Leto III., štev. 79 V Lfubljanl, nedelja dne 2. aprila 1922 DanaSnla Stev. 1 Din — 4 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . MO K mesečno. ...... M) ( za Inozemstvo . . V00 m Oglasi za vsak mm višino atolpea (66 mm) . % K aiali oglasi do 30 an stolpca (68 mm) . i m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eeata št, 16/1, Telefon it. 7Z Opravniitvos i.f»«ernova olica UfA. Telefon it. aa Račun kr. poit. ček. urada itev. 11.842. Ljubljana, 1. aprila. V pregnanstvu na otoku Madeiri je danes nepričakovano umrl bivSi cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski Kari Habsburg.. Bl je še le 35 let star. Z njegovim življenjem se zaključuje tragika najstarejše evropske dinastija, ki jo je z vrhunca moči in slave strmoglavila zmagovita ideja samoodločbe narodov in ki so jo pokopali pod razvalinami svetovne katastrofe tisočletni vladarski grehi. Kakor v sasmeh si je Kemesis izbrala za zadnjega habsburškega cesarja slabiča, da na njem izvrši historično maščevanje. Propast Hab>buržanov v osebi Karla Habsburga se ni odigrala v gradijozni sliki Napoleonovega padva, ne v tretresljivi ža-loigri pogina carske rodbine. Izvršila sp je v razvlečeni tragikomeaiji, katere junak si ni niti znal ohraniti one možatosti in resnosti, ki tudi prognanim Radarjem očuva nekoliko moraličnega odbleska nekdanjega sijaja . . . Ko je leta 1916. umrl Franc Jožef v najtežji dobi. ki jo je kdaj preživelo habsburško carstvo, je potisnila usoda eezlo v roke mlademu, neizkušenemu, lahkoživemu možu, ki je vso svojo tuladost preživel v brezskrbnem uživanju. Sarajevski atentat ga je bil postavni na stopnice habsburškega prestola. ki ga je zasedel nevešč in nepripravljen. Daleč ga nadkriljujoča inteligenca njegove žene ga je znala prepričati, da je vojna, s katero je njegov prednik hotel na mah rešiti o pašne probleme svoje monarhije, do tal razmajala temelje nekdaj tako mogočne habsburške države. Rešiti prestol, to je bila od početka edina njegova misel. Spoznanje velikih novih države rušečih in države tvo-rečih sil, ki so razjedale njegov prestol, mu ni bilo dano. Menil je, da se bo Avstrija rešila, če se oddvoji od Nemčije, in prepričan je bil, da bo njegov rod mogel preživeti katastrofo, prihajajočo nad tujevladje, če s palia-fcivnimi sredstvi ublaži naval nacijo-nalne svobode. Morda ta se bilo vladarju jakih živcev, velike koncepcije, energične odločnosti in stroge doslednosti posrečilo za trenutek zadržati koraka zgodovine. Toda Kari Habsburg ai imel nobene teh lastnosti. Bil je neodločen, pravi politični skakalec, M je obdan od slabih svetovalcev, prav dal onemu, ki je kot zadnji ž njim govoril, ter je z malimi nosigurnimi koraki hotel doseči cilj, katerega bi bil v času, ko je antanta še kazala voljo, tla Avstrijo ohrani, mogel doseči le z velikimi odločilnimi dejanji. Njegovi posredovalni poskus potom Siksta Parme, njegovi eksperimenti v notranji politiki so še v živem spominu. Pri tem se je pokazalo, da glavni vladarski in-fctrument njegove dobe ni bil več v nj?govih rokah: v vojski so zapovedoval? Nemci in Madžari, ki so sistematično upropaščali, kar je Kari Habsburg skušal graditi Tako se je končno cb njegovi popolni pasiviteti razletelo apostolsko cesarstvo in se je zrušila v prah stara monarbija. Kar je prišlo potem, je več ali maoj komedija. Karlove švicarske intrige, njegovi madžarski izleti, njegovo ujetništvo, pot v Funehal, njegovi poskusi se spraviti zopet v Evropo — vse to je sedaj poplačano s smrtjo, ki je obvarovala zadnjega avstrijskega efe-ar-ja, da kot smešna figura ostane v zgodovini. Smrt Karla Habsburga pomenja nesporno olajšanje politične situacije v Srednji Evropi. Karlistični agitaciji so izpodbita tla. Zlasti na Madžarskem je legitimistična organizacija, ki se je laš v sedanjih volitvah pod vodstvom grofov Andrassyja in Esterhazjja pripravljala. da zopet postavlja vprašanje prodanega kralja na dnevni red. zadobila ?cirtni udarec. Vprašanje, ali je bila detronizacija Karla Habsburga zakonita ali ne, je likvidirano. Tudi po drugih deželah se bodo sedaj razpršila gnezda karlističnih agentov in prekinile se bodo one zveze, ki so ?e taj"no plet-le med mnogimi evropejskimi metropolami ... Spomin na Habsburžane nam je bridek in poglod na njihovo propast nam vedno zuova osveži občutek naše svoboda Kari je bil slabič in morda ravno ta njegova lastnost je pospešila naše osvobojenje. Slab človek ni bil. Dvanalstine za mai in luni BEOGRAD, 1. aprila. (Izv.) Finančni minister Kumanudi je predložil skupščini zakonski načrt O dvanajstinah za maj in fanlj. _ Računa se, da bo novi proračun hn do konca iuniia 1922. javlja iz Funcfaala, da je bivši cesar Kari danes umrl. Včeraj popoldne so napadli kralja Karla močni srčni krči. Ob 13. uri je padel v agonijo in ni prišel več k zavesti. Smrt je nastopila danes zjutraj. Tudi zdravstveno stanje cesarice Zite se ie vsled velikega razburjenja v zadnjih mesecih poslabšalo, vendar pa ni zanjo nobene nevarnosti. ZADNJE VESTI PRED SMRTJO. Monakovo, 1. aprila. (Izv.) Brat bivšega cesarja Karla, nadvojvoda Maks, ki je bil zadnja dva dneva brez vesti, je dobil danes ob 15.50 poročilo, da je Karlovo zdravstveno stanje izredno slabo. Nadvojvoda Maks je zaradi tega sklenil, da odpotuje v Funchal in je že prosil francosko vlado za dovoljenje, da sme potovati preko Francije. Budimpešta, 1. aprila. (Izv.) Ob 17.20 je prispelo sledeče poročilo iz Pariza: Stanje kralja Karla je jako resno. Zdravniki pričakujejo vsak trenutek nastop smrti. OPOROKA* Dunaj, t aprila. (Izv.) Tukajšnji monar-histični krogi izjavljajo, da je Kari Habsburg zapustil oporoko, ki je samo politične vsebine in ureditve finančnih vpra-šanj sploh ne omenja, ker znaša vse njegovo premoženje komaj 10 milijonov K. Karel izraža v oporoki željo, da bi se pre- ua m uu h peljalo njegovo truplo v kapucinsko grob-1 na Dunaju. Razkralj Kari Habsburg umrl SRČNI KRČI. - TUDI ŽITA BOL ANA. - KARL ŽELI BITI, POKO-PAN NA DUNAJU. - MADŽARSKI KARLISTI GA HOČEJO IMETI V BUDIMPEŠTO. London, 1. aprila (Izv.) Renter njco na Dunaju ta obvestila o njegovi star- ti nadvojvodinjo Marija Jožefa v Kirch-SchOnbachu na Bavarskem, njegovega brata nadvojvodo Maksa v Baslu ▼ Švici, hotel Continental. Kakor se dalje zatrjuje v tukajšnjih monarhistlčnih krogih, pride sedaj zopet na dnevni red vprašanje povratka cesarice Zite na Dunaj. Vendar pa je za to malo upanja, ker mora po avstrijski ustavi vsak član bivše habsburške dinastije, ki prestopi avstrijska tla, priseči zvestobo avstrijski republiki, česar pa Žita še ni storila in bržčas ne bo hotela storiti. VTIS V ANTANTINIH KROGIH. Dunaj, 1. aprila. (Izv.) Tukajšnji antant-ni krogi so bili prvotno trdno prepričani da so vesti o Karlovi bolezni močno pretirane, ker se je splošno domnevalo, da hoče Karel doseči izpremembo svojega dosedanjega bivališča. Se pred tremi tedni je namreč pisal angleškemu kralju, naj bi priporočal veleposlaniški konferenci izpremembo njegovega bivališča in ureditev finančnih razmer. Šele včeraj popoldae je dobilo tukajšnje špansko poslaništvo radno potrdilo, da je Karlovo stanje v resnici nevarno. Navzlic temu je vest o njegovi smrti vzbudila veliko senzacijo. Legitimistična 6tranka na Madžarskem se je že obrnila na antanto s prošnjo, da bi se truplo kralja Karla prepeljalo v Budimpešto. Z druge strani se zopet poroča, da je Karel izrazil v oporoki željo, da bi bil pokopan v kapucinski grobnici Beograd, 1. aprila. (Izv.) Današnjo sejo skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. uri. Prvi je govoril vojni minister general Vasič, ki je branil 6vojega prednika generala Žečeviča. Izjavil je najprej, da obžaluje smrt rekrulov o priliki lanskega poziva, nakar je opozarjal, da bi glede toplih olb»k za vojaštvo bila dolžnost skupščine, da votira za to potrebne kredite in šf posebno dolžnost onih, ki imajo jako t«>s roke, ako ni kaj pri armadi t redu. Vpoklic rekrutov je odredila vlada in je genesalni štab samo izvršil njen ukaz. Oene-al Zečevič m mogel kontrolirati, kako so izvaja vladna odredba. Krivda nesreče leži v nas vseh, v povojnih razmeran in strašni zimi, ki predstavlja nekako vis maior. Za vojnim miai«rom je prečita! ministrski predsednik Paštč sledečo izjavo: .Ministrski svet suu-itra, da je iz podatkov, ki jih ima 2e sedaj na razpolago, Na po in v Genovo ODHOD NAŠE DELEGACIJE. — PREDHODNI SESTANEK Z ITALIJANSKIMI ZASTOPNIK. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Doznava se Iz zanesljivega vira, da bo minister dr. Ninčid z eksperti odpotoval v Genovo dne 6. t. m. z orlent-ekspresom. Pašič ln dr. Kumanudi bosta z načelniki svoji oddelkov odpotovala 8. t m. zvečer ter bosta dospela v Genovo drugI dan ob 10. uri dopoldne. Prva seja v Genovi bo dne 16. t m. Pred genovsko sejo se vrši v RapaJlu sestanek Pašiča in Ninčiča s Facto in Schanzerjem. Konferenca velja izvedbi rapallske pogodbe, položaju na Reki. izpraznitvi tretje cone in nadaljevanju jugoslovansko-italljan-skih trgovskih pogajanj. Angleška delegacija London, 1- marca. (Izv.) Angleška delegacija na genovski konferenci bo obstojala iz ministrskega predsednika Lloyda Geor^a, zakladnega ministra in vojnega ministra Washingtona Owensa, ki bo funglral kot finančni strokovnjak, ker se je udeležil tudi finančnih tconle-renc v Spaa, Bruslju in Parizu. Angleška delegacija odpotuje iz Londona v petek. Francoska delegacija Pariz, 1. aprila. (Izv.) Ministrski svet je definitivno določil sledeče francoske delegate za genovsko konferenco: Justič-nega ministra Barthona, državnega pod-tajnika Colrata. francoskega poslanika v Rimu Barrerea, Seydouxa in zastopnika francoske banke Plcarda. Zopetnl sestanek L!oyd Georgea in Poincarea Pariz, 1. aprila. (Izv.) »Echo de Pa- ris> javlja, da je Lloyd George obvestil Poincarea, da bi se rad na potovanju v Genovo še enkrat sestal ž njim, da se porazgovori ž njim o dnevnem redu genovske konference in o skupnem nastopanju zaveznikov v vseh vprašanjih, ki jih bo obravnavala konferenca. Odhod madžarske delegacije. Budimpešta, 1. marca. (Izv.) Madžarska delegacija odpotuje prihodnji teden v Genovo. Delegacijo bosta vodila zunanji minister Banffy in bivši finančni minister Teleszky. Udeležba ministrskega predsednika grofa Bethlena še ni zagotovljena. Rusko odposlanstvo dospelo v Berlin. Berlin, 1. aprila. (Izv.) Danes je prispela semkaj ruska delegacija za genovsko konferenco. Vse proge, po katerih je potovala, so bile vojaško zastražene. Iz ministrskega sveta Beograd, 1. aprila. (Izv.) Nocoj je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 17.15 do 20. Razpravljali so o sprejemu romunske kraljice, ki bo prišla v Beograd jutri popoldne ob 17. Na peronu jo bodo pričakovali člani vlade in soproge ministrov. Nato so razpravljali o povišanju po-slaniških dnevnic. Ker je draginja tako velika, da poslanci ne morejo izhajati, stoji vlada na stališču, da bi se posla-niške dnevnice morale povišati za 50%, in sicer od 1. januarja t 1- To vprašanje se je prepustilo finančnemu odboru, da ga reši. Potem je bila razprava o 3000 konjih, katere imamo dobiti od Madžarske na račun vojne odškodnine. Od tega števila bi se imelo 2000 konj določiti za častnike. Ministrski svet je prepustil flnanč-no-ekonomskemu komiteju ministrov, da o tem sklepa. Ministrski svet Je potem razpravljal o odškodnini za porušene zgradbe v državi. Vlada stoji na stališču, da se dovoli kredit za porušene šole v Srbiji. KAROLYI SE PRESELI V RUMU-NIJO. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Iz Bukarešte se javlja, da je grof Karoly zaprosil runa tmsko vlado, da sme bivati v Rumuniii. Rodbinske doklade državnih slug Beograd, 1. aprila. (Izv.) Glede rodbinskih doklad državnim slugam le posL Reisner pojasnil finančnemu ministru, da se je pri redakciji zakona o draginjskih dokladah v čl 28 vsled združitve dveh določb v eno samo točko pomotoma napravila velika krivica državnim slugam, ki po besedilu tega člena izgubijo po-rodične doklade, če plačalo 5 Din davka od svojega Imetja. Na današnji seji finančnega odbora je finančni minister dr. Kumanudi izjavil, da bo v najkrajšem lasu predložil ministrskemu svetu ln finančnemu odboru Izpremembo točke 6. člena 28. Naročil je svojemu referentu, da takoj pripravi tozadevni predlog. NOVI D-VLAKL Beograd, 1. aprila. (Izv.) Po sporazumu raznih pokrajinskih oblasti In železniških direkcij prične v kratkem promet z direktnimi inozemskimi brzo-vlaki In sicer na progah Beograd-DunaJ, Beograd-Munchen, Beograd-Trst, Za-greb-Pešta, Beograd-Praga, Osjek-Su-botica-Pešla-Dunaj-Munchen ta Osjek-Pešta-Praga. Vozni redi za vse te vlake so že izdelani. Načeloma bodo vlaki povsod taeB nrlVUnMr na narnike. Obtožba generala Zečeviča zavrnjena x GOVOR VOJNEGA MINISTRA. — IZJAVA VLADE. - GLASOVANJE. razvidno, da so se mogle vršiti pri izvrševanju vladnega odloka o vpoklicu rekrutov kaznjive nenain« sti s strani državnih organov. Zato je sklenil, da izvrši poleg preiskave, ki j.) i« t«, odredil vojni minister, še administrativt.0 preiskavo o delu vseh, ki so imoli opravka s prevažanjem in razmeščanjem rekrutov. Preiskavo bo izvedel poseben ministrski komite v gotovem roku. Ako pa skupščina želi že poprej izvedeti za rezultat, je vlada pripravljena privoliti v parlamentarno enketo*. Po izjavi je od^idil predsednik dr. Ribar odmor za 10 minut, nakar je sledilo glasovanje, ki je bilo tajno. Oddanih je bilo 221 glasov in sicer 148 za prosti pre. hod na dnevni red, 71 pa proti, dočim ste bili 2 glasovnici prazni. Nato je bila seja ob 13. uri zaključena in sklicana prihodnja za torek popoldne. Popolna brezpravnost na Reki URADNIŠTVO BREZ PLAČ - FAŠISTOVSKA IZSILJEVANJA Reka, 1. aprila. (Izv.) Reške blagajne so popolnoma prazne. Italijanska vlada, italijanski vojni in povojni bogataši ne dajo več denarja, da bi se plačali uradniki; tako špekulirajo na njihovo nezadovoljstvo, da se zvrne vsa krivda na ono prebivalstvo, ki ne mara aneksije po Italiji Uradniki pa seveda vedo, da so za današnje kaotično stanje odgovorni oni, ki bo povzročili puč dne 3. marca. Andrea Osoinak, bivši Tiszin zastopnik ia velik nacionalist italijanski je prepovedal izplačilo plač uradnikom samo zato, da bi uradniki ne mogli dobiti plače in da bi s tem še bolj mogel agitirati proti Zauelli. Uradniki so sklenili da bodo začeli stavkati. S tem korakom hoče manjšina in italijanski pooblaščenci minister Castelli prisiliti prebivalstvo in avtono-maško stranko, da vstopi v vladno koalicijo. V refflco podružnico Prve hrv. štedionice so predvčerajšnjem prišli fašisti in od ravnateljevega namestnika Huberja, katerega so Bvoječasno odvedli kot talca, zahtevali 500 lir. Huber je denar izročil in takoj vložil tožbo. Včeraj sta prišla v banko dva karabinjerja, da izvršita ogled na licu mesta. Ko se je to vršilo je bil Huber telefonično pozvan, da mora takoj deponirati 50.000 lir, ker se bo sicer postopalo proti banki in ravnatelju. Huber je to takoj javil prisotnima kara-binjerjema, ki sta nato aretirala grenadir-skega kapetana Ne Nicola, člana vojnega sodišča za d'Annunzijeve strahovlade. On vživa zaščito italijanskih oblasti in je očividno, da bo dobil priliko, da pobegne. Razmere se na ta način čim dalje bolj slabšajo. Fašisti ustavljajo na ulici Jugoslovane in avtonomaše, češ da so ogledu-hl Karabinjerji gledajo to mirno m še podpirajo fašiste. Jugoslovansko prebivalstvo prosi vlado za zaščito svojega življenja in imetja po ameriškem, francoskem ali angleškem konzulatu. Italija evakuira Alba-nilo Rim, 1. aprila. (Izv.) Tekom tega tedna bo Italija umaknila vse svoje še v Albaniji se nahajajoče oddelke, posebno v ska-derski okolici in sicer v zmislu dogovora zunanjega ministra Schanzerja v Parizu. Sicer pa je tudi tiranska vlada obvestila italijansko, da ne potrebuje več italijanskih čet za vzdrževanje reda v Albaniji. OBTOŽENI MADŽARSKI KARLISTL Budimpešta. L aprila. (Izv.) Senat kazenskega sodišča ie včeraj opoldne objavil svoj sklep o zadevi zadnjega pu-ča razkralja Karla. Po tem sklepu se obtožijo Štefan Rakovszky. grof Julij An-drassy in grof Sigray zaradi upora kot kolovodje. Zaradi istega zločina se ob-tožlio Aladar Borovicseny, Josip Lo-renz. Avgust Schnitzler, Edmund Benitz-ky. Szenkovlcs in dr. Gustav Gratz. Obtožba proti baronu Štefanu Kreyu In pilotu Andreju Alexayu je bila odklonjena ter se je ustavilo postopanje proti njima. KITAJSKO-JAPONSKI SPORAZUM O ŠANTUNGU. Washtngton, 1. aprila (Izv.) Pogajanja med Japonsko in Kitajsko glede izpraznitve Šantunga so končana. Koncem aprila bodo japonske čete popolnoma Izpraznite šantunsko ozemlje. USTANOVITEV HRVATSKE STRANKE ZA BURGENLAND. Dunaj, L aprila. Dne 28. marca se je vršila v Unterpullendorfu ustanovna skupščina hrvatske stranke v Burgenlandu, ki ji je predsedoval bivši major generalnega štaba Viljem Stipetič. Za predsednika stranke je bil izvoljen sodnik Ifihael Madžar, v odbor pa sodnika Karel Kolarič in Koloman Ratasič. SMRT SIAMEŠKIH SESTER Newyork, 1. aprila. (Izv.) Znani siam-ski dvojčki Rosa ta Josipina Blažek, ki sta bili že nekaj časa bolni sta včeraj umrli Zdravniki so še v zadnjem trenutku hoteli posk-jsiti z operacijo od svoje sestre ločiti Rozo, ki ima dvanajstletnega .sina. toda Roza ie to odklonita. MUSLIMANSKI PROGLAS. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Danes s« objavi proglas skupine Maglaiid-Kara-mehmedovič, ki očita Spahu, da je izdal muslimansko stvar, snedel svoje slovesne obljube, desavuiral samega seba ko je vendar že glasoval za ustavo, it da sta končno Spaho in njegova skupina s svojo politiko stopila na pot razcepa muslimanskega edinstva ter na pol absurdne blokaške politike plemenskU> razlik in plemenskega sovraštva, ki st ga je baš v Bosni treba najbolj bati Spaho je odgovoren za vse slabo, kat utegne zadeti muslimansko skupino * borbi, ki jo čaka in v katero utegne za gaziti proti skupni želji vsega musliman skega elementa. Proglas, ki ga ie sestavil posl. Kor-kut, je pisan v zelo ostrem tonu. Vsi poslanci Maglajičeve skupine razen Korkuta, Sadoviča in Filipoviča bodo nocoj odpotovali v svoje volilne okraje. Istotako bo odpotovala v provinc« večina dr. Spahove skupine. V Bosni st bo zato vršila ljuta borba med obema skupinama. Eden Izmed voditeljev levi-čarjev bo šel v Zagreb, da pride v stik s Hrvatskim blokom. Maglajičeva skupina vendar ne veruje verziji, da bi dr Spaho mogel vstopiti v Hrvatski blok NAŠ* NOVI POSLANIM. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Ministrstva za zunanie stvari je predlagalo, da st za našega poslanika v Washingtonu po> stavi dr. Tresič-Pavičid, za poslanika * Berlinu dr. Dragotin Markovič, za poslanika v Madridu g. Jovau Markovič Borza Beograd, devize: Dunaj 1.025, Bertia 28, Budimpešta 10, Bukarešt 62.50, Milan 415, London 363.50, Newyork 81.50, Pa rlz 735, Praga 155. Curih, dlvlze: Berlin 1.75, Newyork 5.15, London 22.55, Pariz 46.52, Milan 26.53, Praga 9.75, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, žigosane 0.07. Berlin, devize: Rim 1548.05 — 1551.95. Newyork 297.62 — 298.38, Pariz 2736.53 — 2743.45, Švica 5902.60 — 5917.40, Dunai 3.93 — 3.97, Praga 555.30 — 556.701 Budimpešta 34.75 — 34£5, Sofija 194.75 — 195.15. Tdevl Slovenske eskomptne banke vlofll ! na ministra trgovine in notranjih zadev Zadnji avstroogrski Cesar in zadnji <,narodno-radikalni klub«, kar pomeni Kari Habsburg vladar habsburškolotarinške dinastije je bil rojen 17. avgusta 1887. v Persen-beugu pri Amstettnu na Nižjem Avstrijskem, kjer je imel nadvojvoda Oton krasen grad. Pri krstu je dobil ime Kari Franc Jožpf Ludvik Hubert Jurij Oton Marija. Njegov oče je bil znani nadvojvoda Oton Franc Jožef, mati pa Marija Jožefa Saksonska, znana po svoji energični naravi, s katero je Cesto zakulisno posegala ne le v dvorsko, ampak tudi v državno politiko. Kari sprva ni bil kandidat za ce-;arsko krono. Se le po morganatični poroki takratnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda z grofico Chotek je postal Kari prezumptivni prestolonaslednik, pravo mesto prestolonaslednika pa je prevzel še le po Franc Ferdinandovi smrti 28. junija 1914. Avstrijski cesar je postal 21. novembra 191G po smrti starega Franca Jožefa; kot cesar si je nadel ime Kari L, kot madžarski kralj pa Kari IV. Konec svetovne vojne je bil tudi konec Karlovega vladanja. 28. novembra 1918. ga je odstavil češki narod, dan kasneje jugoslovanski, zbran po svojih zastopnikih na zgodovinski seji hrvatskega sabora in Narodnega veča v Zagrebu. 11. decembra 1918 se je s posebnim manifestom odrekel Kari tudi izvrševanju vladarskih pravic kot vladar okrnjene Avstrije, ki je postala tako republika. Poročil se je Kari s Žito, princezo Bourbon-Parma, rojeno 9. maja 1892. Poroka se je vršila na gradu Sehwarz-au pri Dunaju 21. oktobra 1911. Kari in Žita imata osem otrok: bivši prestolonaslednik. sedaj desetletni Frnt.c .Tožef Oton. dalje Adelhaid, Robert, Feliks. Kari Ludvik, Rudolf Syringus, Sarlota in osmo, pred kratkim rojeno dete, čigar ime še ni znano. Po prevratu je Kari s svojo rodbino živel v Švici, odkoder je dvakrat po-l^gnil, prvič z avtomobilom, drugič z aeroplanom, na Madžarsko da se polasti vlade. Madžarska ga je namreč smatrala za veljavno kronanega svojega kralja. Pri obeh poizkusih, zlasti p a" pri zadnjem, je Mala antanta energično protestirala proti njegovemu po-vratku na prestol, in vsled te interven-cjie ter v prid ohranitve evropskega miru je Velika antanta odkazala Karlu novo bivališče v mestu Funchal na Ma-deiri, kjer je Kari sedaj nenadno podlegel bolezni. Kari je obolel na obojestranskem v-netju pljuč. Ze 21. marca se je pokazal prvi prehlad, kot posledica klimatič-nih prememb, ki so v tem letnem času na Madeiri zelo neugodne. Prvemu prehladu je sledila takoj močna vročica, potem oslabelost srca s ponovno povišano temperaturo. Zdravnik je konsta-tiral močno špansko influenco. Dne 24. marca se je bolezen že izpremenila v levo pljučno vnetje, ki se je vkljub vsem zdravilom vedno bolj širilo. Vesti od 27. marca so bile že zelo pesimistične, dokler se ni vnetje razširilo na obe strani pljuč in grla. Tudi delovanje srca je postalo slabotnejše, temperatura se je pojačala in 31. marca '/večer je nastopila agonija, ki je do-vedla včeraj do katastrofe. pač, da jo je vložil kak radikalski poslanec. Kateri, to žal iz objave .Slovenskega Naroda, ni razvidno, ker manjkajo podni>L Interpelacija obsega celo stran »Slovenskega Naroda.. Kolikor se bavi s pravno stranjo celega spora, se seveda odteguje preizkušnji Javnosti. Povdarili -f cV stvarno pojasnilo« je napisal dr. A. Serko v «SIovencu» daljšo zabavljanje, katero je ponatisnila klerikalcem pokorna in uslužna »Jugoslavija«. V celem tem Šerkovem elaboratu nas zanima klasična končna trditev, ki dela vso čast profesorju in dekanu medicinske fakultete. Ta gospod je namreč povedal: »Ponavljam . . . da zna medicinec v Ljubljani koncem IV. semestra več anatomije, fiziologije, kemije in biologije nego dijak dutiajsl.e smo že enkrat, da je - i-ost edino ^^o^^ važno, ali so oblasti postopale po za- - - konu ali ne. Ce bo interpelacija pripo- nke kvalitete dunajskih institutov kot znanstvenih zavodov, pripomnil sem na. mogla, da se to vprašanje popolnoma je za absol ____ I. V»rm1i on rp r!)VT10 SP nam U" -I 1 Bsnkoborba Svoječasno smo poročali o sporu, ki je nastal med delničarji Slovenske eskomptne b?rVe za rosest tega zavoda. Juha, ki so si jo medsebojno servirali v ■•Pcslanih« po lju^i^nskem časopisju je izg'edala silno vroča. Pokazalo se je pa, da stvar ni tako huda in med obema grupama so se začela pogajanja za kompromis. Za javnost je bila zadeva s tem končana in njen nadaljni potek so zasledovali z napetostjo menda le akcijonar-ji. Delnice z nominalno vrednostjo 400 K so tik pred občnim zborom plačevali no 1200 K! Nenadoma pa je cela aiera bila prenesena v politično areno. Sinočnemu • Slovenskemu narodu, se je, kakor pravi, »posrečilo dobiti v originalnem srbskem tekstu^ interpelacijo, ki jo je v za- »Anatol" (K predstavam v ljubljanski drami.) razčisti, a la bonheure, če ravno se nam zdi, da je sodnijska pot najboljša pot. i Nekaj druzega pa je, kar se nam — odkrito povedano — prav nič ne dopa-de. Interpelacija predstavlja medsebojni boj delničarjev Slovenske eskomptne banke, kot nekako novo narodno osvobodilno borbo. Dosedanji upravni odbor Slovenske eskomptne banka, v katerem so do konflikta složno sedeli zastopniki i ene i druge grupe je vsled spora postal naenkrat velepolitična korporaclja, v katero naj bi bile takorekoč obrnjene oči cele Jugoslavije. Radikalski interpe-lant je obložil afero Slovenske eskomptne banke s celimi grmadami visokodo-nečih fraz, ki se čitajo kakor majske deklaracije in naravnost neokusno pro-fanirajo nacijonalno misel. Posebno mučno je, da vleče interpelant osebo dr. Šusteršiča v zadevo, češ da si izgnani izdajnik pripravlja novo pozicijo v Slovenski eskomptni banki. Zadnji čas se je zlasti s klerikalne strani začelo mnogo govoriti in pisati o Šusteršiču. Ogorčeni ton klerikalnih listov seveda nikogar ne premoti, da se skriva za njim reklama za nekdanjega voditelja. Interpelant tega očividno ni uvideL Sam Je vzel borbo v roke ter zatrjuje, da Šu-steršičevo seme bujno klije in rodi sadove... Hvala bogu, da so delničarji Slovenske eskomptne banke bili na straži. Priskočili so na pomoč oni struji, ki »zvesta načelom nepozabnega našega prvoborca drja Kreka, dobro pojmuje, da še tako iskrenemu verskemu prepričanju jugoslovenskega državljana — Slovenca nikakor ni zvezda vodnica sanjarenje o habsburški moči in deveti deželi« ter so se odločili, da odsekajo hldri vsaj eno glavo... Tako približno se glasijo tira-de interpelacije, ki končno trdi, da sta v prid Pollakovi grupi intervenirala pri ministrstvu generalni ravnatelj Praprot-nik in pokraj. namestnik Hribar, ki sta na ta način postala glavna krivca, da si Šusteršič, Habsburžani in Drang nach der Adria gradijo v Ljubljani zanesljivo trdnjavo! Reči moramo, da radikalski interpelant prenizko ceni treznost naše javnosti, če misli, da bo pristala na to, da se bančni spori rešujejo s nacionalističnimi deklaracijami in v togi političnih arbitrov. Politične feeležfie -f Zveza jugoslovanskih železničarjev železničarjem. Osrednji odbor Z. J. 2. je izdal ojstro izjavo proti katoliškemu komunistu Beltramu, ki je porabljal železničarsko koalicijo za blatenje voditeljev Z. J. Ž. in razvijal umazano agitacijo za klerikalno Prometno zvezo. Z. J. Z. vpraša Beltra-ma. kje je dobil 30.000 K za agitacijo na železnici. Beltram, da ima kot pro-letarec veliko posetvo z več glavami živine. Beltram, da kriči o nekem skrpucalu službene pragmatike, za katerega se pa on kot veleposestnik ne zanima. Če bi bilo to skrpucalo že pod ministrovanjem dr. Korošca uveljavljeno, da bi bilo ogromno železničarjev na boljšem, kot so sedaj. Beltram bi tako lahko dokazal kakšno pozitivno delo onih, za katerih obljube ima or. vedno polna usta hvale. Svoj namen je Beltram s koalicijo, po lastnih izjavah, že dosegel, da pa ne bo dosegel uničenja Z. J. Z. Tudi N«ovi Čas« in »Naša Moč«, ki romata sedaj redno na postaje, da ne bosta na tem nič izpremenila. Kdo neki to plačuje? Menda ne poletorec Beltram iz nesebične lju bežni do celokupnega železničarstva viranega medicinca.* Cos[Kxi dekan razlikuje torej med »učnimi uspehi« in -^znanstvenimi zavodi*, ki imajo pomen le za abslovente. Po drugod bi se smelo kaj taccga trditi o podkovskHi šolah. ne pa o medicinski fakulteti. Pri nas se upa profesor in dekan medicinske fakultete s takšno podkovsko tr ditvijo pred javnost, ki mu Se celo plo-skal -f- Živela korupcija! S tem vzklikom pozdravlja »Novi Čas« ponedeljek) shod trgovcev, češ: »Čujemo, da za trgovci skličeio shod prihodiji teden tudi obubožani ljubljanski mesarji, ker je meso prepoceni . . . Pridružujemo se protestom trgovcev in mesarjev . . . Živela korupcija! Z ozirom na to, da se je »Novi Čas« v predvčerajšnjem zavzemal za trgovce, je njegova izpre-memba v včerajšnjem listu vsekako zelo zanimiva in za doslednost, poštenost in moralo katoliških komunistov več kot značilna. Beležimo »Novi Čas« kot kronisti. šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, f-lorijanska ulica 27.1. V torek dne 4. aprila burka »Španska muha«. — V petek 7. aprila veseloigra »Težke ribe«. — V soboto 8. aprila »Španska muha«. — V torek U. aprila Rovettova drama »Nepošten!.. — Predprodsja in pred-znamba prodaje vstopnic v šentjakobski knjižnici od ponedeljka 3. aprila od 5. do 7. zvečer dalje. — Za po veliki noči Sporf Nogometna tekma S. V. Rapid (Maribor) proti ljubljanski Sjarti te vrši v nedeljo dne 2. aprila 1922 ob 4. uri popoldne na igrišču S. K. Ilirije pred državnim kolodvorom. Za tekmo vlada mnogo zanimanja, ker Sparta nastopi prvikrat v letošnji seziji v Ljubljani in je to revanš- ,„ t «< t in /il —, 'tekma med omenjenima kluboma. Dne 25. se pripravlja Tuč.č T.Id! dom (drama) ^ * ^^ med obema k,n. in Horst »Nebesa na zcml|i» (veseloigra). borna v Mariboru je končala t rezultatom Ljubljanski Zvon 3. številka. Prav-; s. v. Bapida. Vstopnice se kar ie izšla 3. številka Ljubljanskega ; v £ M ^ Zvona, ki bo brez dvoma vzbudila veli- Sodniški kurz L. N. P. so vsled občnega zbora Športne zveze ne otvori v pondeljek, temveč v torek dne 4. aprila ob 20. uri v sobi Športne zveze, Narodni dom. Natančneje v »Športu« št. 5. Pro sveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ!« Drama. Nedelja, 2. aprila: »Hamlet«. Izv. Ponedeljek. 3. aprila: »Anatol«. D, Torek, 4. aprila: Zaprto. Opera. \ Nedelja, 2.aprila: »Carmen«. Izv, Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto. Torek, 4. aprila: »Bajaja«. A • Razstava ob kraljevi poroki. V LJubljani se mudita slikarja-umetnika Tomi-slav Krizman in Jovan Bijelič kot ofici-jelna odposlanca pripravljalnega odbora za prireditev velike reprezentacijske umetniške razstave v Beogradu ob priliki svečanosti za časa poroke Nj. Veličanstva kralja. Sinoči se je vršil sestanek slovenskih zastopnikov iz vseh ljubljanskih umetniških grup z odličnima gostoma. Slovenski umetniki so vsi izjavili svojo solidarnost s prijavljenimi predlogi. V principu je sklenjeno, da bo vsako limctniško društvo (oz. klub) razstavilo svoja dela ocenjena z lastno Jury-jo, le dela neorganiziranih umetnikov bode ocenjevala skupna Jury sestavljena iz dc'egatov reprezentativnega odbora. Pri razstavi bodo sodelovali kot gostje tudi rumunski oblikujoči umetniku «Dajala.» V torek, dne 4. aprila vpri-zore kakor smo že poročali, v opernem gledaišču balet v petih dejanjih »Bajaja«. Bajen libreto, katerega dejanje se godi v kraljestvu pajkov, na dvoru princese, v češki vasi, pri turškem paši in pri ciganih, sta sestavila A. Froman in A. Berger. Glasbo je zložil znameniti češki skladatelj Henrik de Kaan, priznan pianist, pedagog ter večletni ravnatelj praškega konssrvatorija. Njegova dela uživajo v glasbenem svetu spoštovan ugled. Glasba »Bnjaje« ima resno umetniško vrednost. Dirigira A. Netfat, V ponedeljek, dne 10. t. m. priredi naša odlična koncertna pianistka in profesorica konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani gospa Dana Golia-Kob'er v dvorani Filharmoničr.e družbe zelo zanimiv klavirski krncert, na katerem bo izvajala klavirske koncertne komade, ki povečini še niso bili izvajani na ljubljanskem koncertnem odru. Naše občinstvo opozarjamo na to umetniško prireditev z žello, da v obilnem številu poseti ta koncert in stem dokaže svoje zanimanje za umetniški glasbeni napredek našega mesta. ko zanimanja, ker je začel v njej Izhajati veUk zgodovinski roman dr. Laha Angelin Hidar. Zanimivo dejanje se vrši v dobi križarskih vojn med korotanskimi Slovenci. Roman bo izhajal vse leto. Ista številka prinaša nadaljevanje Kozakove novele Tehtnica, ki se bliža svojemu vrhuncu ter Gradnikove sonete Tolminski pant, ki nas popeljejo sicer par stoletij nazaj, katerih vsebina je pa priVadna tudi današnjim razmeram podjarmljenih bratov. Znati bi jih morali na pamet! Fran Lipah prlobčuje enodejanko Cvetje balam, katere zanimivo dejanje se razpleta v Albaniji med mohamedanskiml Srbi. Poleg leposlovja prinaša ta številka tudi dva eseja: Pogledi na sodobno pesništvo, ki jih je spisal sveučiilškl profesor J. Kelemina ter zanimiv članek Copeland-ove o Zupančičevih prevodih Shakespcarja. Med književnimi poročili navajamo oceno Finžgarjeve drame Razvalina življenja ter Znlarjevega prevoda Machar, Strup iz Judeje. Poleg še nekaterih drugih poročil Je uvaževanla vreden referat o spisu prof. Murka: Počctki jedinstvenega književnega jezika Hrvatov in Srbov. V celoti je tretja številka Ljubljanskega Zvona prav zanimiva in brez dvomno daleko prekaša vse druge naše leoos'ovne mesečnike. Na Zvon bi moral biti naročen pač vsak Izobražen Slovenec, zlasti pa vsak, ki z lahkoto utrpi 240 K celotne naročnine. So&olsM vestnih Seja odbora Jugoslov. Sokolskega Saveza se ie vršila dne 25. marca v sa-veznih prostorih v Ljubljani. Seje so se udeležili zastopniki vseh žup, razen 4, ki so najbolj oddaljene. Pri seji se je razpravljalo o organizacijskih zadevah Saveza, dalje o pripravah za I. jugoslov. vsesokolski zlet ter o Jugoslov. Sokol. Matici. Sklenjeno je bilo, da se vrši glavna skupščina Jujroslov. Sokol. Saveza v me=ecu septembru 1022. Dalje je bilo skleneno, da se spremeni pokrivalo za ženski naraščaj v toliko, da so trakovi pri beli ruti rdeči. V zadevi pokrivala ženske dece je bilo sklen eno, da se opozori vsa društva, da pazijo na to, da ne hodo Dalmatinke (Čepice) prevelike ter da ne bodo zakrivale ušes. Sklenjeno je bilo, da se pozove vse l>.atc in sestre, ki nimajo kroja, da se udeleže zleta v narodnih nošah. Dalje je bilo rešenih še več podrobnih organizacijskih zadev, o katerih se poroča v Sokobkem Glasniku oziroma Vestniku T. O. Predlo? ragre-bačke žnpe v zadevi vojaške službe je bil odklonjen ter se predloži s pojasnili v ponovno izjavo vsem župam. Godba k prostim vajam članic za I. jugoslov. vsesokolski zlet je izšla ter se naroča pri Jugoslov. SokoL Savezu. Cena komadu jc 10 Din. Sokolsko društvo v Siškl priredi v Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristol-bin za inozemstvo Poštno ravnateljstvo objavlja: S 1. aprl'om t. I. Je kot enakovrednost franku določenih 15 (petnajst) dinarjev. Od tega dne se pri vseh inozemskih brzojavkah in telefonskih pristojbinah plačuje za vsak frank ali del franka 15krat-nl znesek v dinarski veljavi. Pristojbina za brzojavke za Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Rnmuntjo je 18 cent ali 2.70 Din; Za Češkoslovaško, Francijo in Nemčijo 25 cent. ali 3.75 Din od besede. Pri vseh inozemskih brzojav-kah je še vedno računati eno besedo več kakor jih ima v resnici brzojavka. Telefonski pogovori: Maribor - Leib-nltz 1.50 frank ali 22.50 Din; Maribor -Graz, Ptuj - Graz, 2 franka ali 30 Din: Celje' - Graz. Zidani most — Graz 3 franke ali 45 Din; Ljubljana - Graz, Maribor - Wien, Zidani most - Wien, Celje - Wien, Ptuj - Wien 5 frankov a'i 75 Din; Ljubljana - Wien 6 frankov aH 90 Din za enoto pogovora. Vohunski proces v Mariboru Maribor, 1. aprila. Lansko leto je bila v Prekniurjn razkrita organizirana madžarska špijo-naža. Vojaški zastopnik naše vlade y Budimpešti je dne 22. februarja 1921 naznanil naši vladi, da dobiva madžarsko vojno ministrstvo zaupne spise m štabne pisarne 43. pešpolka v Dolnji Lendavi, in sicer od nekega našega narednika potom kurirjev. Dne 13. juniia, 1921. je bil nato na meji aretiran madžarski obmejni častnik Jurij Vrana, nakar se je zadeva razjasnila. Preiskava jc dognala, da je narednik našega 43. pešpolka v Dolnji Lendavi, Ivan Holler, dajal prepise vojaških povelj madžarskemu vohunu, fotografu EIcku Schranzu v Dolnji Lendavi, ki je volumski materijal pošiljal sam ali pa potom kuririev v madžarski vohunski oddelek v Zalaegerszegu, ali pa potom Jurija Vrane v Redics, kjer je ti opraviial kontrolo madžarske vojaške «lužbe" Madžarska vohunska služba p bila osredotočena v Zalaegerszesru ui Veliki Kaniži, odkoder se je vršila živahna agitacija proti naši državi po Prekmurju in Medmurju. Vohunstvo je bilo sicer izborno organizirano, vendar na se vohunom ni posrečilo izvedeti ka- —------------------^ Vu^UlIUlll UI vv..w — _ nedeljo dne 2. nprila ob 3. uri popoldne . * vo;aških tajnosti, ker nared , ----------—H- nlcnde- ^ ^ vp0?lcda v važnejše spise. Zvezo med Dolnio Lendavo, vohuni in madžarsko vohunsko centralo so posredovale osebe, ki so se moral« zaaovarati danes radi vohunstva T>r>'d tukajšnjim okrožnim sodiščem Razprava je bila tajna in je trajala vos dan. Ob pol 19. zvečer je bila razglašena razsodba in je bil narednik HoILr obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ostali pa so bili radi pomanjkanja dokazov oproščeni. Ker je bil vštet preiskovalni zapor, je bil izpuščen tudi Holler. v društveni telovadnici: telovadno akademijo s sodelovanjem diuštvenega orkestra. Spored: člani a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani; b) v*je na bradlji. Članice: proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani. Moš. naraščaj: a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani; b) skupine. Zen. naraščaj: a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani; b) vaje na konju. Moš. doca: a) va.e s palicami za vsesokolski zlet v Ljubljani; b) vaje na kozi. Zen. deca: a) vaje z obroči za vsesokolski zlet v Ljubljani; b) narodni plesi. Člani in članice: telovadni plesu Vaje izvajajo izbrani telovadci in telovadke. Zdravo! |pripor©I?ste »Jutro"! smatraš žensko za igračo, ker je žival in ne človek. Škoda za Schnitzlerja, ki je sicer ua SO OtrOCICl na ""I""" ~ * -----.. , . . . i -met 7VOHOVI. , ! stično stegnili svoje vratove In pridržali | V drami se borita mea seboj dve sestri. | zopet , misteTi,:? legenda' __________________. ' m0'- sap0. Nje seveda ne zadene krivda, am- ena poosebljena mnoba, nesrečna zrtva, ; £ kakor iagnjC) y jemlje gre- O moralni ali nemoralni umetnosti go- sler dialoga in dosti dober dramatik, da oak SchnltzIerjaj ki je to predpisal, ker : druga pa sama hudoba, ubijalka. Prva se i _ ^ torcj - ."oriti ie nezmiselno. Če je umetnina! se v svoji splošni izobrazbi ni povzpel -osebno najbrže zaradi dramatlč- zove Violaine, druga Mara. Katera do ( Orleanske ki _____.__..x:_i...!-____l-ot-n, /ln t«, nranatin filoznliie ... ... ______,1„0 uuu uti iv-v - umetnina, potem učinkuje samo estetič- višje kakor do te prapasje filozofije.. G. Putjata, ki je «dramo» izborno re- no. Če učinkuje neestetično, potem ni umetnina. Če umetnine zato eksistirajo, da zadovolje estetični čut in zmisei za lepoto v človeku, če se pečejo žemlje zato, da zadoste kruljenju lačnega želodca v človeku, potem so Schnitzler-jeva deia zato tukaj, da zadovolje smr-kavski radoznalosti za pikantne zgodbe v človeku. Taka dela imajo slučajno zunanjo formo umetnin na sebi; Indijanec v evropejski obleki pa še ni Anglež. Schnitzlertevi junaki imajo izlikane hlače, lakaste črevlje, delajo blazirane oliraze, kakršni se zde šiviljam inter-esantni, govore v Sherlock-Holmesovem stilu, imenitno in flegmatično o najhujših rečeh z najmalomamejšimi obrazi tega sveta. »Dame« so kolikor mogoče vzete iz kategorij močvirnih lilij in kolikor mogoče malo oblečene. Vse to skupaj pa v dramatizirani obliki izžareva dldak-tiko, kakršne najdeš dosti v nemških, rdeče vezanih brošurah z naslovom: »fcin Buch fur Junggesellen oder Wie werde ich ein eehter Don Juan?« Schmtzler smeši Idealiste v liubezni in zahteva da nega efekta. — Igrali so dobro. Zakaj pa so pri »Ana- zmagala? Francozinji sta j simbol? Je M pega v drami čt> to. in sicer iz časov, ko j jemo, simtol ^f^^^M^tgled žisiral, je igral v vlogi »Anatola«, idea- tolu "uporabilimističnočrnih za- j le 1Devica Orleanska j5. sto-^ ® j " preobrazil svet kakor je lista v ljubezni s pocestnimi rožicami, ves inPdraperIj namesto kulis, ml Je let j a) vodila svojega kralv Rcims> da j _ ,iva __ čudov,to izpremenila ki se vdajo sentimentalnim čustvom že uganka. z^eudna so vrata, ki se vs'ed bo kronan s pri samem pogledu na sentimentalno j bogvekaterega čudeža drže zavese, ali | ijev in *om°vm «a so^žjov A^ rHp^i 7a«lnn nri svetilki, in misli, da nje- ! pa kamin, prislonien k črn! cunji name-1 glezev. Njun oce se ic , sto k steni! rdeči zaslon pri svetilki, in misli, da nje. gove Dulcineje taka reč tudi tako gane. Rožice se ga seveda po vrsti naveličajo in odhajajo drugam, kjer ne govore besede, ampak dejanja, kjer jih ne božajo, ampak valjajo. Tekom vseh sedmih slik se Anatol najbrže izpreobrne v pravega Don Juana. Pri nas pa smo doživeli samo tri slike, Iz katerih se da sklepati na vse to. G. Daneš kot Anatolov Intimen prijatelj ima glede žensk bolj »zdravo« filozofijo in vleče svojega prijatelja kar le more. Cirkuški plesalki gdč. Veri Danilovi še ne tako imenitno, pač pa ge. Saričevi se Je v vlogi pijane Annie imenitno posrečilo ustvariti tip, ki je bil neverjetno zadet v kretnjah, načinu govorjenja, v oiianostl... gležev. ...__ i božjo "pot v Jeruzalem, ln je pred od- liSTt. — >■ t K^MSTSUS laine vzeti za Jacqucsa. --------- .. — Violaine pa le zagledala večjo lepoto v upravo v drugi sezon, Prepusti o kine- ™uecPrJu, ki zida cerkve, A bili so matografu, saj bomo imeli takrat ze dva graaueuu ^__ ^ _ p------ hnlni ro- gova dobra stran. Upamo tudi, da bo gledališče te vrste efektov pod novo ali celo tri. -k. „Blagovest" (MlsterlJ v 4 dejanjih, francoski spisal Paul Claudel.) Pred 10 leti so to dramo prvič Igrali to časi, ko so še v Evropi bili bolni go bavcl. Enkrat Je poljubila graditelja, gobavca, in obolela je od gobavosti. Odrekla se Je zakonu in šla v pečino, da daleč od ljudi dovrši svoj vek. Njena sestra Mara, hudobnica, je ime a ona — šc živa - čudovito sestrinemu otroku oči? V avtorju te drame išče katolicizem močnega zastopnika krščanske moderne. Caudel sam je na čudežen način postal ve-en. Na sam Božič ic stal leta 1886. sredi množice v Notre Dame v Parizu; kar naenkrat mu je srce bilo ginjeno in veroval je... VVagnerjeva muzika, Dante in Tolstoj so morda sodelovali. Rojen je 6. avgusta 18S8. v Parizu. Na visokih šolah je bil areligiozen, živel je neredno in mislil na smrt. Pa pride prelom v duši! Drugače pa je Claudel v diplomatski službi. Leta 1893. je konzul v New-York«. potem na Kitajskem 05 let), leta 1909. v Priloga *Tutru■•' št 70, dne S. aprila 1992. Narodna banka v letu 1921 It obširnega poročila o delovanja banke in o splošnem gospodarskem položaju v naši državi, ki ga je predložil upravni svet na drugem občnem zboru delničarjev Narodne banke, navajamo naslednje najvažnejše podatke: Investicijsko posojilo. Banka je v preteklem leta obilno sodelovala na državnih poslih. Udeležila se je preko vseh svojih podružnih zavodov euisije sedemodstotnega investicijskega posojila in je v sporazumu sindikatov bank in države pristala na lombardiranje onega dela posojila, ki ga niso podpisali privatniki marveč ga je moral sindikat bank med seboj razdeliti. S tem je omogočila, da je sindikat prevzel izvršitev notranjoga posojila. Narodna banka je dovolila lombard do 75 odstotkov nominalnega zneska po šestodstotni obrestni meri, od katere zadrži zase eden in pol odstotka, medtem ko štiri in pol odstotka pripade amortizacijskemu zakladu investicijskega posojila. Po definitivnem obračunu je bilo vpisanega od privatnikov 337.208.100 dinarjev, medtem ko je sindikat razdelil med banke 162,791.900 dinarjev. Likvidacija Avstro-ogrske banke. Narodna banka se je v preteklem letu tudi deloma udeležila likvidacije Avstro-ogrske banke na Dunaju. Z likvidatorji Avstro-ogrske banke so bile sklenjene tri pogodbe, katere je naša vlada odobrila in izvršila na podlagi pooblaščenja z dne 20. junija 1921. Po prvi pogodbi je dobila naša država od likvidacijske mase kot predujem iz kovinskega zaklada 10 milijonov zlatih kron kot svoj delež od zneska 50 milijonov zlatih kron. ki so se razdelile med nasledstvene države. Vsota kovanega zlata je bila oddana Narodni banki kot državni depo v zlatu. Naša država ima dobiti v pokritje za zamenjane kronske novčanice Avstro-ogrske banke, ko bo izvršena popolna likvidacija, še 25 do 30 milijonov zlatih kron. Po dragi pogodbi je prevzela država na račun Narodne banke vsa poslopja in inventar bivših fili:alk Avstro-ogrske banke na našem ozemlju v vrednosti 2,75?.872 zlatih kron. Te podružnice se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Varaždinu, Osijeku. Novem Sadu. Subotici, Velikem Bečkereku, Vršcu, Pančevu, Sarajevu, Banjaluki in Splitu. Po tretji pogodbi je prevzela Narodna banka likvidacijo bivših podružnic Avstro-ogrske banke na ta način, da je prenesla vse aktive podružnic na svoj račun iu izplačala pasive filijalk v svoje breme. Definitivni obračun med državo in likvidatorji se bo izvršil v starih avstro-ogr-skih kronah obenem z obračunom zamenjanih kronskih novčanie. Nakup deviz za državni račun. Narodna banka je v preteklem letu na podlagi pogodbe s finančnim ministrstvom vršila brezplačno službo državnega blagajnika. Kot taka je prejela preko svojih" blagajn 1.,172.08-1,706 dinarjev državnih dohodkov in izplačala državnim zarodom ter oblastim 2„144,039.937 dinarjev. T'o pogodbi z dne 23. julija 1921. je nakupila Narodna banka na državni račun Ti državna plačila v inozemstvu 70.091 angleških funtov, 2,560.679 italijanskih lir, 938.791 švicarskih frankov, 96.340 dolarjev, 31.043 belgijskih frankov, 23 milijonov 550.307 francoskih frankov, 182.372 grških drahem, 499 pezet, 72.734.255 češkoslovaških kron, 54,479.457 nemških mark, 178.769 madžarskih kron, 969 milijonov 654.022 avstrijskih kron in 190.682 ramunskih lejev v celokupni vrednosti 274,156^39 dinarjev. Iz teh zalog, kakor >udi iz ostalih terjatev finančnega ministrstva je izvršila Narodna banka izplačila, odnosno prodaje čekov v inozem- stvu v celokupnem znesku 5,706.978 ameriških dolarjev, 265.057 angleških funtov, 43 milijonov francoskih frankov, 10.8 milijona švicarskih frankov. 61 milijonov italijanskih lir, 1.8 milijona grških drahem, 1.3 milijona nemških mark, 586.000 češkoslovaških kron, 1.3 milijona bolgarskih levov in 1.4 milijona romunskih lejev. Garancija za državne Eabave v inozemstvu, katero je dala Narodna banka, je znašala 30 milijonov dinarjev. Podpisovanje akcij Narodne banke. Ke-r se ni moglo izvršiti vplačilo bančnih delnic v kovanem zlatu, se je dovolilo vplačilo v bančnih novčanicah, pri čemur se je računal en zlatnik za 80 dinarjev in bi na ta način znašala cela akcija* 2920 dinarjev bančnih novčanie. Kljub temu pa ie bilo od celotne vsote 35.000 delnic vpisanih samo 11.735 komadov, tako da je ostalo za 6ubskripcijo še 28.265 kom. Pri tej priliki treba ugotoviti, da je udeležba Slovenije po seznamu delničarjev zelo minimalna, in sicer ima Kranjska hranilnica v Ljubljani 100 delnic s 7 glasovi. Jadranska banka v Ljubljani 750 delnic s 30 glasovi in Dragotin Hribar 10 delnic, kar je pri celotnem številu 320 delničarjev s 1308 glasovi čisto neznatno. Interesantno je, da je iz cele Hrvatske in Slavonije edini delničar Banka za trgovino, obrt i industrijo v Zagrebu z 10 delnicami in Srpska banka v Zagrebu s 104 delnicami in 7 glasovi Iz cele Bosne in Hercegovine najdemo med delničarji samo Muslimansko centralno banko v Sarajevu, udeleženo s 30 delnicami Ta izkaz kaže, da naši denarni zavodi ne posvečajo dovoljne pažnje temu pre-važnemu denarnemu zavodu, medtem ko so delnice bivše Avstro-ogrske banke imeli v mnogo večjem številu. Z ozirom na ugoden uspeh letošnje bilance upamo, da bo tudi zanimanje naših denarnih zavodov za bančne delnice postalo v letošnjem letu živahnejše. Razmerje države do Narodne banke. Uredba o Narodni banki je bila potom zakonodamega odbora proglašena za zakon o Narodni banki in je tako dobila banka gotovo stalnost za svoje delovanje in zasigurala svoj privilegij za 25 let. V zakonu o Narodni banki je najvažnejše to, da je bilo prekinjeno nadaljnje izdajanje novčanie za državni račun in se dosedaj dovoljeni državni krediti ne morejo povečati brez odobrenja banke in brez izpremembe zakona. Po sedanjih določilih zakona je omogočena zadolžitev finančnega ministra pri banki za eno milijardo dinarjev za obratni kapital in za dve milijardi dinarjev na podlagi blagajniških zapiskov za izvan-redni kredit. Koncem preteklega leta je bilo od teb dovoljenih kreditov izčrpanih 3..816 854.379 dinarjev in je preostalo torej odprtega kredita 183,148.621 dinarjev. Zadnji izredni kredit je bil dovoljen fi-; nančnemu ministru za izredne izdatke, katerih ni moioče kriti z rednimi dohodki, na dobo 10 let in se mora na;pozneje do 9. decembra 1930. vmiti banki. Kredit za obratni kapital v znesku ene milijarde dinarjev pa se mora koncem vsakega leta poravnati Finančni minister določi, kako dolgo bo trajal ta kredit in koliko se bo vsako leto vrnilo banki Razven tega ima finančni minister neomejen kredit za zamenjavo kronskih novčanie bivše Avstro-ogrske banke, ker se zamenjava zaradi neizpraznjenja okupiranih delov Dalmacije v tretji coni še ni mogla izvršiti Ob koncu lanskega leta je znašal dolg države za zamenjavo novčanie 1 milijardo 275,991.229 dinarjev. Za vračanje tega dolga ni predviden določen rok. pač pa je v členu 5. prehodnih določil zakona o Narodni banki določen način amortizacije tega dolga. V letu 1921. je država odka- zala na ta račan svoj eetotm naj bančnem dobičku v znesku 8,905.744 dinarjev. Bazven tega je v letošnjem proračunu predvideno še za amortizacijo dclga izredna dotacija 28 milijonov dinarjev in čisti dobiček iz državnih domen v znesku 32 uiilijonov dinarjev. Ako bo proračun sprejet, se bo zmanjšal sedanji i dolg za zamenjavo kronskih novčanie na ! 1„207,088.864 dinarjev. Ta način odplače-vanja kronskega dolga predstavlja sam ' na sebi zdra vo budžetsko politiko našega j finančnega ministrstva, ki bo brezdvom- ' no upUvala tudi na popravo tečaja na- i šega dinarja. Jamstvo za kronski dolg. Kakor je znano, je dolg za zamenjavo kronskih novčanie. garantiran s hipoteko na državnih posestvih. Do sedaj je drža- 1 va intabnlirala jamstvo tega dolga na sledečih domenah in posestvih: V Srbiji na 28 šumah v skupni vrednosti 311 milijonov dinarjev; na Hrvatskem in v Slavoniji na 13 gozdovih v vrednosti 283 milijonov dinarjev; v Sloveniji jamčijo vsi državni gozdovi šumske uprave Bohinjska Bistrica, gozdovi verskega zaklada, in sicer uprava v Bohinjski Bistrici in v Beli peči v vrednosti 25 milijonov 957.893 dinarjev in končno velenjski rudnik s 5 milijoni dinarjev. Država ima še zajamčiti torej 2,,642,180.007 dinarjev dolga, ker znašajo dosedanja jamstva skupno le 625 milijonov dinarjev. Intabulacija še ni izvršena v Srbiji na 10 •bjektih in v Hrvatski na 17 objektih, medtem ko v Bosni in Hercegovini, kjer se nahajajo največji gozdni zakladi, od 34 objektov niti eden še ni intabuliran. Pričakuje se, da bo intabulacija tekom letošnjega leta izvršena v celi državi Obtok in kritje novčanie. Ob koncu lanskega leta je krožilo 4,,688,443.680 dinarjev. Obveznosti^ po ži-rovih računih so znašale 235 milijonov dinarjev in po raznih drugih računih 186 milijonov dinarjev. Na državni račun je bilo puščeno v obtok 4.,083,940.234 dinarjev, na bančni račun 597,943.156 dinarjev, na posojila in v začasno zamenjavo pa 334,273.406 dinarjev. Izdane novčanice so bile v letu 1921. pokrite s kovanim zlatom v znesku 74.188.554 dinarjev, s kovanim srebrom v znesku 16,733.112 dinarjev, v tujih valutah 2,431.965 dinarjev ter v depozitah v inozemstvu 307 milijonov 999.403 dinarjev, torej celokupno 401.353.036 dinarjev, kar pomeni za 30 milijonov dinarjev manj, nego leta 1920. Zlati zaklad se jo povečal v preteklem letu za 10-014.187 zlatih dinarjev. Torej je bil dinar pokrit v kovinah m v terjatvah v inozemstvu z 8.56 odstotka, medtem ko je leta 1920. znašalo pokritje 12.9 odstotka. Pokritje v gozdovih znaša prt>-centualno 44.17 odstotka, medtem ko leta 1920., ko je bila cirkulacija denarja skoraj polovica manjša, znašalo 79 odstotkov. Menični in lombardni kredit Potreba gotovine je bila v letu 1921. vsled padca vrednosti denarja mnogo večja kot v letu 1920. Koncem leta 1920. je bilo posojeno na menice in lombarde 266.899.256 dinarjev. Do polovice julija 1921. so padle menice na 173 milionov dinarjev, medtem ko so se lombardna posojila stalno držala v višini 23.4 milijona dinarjev. Od julija naprej pa je menični eskont vedno rastel in je dosegel v drugi polovici novembra največjo vsoto 633.6 milijona dinarjev ter je do konca leta padel na 557.7 milijona dinarjev. Lombardna posojila pa so narastla do konca preteklega leta na 40 milijonov dinarjev. Tako sta se oba kredita proti predlanskemu letu skoro podvojila. Največjo potrebo po denarju je izzvala forsirana izvozna trgovina za kratkodobne kredite. Pri posameznih bančnih podružnicah je znašal menični eskont dne 31. decembra 1921. sledeče vsote: vBeogradu 198.8 milijona, v Zagrebu 156.6 milijona, v Ljubljani 18.2 milijona in v Mariboru 16.1 milijona dinarjev. Povprečni menični rok je znašal 70 dni Giro-rafoid. Celokupni promet v giro-račonih je znašal v pretbklem le»u 25 milijard dinarjev. Saldo giro-račona je znašal koncem 1920. leta 115 milijonov in se je povečal v drugi polovici meseca junija na 373 milijonov ter je padel ob koncu leta ua 235 milijonov dinarjev. Giro-računi so za našo trgovino in industrijo izredno velikega pomena in so se ga naša podjetja, kakor je razvidno tudi iz detajlne statistike, v veliki meri posluževala. Tudi giro-račnni zelo zmanjšujejo obtok gotovega denarja. Naloga giro-računov je, da ves momentano nepotreben denar koncentrirajo iz trgovine in industrije pri Narodni banki in ga izločijo iz obtoka. Pri filijalki Narodne banke v Ljubljani je ob koncu leta stanje giro-računov izkazovalo 30.1 milijona dinarjev in v Mariboru 1.4 milijona dinarjev imovine. Eskontni odbori Eskontni odbor pri podružnici Narodne banke v Ljubljani »estavljajo gg.: Avgust Žabkar, Alojzij Lilleg, Dragotin Hribar, Ivan Knez, Leon Souvan, Peter Kozina, Robert Kollman, Feliks Stare in Feliks Urbane. Pri podružnici v Mariboru pa gg.: Alojzij Kfibar, Vilko Ber-dajs, Ivan Soštarič, Josip Šerec, Julij Glaser, Marko Sepec, dr. Anton Jerovšek, Franjo Bureš in dr. Franjo Lipold. Stanje odobrenih kreditov pri podružnici v Ljubljani je znašalo dne 31. decembra 1921. leta 81.851 milijona dinarjev, od česar pripade na Ljubljano 67.3 milijona dinarjev, na Tržič 3 in pol milijona dinarjev, na Kranj 3 milijone dinarjev, na ostale kraje pa manjše vsote od 25.000 dinarjev do 1 tri četrt milijona dinarjev. Pri filijalki v Mariboru so znašali odobreni krediti 40.7 milijona dinarjev, od česar pripade na Maribor 19.7 milijona dinarjev, na Celje 14 milijonov dinarjev, na Ptuj 1.67 milijona dinarjev, na ostale kraje pa maajfe vsote o« me dinarjev do enega milijona dinarjev. Stanje moratornih manie, ki je snaiaJo koncem 1920. leta 22 milijonov dinarjev, je padlo na 18 milijonov dinarjev napram 36.7 milijona dinarjev koncem leta 1918. Padec vrednosti dinarja. Interesantna so izvajanja Narodne ta®-, ke glede valutne krize, v kateri se nahajamo. Glavni vzrok splošne draginje smatrajo razven neurejenega prometa, suše in slabe letine tudi izredno izdatke za obnovo gospodarstva, -a ustvarjanje naše države, nacionaliziran je tujih podjetij na našem ozemlju, za odkup tujih posestev in izredne investicije, katere to imela državna podjetja kakor tudi privatni podjetniki za ustanavljanje novih industrij in nadomestitev oprave, ki s« je med vojno pokvarila in ni bila nadomeščena. Po naziranju upravnega odbora Narodne banke smo v to svrho porabili skoro vse rezerve v kapitalu in valutah, medtem ko iz inozemstva ni prišel skoro nikak kapital in je tudi dotok dolarjev od naših izseljencev vsled velike industrijske krize v Ameriki prenehaL Od nemške vojne odškodnine nismo dobili v gotovini ničesar, v blagu privatniki ničesar, a država šele proti koncu lete nekaj blaga in prevoznih sredstev. Vrednost našega dinarja je stalno padala in je presegla najnižjo vrednost iz leta 1920. Medtem, ko se je v letu 1920. gibala vrednost dinarja v primeri s francoskim frankom med 123.40 kot najvišjim kurzom in 423 kot najnižjim kurzom in ko se je skozi štiri mesece držal kurz francoskih frankov pod 200 dinarji, je leta 1921. od januarja do junija padal kurz dinarja polagoma, od julija naprej pa skokoma. Največja vrednost v letu 1921. znaša 223 dinarjev dne 1. januarja in najmanjša pa dne 9. novembra 603.50. Kure ostalih deviz je variiral več ali manj v razmerju s francoskim frankom. Ob 60 letnici Sokolstva Potovanje po novem koledarju iz Gothe .Gothaischer Kalender*. Prej se mu je reklo a je razvidno, da ima mož 7 otrok, (osmi in morda deveti bo zabeležen prihodnje leto), bratov, stricev, tet, nečakov, bratrancev, prad .-dov, mrzlih stricev in raznih drugih sorodnikov je pa zabeleženih, Če prav štejem, razven že omenjenih še celih petindevetdeset, tako da je celega rodu skupaj še "'"ih nad sto, in pri tem niso zabeleženi potomci postranskih vej! Deloma še nosijo vsa imena in titule cesarjev in kraljev, nadvojvod, prineov itd., nekteri modernejši ali praktičneiši so se pa odrekli teh titulatur in se pišejo enostavno Habsburg-Lothring°n. kakor se drugi smrtniki oišejo za Mayerje, Popoviče ali Brajliče. Koledar pove, da so v a v? tri'i ugasnile vsp vladarske pravice te rodbine z zakonom od 3. aprila 1919. Naših, čeških in dru-nib sklepov slične vsebine in starejšega datuma koledar ne omenja. Ravnotako zanimiv je pregled nemških zveznih knezov, ki so prišli leta 1918. pod kolesa. Skoraj vsi so se »prostovoljno* odpovedali svojim tronom, toda menda noben za vso rodbino, ampak le za svojo osebo, odnosno nekateri, med njimi »Kaiser*, tudi za svojega naslednika (enega!). Bavarski kralj se ni odpovedal, ampak je »prestol izgubil*, slično kakor prijatelj Kari. Potem pa prihaja cela vrsta drugih evropskih vladarjev, ki so na nekako slične načine »odstopili* od svojega dotedanjega delovanja. Bolgarski car Ferdinand se je jeseni 1918 odpovedal i prestolu v prid svojega sina Borisa, j sam pa je odpotoval v Koburg, kjer je | življenje mirnejše. Precej zamotan je i položaj na Grškem, kjer je kralj Konstantin vsled antantinega ultimata moral odpotovati z doma ter se odpovedati vladi v prid svojega drugega sina Aleksandra, ki je postal »kralj Helo-nov*. Ta je pa zopet umrl leta 1920. in njegov oče in prednik je postal tudi njegov naslednik ter se »po volji naroda* zopet ukvaria z viari^niem. C-o- Postanek Sokolstva Dne 5. marca leta 1862. je bil položen temelj naše današnje sokolske organizacije. Omenjenega dne je začelo s telovadbo takratno praška telovadno društvo, ki si je pozneje spremenilo ime v »Sokol Piaha». V Maljpetrovem zavodu eo se sešle štiri vrste telovadcev ki so, kar bomo pozneje videli, tvorili jedro in podlago našega današnjega Sokolstva, organizacije, ki jo postala že last vseh slovanskih narodov. Podajmo se v duhu za dobrih 60 let nazaj v rojstno dobo naše sokolske misli. Leto 1848. je s svojo revolucijo zrahljalo v temeljih tudi absolutistično Avstrijo. Nenemški narodi so se vzdramill se zavedli svoje moči in svojih človeških pravic, kateri'h so bili do tedaj deležni izključno le Nemci Uspeh revolucije je bila ustava, na katero pa niso tili narodi še pripravljeni: prehod iz absolutizma v svobodo je bil prenagel, vsled česar je morala nastopiti reakcija. Sledila je zloglasna Bachova doba s še ostrejšim absolutizmom. Vsemu temu je napravil konec šele poraz avstrijskih armad napram Italiji leta 1859. Absolutizem je postal ne-vzdržljiv. S patentom z dne 5. maica 18C0. se je obljubila posameznim deželam lastna uprava, in se je sklical državni svet, ki je imel nalogo, določiti kako se naj izvrši liova ustava. Pripomniti je, da v tem državnem svetu ni bilo nobenega Ceha in nobenega Slovenca. Dne 30. oktobra 1860. je padla odločitev; izdana je bila takozvana oktoberska diploma, s katero je bil zrušen centralizem; deželam je bila priznana samouprava v zakonodaji in ustvarja se za celo državo skupni državni zbor. Tako je bilo z imenovano oktobersko diplomo podano vsaj formalno jamstvo in zaščita narodne svobode. Ustvarjena je bila podlaga za narodni razvoj. tovo ima sedaj več skrbi, ko svojeČasii' v Švici. Za to že skrbe Turki, pa tudi Grki sami, neglede na Francoze, Angleže, Lahe, Albance, Bolgare in druge sodobnike. Slično usodo je imel stari Nikola Petrovič Njegoš, kralj Cme gore, ki ga je narodna skupščina v Podgoriei feta 1918. odstavila. Obenem je ta skupščina izrekla združenje Črne gore s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nikola sam pa je umrl v Italiji. Vdova Milena se je leta 1921. prokla-mirala za regentinjo Črne gore (in par-tibus infidelium), kajti princ Danilo je raje opustil tako regentovanje in je šel v penzijo v svojo lepo vilo na Kap Martinu, zajedno s soprogo Milico, ki se je prej imenovala Jutta von Me-klenburg. Brat njegov, princ Mirko je umrl leta 1918. na Dunaju, ž njegovo že prej ločeno ženo Natalijo Konstan-tinovičevo pa 6e je oženil neki neznani Comte Errambual de Dudzeele. Tcda štirinajstletni sin princa Mirka in Natalije je sedaj od svoje babice imenovan za črnogorskega kralja. Vladati pa ne more. in če bi hotel, bi si tega gospoda še mi poprej ogledali. Potem pride na vrsto Albanija. Gospod Wilhelm zu Wied,- po poklicu princ, se še vedno imenuje za albanskega kneza in enereičco vztraja na Ker nam je orisati samo polož . Stik z zunanjim svetom, z naprednimi narodi, je mogočno vplival na tedanjo družbo, ne samo po duševno-vzgojni, temveč tudi po telesno-vzgoni strani. S telesno vzgojo se jt v takratni dobi pečalo le turnerstvo in pa šport, a še to v zelo mal-im obsegu, ker je bilo premnogo nasprotnikov telesne vzgoje V Pragi sta bila v celem dva telesno; vzgojna zavoda, in sicer: ortopediški zavod F. Schmidta in zavod Jana Maiy-petra v Gosposki ulici. Pri Schmidtu so med rugim telovadili tudi dr. M. Tvrš, Muller, Gross, Krvšpin, katere vidimo pozne e v prvih vrstah sokolskih delavcev. Tudi pri Malvpetru je telovadilo veo celem svetu. Od moških rodbinskih članov jih je nekaj padlo na fronti, od ženskih ie bila umorjena princesa Eli- ▼ obeh zgoraj' omenjenih, zavodih so telovadili takrat Cehi in Nemci skupaj. Telovadili so torej le radi telesne vzgoje kot take. Narodne nestrpnosti se ni zanašalo v telovadnico, ker Nemci so itak imeli svoje privilegije, Čehi pa so tudi Bili s tem zadovoljni, vse do — leta 1861. Nekateri gojenci Schmidtovega ustava so se želeli intenzivnejše posvetiti telovadbi. Ker to v zavodu ni bilo izvedljivo, sprožili so misel, ustanoviti samostojno društvo, to pa v utrakvistični obliki. Obenem s tem so tudi Cehi predlagali, da se v tem društvu poučuje tri dni v ceščini, tri dni pa v nemščini Nemci so ta predlog gladko zavrnili, in sicer na sestanku dne 29. julija 1861. Ta datum je zelo važen, zakaj s tem nelojalnim :n narodno nestrpnim nastopom Nemcev še jc vzbudil v Čehih narodni ponos in samozavest, ki se zlasti kaže v takojšnjem sklepu, ustanoviti si lastno češko telovadno društvo. Dr. Miroslav Tvrš in J. Mtiller sta 6topila na čelo tega gibanja. Dr. Miroslav Tyrš sestavi društvena pravila, ki se predlože dne 17. decembra 1861. vladi v odobrenje. Kmalu za tem store isto tudi Nemci, ki so ustanovili svoj »Deutseher Turnverein*. Due 2. jar nuarja 1862. so že javili češki časopisi, da so pravila češkega telovadnega društva odobrena. Za društven znak je bil v pravilih označen sokol v poletu. Ta znak je bil sprejet na predlog Em. Tonnerja, ki je povzel uaziv in pomen iz jugoslovanske narodno pesmi. Dne 27. januarja 1862. je prejel dr. .Tul. Gregr uradno obvestilo, da so društvena pravila odobrena; ta vest se je dae 31. januarja 1862. razglasila po čeških listih. Ustanovni društveni občni zbor je bil do čen na dan 16. februarja 1862. Sklican je bil v prostore češke realke v Gosposki ulici. Ob 10. uri omenjenega dne je otvoril dr. Julij Gregr občni zbor; bilo je 75 udeležencev. Na dnevnem redu je bilo sprejetje društvenih pravil in volitev odbora. Pri volitvi je prišlo do bojnega glasovanja. Predloženi sta bili dve kandidatni listi. Ena je kandidirala za starosto kneza dr. Thurn-Tasisa, druga pa — po prizadevanju dr. 1 yrša — Jindriha Fiig-co rja. Prodrla je druga lista in tako je postal prvi starosta Jindrih Fiigner, mož kristalnočistega značaja mož izredne požrtvovalnosti in rodoljubja, mož, katerega ime vsak Sokol izgovarja z največjim spoštovanjem. Dne 27. februarja 1862. se je konstitu tral prvi vaditeljski zbor, ki je štel 10 članov. Naj navedem vsa ta imena, ker baš tem sokolskim delavcem smo dolžni zahvalo za ogromni trud in delo, ki so ga vložili v temelj sokolske zgradbe. Ti prvi vaditelji so: Gross, Krupka, Kryš-pin, Malypetr, Palla, Povolny, Pisarovič, Stetka in dr. Tyrš. Okolnost, da so bila pravila nemškega -:Turnvereina* kljub kasnejši predložitvi poprej odobrena kot češka, in da so Nemci že tudi pričeli z delom, je vplivala skrajno vzpodbudno na ustanovitelje češkega društva Kot že uvodoma omenjeno, se je začelo s telovadbo dne 5. marca v Mal vpet rove m zavodu. Koj prve ure so se udeležile štiri vrste telovadcev. Telovadba je bila zelo primitivna, obstojala je ponajveč le iz vadbe prvin. Narodna zavest je bila zbujena, vrste telovadcev so neprestano rastle, tako da je oktobra istega leta bilo že 59 vrst. To število je vsled strogega reda in discipline, ki se je uvedla v društvo, padlo na 15 vrst. Stanovsk.h razločkov med članstvom ni bilo, v društvu je vladal denio-kratičn duh. Ze 27. marca 1862. je bilo uvedeno obligatno tikanje članov, dokaj smeli in revolucionaren korak za tedanje razmere! V društvu se začne vzbujati zavest, da je poleg telesnovzgojne naloge tudi še druga naloga, od prve neločljiva, t. j. duševna vzgoja. Ta moralična stran -vzgoje v telovadnici je prišla nato do popolnega izraza s Tvršovim evangelijem Naša naloga, smer in cilj* in s tem so bile podane smernice za ono ogromno in plemenito narodno-kulturno delo, ki ga vrši Sokolstvo od početka do danes in ki stremi za vstvaritvijo resnično prave kulture. To je jedro in vsebina sokolske vzgoje. Dne 27. aprila 1862. je priredila »Tčlo-vična jednota pražska* prvi svoj izlet, tokrat še v civilnih oblekah, 11. maja pa že v kroju, ki je bil sprejet dne 10. aprila na predlog dr. Musila Dne 13. maja 1862. je bilo društveno načelništvo poverjeno dr. M. Tyršu, 1. junija dobi društvo svoj prapor in priredi ob tej priliki svojo prvo javno telovadbo v telovadnici v Apollu. Leta 1864. spremeni društvo svoje ime v »Sokol*. Tak je postanek prvega matičnega so-ko skega diuštva v Pragi. Kdo si je ob zibelki sokolskega pokreta moge! v sanjah predstavljati, kakšno velevažno vlogo bo ta pokret igral pri osamosvojitvi narodov! Najmanje je to slutila takratna avstrijska uprava! Ob šestdesetletnici se klanjamo zasno-vateljem sokolske misli, klanjamo se in častimo njihovo delo in trud in prisegamo na sokolski prapor. Prisegamo, da hočemo nadaljevati započeto delo in da ohranimo sokolsko misel neokrnjeuo, vzvišeno, da hočemo načela sokolske misli uveljavljati ne samo v telovadnicah, temveč tudi v javnem življenju, katerega morala je baš danes tako zelo potrebna odrešenika. Spas Slovt nstva je v Sokolstvu! Josip ČobaL Sokolstvo in vojaška služba Zagrebška župa je brezdvomno v najboljši veri in z najboljšim namenom stavila starešinstvu sokolskega Saveza predlog, naj bi sokolstvo prosilo za skrajšani rok vojaške službe v kadru za vse svoje člane, in sicer nai bi služil vsakdo, ki je 4 leta pred rekrutacijo član Sokola, namesto 18 samo 12 mesecev. Ta predlog je stavila v obliki memoranduma, ki naj bt ga poslali vojnemu ministru in drugim članom naše vlade. Savezno starešinstvo pa se s tem predlogom nI strinjalo, zaradi tega je prepustilo sklepanje o tej zadevi se/i savez-nega odbora (pri kateri so navzočni zastopniki vseh žup), ki se ie vršila preteklo soboto, 25. t. m. O poteku te seje so prinesle zagrebške »Novosti* 28. t m. tendenčno in netočno poročilo, kar mi daje povod, da zadevo pojasnim na tem mestu. Proti pričakovanju zagrebške župe le bilo savezno starešinstvo glede peticije na vlado nasprotnega mnenja, kakor bratje v Zagrebu. Zato je izdelalo poseben referat, ki ga je pustilo prečitati na omenjeni seji in v katerem je docela obrazloženo in utemeljeno stališče starešinstva. Stališče starešinstva, ki ga podpira dobesedno tudi savezni tehnični odbor, jc v kratkih obrisih naslednje: Sokolstvo vzgaja v svojih telovadnicah s sistematično telesno vadbo v duhu Tyr-ševe sokolske ideje, po sokolski vzgojni metodi svoje članstvo v smeri fizičnega, moralnega in intelektualnega poplemenie-vanja, oziroma napredovanja. Ta vzgoja je namenjena celokupnemu naroda. Ker pa je vojaštvo del naroda, ima od sokolske vzgoje tudi svojo korist, posebno pa še, ker vzgaja sokolstvo fizično krepkejše in okretnejše, moralno pa utrjenejše, pogum-nejše, odločnejše in bolj disciplinirane mladeniče, ki postanejo potem vojaki, in sicer v vsakem pogledu sposobnejši vojaki. To ie sokolska naloga napram narodu in tako tudi vojaštvu, v tem leži bistvo splošne sokolske naloge, to je ono, česar ne smemo izpreminiati, če hočemo ostati Sokoli. Zagrebška peticija pa ima v mislih »vaje v čisto vojaškem pravcu* in nekako vojaško službo izven kadra v Sokolu, ki bi bila — bi rekel: direktnejša in nazor-nejša služba špecijalno vojaštvu, kar bi bilo v okolnostih, ki jih predvideva zagrebški memorandum, po prepričanju starešinstva, na škodo naši splošni nalogi vzgojevanja celokupnega naroda. Okolnostl, ki so tu omenjene, obstojalo v direktnem vplivu vojaških oblasti na naše sokolsko delovanje, ki bi pomenjal ne samo manjše ali večje ogranlčenje naše absolutne svobode o postopanju pri vzgoji, temveč prej ali si« tudi nekako militarizacijo sokolstva, katere dopustitev bi pomenila izpremembo bistva naše nalogo in naše vzgojne metode. Nadalje se starešinstvo ne more strinjati z argumentacijo zagrebškega memoranduma, ki pravi za primer, da bi dobili vsi člani Sokola 6 mesecev skrajšano vojaško službo, da »podiglo bi se Sokolstvo, jer bi u Soko stupao ogroman deo naše om'adine, a naročito scoske, koja Je sada u Sokolu slabije zastuidjena.* To je namreč velika zmota. Sokolstvo bi se ne dvignilo, kvečjemu bi naraslo članstvo; mi bi bili bogati na številu takih članov, ki bi pristopili k Sokolu iz sebičnega oportunizma, ne z namenom, da bi služili narodu, temveč, da bi Jim bila skrajšana doba vojaške službe. »Ne koristi, ne s'ave!» pravi Tyrš, v tem primeru pa bi šlo za golo osebno korist, nečastno za Sokola. Starešinstvo je mnenja, naj vsak Sokol izpolni vse svoje državljanske dolžnosti, kakor vsak drug državljan, svoje sokolske dolžnosti naj Izpolni poleg državljanskih. Sokolska vzgoja temelji na prostovoljnem žrtvovanju svojih sil in sredstev v dobrobit naroda — prošnja za udobnosti, od katerih bi imeli člani Sokola osebne koristi, se s tem ne sklada. Agitacljsko sredstvo pa, ki bi Iz tega brezdvomno nastalo, bi bilo v tej obliki nedopustno, za sokolstvo, ki nosi tako visoko bakljo moralnosti, naravnost sramotno. Zagrebška spomenica pa tudi glede praktične izpeljivosti samo nekako načenja akcijo, katere izvedba je skozinskoz problematična. Tega se dobro zaveda starešinstvo in tehnični odbor Jugoslov. sokolskega saveza, ki imata gotovo najboljši pregled o sedanji tozadevni zmožnosti našega soko'stva. Pomanjkanje vaditeljev je največja preglavica, s katero se bore vsa društva, nekatera društva že danes ne morejo nikamor naprej, ker nimajo zadosti zmožnih vaditeljev. Kaj pa bo potem, če naenkrat število članstva in število društev prehitro naraste? Kje bomo dobili potrebnih vaditeljev, ki bodo kos tudi za »vale v čisto vojaškem pravcu*? V tem pogledu zagrebški memorandum nekaj obljubuje, česar zaenkrat naše sokolstvo ne more dati. Ce pa se starešinstvo Saveza zaveda, da tega ne more dati, ie samoobsebi razumljivo, da tega tudi ne bo obljubovalo. Zagrebški memorandum, ki ga lahko čitaš v zadnji številki »Sokolskega Glasnika* dobesedno, Je površno izdelana prošija, ki je ne more vzeti za resno kdor se zaveda dalekosežnosti akcije, ki je v njej namerjena. Za to akciio, če bi imela priti v razpravo bodisi v ministrskem svetu, bodisi v skupščini, bi morali biti izdelani podrobni načrti do skrajnih detajlov, ker Je drugače nemogoč pregled, tista jasna slika projekta, ki je potrebna za to, da bi odgovorni činitelji tako na strani vlade, kakor na naši za eventuelne koncesije, oz. izvedbo lahko prevzeli tisto odgovornost, ki so jo dolžni državljanom, oziroma sokolstvu. Navedeno, mislim, že zadostuje vsakemu razsodnemu in pravemu Sokolu, da izpre-idi neupravičenost poročevalčevega mnenja v »Novostih*, ki pravi, da starešinstvo Saveza »ni hotelo pojmitl memoranduma tako, kakor je on mišljen in napisan* in da je bilo tozadevno »obrazlo-ženje starešinstva krivo*, kakor tudi lahko prizna, da se starešinstvo ni moglo postaviti na drugo stališče ter predlagalo: 1.) da glede olajšanj v vojaški službi ne prosimo ničesar; 2.) če nam vojaška oblast hoče dati kaj sama od sebe, brez vsake protiobveznosti, naj uvrsti samo naše vaditelje, ki so prestali ž a pni vaditeljski izpit, v isto vrsto, kakor dijake. Starešinstvo Saveza pa Je lahko tembolj potrjeno v svojem stališču, ko Ima prvi dokaz za svoje trditve že v rokah, in daiejo ga »Novosti* same, v katerih izzveni zadnji stavek navedenega poročila čisto agitatorično v dobro zagrebškemu memorandu, rekoč: «... vendar verujemo, da bodo župe na memorandum zagrebške župe rade pristale, tem bolj. ko bo imel vsak poedinec. ako osvoji ta ^ memorandum. tudi osebne koristi, ko bo pozvan, da opravi vojaško dolžnost.* Miroslav Ambrožič. Posredovanje pri oblastih (Iz pisma demokratskega poslanca.) Vsak poslanec, ki ima zmisel za svoje volilce, se čuti srečnega, če ostane s svojim krajem tesno vezan in ima o vseh potrebah točne informacije. Vsaka resna strankina organizacija in vsak zaveden pristaš stranke ima pa tudi dovolj discipline in takta, da svojega poslanca ne zlorablja in ga ne spravlja v nevarnost nasprotja z njegovim prepričanjem. Po ustavi in volilnem zakonu bi imel izgubiti celo svoj poslanski mandat, kdor bi interveniral, kakor to besedo nekateri volilei razumejo. Za odpravo očividnih krivic in protiza-konitosti je seveda vsak poslanec dolžan bojevati se z£ /sakogar tembolj pa za svoje volilce. Primerno srednjo pot bi naj skusili zavzeti vsi, ki so na tem, da se obračajo na svoje poslance. To bi bilo strankarsko korektno in to bi bilo na-rodnopo'itično pametno. Tri četrtine prošenj naših ljudi vsebuje pa, ne bi reke!, naravnost protizakonitosti, pač pa vsaj željo, da se doseže pri vladi izjema od zakonitosti z ozirom na potrebo ali zasluge. To so tako široki pojmi, da bi pomenilo anarHJo, če bi se jih naj vpošte-valo. Ce naj poslanec tudi v tem zmislu izjemoma kdaj stori korak, naj bi bila res eklatantna javna korist dovolini razlog. Kaj pa naj rečemo, če je devet desetin prošenj, tudi političnih organizacij in vodilnih oseb, zamišljena za inerven-cijo v zmislu izjem z ozirom na zakone in predpise. Carinski in pristojbinski zakon se našim ljudem sploh ne zdi zakon. To naziranje je1za nas poslance neznosno. Da naj bo kdo vojaške službe, kamor se ga pokliče, po poslanski intervenciji odrešen, ali da bo poslan na dopust iz Južne Srbije v Slovenijo zaradi žetve, se ne zdi ljudem nič nemogočega. Premestitev iz Slovenije, ki je polna inteligentnega proletarijata. spravlja ljudi v omed'evico, pa je še zmlrom boljša nego — reduciranje. Mi poslanci, ki smo sami soglašali s sklepom, da moramo zmanjšati število državnih nameščencev, če nočemo z davki tirati državo v bankrot, naj se pa puntamo zoper vsako izvajanje tega sklepa. In celo najresnejž činitelji v domovini nam slikajo na steno katastrofo uprave, če par kompetentov vsled takega sklepa ne bo avanziralo! Ce nai poslanec more kako trdoto popraviti, naj ne ima vsak dan v žepu deset novih pritožb, ker v tem slučaju ne doseže z nobeno nič. Pritožbe in prošnje naj bi šle preko organizacij in organizacije naj bi bile resne in izbirčne! Vlada v Beogradu Je koalicijska, ni in ne sme biti v službi ene stranke. Slovenski demokratski poslanec je vsak hip v borbi za vprašanja splošnega interesa, pa naj pride vsak dan k ministrom s polnim žepoin več ali manj privatnih prošenj! In če točno ne poroča, kaj je dosegel, Je zamera. Želimo živeti lokalnim interesom, prijateljem in pristašem, toda obupani smo često zaradi neuvidevnosti. To je k'ic slovenskega demokratskega poslanca svojim prijateljem, ki imajo voljo biti res prijatelji! svoje demokratične vlade. To je dejstvo, vse drugo so same utopije. Kdo naj torej tvori vlado? Naravno saino one stranke, ki hočejo državo ohranit'. Med nje spada tudi socialna demokracija: Brez nas vlada ni mosroča. ravno-tako. kakor ni brez drugih strank sedanje večine. Ako bi sedanja vlada, padla, ji ne more slediti nobena druga večinska. Prišla bi v tem slučaju na krmilo uradniška vlada ali j>a bi se skušala sestaviti manjšinska vlada. Posledica tega bi bili nemiri in neredi v državi.* »V sedanji situaciji nadvladujejo še vedno zunanjc|)olitičrii momenti. Genova je prvi poizkus, kako bi se uredil evropski položaj in uvedli Nemčija in Rusija v novo svetovno organizacijo. Težki konflikti so na obzorju, nova težka mednarodna situacija nastaja. Bomo li mogli tudi v boJočo izvrševati Masarvkov sistem, ki ne po-menja nič drugega nego mir mod državami srednje Evrope in njih združitev potom vrste pogodb? Naše mnenje je. da bomo mogli uspešno posegati v evropske razmere le tedaj, ako i>omo kot konsolidirana nacionalna in državna celota nastopili pred inozemstvom. Ako bi pa skušali neprestano menjavati svoie vlade, tedaj bomo kot država in narod v inozemstvu par brer.[>omeinbni. Tedaj bo nična tudi organizacija malih držav, ki si jo je Ma--aryk tako uspešno zamislil v Mali an-tanti.» Tudi naša notranjepolitična situacija ni taka, da bi socialna demokracija smela zapustiti vlado. V dobi velikih mezdnih gibanj ne moremo vlade izročiti birokratični in reakcijonarr.i vladi. Sodelovanje socialne demokracije pri državnih poslih jo torej iz delavskega in državnega stališča neobhodno potrebno. Benešova vlada bo ostala takšna, kakršna je, na njej se nič ne bo izpremenilo. To je naše stališče.* Naši socialni demokrati nimajo dovoljenja za takšno zastopanje delavskih interesov. Gg. Deržič in Brandner, Bel tram, Gostinčar, Lemež, Fa^-jančič, Prejieluh in Kocmur ne d.v tega dovoljenja! Politika češkoslovaške socialne demokracije Glasilo češkoslovaške socialno - demokratične stranke »Pravo Lidu* je pričelo objavljati serijo člankov pod naslovom »Pomladansko zasedanje*, v katerih namerava podati nekaj smernic za bodoče delovanje in nastop svoje stranke. List naglasa: »Naziranje, da more socialistična stranka sodelovati pri vladanju demokratične republike. med delavskimi masami, je pridobilo. Za socializem bi bilo naiboljše. ako bi republika imela socialistično vlado. Takšna vlada bi nastala potom revolucije ali pa j>otom demokracije. Rusija je pokazala, da je revolucionarna socialistična vlada manjšine nemogoča. Za socialistično vlado na demokratični podlagi pa nimamo večine. Dokler socializem ne pridobi večine naroda na svojo stran, ne more tvoriti Egipt Proklamacija neodvisnosti Egipta >e je izvršila z velikimi slovesnostmi. Pri tem je prišlo na mnogih mestih do nemirov zoper Angleže, do nemirov, ki so jih uprizorili egiptovski nacionalisti. .. ,. Takoimenovani nacijonalisk so pojavili v Egiptu nekako pred dvema desetletjema; večjo vlogo pa so pričea igrati v dobi mladoturške revolucije. Takrat so se radi imenovali tudi Mla-doegipčane, po vzorcu Mladoturkor, katere so v mnogoeem posnemali. To gibanje je bilo liberalno; hotelo je Egipt preurediti po zapadnoevrorskem vzorcu, ga tedaj modernizirati. Njega voditelji so bili evropsko izobraženi ljudje, ki so stali v ožjem stiku z Mla-doturki; njihov cilj je bil enotna, domača, tujih vplivov popolnoma prosta mohamedaaska ustavna vlada, ki naj bi vpeljala moderne uredbe in svobodo. _ . , Toda Angleži imajo v Egiptu vendarle mnogo pristašev in vprašanje je, s kolikim uspehom morejo računati nacij^nalisti v bodočem razvoju stvan. Odvisno jo predvsem od razpletanja mnogih spornih zadev, ki jih bo treba rečiti. Ob teh vprašanjih se bo pokazalo, katere stranke bodo moglo pridobiti več usjiehov. A ta sporna vprašanja niso lahka. Anglija bo .>a vsak način hotela imeti absolutno zasigura.no gospodstvo nan Sueškim prekopom, ki predstavlja ta-korekoč življenjsko žilo med Ang.ijo in njenimi južnoazijskimi kolonijami. Posebno sedaj ne. ko si je pridobila oblast ali vsaj neomejen vpliv nad Arabijo, Palestino in Mezopotamijo. Dalje zahteva Anglija garancije, <\a se Egipt v vnanji politiki ne bo nik- zabeta hesenska, vdova ubitega velikega kneza Sergeja. Pokopana je v Jeruzalemu v gecemanski kapelici. Tz cele romanovske rodbine jih je šestnajst. pri katerih pravi koledar, da so bili ubiti, med njimi veliki knez Ivan Ronstantinovič. soprog naše princezinje Jelene. To poglavje čitaš s sočutjem.. Koledar nam potem pove celo zgodovino japonske dinastije. Nobeno najstarejše plemstvo na svetu nima taksnega rodovnika, kajti japonski sega celih dvatisočpetstoinosemcleset let na-•/aj! Iz koledarja izvemo tudi ime siam-fckega vladarja. Dobro je, da si ga zapomnimo za vsak slučaj: Samdet Fra Ramadibadi Sirisindr Maha Vajiravud Mongkut čaočav Yu-bua Culalongkom in je šesti svojega imena. Iz koledarja "irvemo tudi, da se Maroko po domače ir.enuje Magreb el aksa, je absolutistično cesarstvo od leta 790. dalje, in njegovo šerifsko veličanstvo je ta čas Mulej Jusuf, dokler bodo Francozi 2 njim zadovoijni. Starega plemena so tudi drugi sultani, na primer Sevžid-■Timur ben Faysal, ki vlada sedaj v 'Mezopotamiji pod angleškim nadzorstvom. Mlaišega datuma pa je njegov kolega, knez kneževine Sariwaka na levi zgoraj, v severu Bornea, lo je cel roman! V teh krajih so namreč nekoč vladali takšni manjši domači sul- tani, toda okrog leta 1840. je usoda prinesla tja bivšega angleškega častnika 7. imenom James Brooko. Gospod Brooke je maharadžo pregnal iz Sariwaka in se vsedel na njegov prestol, ki je bil še dovolj dobro ohranjen, in leta 1850. so ga Velika Britanija, Italija in Zedinjene države priznale kot neomejenega absolutnega monarha v Saritvnku in okolici. (Zanimivi dnevniki tega novodobnega konkvistadoria so bili večkrat objavljeni v knjižnih izdanjih, v angleščini seveda). Ta vladar je umrl še leta 1917. v visoki starosti in ji za svojega vladanja zelo razširil in zaokrožil svojo državo. Sedaj jej vlada njegov nečak Sir Charles Brooke kot maharadža in sultan v Sa-rivvaku. Pa pravijo, da na svetu ni več romantike! Ta gospod je oženjen hčerko angleškega viscounta in ima samo hčerko Tuan Mudo, ki je morda dobra partija, nima pa pravice do j>re-stola. ki ga bo nekoč zopet zasedel nečak, gospod Bertram Brooke. Vse takšne zanimive podrobnosti nam pripoveduje ta koledar, ki je zanimiv tudi v svojem statističnem delu, iz katerega izveš skoraj vse za svetovno zanimanje važne podrobnosti. Izvzete so sovjetske republike in pa neke države tam okrog njih. na primer Krim. Armenija. Aaarbeidžan Georgija in tako. Mrakovi vladajo tudi nad negotovo Kitajsko, nad veliko rusko iztočno republiko med Bajkalskim jezerom in oceanom, nad Ukrajino. Mezo-potanijo in Turkestanom. V Judeji vsekakor vlada Sir Herbert Samuel, ki se je vrnil v domovino svojih prednikov uglednejši, kakor so njegovi predniki izšli iz nje. O Jugoslaviji sem izvedel iz koledarja več, ko iz marsikaterega časopisa, tako na primer poleg imen kabineta tudi imena raznih uradnikov po ministrstvih, imena generalov, škofov in patrijarhov, imera diplomatskega zbora itd. Tako je na primer neki hrvatski vseučiliški profesor obenem konzul republike Uruguay. sarajevski reis el ulema se imenuje Cauševič. Ljubljana ima 53.306 prebivalcev, telefonskih prog smo leta 1919. imeli za 26.000 km, železnic imamo 9100 km, ter 148 par-nikov s 133.705 registrskimi tonami. To zr-"je je t--ko razveseljivo, da rad odpuščam nekatere pogreške pri imenih, zlasti odkar sem čital v »Jutru*, da je predsednik francoske republike še vedno gospod Poincar6, in je v »SI. Narodu* napovedal svoj obisk v Beogradu laški kralj Umberto. Sicer smo pa avanzirali. Kedaj si je Ljubljana mislila, da bo omenjena »Gothaer Kalender*?! PlesalSeva tragedija Cisto blizu rumene, velike budimpeštan-ske umobolnice stoji lična vila velike madžarske tragedinje gospe Emilije Mar-kus. Pot iz te vile do umobolnice ni dolga, a bil je to zadnji kos križevega pota velikega umetnika, ki je kot meteor ža- Najbolj le to čutila neka mlada, plavotjo domov: Zakaj me vabi prismojeni dedec ponoči na takšno tiho mesto? Kaj hoče? Dekle pride domov in pove vso reč materi. Mati drugo jutro brž k mojstrovki, svoji dobri prijateljici in sosedi, ter jej vse pove. Cevljarjeva boljša polovica, ki je za dobrih deset let mlajša od svojega moža, zakrili z rokama: »Kaj? Moj stari? Kaj? Vaša hči? Kdaj? Kako? Ob polenajstih? V vyšehradskem tunelu? No, le čakaj, ti falot! Ti šo-štar ti! Le čakaj, le čakaj! Veste kaj. ljuba moja soseda, ...posodite mi plašč in kapo svoje hčere. Jaz sama pojdem tja. Vaša hčer in jaz sva enake velikosti. Moj mož je ... oprostite, to je magarac. Le pustite, da jaz uredim to stvar in pošljite mi ono obleko...« . . Drugi večer se čevljar umiva m češe, °potem povezne na glavo svoj pražnji klobuk in odide »v goetilno->. Tik za njim zdrči iz hiše tudi njegova boljša polovica, oblečena v dekletovo kapuco. Hiti po ovinkih in je pet mi Preko kanala la Manche Kakor vsako leto, postaja tudi seda}, ko se pričakuje zopet lepo vreme, vprašanje preplavanja kanala La Manche v športnih krogih zopet aktualno. Tudi letos se pripravlja cela vrsto plavačev in plavačic raznih narodnosti, da se loti poizkusa preplavati kanal med Anglijo in Francijo. Kakor je znano, se je to prvič posrečilo Wcbu leta 1875. Čuditi se moramo mnenju nekaterih v športnih krogih zelo merodajnih oseb, da more vsak kolikor toliko dober plavač preplavati kanal La Manche, ker je to po njihovem mnenju le »otroška igrača«. Do danes sta namreč samo dva plavača izvršila to baš ne lahko nalogo, čeprav je število onih moških in ženskih, katerim ta precej drzen poizkus ni uspel, dokaj veliko. Prvi je preplaval kanal dne 24. In 25. avgusta 1875. kapetan Web. Leta 1911. se je preplavanje posrečilo Viljemu Burgessu, ki je ves čas plaval na hrbtu. Imel je na sebi plavalne hlače iz gumija ter se je po vsem životu namazal z mastjo, da ohrani toploto telesa. Kasnejši njegovi poizkusi pa so se izjalovili. Burgess še danes živi v svoji domovini Angliji. Toda navzlic mnenju omenjenih mero-dajnlh športnih oseb, je očividno, da ie preplavanje kanal Le Manche zelo težka naloga, kaj šele da bi jo mogel izvr šiti vsak kolikor toliko dober plavač. Dolgost pota in poleg tega veliki napori, ki se morajo izdržati v borbi proti valovom, zahtevajo veliko iizično moč in vztrajnost. Sicer pa dokazujejo tudi rezultati vsakoletnih poizkusov, da preplavanje kanala La Manche ni »otroška igračka«. O. Adolf Aleksander, predsednik angleškega plavalnega kluba, bo daroval te dni darilo za onega, ki bo prvi preplaval kanal. Darilo je velike umetniške vrednosti Je to lep pokal, ki je en meter visok. Darilo dobi ženska ali moški, kateremu se posreči preplavati kanal iz Francoske na Angleško ali obratno. Angleški plavalni klub, čigar predsednik je g. Aleksander, le bil ustanovljen leta 1909. kot spomin na nesrečnega ka-petana Weba, kl je tragično poginil pri Niagari. Ta klub je bil ustanovljen v času, ko je bilo največ poizkusov preplavati kanal La Manche, in sicer na zborovanju, kateremu je prisostvovalo mnogo znamenitih plavačev na daljše daljave. O. Aleksander je poklonil to darilo, ker le bil še vedno navdušen nad uspehom kapetana Weba, ki ga je smatral za junaka, In ker je vedno smatral, da je preplavanje kanal La Manche največji sportski poizkus ter največji uspeh ki ga more človek doseči. Na njegovo inicijativo se je leta 1908. postavil spomenik kot spomin na kapetana Weba. kazal, je bil javno zasmehovan. Nič bolje se nI godilo Johnu Heihe- ringtonu, ki se je prvi pokazal s cilindrom na glavi. Radi javnega zgražanji je bil celo aretiran in le moral plačali 500 funtov kazni- ln vendar je cilindci še dandanes najelegantneiše moško t«-krlvalo. Z monoklom se je pokazal prvi na uli cl neki Holandec iz Briela. Prišel je svojim monoklom na dunajski svetovtv kongres in vzbujal med svojimi tovariš, diplomati splošno pozornost. Kmalu h postal monokel moda, akoprav ie dandanes že zopet iz mode. Ze L 1824., tore) 9 let po dunajskem kongresu, so nastopili zdravniki javno proti monoklom, češ da se z njim samo kvarijo oči. Noša žalnega traka na roki mesto črne žalne obleke je v zvezi z žalovanjem za velikim angleškim admiralom Nelso-nom, ki je v bitki pri Trafalgariu uničil Napoleonovo vojno brodovje, a obert;n sam izgubil življenje. Še dandanes spominja angleška mornariška uniforma ta žalni običaj. Nekdanji žalni trak še sedaj preurejen v tri bele trakove, ki sc nahaiaio na robih ovratnika ln predstavljajo po sedanjem naziranju tri velikr pomorske zmage admirala Nelsona. Vremensko poročilo Ljubima, 1 aprila 1922. Ljubljana 306 m n*d mr-rje* Kraj opazovanja Ljubljana Ljabljana Ljubljana ! Zagreb . Beograd I 'unaj . Praga . lnomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 728 2 727-8 723 2 752-5 7573 753-7 754-3 Zračna Veter temperatura 2-4 brezvetra 90 jug. vzh. 40 jug. »ap. 70 brezvetra 90 jug. vzh. 30 n 00 zapad Oblačno Padavine 0-10 mm oblačno 16 8 dež — oblačno 2-0 20 več obl. — _ — oblačno 120 V Ljubljani barometer nestan., temP. visoka. - Solnce vzhaja ob 5-41, zahaja ob 18 28 čal povsod grdo vreme, na jugu dež_ev no in toplejše, na severu hladne.r- Že drugi teden traja deževna perioda. Skoro štirinajst dni je že, kar je vsak dan zaznamovati padavine. I o sicer za Slovenijo, specijalno pa za Ljubljano, nič nenavadnega, to pot pa smo dežja sit Se prav posebno, ker vlada zelo hladno vreme, tako da se že dobrih teden dni dež menjava s snegom. Nenavadno tudi za Ljubljano na je da pada sneg pri severozapadni do zapadni zračni struji, ki sicer pri nas redkokdaj prinašata trajnejše padavine. „ , Pretekli tedn je bila naša vremenska situacija pod vplivom obširne depresije ki jelehžala dalje časa nad južno Evropo, z jedrom med Lijonskim zalivom in severno Adrijo. Koncem prejšnjega tedna se je položaj v toliko iz-premenil, da je okrog 24. marca višek zračni tlak, ki se je nahajal nad Anglijo in Severnim morjem, nenadoma zginil, na njegovo mesto pa je prodrla nova velika depresija z Atlantskega oceana. Ta se je hitro pomakni a preko \nglije nad kanal in odtod dalje proti vzhodu Okrog nedelje se je združila z iužno. sredozemsko depresijo v veli; ko" območje nizkega zračnega tlaka, ki je zavzemalo na široko ves centralni del evropskega kontinenta in provzro- sneženo. Od torka naprej so je na~-ialo jedro depresije vzhodno od A:p-šegajoč preko osrednje Jugoslavije n* Adrijo. Ta situacija je provzroeala pn nas, ki smo se nahajali v severozapad nem sektorju depresije, soverozapa^r." do zapadno zračno stanje. Ta je ponašala iz severozapadne Evrope, salc jene po severnih vetrovih, hladen, zel vlažen zrak. Toda ker so prihajali ol laki preko visokega alpskega svete niso prinašali obilo padavin,_marvec K ponovno manjše množine dežja in snr ga kakor je pač v podobni situacv" običajno. Nasprotno pa je taka situn cija kakor nalašč, da provzroča partn vino in to s toplejšim vremenom. Poroča se o velikih nalivih in poplava iz Hercegovine, Bosne,, iz Podrinja, južne Srbije itd. Ker se je vsa deprv rija le prav počasi pomikala proti vr hodu ohkrnjajoč ravno preko našeg" ozemija velik nos proti zapadu, je pc stalo grdo vreme pri nas takoreiioc stacijnarno, dočim je v zapadni Evropi nastopilo že precejšnj zboljšanje. Prostrano grdo vreme se prav počasi pc-mika proti vzhodu. tiče. Romola pa se mu ie umaknila in izjavila: .Samo takrat, ko naju bo sklenil t>oročni prstan.* O poroki se do tedaj Ni-vnskemn še ni nikoli sanjalo. Poroka! Triindvajset let je bi! star — misel na pa se je bilo treba odpočiti ln najbolj pripraven kraj za to se mu je zdela vila gospe tašče v Budimpešti, posebno ker je Romola pričakovala veselega dogodka. Nežna družinska idila se je ravno pri- poroko se mu je zdela nadvse smešna, čela __ {u pa je jZbruhni'a svetovna vojna. .. :____ L: S a c\?nKfinnn intfrnl no svetu! i .r... __________Dne, — Intpr. t; j emu, ki je svobodno jadral po svetu! Vroči poletni večeri na samotnem mor-m pa so podžigali v njem hrepenenje po Ippi plavolaski ln lepega dne je povedal svojemu prijatelju, režiserju in vodji ba leta, Diagilevu, ^a se hoče poročiti. Dia Nijinskega so hoteli — kot Rusa — internirati. Moral se je vsak teden javiti na policiji. Ko je dobil sinčka, je pozabil, da divia vojna po svetu. Toda leto je minilo prvo, drugo in zopet eno — vojne ni bilo konec — kaj naj začne. Iz Pariza so pri- jeta, uiaguevu, ^d sc ^ j t. konec — Kaj naj začne, iz ^ gilev se je zgražal. Videl je v duhu pro- j aIe yestj Q nezasiišanjh uspehih ruske-___i —in«! MiiincVi bn zeruhi! ... a.. nor1n1,vMi past baleta — oženieni Nijinski bo zgubil kot plesalec ves čar. Pregovarjal ga je, da bi ga odvrnil od te blazne misli. Plesalca pa je to samo še bolj podžigalo. Ko so stopili v Riu de Janelro na kopno, ie bila prva pot Nijinskega — na ruski in madžarski konzu'at, — druga pa na magistrat. K prvi baletni skušnji ie prišel že kot zakonski mož. Kakor povsod do sedaj. so želi tudi v Južni Ameriki silne uspehe, toda skupno delo Nijinskega in Djagilova ter kolegov je vedno bolj trpelo in prišlo Je do nasproti!. Niso mu mogli odpustiti, da se je oženil in m'adi par jc imel okrog sebe v kratkem času same sovražnike. Zaželela sta si. da si poiščeta kotiček, da'cč proč od vseh teli ljudi, da uživata' svojo srečo sama: in Nijinski jc zapustil sncnmbl. Cutll ie dovoli moči v sebi, da nadaljuje svoje umetniško delo sam. brez DjacUevs in tovarišev. Pocrei «.„.1. M ao »M«* Ol«. s--. «•»!>. ..0.1|«I»» 6 sn«* I Ol«. - T,oo..» K'«* r*" SO 5 Ol«. ...t» ..d.H-Uh « c...« 9 Ol«. - P..«. .. ..pr«t- <«-«"» » Cl Gospodična 890 trgovsko izobražena, zmožna slovenščine, uemš< iue in italijanščine, stroj pisja in stenografije, želi službe v katerikoli pisarni v mestu ali na deželi. Ponudbe pod «Kou-torigtioja* na upravo Jutra. Premog: ln cemonts23 proda a n jceneiše H Petrič, Ljubi ana, skladišče Balkan sicer sam, brez ansembla, s čisto novimi figurami in originalnimi pozami, sestavil je svoj orkester in si zamislil svoje dekoracije. V Orand Hotelu v St. Morlcu so gostje čita'i plakat in šli si ogledat ta čudni plesni večer. Dvorana pa le bila le napol zasedena. Nijinski je plesal originalne pantomime, ki jih je sam sestavil; očevidcl trdijo, da je plesal lepše kot sploh kdaj poprej. Pa kaj je razumela ta medvojna publika o umetnosti! Ti bolniki, verižniki in valutni tihotapci! Komaj par ljudi je p'oskalo. Brezzavestnega so prinesli Nijinskega v sobo. Sledil le živčni napad, o katerem so se zdravniki zelo nepovollno izražali. Toda ozdravel je — zato, da Je kmalu nato duševno popolnoma otopel. Srepo je gledal pred se, besede ni govoril, ljubil samoto. Nekega strašnega dne je zjutraj stopil k poste'jici svojega sinčka, ga vzdignil in hotel vreči ob steno. Mati ga le slučajno rešila. Kaj se Je takrat trlo v njegovi duši, nam ostane skrivnost. Dete mu je bilo morda simbol njegove usode-polne llubeznl. zakona, ki mu Je uničil vso njegovo umetnost. ...Morda je hotel svo-iega edinčka darovati skrivnostnim zlobnim močem, ki so se zarotUe zoper nje-' ga... Nihče tega ne Izve... kajti plesalec Zanealjlv 883 trgovski pom čnik ilče službo na deželi ali v mestu. Vstop takoj. Ponudbe se po iljajo pod - trgovski pomočnik št. lu» poitnoležeče Brezno Ribnic. Knjigovodja alt Snjlgovodklnjo zmožna korespondence, sprejme F. Batjel, Ljubljana, Zvo nareka nlica 1. 913 ga baleta, on pa sedi tu, ujet, nedelaven mišice so mu zaspale, tehnika tudi nI več, kot je bi1 a nekoč... Začel je trenirati, toda čemu. saj ni smel Budimpešte zapustiti. Ze leto dni ni stopil na oder. To so bile ure obupa in depresije, niti soproga, niti dete ga nista razvedrila več... Leto dni je trpelo, predno Je prišlo z Dunaja dovoljenje, da sme potovati v Švico. Veliko veselje je zavladalo v družini: konec je vse žalosti, slavi in uspehom se bližamo... Šel ie v Ameriko, sestavil svoj baletni zbor, zanašal se na svojo srečo in umetnost _ toda uspeha ni bilo nobenega; čez leto dni se je vrni! razočarani par nazaj v Švico. Brez vsakega poguma Je sedel potrt v St. Morlcu, koder m ni nadlegoval i - - - noben agent in ravnatelj. Kar naenkrat pa Nijinski je danes ŽM mrtvec «rumenmil ie ie oiunačll in hote! znova nastopiti: in1 stenami budimoestanske umobolnice.., Sanrer šofer, mehanik tn avtomonter želi vstopiti v službo. Ponudbe na npravo Jutra pod »Šofer*. 912 Skoro nov Šivalni stroj prvovrst n, na prod j. Hrenova ulica št. 19. 926 Bančni uradnik 907 išče prazno sobo, za takoj, plaiam dobro. Pontidbe pod »Ira^na a na upravo »Jutra*. čnata lega, krasen razgled, zraven gospodarsko poslopje. Okoli vile ca. 2 orala zelt-ujaduega in s dnega vrta travnik, smrekov gozdiček 1.1, d., za hišo ali vilo z zemljiščem ali vsaj večjim vrton v Ljubljani ali bližnji okolici. Vila ee eventualno indi preda. Ponudlie pod «' epa priložnost« do dne 10 aprili« 1922. na upravo vorila ironično. e-vala, hotela si prodreti v mojo skrivnost!* «Ne poslušam te dalje, ne maram!* Prijela me je močno za roko. «Moraš me poslušati. Povem ti, da bi bila dane« jaz Francovo nevesta, da se mi ni smilila MaritvFleur — m ne ti!* «Marie-Fleur ljubi Franca?* _ < Ali sem te razkrinkala, ti navvles- na svetnica? Zavrnila sem roko Fran-eovo radi Marie-Fleur. Vedela sem «a njeno ljubezen tako dobro kot ti.* »Prisegam ti, Klavdija, da nisem vedela! — Slepa sem bila! — O, da sem le slutila kaj takega!* Vsa obupana sem bila, ko se nam je približala Marie-Fleur. Proeila sem Klavdijo: »Ne zini ji besedice o tem. Hočem, da postane srečna. Ona zasluži.* NL?em mogla drugače, prea-fino sein objemala Marie-Fleur in nato zbežala. * Ob grajskem zidu me je srečal Calbo. »Gospodična Dragica, pojdiva ca razvalino!* Razburjena sem bila, nisem razumela, kaj je govoril. ». vrši jutri v Mariboru. Ob osmih se prenesejo telesni ostanki v stolno cerkev; ob desetih bo pontifikalna služba božia: po maši bo imel govor ljubljanski "knezoškof dr. Jeglič, ki bo vodil tudi mrtvaški sprevod. Nato se bo kr-s*ta v svečanem sprevodu prenesla v frančiškansko cerkev, kjer bo položena v grobnico pred glavnim oltarjem. * Tajništvo demokratske stranke v Mariboru. Tajništvo demokratske stranke za Maribor in mariborsko volilno okrožje se nahaja v Mariboru, Barvarska ulica 1, v istih prostorih kakor uredništvo in uprava »Jutra*. Kdor rsmed strankinih pristašev ima kakršnekoli zadevo, v kateri želi nasveta ali i-om^či. naj se oglasi v tajništvu. * 4 Imenovanja v državni službi. Kmetijski svetnik Viljem Rohrmanje imenovan za kmetijskega svetnika tretje stopnje v 6. činovnem razredu pri pokrajinski upravi v Ljubljani, kmetijski nadzornik France Trampuž pa za kmetijske- _ . "3 svSa 6. stopnje šestega činovnega namen. Očitek nepoštenega manipuliranja je, če se nahajajo novine v rokah' ene osebe zlasti take, katere moialična kakovost ne nudi nikakega jamstva, da vpliv časopisja ne zlorablja v zasebne namene. Izgleda, da se ie čutil g. Pesek razžaljenega. Zato se je poslužil pravice, ki jo gospod Bernot sicer priznava samo vladarjem, ter je zaprosil za hišno preiskavo pri »Domovini*, Ja najde rokopis in do-žene pisca. Bes je sodnijska komisija včeraj preiskala mizo urednika »Domovine« ter je po sestavi zapisnika zopet odšla. Ali je gospod Pesek vložil tožbo, nam ni znano. * Dobro ga je potegniL »Novi čas* pri-občuje dopis iz Trbovelj, v katerem očita tamošnjemu gerentu. da slabo gospodari, da je nepostrežljiv napram občin st.vu, da med redarji r.e drži discipline, da sam popiva po gostilnah itd. Seveda so temu krivi demokrati, katerih ponižni sluga je gerent Ne vemo, koliko teh obtožb je upravičenih. Najbrž je, kakor se to za »Novi čas« spodobi, vse gladko zlagano. Klerikalni revolver je hotel le streljati na »demokratskega gerenta*. Bil je nepreviden. Gerent v Trbovljah je namreč oficial Mercina, klerikalec in član klerikalne uradniške organizacije. * Centralna carinska blagajna na Rakeku je ukinjena in se prenese na centralno carinarnico v Ljubljani * Odtegovanje davka pri mezdah ustavljeno. Veliko razburjenje je nastalo med delavstvom, posebno med rudarji, ko je začela premogokopna družba v Trbovljah odtegovati delavstvu velike vsote za plačilo osebne dohodnine. Davčni predpisi so nalagaii delodajalcu odgovornost za plačilo osebne dohodnine z vsemi postranskimi davki Odtegljaji bi znašali občutne vsote 4- do 0000 K. Razburjenje delavstva je bilo torej razumljivo. Proti temu načinu izterjave davkov pri najrevnejših so se dvignili, tako delavci kot delodajalci. Kakor nam poroča Samostojna strokovna delavska Unija, ki je intervenirala v zadevi pri finančnem delegatu. je že izdan nalog davčnim uradom, da se izterjavanje odtegljajev ustavi * Iz «Uradnega lista«. »Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki Sl z dne 1. aprila »Zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji* ter naredbo pokrajinskega namestnika, s katero se zvišuje mestna občinska davščina na prenočišča v Ljubljani. * ŠiSkarjI pozor! Na našo notico, priob-čeno dne 23. marca pod tem naslovom nam je poslal g. Err.st Jenko, predsednik družbe za zidanje nove cerkve v Šiški popravek, ki sicer ne odgovarja zakonitim predpisom, iz katerega pa hočemo vseeno posneti glavne misli, ker nočemo delati nikomur krivice. G. Jenko ugotavlja: 1.) da se prispevki za cerkev res pobirajo pri prebivalcih ne glede na njih politično prepričanje, da pa se bo nabrani denar porabil izključno za zidavo nove cerkve in & v ta namen naložen v hranilnici; 2.) pritlična hiša na cerkvenem stavbišču se preziduje v župnišče in ne v Orlovski dom; 3.) župnišče se ne zida z denarjem, nabranim za cerkev, ampak iz prispevkov, poklonjenih izrecno v ta Je bOo V potnikov, ki so Nil več ali manj poškodovani K sreči m bilo smrtnega slučaja. • Za prvi april so se poskušale mnoge šale. čim manj duhovita je bila, tem raje je kdo nasedeL Posebno srečo je ime! Zagreber Tagblatt*, ki je objavil sledečo debelo: »Kakor izvemo pozno zvečer, so naša oblastva izvedela, da bo jutri (1. aprila) okrog 10. ure dopoldne poskusil znani arditski vodja d'Annunzio z aeroplanom pristati za Maksimiram, v namenu, da poskusi osvoboditi zaprtih pet reSkih fašistov. Oblastva so ukrenile vse potrebno, da ujamejo proslulega laškega četaša. Za d'Annunzijevo namero LJUBLJANSKI TRG. Naraščanje mesnih cen. Na ljubljanskem mesnem trgu se je razvilo na podlagi svobodnega določanja cen od strani mesarjev bujno navijanje cen. Trditve, da bo ukinjenje maksimalnih cen ugodno uplivalo na trg vsled ostrejše konkurence, so se izkazale baš z nasprotne Urani. Prosto določanje cen od strani mesarjev povzroča komod-no nakupovanje živine. Sobotne cene na trgu so sledeče: Za goveje meso se zahteva 48 do 64 kroa za kg. Vkljub tem so oblastva izvedela iz Šifrirane brzojav- j vigokim cenam je ^ VRe polno slabega ke, ki je bila poslana na naslov italijanskega brusača škarij Pietra Asinella na Ilici št. 283». Kdor ne veruje, naj pogleda 4. stran štev. 89 imenovanega lista. * Vlak povozil dva moška. Kakor poročajo iz Maribora, je v petek zjutraj na meji pri St. Ilju osebni vlak povozil dva moška, ki ste šla ob progi. Eden je obležal mrtev, drugi pa je bil smrtnonevar-no poškodovan. Sumi se, da sta bila to dva tihotapca, ki sta ob progi poskušala priti preko meje. Pri mrtvecu so našli papirje, glaseče se na ime Alojzij Danjko. * Zagonetno obolenje. V hotelu »Zamo- blaga. Telečje meso se je brez tehtnega vzroka podražilo od 48 na 52 kron. Ker imamo pričakovati v bodočnosti še nadaljno poljubno dviganje cen mesu, bi bilo neobhodno potrebno zopetno trezno maksimiranje cen, kajti z gotovostjo se lahko trdi, da je le maksimiranje cen od strani avtonomnih občin in okrajnih glavarstev bistveno pripomoglo k temu, da od prevrata do najnovejšega časa niso mogle cene tako rasti kot bi sicer rasle v nasprotnem slučaju. Za popolno svobodo trgovanja na trgih še časi niso ree* v MaZru je prošli četrtek nenado- 1 dozoreli Občinstvo naj pa samo vsaj to-ma obolela gospa Antonija Bajt, soproga hko pomaga, da ne bo slepo kupovalo razreda pri kmetijskem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani * Iz srednješolske službe. Za pričetek Šolskega leta 3S22./23 je razpisano stalno ravnateljsko mesto na državni realni gimnaziji v Murski Soboti. — Na državnih srednjih šolal, in učiteljiščih je razpisanih večje število stalnih učnih mest in sicer v Ljubljani, Kočevju, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, v Novem mest'! in Ptuju. R?zp.. je objavljen v »Uradnem iistu« z dne 1. aprila. * Akademski kolegij. Pri včerajšnji na-č~!stveni seji »Akademskega kolegija* je bilo sklenjeno, da se dovoli ruskim akademikom poset menze v akademskem kolegiju, ki je bila dosedaj namenjena le za interniste. »Sokolskemu Savezu* se da na razpolago za sokolski zlet takrat nezasedena sobe. Pri pregledovanju učnih uspehov v akademskem kolegiju nastali ienih 135 akademikov se je s pohvalo uirotovilo. da je velika večina dijaštva položila predpisane izpite in kolokvije z itvrstnim in prav dobrim redom. 12 akademikov od njih je sicer zadostilo zahtevam, vendar pa ne s prav doDrim uspehom. Izrečeno jim je bilo posvarilo. 12 akademikov pa predpisanih kolokvijev; odnosno izpitov sploh ni delalo, ali jih ni napravilo z uspehom. Sedem od teh zadnjih jih je zato prostovoljno izstopilo ir akademskega kolegija, 5 pa jih je izključilo iz njega načelstvo na svoji včerajšnji seji, ker je naloga zavoda, da podpira le marljivo in nadarjeno dijaštvo. * Dva reuka jubileja. nOIetnico svojega službovanja pri tvrdki Avgusta Drelse v Ljubljani je slavil včeraj delavec Tomaž Kosec v torek pa slavi 401etnico svojega požrtvovalnega in odgovornega službovanja mestni požarni čuvaj na ljubljanskem grada g. Blaž Svetel, ki je celo za časa potresa leta 1895 nevstrašno vztrajal na svojem mestu. Obema jubilantoma kličemo: Se na mnoga leta! * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla trgovec pod Trančo g. Anton Leutgeb in gdč. Marija Kalan, bivša lastnica nožar-Ske tvrdke Hotfmann- Blag jima spomin! * Hišna preiskava pri «Domovlni». Tednik »Domovina« je v svoji zadnji številki objavil ostei članek, proti g. Antonn Pesku". kateremu ie m. dr. očital, da je svoj list »Jugoslavijo* pod krinko neodvisnosti sedaj postavil v službo klerikalno z nabranim demu-jsm je torej neupravičen * Iz Ptuja se nam pritožujejo, da na tamkajšnji javni bolnici že tri mesece ni voditelja kirurgi čnega oddelka. Edini zdravnik bolnice dr. Vrečko, ki je obenem okrajni zdravnik, je internist in vrhutega silno preobložen. Bolnica ne more sprejemati nobenih kirurgičnih slučajev in prebivalstvo trpi vsled tega ogromno škodo. Poklicane oblasti zganite se! * Napredovanje tehnike pri zgradbi par-r.ilcov. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southamptonu največji pa- obrod na svetu: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenoval »Majestic«, ki je last angleške paroplovne družbe White Star Line n napravi 10. maja svojo prvo pot iz Cherbourga v I\ewyork. Velezanimive so sledeče naprave na tem parniku: kurjen bo s petrolejem namesto s premogom, gonilni stroji razvijajo preko 100.000 konjskih sil. kotli obsegajo 2320 kvadr. me-'.rov. Hitrost parnika doseže 42 km na aro. Odgovarjajoč velikosti pnnvka vasr krmilo 140 tor., ter vsak vijak, kateri bodo žtir e, po 300 ton. Parnik bo tudi nosil 4 sidra, katera vagajo skupno 45 ton oziroma skupno z verigami 230 ton. Na painiku je tudi 450 aparatov, ki s svojo občutljivostjo alarmirajo vsako nadnor-malno tooloto, vsled česar je požar izključen. Parnik sam ima 3 brezžične postaja, razen tega je opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, med temi celo 2 parni barkasi z brezžičnim in električnim brzojavom. Zanimiv je instrument na parniku, kateri napove akustičnim in e-lektričnim potom plitvost do 56 cm. * Razpisana zdravniška služba. Razpisano je mesto psihiatričnega asistenta pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani z letno plačo 700 Din in s pripadajočimi draginjskimi dokladami. Prošnje je vložiti do dne 15. aprila pri ravnateljstvu omenjenih zavodov. * Avtomobilska nesreča. Med sv. Lucijo in Kobaridom v Soški dolini vozi poštni avto. last podjetja A. Devetak dediči v Tolminu. Pretekli torek je vsled neprevidnosti šoferja ali kakega defekta, kar ni še pojasnjeno, poštni avto pri Kam-nem zavozil iz ceste ter se prekopičnii čez prednji del trikrat proti močno narasli Soči, in obležal popolnoaia razbit, komaj stranke.' Članek dokazuje, kako kvarno I tri metre nred deročo Sočo. \T avtomobilu ljubljanskega trgovca s cvetlicami Poklicani zdravnik jo odredil, da se prepelje gospa v bolnico. Istodobno pa je obolel pod istimi znaki tudi gospod Bajt, ki se je bil iz Maribora vrnil v Ljubljano. Zagonetni slučaj doslej še ni pojasnjen. * Samomor misteriozne dame. Na ladji »Avala*, ki vozi med Beogradom in Ze-munom, se je nahajala predvčerajšnjem neka dama, ki je s svojim obnašanjem obračala nase pozornost sopotnikov. Ko je »Avala* bila oddaljena približno en kilometer od Zemuna, skočila je dama s palube v Donavo in je izginila v valovih. Nikdo od potnikov ni poznal dame, katere trupla še niso mogli potegniti iz vode. * Poštni urad v Žireh okraden. Poštnemu uradu v 2ireh je bilo te dni ukradenih 58 kg telefonske žice v vrednosti 10.400 kron. Ker tat žice ni mogel spraviti na varno, jo je pri Dobračevi vrgel proč, kjer so jo našli in vrnili poštnemu uradu. * Zverinski oče. 321etni zidarski pomočnik v Mariboru, Peter L., doma iz ljutomerske okolice, je vzel jeseni nezakonskega otroka, ki ga je imel z delavko Julijo V. k sebi in se preselil z njim v Maribor, kjer je stanoval v neki baraki v Danjkovi ulici Irručil je otroka v oskrbo neki sosedni stranki. Ko je prišel včeraj domov, nikakor ni mogel pomiriti jo-kajočega otroka. Ko so sosedje odšli iz njegovega stanovanja, je otrok nenadoma utihnil in ugasnila je tudi luč. Ker se je sosedom zdela stvar sumljiva, so šli pogledat in našli otroka v postelji, krvavečega iz nosa in U3t. O dogodku je bila takoj obveščena policija, ki je zidarskega poimčnika aretirala, otroka, na katerem so bili vsi znaki poizkusa »adavlje-nja, pa od.edla v bolnico. Zverinski oče je sam priznal, da je mogoče storil kaj napačnega, izgovarja pa se s pijanostjo. Objave Upravništvo Ljubljanskega Zvona nam sporoča, da se tretja številka ni razposlala tistim, ki za letos še niso poslali nobene naročnine. Naj to takoj store, da dobe čimprej ustavljeno številko. * Nov kino v LjubljanL Danes se otvo-ri v jubljanskem Tivoliju nov »Kino Tivoli*, ki ga upravlja »Društvo kinona-stavljencev«. Kino ie popolnoma na novo opremljen in urejen in to prav okusno; upamo, da se izkaže uredba tudi za praktično. Kakor naznanja vodstvo, bodo igrali prvi dan novega sporeda vsakokrat v origina'nih hrvatskih napisih. Menimo, da ne bi bilo napačno, če bi delali to redno, ker so tiskani hrvatski napisi brez dvoma mnogo bolj okusni in tudi čitljivi, kakor pa v naglici napisani slovenski. Da bi bilo mogoče nabaviti tudi slovenske napise tiskane ln vstavljene v filme, za to imamo pač še premalo kinov. Hrvaščina pa gotovo ne bo delala nikomur preglavic. * Atelje *Helios», Veličan Bešter v Ljubljani, ima razstavo slik »Hamleta« na vogalu Aleksandrove ceste nasproti glavne pošte, ter se dobijo iste različne veiikosti, kakor tudi razglednice v atelje »Helios* naprodaj. * Gostilničarstvo v Ljubliani se vdele-žl protestnega shoda proti davčnemu vijaku v ponedeljek, vsled sk'epa občnega zbora polnoštevilno, gostilne, restavracije in kavarne pa ostanejo radi prehrane občinstva odprte. — Zadruga. * Brivnice v Ljubljani bodo v pone deljek med časom protestnega zborovanja to ie od 11. do 14. ure zaprte! * Mestna hranilnica ljubljanska v ponedeljek dne 3. aprila ne uraduje. * Loterija kola jugoslovenskih sester. Pri žrebanju srečk kola Jugoslovenskih sester Je odpadel glavni dobitek na srečko serije C štev. 16.879. drugi dobitek pa na serijo A štev. 1370. Številke ostalih izžrebanih srečk priobčimo v prihodnjih dneh. * Izgubljena je bila včeraj popoldne v bližini kavarn v. Evrope črna usnjata listnica z večjo -šoto denarja In važnimi listinami. Pojit > najditelj se prosi, da odda najdrno prt ti dobri nagradi v uredništvu »Jutra*. ' skrajnem slučaju pa naj posije tja vsi; potni list in druge sitne, ki so za Kadite!ja brez vredrsVČ, va lastnika c-a veto važnosti. brez ozira na cene in kvaliteto. V ostalem je trg dobro založen. Pričakujemo, da bo Se to jesen trg divjačine in ribji trg obilno založen z različnim blagom, česar je sedaj v Ljubljani močno primanjkovalo. Na trgu se je pojavilo obilo različne zelenjave, kar omogoča precejšnjo izbiro. Cene zelenjavi padajo. Cene moke bazirajo na ceni 26 kroa za št. 0, najslabša črna moka 23 K, kaša 23 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 kron, cves 14 kron, fižol ribničan 15.50, prepeličar 19.50, leča 40, pšenica 18.50, rž 17.50 kron. Špecerijsko blago ne kaže od prejšnjega tedna bistvenih izprememb. Mleka zaenkrat še primanjkuje; liter stane 11 kron. Trajalo bo najbrže še precej časa, predno bo organizacija mlečne aprovizacije v Ljubljani dospela do onega viška, ki ga zahteva vsako večje mesto glede množine kot kakovosti. Na tem polju se je treba boriti z našo slavno = Zakor o zavarovanja živine. Is Beograda poročajo, da je v poljedelskem mi nistrstvu končala svoje delo posebna to. misija za načrt zakona o zavarovanji! živine. = Retorni vizum ni potreben. Notranje ministrstvo je z naredbo dne 7. marej 1922 odločilo, da se izdajajo in vidirajt* potni listi za potovanje v Avstrijo, Madžarsko in Italijo za tja ii; nazaj. — Konferenca o nabavi sirovin sa industrijo špirita. Začetkom tekočega me seca se bo vršila konferenca delegatov trgovinskega in poljedelskega ministrstva glede nabave sirovin za našo induetrijo špirita. =r Ponovno povišanje cen sladkorju. Iz Zagreba poročajo, da so sladkorne tvornice povišale cei.e sladkorju za 2 K pri kg. V oeiješki tvirnici stane odslej pri nabavi celih vagonov sladkor v tovarni: kristalni 58 K, v glavah (v štokiht 02 K, v kockah 65 K za kg. Pri nabavi pol vagona so cene za pol krone višje, a izpod pol vagona za 1 krono višje pri kilogramu. = Vpisi v zadružni register. Vpisali ste se zadrugi: »Samopomoč*, gospodarska zadruga železniških uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z. in Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob južni želcznici, r. z. z o. z. Izbrisali sta se: Belokranjska stavbinska in naselbinska zadruga z o. t. v Črnomlju v likvidaciji in Miestaler Wirtschaftsver?in, r. z. z o. z. v likvidaciji v Mežici — Deleži nasledstvenih držav od aktiv Avstro-ogrske banke. Z Dunaja poročajo: Razdelitveni ključ o deležih nasledstvenih držav od zlate, srebra, terjatev v tuji vrednosti kakor tudi poslopij Avstro ogrske banke se je določil na podlagi od posameznih držav nostrificiranih bankovcev. Po te:n ključu dobijo: Češkoslovaška in Rumunija po 6.1 dela, Jugoslavija 4.27, Avstrija in Madžarska po 4, Italijs 2.5 in Poljska 2.15 dela. Delničarji dobijo zavodovo poslopje na Dunaju, njena baurna poslopja v Avstriji in tiskamo na Dunaju. To odgovarja približno enemu odstotku delniške glavnice v sdatu, tako ds pride na eno dclnico 14 zlatih kron. Za stavna pisma, izdana od Avstro-ogrske. banke, so v sledečem razdeljena na na starokonitnostjo in pomanjkanjem vsake j sledstvene države: Madžarska 95 milijo-življenja zmožne organizacije po deželi, nov, Poljska 25, Jugoslavija 18.5. Češkoslovaška 16, Avstrija S m Italija 0.1 milijona kron. Ker je sedež Avsro-ogr3ke banke na. Dunaju, se bodo zastav na pisma izplačala v avfctrijskih kronah. = Bilančna seja Obrtne banke v LjuU ljani, katere se je udeležil kot vladni za stopnik g. ministerijalni podtajnik Frari Mramor in ki ji je predsedoval pred sod nik g. Fran Kavčič, ee je vršila dne 28. marca v bančnih prostorih. Upravni svet je vzel na znanje po ravnateljstvu za voda predloženo bilanco za 31. december 1921. ter sklenil predlagati L rednemu občnemu zboru, ki bo dne 18. aprila ob pol 11. uri dopoldne v magistratni dvo rani, da se čisti dobiček od 809.443-06 K razdeli tako-le: Glasom § 34 pravil m dotacijo rednemu rezervnemu zakladi; K 40.472-15, 5<£no dividendo in 2%n« superdividendo od 25.000 delnic po 2C> kron sa kupon po 14 kron, skupaj 350.00»! kron, 10%no tantijemo upravnemu svetu v smislu pravil 51.897 kron, nagrado nad zorstvenemu svetu 10.000 kron, dotacijo rezervnemu fondu za kontokorentne zgu-be 200.000 kron, dotacijo pokojninskemu zakladu za uradništvo 100.000 kron. v dobrodelne namene 20.000 kron, prenos na novi račun 1922. K 37.073-91, s čimur bi bil ves čisti dobiček izčrpan. Nadalj-je sklenil upravni svet. upoštevaje sedanje razmere na denarnem trgu, predlagati občnemu zboru zvišanje delniške glav niče od 5,000.000 kron na lo.OOO.OOO kroti. Občnega zbora se smejo glasom družbenih pravil udeležiti tisti delničarji, ki po-lože pri banki in njeni podružnici v Ljutomeru. ter pri Ljubljanski kreditni bank; in vseh 'jenih podružnicah 8 dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic. TRŽNA POROČILA. Novi Sad, 30. marca. Pšenica: baška odnosno sremska (78 kg z 2 odst.) zaključek po 1700, srbijanska (75 kg s 5 do 6 odst.) ponujana po 1580; ječmen: baški (63 do 64 kg) ponujan po 1060; oves: baški odnosno sremski ponujan po 1230; koruza: ab Novi Sad zakjučena po 1200, ab Beograd ponujana po 1180; moka: št. 0 (baza) ponujana po 2300. Tendenca nčstalna. Zagreb, 31. marca. Voli prvovrstni: 44 — 45 K, drugovrstni 35 — 40 K, krave 18 — 24 K, svinje Križevac. Bjeiovar 55 — 60 K, pitane v Vojvodini in Sremu 56 — 60 K, ab Zagreb 60 — 65K. Cene rapidno naraščajo. Dobre živine ni več na trg. Goveje meso prvovrstno 80 K, drugovrstno 60 K, tretjevrstno 36 — 40 K, svinjina prvovrstna 80 K, drugovrstna 68 K. Zagreb, 31. marca. Zadnje dni so bile sledeče cene: Javorjevi plohi I. 2000 — 2400 K, jelševi plohi I. 2000 — 2400 K, obtesan mehki les 1000 — 1600 K, žagan mehki les 1600 — 2000 K. telegrafski drogi iz hrasta 240 — 300 K, hrastovi pragi 150 — 200 K, bukovi pragi 100 — ISO K, bukov les za kurjavo I. 6000 — 7200 K, lesno oglje 28.000 K. bukovi plohi 800 — 1000 K, hrastov oblikovec 2000 — 3000 K, hrastovi furnirni plohi 3000 — 4000 K. Cene se razumejo s produkcijskega mesta. Bratislava. 29. marca V privatnem prometu tendenca mlačna. Pri številnem obisku nobenih resnih kupcev. Notirali so: pšenica 290 — 300 Kč, rž 270 — 275 Kč, oves 260 —270 Kč ab prodajna postaja, madžarska moka pariteta Bratislava 430 — 440 Kč. Za žitno borzo, ki se namerava osnovati Je prispelo že 330' prijav s 476 člani Budimpešta. 30.marca. Vsled padca: madžarske krone naraščajo cene. Pšenica se Je tržila pariteta Budimpešta po I 3010 madž. kron. Zaključek rži v večjih i stavkah po 2075 madž. kron. V ovsu ic ' bila večja ponudba. Zaključki po 2050 madž. kron. Odgovorni urednik V i L F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Schnpirngr. mm j THE REK Ce., Ijiijana i Obvestilo. Obveščava ceuj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela iD popravila po najnujib cenah. Gotovi ievljl v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega Izdelka. 349 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, TurjaSki trg (Breg) št. 1. Ha* kurjerejo ie na prodaj velika, na prostem stoječ* kurnlca (ki se poziali zapre) s 6 gnezo: ia jijčar;ce, prostorom za valjeuje in km Ijenj'-'. Dalje ttirid Ina kuruica, por.bna z-i kote išl, raoe, gosi ali purane. Hlir> za kosti na rocrn ali motorni pogon, te, čez m mrežne ograja s steiiriči v betonskih podstavkih. — Naslov: D. LUNDEB-Ljnliljana, Poljanska cesta 73/1. 81« SER p —: Najstarejša ipscišdjisfeia lw«Ska v Sloveniji fR. RANZi . I Liubllana špefeljsto rlasrsa Jesenice ■ Podjetje ss prevažanj b!ag'. jažoe žeicrnice. 3r2omnl in tovorni nabiralni promet i» Avstrija in v Avstrijo. Zaearinjcnje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče « posebaimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brsojari: Ransins«, e S388RSHBQB Znternrbaa telefon 60. fsraiavMM BRANISt AV NUSlC: 32 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. .Podporočnik!., glas njegov trepeče; prejšnja zares t in pogum sta izginila. »Zapovedujete, gospod kapetan?« - «Vi sami namerite, razumete, dobro pomerite.* = .Razume,m gospod kapetan.. Pobledi in ustne mu krčevito drhte — ' Pristopi k topu ter prične iskati sovražnikovo baterijo. ? Obrača ročico, okretačo, pripogiba, meri m naposled se postavi ves bled pred kapetana. ✓ »Gotovo je, gospod kapetan!« «Da vidim.» Odlično je namenen tja, od koder Hje ogenj, še enkrat korak nazaj, predno izda strašno zapoved Srce vztrepeče. Se enkrat se razvijejo pred očmi vse dobre m slabe posledice, vse, o čemer je do sedaj razmišljeval. Toda naposled se ojunači srce in zapove: ^Streljaj!* . , t .___ Mladi podporočnik, kakor bi se ves majal okrog topa, ne izprožl Kapetan ga iznenadeno pogleda. »Kaj je vraga?« , Podporočnik pristopi ves bled in glas mu drhti. »Gospod kapetan! Top je namerjen, cilj utrjen, toda jaz bi prosil, da zapoveste komu drugemu, da ga sproži * »Zakaj?*, vpraša kapetan, mc več z vojaškim, ampak blagim glasom, dobro čuteč strašni trenutek. «Tam v bližini cerkve se nahajajo tri begunke, moja mati in obe sestri*, odgovori podporočnik s tresočim glasom. »Nimam moči, da iih ubijem z lastno roko!* Zmrači se mu pred očrnL Tndi on gleda ▼ duhu svojo deco, Id nedaleč od tu. v Kraljevu, posluša treskanje njegovih topov, pa gotovo ne ve, da stoji oče * njeni bližini Tudi ta deca drhti sedaj in trepeta. , , Kapetan se spomni, da ne sme lastni top za nikako ceno razbiti niti enega telesa nedolžnega srbskega otroka, upihniti luč življenja srbski materi Sklone glavo od bolesti v težki resignaciji Top ostane namerjen, toda neizprozen. Še to noč pride povelje za umik, ker je sovražnik že napredoval na drugi strani Vso noč je IU dež in v vlažni zori je pričelo umikanje. Sovražnik, ki je trdno računal, da bo moral drugi dan zapustiti Cačak, se zopet ojunači, pobere svoj« ranjence ter pokoplje mrtve, ki so pokrili ceste in postopanke. Pri ognja. Kasno v noči, blizu polnoči sem se vračal domov z dogo-revajočo svetilko v roki Megla se je tako zgostila, da sem dobesedno plaval v njej. Bleda svetloba pojemajoče lučke je razsvetljevala komaj dober meter pred menoj in moral sem prav obzirno stopati Gazil sem silno blato. Mimo mnogih voz je vodila pot, utrujeni vojaki in begunci so spali pod njimi m še vedno nalivajoči dež jim je pogasil ognje. Sredi ulice je bilo skoro nemogoče, še težje ob straneh, ker so pod strehami dremali begunci, predvsem rekruti, kojih se je vse polno naprtalo v Prištino, nevedočih, kdo jim da jesti in prenočišče. Vendar ni bila ta temna noč tako gluha, kajti tu pa tam je odjeknil korak ali udarec na vrata. Še vedno iščejo ubogi begunci strehe, preklinjajoči pred vsako vežo, da jih ne spuste niti med kokoši, kjer bi ušli dežju. Naenkrat se pojavijo pred menoj ljudje, kakor sence iz zemlje. Ustavili smo se prša ob prsa, visoko sem dvignil svetilko in komaj sem jim videl v obličje. Dva meščana sta tavala od hiše do hiše in iskala suhega prostora. Pripovedujeta, da sta pozno v noči prišla, ne poznata mesta ter ne vesta kam bi se obrnila, ko je povsod zaprto in temno. V pritličju majhne arnavtske hiše, kjer sera prebival s svojo družino, je bila še prazna soba, brez tal in oken. Tja sem jih spravil brez gospodarjevega dovoljenja, česar mi gotovo nc zameri Ne bodo se ogreli v tej prazni sobi niti pokrili dovoli je, da pridejo pod streho. »Pa presedimo noč, samo da smo na suhem!* Po poti so ml pripovedovali svoje trplienje. Potujejo iz Kruševca, na majhnem vozičku, pred katerim je konj že vi dan opešal. Potem so hodili peš, hvaležni da jim vleče živinče vsaj njih borno prtljago in je ni treba nositi na ramenih. Spali so po dvoriščih, pod strehami, v senu in se tolažili, da se godi drugim še hujše. »Pretrpeli smo; kai hočete, pretrpeli Jutri poiščemo sobo, da se odpočijemo.* »Sobo poiščemo?* se začudi eden izmed njih. »Jaz nimam stanovanja. Samo pred dežjem se lahko skrijete.* »Dovolj, hvala. Toda jutri...» »Jutri moramo najbrže dalje!* »Dalje? Tukaj v Prištini počakamo konca.* »Kaj ne, saj ne bo treba zapustiti Prištine?* S tistim svojim poprejšnjim zaupanjem sem hotel potrditi njegove besede, toda spomnim se pogovora z oficirjem v kavarni ter umolknem. »Torej ne bo treba iz Prištine?* me vpraša neznanec se enkrat — »Mislim da ne*, odgovorim neverno. »Bog daj», vzdihne tujec. (Dalje prihodnjičJ Ivan Magdič krolat 682 se priporoča za spomladansko sezono Ljubljana, Gledališka ulica 7. FRANC TOMAŽIČ trgovska agentura = Ljubljana = Prešernova ulica štev. 48. prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstva. 861 1 POZOR TRGOVCI!} S Izdelujem vsakovrstne športne čepice v $ vseh oblikah kakor tudi čepice za gasilce 1* in za vsa druga društva po najnižjih cenah ELIGIJ EBBER, Stari trg št. 5. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi redno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta Ir želez, postaja Domžale pri LJo&Manl. V popravila prevzema tndi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moder-niniranje tvTilka Kovačevlč l Trfi»n v Prešernovi nliol it. 5, kjer se sprejema 2006 v sredo ln v aoboto. Blago a prevleko dlTanoT la druzega poMštra r veliki Izberi, dalj« različno platno te jot« za tapetulie, sedlarje 1.1, d. priporoča terdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 18. Dular S Fabiani Zaloga: Skladifiče Balkan, Ljubljana. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BBaendorfer, Czapfca, E lir bar, Solzi, 8ohwelghofer, Original Stlngl iti. Tudi na obroke, ^m JERICA HUBAD, roj. DOLENC, Jadranska montanska družba Braojevi: »Montana". d. Z O. Z. Talaloa it. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) .....Vm Trat« kovin, rudnin ta kemikalij ter vse Indu- Prodaia in kupuje »triu*« izdelke, »padaJoS« v radarsko, fuilnarsko * ■ " . . la kemijsko stroko. ei»nn«t ImporL 78 EKsport« na debelo: Modna trgovina V ______X ... AAA* m m tttth TnniTn n 11 i i Minili n n inn n m i nuni Pozop ! Pozoz* S Najboljši jugoslovanski Eternit, asbestni škrilj je 99 cementa. 66 iz najboljšega nplitskeg Znamka ^^SŠ^SaIoM.!« od „SPALAT0", d. d. portland-cementa, SPLIT. Glavna zaloga za Gorenjsko: FRANC DOLENC, Kranj Ponudbo na zahtevo takoj. Ljubljana, Mestni trg št. 19 ===== priporoča: ====== ^ Perilo za dame, gospode, otroke; ^ pletenine, rokavice, nogavice; || bluze, spodnja krila, predpasnike. ^ Svila, modni nakit itd. — Galanterija. | ZNATNO ZNIZANE CENE, Zavarovalnica in pozavarovalnica KDŠTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst ' £nm'ia' kolesne in avtomobilske pnevmatike. 'Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz ^ če&te&ja tovarne s\vaLTER MARTINY' Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin LJubljana. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Teleion štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knsz Mihajlova ulica 3. ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu Beo-gradu7n New-Yorku, Zivnoetenski banki v Pragi, jugoslovanska veleandustriji itd., po najugodnejših pogojih proti škodam vsled pošara in proti transportnim škodam ter prične v najkrajšem cL tndi z zavarovanjem škod vsled vloma, nezgod, raabitja iip, toče, zakoni-J tega jamstva in ohomage. Generalno zastopstvo za Slovenijo: LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5/1. pri Pokrajinski zvezi društvo hišnih posestnikov. Zastopstva v vseh vefciih mestih Slovenije. Sprejema zanesljive in spretne zastopnike. Sedež dmštva : Beograd. PosloTno ravnateljstvo : Zagreb. Predno sklenete zavarovanje, vprašajte za pogoje in tarife pri tej domači zavarovalnici. 868 fr fr fr fr fr P \fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr i Si JUGOSLOVANSKA UNION-BAMA I^S preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA | Ustanovljena leta 1872 --Uatenovljena lete 1872 j ^ . ^ ban5ne le | Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Liubljana, Maribor, Murski Sobota, Velikovec j = najkulantneie = I Ekspozitnra v Škofji Loki. ( J > • BS-SHSSSBBfiBHESifrS