PRIMORSKI DNEVNIK
«tb‘njSiS!,*t,*ll^1*ff1<>*1111 Cena 60 lir
Leto XXTV. St. 28 (6921)
TRST, petek, 2. februarja 1968
OFENZIVA OSVOBODILNIH SIL V VIETNAMU SE NADALJUJE
Tudi včeraj so se nadaljevali ostri boji
v številnih delih Sajgona in v
drugih mestih
Na raznih področjih Sajgona ustanovljeni centri osvobodilne oblasti - Ameriško vojaško poveljstvo pričakuje novo ofenzivo - Razveljavljeni vsi dopusti ameriškim vojakom - Johnson bo zahteval nove vojake za Vietnam?
SAJGON, 1. — Tiskovna agencija južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte je javila, da so na raznih področjih paJgona in v predmestjih prestolnice ustanovili centre revolucionarne oblasti. ((Revolucionarne oborožene sile, dodaja a-Sencija, so si zagotovile popolno nadzorstvo važnih sektorjev SaJgona v četrtih Ba Ciu, Fu Fuam, Fu Lam, Nga Bai, kakor ud* nad cesto Bien Hoa. Na teh sektorjih in v predmestjih so bila Ustanovljena središča revolucionarji oblasti ob navdušeni podpori ^tukajšnjega prebivalstva. Števil-jV vojaki in častniki sajgonske tatnnate vojske so se pridružili revolucionarnim silam.«
.. ^akor poroča severnovietnamska “skovna agencija, je bila v Hue, ustanovljena «Fronta narodnega uoihokratičnega in miroljubnega .."Vezništva«. Predsedstvo je prejel univerzitetni profesor v Hue r® Van Hoa, ki je pozval po ra-Prebivalstvo, naj se še odloč-t‘ele upre ameriškim napadalcem Sajgon'- ZfUŠi izdajalsko kliko v
Osvobodilne sile imajo še vedno k večji ali manjši meri v rokah *“Klh deset centrov v Južnem Viet-namu, kj so jih zasedle te dni. strY,.Sajg°nu je bilo tudi ponoči »jfrjauje v bližini rezidence ame-trn, a Poslanika približno 500 me-j.°v od poslaništva. V raznih de-^jnesta pa so aktivne skupine wih strelcev. Zjutraj je bil si-j, v cestni promet normalen, a je ti z?e,'e Popolnoma prenehal, spro-_ko so hoji postajali ostrejši. letoi0* koncu dneva je ameriško s»(™ vo še vedno bombardiralo Jgonsko predmestje Cholon, ki ti»of? v sredo zvečer zasedli par-Chio ' V budističnem okraju An Jfung, ki so ga bili zavzeli parti-V so se danes nadaljevali boji. poznih popoldanskih urah so se nadaljevali boji še na v«"™1, niestih. Partizani so se zno-jt^jPoJuvili v predelu dirkališča, od Rarii so ^ sinoči umaknili.
Bes110 osvobodilne fronte je dati^ Poročal o raznih zmagah. Po ..poročilih so osvobodilne sile »lem i e oporišče Fu Bai v sred-nli", Vietnamu, napadle Danan in r^njšile most v Trlnh Mtnhu bli-Va^i^sta, ki je za Američane naj-j^ojše oporišče v Vietnamu, drugim Je radio poročal o <-S®nJu vladne orožarne v Ba Tri.
OH poldne je ameriško voja-
Sv,;* Poveljstvo sporočilo, da so o-se °°dilne sile zavzele Dalat in da Quinudaijujejo boji v Kontumu, ^raiih °nU in v nekaterib drugih
Paril« ,atu so osvobodilne sile na-in nekaj čez polnoči od zunaj Hip«*0 znotraj. Zasedle so večji del W ta in neki ameriški hotel. Posedi a so osvobodilne sile za-hipsf, radijsko postajo v važnem stVnlu Kan To. Ameriško povelj-ije „PlL zbira ojačenja. da Jih poš-v v Dalat.
ra»nJ?aJgonu so se boji zaostrili v da « delih mesta. Zvedelo se Je, koneif d° sedaj ameriške in sai-oroji e sile zajele samo 250 kosov hinri? nasprotnika. General West-zan, 5pd je izjavil, da so partl-letai„i?nPeIjali v mesto tudi proti-lanriS.’, orožje. General Westmore-jeJrJirdi, da je od 1. ure po kra-5 Bnn Casu 29 Januarja padi i Ujeli Partizanov, 12.000 pa so Jih strai;, na ameriški in sajgonski Wp,,‘ Pa da je bilo 530 mrtvih. b» nH*r,eland Je izjavil, da je tre-Vehkn ak°vatl v prihodnjih tednih svoW-,?fenzlv°. v katero bodo <>-viln , ,e sile vrgle največje št.e
Vniulrn..	„	. .. lit. -J., ..nrlr. i
zani začeli ofenzivo v dveh severnih pokrajinah Južnega Vietnama, ki sta Quang Tri in Tuan Tien. Dejal je, da so sedanje ofenzive proti Sajgonu in drugim mestom samo priprava bližnje ofenzive.
Poveljnik ameriških sil na sektorju Sajgona general Weyand pa je izjavil, da ((sovražnik ima sredstva za nadaljevanje pritiska okoli Sajgona in za nove napade«. Dodal je, da je pri sedanji akciji sodelovalo od 2000 do 2500 partizanov. Zatem je izjavil, da so poslali v Sajgon nova ojačenja in predvsem oklepna sredstva. Glavna skrb ameriških in sajgon-skih oblasti je sedaj oskrbovanje treh milijonov prebivalcev Sajgona z Svili. Že pet dni niso mogli pripeljati v mesto nobenih živil, in trgovine so zaprte od nedelje.
Naloga oblasti še težja, ker so partizani zasedli danes Dalat. Iz tega mesteca namreč prihaja v Sajgon velik del živil. Negotovost, ki je nastala s splošno ofenzivo osvobodilnih sil, onemogoča promet po vseh cestah okoli prestolnice. Zunaj mesta je nevarnost tako velika, da je skoraj vsak premik nemogoč. Ugotoviti pa Je treba, da partizani niso, z izjemo nekaterih predelov Cholona nikoli poskušali prekiniti v prestolnici dobavljanja električne energije, ali vode čeprav bi bili to lahko štorih.
Ameriško poveljstvo je razveljavilo vse dopuste ameriškemu vojaškemu osebju v jugovzhodni Aziji. Ameriško vojaško poveljstvo na Tajskem je že sinoči poslalo zopet v Vietnam okoli tisoč vojakov, ki so prišli v Bangkok na dopust. V poučenih krogih pravijo, da je šest ameriških velikih oporišč na Tajskem v pripravljenosti. V teh oporiščih je okoli 40.000 ameriških vojakov, ki pripadajo povečini letalstvu.
Predsednik Johnson razmišlja o možnosti vpoklica novih rezervistov. Baje bo zahteval formalno odobritev kongresa predvsem zato, da mu obe stranki obnovita podporo njegove politike.
Za vpoklic 15.000 rezervistov letalskih sil v prejšnjem tednu Je predsednik uporabil izredna pooblastila, na podlagi katerih lahko odredi mobilizacijo največ 900.000 mož tudi brez izrecne odobritve kongresa Ta odobritev pa Je po zakonu potrebna za vpoklice, ki presegajo to število in do največ 2.700.000 mož, kar Je sedanje celotno število rezervistov.
Ob izročitvi visokega ameriškega odlikovanja nekemu bivšemu ameriškemu pilotu v Vietnamu Je Johnson izjavil, da ZDA ne bodo ustavile bombardiranja Severnega Vietnama, ((dokler ne bodo dobile od Hanoja jasnejših znakov, da se komunisti ne bodo skušali okoristiti s tako odločitvijo, da zaostrijo svojo napadalno kampanjo na jugu«.
Johnson je nato omenil sedanjo ofenzivo osvobodilnih sil v Vietnamu ter ponovil »zaupanje v ameriške sile« in izrekel prepričanje, da bo ((sovražnik doživel neuspeh za neuspehom, dokler bo ogrožal
držav, naj pošlje svoje predstav-1 ve. Vsa ameriška vlada pa je mne-nike v Ženevo, kjer bi razpravljali nja, da ni nobenega razloga, da o vrnitvi ameriške ladje «Pueblo» bi se kakorkoli opravičili.
*n , izpU;st,itA* .,p0sa?e ________ Ameriški predstavnik v OZN je
Ameriški državni departma pa je sporočil, da so ZDA pripravljene razpravljati o ureditvi zadeve na sestanku vojaške komisije za premirje v Panmunjomu. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ni bil določen datum za nov sestanek komisije.
Na vprašanje, ali bi pobuda v komisiji za premirje pomenila konec ameriških korakov v OZN, je predstavnik odgovoril, da ameriška vlada sedaj še vedno išče vse mogoče poti, da bi dosegla rešitev. Sedaj pa čaka, da vidi, kaj se bo zgodilo na seji komisije za premir-
je, preden sprejme druge odločit- jetski zvezi posredovanje.
izjavil, da ostane razprava v varnostnem svetu še vedno odprta, vendar pa se prekine za nedoločen čas, ker je ameriška vlada privolila, da se o zadevi razpravlja v komisiji za premirje. Hkrati se bodo začasno prekinila tudi medna rodna pogajanja s tem v zvezi.
Neki japonski časopis piše, da se je ameriškim vojnim ladjam v bližini korejske obale pridružila še tretja vojna ladja.
V diplomatskih krogih v Rio de Janeiru se je zvedelo, da je brazilska vlada uradno predlagala Sov-
PO DOLGOTRAJNI RAZPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI
Vlada je včeraj dobila zaupnico s čimer je odstranjena možnost krize
Ostala pa je še vedno vrsta nerešenih vprašanj v zvezi s SIFAR - Prerekanja v senatu - Uraden obisk kanclerja in zunanjega ministra Zahodne Nemčije
RIM, 1. — Dolgotrajna razprava v poslanski zbornici se je danes zaključila s tremi glasovanji o zaupnici in z enim glasovanjem z dviganjem rok, s čimer se je končala razprava o SIFAR. Z dvigom rok so poslanci zavrnili resolucijo miši-nov, vlada pa je zahtevala glasovanje o zaupnici glede resolucije Andrelinija in PLI in končno glede glasovanja o resoluciji vladne večine. Izid je bil že
vnaprej napovedan, saj so se socialisti in republikanci umaknili pred grožnjo vladne krize pred volitvami, ki bi pomenila resno ošibitev sodelovanja in temačne vladne perspektive tudi ?.a prihodnost.
V parlamentu se je torej ceiot-na zadeva končala, pa čeprav za vlado ne ravno preveč bleščeče, saj je ostalo odprtih preveč resnih vprašanj in med njimi osnov
lizirajo vse svoje industrijske in tehnične možnosti ter človeški potencial, da ((nadaljujejo omejeno vojno in da do najmanjše mere zmanjšajo izgubo človeških življenj«. Trdil je, da bi se v primeru ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama sovražne sile na jugu povečale in bi bile bolje o-premljene ter da bi bila vojna še hujša in daljša.
Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara je na seji senatnega odbora za obrambo izjavil, da so osvobodilne sile imele v zadnjih treh dneh desetkrat večje izgube kakor Američani. Pripomni! je: «Naj bodo naša sredstva, ki jih uporabljamo v tej borbi, še tako velika, ne moremo dati južnim Vietnamcem volje, da se obdržijo kot neodvisni narod, s smotrom, ki naj presega zahteve družinskega ali regionalnega izvora, in prav tako ne moremo dati južnim Vietnamcem sposobnosti in discipline samoobvlada-nja, ki ju mora neki narod imeti, da se lahko sam vlada.«
McNamara je dejal, da je napredovanje na tem sektorju v zadnjih dveh letih in pol »neredno«. Glede vojaškega sektorja, pa je dejal, da so ameriške sile zmagale v vseh bitkah, v katere so posegle, toda «ta uspeh je ustvaril nove probleme«, kajti «sproti, ko so bili partizani odbiti, so bili bliže svojim
dobavnim središčem.« Nato je de-	  „	.
jai, da imajo vojaške enote na Začetni govor Indire Gandi - Poslanice Kosigma, Tita, papeža m drugih državnih poglavarjev
sprotnika še vedno velike izgube.
To vzdušje je odrazil tudi prvi govornik na današnji seji poslanske zbornice republikanec La Mal-fa, ki je sicer sprejel na znanje Morove odgovore na svoji dve vprašanji, s katerimi pa očitno ni bil preveč zadovoljen. Glede telefonov na Kvirinalu je dejal, da je pričakoval takojšnji odgovor: so bili, ali niso bili, da pa se zadovoljuje z zagotovilom, da je o tem v teku preiskava. Na vsak način pa republikanci sprejemajo na znanje
na vprašanja o SIFAR, o poskusu Morovo izjavo, da ne gre za držav državnega udara 1964. leta in kar n0 tajnost, za katero se je pri
je najvažnejše o možnostih podobnih poskusov v prihodnost:. Zato tudi ni dvomov, da zadeva ni končana in da bodo še prihajale na dan nove obtožbe, kot so med drugim tudi med današnjo razpravo na procesu De Lorenzo-Espresso.
li lili iiiiiiii iii n m Hlinili mil im iiIiiii im iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiin ii iiiiiiiiiiui nuli Hillu
KONFERENCA UNCTAD V NOVEM DELHIJU
U Tant poudarja potrebo ugotovitve povezave med mirom in blaginjo
toda «so se vedno učinkovite«. Na i NOVI DELHI, 1. — Predsednica di, da so države v razvoju pode-obalmh področjih »predstavljajo te mdijske vlade Indira Gandi je za- dovale številne probleme od kolosu® se vedno ogromno grožnjo«, le g€ia davj v Novem Delhiju drugo nialnih režimov, in se je vpraša-sile so »upočasnile ameriške napo- zasedanje konference Združenih 1 la, kako bodo mogle dežele v raz-re za utrditev pridobljenih koristi« narodov za trgovino in razvoj | voju modernizirati v dveh desetin včasih so uničile to, kar je bilo I (UNCTAD). Na konferenci je nav-! letjih svoje gospodarstvo in mobi-mogoče pridobiti na sektorju var- zočih približno 2000 delegatov, ki I lizirati ogromen potreben kapital, nosti. Izjavil je tudi, da na pod- predstavljajo 130 držav sveta. ] Svoj govor je zaključila s poudar-
........ '	........... V svojem govoru je Indira Gan- kem, da revščina «ne more biti
di poudarila, da nastajajo potre- neizbežna usoda človeštva«, be dežel v razvoju z vsakim le- i Na konferenci je podtajnik OZN tom bolj pereče in nujnejše. Iz-!za gospodarske in socialne zadeve razila je željo, naj bi konferenca! De Seynes prebral poslanico U dosegla dobre rezultate in «naj> ;»3| Tanta, ki obžaluje, ker ne more
__v.: :____totm icHH We>xir VVvrlra ra ra Hi tyw»H-
ročju delte Mekong ni bila nobena nasprotna enota popolnoma uničena.
Po seji je McNamara izjavil časnikarjem, da se mu ne zdi potrebno zvišanje ameriških sil v Vietnamu. Dodal je, da tudi v zvezi z zadnjimi napadi osvobodilnih sil ni potrebna proučitev načrtov o številu ameriških vojakov v Vietnamu.
Demokratični senator John Sten-
ne bi izgubila ta zgodovinska možnost, da se svetovna skupnost spravi na pot miru in blaginje«.
Omenila je zatem, da kljub resoluciji, s katero je OZN leta 1961 razglasila, da bo to desetletje ((desetletje razvoja,« se praktično ni
nis pa je izjavil, da je nevarno, da' mnogo storilo v ta namen.
J??,. n,u,raf^ se-c!aye 9ffnzive število i indira Gandi je nato poudarila, dzo.UIH) ameriških vojakov nezadost-i da je «giobalna strategija« za od-no. Izrekel je prepričanje, da John- pravo revščine in za razvoj gospo-
son pripravlja načrte v zvezi z nastalim položajem. Tudi senatorja Mansfield in Fulbright sta izrekla prepričanje, da je verjetno, da bo Johnson zahteval od kongresa nove vojake za Vietnam.
Pred pogajanji o ladji Pueblo?
darsko zaostalih dežel sedaj neodložljiva mednarodna dolžnost.
Zatem je Indira Gandi izjavila, da je Indija v zadnjih petnajstih letih skoraj podvojila kmetijsko proizvodnjo, ustvarila je 30 milijonov delovnih mest, raztegnila je šolski pouk in določila podlago za težko industrijo, toda še vedno je treba storiti mnogo več, kakor je bilo storjenega.
Indira Gandi je nato ugotovila, da znaša povprečni indeks razvoja v bivših kolonialnih deželah 4,6 od-NEW YORK, 1. — V krogih OZN stotka letno, toda pade na dva od-izjavljajo, da je Severna Koreja stotka, če se primerja z večanjem odbila predlog afriških in azijskih števila prebivalstva. Omenila je tu-
lililliiiiiimiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiiiilllliiiililiiiiiiiliiittiiiiiiiiimiHHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii
NADALJEVANJE SODNE RAZPRAVE DE LORENZO-ESPRESSO
Vrsta novih zahtev obrambe in zasebne stranke
Govorice o poskusu pritiska na De Lorenza, da bi sam odstopil - Malo novega med pričevanjem treh častnikov
RIM, 1. — Številne nove zahteve sta izrekli tako obramba kot civilna stranka na procesu De Lorenzo - Espresso, med katerimi je najbolj zanimiva zahteva, da se ugotovi točnost ponudbe De Lorenzu, da bi se sam umaknil z mesta poveljnika vojske. Njegov odvetnik je namreč izjavil, da je generala obiskal predsednik sekcije državnega sveta Andrea Lu-gon in mu v imenu ministra ponudil «ustrezno povračilo«,
s?	p«
skih sil. Po novem neuspelem poskusu pa je generala odstavil ministrski svet in na njegovo mesto imenoval generala Vedovata.
Drugi odvetnik De Lorenza pa Je izjavil, da je šlo samo za močan pritisk in da je ((ustrezno povračilo« pomenilo mesto veleposlanika v neki pomembni tuji državi.
Zahteval je, da se celotni stenografski zapisnik zasedanja poslanske zbornice sprejme kot material
i,0. Vpiakov, kar so jih do sed«) svoboden mir, glede česar ne bodo p0 rabljali v bitkah v Vietnami. ' Američani nikoli popustili«.
njegovem mnenju bodo parti- Johnson je dejal, da ZDA mobi-
sodnega postopka, češ da so bile Izrečene neresničnosti, in zlasti, da De Lorenzo ni nikoli govoril z obrambnim ministrom.
V tej zvezi se je oglasil De Lorenzo, ki je zakričal, da ga ni nikoli zaslišal minister.
Predsednik: »General, ali se boste dostojno obnašali, ali pa vas bom dal odstraniti iz sodne dvorane.«
Tudi obramba Je zahtevala vrsto novih pričevanj in med drugim generala Auriga, ki naj pove, če so bili dani ukazi o zasedbi RAI-TV v Milanu, o zasedbi določenih u-stanov, kot so sedeži listov, PT, sedeži strank itd. Sodišče si je o vseh teh in o drugih zahtevah pridržalo odločitev, ki jo bo verjetno sporočilo na jutrišnji obravnavi.
Med pričami je prvi govoril gen. Lepore, ki 'e bil ti>nHa-<u'(ia 1964
nega načrta, ki je bil usklajen s policijo in z drugimi oblastmi. (Po zadnjem pisanju tednika E-spresso gre za načrt «M», ki pa bi se moral izvesti samo v primeru vojne in to po odobritvi parlamenta). Na izrecno vprašanje javnega tožilca, če so Rim razdelili na tri sektorje, je odgovoril, da ne more ničesar povedati, ker gre za vojaško tajnost.
Za njim je pričal polkovnik Sot-tilezzi, ki je bil takrat poveljnik legije gojencev v Rimu in ki je sodeloval na sestankih na generalnem poveljstvu. Potrdil je, da so njegova pričevanja generalu Ma-nesu v bistvu točna.
Zadnja priča gen. Azzari je potrdil, da jim je dal gen. Cento sezname oseb, ki jih je bilo treba aretirati in zbrati v koncentracijskem taborišču, kadar bi za to prišel ustrezni ukaz. Prvi seznam SIFAR ni bil povsem točen, zato so prejeli še naslednji spopolnjen seznam. General se je nato izgovarjal glede »omisisa«, ki se pričenja z besedo «aparat», naslednje besede pa so prečrtane in pri čemer je obramba pripomnila, da gre za komuniste in njih strankarsko organizacijo. General pravi, da gre za neko famozno in tajno organizacijo, ki naj bi služila za upor, pri čemer se je skliceval, da so odkrili pred dolgimi leti ve-povelinik legije v Laziti Povedal ; like količine orožja, le, da jih 'e	p«n Cento, ■ Sodna razprava se bo danes na
ki je naročil, da je treba izvesti daljevala.
zapustiti New Yorka zaradi med narodnega položaja in se udeležiti konference U Tant pravi, da se drugo zasedanje konference začenja v trenutku, ko je še posebno potrebno ugotoviti povezavo med mirom in blaginjo. U Tant izraža nato željo, naj bi številna vprašanja, ki jih bodo obravnavali, na čeli ne na podlagi spornih interesov, temveč na podlagi skupne želje, da skušajo doseči smotre, ki si jih je OZN začrtala v svoji listini. Konkretne in pozitivne rešitve vprašanj gospodarskega razvoja, trgovine in financiranja razvoja bi morale biti podlaga realistične obveznosti, da se bo delalo za splošen in trajen mir. Mir narodov in med narodi mora temeljiti na zavesti in vzajemnem razumevanju ter na dejanskem sodelovanju. Dejstvo, da je konferenca v državi v razvoju, bo nedvomno poudarilo potrebo, da se svetovna skupnost narodov obveže pripraviti globalno strategijo za razvoj, ki naj vsebuje politično voljo in solidarnost tako razvitih dežel kakor dežel v razvoju.
Predsednik sovjetske vlade Kosi-gin je poslal poslanico, v kateri obtožuje imperialiste, da nočejo pomagati deželam v razvoju, da bi napredovale. Nato dodaja, da je eden od rezultatov imperialistične politike nespametno razsipanje in uničevanje človeškega in materialnega bogastva zemlje.
Prebrali so tudi poslanice maršala Tita, papeža Pavla VI. in mnogih drugih državnih poglavarjev.
50. obletnica upora v Boki Kotorski
BOKA KOTORSKA, 1. — V Boki Kotorski se je pod pokroviteljstvom predsednika Tita pričela včeraj proslava 50. obletnice upora mornarjev avstroogrske mornarice. Na današnji dan je pred 50. leti šest tisoč mornarjev Hrvatov, Srbov, Slovencev, Cehov, Madžarov in Italijanov z razobešenjem rdeče zastave na admiralski ladji »Sanct Georg« začelo upor. To je bil prvi močan vpliv oktobrske revolucije v Jugoslaviji, ki se danes proslavlja v vseh krajih Boke Kotorske. Danes zjutraj so na obali v Kotom odprli fotorazstavo o vstaji mornarjev. Na proslavi sodelujejo poleg jugoslovanskih mornarjev oddelek črnomorske mornarice Sovjetske zveze s križarko ((Grožnji« na čelu pod poveljstvom admirala Turšina, delegacije zveznih in republiških organizacij, u-radne delegacije iz Češkoslovaške, Madžarske in Romunije ter veleposlanika Sovjetske zveze in Poljske v Beogradu. Med udeleženci socialističnih držav Je več mornarjev, udeležencev upora. V okviru proslave so danes odkrili v Koto-ru spominsko ploščo voditeljem upora, ki so bili ustreljeni v Boki Kotorski 1. februarja 1918. Na mestu eksekucije je postavljen kame-nit sarkofag, na katerem so vklesana imena padlih mornarjev Ceha Františeka Raša, Dalmatincev Ljerka Sinkoviča in Mate Primiše-viča ter Istrana Antona Grahorja.
Johnsonova poslanica o gospodarstvu
VVASHINGTON, 1. - Ameriški predsednik Johnson pravi v svoji gospodarski poslanici kongresu, da ro pe^sr-ktive v prihodnih mesecih za stalen nagel gospodarski
razvoj. Mnogi izvedenci pa so mnenja, da je sedanji ritem — in bo ostal tudi v prihodnjih mesecih — previsok, da ne bi bil škodljiv.
Johnson pravi, da stremi njegova gospodarska politika v letu 1968 po naslednjem: 1. Spraviti v red javne finance. 2. Zmanjšati dviganje cen in mezd. 3. Odločno napredovati po poti obnovitve ravnotežja plačilne bilance. 4. Učinkovito obravnavati mestna vprašanja. 5. Povečati možnost socialnega izboljšanja ameriških državljanov, zlasti če so revnejši. Sredstva, ki jih bo uporabil v ta namen, so ista, ki jih je že obrazložil v svoji poslanici o stanju v državi.
Johnson prav/ zatem, da se njegova uprava »odločilno trudi«, da
svojem odgovoru skril gen. Alla-vena. Podobno je tudi stališče glede faipoznih «omisis», kjer je bilo ugotovljeno, da gre za odgovornost vlade, pa čeprav tudi s tem odgovorom La Malfa ni povsem zadovoljen, češ da bo imel poseg v poročilo Manes negativne posledi ce na proces, ki je v teku La Malfa je svoja izvajanja zaključil s političnim zaključkom utrujenosti levega centra, ki ni več tako učinkovit, kot bi želeli in kar oo imelo posledice v prihodnosti.
Namestnik tajnika PSIUP Valo-ri je ugotovil, da so izjave predsednika vlade v nasprotju z izidi procesa in da si je vlada prevzela resno odgovornost, ker ni privolila v objektivno parlamentarno preiskavo.
Za namestnika tajnika KD Pic-colija je celotna stvar samo rezultat podpihovanj liberalcev in komunistov in skratka zadeva, o kateri ne bi bilo vredno toliko govoriti.
Komunist Amendola je ugotovil, da javno mnenje ne more zaupati vladi, ki je najprej dejstva zanikala, nato jih je delno priznaia, sedaj pa jih je potrdila, pri čemer se resnost zadeve skuša še vedno omejevati, pa čeprav gre za stvari, ki še vedno predstavljajo notranjo nevarnost.
Načelnik socialistične skupine Ferri je pozitivno ocenil Morov govor, pri čemer je zlasti pozitivno ocenil izjavo o 'obveznosti vla d^ glede državne tajnosti in pou daru odločno obveznost vlade, da bo celotno zadevo pojasnila pred parlamentom in da se bodo pri tem z vso odgovornostjo obravnavale zadeve, ki predstavljajo držav-
Senat je sklenil, da se začasno preloži obravnava o zakonskih predlogih, ki bi jih morale komisije obravnavati na zakonodajnem zasedanju, kar je preprečila desnica, ki je izjavila, da ne privoli v zakonodajno zasedanje in da je treba vse predloge obravnavati na zasedanju v dvorani. Pri tem je seveda prišlo do novih grobih izpadov, ker večina upravičeno oporeka nesmiselni obstrukciji desnice, zaradi česar so se seje zavlekle in je prišlo tudi do grobih izpadov in poskusov fizičnega obračunavanja.
Danes se je pričel uraden obisk kanclerja Zahodne Nemčije Kies.n-gerja in njegovega namestnika ter zunanjega ministra Brandta v Italiji. Poleg običajnih svečanosti sta bila tudi dva daljša razgovora s predsednikom vlade in zunanjim ministrom, katerim se je kasneje pridružil tudi podpredsednik Nen-ni. Obravnavali so izključno zunanjepolitična vprašanja, ker bodo o dvostranskih odnosih govorili jiv tri.
Obravnavali so najprej evropska vprašanja in vključevanje Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost, pri čemer so sicer na dokaj prikrit način prišla do izraza različna stališča, saj dajejo poluradpe izjave osnovni poudarek francosko - nemškemu prijateljstvu z nemške strani, z italijanske pa nujnosti takojšnjega reševanje tega vprašanja. Zelo pomembna je bila tematika odnosov z vzhodnimi državami, pri čemer so nemški predstavniki poudarili pomembnost nedavne obnovitve odnosov z Jugoslavijo, italijanski pa so obvestili o zaključkih razgovorov z Jugoslavijo in Romunijo. Soglasno so ugotovili izredno važnost dvostranskih odnosov z vzhodom. Ni manjkala seveda »obvezna« zvestoba atlantskemu zavezništvu, pri čemer je nemški kancler dejal, da do Nemčija zadnja, ki bo ostala na vsak način zvesta NATO. Govorili so tudi o drugih zunanjepolitičnih vprašanjih in med drugim predvsem o Srednjem vzhodu.
Tudi v SZ presaditev srca?
MOSKVA, 1. — Sovjetski minister za zdravstvo Boris Petrovski, ki je tudi znan kirurg, objavlja v «Pravdi» članek, v katerem pravi, da presaditev srca predstavlja ženo tajnost. Ferri je nato ponovil, [() zanimivo vprašanje, toda postav-načelno socialistično stališče, da1-.	■ -	•	-
ozdravi plačilno bilanco. Toda’ ev- ?° ®e a
ropske države, ki imajo aktivni saldo v svoji plačilni bilanci, bi morale pomagati ZDA z uvedbo gospodarske politike razmaha. Če bodo
le pritegovati ljudske množice v odločanje in da sedaj ni mogoče zavreti tega procesa.
Neodvisni poslanec Anderlini je obžaloval, da ni dobil niti na eno
te države omejile kredite in pro-1 vprašanje točnega odgovora, kot račune, da varujejo ta svoja akti , ga niso prejeli niti poslanci veči-va, tedaj bo ameriški poizkus za | ne, zaradi česar je predložil lasl-izravnavo bilance propadel	| no resolucijo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllHIIHlIllllllllllllllllllllHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII
ZAKON O GRADBENIH ZEMLJIŠČIH V SFRJ
Ostra reakcija na obnavljanje
^makedonskega vprašanja* v Bolgariji
Obnovitev odnosov z Zahodno Nemčijo bo va-žen prispevek k popuščanju napetosti v Evropi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Prekinitev rednih telefonskih zvez s Trstom zaradi stavke poštnih uslužbencev nam je onemogočila redno obveščanje o dogodkih v Jugoslaviji in drugih neposredno v zvezi z Jugoslavijo. To zvezo nam je uspelo dobiti po stranskih poteh. Ne bo odveč zabeležiti najpomembnejše dogodke zadnjih dni.
V skupščinskih svetih je poteka
la izčrpna in ostra razprava o novem predlogu zakona o razlastitvi gradbenih površin. Ustavno sodišče Jugoslavije je namreč pred meseci razveljavilo vse odloke, ki so bili izdani nr. podlagi dosedanjega zakona o nacionalizaciji in razlastitvi po sprejemu nove ustave kot protiustavne, ker bivšim lastnikom niso zagotavljali pravične odškodnine za odvzeto zemljo Ustava namreč nalaga, da se z razlastitvijo mora bivšim lastnikom dati pravična odškodnina. Okrog tega, kaj je pravična odškodnina, se je vodila v skupščinskih svetih dolga, živahna in včasih zelo ostra razprava. Končno so se sporazumeli, da se pri razlastitvi kmečkih površin, ki določajo odškodnino, mora upoštevati tudi tržna cena. Za ostale neobdelane površine se pri določanju odškodnine ne bo upoštevala tržna cena. O pravični odškodnini bo v primeru, da lastniki niso zadovoljni z ukrepom občine, odločalo sodišče. Novost je nadalje, da se mora razlaščeno zemljišče plačati lastniku v gotovini in to v petih letih, medtem ko jč dosedanji zakon določal izplačilo odškodnine v bonih in v petdesetih letih Drugi pomemben dogodek zadnjih dni je odločna reakcija jugoslovanske javnosti in odgovornih krogov na ponovno oživitev tako imenovanega makedonskega vprašanja v bolgarskem tislui, radiu in nekaterih odgovornih gospodar-stvenih krogih ob 90. obletnici panštefanske mirovne pogodbe, ki je po rusko-turški vojni Makedonijo in del današnjega ozemlja Albanije za tri mesece do berlinskega kongresa, na katerem so razpravljali o ureditvi balkanskih vprašanj, dodelila Bolgariji. Bolgarski tisk, radio in nekateri uradni krogi so izkoristili to obletnico, da ponovno ponovijo trditve, da je makedonski jezik samo bol-
garsko narečje in da so Makedonci Bolgari. To neprestano obnavljanje makedonskega vprašanja v Bolgariji je naletelo na ostro obsodbo tako v jugoslovanskem tisku, na sestanku zvezne konference SZDL Jugoslavije v Beogradu In v zvezni skupščini. Poleg tega je namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevič poklical k sebi bolgarskega veleposlanika v Beogradu Georgija Petkova, kateremu je izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi škode, ki jo lahko ima oživljanje makedonskega vprašanja za razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Tretji pomembni dogodek je bila obnovitev z 31. januarjem po več kot enajstih letih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, do katerih je prišlo na pobudo zahodnonemške vlade, ki je svoj čas te odnose zaradi jugoslovanskega priznanja Demokratične republike Nemčije enostransko prekinila. Zvezni izvršni svet je v svoji izjavi ugotovil, da je obnovitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo v duhu politike Jugoslavije o razvoju mednarodnega sodelovanja v skladu miroljubne koekistence. Vlada Jugoslavije ostane na svojih proglašenih načelih evropske politike in sodi da bo obnovitev diplomatskih odnosov z Zvezno republiko Nemčijo olajšala uspešno sodelovanje in napredek medsebojnih odnosov.
V skupni izjavi obeh vlad o skle. pu obnovitve diplomatskih odnosov na stopnji veleposlaništev se izraža prepričanje, da bo vzpostavitev prispevala k napredku in razširitvi medsebojnih odnosov, da ta sklep ustreza potrebam miroljubnega sodelovanja med evropskimi državami in da je važen prispevek procesu popuščanja napetosti v Evropi.
B. B.
lja nekatere pogoje1 l. presaditve se morejo izvršiti samo v velikih bolnišnicah, ki so opremljene z vsemi potrebnimi napravami. 2. Če pacient lahko živi brez presaditve, tudi z določenim tveganjem, mora živeti s svojim bolnim srcem. 3. Presaditve so dovoljene, samo ce se je srce ustavilo in je pacient umrl, če je v stanju klinične smrti, ali če gre za neozdravljivo bolezen, ki je že zelo napredovala. Če neki pacient umira, je presaditev, ki bi podaljšala za nekaj tednov ali mesecev njegovo življenje, opravičljiva moralnega in zakonskega vidika. Petrovski dodaja, da se ne more odvzeti srce osebi, dokler je upanje za njeno ponovno oživljenje. Z vseh moralnih in zakonskih vidikov je potrebno poskusiti absolutno vse mogoče, da se ta oseba zopet oživi
Petrovski je nedavno objavil več člankov, v katerih je nasprotoval presaditvi src« Drugi kirurgi, ki jih vodi dr. Demihov pa so se izrekli za presaditev srca in so izjavili, da ima Sovjetska zveza možnost takih operacij Današnji članek Petrovskega ki je minister za zdravstvo, kaže da je pripravljen na kompromis. To dopušča domneva, da bodo tudi v Sovjetski zvezi lahko v kratkem izvršili presaditev srca. Dr. Petrovski ie v svoji moskovski kliniki izvršil že nad 30 presaditev ledvic.
Titov obisk v Etiopiji
ADIS ABEBA, 1. - Predsednik republike marša) Tito je pred dvema dnevoma prispe/ z letalom iz Adis Abebe v Arba Mine, kjer je bilo nedavno organizirano kmetijsko posestvo, katerega osnovo so postavili jugoslovanski strokovnjaki. Današnji dan je bil v jugozahodni pokrajini Gomu Gofa, eni najpomembnejših kmetijskih in živinskih področij Etiopije V Gomu Goto je prispela danes iz Adise Ane-be skupno z jugoslovanskimi novinarji, tudi sopr/ga predsednika Jo-vanka Broz, ki je včeraj obiskal kraje ob jezeru Tan, kjer izvira modri Nil.
NEW YORK, 1. - Predstavnik glavnega tajnika OZN je izjavil, on namerava U Tant, »ko bo prišel trenutek«, podati izjavo o Južnem Vietnamu in o ofenzivi osvobodilnih sil. Za sedaj ne misli podati nobene izjave. Njegov predstavnik ni povedal, kdaj «bo prišel trenutek«, ko bo U Tant povedal svoja mnenje.
Festival v Sanremu
SANREMO, 1. — Danes se je v Sanremu začel festival popevk. Zvečer so sporočili, da so bile dopuščene k sobotnemu finalu naslednje popevke: Časa bianca 531 točk; Gli occhi mied 499 točk; Un uomo pian-ge solo per amore 487 točk; Deborah 415 točk; Sera 400 točk; Sta-notte sentirai una canzone 371 točk; La voce del silenzio 322 točk.
t
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
7 stopinj, najnižja 4, ob 19. uri 5,6 stopinje, vlaga 85 odst., zračni tlak 1027,9 stanoviten, veter 5 km zahod-nik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 6,9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 2. februarja
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11. — Dolžina dneva 9.45. — Luna vzide ob 9.23 in zatone ob 21.28, Jutri, SOBOTA, 3. februarja BLAŽ
PO SPORAZUMU, SKLENJENEM NA PREFEKTURI
Sinoči so delavci odšli iz Felszegija po zagotovilih o zaposlitvi in prejemkih
Delavcem bodo izplačali odpravnine in vplačali zanje pokojninske prispevke pri INPS - Izjava FIOM-CGiL in CCdL
Včeraj zjutraj je delegacija milj-ske občine skupno s predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij imela eno uro in pol razgovor z vladnim komisarjem Cappeilinijem v zvezi s položajem v ladjedelnici Felszegy. Sindikalisti so izjavili dr. Cappelliniju, da bodo delavci odšli iz ladjedelnice, le če jim zagotovijo zaposlitev, izplačilo odpravnine in plačilo socialnih prispevkov INPS.
Kasneje sta sprejela delegacijo predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik za industrijo in trgovino Marpillero. Do sestanka je prišlo potem, ko je deželni svet obravnaval to vprašanje. Razgovorov so se me i drugimi udeležili miljski župan Millo ter pokrajinski tajniki FIOM-CGIL Burlo, CISL Ma-rinello in CCdL Fabricci. Na podlagi izjav, ki jih je dal malo prej odbornik Marpillero na seji deželnega sveta glede stečaja družbe Fetszegy so obširno obravnavali vsa vprašanja ter možne rešitve. Na koncu sestanka so sklenili, da se bodo ponovno sestali pri vladnem komisarju Cappelliniju skupno s funkcionarji deželne finančne družbe (Friulia) ter drugimi pobudniki za novo družbo
Na prefekturi se je začel drugi sestanek ob 13. uri in sta bila na njem navzoča za deželni odbor predsednik Berzanti in odbornik Marpillero. Sestanku je predsedoval vladni komisar Cappelini; družbo Friulia sta zastopala predsednik Malipiero in ravnatelj Bettini, družbo Navalgiuliano pa kap. Se-garich. Na sestanku so sklenili načelen sporazum, po katerem se nova družba obvezuje da bo zaposlila 350 uslužbencev ladjedelnice Felszegy, in sicer 150 v marcu, o-stale pa postopno do septembra. Sporazum določa tudi, da bodo izplačali vsem delavcem odpravnine in ostale prejemke ter da bodo zanje plačali zaostale prispevke IN PS. Sindikalni predstavniki so izjavili, da se strinjajo z okvirnim sporazumom, da pa ga morajo sprejeti prizadeti delavci.
Zatem je bila v ladjedelnici Fel-szegy skupščina, na kateri so sindikalisti seznanili delavce z okvirnim sporazumom. Po daljši razpravi so na skupščini sporazum sprejeli. Na podlagi ^tega so delavci polagoma odhajali domov. Kasneje se je sodnik, ki je zadolžen za stečaj, razgovarjal v" ladjedelnici z odborom delavcev o raznih podrobnostih. Sporazumeli so se, da bo 15 delavcev članov tega odbora še prespalo v ladjedelnici do danes zjutraj, ko bodo ladjedelnico sodno zaprli in jo zapečatili, da bodo lahko začeli z inventarjem.
Tajništvi FIOM-CGIL in sindikata kovinarjev CCdL sta izdali pozno zvečer poročilo, v katerem najprej omenjata razgovore, okvirni sporazum in skupščino, na kateri so delavci odobrili ta sporazum. Zatem tajništvi obeh sindikalnih organizacij še enkrat ugotavljata, kako so hotele pristojne oblasti še enkrat takšno rešitev, ki je v nasprotju 7 javnimi interesi in z o-krepitvijo tržaškega gospodarstva, da ne bi bile v protislovju s sklepi CIPE o ladjedelstvu. Pri tem so oblasti vztrajale na poti krčenja krajevnega proizvodnega potenciala in poslabšale z novimi neposrednimi in posrednimi odpusti resni splošni položaj glede ravni zaposlitve. Ta položaj prizadeva vse industrijske, trgovske in obrtne dejavnosti v pokrajini
Sinoči so se sestala pokrajinska tajništva KD, PSU in PRI. Na koncu sestanka so razširili skupno poročilo, v katerem izražajo zadovoljstvo treh strank za takojšnjo občutljivost in odločnost, s katero se je deželni odbor lotil vprašanja nove uprave ladjedelnice, v Miljah. Enake izraze pohvale so tri stranke naslovile na vladnega komisarja Cappellinija za pozitivno zanimanje, ki ga je že precej časa kazal za to vprašanje.
Včeraj so izdali mladi komunisti realne in klasične gimnazije in trgovske akademije na slovenske dijake poziv, v katerem vabijo slovenske dijake h konkretni solidarnosti do stavkajočih delavcev ladjedelnice Felszegy z nabiranjem denarja, cigaret in vsega, kar more olajšati neugodno stanje delavcev, ki že več dni zasedajo ladjedelnico.
V pozivu pravijo, da bo nabrane prispevke skupna delegacija izročila delavcem v imenu vseh slovenskih dijakov.
ZA ČLANE POLICIJE POD ZVU
Zakonski predlog demokristjan-skega poslanca Belcija za ureditev kariere članov nekaterih zborov javne varnosti, finance in gozdne policije, ki so bili v službi pod bivšo ZVU, je notranje ministrstvo dopolnilo z nekaterimi amandmaji.
Poslanec Belci sporoča, da je glede tega imel več razgovorov s pristojnimi uradi notranjega mi-..................................................................im..................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiiiiiiiniiiiillliiiiimiiiii....
nistrstva. Na ta način je bil predlog dopolnjen, da se dokončno uredi posebni stalež, ki je bil ustanovljen z zakonom 1600 decembra leta 1960, ter staleži zbora članov javne varnosti. Komisija poslanske zbornice za finance je že dala svoj pristanek novemu zakonskemu predlogu, ki predvideva 60 milijonov lir več izdatkov za prizadete uslužbence. Komisija za notranje zadeve pa je vprašala poslansko zbornico, za pooblastilo, da odobri Belcijev zakonski predlog na zakonodajni ravni. Predsednik komisije Sullo pa si je pridržal pravico, da vpraša vlado za mnenje glede tega sklepa.
Minister Spagnolli pa je sporočil poslancu Belciju, da pripravljajo zakon za finansiranje nekaterih velikih del v Trstu in Tri-dentu ob 50. obletnici prihoda Ita lije. Skupno bo vlada predlagala 3 milijarde lir, ki jih bodo razdelili na obe mesti. S tem denarjem bodo v Trstu in Tridentu zgradili novo dramsko gledališče.
Deželno gospodarsko odposlanstvo gre v Izrael
Danes odpotuje iz našega mesta v Izrael gospodarsko odposlanstvo Furlanije - Julijske krajine, ki se bo pod vodstvim deželnega odbornika za industrijo in trgovino Mar-pillera teden dni razgovarjala s predstavniki izraelskih gospodarskih oblasti o možnostih za razvoj trgovinskega sodelovanja med to sredozemsko deželo in Furlanijo - Julijsko krajino. Med svojim bivanjem na izraelskih tleh si bo odposlanstvo, v katerem bodo tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik deželne finančne družbe dr. Malipiero, predsednik goriške trgovinske zbornice dr. Brassan in glavni ravnatelj videmske zbornice dr. Zur-co, ogledala Tel Aviv, Hajfo in Jeruzalem.
Tržaški občinski odbor je sinoči sklenil, da bo prva seja letošnjega zasedanja občinskega sveta 9. t.m. Kot je znano, se občinski svet ne sestaja že več kot mesec dni. Kot poroča tiskovni urad županstva, se občinski svet še ni sestal tudi zaradi bolezni župana inž. Spaccinija, ki pa še ni popolnoma okreval.
PO STATISTIČNEM PREGLEDU TRGOVINSKE ZBORNICE
V lanskem gospodarskem razvoju so močno opazne številne vrzeli
Povečalo se je število brezposelnih delavcev - Popustil je turizem iz tujine - Padec proizvodnje v čistilnicah - Razvoj na drugih področjih
Na županstvu so včeraj sprejeli znanega režiserja Giorgia Stehler-ia, ki je po rodu Tržačan. Podžupan prof. Loijza je Strehlerju izročil zlati pečat tržaške občine iz štirinajstega stoletja v priznanje za njegovo umetniško delo.
Trgovinska zbornica je objavila običajni pregled o razvoju gospodarskih dejavnosti na področju tržaške pokrajine za mesec december: iz pregleda bomo povzeli nekaj podatkov, kateri so toliko bolj zanimivi, ker se delno nanašajo tudi na vse leto 1967 in nudijo zato ugodno priložnost za primerjavo lanskega razvoja z razvojem v letu 1966.
Najprej nekaj socialnih podatkov: konec decembra je štelo rezi-denčno prebivalstvo v šestih občinah tržaške pokrajine 307.844 ljudi: v sami tržaški občini pa jih je bilo ob istem času 280.658. Število zaposlenih ljudi je znašalo konec decembra 88.434, kar predstavlja nazadovanje za 3,6 odst. v primerjavi s položajem konec decembra 1966. leta. število nameščencev in delavcev brez posla je doseglo konec lanskega leta 6.053, ter je bilo za 1,6 odst. višje kakor leto poprej, ko je bilo na Uradu za delo vpisanih 5.962 ljudi brez zaposlitve.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odgovor odbornika Marpillera svetovalcem o posegih dežele v prid ladjedelnici Felszegi
Zaradi velikega dolga, ki znaša okrog štiri milijarde, ni bilo moč rešiti podjetja pred stečajem - Odobritev zakona o psihiatrični oskrbi
Na včerajšnji seji deželnega sveta je najprej odbornik za industrijo in trgovino Marpillero obširno odgovoril na osem vprašanj in eno interpelacijo svetovalcev glede položaja v ladjedelnici Felszegy, zatem pa je deželni svet odobril zakonski osnutek o ukrepih za razvoj zdravstvene službe in ustanov za psihiatrično oskrbo ter umsko higieno.
Po odgovoru svetovalca Marpillera so izrekli svoje mnenje o njem svetovalci, ki so vprašanja postavili; pri čemer je prišlo do burne razprave in do hudih besednih spopadov. Stvar je namreč zelo žgoča in je razumljivo, da razburja duhove. V dvorani so bili tudi predstavniki vseh treh sindikatov in delegacija miljskega občinskega sveta, ki je bila v Rimu. Člani delegacije in sindikalisti so se bili namreč prej sestali z vladnim komisarjem Cappeilinijem
V bistvu sta prišli do izraza v deželnem svetu dve stališči. Večina je zagovarjala tezo, da se ni moč neposredno vmešavati v zasebno podjetje ter da lahko razreši to štreno le poseg sodnih oblasti, ki so izrekle razsodbo o stečaju. Leva in desna opozicija pa sta očitali javnim oblastem, da se niso dovolj pobrigale, da bi se preprečil stečaj. Leva opozicija je bila pri tem dosledna, saj je vedno zagovarjala državni poseg v industrijo in druge dejavnosti. Neupravičeni pa so bili očitki misovcev in liberalcev, ki so vedno poveličevali zasebno pobudo češ da je bolj učinkovita od javne, kar velja tudi za ladjedelnico Felszegy, ki so jo na primer libera'ci že pred letom dni omenjali kot primer zglednega u-pravljanja. Po mnenju desničarjev naj bi torej n; imela država pravice do nobenega posega, dokler gre zasebni industriji dobro, reševati pa bi jo morala, ko gre po zlu. Tak način obravnavanja teh vprašanj je vsekakor preveč komoden.
Kot smo dejali, je odbornik Marpillero odgovoril na številna vprašanja in v uvodu dejal, da je stečaj neprijetno prizadel deželno u-pravo, čeprav se je zdel že dalj časa neizogiben. Vsi, predvsem pa
NlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIllIlintlMIIIIIIIMIHIIIIMIIIIHtimillllMIUHIHHIIIIIIIIIIItlMIIIIIIinlllllltllltll
Še eno pojasnilo v zvezi s starimi potnimi listi
Za raztegnitev veljavnosti za vse države zadostuje vloga (na kolkovanem papirju) na kvesturo
V zadnjih časih sem v vašem in v nekaterih italijanskih časnikih skrbno prebral določbe novega za kona o izdajanju potnih listov, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos.
Novosti, ki jih novi zakon vnaša, so zelo važna za državljana, ne samo zaradi znižanja letne pristojbine (vrednosti kolka I od 2000 na 1000 lir, marveč predvsem zaradi veljavnosti potnega lista za vse države, ki jih Italija priznava; zaradi določenega roka, v katerent je pristojna oblast obvezana izdati državljanu potni list; zaradi jamstev, ki jih ima državljan, da se lahko pritoži do državnega sveta, če mu iz enega ali drugega razloga izdajo potnega lista zavrnejo; zaradi veljavnosti potnega lista za pet let itd.
Vse to je bilo občinstvu bolj alt manj že podrobno pojasnjeno. Nik jer pa nisem našel pojasnila, kako se mora ravnati državljan, ki že ima potni list in ki sedaj želi po tavati v eno od tistih držav, ki niso navedene na njegovem potnem listu, ki pa jih — kot pravi novi zakon — «italijanska vlada priznavaVzemimo za primer, da bi želel prebiti letošnje počitnice na
Češkoslovaškem. Ta država na mojem potnem listu ni napisana. Ali bom moral napraviti posebno prošnjo, kot je bilo to potrebno do vstopa novega zakona v veljavo? Ali pa moram ubrati kako drugo pot?
Prosim vas torej za prijaznost, in da mi to zadevo pojasnite, saj bo gotovo koristila vsem, katerih potni list je bil izdan, preden je novi zakon stojni v veljavo.
• • •	R. P.
Najprej se bralcu zahvaljujemo za postavljeno nam vprašanje, saj so nas isto stvar vpraševali po telefonu tudi nekateri drugi fiita-telji.
Zato smo se obrnili na urad za izdajanje potnih listov pri tržaški kvesturi, kjer smo dobili tako pojasnilo:
Kdor ima potni list, na katerem Je vpisano določeno število držav v katere lahko imetnik potnega lista potuje, pa bi sedaj želel poto vati v kako državo, ki ni navedena, naj napravi vlogo na kolkovanem papirju za 400 lir, naslovljeno na tržaško kvesturo. V vlogi naj prizadeti zaprosi «za potovanje v vse države, ki jih italijanska vlada priznava*.
deželna uprava, so si prizadevali, da bi se stečaj preprečil, ker ima negativne posledice. Tako se je pač v vsakem primeru morala prenehati proizvodna dejavnost (odbornik je izrekel upanje, da bo ta prekinitev v tem primeru čimkrajša). Za delavce pomeni to vsaj začasno izgubo dela, kar je hudo zlasti pri nas, ko je v ladjedelski industriji kriza. To pomeni tudi zmanjšano potrošnjo, kar neugodno vpliva na trgovino. Poleg tega ima stvar tudi psihološke posledice.
Zatem je odbornik poudaril, da ja ladjedelnica Felszegy zasebno podjetje in zato ni mogla deželna uprava poseči v njeno dejavnost, dokler ne bi tega zahtevali sami upravljavci, ali pa bi se pokazalo, da je potreben javen poseg, da se prebrodijo težkoče, ki jim sama zasebna pobuda ni kos. Čeprav je dežela žt pred meseci vedela za težkoče, ki so nastale v zasebni upravi, ni mogla zakonito poseči vmes, zlasti zato, ker so upravljavci vedno trdili, da bodo s pomočjo javnih kreditov te težkoče prebrodili.
Šele oktobra lani je lahko začela dežela posegati v stvar. Upravljala so se izgovarjali na to, da so nastale težkoče, ker so prejeli le 50 odstotkov obljubljenega posojila 2 milijard lir ter so zaprosili deželno upravo, naj posreduje, da se odstranijo težkoče. Na podlagi te zahteva je odbornik Marpillero večkrat posredoval pri kreditnem zavodu, toda hkrati je bila dežela seznanjena s tem, da je znašala pasiva družbe Felszegy od 3.500 do 4.000 milijonov lir. Ob taki zadolžitvi pa je razumljivo, da se vsak kreditni zavod umakne, ker ne bi pomagala več nobena pomoč. 4.00J milijonov dolga namreč pomeni okrog 40'J milijonov pasivnih obresti na leto, kar pomeni, da bi morala družba plačevati na vsakega zaposlenega delavca in u-radnika samo za obresti po en milijon lir na leto. Ker to ni bilo uresničljivo v podjetju, ki je pokazalo, da ga slabo upravljajo, so kreditni zavodi zavrnili njegovo zahtevo. Deželni odbor se je obrnil na osrednje oblasti, da bi vplivale na kreditne zavode, a brez uspeha. Bili so navezani stiki s pristojnimi ministrstvi in predsedstvom vlade, da bi našli rešitev, ki bi preprečila zaporo podjetja. Toda položaj je bil tako zavožen zaradi velike pasive, da ni bilo nobenih možnosti. Novembra in decembra je imela deželna uprava stalne stike s sindikalnimi organizacijami in upravljavci družbe ter razpravljala o raznih rešitvah in na koncu se je pokazalo, da ni upanja na nobeno zunanjo rešitev, niti z zasebno niti z' javno pobudo. Ostala je samo še možnost rešitve v krajevnem okviru, kar je predpostavljalo poseg deželne finančne družbe »Friulia*.
Na ta način je nastala možnost, da prevzame ladjedelnico drugo podjetje (odbornik je mislil pač na ladjedelnico Navalgiuliano, op. ur.) Na ta način bi se izognili temu, da bi ostala ta ladjedelnice za časa stečajnega sodnega postopka zaprta, kar bi pomenilo, da bi se delavstvo razpršilo. V ta namen so razpravljali o možnosti novega finansiranja za novo družbo ter o možnih naročilih, ki bi zagotovila zaposlitev. Vse je deželna uprava jasno predočila upravi družbe Felszegi in sindikalnim zastopnikom, ki so sprejeli predlog za takšno rešitev, ker ni bilo drugih možnosti.
Ostalo pa je še vprašanje plač uslužbencev, ki jim jih podjetje ni moralo več dajati. S posegom oblasti in z razumevanjem za res hudi položaj delavstva so tudi to rešili. Prekinitev delovnega odnosa zaradi stečaja pa postavlja nujno dve novi vprašanji, to je izplačila odpravnine in ponovne zaposlitve delavstva v ladjedelnici z novo upravo. O prvem vprašanju so na dolgo razpravljali in kaže da bi se lahko rešilo. V ta namen bo dežela posredovala še na raznih mestih. Vsekakor pa so vsi poka zali razumevanje za to. če bo tre-
ba pokazati tudi stvarno solidarnost z delavci, bo odbor za to na razpolago. Kar se tiče zaposlitve, se je odbor trudil, da bi čimprej izpolnili razne stečajne formalnosti, tako da bi bila prekinitev dejavnosti čimkrajša. Najprej naj bi zaposlili polovico delavcev, čez nekaj mesecev pa vse. Razpravljali so tudi o kvalifikacijah delavcev, ki naj bi jih obdržali.
Kar se tiče ugotovitve odgovornosti sedanje uprave, je to naloga sodstva in organov, ki imajo o-pravka s stečajem.
Odborniku je prvi odgovoril mi-sovec Wondrich, ki je očital oblastem, da niso kazale dovolj zanimanja za to vprašanje. Očital je tudi kreditnemu zavodu IMI, da ni dal druge obljubljene milijarde podjetju. Vse delovanje vlade je bilo glede tega negativno. Odločno je kritiziral ravnanje oblasti tudi liberalec Morpurgo ter jim očital pomanjkanje politične volje za rešitev tega vprašanja.
Komunist inž. Cuffaro je dejal, da je treba očitati državi, ker ni posegla vmes. Zato nosi velike politično odgovornost večina, ki upravlja državo in deželo. Krivdo za to nezanimanje je treba iskati v programu CIPE glede ladjedcl nic. Znano je, da Italiji primanjkuje novih ladij, kar je priznal sam minister Natali. Delavci upravičeno zahtevajo jamstva glede zaposlitve, odpravnin in socialnega zavarovanja.
Pittoni (PSU) je dejal, da je zadovoljen z odgovorom Marpillera ter da so očitki o pomanjkanju politične volje neupravičeni. Dežela se je dovolj trudila, da se reši to vprašanje. Upravi ladjedelnice je očital slabo upravljanje, saj ni izročila INPS niti tega, kar je delavcem odtegnila od plače. Odločno je poudaril, da se vprašanje Felszegi ne more povezati z vprašanjem načrtov CIPE. Država ne sme dajati denarja tistim, ki so pokazali, da ga na znajo upravljati. Med njegovim govorom je prišlo do hude polemike med njim in komunisti ter demokristjani.
Demokristjan Coloni je dejal, da je položaj zelo resen, da je IMI
dal posojilo, toda delnice so v rokah zasebnikov. Nihče ne more očitati upnikom, da so odgovorni za slabo upravljanje podjetja. Podjetja Felszegi ni bilo moč rešiti, saj je njeno premoženje vredno le okrog 800 milijonov, medtem ko znaša primanjkljaj 4.000 milijonov. Le kdo bi dajal takemu podjetju kredite? Kljub stečaju je možno ponovno začeti delo čez nekaj tednov in zagotovljena je tudi odpravnina delavcem. Z vsem tem nima načrt CIPE nobene zveze.
Zadnja sta spregovorila Bettoli (PSIUP) in Morelli (MSI), ki sta tudi kritizirala ravnanje večine.
Zatem je prišel na vrsto zaken o psihiatrični oskrbi in v razpravo so posegli svetovalci Bergo-mas, Bertoli, Urli, Morelli in Vol-pe; vsem pa je odgovoril poročevalec Ramani Končno so soglasno odobrili zakonski osnutek z glasovi demokristjanov, socialistov in komunistov, medtem ko so bili svetovalci vseh drugih skupin odsotni.
Oba potolčena
Incident brez hujših posledic se je dogodil včeraj ob 7.45 v bližini železniške postaje. Ko je 41-letni uradnik Giuseppe Pasquale iz Ul. Verga 20, prečkal na prehodu za pešce Miramarski drevored, je vanj privozila vespa, ki jo je vozil v smeri proti Korzu Cavour 46-letni Mario Kogoi iz Ul. Appiari št. 18. Zaradi sunka sta se oba zgrudila na tla ter si pri tem prizadejala lažje poškodbe, zaradi katerih se bosta morala 10 dni zdraviti na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice.
Neznanci so v sredo ukradli vespo 28-letnemu bolničarju Olivieru Darisu z Lonjerske ceste 32. Vredna je bila okrog 30 tisoč lir.
Alfredu Suspizi, 35-letnemu šoferju iz Ul. Moreri 10, so neznanci ukradli iz avta, ki ga je parkiral v Ul. Sara Davis, kilometrski števec in druge instrumente. Skoda znaša 65 tisoč lir.
Kakor smo pred časom že naglasili v našem listu, se je turistična bilanca za lansko leto na našem področju zaključila z negativnim saldom kar zadeva tuje turiste in z manjšim prebitkom kar zadeva domače turiste. Slednji so namreč v letu dah skupno 388.698 nočitev, medtem ko so jih v letu 1966 našteli 386.679; tuji turisti pa so dali le 307.37 nočitev, medtem ko so jih leto poprej našteli 329.455.
Na tržaškem trgu so prodaje na drobno v decembru doživele razmeroma ugoden razmah. Na to področje je namreč pospeševalno vplivalo več faktorjev: nakupovalna mrzlica pred prazniki, močan dotok jugoslovanskih turistov in seveda trinajsta plača. V številnih trgovinah so se zaloge blaga zato občutno skrčile, pa tudi sicer je bilo zlasti na nekaterih področjih opaziti, da gre blago nenavadno hitro iz rok. Kljub tem pozitivnim znakom pa ni popustilo običajno nakupovanje trajnejših izdelkov proti odloženemu plačilu (z menicami in boni); v številnih primerih pa so trgovci opažih nepričakovano previdnost — kupcev. — Ta previdnost je bila še bolj razvidna v trgovini na debelo. Tu ni bilo opaziti nobenega posebnega e-lana. Mlečni izdelki, prekajeno meso, jajca, živalske maščobe in vino so šh razmeroma počasi iz rok. Povpraševanje po popru m drugih začimbah tudi ni bilo posebno razvito. Pražilci in prekupčevalci s kavo so se ves mesec obnašali zelo previdno, promet z lesom pa je bil razmeroma šibak, tako kar se tiče lokalnih potreb kakor tudi v tranzitu skozi tržaško pristanišče. Tržišče z gradbenim materialom je zašlo v običajno sezonsko zatišje, na tržišču s kovinami in železarskimi izdelki pa je december potekel v običajnem trendu.
Iz industrijskih virov zvemo, da so v škedenjski železarni lansko leto proizvedli 273.411 ton surovega železa m 153.340 ton kokil. V primerjavi z letom 1966 je proizvodnja zabeležila znaten napredek: ustrezna podatka za omenjene leto se namreč glasita na 266.661 oziroma na 110.751 ton. Nekohko slabši je bil položaj kar se tiče delovanja petrolejskih čistilnic: v obeh obratih na Tržaškem so namreč v lanskem letu predelali 1,743.498 ton surovega petroleja, kar predstavlja za 4,7 odst. manjšo količino kakor v letu 1966, ko sta obrata predelala 1,830.246 ton nafte. Proizvodnja cementa je lan-
sko leto dosegla 149.800 ton. glede na to, da je znašala proizvodnja v prejšnjem letu 138.850 ton, je ta industrijska dejavnost lani zabeležila napredek za 7,9 odst. Končno naj omenimo še lansko proizvodnjo jutinih proizvodov kot so jutino predivo, platno in vreče: ta postavka je dosegla v lanskem letu 44.070 stotov izdelkov, to pa predstavlja napredek za 9,1 odst. v primerjavi z letom 1966, ko so izdelah 40.383 stotov teh proizvodov.
V NEDELJO OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V nedeljo, 4. februarja ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole s sledečim dnevnim redom: otvoritev, izvolitev predsedstva občnega zbora, branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila tajništva, referentov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica, volitve novega odbora, predlogi, razno.
Prešernova proslava
v Kulturnem domu
s sodelovanjem Slovenskega gledališča, Glasbene matice in Slovenske prosvetne zveze
nedeljo, 4. februarja ob 16. uri
1968
govor predsednika SKGZ Borisa Raceta
nastop pevskega zbora «Slavec» iz Ricmanj
nastop članov Glasbene matice
nastop članov Slovenskega gledališča
nastop pevskega zbora «Jaco-bus Gallus*
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom proslave pri blagajni Kul-turnega doma; ob nedeljah ij* praznikih samo eno uro pred pričetkom proslave. Rezervacije na tel. 734265.
Razstave
V razstavni dvorani Ljudske knjižnice (Ul. Teatro Romano 7/a) so pripravili dokumentarno razstavo o soški bitki (1915-1917) s sodelovanjem dunajskega Heeresgeschichtliches Mu. seum, ki je posodil fotografski material, akvarele ter neobjavljene in redke slike. Razstavo je uredila dr. Liselotte Popelka, šef umetnostnega oddelka dunajskega muzeja. Ta razstava bo odprta do 20 tm. po običajnem urniku (9-13.30 in 15-19.45).
Koncerti
Jutri bodo v Nemškem inštitutu (Ul. Coroneo 15) predvajali nekatere odlomke Beethovnovega «Fidelia» na ploščah. Prireditev je ob priložnosti, ko se v Trstu pripravlja prva uprizoritev omenjene opere v originalnem jeziku.
VII. MEDNARODNI NATEČAJ ZA SIMFONIČNO KOMPOZICIJO
Razpisan je VII. mednarodni natečaj za simfonično kompozicijo »Nagrada Trst«. Določene so tri nagrade: 2 milijona, 750 tisoč in 250 tisoč lir. Dela morajo biti predložena do 3. septembra. Natančnejši razpis bomo še objavili.
IZ PREDAVANJA DEŽELNEGA ODBORNIKA DR. MASUTTA
Trst mora dobiti boljšo cestno povezavo z zaledjem
Na to mislijo tudi Avstrijci, v Jugoslaviji pa se prav tako razpravlja o hitrih cestah proti Trstu, Kopru, Reki in Novi Gorici
Gradnja hitrih in širokih cest med Trstom in zaledjem, kakor tudi med mestom in novo avto cesto z Benetkami, je že dlje časa predmet proučevanj na najrazličnejših ravneh. Gospodarstveniki so že zdavno opozorili, da je treba nujno misliti zlasti na gradnjo avto ceste z Avstrijo, sedaj pa se že ugotavlja nujnost avto cestne povezave tudi z Jugoslavijo. Avtomobilski — potniški in tovorni — promet med tržaškim pristaniščem in njegovim zaledjem raste iz leta v leto in vedno bolj zasičuje sedanje ceste, ki ne ustrezajo več naraščanju avtomobilskega prometa.
Tega važnega vprašanja se zavedajo zlasti Avstrijci, ki sedaj gradijo novo avto cesto proti Beljaku in skozi Ture. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, teče že nekaj časa razprava o nujnosti
liiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMmmiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiKnmiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiimmiiiMMMiiiiiniiiiifiHiiHliiimiiiiiiiiiiui
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Ker jez nožem ranila ljubimca obsojena na 2 leti in 6 mesecev
Tudi trije mladeniči, ki so skrili nože, so dobili po 5 mesecev zapora
Včeraj se je nadaljeval in zaključil pred tržaškim kazenskim sodiščem proces proti Luciani Bubnich por. Pitacco, ki je lani, 12 junija, zabodla z nožem težaka Alda Mazzerja v baru Spina v Ul. Udine 10. Obravnava se je začela že pred tremi dnevi. Včeraj zjutraj je spregovoril javni tožilec in nato so sledili zagovori raznih odvetnikov.
Po polurnem posvetovanju so sodniki (predsednik dr. Rossi, zapisnikar De Paoli) prečitali razsod. bo: Bubnichevo so obsodili na 2 leti in 6 mesecev zapora zaradi telesnih poškodb, ki jih je prizadejala Mazzerju.
Glavna obtoženka na tem procesu je bila prav Bubnicheva. Skupaj z njo so se morale zagovarjati tudi nekatere druge osebe, ki so bile obtožene raznih manjših prekrškov.
Razsodba, ki jo je izreklo sodišče, postane razumljiva, če vsaj površno opišemo dogodke, ki so se odigrali že omenjenega dne v juniju lani.
Bubnicheva, ki je še zelo mlada ženska, se je nekega dne naveličala svojega moža (s katerim je imela hčerko). Baje se Je družila notem z Mazzerjem. Tisto popoldne je prišlo do obračunavanja med žensko in moškim, ker se je njuno razmerje že popolnoma skrhalo. Zenska je trdila, da je Maz-zer prišel v lokal ter Ji zabrusil:
((Pridi sem, poslušaj me, mrha!« Bubnicheva je tedaj držala nož v rokah. Moški se je sklonil in takoj nato odšel iz lokala.
Policijski organi so ugotovili, da je Mazzer šel do bližnjega postajališča taksijev v Ul. Lavatoio, od koder ga je neki taksist prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili na njem ubod z nožem.
Na obravnavi je Bubnicheva trdila, da se ni zavedala, da je Mazzerja ranila. Baje se tega ni zavedel nihče od gostov, ki so bili tedaj v baru.
Kmalu nato so prišli seveda v lokal karabinjerji, ki so jih poklicali iz bolnišnice. Zenska se jim je uprla ter so jo pozneje prijavili sodišču tudi zaradi tega prekrška. Njen odpor je seveda hitro ponehal. Sledila Je dolga preiskava, ki je postala še bolj zapletena, ker agenti spočetka niso našli noža, s katerim je bil Mazzen zaboden.
V trenutku krvavega dejanja Je bilo v gostilni več oseb. Karabinjerji so ugotovili, da so trije gost je aktivno pomagali Bubnichevi pri prikrivanju resnice o krvavem dogodku. Konkretno gre za 21-let-nega Stanislava Kermeza iz Ul. delle Glnestre 3, za 25-letnega Silvanu Lakovicha iz Ul. Šantl 1 in za 21-letnega Alcssandra Giordana iz Ul. Antlco 3.
Kaj se je tisto popoldne zgodilo v omenjenem baru, se še ni zve-
delo. Baje je Bubnicheva udarila tudi enega izmed teh treh mladeničev. Gotovo pa je, da so vsi trije sodelovali pri prikrivanju dogodka in so celo odnesli nož, s' katerim je bil Mazzer zaboden in še štiri druge nože v neki zakoten kraj v bližini Ul. Cisterno-ne (Greta). Mladeniči so izjavili, da so skrili nože, da bi preprečili nevšečnosti lastnici bara. Poleg tega je nastalo še vprašanje, če je bila Bubnicheva uradno pooblaščena, da upravlja bar, ker je bila pravna lastnica že umrla. Policijskim organom se je zdelo, da je bil tudi glede tega napravljen prekršek ter so zato Bubničevo, njeno mater Mario Naperolich in Li-cio Spino - Superina prijavili sodišču še zaradi nezakonite dejavnosti v gostinstvu.
Včeraj zjutraj je Javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Bubnichevo na 4 leta in 10 mesecev zapora, tri mladeniče vsakega na 6 mesecev zapora in naj oprostijo Bubnichevo ter ostali dve ženski v zvezi s prekrškom o nedovoljenem gostinstvu, ker dejanje ni kaznivo.
Sodniki so v bistvu sprejeli te zahteve. Bubnichevo so obsodili na 2 leti in 6 mesecev zapora, mladeniča, ki so skrili nože, na 5 mesecev zapora, a ostali dve ženski (in tudi Bubnichevo) pa so oprostili prekrška zakona o gostinstvu, ker dejanje ni kaznivo.
gradnje najprej avto ceste od Ljubljane do Postojne in dalje hitrih cest na Trst, Koper, Reko in Novo Gorico.
O vseh teh vprašanjih je nedavno predaval na sedežu tržaške KD deželni odbornik za javna dela dr. Masutto. Najprej je ugotovil, da deželni in občinski (tržaški) načrt obravnavata cestne povezave Trsta z zaledjem, kar je izredne važnosti za bodoči razvoj mesta. Odbornik je poudaril, da so velika javna dela pogojena načrtovalnim izbiram, kar pa ne sme veljati za Trst, ki zaradi njenega izrednega položaja potrebuje izredne posege, ki pa preraščajo občinske in tudi deželne možnosti ter se zato nujno vključujejo v državne pristojnosti.
Potem ko je ugotovil, da je bila gradnja avto ceste Trst . Benetke z odcepom v Videm zamišljena že kot pobuda za povezavo dveh jadranskih pristanišč — Trsta in Benetk — s srednjo Evropo, je dejal, da se sedaj nevzdržno razvijajo gospodarski odnosi z vzhodno Evropo in da ne bo minilo mnogo let, ko si bo ne samo blagovni marveč tudi turistični promet z vzhoda začel utirati pot v Padsko nižino in na Jadran.
V tej zvezi je dr. Masutto govoril o nujnosti podaljšanja avto ceste iz Vidma do Trbiža in je zavrnil nekatere trditve, da bi zadostovala razširitev sedanje «pon-tebske« ceste. Ce bi pa do te razširitve prišlo, ne sme to v nobenem primeru prejudicirati gradnje avto ceste.
Prav tako Je odbornik Masutto govoril o nujnosti boljše cestne povezave z Jugoslavijo. Ta dela so bila vključena v deželni razvojni načrt.
Poleg tega Je omenil tudi neposredno povezavo mesta z avto cesto in je predvsem poudaril potrebo po gradnji širokih cest, ki bodo povezovala industrijsko pristanišče z državno cesto 202 v se-vemo-vzhodni smeri in Staro pristanišče (Trg Duca degli Abruzzi) s Kontovelom. Ta dela, je ugotovil deželni odbornik, zahtevajo velike stroške, ki presegajo 10 milijard lir. «Menimo — je zaključil odbornik — da je treba te načrte sestaviti v okviru predhodne urbanistične študije, ki bo nakazala točne rešitve tega vprašanja v globalni obliki. Tržaška občina je že dala pobudo v tej smeri: sedaj je treba to začeti praktično reševati. V tej zvezi lahko zagotovim, da bo deželna uprava, kot je to napravila za druga velika vodovodna dela ln ljudska stanovanja, na razpolago za stvarno ln takojšnje sodelovanje«.
Gledališča
Slovensko gledališče
Danes, 2. februarja ob 20.15: Oscar Wilde: Kako važno je biti rešeni (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Novi Gorici.
Verdi
Danes, 2. februarja ob 20.30: G. Rossini: Pepelka (La Cenerentola). Dirigira! bo Franco Caracciolo, v naslovni vlogi pa bo pela Biancamaria Casoni, poleg nje pa je Luigi Alva (don Rami-ro), Claudio Strudthoff, Pa; olo Montarsolo, Fulvia Ciano, Mti Truccato Pace in Vito Susca. Režira Carlo Piccinato. Zborovodja Nino Ros-so. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 23-988).
Nazionale 15.30 «Gloria per un tradi-tore». Črno beli jugoslovanski film. Zora Radmil, Bata Zivoj.
ExceIsior 15.00 ((Gangster story». VVar. ren Beatty, Faye Dunaway. Techni-color. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Violenza per una mo-naca». Rossana Schiaffino, John Richardson. Eastmancolor - Wide-scope.
Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vali-gie» Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta.
Grattacielo 16.00 «Diabolik». John Philipp Law, Marisa Mell. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10)
16.00	«Le professioniste«. Cinema-scope Colore. Japonski film o Tokijskem podzemlju.
Alabarda 16.00 «Le ragazze del pl#-cere». Klaus Kinski, Jan McShane. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «L’agente Flixt». Zabavna barvna parodija. Raimon-do Vianello, Pamela Tudor.
Moderno — zaprto. Jutri «1 lunghl giorni della vendetta«. Technicolor. G Gemma.
Cristallo 16.30 «1 due vlgili«. Franco Franchi. Ciccio Ingrassia Technicolor Techniscope. Zadnji dnevi.
Garibaldi 16.00 «1 cnmmali della Ga-lassia«. Technicolor.
Capitol 16.00 «La Cina e vicina«. Film nagrajen na beneškem festivalu. Prepovedan mladini pod 18. lotom.
Aurora 16.00 «11 quinto cavaliere e la paura«. Mojstrovina češke kinematografije
Astoria 16.30 «Avventure ln Oriente«. Technicolor Elvis Presley.
Impero 16 00 »Marcellino pan y vino«. Svetovno znani španski film.
Astra 16.00 «Kitosch I uomo clie veniva dal Nord». Dramatični barvni film.
Vittorio Venelo 15.30 «11 ladro dl Parigi«. J. H, Belli.ondo, Genevleve Page. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16 00 «Zorro il vendlcatore«. Frank Latlmer, Maria Lux.
Abbazia 16.00 «11 grido di guerra de Sioux. Barvni film.
Razna obvestila! ;
Obvestilo sindikata slovenske šole-
Danes ob 17. uri bo na sedežu sindikata slovenske šole zaključna seji' glavnega odbora, nadzornega odbori in razsodišča.
Tajništvo
Včeraj-danes
V sredo popoldne, ko je hodila po Nabrežju 3. novembra, je 78-letna Giuliana Benko vd. Vagy iz Ul. Ce-reria 2 nerodno padla ter se udarila po levi nogi. Sicer je sama odšla domov, toda sredi noči je morala v splošno bolnišnico. Zaradi verjetnega zloma leve stegnenice se bo morala zdraviti tri mesece.
ROJSTVA SMRTI. POROKE
Dne 1. februarja se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo je 38 oseb.
UMRLI SO:	69-letna Giovanna
Grosso por. Ferrara, 84-letna Maria Grgie vd. Križmančič, 87-!etna Glu-seppa Regente vd. Danieli, 64-letm Antonio Sabba, 35-letn! Danilo FW rit, 88-letna Giacomlna M chell vd-Levi, 62-letnl Luigi Valentlnis, Spletni Leopoldo Lavrini, 46-letni R0" dolfo Zanin, 89-letna Maria Gerollm vd. Castiglioni, 67-letna Maria K d' dolf por. Rossetti, 84-letni Raimom10 Garau, 79-letni Giuseppe Sancin, 83-ietni Giusto Pontello, 57-letna Egldi* Lukesic por Kebar, 76-letria Antonia Demelli vd, Frenna, 81-letna Maria Bertoch, 3-letni Stefano Marini, 34" letni Giorgio Tamburllni, 73-letna Matilde Tommasiru por. Tommasini-78-letna Margherita Callegari vd. Ser-gl, 80-letna Elisabetla Verbas vd. Bon. 54-1 etni Vittorio Cassano, 59-letna Ah-na Simeoni vd. Pola, 54-letni LulU' Forgiarini, 81-ietna Stefania Nemetfl por. Agostlm, 73-letna Antonia RO'c vd. Memon, 83-letnl Giuseppe Giral' di, 75-ietna Maria lelen vd. Seghlna-65-letna Jolanda Scarlcich vd. Car-telil, 58-1 et ni Domeriico Mlrali, 78-letna Giovanna Svmschoen. 74-letna VVilma Nagy vd. Kaus. 92-letna EHS> Baldassi vd. Marcon, 41-letna Lld2 Vascotto, 77-letna Virginia Ann* Mueller, 85-letna Ida Crosattl vd. Moretti. 73-letnl Bruno DalFOgllo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 130 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Dia* 2 (tel. 36-747) Alla Salute, Ul. Gluh2
I	(tel. 95-369). Plcclola, Ul. Orlanl ‘ (tel. 90-207) Vernarl, Trg Valmauri
II	(tel. 812-308).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10.30 do 1.30)
Alla Basllica. Ul. S. Giusto 1 (tel-94-115). Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39 (tel. 90-857). Ravaslnl, Trg L' berti 6 (tel 38-981). Testa d'Oro, u>-Mazzini 43 (tel. 37-816).
Darovi in prispevki
Anica Kalan daruje 2000 lir 'li Športno združenje Bor.
Kratek obračun o dosedanjih uspehih sovjetskih «Kozmosov
'»
Avtomatična spojitev dveh satelitov je odprla možnost za kozmične polete
V sovjetski prestolnici se govori, da so med «Kozmosi» tudi večje vesoljske ladje, ki morejo sprejeti tudi številnejšo človeško posadko
Pred nekaj dnevi — točno 20. Januarja — so v Sovjetski zvezi izstrelili v vesolje 200. umetni satelit vrste «Kozmos».
Od 16. marca 1962, ko so izstrelili na krožno pot okoli Zemlje Prvi satelit te vrste, se v tovrstnih poročilih agencije Tass pojavlja le kratka vest o številki «Kozmosa», ki je bil poslan v vesolje, in ob številki satelita je še kratek rekli bi že obvezen dodatek, da «naprave na satelitu redno delujejo in da satelit uspešno opravlja svojo nalogo-).
Kakšen je cilj umetnih satelitov «Kozmos», ki jih v zadnjih letih tako pogosto omenjajo v sovjetskem in tudi svetovnem tisku, oziroma, kaj so umetni sateliti «Koz-mos», ki jih iz Sovjetske zveze v zadnjih letih pošiljajo na krožno Pot okoli Zemlje?
Že omenjeni 200. «Kozmos» je dal povod, da se obširneje spre-
govori o strukturi «Kozmozov», o njihovih nalogah in uspehih. U-metni sateliti in tudi vesoljske ladje iz vrste «Kozmosov», so o-prerr.ljeni z najrazličnejšimi napravami in njihove «oči in ušesa« jo zbrale in posredovale na Zemljo dragocene podatke in o-mogočile nova spoznanja o gornjih slojih atmosfere ter o kozmičnih globinah, odgovorile so na številna vprašanja, brez rešitev katerih bi si ne mogli zamisliti poleta človeka v globlje, da ne govorimo o «drugem nadstropju vesolja« o poti človeka na sosedne planete. S pomočjo «Kozmo-sov« so Sovjeti proučili predele okoli našega planeta. Z njimi so podrobno proučili pas radiacij in magnetno polje Zemlje. «Kozmo-si» so s svojimi najrazličnejšimi napravami proučili ultravijolično in roentgensko sevanje, ki prihaja s Sonca. «Kozmosi», ki še kro-
■1111111111111111111111111 MiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiitiiiiniiiiiiiiiii m m mil m iii im iiiii iiuiMii m m mili
PONOVNO 0 ELEKTRIČNI ENERGIJI V JUGOSLAVIJI
Načrti za 1975: 50 milijard kWh
Z načrti za atomsko centralo ne bo nič, ker bi njena elektrika vse do 1985 bila predraga
Pred dnevi smo obširno poročali, zakaj in kako nameravajo graditi v Jugoslaviji prvo električno centralo na atomski pogon. V članku smo tudi omenili, da Povzemamo vest in podatke po nekem zagrebškem dnevniku. 2e naslednjega dne pa smo v nekem drugem jugoslovanskem dnevniku hrali vest, da so na zasedanju Predstavnikov skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva ugotovili, da bi bila elektrika iz a-tomskih central za sedaj in vse do 1985. predraga, da si atomske centrale gradijo le države, ki so če izčrpale prirodne vire in da ima Jugoslavija še toliko prirod-hih virov, da gradnja atomske centrale trenutno sploh ne' pride v poštev. V članku, ki smo ga objavili pred dnevi, pa smo hkrati ugotovili, da Jugoslavija potrebuje nove vire električne sile, ker da je gospodarstvo, posebno lansko leto, utrpelo večje izgube na fačun pomanjkanja pogonske si-ic. Kako nameravajo v Jugoslaviji urediti to zadevo?
Po mnenju jugoslovanskih strokovnjakov ima Jugoslavija zelo veliko prirodnih rezerv za nove centrale in to tako kar zadeva hidro kot tudi kar zadeva termocentrale. Kar zadeva hidrocentra-fe. znašajo jugoslovanske prirodne "rezerve« 68 milijard kWh električne energije na leto, kar pa zadeva zalog lignita, podzemeljske-8* Plina in drugih tovrstnih goriv za termocentrale, pa so jugoslovanske rezerve še večje, saj zagotavljajo letno proizvodnjo elektrike za 70 milijard kWh. Seveda so to vse količine, ki so na razpolago, toda trenutno v pretežni večini le na papirju.
Bralec Po morda vprašal, zakaj se ponovno ustavljamo pri Problemu elektrike v Jugoslaviji? Odgovor je zelo preprost: na^lo čaraš tanje industrijske proiz * i-Rje, gospodarski razvoj dežele, celo naraščanje življenjske ravni je odvisno prvenstveno od razpoložljive pogonske sile, med katere v moderni državi spada predvsem dektrična energija.
Kot smo že rekli, bi mogle jugoslovanske reke in vodni tokovi dajati po 68 milijard kWh elektrike na leto. Znano pa je, da je Je del teh možnosti izkoriščen, ta-«0 da dajo sedanje jugoslovanske mdrocentrale le kakih 13 milijard kWh električne energije na leto. Hkrati pa je v gradnji cela vrsta hidrocentral, tako da bo v razme-toma kratki dobi proizvodnja jugoslovanskih hidrocentral znašala že 23 milijard kWh električne e-h;€rgije na leto. S tem pa bo izkoriščena le tretjina možnosti. Kakor vidimo ,je v gradnji vr-central, ki bodo dajale na leto skoraj 11 milijard kWh elektrike na leto. Te centrale bodo, *e bodo načrti izvajani tako, kot jo Predvideno, že z letom 1971 dokončane. Za katere gradnje gre? predvsem moramo omeniti velikansko centralo na Donavi, in si-der v železnih vratih, ki Jo gra-mta Jugoslavija in Romunija in ** bo dajala skupno 10 milijard kWh elektrike na leto. Ker si bosta Jugoslavija in Romunija proizvodnjo delili, bo Jugoslovansko elektrogospodarstvo dobilo tako 5 btllijard kWh električne energije ba leto. Poleg tega velikana so v gradnji še centrale Grančarevo b® Trebišnici, Bajina Bašta na “rini, centrala Rijeka na RJečlni, Urava l na Dravi, Potpeč. na Li-Jbu, Rama na istoimenski reki, Tikveš na Črni reki, Spilje na Cr-bem Drimu, Mratinje na reki lvi, Mavrovo 2 na šarsklh vodeb, Kalinancl na Bregalnlci, Or-J°vac na Cetini, Trebišnjica 2 na poimenski reki, ter še varaždinska centrala np. Dravi. Vse te centrale bodo dajale nadaljnjih 6 mi-kWh elektrik« ne leto.
Kakor vidimo, bo do 1971 na voljo jugoslovanskemu gospodarstvu 23 milijard kWh elektrike iz hidrocentral. Sedaj preidimo še na termocentrale. Rekli smo, da so zaloge premoga, podzemeljskega plina itd., za termocentrale obilne — za 70 milijard kWh elektrike na leto. Kosovo ima zalog za 20 milijonov ton lignita na leto, Kolubara za 15 milijonov ton, Tamnavi za 20 milijonov ton.
Kaj pa konkretno izkoriščanje teh možnosti? Jugoslovanska podjetja trenutno grade termične centrale s skupno zmogljivostjo 1960 megatov, tako da bo' jugoslovansko gospodarstvo, če se bodo dela pravočasno izvedla, pač v smislu načrtov in sprejetih obveznosti, leta 1971 imelo na razpolago, - celoti 30 milijard kWh elektrike na leto, to se pravi 23 milijard iz hidrocentral, ostalo pa iz termičnih central.
Toda dinamika novih zmogljivosti bo v smislu petletnega razdobja 1971—1975 šla še bolj naglo, tako da bo 1975. leta jugoslovansko gospodarstvo imelo na razpolago že 50 milijard kWh elektrike in sicer 26 milijard k\Vh iz hidrocentral in 24 milijard iz termičnih central. Ce vemo, da so vse jugoslovanske centrale, torej termične in hidrocentrale, dale pred tremi leti skupno 15 milijard kWh elektrike, pomeni, da se bo proizvodnja elektrike v samih desetih letih, 1965—1975, povečala za trikrat in celo več.
Za prvo razdobje gradenj smo že navedli podatke oziroma navedli nove centrale, ki so v gradnji. Iz tega izhaja, da je trenutno v Jugoslaviji v gradnji kar 15 večjih hidrocentral in devet ter-mocentral. Ker se tem gradnjam posvečajo vsa sredstva, ki so na razpolago, je računati, da bodo dela pravočasno končana in da se bo proizvodnja elektrike v Jugoslaviji dejansko tako naglo povečala, kot računajo načrtovalci.
In vendar v odgovornih krogih pravijo, da tudi tedaj, ko bo Jugoslavija imela že 50 milijard kWh elektrike na leto, ne bo povsem gotovo, da ne bi kdaj prišlo do pomanjkanja elektrike.
žijo po vesolju, dajejo tudi sliko o sistemih oblakov nad zemeljsko oblo itd. itd.
Sateliti «Kozmos» so pripomogli tudi k temu, da se najdejo odgovori na številna tehnična vprašanja, na primer tudi na vprašanje, kaj čaka morebitno reševalno vesoljsko ladjo, ko se bo vračala v zemeljsko ozračje, kakšen bo vpliv cele vrste dejavnikov, ki vplivajo na elemente, ki sestavljajo kozmično ladjo in naprave v njej. «Kozmosi» so nadalje odgovorili na vrsto vprašanj, kako zaščititi posadko pred žarčenji in kako zagotoviti vamo pristajanje na povsem določenem kraju na Zemlji.
Mnogi podatki, ki so bili dobljeni s pomočjo teh satelitov, so bili že posredovani širši, predvsem pa znanstveni javnosti. Nekateri podatki pa ostajajo tajni in bodo dostopni ((poklicanim in nepoklicanim« šele «v primernem trenutku«, kot pravijo tu. Tako je bilo na primer tudi po tragični smrti Komarova, ko je predsednik akademije znanosti Kel-diš izjavil, da je vesoljska ladja «SojuZ/>, na kateri je tragično u-mrl kozmonavt, pred tragedijo u-spešno — seveda prazna — opravila polet in tudi srečno pristala na Zemlji. Iz cele vrste poskusov, ki so jih izvedli doslej, so strokovnjaki prišli tudi do nekaterih posebnih rezultatov, ki jih navajajo takole:
S Kozmosom 122 so odkrili pot za ustanovitev tako imenovane kozmične meteorologije. Na osnovi teh izkušenj danes povsem u-spešno deluje meteorološki sistem «meteor». Gre za Kozmos 122 in Kozmos 156, ki vsak dan posredujeta na Zemljo podatke in fotografije o stanju nad določenimi področji nad Zemljo, vendar pa le s polovice našega planeta.
O pomenu tega sistema, v katerega so pred nedavnim vključili tudi Kozmos 184, zgovorno priča naslednja primerjava: Nad 10.000 meteoroloških postaj uspe zbrati podatke le z ene tretjine Zemlje. Ostalo površino Zemlje prekrivajo vode ali pa je človeku težko dostopna, ket so na primer nedostopne tajge, visoke planine, nepregledni gozdovi. Račun kaže, da bi za uspe^^prognozo vremena na vsej zemeljski obli bilo potrebno število obstoječih meteoroloških postaj povečati za najmanj desetkrat. To pa je praktično nemogoče, z gospodarskega vidika pa nerentabilno.
S ((Kozmosom 110» so sovjetski tehniki opravili edinstveni poskus: «Veterček» in «Ogeljček», sta skupno z drugimi živimi bitji preživela v vesolju polnih 22 dni. S tem poskusom so sovjetski strokovnjaki dobili odgovor na vprašanje, kako organizem reagira na stanje breztežnosti med dolgim poletom.
Avtomatična spojitev dveh sa-telitev — Kozmos 186 in Kozmos 188 — je odprla nove možnosti za kozmične polete. Ta dosežek je odprl pot postavitvi medplanetarnih postaj, nekakšnih vesoljskih oporišč v vesolju samem, kar pomeni velikanski korak k medplanetarnemu poletu človeka.
Kozmos 135 je opremljen z izredno preciznimi napravami, ki so dokazale, da Zemlja ni vsa obdana s ((plaščem« vesoljskih delcev. S posebno napravo na tem umetnem satelitu so ugotovili, da je do prvega udarca ((vesoljskega prahu« na posebno ploščo
prišlo šele 140 ur po izstrelitvi umetnega satelita, naslednji pa šele po 260 urah.
število umetnih satelitov se je doslej iz leta v leto večalo: v letu 1962 so jih izstrelili 12, leta 1966 so jih izstrelili 34, lani pa 61. Trajanje njihovega poleta po vesolju je različno, odvisno pač od programa, ki se umetnemu satelitu «poveri». Kozmos 8 na primer je letel leto dni, Kozmos 17 pa 742 dni, Kozmos 100 bo ostal na krožni poti okoli 10 let. Pravijo, da bodo Sovjeti napravili tudi Kozmos na atomski pogon. Njegov polet po vesolju bi trajal tisoč let in v tej dobi bi se radioaktivni izotop povsem «izživel» in bi zato vesoljski prostor ne bil okužen z atomskimi ostanki.
Kakšno bo prihodnje sporočilo agencije Tass o kakem novem Kozmosu? Na to nihče ne odgovori, toda v Moskvi se govori, da so med Kozmosi tudi večje vesoljske ladje, ki bi znale sprejeti tudi številnejšo posadko.
SLOBODAN VUJIČA
Motiv iz tržaške ladjedelnice Sv. Marka
(Foto M. Magajna)
iiiuiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
ZA 21. OBLETNICO JUDOVSKE DRŽAVE
Vsa zgodovina judovstva v filmu za 7,5 milijarde
Chaplin se zadovolji le s simboličnim honorarjem
PARIZ, konec januarja. — V kratkem bo Izrael slavil 20-letni-co obstoja. Nekoliko v zvezi s tem, nekoliko pa s še vrsto drugih dogodkov in političnih momentov se v Izraelu pripravlja velik film, ki bo nosil naslov «Dva tisoč let, ljubezen moja*. Gre za film, ki naj bi prikazal vso dolgo in burno zgodovino Izraela ali bolje vso zgodovino judovstva.
Film, ki ga bo izdelal filmski producent Gilbert Bokanowsky, bo prikazal zgodovino judovstva «od nastanka' pa■ db: šestih dni lanskoletnega ppletja»j to ,se pravi, do izraelskega napada na tri sosedne arabske republike v prvih dneh lanskega junija.
Prav gotovo gre za pripravo zelo velikega filmskega dela in po nekaterih načrtih, pa tudi po zagotovilih, bo to pravi kolos, v katerem bodo posamezne vloge igrali tudi zelo znani filmski Iju-je. Med drugimi bo eno vlogo igral tudi Charlie Chaplin, ki bo v filmu poosebil starega izraelskega voditelja in politika Ben Guriona, ki ga imajo Izraelci za nekakšnega očeta izraelske moderne države, saj je leta 1948 bil na čelu na novo nastale izraelske domovine. Slovit- filmski človek angleškega porekla Charlie Chaplin bo za svojo vlogo v tem filmu prejel honorar — 1 dolar. Kakor vidimo, gre le za simbolični honorar, ki si ga lahko privošči Charlie Chaplin. Za podoben simbolični honorar bo v filmu sodeloval tudi Johny Hollyday, ki je pristal igrati v tem filmu za neznatno vsoto l franka.
Navedli smo dva primera znanih filmskih umetnikov, ki sta pripravljena igrati zastonj. Kljub temu pa bo ta film zelo veliko


1

\



*&>«*	„s,oM>6 t
1	r. .fc 'I* *	C0**°
stal. Po sedanjih računih bo snemanje filma stalo 7,4 milijarde lir.
Odkod in zakaj tolikšni stroški?
Načrti, ki jih imajo, so zares velikanski. Producent pravi, da bodo potrebovali najmanj dve leti, da bi spravili pod streho ta načrt. V ta namen bodo morali zgraditi cela mesta in to stara judovska mesta, pa tudi moderna mesta sedanjega Izraela. Poleg tega bodo snemalne ekipe veliko potovale in bodo obšle vseh pet celin. Prav tako bodo veliko denarja porabili tudi za kostume, ker bodo ljudje nastopali v raznih dobah in bodo oblečeni v raznih stilih.
Rekli smo, da bo realizacija tega filma nekas.0 v zvezi z 20-let-nico nove izraelske države. Producent Gilbert Bokanowsky meni, da bo premiera tega filma v aprilu 1970. leta, to se pravi ob 21. obletnici nove izraelske države, ki jo bodo tedaj zelo svečano proslavili, ko bo Izrael postal tpolno-leten».
Scenarij za ta veliki film je napisal francoski novinar in pisatelj Jean-Daniel Daninos, avtor dela iKarnet majorja Thompsona.*
Francoski publicist je lani junija, takoj po končai vojni na Bližnjem vzhodu, prišel na idejo, da bi predložil svojo zamisel bivšemu francoskemu ministru. P. Blochu, ki je po rodu Jud. Tega Juda je ta zamisel tako ganila, kakor nam sedaj poroča pariški list «Le Figaro*, da je bruhnil v jok.
Ganjeni francoski politik je takoj stopil v stik s francoskim filmskim producentom Gilbertom Bo-kanowskim, ki je kar hitro napravil tud; nekakšen predračun stroškov za uresničenje te zamisli. Bloch je kar obstal, ko je Gilbert Bokanowsky zapisal izredno številko šest milijard in pol starih frankov, kolikor bi po njegovih računih znašali stroški za u-resničenje zamisli, kot jo je prikazal pisatelj Jean Daniel Daninos.
Pri tem pa je Bokanowsky, ki je sicer zelo znan kot filmski producent, hkrati pa ne preveč bogat, dodal, da gre v tem primeru le za materialne stroške, ne pa za honorarje umetnikom, ki bi pri tem filmu sodelovali v glavnih vlogah. Poleg tega je izrazil tudi svoje mnenje, da bi pri tem tako zahtevnem in pomembnem delu mogli igrati le filmski ljudje, ki spadajo *v prvo vrsto v svetovnem merilu*.
Čeprav je bil Pierre Bloch presenečen nad stroški, kot mu jih je prikazal Bokanowsky, mu vsa zadeva ni vzela poguma, te naslednjega dne je stopil k veleposlaniku Izraela v Parizu, in si od njega zagotovil pomoč izraelske države. Takoj nato je stopil v stik s Charliem Chaplinom in Johnyjem Hoilydayem. Poslednji bo v tem filmu igral vlogo nekega rimskega cesarja.
Kakor smo že v začetku omenili, bosta ta dva umetnika igrala dve vlogi le za simboličen honorar. To si je Bloch zagotovil od teh dveh, katerima je ponudil en dolar Chaplinu, ki je ameriški državljan, in en frank Hollyday-ju, ki je francoski državljan. To merilo bi naj bilo merilo tudi za druge znane filiiske ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tem filmu: vsak fUmski umetnik bi dobil za honorar denarno enoto svoje države, tako bi na primer italijanski filmski umetnik, ki bi bil pripravljen igrati v tem filmu, dobil za honorar — 1 liro.
Da bi tudi di ugače prihranil kar se ne da ::a stroških, bo vsa ta «finančna operacija* za film <tDva-tisoč let, ljubezen moja*, dobila «domovinsko pravico» v Švici, ker bodo s lem veliko prihranili na davkih in drugih javnih dajatvah.
Ko je uredil vse. kar zadeva začetna finančna kritja, je nadaljnje delo BLch poveril Gilbertu Bokanoivskemu. ki bo prevzel vse naloge orgunizativnega in produktivnega značaja Seveda bi Bloch nt bil to, kar je, če bi bil ostal le pri zagotovilih izraelske države. Takoj jo stopil v stike tudi z družino Rothschild, za katero je znano, da je razvejana po vsem svetu in da predstavlja pravo cesarstvo bogastva. In Rothschildi so takoj izjavili, da so pripravljeni vložiti v to zadevo veliko vsoto. Toda Pierre Bloch s tem ni bil zadovoljen in je pristal le na manjšo vsoto. Pri tem pa se je vendarle omejil na pariško vejo Rothschildov. To svojo gesto je utemeljil takole: «Zanima-jo me le kaplje dežja, ki naj u-stvarijo osnovo, odskočno desko, s katere bomo začeli pogajanja z velikimi tokom filmske distri-
bucije, da bi si od njih zagotovili finansiranje filma.*
In tako je v Švici nastal organizem, ki ga vodi poseben odbor z naslovom «kulturna ekspanzija Izraela*. V tem odboru sta tudi veliki judovski rabin v Franciji Kaplan in francoski general Koe-nig, ki je tudi judovskega po-rekfc.
Po računih Pierra Blocha bi moral film, o katerem je govor, prinesti tolikšen dobiček, da bi omogočil judovskemu vseučilišču v teruzalemu razmah, da bi postalo največje vseučilišče na Sredozemlju.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kava sicer več koristi kot škoduje, vendar.
Kako kava deluje - Kdaj in kdo si je more več privoščiti ■ Kdo jo sme uživati zvečer in zakaj
Nekateri ljudje popijejo le redko kdaj po kako skodelico kave, medtem ko drugi sploh ne morejo živeti brez nje. Nekatere kava razburja, druge pomirjuje. O njenem delovanju in prenašanju so mnenja deljena. Takšna različna mnenja obstajajo že od takrat, ko so začeli kavo uvažati v Evropo.
Dejstvo je, da kava vznemirljivo deluje. To je stvar izkušnje, ki Je stara že več stoletij. Poleg kofeina nahajamo v kavi še druge snovi, ki so sicer drugačne kemične sestave, pa vendar delujejo na telo osvežujoče. Tako sodelujejo pri skupnem delovanju kave tudi taninske kisline in maščobe, ki se tvorijo pri praženju kave.
V čem je pravzaprav delovanje kofeina? Vemo, da deluje kofein na krvni obtok in da povečuje količino krvi v srcu in možganih. Razen tega pride tudi do hitrejšega delovanja celic v osrednjem živčevju, sposobnost reakcije se poveča, prav tako tudi fantazija in hitrost mišljenja, seveda pa ne točnost izvajanja. Vse to pa je odvisno od velikosti doze. Ce je doza prevelika — isto velja tudi za alkohol — bo organizem izgubil kon. trolo. Utegne se zgoditi, da povzročita lahkomiselnost in precenjevanje samega sebe nesrečne incidente. Ce primerjamo delovanje skodelice kave z 0,1 grama kofeina, vidimo razliko.
Kava sproži tudi druge delotvor. ne mehanizme v organizmu. Cim bolj pogosto se ta proces ponavlja, ' tem bolj se spominjamo spremljajočih pojavov. To končno povzroča reflekse, kar pomeni, da s pomočjo živcev dosežemo isti efekt, preden začne ta stvar delovati v telesu. Počutimo se sveže, če duh po kavi samo vdihnemo. Ce stoji pred nami skodelica kave, nas to morda nezavestno spominja na prijetno vzdušje v kavarni.
Popolnoma drugače se počutimo, če dobimo tableto, ki vsebuje kofein. Nehote bomo pomislili na glavobol ali migreno. To ni nikak občutek. Farmakološke reakcije, ki jih izvaja kofein in pa reflek-torični mehanizem imajo pri pit-> jtl kave'zelo kompleksno delovanje. 'Prihaja 'pa tu 'v -poštev še drug činitelj. Biološke reakcije našega ‘l esa so odvisne od živčevja. Spos/jnost reakcije našega živčev. ja r.iha med dvema poloma: stanje budnosti in dejavnosti ter stanje miru, spanja. Naše telo pa ne koleba med tema dvema skraj-nostima, ampak gre za nihanja, ki se zdaj registrirajo kot prehodna utrujenost, drugič pa zopet kot posebno učinkovita sposobnost. Kava, ki jo popijemo zjutraj, povzroči v telesni regulaciji drugačne mehanizme kot pa tista, ki jo popijemo zvečer. Tako bo tisti, ki se težko zbudi in šele počasi postane živahen, po spanju takoj «zaživel», brž ko bo popil skodelico kave. Tisti pa, ki se zjutraj hitro zbudi, se bo po pitju kave kmalu utrudil, saj neekonomsko razsipa svojo energijo.
In zvečer? živahni ljudje se ne morejo pomiriti, ker so preveč razdraženi. Mirne pa bo kava poživila, tako da bodo lahko na večer dalj časa delali, ne da bi se utrudili. Tako bomo razumeli, zakaj nekateri zvečer kave ne prenašajo, medtem ko jo pa drugi lahko.
Ali lahko gostom ponudimo kavo? Kdo jo sme piti in kdo ne,
komu škoduje?
Odgovor je pravzaprav lahek, kajti kdor pije kavo z učitkom, jo prenaša. Najvažnejše je, da obdržimo pravo mero. Kave ne smemo piti za to, da bi lažje več delali, zlasti še ne, če gre za nočno delo. Kava ne sme biti bič, s katerim silimo organizem v prekomerno delo, ne da bi pri tem pomislili na rezerve. S tem pa ni rečeno, da ne bi smeli popiti skodelice kave po kosilu, če smo utrujeni.
V določenih okoliščinah lahko pijejo kavo tudi srčni bolniki, če pri tem pomagamo ekonomiji srč. nega delovanja. Kava vpliva tudi na delovanje ledvic, kar povzroča hitrejše izločevanje vode, in tako ugodno vpliva na srčne bolnike. Seveda pa se je treba v tem smislu posvetovati z zdravnikom. Isto velja tudi za visok krvni pritisk. Tu lahko izboljšana cirkulacija, ki jo povzroči kafein, omili marsikatere težave. Tudi na nizek krvni pritisk kava ugodno deluje.
Kako Je pa s skodelico kave pri tistih, ki spadajo že k starejši generaciji?
Tu pa je kava brez dvoma velika opora za krvni obtok. Seveda pa je treba paziti, da starejši ljudje svojih moči ne precenjujejo.
Pretirano je govoriti o kavi kot o zlu današnjega časa. Sicer jo kot alkohol in nikotin prištevamo med poživila in strupe, kljub temu da nima strupenega učinka, če jo zmerno uživamo. Vedeti moramo, da kava bolj koristi kot pa škodi.
Dr. S. B.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Počasi in previdno v novo dejavnost, na katero niste bili pripravljeni. Prisluhnite dobrim nasvetom.
BIK (od 21.«. do 20.5.) Ko se lotevate posla, upoštevajte tudi mnenje sodelavcev. Nepričakovana vest o starem znancu.
DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Preveč ste impulzivni, to vas bo spravilo v zagato Nepomembne vendar neprijetne vesti, t
RAK (od.23.6. do 22.7.) Vsi materialni uspehi ne bodo zalegli moralnega neuspeha Neko prijateljstvo močno vpliva na vašo dejavnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Veliko skrbi, deloma tudi neuspeh in vendar boste prišli zadevi do konca. Ljubosumni boste.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro proučite načrte ker nekaj ni prav. Ne rušite mostov s starimi prijatelji.
TEHTNICA (od 23,9 do 23.10.) Zelo razgiban, hkrati pa tudi uspešen dan. Zamenjati bo treba odnos do neke osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če se ne boste postavili v obrambo, ne boste prišli nikamor. Izogibajte se neznancem
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odlični tspehl, vendar bolj navidez kot zares. Preveč odtujeni ste svojcem.
KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Povečane možnosti zauspeh, vendar ne brez naporov. Ne silite v o-spredje.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Finančno se ne ooste najboljše odrezali. Zato pa boste imeli večje u-spehe v družbi in doma.
RIBI (od 20 2. do 23.3.) Danes lotite le tistega dela, ki vam
■ Ml
r-o
■HNipMMi
w
PETEK, 2. FEBRUARJA 1968
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Pianist Ralph Sha-ron - 12.10 Gospodinja nakupuje -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel Pacchiori 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Nekaj ritma -18.00 Orkester Stevens - 18.15 U-metnost - 18.50 Dva ansambla -19.30 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki - 22.15 V svetu jazza - 22.30 Mario Zafred: Trio št. 3 - 22.50 Nežno in tiho.
glasbe - 11.30 Mezzosopranistka T. Berganza 12.05 Kontrapunkt 13.20 Radijske kronike - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Pisana glasba - 17.11 Beethovnova peta simfonija - 17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman - 21.00 Simf. koncer;.
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 14.00 Duo Russo-Safred - 14.10 Dalla piccola - 14.30 Komorni ansambel.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Ansambel M. Dovžan - 11.00 Turistične beležke - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Plošče - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 O-perna panorama - 15.30 Od Soče do Drave - 16.30 Simfonični koncert - 17.40 Ritmi za mladino -19.00 Kitarist T. Garrett - 19.30 Prenos RL - 22.10 Pisana glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 11.45 Pesmi - 13.35 Varietejski program - 14.00 Juke box - 15.15 Violinist R. Ricci - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Industrijska revolucija 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Glasbeni kvizi - 20.00 Kino in gledališče - 21.15 Festival v San-remu.
10.15	Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Igramo za vas - 12.00 N j današnji dan - 12.10 Chopinove mazurke - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Na kmečki peči - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Valčki 12.05 Turistični napotki -15.40 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje - 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zabavna glasba - 18.45 Na mednarodnih križ-potjih 19.00 Lahke noč, otroci!
19.15	Pevka J. Svete - 20.00 Slovenski oktev 20.30 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju -22.10 Iz sov simf literature -23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
III. program
10.00 Beethovnova sonata, Schu-
ročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.06 Zvočni trak - 10.06 Sola - 10.35 Ura
bertovi glasbeni momenti in Chopinov scherzo 11.15 Sibelius in De Sabata - 12.20 Bachov kvintet - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka M. Vitale in tenorist P. Munteanu 15.20 Berlioz »Ro meo in Julija« - 17.20 Angleščina
18.15	Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.45, Kulturni pregled - 20.30 Znanstvena oddaja -22.50 Ameriška poezija.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročile - 6.30 in 7.25 Informativna cddaja • 8.08 Matineja po madžarsko - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 I. Mrak poje slovenske - 9.40 I/. glasbenih šol -
10.30	Šola 12.30 Srečanje z glasbo 13.00 Roditeljski krožek -
13.30	Dnevnik 17.00 Program za najmlajše - 17 30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Komorna glasba 19.15 Živi svet -19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 TV film: »II rilenzio di Marian« - 23.00 Dnevmk.
II. kanal
18.00	Nikol; ni prepozno • 18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Festival v Sanremu - 22.45 Doku-mentarij.
Jug. televizija
17.30	Moj prijatelj Flicka — film
18.00	Obzornik . 18.20 Prvi mladinski festival popevk -	19.00
Brez parole -19.30 Sprehod skozi čas: bitka pri Verdunu - 20.35 Lepotica in iver — francoski film.
zagotavlja uspeh. Tveganja bi vara škodovala tudi v ljubezni.
IZPOLNJENA OBLJUBA PREFEKTA DR. PRINCIVALLA
Imenovanje slovenskega tajnika za občini Sovodnje in Števerjan
Novi tajnik je dr. Štefan Bukovec, dosedanji profesor na slovenskih srednjih šolah - Jutri zvečer občinska seja v Sovodnjah
Sovodenjska in števerjanska občina bosta vendarle, po tolikih letih, dobili slovenskega tajnika. Prefekt dr. Princivalle je namreč v sredo podpisal dekret o imenovanju dr. Štefana Bukovca za tajnika v obeh imenovanih občinah.
Tako se je uresničila napoved, ki smo jo nakazali v našem listu letos 2. januarja v poročilu o seji sovodenjskega občinskega sveta, na kateri je župan Ceščut povedal, da odhaja tajnik Cresta na novo delovno mesto in da je prefekt njemu in sovodenjskemu županu Klanjščku objubil, da bo lahko novi tajnik slovenske narodnosti.
V običajnem poslovanju državne uprave je namestitev občinskega tajnika vsakdanja stvar. Za nas Slovence pa je dekret goriškega prefekta izrednega pomena, saj bodo naši ljudje v Sovodnjah in v števerjanu lahko odslej v domačem jeziku govorili z najvišjim občinskim uradnikom. Na občinskih sejah bomo lahko slišali čisto slovenščino in ne neke mešanice govorjenja, ki ni bilo podobno ne slovenščini ne italijanščini, kot se je pogostoma dogajalo. Svetovalci so namreč govorili v slovenščini, nato pa je bilo treba prositi za pojasnilo tajnika in pogovor se je odvijal napol v slovenskem napol pa v italijanskem jeziku.
Kot smo izvedeli, je prefekt dr. Princivalle, po vloženi prošnji dr. Bukovca, vprašal obe zainteresira ni občini za privolitev. Župana Ceščut in Klanjšček sta v imenu svojih občin takoj podpisala privolitev.
To je torej korak naprej k enakopravnosti slovenske manjšine na
Gorivu
VERDI. 17.15: «La piu grande ra-pina del West», G. Hilton in H. Pauers. Kinemaskopski barvni film.
CORSO. 17.15—22: «Ad ogni costov>, E. V. Robinson in J. Leigh. Kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 16.45—22: «Mon amour», J. L. Tifttingnant in V. Lagrange. Francoski kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Stanlio e O-lio in vacanza«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški film. V1TTORIA. 17.15-21.30: «Rita la zanzarao, R. Pavone in N. Taran-to. Italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Moresque — obiettivo allucinante«, S. Sun in L. Burton; kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Piano, piano non ti agitare«, C. Cardinale in T. Curtis. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «L’indomabi-le Angelica«, M. Mercier in R. Hossein. Kinemaskopski film v barvah.
Konkp
RIO. Zaprto._________
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštel 26 — tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan m ponoči Je od prta lekarna «Alla salute«, dr. Fab ris, Panzano, Ul. Cosulich 103 — tel! 72480.
RONKE
Ves dan in ponoči Je odprta lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 23 - tel. 72-393.
Goriškem. Naša iskrena želja je, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v Doberdobu in tudi v slovenskih občinah tržaškega ozemlja.
Dr. Štefan Bukovec je po vojni diplomiral na klasičnem liceju v Gorici, dokončal je univerzo (diplomiran je v političnih vedah), že več let poučuje na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Trenutno je tajnik sindikata slovenske šole. O-pustil bo poučevanje in v kratkem zasedel novo delovno mesto.
Medtem ko so imeli v števerjanu sejo prejšnji teden, se bodo sovodenj ski občinski svetovalci sestali na sejo v soboto zvečer. Menda bo to zadnja seja na kateri bo prisoten tajnik dr. Primo Cresta. Seja bo na županstvu ob 19,30. Na dnevnem redu imajo odobritev pooblastila županu za podpis dokumentov o oprostitvi obveze vojaških služnosti, oprostitev plačila stroškov za bolnišnico, ureditev sta. leža za uradnika Danila Žigona.
Tržiški župan v Rimu
Župan iz Tržiča geom. Romani je zopet odšel v Rim za posredovanje na pristojnih mestih o raznih občinskih in drugih zadevah. Po vsej verjetnosti bo skušal še enkrat posredovati na pristojnem ministrstvu, da bi se premaknila z mrtve točke zadeva kemične tovarne Solvay in preprečila njena zapora.
Nezgoda delavca
v kamnolomu v Redipugli
V tržiško bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli za 20 dni na zdravljenje delavca Armanda Vit-toria iz Turjaka, ki se je ponesrečil na delu v kamnolomu Tac-chino pri Redipugli. Kos skale se je odtrgal in mu zlomil desno roko v zapestju.
V Gorici so pokopali Antona Cotiča
Po daljši bolezni, ki ga je drža-a priklenjenega na posteljo je v
0 gradnji ljudskih hiš v Zagraju
Deželni odbornik za javna dela dr. Masutto je odgovoril na zadevno interpelacijo svetovalcev Jarca in Bergomasa glede gradnje 20 ljudskih stanovanj v Zagraju od katerih naj bi jih bilo 14 na od- j kup in 6 za najem. V odgovoru | je med drugim rečeno, da je sedaj glavni zadržek za začetek grad-nje najem potrebnega posojila. Uprava ljudskih hiš v Gorici je v tej zadevi v pogovorih s štirimi kreditnimi zavodi, da bi dosegla najbolj ugodne pogoje za tako posojilo. Zato upa, da bodo v kratkem času tudi to zadevo zadovoljno uredili ter razpisali draž-beno oddajo gradbenih del, na osnovi predloženih načrtov.
ODBOJKA
ITALIJANSKA DRŽAVNA PRVENSTVA

Gorici umrl upokojeni delavec Anton Cotič v lepi starosti 90 let.
Pokopali so ga na mestnem pokopališču v Gorici.
Pokojni Cotič je bil po rodu iz Vrtojbe, ter je do upokojitve delal v Safog. Lepo je vzgojil svoje tri otroke, med katerimi je bila tudi učiteljica Angela Cotič, ki je do lani poučevala na slovenski osnovni šoli v Ul. Randaccio ter tudi stregla očetu v bolezni.
Znanci in prijatelji izrekajo dru-1. žini sožalje.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiiiimiimiiiiii
NA POBUDO VINSKEGA KONZORCIJA
Večerni tečaj v Brdih za kletarstvo in vinogradništvo
Trije taki tečaji bodo v Pevmi, Števerjanu in na Valerišču
Po desetem kolu moške B lige Bor na častnem tretjem mestu
Sedma zmaga za Borovo šesterko v prvem povratnem kolu moške B lige. Sedma zmaga ampak najbolj pretrpljena. Plavi so namreč osvojili obe točki po odigranju vseh pet setov in celo zadnjega v izenačenem stanju do zadnjih točk. Tedaj pa se je končno slovenska šesterka oddolžila za
Konzorcij za zaščito imena tipičnih briških, vin, ki ima svoj sedež v Gorici in večje število članov tudi med našimi briškimi vinogradniki, je začel te dni z vrsto tečajev o vinogradništvu in kletarstvu, ki se bodo ta mesec vršili po raznih krajih tega vinogradne-ga področja in se je tečaj za kletarstvo že včeraj začel v Kaprivi. Koledar za take tečaje je naslednji:
Tečaji za kletarstvo:	v Kaprivi
od 1. do 7. februarja (razen v nedeljo) v prostorih osnovne šole z začetkom ob 18. uri. V Krminu od 5. do 16. t. m. (razen ob sobotah in nedeljah) v poslopju šole v Ul. Scuole od 20. ure dalje. V Bračanu od 8. do 14. t. m. v osnovni šoli ob 18. uri (razen v nedeljo). V Ločniku od 15. do 21. t. m. (razen v nedeljo) v osnovni šoli od 18. ure dalje.
V	Pevmi bo tak tečaj od 19. do 24. februarja v prostorih tamkajšnje osnovne šole od 20.30 dalje.
V	Števerjanu (na Valerišču) se bo vršil tečaj za kletarstvo od 22. februarja do 1. marca (razen ob nedeljah) v prostorih tamkajšnje osnovne šole ob 18.30.
•IIIMMIIIIItUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilUtlllllllfllllltlllllllllllllllllllllillllHUUIIIIIUII
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Na povratku iz Francije je dal policiji napačne osebne podatke
V gostilni na Tržaški cesti so karabinjerji presenetili mlada prešuštnika - Kamionist oproščen zaradi nesreče na Majnici
Goriški okrajni sodnik dr. Bala-ni je včeraj v odsotnosti obtoženca obravnaval zadevo jugoslovanskega državljana, 21-letnega Hirsto-va Končeva iz Kadrafakovega, ki je bil obtožen, da je dal policijskim organom napačne osebne podatke. Mladeniča so legitimirali na vlaku med Benetkami in Trstom in pokazal je francosko vojaško izkaznico, na kateri je bilo navedeno, da je Radovič Hrile iz Zemuna. Pozneje pa so ugotovili na po liciji v Tržiču, kamor so ga odpeljali na nadaljnje zaslišanje, njegovo pravo ime. Končev je zadevo pojasnil, da je dobil dokument na ime Hrile od vojaških oblasti >’ Franciji, kjer je služil več let m kjer so mu to ime tudi naprtili Prijavili so ga sodišču, njega samega pa so izpustili in vrnil se je nazaj v Francijo. Sodnik ga Je včeraj v odsotnosti obsodil na dva meseca zapora pogojno in brez vpi-
sa v kazenski Kst. Branil ga je uradno dr. Karlo Primožič.
Pred sodnikom se je zagovarjal tudi 49-letni kamionist iz Farre, Alfredo Bassanese, ki je 18. maja 1966 popoldne hudo povozil na Majnici 68-letnega Luigija Giglia iz Gorice, Madonnina 17, ki se je peljal po kolesarski stezi s kolesom v isti smeri, se pravi proti Gorici. Nesreča se je pripetila v bližini gostilne «AUa Barriera«. Bassanese je dejal, da je kolesar nenadoma krenil s kolesarske ste ze na cesto in on ni mogel preprečiti trčenja ter je kolesarja podrl. Pri tem pa je tudi sam zavil bolj na desno ter zavozil malo na kolesarsko stezo. Giglio je pri nesreči dobil hude poškodbe, se zdravil 11 mesecev in ostal šepav. Sodnik je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Aleffi iz Trsta.
Drž. tož. odv. Sorrentino; sodnik dr. Balani; zap. Nodetti.
Dnevne lekcije bodo trajale po dve uri. Učna snov, ki jo bodo obravnavali na teh tečajih je velike važnosti za domače vinogradnike in zato računajo prireditelji, da jih bodo prizadeti vinogradniki obiskali v čim večjem številu.
S tem v zvezi naj pripomnimo, da bi bilo zelo umestno, če bi po možnosti poskrbeli za tečaje v Pevmi in v števerjanu, da bi se predavanja vršila v slovenščini, se pravi v jeziku domačih vinogradnikov, ki bi tako bolje razumeli obravnavano snov ter jo tudi bolje dojeli.
poraze v tretjem in četrtem setu ter z neoporečeno boljšo igro nadvladala Libertas.
V predvidevanjih je bilo, da bo Bor gladko odpravil someščane, kar pa se ni zgodilo. To pa ne zaradi popustljivosti ali zaradi premoči nasprotnikov. Plavi so namreč občutili pomanjkanje sape. Večji del ekipe je bil čez teden v postelji s skoro «obvezno» gripo. Razumljivo torej, da je po dve setih, ki so bili odigrani na višini Borove kvalitete, šesterka nekoliko popustila, kar so izredno borbeni igralci v belih dresih takoj izkoristili in iztrgali Boru kar dva seta, ki si ju niso najmanj nadejali.
Presenečenje tega kola je prišlo iz Bergama in to v prid Bora, ki je sedaj na tretjem mestu splošne lestvice. Čelana je namreč na domačih tleh odpravila kar s 3:1 gasilce iz Padove, ki so bili do prejšnjega tedna velika nevarnost za vodeče v lestvici. Pagnin ima sicer tekmo manj, vendar, tudi če osvoji zmago proti Ravalicu s 3:0, nima pravice do tretjega mesta zaradi slabšega količnika v setih.
CRDA in Ravalico, ostali dve tržaški postavi, sta tokrat nadaljevali svojo staro pot. CRDA je gostoval v Bologni proti leaderju Bo-voli in več kot poraza ni mogel zabeležiti. Ravalico je na domačih tleh odpravil šibko sestavo Intre-pide iz Forlija.
Izidi prvega povratnega kola:
(v oklepaju izidi spopada iz prvega dela prvenstva)
•Bovoli — CRDA 3:1	(3:0)
‘Bor — Libertas 3:2	(3:0)
‘Ravalico — Intrepida 3:0	(3:0)
‘Čelana — Pagnin 3:1	(1:3)
‘Robur — Artigiani 3:0 p. f (0:3)
*Baby Brummel — Casadio ‘Ciam — Esercito LESTVICA						3:0 3:1
Virtus	8	8	0	24	5	16
Ruini	8	8	0	24	5	16
Salvarani	8	6	2	22	10	12
Baby Brummel	8	6	2	20	10	12
Olimpia	8	5	3	18	15	10
Casadio	8	3	5	15	17	6
CSI Milano	8	3	5	15	19	6
Italia Nav.	8	3	5	11	16	6
Ciam	8	3	5	9	18	6
Termoshell	8	2	6	9	21	4
Esercito	8	1	7	9	23	2
Paglieri A.	8 • •	0	8	4	24	0
Med žensko elito teče vse po starem. Ce pa pogledamo lestvico, nekoliko preseneča zelo slaba uvrstitev ravenskega Virtusa, ki sicer šteje v svojih vrstah dve odlični igralki, ki sta že oblekli državni dres in sicer Jaffaldanovo in De Lorenzijevo. Ti dve igralki namreč ne moreta narediti vsega, zato tudi tako slabi rezultati Virtusa.
Izidi osmega kola:
Confit — ‘Cogne Aaosta 3:1 Cabassi — ‘Virtus	3:1
‘Fini — Pall. Bergamo	3:0
‘Panini — UISP Sestese	3:1
•Fari Palermo—Max Mara (odlož.)
LESTVICA
Max Mara	7	7	0	21	4 1
Fini	8	7	1	23	8 1
Cabassi	8	6	2	21	12 ]
Fari Palermo	5	4	I	13	6
Pall. Bergamo	8	4	4	16	14
Panini	8	4	4	14	18
Cogne	8	2	6	11	21
Confit	8	2	6	12	19
Virtus	7	1	6	7	20
Sestese	7	0	7	5	21 f. v.
B LIGA IN ZIMSKI POKAL
Bor (moški in ženske) in Breg na prizorišču
Jutri, v soboto, bo v našem mestu pester spored odbojkarskih tekem. V Ul. Zandonai bo ob 21. url tekma moške B lige CRDA - Bor, na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu pa bodo tekme za Zimski pokal prijateljstva in sicer: moški: Breg - Partizan Rijeka (ob 19. uri)
ženske: Bor - Partizan Rijeka (ob 20.30), Breg - Partizan Rijeka (ob 21.30).
V nedeljo, 4. februarja pa bo ob 8.30 v telovadnici Enaoli prvenstvo mladincev v odbojki po naslednjem razporedu:
Breg — Enaoli Kras' — Enaoli Breg — Kras
imuni nniiiiiuiim m iniunniiiiiiniii mm m'n n iiiiiiiiiiMii milim
NOGOMETNO PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE
Kriška Vesna mora najti poti do zmag
Prihodnjo nedeljo se bo začel povratni del nogometnega prvenstva n. amaterske lige, kjer nastopa kriška Vesna. Položaj v lestvici ob zaključku prvega dela ni rožnat in meri na izpad. Oglejmo sd na kratko prvi del prvenstva, že prve tekme so pokazale, da je precejšnja razlika med II. in III. amatersko ligo, ekipe so mnogo moč-
nejše. To je tudi pokazala prejšnjo nedeljo trening tekma z žavljami, ki nastopa v III. ligi in so jo Kri-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiHmitimiuiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiii
Umrl je Ciril Sedej župnik v Števerjanu
Včeraj zjutraj ob 4. uri je v števerjanu umrl domači g. župnik Ciril Sedej v lepi starosti 80 let. Pogreb bo jutri, v soboto, ob 15. uri na domače pokopališče v števerjanu.
Pokojni g. Sedej se je rodil v Cerknem ter je kmalu po posvečenju bil postavljen za kaplana v Podsabotinu. Potem je bil premeščen leta 1922 v Števerjan, kjer je ostal do svoje smrti kot župnik, se pravi 46 let. Bil je nečak znanega goriškega nadškofa Sedeja. Med farani v števerjanu je bil zelo priljubljen spričo svoje pošte nosti in pripravljenosti, da vsakomur pomaga v sili po svojih močeh. To se je zlasti pokazalo med zadnjo vojno, ko je izkoristil svoje znanje nemščine ter rešil marsikaterega domačina iz okupatorjevih krempljev.
OLIMPIJSKE VESTI
	LESTVICA					
Bovoli	10 10		0	30	8	20
Ravalico	9	8	1	25	6	16
Bor	10	7	3	25	14	14
Pagnin	9	6	3	21	16	12
Čelana	10	5	5	18	18	10
Libertas	10	5	5	17	21	10
CRDA	10	4	6	18	22	8
Intrepida	10	2	8	13	24	4
Robur	10	1	9	9	27	2
Artigiani	10	1	9	7	27	1*
* Točko tekme.	manj zaradi			neodigrane		
Prihodnje kolo (3. 2. 1968)
Artigiani - Ravalico, CRDA ■ Bor (ob 21.15 v Ul. Zandonai), Libertas . Robur, Pagnin . Bovoli, Intrepida - Čelana.
» »■*
V moški A ligi je prišlo do spopada med »velikimi«. Tako sedaj ni več v vodstvu trojica, ampak le dvojica: Virtus in Ruini. Virtus in Salvarani sta se namreč pomerili med seboj in dosedanji italijanski prvaki so jo izkupili tudi tokrat, čeprav le z malenkostno razliko.
Izidi osmega kola:
Virtus —	‘Salvarani	3:2
Olimpia —	- ‘Italia Nav.	3:1
Termoshell	— ‘Paglieri	3:1
‘Ruini —	CSI Milano	3:1
Italijanski smučarji včeraj odpotovali v Grenoble
MILAN, 1. — Italijanska smučarska reprezentanca, ki se bo u-deležila zimskih olimpijskih iger, je danes odpotovala v Chambery, od koder bo z avtomobili nadaljevala pot do Grenobla.
* * *
ALPE D’HUEZ, 1. — Med preizkusnimi vožnjami na progi, kjer bo tekmovanje zimske olimpiade v dvosedežnem bobu, sta Italijana Eugenio Monti in Luciano De Pao-lis včeraj že drugič izboljšala u-radni rekord proge. Italijana sta zabeležila čas 1’12”12, medtem ko sta Američana Jim Lamy in Robert Huscher malo prej prevozila progo v 1’12”36.
Sploh so v zadnjih dneh med uradnimi preizkusnimi vožnjami sproti dosegali nove rekorde. Za čela sta Francoza Crosset in Sir-vain, ki sta za 1500 m dolgo progo rabila 1'12”84. Naslednji dan sta ta čas izboljšala na 1’12”70 Švicarja Wickiw in Candrian, včeraj sta podvige nadaljevala Američana, I-
talijana pa sta dokončno postavila nov rekord.
• * *
AUTRANS, 1. — Med poskusnimi skoki na srednji olimpijski skakalnici, kjer bodo tekmovanja v skokih tudi za kombinacijo, je danes Ceh František Rihwal zabeležil z 79,50 m najboljšo znamko Njegov rojak Dalibor Motejlek je skočil 79 m, zahodni Nemec Heine Ihle, ki sicer ni v olimpijski reprezentanci, pa 78 m. Današnjih poskusnih skokov se je udeležilo kakih 40 tekmovalcev.
MILAN, 1. — V povratnem dvoboju četrtfinala za pokal evropskih košarkarskih prvakov je milanski Simmenthal premagal bolgarsko peterko CSKA iz Sofije 76:64 (34:25). Ker so Milančani zmagali tudi v sofijski tekmi (112:106), so se uvrstili v polfinale turnirja.
žani gladko odločili v svojo korist (4:2). Toda lahko mimo dodamo, da bd Vesna marsikateri bila kos-Prenekatero tekmo je Po naivnosti in neizkušenosti igrala neodločeno ali celo izgubila. Nasprotniki, ki so se nam do sedaj predstavili doma ali na tujih igriščih, niso n,xake velesile. Menimo, da bi bila Vesna z mirnimi živci ter trenerjem, ki bi s taktičnimi menjavami razporejal na igrišču mnogim kos in se povzpela na višje mesto v lestvici.
številni navijači, ki sledijo moštvu, so kaj hitro opazili, da ekipi manjka zagrizenost iz prejšnjih prvenstev, ki je bila lastna Križanom. To taktično hibo rešuje tu pa tam veteran Silvano Sulčič (zal pre-osamljen), ki je v tekmah, v katerih je nastopil, kot proti Rosan-dri, Itali, Romansu in drugih, bil duša celotnega moštva. S svojo živahnostjo in borbenostjo je dokazal prav v zadnji tekmi proti Romansu, kako se rezultat lahko obrne ekipi v prid. žal pa mnogokrat ga nj bilo v tem delu prvenstva v moštvu (delo, poškodba ter izključitev). Omeniti pa je treba tudi smolo, ki je žal mnogo botrovala za tak položaj v lestvici, saj so bila vrata nasprotnikov prenekate-rikrat kot začarana, da žoga ni mogla preko bele črte. številni drogi in prečke (15 v tem delu prvenstva) pa so tudi opravili svoje.
Prepričani smo. da se vodstvo kot tudi igralci sami resno zavedajo, da naloga, ki so si jo zadali, ni lahka. Obstoj v II. amaterski ligi je trenutno skupen dl j.
Posebno za moštvo, ki je novinec. Vsi pa smo prepričani, ia se bo to uresničilo in želimo srečno pot v tem drugem delu prvenstva ob številni podpori navijačev, ki so mnogokrat, doma in na tujih igriščih neprecenljive vrednosti.
K K.

V sredo je bil 10. redni občni zbor športnega združenja Bor, katerega se je udeležilo veliko število članov. Na sliki gostje in člani pozorno sledijo poročilu Dušana Košute, ki mu je občni zbor potrdil mesto predsednika.
MEPMABOPNi NOGOMET
CASABLANCA, 1. — Evropo bo se tako izognili političnim zaplet-zastopalo na turnirju za pokal Ri- ljajem. Arabske in afriške države met 1970. leta osem reprezentanc.
Tako so določili danes na seji mednarodne nogometne zveze (FIFA), kjer so odločili, da bodo ostauh osem mest dopolnili z Anglijo (sedanji prvak), Mehiko (organizacijska država) in enajstericami, ki se bodo kvalificirale v Latinski Arne riki (3), Afriki (1), Aziji (1) in Srednji Ameriki (1).
Italija je v tretji skupini z Vzhodno Nemčijo in Walesom, Jugoslavija pa v šesti, kjer bodo nastopale še Španija, Belgija m Finska. V Evropi bo osem skupin, v Latinski Ameriki tri, s Severni in Srednji Ameriki ena skupina s štirimi podskupinami, v Aziji in Oceaniji ena z dvema podskupinama, v Afriki prav tako ena s šestimi podskupinami. Zanimivo je, da so Izrael in Rodezijo postavili v azijsko skupino, da bi
so namreč obvestile, da bodo bojkotirale turnir, če bi morale igrati z eno od teh držav.
Vse tekme skupin m podskupin bodo morali odigrati najkasneje do 31. decembra 1969. leta.
■Illllllllllllllllflllllllllllillllllllllllllllllllllflllltllllltf
O B V MSI ILA
ŠZ BOR
vabi mlada dekleta, ki jih veseli odbojka, da se v torek, 6. t. m. ob 14. uri udeleže prvega treninga na stadionu «Prvl maj« pri Sv. Ivanu.
SD BREG
javlja, da bo odhod avtobusa z izletniki v Sappado v nedeljo, 4. t. m. ob 5. uri iz Domja, čez Dolino, Boljunec, Boršt, Ricmanje.
CHARLES EXBRAYAT	«•
Drugič v Sevilli
Končno sem bil v zakotni «Poti zaljubljenih«, ozkem črevesu, kjer bi skoraj lahko segal do hiš na obeh straneh, če bi stegnil roki. Zasledovalce sem zagledal, ko sem prehodil skoraj tretjino uličice. Nenadoma se je na drugem koncu pokazala spet nova skupina spokornikov. Bil sem v pasti. Za trenutek sem se ustavil, nato pa oprezno stopil proti tistim, ki so prihajali nasproti. Tedaj sem na desni opazil priprta vrata Pognal sem se skoznje in jih hotel za seboj zapreti, toda ‘zapaha, žal ni bilo. Zato sem se počasi pomikal nazaj in napel revolver. Sedaj bo treba ukrepati, streljal bom na prvega, ki se bo prikazal na pragu! Toda dobesedno sem otrpnil', ko sem za hrbtom zaslišal miren, zasmehljiv glas:
«Izpustite orožje in dvignite zdravo roko, Moralfes...»
Vrata niso bila odprta slučajno.
((Ubogajte, Moralfes, in ne ganite se... takoj bom streljal...«
«Vem...»	,
Kaj sem hotel — izpustil sem svoj revolver.
«Brcnite ga, Moralfes... ne zaupam vam!«
Ubogal sem. Tako sem se znašel pred Lajolettom — brez orožja!
«Dobro, zdaj se lahko obrnete!«
Ko sem se okrenil, je Lajolette prižgal luč in — kot sem pričakoval — pred seboj sem zagledal Charleya Arguthnota, ki me je smehljaje se opazoval. Njegov revolver je bil uper-
jen vame.
«Z vami je končano, Moralfes... Sicer je pa že čas. Cliff Anderson je zelo dober učitelj, čestital mu bom. Veliko ste me stali, don Josfe: tovor, ki so mi ga z vašo pomočjo zasegli, je za moje finance resen udarec. Takih stvari ne oproščam!«
«Ne mislim vas prositi odpuščanja, Lajolette!«
Zasmejal se je.
«Bravo! Sitno Je, ker vas moram ubiti, Moralfes, sposoben človek ste...«
«Hvala!»
«Kdaj st« uganili?«
«Sinoči.»
«Po kroglah?«
«Seveda... «Smith in Wesson» nima takih krogel... take krogle ima le vaš revolver. Vi ste streljali name od zadaj, Hemandez pa je ubil Juana, ki vas je videl. Ko pa ste videli, da me niste dobro zadeli, ste ubili Hernandeza...»
«Vendar mrtvi ne govorijo... V vsakem primeru: čeprav me precej stane, mi je avantura vendar všeč, saj me ni spoznal eden najboljših agentov F.B.I.! Se bom živel! Lepotna kirurgija je zares čudovita stvar: majhen popravek na nosu, oči nekoliko manj obrazdane, bolj štrleča ušesa — pa je že dovolj — če ne računam majhnih angleških brk! Odkrito povedano, Moralfes, žalosten sem, ker vas moram ubiti. Toda gotovo razumete, da ne morem storiti drugače... Zelo dobro streljam — če se ne boste premikali, vas bom prav lepo poslal s sveta. Ni mi, da bi vas mučil!«
«Ali se vam moram zahvaliti?«
«To ne bi nič koristilo... Ste verni, kaj ne? Hitro torej opravite molitev, toda čim krajšo!«
Od daleč sem slišal biti eno. Torej je že petek. Lep dan za smrt. Zaprl sem oči. že rešen težav sveta sem z vso močjo mislil na Marijo. Prosil sem boga, naj jo varuje, ker jaz zanjo ne morem prav ničesar več storiti. Toda zmotil sem se!
«Ste opravili?«
Nisem imel časa, da bi odgovoril, kajti neki drug glas, ki sem ga bil neizmerno, vesel, Je suho ukazal;
«Vrzi orožje, Bob!«
* * *
Končano je. Petkova zora je še daleč. Začel se je moj zadnji seviljski dan. Zvečer se bom z letalom odpeljal proti Lisboni in nato v Washington. Cliff bo zadovoljen. Dobili smo Lajoletta. Anderson gleda le na rezultat, sredstva ga ne zanimajo. Rekel bo, da se mi je podvig posrečil, če pa sem pri tem tvegal življenje, ne bo vprašal. V vrstah F.B.I je na desetine Moralfesov.
Pravkar sem se poslovil s komisarjem Fernandezom. Storili smo vse, da ne bo o nočnih dogodkih odvečnega pisarjenja. Komisar bo v svojem poročilu zapisal, da je Lajoletta ubil neznanec. Ko sva se poslovila, sva vedela, da se ne bova nikoli več videla. Objela sva se. Ko me je komisar poljubil, mi je zašepetal na uho:
«Hvala za vse, kar ste storili, Moralfes... Hvala vam tudi v hčerkinem imenu... Zdaj, ko je maščevana, bom lahko mirneje živel...»
Tako se mi Je zahvalil — vsaj eden!
Bil sem zelo truden. Ko sem stopil proti Trgu San Fer-nando, sem se opotekel. Na oglu Ulic Amor de Dios in Las-so de la Vega sem se ustavil, ker je šla mimo bratovščina «del Silencio«. Godba je igrala melodijo, ki me je spravljala v obup. Zajokal sem, to me je pomirilo. Tako mi je bilo, kot da sem tujec v Španiji, tujec v množici, s katero sem korakal. Na Sierpfes se nisem mogel prebiti, ker so se tam pomikale bratovščine, ki so šle s Triane proti katedrali. Ko sem stopal proti Cuni, sem naletel na najdaljšo vseh procesij, na procesijo «Jesus del Gran Poder«. Moral sem zaviti proti severu in se prebiti za cerkvijo «Sauveur». Preko Pa-joritisa sem skušal med dvema povorkama priti do hotela. Imel sem srečo, da sem do najkritičnejšega kraja prišel v
trenutku, ko so se oddaljevali zadnji spokorniki najbolj popularne bratovščine Macarene — zaščitnice Seville.
Ko sem stopil v sobo, sem na posteljo kar padel. Kar v obleki sem takoj globoko zaspal.
Ko sem vstal in pogledal v ogledalo, sem se zgrozil. Bil sem neobrit, okrog oči sem imel temne kolobarje, lasje so bili skuštrani, obleka zmečkana, ovratnik pri srajci je bil oapet, visel je na prša. Bil sem podoben tistim, ki jih zaslišujejo, dokler jim živci ne popuste.
Ura je bila tri popoldne, bilo je še precej časa do odhoda na letališče.
Uredil sem svoje stvari. Oblekel sem se topleje, kajti nad Atlantikom, ko se bomo približevali New Vorku, ne bo več andaluzijske pomladi. Zaprl sem kovčke — že marsikaj sem znal opraviti z eno roko! V hotelski pisarni sem poravnal račun. Uslužbenec se Je začudil:
«Ali gospod ne bo počakal na spomladanske bikoborbe?«
«Ne!»
Odgovoril sem s takim naglasom, da ni nič več vprašal.
((Prtljago pošljite v poslovalnico «Iberia», prosim»
Ko sem šel preko Palme, ki je bila precej pusla, «em se spomnil, da bi bilo dobro, če bi se šel poslovit tudi k Mariji. Kako naj vendar zapustim Sevillo, ne da bi dokončno vedel, če sem Marijo za vedno izgubil?
Kako daleč je bila Marija od nasmejane Marije v preji' njem tednu... Sram me je bilo pred mlado žensko vso v črnem sive polti in rdečih oči, ki mi je tiho odprla vrata Bolj zašepetala mi je, kot rekla:
«Vstoplte, don Jose...»
Peljala me je v sobo, kjer sem preživel najlepše ure, kjer so zagorela sladka upanja Zdelo se mi je, da je od tedaj pretekla že večnost, ne pa nekaj dni Smrt je legla na veselo družbo, ki Je tu pred tednom uživala seviljske poslastice.
r Nfi/latiPvnnjt ileili)
UREDNIŠT VO: TRST - UL MONTEOCH1 8, II., TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag«o 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 47 338. 95 823 - NAROČNINA: mesečin, 5(H, m . vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun. založništvo tržaškega tisk« irst 115374 - za SFRJ- ADJT D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narr-<ni nanio v Uuniianl - 50l-3-2i0 1 OGLASI. Cena nglasov: za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150 rtnančno-upravm 250, osmrtnice 150 lir - vi ali nvitiai 40 m beseda - Oglasi za tržaško m
gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih j tGajtn Italije pri «Societš Pubblldtš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdais ir tiska Založništvo o-'n'itP(,B tlak v. Trsi