v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Pod metaboličnim sindromom razumemo veliko prikritih bolezni, ki lahko še kako vplivajo na človekovo zdravje in počutje: visok krvni tlak, povišan holesterol, povišani trigliceridi ... Mladi pomurski strokovnjak, z vrsto prestižnih nagrad in priznanj doma in v tujini, je v kardiologiji specializiran zlasti na področju srčnega popuščanja. Geza GRABAR Projekt Mreža ekosocialnih kmetij ruštvo za socialno vključenost Mozaik je v sodelovanju z različnimi partnerji konec decembra 2006 prijavilo projekt Bio net na javni razpis Interreg MIA Slovenija-FIrvaška-Madžarska. Namen projekta je vzpostaviti mrežo ekosocialnih kmetij, ki bo okrepila čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju ekološkega kmetijstva in predelave kakovostnih prehrambenih izdelkov, zagotoviti pogoje za izboljšanje zaposljivosti oseb iz ranljivih dru- žbenih skupin v teh dejavnostih ter spodbuditi gospodarski razvoj, promocijo in prodajo tradicionalnih kmečkih proizvodov. Projekt, ki poteka že od oktobra lani, je načrtovan v štirih fazah in bo trajal do februarja leta 2008. Prva faza je informiranje in animacija ciljnih skupin, sledila bosta razvoj in izvedba programa usposabljanja. Nato se bosta naredila organizacijska struktura in poslovni načrt, zadnja faza pa bo Regionalni center za usposabljanje oseb iz ranljivih skupin. Poleg Društva za socialno vključenost Mozaik pri projektu sodelujejo Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje ter madžarska partnerja Onkormanyzat Kercaszomor (Občina Kercaszomor) in Arkänum Szellemi Iskola Alapltvany. Vrednost projekta znaša okrog 200 tisoč evrov. KARLO VRATARIC 28 april 2007 AKTUALNO Aktivnosti in ugodnosti Kluba prekmurskih študentov Klubu prekmurskih študentov so minule in napovedane nove aktivnosti in ugodnosti, ki jih pripravljajo spomladi, predstavili na novinarski konferenci, ki se je odvijala v murskosoboškem KRIK-u 19. marca 2007. Predstavili so posodobljeno grafično podobo, ki sledi vodilu pripraviti čim več koristnih in uporabnih projektov za dijake ter študente na področjih, ki dosedaj niso bila zastopana v tolikšni meri; ohranja pa svoje bistvo, to je simbol prekmurske hiše, kakor ga ohranja tudi klub - povezovanje prekmurskih študentov. Pred dnevi je uspešno minila tudi Prekmurska gibanica, družabna prireditev v mariborskem ŠTUK-u. Letošnja je bila deseta po vrsti in tudi zaradi tega so se v klubu potrudili in članom delno subvencionirali vstopnico, tako da je ta znašala zgolj en evro. Za dobro zabavo in vzdušje je poleg razdeljenih več kot 700 brezplačnih gibanic poskrbela dobra glasba, krivci za to pa so bile prekmurske skupine Stekli psi, Page one, L. Bisquit in Posodi mi jürja. Na dan tiskovne konference so člani kluba drugo leto zapovrstjo pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Ko postaneš študent, namenjeno dijakom zaključnih letnikov. Pokazali smo, da prireditveni prostor KRIK-a v Soboškem gradu zelo dobro funkcionira tudi kot velika učilnica, saj se je posveta udeležilo okoli 80 dijakov, ki so gostom zastavili nekaj vprašanj. Dr. Mitja Slavinec, Dunja Velner in Danilo Krapec so spregovorili o novih štipendijskih shemah ter Pomurski izobraževalni fundaciji - PIF, Stanka Ramšak pa o bivanju v študentskih domovih ter subvenci- jah. S pomočjo videokonference se je na temo študija v tujini iz Združenih držav Amerike oglasil Timotej Šooš. V letošnjem letu klub prvič v sodelovanju z MIKK-om ponuja brezplačne priprave na maturo iz kar petih predmetov: ločeno priprave na esej ter slovnico slovenskega jezika, matematiko, angleški in nemški jezik. Poleg tega se bodo v aprilu začeli jezikovni tečaji, katerih cena bo žepom članov prijazna - v večji meri subvencionirana. Tako bo cena za 30-urni tečaj angleščine ali nemščine, španščine in francoščine znašala med 20 in 30 evri. Tečaje bodo vodili absolventi, potekali bodo ob vikendih, tako da se jih bodo lahko poleg dijakov udeležili tudi študenti. Da pa vse ne bo usmerjeno le v izobraževanje, v KPŠ-ju konec aprila pripravljajo ekskurzijo v Pariz. MIKK v maju gosti Siddharto Na pustno soboto je Klub prekmurskih študentov v sodelovanju z Mladinskim informativnim klubom priredil pustovanje z Adijem Smolarjem. Z več kot desetimi izdanimi albumi je Adi Smolar eden najbolj priljubljenih slovenskih kantavtorjev in produktivnih glasbenih izvajalcev. S svojo odrsko karizmo ter pesmimi, ki so sestavljene iz poučnih in zanimivih besedil iz vsakdanjega življenja, je poslušalce hkrati zabaval in ganil. Skriti za maskami se ljudje še dodatno sprostimo in odklopimo, Adijev koncert pa je bilo še lepše doživeti ob spremljavi publike in bučnem aplavzu. Tri najizvirnejše maske so bile seveda nagrajene s praktičnimi nagradami, prvonagrajena maska pa si bo leto 2007 popestrila s potovanjem v Kanegro, kamor bo lahko povabila še tri izbrance. Mladinski prostori pa seveda ne samevajo. V okviru klub- ske turneje bo namreč 5. maja v njih nastopila skupina Siddharta. 29 AKTUALNO številka 53 Kolesarska sekcija Društva upokojencev ed številnimi sekcijami oziroma komisijami, ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Murska Sobota, je tudi Komisija za šport in rekreacijo oziroma znotraj le-te delujoča kolesarska sekci- Čeprav po številu svojih elanov - s podpornimi jih šteje blizu 40, ni med najštevilčnejšimi, je že četrt stoletja, kakor dolgo obstaja, gotovo med najaktivnejšimi. Od 1. aprila, ko se pri kolesarjih-upokojeneih vselej začne kolesarska sezona, in do 31. oktobra, ko se sezona zaključi, se pred društvenimi prostori na Kocljevi ulici v Murski Soboti dobivajo vsak ponedeljek. Ob 17. uri v spomladanskem in poletnem času, ob 15.30 pa v jesenskem. Kot pravi vodja kolesarske sekcije Anton Pučko, ki je na tem položaju že šesto leto, število njihovih srečanj na leto ne doseže le števila 28, kolikor je ponedeljkov v razdobju med omenjenima datumoma, pač pa veliko več. Člani kolesarske sekcije se namreč udeležujejo tudi kolesarskih maratonov in spominskih kolesarskih prireditev v bližnji okolici, redno pa sodelujejo tudi s podobnima sekcijama upokojenskih društev iz Kroga in s Tišine. Tudi kolesarski izleti z družinskimi člani so že ustaljena oblika druženja in rekreacije na kolesu. In kam vse jih vodi pot na ustaljenih ponedeljkovih srečanjih? Izbirajo stranske poti z manj prometa: ponavadi pa so to razdalje od 15 do 25 kilometrov. Vselej se formirajo v dve skupini - hitro in nekoliko počasnejšo, na koncu slehernega kolesarjenja pa imajo še krajši družabni del. Ker nesreče nikoli ne počiva, so kolesarji tudi nezgodno zavarovani. Veseli so, da jim vodstvo Društva upokojencev Murska Sobota moralno in materialno stoji ob strani. Pred koncem leta se na veselem zaključku leta zberejo vsi člani kolesarske sekcije, medse pa povabijo tudi svoje družinske člane. Geza GRABAR Obisk Svetovne romske organizacije v Murski Soboti redi meseca februarja se je na dvodnevnem obisku v Murski Soboti mudila delegacija Svetovne romske organizacije s predsednikom Stanislawom Stankievviczem na čelu ter se sestala s predstavniki Zveze Romov Slovenije in predstavniki vlade. Svetovna romska organizacija je bila ustanovljena leta 1971 v Londonu, prizadevajo pa si sodelovati z ustanovami v vsaki državi, pri čemer so precej uspešni. Njihov glavni cilj je, da romska tradicija in kultura ne izgineta, pač pa se ohranita. Prvi dan so se srečali s predstavniki Zveze Romov Slovenije in si skupaj ogledali romska naselja Pušča, Vanča vas -Borejci in Serdica. Nad videnim so bili zadovoljni, menijo, da tukajšnji Romi spoštujejo zakone Republike Slovenije in dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, izrazili pa so zadovoljstvo nad izobraževalnimi možnostmi romske skupnosti. Drugi dan so se sestali še s predsednikom vladne Komisije za zaščito romske skupnosti ter ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom, direktorjem vladnega Urada za narodnosti Stanetom Baluhom in direktorico Urada za razvoj šolstva Andrejo Barle Lakoto. Obravnavali so vsa najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo romsko skupnost. Predstavili so možnosti izobraževanja Romov, predvsem otrok in njihovih učiteljev, delovnopravni položaj ter status romskih svetnikov. V Občini Grosuplje si prizadevajo, da bi uspeli spremeniti zakon, po katerem bi Romi dobili svojega predstavnika v občinskem svetu. Medijsko zelo izpostavljenim zapletom okrog družine Strojan niso namenili veliko časa. "Na pogovorih se nismo konkretno dotaknili zadev družine Strojan, čeprav sem bil pripravljen pojasniti situacijo, imeli pa smo veliko drugih tem. Razumel sem predsednika in predsednika skupščine o prepričanju in zaupanju vladi Republike Slovenije, da bo odgovorno, korektno in evropsko rešila vprašanje družine Strojan," je povedal Janez Podobnik in zagotovil, da se bo to tudi res zgodilo. Dejal je še, da ne bilo prav, da bi konflikt z družino Strojan prekvalificirali v konflikt med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo v Sloveniji. Vsi sodelujoči so prvi obisk predstavnikov Svetovne romske organizacije v Sloveniji ocenili kot koristnega in si želijo tudi sodelovanja v prihodnje. 30 april 2007 AKTUALNO ENSVET - Energetska svetovalna pisarna tudi v Murski Soboti prostorih murskosoboškega Kina Park se nahaja energetska svetovalna pisarna, kjer sta za občane na voljo za svetovanje in pomoč dva svetovalca. Njuna glavna naloga so brezplačni nasveti in razgovori, ki pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Le-ta je še posebej koristna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe energije. "Občanom želimo pri njihovih investicijah v gradbeništvu in na področju ogrevanja pomagati, da se bodo investicije čez čas povrnile," je povedal svetovalec Miran Fujs. V svojih svetovalnih pisarnah vam omogočajo strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, zamenjavi ogrevalnih naprav, izbiri in zmanjšanju porabe goriva, toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken in zasteklitev, uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, pripravi tople sanitarne vode in ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Program ENSVET - Energetsko svetovalna mreža za občane je financiran s strani AURE pri Ministrstvu za okolje in prostor (Agencija za učinkovito rabo energije in obnovljive vire) za svetovanje in pomoč občanom pri izvajanju ukrepov učinkovitejše rabe energije v gospodinjstvih, izvaja pa ga Gradbeni inštitut - ZRMK. Svoje pisarne imajo že v prek 30 slovenskih mestih in krajih, v katerih svetuje okoli 50 energetskih svetovalcev. Nudijo tudi nasvete o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE), za katere je možno pridobiti tudi nepovratna sredstva in kredite. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo. Da bo svetovanje učinkoviteje, s seboj prinesite čim več podatkov o svoji zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi gorivu ... Po opravljenem razgovoru boste dobili poročilo s povzetkom razgovora in vsemi pomembnejšimi podatki o temah na razgovoru. Energetski svetovalci redno sodelujejo v različnih oblikah izobraževanja in strokovnega usposabljanja, občanom nudijo tudi informacije in svetovanje pri javnih razpisih za sofinanciranje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter pri pridobitvah ugodnih kreditov pri Ekološkem skladu RS. Ob izkazanju interesa krajevnih skupnosti ali šol je možno pripraviti predavanje. Uradne ure pisarne, ki si jo delijo s šahovskim društvom, so ob petkih od 16. do 18. ure, zaželena pa je predhodna prijava na tel. številko (02) 525 16 66 ali 031/311-159 (Miran Fujs) in 041/709-203 (Anton Benkovič) Dan gimnastike ruštvo za športno rekreacijo in Gimnastična zveza Slovenije sta v Murski Soboti pripravila gim- nastično prireditev za najmlajše z naslovom "Gimnastične zvezde". Malčki so lahko spoznali moško in žensko športno gimnastiko, ritmično gimnastiko, športno aerobiko in se posebej navdušili nad akrobatiko. Glavni zvezdi prijetnega popoldneva sta bila naša vrhunska gimnastičarja Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek, ki sta na fotografiji z najmlajšimi domačimi telovadci. 31 AKTUALNO številka 53 Kaj menite o potrebah odprtja oddelka vrtca v popoldanskem času? ot nam je že dobro znano, Vrtec Murska Sobota redni letni vpis opravlja med 1. in 15. marcem v letu. To je obdobje evidenčnega vpisa, čas, ko se načrtuje potrebno število novih oddelkov za novo šolsko leto. Vpisovanje otrok teče tudi med šolskim letom, a ti otroci se lahko vključijo le, če je prosto mesto za sprejem otroka. Evidenčni vpis je pomemben, ker se v tem času do neke mere uresničijo želje staršev glede vpisa otroka v določeno enoto, hkrati pa se izkaže jasna potreba po številu novih oddelkov prvega starostnega obdobja in tudi pravočasna zagotovitev kadrov in finančnih sredstev za izvajanje predšolskega nacionalnega programa. Oddelki se oblikujejo na podlagi vpisa otrok in v skladu z normativi. Delovni čas vrtca je odvisen od potrebe staršev in števila otrok v skladu z normativom za odprtje oddelka. Odpiralni čas je doslej bil prilagojen potrebam večine staršev. V kolikor v določeni enoti vrtca, kamor starši želijo vpisati otroka, vrtec ne bo mogel zadostiti potrebi po ustreznem odpiralnem času, bo otrok razporejen v najbližji vrtec z želenim odpiralnim časom. Glede na vse pogostejša razmišljanja in prošnje posameznih staršev, ki zaradi najrazličnejših vzrokov od popoldanskega delovnega časa in podobno potrebujejo vzgojno storitev v popoldanskem času, vas naprošamo, da svoja mnenja posredujete Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa 2, Murska Sobota. Potrebe po popoldanskem vključevanju otrok v Vrtec Murska Sobota za starše s stalnim bivališčem v občini Murska Sobota pa na Vrtec Murska Sobota, Talanyi-jeva 6. Pustno rajanje ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je z mestnimi četrti bilo tudi letos organiza- tor tradicionalnega pustovanja na ploščadi pred gradom v Mestnem parku. Naključje je hotelo, da je bil letošnji pust v času zimskih počitnic, kar pa pustnih mask - prevladovali so malčki iz vrtcev, ni motilo. Niti jih ni motilo vreme, ki je bilo vse prej kot zimsko oziroma tako, da bi ga morali pustni liki simbolično preganjati. Organizatorja sta za maškare poskrbela z zanimivim programom, v katerem sta nastopila čarovnik Binč in pevka Moira, ki je pustno dogajanje pred gradom tudi povezovala. Če sta organizatorja na prireditvi brezplačno razdelila kar 400 krofov, lahko pridemo do zaključka, da je bilo toliko tudi mladih našemljenih obiskovalcev. Dnevu primerno so se našemili tudi njihove vzgojiteljice, starši in drugi spremljevalci. Skratka - ob prijetnem vremenu in v odličnem razpoloženju je bilo pustno rajanje nepozabno. Geza GRABAR 32 april 2007 AKTUALNO Blagoslov konj pred Dvorcem Rakičan ed številnimi blagoslovi konj so prireditev na Štefanovo pripravili tudi v Rakičanu. Tamkajšnji Konjeniški klub Grad Rakičan je tako pred obnovljenim dvorcem, kjer so med drugim urejeni tudi bivalni hlevi za konje, pripravil že drugo blagoslovitev teh plemenitih živali. V nagovorih sta zbrane konjenike - okoli 20 smo jih našteli, in številne obiskovalce v imenu gostiteljev pozdravila sedanji predsednik kluba Jože Časar in njegov predhodnik Ivan Karoli. Zbranim živalim in njihovim jezdecem je po krajšem obredu blagoslov podelil murskosoboški farni župnik Martin Horvat, nekaj pesmi ob tej priložnosti pa je zapel cerkveni pevski zbor. Po končani blagoslovitvi je sledil še demonstracijski prikaz jahanja. Organizatorji so za obiskovalce trenutku primerno poskrbeli tudi za okrepčilo - kuhano vino. Trda, slinasta in štorasta razstava a terenu velikokrat slišimo tarnanje prebivalcev primestnih naselij, da se zaradi bližine mesta pri njih skoraj nič (več) ne dogaja. V številnih primer- ih je to morda res, nikakor pa tega ne bi mogli zapisati za primestno naselje Satahovci pri Murski Soboti. Po zaslugi turističnega društva - veliko večino tvorijo članice, se je v kraju marsikaj spremenilo. Irena Gomboši, ki društvo z imenom Goska vodi, najprej razloži, zakaj takšno ime. "Nekoč je bil počasen tok v potoku Mokoš, ki seka kraj na dvoje, poln vode, zato so v njem veselo gor in dol plavale goske. Te velike bele pernate živali so se ohranile vse do danes, reklo "Glejte, sata-hovske goske prihajajo" pa je ostalo. Na to smo zelo ponosni!" Vsi do zadnjega so lahko bili ponosni tudi na domiselno razstavo ročnih del, ki so jo pripravili v društvenih prostorih vaško-kulturnega in gasilskega doma. Za razliko od lanskega leta okrog 30 članov društva letos v prvi vrsti ni razstavilo kvačkanih in vezenih izdelkov ter rož iz krep papirja, pač pa z barvami in na drugi način obdelane kamne iz gramoznice sosednjega Kroga, pod njihovimi spretnimi prsti pa so oživeli tudi štori najrazličnejših oblik. Na njih so se veselo šopirili polži iz testa, pikapolonice in hroščki iz orehovih iupin ... "Zato tudi nenavadno ime razstave: trda, slinasta in štorasta," se pošali. S pirhi in na druge načine obdelanimi jajci pa seveda bližnje velike noči tudi niso zaobšli. Geza GRABAR 33 AKTUALNO številka 53 Inovacijsko-dizajnerski center Modeus estna občina Murska Sobota je po obravnavi in soglasju mestnih svetnikov med 23 soustanovitelji, ki so zadnji petek v mesecu marcu v Muri podpisali ustanovitveni akt družbe Modeus. Inovacijsko-dizajnerski center za modno industrijo s sedežem v Murski Soboti na Cvetkovi 1 bo podjetjem v regiji kot drugim omogočal design in trženje inovativnih modnih produktov in storitev. Prostori bodo opremljeni iz naslova regionalnih spodbud, ustanovitveni vložek po ustanovitelju znaša 1550 EUR, projekte pa bodo pričeli izvajati v okviru nacionalnega proiekta OKO. Popestriti jedilnik s sezonsko in doma pridelano hrano imskega časa žene in dekleta s podeželja ne izrabijo samo za razne tečaje, izobraževanja in preglede dela v obliki letnih občnih zborov, pač pa tudi za razna ocenjevanja. Posebej zanimivo je vsako leto ocenjevanje doma pripravljenih kisle repe in zelja. V organizaciji murskosoboške kmetijske svetovalne službe za dom, družino in dopolnilne dejavnosti, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kmetijsko-gozdarskega zavoda, so v prostorih terenske kmetijske svetovalne službe v Martjancih pripravili že tretje ocenjevanje. Ivanka Donko, gonilna sila tovrstnih aktivnosti, sicer vodja štirih pomurskih svetovalk za dom, družino in dopolnilne dejavnosti, pravi, da je letos komisija, v kateri sta poleg nje bili še mag. Tatjana Čeh z istega zavoda in Romana Karas z območnega Zdravstvenega inšpektorata Murska Sobota, ocenila le pet vzorcev kisle repe in šest zelja. Tako malo pa v prvi vrsti zato, ker že sama letina ni bila naklonjena za pridelavo te zelenjave. Vzrok za nižje ocene od običajnih pa poleg neugodnih vremenskih razmer za kisanje vidi tudi v neustreznih sortah ter samih postopkih za kisanje. Zato sta bila dva vzorca izločena prav zaradi bakterijskega kvara. Tudi letos so vsi, ki so z vzorci na ocenjevanju sodelovali, prejeli ocenjevalni list z opisom pomanjkljivosti in s predlogi za izboljšanje. Tudi od ostalih zgovornih ocenjevalk smo izvedeli, da se je komisija pri svojem delu posluževala dvajsettočkovnega pravilnika, ki je v veljavi tudi na državnem ocenjevanju v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Ob barvi, vonju in okusu je pri ocenjevanju poudarek tudi na Komisija pri svojem delu (od leve): Romana Karaš, mag. Tatjana Čeh in Ivanka Donko. čvrstosti in izgledu. Pri ocenjevanju kisle repe je pogoj za pridobitev srebrnega priznanja (od 18 do 18,99 točk) izpolnila v tržno pridelavo te zelenjave usmerjena kmetija Marič iz Rankovcev, bronastega pa Rozalija Feher iz Radmožancev. Kar trije vzorci so ostali brez priznanja. Zlato priznanje za kislo zelje (nad 19 točk) je prejel prav tako tržni pridelovalec Martin Duh iz Melincev, bronasto (od 17 do 17,99 točk) pa je romalo v roke Heleni Vaš iz Ivanovcev. Ob dveh izločenih vzorcih sta še dva ostala brez priznanja. Geza GRABAR 34 april 2007 ŠPORT Državno prvenstvo v dvoranskem hokeju okej na travi je v svetu zelo popularen šport, ki ga igrajo tako moški kot ženske, razširjen pa je tudi v deželi ob Muri. V Murski Soboti se ga igra od leta 1957, svoj klub pa imajo še v Lipovcih, Predanovcih in Moravskih Toplicah. V zimskem času se hokejisti in hokejistke preselijo v dvorano, kjer so pravila malenkost spremenjena. Igra je dovoljena le po tleh, razen dotika s palico je prepovedan vsak drug dotik žogice. V mesecu februarju je bil v telovadnici OŠ lil v Murski Soboti odigran šesti, finalni turnir 16. državnega prvenstva v dvoranskem hokeju. Tekmovanje je potekalo v sedmih kategorijah (do 10 let, do 12 let, do 14 let, do 16 let, mladinci, članice in člani), skupno pa je bilo na vseh turnirjih odigranih 61 srečanj. V celodnevnem dogajanju so na finalnem turnirju na sceno najprej stopili najmiajši, v nadaljevanju pa vedno starejši hokejisti vse do članov in članic. V napetem srečanju za tretje mesto med člani so bili na koncu srečnejši Triglav Predanovci, ki so premagali Moravske Toplice z izidom 4:3, pri članicah pa so po podaljšku z 1:0 Moravske Toplice bile uspešnejše od Triglava iz Predanovcev. V velikem finalu so se hokejisti Plive iz Lipovcev poigrali s presenetljivimi finalisti DŠR Murska Sobota in slavili kar s 13:0. Po koncu prvenstva je predsednica Zveze hokeja na travi Slovenije mag. Anja Cipot Pustatičnik v družbi članov predsedstva najboljšim ekipam izročila pokale in medalje ter plakete za najboljše vratarje, strelce in igralce pravkar minulega prvenstva. OOZ, Mura in Policijski sindikat redstavniki Športne zveze Murska Sobota in v okviru le-te delujoč Odbor za šport in rekreacijo, ki ga že vrsto let uspešno vodi Željko Kranjc, so raz- glasili rezultate delavskih športnih iger za leto 2006. Kot je pred razglasitvijo rezultatov dejal Kranjc, imajo med mnogimi oblikami športno-rekreativnega udejstvovanja delavske športne igre pomembno vlogo. "Naš namen je, da so dostopne ljudem vseh starosti in obeh spolov s ciljem, da pomagajo človeku pri ohranjanju zdravja, delovnih sposobnosti in dobrega osebnega počutja," je med drugim izpostavil. V osmih športnih panogah se je v igre lani vključilo čez 300 zaposlenih, ki so prihajali iz 20 podjetij oziroma ustanov. V skupnem seštevku točkovanj v vseh panogah (kegljanje, nogomet, namizni tenis, tenis, streljanje z zračno puško, športni ribolov, pikado in šah) je s precejšnjim naskokom naslov skupnega zmagovalca pripadel Območni obrtni zbornici Murska Sobota, ki je edina nastopila v vseh panogah, drugo je bilo podjetje Mura in tretji Območni policijski sindikat Murska Sobota. Sledijo Društvo upokojencev Murska Sobota, Komunala Murska Sobota, Slovenska vojska, Medobčinsko društvo invalidov, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Dom starejših Rakičan, Blisk-Montaža, Telekom, Zvezda-Diana, Cesto podjetje Murska Sobota, Carinarnica, Vojni invalidi ter Društvo za rekreacijo in šport invalidov. Najboljši v kegljanju so bili v moški in ženski konkurenci predstavniki Mure, v malem nogometu Območni policijski sindikat, v namiznem tenisu Komunala, v tenisu Območna obrtna zbornica, v streljanju z zračno puško Območni policijski sindikat (ženske) in Slovenska vojska (moški), v športnem ribolovu Območna obrtna zbornica, v pikadu Dom starejših Rakičan (ženske) in Mura (moški), v šahu pa ponovno tekmovalci Območne obrtne zbornice Murska Sobota. Geza GRABAR Predstavniki zmagovalcev v skupni razvrstitvi (od leve): Dušan Faršang (Mura), Matija Gabor (OOZ) in Marija Rantaša (Območni policijski sindikat). 35 ŠPORT številka 53 Bloudkova plaketa Ludviku Zelku ga Ludvika Zelka, ki je dobitnik letošnje Bloudkove plakete za življenjsko delo. Vse od leta 1973 je namreč tesno povezan s športno-rekreativno dejavnostjo celotne pomurske pokrajine, najbolj pa naše mestne občine. Kar 33 let je namreč profesionalni sekretar Športne zveze Murska Sobota oziroma njenih predhodnic. V tem času se je tako v regiji kakor v slovenskem prostoru uveljavil kot izjemen organizator. Nekoč pedagoški delavec in vodja murskosoboškega Kluba mladih je kot že osnovnošolec in gimnazijec gojil številne športe. Najbolj hokej na travi, kjer je ob izvrstnem igralcu nekdanje jugoslovanske državne reprezentance dolga leta bil tudi sodnik, trener in funkcionar. Njegovo uspešno delo na tem področju je bistveno prispevalo k razvoju hokeja na travi v Sloveniji. 0 zgodovini tega športa je v soavtorstvu z znanim športnim novinarjem Ferijem Maučecem napisal dve knjižici, eno o razvoju tega športa v Pomurju, drugo o razvoju v Sloveniji. Dolga leta je v Olimpijskem komiteju Slovenije zastopal pomursko regijo, v prvem mandatu pa je bil pri vladi član strokovnega sveta za šport. Težko je zajeti aktivnosti, ki jih je bodisi po profesionalni bodisi ljubiteljski poti opravljal v športu. ežko je v nekaj stavkih orisati bogato življenjsko pot na področiu športa danes 62-letne- Aktivno je delal v atletskem klubu, Rokoborski zvezi Slovenije, odbojkarskem in plavalnem klubu, v atletski sodniški organizaciji, badmintonu, vodil je Športno društvo Pomurje itd. V pomurskem prostoru ima zasluge za širjenje športne dejavnosti, saj je s svojim delom in nasveti pomagal pri širjenju športnih aktivnosti ter šolskih športnih dejavnosti. Ves čas je vodil področni center za šport otrok in mladine, zlasti pa šolska športna tekmovanja osnovnih in srednjih šol, akcije učenja plavanja ter uvajanje športnih značk. Sodeloval je v organizacijskih odborih Maratona Treh src, kolesarskih maratonov in bil začetnik olimpijskih tekov na pomurskem področju, najdemo ga na vseh športnih prireditvah po pomurskem prostoru, nesebično je pomagal v vseh sredinah. Pomembno je tudi njegovo delo v športni infrastrukturi, saj je sodeloval pri pripravi številnih asfaltnih in travnatih površin ter treh igrišč z umetno travo, sodeloval je v odborih za izgradnjo telovadnic in športnih dvoran. Skrbel je tudi za širjenje trimskega gibanja s postavitvijo trimskih stez. Zgledno amatersko in profesionalno delo v lokalni skupnosti ter nesebična pomoč vsem sta bila povod, da so njegovo kandidaturo za Bloudkovo priznanje v pomurskem prostoru soglasno podprle vse športne zveze, Zveza za hokej na travi Slovenije in Rokoborska zveza Slovenije, torej obe panožni zvezi, ki imata sedež v Murski Soboti. S podelitve na Brdu pri Kranju (od leve): minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, Ludvik Zelko in predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj za leto 2006 Miro Cerar. Evgenu Titanu plaketa badmintonske zveze egenda pomurskega in slovenskega športa - profesor telesne vzgoje Evgen Titan, ki si je v 50. letih prejšnjega stoletja to strokovno titulo pridobil na slovitem DIF v Beogradu, je dolgemu seznamu priznanj s športno-pedagoškega področja nedavno dodal še eno -zlato plaketo Badmintonske zveze Slovenije ob njeni 50. obletnici. Med številnimi športnimi panogami, ki jih je Titan po vrnitvi s študija prinesel v rojstno Mursko Soboto, kjer živi ustvarjalno življenje tudi danes, je bil tudi badminton. Tako je daljnega leta 1957 ustanovil športno društvo ŠAG, v okviru katerega je delovala tudi sekcija za badminton, ob TVD Partizan na Mladinski ulici pa so s prostovoljnim delom zgradili tudi šest badmintonskih igrišč, kjer so leta 1960 izvedli republiško prvenstvo. Titan je bil odličen športnik tudi v badmintonu, saj je v letih 1958-1960 kar trikrat zapored postal slovenski prvak v badmintonu v kategoriji nad 30 let. Geza GRABAR m 36 april 2007 ŠPORT Rokoborci priborili tri medalje Rokoborsko društvo Murska Sobota, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, in Rokoborska zveza Slovenije sta organizirala 12. Veliko nagrado Slovenije v rokoborbi za tekmovalce grško-rimskega sloga. V članski in mladinski konkurenci je nastopilo 106 tekmovalcev iz 15 držav (poleg Slovenije še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Izrael, Litva, Madžarska, Moldavija, Norveška, Portugalska, Srbija, Švica in Ukrajina). Po zaslugi murskosoboških rokoborcev je Slovenija osvojila tri medalje, drugo mesto sta dosegla Mitja Sedmak (člani do 96 kg) in Dejan Šernek (mladinci do 96 kg), Jure Kuhar pa je bil tretji (člani do 84 kg). Murski Soboti je sredi meseca marca potekal 12. Grand prix Slovenije v rokoborbi, domači rokoborci so osvojili tri medalje. "Tekmovanje je za nami in moram povedati, da je bilo zelo uspešno. Čeprav smo napovedovali tekmovalce iz štirinajstih držav, so prišli iz petnajstih - pridružili so se še Moldavci. Dvoboji so bili kvalitetni, izkazali pa so se slovenski rokoborci, še posebej naši iz Murske Sobote. Dosegli smo zastavljeni cilj - tri medalje. Zadovoljen sem z organizacijo turnirja, ki je bila kot vedno na najvišjem nivoju, veseli pa tudi rezultatska uspešnost naših v tako močni konkurenci. Osvojene medalje napovedujejo, da tudi v bodoče ne bo težav z rokoborci in da lahko pričakujemo še več medalj," je povedal podpredsednik murskosoboškega rokoborskega društva Stanislav Šernek, tudi mednarodni sodnik z najvišjo kategorijo in sekretar Rokoborske zveze Slovenije. Karlo VRATARIČ Foto: Špela Dervarič Rokometaši Pomurja prvaki 2. državne lige - vzhod odločilnem srečanju za naslov prvaka druge državne lige - vzhod so rokometaši Pomurja v začetku meseca februarja premagali Grčo Kočevje s 27:23 in si zagotovili končno prvo mesto, ne pa igranja v bojih za prvaka. Zadnjo srečanje Rokometnega kluba Pomurje v rednem delu prvenstva si je v Osnovno šolo III v Murski Soboti prišlo ogledat okrog 150 gledalcev, ki so po koncu iz dvorane odhajali zadovoljni. Pomurje je namreč z izidom 27:23 premagalo Grčo Kočevje in si pred zadnjim krogom, ko so bili prosti, že zagotovili prvo mesto rednega dela. Čeprav so si obetali nastop v razigravanju za uvrstitev v višji rang tekmovanja, jih je nepazljivost pri spremljanju pravil stala le-tega. Težava se je pojavila pri mlajših selekcijah, kjer ima Pomurje namesto dveh selekcij pionirjev le eno pionirsko selekcijo, druga skupina pa so že kadeti. Ta primer sicer ni edini, saj nekateri drugi klubi tudi ne izpol- njujejo vseh pogojev, a so s pritožbo uspeli in sedaj igrajo za razvrstitev od 1. do 8. mesta, medtem ko Pomurje igra za mesta od 9. do 15. Odigrani so bili že štirje krogi, Pomurje pa je zabeležilo tri zmage in en poraz. 37 ŠPORT številka 53 Mura 05 okrepljena v spomladanski del esenski del prvenstva druge slovenske nogometne lige so nogometaši murskosoboške Mure 05 končali na predzadnjem, devetem mestu, kar je bilo manj od pričakovanj. Storjena je bila temeljita analiza, posledica katere je odslovitev sedmih igralcev. Od Murinega črno-belega dresa so se morali posloviti Primož Smolkovič, Mario Zlatar, Julijan Lebar, Miran Pojbič, Aleš Kerec, Simon Koren in Boštjan Puhar, na lastno željo so odšli še Goran Šnajder, Ivo Prettner in Klemen Bingo. Že na prvem treningu priprav za spomladanski del prvenstva se je pojavilo večje število nogometašev, ki so se skušali dokazati trenerju Milanu Koblencerju, novi obrazi v Muri 05 so postali Robert Najdenov, Milidrag Marič, Tomaž Toplak (obrambni igralci), Jura Arsič (vezni igralec), Saša Lalovič in Gorazd Šunko (napadalca). Večinoma gre za nogometaše, ki večjih izkušenj z igranjem na najvišjem nivoju nimajo, vsi pa so podpisali pogodbe le do konca spomladanskega dela prvenstva. Priprave so zaradi ugodnih vremenskih razmer potekale v domačem okolju, v pripravljalnih srečanjih se je najbolj izkazala obrambna vrsta, saj so prejeli le nekaj zadetkov, med drugim so Muraši premagali tudi prvoligaško moštvo Drave. V začetku meseca marca je sledilo nadaljevanje prvenstva, v uvodnih dveh srečanjih so Muraši na domačem terenu premagali Dravinjo Duol, na gostovanju v Kidričevem pri Aluminiju pa so se razšli brez zadetkov in z delitvijo točk. Anton Tonček Kos po 40 letih predal predsedovanje Judo klubu Murska Sobota ¥krog največjih športnih legend v našem mestu bi lahko nedvomno uvrstili tudi neumornega 65-let-nega Antona Tončka Kosa. Na posebni novinarski konferenci, ki jo je sklical, je po kar 40 letih predsedniško funkcijo Judo kluba Murska Sobota predal Jožetu Uršiču. Vsestransko aktiven in zelo priljubljen športni delavec, ki je v novem mandatu tudi mestni svetnik, se je v svojem plodnem življenju v največji meri zapisal judu. Sprva kot tekmovalec, po izgubi vida pa kot predsednik zelo uspešnega kluba in pomemben funkcionar v Judo zvezi Slovenije ter nekdanje Jugoslavije. V letih 1985 in 1986 je bil celo njen predsednik in tako edini Prekmurec na čelu katere panožnih zvez nekdanje skupne države. Med številnimi več kot zasluženimi priznanji velja izdvojiti Bloudkovo plaketo ter zlati, srebrni in bronasti Bloudkov znak, je dobitnik odlikovanja zaslug za narod in reda dela s srebrno zvezdo SFRJ, njegove vitrine krasijo tudi priznanja judo zvez številnih tujih držav, vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, Olimpijskega komiteja Slovenije, veliko pa mu pomenijo tudi priznanja iz domače sredine: športne zveze, TVD Partizan in mestne občine. Kljub predaji predsedniške funkcije bo še naprej ostal v judu, opravljal bo tudi predsedniško dolžnost v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota, v nadzornem odboru murskosoboške športne zveze in Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota, sodeluje v upravnem odboru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in Zveze za šport invalidov Slovenije, odgovorne naloge pa opravlja tudi v igri golbal v mednarodnem merilu. Geza GRABAR Anton Tonček Kos je predsedniško funkcijo predal svojemu nasledniku Jožetu Uršiču (levo). 38 april 2007 ŠPORT Soboški zimski kros - kar dve tekmovanji naenkrat o zaslugi Atletskega kluba Pomurje - PDU sta bila tudi konec letošnjega januarja Soboški park in atletski stadion Dri OŠ I v znameniu mednarodneaa zimskega krosa. Organizatorjem je uspelo, da že lepo uveljavljeno tekmovanje ni potekalo samo za mednarodni zimski pokal, pač pa je bilo tekmovanje vključeno v podoben ciklus tekmovanj na nacionalni ravni. V sedmih različnih tekih od 300 do 8.000 metrov je skupaj nastopilo 228 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Kot vselej doslej je bila tudi letos množična udeležba domačih tekmovalcev, ki so posegli po nekaj odmevnih uvrstitvah. Prvo ime krosa med domačini je vsekakor mlajši mladinec, 16-letni Matej Fujs, ki je bil absolutni zmagovalec v teku na 4.000 metrov in je na tej razdalji premagal tudi starejše tekmovalce. S tem se je Fujs, ki ga trenira nek- Pred startom teka na 4.000 metrov. Najuspešnejši domači tekmovalec Matej Fujs, nekdanja članica domačega kluba Sonja Roman (AD Maribor 98) (v sredini) in Olga Flisar Holcman. Tekmovali so tudi najmlajši, ki so morali premagati razdaljo v dolžini 300 metrov. daj odlični tekmovalec v tekih na srednje proge v merilu nekdanje skupne države Jugoslavije, Sobočan Janez Kovač, uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, ki je teden dni zatem nastopila na mednarodnem krosu v Beogradu (zanimivo: Fujs je zmago slavil tudi v Srbiji, s čimer je zabeležil svojo prvo odmevnejšo zmago v mednarodnem merilu). Od ostalih domačih tekmovalcev velja izpostaviti tudi dosežek Davorja Gregorinčiča, ki je pri starejših mladincih na 4.000 metrov osvojil drugo mesto, Fndreja Gonterja, ki je v enotni članski kategoriji na enaki razdalji osvojil tretje mesto, enako tudi Olga Flisar Flolcman iz Kroga med članicami 50. Kljub nekoliko hladnemu in meglenemu vremenu je prireditev tudi tokrat lepo uspela. Geza GRABAR Mladi šahisti za državne naslove urskosoboški hotel Diana je bil konec februarja oziroma v začetku marca prizorišče elitnega državnega tekmovanja mladih šahistov. Po predhodnih regijskih tekmovanjih se je štirinajstega posamičnega državnega prvenstva udeležilo kar 209 mladih v starosti od 8. do 18. leta. V desetih različnih kategorijah fantov in deklet je šahiralo tudi 16 Pomurcev, sicer članov Šahovskega društva Radenska Pomgrad. Med tekmovalci iz mestne občine velja v različnih kategorijah omeniti Vojka Kumina, Marka Cigana, Andreja Lapošija, Dominika Sedonjo, Mateja Graha in Mateja Titana. Žal se nobenemu od omenjenih ni uspelo prebiti na vrh oziroma si s prvim mestom priboriti pravico nastopa na svetovnem, z drugim mestom pa na evropskem prvenstvu. Geza GRABAR Številni mladi so pokazali dovršeno premikanje lesenih figur po čmo-belem polju. 39 GASILCI PGD Rakičan, v garaži novo gasilsko vozilo GVC 16/25 dobro organiziranostjo, smelimi načrti, požrtvovalnimi člani in ob DodDori širše lokalne skupnosti - od kraja do mestne občine, leto za letom nizajo uspehe člani Prostovoljnega gasilskega društva Rakičan. Čeprav se društvo, ki po posebni kategorizaciji zagotavljanja požarnega varstva Gasilske zveze Slovenije sodi v II. kategorijo, ne uvršča med najstarejša, saj šteje dobrih 80 let, pa po delavnosti, torej uspehih, prekaša večino društev. Predsednik Matjaž Durič je poleg uspešnega tekočega operativnega dela za največji uspeh v minulem letu označil nakup novega gasilskega vozila GVC 16/25, pri tem zahtevnem, več kot 166 tisoč evrov (40 milijonov tolarjev) vrednem projektu ni pozabil posebej omeniti pomoči in razumevanja župana Antona Štihca. Tudi na imena nekaterih sponzorjev in Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in domače krajevne skupnosti ni pozabil. Gasilci bodo novo vozilo namenu predali 2. junija letos. Sicer pa je po besedah poveljnika Branka Pertocija tudi v letu 2006 društvo delovalo nemoteno. Na srečo niso beležili gasilskih intervencij v pravem pomenu besede, zato pa niso pozabili na operativne aktivnosti v društvu: od usposabljanj, tečajev in do nakupa manjkajoče gasilske opreme za avtocister-no. Zlasti izstopa njihov uspeh na občinskem tekmovanju, kjer so si s prvim mestom s člansko enoto že drugič prehodni pokal pridobili v trajno last. Mladi so se odlikovali tudi na kvizih znanja. Po uspehih v občinskem merilu so bili uspešni na regijski oziroma državni ravni. Po besedah poveljnika je bilo PGD Rakičan edino v murskosoboški gasilski zvezi, ki je ob mesecu varstva pred požari pripravilo samostojno taktično vajo, in sicer na objektu vrtca v Rakičanu. Zanjo je izdelalo tudi poseben elaborat. Predsednik in poveljnik ugotavljata, da so v minulem letu v društvu uspeli zadržati vse tiste mlade, ki so jim že pred leti začeli "vcepljati" gasilsko zavest in jih učiti gasilskih veščin. Za to sta najbolj zaslužna mentorja mladih Srečko Černel in Milan Bagari, ki se tudi sicer uvrščata v krog ključnih gasilcev v društvu. Uspehe na vseh nivojih so jim na občnem zboru javno priznali, jim čestitali in jim tudi v prihodnje obljubili vso podporo podžupan sicer domačin Jože Casar, predsed- nik murskosoboške gasilske zveze Štefan Barbarič, poveljnik, sicer član upravnega odbora društva Franc Olaj, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry predsednik PGD Černelavci Marjan Horvat in drugi. Nekaterim članom so za dolgoletno delo v gasilski organizaciji oziroma za uspešno opravljeno različno usposabljanje podelili priznanja in plakete. Priznanje in zahvalo gasilskim veteranom so izročili dolgoletnim članom Ivanu Karoliju, Janezu Hercanu in Ludviku Bagariju. Geza GRABAR Gasilci iz Rakičana so ponosni na svoje novo vozilo. (Od leve) Poveljnik Branko Pertoci, podpoveljnik Srečko Čemela, poveljnik GZ MO Murska Sobota in član društva Franc Olaj, predsednik Matjaž Durič in član nadzornega odbora Milan Bagari. 40 april 2007 GASILCI Znanje, ki ga je mogoče uporabiti tudi v vsakdanjem življenju Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota: Prva stopnica v izobraževanju gasilcev je tečaj za izprašane gasilce okviru rednih zimskih izobraževanj je Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota tudi letos izvedla izobraževanje za izprašane gasilce. Od 28. januarja do 4. marca se je 80-urnega tečaja udeležilo sedemnajst gasilcev in gasilk iz PGD Cernelavci, Nemčavci in Satahovci. Vsi so si po uspešno opravljenem izpitu pridobili naziv izprašanega gasilca. Da bi bilo omenjeno usposabljanje ob šolskih in drugih obveznostih za mlade čim manjše breme, se je vodstvo zveze odločilo za cikius nedeljskih srečanj v in ob vaško-gasilskem domu v Černelavcih. Predavatelji tudi na letošnjem usposabljanju - v Murski Soboti in ostalih krajih je sočasno potekalo tudi izobraževanje za nižje gasilske častnike, strojnike, za vodje enot in mentorje mladih, so bili poveljnik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj, tajnik gasilske zveze Jože Rituper in poveljnik Gasilskega društva Murska Sobota Anton Gomboc. Tematski sklopi, ki so jih obdelali, so se nanašali na področja gradbeništva, tehničnega reševanja, zaščite in preskrbe z vodo, na vozila in opremo ter gasilsko tehniko. V vodstvu zveze so s številom slušateljev oziroma povečanjem števila izprašanih gasilcev za sedemnajst novih zadovoljni, saj se v skladu z njihovim programom operativne vrste vse bolj izpopolnjujejo. Podoben tečaj v svojem okolju so to zimo za blizu deset mladih opravili še v PGD Rakičan. Anton Gomboc, predavatelj: "Tečaj za izprašanega gasilca v okviru naše gasilske zveze redno izvajamo vsako leto. Njihovo število se vselej giblje med 20 in 25, kar sploh ni zanemarljiva številka. Tudi ta podatek potrjuje, da ima gasilstvo v naši sredi perspektivo in da je zanimanje zanj veliko. Običajno imajo tečajniki že precej osnovnega znanja, zato je usvojitev novih znanj toliko olajšano. Izobraževanje poteka vselej po tri šolske ure, kar po preizkušeni metodi ni prezahtevno in tudi stopnja osvojenega tekočega znanja je največja. Na koncu 80-urnega tečaja sledi izpit, ki obsega teoretični in praktični del." Patricija Gomboc, PGD Černelavci: "V gasilske vrste sem vstopila pred letom dni. Ker imamo v našem društvu zelo aktivno člansko in mladinsko gasilsko vrsto, vodstvo daje poudarek tudi pomlajevanju in izobraževanju, kar je poglavitni razlog, da sem med letošnjimi tečajniki. Teme, ki nam jih predstavljajo predavatelji, so zelo zanimive in zagotovo uporabne tudi v vsakdanjem življenju." Andreja Jablanovec, PGD Satahovci: "Čeprav imam 16 let, sem gasilka celih sedem let. Začela sem v pionirski vrsti, danes pa sem v mladinski desetini. Pridobljeno znanje, ki bi bilo za slehernega človeka nadvse koristno, bom s pridom uporabljala tako v gasilstvu kakor tudi sicer. Zagotovo pa mi bo koristilo in olajšalo delo v operativi. Naše društvo daje pomlajevanju operativnega članstva velik poudarek, saj nas je iz našega društva med letošnjimi tečajniki kar osem." Primož Ogorevc, PGD Satahovci: "Ker sem član operativne članske enote, sta potreba in obveznost po izobraževanju toliko večja. Na tekmovanjih v sestavljanju hitrega tridelnega napada sem na mestu napadalca II, zato predavanja spremljam z velikim zanimanjem. Priznati moram, da se na tečaju veliko naučimo in da so teme nasploh zelo zanimive. Teoretičnemu delu sledijo praktični prikazi ter vaje. Kljub temu da je razlika med teorijo in prakso velika, sem prepričan, da brez znanja ni mogoče uspešno in učinkovito izvesti prav nobene naloge. Če ni izkušenj, tudi teorija veliko ne pomaga." Robert Kozar, PGD Nemčavci: "Čeprav sem že več kot 20 let v društvu, za povrh pa operativec, sem naposled tudi sam spoznal, da si je splošno znanje na tečaju za izprašanega gasilca vsekakor potrebno pridobiti. To je tudi osnova za nadaljnje izobraževanje. Teoretični del izobraževanja je zelo zanimiv, vendar brez prakse nikjer, še posebej pa v gasilstvu, ne gre. Ker je v našem društvu le moška članska enota, ki šteje okrog petnajst gasilcev, je znanje slehernega posameznika še kako pomembno." Geza GRABAR Letos se je tečaja za izprašanega gasilca udeležilo 17 gasilk oziroma gasilcev, med katerimi so prevladovali mladi. Na fotografiji so tečajniki s predavateljem Antonom Gombocem in poveljnikom PGD Černelavci Brankom Lončarjem (skrajno desno). 41 JAVNE OBJAVE številka 53 OBVESTI LO OBČANOM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Spoštovani občani! Po dolgotrajni zimi je končno prišel pomladni čas, ko želimo tudi okolico svojih bivališč očistiti in polepšati, skratka narediti prijetnejšo za bivanje. Ob tem se nam vse prepogosto dogaja, da nam je le mar, kako bomo to storili za lastno udobje, pri tem pa zanemarjamo, da lahko z nepremišljenim početjem povzročamo neprijetnosti sosedom, širši skupnosti, predvsem pa naravnemu okolju, ki se nam prej ali slej maščuje. Zato bi vas ponovno želeli opozoriti na nekatera nedopustna ravnanja, ki jih najpogosteje zaznavamo in so kot taka opredeljena v Odloku o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS št. 4/00 in 18/06), in sicer: • metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine ali na druge kraje, ki za to niso določeni, • puščati ali odlagati dotrajana vozila, tehnične predmete in kosovne odpadke na javnih površinah, v bližini stanovanjskih hiš, na dvoriščih, s čimer se kazi zunanji videz kraja, • puščati neprečiščene odpadne vode v vodotoke, ribnike, vodnjake, gramoznice in druge jame, odprte kanale v naseljih, na ceste, dvorišča in podobne kraje, • puščati greznice, gnojnične jame, odtočne kanale, posode s smetmi in odpadki in prostore za posode za smeti in odpadke odprte ali nezadostno zaprte, • polivati s fekalijami in gnojnico zemljišča v bližini stanovanjskih naselij in posebej na območju virov pitne vode, • zanemariti čistočo stanovanja, delavnice ali dvorišča v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov, • povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti okolico, • odlagati v posode za smeti in odpadke žerjavico in druge tleče odpadke, zažigati odpadke in kuriti ali prenašati ogenj v bližini stavb, javnih cest in drugih objektov, kjer to lahko povzroči požar, ovira promet ali moti okolico s smradom in dimom, • škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da se s tem ogroža zdravje občanov, • v strnjenih naseljih rediti živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico, brez dovoljenja inšpekcijskih služb, • opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja, • puščati domače živali na javnih površinah (predvsem pse na zelenicah) brez nadzora in ne sproti odstranjevati njihovih iztrebkov. Po citiranem odloku so lastniki in uporabniki zgradb, uporabniki ali imetniki zemljišč dolžni: • posekati drevje, veje, grmovje in porezati živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešce na pločnikih in javnih krajih ali kazijo videz kraja, • odstraniti objekte, naprave in predmete, ki ne služijo svojemu namenu, ogrožajo varnost prometa in ljudi ali kvarijo videz kraja. Za kršitelje so predvidene globe 250,35 EUR. Nadzor nad izvajanjem odloka vrši občinska inšpekcija in redarska služba Mestne občine Murska Sobota. Podjetje Saubermacher & Komunala, d. o. o., Kopališka ul. 2, vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v zbirnem centru, ki se nahaja na dvorišču podjetja, zbira ločene odpadke (papir, steklo, plastika, les, tekstil, kosovni odpadki itd.). Odpadke je potrebno oddati ločeno po posameznih zabojnikih. UPRAVA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA 42 april 2007 JAVNE OBJAVE INFORMACIJA 0 NADZORU (IZPOLNJEVANJU PODANIH POGOJEV MO MURSKA SOBOTA) IN POSTAVITVI PROMETNE SIGNALIZACIJE PRI IZGRADNJI SEKUNDARNE KABELSKE KANALIZACIJE, KI JO IZVAJA DRUŽBA GRATEL, d. o. o. Za izgradnjo sekundarne kabelske kanalizacije, katere investitor je družba Gratel, d. o. o., je Mestna uprava MO Murska Sobota izdala projektne pogoje k izdelanemu idejnemu projektu, v katerih so določeni vsi relevantni pogoji, ki jih mora investitor upoštevati pri izgradnji kanalizacije za zaščito javnega interesa -javnih prometnih in drugih javnih površin ter za zaščito prometa na teh površinah. Na podlagi podanih projektnih pogojev MO Murska Sobota ter pogojev ostalih upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav ter posebnega usklajevanja tras predvidene sekundarne kabelske kanalizacije med projektantom sekundarne kabelske kanalizacije in mestno upravo, glede na gradbeno tehnično stanje posameznih cest in drugih javnih prometnih površin, je bil izdelan projekt za izgradnjo sekundarne kabelske kanalizacije, faze PGD (izdelavo tovrstnega projekta je zahtevala MO Murska Sobota), za katerega si je investitor pridobil tudi vsa soglasja. Tako izdelan projekt je bil podlaga za sklenitev služnostne pogodbe med investitorjem sekundarne kabelske kanalizacije in mestno občino, sama pogodba pa med drugim vsebuje oziroma prevzema podane pogoje MO Murska Sobota kot obveznosti, za katere se je služnostni upravičenec v pogodbi zavezal, da jih bo ob izgradnji izpolnjeval. S pogodbo in izdanimi projektnimi pogoji MO Murska Sobota je tudi določeno, da si mora investitor izgradnje sekundarne kabelske kanalizacije v skladu z dinamiko izgradnje pridobivati dovoljenja za začasne zapore javnih prometnih in drugih javnih površin ter k vsaki tovrstni vlogi oziroma zahtevi predložiti predlog postavitve prometne signalizacije in odstopno izjavo Javnega podjetja Komunala Murska Sobota kot organizacije za vzdrževanje cest, v kolikor bo postavljavec prometne signalizacije investitor oziroma izvajalec del izgradnje sekundarne kabelske kanalizacije. V skladu z izdanimi projektnimi pogoji, določili služnostne pogodbe ter izdanimi dovoljeni za začasne zapore javnih prometnih površin opravlja nadzor nad izvajanjem služnosti Komunalna inšpekcija Mestne uprave MO Murska Sobota, nadzor nad izvedbo in spoštovanjem podanih pogojev izvaja Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, nadzor nad postavljeno prometno signalizacijo za zapore javnih površin pa v skladu z izdanimi dovoljeni vršita Služba za komunalni nadzor (redarska služba Mestne uprave MO Murska Sobota) in Policija. Nadzor nad izvedbo izgradnje sekundarne kabelske kanalizacije se izvaja permanentno in obsega vse faze izgradnje (od trasiranja tras do saniranja asfaltov). Pred zakoličbo predvidenih tras sekundarne kabelske kanalizacije mora investitor (Gratel) naročiti zakoličbo vseh infrastrukturnih vodov in naprav v območju javnih prometnih in drugih javnih površin (2. točka podanih projektnih pogojev), ki jo v naravi izvedejo njihovi upravljavci na stroške investitorja sekundarne kabelske kanalizacije. Po zakoličbi že položene infrastrukture se na terenu določijo trase predvidene sekundarne kabelske kanalizacije ob prisotnosti upravljavke (občine) javnih prometnih in drugih javnih površin ter investitorja. Ob trasiranju predvidenih vodov, ki se izvajajo po projektni dokumentaciji (PGD), se v največji možni meri upoštevajo pogoji glede trasiranja (tč. 3, 5, 8 in 10). Tako se trase, kjer je to le mogoče, določajo izven asfaltnih površin (bankine, brežine, zelenice), čeprav je teh površin v mestu sorazmerno malo oziroma so že "zasedene" z obstoječimi vodi. Pri trasiranju tras v območju asfaltnih površin se (ob razpoložljivih trasah, glede na obstoječe vode) upošteva gradbeno tehnično stanje teh površin. V cestišča cest, kjer še niso izvedene nove asfaltne prevleke, se trase predvidijo le tam, kjer v pločnikih ni prostora ali so pločniki novi. Pri trasiranju tras v cestišča se trase izbirajo tako, da se z gradnjo sekundarne kabelske kanalizacije cestišča prizadenejo v najmanjši možni meri - ali ob cestnem robniku ali vzdolž trase (stika), ki je posledica že položenega voda (največkrat je to ob plinu). Ob trasiranju "glavnih" vodov sekundarne kabelske kanalizacije se določijo tudi pogoji za izgradnjo priključkov, ki se morajo v največji možni meri združevati za več objektov, izvajajo pa se na mestih, kjer se koristijo že izve- 43 JAVNE OBJAVE številka 53 deni prečni prekopi ali slabosti cestišča in pločnikov (razpoke). V primerih novozgrajenih pločnikov se morajo priključki izvajati s podvrtavanjem (npr. Ulica ob progi, Mladinska ulica). Prav tako se s podvrtavanjem izvajajo prečkanja občinskih cest, kjer so zgrajene nove asfaltne prevleke. V območju pločnikov se trase sekundarne kabelske kanalizacije predvidijo v robu, tj. ali ob cestnem robniku ali drugem robu pločnika, drugje v pločniku pa le izjemoma, če ni drugačne možnosti. Sama izvedba polaganja sekundarne kabelske kanalizacije se vrši pretežno po metodi "tesmec", pri kateri se sočasno vrši izkop v širini največ 15 cm, polaganje cevi in betoniranje z barvnim betonom MB 10. Kjer to ni mogoče ter za priključke se izkopi vršijo klasično, pri čemer se ves material od izkopov odvaža, zasipi pa se vršijo s tamponskim materialom s sprotnim nabijanjem oziroma se celotni prekopi zasipavajo s pustim betonom MB 10. S pustim betonom se zasipavajo tudi betonski jaški. Pri dosedanji nadzorih, ki se permanentno izvajajo s strani strokovne službe mestne uprave, niso bila ugotovljena odstopanja. Sicer pa mora investitor sekundarne kabelske kanalizacije ustreznost izvedenih del in vgrajenih materialov sproti dokazovati z atesti in meritvami, in sicer mora mestni upravi v skladu s 15. točko podanih pogojev za izvedena dela predlagati: • dokazila o imenovanju odgovornega vodja del za celotno gradnjo sekundarne kabelske kanalizacije in dokazila o imenovanju odgovornih vodij del za izvajanje posameznih del, če ni bil imenovan odgovorni vodja del za celotno gradnjo, • dokazila o zagotovljenem gradbenem nadzoru ter dokazila o imenovanju odgovornega nadzornika, • izjave odgovornega nadzornika o poteku opravljenih del glede skladnosti izvedbe sekundarne kabelske kanalizacije s projektom za izvedbo (št. projekta 6020061, julij 2006), gradbenimi predpisi ter o kakovosti izvedenih del in vgrajenih materialov, • ateste za vgrajene gradbene materiale, s katerimi se dokazuje ustreznost materialov za cestno gradnjo: • zasipni tamponski material (ob jaških in za trase s klasično metodo izgradnje), •za vgrajene betone MB 10 za obbetoniranje cevi sekundarne kabelske kanalizacije (metoda "tes- mec") ter betoniranje prekopov v povoznih površinah (klasična metoda) in obbetoniranje jaškov, • betonske cevi (kabelski jaški), vključno s ploščami nad betonskimi cevmi, • LTŽ-pokrove za lahko in težko (25 T) izvedbo v povoznih površinah, • cevi PEHD kabelske kanalizacije, • vgrajene asfalte, • meritve nosilnosti tampona (ob jaških in prekopih po klasični metodi), ki morajo ustrezati zahtevani nosilnosti za cestno gradnjo (80 kN/m2). Zadnja faza nadzora nad izvajanjem sekundarne kabelske kanalizacije obsega izvajanje sanacij asfaltnih površin. Le-te se izvajajo z upoštevanjem in v skladu s podanimi pogoji. Tako se novozgrajeni pločniki, ki so bili prizadeti z gradnjo sekundarne kabelske kanalizacije, asfaltirajo v celoti (primeri: ob Gregorčičevi, Kopitarjevi, Štefana Kuzmiča), prav tako se v celoti asfaltirajo pločniki, ki so bili prizadeti v širini 50 odstotkov ali več. Sočasno s sanacijami prekopov zaradi sekundarne kabelske kanalizacije se izvajajo in se bodo izvajale tudi druge neobhodno potrebne sanacije, ki jih je smiselno in racionalno izvesti sočasno (primer: Ulica Mikloša Kuzmiča), kot so sanacije mrežastih razpok, ureditev meteorne odvodnje, zamenjava cestnih robnikov ipd. Sanacije prekopov sekundarne kabelske kanalizacije se izvajajo s frezanjem, pobrizgom in asfaltiranjem v najmanjši širini 0,50 m oziroma večji, v kolikor se je z gradnjo sekundarne kabelske kanalizacije prizadelo asfalte na večji širini. Minimalna širina 0,50 m se izvaja povsod, s tem pa se doseže preklop prekopov v širini najmanj 15 cm na vsako stran prekopa kakor tudi določene izravnave prekopov (vizualno). Same sanacije potekajo sedaj pospešeno (z dvema izvajalcema) in zaenkrat brez odstopanj, kot že rečeno, pa potekajo sočasno še druge sanacije, ki se predhodno dogovorijo na terenu z izvajalcem asfalterskih del ter z Javnim podjetjem Komunala, ki sočasno izvede tudi določena dela v okviru tekočega vzdrževanja cest (npr. zamenjava robnikov, prilagoditev cestnih požiralnikov). V skladu z izdanimi dovoljenji za zapore javnih prometnih površin prometno signalizacijo za začasne 44 april 2007 JAVNE OBJAVE prometne ureditve postavlja investitor oziroma izvajalec del sam na podlagi odstopne izjave Javnega podjetja Komunala kot organizacije za vzdrževanje občinskih cest. O zaporah mora investitor obveščati javnost po sredstvih javnega obveščanja (obveščanje izvaja po Murskem valu), še posebej pa mora obveščati tudi stanovalce in druge subjekte znotraj zaprtega območja (predvsem ob motenju dostopnosti, zaradi zaprtja cestnega priključka), saj se vse zapore javnih površin izvajajo oziroma so dovoljene le kot delne, največ polovične. Nadzor nad začasnimi prometnimi ureditvami permanentno izvaja redarska služba, ki v glavnem investitorja oziroma izvajalca del opozarja na nepravilnosti (v skladu s svojimi pristojnostmi), v skladu s pogoji, navedenimi v odstopni izjavi, pa tudi Javno podjetje Komunala. Ker je bila signalizacija ponekod zares pomanjkljivo postavljena oziroma so se dela izvajala tako, da ob tem ni bil zagotovljen varen prehod pešcev in kolesarjev, in to kljub opozarjanju redarske službe, je Mestna uprava MO Murska Sobota v zvezi s tem že večkrat posebej zaprosila posredovanje Policije, na podlagi katerega so se zadeve takoj uredile (visoke kazni). Tega se bo MO Murska Sobota posluževala tudi v prihodnje, saj bo Policija takoj in ustrezno intervenirala, kot se je MO Murska Sobota o tem še posebej uskladila s Policiio. V zadnjem času je bilo nekaj težav in tudi pripomb občanov glede krušenja betonov in "razpršenosti" le-tega po asfaltnih površinah, zlasti pločnikih in kolesarskih stezah, ki pa jih je izvajalec sekundarne kabelske kanalizacije na intervencijo Mestne uprave MO Murska Sobota očistil. Vse prekope je namreč v skladu s podanimi pogoji do končne sanacije (asfaltiranja) obvezan vzdrževati investitor sekundarne kabelske kanalizacije in tudi odškodninsko odgovarja za škodo na materialu in ljudeh, ki bi v zvezi s tem nastala. V skrajnem primeru pa ima MO Murska Sobota tudi možnost, da površine očisti s svojim izvajalcem (vzdrževalcem javnih prometnih in drugih javnih površin) na stroške investitorja sekundarne kabelske kanalizacije. Mestna uprava se bo te možnosti posluži-la v primeru, ko bo to neobhodno potrebno. Določene pripombe so se nanašale na ropotanje pokrovov jaškov sekundarne kabelske kanalizacije, za kar je mestna uprava pisno zadolžila investitorja sekundarne kabelske kanalizacije, da skupaj z dobaviteljem pokrovov navedeno nevšečnost odpravi, kar bo tudi storil, kot je o tem povratno obvestil mestno upravo. Pripravil: Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter aosDodarske iavne službe 45 PREGLASOVANJE, KANDIDATURA ZA KULTURNO PRESTOLNICO IN PREMIEROV NASVET številka 53 e je solidarnost tista, ki je povezala župane pomurskih občin, da so z izjemo predstavnice mestne občine Sabine Gutalj (v odsotnosti župana edine mestne občine v regiji Antona Štihca) na februarski seji sveta pomurske regije izglasovali sklep, da je poleg števila prebivalcev pomemben še indikator razvojne ogroženosti znotraj posameznih subregij, kar pomeni, da bodo več razvojnih sredstev v obdobju 2007-2013 dobile male goričke in druge nerazvite občine na območju Prekmurja in Prlekije, potem lahko namen upraviči sredstvo. Preglasovanje, ki smo mu bili priča. Kaj je bilo v ozadju dogovora pod taktirko novega predsednika regijskega sveta, bo pokazal čas, sicer pa se je tovrstna solidarnost, dati manj razvitim občinam več kot ekonomsko močnejšim centrom, zgodila tudi na državnem nivoju. Mestna občina Ljubljana ima letošnji proračun okleščen, kar se bo, kot kaže, najbolj odrazilo prav v kulturi. Vseeno pa tako kot Murska Sobota tudi Ljubljana kandidira za evropsko kulturno prestolnico v letu 2012. Vendar glavno mesto kandidira samostojno, tako kot Celje in Koper, medtem ko Maribor v povezavi šestih občin, med katerimi je tudi Mestna občina Murska Sobota. Vložitev skupne vloge zadnji dan meseca februarja je opravil podžupan mestne občine Dezider Šooš, ki je med družbenimi dejavnostmi pristojen tudi za kulturo. Mag. Mojca Breščak je v sodelovanju s kulturniki oblikovala gradivo, na katerem temelji kandidatura. Vprašanje je, ali bo konkurenčnost v prizadevanjih posameznikov in med občinami dobrodošla ali pa bomo po principu, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, spet potegnili krajšo. Po videnih in slišanih kresanjih mnenj med koprskim in ljubljanskim županom ter dogajanju na domači sceni v prostoru, ki se imenuje pomurski akademski klub, smo daleč od akademskega nivoja. Če bo razpolovitev razvojnih sredstev upočasnila načrtovan razvoj fakultetnega izobraževanja v regijskem središču, projekt Oko, ki so ga pripravili v strokovnih službah mestne občine, pa naj bi s vključitvijo v nacionalni razvojni program postal tudi regijski, bo v ospredju spet borba za sredstva. Vse se očitno vrti okoli denarja in z razpolovljenimi razvojnimi sredstvi bo zdaj manj vlaganja v načrtovan razvoj mesta, v katerem živi največ prebivalcev pokrajine ob Muri in ima tudi največ pokrajinskih institucij. Za pričakovan razcvet bo potrebno ubrati takšno pot, da ga bomo s skupnimi močmi dosegli čim prej. Prav tak je bil tudi nasvet predsednika slovenske vlade Janeza Janše, ki je bil nedvoumen v sklepni besedi po več kot dvournem dialogu ministrov s politiki in gospodarstveniki, ki ga je vodil v Radinu pred iztekom dvodnevnega obiska v Pomurju. Svetoval je namreč, da naj se, preden iščejo pomoč v Ljubljani, odgovorni v regiji dogovorijo doma. Brigita BAVČAR 46 APRIL 2007 FOTOKRONIKA V novi porodnišnici je možen alternativni porod v vodi in porod z lajšanjem bolečin, porodnicam je na voljo 45 postelj, novorojenčki so ob mamicah, šola za starše pa poteka v mansardi novogradnje s tremi nadstropji. V pritličju se poleg glavne avle nahajajo še poliklinične ambulante ter urgentni sprejemni del. Najpomembnejši del porodnišnice je v prvem nadstropju s porodnim blokom in z operacijskimi prostori, malim operacijskim blokom ter dnevno bolnišnično oskrbo in medicinskim vodstvom oddelka. O strokovnem delu je na slovesnosti govoril predstojnik Porodniško-ginekološkega oddelka, mag. Zlatko Šubinski. Ob tej priložnosti se je zahvalil dolgoletni predstojnici tega oddelka s cvetom, Eva Koltaj Kocon pa svojim donedavnim sodelavcem. Otvoritveno slovesnost je popestril Reginin nastop z uvodno Zdravljico in sklepno pesmijo o dnevu ljubezni. Številne prisotne so s svojo prisrčnostjo navdušili otroci iz Vrtca Murska Sobota in Mali Marki iz Beltincev. Zapel je bolnišnični zbor medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter izrečenim besedam dodal izbrane pesmi. Pred skupnim ogledom novih prostorov in po skupni molitvi sta porodnišnico blagoslovila katoliški škof dr. Marjan Turnšek in evangeličanski škof mag. Geza Emiša. Simboličen pa je bil poleg štorklje tudi voziček z dojenčkom in zdaj si lahko le zaželimo, da bo dajanje življenj v novi porodnišnici preseglo število smrti. Brigita BAVČAR Foto: Tanja ZRINSKI 47 Slovesna podelitev nagrad Mestne občine Murska sobota se je tudi letos odvijala v grajski dvorani, kjer je prisotne nagovoril profesor glasbe Kristijan Borovšak. V osebnem in izrazito čustvenem govoru je spomnil na očeta Didija in težnjo po romski glasbeni šoli ter za predstavitev svoje življenjske izkušnje glasbenika in pedagoga požel iskren aplavz. V glasbenem programu se je predstavil Trio harmonik SLO A3, ki je bil med nominiranci za občinsko priznanje in bi ga po oceni županove komisije za kulturo tudi moral dobiti, vendar so mestni svetniki po dolgi razpravi v svetniških skupinah sklenili drugače. Tako je priznanje Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture prejela komisija za kulturo in izobraževanje, ki deluje v okviru Društva upokojencev Murska Sobota in letos praznuje 60-letni jubilej. Štefan Celec, direktor prve murskosoboške televizije TV Idea-Ka-nal 10, je prejel priznanje za do- sežke na filmskem področju, saj je v s svojem ustvarjalnem opusu nanizal številne dokumentarne filme in reportaže. Plaketo za pomembne dosežke v kulturi je prejel akademski slikar Mirko Rajnar, ki je eden najpomembnejših iz Pomurja izvirajočih likovnih umetnikov. Njegov opus je začel nastajati v zgodnjih devetdesetih letih, ob koncu devetdesetih mu je dodal drugačno problematiko in opozoril nase s tremi odmevnimi samostojnimi razstavami pred dvema letoma. Pravkar se umetnik predstavlja s svojimi deli v PAC-u. Denarno nagrado mestne občine za vrhunske dosežke na področju kulture je ob 40. obletnici neprekinjenega delovanja prejel Mešani pevski zbor Štefan Kovač. V njem poje 35 pevk in pevcev, od 1992 pa ga vodi zborovodkinja Alenka Brulc - Šiplič. V času svojega delovanja je zbor nastopal tako v Sloveniji kot na tujem, predvsem v sosednjih državah in Nemčiji ter Švici, gostoval pa tudi v Bethlehe-mu pri slovenskih izseljencih in v New Yorku. Decembra lani je zbor sodeloval na 2. regijskem tekmovanju odraslih zborov Štajerske in Prekmurja v Ormožu in prejel srebrno priznanje, domačemu občinstvu pa se je spet predstavil na tradicionalnem pomladnem koncertu. Občinske nagrade in priznanja sta ob letošnjem kulturnem prazniku podeljevala podžupana Mestne občine Murska Sobota De-zider Šooš in Jože Časar. Brigita BAVČAR Foto: Tanja ZRINSKI