štev. 34.	PM» plot*™ r gofovinL Ljubljana, dne 19. avgusta 1936.
Leto XVIII.
TSKI UST
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Kljub razcepljenosti slovenskega političnega življenja smo si vendar vsi edini v eni točki, namreč v zavesti, da
kmetski slan propada
in da je to pojav, ki mora povzročiti splošno propast vsega naroda, ako mu kmalu ne pridemo v okom.
Ta zavest je sama na sebi vseskozi negativno spoznanje, ki nikomur ne koristi in ki tudi ne bo nikogar rešila, ako ji ne slede pozitivna dejanja, ki bi popravila in končno odpravila to zlo.
Tudi to drugo spoznanje je že prodrlo na vse strani. Saj je danes modrovanje o kmetskem vprašanju, o rešitvi in obnovitvi, o gospodarskem preporodu našega kmeta postalo v pravem pomenu besede
politična reaotfa,
ki so jo razne politične struje prevzele z enako ognjevitostjo kakor prevzame najbolj puhla in labkomišljena meščanka vsako, še tako nesmiselno modno novost.
Kdor površno gleda politično življenje, bi iz teh pojavov utegnil sklepati, da se zdaj kmetu bližajo zlati časi. To upanje pa je zmotno. Pomisliti in zavedati se je namreč treba, da o kmetu kaj radi modrujejo danes tudi ljudje, ki kmeta in sploh kmetstva niti ne poznajo niti ga ne razumejo. Količkaj po-zornejši sprehod med temi različnimi kmetovimi odrešeniki takoj pokaže, da njih dela ne vodi ljubezen do kmeta, resnična ljubezen do naroda, ampak težnja po zavarovanju in pospeševanju lastnih, pogostoma popolnoma
protiknaeiskils interesov in cilje v.
Vsi ti kmetovi laži-prijatelji namreč govore o kmetu z viška. To ceio tedaj, ko se mu hočejo prikupiti, ko ga hočejo ujeti v svoje zanjke. čeprav so njih besede in izjave o kmetu previdne in premeteno zavite v pre-skušeni plašč »ljubezni do kmeta« ali v vabljivo geslo »socialne pravičnosti in enakosti«, gleda vendar iz njih poreden škrat, ki ves zunanji videz pokvari in mu vzame slednjo notranjo ceno. Nihče izmed teh modnih kmetovih reševalcev namreč noče kmetskemu sloju priznati pravice do samostojnosti, pravice do lastnih misli in samostojnega gledanja, pravice do lastne, iz skušenj in spoznanj izvirajoče ureditve odnosov do družbe. Nasprotno! Vse to »modno in potvorjeno kmet-stvo« bi kmeta rado vodilo, bi mu rado ukazovalo od zgoraj navzdol, bi torej pod lažnji-vimi in licemerskimi gesli
krnela rado izkoriščalo.
Kmetski živelj, ki je sicer steber tradicije in zvestobe, je začel pod težo razmer to
pokret — bodočnost
naroda
sam spoznavati. Vedno bolj nezaupljivo gleda razne trenutne »prijatelje« in z vedno globljimi dvomi posluša njihove besede. Zdi se, kakor da se je po stoletjih omotičnega spanja, v kakršno so pahnili kmeta združeni oblastniki z vseh mogočih vetrov, jela zopet dramiti kmetska duša. V času vojnih grozot, v povojni zmedenosti in nestalnosti gmotnih in duhovnih vrednot ter končno v sedanji gospodarski stiski je bil
kmet deležen toliko udarcev in gorja,
da so se mu končno jele odpirati oči in pričenja misliti z lastnimi možgani. Ta proces notranje preobrazbe naše kmetske duševnosti je sicer še v povojih, v svojih prvih početkih, vendar pa je že tako močan, da ga ni več mogoče zatreti. Tega se še bolj kakor kmet-stvo samo zavedajo oni raznoimenski tabori, ki jim je kmetovo prebujenje najbolj neljubo. Odtod tudi izvira v teh taborih tista nenadna, nepojmljiva in modna ljubezen do kmeta, ki smo jo omenili v uvodu.
Kako pa je ta ljubezen neiskrena in po svojem izvoru in namenu kmetstvu nevarna, kažejo nje odnosi do mladega
kntefckega gabanfa.
Vsakomur je jasno, da je mlado kmetsko gibanje samo zavesten izraz kmetskega prebujenja. To je kulturno gospodarski pokret, izvirajoč iz kmetskih množic samih. Ta pokret gre po slovenskih vaseh kakor pomladni veter, ki taja ledene oklepe odvisnosti in gospodarske in duševne zasužnjenosti. Kar je bil v zadnjih dveh desetletjih narodno-radi-kalni pokret med šolano mladino, to — in še več — je sedanji kmetski pokret med kmetsko mladino. On nikakor ni politična stranka, ni niti politična struja niti ne kader za podmladek katerikoli politični stranki. Naloge in cilji mladega kmetskega gibanja po slovenskem podeželju im-ajo gidoljfi koreni"® in idealnejše namene. To gibanje hoče preobraziti slovenskega kmeta, ostrgati in odstraniti z njegove duševnosti vso tujo navlako in ga usposobiti za samostojno življenje, za samostojno zastopanje, varovanje in upravljanje svojih interesov. Kmet bodi
sam svoj gospod,
vsakdo pa, ki mu res hoče iskreno in pošteno pomagati, je lahko njegov svetovalec, ne pa njegov tiran.
že po bežnem pregledu te nove miselnosti je jasno, da mlado kmetsko gibanje
nima nobene povezanosti z dnevnimi političnimi strankami in da tudi ne mara in po svojem značaju niti ne more posegati v strankarsko politične boje. Saj to gibanje in delo v njem kmetsko mladino šele pripravlja in usposablja za to, da bo mogla nekoč kot polnovredna moč stopiti tudi v politično borbo. Ljudje pa, ki bodo iz tega gibanja kdaj stopili v javno življenje, ne bodo lutke, ki bi jih na žici sukal kdorkoli. Ne, oni bodo po značaju, po svoji duševnosti in po vsem svojem gledanju na vsa javna vprašanja popolnoma neodvisni, samonikli in toliko zreli, da si bodo sami izbirali
okvir dela,
kjer bodo po lastnem preudarku lahko najbolje zastopali interese kmetstva. Vsakdo, ki bo izšel iz kmetskega gibanja, si bo torej —■ da govorimo po slovensko — lahko sam izbiral stranko, v kateri bo delal. Brez posebnega razlaganja in poudarjanja pa je jasno, da se bo pri presoji odločil za tako ali take stranke, ki bodo po svojih načelih in po svojem praktičnem delu kmetstvu najbližje.
Tak je na kratko okvir mladega kmetskega pokreta, ki pa je seveda po svojem idejnem zasnutku in mnogovrstnosti razgibanega dela tako mnogostranski, da bi njegovo podrobno razčlenjevanje daleko presegalo okvir časnikarskega članka.
Sedaj, ko smo ta okvir pregledali, nam je vse jasno. Kakor se ljudje v verskih zadevah zbiramo v cerkvi, kakor hodimo kosci kosit na travnik in senožet, ne pa v dvorano, kakor hodimo žet na njivo in ne v tovarno, tako se zbira, pripravlja in utrjuje za javno življenje kmetska mladina samo v — mladem kmetskem pokretu.
Kdor ni nikdar nosil žuljavih rok, kdor ni nikoli v pripoki in viharju trepetal za darove rodne grude, ta ne ve, kaj je kmet, ne more razumeti kmetstva in ne kmetskega pokreta. Ta tudi ne more občutiti ljubezni do kmeta. Lahko je »kmet po modi«, nikoli pa ne po duši.
Kmetstvo gre mimo njih in preko njih. Knsetstvs se zaveda, da s teh strani nima pričakovati nič drugega kakor sumničenje, natolcevanje in izkoriščanje. Sumničenja in natolcevanja se pošten človek ne boji, ker ve, da se zlato čisti v ognju, izkoriščevanju pa z vsakim novim korakom mladega kmetskega pokreta bolj krepko zapoje — mrtvaški zvon.
Združena opozicija in socialisti
Dr. živko Topalovič, vodja socialistov V Jugoslaviji, je obiskal posamezne voditelje beograjske združene opozicije v svrho sodelovanja. Kolikor se je moglo zvedeti, ni pričakovati skorajšnjega sodelovanja med njimi.
V kmeisivu temelje stebri človeštva
Le izkoreninjene! lahko natoicufejo slovenskega Lenega
Med dnevnimi političnimi krilaticami jih je tudi nekaj, ki naj bi po svoje označile razpoloženje ljudskih množic oziroma njih odnose do raznih smeri in nazorov. S temi krilaticami, ki prehajajo često v prave, značilne rečenice, delajo nekateri ljudje vede ali nevede mnogo krivice kmetskemu sloju in podeželju sploh. Vsak izraz nejevolje in vsako kritiko smatrajo za odmev kakega puntar-skega naziranja in vohajo nevarnosti tam, kjer je trezno gledajoč človek nikakor ne opazi in je tudi ne more opaziti, ker je ni.
Kdor količkaj pozna kmeta in njegovo duševnost, način njegovega dela in življenja, bo moral spoznati in priznati, da je vprav kmet
sčelber btg^ses
in najzanesljivejša opora družabnega reda v vsakem oziru. Trdo delo, ki je na milost in 'nemilost odvisno od neizprosnih prirodnih zakonov, je dalo kmetovi duševnosti ter njegovemu načinu sprejemanja in pojmovanja vseh dogodkov čisto svojevrsten značaj. Zato se kmet glede tega v marsičem bistveno razlikuje od vseh ostalih družabnih slojev.
Delo v prirodi sami zahteva miru, stalnosti in dolgoletnih izkušenj, ki si jih ni mogoče pridobiti s teoretičnim poukom, ampak le s praktičnim udejstvovanjem in opazovanjem. Plodovi tega znanja se v obliki ustnih izročil in kmetskih pregovorov prenašajo na kmetih iz roda v rod. Zato kmetski človek vsako novost, ki pride od koderkoli, gleda z nezaupanjem in ni prav nič voljen, da bi jo sprejel brez tehtnega preudarka. Način in ustroj življenja omogoča vsem drugim slojem današnje družbe, da novotarije brez posebne škode lahko naglo sprejmejo, preskusijo, nato pa ohranijo ali zavržejo, kakor jim pač trenutno prija. Pri kmetu tega ni. Kakor narava snuje počasi, a zanesljivo, tako tudi kmet sprejema počasi. Kar pa se je po tej previdnosti in pretehtanosti zakoreninilo v njegovi duši, to je sveto in ostane trajno.
Krnel in država
Radi take kmetove duševne nastrojeno-sti vidimo, da ima vsaka država v njem najzanesljivejšo in najtrdnejšo oporo. V miru je kmet tisti, ki bo najbolj vestno plačeval davke in opravljal najbolj vestno vse državljanske dolžnosti, zahteval pa pri tem najmanj — pravic. V vojni je zopet kmetski sloj tisti živi zid, ki najbolj vneto brani državo, ker brani s tem svojo — zemljo. Obrtno, industrijsko ali znanstveno delavnico je mogoče preseliti kamorkoli, če lastniku na dosedanjem kraju ne ugajajo več delovni pogoji. Pri kmetiji je to nemogoče. Zemlja sama je večen pojem stalnosti, v kolikor sploh moremo govoriti o stalnosti v življenju. Zato se kmet te svoje grude oklepa z vse drugačno ljubeznijo in vdanostjo kakor katerikoli drugi sloj svojega delovnega torišča.
Kmei in narodnosl
Kakor je kmet iz zgoraj omenjenih razlogov steber države, tako je iz istih vzrokov tudi večno živo jedro narodnosti in narodne zavesti. Ni namreč naključje, če Slovenci še danes, po tolikih letih čvrstega kulturnega udejstvovanja še vedno črpamo iz naroda, iz kmeta vedno nove jezikovne zaklade. Saj vendar kmet živi bolj ali manj ločen od ostalega sveta, živi in deluje kot samobitno življenjsko družabno telo, ki je z ostalim svetom in 8 tujino le posredno in primeroma malo v stiku. Kar se dogaja v njem in okrog njega,
si mora tolmačiti v glavnem sam in po svoje. Njegova beseda torej ni naučena, ampak je živ in svet izraz in odsvit njegove duše. Zato najdemo na kmetih ohranjene stare šege in navade, ki jih meščan ne more več razumeti, ker segajo po svojih koreninah često v ono davnino, ko so naši predniki še živeli v zadrugah, volili starešine, vojvode in kneze ter častili Peruna. In kakor svoje šege, tako čuva in brani kmet svoj jezik. On sicer ne poudarja narodnosti s puhlimi gesli, pač pa narodno dela, čuti, misli in govori. Ves naš dolgoletni boj za narodni obstoj na jezikovnih mejah nam to potrjuje. V mesta in v občine, kamor je krepkeje prodrla industrija in spodrinila kmeta, da ni bil več lastnik zemlje, je kmalu z jezikom in šegami prodrla — tuja narodnost. Tam pa, kjer je kmet ostal res kmet, kjer je ohranil svojo last, je ohranil tudi narodno zavest. In gorje Slovencem, da niso bili v pretekli dobi — kmetski narod! Danes bi se pri nas ne glasila več slovenska beseda. Poznali bi jo iz knjig samo še učenjaki, ki bi pisali, da je tod nekoč živel slovanski naro-dič, ki pa je izumrl.
l&nied iis ve?a
Nič manjša kakor v načetih dveh vprašanjih ni kmetova vdanost veri. Zopet je tu priroda tista sila, ki kmeta naravnost sili k temu.
Kmetski človek ob svojem težkem in napornem delu nima prav nobene opore. Ko spomladi zaupa brazdam seme, ki naj "bi mu na jesen dalo kruha, stoji pred višjo silo, ki bo odločila o uspehu ali neuspehu njegovega dela, popolnoma brez moči. En sam napačen veter, pa mu lahko pozebe mlada rast, uro hudega neurja, pa je pokončano delo vsega leta. Tu ne pomaga nobeno znanje, nobena tehnika, nobena veda. Priroda si svojih tajnosti in svoje moči ne da izpuliti iz rok.
Zato pa vidimo vedno in povsod, da je kmet tisti, ki je najbolj vdan veri. Ko vidi, da mu ne more na svetu pomagati nihče, se zateka k višjim, nadnaravnim silam, k Bogu, po pomoč. Rad živi tako, kakor mu vera ukazuje, rad stori vse, kar mu vera narekuje, rad žrtvuje in si pritrguje, rad moli, da bi spravil svoje delo v soglasje z božjimi nauki in nameni.
Medtem ko se drugih slojev ob količkaj večjih družabnih pretresih loti cinizem in začno odklanjati ali vsaj omalovaževati verske nauke, čuvstva in tolažila, se jih kmet ravno v stiskah najbolj oklepa. O tem bi pač vedeli največ povedati dušni pastirji, ki delujejo na kmetih. O tem pa govore tudi dovolj cerkve in cerkvice po slovenskih vaseh in brdih, cerkvene ustanove, redovi, bratovščine in družbe, ki samo s kmetovim delom žive in uspevajo.
Kmei in družba
Ksj pš je s kmet-evim oaaušosi do obstoječega družabnega reda?
Mislimo, da je to vprašanje sploh odveč. Vsak otrok ve, da kmetski sloj le težko In z velikimi žrtvami prenaša družabne pretrese. Saj je znano, da v Rusiji, kjer se je izza revolucije izvršila tako skrajna preobrazba družabnega ustroja, še zdaj obstojajo kmetske pokrajine, kjer ljudje še nič ne vedo ali nočejo vedeti o novih razmerah, ampak žive dalje po sporočilu svojih očetov.
Kmet ni revolucijonar. Tudi če čuti v sebi odpor proti čemurkoli, se rajši umakne v pasivno brezbrižnost kakor da bi prešel v
aktivno udarnost. Spet imamo za to trditev živ dokaz na jezikovnih mejah v ozemlju, ki je ostalo zunaj naših državnih mej. Kjer je ljudem javno prepovedano govoriti v svojem jeziku — in ta prepoved je skeleč udarec, ki rani kmeta v dno duše — se slovenski kmetski človek umakne s svojo besedo med štiri stene svojega doma. Le redki, prav redki so primeri, ko je bolečina tako silovita, da v obliki »nepokorščine« plane na dan.
Rle blatile krnela!
S temi izvajanji smo hoteli samo v dobrem namenu opozoriti slovensko javnost na napačno in krivično postopanje vseh onih sil med nami, ki vohajo v vsakem dramljenju kmetske zavesti protizakonite težnje in uporniške nagibe. Zdi se nam namreč, da je tako pisanje in govorjenje blatenje kmetskega stanu, omalo7syfc>73*\$e njegove?*	'n grdo natolcevanje, naperjeno proti njegovi časti, zvestobi in poštenosti.
Kmet ni in nikoli ne bo veternjak, ki bi menjal nazore kakor prepotene srajce, ima pa vprav radi svojega temeljnega pomena v družbi in državi pravico, da o svoji usodi odloča on, ne pa tisti, ki ga blatijo, čeprav sami koreninijo v njem.
Natolcevanje, izrečeno kjerkoli proti kmetu, pade nanje, ki ga izreko. Kajti Slovenci smo kmetski narod in iz našega kmetstva žive tudi oni, ki so se mu izneverili. Ce hočejo torej kmetu naprtiti karkoli, kar bi ga zasenčevalo, mečejo najgršo senco nase in kličejo prokletstvo naroda na svojo glavo.
Prvi znaki zboljšanja položaja pri slovenskih hranilnicah
Od leta 1931. se je pri naših denarnih zavodih opažalo stalno nazadovanje vlog, ker so morali izplačevati vlagateljem mnogo več vlog kakor so jih v istem času od njih prejemali. Na ta način se je našim denarnim zavodom odtegnilo v celi Jugoslaviji okrog 6 milijard dinarjev.
Medtem ko so skupne vloge narasle v januarju t. 1. pri 7 hranilnicah, so narasle v juniju pri 7 hranilnicah, vloge v tekočem računu pa so narasle v maju celo pri 11 hranilnicah, torej pri večini od onih 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu. Zboljšanje se vidi tudi pri številu vlagateljev, ki je v juniju t. 1. naraslo proti številu v maju za 120. Š evilo tekočih računov je naraslo od januarja do junija od 6999 na 7026. V maju je naraslo število tekočih računov pri 10 hranilnicah. Vloge v tekočem računu so narasle v juniju pri vseh hranilnicah za Din 3,089.565'—, vse vloge pa v juniju (prvič po 5 letih) za Din 561.956'—.
Vloge na knjižice so znašale 30. junija 1936 Din 615'7 milijonov, vloge v tekočem računu Din 433-1 milijonov, skupaj Din 1.048,838.774'—, ki so bili porazdeljeni na 143,038 računov.
T'6 številke s6 dokaz, da so se začele razmere pri naših hranilnicah polagoma boljšati in da se zaupanje v domaČe denarne zavode, ki so storili toliko za napredek zasebnega in javnega gospodarstva v svojih področjih. Četudi počasi vendar zopet vrača. Kakor je videti iz gornjih številk, se novo poslovanje, ki ni podvrženo ni-kakim omejitvam, pri hranilnicah lepo razvija, in smemo upati, da bo nastopilo poživljenje našega gospodarstva, ako se izvršijo tudi še nekateri potrebni ukrepi, da bo vsak vlagatelj zaupal denarnim zavodom tako, kakor v prejšnjih časih, ko so bili denarni zavodi s svojimi posojili gibalna sila napredka.
Oblerfnica smrti kralja Pefoa I.
Dne 16. avgusta je minilo 15 let, odkar je zatisnil oči kralj Peter I., ki mu je narod dal ime Osvoboditelj. Za osvoboditev in zedinjenje vseh Jugoslvanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev gredo njemu enake zasluge kot njegovemu Velikemu sinu kralju Aleksandru. Vzgledno vladanje kralja Petra je usposobilo Srbijo, da je postala nositeljica in izvršiteljica naše jugoslovanske misli. Vse nijegovo življenje je bilo tako, da so mu socialisti dejali »rdeči princ«. Njegovo pojmovanje o svobodi se zrcali v tehle besedah, ki jih je sam napisal:
»Posebnost svobode je, da prihaja polahko-ma, skoraj počasi. Ali ravno to ustvarja silo svobodnega naroda. Na triumf svobode je treba čakati dolgo, ali zato je gotov. Izhajam iz naroda, ki si ije izbral preje smrt kakor suženjstvo. Krone se more zgubiti, toda čista kri ni-
koli ne izumrje. Mi smo kmetje, toda svobodni kmetje. Moj ded je bil kmet in na to sem bolj ponoson kot na svoj prestol.«
0 svojih kraljevskih dolžnostih je dejal: »Kot kralj sem imel samo eno dolžnost: da dam v vladi, kateri načelujem, izraza željam in idealom svojega naroda, ki me je izbral. Ti ideali so: živeti v miru na lastnih tleh in na svoj način.«
Ob drugi priliki pa: »Jaz sem edini kralj v Evropi, ki je bil za kralja izvoljen.«
Te izjave dovoljno osvetljujejo plemenito srce in demokratičnost blagopokojnega kralja Petra.
Tov. Ivan Pucelj je bil navzoč ob smrti velikega kralja. V članku od 25. avgusta 1921 je takole popisal poslednje trenotke kraljeve smrti: »Kralj je ležal, visoko podložen, pokrit z rumeno pogrinjaoo, z belo tanko havbico na glavi, že v agoniji.
Močne grudi so se visoko dvigale in težko je hropel. Oči so bile napol odprte, lice potno, sicer pa neizpremenjeno in čudovito mirno.
Kakšna preprostost! Koliko prisrčnosti v tej ljubki vsakdanjosti!
Spomnil sem se one lepe slike, ko koraka ta stari kralj čez most preko Albanije, zguban, zasnežen, na čelu svoje umikajoče se vojske v onih strašnih dneh, a z ono veliko vero v srečnejšo bodočnost, ki je spasila končno ne samo Srbijo, marveč osvobodila še Hrvate in Slovence ter ustvarila mogočnost, da še one osvobodi, ki danes pod tujim jarmom vzdihujejo.
In zdaj umira naš prvi kralij. Ko sem se vrnil v stransko sobo, je ministrski predsednik takoj opazil, pod kakšnim vtisom stojim in ne da bi me kaj vprašal, je nadaljeval moje misli.
Vidite, in ta prostost ni samo od sedaj; to je bilo vedno tako, prostejšega, skromnejšega in bolj naravnega človeka nisem poznal v življenju kakor je bil kralj Peter.«
Kmeiska slavnosl na ra tem p ol|u
Po dvoletnem presledku je letos zopet oživelo slavno Krško polje. Bojne poljane naših prednikov so se napolnile s tisoči in tisoči zavednih kmetskih borcev iz vseh krajev Dolenjske in štajerske. Velik je bil letos odziv in poset tudi iz sosedne Hrvatske. Na zgodovinskem Krškem polju sta si podala tudi letos roke slovenski in hrvatski kmet, obujajoč spomine na one junaške čase naše kmetske zgodovine, ko sta se složno borila proti skupnemu sovražniku-graščaku. Pa tudi na one čase, ko je prihitel na Krško polje Stjepan Radič in oznanjal evangelij jugoslovanskega kmetskega polereta, sloge in bratstva med hrvatskim, srbskim in slovenskim kmetom.
Letos ni bilo okrašenih voz in prekrasnih kmetskih skupin, ki jih znajo tako lepo sestaviti naši fantje in dekleta, letos ni bilo povorke, ne govorov in ne kmetskega tabora.
Bilo pa je prelepo kmetsko slavje, ki nam ga je priredilo »Jahalno in dirkalno društvo v Krškem«, slovesnost, ki so jo slovenski in hrvatski kmetje občutili globoko v srcu. Ogromna udeležba, kakor leta 1925., je slovesno razpoloženje še bolj povečala in poja-čala. Stari prijatelji so si stisnili roke, znanci potrepljali po ramah in razumeli so se.
Konjska dirka še nikoli ni bila tako lepa kot letos. Posebno so se izkazali domači konj ere j ci in dirkači.
Zagrebčani so sicer dirkali z najboljšimi konji, toda naši kmetski dirkači niso mnogo zaostajali za njimi.
To nam potrjujejo rezultati konjskih
dirk. V vodstvu dirke so bili gg. Anton Gliha, ki je žrtvoval največ časa in truda za to lepo prireditev. Dalje Fr. žnidaršič, dr. Jan Jakob, ravnatelj Julij Novak, Ferdo Rumpret, Ivan Selak, Vinko Bon, Jože Stritar, Janko Recelj, Jos. Petan, Fr. Kromer in drugi.
Prva enovprežna dirka. I. Ivan Lipe j, Bi-zeljsko, z »Manfilko«, 2 leti, 1830 m 5:30; II. Kerin Fr. ml., Sv. Križ, z »Mirco«, 2 leti, proga 1850 m 6 minut; III. Iv. Lipe j, Bizelj-sko, z »Egonom«, 2 leti, 1800 m 6:10.
Druga za 41etne in starejše konje. I. Smeh Jože, Mestinje, s »Pipsi«, 9 let, 2790 m 5:52; II. Turk Janez iz Roj z »Danko«, 8 let, 2820 m 6:23; III. Kovačič Janez iz Drame s 41etno kobilo 6:35.
Tretja galopna dirka. Proga 1800 m. — I. Košak Ivan s 61etno »Pramo« 2:31; II. škof Jože z »Lindo« 2:32; III. Turk Ivan iz Roj s 61etno »Muro« 2:33.
Četrta dirka, amerikanski dirkači. I. Petan Jože iz Sromelj z »Danico«, 5 let, 2800 m 5:47; II. Blažek Artur, Zagreb, s 61etno »Car-men«, 2840 m 5:59; III. Križanec Hubert, Dobova, z lOletnim »Princem«, 2700 m 6:25.
Peta dvovprežna dirka za toplokrvne konje. I. Petan Jožef, Sromlje, z »Danico-Pipsi«, 1950 m 4:15; II. Lipej Ivan, Bizeljsko, »Egon-Manfilka«, 1700 m 4:31; III. Turk Iv. »Mara-Danka«, 1800 m 4:31.
šesta jahalna galop dirka z zaprekami. Proga 2700 m. I. Stanjko Viljem, Zagreb, 5:56; II. Volf Rikard, Zagreb, 5:56-5; III. Her-cog Alice, Zagreb, 5:57.
vKakor novo je
•perilo!"- saj je oprano z Gazelo!
TERPENTJN0V0 - MILO
GAZELA
pere res lepo belo
Peter Živltovič v Dalmaciji
Predsednik JNS g. Peter živkovič je imel v Splitu, Dubrovniku in drugih primorskih mestih sestanke s strankinimi prijatelji* Predmet razgovorov na teh sestankih je bilo vprašanje strankine organizacije in priprave za jesenske občinske volitve.
linez Pavle na ohrrfnilft razstavah
Nj. Vis. knez-namestnik si je ogledal škofjeloško in šentviško obrtno razstavo. V št. Vidu so ga sprejeli nar. poslanec Albin Koman, zastopniki občine, cerkve, kulturnih in gospodarskih društev.
Med drugimi je pozdravil kneza-namestnika narodni poslanec Koman Albin ter mu obrazložil težlie prilike, v katerih se nahaja prebivalstvo ljubljanskega sreza. Poudaril je, da prebivalstvo posebno zato tem bolj zaupno in tem bolj prisrčno pozdravlja kneza--namestnika, ker vidi, da se on zanima za vse kraje naše domovine in za vse panoge našega narodnega gospodarstva ter da v dobri veri pričakuje, da bo knez-namestnik znal najti pota in načina, znal najti leka za ozdravljenje nevzdržnih razmer.
Knez-namestnik si je ogledoval razstavo celo uro in kupil garnituro pletenega pohištva, nekaj steklenic likerja in drugih drobnarij. Pri odhodu so mu šolarji zapeli dve pesmici, kar je visokega obiskovalca še posebno zradostilo.
Asisgj ešlii igrali na faJrama
Angleški kralj Eduard VIII. še vedno krstari s svojo ladjo po Jadranskem morju in obiskuje naša primorska mesta. Narod ga povsod prisrčno sprejema. Kralj se zelo rad rasgovarja z dalmatinskimi ribiči. Naši pomorski kraji mu zelo ugajajo in je navdušen zanje. Obiskal je že vsa staroslavna, mesta in jih prehodil peš.
Sokoli so se vrnili
V ponedeljek zvečer se je vrnila naša so-kolska četa z olimpijskih iger v Berlinu. Na Jesenicah in v Ljubljani so bili deležni prisrčnega sprejema. Na ljubljanskem kolodvoru jih je pričakovala ogromna množica naroda s so-kolsko četo v krojih in godbo. V imenu »Sokola« se je olimpijskim tekmovalcem zahvalil prvi podstarosta brat Engelbert Gangl. Občinstvo je obsulo tekmovalce s cvetjem, dr. Murnik fn Štu-kelj pa sta prejela lovorjeve vence.
Doma in drugod
Nj- Vel. kralj Peter II. v Sloveniji
cije. Glavni govornik je bil g. Joca Jovanovič. Govoril je o ciljih združene opozicije, o odno-šajih med dr. VI. Mačkom in Zdr. opozicijo, o občinskih volitvah ter priporočal, da naj gredo vse skupine iz opozicije skupno v borbo za občinske odbore.
Na zborovanju ni vladala enodušnost glede akcije levičarskega zemljoradniškega prvaka g. dr. Dragoljuba Jovanoviča. Nekateri so kričali »Dol z njim!«, drugi pa »Živijo!«.
Predsednik katalonske vlade Juan Casanovas
tega baje raste napetost in ni izključeno, da tudi v tej že itak nemirni državi pride do novega prelivanja krvi.
Med Anglijo in Egiptom
bo te dni podpisana nova pogodba o sporazumu. Nahas paša se je s člani egiptske delegacije že vkrcal za pot v Marseille, odkoder pojde vsa delegacija v Pariz in. dalje v London, kjer bo nova pogodba podpisana.
Razmere se v zunanjem svetu ta teden niso bistveno spremenile. Pozornost Evrope vzbuja še vedno
Španija,
kjer z nezmanjšano besnostjo divja državljanska vojna. Uporniki so zavzeli med tem mesto Ba-dajoz blizu portugalske meje. Borba je bila strahovito krvava in leži še sedaj po mestu na stotine moških, ženskih in otroških trupel. Zidovi so marsikje oškropljeni s krvjo. Samo na prostoru, kjer je bil prej trg, leži nad tisoč mrli-čev. Med drugim so začeli uporniki tudi silovito napadati mesto San Sebastian in Irun.
Vladne čete se seveda maščujejo za dejanja upornikov povsod tam, kjer imajo še oblast. ,V Madridu so postavili pred delavsko sodišče okrog tisoč ljudi. Komur so dokazali, da je kdaj simpatiziral s fašisti, je bil obsojen na smrt. Med drugimi je bilo ustreljenih mnogo znanih politikov, tako bivši notranji minister Miguel Mauro, voditelj demokratske stranke Alvarcz in voditelj španske agrarne stranke Martinez de .Vclasco.
Po poročilih vojnega ministrstva iz Pariza se je na Mallorci izkrcalo 22 tisoč mož vladne vojske. Po teh poročilih je pričakovati, da se bodo uporniki na Balearskih otokih kmalu vdali.
Iz Burgosa prihajajo poročila, da so tam uporniki ustanovili regentski svet. Predseduje mu kardinal Segura.
V celoti je sklepati iz poročil, da državljanske vojne, ki je zahtevala že doslej silne množine žrtev, še ne bo kmalu konec^
Francija
je glede Španije prodrla s svojim predlogom o nevmešavanju v notranje španske zadeve. Zlasti je važno, da je na francoski predlog odločno pristala
Anglija
Angleški pristanek je brez dvoma napravil močan vtis v Rimu in v Berlinu. Kakšen bo končni rezultat, še ni mogoče povedati, zdi se pa, da v Franciji sodijo, da bodo španski uporniki morali končno odnehati, ako se druge države ne bodo vmešavale v to tragično notranjo špansko borbo.
Poleg drugih sta na francoski predlog pristali tudi
Rusija in Romunija
in je v interesu miru le želeti, da bi francoski predlog splošno prodrl, krvava španska žaloigra pa naj bi se kmalu končala.
V Mehiki
grozi nova državljanska vojna. Uradna politika te države je skrajno levičarsko orijentirana, medtem pa so se organizirale tudi protiboljše-viške struje.
Predsednik republike Cardenas je da! razdeliti orožje med komunistične strokovne organizacije in »rdeče srajce«, to je komunistično tako zvano »rdečo kmetsko mladino«, ki jo je organiziral kmetijski minister Garrido Canabal. Radi
Španski uporniški general Mola, eejjar čete prodirajo proti Madridu in so po zadnjih poročilih oddaljene le še 25 kilometrov od prcstolice
fireielgarii, pssiie na špeLuiasirfe !
Nekateri kupci so si zamislili nov nesoliden način nakupa hmelja. Razposlali so okoli tekače, ki nudijo hmeljarjem v podpis neke »ponudbe«, kjer hmeljar nudi dotičnemu kupcu v nakup hmelj po gotovi ceni obvezno do določenega roka. »Ponudba« je obvezna le za hmeljarja, ne pa za kupca, ki bo pač prevzel blago, če bo šla cena kvišku, v obratnem primeru pa seveda ne. Tako bo na vsak način opeharjen vedno le hmeljar.
Zato se vsi hmeljarji pozivajo, da teh »ponudb« ne podpisujejo, temveč dotičnega kupca ali tekača nemudoma naznanijo hmeljarskemu nadzorniku ali sreskemu načelstvu, da se proti njemu strogo nastopi in tako brezvestno izkoriščanje hmeljarjev v kali zatre.
V pokrajini Asti (provinca Piemont) v Italiji je neurje te dni povzročilo ogromno škodo. Zlasti so prizadeti vinogradi. Vihar je bil tako silovit, da je dvignil nekega otroka s ceste in ga treščil v kanal, kjer je mali seveda utonil. Tudi na južni obali jezera Lago Maggiore je toča povzročila milijonsko škodo.
Samostojni demokrati
so zborovali v Sarajevu. Glavni govornik je bil g. Večeslav Vilder. Govoril je o vsestranskem sporazumevanju, o demokraciji in hrvatskem vprašanju, ki je stvarno vprašanje vsega našega naroda.
Bistveno se mišljenje in trditve Vilderja v ničemer ne razlikujejo od programa JNS, kar 6e tiče značaja hrvatskega vprašanja.
Kraljevska rodbina se nahaja zopet med nami. že več kot teden dni prebiva na Bledu, na tem biseru slovenske zemlje. Nj. Vel. kralj Peter je obiskal Kamniško Bistrico, kjer je po načrtih mojstra Plečnika zgrajena lovska koča, dalje Ljubljano in Logarsko dolino.
Nj. Vis. knez-namestnik prebiva na gradu Brdo pri Kranju. Te dni je prispel na Brdo tudi Kentski vojvoda s svojo soprogo.
Teden domače poiiiiSLe
Shodi združene opozicije
V Kragujevcu so imeli preteklo nedeljo svoje zborovanje zemljoradniki iz združene opozi-
Staroradikali v Skoplju
Bivši minister Miloš Bobič in bivši ban vardarske banovine Ranko Trifunovič sta se odpeljala iz Knjaževca, kjer sta obiskala predsednika glavnega radikalnega odbora g. Aco Sta-nojeviča v Skoplje. Tu sta imela širšo konferenco svojih prijateljev, na kateri so razpravljali o pripravah za občinske volitve.
Minister pravde
Za ministra pravde je bil postavljen g. dr. Niko Subotič iz Sibenika.
Velike cerkvene slovesnosti
so se vršile preteklo nedeljo v Stiškem samostanu na Dolenjskem. Obhajali so SOOietnico, odkar so se naselili v Stiškem samostanu beli menihi. Pri cerkvenih slovesnostih so sodelovali ljubljanski škof dr. Rozman, mariborski g. dr. Tomažič, krški g. dr. Srebrnič in nadškof g. dr. Jeglič.
Knieiska mladina
Naša narodna sramota
Pred nedavnim smo čitali v ameriškem »Glasu naroda«, glasilu naših izseljencev v New Yorku, vprav porazno mnenje o nas. Rojak, ki je po dolgih letih obiskal svojo slovensko domovino, poroča o svojih vtisih pri nas in pravi med drugim, da so slovenski listi polni samih poročil o pretepih in ubojih. V ogorčenju ugotavlja, da celo v prostrani Ameriki, kjer živi toliko različnih narodnosti, ni toliko pobojev in pretepov z noži kakor v mali Sloveniji, kjer žive skoraj samo Slovenci.
Iz vseh nadaljnjih izvajanj zveni trpki prizvok, da se mora slovenski človek v svetu vprav radi tega grdega madeža sramovati svoje domovine.
To bridko občutje nas sili, da ponovno pišemo tudi mi o tej naši
narodni sramoti.
Ves minuli teden je spet poln poročil o pretepih. Na žegnanju, na godovanju, na svatbi, pri delu v goricah in v navidezno mirni gostilniški družbi, povsod poje nož svojo strašno,
krvavo pesem,
ki je toliko grša, ker se navadno začne v pijanosti in zahrbtno ter brez pravega in resničnega vzroka, če koga ne mara kako dekle, pa že gre z nožem nad svojega tekmeca, če je kdo izgubil pravdo, hoče z nožem poravnati namišljeno krivico. O vsem mogočem in nemogočem odloča nož. Posledica pa je: nedolžne žrtve, sramota, težke kazni, novo sovraštvo in — novi zločini.
V	uvodu omenjeni izseljenec svetuje, naj bi naše oblasti s temeljitimi kaznimi skušale premagati to zlo in izžgati z narodnega telesa ta sramotni pečat. Tudi mi se temu predlogu popolnoma pridružujemo in menimo, da zakon takemu divjaštvu ne bi smel priznavati v nobenem primeru nikakih olajševalnih okolnosti. Kdor meni, da se mu je v čemerkoli zgodila krivica, ima vedno prosto pot, da s pomočjo veljavnih zakonov svojo pravico uveljavi in prejme zadoščenje in odškodnino za krivico in škodo, ki mu jo je kdo prizadel.
že iz tega načelnega razloga in radi avtoritete oblasti je treba samolastno razračuna-vanje v spornih vprašanjih dosledno odklanjati in strogo kaznovati.
K temu sredstvu, ki mu vsekakor priznavamo prvenstveno vrecinusfc, pa predlagamo mi še drugo, ki je zgolj moralne prirode, moralno pa vendar tako krepko, da ne bo ostalo brez sadu, ako ga narod sprejme.
Klic kmetskim dekletom
V	dosego prave zmage nad našo narodno sramoto se obračamo posebej do naših kmetskih deklet. One so kot bodoče matere in žene najbolj poklicane, da pomagajo po našem podeželju zatirati pretepaštvo. Pomislijo naj, da človek, ki ne zna brzdati v jezi svojih strasti, ne more biti nikoli niti dober gospodar niti dober mož niti dober oče. Kako bo drugim ukazoval in druge vodil junak, ki niti sam sebe ne more obvladati!
Zato velja naš klic zlasti vam, slovenska dekleta! Kdor razgraja in se pretepa, kdor hoče z nožem potrjevati svoje besede, temu obračajte hrbet. Tak človek ni vreden niti vašega prijateljstva niti vaše ljubezni. In če je bil morda v vašem srcu pripravljen prostor zanj, ga odstranite! Le pomislite, koliko nesoglasij pride v življenju celo med ljudmi, ki so tako rekoč ena duša in eno telo! Zlasti velja to za življenje v zakonu. Gospodarske
brige, bolezni, skrbi in nadloge, vse to mori in ubija celo mirnega človeka, kaj pa šele pretepača! Pri njem nimate pričakovati nič drugega, kakor da vas bo v prvi priliki tudi začel obdelavati z nožem ali s kolom — kakor sedaj dela s svojimi tovariši in tekmeci.
Takega življenja pa si v zdravju svoje mladosti gotovo ne želite. Zato pa, dekleta, na plan! Razum naj vlada srcu, ne pa narobe, če hočete sebi in svojcem prihraniti nepotrebne solze in gorje.
Fantje, dvignite svoj ponos!
Hkratu kličemo slovenskim fantom, zlasti vsem, ki ste člani kakega Društva kmetskih fantov in deklet! Dvignite visoko svoj ponos! Ne dajte in ne dopustite pod nobenim pogojem, da bi bil vaš zeleni prapor omadeže- |
V nedeljo 9. avgusta je bilo pri nas nenavadno živo. — Od vseh strani so prihajali fantje, dekleta in številni gostje na vozovih, kolesih, peš pa tudi z avtomobili in železnico na »III. tabor kmetske mladine«, ki ga je priredil ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet. V Ormožu se je zbrala pestra povorka: na čelu konjenik z zastavo, nato kolesarji, godba na pihala, venec iz klasja, prapor Zveze in prapor društva iz Skok, delegatje Zveze, pododborov in društev, kosci tekmovalci, grabljice, vozovi predstavljajoči razna dela: predice, klepače kos, sadjarje s prešo i. dr.; vse okrašeno z zelenjem in cvetjem. Ponosno je korakala naša kmetsko vojska čez mesto na travnik tov. Verhovčaka v Pušince, kjer je sredi za tekmo odmerjenih pasov stal govorniški oder, na katerega mlajih so plapolale državna in zelena zastava z našim simbolom: štiriperesno deteljico. Na njem so zavzeli govorniki in oba praporščaka svoja mesta. Cez dva tisoč navzočnih gostov je pozdravil predsednik Pododbora tov. Joško Tomažič. Poimensko je pozdravil zastopnika Zveze, celjskega, ljubljanskega in krškega pododbora, zastopnika oblasti g. Rozmana, zastopnike sosednjih tov. društev iz Skok in Sv. Jurija na Ščavnici. Otvo-ril je zborovanje in predal besedo zastopniku Zveze tov. Tinetu Horvatiču, ki je v jasnih besedah razložil pomen dela naših organizacij, poudarjajoč, da bo le ejiotna disciplinirana in moč-n* nkupnost pod vodstvom kmetskih ljudi iz lastnih vrst mogla in tudi dosegla oni uspeh, ki ga vsi pričakujemo in ki ga naša vas po svoji važnosti tudi zasluži. Nato sta govorila v imenu ljubljanskega pododbora tov. Alojz Avsec in v imenu celjskega tov. Aleksander Turnšek, ki sta naš tabor prisrčno pozdravila v imenu tovarišev in tovarišic od bistre Save in Savinje, zagotavljajoč nas, da v svojem delu nismo osamljeni in pozivajoč, da po lepih začetkih pri svojem delu vztrajamo ne oziraje se na nobene zapreke, ki se nam stavijo na pot. V svoj krog naj zberemo vse, kar je na naši vasi zdravega, klenega in dobrega in tako s podvojeno silo združeni priborimo kmetskemu stanu, naši vasi in kmetskemu domu zasluženo čast in spoštovanje, ter lepšo bodočnost.
Vsi' govori so bili deležni živega zanimanja in burnega odobravanja. Godba je zaigrala kmetsko himno: »Zeleni prapor«, ki so jo vsi poslušali v največjem miru in odkritih glav.
Nato se je vršila tekma za prvenstvo ptujskega pododbora. Sami krepki fantje, prvaki, zmagovalci društvenih tekem so se postavili k svojim odžrebanim prostorom. Na znak piščalke so v plemeniti tekmi izmerili svoje sile. Izid je bil sledeč: I. tov. Rakuša Jožef, Obrež-Središče;
van z bratsko krvjo! Prave junake pa se po-kažete šele tedaj, če znate mala nasprotstva in križanja osebnih zadev mirno premagati v zavesti, da vsi služite veliki misli slovenske kmetske skupnosti.
če pride med vami samimi ali tudi med vašimi vrstniki zunaj društva kaj navzkriž, nikdar in nikoli ne poravnajte tega z nožem. Nož kulturnemu človeku ni nikoli dokaz! Dokaz je samo delo, vztrajno, smotreno in nesebično delo! In če vas kdo žali, blati ali na-tolcuje, še boste najbolj maščevali nad njim, ako ga boste ponosno prezirali.
Ako se bomo na tak način skupno zakleli in združili vse naše sile proti sramoti pretepaštva, bo kmalu lice naše vasi prosto tega madeža. In verujte nam vsi, ki so vam namenjene te iskreno mišljene besede, da bo slovenska vas po tej zmagi deležna tudi znatnega gospodarskega olajšanja. Kajti znatne vsote, ki jih danes žrtvujemo za neštevilne kazenske procese radi pretepaštva, bodo lahko ostale doma in se porabile za gospodarsko in kulturno rast in čast slovenske vasi. Fantje in dekleta, vsi v ta sveti boj!
II.	Raušl Jakob, Obrež-Središče; III. Kolarič Konrad, Sv. Bolfenk; IV. Serec Ivan, Hum.
Pri kolesarski dirki na progi Ormož—Središče in nazaj, 26 km, je v času 42 min. dobil I. Antonovič Matija, Središče, v 43 min. II. Lo* zinšek Henrik, Hajdina, v 43 min. 3 sekundah
III.	Ilanželič Franček. Središče, v 43 min. 5 sekundah IV, Novak Milko, Vuzmetinci.
Od voz je bil ocenjen s I. nagrado: klepači — Obrež, II. predice — Hum in III. prešarji — Sv. Bolfenk.
Vsi tekmovalci in dirkači so prejeli lepa spominska darila. Na bližnjem lepem vrtu se je vršil srečolov ter se je ob igranju priznane sre-diške godbe razvilo prijetno domače razpoloženje, kakor se po dobro opravljenem delu tudi spodobi. Krasno vreme je dober uspeh še podprlo.
Vse to pa ni šlo nekaterim v račun, ki so hoteli prireditev onemogočiti. Najprvo so pregovorili gospodarja sosednjega travnika, ki je istega za tekmo že obljubil, da je obljubo preklical in otavo pokosil. Toda to ni bilo vse: še je bil tu travnik tov. Verhovčaka, ki se ni dal pregovoriti ne z »lepo besedo« ne z grožnjo, zato so travnik v noči prekosili, misleč, da je s tem tekmi odzvonilo. Pa še je bilo dovolj prostora, ki smo ga lepo obkosili in za tekmo pri' pravili. To jih je pa tako ujezilo, da so v soboto ponoči, ko je bilo vse pripravljeno, napravili »zadnjo ofenzivo s težkimi kalibri«: v trdni temi, preden je izšel mesec, so iz teme zrastli kosci, ki so začeli svoje uničevalno delo, ter kosili travo počez, a ko so jih naši čuvarji hoteli pregnati z lučjo, so oni odgovorili s — streli! Sicer žalostno, a resnično dejstvo. Ker so poleg običajnih pištol rabili tudi vojaško orožje, jih zasledujejo orožniki. Mi jim odpuščamo, ker »ne vedo kaj delajo«.
Kljub vsem tem in enakim zaprekam, trganju plakatov in ustmeni protiagitaciji je bil naš tabor dobro obiskan in je cela prireditev zelo lepo uspela, kar je dalo našim neustrašnim fantom in dekletom spet nove pobude in poguma. Kajti videli so, da je njih delo upoštevano, važno in križa račune raznim špekulantom, ki so doslej na račun kmetske brezvednosti ali nevednosti in hlapčevstva dobro živeli, kajti sicer se ne bi v brezpomembno stvar toliko zaganjali in vpili obupno na pomoč. Vidimo, da jim teče voda v grla, da jih je strah luči in solnca svobode. Nobeno sredstvo jim ni preumazano, da z njim ne bi skušali blatiti našega idealnega dela. Po njih delih jih bomo spoznali... Fantje in dekleta: krepko naprej po začrtani poti! V slogi in delu vstajamo!
Talhor kmeisiie mladine v Pušencih pri š^možu
Pododbor Zveze v Celju
Pretečeno nedeljo, 16. avgusta je celjski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet imel svojo redno sejo. Na seji se je razpravljalo o delovanju včlanjenih društev ter izvedbi občnih zborov, pri čemer je še vedno par društev, ki niso poslala letnih poročil. Občni zbor Pododbora bo sklican za dan 8. septembra in se bo vršil ob 9. uri dop. v Narodnem domu v Celiju. Predseja pa se bo vršila že 6. septembra v Orli vasi pri Braslovčah, kjer bo istega dne tamošnje društvo proslavljalo 10 letnico svojega obstoja in 10 letnico udejstvovanja in borbe voditelja kmetsko-mladinskega pokreta tov. Iv. Krouov-ška, pri čemur bo korporativno zastopan tudi Pododbor. Končno je seja razpravljala še o nekaterih motnjah, ki ijih hoče par nekmetskih ljudi uvesti v našo v več letih zgrajeno in zato solidno kmetsko mladinsko organizacijo! — Društva bodo sprejela o vseh sklepih okrožnico.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi, priredi dne 6. septembra 1936 ob svoji 10 letnici
Tabor kmetske mladine
Spored:
1.	ob 8. uri sv. maša zadušnica v Braslovčah za rajne tovariše;
2.	ob pol 2. uri pop. zbirališče konjenikov, tekmovalcev, koscev, grabljic, malih koscev, in grabljic, o':rašenih voz, kolesarjev in ostalih gostov v Trnavi;
3.	ob 2. uri odhod povorke z godbo in prapori na tekmovalni prostor tov. Povšeta v Orlo vas;
4.	ob pol 3. uri slavnostni občni zbor in pripetje spominskega traku na Zvezin prapor;
5.	ob 3. uri kmetsko mladinsko zborovanje;
6.	ob %4. uri simbolične vaje malih koscev;'
7.	ob 4. uri tekma koscev — starih in mladih.
Po tekmi razglasitev o izidu in razdelitev
nagrad na prostoru tov. Kronovška, kjer se bo vršila kmetska veselica.
Pri prireditvi sodeluje polno^tevilna godba na pihala »Zarja« iz Šoštanja. V slučaju slabega vremena se preloži tabor na 8. septembra. i ——— — Ivan Albreht:
JCIevef«
Res vam ne znam pojasniti, (je drhte dejala gospa Anatvlska, ko smo ijo obiskali v bolnici) v--» siaipaj je tako spleteno, da ne vem, kaj naj rečem.
Hinka Anatolskega sem srečala na letovišču. Saj ste ga poznali. Prikupen, nevsiljiv človek, skoraj res princ mojih sanj.
Kmalu sem opazila, da mi daje prednost pred mojimi vrstnicami, in nič ne tajim, da mi |je to ugaja'o. Ko sva se bliže seznanila, me je njegov nastop popolnoma prevzel. Mehka, vedno izbrana beseda, umerjeno vedenje in neko veličastno obvladanje samega sebe, vse to so bili pojavi, ki žensko osvajajo. Zato sem ga tudi Tada poslušala, ko mi je začel na svoj način govoriti o ljubezni. Zdelo se mi je kakor oddaljeno požuborevanje studenca v gozdu. Od strani sem videla odsvit njegovih oči, kakor j[la proseva zarja skozi gosto gozdno zelenje.
Tedaj pa, ko me je prvič objel, sem zaprla oči in zagledala pred seboj tako odurno in spa-eeno krinko, da sem nenadoma kriknila in se onesvestila. Verjemite mi, da mi še sedaj bije gmeh tistega ostudnega privida na uho.
Anatolskj je sedel kraj mene v mahu, ko sem preplašena in zbegana spet odprla oči.
Kaj se je zgodilo in česa se bojim? Gledala sem topo predse in nisem znala in si nisem upala odgovoriti. Anatoski je obmolknil in zamišljeno zastrmel predse. Govoril je nekaj o zli usodi in o maščevanju, ki mu mora
Šmarnogorsko okoliško društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 23. t. m. kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče ob K 9. uri dopoldne v Mostah pri Komendi.
Mlatic
5©!e boeSo oelprSe vraia:
Koliko pride vanje kmetskih sinov
Že nekaj let sem tožijo naši profesorji na srednjih in visokih šolah, da v mladem naraščaju bodočega šolanstva občutno primanjkuje
naraščaja s kmetov.
To tožbo ponavljajo vsi, brez razlike na tako ali tako naziranje in ne glede na politično usmerjenost. Kako globoko je ta tožba utemeljena, nam kaže narjbolj sprehod po naši lastni zgodovini. V politiki, literaturi, umetnosti, v gospodarstvu in na vseh poljih javnega udejstvovanja so se doslej najbolj obnesli sinovi našega podeželja. Od Trubarja preko Vodnika in Prešerna do Cankarja in Župančiča je pritok z dežele
živi vii
naše narodne sile in tvornosti. Poglejte imena naših banov! Sedanji ban dr. Marko Natlačen in prejšnji ban dr. Drago Marušič sta oba kmetska sinova.
Poglejte pa na drugo plat v neprijetne gaje naših afer! S presenečenjem boste ugotovili, da so krivci — ali vsaj idejni »temelji« v — nekmetskih vrstah. Od »Feniksa« do »Bodija« in še marsikje je zdrknilo marsikaj težkega denarja v napačno smer. Zdrknilo pa je vse v žepe takih rok, ki se niso nikoli grele na kmetskih žuljih.
Kmet je resnično zdravje
Začetek novega šolskega leta je pred vrati. Toliko govorimo o tegobah in korupciji, o pobijanju korupcije in ozdravljenju krize, vendar ne pridemo preko besed do dejanj. Zato pravimo in predlagamo:
priti do dna, toda bila sem tako notranje strta, da nisem mogla prav razumeti, kaj hoče s temi besedami.
Anatolskega sem se pozneje izogibala, in ko smo odšli v mesto, se nisem niti poslovila od njega.
Izvedena sem marsikaj — (gospa je nagu-bančila čelo in ijela plaho begati z očmi po bolniški sobi.) Njegova preteklost da je burna. Dve življenji ima na vesti. Mladenko, ki se je ob njem začutila mater — saj razumete. Pogoltnil je bil besedo in ona se je hotela iznebiti — ah, ženske imamo tako težko v življenju. Iznebila se je reva življenja in nerojeno bitje je z njo vred leglo v grob.
Prijatelji — (gospe so stopile solze v oči) — ali me boste obsojali zaradi tega? Pretrpela sem muke, ki zanje ni besede, toda Anatolskega nisem mogla pozabiti. Od povsod so mi sijale njegove oči, od povsod sem slišala njegov korak in kar sem počela m kjer sem bila, me je spremljala njegova senca.
To je bilo življenje kakor na ražnju, mu-čeništvo, ki me je glodalo v mozeg. In nekoč sem mu potem pisala — (gospa je pričela drgetati kakor trepetlika. Vse njene mišice so se v naglih presunkih ločile in krčile in obraz je dobival bolj in bolj rumenkasto-pepelnato barvo.)
Anatolski mi je kmalu odgovoril in zagotavljal v pismu, da je izza prvega srečanja neomajno verjel vame. Zatrjeval mi je, koliko je pretrpel ta čas, da pa je zdaj nepopisno srečen, ker vidi svojo vero potrjeno.
Ne, to ni bilo pismo tridesetletnega galana, ampak izpoved plemenite duše, ki sluti v meni družico za življenje.
Napnimo vsi svoje najboljše moči, da omogočimo čim večjemu številu nadarjenih kmetskih sinov višjo šolsko naobrazbo in s tem odločilen vpliv na reševanje vseh javnih vprašanj. S tem si pridobimo kader poštenih javnih delavcev in ljudskih svetovalcev, s tem odpravimo korupcijo in marsikaj, kar je danes gnilega v nas. Zgledi naših »Posojilnic« iz težke preteklosti naj narti bodo v vzpodbudo. Ni pa dovolj, da v vznesenih besedah proslavljamo odločnost in požrtvovalnost naših prednikov, ampak je treba, da — z delom proslavimo in potrdimo njih dela.
Cas hiti. Vsako zamujeno leto pomeni lahko izgubljena desetletja. Če bomo tukaj prav zastavili plug, bomo prav orali, lahko sejali in želi, če pa tega ne bomo znali, ostanejo besede pleve, ki ne morajo dati sadu.
Krščanstvo zahteva tudi krščansko življenje
Pred kratkim je vprašal misijonar dr. E. Stantey Jones Mahatma Gandhija, katera pot bi bila po njegovem mnenju najboljša, da bi bili tudi nekristjani trajno pridobljeni za krščanstvo.
Gandhi je za trenutek pomislil in odgovoril:
Prvič bi svetoval, da začnete vsi kristjani tako živeti, kakor je živel Kristus.
Drugič bi svetoval, da prenesete kristjani svojo vero v dejanje v polnem obsegu. Pri tem pa ne smete delati besedam Kristusa nasilje, ne smete svoje vere niti oslabiti niti izpremeniti.
Tretjič predlagam, da daste poudarek na ljubezen. Kajti ljubezen je središče in duša vsega krščanstva.
četrtič bi vam svetoval, da študirate ne-krščansko verstvo in njegovo kulturo z večjim razumevanjem in z večjim čustvovanjem, da boste mogli spoznati dobro, ki je v njem in da boste drugače misleče ocenjevali z večjo ljubeznijo.	(»Delavska pravica«.)
Politične toplice
Hudo je, hudo, če človek zboli sredi poletja. Naj bo lončen ali kakršenkoli, bolezen je huda, morda celo dvakrat huda na slovenski zemlji.
Vidite, taka nesreča je zadela nekaj ljubljanskih »politikov«. Politika je že sama na sebi
Tako sem mislila, čutila, verjela in postala Anatolskemu žena.
In tedaj — Ne, še nikomur nisem omenila tega in ne vem, kam naj se skrijem. Ko sva stala pred oltarjem, sem nenadoma zagledala krinko pred seboj. Da! sem še šepnila, pa je stopilo predme in se mi režalo tako pošastno naravnost v oči, da se nisem mogla niti ganiti. Rekli so mi kasneje, da se je prstan zakotalil po tleh, da sem izgubila šopek in ne vem kaj vse, jaz pa sem videla samo tisto spačeno krinko in v grozi kamenela pred njo.
Kaj naj vam še povem? Svatba mi je bila muka in v veselju drugih sem bila tako sama s svojo žalostjo, da niti jokati nisem mogla.
Hotela sem povedati vse do kraja, toda prosim vas, prizanesite mi s tem in ne mislite, da vam hočem kaj prikriti. Ne morem. Vsak njegov dotikljaj me je zabolel in mraz mi je prešinil kosti, ako mi je Anatolski le segel v roko. In štiri stene so bile priče trpljenja, ki mu ni imena.
Tudi on je trpel. Celo jokati sem ga videla, toda vse to je bilo prepozno. Režeča krinka mi je povedala, da sem okužena. Žrtev se je maščevala in mi pahnila v naročje njega, ki ni bil čist — — —
Gospa Anatolska je izbuljila oči in začela sunkoma »opsti. Čelo se ji je oznoijilo, nohti vseh prstov so se blazno zarili v prsi in grebli, grebli, da je po beli polti zapolzel rdeči sok. In nato se je na pol pognala kvišku, zarjula kakor ranjena žival in jela besno udrihati okrog sebe.
Predsednik komisije dr. Valie se je tiho umaknil in vsi smo kakor na povodcu odšli za
huda reč, še hujše je pa, če se politika takole o sv. Jakobu loti revniatizem. Nič mu revežu ne pomaga in mora naravnost v toplice.
Pa so res šli ti gospodje v toplice in sicer v Rimske toplice. Upali so, da bo zdravljenje odmevalo na široko po slovenski zemlji. Ni vrag, če se združijo pravi stanovi: advokatje, profesorji in drugi odličniki, pa hočejo reševati kmeta, je že treba klicati toplice na pomoč.
Toda smola je pač smola. Kopelj je bila brezuspešna. Gospodje so čakali kakor v narodni pesmi: — 'Z ur so dnevi — 'z dni so leta — let iu dni — pa konca ni —
Čakali so in čakajo in so hudi, ker se jim ni obneslo. Kako že poje Josip Stritar: — Pero pomoči — goldinar skoči —
Seve, kmet je pač kmet, kakor poje isti pesnik: — Skrbi in stara leta — more ubozga kmeta —. Zato pač ni nič kaj voljan za take zdravilne sprehode in je pustil gospode, da so se lahko kopali sami.
Žalostno je, ker revmatizma še ni konec. Kaj, ko bi gospodje z vso robo poskusili še srečo v Krapinskih toplicah? Nemara bo več uspeha? Mi ga jim privoščimo, ker želimo po stari, lepi domači šegi vsej — slovenski zemlji — dobro zdravje.
iCag |e fosfatna žlinJe-a
1G1
se
Fosfatna žlindra je moderno umetno gnojilo, ki se proizvaja iz novo odkritih dalmatinskih fosfatov. Fosfatna žlindra vsebuje 18—20% celotne fosforne kisline; od te je več kot polovica topljiva v citronovi kislini ter več kot ena tretjina vodotopna.
Ker naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforne kisline, jo moramo dodati potom gnojenja s fosfornimi gnojili. Dobro žetev dobimo le tedaj, ako poleg dušika in kalija dodajamo naši zemlji zlasti fosforno kislino. Šted-Jjivi in napredni gospodar bo seveda uporabil ono fosforno gnojilo, ki je najboljše in tudi — najcenejše! Fosfatna žlindra, ki se proizvaja iz
njim. Medtem ko so strežniki mukoma oblekli gospe Anatolski prisilen jopič in jo prenesli v posteljo z rešetko, nam ije dejal spodaj na vrtu dr. Valič:
»Veste, gospodje, položaj je čisto jasen. Anatolskega sem poznal, saj sva rojaka. Ni bil ženskar, a mnogo oči se je hrepeneče oziralo za njim. Poleg tega, da je bil lep, je imel tudi lepo bodočnost pred seboj. S tridesetimi leti inšpektor v zunanjem ministrstvu, to ije vsekakor lepa pot. In ženske so tekmovale zanj.«
Kakor s pogreba smo počasi odhajali zvrta. In dr. Valič je nadaljeval:
»Treba bo preiskavo nadaljevati čisto drugače. Poznam damo, ki je na vsak način hotela postati Anatolskemu življenjska družica —«
»Vdova industrijea—«je pripomnil avskul-tant Berbar, s preden je utegnil izreči ime, je odvrnil dr. Valič:
»Da, da, iz njenih ust izvira vozel spletk. Preden si je Anatolski pognal kroglo v glavo, nam je poslal nekaj vdovinih pisem. V njih mu naravnost grozi, da ga bo uničila, pa naj bi tudi njo samo veljalo življenje.«
Zdaj nam je bilo jasno. Živčno nežno in rahlo gospo Anatolsko je tolikanj strla in zmedla spretno zamišljena kleveta odklonjene vdove, da je čisto padla v mrežo laži in pod namišljeno prevaro trpela, dokler se ji ni omra-čil um.
»In je bil Anatolski res zdrav?« je vprašal »iekdo.
»Kakor kremen,« je potrdil sodni zdravnik.
Potem smo molčali. Iz bolniške sobe so še udarjali blazni kriki nesrečne gospe Anatolske.
naših domačih sirovin, je že zato najcenejša, ker pri teh odpade dragi prekomorski dovoz afriških sirovin.
Uspehi, ki so jih naši poljedelci dosegli potom gnojenja s fosfatno žlindro, so naravnost presenetljivi! Tako so n. pr. pri travnikih nekateri posestniki dosegli za skoro 2krat večji pridelek pri prvi košnji in okoli 60—80% pri otavi. Povsod, kjer so sipali fosfatno žlindro, se je bujno razvila deteljica ter sladka trava. Posestnik Mirnik pri Arji vasi (Savinjska dolina) je dobil trikrat več hmelja na nasadu pognojenem s fosfatno žlindro, kakor na negnojenem. Podobne uspehe so tudi dosegli številni drugi hmeljarji. Naravnost sijajna poročila pa prihajajo od strani vinogradnikov. Množina vina je bila mnogo večja in kakovost znatno boljša. Tudi pri sadovnjakih in okopavinah se je fosfatna žlindra izkazala kot učinkovito gnojilo. Zlasti v ki Ti močvirnati zemlji Pesniške doline — kakor sporoča Dr. Kovačič iz Maribora, Košaki, — so posestniki beležili rekordne uspehe, kar predstavlja za naše poljedelstvo izredno važen izsledek, ko se mineralni superfosfat v kislih zemljah ni posebno obnesel.
Fosfatna žlindra je priporočljiva zlasti kot jesensko gnojilo za travnike, deteljišča, okopa-vine, hmeljišča, vinograde in sadovnjake.
Izvozniki sadga Joisi^o
V jugoslovansko-avstriijski, nemško-češkoslo-vaški, kakor tudi v nemško-grški in avstrijsko-bolgarski železniški zvezi so za prevoz svežih jabolk, svežih sliv in grozdja jugoslovanskega in grškega izvora dovoljene tarifne ugodnosti. Prav tako so dovoljene tarifne ugodnosti za sveža jabolka, slive in grozdje bolgarskega izvora v
Švico in Nemčijo ako odda pošiljatelj v prevoz najmanj a) 10.000 ton, b) 7500 ton, c) 5000 ton, d) 2500 ton svežih jabolk, sliv in grozdja, jugoslovanskega, grškega in bolgarskega izvora v Švico, Nemčijo, Češkoslovaško ali dalje v času med 15. avgustom 1936 in 31. marcem 1937, dovole jugoslovanske, avstrijske, madjarske in češkoslovaške železniške uprave pošiljatelju potom vrnitve voznine pri gori navedenih tarifah naslednje zneske: pri a) 460 par za 100 kg, pri b) 370 par za 100 kg, pri c) 280 par za 100 kg in pri d) 180 par za 100 kg.
Isti popust je dovoljen tudi tedaj, če izroče dotičiie količine dvojica ali več pošiljateljev v prevoz in če do 31. avgusta 1936 v skupni pismeni izjavi prijavijo generalnemu ravnateljstvu državnih železnic, komercijalni oddelek v Beogradu, da so se združili zaradi skupnega izročanja določenih najmanjših količin v prevoz. Pravico do terjatve ima pošiljatelj. Prošnji za vrni-« tev voznine je treba priložiti obenem z duplika-tom tovornih listov tudi morebitne frankaturne račune in jih poslati do 15. avgusta 1937 kontroli dohodkov jugoslovanskih državnih železnic v Beograd
TISKOVINE
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise. knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil
TISKARNA MERKUR
aJOBlJAlllA, GRIGdRČSČEVA ISLECA 23
TELEFON ŠTEV 25-52
X V Kcšakih je vlomil v branjarijo Marije Marksove in pokradel za čez 1000 Din raznega blaga 22letni elektromonter Adam Jovan iz Vel. Bečkereka. Policija ga je že izsledila in prijela.
X V Lescu pri Medveeah je padel v neko rudniško jamo 301etni delavec Jože Krosi. Pri padcu v globino 15 metrov se mu je zdrobila glava in tudi prsni koš je bil zelo poškodovan. Po napornem reševanju so Krošla sicer še živega rešili iz jame, vendar je vzlic pomoči in prizadevanju zdravnikov še isti dan popoldne izdihnil.
X V Skorbi, občina Slovenja vas, je izbruhnil požar pri posestniku Mihaelu Zunku. Zgorela mu je hiša s poljskimi pridelki vred. Kako je požar nastal, se ne ve, škoda pa znaša kakih 15 tisoč dinarjev.
V Volčjem potoku je tragično preminula gospa Souvan, znana vzorna posestnica in živino-rejka na tamkajšnji graščini.
X Iz Dolnje Počehove je bil doma 131etni Josip Lubej, učenec osnovne šole v Krčevini. Ko se je v večji družbi tovarišev kopal v Dravi pod mostom v Mariboru, mu je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in se je začel potapljati. Njegov tovariš Viljem Vodušek je opazil pretečo nesrečo in je hitel Lubeju na pomoč. Zgrabil ga je za lase, toda Lubej mu je zdrknil iz rok in izginil v valovih.
X V Planici pri Ratečah bodo v nedeljo 23. t. m. blagoslovili novo Marijino kapelo. V kapeli bo Marijina slika, posneta po podobi na Brezjah. Naslikal jo je o. Blaž Farčnik.
X Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je posestnici Jeri Planinškovi in posestniku Jožetu Drevenšku požar uničil vsa gospodarska poslopja s poljedelskimi pridelki vred. Požar je po nerodnosti zanetil neki 71etni otrok. Škoda presega 50tisoč dinarjev, a je vsaj deloma krita z zavarovalnino.
X V Studencih pri Mariboru je utonil V Dravi 151etni Jože Cojšter. Skupaj s sedmimi tovariši je skušal preplavati Dravo. Zašel pa je v vrtince in klical na pomoč. Fantiči so ga sicer videli in slišali, vendar si niso upali v njegovo bližino, ker so bili preslabi plavači. Tako je nesrečni Cojšter utonil pred očmi tovarišev, ki so potem prinesli prestrašenim staršem samo — obleko mrtvega sina.
Prvovrstne tržiške
in
b r u s i S n e
kamne
v različnih kvalitetah ima v veliki izbiri v zalogi
JjšOHOM", Kolodvorska 7
X Premovanja rodovniške živine bodo letos s prispevki kraljevske banske uprave in pristojnih kmetijskih odborov pri sledečih selekcijskih društvih: 19. avgusta v Strukovcih, 20. avgusta v Predanovcih in 21. avgusta v Kupšincih v Prekmurju. Že lanska razstava je pokazala velik napredek živinoreje pri nas, upamo, da bo tudi letošnje premovanje imelo velik uspeh in priznanje našim živinorejcem.
Premovanje konj za ljubljansko okolico se bo vršilo letos dne 24. avgusta na Igu ob 8. uri zjutraj, na kar konjerejce v okolici Ljubljane opozarjamo.
X Na Vačah je tamošnji Ljudski hranilnici in posojilnici od kmetijskega ministra odobrena zaščita. Po tej zaščiti je dovoljen za obveznosti, nastale pred 25. majem odlog plačil za dobo šest let, počenši z dnem 30. julija t. 1. Obresti za stare vloge znašajo 2 odstotka.
X V Sribovcu pri Varaždinu je Drava te dni naplavila truplo brodarja Josipa Caple iz Jelovca, ki se je smrtno ponesrečil proti koncu maja.
X V Mariboru so vlomilci »obiskali« sodnika drja Mirka Kejžarja v Vrtni ulici 23. Ko ga ni bilo doma, so mu vdrli v stanovanje in mu odnesli za 6000 dinarjev oblek in raznih drugih predmetov.
X V Mostah pri Žirovnici je na Šmaren obhajal posestnik, mlinar in lesni trgovec, brezni-gki župan Ivan Bizjak 501etnico svojega rojstva in srebrno poroko s svojo družico v življenju, gospo Marijo. G. Bizjak je vsestransko plodovit jn požrtvovalen javni delavec in si je za občino v gospodarskem in kulturnem oziru pridobil mnogo zaslug. K dvojnemu jubileju prisrčno čestitamo!
X Na Bledu je v jezeru utonil poštni uradnik Franc Kobole, uslužben v Ljubljani in doma iz Konjic. Kopal se je in ga je menda v vodi prijel krč.
X V Stični je zadela kap Alojzija Matjašiča iz Grosuplja. Bil je uslužben pri banovinskem elektrovodu in ga je dohitela smrt vprav v času, ko je montiral neke električne napeljave.
X Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je te dni padala debela toča. V četrt ure je uničila vse sadno drevje in tudi sicer povzročila nepregledno škodo.
X V Zgornji Račici v Slov. goricah se je
smrtno pouesrečila 781etna prevžitkarica Ivana Kokavčeva. Obirala je hruške in pri tem padla •/. visokega drevesa. Pri padcu si je zlomila hrbtenico in je kmalu po nesreči izdihnila.
X V Suhem dolu pri Slovenjgradcu se je obesil gostilničar Josip Galle. V pismu, ki ga je žena našla pri njem, navaja nesrečnik kot vzrok svojega dejanja bedo, ki grozi njegovi družini.
X V Maribor je prišel iz Splita na dopust Ivan Kozjan. Ko se je šel v Muro kopat, ga je v vodi prijel krč. Preden so mu mogli priskočiti jia pomoč, je izginil v valovih in utonil.
X V Zagrebu je izbruhnila kaj nenavadna stavka. Začeli so namreč stavkati — grobarji lin nočejo ob nedeljah pokopavati mrličev. Ker pa smrt nedeljskega počitka ne pozna, so zagrebški mestni očetje v zadregi in ne vedo prav, kako bi se pobotali s stavkujočimi grobarji.
X V Sisku proslavi tamkajšnja obrtna zadruga letos stoletnico svojega obstoja. Ker je ta zadruga matica mnogih drugih po pokrajini, se vrše za proslavo stoletnice obširne priprave.
X Na Črnem vrhu pri Sv. Juriju ob Taboru se je smrtno ponesrečil 671etni delavec Jurij šošter. Ko je šel zvečer v gozdu na Črnem vrhu po ozki stezi, mu je spodrsnilo in je strmoglavil 50 metrov globoko v prepad. Bil je takoj mrtev.
svetu
■	Neguševa žena, ki je bivala zadnje čase v Jeruzalemu, pride v kratkem v London. Iz krogov abesinskega poslaništva v Londonu pa prihajajo poročila, da Haile Selassie ne namerava stalno bivati na Angleškem, ker še vedno upa, da se bo lahko vrnil domov.
■I Razbojnik je pobil tri čuvaje. Pred časom so razbojniki popolnoma izropali veliko banko v pristaniškem mestu Santa Cruz v Patagoniji (Južna Amerika). Policiji se je končno posrečilo, da je izsledila in zaprla kolovodjo razbojniške tolpe, nekega Lajusa, ki je bil hotelir v istem mestu. Te dni pa je Lajus skušal pobegniti. Iztrgal je jetniškemu pazniku karabinko in z njo ustrelil tri jetniške čuvaje in si tako priboril pot v svobcdo. Že zunaj jetnišnice pa ga je v nogo zadela krogla njegovih zasledovalcev, ki so srdito streljali za njim. Ko je spoznal, da ne bo mogel uiti, se je Lajus sodil sam. Pognal si je kroglo v glavo. Ko so prileteli čuvaji do njega, je bil že mrtev.
■	Visoka šola za tatove. Neki Ibrahim Azur je v Kairu ustanovil pravo visoko šolo za tatove. Sedel je prej že 3 leta v ječi, ker je mlade ljudi učil krasti. Po prestani kazni pa je ustanovil posebno »Večerno šolo za odrasle«. Šola je bila razdeljena v dva dela: oddelek za odrasle in pripravljalni tečaj za mladino od 8. do 15. leta. Po enkrat na teden so morali gojenci te šole v najpremožnejše dele mesta, kjer so praktično dokazali, česa so se v šoli naučili. Nakradene predmete so morali prinašati svojemu »profesorju« Ibrahimu. Ta jih je ocenil in jih za neznatno ceno tudi »odkupil«. Nekoč pa je neki učenec ukradel neki Američanki dragoceno z briljanti okrašeno zlato zapestnico. Ibrahim jo je ocenil sramotno nizko in je še od tega zneska ponudil učencu le polovico za odkupnino. To je »gojenca« tako razburilo, da je poizvedel pravo ceno in javil vse skupaj policiji. Detektivi so prišli nato v šolo vprav v trenutku, ko je čedni profesor razlagal učencem, kako je mogoče ženski neopaženo odrezati ročno torbico. Seveda so oblasti »profesorja« in »učence« takoj zaprle, to edinstveno šolo na svetu pa uradno zapečatile in ustavile njeno nadaljno »vzgojno obratovanje«.
H Rekordni polet okrog sveta. Milijonar in filmski podjetnik Howard Hughes je te dni v spremstvu dveh pilotov z letalom odpotoval iz mesta Los Angeles v Ameriki. Ker ni nikomur znan niti cilj niti smer tega poleta, smatrajo mi-lijonarjevi znanci, da gre za rekordni polet okrog sveta, ki si ga je hotel bogataš privoščiti v vsej tišini.
■ Jugoslovanska trobojnica v Berlinu. Nemški listi s priznanjem poročajo o poklonitvi jugoslovanskega moštva na olimpijadi spominu padlih vojakov. Nemška vojaška godba je zaigrala jugoslovansko državno himno in naša državna trobojnica se je v počastitev padlih sklonila, ko je jugoslovanska delegacija položila venec na spomenik Neznanemu junaku.
Šefi
mi
24.	avgusta: v št. Jerneju, Kočevju, Javorju nad šmartnem pri Litiji, Slov. Bistrici, Rogatcu, Murski Soboti.
25.	avgusta: v Ambrusu, Tinskem, Loki pri žusmu, Dolnji Lendavi.
26.	avgusta: v Velikem Gabru, Ljubnem, Raj-henburgu, Bregu pri Ptuju.
27.	avgusta: v Turnišču.
28.	avgusta: Pri cerkvi v Strugah, Sv. Trojici v Slovenjgradcu.
29.	avgusta: v Dobrovi, Zagorju ob Savi, pri Sv. Filipu v Veračah, Muti, Poljčanah, Žalcu.
VaŽBiefša radio predavanja
od 23. avgusta do 30. avgusta 1936.
Nedelja, dne 23. avgusta. 9.15: Verski govor (ravnatelj g. Jože Jagodic). — 17.20: Kmetijska ura: Dvorišče na kmetih.
Ponedeljek, dne 24. avjusta. 19'30: Naše bolnice nekdaj in sedaj. — 20.10: Zdravniška ura: Mladina na počitnicah.
Torek, dne 25. avgusta. 20.10: O načrtnem gospodarstvu g. Filip Uratnik.
Sreda, dne 26. avgusta. 19.30: Mladinska ura: Jadralno letalstvo. — 20.10: Tujski promet na Jadranu v zvezi s Slovenijo g. dr. Marn Rudolf.
Četrtek, dne 27. avgusta. 20.10: Ženska ura: Žena in tujski promet (ga. Vida Lapajne).
Sobota, dne 29. avgusta. 18.40: Potopisno predavanje: Obisk v Tangerju. — 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuliar).
VreJnosi denarga
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona
Din	43'60
Din	17'62
Din	14-28
Din	220'—
Din	9-60
Din	2-89
Din	1-81
Lahko si kozel, lahko tudi bodeš, a ne vsega, kar ti pride pred roge, ker si v nevarnosti, da si jih ob trdoti polomiš.
DEN&R naložite naju©!!® šn najvarneje pri domačem zavodu
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodita) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. II Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3—4Va, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8 —12'A ure.
Podružnici: KA»mm - MARIBOR
Stanje vlag: Gin 35.0Q0.QG0'- Stezan?a: Din 1,500.000-
010901000109110401090100020901000100000001000202010901000200010000010100020101020202