•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GRD V4L Ju* Jw*	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 1 280 10 40, 2801017, 280 10 30 faks: 04 i 280 10 12 mvw.gbd.si, info (a gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost t strokovnost ) donosnost
AVTO MLAKAR PODBORŠEK, ^
AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUNTO -200.000,00 SIT
D0BL0 -300.000,00 SIT
ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C 30, KRANJ tak 04/29 19 390 UVEIETHA GARANCIJA
a
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE'
Gorenjska*^ Banka
Banka *p<»hd£m http: \V\UV.2bkT.si
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 6 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 22. januarja 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Mednarodno leto gora
Odločitev, da bo leto 2002 Mednarodno leto gora, je sprejela Organizacija združenih narodov. Tradicija, da posamezna leta posveti določenemu delu Zemlje, se torej nadaljuje. Lahko pritrdimo, da je za to dovolj razlogov, saj ljudje s svojimi posegi v naravo nezadržno spreminjamo njeno podobo. Ker s tem žagamo vejo, na kateri sedimo sami, ne bi smeli ostati brezbrižni do prizadevanj za izboljšanje razmer.
Po svetu postajajo gorska naselja čedalje bolj prazna, ker se prebivalci selijo v kraje z boljšimi razmerami za življenje. To krizo lahko reši uvajanje ekonomskih aktivnosti, ki dajejo gorskim prebivalcem več možnosti za preživetje. K temu sodi gorski turizem, vendar ne za vsako ceno! Države z naglim razvojem tega turizma, na primer Nepal, že čutijo posledice. Opažajo razvrednotenje tradicionalnih dejavnosti, onesnaževanje vodnih virov, povečano erozijo, uničevanje vegetacije in zmanjševanje biotične raznovrstnosti. Zato želijo uveljaviti nekatere zaščitne ukrepe v najbolj obiskanih predelih.
Mednarodno leto gora je torej namenjeno bolj kot proslavljanju resnemu razmisleku in delu. Tega dejstva se zavedajo tudi v Planinski zvezi Slovenije, kjer si vztrajno prizadevajo za učinkovito varstvo alpskega sveta. Ne gre le za besede, ampak konkretna dejanja, ki se kažejo v ekološki sanaciji koč. Žal se je začela le v kočah na mejah z Avstrijo, ker so sosedje zaenkrat pokazali več posluha za finančno pomoč kot lastna država. Če gre verjeti besedam predsednika Milana Kučana, se bo tudi Slovenija v Mednarodnem letu gora zavzela za ohranitev svojega planinskega raja. In res bi to bilo prav! Gorovje namreč prekriva velik del naše države. Vanj ne zahaja le okrog 74.200 registriranih članov PZS, ampak si tam nabira moči dosti več domačinov in tujcev. Z velikimi dejanji alpinistov in alpinističnih smučarjev smo vsemu svetu že dokazali, da nas ne gre soditi po velikosti države. Sedaj imamo priložnost, da pokažemo pravi odnos tudi do koščka dežele, ki je zibelka teh junakov. In za to niso poklicani le ljubitelji gora!
• Stojan Saje
Lovšetovo poslovanje predali tožilstvu
Nadzorni svet tržiškega Peka se je na petkovi seji odločil, da bo dopolnjeno revizijsko poročilo za leti 1999 in 2000 predal kranjskemu tožilstvu.
Družba KPMG je opravila revizijo poslovanja od leta 1998 do konca leta 2000, ko je Peko vodil Tomaž Lovše, v upravi družbe pa sta bila še Vladimir Železnik in Iztok Svetina. Pri podrobnem pregledu poslovanja in listin so ugotovili vrsto nepravilnosti, ki naj bi prispevale svoj delež k izgubi, s katero je Peko končalo leto 2000 in je tedaj znašala kar 1,9 milijarde tolarjev.
Revizijsko poročilo med drugim ugotavlja, da je Lovše lastnike družbe in nadzorni svet zavajal z netočnimi podatki poslovanja in nenamensko porabljal sredstva državnih obveznic, ki jih je Pekovi sanaciji namenila država. Kljub izdatni državni pomoči, Slovenska razvojna družba je tržiškemu Peku namenila 2 milijardi tolarjev državnih obveznic, je bil Peko septembra leta 2000 nelikviden, nadzorni svet pa o tem ni bil obveščen. Tedanja uprava je nenamensko porabljala sredstva iz vnovčenja državnih obveznic. Revizija je ugotovila tudi nepravilnosti pri plačilu stroškov pravnih storitev odvetniški družbi Tomaža Čada, ki naj bi v dveh letih znašali kar 30 milijonov tolarjev. Iz izdanih računov te odvetniške pisarne ni bilo razvidno, za kakšne posle je šlo, in Čad je že pred pet-
kovim obravnavanjem revizijskega poročila zagotovil, da bo revizorjem posredoval dokumentacijo, kar je tudi storil, z njo pa naj bi ovrgel očitane nepravilnosti.
Revizija je poleg nenamenske rabe sredstev državnih obveznic opozorila tudi na škodljive poslovne odločitve tedanje Pekove uprave in na neporavnane obveznosti Pekove prve prisilne poravnave. Lovše je očitke zanikal, nadzorni svet Peka pa se je na petkovi seji skupaj z revizorsko družbo KPMG odločil, da dopolnjeno revizijsko poročilo preda kranjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu, Pekovo sedanjo upravo, ki jo dobro leto vodi Marta Gorjup Brejc, pa pooblastil, naj s pravno službo prouči možnosti za vložitev odškodninske tožbe proti nekdanji Pekovi upravi.
• Renata Škrjanc
skrbno smučanje. Smučarske karte s popustom pri: Brez»KfP Sklpass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori
'o'^Dlačrio varstvo otrok! v Hotelu Kotnik, tel.: 04 - 582 10 op in na avtocesti pred
Karavanškim predorom v stavbi7        L tel.: 04-58615 31. www.skipasstravel.si
opušta v toplicah
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
=ECO 0/£= 04 53177 00
Snowboard park na Starem vrhu
Park pomeni predvsem dodatno ponudbo za deskarje, kar bo prispevalo k večji varnosti smučišča.
Stari vrh - Smučarsko-turistični center Stari vrh je v sodelovanju
s športnim društvom Cannibal preteklo soboto pripravil uradno otvoritev prenovljenega in povečanega snowboard parka. Skakalnice in snežni kanal je že popoldne preizkusilo veliko deskarjev, na večerno tekmo, ki se je pod žarometom začela ob 19h, pa so se prijavili tekmovalci iz cele Slovenije. Okrog 250 gledalcev je uži-
valo ob atraktivnih skokih in figurah, kjer se tekmovalci zavrtijo tudi za 720 stopinj.
Direktor STC Stari vrh Matej Demšar je po otvoritvi povedal, da je idejo za stezo za deskarje že pred dvema letoma dal član SD Cannibal Boris Petkovič. Že takrat so skupaj organizirali tekmovanje, ki je naletelo na ugoden
EOC d.0.0. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Nekateri deskarji so na sobotni otvoritvi snovvboard parka na Starem vrhu izvajali prave akrobacije.
odziv. Vendar pa na Starem vrhu ne morejo sami skrbeti za park in ker je ŠD Cannibal ponudilo pomoč pri vzdrževanju, so se odločili za sodelovanje. Park pomeni predvsem dodatno ponudbo za deskarje, lahko so jim ponudili nekaj novega, saj imajo na Starem vrhu za deskanje idealen prostor, obenem pa predstavlja tudi promocijo smučišča. Obisk prve tekme je Demšarja presenetil, saj ni pričakoval, da si bo tekmovanje ogledalo toliko ljudi: "Na otvoritvi je nagajala le tehnika, ko smo imeli težave z mikrofonom, to je bilo bolj "boardersko", drugače pa sem s parkom zadovoljen."
• Mateja Tušek, foto Gorazd Kavčič
« e<« "* *
000 w w w
Si
Z včlanftvljo cfo 2'.'- .2002 omogočamo
brezplačno sodefovanje jm
v sistemu eKom pen za dje.com do 1.6.2002.-J/fi^ Telefon: (01) 439 40 10, (02) 234 01 ĆlfEgl
9770352666018
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.net
Torek, 22. januarja 2002
IZ POLITIČNIH STRANK
Redna seja slovenske vlade
Moje, tvoje, njegovo?
Blaž Kavčič, poslanec DZ, LDS
Če prav pomislimo, je to precej osrednja dilemu razmišljanj slovenskih politikov, gospodarstvenikov, strokovnjakov in širše javnosti v teh mesecih. Čigavo naj bi kaj bilo, da bi bilo prav. Na primerih bank, pivovarn, zavarovalnic je možno prebrati in slišati stališča, ki z včasih zelo podobnimi argumenti prihajajo do diametralno različnih stališč o tem, kdo naj ima pravico kaj imeti, še najbolj pogosto pa kaj bi smeli v Sloveniji kupiti tujci in česa ne.
Osebno menim, da je koristno najprej uskladiti poglede na sama dejstva, kriterije za ciljno stanje in šele po tem vstopiti v argumentirani boj mnenj. Eden od bistvenih elementov za lažje usklajevanje pogledov na optimalno nadaljnjo razvojno pot Slovenije je opredelitev pojma "slovenska lastnina ". Tudi med alternativnimi predlogi za model privatizacije NLB smo lahko npr. zasledili stališča, naj bi večji del lastništva bil namenjen slovenskim lastnikom. V sodobnih pogojih poslovanja pa se moramo zavedati dejstva, da je resnično in dolgoročno slovenska lastnina v okviru naših institucij lahko samo državna lastnina. Lastnina slovenskih delničarjev danes je preko enostavnih borznih ali izvenborznih transakcij že jutri lahko lastnina Italijana ali Nemca ali Avstrijca. Tudi slovenski pidi in dzu-ji po definiciji niso "parkirišče" za slovensko lastnino. Pri transakcijah z delnicami v slovenskih podjetjih poskušajo pač uresničevati svoje poslovno poslanstvo - to pa je doseganje finančnih donosov, ki naj bodo na dolgi rok kar najvišji in kar najbolj varni. Nimajo pa te institucije v svojem poslanstvu varovanja nacionalne čistosti lastništva.
Vendar pa je precej široko soglasje doseženo okrog dejstva, da močna zastopanost državne lastnine v gospodarsku ne spodbuja povečevanja poslovne uspešnosti in konkurenčnosti. K razrešitvi te dokaj neprijetne dileme bodo lahko dale pomemben prispevek šele nove institucije v slovenskem gospodarskem prostoru. Zanimiv je primer najobetavnejšega (in edinega) kandidata za nakup 34-odstotnega deleža NLB - belgijske bančne korporacije KBC Ključni lastnik te banke so belgijske, točneje rečeno flamske fondacije. O teh fondacijah vsega ne vemo, predpostavljamo pa lahko, da imajo nacionalno belgijsko flamsko obeležje. Verjetno tudi Slovenci potrebujemo nove institucije, ki bodo zmogle in hotele predstavljati slovenski nacionalni interes.
O slovenskem nacionalnem interesu pa je v zadnjem obdobju tudi možno zaznati zelo protislovna stališča. Od ene skrajnosti, ki pravi, da naj svobodni trg uravnava dogajanja na trgu s svojim mehanizmom "nevidne roke ", pa do druge skrajnosti, ki pravi, da Slovenci ne potrebujemo tujcev, saj znamo v bistvu vse napraviti sami in res ni potrebe, da bi se pustili izkoriščati tujcem.
Če predpostavim, da bi z nekaj umirjene debate v precej širokem krogu lahko prišli do strinjanja, da je nacionalni interes v veliki meri možno opredeliti kot zagotavljanje kar se da izrazite rasti kakovosti življenja Slovencev, je umestno, da tudi ocenim, kaj se je zgodovinsko dogajalo z materialno podlago kakovosti življenja pri nas. Pred drugo svetovno vojno je slovenstvo imelo razmeroma revno materialno podlago. Ključni deli gospodarstva so bili v tuji (predvsem nemški, avstrijski in češki) lasti. Po drugi svetovni vojni se je materialna podlaga slovenstva okrepila. Za "številko prebogat" denacionalizacijski zakon je materialno podlago slovenstva v določeni meri prizadel - v dobro nekdanjih lastnikov (v veliki meri tujcev) in Cerkve. Zelo pomembno je torej, da z materialno podlago slovenstva v prihodnje ravnamo zelo premišljeno.
Na drugi strani pa moramo upoštevati tudi vse posledice dejstva, da dosegamo kar okrog 60 odstotkov BDP z mednarodno menjavo. Smo torej življenjsko odvisni od nadaljnjega razvoja mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov. Pretirano zapiranje in oviranje pretoka kapitala bi nam pri tem nedvomno škodilo. Slovenija za svoj hitri nadaljnji razvoj nima dovolj lastne akumulacije. Vendar so še bolj pomembne od finančnih omejitev tržne in razvojne omejitve. Ze pred približno 20 leti se je pokazalo, da npr. na trgu telekomunikacijske opreme ni prostora za majhne, nepovezane in morda nekoliko okorne firme. Velika vlaganja potrebna za razvoj digitalnih sistemov so zahtevala obvladovanje vsaj 15 odstotkov svetovnega trga. Sicer ne bi bilo možno računati na povrnitev vlaganj v razvoj in seveda na doseganje dolgoročnega profita. Posledično pa npr. danes zelo uspešna kranjska firtna Iskratel tudi ne bi mogla biti tako uspešna ali pa je niti ne bi bilo, če ne bi v lastništvo in tehnološko- razvojno partnerstvo vstopil nemški Siemens. Torej - kot je v nekem smislu nakazal tudi naš nedavni gost, nobelovce Joseph E. Sti-glitz - majhne države se ne smejo zanašati (samo) na domače lastništvo.
Nov plačni sistem v javni upravi
Slovenska vlada je potrdila predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Nov sistem ukinja količnike in uslužbence uvršča v plačne lestvice. Nov zakon o varovanju meje uvaja dva mejna prehoda: za prehod meje določenih oseb in začasni mejni prehod. V stanovanjski varčevalni shemi najmanj 12 tisoč tolarjev mesečno.
TNG,
Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Cilji tega zakona so vzpostavitev skupnega plačnega sistema za vse zaposlene v javnem sektorju, določitev ustreznih razmerij med plačami zaposlenih v javnem sektorju, vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela ter vzpostavitev transparentnega in obvladljivega plačnega sistema z vidika javnih financ.
Nov plačni sistem ukinja količnike za ves javni sektor - za vse zaposlene in funkcionarje, izhodiščno plačo za negospodarstvo, ukinja tudi tako imenovano poslansko osnovo za oblikovanje plač funkcionarjev, mesečno ocenjevanje in izplačevanje delovne uspešnosti. Nov plačni sistem namesto količnikov in izhodiščne plače uvaja osnovno plačo, izraženo v tolarskem znesku, plačno lestvico s plačnimi razredi, kjer vsakemu plačnemu razredu pripa-
da nominalni znesek, uvrščanje delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede plačne lestvice, saj bo sleherni zaposleni ali funkcionar uvrščen v enega od plačnih razredov znotraj določene tarifne skupine in poklicne skupine, letno ocenjevanje in izplačevanje delovne uspešnosti.
Nov plačni sistem tako uvaja skupni plačni sistem za vse zaposlene v javnem sektorju in vse funkcionarje, pri čemer v javni sektor niso vključena javna podjetja in javne gospodarske družbe in Banka Slovenije. Zajema vse
proračunske uporabnike v javnem sektorju. Predlog zakona med drugim predvideva poseben postopek spreminjanja razmerij med najvišjo in najnižjo plačo oziroma med plačnimi in poklicnimi skupinami. Za uresničevanje tega postopka zakon predvideva ustanovitev posebnega sveta za sistem in politiko plač v javnem sektorju, ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov, vlade, koordinacije sindikatov javnega sektorja in reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti. Koje Slovenija postala pridružena članice Evropske uni-
je, so pri pregledu usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU ugotovili, da bo zaradi uskladitve pravnega reda zakonodaje s pravnim redom Evropske unije treba sprejeti tudi zakon o nadzoru državne meje. Tako bo nov zakon omogočil uresničevanje določb Schengenskega pravnega reda v praksi. Zakon določa mejno kontrolo in ukrepe varovanja državne meje znotraj mejnih prehodov. Nov zakon ne posega v področje prenosa orožja preko državne meje, ureja pa področje mejnih incidentov, kjer predvideva le obveščanje Ministrstva za zunanje zadeve. Pri prehajanju državne meje sta predvideni dve novi obliki mejnih prehodov in sicer mejni prehod za določen krog oseb in začasni mejni prehod, ki nadomešča prehajanje državne meje izven mejnega prehoda. Za zadrževanje na prehodu bo zadostoval upravičen interes.
Vlada je sprejela tudi začasni finančni načrt Darsa za letos, sklep o ustanovitvi urada za varovanje tajnih podatkov in določila višino najnižjega mesečnega obroka za varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi, ki znaša 12 tisoč tolarjev.
Poleg poročila o tretjem krogu pogajanja za nacionalni program Phare čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko za letos je sprejela tudi pobudo za vpis partizanske bolnišnice Franje v seznam kulturne in naravne dediščine pri UNESCO. Na poskusni seznam so poleg partizanske bolnišnice Franja vpisane še Klasični Kras, Fužinarske planine v Bohinju in Rudarsko mesto Idrija.
• Darinka Sedej
GLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
NAROČAM      i     . GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek:_________........
Naslov:____
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Će Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
Pokrajine za decentralizacijo države
Ministrstvo za notranje zadeve se še pogovarja o tem, kaj naj bi z ministrstev prenesli na pokrajine. Pokrajine naj bi uvedli leta 2004, pokrajinske volitve pa naj bi bile jeseni leta 2003. Pokrajine pomenijo decentralizacijo in reorganizacijo državne uprave.
Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo informacijo o uvajanju pokrajin v republiki Sloveniji, uresničitev projekta pa bo pomenila tudi reorganizacijo državne uprave.
Pokrajinska ureditev in njena uveljavitev je politični in strokovni projekt, ki temelji na pomembnem vprašanju, katere pristojnosti bodo imele pokrajine. Neločljivo so pri tem povezani trije dejavniki in sicer pristojnosti pokrajin, njihovo financiranje ter ozemeljski obseg bodočih pokrajin. Pokrajina, / najmanj 100 tisoč prebivalci, bo samostojno opravljala lokalne zadeve širšega pomena, ki jih bo določila s svojimi predpisi ali pa bodo določene Z zakonom. Pokrajina bo upravljala tudi upravne naloge države, razen upravnih nalog, ki jih po zakonu neposredno opravljajo ministrstva in upravnih nalog, ki so z zakonom prenesene v upravljanje občinam.
Neposredno voljeno predstavniško telo pokrajine bo pokrajinski svet, izvršilna organa pokrajine pa bosta predsednik pokrajine in pokrajinski odbor. Predsednik pokrajine bo individulani i/usilni organ pokrajine in pokrajinski funkcionar, ki je posredno voljen izmed članov pokrajinskega sveta. Pokrajinski odbor je kolektivni
izvršilni organ pokrajine, ki nadzoruje delo pokrajinske uprave, sprejema predpise, predlaga proračun in zaključni račun proračuna pokrajine. Pokrajinska uprava upravlja upravne naloge, sestavljajo pa jo pokrajinski upravni organi.
Direktor pokrajinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Imenuje in razrešuje ga pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine po predhodnem mnenju vlade republike Slovenije. Vodi pokrajinsko upravo in je vsako leto dolžan poročati vladi o upravljanju na pokrajino prenesenih državnih nalog, na zahtevo pokrajinskega
sveta pa tudi pokrajinskemu svetu. V pokrajini je tudi urad za pritožbe, kije neodvisen pokrajinski upravni organ, ki odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper upravne akte, izdane na prvi stopnji v občinah in pokrajinski upravi.
Ministrstvo za notranje zadeve je vladi že posredovalo pregled predlogov ministrstev za določitev pristojnosti pokrajin, ki jih ocenjujejo kot zelo pozitivne in pomenijo pomemben napredek, katerega končni cilj je decentralizacija države.
Pokrajinske volitve naj bi bile jeseni 2003, konstituiranje pokrajin pa naj bi bilo januarja leta 2004. • D. Sedej
Strankarske vesti
Ljubljana - Po izjavi Mladega foruma ZLSD je bilo nedavno vodenje javne razprave 0 vstopu Slovenije v NATO vprašljivo, saj so bili lisli, ki nasprotujejo vstopu, proti koncu javne razprave odrinjeni. Namen vlade je bil - pravijo člani Mladega foruma - da bi vsem televizijskim gledalcem pokazala, kako v Sloveniji ni skupin, ki bi nasproto-vale vstopu naše države v to vojaško /vezo. Program je trajal 240 minut, mnenjem proti vstopu pa je bilo namenjenih le 10 minut. Mladi forum, ki ni nameraval organizirati nobenih demonstracij pred parla mentom, če bi dobil besedo in možnost predstavitve svojih mnenj, nasprotuje vstopu Slovenije v NATO, obenem pa meni. da so javne predstavitve mnenj zelo pomembne pri informiranju javnosti o tem. k;ii vstop v NATO sploh pomeni. • D.S.
•••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
Človek je v gorah gost, ne pa gospodar
Gore imajo svoje posebnosti, ki so dragocene za ohranjanje življenja. Zato zahtevajo posebno varovanje, kar je tudi eden do ciljev Mednarodnega leta gora.
Kranj - Dokler bo Slovenija s svojim goratim delom za nas planinski raj, kot jo je slavil pesnik Gregorčič, je to velika stvar. To je med drugim ugotovil predsednik države Milan Kučan ob decembrskem sprejemu planincev na Brdu pri Kranju. Pred vstopom v letošnje Mednarodno leto gora je izrazil prepričanje, da bo tudi država pokazala več razumevanja za varstvo gora. Enak cilj ima Planinska zveza Slovenije, ki si obenem želi več posluha za gorni-ške dejavnosti.
Združeni narodi so že novembra 1998 razglasili leto 2002 za Mednarodno leto gora. Leto prej je idejo za to sprožila Kirgizija, za sprejem predloga pa se je zavzela tudi italijanska diplomacija. Po sprejetju deklaracije o razglasitvi Mednarodnega leta gora so se začele priprave na mednarodni ravni, ki sta jih vodila Organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) ter UNESCO. Pridružila seje tudi svetovna turistična organizacija, ki je leto 2002 razglasila za mednarodno leto ekološkega turizma. OZN je spodbudila vse, ki jih kakorkoli zanimajo gore, naj povečajo svoje zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja gorskega sveta. Ob tem glavnem cilju bo Mednarodno leto gora posvečeno varovanju posebnosti gorskih območij, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter zagotavljanju blaginje tamkajšnjega prebivalstva.
Pobudo OZN je z navdušenjem sprejela Svetovna zveza planinskih in alpinističnih združenj (UIAA), ki povezuje 90 organizacij z več kot 2,5 milijona člani. Njena članica je tudi Planinska zveza Slovenije, v kateri je v 231 društvih in klubih več kot 74.000 članov. Vodstvo PZS je ugotovilo, da pomeni Mednarodno leto gora dober okvir za uresničevanje ekoloških in razvojnih načrtov. V ok-
viru priprav na letošnjo akcijo so že lani obnovili velik del evropskih pešpoti (E6 in E7), ki vodijo preko slovenskega ozemlja, sodelovali pa so tudi pri pripravi alpske vezne poti Via Alpina. Planinska zveza Slovenije se je v letu 2001 vključila v delno ekološko sanacijo planinskih koč ob meji z Avstrijo v Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah. Kot ena največjih evropskih planinskih zvez je tudi v Mednarodnem letu gora prevzela svoje obveznosti. Nevladne organizacije namreč lahko pomembno prispevajo k evropski uveljavitvi Slovenije in vzdrževanju stikov med nevladnimi organizacijami tujih držav, je prepričan mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije.
Pomen ohranjanja gorskega sveta
Ob vodah, oceanih in zraku so gore del našega planeta, ki je najbolj izpostavljen in ogrožen. Slovencem, ki živimo med gorami, se niti ne zdijo razmeroma redka dobrina. Mednarodno leto gora je zato dobra priložnost, da se zavemo njihovega posebnega pomena in poslanstva ter se še bolj odločno kot doslej zavzamemo za načrtno skrb za gore in njihovo varstvo. Na to potrebo je opozoril
Dokler bo človek v gorah le gost in ne gospodar, bo tam res planinski raj. Foto: Andrej Mali
tudi predsednik države Milan Kučan med decembrskim sprejemom za vodstvo PZS in nagrajene planince na Brdu pri Kranju.
"Gore imajo svoje posebnosti, dragocene so za ohranjanje življenja, za ohranjanje ravnovesja življenju in zahtevajo posebno varovanje in zaščito. So med drugim tudi vir pitne vode in so del trajnostnega razvoja države, če seveda država takšen koncept ima. Ni veliko držav, ki koncept sonarav-nega ali trajnostnega razvoja imajo. Ni jih veliko, ki skrbijo za rav-
notežje v menjavi med človekom in naravo in žal naša država zaenkrat ne spada med takšne države. Gore so pomemben del tudi tistih aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju naravne in kulturne dediščine in so s svojo podobo, ki jo kažejo ljudem, tudi spričevalo njihove kultiviranosti in civiliziranosti. So del tiste pomembne industrije, ki ji pravimo turizem, so pomemben del obnavljanja telesnih, fizičnih in duhovnih zmogljivosti človeka, so pomembno torišče športa. So torej tisti del našega
sveta, kjer človek najbolj neposredno meri moči in sposobnosti z naravo, ne da bi jo poškodoval. Ne gre samo za alpinizem in športno plezanje, gre tudi za merjenje svoje vzdržljivosti. Preprosto, gore so zelo pomemben del sožitja človeka z naravo," je med drugim ugotovil predsednik države, ki je tudi sam navdušen gornik.
Naravo smo dobili v dar od naših prednikov in jo bomo morali dati naprej z vsem spoštovanjem našim zanamcem. Zato je prav, da
Vojna napoved poplavam
Po dolgih letih zatiskanja oči je mestna občina lani vendarle ugriznila v kislo jabolko, ki se mu reče poplave in podori obrežij. "Vodni tolar" ki se ga v občini nabere za približno 70 milijonov tolarjev na leto in je namenjen sanacijam, iz države nikakor ne najde poti nazaj.
se ljudje obnašamo v gorah kot gostje in ne kot njihovi gospodarji, je svetoval gornikom predsednik Kučan. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bo boljši odnos do dragocenega koščka domovine v Mednarodnem letu gora pokazala tudi država. Podprla naj bi prizadevanja vseh, ki načrtujejo razne aktivnosti v povezavi z varstvom gora. Tako bodo lahko tudi mlajši rodovi v gorah res videli planinski raj, ki gaje opeval že pesnik Gregorčič.
Razne dejavnosti in prireditve
Planinska zveza Slovenije bo v Mednarodnem letu gora posvetila več pozornosti sprejemu zakonodaje o visokogorju in planinskih poteh, pravilnikov o strokovnem delu in financiranju dejavnosti ter mednarodnih konvencij. Novosti načrtuje pri gorniški vzgoji mladine in vključevanju v sistem izobraževanja. S promocijskimi dejavnostmi želi izboljšati razumevanje za planinstvo in alpinizem v javnosti. Pripravlja pa tudi različne projekte, za katere bo iskala možnosti sofinanciranja s sodelovanjem na javnih razpisih.
V posebnem programu so predvideli, da bodo za načrtovane dejavnosti porabili blizu 322 milijonov tolarjev, zaprosili pa so za dobrih 53 milijonov SIT pomoči. Največji zalogaj bo ureditev Triglavskega muzeja, ki naj bi stala več kot 275 milijonov SIT. Denar bodo namenili še za ekološko vzgojo obiskovalcev gora, izobraževanje varuhov gorske narave, izboljšanje informiranja o razmerah v gorah, planinski koledar in drugo gradivo, urejanje planinskih poti ter organizacijo prireditev. Osrednja slovesnost ob Mednarodnem letu gora bo Dan slovenskih planincev 14. septembra 2002 na Lisci. Pripravljajo tudi fotografske razstave, festival gorskega filma na Bledu in skupno akcijo z organizacijo CIPRA Slovenije.
• Stojan Saje
Kranj - Ne povsem jasne so tudi meje odgovornosti za vodne nadloge, ki si jih vsak najraje razlaga tako, kot mu v danem trenutku najbolj ustreza. Primer: z nanesenim rečnim prodom bi "gospodaril" vsak, koje treba vodotok ukrotiti, regulirati, poglobiti strugo, zgraditi škarpo, pa bi breme stroškov najraje prevalil na drugega.
H    Marko Hočevar iz občinske-ga oddelku •% gospodarske jav-
B . ne službe pravi,
da so pristojnosti H| v dokaj
^«L——Am I jasne. Občina naj bi odpravljala vzroke poplav in podorov v naseljih, ki so pogosto posledica človeškega dela, tudi nespameti in kratko vidnosti (dovoljenja za gradnje na ogroženih območjih), država pa naj bi prek Vodno gospodarskega podjetja Kranj bdela nad vodotoki. '
Lani seje mestna občina po dolgih letih končno začela načrtneje "vmešavati" v odpravljanje po plav in podorov in za to v proračunu namenila tudi denar. Dela je seveda za več let, prvi rezultati pa vendarle obetajo, da ne gre zgolj /a muho enodnevnico.
Prvi del struge potoka Rupov-ščica na Kokrici, ki je v deževnih obdobjih tudi večkrat na leto poplavili okrog dvajset hiš, so lani v ostrem zavoju "popravili", letos pa bodo na tem delu /gradili še kamniti nasip.
Za ta dela bo občina odštela štirinajst milijonov tolarjev, v nada Ijevanju sanacije pa pričakujemo denar tudi i/ državne agencije za
okolje, saj bo treba potok sanirati do jezu, kjer ogroža še nekaj bližnjih hiš. •
Kanjon Kokre še odprta rana
Dokaz, da država zelo nerada odpre svoj mošnjiček oziroma glavnino denarja usmerja v prizadeto Posočje, je del Jelenčeve ulice ob tovarni 1BI na Primskovem, kjer je pred leti prišlo do nevarnega, obsežnega podora kanjona Kokre. Za sanacijo (od že sanirane hiše Škraba do lbija) je projekt i/delan, dogovorjena je bila tudi
delitev stroškov, podpisa na pogodbi pa nikakor ni. Projekt, vreden približno 200 milijonov tolarjev, naj bi v polovičnem delu plačalo ministrstvo za okolje, drugo polovico pa bi si v enakih deležih razdelili mestna občina, IBI in Elektro Gorenjska. V mestni upravi so lani na več sestankih /aman skušali dogovorjeno potrditi, zgolj pri obljubah je ostal tudi državni sekretar v ministrstvu Radovan Tavzcs, ki je bil v Kranju maja in je zagotovil denarno pomoč tako za sanacijo podora na Kokri kot usada v Podbli-ci. Nekaj več sreče je imela občina le pri sanaciji brežine Kokre pod Kalinškovo ulico, kjer je denarno sodelovala tudi agencija /a okolje. Kaverno, ki je pomenila nevarnost za stanovalce v treh hišah, je Vodno gospodarsko podjetje Kranj zapolnilo in jo zaprlo
s kamnito betonskim zidom. Projekt je bil vreden okrog šest milijonov tolarjev.
Rečni nanosi vir poplav v Struževem
V bližini železniškega mostu v Struževem je Sava pogosto prestopala bregove in poplavljala kakšnih petindvajset hiš. Poplave so povzročali dolgoletni nanosi rečnega proda, zaradi katerih se je dvignil nivo reke, ob obilnejših deževjih pa je narasla voda zalivala kleli, problematična je tudi podtalnica.
Prvi korak k odpravi poplav je mestna občina storila lani, ko je sklicala zastopnike krajevne skupnosti Struževo, Elektra Gorenjske, ki upravlja z jezom, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Vodno gospodarskega podjetja. Po skupnem soglasju je podjetje konec leta i/, struge odpeljalo nešteto kubikov proda, odstranili so tudi razraslo grmovje.
Marko Hočevar priznava, da je to šele začetek. "Rešitve bomo iskali v regulaciji nivoja struge, večji pretok vode bi dosegli tudi z znižanjem Majdičevega jezu, k izboljšanju razmer pa bo nedvomno prispevala tudi kanalizacija, ki prihaja v Struževo iz Nak-lega, odplake bo kranjska Komunala speljala na čistilno napravo v Zariei."
Ponikovalno polje v Bitnjah
Ob vsakem obilnejšem deževju votla zalije tudi več hiš v Bitnjah.
Območje, po katerem tečeta Štaj-na in Trenča, je že po naravi močvirnato in zato zahteva posebej premišljene gradbene posege. Marko Hočevar pravi, daje vzrokov za poplave več. "Z leti so naravni vodotoki vse bolj ogroženi, struge so na nekaterih mestih povsem prekinjene, tako da voda ne more odtekati, razen tega so stanovalci ponekod struge speljali po ceveh, ki obilnih padavin ne "požirajo". Drug vzrok tiči v nenadzorovanih gradnjah hiš, garaž pa tudi asfaltiranih dvorišč, s katerih stanovalci niso uredili odvodnjavanja."
Ker občina v Bitnjah načrtuje še nove obsežnejše pozidave, je ob številnih projektih za sanacijo poplav, ki že obstajajo, naročila izdelavo nove študije. Ta je kot eno' od rešitev pokazala gradnjo poni-kovalnega polja. V zgornjem delu Bitenj. že zdaj znano po "jezercu", bi polje poglobili, v njem /brana voda pa bi nato počasi odtekala v zemljo in se do zlitja v podtalnico naravno očistila.
"Naravovarstveniki so soglasje že dali, letos bomo pridobili projektno dokumentacijo, prihodnje leto pa ponikovalno polje predvidoma zgradili. S tem bomo seveda štrli le en oreh. V nadaljevanju bo treba očistiti in urediti strugi obeh potokov ter ob fekalni zgraditi ločeno kanalizacijo za meteorne vode, kar pa bo precej zahteven in drag projekt."
• Helena Jelovčan
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-maii: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si
Torek, 22. januarja 2002
Ne prenos, kriva je suša
Za ponovoletne težave pri oskrbi s pitno vodo v Železnikih je kriva predvsem že trimesečna suša, okvare
pa opozarjajo na potrebno obnovitev vodovoda.
Železniki - Praktično vse od novega leta se v Železnikih srečujejo s težavami pri oskrbi s pitno vodo in mnogi so prepričani, da je to posledica dejstva, da je občina prav z novim letom ustanovila režijski obrat in od Loške komunale prevzela upravljanje vodovoda. Zupan take trditve zanika, saj pravi, da je vzrok v veliki suši.
Po novem letu so se v središču Selške doline, Železnikih, začele pojavljati težave s pitno vodo, ki so jih najbolj občutili prebivalci naselja Log in stanovalci v višjih nadstropjih s stolpnicah, v zadnjem tednu pa tudi prebivalci Dašnice in ostalih naselij. Župan občine Železniki Mihael Prevc pravi, da sta za to dva vzroka: velika suša. ki traja že vse od oktobra, pa smo nanjo zaradi zime morda manj pozorni, ter številne okvare na vodovodnih ceveh, ki so oskrbo z vodo prizadele v zadnjem tednu.
Da je suša izredno resna, kažejo nenazadnje tudi vesti o tem, da so pod Ratitovcem presahnili nekateri studenci, kar tudi najstarejši prebivalci ne pomnijo. V Drabo-slovico pri Podlonku morajo že kar nekaj časa vodo voziti s cisternami. Torej po njegovem mnenju ne držijo glasovi o tem, da je tako stanje posledica prevzema vodovoda v občinsko upravljanje, saj je bila pred novim letom opravljene korektna predaja sistema. Župan tudi priznava, daje bil vodovod relativno dobro vzdrževan, povsem v skladu s pogodbo, ki jo je imela občina s Loško komunalo, šele sedaj pa spoznavajo, da je ta sistem zelo dotrajan in da zahteva temeljitejšo obnovitev. Zlasti približno 30 let stari salo-
nitni vodi so očitno dotrajali (počene cevi so bile vzrok velikih okvar na Logu) in kljub temu, da je vodnih virov v Pečaku dovolj, so izgube tako velike, da dotok očitno ne pokrije več potreb. Že v letošnjem proračunu, pojasnjuje župan, so predvidena sredstva za priključitev nove vrtine pri Petra-ču, kar naj bi povečalo pritisk in količino vode, očitno pa je, da se bo potrebno načrtno lotiti zamenjave salonitnih cevi.
Ob vseh sumih, da je občinski prevzem upravljanja vodovoda kriv za nastale težavam, pa se postavlja vprašanje, zakaj pravzaprav takšna odločitev. Župan pravi, da ni vzrok v nezadovoljstvu s dosedanjim upravljavcem, s katerim je občina vsako leto sklepala posebno pogodbo, pač pa v "sistemskih" prednostih. Da so se odločili za ustanovitev občinskega režijskega obrata, namesto da bi s Loško komunalo sklenili koncesijsko pogodbo, je pretehtalo dejstvo, da koncesionar za naložbe ne more uporabljati sredstev iz takse za onesnaževanje vode niti kandidirati na nepovratna državna sredstva. V občini Železniki, kjer imajo v načrtu še zelo velika vlaganja v komunalno infrastrukturo (izgraditev kanalizacijskega sistema za Selca in Dolenjo vas v vrednosti več kot ene miiijarde to-
larjev; dograditev kanalizacijskega sistema v Železnikih), sta pomembni še dve dejstvi: v primeru ustanovitve režijskega obrata je mogoče poračunavati tudi davek na dodano vrednost, to pa pomeni pri omenjenih investicijah najmanj 150 milijonov tolarjev prihranka; poleg tega pa se ohranja možnost zaposlovanja delavcev na javnih delih, kar poslej v krajevnih skupnostih naj ne bi bilo več mogoče. Občina Železniki sedaj išče (je že razpisala) pogodbene izvajalce posameznih del pri vzdrževanju vodovoda, od 9 po-
vabljenih v kraju so se odzvali 4. Za prehodno obdobje se še vedno pogovarjajo s Loško komunalo, ki pa odklanja le enoletne pogodbe in seje pripravljena pogovarjati le za daljše obdobje. Če je vse bolj očitno, da bo potrebno, podobno kot v sosednji občini Skofja Loka, zamenjati vse dotrajanje salonitne vodovodne cevi, v Železnikih ugotavljajo, daje takih cevi k sreči le za približno eno tretjino. Dokler se stanje ne izboljša, župan prosi za potrpljenje, v času suše pa tudi za premišljeno varčevanje.
• Štefan Žargi
Otroško igrišče je že premajhno
Radovljica - V Krajevni skupnosti Radovljica bodo letos največ denarja namenili za popravilo in posodobitev cest ter ureditev dodatnih parkirišč. Tako bodo uredili pločnik in parkirišča na cesti mimo vrtca, popravili obzidje na Trubarjevi cesti od grajskega parka do gostilne Lectar in pripravili idejni načrt za popravilo štrukljeve ulice v Predtr-gu, kjer je treba zgraditi podporni zid in postaviti zaščitno ograjo. Do pomladi naj bi bilo urejeno tudi parkirišče na mestu nekdanje Merkur-jeve stavbe pred vhodom v staro mesto jedro, v nadaljevanju bi uredili izvennivojsko parkirišče, v kleti pa tudi javne sanitarije. Pobuda KS se razlikuje od občinskih zamisli, da bi javna stranišča uredili v prostorih Mrakove hiše. Pomladi se bodo začela tudi dela na Linhartovem trgu, kjer bodo obnovili komunalne vode, elektriko, položili vode za kabelsko televizijo in plin. Trg naj bi bil dokončno urejen prihodnje leto, ko naj bi ga tudi zaprli za promet. S tem pa je povezano tudi popravilo Ceste svobode in mostu čez železniško progo. KS si bo letos prizadevala tudi za gradnjo izvennivojskega priključka Ljubljanske ceste iz Predtrga na magistralno cesto pred ovinkom, med nalogami pa je tudi povečanje novega otroškega igrišča ob kopališču, ki je že postalo premajhno. Ob njem bodo uredili tudi parkirišče, potrebne pa bi bile tudi sanitarije. • U. P.
Prek Kokre po novem mostu
Tri različice povezave Planine z mestom pri t.i. stari Savi so v petek predstavili profesorji
Fakultete za arhitekturo s študenti.
Kranj - Gre za urbanistične rešitve povezave Planine s C. talcev na levem bregu Kokre in mesta v Gregorčičevi ulici, območju dokaj neuglednega kompleksa "stare Save", ki naj bi dobila prostor v kranjskem dolgoročnem planu.
Študenti arhitekture so delali pod mentorstvom profesorjev Petra Gabrijelčiča, Vojteha Ravnikarja in Aleša Prinčiča. Vsaka skupina je izdelala svojo varianto rešitve ter jo v petek dopoldne s skicami, maketami in besedami predstavila na hodniku pred občinskimi razpravnimi dvoranami.
njona Kokre in kompleksa "stare Save na desnem so si bodoči arhitekti s svojimi mentorji različno zamislili. Prva skupina ostaja zvesta naravi, zelenju. Žontarjev
S Šubljeve na ustavno sodišče
Skupina stanovalcev Šubljeve ulice je na ustavnem sodišču vložila pobudo za oceno zakonitosti dela odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih za območji J 3 Srednje Jarše in J 4 Jarše-Center. Ustavno sodišče je začasno ustavilo
izvajanje tega odloka.
Domžale - Stanovalci so v ustavno presojo poslali odstavek 4. člena in 13. člen omenjenega odloka, ker naj bi nadaljevanje gradnje v tem primeru zelo poslabšalo njihove bivalne pogoje.
V omenjenem občinskem aktu občina le daje soglasje h gradnji vrstnih in večstanovanjskih hiš in gre v resnici le za načelno soglasje oziroma za potrditev, da so nameravani posegi graditelja v skladu z odlokom. Poleg tega so stanovalci i/, omenjene skupine lastniki zemljišč na južni strani Šubljeve ulice in ne meji na "moteče" novogradnje. Domžalska občina bo sporna člena sama razveljavila, z njima pa so po besedah domžalske županje Cvete Zalokar Ora-žem želeli investitorjem le skrajšati čas pridobivanja dovoljenj in dolgotrajnih postopkov, so se pa zavedali, da je "tolerančni" Člen lahko sporen. Sodišče je ustavilo izdajo vseh gradbenih dovoljenj za območji Srednje Jarše "ob raz-bremenilniku" in Jarše - Center, kjer gre za gradnjo četvorčkov oziroma 24 vrstnih hiš. Stanovalci
se ne strinjajo z gradnjo večstano-vanjskega objekta ob Trdinovi ulici. Investitor zanj še ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi domžalska občina še ni izdala soglasja. Poleg tega je gradnja takega objekta skladna z odlokom, ki na tej lokaciji dovoljuje gradnjo večstanovanjskih hiš.
Občina se ne strinja s prepovedjo gradnje četvorčkov, za katera so bila že izdana pravnomočna enotna gradbena dovoljenja. "Kljub razveljavitvi spornih členov bo na tem območju še vedno dovoljena gradnja eno- in večstanovanjskih objektov, kar pomeni, da bo po novem za vsako spremembo pri gradnji potrebna sprememba prostorskega plana, to pomeni, da bo o želeni spremembi moral odločati občinski svet, kar bo povezano z večjimi stroški in
podaljšanjem postopkov vsaj za pol leta. občinske strokovne službe pa bodo razbremenjene odgovornosti," je na petkovi novinarski konferenci pojasnila županja Zalokar-Oražmova.
Druga skupina krajanov pa je ustavnemu sodišču poslala pobudo za ustavitev izvajanja dolgoročnega prostorskega plana za območje Rova, ker naj bi bil po njihovem mnenju nezakonito sprejet. Zalokar-Oražmova je slednje zanikala in zatrdila, da so bili postopki korektni, tudi javna razprava je bila. "V obeh primerih gre za enega ali dva nezadovoljna krajana, ki nasprotujeta novogradnji in sta potem pridobila podpise ostalih krajanov. Na žalost pa bodo njihove zahteve le poslabšale pogoje investitorjem in podaljšale gradnjo," je še dodala Zalokar-Oražmova.
• Renata Škrjanc
kjer so na ogled zainteresiranim Kranjčanom. Svet krajevne skupnosti Center, denimo, bo ta teden imel svojo sejo kar tu, rešitve bodo zanimive tudi za mestne svetnike, ki se bodo na prvi letošnji seji sestali 30. januarja in bržčas tudi za številne druge Kranjčane. Ureditev "Žontarjeve-ga travnika" na levem bregu ka-
travnik vidi kot lepo urejen park, ki ga z mestom prek edinstvenega kanjona povezuje most za peš promet. Parkirne, poslovne pa tudi stanovanjske prostore gradi samo ob Gregorčičevi ulici, pa še to v rahločutnem sožitju z naravo. Gre za simpatično rešitev, ki ima po mnenju poznavalcev le to "napako", da ne vsebuje prometnega
mostu. Nekaj desetletij starim idejnim zasnovam za to območje mesta je najbližja varianta druge skupine študentov s profesorjem Petrom Gabrijelčičem. Ta povezuje oba bregova z mostom, prek katerega naj bi se odvijal tudi motorni promet in tako razbremenil zdaj zelo prometno C. Staneta Žagarja, po kateri se vali promet v mesto tako s Planine kot vzhodne mestne obvoznice.
V sklopu porušenega in na novo pozidanega kompleksa "stare Save" je skupina umestila tudi objekt nove osrednje knjižnice. Varianta je, vsaj po prvih odmevih Kranjčanov, sprejemljiva tudi zato, ker omogoča etapnost gradnje.
Tretja različica z moderno arhitekturo povsem zapolni oba bregova, deluje lepo in hkrati nekoliko "utopično". Po mnenju strokovnjakov je za tako majhen ureditveni prostor bržčas predraga. Kakorkoli že, vse tri variante bo treba dobro pretehtati, morda uskladiti in seveda finančno ovrednotiti. Pri tem bo treba pogledati tudi širše razvojne, predvsem poslovne in prometne tokove Kranja, tudi v luči še ne uresničene ideje o severni obvoznici.
• Helena Jelovčan
Proračun sprejet, razpis ponovljen
Na zadnji seji mengeškega občinskega sveta so v prvi obravnavi soglasno sprejeli predlog odloka letošnjega občinskega proračuna. Občina bo ponovila razpis za novega najemnika kulturnega doma Mengeš in Trdinovega hrama.
Mengeš - V letošnjem občinskem proračunu je dobrih 693 milijonov tolarjev, kar je za 15 odstotkov več od lanskega, odhodkov naj bi bilo za dobrih 888 milijonov tolarjev, vračila posojil znašajo 2,5 milijona tolarjev, predvideni primanjkljaj pa okoli 192 milijonov tolarjev.
MESTNA OBČINA KRANJ Župan
Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/237 31 00, fax: 04/237 31 06
Številka: 08104-0001/02-42-/03 Datum: 17. 1. 2002
Mestna občina Kranj, na podlagi Statuta Mestne občine Kranj (Ur. list RS, št. 43/1995, 33/1996, 35/2000) in 5. člena UREDBE o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS, št. 91/01), sprejme naslednji
SKLEP
S tem sklepom se določi uradni elektronski naslov Mestne občine Kranj.
Uradni elektronski naslov Mestne občine Kranj se glasi občina.kranj@kranj.si
Ta sklep začne veljati takoj.
ŽUPAN
Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
	
02.02.02	
Povečanje letošnjega proračuna naj bi bilo med drugim tudi posledica večje izterjave občinskih dajatev in odprodaje občinskega premoženja: stanovanja v Domžalah ter zemljišč v SCT jami in na Zoranini. Del proračunskega denarja občina letos namenja tudi nakupu opreme za laboratorijske preglede Zdravstvene postaje Mengeš. Tudi letos bodo poskrbeli za financiranje prevozov učencev iz Dobena, Loke in Topol ter /a opremo nekaterih učilnic mengeške osnovne šole, saj mora lokalna skupnost zagotoviti prostor ske možnosti za devetletko. Proračunskega denarja bodo med dru-
90,9 MHz  97,2 MHz  99,5 MHz  103,7 MHz
Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77
gimi deležni v informacijskem centru Slamnik, občina bo sodelovala pri nakupu opreme za informacijski del, čitalnico ter večnamensko dvorano, center pa bo namenjen dejavnostim mladih.
Za investicije v komunalo, cestno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo naj bi namenili dobrih 455 milijonov tolarjev. Posebne pozornosti bo deležno zagotavljanje kakovostne pitne vode, pridobili naj bi koncesijo za vrtino M I (Opekarna) in izgradnjo vodnjaka ter vključitev vrtine v južni del vodooskrbe Mengša. Poleg te naj bi zgradili še dve vrtini in ju v vodovodno omrežje vključili leta 2003, s tem naj bi bila oskrba Mengša s pitno vodo rešena. Med prednostne projekte so uvrstili dokončanje Zoran i ne. Zadi u/niške in Maistrove ulice ter nadaljevanje gradnje kanali/.i cijskega kolektorja po Šolski ulici. Glavnem trgu in Prešernovi cesti. Predlog občinskega proračuna /a omenjeno gradnjo predvideva dveletno financiranje, ki naj bi veljalo tudi /a obnovo Kolo
dvorske ceste in za novi vrtec Sonček. Pospeševanju podjetništva v občini, ugodnim kreditom za malo gospodarstvo, turizem in kmetijstvo ter podpori podjetnikom začetnikom bo občina namenila 20 milijonov tolarjev.
Občina je konec lanskega novembra objavila razpis za oddajo mengeškega kulturnega doma. Trdinovega hrama in prodajalne Zarja. S trgovskim podjetjem Vele se bodo za podaljšanje najema dogovorili sporazumno, za najem hrama in kulturnega doma pa bodo razpis ponovili, saj je bila za kulturni dom ena vloga nepopolna, za Trdinov hram pa vloge ni bilo. Trdinov hram je trenutno prazen, najemnik kulturnega doma pa je brane Jerič, ki je občinske svetnike na eni od sej že obvestil, da doma, kljub odpovedi, ki jo je prejel lani in jo ocenjuje za nično, ne namerava /apusli ti. Po njej naj bi prostore v kultur nem domu že izpraznil, saj je rok potekel pred dvema tednoma. Mengeški župan Tomaž Štebe napoveduje reševanje zapleta z omenjenim najemnikom po sodni poti, neprijetnosti pa se utegnejo pojaviti v primeru, če bo z vnovič nim razpisom i/bran novi najemnik, sedanji pa prostorov ne bi želel zapustiti. • Renata Škrjanc
10 let mešane pevske skupine Dr. France Prešeren KD Žirovnica - Breznica
Vsako leto glasbeno bogatejši
Breznica - V soboto, 26. januarja, ob 18.30 uri bo v dvorani na Breznici jubilejni koncert Mešane pevske skupine dr. France Prešeren KD Žirovnica Breznica. Prvih deset let so napolnili s številnimi koncerti, nastopi in dogodki, res pa je da so tudi hitro minila, sta mnenja sogovornici, zborovodkinja Irena Kosmač in predsednica.skupine Jerneja Stres.
Člani Mešane pevske skupine dr. France Prešeren KD Žirovnica - Breznica na stopnicah pesnikove rojstne hiše: (ne po vrstnem redu) Tone Špendov in Niko Bernard (tenor), Jerneja Stres in Alenka Markove (sopran), Irena Kosmač in Darja Kolenc (alt) ter Stane Lužnik in Stane Stres (bas).
Mešani pevski, zbor, ki je dolga leta deloval v Žirovnici, še je v začetku devetdesetih let znašel na prekretnici, kako naprej. Kljub temu da z zborom nekako ni šlo več, pa je vedno bila želja po petju in zborovodja Irena Kosmač se je skupaj s pevskimi zanesenjaki tega konca Gorenjske odločila oblikovati mešano pevsko skupino, ki nosi ime njihovega rojaka dr. Franceta Prešerna, kot tudi Kulturno društvo v okviru katerega skupina deluje. Kot je povedala zborovodja, diplomantka zborovske glasbe na Pedagoški akademiji v Ljubljani pri prof. Jakobu Ježu, sicer učiteljica glasbene vzgoje na OŠ Bled, ji prehod z zbora na vokalno skupino ni delal večjih problemov, prvi pevski program pa so sestavljale priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Te so še danes tiste, v katerih se skupina počuti najbolj, doma, seveda so z leti program razširili z umetnimi pesmimi, posebno svežino pa so prinesle priredbe znanih skladb zabavne glasbe in črnske duhovne pesmi.
"Najprej smo nastopali v domačem okolju Žirovnice, Brez-
Pred 70 leti tako kot danes
Konec tedna bo kulturno društvo Pod lipo iz Adergasa priredilo premiero kmečke komedije Voda, ki jo je napisal
pred sto leti rojeni rojak Jože Vombergar.
Adergas - Dramatik Jože Vombergar je namreč rojen leta 1902 v Pšenični Polici inje pisec številnih ljudskih iger, prirejenih za odre društev, je pa tudi prvi slovenski pisec radijskih iger. Ljudska igra Voda je nastala leta 1932 in je po besedah režiserja Silva Sirca še danes zelo aktualna. Vombergar je namreč razvil komedijo okoli napeljave vode v tistih časih in ko jo igrajo, lahko potegnejo vrsto vzporednic z današnjim dogajanjem okoli napeljave kanalizacije v vaseh pod Krvavcem. Današnji odnosi med ljudmi so še v veliki meri podobni teda-
njim. To bodo nedvomno začutili tudi gledalci na premieri, ki bo v soboto, 26. januarja, ob 19. uri,
prva ponovitev pa v nedeljo ob 15. uri, v dvorani v Adergasu. V Cerkljah pa bosta predstavi 16. in 17. februarja, na dan rojstva znanega rojaka. Vombergar je vsebino svojih ljudskih iger črpal iz domačega cerkljanskega okolja, o čemer pričajo tudi osebe, ki nosijo značilna domača imena (Re-bernik, Kne, Robas, Jeran, Špin).
Iger domačih mož na odru Pod lipo v Adergasu (društvo deluje že več kot 60 let) doslej še niso igrali, večkrat pa so po njihovih de-
lih segli v raznih prazničnih recitalih. Silvo Sire, ki ima za seboj že okoli 80 režij, je za kmečko komedijo Voda zbral okoli sebe več kot 20 igralcev in drugih sodelavcev, ki so pripravili razgibano igro. Vaščani napeljujejo vodo-
dve ljubezenski zgodbi, ki kažeta na nekdanje ženitne običaje. Potem ko bodo igro odigrali domačemu občinstvu v Adergasu in Cerkljah, pojdejo še na gostovanja. Dogovorjeni sta že gostovanji v Šenčurju in Mekinjah. Če bodo
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Nedelja 27. 01 ob 20.00 uri
Gostovanje Caffe teatra:
f^-lfjBranko Đurić
Komedija
Igrajo:
zasedba igralcev je vsako predstavo različna - kakor pač naletite
Prodaja vstopnic:
(m)wm$@mGLAS
generalni medijski pokrovitelj
hit 04/201 42 47, info tel.: 031 60 22 00
vod, o čemer so sanjali stoletje. Pri tem jim pomaga rojak iz Amerike, ki se mu želijo na koncu oddolžiti s postavitvijo spomenika. Vmes se zvrsti več zapletov, tudi
šli po stopinjah lanske komedije Randi, ki so jo odigrali petnajstkrat, jih čaka kar dinamična sezona.
• Danica Zavrl Žlebir
Na podelitvi priznanj na Dunaju: Zborovodja Irena Kosmač z Oswaldom Stranglom (predsednikom Zveze za mednarodno kulturno izmenjavo) in Franzom Schullerjem (predstavnik Ministrstva za kulturo Avstrije),
niče, Blejske Dobrave, Jesenic, vsako leto se predstavimo, tudi na območni reviji malih pevskih skupin, zadnja štiri leta pa se je naša koncertna dejavnost razširila tako po Sloveniji kot v tujini," je povedala 1. sopran in tudi predsednica skupine Jerneja Stres, zborovodja Kosmačeva pa dodala: "Skupina vsako leto napreduje tako z obsegom programa, višja pa je tudi naša kvalitetna raven. Tako smo že pripravili koncerte v Novi Gorici, v Šoštanju, Zagorju..., večkrat pa smo sodelovali tudi z oktetom Suha iz sosednje Avstrije." V program za novo sezono praviloma vključujejo polovico novih skladb in polovico starih, lahko bi rekli njihovih "evergreenov". Vsako leto nanizajo kar 30 nastopov, na več kot pol koncertih pa je njihov tudi nosilni del prireditve, ko njihova pevka Alenka Markove največkrat priravi tudi povezoval-nij>rogram.
Ze tradicionalno pripravijo tako imenovani "Pomladanski koncert" ob zaključku vsake koncertne sezone, pogosto nastopajo v Vrbi ob obeleževanju Prešernovega rojstva ali ob Slovenskem kulturnem prazniku, so redni gosti na prireditvah občine Žirovnica.
Najbolj plodno v desetletnem obstoju skupine je bilo prav preteklo leto, ko so nastopili na reviji malih skupin Gorenjske v Komendi in bili izbrani za nastop na Srečanju malih pevskih skupin Slovenije v Litiji, kjer so za udeležbo prejeli tudi Zlati pečat kvalitete.
"Vrhunec lanskega leta je bil nedvomno nastop na Mednarodnem adventnem festivalu na Dunaju, kjer smo med 20 in 23. decembrom nanizali kar nekaj nastopov, v enem dunajskih do-
mov upokojencev, v plesni dvorani mestne hiše, pred Schoen-brunom, zapeli pa smo še ob mnogih drugih priložnostih...,"
razlaga Stresova in dodaja, da je bilo izredno doživetje tudi zaključni skupni nastop v mestni hiši, ko so z ostalimi sodelujočimi skupinami in zbori iz različnih delov Evrope zapeli Odo radosti, kot dirigentko pa so organizatorji izbraii prav Ireno Kosmač. Slednja je še dodala: "V omenjeni dvorani je zares izreden artibi-ent, poslušalo pa nas je kakih 800 ljudi, kar se ne zgodi pogosto. Kot so mi povedali nad našim nastopom navdušeni organizatorji, imajo v prihodnosti še načrte z nami in da lahko čakamo na še kakšno povabilo..." Prijavili so se tudi za podobno srečanje v Pragi, prva postaja pa je seveda jubilejni koncert ob 10-letnici obstoja to soboto.
Na koncert se je osmerica pevk in pevcev, vsak glas pojeta po dva, zares dobro pripravili, povezovala ga bo Alenka Bole Vrabec, pevci in pevke bodo začeli s Prešernovo Soldaško, nadaljevali z njihovim železnim repertoarjem jubilejnih desetih let, v zaključku pa bodo postregli še s priredbami zabavnih skladb in črnskimi duhovnimi.
K skupni pesmi bodo povabili tudi vse bivše pevce in pevke,.obljubljajo pa tudi presenečenje. Prepričan pa sem, da jih publika ne bo izpustila z odra brez njihove najbrž najbolj znane Beraške koračnice. Tega se .zavedata tudi moji sogovornici Irena Kosmač in Jerneja Stres, ki se vsem, ki jih vsa ta leta spremljate, jim pomagate in hodite na njihove koncerte tudi iz srca zahvaljujeta. •
• Igor Kavčič
Naj živijo pravljice!
Jesenice - Gledališče Tone Čufar je v soboto, 19. januarja, pre-micrno uprizorilo prvo predstavo v novem letu. Pravljična veseloigra Kristine Brenkove - Modra vrtnica za princesko - je presenetila 1 odlično scenografijo in kostumografljo. Prijetna in živahna predstava z razumljivo vsebino je primerna za male in velike otroke.
Modra vrtnica za prineesko je
delo slovenske otroške in mladinske pisateljice Kristine Brenkove. Veseloigra pripoveduje o rožnatem kraljestvu, v katerem vlada Kraljica, ki pa si bolj kot vladati želi vrtnariti. Zato sc odloči, da bo omožila svojo hčerko Princesko, da bi se lahko posvetila delu. Ob polnem vrtu vrtnic si želi tudi modre vrtnice. Zato se Princeska odloči, da se bo poročila s tistim fantom, ki ji bo prinesel pravo modro vtnico...
Predstava je za gledalca vsekakor pravo presenečenje in paša za OČi Bogata scenografija in domišljena kostumografija sta poskrbeli /a resnično kraljevsko vzdušje na odru. Režiser predstave in eden od igralcev Rado Mu-žan je dejal, da so se za takšno
predstavo odločili zaradi želje po klasični predstavi, s katero bi lahko tudi gostovali. "Poanta predstave je zanimiva. Kdo naj vlada in kakšna je prava modra vrtnica? Besedilo in dialogi so prirejeni, gledljivi in delno skrajšani, da je predstava primerna za otroke. Že več kot deset let je minilo, odkar smo nazadnje pripravili klasično pravljično predstavo, zato smo se tokrat potrudili za izbrano sceno, kostume, luči in glasbo. Predstava je primerna za otroke in odrasle, prvi odzivi pa so zelo pozitivni." V novem letu priprav-jajo še dve otroški predstavi v okviru krožka Otroci otrokom. Muc in Dom ter Zdravilo za medveda in strah, mladinsko predstavo Sluga dveh gospodov, za odrasle
Modre vrtnice tudi za vse sodelujoče v predstavi.
pa Velike manevre v tesnih ulicah avtorja Iva Prešana. Predstava Modra vrtnica za princesko ima že urejena gostovanja v Laškem jn Stari Gorici, prijetno radoživo predstavo, ki vsebinsko delno apelira tudi na razmere v svetu, pa bi za vsako gledališče in
obiskovalce pomenila pravo popestritev. Gledališče Tone Čufar je ob premieri gledalce prijetno presenetilo tudi z modrimi vrtnicami, katere so ob vhodu prejeli moški, ki so jih ob koncu predstave poklonili svojim "princeskam". • Katja Dolenc
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 22. januarja 2002
Molitev za edinost
kristjanov
Upanje, da bo novo tisočletje prineslo spravo med kristjani, je veliko, čeprav se pojavljajo številne zgodovinske, kulturne in psihološke ovire. Tudi v Sloveniji bo potekal molitveni teden.
Svetniki in godovi
Kranj - V petek, 18. januarja, se je začela v Sloveniji molitvena osmina za edinost kristjanov, ki bo trajala do 25. januarja. Molitvena osmina je eden najlepših izrazov živega ekumenskega gibanja, ki se je začelo v začetku 20. stoletja. Pobudo zanjo je dal ameriški anglikanski pastor Paul VVattson, leta 1909 pa jo je podprl tudi papež Pij X. Že leta 1851 je naš blaženi, tedanji mariborski škof Anton Martin Slomšek postavil molitev za glavno dolžnost članov zedinitvene Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki jo je sam ustanovil in širil. Tudi sedanji papež Janez Pavel II. je veliki ekumenski klicar in v vsej razvejani ekumenski dejavnosti postavlja molitev na prvo mesto. Glavna misel letošnje molitvene osmine je vzeta iz 36. psalma: "V tebi je izvir življenja." Božja beseda je za kristjane izvir življenja in zato naj bi se vrnili k njej.
Upanje, da bo novo tisočletje kmalu prineslo spravo med kristjani v Kristusu, je veliko, čeprav se pojavljajo številne zgodovin-
ske, kulturne in psihološke ovire. Očitno še nismo našli sredstev za premostitev ločitvenih sten, ki nas še vedno ločujejo in ki onemogočajo enotno oznanjevanje evangelija po svetu, so zapisali v izjavi tiskovnega urada Slovenske ško-
Vprašanje o veri pred sodniki
Ustavno sodišče bo ocenilo, ali je spraševanje o veri skladno z ustavo ali v nasprotju z njo. Popis bo v prvi polovici aprila.
Ljubljana - V prvi polovici aprila bo v Sloveniji popis prebivalstva in gospodinjstev. Popis bi moral biti že lani, vendar je bil zaradi pomanjkanja denarja z ustrezno spremembo zakona predstavljen na letos med 1. in 15. april. Zakon omogoča tudi spraševanje o veri, vendar na to vprašanje ne bo obvezno odgovarjati. Že med sprejemanjem zakona je bilo veliko polemik, ali sodi spraševa-
nje o veri v popis ali ne, ali to ni podatek, ki je izključno zasebne narave. Nekateri menijo, da tudi starši nimajo pravice spraševati in odgovarjati o veroizpovedi otrok, saj bi bili otroci lahko v primeru, da bi se opredelili za drugačno vero kot starši, izpostavljeni različnim pritiskom. Ker do začetka popisa ni več veliko časa, naj bi Ustavno sodišče v kratkem sporočilo svojo odločitev. • J.K.
fovske konference. Evropske cerkve so z ekumensko listino, ki so jo sestavile na temelju dveh evropskih srečanj v Baslu leta 1989 in v Gradcu leta 1997, dale znamenje upanja celotnemu ekumen-skemu gibanju. Namen srečanj je bil spodbuditi kristjane in njihove Cerkve k skupnemu razmišljanju o odgovornosti do evangelija in do zgodovine. Ekumenska listina je zato kot kažipot. Ob tem pa se pobudniki listine in ekumenske molitve sprašujejo, v čem je skrivnost sprave in kako naj se listina uresniči. Program ekumenske molitvene
osmine se je začel v petek z mašo v ljubljanski stolnici, ena od slovesnosti pa je bila v nedeljo, 20. januarja, v župnijski cerkvi v Kranju z vzhodno liturgijo v slovansko - bizantinskem obredu. Med drugim bo v četrtek, 24. januarja, ob 20. uri v dvorani pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani okrogla miza na temo Papež - ovira za edinost med kristjani? Sodelovali bodo upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, evangeličanski nadškof mag. Geza Erniša in ljubljanski pravoslavni župnik in proterej-ski namestnik Peran Boškovič.
• Jože Košnjek
Škof Vovk žrtev napada
Ljubljana - Pred petdesetimi leti, 20. januarja leta 1952, je bil tedanji ljubljanski škof Anton Vovk namenjen v vas Stopiče nad Novim mestom, vendar se je zgodil tragičen in nasilen dogodek. Na železniški postaji v Novem mestu so škofa polili z bencinom in zažgali. Če ne bi škof ravnal prisebno, bi bile posledice lahko še hujše. Kljub temu je bil tako hudo opečen, daje čutil posledice celo življenje. V spomin na ta dogodek so imeli v nedeljo v Novem mestu spominsko mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, in blagoslovil spominsko ploščo, ki spominja ljudi na ta dogodek. V Stopičah pa je nadškof blagoslovil sliko škofa Antona Martina Slomška. • J.K.
Tomaž Akvinski na Sorboni
Danes, 22. januarja, goduje Vin-cencij (Zmago, Vinko), diakon in mučenec. Zgodovina ga šteje za uglednega pričevalca vere, ki je umrl leta 304 pod cesarjem Dioklecijanom. Rodil se je v ugledni družini v španskem mestu Za-ragoza. Škof Valerij ga je posvetil v diakona. Škof je imel govorno napako, zato je Vincencij namesto njega oznanjal božjo besedo, po pričevanju z enako močjo kot nekoč Štefan. Cesarski namestnik Dacijan ju je zaprl. Valerija so izgnali v Galijo, Vincencija pa so mučili in usmrtili. Na ta dan go-dujejo razen Vincencija še Vin-cenc, Vincencija, Vinko, Vinka, Cene, Cencek in Cenek. Latinsko pomeni beseda "Vincens" zmagujoč. Je zavetnik bolnišnic, opekarn in lončarskih delavnic.
Jutri, 23. januarja, goduje JJde-fonz, nadškof v Toledu, na mari-janskem koledarju pa je vpisana tudi Emerencijana. Največ zaslug, da je dobila vera med Španci tak pomen, imajo trije svetniški redovniki in škofje: Leander, njegov brat Izidor in Ildefonz, škof v Toledu, prestolnici nekdanje Španije. Bilje član slavne družine Vi-zigotov. Ni hotel v posvetno službo, ampak je ušel v samostan, kjer je bil spoštovan opat. nato pa škof.
V četrtek bo god med Slovenci dobro poznanega in spoštovanega svetnika Frančiška Šaleškega, cerkvenega učitelja (1567 - 1622). Bilje zelo izobražen mož, spreob-račal je kalvince in veliko pisal, zato je zavetnik katoliških pisateljev in časnikarjev. Pri krstu so mu dali ime Frančušek Bonaven-tura, po domu na gradu Sales pa je dobil priimek Salesius ali po naše Šaleški. Iz Pariza je odšel v Padovo in doktoriral. Za katoliško cerkev v Švici je spreobrnil okrog 70.000 ljudi. Na končuje bil škof. V četrtek bo godovalo veliko Frančiškov, Francev, Francetov, Franceljnov, Franck in Fran-čišk.
V petek, 25. januarja, bo zanimiv praznik: Spreobrnitev apostola Pavla. Spreobrnitev je zelo pomembna v pismih Nove zaveze. Prvo pričevanje je zapisal evangelist Luka. drugo pa je povedal Pavel sam leta 58, 24 let po spreobr-
nitvi. Kot Savel je smrtno sovražil in preganjal kristjane. Koje šel ponje v Damask, ga je nenadoma obsijala svetloba. Padel je na tla in slišal glas: Savel, Savel, kaj me preganjaš! Jaz sem Jezus Nazare-čan. ki ga ti preganjaš. Naročil mu je, naj gre v Damask. Ker je od svetlobe oslepel, so ga spremljevalci peljali. V Damasku je spregledal, bil krščen in postal Pavel. Prijatelji so postali sovražniki in umaknil se je v arabsko puščavo. Skrbel je za številne krščanske občine, ki jih je ustanovil.
V soboto, 26. januarja, bosta go-dovala učenca apostola Pavla Timotej in Tit. Bila sta najljubša Pavlova učenca in jih tudi hvali v skoraj vseh 14 spisih. V nedeljo, 27. januarja, pa je na koledarju napisano ime Angela Merici, redovna ustanoviteljica. Marsikdo misli, daje bila ustanoviteljica ur-šulinskega reda, ki skrbi predvsem za vzgojo ženske mladine, sv. Uršula, pa ni bila. Uršulinski red je ustanovila sv. Angela Merici, ki se je rodila 21. marca leta 1474 kmečkim staršem pri Gard-skem jezeru v severni Italiji. Stopila je v frančiškanski tretji red. Ustanovila je gibanje božja ljubezen in postala njegova voditeljica. Pomagala je bolnim in zapuščenim, zlasti dekletom. Z 12 sodelavkami je ustanovila skupnost in jo imenovala po mučenki sv. Uršuli. Red je bil uradno potrjen leta 1544, ustanovni dan pa je 25. november 1535. V nedeljo bodo go-dovale Angele, Angelce, Gele, Geleče in Gelčke.
V ponedeljek, 28. januarja, bo godoval za Cerkev zelo pomemben mož Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj (1225 - 1274), knez in mojster vseh katoliških učenjakov in zavetnik cerkvenih visokih šol, zlasti bogoslovnih fakultet. Akvinski je bil učitelj na univerzi Sorboni v Parizu, imenovana po duhovbniku Robertu de Sorbonu. Rodil se je v mestu Aquino med Rimom in Neapljem. Bister fant je študiral in postal dominikanski redovnik. Prišel je v Pariz in se ukvarjal z aktualizacijo Aristotelove misli. Znameniti so razumski dokazi za božje bivanje. Njegovo filozofijo je kot uradno sprejela katoliška cerkev. • J.K.
PREJELI SMO
Spoštovano uredništvo Gorenjskega glasa
V vašem časopisu sem prebral vaš pogovor z gospodom Davom Karničarjem.
O njegovem smučanju z gore Kilimandžaro objavljen 14. decembra 2001. Zelo zanimivo. O njegovem spustu z Everesta so pisali tudi časopisi v Nemčiji in revije kot Alpin in DAV.
Zanima pa me sledeče: Kdo je kot prvi človek nasploh smučal z Everesta?
Sprašujem zato, ker se tu, v nemško govorečem prostoru hvali neki "ekstremni alpinist", katerega imena tule ne bom omenil, a vam je najbrž, tudi v Sloveniji poznan, da je on PRVI smučal z Everesta. Kolikor se jaz spominjam, tO pisali časopisi, da je to bil gospod Karničar.
Tudi o podvigu gospoda Humar-ja za preplezano steno Daulaghi rija, ki jo je ocenil g. Reinhold Messner kot "problem naslednjega tisočletja", sem prebral tu v časopisu. Vsaka jim čast.
V upanju na odgovor
Z lepimi pozdravi
Michael Gasperlin Michael.Gasperlin@bmw.de
Burka v parlamentu
Čakam in iščem v kolumnah in" komentarjih po slovenskih časopisih. Ne zgodi se nič. Vsi se obnašajo, kot da je vse v najlepšem redu. Neverjetno! O tem ni mogoče molčati'
Ob praznovanju ob Dnevu samostojnosti se je odigrala v slovenskem parlamentu prava burka. Sedaj se je že v najvišjem državnem organu zgodilo, daje izvoljeni cvet slovenskega naroda vstal in molče otrpnil ob opevanju trte in vina. Slo naj bi za državno himno!
Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, izdan na osnovi Ustave Republike Slovenije, v svojem petem členu določa: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Piršema "Zdravlju ti". na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stan ka Premrla. "
Tako zakon in ustava, naši politiki pa na slovesnosti zaigrajo burko ter na čelu s predsednikom države in parlamenta vstanejo v znaku spoštovanja, ko pevci ure-Žejo slavospev vinu! Naj bi bil volk sit in koza cela, ko temu dodajo tudi slovensko himno!
Ker se podobne burke pojavljajo vse pogosteje ob različnih priložnostih (npr. Zoran Predin pred meddržavno košarkarsko tekmo v hiškem in že tudi pred tekmo Evropskega prvenstva v rokometu v Zagrebu med Hrvaško in Slovenijo), na žalost ni odveč spomniti na tekst slovenske državne himne, ki nam ga lahko zavidajo v svetu: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan. da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!"
Če tega ne spoštuje predsednik države, če himne ne spoštujejo
poslanci in najvišji predstavniki vseh vej oblasti, je lažje razložiti kakšno državljansko vzgojo imamo v šolah, zakaj se dogajajo za-sramovanja slovenskih simbolov v vojašnici, zakaj je bila pred dnevi že drugič uničena osamosvojitvena lipa v Kranju...
Drugi odstavek 2. člena zakona pravi: "Grb, zastava in himna se smejo uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sla določena v Ustavi Republike Slovenije in v tem zakonu ter na način, ki je določen s tem zakonom."
Si Slovenci zaslužimo predstavnike, ki ne spoštujejo zakonov in ustave, ljudi, ki imajo takšen odnos do domovine? Med najvišjimi je res veliko takšnih, ki so v osamosvojitvenih dneh stali ob strani, strašili, nergali, nasprotovali in tudi nagajali. Danes naj hi bili cvet slovenskega naroda!? Morda pa bo kdo ob tem rekel: Pa kva pol! Bomo pa spet ustavo spremeni.'
Peter Čolnar, Kranj
Ali se Planica spreminja v cirkuško areno
na rob avtomobilskemu in motornemu divjanju pod Poncami v dneh II., 12. in 13. januar/a 2002
Planiške letalnice ne ležijo v Triglavskem narodnem parku, ampak tik ob njegovi meji. Zato je organizator verjetno presodil, da TNP ni potrebno vključevati v postopek pridobivanja dovoljen/a. Formalno je temu res tako. Toda čudi nas. da upravni organ, ki je izdal dovoljenje, ni upošteval
uredbe o vožnji v naravnem okolju in predpisov o varstvu pred hrupom. Primitivno zaganjanje mladih motoristov v zasnežene strmine planiške letalnice je šolski primer kršenja prej omenjene uredbe.
Za tako imenovani snežni Sou pod Poncami je uprava TNP zvedela posredno dva dni prej. V dneh 11., 12. in 13. januarja je zato v Planici dežurat naš naravovarstveni nadzornik, ki je organizatorja lahko le opozoril na mc/o narodnega parka in da hi bila vsakršna širitev prireditve oz. voženj čez to mejo nezakonita. Drugih pristojnosti naš nadzornik ni imel, saj je šlo z.a prostor zunaj TNP. Organizator je navodila upošteval. Toda, ker je meja narodnega parka le črta na zemljevidu in ne visok zid ob planiškem cirkusu, je vseh negativnih posledic prireditev tik ob parku deležen predvsem park oz. njegovo naravno okolje.
Naš edini narodni park je bil ustanovljen zaradi naravnih vrednot in izjemnih kvalitet ter za ne-hrupno rekreacijo in ne za razvrednotenje vsega, kar nam je še ostalo lepega. 1'laniški snežni cirkus je bil prikazan tudi na televi ziji. Videli in slišali smo, kot bi bili organizatorji (in vsi z.a njimi) v zadregi, da se jim je to uspelo zgoditi. Ne da bi jih kdo vprašal, sta organizator in predstavnica lokalne turistične organiz.at ije In tela razlagati, kako so tovrstni CirkusipOVSem običajni in znam v drugih narodnih parkih. Te trditve
niso le zavajanje javnosti, ampak
so lažnive. Ker preprosto to ni res! Zakaj se opravičevati z.a spor-
no prireditev in v opravičilo mešati narodni park?
Organizator je dal konkretno primerjavo z Monacom. Trdil je. da ralv poteka skozi njihov narodni park. Monaco namreč nima nobenega narodnega parka, temveč nekaj mestnih zelenit, izgubljenih med stolpnicami in ob morski obali.
Z vso odgovornostjo trdim, da v Alpah ni nobenega narodnega parka, kjer bi bile dovoljene to vrstne prireditve. Zakaj potiskati ta hrup in tekmovalni promet v Julijske Alpe? Ali ni v Sloveniji nobene komunalne deponije ali prazne gramoznice, daleč stran od naselij, kjer bi hrupa in bencinskega adrenalina potrebni državljani zadostili svojim ž.eljam?
Morda pa je prireditev skladna z. dolgoročnim konceptom razvoja Planice, tega priročnega antisim-bola Slovenije? Planiški skoki postajajo vedno manj Športna tekmovanja, ampak se spreminjajo v tradicionalne kongrese slovenskih pijancev, ki se nam bebasto režijo s televizijskih prenosov.
Ali res ne gre drugače m je nujno, da alkoholizirana Planico dobi še osvežitev z. motornim divjanjem po snegu ? Samo smučarske skoke bi bilo potrebno počasi ukinili. Prvi korak je že narejen, saj se je del letalnice potlrl. Toda, ali je to razvoj? Ali je razvoj samo razvoj hrupnih in okolju škodljivih dejavnosti? Ni nobene druge razvojne vizije.' Zanimivo je, tla je vsak ugovor ali pomislek proti Obremenjevanju narave in okolja
neusmiljeno označen kot zavira nje razvoja, kilo /e imel od divjanja poti Pon
cami koristi in na čigav račun? TV kamere niso pokazale reklam sodelujočih sponzorjev in dona-torjev. Zanimivo je, da jih je vedno dovolj, ko gre za naravi in okolju škodljive prireditve, za drugačne, neprofitne stvari jih pa ni.
Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka
Sprašujem merodajne za promet v občini Radolca
Zakaj je blokiran bolj varen izhod za Lesce (nasproti nove črpalke) z. glavne ceste iz smeri Jesenic in Bleda, če obstaja že možna enosmerna asfaltna cesta?
Zibler, Križe
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam, da ste kakorkoli podprli našo prireditev Žive jaslice 2001 v l.igojni pri Vrhniki. Ugotavljamo, tla je bil obisk neprimerno večji, številni gledalci pa navdušeni nad našo postavitvijo celotne prireditve, za kar gre zohvala tudi vam. Tako ta prireditev postaja vse bolj slovenska, obiskovalci pa prijetno presenečeni nad vsebino in še posbe-je nad številnimi starimi originalnimi orodji. Mnogi med njimi pa
so informacije pridobili tudi preko vašega oglaševanja.
Torej še enkrat iskrena hvala, hkrati pa se priporočamo za so-tlelovanjc tudi v prihodnje.
Lep pozdrav vsem in obilo tlelo vnih uspehov
Kulturno društvo Ligojna Robert Malovrh, predsednik
Združenje, ki ga odlikuje razumevanje
Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj ima 262 članov. Večina je prišla na svečanost ob 50-letnici ustanovitve te organizacije, pridružili pa so se tudi gostje.
Kranj - Predsednik ZŠAM Slovenije Janez Dolenc je pohvalil kranjsko združenje kot svetel primer organizacije, ki je kljub težavam ohranila članstvo. Predsednik ZSAM Kranj Albin Zevnik je iz njegovih rok prejel posebno priznanje, čestitke pa so slavljen-cem izrekli tudi številni gostje. Julija bodo šoferji in avtomehani-ki v Kranju skupaj proslavili še 80-letnico slovenske zveze.
Zlate značke ZŠAM Kranj so dobili tudi ustanovni člani.
V restavraciji kranjske Iskre, kjer je potekal 20. januarja 1952 ustanovni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov za
Kranj in okolico, so minulo soboto proslavili 50-letnico tega dogodka. Na svečanem občnem zboru, ki ga je odprl član prvega
DRUŽINSKI NASVETI
Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (1)
Damjana Šmid
"Ustvarjati, pomeni dvakrat živeti." (A. Camus)
Izražanje sebe skozi vse oblike ustvarjalnosti je želja človeka že od davnih dni. Ljudje so izražali svoj razvoj, svoja čustva, način življenja in razmišljanja na različne načine, z najrazličnejšimi sredstvi in metodami. Preko ustvarjalnih dejavnosti je pogosto lažje izražati svoje občutke, svoje misli in razpoloženja, zato je veliko ljudi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z umetnostjo. Bistvo tega je, kol bi rekel marsikateri terapevt - da damo občutke ven iz sebe. Najboljša umetniška dela so pogosto posledica najmočnejših čustev - tako pozitivnih kot negativnih. Zato je spodbujanje otrokove ustvarjalnosti eden izmed pomembnih elementov čustvene inteligence (o kateri je bilo napisano v prejšnjih rubrikah), saj otroci tudi preko umetniškega ustvarjanja gradijo občutek vrednosti in svoj lasten "jaz". V likovne izdelke, v pesmi, v lepljenke, v gradove iz kock, v spise in gibanje vnašajo delčke sebe, hkrati pa sproščajo energijo ter predelujejo svoja čustva. Umetnost je posebna vrsta učenja in nadaljevanje igre, zato jo privoščimo sebi in svojim otrokom. Naloga staršev, vzgojiteljev in vseh, ki se ukvarjamo z otroki in mladostniki, je, da jih spodbujamo k umetniškemu izražanju, da jim damo priložnosti za doživljanje sebe, svojih uspehov in tudi strahov. Pokažimo otrokom, da cenimo njihove izdelke, čeprav se nam zdijo njihove prve risbice samo čečkarije in čeprav ne narišejo mucka, tako kot ga vidimo mi. Pomembno je, da pokažemo zanimanje za njihovo ustvarjanje, ne da bi jih vrednotili po svojih merilih. Včasih je dovolj, da opišemo, kaj vidimo (vidim, da si zajca pobarval zeleno, danes si pa uporabil veliko rdeče barve, in podobno). Risbe in otrokovi izdelki so prav gotovo predmeti, ki si zaslužijo lep prostor, ne pa romanja v smeti, češ "saj je samo risba". Vsa družina bo imela lepe spomine, če otrokove izdelke shranimo v primernih škatlah, seveda šele potem, ko so že odslužili na "družinski" razstavi. Risbe se ne uničijo, če jih damo v okvirje in so nam lep okras ter sporočilo otroku, da cenimo njegovo delo. Mogoče imamo v stanovanju poseben prostor, leseno polico ali kotiček, kamor lahko otrok na ogled postavi svoje gradove iz kock. glinene pujske in vse. kar i/dela in si želi deliti / drugimi. Otroški izdelki so tudi primerna in izvirna darila. Ogrlice iz makaronov, ki jih izdelajo majhni prstki za svoje mame, so lep okras, vendar jih upajo nositi samo najpogumnejše mame, ki cenijo trud svojih otrok. Aha, /a konec pa še nekaj - nikoli, nikoli ne spreminjajmo in ne popravljamo otrokovega izdelka. Častna starševska?
upravnega odbora Anton Šilar, je o razvoju kranjskega združenja spregovoril predsednik Albin Zevnik.
Ob ustanovitvi združenja so imeli okrog 60 članov, še isto leto pa se je število skoraj podvojilo. Ker je Kranj kot industrijsko mesto potreboval transportna sredstva in dobre voznike, so kmalu začeli organizirati tečaje in kasneje tudi šolo za šoferje in mehanike. V njej je poklic šoferja pridobilo več kot 900 kandidatov. Združenje se je posvetilo tudi preventivnemu delu.' Skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šolami so storili veliko zlasti za varnost šolarjev. Za to so prejeli vrsto priznanj, leta 1985 tudi zlato plaketo Politike ekspres iz Beograda.
Člani so uspešno nastopali na regijskih in državnih tekmovanjih šoferjev in avtomehanikov. Posamezniki so se izkazali tudi pri povezavi petih združenj v Odbor ZŠAM Gorenjske. Leta 1983 je postal prvi predsednik Franc Re-bec, ki je neutruden funkcionar v Zvezi ZŠAM Slovenije; je tudi dolgoletni poveljnik vseh uniformiranih članov, na letošnjem zboru pa so mu dodelili vlogo doživljenjskega častnega poveljnika. Sedaj vodi gorenjski odbor Sašo Bizjak, ki je član upravnega odbora ZŠAM Slovenije in vodja komisije za mednarodne odnose. Doma imajo tesne stike predvsem s člani ZŠAM Kočevje, s katerimi so pobrateni od leta 1998. Kranj-
čani so tudi ponosni, da imajo od leta 1993 nov prapor, od lani pa kip sv. Krištofa, zavetnika šoferjev. Na zboru je tajnik Brane Likozar ugotovil, da imajo med 262 člani tudi veliko mladih, zato so v upravni odbor sprejeli štiri nove člane.
Čestitke in priznanja za jubilej
Ob čestitkah za jubilej je sekretar Zveze ZŠAM Slovenije Milan Rakovac opozoril na problem upadanja članstva, ki seje od leta 1987 zmanjšalo s 23 na 9 tisoč. Kot je pohvalil predsednik Janez Dolenc, je kranjsko združenje svetel primer organizacije, ki je
Častni član Franc Rebec (levo) je bil vesel priznanja sv. Krištofa.
Priznanje slovenske zveze za ZŠAM Kranj je sprejel predsednik Albin Zevnik (levo).
znala z dobrimi odnosi ohraniti tudi članstvo. Zanj je bolj od števila članstva pomembna kvaliteta dela oziroma prizadevanje za koristne stvari. Ker so ena redkih nacionalnih organizacij v Evropi, so prepričani, da so dovolj močni tudi za reševanje problemov, s katerimi se pri vsakdanjem delu srečujejo poklicni vozniki. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo 13. julija skupaj proslavili v Kranju jubilej kranjskega združenja in 80-letnico slovenske zveze, slavljencem pa je izročil posebno priznanje za 50-letnico.
Čestitke in darila so v Kranj prinesli člani ZŠAM iz Kočevja, Ivančne Gorice, Grosupljejga, Črnomlja, Savinjske doline, Zirov in Tržiča, z Bleda in Jesenic ter predstavniki ustanov, s katerimi
sodelujejo. Slovesnost so sklenili s podelitvijo društvenih priznanj številnim članom za dolgoletno delo. Za 50-letno članstvo so dobili zlate značke Anton Babic, Alojz Erman, Janko Fajfar, Jože Mežek, Anton Šilar, Joža Sturm, Franc Trampuš, Primož Vreček in Franc Vrlinšek. Pripeli so si jih tudi še živeči predsedniki Benjamin Jeruc, Anton Ropret in Albin Zevnik. Častna člana Joža Poklukar in Franc Rebec sta prejela priznanji sv. Krištofa. Plaketo z zlatim vencem si je prislužil Jože Hacin, plaketo tovarištva pa Jože Gašpirc. Po podelitvi izkaznic novim članom so zbrani ostali na skupni večerji in zabavi s plesom, ki so jo popestrili s srečelovom.
• Stojan Saje
Gorska reševalna služba praznuje
Junija 1912 so v Kranjski Gori ustanovili prvo reševalno postajo pod okriljem Slovenskega planinskega društva.
To štejejo kot začetek sedanje GRS Slovenije.
Ljubljana - Pred dnevi je vodstvo Gorske reševalne službe Slovenije predstavilo program praznovanja 90-letnice te človekoljubne organizacije. Ob svečanostih načrtujejo tudi izid več publikacij. Pavel Oman iz Kranja je pripravil priročnik Osnovna tehnika GRS Slovenije, Pavle Segula iz Škofje Loke pa je v knjigi Križem-kražem po gorah nanizal planinske spomine in izkušnje reševalca.
Začetke slovenskega planinstva je zaznamoval boj za narodnostno osvoboditev. Podobno velja za začetke gorskega reševanja, za kar sta dala pobudo dr. Jernej Demšar in dr. Josip Tičar. Že leta 1909, ko se je v Skrlatici ponesrečil dr. Stoje, sta kranjskogorskim in trentarskim vodnikom pomagala pri reševanju stanovskega kolega. Ta dogodek in leta 1912 še nesreča dr. Cerka na Stolu sta jima spodbudila zamisel o ustanovitvi reševalne postaje v okviru Slovenskega planinskega društva. To se je zgodilo 16. junija 1912 v Kranjski Gori, zato ta dan šteje tudi kot začetek sedanje Gorske reševalne službe Slovenije.
Človekoljubna organizacija, ki deluje prostovoljno, ima v 17 postajah GRS več kot 700 članov. Kot je povedal njen načelnik Du-
šan Polajnar, je njihova glavna skrb iskanje in reševanje ponesrečencev v gorah. Za to so dobro usposobljeni in opremljeni. Pri reševanju so v pomoč tudi policijski in vojaški helikopterji. Slabše je s financiranjem; lani so dobili 80 milijonov ŠIT iz državnega proračuna in 44 milijonov SIT iz fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij. Nekaj denarja zberejo tudi s prodajo nalepk "Podporni član GRS". Žal nimajo darovalcev, ki bi bili pripravljeni prispevati denar za razvoj reševalne dejavnosti. Zato bo nujno razrešili status GRS in se dogovoriti, kaj naj bo prostovoljno in kaj profesionalno, je menil mag. Franci Ekar, predsednik PZS.
Praznovanje 90-letnice GRS Slovenije bodo označili številni dogodki. Osrednja prireditev bo
15. junija 2002 v Kranjski Gori. Tam bodo pripravili razstavo in prikaz reševalne opreme, razstavo nagrajenih fotografij, okroglo mizo veteranov GRS in pogovor z novinarji. V Malem Tamarju bo spominska svečanost, razen srečanja gorskih reševalcev z družinami pa načrtujejo tudi izlete po okoliških gorah v spremstvu reševalcev. Odbor za pripravo praznovanja je razpisal literarni natečaj za učence osnovnih šol z naslovom "Srečanje z gorskimi reševalci in njihovim delom". Postaja GRS Kranjska Gora je izdala koledar s posnetki iz reševalnih akcij. V pripravi sta informativni bilten o razvoju GRS Slovenije in knjiga dr. Franceta Malešiča Reševanje v Kamniških Alpah. Dve publikaciji sta že zagledali luč dneva.
Kranjčan Pavel Oman je sestavil priročnik Osnovna tehnika GRS Slovenije, za katerega se je že dalj časa kazala potreba zaradi velikih sprememb pri opremi in raznih reševalnih pripomočkih. Kot je dejal avtor, je vsako reševa-
nje zgodba zase. Skupnega pravila za posamezne akcije ni, vseeno pa priročnik opisuje tehniko, katero so vrsto let preizkušali člani izpitne podkomisije, inštruktorji GRS in drugi člani. Njihove predstavitve so ugodno sprejeli tudi v mednarodni organizaciji IKAR, kar je dalo zeleno luč za izdajo v obliki knjige in elektronskega zapisa. Tako bodo pozneje mogoče tudi dopolnitve besedila in skic.
Avtor knjige Križemkražem po gorah, ki je izšla v samozaložbi v tisoč izvodih, je Pavle Šegula i/. Škotje Loke. Gorenjca, ki je poznan predvsem kot sodelavec komisije za odprave v tuja gorstva in komisije GRS pri PZS, ni treba posebej predstavljati. Kot je ocenil sam, ni v njegovi knjigi nič čudežnega. Hotel jo je celo poimenovati Po poteh navadnega planinca, saj opisuje obiske v domačih in tujih gorah. V zgodbah je vseeno dosti poučnosti in še več osebnega pogleda na delo reševalcev, ki so zanj samo ljudje z dobrimi lastnostmi in slabostmi.
• Stojan Saje
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in Gregorčič
Na prav poseben način se Tavčarjev odnos do vere in Cerkve ter do duhovnikov in klerikalizma kaže v njegovem odnosu dO duhovnika in pesnika Simona Gregorčiča (1844-1906). lega je ob pesnikovi sest desetletnici počastil z esejem v Slovenskem narodu, 15, oktobra 1904. "I VSeh njegovih pesmi veje meh ka, nežna duša pesnika, dovzetna in navdušena za VSi, kar je dobro, lepo in plemenito, dovzetna pa tudi z.a vso bol in gorje, ki tare človeški rod. Gregor čič je pel. kakor ga je navdihnila pevska muza, kakor mu je velevalo sne. a ker ni hotel utajiti svojih čustev, ker jih ni hotel ukleniti v umetne spone suž nosti, marveč je dal svojim pesmim prost, svoboden polet, zahnila /e nanj 'nevihta s Krasa', vstal je proti njemu dr. Malmič. dolžeč ga, da v svojih pesmih 'cvet otroven narodu prodaja'. Ker pesnik ni hi-
navsko in licemersko zavijal oči proti nebu, ker ni v vsaki kitici kričal 'Gospod, Gospod', ker v svojih pesmih ni slavil Marije in svetnikov božjih, skratka, ker njegove pesmi niso bile 'za cerkev in oltar', pričela se je proti njemu divja gonja, ki je končno njegovi nadvse nežni in mehki duši 'strla peruti'. In duhovska oblast ga je suspendirala, kakor da bi se bil v svojimi pesmimi pregrešil proti svoji službi in poklicu, kakor da bi tajil boga in učil krivo vero. A vendar kaže njegovih poezij 'sleherna njih črta, da seme njih iz božjega je vrta'. "
Ko poje slavo pesniku, se Tavčar v svoji značilni maniri obregne še ob klerikalizem. "Da, pesnika Gregorčiča ima na vesti oni in isti rimski zelotiz.em, ona klerikalna nestrpnost, ki je z delnim uspehom tudi poskušala svojo moč na - Prešernu. Ali nam je res usojeno, da nam mora naše najboljše duhove ubiti rimska volkulja'.' Upajmo, daje to bilo zadnji pot! S kakšnimi čustvi neki z.re sedaj osiveli pesnik na one, ki so mu nekdaj metali polena pod noge, ki mu pa sedaj hi na v
Simon Gregorčič
sko mečejo na pot vence in cvetlice? Ali se mu ne ukrade nehote na usta ironičen usmev?" Bogve, kakšen -če sploh kakšen - "usmev " se je prikazal na pesnikovem licu, ko je bral vrstice, ki jih je Tavčar sklenil s panslovanskim nazdravom: "Na mnogaja ljeta! "
Bistvo Tavčarjevega odnosa do Gregorčiča je zadel profesor Boha-nec. "Tavčarjevo zanimanje za goriškega slavčka se je razlikovalo od pozornosti, ki so mu jo izkazovali drugi liberalni vodje. Podjetni Ivan Hribar je poskrbel za mecena Gregorčičevih Poezij in ni spregledal, da bi bila na primer nova peč nujna za Gregorčičevo domovanje. Štajerski liberalni veljak Josip Vošnjak. ki je bil med starimi liberalci ob pesniku tudi radikalec, je iskal službo za gmotno in duševno razrvanega poeta. Prijatelji so mu pripravili potovanje do Dubrovnika, da bi ga pripravili do vedrejših razpoloženj. Ivan Tavčarje 'osivelega pesnika' počastil z govorom ob njegovi šestdesetletnici, 1904. Znal je povedati, da mu v vinorodnem Gradišču pač zelo malo manjka. Le redki doživijo to starost in še red-
kejši se lahko pohvalijo z 'darom nebeške poezije'..."
Skratka: Tavčar je s pisanjem o Gregorčiču "udaril po ideoloških in političnih nasprotnikih". Njegova resnična stiska mu je bila malo mar. Ni ga povabil na Visoko, kakor ga je Hribar v Cerklje, kamor se je pripeljal "najboljše volje". "Tam mu je bilo v posebno veselje, da je mogel pestovati mojo vnučko Tatjano, ki ga je spominjala Puškinove Tatjane v Jevgeniju Onjeginu. Na večer njegovega prihoda či-tal je, ko je imel malo Tatjano v naročju, v originalu - poln pesniškega zanosa - pismo Tatjane do Onjegina. Žal, da mu je bilo moje gostoljubje že tretji dan po neki osebi tako zagrenjeno, da sta se njegova občutljiva duša in njegovo mehko srce uprla proti nameravanemu večdnevnemu bivanju v Cerkljah. Pri poslovilnem obedu deklamoval je s solzami v očeh Jenkovo 'Gorje, kdor nima doma...' in nikakor ga nisem mogel pregovoriti, naj sodi ljudsko hudobijo tako, kakor zasluži- Odpeljal se je... Nekaj mesecev na to zatisnil je za vedno oči. Poslednjo ljubav izkazal sem mu s tem, da sem kiparja Peruzzija poslal v Gorico z naročilom, naj sname njegovo smrtno masko. Le-to hranim za slučaj, da se porabi takrat, ko se slovenski narod spomni, da je temu duševnemu velikanu dolžan
postaviti spomenik. " Hribar je torej pesnika častil Z dejanji, Tavčar le z besedami.
•••••••
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Prometna varnost na slovenskih cestah v minulem letu
Kako staršem povedati.
da so v nesreči izgubili otroka?
Na slovenskih cestah je lani umrlo 280 ljudi, kar nikakor ni ugodna številka. Zaradi prevelike hitrosti je lani umrlo kar 130 državljanov Slovenije. Minuta, ki jo pridobimo s preveliko hitrostjo, je včasih dolga celo življenje. Najtežje je staršem povedati, da so v prometni nesreči izgubili svojega otroka. Mamil v prometu je vedno več...
Ljubljana - Višji svetovalec Robert Sušanj je vodja oddelka za nadzor in prometne nesreče pri generalni policijski upravi - Upravi uniformirane policije Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o prometni varnosti na slovenskih cestah, kaznovalni politiki, mamilih in alkoholu v prometu, stroških prometnih nesreč.
280 mrtvih na cestah
Kako ocenjujete prometno varnost na slovenskih cestah?
"Leta 1986 seje v Angliji zgodila prva prometna nesreča, v kateri je nekdo umrl. Daily Telegraph je tedaj ogorčeno zapisal: "Kaj takega se ne sme zgoditi nikoli več!" A seje zgodilo in se še vedno dogaja: v Evropi vsako leto umre 43 tisoč ljudi, stroške prometnih nesreč pa ocenjujejo na več kot 1,6 bilijona evrov. 95 odstotkov vseh prometnih nesreč je takih, ki bi se jih dalo preprečiti, saj je bil vzrok - človek in njegovo napačno ravnanje ali napaka. Švedi na najbolj nazoren način pokažejo, kaj je problem prometa. Ko se pelješ po cesti, imaš na voljo le dva metra prostora - levo in desno so drugi avtomobili, drevesa, hiše. Pelješ se torej, kot da bi bil levo in desno globok prepad. A kot vozniki se ponavadi ne zavedamo nevarnosti, ko se vsako sekundo peljemo mimo zanesljive smrti, od katere ga loči le meter ali dva. Če kot pešec stopiš na prometno cesto, si pa sploh takoj mrtev.
V Sloveniji se premalo zavedamo, kaj pomenijo prometne nesreče. Lani je na slovenskih cestah umrlo 280 ljudi - leto prej 315 - kar je seveda boljše kot leto prej, a še vedno daleč od dobrega. Ne moremo reči, daje stanje ugodno, če na cesti umre 280 ljudi. Ob tem je bilo tudi 2500 hudo poškodovanih in 9.500 lažje. Mrtvi na slovenskih cestah so nekako časovno "porazdeljeni" preko vsega leta. Zato niti ne opazimo, koliko jih v resnici je, saj smo postali že kar navajeni, da časopisi poročajo o mrtvih v prometnih nesrečah. Prelistamo in gremo dalje. Se zgodi. Če pa bi nenadoma nad
AKCIJA
JANUARJA ŠE DODATNI 5% POPUST
Robert Sušanj
Slovenijo strmoglavili dve večji potniški letali in bi bilo 280 žrtev, bi bila naša reakcija drugačna. Zanesljivo bi država takoj poskrbela, da bi napravili vse, da se kaj takega v prihodnje prepreči."
Koliko državo stanejo prometne nesreče?
"Po podatkih Evropske unije je skupni strošek, ki ga ima država z mrtvimi udeleženci v prometu milijon evrov. A ne gre le za stroške: gre za hude človeške in osebne tragedije. Predvsem za policiste to delo ni enostavno. Iz lastnih izkušenj vem - začel sem na cesti kot policist prometnik - kako težko je po prometni nesreči s smrtnim izidom obvestiti svojce. Nobena težava ni pogledati mrtvega na cesti, težava je iti domov, pozvoniti in staršem povedati, da so izgubili otroka ali otrokom povedati, da nikoli več ne bo domov očeta ali matere. To so grozne tragedije, ki jih skrivajo prometne nesreče. V enem samem delčku sekunde lahko sebi ali drugemu popolnoma spremeniš življenje. Tega delčka sekunde nikoli več v življenju ne moreš spremeniti. Poznam ljudi, zaradi katerih so v prometni nesreči ostali otroci sirote in ki še danes pošiljajo tem otrokom denar, darila in tako dalje. Vest je huda stvar. Vse življenje bodo čutili, kaj so storili..."
Kaj lahko stori država, parlament?
"Pri nas se s prometom poleg Sveta za preventivo in varnost ukvarja le policija. Veliko pričakujemo od nacionalnega programa prometne varnosti, ki naj bi opredelil cilje na področju varnosti in odgovornosti. V uresničevanje programa so vključena razna ministrstva in službe, nacionalni program pa je v fazi parlamentarnega sprejemanja. Predstavili smo ga v Kranju, vendar se je predstavitve od vseh slovenskih županov udeležilo le šest.
Policija ima jasen program in zagotavlja varnost tistih, ki spoštujejo prometne predpise ter jih zavaruje pred tistimi, ki predpisov ne spoštujejo. Kot uporabnik ceste ima vsak pravico, da se vozi varno - če pa ne, upravičeno pričakuje od policije, da mu varnost zagotovi."
Kakšna je kaznovalna politika?
"Policija letno izvede 700 tisoč represivnih ukrepov le na področju prometa in tako ukrepa - statistično rečeno - zoper vsakega drugega slovenskega voznika. S tem pa seveda ni rečeno, da so slovenski vozniki tako slabi, da bi morali biti tolikokrat kaznovani. Postavlja se vprašanje, kdaj je kazen učinkovita. Kazen je učinkovita tedaj, ko sta pričakovana kazen in izterjava dokaj visoka. Policija mora zagotoviti, da bo voznik, ki se ne ravna po predpisih, ustavljen in kaznovan in da bo kazen tudi izterjana. Slednje pa šepa. Če bi bila policija firma, bi mora svoje poslovanje zmanjšati za 30 do 40 odstotkov, saj bi delala z izgubo. Toliko odstotkov kazni namreč ni izterjanih zato, ker jih država ne izterja."
Varnost nam ni privzgojena
Kljub temu, da policija ustavlja in kaznuje, se vendarle po naših cestah in po naseljih vozijo divjaki, ki ogrožajo pešce in se zdi kot da jim nihče nič ne more.
"Nesprejemljivo je, da na primer starejši ljudje sploh ne upajo v trgovino, če gre njihova pot čez cesto. Zaradi lokalnih matadorjev in divjakov starši trepetajo za svoje otroke. Policija bo storila vse, da se to prepreči. Večkratne krši-
telje bomo posebej vzeli pod drobnogled in pričakujemo, da jih bodo sodniki za prekrške kaznovali z višjimi kaznimi."
Kmalu bo tu pomlad in motoristi, ki niso vsi zgledni vozniki.
"Da je policija v tej državi več ali manj osamljena pri urejanju prometa in nadzoru, kaže tudi dogajanje okoli motoristov. Lani smo imeli na slovenskih cestah 36 mrtvih motoristov - leto prej 17 -kar je ogromno povečanje. Policisti v našem sektorju pripravljajo za pomlad preventivne akcije, v katerih bodo sodelovali policijski inšpektorji motoristike, ki imajo to znanje. Povabili bomo šole in pripravili tečaje varne vožnje.
Nasploh je problem varnosti v cestnem prometu v tem, ker slovenskim voznikom upoštevanja cestnoprometnih predpisov v izobraževalnem sistemu ni nihče privzgojil. Če kdo danes upošteva predpise jih zato, da ne bi bil kaznovan. Privežem se zato, da me ne bodo kaznovali in ne zato, ker sem bolj varen. V prvem razredu osnovne šole otrokom še razlagajo in jih opozarjajo, potem pa nič več. V šestem, sedmem in osmem razredu, ko bi prometno vzgojo najbolj potrebovali, le-te ni, sploh pa je ni v srednjih šolah. V tujini je na vsaki večji policijski postaji - v Angliji, denimo - policist, ki sodeluje le s šolami, obiskuje jih, varnost imajo v šolskih programih. Nekdo, ki v srednji šoli dobi moped, bi moral vedeti, kako nevarno je v prometu - a te vzgoje sploh ni."
Koliko nesreč povzročijo alkoholizirani vozniki?
"Lani so alkoholizirani vozniki povzročili 3.454 prometnih nesreč, njihov delež v skupnem številu prometnih nesreč je dobrih 8 odstotkov. To je nekaj več kot kažejo evropske statistike, je pa manj kot pred letom 1997, ko je bil ta delež 13 odstotkov. Zdaj vztrajno pada. Vozniki, ki so pod vplivom alkohola, največkrat prekoračujejo hitrost, vozijo po nepravi polovici cestišča.
Lani smo odredili 172 tisoč alkotestov. Zaskrbljujoče pa je, da je bilo kar 9856 voznikov, ki so imeli 1,5 promila alkohola v orga-
i PRAZNIKI SO MINILI, ZATO HITRO POSKRBIMO ZA PRIDOBLJENE ODVEČNE KILOGRAME
>HAMt mm mm
LAŽJA SEM ZA 55 KG!
HUJŠANJE JE BILO ZDRAVILO ZA ALERGIJO!
Nagnjenost It alergijam me je v zadnjih 12 letih spremenila v goro masti in po vse/ verjetnosti bi talca tudi" ostala, če se mi pritisk ne bi povečal na 200, srce pa začelo vse bo/j biti. Ker sem se zavedala, da tako več ne gre naprej, sem se odločila za zelo uspešno metodo hujšanja BODY VVRAPPING. Hujšanje je bilo enostavno in neutrudljivo, rezultati so bili vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil.
NIKOLI VEČ DEBELA!
Čeprav sem kilograme veselo nosila, sem presrečna, ker so preteklost. Namesto konfekcijske številke 54 sedaj nosim oblačila velikosti 42 in mnogi me na ulici sploh ne prepoznajo. Četudi sem stopila ogromno maščobe, je moja koža ostala elastična s pomočjo BODY VVRAPPINGA.
POTEM 73 kg      V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo PREJ 128 kg      BODV VVRAPPING ponujajo naslednje rezultate:
- bolj napeta in prožna koža
- manjši obseg stegen
- manjši obseg okrog bokov • manjši obseg okoli trebuha in pasu
Pomladimo *e v Kozmetičnem studiu
lil Rudija Papeža 5, Kranj
tel.: 04/23 52 570
Vendar to še ni vse.1
Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo
gladko in odstrani zanke celulitisa.
Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože.
AKCIJA JANUARJA
Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija
poklanja presenečenje BODV V/KAPPING <• COU. .».900. sil
Se dodatni 5% popust
nizmu in 2600, ki so imeli nad 1,1 promila alkohola v prometni nesreči in jim je prenehalo vozniško dovoljenje.
Nasploh ugotavljamo, da nam je z raznimi akcijami uspelo prepričati občasne pivce, da vinjeni ne sedejo za volan, medtem ko kronični nadaljujejo z vožnjami pod vplivom alkohola. Tisti, ki brez alkohola ne morejo, vozijo po cestah, zato bomo nadaljevali s kontrolnimi zdravstvenimi pregledi in jih izločali iz prometa.
Drug problem - in ne tako majhen - so vozniki, ki pijejo zvečer ali ponoči, zjutraj pa sedejo za volan. Imeli smo že več prometnih nesreč, ko se je izkazalo, da so bili taki vozniki vinjeni. Nekdo, ki zvečer ali ponoči uživa alkohol, zjutraj še ni trezen. V eni uri telo razgradi 0,15 grama alkohola. Če ima nekdo opolnoči 2 promila alkohola v krvi, ima ob sedmih zjutraj še vedno en promil. Voznike večkrat zmotni računi, češ, da so trezni, zavedejo."
močje. Hodi in vidi šest metrov pred seboj. Pri hitrosti 36 kilometrov je vidno polje 30 metrov, pri hitrosti 80 kilometrov pa 70 do 80 metrov. In vse to povzroči, da na cesti nismo več pozorni, kaj se dogaja okoli nas. Gledamo naprej 80 metrov, ne vidimo pa, kdaj pred avto stopi otrok. Zato tudi pravijo vozniki: "Verjemite, otroka res nisem videl." Res ga ni videl, saj ga njegov zorni kot opazovanja ni zajel. In zato je treba biti zelo pozoren, ko se postavlja prometna signalizacija. Pri 70 kilometrih na uro je reakcijski čas daljši. Zato še kako velja geslo: "Minuta, ki jo pridobimo s preveliko hitrostjo, je velikokrat dolga celo življenje." Vsak tolar, ki pa ga država vloži v umirjanje hitrosti, se v enem letu povrne petkrat, v petih letih pa 25-krat."
Koliko je mamil v prometu?
"Vsako leto več, porast je skokovit. Leta 1998 je bilo 52 prometnih nesreč zaradi mamil, leta 2000 135 in lani več kot 150. Naša
POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI!
Koliko pravzaprav državo stanejo prometne nesreče?
"Nekje sem prebral podatek o oceni stroškov, če pride do manjšega trka dveh avtomobilov. Poleg stroškov za sodnika, kazni, popravil, izgube zavarovanja znašajo ti stroški povprečno 485 tisoč tolarjev, kar je dokaj visoka številka za povprečno prometno nesrečo. V Evropi pa so izračunali razmerje med koristnostjo in stroški ene enote v prometu razmerje je 1 proti 19. Se pravi: če bi država, recimo, za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola vložila en tolar, bi se ji to povrnilo 19-krat."
Otroka sploh nisem videl...
Zakaj vozniki tako pogosto prekoračujemo hitrost?
"Teorija prekoračitve hitrosti govori o tem. da se ljudje v vsakdanjem življenju bolj poredko srečujemo z negativnimi posledicami prevelike hitrosti. Negativne posledice v prometu so kazen in prometna nesreča. A povprečni voznik se s tem ne srečuje vsak dan, pozitivne posledice večje hitrosti pa presneto dobro pozna: / večjo hitrostjo se prej kam pride, večja hitrost nudi užitek in ugodje. Prav zato izgublja občutek za to, da bi sprevidel, kaj je pravilno in še dopustno. Prevelika hitrost je v/rok 19 odstotkov vseli nesreč in 43 odstotkov smrtnih nesreč na slovenskih cestah.
Vsako leto prehitri vozniki ubijejo 130 slovenskih državljanov. Če bi nam uspelo le /a kilometer na uro zmanjšati hitrost na cestah, bi imeli tisoč prometnih nesreč manj."
Kaj se vozniku dogaja pri veliki hitrosti?
Pešce, ki hodi po cesti, si izoblikuje svoje varnostno vidno ob-
/akonodaja zahteva, da policist na kraju samem ugotovi sum, da je voznik pod vplivom mamil. Policisti so sum največkrat ugotavljali po tem, da so našli obodne rane na roki, da so vedeli, daje voznik odvisen od mamil, daje bilo v vozilu mamilo, daje bil alkotest negativen, voznik pa seje čudno obnašal in tedaj so odredili strokovni pregled.
Zato, ker želimo ugotoviti večjo stopnjo verjetnosti, da je sum potrjen, smo pripravili usposabljanje policistov. Dejansko teorija in praksa govorita o tem, da je najbolj zanesljivi znak, da je nekdo pod vplivom mamil to, kakšna je reakcija zenic - možnost usmei Janja k določeni točki, reakcija zenic na svetlobo. Policist bo izvedel enostaven postopek, ki ne bo trajal dalj kot deset minul. Po postopku bo jasno, če je voznik pod vplivom mamil. Vse to bo povečalo zanesljivost odrejanja testov. Za to nalogo je že usposobljenih sto slovenskih policistov, letos se bodo usposabljali še drugi, tako, da bo te teste lahko opravljalo dve tretjini slovenskih policistov.
Problematika mamil v prometu ni značilna le za Slovenijo, s tem se srečujejo tudi v drugih zahodnih državah. Slovenska policija je s tem dodatnim postopkom ugotavljanja prisotnosti mamil dosegla velik uspeh, saj je peta policija med evropskimi državami, ki je /a to usposobljena. Ta postopek v Evropi uporabljajo v Nemčiji, Belgiji, v Angliji in na Švedskem in pri nas. V vseh drugih drŽavah policisti še ugotavljajo sum o prisotnosti mamil po /nanju, ki ga imajo in h rez dodatnih drugih postopkov."      • Darinka Sedej
www. goronjskaonlinc. com
Zdravniki jima niso mogli pomagati
Padca sta bila smrtna
Zaradi posledic padcev sta v Kliničnem centru umrla 26-letni Matjaž Fuelle z Blejske Dobrave in 31-letni
plezalec Iztok Šeme iz Postojne.
Kranj - V četrtek popoldne je v Kliničnem centru umrl Matjaž Fuelle z Blejske Dobrave. Štiri dni prej je padel prek ograje s terase vaškega lokala Dobrava in se hudo ranil po glavi. Dan kasneje je v Kliničnem centru umrl tudi Postoj nčan Iztok Šeme, ki je prejšnjo soboto padel med plezanjem po zaledenelem slapu Lušov graben.
Zaledeneli slapovi so to zimo zanimivi za številne plezalce, žal so tudi nevarni. - Foto: Darinka Sedej
KRIMINAL
"Žurka" v tujem stanovanju
Bled - Kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja bodo policisti ovadili 35-letno V. R., 42-letnega M. R. in 40-letnega D. M., doma z Bleda oziroma z Jesenic. Starejšo mladoletnico s Kočevskega pa bodo tožilstvu prijavili še za tatvino. Četverica naj bi brez dovoljenja lastnika prišla v njegovo stanovanje. Vrata so odklenili z. duplikatom ključa. V stanovanju so preživeli nekaj ur, med drugim so si postregli tudi s hrano in pijačo. Mladoletnica naj bi za zahvalo iz predala pobasala še 15.000 tolarjev, iz omare pa smučarski kombinezon.
Še eden s škatlami
Škofja Loka - Pred kratkim smo poročali o neznancu, ki je s pretvezo, da potrebuje kartonaste škatle, v trgovini v Lescah spotoma zmaknil prodajalkino torbico, nekaj podobnega pa se je potem zgodilo tudi v trgovini v Zmincu. 25-letni A. G. je prosil za škatle in mimogrede spravil v žep še mobilni telefon siemens, last ene od trgovk. Daje imel škatle res samo za krinko, dokazuje podatek, da jih je pustil pred trgovino, sam pa se z avtom odpeljal proti Škofji Loki. K sreči so v trgovini krajo hitro opazili, sodelavec sc je odpeljal za tatom in ga pri Školji Loki, kjer je bil udeležen v prometni nezgodi, tudi dohitel. A. G. niu je še pred prihodom policistov vrnil ukradeni telefon.
Kadil in pil bo
Kranj - Lastnika gostinskega lokala kava bar Mojca je neznanec v noči s četrtka na petek prikrajšal za približno 200.000 tolarjev. Storilec je vlomil v skladišče in odnesel okrog 300 zavojčkov cigaret ter osem litrov alkoholnih pijač, za nameček pa si je postregel še s 50.000 tolarji gotovine, ki jo je dobil v predalu za točilnim pultom.
Tat najden, avto še ne
Kranj - Policisti so 12. januarja prijeli enega od vlomilcev v Alpe-luorjev center rabljenih vo/il Re nome na Laborah. 27-letni M. M. iz Kamnika jim je bil po Sproženem alarmu tako rekoč na dosegu roke, medtem ko seje njegov pajdaš odpeljal v neznano z avtom BMW 528 i. No, v petek so vendarle odkrili tudi drugega nepridiprava. Gre za 29-letnega D. U. i/ kamniški- občine. Kam je izginil temno modri UMW, pa Še posku
šajo /vedeti.
Ženi polomil rebra
Kranjska Gora - Da ženska drži pokonci tri hišne vogale, pogosto pa še četrtega, se 50-letni Kranjskogorec M. K. očitno ne zaveda. Ko seje mož sredi prejšnjega tedna vrnil domov, je legel k počitku na kmečko peč v dnevni sobi. Ker je žena v že zakurjeno peč naložila še novih drv, ga je zbudila in mu svetovala, naj gre raje ležat na kavč, ker da bo peč prevroča.
Možakarja je ženino opozorilo tako razkurilo, da jo je zgrabil za lase in jo začel z glavo tolči ob peč, za nameček pa jo je še boksal, dokler se ni zgrudila in obležala. Rešil jo je šele sin, ki je mater peljal v zdravstveni dom, naslednji dan pa v jeseniško bolnišnico. Zaradi zloma reber in številnih podpludb so jo obdržali.
Razgrajači
Kranj - Za 300.000 tolarjev škode so v soboto povzročili štirje neznanci, ki so navsezgodaj zjutraj - med drugo in pol tretjo uro - prišli v lokal D klub v Kranju. Vneto so se lotili miz, stolov, razbili so tudi avtomat za pikado in v stranišču poškodovali vrata. Policisti za njimi še poizvedujejo in ni vrag, da jih ne bodo okrili. Tedaj bo razgrajačem gotovo žal, da odvečne energije niso koristneje porabili za kidanje snega, denimo.
Da so gostinski lokali, odprti v jutro, prava vaba za ljudi z nenavadnimi zamislimi, dokazuje tudi sobotni primer iz lokala Fokus bar v Kranju. 24-letni A. G. je nekaj po eni uri zjutraj namenoma začel razbijati kozarce in skodelice, so ugotovili policisti. Razen tega pijače, ki jo je spil, ni plačal, koje odhajal, pa si je iz hladilnika postregel še z več pločevinkami Red Bulla. Naredil je za petnajst tisočakov škode.
"Zaklad" v župnišču
Gorje - V soboto med šesto in sedmo uro /večer je nepovablje-nec obiskal župnijski urad v Gorjah. Pregledal je pisarno in stanovanjske prostore. V predalu pisalne mize v pisarni in v predalih stanovanjskega dela župnišča je našel okrog 700.000 tolarjev, ki jih je seveda zadovoljen odnesel s seboj. Policisti lumpa še iščejo.
• Helena Jelovčan
Digitalni tisk
■  Media Art
Studi0 Internet
Mrit.iM 10« tV'.w.'.k.i iMI.i hi Kr.Mi|
Kot so po nezgodi poročali policisti, je bil Matjaž Fuelle 13. januarja zvečer v baru Dobrava. Okrog desetih je s prijateljem odhajal. Stopil je na teraso pred vhodom v lokal, ograjeno s približno 0,9 metra visoko kovinsko ograjo, naredil snežno kepo ter od vrat s hitrimi koraki stopil proti ograji, da bi jo "z zaletom" zalučal. Takrat mu je na zasneženih ploščicah spodrsnilo. Pri ograji je izgubil ravnotežje in omahnil prek nje dobre tri metre globoko na asfaltirano pot. Obležal je nezavesten, s hudimi poškodbami glave.
Nemoč medicine pa se je naslednjega dne, v petek popoldne, pokazala tudi pri 31-letnem Iztoku Šemetu iz Postojne. Zaradi
posledic padca je umrl v Kliničnem centru, kamor so ga po nezgodi prejšnjo soboto, 12. januarja, pripeljali iz jeseniške bolnišnice.
Iztok Šeme je v navezi s sople-zalko usodnega dne plezal po zaledenelem slapu Lušev graben na koncu doline Voje. Plezal je prvi, soplezalka pa ga je varovala s 70-metrsko alpinistično vrvjo. Padel je približno petdeset metrov pod vrhom in čeprav je vrv njegov padec omilila, sta počena čelada in nezavest dale slutiti, da gre za resne poškodbe. Bohinjski gorski reševalci so ranjenega plezalca kljub naporom šele okrog pol polnoči z vitlom uspeli potegniti iz grabna. • Helena Jelovčan
NESREČE
Moped po svoje
Predoslje - V petek, 18. januarja, seje 41-letni K. K. nekaj pred eno uro popoldne s tomosovim mopedom APN-6 vozil skozi Predoslje. Ko je po asfaltni dovozni poti pripeljal do stanovanjske hiše 162 in zavijal na dvorišče, očitno ni dovolj upočasnil. Izgubil je nadzor nad krmilom, skušal ujeti ravnotežje z desno nogo, ki pa mu jo je ob stiku s cesto obrnilo. Skupaj z mopedom je padel in se hudo ranil.
S "hroščem" po trku odpeljal
Tržič - V nedeljo ob 9.15 seje na regionalni cesti nad letnim kopališčem v Tržiču zgodila prometna nesreča z gmotno škodo in pobegom. Voznik osebnega avta VW 1200 črne barve, neznane registracije, je s kraja odpeljal. Avto ima poškodovan prednji odbijač, blatnik in žaromet.
Zaradi razjasnitve okoliščin trka policisti prosijo neznanega voznika, da se oglasi na tržiški postaji, morebitne priče pa naj pokličejo po telefonu 596 32 22 ali 113. • H. J.
Policisti darujejo kri
Kranj - Dokaz, da policistom kaznovanje vendarle ni edini cilj, ampak da ljudem želijo tudi pomagati, je tudi današnja akcija slovenskih policistov Varujemo darujemo, s katero so se odločili darovati kri za ponesrečene v prometu. Iz kranjske policijske uprave se je za humano potezo odločilo 29 policistov. Kri pa bo do 1. februarja darovalo tudi več kot 200 bodočih policistov. • H. J.
Policija svetuje previdnost pri nakupih
Umetnina ali ponaredek?
V upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave ugotavljajo, da se na slovenskem trgu umetnin pojavlja vse več kopij ali ponaredkov slik priznanih tujih in domačih mojstrov, ki jih pogosto prodajajo kot izvirne, opremljene s potrdili, strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami...
Kranj - Dokumenti praviloma vsebujejo opise upodobljenega motiva, navajajo morebitne avtorje in ugibajo o vrednosti izvirnika, nikjer pa ne piše, ali je slika dejansko izvirnik, kopija ali ponaredek. Gre torej za nepomembne cenitve prodajanega dela, v katerem ni sledu o njegovem konkretnem nastanku in poreklu.
Tak dokument površnega bralca oziroma nepozornega kupca lahko preslepi, ga prepriča, da ima pred seboj izvirno umetnino in ne zgolj kopijo. Ta se od originala, ki ga praviloma hrani znana galerija ali zasebni zbiratelj, med drugim lahko razlikuje tako po avtorju, času nastanka, velikosti, kot tudi po številnih podrobnostih, predvsem pa po ceni. Na legalnem trgu stane kopija le kakšen odstotek do desetine vrednosti originala.
Trgovina s kopijami dragocenih slik priznanih mojstrov je legalna in dokaj razširjena v nekaterih za-
hodnoevropskih državah, saj nekateri naročniki želijo imeti dobro, pogosto tudi starejšo kopijo določenega dela, ki v izvirniku ni več ohranjeno, ki ni na trgu oziroma naprodaj ali pa je zanje predrago.
V upravi kriminalistične policije pravijo, da slike, ki se zadnje čase pojavljajo na slovenskem trgu, "mednarodni preprodajalci umetnin" najpogosteje kupijo na akcijskih prodajah v tujini, jih opremijo z dvoumno napisanimi cenitvami, ki omenjajo le cene originalov, ter jih prodajajo za znatno večji denar, kot so ga sami odšte-
li. Kupci dostikrat sploh ne vedo, da so ogoljufani.
Kriminalisti zato svetujejo zbiralcem umetnin, ki kupujejo na "črnem" trgu oziroma pri tako imenovanih galeristih brez galerij, naj bodo pozorni na dokumentacijo. Ta mora s podatki spremljati sliko od njenega nastanka do danes, sicer je lahko tudi predmet kaznivega dejanja; med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze je bilo namreč po podatkih Interpola ukradenih več kot šest tisoč umetniških del.
Zelo zgovorna je tudi cena prodajane slike. Če je ta občutno nižja ali občutno višja od tiste, ki se za dela istega avtorja pojavlja na legalnem evropskem trgu, potem je jasno, da je nekaj narobe.
Nakup mora obvezno spremljati račun in pogodba, o poreklu
umetnine pa lahko marsikaj povedo tudi oznake na njeni hrbtni strani. Številke, na primer, dajejo misliti, da gre za delo, kije bilo iz neke zbirke izločeno.
Zelo pomembni za ogib slabemu nakupu so tudi sami posegi na sliki. Da bi jo naredili starejšo kot je, goljufi na stara platna lepijo novejše kopije, nameščajo nove postarane podokvirje in podobno. Restavrirane umetnine morajo imeti seznam oziroma popis opravljenih del, opozarjajo kriminalisti. Podatki o ukradenih in najdenih umetninah so na voljo na spletnih straneh www.policija.si ali www.interpol.int. Sicer pa je ob sumu, da gre pri prodaji umetnine za goljufijo, pametno poklicati na telefon 113 ali na anonimno številko 080-1200.
• Helena Jelovčan
Policija na lovu za pijančki
V akciji promil so policisti v noči s sobote na nedeljo ustavili in preizkusili 78 voznikov. Rekordni 2,28-gramski odmerek alkohola v krvi.
Kranj - Akcijo so policisti opravili na območju kranjske in škofjeloške policijske postaje, trajala pa je od sobote od sedmih zvečer do nedelje do treh zjutraj.
V osmih urah so policisti ustavili 78 voznikov, ki so jih tudi preizkusili z alkotestom. Ta je bil pozitiven v desetih primerih, eden od voznikov, za katerega so sumili, da vozi pod vplivom droge, pa je pregled odklonil, kar je po zakonu isto, kot da priznava.
Rekorder sobotne noči je 34-letni Kranjčan M. O., ki so ga prometniki nekaj po osmi uri zvečer ustavili v Šenčurju. "Napihal" je 2,28 grama alkohola na kilogram krvi. Zabičali so mu, da nikakor ne sme peljati naprej, vendar M. O. prepovedi ni spoštoval. Dosegel je prenočevanje v "policijskem hotelu", svoje pa mu bo napovedal tudi sodnik za prekrške.
V Školji Loki pa so policisti nekaj po eni uri zjutraj ustavili osebni avto, ki gaje vozil 32-letni ruski državljan D. K. Elektronski test je pokazal 1,67 grama alkohola. Kazen je dobil že naslednji dan. Sodnik za prekrške mu je odmeril 80.000 tolarjev. • H. J.
JSL
GOZD BLED
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. Za žago 1A, 4260 BLED
objavlja prosto delovno mesto:
POSLOVODJA V TRGOVINI KMETIJSKO GOZDARSKI CENTER
Pogoji: poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KGZ GOZD BLED, z.o.o., Za žago 1 A, Bled v 10 dneh po objavi.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 23 13, fax: 04 53 14 684
Številka:
Datum: 6. 1. 2002
Na osnovi sklepa 27. seje Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 6. 6. 1997 župan Občine Radovljica ponovno objavlja
JAVNO DRAŽBO
1. Predmet javne dražbe je prodaja poslovnega prostora v prvem nadstropju v poslovni stavbi na Cankarjevi cesti 60 v Radovljici (pare. št. 282/1 k.o. Radovljica). Lokal je zaseden. Sedanji najemnik ima prednostno pravico nakupa na javni dražbi pod enakimi pogoji. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno - kupljeno. Izklicna cena poslovnega prostora znaša 8.190.485,00 SIT
2. Pogoji prodaje
- Pred začetkom dražbe morajo dražitelji komisiji predložiti overjen izpisek iz registra za pravne osebe oziroma potrdilo o državljanstvu za fizične osebe.
- Varščino v višini 10 % od izklicne cene nepremičnine morajo dražitelji vplačati na transakcijski račun Občine Radovljica št.: pri BS: 01000 0100007859, do dneva dražbe z namenom nakazila "vplačilo varščine za poslovni prostor".
- Uspelemu dražitelju bo varščina všteta v kupnino, neuspelim pa brezobrestno vrnjena v 5 dneh po končani dražbi.
- Z uspelim dražiteljem se mora skleniti prodajna pogodba v roku 10 dni po končani javni dražbi. Kupnino pa je kupec dolžan plačati v roku 8 dni po sklenitvi prodajne pogodbe.
- Če kupec ne bo sklenil prodajne pogodbe in/ali plačal kupnine v postavljenem roku se šteje, da odstopa od družbe, nakupa, plačamo varščino pa kot skesnino obdrži prodajalec.
- Davek na promet nepremičnine ter stroške in takse v zvezi s prodajno pogodbo in zemljiškoknjižnim prepisom plača kupec. Javna dražba poslovnega prostora bo dne 1.2. 2002 ob 12. uri v mali sejni sobi Občine Radovljica I. nadstropje.
Vse informacije o poslovnem prostoru, ki je predmet javne dražbe, dobite na Občini Radovljica pri g. Milanu Poharju na tel. št. 04 537 23 28. Ogled nepremičnine je možen po predhodni najavi.
Janko S. Stušek ŽUPAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Gorenjski športniki so tudi ta konec tedna pridno nabirali točke svetovnega pokala
Dejan Košir še naprej vodilni med deskarji
Minule dni so naši športniki v mednarodni konkurenci dosegli nekaj lepih uvrstitev in napovedali tudi boj za olimpijska odličja - Izvršni odbor OKS bo na današnji seji dokončno določil potnike za Salt Lake City
HOKEJ
Kranj - Minuli konec tedna je bil za ljubitelje športa res bogat kot že dolgo ne. Glede na koledar je bilo največ razburljivih dogodkov na snegu, kjer pa so nas razveseljevali tudi slovenski in gorenjski športniki.
Tako so se alpski smučarji za nove točke svetovnega pokala konec tedna potegovali v Kitzbueh-lu. Na vseh tekmah so slavili Avstrijci, med našimi pa je bil v nedeljskem slalomu najboljši Drago Grubelnik, ki je osvojil 7. mesto. Odlično je po prvi vožnji znova kazalo Mitji Kuncu, ki pa je v drugo naredil nekaj napak in osvojil končno 10. mesto. Točke je osvojil še Jure Košir z 20. mestom. V petkovem superveleslalo-mu se je izkazal tudi Tržičan Andrej Jerman, ki je zasedel 27. mesto, Jeseničan Jernej Koblar pa je bil 31. Jerman je s 40. mestom v smuku in 62. mestom v slalomu v kombinaciji osvojil 4. mesto.
Našim smučarkam, ki so se tokrat s svetovno elito merile v Be-rchtesgadnu, tudi tokrat ni šlo povsem po načrtih. V veleslalomu se je najbolje odrezala Črnjanka Tina Maze zli. mestom, v slalomu pa so bile Špela Pretnar 13., Lea Dabič 18. in Alenka Dovžan 22.
Nov lep uspeh pa sta dosegla deskarja Dejan Košir in Tomaž Knafelj, ki sta v sobotnem klasičnem veleslalomu osvojila drugo in deseto mesto. V nedeljo je bil Dejan v paralelnem veleslalomu 15., Tomaž pa 29. Kranjskogorec Košir še naprej ostaja vodilni v svetovnem pokalu.
V seriji 1SF se je konec tedna z nastopom v veleslalomu izkazala
Kranjskogorec Dejan Košir tudi po zadnjem vikendu ostaja vodilni v svetovnem pokalu deskarjev na snegu.
tudi deskarka Polona Zupan iz Naklega, ki je osvojila 5. mesto. Rok Flanderje bil 20.
Tudi tekmovanje smučarjev skakalcev za svetovni pokal je bilo za slovensko zastopstvo znova uspešno. V Zakopanah je na obeh tekmah v finalu obakrat skakalo kar po šest slovenskih predstavnikov, znova pa se je najbolje izkazal 20-letni Kranjčan Robert Kranjec, ki je v soboto osvojil 8. mesto, v nedeljo pa je bil 10. Vse bolje gre tudi drugemu Triglavanu v državni reprezentanci, saj je bil Primož. Peterka v soboto 15., v nedeljo pa še boljši, 12.
Nove točke svetovnega pokala so osvajali tudi naši biatlonci, ki so se tokrat s konkurenti merili v Ruhpoldingu. Z nastopom je zal-sti navdušila naša moška štafeta, ki je osvojila odlično 5. mesto. Za ekipo Slovenije so tekli Janez Ožbolt, Tomas Globočnik, Sašo Grajf in Janez Maric. Dekleta so v štafeti osvojila 9. mesto. Posamično je bil Globočnik 15., Maric 16. in Marko Dolenc 23., v zasledovalni tekmi pa je bil nato Globočnik 23., Ožbolt 25., Maric 33., Matjaž Poklukar 39. in Dolenc 42. V ženskem šprintu je bila od naših najboljša 44. Grašičeva.
Andreja je v zasledovalni tekmi nato napredovala kar za 20 mest.
Danes pa se bo v Ljubljani sestal izvršni odbor OKS. Obrava-naval bo predlog odbora za vrhunski šport, ki je prejšnji teden predlagal, naj se letošnjih olimpijskih iger v Salt Lake Cityu udeleži 41 slovenskih športnikov: 10 alpskih smučarjev, 7 smučark, 5 skakalcev, 5 biatloncev in 4 bi-atlonke, 4 tekačice in en tekač, dva deskarja, en akrobatski smučar, en nordijski kombinatorec in umetnostna drsalka.
• Vilma Stanovnik
Jeseničani med štirimi
Jesenice, Kranj - Minuli petek so hokejisti odigrali 11. krog državnega prvenstva. Velikih presenečenj tudi tokrat ni bilo, saj so favoriti zmagovali. Tako je ekipa Acroni Jesenic gostovala v Zalogu pri Slaviji M Optimi in zmagala z 2:6 (1:0, 0:4, 1:2). Na Bledu je domača ekipa kar z 12:1 (4:0, ,5:0, 3:1) premagala zadnji Maribor, ekipa Triglava pa je doma morala priznati premoč ekipe Marc Interieri s 3:8 (1:5, 1:1, 1:2). V Podmežakli je ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora z 2:11(1:7, 1:2, 0:2) izgubila z Olimpijo. Na lestvici še vedno vodi ekipa Olimpije z 21 točkami, Acroni Jesenice imajo točko manj, sledijo pa Bled s 13 točkami, Slavija M Optima z 11 točkami, Marc Interieri z 9 točkami, Hit Casino z 8 točkami ter Triglav in Maribor s po dvema točkama.
Državno prvenstvo se bo nadaljevalo ta konec tedna, ko se bosta v četrtek v Podmežakli pomerili ekipi HIT Casinoja Kranjska Gora in Bleda, v petek pa so pari: Triglav - Maribor, Slavija M Optima - Marc Interieri, Acroni Jesenice - Olimpija.
Danes se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v mednarodni hokejski ligi. Ekipa Acroni Jesenic je tekmo odigrala že v nedeljo, koje gostovala v Dubnicah pri Spartaku. Jeseničani so zmagali s 3:6 (2:0, 1:5, 0:1). Na lestvici vodi Alba Volan s 30 točkami, Dunafer, Spartak in Acroni Jesenice pa imajo po 26 točk in so že uvrščeni med štiri najboljše ekipe. Današnji pari so: Medveščak - Vojvodina, Slavija M Optima - Olimpija in Alba Volan - Dunafer.
Minuli petek pa so se izkazale tudi članice slovenske ženske hokejske reprezentance. Gostovale so namreč na Madžarkem, kjer so premagale domačo reprezentanco s 5:4 (2:2, 2:1, 1:1). • V.S.
ALPSKO SMUČANJE_
Marko, Boža in ostali
Stari vrh - Več kot tristo tekmovalcev v šestindvajsetih kategorijah se je prejšnjo nedeljo pomerilo na drugi letošnji veleslalomski tekmi Barcafe Ski open in pokalu Sladkosned Ljubljanskih mlekarn v sodelovanju s Ford Summit Motors. Na Starem vrhu je bil tokrat (po tradiciji) najhitrejši član ekipe Alpine Marko Ribnikar, pri dekletih pa je zmago v absolutni konkurenci odnesla Boža Torkar. V otroški konkurenci so bili v svojih kategorijah najboljši: Nika Smodiš, Tea Likar, Nina Sotlar, Nina Žnidar, Aleš Rode, Jan Lenart, Rok Opara in Maric Masterl. Naslednje tekmovanje bo to soboto, 26. janurja, v Kranjski Gori. kamor organizatorji že sedaj vabijo vse smučarske rekreativce, ki bi se radi pomerili v vožnji na čas. • V.S.
Pokalna tekmovanja v slalomu
Bled - Prejšnji konec tedna so z državnimi pokalnimi tekmovanji začeli tekmovalci mlajših starostnih kategorij v alpskem smučanju. Starejši dečki in deklice so imeli dve tekmi za pokal Večera na Kobli, mlajši pa so se pomerili na blejskem smučišču Straža.
Rezultati, slalom sobota, st. dečki: 1. Srebot Denis (UnC), 2. Jure Popenko (BrM), 3. Anže Mravlja (Trž), 4. Matej Strojan (Oli), 5. Damir Sadikovič (krg); st. deklice: 1. Maša Redenšek (Oli), 2. Katja Jazbec (Trž), 3. Katarina Lavtar (Jes), 4. Nina Mihovilovič (Apt), 5. Mateja Robnik ( Luč): slalom nedelja, st. dečki: 1. D. Srebot (UnC), 2. J. Popenko (BrM), 3. A. Mravlja (Trž), 4. Matic Skube (Apt), 5. M. Strojan (Oli); st. deklice: 1. M. Redenšek, 2. Lana Grandovec (obe Oli), 3. M. Robnik (Luč), 4. K. Jazbec (Trž), 5. Špela Osterc (Vel); slalom Straža, ml. dečki: 1. Gašper Kržišnik (Ble), 2. J. Lekič-Pod-brežnik (Luč), 3. Tirni Gašpcrin 1.32,90 (Ble); ml. deklice: 1. Petra Presterel (Ble), 2. Maja Kokalj (Trg), 3. Kim Urbas (Nov) D. K.
Večina tekmovalcev z Gorenjskega
Kranj - Včeraj se je začelo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Schonachu v Schvvarzvaldu v Nemčiji. Slovenske barve bo zastopalo 20 tekmovalk in tekmovalcev v skokih, nordijski kombinaciji in tekih.
Od 20 potnikov jih je kar 16 Gorenjcev, od tega v skokih vseh 5, v nordijski kombinaciji 4 in v tekih 7. Največ potnikov pa prihaja iz kranjskega Triglava 7 in Merkurja 5. Slovenske barve bodo zastopali med skakalci: Zvonko Kor-dež, Rok Urbane, Bine Zupan (vsi Triglav), Rok Benkovič (Mengeš) in Jaka Oblak (Alpina Žiri) pod vodstvom trenerjev Matjaža Tri-plata (SZS) in Janija Grilca (Triglav). Kombinatorei Andrej Je-zeršek, Marko Šimic, Anže Bran-kovič, Dejan Plevnik (vsi Triglav) in Grega Verbajs (Račna) trenerji Peter Jošt, Igor Cuznar (oba Triglav) in Igor Jelen (SZS). Tekače pa bodo zastopali Maja Benedi-Čič, Vesna Fabjan, Barbara Jezer-šek, Nejc Brodar, Blaž Jelene (vsi Merkur Kranj), Mirjam Soklič.
SMUČARSKI SKOKI
Rok Bremec (oba Gorje), Renata Podviz, Igor Jesenovec (Olimpija) in Domen Zalar (Debitel Vrhnika), trenersko ekipo vodi Aleš Gros iz Kokrice. Vodja ekipe za to prvenstvo je Danilo Pudgar.
Na dosedanjih prvenstvih so Slovenci osvojili 11 medalj od tega 2 zlate, 4 srebrne in 5 bronastih. Prvo medaljo je osvojil leta 1984 v Trondheimu Janez Štirn, in sicer srebrno. Najuspešnejše prvenstvo je bilo leta 1997 v Cal-garvju, kjer so osvojili dve /lati medalji (Roman Perko in ekipa skakalcev: Rihtar, Lang, Vrhovnik in Žonta). Na lanskem prvenstvu so osvojili bronasto z ekipo kombi natorcev.
Največ nastopov na prvenstvih ima Marko Šimic, ki je s petimi nastopi svojevrsten releorder, ima pa z ekipo kombinatorcev srebro in bron. Na tem prvenstvu pa imajo tekmovalci in trenerji naslednje cilje. Skakalci ekipno do 6. mesta, posamično 1 x do 8 mesta, 1 x do 15, 1 x do 20 mesta glede na trenutno stanje pa so tekmovalci zmožni presenetiti predvsem za-
Naslov Tržičanom
Gorenja Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savi so smučarski delavci organizirali tekmovanja za pokal Slovenije za dečke do 14 let v skokih in nordijski kombinaciji, mladinke do 16 let in ekipno državno prvenstvo dečkov do 14 let. Nastopilo je 70 skakalcev in skakalk, ki so se pomerili na skakalnici s kritično točko 50 metrov. 19 kombinatorcev se je pomerilo še v teku na 4 km dolgi progi.
Rezultati: skoki: I.) Žiga Pelko (Triglav), 2.) Jurij Tepeš (Dolomiti). 3.) Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 10.) Tadej Mestek (Triglav). Mladinke do 16 let: I.) Maja Vtič (Zabrdje), 2.) Petra Benedik, 3.) Tama-ra Kancilja (obe Triglav). Državno prvenstvo ekipno: 1.) Trifix Tržič I 826,8 točk, 2.) Triglav 1 796 točk, 3.) Zagorje I 795, 8 točke. Nordijska kombinacija: F.) Žiga Pelko (Triglav), 2.) Rok Mandl (Šmartno na Pohorju), 3.) Tadej Mestek, 6.) Andraž Žan (oba Triglav). • J. B.
radi dobrih rezultatov na Alpskem pokalu, kjer je bil na zadnji tekmi Zvonko Kordež na drugem mestu, (Kordež je presenečenje sezone in sploh ni reprezentant) in ekipa, ki je zmagala. Nordijski kombinatorei ekipno do 4 mesta, posamično od 2. do 8. mesta, zaradi izkušenosti ekipe in športne sreče lahko tudi presenetijo. Tekači pa odhajajo na prvenstvo z veliko željo, da končno osvojijo tako želeno odličje.
Vendar pa se večina tekmovalcev odpravlja na prvenstvo z grenkim priokusom, saj jim je vodstvo nordijskih disciplin zagotovilo samo tekmovalno opremo na oblačila pa so pozabili.
Zato so si starši skakalcev poiskali sponzorja, ki jih je opremil z enotnimi bundami sponzorja podjetja SEAWAY z Bleda, ki na Bledu odpira novo konfekcijsko trgovino. Skakalci pa se po svoji karieri odločajo za navtični šport (Miran Tepeš, Franci Petek, Ivo Zupan, Branko Dolhar itd.).
• Janez Bešter
LOKOSTRELSKI BIATLON
Zupan peti
Mošnje - Minulo soboto so v Ruhpoldingu pripravili tekmovanje v lokostrelskem biatlonu, kjer so nastopili le povabljeni tekmovalci. Med njimi je bil tudi naš najboljši v tej športni panogi Andrej Zupan iz Mošenj. Andrej je osvojil odlično peto mesto, zma-gal pa je Rus Mihail Veronin.
Naslednje veliko tekmovanje lokostrelskih biatloncev bo od 28. januarja do 3. februarja na naši Pokljuki, kjer bo organizirano letošnje svetovno prvenstvo. • V.S.
David Primožič je prvi del SP v telemarku končal z neverjetnim izkupičkom
Petkrat na stopničkah
Dve zmagi, eno drugo in dve tretji mesti na uvodnih petih tekmah svetovnega pokala so dosežki našega najboljšega telemarkarja Davida Primožiča iz Loma nad Tržičem.
Tržič - Letošnja sezona svetovnega pokala v telemarku se je začela 7. januarja s prvo tekmo v Mariboru. Najboljši telemarkarji sveta so se najprej pomerili v tako imenovanemu telemark klasiku, nato pa še v šprintu in veleslalomu. Le dan po mariborskih obračunih so odpotovali v francoski Les Houches, kjer so še dvakrat tekmovali v šprintu.
Seveda na tekmah niso manjkali tudi slovenski tekmovalci v smučanju s prosto peto, ki pa so - zlasti po zaslugi 24-letnega Davida Primožiča - tekmece iz različnih koncev sveta že na začetku sezone prepričali, daje telemark smučanje tudi pri nas postal šport / vse več dobrimi tekmovalci in tudi vedno več navdušenci.
"Povedati moram, daje bil glavni cilj moje letošnje sezone osredotočen prav na Maribor, saj sem se želel izkazati na domači tekmi, pred domačimi navijači. Tako so bili tudi moji treningi podrejeni temu cilj in želel sem si, da bi vsaj OB eni od treh tekem stal na zmagovalnih stopničkah. Ko pa sem že na prvi tekmi, v telemark klasiku, osvojil drugo mesto in le za 20 centimetrov pri skoku zaostal za zmagovalcem, mi je to dalo toliko moči, da sem bil takoj na naslednji tekmi, v telemark šprintu, nepremagljiv, Zato mislim, da je /a ves potek nadaljevanja kriva prav prva tekma doma v Mariboru. Sicer pa sem tako fizično kol psihično trenutno v odlični formi, taki kol še nisem bil nikoli," je po
David je za telemark smučanje navdušil tudi mlajšega brata Sergeja, ki že uspešno nastopa na tekmovanjih. Zaenkrat predvsem doma.
prihodu iz Franciji, kjer je osvojil tretje in prvo mesto in prevzel vodstvo v točkovanju /a svetovni pokal povedal David Primožič.
Trenutno so sicer naši najboljši telemarkarji doma (le dni trenirajo v Mariboru), že konec tedna pa potujejo na nova prizorišča tekem svetovnega pokala v Ameriko. "V Ameriki nas čaka sest tekem, dva klasika, dva veleslaloma in dva sprinta, če bo ostalo še kaj denar ja pa smo povabljeni na kanadsko odprto državno prvenstvo v Kim-berly. V mesecu marcu nas nato čakajo še tekme na Norveškem," pravi David, ki zadnja štiri leta, DO končani karieri alpskega sinu čanja. nastopa v telemarku. Fant je. tudi repre/entanlje. si namreč večina stroškov /a treninge in tek-
me plačujejo sami, oziroma s po močjo svojih domačih in sponzor jev, po letošnjem uspešnem (tako po izvedbi kot rezultatih) domačem Svetovnem pokalu pa upajo, tla bpdo laže našli spon/orje in denar /a svoj šport.
"Res so me zadnje dneve klicali različni ljudje, Znani in nepo/na ni, ki st) mi čestitali /a uspešne
nastope. Očitno je imelo tekmovanje v Mariboru pri nas velik od ziv, vsi, ki so nas prišli gledat, so bili navdušeni." pravi študent Fa kultete /a družbene vede, ki je v telemarku našel svoj pivi šport, svoje veselje m svobodo. ( e pa so
še odlični rezultati, je to le dodaten navdih.
• Vilma Stanovnik, foto: Aljošu Korenčan
*
Na Soriški planini bo konec tedna finale svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah
Iz Dolenje vasi na Soriško planino
"Zagnanim članom Sankaškega društva Domel je uspelo zgraditi novo progo na Soriški planini in prepričan sem, da jim bo - tako kot prej v Dolenji vasi - uspelo požeti sloves dobrih organizatorjev. Posebej zato, ker bo to generalka za svetovno prvenstvo, ki bo pri nas leta 2003," pred novim velikim tekmovanjem v Selški dolini ponosno
pravi župan občine Železniki Mihael Prevc.
ODBOJKA
Železniki - Letošnji svetovni pokal v sankanju na naravnih progah se bo končal prav s tekmo na Soriški planini, zato organizatorji, Sankaška zveza Slovenije in San-kaško društvo Domel na novi progi na Soriški planini pričakujejo nastope okoli 60 tekmovalcev in tekmovalk. Kot je poudaril sekretar organizacijskega komiteja Marko Lotrič, so se za Soriško planino, namesto za prejšnjo progo v Dolenji vasi, odločili predvsem zato, ker so imeli do sedaj v Dolenji vasi vedno velike težave z vremenom, oziroma pomanjkanjem snega. Kljub temu so predstavniki Mednarodne sankaške zveze, ki so do sedaj obiskali obe prireditvi za svetovni pokal v Dolenji vasi, povedali, da sta bili prav ti tekmi med najbolje organiziranimi, zaradi velikega števila gledalcev in prijetnega vzdušja ob progi pa so sankaško prireditev v Selški dolini poimenovali kar
SANKANJE _
"mala Planica". Prav zaradi tako dobre organizacije so v Železnikih uspeli s kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2003. Da pa ne bi ničesar prepustili naključju, so se člani Sankaškega društva Domel lani odločili, da bo nova proga postavljena na Soriški planini. Kot je povedal predsednik društva Vili Rakovec, so z izdelavo proge začeli konec lanskega avgusta, proga pa je bila narejena pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Na progi in ob njej so člani društva in sankaški navdušenci opravili več kot tri tisoč prostovoljnih ur, rezultat tega pa je moderna sankaška proga, ki je tehnično izredno zahtevna in bo tekmovalcem - poleg nastopov na tekmah - omogočala tudi kvalitetne treninge. Proga se imenuje "Drauh", dolga je 843 metrov, z višinsko razliko 101 meter. Povprečni padec je 13-odstoten. Start je na višini 1381 metrov. Progo so
Najboljši italijanski sankači
Planina pod Golico - Končni srečni razplet je prinesel olajšanje članom organizacijskega komiteja pri Sankaškem klubu Jesenice pri izvedbi letošnjega tekmovanja za Celinski pokal in za 25. pokal mesta Jesenice v sankanju na naravnih progah v Savskih jamah nad Jesenicami. Tekmovalci so staknili kar štiri poškodbe. Najhujšo avstrijski tekmovalec Guido Hilgartner. Po zmagi v dvosedu je štartal še med posamezniki. V enem od ovinkov gaje vrglo v zaščitno ograjo in utrpel je resno poškodbo hrbtenice. Po prevozu v jeseniško bolnišnico so zdravniki ugotovili, da ima poškodovani dve ledveni vretenci. Predvsem po zaslugi dobre oskrbe in prevoza v bolnišnico poškodba ni tako huda in ne bo imel resnih posledic. Kot kaže so na ledeni, a odlično pripravljeni progi nekateri tvegali preveč.
Med 66 tekmovalci iz štirih držav so bili najboljši italijanski sankači, ki so osvojili vsa prva mesta med posamezniki in zasluženo tudi 25. prehodni pokal mesta Jesenice. Ob odsotnosti članskih reprezentantov, ki so bili v soboto na tekmi svetovnega pokala v Avstriji, sta nastopila le domača jeseniška tekmovalca, ki pa sta precej zaostala za najboljšimi. V cilju je bil le Tadej Meglic na 10. mestu, Goran Meglic pa je v zadnji vožnji pred ciljem staknil poškodbo.
Spodbudnejši je bil nastop dveh mlajših mladincev in ene mladinke iz Sankaškega kluba Podljubelj. Ervin Marn je po prvi vožnji vodil in imel tudi odličen čas v primerjavi z zaostanki članov. V drugi vožnji je naredil veliko napako in pristal na 15. mestu. Dve dobri vožnji je izpeljal Žiga Pagon in osvojil 3. mesto. Tudi Mateja Kralj je v sicer skromnejši konkurenci zasedla 3. mesto. • J.R.
ROKOMET__
Zmagi za Savo in Jelovico
Kranj - Z 10. krogom seje konec tedna nadaljevalo letošnje državno prvenstvo v rokometu za ženske. Obe gorenjski ekipi sta zmagali, saj
je ekipa Save v domači dvorani na Planini (na sliki) gostila Burjo in bila boljša kar 34:26 (16:14). Prav tako so zmago domov prinesle rokometašice Jelovice, ki so gostovale pri Škocjanu in slavile z 19:31
>V'MMIU.UISieC JClUViee, M M J gOMUVUie UIJ OKOCJUIIU III SUlVIli; i
(10:15). Državno prvenstvo za ženske se bo nadaljevalo že jutri ekipa Save v dvorani na Planini gostila Krim Eto N.R. Jelovica se di f ekipo M Degro Malizia pomerila v nedeljo ob 18. uri v dvorani Po Jen v Školji Loki. • V.S.
ko bo
lovica se bo
MALI NOGOMET
Balinarji Centra si želijo končnice
Kranj - Te dni so s posamičnimi pripravami na novo sezono že začeli novi gorenjski superligaši, balinarji ekipe kranjskega Centra. Pravi skupni treningi jih sicer čakajo šele v februarju, nastope med superligaši pa bodo začeli v malce spremenjeni postavi. Tako seje "udarni trojici" Bojanu Novaku, Gregorju Moličniku in Davorju Janžiču letos pridružil še Tone Kosar (lani Milje Tela), v ekipi pa naj bi igrali še: Matjaž. Rutar, Gregor Mešič, David Mohinski, Boris Mežnarič, dokončno pa še ni dogovorjeno nastopanje Boruta Belcijana.
"Imamo ekipo, ki se lahko enakopravno bori z ostalimi moštvi v su-per ligi. Ko bomo nad baliniščem dobili še streho, pa bomo lahko računali tudi na sam vrh. S tremi ekipami sem že postal državni prvak, zakaj ne bi s tem nadaljeval'.'" je optimističen kapetan Bojan Novak.
• J.M.
Najmlajši v naši moški ekipi je domačin iz Selc Jure Pohleven, ki pa si na domači progi želi dobrega rezultata.
si že ogledali predstavniki Mednarodne sankaške zveze in tuji tekmovalci in bili z njo zelo zadovoljni.
Tako se bo karavana najboljših sankačev na naravnih progah ta konec tedna zatri dni ustavila v Selški dolini. Že v petek dopoldne, z začetkom ob 11. uri bodo na progi na Soriški planini trening vožnje žensk in dvosedov. Ženske in dvosedi bodo nato prvi tekmo-
VATERPOLO
vali v soboto dopoldne od 9. ure naprej, po 12. uri pa se bodo začele trening vožnje za moške. V nedeljo bo prva tekmovalna vožnja za moške ob 9.30 uri, druga pa ob 11.30 uri.
Sicer pa se bo uradno prireditev ob 6. letošnji tekmi svetovnega pokala začela v petek zvečer s slovesnostjo v središču Železnikov, odprl pa jo bo sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport dr. Jaka Bednarik. Zaključna prireditev bo v nedeljo predvidoma ob 13.30 uri, takrat pa bo slavnostni govornik minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But.
Seveda med tekmovalci ne bodo manjkali tudi slovenski sankači in sankačice. Prvič bosta namreč na tekmi svetovnega pokala tekmovali mladi članici Sankaškega kluba Podljubelj Živa Jane in Mateja Kralj, natopila pa bo tudi mlada, a že preizkušena moška slovenska ekipa v postavi: Borut Kralj, Gašper Benedik, Grega Spendov, Borut Fejfar, Boštjan Vizjak in Jure Pohleven. Kot je povedal njihov reprezentančni trener France Pohleven, so tekmovalci prejšnji teden novo progo že preizkusili, na tekmi pa pričakujejo tudi kakšno uvrstitev med deseterico najboljših.
• Vilma Stanovnik
Prvake reševal odlični Mertelj
Kranj - Vaterpolisti so odigrali drugi krog letošnjega državnega prvenstva. Derbi je bil tokrat v Kranju, kjer je ekipa Triglava Živil gostila Olimpijo in zmagala z 10:6 (2:1, 2:0, 2:2, 4:3). V domači vrsti se je tokrat strelsko izkazal reprezentant Aleksander Mertelj, ki je dosegel kar polovico golov za domačo ekipo. V derbiju z dna je ekipa Kopra 11:4 (1:2, 1:1, 4:0, 5:1) premagala Kamnik, v Mariboru pa sta si točki razdelila Branik in Koper, ki sta igrala izenačeno 8:8 (3:2, 3:2, 1:2V 1:2). Na lestvici s popolnim izkupičkom 4 točk vodi ekipa Triglava Živil.
Tretji krog bo na sporedu v soboto, ko so pari: Triglav Živila - Koper, Olimpija - Kokra in Kamnik - Branik. • J.M.
SMUČARSKI TEKI__
Smučarski maraton v Medvodah
Medvode - Če so morali prireditelji največjega avstrijskega maratona "Dolomiten laur v Lienzu na Tirolskem odpovedati 29. izvedbo zaradi pomanjkanja snega, kljub temu da maraton šteje v serijo VVorldlop-pet, imajo slovenski tekači več sreče. Na smučarskem maratonu v Medvodah je skupaj z otroškim tekom - na odprtem prvenstvu občine Medvode nastopilo čez 130 tekačev, od tega 70 na maratonu. Na maratonu je bil najhitrejši Tine Zupan, pred Tomažem Kalanom in Janijem Kršinarjem, ki so se zvrstili v dobrih 15 sekundah. Konec tedna, v soboto so na sporedu teki na Arehu na Pohorju "Osankarica 2002" in v nedeljo, 27. januarja. Bloški teki.
Izidi, medvoški maraton, moški abs., 18 km: 1. Tine Zupan (Scott) 41:35, 2. Tomaž Kalan (Peks - Mlinotest) + 9, 3. Jani Kršinar (Olimpija) + 16, 4. Metod Močnik (Calcit) + 34, 5. Bojan Cvajnar (Trzin) + 2:01, 6. Jaka Marinšek (Mojstrana) + 2:44, 7. Roland Turšič (Kovino-plastika Lož) + 2:51, 8. Janez Železnikar (Kaval) + 3:09, 9. Lojze Oblak (Alpina) - zmagovalec nad 50 let + 3:25, 10. Rafael Marn (Novice Extreme) + 4:37, ženske: 1. Božena Lipej (Brazde vzdržljivosti) 58:28, 2. Cvetka Jeras (Kranj) +1:19. • M.M.
Tekli tudi v Suhadolah
Suhadole - Smučarski tek so pripravili tudi v vasi Suhadole v občini Komenda, kjer so bili na 4 kiiometra dolgi progi med 50 tekači najhitrejši Metod Močnik (Calcit, čas 7:41), drugo mesto je pritekel Boris Andrcjka (Mamut, 29 sekund zaostanka) in tretje Milan Sedušak (Tun-jice, + 49). V ženski konkurenci je bila najhitrejša Vida Jenko, pred Meto Majce. Občinska prvaka občine Komenda sta Vida Jenko in Peter Pibernik. • M.M.
KOŠARKA_
Helios na vrhu Hvpo lige
Kran,j ■ Ta konec tedna so košarkarji v Hypo ligi odigrali 13. krog. Vse gorenjske ekipe so igrale doma. Ekipa Triglava je v Kranju ^gostila Elektro in zanesljivo zmagala 86:73 (59:47, 33:29, 8:16). Zal so tokrat imeli smolo Ločani, saj je ekipa Loka kave TCG v domači dvorani na Podnu gostila Kraški zidar in na koncu nesrečno izgubila / 80:81 (61:59, 41:38, 23:11). Novo zmago pa so zabeležili košarkarji Heliosa, ki so se pomerili z. ekipo Savinjskih Hopsov in slavili z 91:86 (68:58, 52:42, 28:23). Tako je vodstvo na lestvici prevzela ekipa Heliosa, ki ima 22 točk. Triglav je z 21 točkami četrti. Loka kava TCG pa s 18 točkami deveta. V soboto bo ekipa Triglava gostovala pri Kraškem zidarju, Helios pri Elcktri, Loka kava TCG pa pri Zagorju BZ. V 17. krogu v LB SKL je ekipa Radovljice gostovala pri Union Olimpiji mladi in izgubila s 77:55 (61:40, 43:25, 16:19). Radovljičani so z 21 točkami na predzadnjem mestu na lestvici, v soboto pa pa bodo doma gostili Ilirijo. • V.S.
Tokrat uspešni Kamničani
Kranj - Da v prvi moški ligi ne gre brez presenečenj, so tokrat na žalost dokazali odbojkarji Merkur LIP Bleda, ki so ostali brez točk na gostovanju v Slovenski Bistrici. Po prvem nizu, ki so ga po dramatičnem boju dobili Blejci, so bili domači odbojkarji kar prepričljivo boljši in zasluženo prišli do pomembnih točk v boju za obstanek, Blej-ce pa v nadaljevanju čaka še težak boj za prvo četverico, pa čeprav to praktično lahko že rešijo z gladko zmago naslednji konec tedna doma s Pomurjem. Granit: Merkur LIP Bled 3:1 (-31, 19, 15, 20). Tako kot se za državnega prvaka spodobi, pa so se "vedli" igralci Calcit Kamnika. Tekmo v Murski Soboti so izvrstno začeli in hitro pokazali, da jim tokrat motivacije ne manjka. Domači odbojkarji so se Kam-ničanom najbolj uspešno upirali v tretjem nizu, ki pa so ga ob dobri igri Perhaja v svojo korist zaključili gostje (0:3 (-14, -19, -23)) in s tem, na prvem mestu, ohranili štiri točke naskoka pred Salonitom. Tretji -Fužinar GOK IGEM zaostaja še za dodatne 4 točke, prav taka razlika pa je med njimi in četrtouvrščeno ekipo Merkur LIP Bled. Blejci imajo 3 točke naskoka pred Pomurjem in pet pred Mariborom, ostale ekipa pa mu praktično niso več nevarne.
V ženski konkurenci 1. DOL so v zanesljivem vodstvu igralke Nove KBM Branik, pet točk za njimi zaostajata Ljubljana in HIT Nova Gorica, ki je tokrat presenetljivo pustila točko v Ljutomeru.
V moški 2. DOL sta bila gorenjska ligaša le delno uspešna. Kranjčani so tokrat brez večjih težav ugnali zadnjeuvrščene Braslovče 3:0 (11, 16, 13), na drugo mesto pa se jim vseeno ni uspelo prebiti, saj bi za to potrebovali poraz Mislinje v Škofje Loki. Odbojkarjem Termo Lubnika pa ni uspel podvig in so po napornih petih nizih izgubili in se s tem premaknili mesto nižje (5.). Škofjeločanom so sicer povedli z 2:1, na koncu pa jim je zmanjkalo le kanček športne sreče in zmaga bi ostala doma. Termo Lubnik : Vezoder Mislinja 2:3 (-18, 14, 19, -21, -13). Jeseničanke nikakor ne morejo priti do svoje prve zmage v dru-goligaški konkurenci. Resnici na ljubo, tokrat je ni nihče niti pričakoval, saj je na Jesenicah gostoval vodilni Benedikt, ki je zabeležil še eno rutinirano zmago - 0:3 (-13, -18, -15). V derbiju kroga so po težkem in izenačenem boju Kamničanke le uspele zabeležiti maksimalno zmago s 3:0 (24, 22, 23) in s tem izločiti gostje iz Mislinje iz boja za prvi dve poziciji. 3S Kamnik je še vedno na tretjem mestu z istim številom točk kot drugouvrščeni Tabor Maribor, oba pa imata le točko zaostanka za vodilnim Benediktom. Blejke so se s tesno zmago z 2:3 (24, -17, 21, -26, -9) v Mežici povzpele za eno mesto in so sedaj na "varnem" osmem mestu.
V 3. DOL so gorenjske ekipe nastopile le v ženski konkurenci in to vse doma - Bohinj je premagal Grosuplje s 3:2, Pizzeria Morena je izgubila z drugouvrščenim Intervalom A iz Izole z 0:3, ŽOK Partizan Škofja Loka pa je prav tako doma izgubil z ekipo Italijanska skupnost iz Kopra z 1:3. • B. M.
UMETNOSTNO DRSANJE__
Gregor Urbas 19. drsalec Evrope
Jesenice - Jeseniški tekmovalec v umetnostnem drsanju Gregor Urbas je uresničil napovedi. Na evropskem prvenstvu v Laussani v Švici je zasedel 19. mesto in dosegel doslej najboljšo slovensko uvrstitev na tako pomembnem tekmovanju. Za tri mesta je izboljšal rezultat Jana Čejvana s prvenstva leta 1999 v Pragi.
Gregor Urbas je v letu dni izredno napredoval. Pod vodstvom trenerke Lene Babicki in novim programom se vse bolj uspešno kosa z najboljšimi evropskimi in svetovnimi drsalci. Zahtevni program obsega najtežje elemente umetnostnega drsanja in le uspešna izvedba prinaša dobre uvrstitve.
V Laussani je Gregor nastopil trikrat. Najbolj pomemben je bil drugi nastop s kratkim programom, ki gaje popeljal v finale med 24 najboljših evropskih drsalcev. Celotni nastop je ocenil: "Zelo sem zadovoljen, saj mije šlo vse po načrtih. Že v kvalifikacijah sem izvedle vse trojne skoke in trojni axel, prav tako v kratkem programu, kjer sem si zagotovil vstop v finale. Na vseh treh nastopih sem tudi naredil nekaj napak, predvsem pri trojnih axlih, ki jih bom moral pred naslednjimi nastopi še odpraviti. Sedaj me najprej čaka svetovno mladinsko prvenstvo, kjer imam velik cilj, da se uvrstim med prvih deset." • J.R.
KEGLJANJE_
Keglji spet padajo
Kranj - Po več kot enem mesecu so se ponovno začeli boji v keg-ljaških ligah. Gorenjski predstavniki so se dobro pripravili in zabeležili tri zmage in poraz. ISKRAEMECO je v Slovenskih Konjicah v finišu stri odpor žilavih domačinov. LOG Steinel na domačih stezah ni imel težkega dela z Dravograjčani. Kranjčani so še vedno brez poraza v vodstvu, Stražišani pa so se zavihteli na 5. mesto.
REZULTATI 10. krog: SI Konjice : ISKRAEMECO Kranj (Stoklas 1016, Benedik Bo. 1004) 2:6 (5688:5865); LOG-Steinel Kranj (Hafnar B. 999, Mihelič 986) : Elektrarna Dravograd 7:1 (5778:5287); Konstruktor Maribor : Prosol-Stiking Ljubljana 7:1 (5756:5260); Calcit Kamnik-Domžale : Proteus - LIV Postojna 7:1 (5206:5137), Rudar Trbovlje : Litija 2001 7:1 (5497:5291).
Kranjčanke so tokrat v gosteh premagale Izolo in še naprej ostajajo na drugem mestu. Edini poraz so doživele Tržičanke. Vendar so v Celju proti državnim prvakinjam igrale dobro in izgubile le za 37 kegljev. To jim daje dobre obete v nadaljevanju, da se s trenutnega osmega mesta povzpnejo proti sredini lestvice.
REZULTATI 10. krog: Izola : Triglav Kranj (Belcijan 447, Vintar 405) 1:7 (2292:2406); Miroteks Celje : SHP Ljubelj Tržič (Podbrežnik 464, Bohte 435) 6:2 (2582:2545); Adria Ankaran : Proteus Postojna 4:4 (2358:2317); Gorica Nova Gorica : Prosol-Stiking Ljubljana 2:6 (2538:2607); Gradnje IGEM SI. Gradec : Brest Cerknica 2:6 (2624:2712). • V.O.
Tri visoke zmage
Kranj - Kegljači so tudi v Gorenjski ligi nadaljevali s prvenstvom, rezultati v tem krogu so bili pričakovani. Hidro je v boju za končno tretje mesto visoko odpravil neposrednega konkurenta Adergas. Mladi Jeseničani so zanesljivo prišli do drugega para točk in prepustili zadnje mesto Železnikom.
Rezultati: HIDRO II : ADERGAS 7 : 1 (5136:4953) - Turk 899, Kršinar (oba Hid.) 882; Pestar (Ader.) 865; JESENICE III: POLET II 7 : 1 (4996:4828) - Čerin (Jes.) 865; Čubrilovič (Pol.) 865; ŽELEZNIKI II : KRANJSKA GORA 0 : 8 (4647:4926) - Sluga (K.G.) 859. Lestvica: 1. Kranjska Gora 17 (10 tekem), 2. Ljubelj 17
(9) , 3. Adergas 10 (9), 4. Hidro 10 (10), 5. Polet 6 (9), 6. Jesenice 4
(10) in 7. Železniki 2 9). Pari 12. kroga: na Jesenicah v soboto, 26. L, ob* 11. uri Kranjska Gora : SHP Ljubelj II. V Kranju v soboto, 26. 1., ob 11. uri Adergas : Jesenice III. V Škofji Loki v nedeljo, 27. L, ob 14. uri Polet II : Železniki H • Jože Pogačnik
•••••••
ZGODBA / info@g-glas.si
Ivan Jan - Srečko je napisal četrto knjigo o Dražgošah
Dražgoše sem postavil na
pravo mesto
Tako pravi Ivan Jan - Srečko, ki je konec decembra v samozaložbi izdal svojo četrto knjigo o Dražgošah s pomenljivim naslovom Vrh v Dražgošah. Prepričan je, da je s svojim
pisanjem dal dražgoškim dogodkom zasluženo mesto v slovenski zgodovini. Povedal je vse in nima več kaj dodajati.
"Pričujoča knjiga je ustvarila celosten vpogled v vojna dogajanja 1941 - 1942: v neizprosen boj partizanov na Gorenjskem - v prvi vrsti v Dražgošah - za osvoboditev slovenske dežele. Janovo pisanje je pomembno tudi zaradi razkrivanja najrazličnejših poskusov omalovaževanja, ponarejanja in blatenja dražgoške bitke in narodnoosvobodilnega boja. Knjiga o Dražgošah je pretresljivo sporočilo vsem generacijam, kako se je treba upreti, če kdo poseže po narodovem življenju in svobodi," je o knjigi zapisal njen recenzent dr. Gregor Kocjan.
Ivan Jan, ki bo 25. maja letos star 81 let, je plodovit partizanski pisec. Svojo pripovedno nadarjenost je dokazal v knjigah Med gorenjskimi partizani. Mrtvi ne lažejo in kroniki Kokrškega odreda.
V treh knjigah, Odstrte zavese, Korenine zla ter Škof Rozman in kontinuiteta, je opisoval delovanje kolaboracije, o Dražgošah pa je vključno z zadnjo napisal štiri knjige. 18 let je urejal radijsko oddajo Še pomnite, tovariši. Rojen je bil na Bledu, na Rečici. Lahko se je učil, vendar možnosti za šolanje ni bilo. Izučil se je za kovača. Rad je bral. Marsikaj zanimivega je izvedel od očeta in starejšega brata Jožeta, ki je bil navdušen nad tehniko in se je v hudem pomanjkanju šolal v Ljubljani. Preživljal se je z inštrukcijami. Ivanu je bilo partizansko ime Srečko dodeljeno naključno. Rad bi bil Stjenka, saj je bil njegov vzornik voditelj ruskih kmečkih uporov Stjenka Razin. Ker komandirju čete Gorenjskega odreda, v katerega je prišel, ime ni šlo posebej dobro z jezika, je določil, da bo Srečko. Po vojni so ga nekateri poznali samo pod tem imenom in niso vedeli, da je pisec partizanskih zgodb on, Ivan Jan.
Prave številke o mrtvih in ranjenih
"Že leta 1993 sem obljubil odboru Cankarjevega bataljona in nekaterim posameznikom, da bom napisal novo knjigo o Dražgošah in v njej postavil stvari, zlasti podatke, na pravo mesto. Predvsem je šlo za podatke o številu mrtvih in ranjenih Nemcev in o vlogi Luksemburžanov. Opis dogodkov in boja, objavljen v prvih knjigah, pa je bil točen, saj je bilo takrat, ko sem pisal prve knjige, še precej borcev živih in so mi bila na voljo številna pričevanja in možnosti za preverjanje," je odgovarjal na vprašanje, zakaj se je lotil pisanja nove, že četrte knjige o Dražgošah Ivan Jan. "Tudi pod vtisom pripovedi nekaterih nekdanjih partizanov smo govorili in pisali o stotinah mrtvih in o ranjenih, ki so jih z avtomobili in vozovi vo/ili v dolino. Sedaj je znano in dokazano, da je padlo 27 policistov, 42 pa je bilo ranjenih. Med partizani pa je bilo v Dražgošah 9 mrtvih, kar je pravo razmerje ena proti tri glede na značilnost boja.
V knjigi so privlačno in dokumentirano opisani dogodki, povezani s Cankarjevim bataljonom od njegove ustanovitve 5. avgusta leta 1941 do boja v Dražgošah, ki je bilo storjeno veliko uporniško dejanje, okupator pa je zagrešil veliko tragedijo. Podrobno pišem o Rovtu, kjer bi se lahko za nekaj nad 60 borcev Cankarjevega bataljona, ki so imeli v oborožitvi en sam mitraljez, lahko končalo drugače, če ne bi bilo /godbe o zajcu in policijskem psu, katerih igraje pritegnila pozornost policistov in
Ivan Jan z ženo Ano
zmanjšala njihovo previdnost, tako da so jih partizani v dvajsetih minutah 45 pobili, štiri pa ranili. Policisti so namreč prihajali v Rovt zelo previdno, saj so opazili sledi v snegu in hodili v raztegnjeni koloni, ki je težje ranljiva. Jože Gregorčič, ki se ga spominjam še izpred vojne kot izredno dobrega pevca, in Jaka Bernard, oba izjemno pogumna in pametna, sta izbrala pravi trenutek za napad na kolono. Janez Konšek, doma v gostilni na Trojanah, je na Debeljakovi domačiji pomagal dvema ranjenima policistoma in pokazal visoko stopnjo humanosti. O Janezovem ravnanju so zelo spoštljivo govorili v policijskih
krogih. Zaradi izdaje nekdanjega partizana Martina Michelina, ki je iz. partizanov pobegnil, so Kon-ška v Kranju ujeli in ga ubili. Rovt in ne Rovte, na kar me je posebej opozoril pokojni dr. France Planina, je odmeval do Berlina. V Berlinu so ponoreli in sklenili, da je treba Cankarjev bataljon, ki je povzročal Nemcem velike težave, in gorenjsko partizanstvo nasploh uničiti," pravi Jan, ki je v najnovejši knjigi objavil imena in glavne podatke vseh padlih policistov v Rovtu. Med njimi ni bilo nobenega Nemca, ampak so bili vsi Avstrijci.
Dražgoše so bile vrh
Ivan Jan trdi, da so bile Dražgoše resnični vrh delovanja Cankarjevega bataljona in gorenjskega partizanstva nasploh. Cankarjev bataljon je po Rovtu preživljal težke treputke. V bojih je padlo 35 borcev, 43 pa jih je bilo ranjenih. V bataljonu, ki je štel na trenutke tudi 400 ljudi, vendar so šli nekateri domov, je ostalo 207 borcev, so se odločili za drzno potezo. Krenili so v dolino, kjer jih Nemci niso pričakovali. Pri Zmin-cu so prečkali Soro, se obrnili
proti Lubniku in preko Bukovšči-ce in Mohorja prišli v Dražgoše. Prvi so prišli na Silvestrovo, glavnina na naslednji dan. Vaščani so bili presenečeni, saj na prihod tako velike enote niso bili pripravljeni. Bali so se in z njihovega stališča so bile razumljive prošnje, naj bataljon odide. Vendar kam. Druge izbire ni bilo. Dražgoše so bile izbrane kot najprimernejše
tudi za primer obrambe, kar sicer ni bilo značilno za partizansko vojskovanje. Partizani so domačinom dovolili, daje šla njihova delegacija v dolino v Selca naznanit partizane. Oblast je skupaj z županom Francem Benedikom -Mlinarjem, sicer dobrim človekom, vendar navdušenim za Hitlerja, Dražgošanom zagotovila, da se jim ne bo nič zgodilo, tudi
med napadom na vas, ki so ga Nemci že načrtovali. Ljudje so obljubam župana verjeli, vendar se Nemci nanje niso ozirali, ampak so vas požgali in porušili, ljudi pa pobili. Župan Benedik je jokal, ko je videl, kaj se je zgodilo.
"Dražgoše so bile vrh vsega dogajanja. Partizani so bili dejanski zmagovalci. Res so se umaknili, vendar jih Nemci niso uničili, čeprav so ljudem lagali, da jim je to uspelo. Izvod takega'stenskega časopisa je visel tudi v dražgoški šoli, vendar ga je oblast odstranila. Škoda," pravi Ivan Jan. "Mislim, da sem s svojim pisanjem postavil Dražgoše tja, kamor sodijo, da sem dal dostojno mesto domačinom, da sem objavil popolne in točne podatke o mrtvih in 207 borcih Cankarjevega bataljona in da sem v knjigi uspel pojasniti ozadje žalitev dražgoške bitke in narodnoosvobodilnega boja, zaradi katerih jaz ne doživljam nikakršnih osebnih travm, kar se mi tudi očita. Opisal sem ozadje propada projekta za film in televizijsko nadaljevanko o Dražgošah. Prepričan sem, da sem po svojih močeh prispeval k ohranitvi spomina na Dražgoše, čeprav moram svoje zadnje knjige izdajati v samozaložbi. Kje pa so v tem primeru tiste družbene sile, ki se štejejo za napredne in govorijo o pomenu narodnoosvobodilnega boja. Tudi organizatorji prireditev v
Dražgošah so premalo poudarjali izid moje nove knjige. Če ne bi bil moj cilj pisati o NOB in pojasnjevati njegov pomen, obenem pa razkrinkavati okupatorjev in njegovih sodelavcev, potem tudi črke ne bi več napisal. Dražgoše so bile samo del mojega zanimanja. Moje glavno poslanstvo je bilo pisanje kronike Kokrškega odreda, prvega in drugega, in razkrinka-
vanje vloge kolaboracije, bele garde in domobranstva. Svoje zadnje knjige Vrh v Dražgošah pa ne bi zmogel napisati brez pomoči moje žene Anke in drugih domačih, brez razumevanja tiskarja in seveda lektorja in recenzenta dr. Gregorja Kocjana. Vsem še posebej hvala!" • Jože Košnjek,
slike Gorazd Kavčič
Iz knjige: Vrh v Dražgošah
Ob tem še kako ustreza prepričljivo pojasnjevanje pisatelja in župnika Frana S. Finžgarja (kar ni veljavno le za Gorenjsko in Dražgoše, temveč za vso Slovenijo) o uporu in zlasti o komunistih; v knjigi LETA MOJEGA POPOTOVANJA je zapisal:
"Ponavljam svoje prepričanje: nobena strast ni tako huda in strupena kakor politična. Če je pel kdo v zboru podoknico za god človeku, ki ni bil všeč kaplanu, ga je ta izbrisal iz Marijine družbe... Vsa vodstva strank (takoj po okupaciji 1941) so zbegana zborovala in niso vedela, ne kako in ne kam. Edina Komunistična partija je takoj spoznala položaj... V Ljubljani so ustanovili Osvobodilno fronto ... z neverjetno spretnostjo in drznim pogumom so ustvarili trdno povezanost vseh, ki so bili pripravljeni za boj z okupatorjem...
In kaj nekdanje politične stranke...?
Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež..." (podčrtal I. J.).
V Dražgošah so živeli v glavnem verni ljudje, ki so spoštovali tradicije. ,A napadalci so to nedeljo, 11. januarja 1942, začeli streljali s topovi navsezgodaj. Granate so padale tako na gosto, da ljudje niso mogli priti niti do cerkve.
Andrejčkova mama je o tem nedeljskem jutru povedala:
"Ko so navsezgodaj granate zadele ZVOilik in sekale okoli cerkve, ni nihče več pomislil, da bi šel k maši. Po več stoletjih seje to Zgodilo prvič... Ta dan v naši hiši ni bilo več mitraljeske trojke. Ker je s kratkimi presledki snežilo, je
snega zapadlo že pol metra na debelo.
Z možem in otroki sem bila spet v kleti, kjer je bilo zaradi debelih zidov in obokov najvarneje...
Topove pri Novakovi žagi na Rudnem polju smo dobro videli. Kadar se je iz njih pokadilo, je kmalu hudo počilo..."
Pri žičnici, speljani na Jelovico, kjer je bilo nekakšno središče fronte, so topničarji kmalu uničili mitraljesko gnezdo Vinka Žaklja, ki mu je komandant Gregorčič zabičal, da brez. njegovega povelja ni premika. Padali so tudi drugi partizanski mitraljezci. Nanje so topničarji najbolj streljali.
Zaradi zažigalnih granat se je vnelo več hiš kot prejšnja dneva.
Kakšni boji so se vnemah ta dan, potrjuje podatek, da je samo 93. rezervni policijski bataljon, ki je napadal pri cekrvi. v nekaj urah izgubil 9 policistov.
Sredi te nedelje se je na Jelen-ščah zgodilo nekaj odločilno hudega!
Napadalci so namreč s silovito premočjo zabili klin med Bičkove položaje in preostalo fronto. Pretila je nevarnost, da bo Bičkov vod povsem uničen. V teh okoliščinah se je Biček, ki je že izgubil nekaj borcev, brez dovoljenja odločil za umik. Partizanski položaji so bili tako prebiti. Za policiste na ugodnem kraju. Bataljonsko poveljstvo o tem ni bilo obveščeno. Med divjim bojnim metežem in v visokem snegu seje Bičkov vod stežka umikal na Jelovico, v Dražgoško goro.
To je bil doslej največji uspeh napadalcev. Zelo nevaren! Bičkov umik je odprl "mehki trebuh" fronte.
Partizansko poveljstvo je kmalu ugotovilo, kaj se je zgodilo, kajti policisti so / Jelenšč že začeli pri-
tiskati proti zahodu. Takoj je vzpostavilo dodatno obrambo in začel se je boj za vsak meter, za vsako hišo.
Položaje je bilo treba braniti do večera, da med umikom ne bi bilo preveč žrtev. Tu se je spet dobro izkazala sicer maloštevilna bataljonska rezerva.
V bataljonski rezervi sta bila spet hrbtenica mitraljezca Janez. Ogrin - Templav in Tončke Dež-man. Za to rezervo so varčevali največ streliva, ki ga je že primanjkovalo.
Tega dne je padlo največ partizanov, čeprav jih je vse tri dni "le" devet. Med njimi je bil tudi pogumni mitraljez.ee Ivan Zaje. Star in prekaljen borec iz Ga-meljn, ki je že oktobra pri Kopaču izgubil dva brata. Ena izmed granat je Zajca zadela naravnost v prsi.
Po vasi je gorelo, v hlevih in zunaj je mukala živina, del ljudi se je pripravljal na odhod s partizani, v neznano usodo, drugi so skrivali vrednosti in živila. Vmes je neprestano pokalo, padali so tudi policisti, a bili so vedno bliže vasi.
Tudi mladi ostrostrelec Stanko Mlakar se je tolkel do zadnjega. Pri hiši ob poti je stala neka ženska / otrokom v naročju. Pretepal jo je podivjan policist, ki je že vdrl do hiš. Videč to, seje Mlakar približal čisto blizu, pomeril in ustrelil. (Stanko Mlakarje bil tisti mladi mitraljez.ee, ki je bil aprila obkoljen v jami med trinajsterico na Okroglem pri Kranju. Po naključju je ostal živ in se spet priključil partizanom. PADEL JE JUNAŠKE SMRTI ŠE ISTO LETO, IN SICER 14. SEPTEMBRA 1942 v Udinem borštu kot četni politkomisar nesrečnega Kokrškega bataljona. Da ne bi /i v
prišel v roke gestapu, se je raje ustrelil sam, star komaj 18 let.) Prav takrat je tja ustrelil tudi France Kavčič in surovež se je zgrudil pred rešeno žensko in otrokom.
Preživeli Karel Kravcar je bil v snegu pri Sokolskem domu z vneto čeljustjo in oteklo glavo. Komandant Gregorčič ga je našel prav takega, zato ga je premestil. Znašel se je ob mitraljezcu Jerneju Slaparju... Tretji dan so še vedno odbijali napadalce, ki pa so jih potem presenetili z levo strani... Umik! Med nepopisnim metežem 80 morali riniti na Jelovico...
Desetar Janez Perko je čisto od blizu streljal na napadalce toliko časa, dokler ni bil ranjen.
Ob dvajsetletnici decembrskih in januarskih dogodkov me je zgrabilo, da sem zapisal tole:
Prvoborcem
Ko vse se je balo in vse trepetalo,
ste vi se uprli, pogledali srepo smrti v obraz! In kar je le tlelo, se je razgorelo.
zajelo v svoj ples je sleherno vas!
Z ognjenim oralom ste rili v ledino, in tolkli,
sejali uporno roko, da v nas bi živeli, ne več hlapčevali, zaraščeni krepko v to svojo zemljo!
To je zdaj že dolga leta vklesano na visokem obelisku v Poljanah nad Škof jo Loko. To me je spet spodbudijo, da ponovno oživljamo te dogodke. Še posebej pa me je k temu nagnilo marsikaj novega, česar pred desetletjem nisem vedel.
Zanimiva pogajanja o poglavju 21
Slovenijo letos čakajo naporna pogajanja z Evropsko unijo o zadnjih treh preostalih poglavjih evropskega pravnega reda. Med njimi je tudi poglavje 21 o regionalizmu, od katerega je v veliki meri odvisna prihodnja finančna pomoč
Evrope naši državi.
Ljubljana - Pred časom smo se o tem pogovarjali s članom ožje pogajalske skupine za pristopna pogajanja z Evropsko unijo, mag. Igorjem Strmšnikom, sicer državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
V kolikšni meri gre po vašem mnenju v pogajanjih z EU resnično za pogajanja in ne zgolj za prilagajanje Slovenije Evropski uniji?
"Omejitev za pogajanja je ta, da se Slovenija vključuje v neko asociacijo, ki že ima svoj pravni red. Tako je evropski pravni red tisti, ki ni predmet pogajanj, pač pa so to lahko prehodna obdobja, med katerimi se bo Slovenija prilagodila v zakonodaji. V klasičnem smislu gre za polje iskanja možnosti zlasti v prehodnih obdobjih. Ta je treba strokovno utemeljiti, potem pa doseči konsen tistih, katerih interesi so zaradi njih prizadeti. Včasih je to Evropska komisija kot zastopnik splošnih interesov, včasih so ti interesi posameznih držav in je treba ovire odpravljati na bilateralni ravni. Težko bi rekel, da to niso pogajanja. So pogajanja o tem, na kakšen način se bo Slovenija prilagodila evropskemu pravnemu redu, da ne bo prišlo do nepotrebne škode pri vstopu v Evropsko zvezo, saj tudi slednja na drugi strani
ni zainteresirana, da pride do škode v Sloveniji zaradi prehitrega prilagajanja ali zaradi tega, kar je pač potrebno pred vstopom urediti."
Za kaj pa gre pri področju regionalizacije in s tem povezanimi strukturnimi skladi?
"Tu gre še za nekaj več. Gre za sredstva in za obseg pomoči, s katero bo EU pomagala Sloveniji, da nadoknadi razvojni zaostanek, ki obstaja v primerjavi z EU. Statistični urad je izračunal, da Slovenija kot celota dosega 70 odstotkov povprečne evropske ravni in po veljavnih kriterijih v EU slednja takšnim državam pomaga. Pomaga se jim pod najugodnejšimi pogoji, temu pa poenostavljeno rečemo, da smo kot celotna država regija cilja ena. Cilj ena je najbolj ključni cilj, ker na njem v Evropski zvezi skušajo dosegati ekonomsko in socialno kohezijo. Ob sedanji razvitosti smo torej upravičeni do pomoči, pojavi pa se zadrega, ko se po razširitvi EU pojavi več manj razvitih držav, saj potem raven razvitosti pade in naenkrat Slovenija izgubi status regije, ki ji je pomoč zagotovljena pod najugodnejšimi pogoji. To ima v nadaljevanju posledico, da je obseg pomoči nižji. Gre torej za pogajanja o obsegu sredstev. Za slednja se države članice pogajajo za obdobje finančnih perspektiv, trenutna zadeva obdobje od leta 2002 do 2006. Ko bo Slovenija postaja članica v začetku leta 2004, se bo lahko pogajala z.a triletno finančno obdobje."
Ljubljana in prstan okoli nje
Evropska komisija je zavrnila naš predlog členitve države na dve regiji. S kakšnimi argumenti?
"Slovenija je leta 199° sprejela zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, po katerem
se je Slovenija zavezala k načelom skladnega regionalnega razvoja. Zakon je uveljavil vsa evropska načela, ki jih je treba spoštovati, tako da je osnova prilagoditev pravnega reda. Hkrati z zakonom je parlament sprejel sklep, naj Slovenija prednostno obravnava območje zunaj Ljubljane, ki je manj razvito, da bi pač uveljavili te cilje. Potem je bila pripravljena funkcionalna statistična členitev na dve regiji, ljubljansko in preostalo Slovenijo in to razdelitev smo izvedli. Prstan okoli Ljubljane potrebuje drugačne ukrepe ekonomske politike kot pa osrednja Ljubljana in potrebnih je več sredstev za pomoč razvoju tega območja. To danes s politiko skladnega regionalnega razvoja tudi uresničujemo. Želeli smo to naše domače videnje preliti v neki sistem, ki bi lahko veljal tudi pri vstopu v Evropsko zvezo. Tam namreč obstaja pravilo, da se države delijo na regije in tiste, ki so bolj zaostale v razvoju, lahko star-tajo na sredstva cilja ena, bolj razvite pa imajo na voljo druge instrumentarije (eden teh so denimo ukrepi za zaposlovanje). Slovenija je želela s prstanom okoli Ljubljane zadostiti cilju ena v nekem daljšem časovnem obdobju, kajti s to statistično delitvijo se je zgodilo to, da je bila raven preostanka Slovenije toliko nižja, da je zagotavljala temu okolju še dolgo položaj cilja ena, tudi če se vključijo nove države članice in se evropsko povprečje relativno zniža. Evropska komisija je temu nasprotovala, ker obstajajo neka pravila, da naj bi statistične rešitve bile podprte tudi z institucionalnimi rešitvami. Slovenija se ni odločila za pokrajine, ki so sicer ustavna kategorija, vendar pa ni bilo ne politične volje ne aktivnosti, ki bi kazale na ustanovitev pokrajin v Sloveniji. V primeru, da Slovenija ne bo šla na decentralizacijo, manjka proces regionalizma. Zakaj deliti državo, ki je bila centralizirana in takšna lahko v evropskih očeh tudi ostane? Členiti državo zgolj zato, da bi dobili več sredstev, je po mnenju Bruslja nedopustno. Naši argumenti, zakaj takšna delitev na regiji, a niso biii dovolj močni. Drugi očitek je bil, da preostali del Slovenije nima neke identitete, daje Ljubljana s svojim zaledjem neka celo-
ta, kako pa naj bi celotna Slovenija pripravila razvojni program ob vsej svoji različnosti. Tretji očitek je bil še tehnični, češ da je Slovenija majhna in majhne teritorialne enote so izjema v Evropski zvezi. Gre za to, da nas Slovencev ne gre primerjati s Švedi ali Nemci, ki živijo v velikih rečnih dolinah z milijonskim številom prebivalcev, mi pa smo zaprti v alpskih dolinah na prehodu, kjer so nastale regionalne entitete, kljub temu da smo majhni. Razen tega je delitev države domača pristojnost."
Slovenijo naj bi razdelili na tri regije
Bo nova delitev na tri regije sprejemljivejša ?
"Vsebinski moment delitve smo sedaj skušali omiliti s predlogom na tri regije. To se je nekaterim našim partnerjem znotraj EU zdelo bolj sprejemljivo. Trenutno testiramo tri regije: z državami članicami, z Evropsko komisijo in z domačo javnostjo. Doma je tudi prišlo do problema: delitev na dve območji je doživela precej negativen odziv, domača podpora predlogu členitve je bila relativno šibka in da se stvar ne bi ponovila, moramo sedaj najti notranje soglasje členitvi na tri regije. Mislimo, da je pametna, da lepo odraža razvitost v Sloveniji. Ljubljana je najbolj razvito območje, severozahodni del države je kot vmesna stopnja, jugovzhodni del države pa je največji razvojni problem v Sloveniji. Takšna delitev odraža gradacijo razvitosti v Sloveniji in ne bodočih meja regij. Pred časom je vlada sprejela odločitve, ki so premaknile proces oblikovanja pokrajin naprej, sedaj to ni več le ustavna obveza, pač pa je narejen tudi načrt aktivnosti na tem področju. Pripravili naj bi zakon o oblikovanju pokrajin, sprejetje bil postopek za spremembo ustave, ministrstva so začela postopke ugotavljanja, katere naloge bi bilo mogoče prenesti na pokrajine. S tem pridobivamo dodatne argumente, da lahko leta 2002 pogajanja na tej ravni zaključimo. Naši pogajalski cilji so usmerjeni k temu, da bi za dobršnji del države vsaj nekaj časa ohranili status cilja ena."
Koliko evropskega denarja za Slovenijo?
Do koliko evropskega denarja smo upravičeni kot država kandidatka, na koliko lahko računamo v prihodnje, ko bomo del
EU?
"V predpristopnem obdobju je EU razvila tri strukturne elemente, ki jih je razvila za kandidatke: prva je Pharova pomoč, sredstva iz tega programa pa Slovenija črpa že od leta 1992. Po letu 2000 se prilagaja in njegova pravila delovanja postajajo podobna pravilom evropskega regionalnega in evropskega socialnega sklada. Phare je priprava na ta dva evropska strukturna elementa. Sapard je priprava na kmetijske sklade, namenjena razvoju kemtijstva in Slovenija bo lahko začela črpati ta sredstva, ker je usposobila agen-
cijo za kmetijske trge in razvoj podeželja in lahko začne koristiti pomoč. Tretji predpristopni instrument je ISPA, in Slovenija že črpa določena sredstva, namenjena pa je večjim projektom varstva okolja in prometa. To je priprava na kohezijski sklad, namenjen pa je koheziji držav, ki najbolj zaostajajo v razvoju in jim je treba pomagati, da izpolnijo maa-strichtske kriterije (nizko inflacijo, proračunski primanjkljaj in stabilni tečaj). V predpristopnem obdobju dobimo okoli 12 milijard tolarjev letno. Po vstopu se nam odpirajo vrata teh skladov in še drugih instrumentov.
Za naprej pa si tudi lahko precej natančno izračunamo, kolikšna bo slovenska obveznost plačevanja v evropski budžet. Gre za okoli 50 do 60 milijard tolarjev polne plačniške obveznosti. Predmet pogajanj pa je, ali bo Slovenija že od vsega začetka morala plačevati to polno vsoto, ali pa bo postopno vplačevala določene odstotke in polno plačništvo odmaknila. To je še stvar pogajanj in želimo si, da bi bilo to prehodno obdobje čim daljše. Nekateri evropski uradniki so izjavili, naj bi države kandidatke do leta 2006 ne bi bile neto plačnice v evropski proračun. Koliko pa bo velikost neto priliva v Slovenijo, pa je odvisno od usode poslanega razvojnega dokumenta in od razvoja dohodkov v Evropski komisiji (koliko kandidatk se bo vključilo, koliko denarja bo na voljo, kam bo lociran). Odprtih je več neznank, zato je težko napovedovati. Če bi Slovenija dobila toliko, kot dobijo štiri kohezijske države, bi bila upravičena do priliva v višini 3 odstotkov bruto domačega proizvoda povprečno letno, kar so velika sredstva. Od rešitve na vplačilih je odvisno, koliko bomo dobili. Bo obdobje vplačevanja raztegnjeno na dolgo obdobje, pa nam bodo tako v EU manj dali, ali pa nam več dali in nas obenem zavezali, da plačamo polno v evropski proračun? Te kombinacije delajo pogajanja na poglavju 21 tako zanimiva.
Računamo, da bomo v letu 2002 zaprli ta pogajanja in prišli do ustreznih odgovorov. Naše partnerje na drugi strani prepričujemo, da se je Slovenija odločila za Evropsko zvezo tudi zaradi tega, ker nudi državam članicam s težavami v razvoju pomoč pri premagovanju teh težav, da jim daje možnost, da s pomočjo EU dvignejo raven infrastrukturne opremljenosti in s tem konkurenčnost svojega gospodarstva, da bi lahko enakopravno sodelovali na notranjem evropskem trgu. Menimo, da je potrebno, da v nekem razumno dolgem časovnem obdobju prejemamo to pomoč. Ne vidimo se namreč ves čas kot neto prejemnica pomoči, saj se čutimo sposobni z razvojnimi programi napredovati in preiti v status neto plačnice. Svojo dolgoročno perspektivo gradimo na neto plačni-ški situaciji, saj smo v taki situaciji enkrat že bili (v nekdanji Jugoslaviji) in smo v njej tudi znali živeti."
• Danica Zavrl Žlebir
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Evro: tri leta prakse
V preteklih tednih je v dvanajstih državah Evropske unije potekala največja ekonomsko-lo-gistično operacija vseh časov: v obtok je prek komercialnih bank in v manjši meri tudi trgovcev prišlo 132 milijard evro bankovcev in 37,5 milijarde evro kovancev. Kot ob strani poroča britanski tednik The Economist, je bilo v preteklih mesecih, navkljub veliki količini dodatne gotovine, vozeče se naokrog po Evropi, oboroženih ropov manj kot običajno.
Kljub vsem ognjemetom, fanfaram in političnemu navdušenju ob zamenjavi gotovine, pogosto pozabljamo, da je evro star že tri leta. Z drugimi besedami bi lahko vpeljavo evro gotovine primerjali s formalnim odprtjem velike nove Zgradbe, ki je že nekaj časa služila svojemu namenu. Veliko sprememb, povezanih z uvedbo nove valute, je bilo opravljenih že davno pred tem. Na začetku so države evro območja v januarju 1999 nepreklicno fiksirale devizne tečaje svojih enajstih nacionalnih valut (Grčija se je kot 12. članica klubu pridružila šele januarja 2001) in od tedaj so bile te valute tehnično gledano nekakšne podenote evra. Od tedaj nova institucija je Evropska centralna banka (ECB) pretekla tri leta določala enotno obrestno mero za celotno območje evra. Velika podjetja so svoje bilance pričela objavljati v evrih in k temu pogosto prisilila tudi manjša podjetja, cene delnic so objavljali v novi valuti, prav tako so države in podjetja izdajala svoje obveznice, denominira-ne v evrih.
Nova valuta pa, kot kaže realna slika, Evrope ni spremenila v dinamično ekonomsko supersilo. Niti je ne more, če vlade držav članic EU ne bodo sprejele potrebnih mikroekonomskih reform ali z drugimi besedami predvsem reform na področju regulacije posameznih trgov. Enotni trg EU je namreč še vedno nepopoln, posamezne industrijske panoge so še vedno visoko zaščitene tako pred globalno kakor tudi pred konkurenco znotraj EU, evropski trg dela pa je prav tako še vedno zelo neprožen. Tudi upanje, da bo evro ogrozil dolar kot valuto deviznih rezerv, je še vedno daleč od svoj izpolnitve. Čeprav je evro nadomestil nemško marko kot drugo najpogostejšo valuto v deviznih rezervah držav, ima še vedno precej skromno petino dolarskega deleža.
Kritiki poudarjajo tudi relativno šibkost evra, s katerim smo lahko ob njegovi uvedbi pred tremi leti kupili 1,17 ameriškega dolarja, danes pa le še okrog 90 ameriških centov. Prav tako se pritožujejo, da je bila ECB prepočasna z nižanjem obrestnih mer ter s tem potiskala države evro območja na rob ali celo v recesijo. Toda padanje evra proti ameriškemu dolarju ni bila tako slaba stvar, saj je podpirala izvoz in s tem gospodarsko rast evro območja. Kot poudarja nizozemski predsednik ECB Wim Duisenberg, naloga ECB ni ohranjati zunanjo vrednost evra, pač pa njegovo notranjo vrednost, kar pomeni držati inflacijo na vajetih in to ji očitno zaenkrat dobro uspeva. Padec evra nima ničesar opraviti z uvedbo le-tega pred tremi leti, pač pa z tržnim zaupanjem v ameriški gospodarski "čudež". Gospodarska rast, merjena z rastjo bruto domačega proizvoda, je bila v evro območju v tem času sicer večja od japonske, toda hkrati nekoliko manjša od ameriške.
Če povzamemo, so bila pretekla tri leta od rojstva evra zanj relativno mirna. Precej hujše preizkušnje ga namreč šele čakajo z zlivanjem 12 precej različnih trgov v enotni evropski trg, še posebno, če se izkaže, da je grozeča evropska recesija hujša. Stvari lahko poslabša tudi položaj, če se ameriška recesija zavleče globoko v letošnje leto, o čemer je po izjavi v Financial Timesu vse bolj prepričan predsednik tamkajšnje centralne banke Alan Greenspan. Ali kot je pred kratkim izjavil predsednik Evropske komisije Romano Prodi: "Prej ali slej se bo pojavila kriza. " Pa karkoli že to pomeni.
Krekova banka kmalu v avstrijski lasti
Za nakup večinskega deleža banke se poteguje druga največja avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentral-bankAG(RZB).
Kranj - Banka bo prek svoje hčere za srednjo in vzhodno Evropo, to je Raiffeisen International Beteiligungs AG (RIB), v tridesetih dneh objavila javno ponudbo za odkup delnic banke, s katero bo poskušala pridobiti v banki več kot 75-odstotni delež. Cena za delnico je še skrivnost, vendar v avstrijski banki ocenjujejo, da bo do-volj mikavna za delničarje, med katerimi je s skoraj dvaodstotnim deležem tudi župnija Srednja vas v Bohinju.
Medtem ko je SKB banka že v večinski tuji lasti in se za nakup večinskega deleža v Banki Koper poteguje banka SanPaolo IMI iz Torina, vse kaže, da tudi Krekova banka ne bo več dolgo v slovenski lasti. Za tak korak so se v banki odločili zato, ker v Sloveniji niso našli ustreznega partnerja in ker bi zaradi svoje majhnosti dolgoročno težko ohranili samostojnost. Med tujimi bankami so izbrali bančno skupino Raiffeisen Zentralbank s trinajstimi bankami v enajstih državah, več kot 14 tisoč zaposlenimi, s 44 milijardami evrov bilančne vsote in z dobičkom, ki je lani presegel dvesto milijonov evrov. S predstavniki avstrijske bančne skupine so se že
dogovorili, da bo Krekova banka tudi potlej ohranila to ime in tudi Krekova načela poslovanja. Vseh delničarjevjeokrog tri tisoč, največji pa so Škofijski ordinariat Maribor, Slovenska zadružna kmetijska banka, župnijski urad Ljubljana - Kašelj, Krekova PDZU, Zvon 1 in Zvon 2 pid, župniji Sveti Križ in Srednja vas v Bohinju, podjetji Tegrad in Belin-ka ter Zavarovalnica Triglav.
Ob načrtovani bančni "poroki" je čutiti zadovoljstvo na obeh straneh: v Krekovi banki jo ocenjujejo kot korak k večji konkurenčnosti in prodoru na tuje trge, v Raiffeisen Zentralbank kot krepitev položaja v srednji in jugovzhodni Evropi. • Cveto Zaplotnik
Da vam bo se naprej toplo pri srcu ...
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki  080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
Cene stanovanj nižje od tržnih
Republiški stanovanjski sklad je ponudil v javno prodajo 78 stanovanj, med njimi tudi dvajset v Kamniku in šestnajst v Domžalah, po ceni, ki je od petnajst do trideset odstotkov nižja od tržne.
Ljubljana • Stanovanjski sklad je v okviru ukrepov za normalizacijo stanovanjskega trga že novembra na podlagi javnega zbiranja ponudb kupil 266 stanovanj ter 13.727 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč, prvih 78 stanovanj, med katerimi so tudi stanovanja na Ljubljanski cesti v Kamniku in na Savski cesti v Domžalah, pa je v četrtek po enaki ceni, kot jih je kupil, ponudil v prodajo. Sklad bo pisne prijave za nakup sprejemal do 4. februarja, pri izboru pa bo dal prednost upravičencem do dolgoročnih stanovanjskih posojil sklada, varčevalcem v nacionalni stanovanjski shemi in mladim družinam.
Kot je znano, je sklad v začetku lanskega oktobra objavil razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo stanovanj in nezazidanih stavbnih zemljišč v Ljubljani in okolici, Mariboru in Kopru. Odziv na razpis je bil dober, sklad je prejel 17 ponudb za nakup 622 stanovanj in 23 ponudb za nakup 244.590 kvadratnih metrov zemljišč, nadzorni svet sklada pa se je ob koncu no-
vembra odločil za nakup 266 stanovanj s pripadajočimi garažami v vrednosti 38,2 milijona mark (v tolarski vrednosti) in za 13.727 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč, vrednih 2,6 milijona mark. V Ljubljani je kupil 210 stanovanj po ceni od 2.000 do 2.200 mark za kvadratni meter, v Mariboru dvaindvajset po 1.852 mark za "kvadrat", v Domžalah
Štirje sejmi in sedem ocenjevanj
Kranj - V Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo v jubilejnem letu, ko praznujejo 40-letnico obstoja in delovanja, pripravili štiri sejme, sedem strokovnih ocenjevanj pridelkov in izdelkov ter še več drugih prireditev.
Od 5. do 8. marca bo bienalni sejem embalaže Inpak, ki bo prikazal napredek v zadnjih dveh letih pri embalaži, tehniki pakiranja in grafiki. Podelili bodo slovenskega oskarja za embalažo in pripravili strokovne dneve Logopak. ki bodo v prihodnje kot mednarodni kongres zapolnjevali obdobje med sejmoma. Od 9. do 13. aprila bo sejem Megra, ki bo prikazal stanje in razvoj gradbeništva v Sloveniji in v Evropi, izdelke z znakom kakovosti za graditeljstvo in možnosti za izobraževanje. Jubilejni, 40. mednarodni kmetijsko živilski sejem bo od 24.
do 31. avgusta in bo letos en dan krajši kot običajno. Tudi tokrat bodo pripravili vrsto strokovnih predavanj in posvetovanj, med drugim bodo razpravljali o vlogi radgonskega sejma v slovenskem kmetijstvu. Sejemske prireditve bodo sklenili jeseni, ko bodo 8. in 9. novembra še strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščar-stva. V okviru sejmov bodo tudi letos ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, kmetijske mehanizacije in opreme, slovenskega medu in vina ter sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. • C.Z.
šestnajst po 2.426 mark in v Kamniku dvajset stanovanj po povprečni ceni 2.130 mark za kvadratni meter.
Sklad je z javnim razpisom, kije bil v četrtek objavljen v Delu, Dnevniku in Večeru, ponudil v prodajo prvih 78 stanovanj v Domžalah, Kamniku, Ljubljani in v Mariboru. Na Savski cesti v Domžalah je naprodaj šestnajst od 36 do 84 kvadratnih metrov velikih stanovanj v stavbi brez trgovskih in poslovnih lokalov po ceni od 51.308 do 122.822 evrov, skupaj z garažnim boksom oz. garažnim in parkirnim mestom pa od 54.120 do 138.979 evrov. Stanovanja bodo predvidoma vselji-va julija letos. V poslovno stanovanjskem centru na Ljubljanski cesti v Kamniku, kjer spodnje in zgornje pritličje zavzema Merca-tor Kamnik, je naprodaj dvajset od 42 do 83 kvadratnih metrov velikih stanovanj po ceni od 57.588 do 100.793 evrov, k tej ceni pa je treba prišteti še 7.158 evrov za garažno mesto. Stanovanja bodo vseljiva marca letos. Poleg teh prodaja stanovanjski sklad še dvajset od 36 do 120 kvadratnih metrov velikih stanovanj na Topniški cesti v Ljubljani in 22 od 33 do 103 kvadratne metre velika stanovanja na Dravskih terasah v Mariboru. V Ljubljani, na primer, stane 36 kvadratnih metrov veliko stanovanje skupaj z garažnim mestom 67.210 evrov, stanovanje s 97 kvadratnimi metri površine ter dvema garažnima mestoma pa 140.974 evrov.
Prednost varčevalcem in mladim družinam
Prodajne cene so po zagotovilu direktorja stanovanjskega sklada
Edvarda Ovna od petnajst do trideset odstotkov nižje od tržnih in so v povprečju enake cenam, po katerih je sklad kupil stanovanja. Kupec bo moral plačati še dvood-stotni davek na promet nepremičnin in manipulativne stroške v višini enega odstotka od pogodbene cene. Sklad bo vloge za nakup stanovanj sprejemal na posebnem obrazcu do 4. februarja, kupci pa bodo morali ob prijavi plačati tudi varščino v znesku enega milijona tolarjev. Če se bo za isto stanovanje potegovalo več kupcev, bodo v skladu dali prednost tistim, ki jim je bilo po 34. razpisu odobreno posojilo stanovanjskega sklada, a ga še niso koristili, varčevalcem, ki redno varčujejo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ter mladim družinam. V primeru, da bo tudi po teh izločitvenih kriterijih še vedno več kupcev za isto stanovanje, ga bo izbral računalnik. Čeprav bo prvim varčevalcem v nacionalni varčevalni shemi varčevanje poteklo šele čez dve leti, v stanovanjskem skladu pričakujejo, da se bodo potegova-ji že za nakup teh stanovanj in da bodo za ta čas najeli v banki premostitveno posojilo. V tovrstni shemi varčuje 54.594 državljanov, ki so doslej privarčevali že skoraj 25 milijard tolarjev.
Stanovanjski sklad bo naslednji razpis za prodajo stanovanj objavil letos poleti, kupci pa bodo takrat lahko izbirali med manjšimi, do 60 kvadratnih metrov velikim stanovanji v Ljubljani, ki jih bo sklad zgradil na lokacijah, kjer je od SCT-ja kupil samske domove. Maja bo tudi nov razpis za varčevanje v nacionalni varčevalni shemi, jeseni pa verjetno še razpis za ugodna stanovanjska posojila.
• Cveto Zaplotnik
Žito ima nov nadzorni svet
Kranj - Delničarji Žita so na skupščini, na kateri je bilo navzočega 45,6 odstotka kapitala, soglasno potrdili predlog uprave za imenovanje novih članov nadzornega sveta. Za nove člane so imenovali Boruta Jamnika (Kapitalska družba), Dragomirja Kolmana (Slovenska odškodninska družba), Janeza Bojca (Kmečka družba) in Marka Plan-inšca (KBM Infond). Zamenjava je bila potrebna, ker so Ada Gorjup, Simona Čarman Poberaj, Metka Kandrič in Anton Škrlj odstopili.
•C.Z.
Hrvaška bo odpravila prepoved
Ljubljana - Hrvaški premier Ivica Račan je napovedal, da bodo odpravili sporno prepoved prevoza nafte in naftnih derivatov po hrvaških cestah, zaradi katere sta Slovenija ter Bosna in Hercegovina že pripravljali nasprotne ukrepe. Kot je slišati iz uradnega Zagreba, bodo na hrvaških cestah le strožje nadzorovali prevoze in s tem preprečevali tihotapljenje.
Slovenske železnice so ob morebitni prepovedi prevoza nafte po hrvaških cestah dale pobudo železnicam Bosne in Hercegovine in Republike Srbske za železniški prevoz vseh količin nafte iz Slovenije v Bosno in Hercegovino in v druge države nekdanje Jugoslavije, o tem pa so se začele dogovarjati že tudi s Petrolom in OMV Istrabenz, ki na leto prodata v Bosno in Hercegovino okrog 350 tisoč ton nafte. • C.Z.
Pregled dogajanja na borznem trgu JSSSSSS?
Začetek leta na Ljubljanski borzi še naprej zaznamuje rast večine tečajev ter s tem tudi borznih indeksov.
Rezultat tega je povečanje vrednosti glavnega borznega indeksa SBI20, ki je vsakodnevno podiral rekorde ter je trgovanje v prejšnji petek zaključil pri vrednosti 2246 točk, kar predstavlja nov absolutni rekord Ljubljanske borze. V tem tednu je sicer v ponedeljek prišlo do pričakovane korekcije tečajev navzdol, vendar pa je že v torek večina tečajev ponovno začela naraščati. Kljub temu se je, predvsem zaradi znižanja vrednosti delnic obeh farmacevtov, borzni indeks SBI20 nekoliko znižal ter
LIRIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Te! 04/58 64 203 KRANJ Koroška 5 Tel 04/202 17 22 MEDVODE
PC Mercator Gorenjska
Tel 01/36 11 100
e
petkovo trgovanje končal pri 22ll točkah.
Do znižanja vrednosti delnic farmacevtov je prišlo zaradi predčasne prilagoditve slovenske zakonodaje evropski glede vprašanja zaščite patentnih zdravil. Kljub temu večina borznih analitikov meni, da sta oba farmacevta te spremembe že predvidela ter da tako ni razloga za znižanje vrednosti delnic. V drugi polovici petkovega trgovanja se je vrednost obeh farmacevtov ponovno začela večati.
H koncu prvega dela se obračuna prihaja tudi v primeru pivovarske vojne. V četrtek, 17. januarja, seje iztekla javna ponudba Interbrevva. Že sedaj je jasno, da Interbrevv ne bo uspel pridobiti več kot 50-odstotni delež v Pivovarni Union, saj Pivovarna Laško s prijatelji najverjetneje nadzoruje že več kot 50 odstotkov ljubljanske pivovarne. Končni razplet zgodbe je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa bo dogajanje tako na trgu kot tudi na sodiščih še zanimivo. Omeniti je potrebno, da v petek prvi dan po izteku javne ponudbe, na borzi ni bilo povpraševanja po delnicah Pivovarne Union.
Druga prevzemna zgodba, ki bi utegnila razburkati slovensko javnost, je najava prevzema logaškega podjetja Valkarton s strani hrvaškega podjetja Belišče. Pre-vzemni pogoji še niso znani, vse-
kakor pa je pričakovati ponovno polemiko okoli t.i. nacionalnih interesov.
Le-ti so še toliko bolj aktualni v povezavi s prodajo 34-odstotnega deleža države v največji slovenski bančni skupini NLB. V ponedeljek je belgijska banka KBC oddala zavezujočo ponudbo. Po mnenju slovenskega finančnega ministra g. Ropa je tako denarna ponudba kot tudi ostali pogoji zelo ugodni. Odločitev o prodaji deleža bo država sprejela v mesecu marcu. V zadnjo fazo je prišla tudi prodaja NKBM. kjer bo komisija zadolžena za prodajo začela ločena pogajanja z vsemi tremi konkurenti (Aktiva group, UniCredito in Bank Austria). Še naprej je ena najbolj prometnih delnic na trgu delnica Petrola. Vrednost delnice seje v zadnjih dneh presegla vrednosti 26.000 tolarjev ob kar visokem prometu. Razloge za to povečanje bi lahko iskali tudi v govoricah, da naj bi Istrabenz s svojimi idejami o prevzemu Petrola mislil povsem resno.
Sam začetek leta napoveduje, da se bodo uresničile napovedi številnih borznih analitikov, po katerih naj bi to leto zaznamovali številni prevzemi slovenskih podjetij s strani tujcev ter občutnejša rast tečajev.
Miha Pogačar, analitik Ilirika Borzno posredniška hiša, d.d.
Ljubljana - Bonitetni hiši I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane in Dun & Bradstreet s sedežem v ZDA sta v sredo v Mestni hiši podelili priznanje Ra-ting leta 2001 družbam Delo Ljubljana, Mitol Sežana in Trimo Trebnje. Tovrstno priznanje so tokrat podelili že šestič zapored, z. njim pa želijo spodbujati zgledno disciplino plačevanja prevzetih finančnih obveznosti ter s tem tudi poslovno solidnost in varno poslovanje. V izbor z.a priznanje so uvrstiii družbe, ki so bile lani "predmet" bonitetnega preverjanja, so poravnavale svoje obveznosti v dogovorjenih rokih in so imele najugodnejši faktor tveganja, upoštevali pa so tudi finančno poslovanje družb ter mnenje finančnih strokovnjakov. • C.Z.
Lesnina na borzi
Ljubljana - Uprava Ljubljanske borze je v sredo izdala odločbo, s katero je v trgovanje na prostem trgu sprejela delnice družbe Lesnina, trgovina s pohištvom, d.d., Ljubljana, s skrajšano oznako MILG. Na borzi bodo z njimi prvič trgovali v petek. Glavna dejavnost družbe je trgovina s pohištvom, njen osnovni kapital pa je sestavljen iz 76.495 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 38.0(K) tolarjev z.a delnico. • C.Z.
Interbrew ima v Unionu 40-odstotni delež
V četrtek se je končala javna ponudba za odkup delnic Pivovarne Union, po kateri je v Interbrevvovi lasti približno 40 odstotkov delnic.
Ljubljana - Jaak de Witte, izvršni podpredsednik koncerna Interbrevv za Srednjo Evropo, je ob tem izjavil, da je zadovoljen z rezultatom javne ponudbe in da se bodo sedaj skupaj z upravo, nadzornim svetom in zaposlenimi odslej lahko osredotočili na strateško partnerstvo ter na nadaljnji razvoj podjetja in že uveljavljenih blagovnih znamk.
Kot vse kaže, se s tem tekma med Interbrevvom in Pivovarno Laško za večinsko lastništvo v Unionu ni končala, ampak se bo očitno nadaljevala še na sodišču. Pivovarna Laško se je namreč v četrtek pritožila na višje sodišče zoper začasno odredbo, s katero je okrožno sodišče v Ljubljani na Interbrevvov predlog prepovedalo Pivovarni Laško razpolaganje s 54.818 delnicami, ki jih je odkupila od Slovenske odškodninske družbe, ter tudi vsako nadaljnje kupovanje Unionovih delnic, razen če po zakonu o prevzemih ne bi objavila javne ponudbe za odkup vseh Unionovih delnic. V pritožbo so med drugim zapisali, da niso kršili ne zakona o prevzemih ne zakona o varstvu konkurence in ne zakona o obligacijskih razmerjih.
Iz Pivovarne Laško so tudi sporočili, da so lani poslovali zelo uspešno. Prodali so 1,67 milijona hektolitrov piva ali skoraj 14 odstotkov več kot leto prej. od tega je k skupni prodaji 301.351 hektolitrov prispevala Jadranska pivovarna Split, ki je v njihovi lasti. Zadovoljni so tako s prodajo
doma kot na tujem. V Sloveniji so tržni delež povečali z 51 na 54,4 odstotka, prodajo na tuje, ki je lani predstavljala že skoraj 40 odstotkov celotnega prometa, pa je porasla na 532.775 hektolitrov, kar je v primerjavi z letom prej več kot 47-odstotno povečanje. Največ piva so prodali v državah nekdanje Jugoslavije ter v sosednji Avstriji in Italiji. V Bosni in Hercegovini so prodajo povečali skoraj za tretjino, v Jugoslaviji so jo več kot podvojili, na Hrvaškem je bila višja za dobro četrtino. Dobra prodaja se odraža tudi v finančnih rezultatih. Po oceni vodstva je bilo lani od prodaje piva 21,5 milijarde tolarjev prihodka, kar je nominalno 30 odstotkov več kot leto prej. Bruto dobička bo 1,6 milijarde tolarjev in bo na ravni leta 2000.
Cena Unionovih delnic je v četrtek pri trgovanju na Ljubljanski borzi dosegla enotni tečaj 91.000 tolarjev in je bila celo za tisoč tolarjev višja od Interbrevvove ponudbene cene, že v petek pa je padla skoraj za desetino, na 82.000 tolarjev.
• Cveto Zaplotnik
Živila se pogovarjajo s strateškimi partnerji
Tečaj delnic Živil je minuli teden porasel z 12.195 na 16.172 tolarjev.
Kranj - Cena delnic kranjskih Živil je minuli teden precej pridobila na vrednosti. Že v ponedeljek se je njen enotni tečaj povzpel skoraj za en odstotek, na 12.315 tolarjev, v torek seje zvišal za 1,9 odstotka, v sredo za 7,2 odstotka, v četrtek za 9,3 odstotka in v petek še za nadaljnjih 10 odstotkov, tako da je trgovalni teden končal pri 16.172 tolarjev. Uprava Živil je v skladu s pravili borze in zakonom o trgu vrednostnih papirjev izdala obvestilo, v katerega je zapisala, da je znatna rast tečaja posledica uspešne konsolidacije družb Veletrgovine Potrošnik in
PPC Gorenjski sejem v okviru Živil ter rezultat uspešnega poslovanja družbe, hkrati pa je obvestila javnost, da se pogovarjajo tudi s potencialnimi strateškimi partnerji-
Petkov tečaj delnice Živil 16.172 tolarjev predstavlja 56 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, ki je po revidiranih podatkih za leto 2000 znašala 28.764 tolarjev. Lani je pri trgovanju na uradnem trgu Ljubljanske borze izgubila na vrednosti dobro desetino, ob koncu decembra pa je bil njen tečaj za dobrih šest odstotkov nižji kot mesec prej. • C.Z.
Posojilo za ogled svetovnega prvenstva
Kranj - Nogometni navdušenci, ki bi si radi ogledali tekme slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Koreji, lahko v Gorenjski banki najamejo posojilo, pri tem pa ni pomembno, ali so njene stranke ali ne. Posojilo, za katerega v banki zatrjujejo, da je ugodno, bodo lahko odplačevali tudi do pet let. Če bo cena turističnega aranžmaja 500.000 tolarjev, bo mesečni obrok znašal 16.444 tolarjev, posojilo pa bodo odplačevali tri leta. Za komitente so v banki pripravili še posebno ponudbo, saj bodo posojilo do zneska enega milijona tolarjev lahko preko trajnega naloga odplačevali do enega leta. Vsi, ki se zanimajo za najetje posojila, si informativne izračune lahko naredijo sami na spletni strani banke (www.gbkr.si), lahko pa o tem povprašajo tudi v najbližji poslovni enoti banke. • C.Z.
DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11, 4000 Kranj tel./fax: 20 22 269
OBVESTILO
Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje o sestavljanju zaključnega računa za določene uporabnike enotnega kontnega načrta. Na posvetovanju bomo obravnavali:
• navodila za sestavljanje zaključnega računa za leto 2001
• nove računovodske standarde
• novosti v računovodskih predpisih za proračunske uporabnike
Posvetovanje bo v petek, 1. februarja 2002, ob 9.00 uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 - prvo nadstropje
Posvetovanje bo vodil svetovalec Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. prav. g. Vlado Štrekelj. Za udeležbo nakažite 10.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije... Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Vljudno vabljeni!
© ^ €^ © © © "'
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
Zelena luč gradnji poslovno-obrtne stavbe
Kranjska območna obrtna zbornica je na Primskovem, v neposredni bližini tovarne Ibi, začela graditi novo poslovno stavbo.
Kranj - Gradbeni stroji naj bi se na zemljišču nekdanjega Petrola pojavili že lani, vendar se dolgotrajnost postopkov pridobivanja dovoljenj tudi tokrat ni izneverila pravilu. Pred dnevi so zemljišče vendarle ogradili in naznanili začetek gradnje velike poslovne stavbe, kamor naj bi se konec leta preselila tudi kranjska območna obrtna zbornica, z novogradnjo pa bo na enem mestu združila različne službe, ki pokrivajo malo gospodarstvo.
Kranjska območna obrtna zbornica je v sedanjih prostorih na Li-kozarjevi že od leta 1985, kjer imajo na voljo 120 kvadratnih metrov, kar že lep čas ne zadošča številnim novim dejavnostim zbornice, ki že leta dela brez ustrezne dvorane in jo je za predavanja ter izobraževanja morala najemati. Na novogradnjo so se pripravljali dobra tri leta in jo pred dnevi tudi začeli. Leta 1998 je obrtna zbornica, ki vodi projekt, od Petrola kupila 2500 kvadratnih metrov veiiko zemljišče, kjer bodo zgradili 3700 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo. Celotno zemljišče bo podkle-teno in namenjeno parkirnim garažam, teh naj bi bilo okoli 50. enako število parkirišč naj bi bilo tudi ob stavbi, ki bo atrijska in ne-
koliko pomaknjena v križišče. Osrednje nadstropje štiri ni vojske stavbe bo imela kranjska območna obrtna zbornica, kjer bo uredila pisarne, učilnice ter sejno dvorano s stotimi sedeži, ki so jo morali dosedaj najemati in drago plačevati. V njej bodo poleg obrtne zbornice tudi Gospodarska zbornica za Gorenjsko, BSC poslovno podporni center Kranj, Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih za Gorenjsko in Stanovanjska ustanova v obrti, v pritličju pa bodo uredili kavarno, banko, zlatarno in lekarno.
"Nova stavba nam bo končno omogočila združitev vseh služb, ki se ukvarjajo z malim gospodarstvom in obrtnikov ter podjetnikov ne bo treba več pošiljati od vrat do vrat po vsem
Dvakrat koristno - zaščita gradbišča in uporaben reklamni prostor.
Nova poslovna stavba kranjske območne obrtne zbornice naj bi bila
vseljiva konec leta, v in ob njej bodo poskrbeli tudi za 100 parkirnih mest.
mestu, ampak bodo vse lahko opravili na enem mestu. Obrtna zbornica je nosilec projekta, plačali smo dosedanje stroške nakupa zemljišča in pridobitve soglasij, v stavbi bomo imeli eno nadstropje, ostale prostore pa bomo prodali. Gradnjo bomo financirali v štirih fazah. Začetek gradnje se je res nekoliko zavlekel, vlogo za gradbeno dovoljenje smo oddali avgusta lani, kajti zemljišče smo kupovali kar od osmih prodajalcev, soglasje pa je morala dati tudi vlada. Gradnjo bodo financirali lastniki prostorov, zato je odveč skrb, da bomo zaradi nje obremenili obrtnike in podjetnike," je povedala Daniela Žagar, sekretarka Območne obrtne zbornice Kranj. Projektna dokumenta-
AKUPUNKTURA - NAJBOLJŠA POT DO ZDRAVJA
Akupunktura je nekajtisočletna kitajska tradicionalna metoda zdravljenja, ki je skozi zgodovino postala skupno bogastvo cele jugovzhodne Azije. Starost akupunkture nam že kaže na njeno izredno učinkovitost. Svetovna zdravstvena organizacija (VVHO) je leta 1979 priznala akupunkturo kot sodobno metodo zdravljenja. Danes je akupunktura zelo popularna v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji, Švici in Nemčiji. Poznana zdravnica iz Kitajske, dr. Jenčon Lee, specialist za akupunkturo, že drugo leto dela v Preddvoru. Pred poldrugim letom je prišla na Gorenjsko in tu tudi ostala, da bi s svojim strokovnim znanjem pomagala ljudem, ki jim življenje grenijo neznosne bolečine. Svojo ordinacijo ima v DOMU STAREJŠIH OBČANOV V PREDDVORU.
Zdravnica dr. Jenčon je vrhunski strokovnjak, ki uspešno rešuje glavobole, migrene, težave vratne hrbtenice, bolečine v križu, išijas, vnetje rame, teniški komolec, obrabo kolka in kolena, boljša tudi kronični bronhitis, sinatitis, trigenminus, vnetje prostate in mehurja, ženske težave ob menstruaciji in v menopavzi.
Prve mesece so zdravnico Gorenjci slabo poznali, pa tudi nekoliko nezaupljivi so bili do nje. Toda njeni pacienti so prepričani, da jim je vsem, ki so jo obiskali, dobro pomagala. 75-let-na gospa iz Škofje Loke ni mogla verjeti, da jo bo glava nehala boleti po dvotedenski terapiji, ker je imela glavobole že pet let. Prav v Gorenjskem glasu je prebrala članek o zdravnici Jenčon in je poskusila nekaj terapij z akupunkturo. Že po drugem obisku se je bolje počutila in po vsakem obisku je bila bolečina manjša. Gospa je obisk pri zdravnici priporočila tudi hčerki, ki je imela bolečine v levi rami že drugo leto. Po četrtem obisku jo je rama nehala boleti. Take primere je zdravnica pozdravila že mnogokrat.
50-letni Kranjčan je že izpred nekaj let imel dobre izkušnje z akupunkturo. Ta mesec je prišel še h kitajski zdravnici zaradi bolečine v križu in
desnem kolenu. Dva tedna je hodil v Preddvor, nakar so bolečine popolnoma izginile. Vedel sem, da mi bo zdravnica Jenčon pomagala z akupunkturo. In če me bo v križu spet bolelo, bom spet prišel, pravi hvaležni pacient. Izkušena kitajska zdravnica zagotavlja, da je akupunktura naravna metoda zdravljenja, brez negativnih posledic. Zato ne odlašajte, saj le brezpotrebno trpite, oglasite se v Domu starejših občanov v Preddvoru, kjer zdravnica Jenčon zdravi od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro.
Potrebno se je vnaprej naročiti po telefonu: 031/229-041 ali 04/275 20 00.
cija je stala 15 milijonov tolarjev, komunalna oprema zemljišča 18 milijonov tolarjev, celotna gradnja pa bo stala 100 milijonov tolarjev. Z javnim  razpisom  so med
ponudniki izbrali podjetje Gradbinec GIP, d.o.o., Kranj, ki je ponudil donatorsko pogodbo v vrednosti 5,2 milijona tolarjev, denar bo namenil nakupu računalniške
in avdiovizuelne opreme učilnic ter sejne sobe. "Večji prostori nam bodo omogočili lažje delo in širitev dejavnosti. Našim članom, trenutno jih imamo 1800, bomo v prihodnje ponudili tudi izobraževanje, lažje bomo opravljali svetovanje in slednje bo lahko pogostejše, kajti sedaj smo bili prostorsko omejeni, naši načrti pa segajo tudi na področje širitve dejavnosti: premišljujemo o ustanovitvi izobraževalnega centra, o lastnem knjigovodskem servisu in o povezovanju obrtnikov pri prevzemanju večjih del. Prav povezovanje institucij povezanih z malim gospodarstvom je bila naša spodbuda za novogradnjo, kajti dejavnost, ki jo naša zbornica opravlja, je že presegla trenutne prostorske možnosti," je pojasnila Žagarjeva. Sedanji prostori kranjske obrtne zbornice bodo po preselitvi ostali Društvu obrtnikov.
Nova poslovna stavba s svojo podobo in prostorsko zasnovo sledi zahtevam uporabnikov, poleg tega pa je investitor poskrbel tudi za večje parkirišče in garaže, ki jih v Kranju kronično primanjkuje. • Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič, Renata Škrjanc
Slovenski izdelki nepopolno označeni
Urad za varstvo potrošnikov je pripravil pregled označevanja slovenskih prehrambenih in neprehrambenih izdelkov, ki so jih primerjali z izdelki Evropske unije.
Kranj, Ljubljana - Urad za varstvo potrošnikov je z različnimi projekti poskrbel za njihovo večjo obveščenost. Sofinanciral je revijo za potrošnike VIP ter zgibanko Kako in kam se pritožiti. Pri nakupu avtomobila je koristna knjižica Kupujete avto in Garancija za izdelek, ki med drugim opozarja na novosti nove zakonodaje.
Izšli sta tudi zgibanki Energijska nalepka o varčnosti gospodinjskih aparatov in Dogovor z obrtnikom, za pomoč ob sklenitvi pogodbe z obrtnikom. Študija primerjave prehrambenih in neprehrambenih izdelkov predstavlja poenotenje označb. Predstavili so jo na novinarski konferenci, lani pa jo je opravil Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Pregledali so 198 elektrotehničnih, prehrambenih in tekstilnih izdelkov ter ugotovili, da je največ razlik med slovensko in evropsko zakonodajo na
prehrambenem področju, najmanj pa pri tekstilnih izdelkih. Slovenski izdelki so pogosto nepopolno označeni, številne oznake so nejasne. Manjkajo tudi podatki o varnosti izdelkov, varni hrani in zdravstveni neoporočenosti izdelkov. Pri več kot 70 odstotkih prehrambenih izdelkov so ugotovili kršitve pravilnikov, podobno je bilo pri tekstilu. Urad za varstvo potrošnikov je poskrbel tudi za označevanje gospodinjskih aparatov z energijsko nalepko, ki jo Evropa že uporablja, pri nas pa se bo pojavila prihodnje leto. Zdaj jo uporabljajo le za hladilno, zamrzovalno, pralno, sušilno in pomivalno tehniko, za ostale aparate jo šele pripravljajo. Energijske nalepke vsebujejo podatke o uporabnih in ekoloških vrednostih aparata, ki jih mora pripraviti proizvajalec. Nalepke so enake evropskim, le pisane so v slovenskem jeziku.
• Renata Škrjanc
upokojencev \ Kranj
Dom upokojencev Kranj za potrebe stanovalcev ODDAJA V NAJEM opremljen
FRIZERSKI SALON
Vsi zainteresirani naj do 31. 1. 2002 upravi Doma, v ponudbi, predložijo:
* veljavno obrtno dovoljenje in
• cenik frizerskih storitev, v katerem naj bo upoštevano znižanje cene storitve za stroške vode, elektrike in uporabe brisač.
Predvidena najemnina za uporabo lokala znaša mesečno 20.000 SIT. Vse ostale informacije so vam na voljo v socialni službi Doma: tel.: 280 13 00, od ponedeljka do petka od 8. - 11. ure. Vaše ponudbe pričakujemo do vključno 31. 1. 2002 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj.
Uspešna pogajanja
Ljubljana - Minuli petek sta se sestali vodstvi sindikata delavcev trgovine Slovenije in družbe Rud-nidis, d.o.o. (E. Leclerc). Dogovorili so se, da bo družba Leclerc sindikatu delavcev trgovine Slovenije do 15. februarja predložila nov plačilni model nagrajevanja na osnovi delovne uspešnosti ter letne nagrade na osnovi uspešnosti poslovanja družbe.
Sindikat delavcev trgovine Slovenije si prizadeva za omejitev obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah, v družbi Leclerc pa so povedali, da bodo z nedeljskim delom končali v primeru, če bi bila sprejeta spremenjena zakonodaja. • R. Š.
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
Naložba v znanje - naložba za življenje
vabi k vpisu v:
>- PROGRAM PREKVALIFIKACIJE ZA POKLIC TRGOVEC
Pogoj za vpis: zaključena katerakoli poklicna šola Začetek: marec 2002 Trajanje: 6 mesecev
> PRIPRAVE NA MATURO IZ MATEMATIKE, 60 ur
>► RAČUNALNIŠKI TEČAJI: začetni in nadaljevalni VVORD - EXCELL
>► PRIPRAVE NA IZPITE ZA TRGOVSKE POSLOVODJE
> VODENJE POSLOVNIH KNJIG
za mala podjetja in samostojne podjetnike
INFORMACIJE: 280 48 00 - 280 48 17 - 280 48 1 www.lu-kranj.si
Uradni vestnik Gorenjske
LETO:XXXV
22. januarja 2002
Številka 1
VSEBINA
OBČINA ŽIROVNICA
- SKLEP O POSLOVANJU Z ELEKTRONSKO POŠTO
OBČINA ŠENČUR
- ODLOK O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE ŠENČUR
- SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU POTREB IZ PRORAČUNA OBČINE ŠENČUR V LETU 2002
OBČINA ŽIROVNICA
Na podlagi 46. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS štev. 23/99 in 109/01) ter 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS štev. 91/01) izdajam naslednji
SKLEP
o poslovanju z elektronsko pošto
1. člen
Uradni elektronski naslov Občinske uprave Občine Žirovnica je obcina@ Žirovnica.si.
2. člen
Vsa elektronska pošta za organe Občine Žirovnica se pošilja na naveden naslov.
3. člen
Sporočila, prejeta na ta naslov, redno pregleduje in sprejema oseba na delovnem mestu strokovna sodelavka za občinski svet.
4. člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Gorenjske.
Številka: 03101-0001/02-001 Datum: 16.1.2002
Franc PFAJFAR, inž.gradb. župan
OBČINA SENCUR
Na podlagi 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98), 13. in 14. člena statuta Občine Šenčur (UVG, št. 6/95, 6/96, 36/98 in 21 /99) je občinski svet Občine Šenčur na 24. seji dne 27. 12. 2001 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šenčur
1. člen
Ustanovi se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šenčur. Kot skrajšan naziv se uporablja kratica SPV.
2. člen
SPV skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost cestnega prometa ter za razvijanje prometnega in vzgojnega dela v cestnem prometu na območju občine Šenčur. SPV opravlja zlasti naslednje naloge:
1. obravnava in proučuje cestnoprometno problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti,
2. skrbi za organizirano vzgojo udeležencev v cestnem prometu,
3. usmerja in usklajuje preventivne dejavnosti organov in organizacij na področju prometa,
4. samostojno organizira preventivno vzgojne akcije za izboljšanje cestno-prometne varnosti,
5. sodeluje s strokovnimi službami občinske uprave občine Šenčur in Policijsko postajo Kranj ter drugimi subjekti na področju cestnega prometa,
6. sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju UE Kranj in na širšem regijskem območju ter s SPV Republike Slovenije.
3. člen
Ožje delovno telo SPV je odbor, ki ga sestavlja pet članov:
1. predsednik SPV,
2. predstavnik Policijske postaje Kranj,
3. predstavnik javnega zavoda OŠ Šenčur,
4. predstavnik AMD Šenčur,
5. predstavnik občinskega sveta.
Predsednika SPV imenuje župan občine Šenčur. Ostale člane SPV imenuje župan na predlog subjektov iz prvega odstavka tega člena. Mandatna doba članov odbora SPV je štiri leta.
4. člen
Organizacijske in tehnično-administrativne naloge za potrebe SPV opravlja občinska uprava.
5. člen
Organizacijo in način dela SPV ureja poslovnik, ki ga v soglasju z županom občine Šenčur, sprejme Odbor SPV.
6. člen
Z dnem sprejema odloka občina Šenčur odstopa od dogovora o skupnem delovanju, organiziranosti in financiranju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj z dne 01.02.1999.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Župan
Občine Šenčur, Franc Kem, ing.
Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Url. RS št. 79/99) ter 21. člena Statuta Občine Šenčur (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/95, 6/96, 37/98 in 21/99) je občinski svet Občine Šenčur na 24. redni seji, dne 27. 12. 2001 sprejel
SKLEP
o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občino Šončur v lotu 2002
1 člen
Potrebe porabnikov sredstev občinskega proračuna se financirajo po tem sklepu.
2. člen
Financiranje za leto 2002 se začasno opravlja na podlagi proračuna 2001, in sicer do višine sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2001.
3. člen
Začasno financiranje zagotavlja plače zaposlenih v občini, ostali del prihodkov pa se uporablja sorazmerno zagotovljeni porabi za leto 2001.
4. člen
V proračunu občine za leto 2002 se vključijo prihodki in odhodki, ki so bili realizirani v skladu s 3. členom.
5. člen
Obdobje začasnega financiranja iz tega sklepa lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
6. člen /
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1 januarja 2002 dalje.
Št.: 340-03/01 Šenčur, 27.12.2001
Branje za mlajše od štirideset let
Pri javnem razpisu iz programa Sapard se za nepovratna sredstva za naložbe na kmetijah lahko potegujejo le kmetje, ki so mlajši od štirideset let in so končali vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo.
Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pred kratkim objavila javne razpise za dodelitev nepovratnega denarja iz programa Sapard. Za štiri ukrepe, to je za naložbe v kmetijska gospodarstva, v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških izdelkov, v dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, bo na razpolago več kot dve milijardi tolarjev denarja, od tega nekaj manj kot 690 milijonov tolarjev iz državnega proračuna in blizu 1,4 milijarde tolarjev iz Evropske unije;
Agencija bo 731 milijonov tolarjev denarja namenila za naložbe v kmetijsko pridelavo in predelavo. Kmetje in ltmetijska podjetja bodo lahko uveljavljala nepovratna sredstva za novogradnjo in obnovo hlevov za krave molznice in mlečno drobnico, za rejo mesne govedi, drobnice in prašičev ter za pripadajočo opremo, za naložbe v objekte za krmo, izločke in odpadne vode, v senike, silose in druga samostojna skladišča za krmo s pripadajočo notranjo opremo in dvoriščno mehanizacijo, za nakup specialne kmetijske mehanizacije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje ter za naložbe v objekte in opremo, potrebno za skladiščenje, dodelavo in predelavo mleka in mesa. Pogoj je, da ima kmetijsko gospo-
Tečaj higienskega minimuma
Bled - Kmetijska svetovalna služba blejske izpostave kmetijsko gozdarskega zavoda bo v letošnji zimi pripravila začetni in obnovitveni tečaj higienskega minimuma. Če bo za začetni tečaj vsaj petnajst prijav, bo ob koncu februarja ali v začetku marca v Radovljici in v Bohinju, sicer bo samo na eni lokaciji. Tečaj bo trajal pet dni, šesti dan pa bo še preverjanje. Cena bo od 19 do 26 tisoč tolarjev. Za obnovitveni tečaj je znanega več: v Kranjski Gori bo v prostorih osnovne šole od 19. do 21. februarja, na Bledu pa v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled od 18. do 22. februarja. Prva dva dneva bodo predavanja, tretji dan pa preverjanje znanja. Cena bo od 12 do 16 tisoč tolarjev. Prijave za tečaja sprejemajo na telefonskih številkah: 576-64-50 ali 575-00-00. • C.Z.
darstvo najmanj osem hektarjev njiv ali vrtov ali za osem hektarjev primerljivih kmetijskih površin in dovolj kmetijskih površin za porabo gnojevke ali gnoja. Gospodar mora biti mlajši od štirideset let in mora imeti končano vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo oz. srednjo živilsko ali veterinarsko šolo. Pri predelavi mleka in mesa je pogoj registrirana dopolnilna dejavnost, gospodar pa mora imeti najmanj četrto stopnjo živilske izobrazbe ali ustrezen tečaj kmetijske svetovalne službe. Pri naložbah v gradnjo ali obnovo govejih hlevov za prosto rejo je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje pri hlevih za krave molznice pogoj najmanj 20 stojišč za krave in še pet za podmladek, pri kombiniranih hlevih 10 stojišč za molznice in 20 za mlado živino in pri hlevih za go-
veje pitance 40 stojišč, na vseh drugih območjih pa je pogoj še enkrat toliko stojišč. Kmetijsko gospodarstvo bo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje lahko dobilo 50 odstotkov od priznane investicijske vrednosti, ki je lahko najmanj šest in največ 80 milijonov tolarjev, na ostalih območjih pa 40 odstotkov od priznane vrednosti, ki je lahko v razponu od 7,5 do 100 milijonov tolarjev. Pri nakupu kmetijske mehanizacije je najvišja priznana vrednost osem milijonov tolarjev. Denarja ne bo mogoče porabiti za nakup ali zakup zemljišč in zgradb, za nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije, za plačilo davkov, carin in drugih uvoznih dajatev in še za nekatere druge namene.
Denar za turizem in domačo obrt
Za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških izdelkov je po razpisu predvideno 836 milijonov tolarjev, za ta denar pa se lahko potegujejo vsi, ki so registrirani za to dejavnost in se odločajo za posodobitev proizvodnih objektov ter za novo tehnološko opremo. Upravičenci, ki izpolnjujejo vse z razpisom določene pogoje, lahko računajo na 35 odstotkov od priznane investicijske vrednosti oz. na največ 200 milijonov tolarjev.
Za ukrepom z učenim imenom "gospodarska diverzifikacija na kmetiji" se skriva sofinanciranje naložb v nekatere dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah: v izgradnjo in obnovo turističnih sob. apartmajev in spremljajočih prostorov za goste na kmetiji ter za goste s posebnimi zahtevami (otroci, invalidi), ureditev savne, bazena, športnih igrišč, smučišča, prostora za piknike in drugih objektov za potrebe gostov ter pros-
Javni razpis ne vsebuje roka za oddajo vlog, ampak jih bo agencija sprejemala do preklica razpisa in jih obravnavala po vrstnem redu. Upravičenci bodo odločbo o dodelitvi denarja in o višini zneska prejeli v tridesetih dneh od vložitve popolne vloge.
torov za opravljanje domače obrti na kmetiji. Kmetije bodo za te naložbe lahko dobile od države in Evropske unije polovico denarja in sicer za naložbe v turistično dejavnost od dva do 36,65 milijona tolarjev, za vlaganja v domačo obrt pa od dva do 10,5 milijona tolarjev. Denarja ne bodo mogle pridobiti za naložbe v turistične kmetije brez nastanitve pa tudi ne za ureditev savne, fitnesa, bazena in teniškega igrišča, če kmetija nima vsaj deset ležišč.
Za 209 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za ureditev tematskih poti in za izboljšanje oskrbe s pitno vodo se lahko potegujejo občine, vključene v regionalne razvojne programe, ki jih izvaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Eden takšnih programov je tudi Škofjeloški razvojni program podeželja, v katerega so vključena naselja iz občin Škofja Loka. Gorenja vas -Poljane, Železniki in Žiri.
Za vse, ki se bodo potegovali za nevračljivi denar iz programa Sapard, velja, da bodo lahko začeli z naložbo šele po izdaji odločbe o dodelitvi denarja, pri tem pa bodo
morali spoštovati nekatera z razpisom določena pravila igre. Izvajalca bodo morali izbrati po zakonu o javnih naročilih oz. pridobiti vsaj tri ponudbe, vgradili pa bodo lahko le materiale, ki izvirajo iz držav Evropske unije ali iz držav, kandidatk za članstvo v uniji.
• Cveto Zaplotnik
Priporočene sorte krompirja
Sorti desiree in kennebec sta že v opuščanju.
Kranj - Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so tudi letos v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pripravili priporočeno sortno listo krompirja, ki naj bi pridelovalcem krompirja pomagala pri odločanju za nakup in pridelavo najprimernejše sorte.
Kot navaja mag. Peter Dolni-
Čar iz inštituta, je na priporočeni listi 22 sort. med njimi zgodnje sorte adora, kresnik, marabel, mariš bard, minerva in vesna, srednje zgodnje sorte arinda, felsina in jana, srednje pozne sorte aslerix, carlingford, cvetnik desiree, eseort, frisia. romano in sante ter pozne sorte agria, fianna. kenne-
Mag. Peter Dolničar
Dvoma ni več
Ljubljana - V referenčnem laboratoriju v švicarskem Bernu so potrdili, kar so prej pokazali že rezultati trikrat ponovljenega pri-onskega testa in dodatnih preiskav v Nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani: šest in pol leta stara krava s Školibrove kmetije v ormoški občini je zbolela za BSE.
Številka: 04-40/01 Datum: 2712 2001
Župan Franc Kern, ing.
Zdaj, ko ni več dvoma, da je to drugi primer bolezni BSE v Sloveniji, bo republiška veterinarska uprava nadaljevala z ukrepanjem. Medtem ko je že takoj ob sumu na bolezen na sicer zgledno urejeni Skolibrovi kmetiji prepovedala promet z vsemi živalmi, naj bi včeraj usmrtili Se vse tri liveče potomce obolele krave, dva po tomca teh potomcev ler pet goved, ki so se na tej kmetiji skotila isto leto kot obolela krava, to je eno leto pred prepovedjo uporabe mes no kostne moke v prehrani goved.
Kei je v Sloveniji od 60 do 65 tisoč goved, starejših od pet let in tudi bolj "dovzetnih" za bolezen BSE, je statistično verjetno, da bi v najboljšem primeru za to bole/ nijo zboielo od tri do pet goved, v najslabšem pa od deset do petnajst. Letos so v državah Evropske unije odkrili že tri primere, lani pa so jih največ v Veliki Britaniji (526), v Franciji (258), na Irskem (220), V Nemčiji (125) in \ Španiji (82), med državami, ki niso članice unije, pa v Švici (37).
• C.Z.
bec, markies in ie marka. Sorte so t'lede na razširjenost in pomembnost razdelili v nosilne sorte, sorte v uvajanju in v opuščanju in domače sorte. Med nosilne sorte so uvrstili med pridelovalci in porabniki zelo razširjene in uveljav I jene sorte krompirja, kot so adora, mariš bard, minerva, arinda, felsina, carlingford, eseort, frisia, romano, sante, agria m fianna. Sorte v uvajanju, kamor so uvrstili sorte marabel, asteri\, markies in re marka, so nove na našem trgu, vendar st) se zaradi svojih dobrih lastnosti že začele uveljavljati pri pridelovalcih in porabnikih, v
ekološkem preskušanju pa prekašajo celo zdaj uveljavljene sorte. Sorti kennebec in desiree so uvrstili med sorte v opuščanju, kar je predvsem znak pridelovalcem, da bodo kmalu na voljo nove in vsaj v nekaterih lastnostih boljše sorte. Četrto skupino predstavljajo domače sorte, med katere pa sodijo sorte kresnik, vesna, jana in cvetnik. Večina sort je uporabnih kot jedilni krompir. Sorti asterix in markies sta primerni le za predelavo v pomirit, agria za predelavo v pomirit in čips, felsina kot jedilni krompir in za predelavo v pomirit, sorti sante in eseort pa tudi /a ekološko pridelovanje. Sorte ado ra, vesna in arinda imajo svetlo rumeno barvo mesa, sorte marabel, minerva, felsina, asterix, desiree, eseort, sante, agria, markies in remarka rumeno, sorte kresnik. mariš bard, jana, calingford, cvetnik in kennebec belo, sorte frisia, romano in fianna pa krem bele barve.
• Cveto Zaplotnik
Tekmovanje podeželske mladine
Bled - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline bo v SODOtO pripravilo na smučišču Straža sedmo tekmovanje slovenske podeželske mladine in drugih mladinskih organizacij v nočnem veleslalomu in deskanju. Tekmovanje se bo začelo ob osmih zvečer Štartnina bo 1.500 oz. 2.000 tolarjev, prireditelji pa sprejemajo prijave
na GSM 041 571-046 (Boštjan). Po končanem tekmovanju bo v kulturnem domu v Ribnem družabni večer, med katerim bodo tudi ra/
glasili rezultate. • C.Z.
Cvetka Košir iz Kranja - ljubezen do potovanj in zapisovanja popotnih vtisov
Dnevnik za vsako pot
"Odkar sem doma, v pokoju, si vzamem več časa za poti," pravi Cvetka Košir, Kranjčanka, ki je vrsto let poučevala na ekonomski šoli v Kranju. Potovanja so že dolgo njena ljubezen in kot pravi, se vsako leto poda na eno daljše vandranje in na več krajših. A to niti ne bi bilo nič posebnega, če gospa Cvetka ne bi po vsaki vrnitvi s potovanj doživetij podrobno opisala v posebnih dnevnikih, kamor vstavlja tudi fotografije in izrezke s prospektov. V branju njenih potovalnih dnevnikov nato uživajo njeni prijatelji in znanci.
OD TU IN TAM
Gospa Cvetka je rada potovala že v času, koje poučevala na ekonomski šoli. A več časa za potepanja po svetuje dobila po upokojitvi in odtlej je obiskala že kopico dežel, od Tunizije, Sicilije, Švice, Portugalske, Nizozemske, Češke, Madžarske, Nemčije, Grčije, Rusije, Poljske... Vedno potuje z agencijami, običajno v družbi s prijateljico, vsako leto se poda na eno daljšo potovanje, vmes pa tudi na številna krajša, ne le v tujino, ampak tudi po Sloveniji. In vsakič, ko se vrne s poti, začne pisati posebne dnevnike, v katerih popiše vsa popotna doživetja, vse skupaj pa popestri s fotografijami in izrezki s prospektov in razglednic. "Ko se vrnem, začnem pisati, kar mi vzame kar veliko časa, za en dan potovanja lahko tudi tri dni pisanja. A to je po upokojitvi postalo moj hobi," pravi. Doslej so nastali že trije debeli dnevniki s podrobnimi opisi poti. "Že na samem potovanju veliko pišem, veliko vzamem tudi iz prospektov, ki jih nabiram, kjer se le da, pa tudi iz enciklopedij, knjig, turističnih vodičev..." Tako običajno namesto kupovanja spominkov in brskanja po trgovinah gospa Cvetka v tujini raje poišče turistični urad in si nabere čimveč prospektov. A kljub temu z vsake poti prinese spominek - krožnik za na steno kot spomin na deželo ali mesto, ki ga je obiskala. Tako
Cvetka Košir
je v njeni zbirki že kakih dvajset krožnikov, od keramičnih do lesenih, in to najrazličnejših oblik.
Po Normandiji iz dnevnika
odlomki
Eno od potovanj, ki se je gospe Cvetki najbolj vtisnilo v spomin, je bilo lansko potepanje po Normandiji in Bretaniji. Tu je nekaj odlomkov iz njenega potovalnega dnevnika.
Potovanje v Francijo se je začelo ob 7. uri zjutraj, ko smo se s sopotniki zbrali na brniškem letališču. Z letalom Adrie airbus 320
Blejska laboda na Savi
Bled - Blejsko jezero je že več kot dva tedna zamrznjeno, česar so se razveselili številni sprehajalci in drsalci, in to kljub tveganosti hoje in drsanja po ledeni skorji. Manj pa so se ledu razveselili blejski labodi. H se, ko jezero zmr/.uje, umikajo ledu vse do zadnjega kotička ali pa "dletijo drugam. Letos je zamrznila skoraj celotna površina jezera, zato so bili labodi prisiljeni najti pribežališče drugje. Labodji parček s"i" pred dnevi opazili na Savi na Lancovem, kjer bosta očitno počakala na odjugo in vrnitev na Blejsko jezero. • U. P.
smo se točno po voznem redu, ob 8.10 odlepili od tal in pohiteli proti letališču Ch. De Gaulle v Pariz... Po 1.40 uri vožnje smo srečno pristali na materi zemlji, po proceduri na letališču smo posedli v avtobus, ki nas je odpeljal na našo pot v zahodni del Francije. Zanimiva je vožnja po obrobju Pariza, po severni obvoznici mimo modernih palač. Od daleč se nam prikazuje lepa cerkev Sac-re Coer, dokončana v letu 1903, in simbol Pariza Eijflov stolp, ki je bil postavljen ob svetovni razstavi leta 1889. Mimogrede, če se kdo hoče povzpeti peš do vrha, mora premagati 1652 stopnic! Prav poseben občutek me je prevzemal, ko sem po 25 letih spet doživela Pariz!
...Pokrajina Normandija sega od Rokavskega preliva, od koder se močno čuti vpliv na vreme -zelo hitro se spreminja. Danes imamo srečo, saj se je po večdnevnem deževju zjasnilo... Normandijo imenujejo dežela vina in sirov, menda se povsod čuti vonj po sirih, obstaja celo transverzala sirov od kmetije do kmetije. Polno je nasadov jablan, saj je njihova posebna pijača calvados - jabolčno žganje z različnimi stopnjami alkohola - od lahkega jabolčnika do močnega jabolčnega žganja, ki vsebuje 55 odstotkov alkohola...
Normandija je dobila ime po Vikingih in Normanih - ti so prišli iz Danske... Naš prvi postanek je v prestolnici Normandije - to je mesto Rouen, veliko pristanišče na Seni. Je zgodovinsko mesto, saj so tukaj usmrtili Devico Orleansko - Jean d'Are... Sprehodili smo se po lepem mestu in si ogledali njegove znamenitosti... Vozimo se po prelepi pokrajini, vsepovsod vzorno obdelane njive, gozdički, sadovnjaki... Po zelenicah se pasejo krave in konji, veliko se vidi tudi drobnice. Kljub temu živalskemu bogastvu je podeželje Normandije bolj revno. Ljudje živijo skromno... Okoli 17. uro prispemo na 'rob Francije', v mestece Fecamp, kjer je znameniti benediktanski samostan Palais Benedietine. Izvira iz leta 1000... Še bolj slaven je njihov eliksir vitalnosti, ki ga je iznašel menih don Bernardo Vincelli v 16. stoletju... Recept, ki temelji na 27 zeliščih (timijan, cimet, limona, vanilija, koriander...) je še vedno skrivnost. In vse to smo si ogledali tudi mi, tudi veliko zbirko starega orožja, ključev in ključavnic, kar je bilo še prav posebno zani-
mivo. In v samostanski kleti so nam v pokušino ponudili znameniti Benedietine ali smo ga spili premalo, da bi se nam poznal njegov čudežni vpliv (?), ali pa nam sploh ni bil potreben!■■■ Po odličnem zajtrku smo se odpeljali v center mesteca Honfleur. Do konca 15. stoletja je bilo najpomembnejše francosko pristanišče, od tod so plule ladje proti .severni in južni Ameriki. Pristanišče je ostalo še vedno tako, kot je bilo, z vi-' sokimi, s skriljem pokritimi hišami ob robu. Le morje se je umaknilo, namesto plaže so danes bujni vrtovi... Priti v Honfleur je posebno doživetje, saj je turistično in kulturno posebno popularen romantični kraj... Z Ančko sva ugotovili, da bi bilo tu krasno preživeti počitnice! Normandijska pokrajina nas očara: vse je zeleno, to je področje nasadov jablan in zdaj vse cveti. Vmes so hišice kot cukrčki...
• Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič
Belvi
KronI    98.3 MHZ
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMSbox: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio 3»tvi. d.o.o. Šmarjetna 6.4000 Ktanj
* Bohinjski župan pisal Drnovšku - Bohinjski župan Franc Kramar nasprotuje vsebini Strategije slovenskega turizma, kajti meni, da bo -če bo strategija sprejeta - Bohinj kot'turistični kraj in zaokroženo turistično območje izgubil perspektivo. S strategijo naj bi se porušili vsi temelji, ki so jih postavili v Bohinju doslej. Kramar meni, da snovalci strategije ne upoštevajo lokalnih interesov. "Če gre za strategijo gospodarske panoge, ki je življenjskega pomena za naše območje, pa nanj.ne moremo vplivati, potem je realizacija zapisana propadu," meni Kramar. Kot dodaja, je strategija napisana na roko točno določenim krajem v Sloveniji, ki so že sedaj razviti, medtem ko bodo razvojno zaostali, med njimi tudi Bohinj, še naprej životarili, celo umirali na obroke.
* Doslej dva velika dobitka HIT Mega Jackpot - V Hitovih igralnicah že tretje leto vabijo goste z igro HIT Mega Jackpot. Gre za skupno, progresivno igro vseh petih Hitovih igralnic, ideja zanjo pa je zrasla v Kranjski Gori. Doslej se je sreča nasmehnila dvema obiskovalcema, ki sta zadela glavni dobitek Mega Jackpot, prvi v Novi Gorici, drugi pa v Kranjski Gori. Srečnež v Novi Gorici je zadel več kot dve milijardi lir, šlo je za trgovca iz Vidma, starega 47 let, očeta Štirih otrok, ki je sanjski dobitek priigral z zadnjimi tremi žetoni. Drugi zadetek Mega Jackpot pa je razveselil obiskovalca kranjskogorske igralnice, doma iz Vidma, ki je prav tako dobil preko dve milijardi lir.
* Zvesti gost igralnice v Kranjski Gori - Eden najzvestejših obiskovalcev kranjskogorske igralnice HIT je Ciril Metod Tomažič iz Beljaka, ki tja prihaja že desetletje. Izučen avtomehanik je bil lastnik trgovine ob avstrijsko - slovenski meji, danes pa je že upokojen. Kot je povedal za Hit Casino Magazine, mu je všeč zlasti prijaznost osebja v igralnici. Pa sreča? "Sreča se mi včasih nasmeje, drugič spet ne... Zgodilo se mi je že, da sem na igralnem avtomatu igral vso noč, nalagal vanj, zjutraj pa je vse in še več vrnil drugemu gostu, ki je v igralnico prišel za mano..." Tomažič je v Kranjski Gori poznan tudi po tem, da rad obeduje v Hitovi restavraciji Montana, kjer vedno naroči svoj 'hišni meni' - gobovo juho, telečji zrezek in riž...
* Rekorden obisk zdravilišč - Slovenska naravna zdravilišča so lani ustvarila več kot 2,3 milijona nočitev, kar je za 6,5 odstotka več kot leto prej. Število gostov seje povečalo za 8,3 odstotka oziroma na 468 tisoč. Zlasti seje povečalo število tujih gostov, med katerimi izstopajo gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Rusije, Hrvaške in Nizozemske. Zanimivo je, da je vse več tudi gostov iz ZDA. Povprečen čas bivanja v zdraviliščih je pet dni, povečuje pa se dnevni obisk, lani so našteli kar tri milijone dnevnih gostov. V primerjavi z letom 1990 se je število gostov zdravilišč povečalo kar za 60 odstotkov.
* S smučarskim vlakom na Koblo in Vogel - Iz Slovenskih železnic so sporočili, da bodo smučarski vlaki vozili ob sobotah od 12. januarja do 9. marca in med zimskimi šolskimi počitnicami vsak dan iz Ljubljane (od 16. do 23. februarja) oziroma iz Kopra (od 25. februarja do 2. marca). Iz Ljubljane vlak .odpelje ob 6.50 in pripelje v Bohinjsko Bistrico ob 9.02, vrača pa se ob. 17.48 in pripelje v Ljubljano ob 19.47. Smučarji imajo pri nakupu vozovnice do Bohinjske Bistrice 20 odstotkov popusta, skupine mladih do 26. leta, upokojencev in starejših od 60 let pa 30 odstotkov popusta. Smučarske vozovnice (s popustom) je mogoče kupiti že pri sprevodnikih na vlaku, vlak pripelje v neposredno bližino Koble, do Vogla pa je organiziran brezplačni prevoz. • U. P.
Vogel v hudih težavah
Zaradi pomanjkanja snega imajo doslej že 80 milijonov tolarjev izpada prihodka.
Bohinj - Medtem ko se na večini gorenjskih smučišč naprave že več kot mesec dni vrtijo, zaradi pomanjkanja snega na Voglu obratujeta le vlečnici Storeč in Brunarica. Kot je povedal direktor Žičnic Vogel Jože Resman, imajo doslej že 80 milijonov tolarjev izpada prihodka, zaradi česar so se znašli v hudih težavah.
Shega na Voglu je le okoli deset centimetrov, tako da večina smučišč sameva, uspeli so usposobiti le progo Storeč, kjer pa je obiska malo. "Smo v velikih težavah, a še vedno upamo na sneg. Če bomo uspeli pognati naprave za počitnice, bomo nekako izplavali, sicer pa bo velik problem," je dejal Resman. Trenutno je na Voglu še 29 zaposlenih, od tega dela le osnovna ekipa na nihalki in vlečnici Storeč, medtem ko so ostali
delavci doma in koristijo ure, ki so jih nabrali v času priprave na sezono. Plače so po Resmanovih besedah izplačali decembra za november, medtem ko decembrskih plač še niso mogli izplačati. "Če še ne bo snega in prihodka, bomo morali razmisliti o prezaposlitvi, o tem se že pogovarjamo z drugimi podjetji," je povedal Resman. Na vprašanje, kako je z načrti za gradnjo sistema dodatnega zasneževanja. Resman odgovarja,
da so za zasneževanje Žagarjeve-ga grabna že pripravljeni idejni projekti, vendar pa gre za veliko investicijo in bo - upoštevajoč dosedanji izpad prihodka - problem denar.
Za zasneževanje na samem Voglu pa Resman ne vidi kaj dosti možnosti, kajti tako s tehničnega (na Voglu ni vode) kot finančnega vidika naj bi šlo za prezahteven projekt.
Uprava Žičnic Vogel zaradi izpada prihodka že pripravlja rebalans poslovnega načrta, ki ga bo obravnaval novi nadzorni svet. Novost na Voglu je tudi ta, da je državo v lastniški strukturi zame-., njala Kmečka družba. • U. P.
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
V Istrske toplice in v najmanjše mesto na svetu
Naslednjo soboto, 2. februarja, Vas prevozniška družba Rozman bus z Lancovega pri Radovljici vabi na zanimiv izlet v kraje, ki jih v teh mrzlih dneh ni prekrila snežna odeja: v hi vaškem delu polotoka Istre boste obiskali HUM, najmanjše mesto na svetu, zatem pa uživali v Istrskih toplicah. Zdravilni izvir v bližini starodavnega Motovuna so poznali Rimljani, naravno zdravilišče Evropa pozna že več kot dvatisoč let. S termalno vodo Sv. Stjepana, ki izstopa po kvaliteti in zdravilnosti, so se Istrske toplice uvrstile med tri najboljša evropska naravna zdravilišča. Toplice so se /lasti uveljavile / zdravljenjem revmatičnih bole/ni, nevralgij in bolezni žlez / noti a njim izločanjem; v izjemno pestri zdraviliški ponudbi pa izstopa inhalacija s termalno vodo za zdravljenje vnetih dihalnih poli, grla. nosu. sinusov ter kroničnih bole/ni dihal (kar je kot naročeno /lasti zdaj, v času zoprnih zimskih prehladov!). V Istrskih toplicah je na razpolago tudi terapija / zdravilnim blatom. V /tlia viliški restavraciji bodo i/letnikom pripravili istrsko večerjo, po njej zabavni večer. Cena celodnevnega i/lela je samo 5.600 tolar jov. /a naročnice in naročnike Gorenjskega jzlasa samo 4.400 Sil.
Pustovanje v Topolšici
Od ledenih sveč že kaplja, brsti se napenjajo, pomlad prihaja. Z zimo bo definitvino opravil Pust, letos že drugi februarski torek. Zato Vas z Integralom Tržič v soboto, 9. februarja, vabimo na veselo pustovanje v Termah Topolšica. Celodnevni GLASOV izlet bo izjemno pester: v Velenju bo organiziran obisk muzeja globoko pod zemljo, kjer postopke rudarjenja prikazujejo z multivizijo; v Gostišču Pirnat v l,etušu bodo poka/ali, kako deluje navečja maketa miniaturne železnice na svetu (ki je že tako obsežna ter raznolika, da ho zanjo Pirnatovim počasi zmanjkalo sob v hiši). Pred pustno večerjo in veselim pusto-vanjem (z živo glasbo v hotelu Vesna) bo dovolj časa za 'poležavanje in plavanje' v zdravilni termalni vodi. Cena izleta na relaciji Tržič - (Lesce) - Radovljica - Kranj - Skofja Loka - Smlednik - Vodice -Moste - KOMENDA - KAMNIK je 6.900 sit, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.700 sit. Ker morda komu ne ustreza spust globoko v velenjsko rudniško jamo, bo zanj cena izleta 1.500 SIT nižja (torej 5.400 SIT oziroma 4.200 ST na osebo).
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu -vendar rezervacija ve^a SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLITI, so sestavni del vseh naštetih programov.
Izletniških programov v rubriki GLASOV l/l I I ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
JEZIKOVNA SOLA pri
LJUDSKI UNIVERZI KRANJ
šola s tradicijo in uspehom
vabi k vpisu v
AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO - RU
od 28. januarja do 18. februarja 2002
Jezikovne tečaje delno sofinancira Ministrstvo za šolstvo RS.
>• TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH,
5. stopenj, 90 ur
> PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra
- Univerze Cambridge (UCLES)
- Goethejevega Inštituta
> POSLOVNI JEZIK, 60 ur
> PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur
> OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur
> KONVERZACIJA, 40 ur
>► TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur
>► POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur
>► INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA
>► PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA, 60 ur
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE:
• 500 kandidatov letno
• 90% opravi izpit prvič
• vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
ZAČETEK: 18. februar 2002
INFORMACIJE 04 280 48 16
www.lu-kranj.si
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Obvestila
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Posezonske razprodaje: Trst 7.2. in 8.2., Miinchen 28.1., Madžarske toplice od 7. 2. do 10.2.2002. Lenti 2.2., Lidl 19.2. Kopalni izlet v Portorož 1.2.2002. Postanek z ugodnim nakupom Emoncu in Vina Koper, Delamaris Izola, sledi prijetno kopanje v ogrevani morski vodi (METROPOL PORTOROŽ). Tel.: 041/626 154
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Razprodaja v Trstu 24.1.2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odraslem, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva C. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
DISPANZER ZA ZENE
tel.: 04/20-82-813; 20-82-845
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
danes, 22. jan., ob 18.30 uri, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU
za ABONMA DIJAŠKI, IZVEN in KONTO
jutri, 23. jan., ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKIZAJC
za ABONMA RUMENI, IZVEN in KONTO
sobota, 26. jan., ob 19.30 uri, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW
YORKU
za IZVEN in KONTO
DOSTOJEVSKI: IDIOT. 13 sklic iz romana. IZVEN (KONTO), četrtek 24.1. od 18.00 do 22.15 ure.
B. A. Novak: KASANDRA. IZVEN (KONTO), petek 25.1 od 19.30 do 22.05 ure.
Integral Tržič, d.d. Predilniška 1 tel.: 5963280
KARNEVAL V BENETKAH 9. 2. 2002 ZELO UGODNO - 4.900.- SIT
,JH   PLAVALNI KLUB RADOVLJICA PARK HOTEL BLED
4240 RADOVLJICA p.p. 83
tel. infax: (04) 53 15 770
e-mail: pkrad@plavalniklub-radovljica.si
www.plavalniklub-radovljica.si
PK Radovljica bo v pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici organiziral začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta dalja v naslednjih terminih: - od 28. 1. do 8. 2. 2002 in od 11. 2. do 22. 2. 2002
(od 16. do 18. ure), cena tečaja je 10.000 SIT
Prijave in informacije po tel.: 04/53 15 770 (od 18. do 21. ure)
GLASOV KAŽIPOT
Smučanje po starem
Škofja Loka - Društvo Rovtarji iz Škofje Loke prireja 3. tekmovanje v smučanju po starem za pokal Stari vrh. Prireditev bo v soboto, 26. januarja 2002, ob 10. 30 na Grebljici na Starem vrhu. Tam bosta udeležence pozdravila župan občine Gorenja vas-Poljane Jože Bogataj in direktor Smučarsko turističnega centra Stari vrh Matej Demšar. Sledilo bo tekmovanje smučarjev s staro opremo posamezno in v skupinah. Po kosilu bo razglasitev rezultatov v gostilni Blegoš v Javorjah. Prijave sprejemajo do 22. januarja v društvenih prostorih, Podlubnik 75, ali na telefon 5121-128, GSM 041/527-182, Aci Novine.
Na petkov večer v Škofjo Loko
Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vas vljudno vabi na petkov večer - pogovor o Fundaciji Janeza Vajkarda Valvazorja, in sicer o dejavnostih ustanove in izdajateljskih dosežkih. V pogovoru, ki ga bo vodil Miha Naglic bo sodeloval tudi p. Angel Kralj OFM Cap., ki je pripravil transkripcijo besedila Spominjske knjige. V uvodnem delu boste prisluhnili ansamblu za staro glasbo Camerata Carniola. Petkov večer bo potekal v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki v petek, 25. januarja, ob 19.30 uri.
Ure pravljic
Kranj - V Prešernovi hiši v Kranju vsak torek ob 16.30 uri CSD Kranj pripravlja pravljično uro za vse otroke. Danes, v torek, 22. januarja, bo na vrsti Grimmova pravljica Janko in Metka. Škofja Loka - Tatjana Šmid bo danes, v torek, 22. januarja, ob 17. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravila uro pravljic z naslovom Prevarana lisica.
Radovljica - Cesar se še vedno preoblači je naslov igrice za otroke, stare vsaj 4 leta, ki jo bodo pri-
pravili učenci OS Prežihovega Vc-ranca Jesenice, pod mentorstvom Jelke Kunsterle, in sicer v četrtek, 24. januarja, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici. Žiri - Jutri, v sredo, 23. januarja, ob 18. uri ste vabljeni v Knjižnico Žiri na uro pravljic - Poglejmo video-risanko.
Delavnica za spretne roke
Trata pri Škofji Loki - Danes, v torek, 22. januarja, ob 16. uri bo v Knjižnici Trata delavnica za spretne roke, ki jo bo pripravila Saša Bogataj - Ambrožič. Delavnica z naslovom Oblikujem živali iz pravljice je namenjena otrokom, starim od 6 do 10 let.
Predstavitev diplomske naloge
Škofja Loka - Jutri, v sredo, 23. januarja, ob 18. uri vam bo v Knjižnici Škofja Loka Mateja Jan predstavila diplomsko nalogo Provenienca knjig kapucinske knjižnice v Škofji Loki, in sicer o kapucinski knjižnici in njenem pomenu nekdaj in danes.
Po Štukljevi poti
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira pohodniški izlet po Štukljevi poti: Mačkovec, Kmetijska šola na Bajnofu pod Trško goro, Stari grad, Otočec, Lu-trško selo, Šmarješke Tolpice. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo v četrtek, 31. januarja, ob 7. uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni do srede 30. januarja.
Na pustovanje z DU Naklo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustovanje, ki bo v Studencu pri Sevnici v torelv, 12. februarja. Maske so zaželjene in bodo nagrajene. Pred pustovanjem si boste ogledali še zanimivosti Sevnice. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri.
Na Tromejo in na Peč
Radovljica - Planinsko društvo
Radovljica vabi v soboto, 26. januarja, na pohod na Tromejo in na Peč nad Ratečami. Pot je primerna za vse planince, priporočajo pa primerno planinsko opremo. Hoje bo za 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure, na tel.: 531-55-44.
Nakupovalni izlet
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira v torek, 26. februarja, nakupovalni izlet v Italijo. Prijavite se pri svojih poverjenicah.
Na Mrzlico in Šmohor
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na planinski izlet na Mrzlico in Šmohor. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 26. januarja, ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Hoje bo za približno 6 do 7 ur, prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850.
Na zimski pohod z DU Kranj
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira in vodi zimski pohod po obronkih Škofjeloškega hribovja z začetkom hoje iz Poljan nad Škofjo Loko in nato do Dobja, Dolenjega brda, Gorenjega brda, Malen-skega vrha, Jazbin, Zakobiljka, Loma nad Volčo in v Volčo, kjer vas bo čakal avtobus. Izlet bo v četrtek, 24. januarja, s posebnim avtobusom, ki bo čakal pred hotelom Creina ob 8. uri. Možen bo vstop tudi ob poti proti Škofji Loki. Oprema naj bo planinska in vremenu primerna. Prijave in vplačila zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Letovanje v Istri
Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počitnikovanje v Zdravilišče Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23.
Krvodajalska akcija
Jesenice - Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo še danes, v torek, 22. januarja, na Jesenicah.
Foto klub Anton Ažbe vabi
Škofja Loka - Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka vabi člane in vse, ki jih zanima nočna fotografija na diaprojekcijo nočnih posnetkov, posnetih v prednovoletni Ljubljani. S seboj lahko prinesete in predstavite tudi do 50 svojih nočnih posnetkov. Projekcija bo jutri, v sredo, 23. januarja, ob 19. uri v Martinovi hiši v Škofji Loki, Mestni trg 26.
Ples in plesni večeri
Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju vpisujejo v nove plesne tečaje za vse starosti. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi na plesne večere, kjer boste utrdili svoje znanje. Obisk plesnih večerov bo za tečajnike brezplačen. Informacije dobite na tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 ali osebno ob sredah, od 18. do 20. ure, ko potekajo tudi vpisi. Vabljeni!
Rdeči križ Kranj obvešča
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002 razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure.
Akvareli Andreja Jemca
Ljubljana - V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bo v Galeriji Lek v Ljubljani, Verovškova 57, otvoritev razstave akvarelov Andreja Jemca. Slikarja bo predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov.
Iz mehkega v trdo
Tržič - Turistično društvo Tržič in Občina Tržič vas vabita v četrtek, 24. januarja, ob 16. uri v rotundo Abanke v Tržiču na odprtje in ogled razstave keramičnih izdelkov z naslovom "Iz mehkega v trdo" avtorice Vanje Bajt. O avtorici in o njenih delih bo spregovorila ga. Maruša Avguštin. Program bo zaključil glasbeni gost. Razstava bo na ogled do 24. februarja, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Božanstva starih templjev
Slovenski Javornik - DPD Svoboda F. Mencinger Slovenski Javornik - Koroška Bela vabi občane na otvoritev fotografske razstave Tomaža Humarja z naslovom Božanstva starih templjev. Razstava bo v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku, otvoritev pa bo v petek, 25. januarja, ob 18. uri. V kulturnem programu bodo glasbeniki izvajali indijsko glasbo.
Fotografije z beneških karnevalov
Ljubljana - Foto Tivoli (prodajalna Atrij), Slovenska c. 58, Ljubljana vas vabi na ogled razstave barvnih fotografij iz beneških karnevalov. Razstavlja Matej Rupel iz Radovljice. Razstava je na ogled do 28. februarja.
Predavanja
Popotovanje po Kubi
Ljubljana - Odbor za gorsko po-potništvo pri Planinski zvezi Slovenije bo danes, 22. januarja, ob 17. uri v knjižnici PZS na Dvorža-kovi 9 v Ljubljani predstavil po-ptovanje po Kubi. Organizirali ga bodo od 12. do 25. marca 2002, ko si bodo popotniki ogledali naravne in kulturne znamenitosti ter spoznali tri glavne gorske skupine. Povzpeli se bodo tudi
na Pico Turquino, najvišji kubanski vrh. Dodatne informacije ima Janez Pretnar iz Radovljice, GSM 031/429- 970.
Kitajska medicina za vsako rabo
Kranj - Društvo Svetlin vabi na predavanje o Tradicionalni kitajski medicini za vsako rabo, ki bo v petek, 25. januarja, ob 18. uri v dvorani Mestne občine Kranj. Magister Petar Papuga, dr. medicine, vam bo s strokovno razlago in slikovnim gradivom predstavil metode tradicionalne kitajske medicine, ki vsakomur lahko služi v prizadevanjih za ohranjanje zdravja in vitalnosti.
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki Transcendentalne meditacije, ki bo v četrtek, 24. januarja, ob 19.30 uri, na Maistrovem trgu 11 (poleg Mlečne restavracije), bodo predstavljene koristi vadbe te narave, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike g. Rajko Cebavs. Dodatne informacije po tel.: 53- 31-568.
Alpinizem in ekstremno smučanje
Radovljica - PD Radovljica prireja v petek, 25. januarja, predavanje z naslovom Alpinizem in ekstremno smučanje. Predavanje bo' ob 18. uri v dvorani Obrtne zbornice, na Gorenjski cesti 19. Predavala bosta Grega in Urban Až-man iz alpinističnega odseka pri PD Radovljica.
Prasvetloba
Kranj - Kako razviti prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežarja dušo in seva v človeka? Kako napraviti korak h Kristusu v življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 24. januarja, ob 19. uri v gradu Khislstein v Kranju. Vstop je prost.
Bharata - Varša Indija
Slovenski Javornik - DPD Svoboda F. Mencinger Slovenski Javornik - Koroška Bela vabi občane na predavanje Tomaža Humarja z naslovom: Bharata - Varša Indija. Predavanje bo v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku v petek, 25. januarja, ob 18. uri. Predavanje bo ob barvnih diapozitivih spremljal tudi ansambel, ki bo izvajal indijsko glasbo.
Zdravljenje
z alternativno medicino Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici bo danes, v torek, 22. januarja, ob 19.30 uri predavanje z naslovom Zdravljenje z alternativno medicino. Predavanje o alternativni medicini, naravnem zdravljenju, kiropraktiki in bioenergiji bo pripravil dr. Drago Smiljanič, ki bo predstavil tudi svoji knjigi o alternativnih metodah zdravljenja.
Mehika
Škofja Loka - Milan Potočnik vam bo v sredo, 30. januarja, ob 18. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravil predavanje z diapozitivi -Mehika, in sicer o vzponu na najvišji vrh Srednje Amerike, na Ci-tlaltepetl in o potepanju po Mehiki in Gvatemali.
Jubilejni koncert
Žirovnica - Mešana vokalna skupina dr. France Prešeren Žirovnica, vabi na samostojni jubilejni koncert ob 10-letnici obstoja. Koncert bo v soboto, 26. januarja, ob 18.30 uri v dvorani kulturnega doma na Breznici.
Pokopani otrok
Škofja Loka - Gledališka skupina Nepredvideni, v kateri sodelujejo bivši in zdajšnji dijaki Gimnazije Škofja Loka bo v petek, 25. januarja, ob 19.30 uri na Loškem odru v Škofji Loki uprizorila premiera gledališke predstave Pokopani otrok.
Mamagorka in njen Plejamo
Bohinjska Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica bo v soboto, 26. januarja, ob 20. uri v Domu Joža Ažmana izvedlo že četrto
premiera v sezoni 2001/2002. Gre za delo mladega mehiškega dramatika Gerarda Manceba del Castillo Treja "Mamagorka in njen Plejamo".
Osebe, ki želijo redno ali honorarno delati na področju delnic in vrednostnih papirjev, se lahko prijavijo na brezplačni osnovni seminar, ki bo 26. in 27. januarja. Hrana v hotelu 8.000 SIT. Udeležba na seminarju še ne obvezuje k sodelovanju z našim podjetjem. CONTACT, Robert Pisek s.p., Loka 28a, Tržič. Informacije na GSM 070/710-124, samo od 17-18 h.
NOGOMETNI KLUB KOMENDA, Glavarjeva 98 vabi:
COLONIA
RITEM PLANET
SOBOTA, 26. januar, ob 21. uri
HALA KOMENDA
GENERALNI SPONZOR SEAT
Tkalska pot 6,1241 KAMNIK
PREDPRODAJA VSTOPNIC:
Komenda: Bar KLANC, RODEO KLUB, Bife MEWCI, C BAR Moste,
trgovina MARIJA Moste, Domžale: studentski servis, TWIN telekomunikacije,
Kamnik: Videoteka Metulj, študentski servis, Mengeš Hram Rožice, Videoteka Metulj,
Ljubljana: Pasaža Maximarket, Avtobusna postaja LJ.; TWIN tel, Kranj: Aligator, Corenjskl glas
nm /, a, j, a dru?
NA RAM GORENC h v GORENJSKEM GLASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	C3
m *ADW GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO I H PRIPROSTO KVIZ OĐDAJO /, 2, 3, A DRŽI? KVIZ POUKA TAKO, DA St V VSAKEM POUO SKRIVA TRDITEV, RA
KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI RE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIH BILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
Torek, 22. januarja 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Test: škoda Octavia Combi 4x4 1.9 TDI Elegance
(Pri)dobitna kombinacija
Kombinacija se že na prvi pogled zdi prava: preverjeno prostoren in uporaben družinski kombi, s sodobno tehnologijo podkovan turbodizelski motor in štirikolesni pogon. Škoda je z octavio dokončno razblinila vse dvome o neprimernosti za evropsko druščino, z omenjeno kombinacijo pa ponudila še vsestransko uporaben avtomobil.
Octavia combi je z leti prirasla k srcu številnim voznikom in njihovim družinskim članom, ki s pridom izkoriščajo uporabno velik in prostorsko prilagodljiv prtljažnik, si privoščijo izkoriščanje solidnih
voznih lastnostih in se z izjemo peščice, ki se (le zakaj?) še vedno sramuje Skodinega znaka, tudi pohvalijo s svojim štirikolesnim družinskim članom. Octavia s štirikolesnim pogonom gre še korak
KAJ PRAVI ONA?
Octavia sodi med že skoraj "udomačene" avtomobile in v kombijsveki različici bi bila za štiričlansko družino zelo praktična. Tisti, ki so oblikovali notranjost so imeli premalo smisla za barvne kombinacije in tudi sedežne prevleke bi bile lahko bolj živahne. Za volanom je počutje precej domače in tudi s parkiranjem te octavie nima posebnih težav.
naprej, predvsem glede voznih lastnosti. Zunanjost in notranjost se seveda skoraj ne razlikujeta od različic, pri katerih motor poganja samo prednji kolesni par. To pomeni še vedno dovolj sveže oblikovne poteze s posebnim poudarkom na privlačnem zadku. Potni-
Notranjost: urejenost in veliko črnine
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ........................................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ........................... .......d. 4.513, š. 1,731 v. 1,481 m
medosna razdalja: ................................................2,52
prostornina prtljažnika: .....................................448/1412 I
motor: ...........................................štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina: ...........................................1896 ccm
moč: ..................................74 kVV/100 KM pri 4000 v/min
navor:...................................240Nm od 1800-2400 v/min
najvišja hitrost: ...............................................184 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................13,4 s
poraba EU norm.: .............................8,2/5,0/6,2 1/100 km
maloprodajna cena: ....................................4.958.179 SIT
zastopnik: .........................................Avtoimpex, Ljubljana
rn  videz, motorne zmogljivosti, zasnova štirikolesnega pogona, LJ   prostoren prtljažnik
Bčrnina armaturne plošče, manjše desno bočno ogledalo, občutljive sedežne prevleke__
Velik napis na prtljažnih vratih pove vse.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
SLIKOPLESKAR; ned. č.; do 01.02.02: KOČNIK STANISLAV S.P, OREHOVUE 2A, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA DELA - delo na dodel. stružnicah, vrtalnih strojih ; ned. č.: 3 I. del. izk.; do 01.02.02; SLATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE PESKANJE IN DELA NA VIŠINI; d. č. 12 mes.; do 25.01.02; PETERLIN ZVONE S.P, GORENJA VAS 244, GORENJA VAS; št. del. mest: 2
BOLNIČAR
BOLNIČAR; ned. č.; do 25.01.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR
VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; do 09.02.02; ZALAZ-NIK KLAVDIJA S.P, TRNJE 37, ŽELEZNIKI
MIZAR
MIZARSKA DELA V PROIZVODNJI PLOVIL; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 25.01.02; ELAN MARINE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
STRUGAR
STRUGARSKA DELA; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 25.01.02; INVENTA D.O.O, BEGUNJE 1, BEGUNJE
AVTOMEHANIK
VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov.; urejevalnik besedil -osnovno; tečaj za voznike viličarjev; B kat.; do 25.01.02; EUROŠPED 2001 D.O.O., PE SKLADIŠČE, KIDRIČEVA C. 92, ŠK. LOKA
MONTAŽA MOTORJEV IN DRUGIH INSTALACIJ V PLOVILIH; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 25.01.02; ELAN MARINE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
MEHANIK ELEKTRONIK
MONTAŽA IN POPRAVILO FOTOKOPIRNIH STROJEV; d. č. 12 mes.; angl. j. -gov. in pis.; poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; B kat.; do 16.02.02; BILBAN D.O.O., C. STANETA ŽAGARJA 29, KRANJ
ČEVLJAR
ČEVLJAR, IZDELOVALEC OBUTVE; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 01.02.02; FAJFAR MARJAN S.P, SPODNJI BRNIK 36A, CERKLJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADB. MEH.; d. č. 6 mes.; B kat.; do 16.02.02; KAŠTRUN IVAN S.P., NOVA VAS 8, PREDDVOR
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK IN SKLADIŠČNI DELAVEC; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. C; do 09.02.02; JEJLAR D.O.O., DELNICE 6, POUANE
VOZNIK TOVORNJAKA NAD 13T NOS.; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; kat. B,C,E; do 22.01.02; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., KAPUCINSKI TRG 6, ŠK. LOKA; št. del. mest: 3
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; kat. C; do 25.01.02; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK; ned. č.; delo s preglednicami - osnovno, uporaba interneta -osnovno; B kat.; do 25.01.02; HRIBAR & OTROCI D.O.O., C. KOKRŠKEGA ODREDA 18, KRANJ
PRODAJALEC
TERENSKA PRODAJA KRUHA, PECIVA,
SLAŠČIC; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 25 01.02; OGREX D.O.O., PO-DREČA 5, MAVČIČE
KMETIJSKI TEHNIK
ŽIVINOREJEC NA GOVEJI FARMI CERKLJE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d. č. 12 mes.; 6 mes. del izk.; slov. j. - gov. m pis.; do 25.01.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O., BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ
STROJNI TEHNIK
VK UREJEVALEC ENO IN VEČ VRETEN-SKIH STRUŽNIH AVTOMATOV; ned. č.; 5 I. del. izk.; nem. j. - gov.; urejevalnik besedil - osnovno; do 01.02.02, SLATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE
STRUGARSKA DELA; d. č. 6 mes.; do 25.01.02; INVENTA BEGUNJE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; programiranje - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 09.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št del. mest: 2
ČEVLJARSKI TEHNIK TEHNOLOG
ČEVLJAR, IZDELOVALEC OBUTVE; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 01.02.02; FAJFAR MARJAN S.P, SPODNJI BRNIK 36A, CERKLJE
GRADBENI TEHNIK
TEHNOLOG KONSTRUKTOR; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; do 25.01.02; EGO-LES D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA
PROMETNI TEHNIK
TRANSPORTNI REFERENT; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; urejevalnik besedil -osnovno; do 22.01.02; MERKUR D.D. KRANJ TRANSPORT, KOLODVORSKA
C. 1, KRANJ
KOMERCIALNI TEHNIK
POTNIK ZA PRODAJO ZAŠČITNIH DELOVNIH OBLAČIL; d. č. 3 mes.; kat. C; do 09.02.02; M.G.D., KALINŠKOVA UL. 25, KRANJ
GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK
HOTELSKI VRATAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 25.01.02; 1,8.8.
D. O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
EKONOMSKI TEHNIK; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis,, nem. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 01.02.02; EUROCOM D.O.O., PŠEVSKAC. 21, KRANJ
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČ. VZGOJ. PREDŠOL. OTROK; d. č. 12 mes.; do 25.01.02; ANTONOV VRTEC, ŠKOVINE 1, ŽELEZNIKI
GIMNAZIJSKI MATURANT
ADMINISTRATIVNIDELAVEC;d.č.12mes.; nem. j. -gov. in pis.; deloz bazami podatkov-zahtevno; do 22.01.02; VBH TRGOVINA D.O.O., KIDRIČEVA75, ŠK. LOKA
INŽ. STROJNIŠTVA
TEHNOLOG I.ALI II. (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned. č.; do 22.01.02; LTH ŠK. LOKA D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
INŽ. ELEKTROTEHNIKE
ELEKTRO PROJEKTANT II.ALI I. ( LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned. č.; do 22.01.02; LTH ŠK. LOKA D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
delna objava
ška kabina je prostorna, čeprav bi potnikom na zadnji klopi prijalo nekaj dodatnih centimetrov za kolena, najbogatejši prostorski "dobitek" pa je nedvomno prtljažnik, ki je sposoben pogoltniti veliko kovčkov, potovalnih torb ali tudi kakšen športni rekvizit.
V octavii 4x4 je prtljažnega prostora zaradi pogonskega sklopa sicer nekaj litrov manj, a še vseeno je njegova prostornina med najboljšimi v tem velikostnem razredu.
Voznikov delovni prostor je po zadnji lepotni prenovi dobil več črne plastike, vendar si je pri najbogatejšem paketu elegance mogoče zaželeti kombinacijo s svetlimi peščenimi odtenki, ki pa so precej bolj občutljivi za umazanijo. Voznikove oči imajo pred seboj pregledne merilnike in dostopna stikala, plastika armaturne plošče pa zaradi strogega reda deluje nekoliko prazno.
Tisto, kar octavio 4x4 loči od dvokolesno gnanih različic, je skrito očem. Ne sicer čisto vse, saj se na steklu prtljažnih vrat bohoti velik napis, avtomobil pa je za nekaj centimetrov bolj oddaljen od tal in zato je na pogled videti še bolj postaven. Druga opazna razlika je glava prestavne ročice, na kateri je prav tako izpisano 4x4, poleg tega pa je menjalnik šeststopenjski.
To octavii 4x4 v kombinaciji s sodobnim 1,9-litrskim turbodiz-lom, ki ima vbrizg goriva urejen s sistemom črpalka-šoba in razvije 100 konjskih oči in visok navor pri nizkih vrtljajih, zagotavlja dobre vozne zmogljivosti.
Na asfaltiranih cestah štirikolesnega pogona ni mogoče čutiti, saj se vsako kolo posebej k delu s po-
Octavia combi s štirikolesnim pogonom ponuja uravnoteženo kombinacijo prostornosti in zanesljivih voznih zmogljivosti.
V primerjavi z dvokolesno gnanimi je različica 4x4 za nekaj centimetrov bolj oddaljena od tal.
močjo haldex sklopke vljuči posebej. Zato je ta avtomobil na spolzki cesti, v nekaj centimetrih snega in na grobih makadamskih cestah
EPTA Založba
Podlimbarskega 29, PP 2700
SLO - 1001 Ljubljana, Tel.: 01-513-3000, telefaks: 01-513-3028
Pegasta sova Smska, ki meni, da so stvari najbolje povedane, če so povedane na kratko, nam skovika, da se te dni izteka nagradna igra "čarobnih sms sporočil", ki je potekala pod pokroviteljstvom založbe EPTA in katere sponzor je bilo podjetje Simobil. Po Sloveniji je od julija 2001 potovala razstava čarobnih metel, ki so jih izdelali učenci in prijatelji založbe EPTA - v šolah in vrtcih pa tudi v svojem prostem času. Del te čudovite razstave so bili tudi panoji, na katerih nam je domišljijo budilo 100 najbolj duhovitih, simpatičnih in pronicljivih sms sporočil, ki so nam jih poslali bralci knjig o Harrvju Potterju.
Projekt se resda zaključuje, zabava s Harrvjem in ostalimi junaki v pisanem kaleidoskopu najlepših slikanic z vsega sveta; hudomušnost, smeh in pustolovščine - pa se nadaljujejo!
Vše to boste našli tudi na Harrvjevi spletni strani; www.harryjezakon.com. Stran, ki jo ureja hišni čarovnik založbe EPTA, je bila izbrana za najboljšo spletno stran leta 2001 v Sloveniji.
kot nalašč, medtem ko ima v spopadih s pravimi brezpotji omejene možnosti. Razumljivo, octavia 4x4 combi namreč ni nikakršen terenec, ampak vsestransko uporaben kombi.
Z vodljivostjo ni nobenih težav, pogonski sklop, zavore in motorne zmogljivosti vlivajo zaupanje, poraba goriva, ki je dokaj umirjena in se lahko gibje pod 8 litri na 100 kilometrov, pa samo še nadgrajuje dobro končno podobo. Med nekaj motečimi malenkostmi pa je omembe vredno desno bočno ogledalo, ki je še vedno manjše od levega.
Octavia combi 4x4 1.9 TDI se torej zdi prava kombinacija kom-bijevske prostornosti, povsem zadovoljivih zmogljivosti in nenazadnje tudi cenovne zmernosti.
• Matjaž Gregorič
REPUBLIKA  Vf SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ
OBVESTILO
V skladu z Odredbo o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2001 (Uradni list RS, št. 107/01) so izplačevalci osebnih prejemkov in dohodkov dolžni, davčnemu organu in zavezancem za dohodnino, posredovati kontrolne podatke o izplačanih osebnih prejemkih, drugih prejemkih in dohodkih ter premijah v letu 2001, najkasneje do 31. 01. 2002.
Izplačevalci lahko predložijo kontrolne podatke:
- na enem od naslednjih računalniških medijev:
PC diskete ali zgoščenke (CD), magnetni trak. Nosilcu podatkov se priloži na papirju izpisano prvo in zadnjo stran izpisane vsebine računalniškega medija. Ta izpis mora biti popolna kopija računalniških podatkov, ki ga potrdi odgovorna oseba izplačevalca oziroma izvajalca.
- na obrazcu - razen za vir 41 in za podatke o vplačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Podatke morajo izplačevalci dostaviti Davčnemu uradu Kranj ali izpostavi davčnega urada, na območju katere imajo sedež.
Programi, ki so namenjeni zajemu kontrolnih podatkov, so izplačevalcem dostopni:
- na Internetu - na naslovu: VVWW.gov.si/DURS/ -pod Aktualno;
- na instalacijskih disketah, ki jih bodo prevzeli na Davčnem uradu Kranj in njegovih izpostavah, v zameno za prazni disketi. Disketam mora biti priložena skrajšana verzija navodil za namestitev programa.
V kolikor bodo imeli zavezanci probleme z instalacijo in uporabo programa, lahko pokličejo na Davčni urad Kranj - telefonska številka: 04 23 71 164.
Izplačevalec pokojnin in izplačevalci nadomestil, izplačanih iz proračunskih sredstev in sredstev zavodov, morajo podatke poslati neposredno Glavnemu uradu DURS, na naslov RRC, računalniške storitve d.d., Jadranska c. 21, Ljubljana. Temu naslovu pošljejo podatke tudi organizacije, ki imajo koncesijo za posredovanje dela študentom in dijakom.
Pravne osebe in zasebniki, ki niso izplačevali osebnih prejemkov oziroma dohodkov fizičnim osebam, morajo o tem predložiti davčnemu organu pisno izjavo.
Cilka Habjan Zivlakovič direktorica
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si
Torek, 22. januarja 2002
Mercedes-Benz je premierno prikazal novo limuzino razreda E
Zvezda je ponovno zloščena
Stuttgartskemu Mercedes-Benzu se obeta pestro leto: na avtomobilskem salonu v Bruslju so premierno odkrili pregrinjalo z letošnje najpomembnejše novosti, nove limuzine
razreda E. Gre za nadaljevanko najuspešnejšega hišnega modela, ki tudi tokrat sodi v sam tehnološki avtomobilski vrh.
Od leta 1995, ko so pri trikraki zvezdi osupnili avtomobilsko javnost z limuzino, ki je imela na nosu dva ločena okrogla žarometa, so izdelali več kot 1,4 milijona enot razreda E, s čimer se je ta av-
tomobil v svoji kategoriji uvrstil v sam vrh, povprečju pa si je zagotovil kar 24-odstotni tržni delež. V novo generacijo razreda E, s katero hoče stuttgartska tovarna potrditi položaj najnaprednejšega
avtomobilskega proizvajalca, sta bili vloženi dve milijardi evrov, razvojni ciklus pa je zahteval 48 mesecev.
Zunanjost nove limuzne se v precejšnji meri naslanja na izroči-
Pozabljeni zgodovinski
brenčači
Športne motocikle oziroma mopede, ki so še pred desetletjem burili duhove najstnikov, so spodrinili skuterji. Yamaha TZR 50 je eden zadnjih fosilov iz časov športnih mopedov, ki so skorajda povsem zamrli.
Ti brenčači izhajajo predvsem iz osemdesetih let, ko so proizvajalci prve prave oblečene super-športne motocikle predelali v mopede. Na pogled skorajda enaki primerki, so imeli odrasel aluminijast okvir, šeststopenjski menjalnik, vilice upside-dovvn, merilnik vrtljajev, vodno hlajenje, kolutne zavore in še marsikateri del, značilen za prav motocikle. Tak "ponaredek" si na cesti le težko ločil od pravih motociklov in marsikdo ga je spoznal šele, ko je slišal brenčanje iz tankega dušilca izpuha.
Med te legendarne izpeljanke brez dvoma sodi vamaha TZR 50, ki je posnetek nekdaj zelo uspešnega športnika FZR 600. Že na pogled ju je težko ločiti, a vsak vsaj malo razgledan motorist opazi tanko izpušno cev, manjša kolesa, tanjši aluminijast okvir in nasploh manjše mere. Oblikovne poteze vključno z zašiljeno masko, sedaj že neugledno grobo pri-iv/anim zadkom in temeljitim aerodinamičnim okvirjem pa so viden posnetek večje FZR 600. Tega motocikla že zdavnaj ni več, saj je v tem času doživel veliko prenov. Nato ga je zamenjal model YZF 600 thundercat, še kasneje YZF R6. Skratka preživet motocikel, ki pa še vedno vsaj oblikovno živi v malem TZR 50.
Tega delajo še vedno v na las enaki podobi kot pred desetletjem. Za novo sezono so mu le dodali dve novi barvni kombinaciji, ostalo je Že znano in preizkušeno. To pomeni, da ima moped kot osnovo aluminijast okvir v katerega je vpet 49-kubični dvotaktnik, ki zmore nekako 4 konjske moči. Dirkalnik, ki deluje zelo športno je zmogljiv le v mejah zakona, torej dosega najvišjo hitrost 50 kilometrov na uro. K odraslosti sodijo tudi zavorni kolut na prednjem kolesu, bogata armaturna plošča in temeljit menjalnik. Po tolikem času je TZR 50 še vedno zanimiv stroj, ki bi si ga želel marsikateri
14-letnik. Časi pa so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja močno spremenili. Skuterji so "eksplodirali" in avtomatizem menjalnika in vožnje na majhnih kolesih je zasvojil tudi najstnike, ki morda niti ne vedo, da s skuterji zamujajo pristne motociklistične užitke in tudi izkušnje, ki so še kako potrebne za kasnejše druženje s pravim motociklom. Morda pa se časi 50-kubičnih športnih mopedov vračajo; zakaj bi sicer v Yamahi še vztrajali z ostarelim TZR 50 (tega sicer ni na našem trgu) in zakaj je v apriliini paleti še vedno športna RS 50?
• Miloš Milač; foto: Yumnha
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot (H) vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
VW Passat 1,8 Syncro abs,sv,cz,es,str.okno 1990 RDEČA 640.000,00
Ford Eseort 1,3 1995 MODRA 750.000,00
Suzuki Baleno 1,3 1996 MODRA 1.120.000,00
Renault Clio 1,4 MTV K, G, SV,CZ,ES,R 2000 SREBRNA 1.799.000,00
Fiat Uno 1,0 1999 MODRA 790.000,00
Volvo 850 2,5 k,sv,cz,es 1994 BELA 1.650.000,00
Peugeot 406 k, abs,sv,cz,es,air 1996 RDEČA 1.750.000,00
Citroen Xantia 2,0 kar. k,usnje,el.paket 1997 MET.ZELENA 1.740.000,00
Audi A6 2,8 e vsa op. 1994 ČRNA 2.240.000,00
Renault Kangoo 1,4 k,air,es,cz 2001 SREBRNA 2.360.000,00
Laguna break 1.9 DTI k, sv,cz,es,air,abs 1998 MET.SIVA 2.530.000,00
Renault Clio 1,2 16v exp. sv,cz,abs,air,es 2001 RDEČA 1.947.900,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ HREZPLAČKN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLI; NA VOZILU
♦ TKHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ A MESEČNO TEHNIČNO (iARANCIJO
1.1 oimia
t: Ml/110/. CAKANCIIO
K KLIMA
SV SKKVO VOIAN
CZ (I-.VIKAI Ml /AKII 1'ANIl;
M K Al 1111
IS TI I K I H ll\ Mi Sil M I AIR AlKlIAi;
Vse za vaš avto na enem mestu:
• Proda)! vozil Kmmuit    * Zavarovanj« in registraciju vozil
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
• Vzilržnvanje vozil
• Najem vozil
• 11, i. i vozil
• Odkup m |ini(lu|u ralil|iinih vozil
♦ Tehnični prekinili iisiihnih, tovornih in priklopnih vo/.il
lo predhodnega modela, ohranjena pa je tudi enaka 4,82-metrska dolžina. Tako sta podedovana tudi dvojna okrogla žarometa, zadnje luči so postale značilno trikotne, celotna podoba pa se je od limu-zinske klasike nagnila bolj k športnosti. Nekoliko kasneje (ni še točno znano kdaj) bo limuzini sledila še kombijevska različica T, verjetno pa bodo v Stuttgratu poskrbeli še za kakšno drugo presenečenje.
Novinec prinaša s seboj vrsto najsodobnejših in inovativnih teh-
ničnih rešitev, med drugim novi elektrohidravlični zavorni sistem SBC, in zračni sistem vzmetenja AIRMATIC DC, ki s sprotnim prilagajanjem zagotavlja visoko stopnjo potniškega udobja in skoraj športne zmogljivosti podvozja. Tudi druge opreme za varnost in udobje je v izobilju in v potniški kabini bo vse od ogrevanih in zračenih sedežev in štirismerno nastavljive klimatske naprave, do številnih izboljšav, ki v primeru prometne nezgode učinkovito varujejo potnike pred hudimi poškodbami. Konstruktorji novega E-ja so pri karoserijski zgradbi v precejšnji meri uporabili aluminij, iz katerega so motorni pokrov, prednja blatnika, karoserijsko dno in prednji ter zadnji modul.
V nosu novega mercedes-benza razreda E bodo na voljo trije bencinski in dva turbodizelska motorja. Bencinska paleta se začenja z
2,4-litrskim šestvaljnikom, ki se mu bo pridružil še 3,2-litrski, medtem ko bo vrh predstavljal 5-litrski osemvaljnik. Razpon zmogljivosti bo od 177 do 306 konjskih moči, pri turbodizlih pa od 150 do 177 konjskih moči. Oba turbodizla CDI 2,2-litrski štirivaljnih in 2,7-litrski petvaljnik sta opremljena z drugo generacijo sistema neposrednega visokotlačnega vbrizga goriva, rezultat vseh motornih izboljšav v novi limuzini pa je povprečno 0,9 litra nižja poraba goriva na 100 kilometrov v primerjavi s predhodnim modelom. Sicer pa tovarna predvsem pri dizelskih motorjih obljublja še dodatne štiri-, šest- in tudi osem-valjne pogonske stroje. Začetek prodaje je napovedan za sredino marca in verjetno bo nova limuzina skoraj istočasno zapeljala tudi na slovenske ceste.
• M.G., foto: DaimlerCh
Daevvoo že skoraj pod streho General Motorsa, novosti pri nas
Za zamujenim Matizem pride Kalos
Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Daevvoo, ki je eden največjih azijskih finančnih bolnikov, se bo po dolgih in zamudnih pogajanjih kmalu znašel pod streho koncema General Motors. Dogovor o prevzemu je že skoraj pripravljen, v vmesnem času pa so se zgodile tudi spremembe na slovenskem trgu.
Pri Genearal Motorsu naj bi se odločili za prevzem štirih tovarn, od tega dveh v Južni Koreji in dveh drugod po svetu. Že pred dobrim letom so pri Daevvooju lepotno nekoliko osvežili svojega malčka matiza, katerega prvotno obliko so zrisali v italijanski oblikovalski delavnici Italdesign, popravkov pa so se tovarniški oblikovalci lotili kar sami. Prenovljenemu malčku so nadeli oznako matiz II. osvežitev pa je na zunaj vidna v obliki novih zdaj okroglih smerokazov, preoblikovanih žarometov, zajetnejšega odbijača, rahlo spremenjenega motornega pokrova in zadka z rahlo modificiranimi lučmi in višje nameščeno registrsko tablico. Matiz je dobil tudi nekoliko preglednejšo armaturno ploščo, nespremenjen pa ostaja za zdaj edini motor 0,8-litrski bencinski trivaljnik z 51 konjskimi močmi, ki malčka do 100 kilometrov pospeši v 17 sekundah in mu zagotavlja najvišjo hitrost 144 kilometrov na uro. Proti koncu leta naj bi matiza poganjal tudi 1.0-litrski trivaljnik in nato še 1,2-litrski štirivaljnik.
Z debelim letom zamude je matiz II od lankega decembra naprodaj tudi pri nas - za 1,39 milijona osnovna in za 1,52 milijona tolarjev bogatejša različica. Ob aekoli ko učvrščeni in zato pred trki odpornejši karoseriji, sta varnostni
ZASTOPNIK V ROKAH TRGOVCEV
Težave, ki jih ima Daevvoo Motor, so vplivale tudi na podružnice in zastopnike v evropskih državah, marsikje sta se lani distribucijski sistem in prodajna mreža popolnoma sesula. Tudi pri nas je ljubljansko zastopniško podjetje Daevvoo Motor, d.o.o., prešlo v nove roke, in sicer v last podjetij Paam Avto s Ruja in Avto Center Baje iz Vipave, ki sta bila pooblaščena prodajalca. Za letos načrtujejo ponoven dvig prodaje na 2.250 avtomobilov oziroma na 3,5 do 4 odstotke tržnega deleža, kar bi bil vsaj delni obliž na lanski padec, ko je bilo pri nas registriranih samo... novih daevvoojev, 6.150 avtomobilov in tretje mesto na lestvici iz leta 1999 pa je samo še lep spomin. Pri zastopniku obetajo tudi nemoteno preskrbo z nadomestnimi deli in ustrezne poprodajne storitve v pooblaščeni mreži.
zračni vreči na doplačilnem seznamu, tam pa je tudi vrsta drugih dodatkov, vključno s klimatsko napravo.
Pri zastopniku Daevvoo Motorju ob prenovljenem matizu na bolj Optimistične prodajne številke računajo tudi zaradi prihoda pov-
sem novega avtomobila spodnjega srednjega razreda kalos, ki je predviden sredi leta, temu pa se bo proti koncu leta pridružila še večja limuzina magnus, ki bo nadomestila sedanji model leganza.
• Matjaž Gregorič, foto: Daevvoo
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 00:04/508 0 520 e-mail: info@Tadio-sora.si
89.8 91.1 96.3
MALI OGLASI
a201-42-47 «201-42-48 «201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
KOBLA - prodam adaptiran apartma 40 m2, kranj-Bohinjska Bistrica. g 01 /426-54-
38 890
APARATI STROJI
Prodam offset tiskarski stroj ROMAYOR 312, komoro za osvetljevanje offset plošč, montažno mizo in stroj za pranje vlažilnih valjev. Prodam tudi zaklopni tiskarski stroj GRAFOPRESS. Vsi stroji so uporabni, g 041 /624-480_274
Ugodno prodam PRALNI STROJ in manjši HLADILNIK, g 5336-794_854
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam. g 041/878-494_864
Prodam ŠTEDILNIK 2+2 ali zamenjam za hladilnik ali pralni stroj oz. po dogovoru, g 041/544-316_866
Prodam nov kleparski prirobni STROJ Elan št. 2 in kovaški PRIMEŽ, g 204-65-27 857
Univerzalno STRUŽNICO 200/1500 romunske izdelave, I. 96, praktično nerablje-na, prodam, g 041/978-487 870
Prodam kombiniran radio in ojačevalec, skupa), izhoda 4x 75W. g 231-05-12 888
Prosim, če mi kdo podari električni štedilnik in kuppersbush per. g 040/561-103
Prodam TRAKTOR UNIVERSAL UTB 45, 4x4, lahko s čelnim nakladalcem, težak 8. g 5146-705 905
Prodam malo rabljen pripomoček Tomv Multi. g 533-41-39 924
GARAŽE
ODDAM GARAŽO v Stražišču, možnost je tudi za skladišče, g 031 /628-136 931
GR. MATERIAL
Prodam suhe kvalitetne COLARICE cca 6 kubikov in lege. g 533-6666 833
Prodam rabljena OKNA z roletami, GUMI VOZ ter slamoreznico. g 51-32-054 858
Prodam suha BUKOVA DRVA po 5600 SIT/m in bukove ČEŠNJEVE PLOHE in nekaj LESA za ostrešje, pripravim tudi po vaši meri. g 031 /765-738 868
Prodam novaTERMOTON OKNA 120x140 cm. g 51-91-676, 041/223-789 911
HIŠE PRODAMO
MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno,
22.8 mio SIT, BAŠELJ nedokončano vis.priti, hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2,
27.9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 168
GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 i69
KRANJ okolica na lepi in mirni lokaciji prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO. g 031 /876-958 528
PODNART-dve hiši, nova hiša in starejša obnovljena na parceli 1100 m2. Cena 25 mio SIT. Ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 875
KRANJ - Kokrica, novogradnja, IV. gradbena faza, 138 m2 uporabne površine, parcela 400 m2, prodamo, g 040/413-281 877
JESENICE okolica POSEBNA POUDBA! Prodamo dvostanovanjsko hišo, IV. grad. faza, 142 m2 stanovanjske površine, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 900
KRANJ Stražišče na lepi lokaciji prodamo popolnoma adaptirano stanovanjsko hišo, 250 m2 stanovanjske površine (možnost bivanja dveh družin), 450 m2 zemljišča, vsi priključki, dve garaži, dve terasi PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 901
KRANJ okolica (Mavčiče) prodamo dvostanovanjsko hišo, večja kvadratura stanovanjih površin, cca 440 m2 zemljišča, vsi priključki, dve garaži. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 902
STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST- nepremičnine 041 / 626 581 04/ 25 15 490
GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198   04/251 5490
TRŽIČ-okolica: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, cena po dogovoru. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE!
Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 1 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromešcanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 41 m2,1.nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 10,7 mio SIT.
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 41,20 m2, drugo nadstropje, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 10,7 mio SIT.
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno atrijsko stanovanje 39 m2, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,5 mio SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,70 m2,3. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 16,4 mio SIT.
KRANJ - NAZORJEVA ULICA, dvosobno stanovanje 54,60 m2, 4. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi oriključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,5 mio SIT.
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, visoko pritličje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 14 mio SIT.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje 84 m2, lO.nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 16,4 mio SIT
ŽIRI, prodamo trisobno stanovanje 73 m2,3.nad-stropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 11,3 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo šririsobno stanovanje s kabinetoma 100,56 m2,8.nadstrop-je, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru
JESENICE - JAVORNIK, prodamo trisobno stanovanje 67,50 m2,3. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 9,3 mio SIT.
HIŠE
LESCE - HLEBCE, prodamo enonadstropno stanovanjsko hišo, cca 180 m2 stanovanjske površine, 613 m2 zemljišča, stara 20 let, pod-kletena, bivalno pritličje in prva etaža, prevzem možen po dogovoru, cena 36 mio SIT.
CERKLJE, prodamo opremljeno visokopritlično stanovanjsko hišo, 350 m2 zemljišča, stara 12 let, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 31,6 mio SIT.
KRIŽE, prodamo starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, cca 1200 m2 zemljišča, pritličje bivalno in adaptirano pred 10 leti, prevzem možen po dogovoru, cena 22,6 mio SIT.
KUPIMO
NA RELACIJI CERKLJE - KRANJ - ŠKOFJA LOKA,
kupimo stanovanjsko hišo do 25 mio SIT za znanega interesenta.
NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ - RADOVLJICA,
kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2.
KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE,
kupimo dvosobno stanovanje, lahko starejše potrebno adaptacije, obvezno s CK, za znanega interesenta.
KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE,
kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, po možnosti z balkonom, za znanega interesenta.
KRANJ, kupimo garsonjero lahko tudi brez balkona, obvezno CK, za znane interesente.
KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
CERKLJE: ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 m2, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko poslovnostanovanjs-ka. FRAST - nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/734 198
Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/626 581
HLEBCE: Prodamo kakovostno dvodružin-sko hišo z 240m2 stanovanjske površine na parceli v izmeri 640m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
ŠKOFJA LOKA - Center, samostojna hiša 310 m2, cca 2000 m2 parcele, možnost gradnje večstanovanjskega objekta, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Okolica, samostojna hiša 315 m2, 2200 m2 parcele, novejša, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
njdomplan ; družba za inženiring, ' nepremičnine, urbanizem i in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
KRANJ - bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev), cca 250m2 stan površine, parcela 1100m2,lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Poljane nad Šk. Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružinska cca 350m2 stan. površine, 650 m2 parcela, sončna lega,lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
TRŽIČ: V mestnem jedru prodamo starejšo meščansko hišo potrebno obnove, primerna tudi za večjo družino ali za trženje - možno narediti več stanovanj, dobra naložba. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Brnik - Naklo: kupimo novejšo hišo, odprt dovoz do 56 mio. FRAST- nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
KUPIM
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru, les prevzamemo tudi na panju, ugodni plačilni pogoji Brazda d.o.o., Poljščica 5, Pod-nart, g 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 ,oe
ODKUPUJEM HLODOVINO smreke, jelke, bora, ter celulozni les. Možen odkup lesa na panju in izvlek lesa z žičnico g 041/661-543 _ 49i
Kupim GARAŽO v Šorlijevi ulici, g 031/544-735_831
Kupim hidravlični cepilec za drva in rebrasto železne palice, g 580-20-40 891
Kupim RAČUNALNIK P od 400 do 500 Mnz, 128 MB, 16 GB, zvočna, grafična kartica in moed. g 041/427-771 921
LOKAL KUPIM
Najamemo 200-300 m2 GOSTINSKIH POVRŠIN v Kranju. Ponudbe na g 031/316-630 213
LOKAL ODDAM
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 lin
V najem ODDAM prostor za frizerski salon ali drugo dejavnost, g 040/531 -667 837
ODDAM PROSTOR v najem za obrt 160 m2, možnost postavitve vrtne hišice, g 51-20-493 922
Kranj, tudi okolica: ODDAMO: več pisarn in drugih poslovnih prostorov FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
LOKALI PRODAMO
KRANJ - prodamo večjo kvadraturo pisarniških in proizvodnih prostorov. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041 / 626 581
KRANJ, Planina III - poslovni prostor v pritličju objekta 35,5 m2 za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - na prometni lokaciji luksuzne opremljeno pisarne skupaj 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53, 202 25 66
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959
KRANJ, bližina - gostinski objekt s teraso in s stanovanjem v nadstropju, lastna parkirišča, cena - 26,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem = 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - gostinsko-trgovski prostor 100 m2 v pritličju objekta z vsem inventarjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OBVESTILA
Cenjene goste OBVEŠČAMO, da bo gostilna Pri Slavki v Podbrezjah, ZAPRTA do 4. februarja 2002. Prosimo za razumevanje in se priporočamo za nadaljni obisk! 862
Odvetnica Marija MOŠNIK obveščam stranke, da sem dejavnost preselila v POSLOVNI CENTER, Planina 3, Kranj, 1. nadstropje desno, tel., fax: 23-23-915.
OBLAČILA
Prodam NOGAVICE iz domače volne, g 031/240-927 189
OTR. OPREMA
Ugodno prodam PREVIJALNO MIZO z banjico za kopanje, g 040/285-465 863
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, g 01/3611-078 4eo
Prodam pet plastičnih CISTERN za olje po 1000 I. g 2311-882 832
Ugodno prodam KIOSK dvojček, primeren za bife, cena 80.000 SIT, g 5725-091 834
Prodam PASJO UTO, g 250-11-17 838
LESENA OKRASNA KOLESA, prodam, g 51-41-188 918
PRIDELKI
SENO goveje balirano, z dostavo prodam. g 031 /276-930_912
Prodam primorsko DEŽELNO BELO VINO, možna dostava, g 53-14-237 920
Prodam HRUŠEVO ŽGANJE. Bašelj 5, Preddvor 923
KIS iz neškropljenih bobovcev, suho SADJE, mešano, PRODAM, g 5725-254 929
PODARIM
Podarim več KUZKOV starih 1,5 meseca, g 041/550-140 655
Ljubiteljem domačih živali PODARIM PSIČKO OVČARKO z Vodiške planine (6 mesecev). Šmitek, Kropa 77, g 533-61-08
Podarim dve PSIČKI mladički, črni z belimi lisami, majhne rasti, dobrim ljudem, g 031/375-267 744
POSESTI
BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, CERKLJE prodamo lepo parcelo z lokacijsko dokumentacijo, ob zelenem pasu, 2000 m2, za gradnjo samostojne hiše 9x12 m, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠKOFJA LOKA okolica kupimo manjšo zazidljivo parcelo za mlado družino iz okolice Škofje Loke. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 uo
KRANJSKA GORA: Prodamo dva apartmaja v hiši novogradnja, zgoraj- 65m2+12m2 terasa, spodnji - 64m2 + 200m2 atrija, možen nakup tudi v celoti, mirna in urejena okolica, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo samostojen vikend velikosti cca 30m2, brez vode in elektrike, možen priklop, parcela 400m2, delno v pobočju. Cena 1.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
STRAŽIŠČE - poslovno-stan. hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan. hiša cca. 120 m2 v etaži, 3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena ■ 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12.5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr. faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BAŠELJ pri Preddvoru - nedokončana stan hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela ■ 780 m2, cena - 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena ■ 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena - 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka	Vpisujemo v naslednje programe strokovnega izobraževanja:
• tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88	Tečaj za voznike viličarjev (začetek: 28.1.) Obnovitveni tečaj higienskega minimuma (začetek: 11.2.) Tečaj za voditelje čolnov (začetek: 12.3.)
U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA	Prijave in informacije: telefon 506-13-70 www.lu-skofialoka.si
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena = 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
DRULOVKA - vrstna vmesna hiša z atrijem (3 etaže), stara 10 let, v celoti izdelana, cena = 32,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
POSLOVNI STIKI
NUJNO potrebujem 600.000 SIT gotovine, vrnem v 10 dneh s 10% nagrado, g 031/820-695 835
RAZNO PRODAM
Poceni prodam ročni tovorni VOZIČEK in CISTERNO za kurilno olje 1500 I ter dva večja VENTILATORJA, g 041/515-990 8?8
BOJLER 10 I, VRATNA KRILA, OKENSKA KRILA, OTROŠKI VOZIČEK, g 2042-433
DRVA, meterska ali razžagana, možnost dostave, ugodno prodam, g 041/718-019
Prodam suha bukova DRVA. g 041/625-
874 896
Prodam nahrbtno, bakreno, motorno ŠRPI-CO, KOSILNICA na nitko z zaganjačem, 3 krila vrat, nova. g 01/8315-325, 031/513-
102 914
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 168
KRANJ - PLANINA oddam opremljeno garsonjero, 30 m2, CK. g 040/289-001 85=
Sp.Gorje - oddam opremljeno 2 sobno stanovanje, CK, SATV, parkirno mesto, g 00-41-786-591-232 85?
NAKLO oddamo manjše 2 ss, 42 m2, opremljeno, sprotno plačilo, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-
632 903
ODDAMO: Planina - garsonjero, Preddvor-enosobno stanovanje. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Kranj, Planina -1 SS + K 54 m2 z vso opremo in 3 SS 70 m2 v 2.nad. z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem STANOVANJE v pritličju z vrtom za dva majhna otroka, na območju Gorenjske, g 041/207-658, 041/708-592 Boštjan
3 sobno STANOVANJE v Kranju, najamem g 031/316-630 5i8
STAN. OPREMA
Poceni prodam SOBNI KAMIN na drva. Primeren tudi za vikend, g 201-26-31 644
Prodam spodnji del KUHINJSKIH ELEMENTOV 240x150 cm + pomivalno korito in pipa. g 031/771-369 925
ŠPORT
Prodam SMUČI z okovjem 185 cm in 170 cm, PANCARJE št. 40, lepo ohranjeno, g 512-25-32 865
STORITVE
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-307, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! V MESECU JANUARJU 5% POPUST! 144
GOSTILNA STARI MAYR, Glavni trg 16. Kranj g 236-45-50 vsak dan nudi: MALICE 700 SIT, KOSILA 900 SIT, PICE in JEDI PO NAROČILU Zaključne družbe, obletnice, poroke, pogrebščine, razna srečanja in praznovanja ter slavnostne bankete. Vabimo v NOVO PRENOVLJENO RESTAVRACIJO v 1. nadstropju VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! 547
Darko Kočevar s.p 1?EM-A- LJub|)anskac-129
1230 Domžale GSM: 070/ 711-711
• trgovina z vodovodnim materialom • servis • adaptacija
DOMES A&K d.o.o., Kranj, ul. XXXI. div. 46- POLAGANJE ploščic, adaptacija kopalnic. 10 % POPUSTA! g 040/226-955 842
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 19447
Rigips
Armstrong
fMUAUT
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SUKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o.. Jesenice, ul. J. Šmida 15, g 580-60-26 19626
STANOVANJA KUPIMO
Kranj: KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp, obrobje Planine 3: kupirno 1ss in 2ss, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1 SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina I novejše, sončno 1 ss, 37,10/11., vsi priklj., balkon, 10,3 mio SIT, TRŽIČ, Bistrica 1 ss, 48 m2/l„ balkon, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priklj., ni balkona, opremljeno, 13,6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, svetlo 2ss, 66 m2/IM., vsi priklj., balkon, 15,1 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 59,20 m2/VII., vsi priklj. balkon. 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 164
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo takoj vseljivo 2ss, 54 m2, pritličje. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj - Kidričeva: prodamo 2ss, 62m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2+2ss, l.nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198
Zlato polje: Kidričeva: prodamo 3ss, 70m2, 2.nad, mirna lokacija. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: Na mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, cca. 65m2. Ima lastno centralno kurjavo. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
GLASBENIKI MESECA januarja 2002
Country Holics bo še z nami
Priznam, da sem bil na začetku kar malce zaskrbljen. Slišal sem že za skupino, vendar nisem bil ravno prepričan, da bodo s svojim izvajanjem in predvsem z zvrstjo glasbe zadovoljili večino obiskovalcev oziroma poslušalcev prireditev Veselo v novo leto. Njihov prvi nastop je bil zato vroča točka za vse.
Ze uro po prireditvi pa se je izkazalo, da je bil led s Countrv Holics nadvse uspešno prebit. Spraševali so me: Kdo pa je tista skupina Countrv Holics? Dobri so. Ali bodo še kje? Bili so potem seveda še z nami v nekaj krajih in povsod so bili nadvse prijetno presenečenje. Igrajo zares kvalitetno moderno zvrst countrv glasbe. Odločen sem, da takšna skupina potrebuje v prihodnje, kadar bo z nami, tudi trdno in kvalitetno tonsko podporo. In tako tudi bo v prihodnje! Sicer pa, kot sem že zapisal, Countrv Holics z Bleda nastopa na raznih prireditvah, na countrv festivalih in seveda povsod, kamor jih povabijo.
Idejni vodja skupine je Damjan Pančur, ki je tudi avtor večine skladb, ki jih v svojem studiju na Bledu pripravljajo za prvo zgoščenko. Izšla bo predvidoma letos aprila. Kot smo že povedali, zasedbo skupine odlično dopolnjuje Alenka Kleindienst. Vedno nasmejana na odru poskrbi za dobro razpoloženje. Skupina se še posebno rada pohvali z Mileno Kržišnik, ki edina v Sloveniji trenutno obvlada zahtevno glasbilo.
Countrv Holics je skupina, s katero bomo še skupaj na prireditvah po Gorenjskem, ko bo Gorenjski glas Več kot časopis.
GLASBENIKI MESECA - JANUARJA 2002
Ime in priimek.........................................................
Naslov....................................................................
Pošta.....................................................................
Kako se imenuje glasbilo, na katero igra Milena Kržišnik?
Kupon, nalepljen na dopisnico,
pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
LESCE: Prodamo trisobno stanovanje, 81 m2. Možen je tudi odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo urejeno podpritlično enoinpolsobno stanovanje z lastnim vhodom, 57 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel: 04 / 53 17 460, 031/370-460
ŽELEZNIKI-Trnje, enosobno 55 m2, 3.nad., takoj vseljivo, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Frankovo, več enosobnih 45 m2, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno 73 m2, 2.nad., prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Partizanska, dvosobno s kabinetom 54 m2, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Center, trisobno §0 m2, v samostojni hiši, potrebno dokončanje obnove, prodamo BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958.
KRANJ-center: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma renovirano 3SS, visoko pritličje 98m2,vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Kranj-Planina I: Prodamo zelo lepo, popolnoma obnovljeno (okna, vrata, kopalnica WC) 3SS, 74m2, IX.nad., vsi priključki, sončno, čudovit razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ-Planina II: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabineta, lepo vzdrževano,2 balkona, vsi priključki, I. nad. 80m2, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Mlaka Prodamo dva stanovanja -novogradnja - 1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_
KRANJ- Valjavćeva: 2SS, visoko pritličje, 51 m2, delno renovirano, takoj vseljivo. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_
TRŽIČ-Deteljica: Prodamo nadstandardno 3SS, pritličje 74m2, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
TRŽIČ - mestno jedro: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2,1, nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70,041/755-296, 040/204-661
BLED-Kajuhova: 2SS, visoko pritličje, 57m2, velik balkon, popolnoma renovirano ITD t NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
JESENICE - Plavž: V nizkem bloku prodamo čudovito 3SS,vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004_
KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS 52 m2 v pritličju, cena - 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 3 SS 74 m2 v
5. nad., južna lega, cena = 17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ. Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena =12,6 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66.
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 59 m2 v 3. nad., južna lega, cena =13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v
6. nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K 66 m2 v 3.nad., nizek blok, cena - 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena - 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina I -1 SS 44 m2 v 7nad . vsi priključki, cena ■ 10,7 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 13 let staro, cena ■ 15,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena = 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina I, lepo, sončno, 3 ss, 81,60 m2/l., nizek blok, cena ugodna, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l., vsi priključki, takoj vseljivo, 13,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_M
Prodam Kranj-Drulovka, 3 ss, 86,20 m2, mansardno, 2. nadstr., etažna CK, tel, KATV . tr 041/677-358 S4s
Prodam GARSONJERO 21 m2 + 15 m2, adaptirano v Kranju, rt 041 /681 -006 hm
Dvosobno STANOVANJE na Šorlijevi ulici Kranj ODDAM s 1.2.2002. 3041/667-184
UGODNA PONUDBA! PLANINA - več enosobnih stanovanj, prazna, veredno ogleda, prodamo, tr 04/23-15-600, 04/23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE Vi
ZLATO POLJE - dvosobno stanovanje (56 m2), 4/4, CK, vredno ogleda, ugodno prodamo, tr 04/23-15-600, 04/23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 873
Z vami pri vas Veselo v pomlad
V soboto, 9. marca, bomo v Stražišču, kmalu pa bomo določili tudi datum za prireditev Cerkljah, ki je decembra lani odpadla. Kranj - Že v pripravah na prireditev Veselo v novo leto smo poudarili, da bo Gorenjski glas tudi v prihodnje še naprej s prireditvami Več kot časopis.
Tako se že pripravljamo na spomladanska srečanja v vašem kraju. Tokrat bomo s prireditelji po različnih krajih na Gorenjskem skupaj na srečanjih Veselo v pomlad. Prireditve bomo začeli pred začetkom in na začetku pomladi.
Kje bomo letos skupaj na srečanjih Veselo v pomlad, pa lahko poskrbite tudi vi. Izpolnite KUPON in nam ga pošljite v uredništvo. Seveda bomo skrbno zbirali vaše predloge in se hkrati povezali z organizatorji v vašem oziroma izbranem kraju. Prednost bodo imeli tisti kraji, od koder bomo dobili največ povabil in predlogov za goste v programu.
Dve prireditvi smo že določili in sicer smo se za prireditev, ki bo 9. marca v Stražišču, dogovorili že lani spomladi. Prireditev v
Stražišču bo potekala namreč v okviru letošnjega praznovanja 1000-letnice Stražišča. Druga prireditev, za katero pa bomo datum tudi kmalu določili, pa bo v Cerkljah, kjer je lani ob koncu leta na njihovo prošnjo odpadla z željo, dajo pripravimo spomladi. Pišite nam torej.
V KUPONU napišete vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Poskrbeli bomo, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami, z domačini in z gosti pri vas.
Na podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad.
• Andrej Zalar
Z VAMI PRI VAS - KUPON št.2
Ime in priimek. Naslov...........
Pošta.................................................................
Vabim vas (napišite ime kraja)
Kupon pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
Brezplačne vstopnice za Primskovo
Kranj - Špas teater in Gorenjski glas, glavni medijski pokrovitelj komedij v dvorani na Primskovem, poklanjata deset brezplačnih vstopnic tistim, ki boste prvi poklicali po telefonu na številko (04) 201-42-00 in pravilno odgovorili na vprašanje: Kdo je avtor komedije Avdicija, ki bo na odru dvorane Primskovo v nedeljo, 27. januarja, ob 20. uri.
Vstopnice so sicer v prodaji v Gorenjskem glasu v Kranju, telefon 04/201-42-47. • A. Ž.
KRANJ - dvosobno stanovanje, obnovljeno, CK, vredno ogleda, cena 10,2 mio SIT, prodamo. tT 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE_au_
V Škofji Loki prodamo 2,5 ss. TT 041 /764-076, po 20. uri 883
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Vodovodni stolp obnovljeno, na robu naselja, 3 ss, 75,90 m2/ll., V-J, nova kuhinja, nova kopalnica, 17,6 mio SIT, prevzem možen takoj. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 908
VOZILA DELI
CITROEN Bine, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. It 50-50-500 281
GUME zimske Michelin 155/80/13 nerabljene 4 kosi in 135/80/13 2 kosa, malo rabljene, ugodno, tr 5961-038 787
PLATIŠČA jeklena 13, 14 in 15 col za različne avte, cena po dogovoru. tr 5961-
038 786
Prodam SNEŽNE VERIGE za traktor 24 col, 300x40 cm. tr 041 /214-500 836
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-
939 777
Kupim karambolirano VOZILO od I. 90 dalje, tr 041/743-866 m
VOZILA
ODKUP rabljenih vozil od I 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o o, Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148, 041/632-
577 143
AX 1.1, rdeče barve, 5 vrat, reg. celo leto, cena 250.000 SIT. tr 031/586-130 m
OPEL ASTRA I. 97, 1.6 16 V, vsa oprema tr 031/693-815 847
JUGO 45, I. 89, garažiran, dobro ohranjen, prodam, tr 513-99-70 848
Prodam KIA SPORTAGE 2.0 MRDI 4x4. bele barve, I. 98, reg. 10/02, 32000 km, elek. paket, klima, radio, prvi lastnik, prodam, rt 041/672-005 860
(i Biatov Pcaprotnik 10, NAKLO ^^-J Tel./fax:04/2571-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MDHR0E?
LADA NIVA po delih, JUGO 45, prodam «041/565-035 aei
Z - SKALA 55, 1.90, rdeč, zelo ohranjen, garažiran, prodam, cena 130.000 SIT. tr 031/582-580 892
Prodam JUGO 45, 1.89, reg do 11/02, 68.500 km. tr 031/753-261 899
Prodam GOLF D III. 1.9, 5 v, 5 p, dobro ohranjen, reg. 7/02, 1300.000 SIT. tr 031/564-818 KM
BX 15TGE, letnik 1989, srebrn, 156.000 km, registriran do 11/02, cena 170.000 SIT tr 031/316-567_»1
Prodam R 5 CAMPUS, I. 90, 5 vrat. tr 031/490-012 9t6
Prodam R XCENIC 1.6,1. 98, servo volan, elek. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, tr 031/371-486 919
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
L N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
MEGA LESTVICA RADIA SORA ===f=
Vsako drugo sredo med 17.30 - 19.30 Predstavljamo vam---_
najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo -
glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo
Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! RADIO SOI
Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate:
MEGA LESTVICA RADIA SORA
Ime in priimek: ....................................................................
Naslov:..........................................................................
Predlog za gosta: .............................................................
Glasujem za: (obkrožite)
1. Bajaga - Da li da odem ili ne 10. Citv High - VVhat vvould you do
2. Geri Hallivvell - Calling 11. Marta Zore - 090
3. Tinkara Kovač - Slepa sreča 12. American Hi Fi -
4. Paul McCartnev - another perfect day
From Alover to A friend 13. Darja Švajger - Življenje, zdja Iju-
5. Double fun - Ja sam vatra bim se s teboj
6. R. Kellv- Feelin On Yo Bootv 14. Vanessa Amorosi - Evervtime I
7. Adi Smolar - Pismo Dedku Mrazu close my eves
8. No Angels - VVhen the Angels sing    15. Sandra - forever
9. Gibonni - Ne odustajem
Zadnji zmagovalec Mega lestvice je skupina Karizma - tangice Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič
NAGRADNI IGRI
((f)) Založba Helidon
TINKO POLOVINKO •
Janez Bitenc; pravljica za otroke "Tinko Polovinko je na moč simpatične fantiček. Čeprav je navihanec. Toda, prav navihančki so mi bili od nekdja še najbolj pri srci!" To so besede gospoda Janeza Bitenca, avtorja pravljice Tinko Polovinko. Izdali so jo v knjižni in avdio obliki. Le kak mesec po izidu jo že mnogi otroci poznajo tako rekoč napamet. Kajti, prav Bitenčeve pravljice so tiste, ki malčkom burijo domošljijo. Z humorno noto, ki je v njih ravno tako nepogrešljiva, pa najmlajše napeljuje k pozitivnemu odnosu do življenja in ljudi. Čeprav so včasih drugačni kot mi.
Nagrajenca: Nina Kozjek, Zg. Bitnje 20, Žabnica; Gašper Triler, Sv. duh 280, Škofja Loka
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga?
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenki: Andreja Dežman, Ribno, V Dobje 9, Bled; Alenka Novak,
Jama 57, Mavčiče
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I: 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,5 mio SIT (56.122 EUR). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (48.469 EUR). PS00513MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR_
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR
KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno. 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN- KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, UGODNO. Cena po dogovoru. PS00540JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,7 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR
NAKLO; 67 m2, v celoti obnovljeno, trisobno « bivalna kuhinja, pritličje enon-adstropnega objekta, CK, možen dokup garaže in vrta. Cena: 15,5 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (73.980 EUR). PS00655MA-KR
JESENICE, 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,5 mio SIT (38.265 EUR) PS007I3JN-KR
POSESTI
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,5 mio SIT (204.082 EUR). PH00702MA-KR
KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 44,9 mio SIT (201.531 EUR). PH00691MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visoko-pritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR) PH0O706MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 rn2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,5 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR
KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 29 mio SIT (130.102 EUR). PH00620MA-KR_
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, tahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,6 mio SIT (132.653 EUR). PH00657MA-KR
KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA, TRŽIČ; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejšo, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo, za našo stranko.
GORENJSKA; na mirni, po možnosti sončni legi kupimo novejšo ali starejšo enodružinsko hišo, potrebno adaptacije ali za nadomestno gradnjo, lahko tudi manjši vikend z možnostjo komfortne ureditve.
HONDA SHUTTLE 2.2 IES.LET 97, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S. STREHA, 1. LASTNIK, AR, OHRANJENA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.000 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Pod-boršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
Alfa Romeo 147 2.0 Distinctive, 3 vrata, letnik 2001, 8.000 km, črne barve, klima, ABS, 6*air bag, tempomat, dcz, alu platišča, radio s CD..., cena 3.990.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 7.300 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempomat..., cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBL-JANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308
Alfa Romeo 33 1.5 IE, letnik 1994, registriran do 12/02, bele barve, 80.000km, prvi lastnik, redno servisiran, cena 495.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Brava 1.6 16V SX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km, oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala..... cena
1890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, 180.000 km, avtoradio, cena: 1.040.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBL-JANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve. 5.100 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 55 S 5V, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 700.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/20 19 308
OCTAVIA 1.6, LET 98/99, MET ZELENA, 1. LASTNIK, 60.000 KM, SERVISNA, EL OPREMA, MEGL, AIR BAG, 1.770.000 AVTO LESCE D.O.O., TEL..04-5319-118
JEEP CHEROKEE 2.5 TD, LET 96, 1. LASTNIK, MODER, REG 9/02, AIR BAG, EL OPREMA, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
R5 FIVE, LET 96, 44.000 KM, RDEČA, REG 6/02, 4X NOVE GUME, 595.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
LANOS 1.5, LET 99, MET RDEČ, 12.000 KM. EL OPREMA, 1. LASTNICA, 1.180.000 SIT-FRONTERA 2.0 SPORT, LET 96, MET TEMNO ZELENA, 71.000 KM, REG 6/02, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, LOKI, PRAGOVI, MEGL, OHRANJENA, 2.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LUPO 1.0, LET 99, MODER, 22.000 KM, 2X AIR BAG, 1.280.000 SIT , AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LANCIA Y 1.2, LET 2000, 19.000 KM, MET ZLATA, 1. LASTNICA, AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MLADINSKO-INFORMACIJSKI CENTER Mirje 7, 1000 LJUBLJANA
BREZPLAČNA SVETOVALNICA ZA ŠTUDENTE, SREDNJEŠOLCE IN DRUGE MLADE
Mladi, v MIC-u so vam na voljo za brezplačni pogovor in svetovanje različni strokovnjaki. Nanje se lahko obrnete, ko ste v stiski ali pa že prej, če želite kaj vprašati, dobiti nasvet ali se zgolj pogovoriti. Prisluhnili in pomagali vam
bodo:
-psihologinja spec. klin. psih. Anica Uranjek - ob torkih na 14 dni od 16.00 do 18.00 v MIC-u
- psihologinja univ. dipl. psih. Nina Bras-vsak četrtek od 18.15 do 19.00 v MIC-u
- pravnik univ. dipl. iur. Goran Lesar - vsak 1. in 3. torek od 18.00 do 19.00 v MIC-u
- ginekologinja dr. Vida Dimnik - po dogovoru, za najavo pokličite v MIC
- duhovnik in svetovalec mag. p. Beno Lavrih - po dogovoru na tel.: 231 26 43 ali 041 264 800
Zaradi zasedenosti terminov vas prosimo, da predhodno pokličite in se najavite na telefon: 01/426 22 86, 01/426 22 84.
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
i
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
MEGANE 1.6 COUPE, 28.000 KM, CRN, REG 9/02, 1. LASTNICA, SERVISA, 2 X AIR BAG, 1.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ODKUP VOZIL, MENJAVA , POSREDNIŠKA PRODAJA, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VSAK DAN OD 8- 18. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
MAREA 1.8 ELX WEEKEND, LET 97, MET MODRA, REG 11/02, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, OHRANJENA, 1.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MONDEO 1.8 GLX, LET 96 MODEL 97, 92.000 KM, SERVISNA, 1. LASTNIK, 4V, KLIMA, ABS, 3Y AIR BAG, EL OPREMA, 1.490.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
VOYAGER 2.5 SE, LET 95, MET RDEČ, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 7 SEDEŽEV, 1.1190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
XANTIA 1.9 TD KARAVAN, LET 99, BELA, AVT. KUMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
POLO 45, LET 96. MET RDEČ. 54.000 KM. 1. LASTNICA, SERVISNA, 950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
Prodam R CLIO FIDJI 1.2, I. 97/11, kov. modre barve, 31000 km, prva lastnica, nekaramboliran, redno servisiran, garažiran, + 4 letne gume, odlično ohranjen, cena po dogovoru.    041/914-600, po 15. uri 930
ZAPOSLIM
Zaposlitev za nedoločen čas in najboljše delavne pogoje nudimo na področju dobro organizirane terenske prodaje. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 90
Pri nas izobražujemo in uvajamo na področju psihološke prodaje. Vabljeni vsi, ki imate željo uspeti. GSM 041/620-560, MKZ d.o.o., Slovenska 29, Ljubljana 395
DAMA d.o.o. razpisije prosto delovno mesto RAČUNOVODJA. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov DAMA,d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj 523
DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA,d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj s pripisom "zaposlitev"
Uspešna skupina DIREKTNIH PRODAJALCEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča realni zaslužek od 150.000 do 250.000 SIT/mes. Zaradi širjenja dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz Gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje, napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu poiskusnega dela možnost redne zaposlitve. FANTOME, Natalija Logar, s.p., Tomšičeva ul 41, SI. Gradec, "B 041/664-819 kontaktna oseba (Jani) 544
Predno boste zavrteli številko,, premislite dvakrat, kajti pri nas boste dobili zaposlitev 100%. "B 041/637-492 ali 04 5151-060, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 549
Zaposlimo KUHARJA ali ico. AVTOBIT.d.o.o., Zg. Bitnje 191, 041/75-11-66
Redno zaposlimo VODJO FORD SERVISA. Od vas pričakujemo V. stopnjo izobrazbe, 3 leta delavnih izkušenj (poznavanje remontnih storitev), poznavanje dela z računalnikom, smisel za komuniciranje s strankami, odgovornost, samoiniciativnost, urejenost, vodstvene in organizacijske sposobnosti. Delavno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poizkusnim delom. Pisne ponudbe pošljite v
15. dneh na naslov: Brelih d.o.o., Suha 29, Škofja Loka, Tt 51-53-400, -401, -403 ets
IŠČEMO VISOKO MOTIVIRANE PROFESIONALNE PRODAJALCE - SVETOVALCE, •ff 031/214-274 Matej, MKZ Slovenska 29, Ljubljana 884
Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo, nedelje prosto. Tt 041/793-018, Zrno d.o.o., Bleiweisova 69, Kranj 705
Gostilna Zala, Britof 79, zaposli KUHARJA z izkušnjami. Tt 040/543-210 757
Zaposlimo prijetno dekle v baru v okolici Kranja. Tt 041/498-488, Venera shop.d.o.o, Zg. Jezersko 82 763
MERCATORJEVA franšizna prodajalna ZAPOSLI PRODAJALKE. POSLOVODJE v prodajalni na Bledu, Sv. Duh in Sori. Zaposlimo tudi RAČUNOVODJA oz. DELAVCA vajenega zahtevnejših računovodskih del. Vaše cenjene ponudbe na naslov: MAK, Škofjeloška 20, Kranj 796
Zaposlimo dekle ali fanta z izkušnjami za delo v strežbi. IT 041/692-821, Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 826
Iščemo POMOŽNEGA DELAVCA za pri-učitev It 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj 829
Zaposlimo NATAKARICO za strežbo hrane in pijače z izkušnjami. Poleg nudimo 1ss. Ponudbe za zaposlitev z vašo telefonsko številko na naslov: Gostinstvo Škrjanc, Stara Loka 42, 4220 Škofja Loka 841
Sirena PUB, Škofja Loka, Kidričeva 67, zaposli dekleta v strežbi. IT 041/719-018, 5132-601 843
Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA - telefonista v Kranju Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, tr 201-48-22 in popoldan 201-48-
16, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana tiu
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem prometu. Tt 041/767-310, Avto-prevozništvo Pivk Marjan,s.p., Virmaše 87, Šk. Loka en
Iščem žensko za pomoč bolniku v okolici Radovljice Hrana, stanovanje, plačilo zagotovljeno, tt 031/307-211 876
Podjetje Geox vabi k sodelovanju sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi osebe brez izkušenj v terenski prodaji. Nudimo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. Tt 041 /864-373, 031 /515-702, Geox d.o.o., C.Kokrškega odreda 24, Križe 893
od ideje do Izvedbe z znanjem In izkušnjami
Grajska cesta 44, 4260 Bled
tel. n.c: 04-575-0700, faX: 04 575-07 19
Potrebujemo 4 MONTERJE OGREVALNIH NAPRAV
4 MONTERJE VODOVODNIH INSTALACIJ in KNJIGOVODJO
Pogoji za zaposlitev monterjev: ustrezna izobrazba, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v montaži.
Delovna razmerja bomo sklepali za nedoločen čas. Monterji lahko z delom začnejo takoj.
Pogoji za zaposlitev knjigovodja so: najmanj 4 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, znanje knjiženja glavne knjige, izračuna plač, davkov in spoznavanje SRS.
Zaposlitev je za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj.
Iščemo RAČUNOVODKINJO, pogoj 5 let delavnih izkušenj. Tt 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c.102, Kranj 897
Iščemo pomožnega delavca za delo v mesariji. TI 041/635-033, Mesarija gregorc, Golniška cesta 102, Kranj 898
S pravimi artikli lahko terenski zastopniki odlično zaslužijo. Tt 031/836-232, Jan-comm.d.o.o., Retnje 54, Križe 904
Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špedicji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba ustrezne stopnje in smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu vlaga. Rok za vložitev prošenj je 1.2.2002 na naslov: KOU ŠPED d.o.o. Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - instrukcije za srednje in osnovne šole. Tt 040/891-204 859
ŽIVALI
PRAŠIČE od 25-160 kg ugodno prodam, pripeljem na dom. Tt 041 /730-990 428
Prodam 10 dni starega BIKCA frizijca. Tt 57-40-116 830
Prodam 2 TEUČKI težki 150 kg, 1/šarole belgijsko plava. Tt 031 /588-223 839
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni in TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. Tt 518-23-55_846
Prodam BIKCA težkega 140 kg. Tt 5801-278
Prodam TELIČKO čb, staro en teden, AP kontrola. Jagodic, Selca 25_579
Prodam BIKCA, čb, starega 14 dni. Tt 514-61-77 886
Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Lahovče 18 907
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tt 5740-047 910
Prodam ZAJCA ovnača za pleme ali zakol. Tt 255-11-67 927
Prodam 1 mesec staro TELIČKO simentalko. Voklo 46
Prodam drugič BREJO KRAVO. Tt 5314-937
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Tt 041/970-755_909
Kupim TELIČKA simentalca en teden stare-ga. Tt 25-26-912_srn
Kupim ROTWEILERJA PSA MLADIČA, dobrih staršev, brez rodovnika. Tt 040/834-563
Odkupujemo MLADO PITANO GOVEDO in KRAVE. Tt 041 /650-975 19628
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla draga
MARIJA JANC
rojena Vester
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 22. januarja 2002, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: mož Tine, hčerki Tatjana in Mateja z družinama Begunje, 19. januarja 2002
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
IVAN ZADRAŽNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom z Bele, Britofa in Peračice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dežurni službi za hitro pomoč ter vsemu medicinskemu osebju oddelka 100 bolnišnice Golnik, še posebna zahvala dr. Kernovi, dr. Marčunu, dr. Osolnikovi, dr. Stalčevi, dr. Breskvarjevi ter dr. Košniku. Lepa hvala, g. duhovniku Cirilu Lazarju, Francu Levsteku, dijakonu Gučku in patru Primožu, posebej pa še g. kanoniku Prestor-ju, msgr. Vincencu za prelep pogrebni obred in izrečeno sožalje. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem iz Planike in Društvu upokojencev Preddvor ter ostalim neimenovanim.
Žalujoči: žena Angelca, sin Ivo z družino in hči Marjetka z družino Preddvor, Bela, 14. januarja 2002
ZAHVALA
V 81. letu starosti je za vedno odšla k Bogu draga mama, babica, prababica in sestra
ANGELA PRIMOŽIČ
roj. Miklavčič, iz Volake
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter nesebično pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju iz Gorenje vasi in Škofje Loke. Bog zahvali g. Slapšaku iz Leskovice za vsakomesečno obiskovanje in tolažbo, g. Oražmu iz Gorenje vasi za lepo opravljen pogreb in ge. Eli z občine Gorenja vas - Poljane za lepe poslovilne besede. Hvala tudi instrumentalnemu kvartetu in cerkvenemu zboru za zaigrane in zapete žalostinke. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Bog vam poplačaj.
Žalujoči: hčerka Lojza, vnuka Jože in Irena z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga sestra in teta
KRISTINA ŠKRJANC
roj. Štefe iz Potoč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Preddvor za skrb in nego, g. župniku Mihu Lavrincu za opravljen pogrebni obred, zvonarjem, nosačem, DU Preddvor, pogrebni službi Navček, g. Gučku in pevcem iz Predoselj. Ohranimo jo v lepem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJENI
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
od -5 °C	od -1 °C	od 2 °C
do 5 °C	do 6 °C	do 5 °C
Danes, v torek, bo še delno jasno, pihati bo začel jugozahodni veter. Jutri, v sredo, so možne rahle padavine, ki se bodo v četrtek okrepile. Meja sneženja bo med 800 in 1100 metri nad morjem. V Julijcih lahko do petka ponekod zapade do 25 cm snega.
V novo leto je z nami vstopilo 2000 mladih
Odgovor na članek "Za malo denarja, še manj Budimpešte"
Potovanja Zavoda za mladinski turizem (ZMT) so namenjena vsem mladim in mladim po srcu. Kakor pravimo v svojem poslanstvu, z nami lahko potujejo tudi babice, če so pripravljene sprejeti mladinski način potovanja. Značilnost naših potovanj je zato nizka cena, pri tem pa skrbimo za kvaliteto potovanj.
Organizacijo Silvestrovanja 2001/02 je Zavodu za mladinski turizem zaupalo kar 2000 mladih. In ZMTjevci smo se potrudili po svojih najboljših močeh, da bi potovanja kar najbolje uspela in da bi se iz tujine v Slovenijo vrnilo 2000 veselih mladih popotnikov. Kakor so pokazale ankete in vtisi s pono-voletnih zabav, nam je večinoma to tudi uspelo. Naši potniki so tri dni zapovrstjo nabito napolnili znano ljubljansko pivnico, da so v krogu svojih sopotnikov podoživeli silvestrovanje v Krakovu. Pragi, Budimpešti, Bratislavi. Riminiju, Dubrovniku, Benetkah, Slivnici, Sarajevu, Egiptu in Beogradu.
ZMT je organiziral silvestrovanje v Budimpešti za 350 mladih turistov. Vsi potniki so ob prijavi dobili program potovanja, en teden pred odhodom pa še podrobna pisna navodila z nasveti o potovanju. Pet avtobusov seje na pot podalo iz Slovenije, eden iz Hrvaške, vsem skupaj pa se je pridružil še avtobus estonskih študentov.
Avtobusi so bili moderni in vi-sokopodni, večinoma mlajši od pet let. Na vsakem avtobusu smo
imeli turističnega vodnika z opravljeno licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije in z več kot triletnimi izkušnjami z vodenjem turistov. Namestitve so bile vse za en nivo boljše, kot so bile navedene v programu. Program potovanja je bil na vseh avtobusih korektno izpeljan, potniki so videli vse znamenitosti po programu, zraven je bila podana tudi strokovna raz-
Jutri, 23. januarja, bo Pošta Slovenije izdala kar sedem novih priložnostnih znamk. Kot popotnica skorajšnjemu začetku zimskih olimpijskih iger bosta od jutri v rednem poštnem prometu znamki z motivoma sankača in smučarja z vrednostima 95.- SIT oz. 107.- SIT, torej sta namenjeni zlasti frankiranju mednarodnih poštnih pošiljk. Poleg teh dveh bosta od jutri v prometu znamki z enakima vrednostima, izdani v spomin na arhitekta Jožeta Plečnika ter na pripovednika Janka Kersnika. Ker so do letošnjega pusta le še natanko trije tedni, bosta od jutri v prometu priložnostni znamki s pustnima likoma ruso ter picekom s Ptujskega polja s frankirnima vrednostima 56.- in 95.- SIT. Z univerzalno frankirno vrednostjo B, ki velja za standardizirane poštne pošiljke do 20 gramov, bo Pošta Sovenije jutri izdala Valentinovo voščilno znamko "Ljubim te", ki bo posebej primerna tudi za čestitke ob intimnih obletnicah   • Marko Valjavec
Petina ali trideset odstotkov
Državni urad za statistiko nas je v začetku meseca zelo razveselil, saj je obelodanil uradno izračunano zgolj 7-odstotno inflacijo v lanskem letu. Resda je tolikšna inflacija neevropsko visoka - a vendarle nižja kot obe leti prej. Med proizvodi in storitvami, ki so se lani izrazito podražili, tudi pedantni statistiki izpostavljajo poštne storitve. Malce čez petino so dražje kor leta 2000, je naračunala uradna statistika.
A statistike in njenih izračunov se od nekdaj drži 'segedin' primerjava: nekateri jedo meso, večina mlati samo kislo zelje, statistično pa vsi segedin. Pri podražitveno rekorderskih poštnih storitvah zgolj primerjava veljavnih cenikov z datumoma december 2000 in december 2001: poštnina za standardizirano pošiljko mase do 20 gramov je decembra predlani znašala 23.- SIT, prejšnji mesec je poskočila na okroglih 30.-SIT (nestandardizirana pošijlka do 20: s 24.- na 31.-SIT). Brez kalkulatorja je možno izračunati, da to ni podražitev za petino, temveč kar za 30 odstotkov. • Ejga
ogniti. Je pa silvestrovanje preverjeno trajalo do jutranjih ur, ob peti uri zjutraj je bilo še vedno mogo-
laga. Zvečer mladi niso bili prepuščeni sami sebi, temveč smo organizirali nočno vožnjo z ladjo po Donavi in večer v čardi s tipično nacionalno hrano in plesi. V poznih nočnih urah smo organizirali tudi zabave v budimpeštanskih študentskih klubih in diskotekah - vse z namenom, da se udeleženci potovanja lahko sprostijo in razživijo. Iz nočnih klubov smo imeli organizirane prevoze ob različnih urah, da so potniki lahko izbrali najustreznejši čas za po-vratek v hotel. V zakonitem pritožnem roku nismo na Zavod za mladinski turizem dobili nobene pritožbe na potovanje v Budimpešto, rezultati anket pa so pokazali, da je potovanje veliki večini izpolnilo pričakovanja, vodniki, prevozna sredstva in namestitve pa so v povprečju dobili zelo visoke ocene.
Bilo pa bi že kar malo nadrealistično, če bi potovanje potekalo brez manjših zapletov in če bi bili na koncu potovanja vsi potniki zelo zadovoljni. Pri takšni množici turistov se vedno najde kdo, ki je pred potovanjem vstal z levo nogo ali pa je imel od potovanja povsem drugačna pričakovanja. Za nakup forintOV v Sloveniji in za mraz v Budimpešti organizator potovanja ne more biti odgovoren. Prav tako ZMT ne more prevzeti odgovornosti za to, da so se vsi udeleženci silvestrovanja očitno odločili priti na Bulisokk ob isti uri, tako da se čakanju kljub dodatno odprtemu vhodu ni dalo iz-
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 32 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 23, na Jesenicah pa 9 novorojenčkov.
V Kranju je izmed 23 dojenčkov na svet prijokalo 7 dečkov in 16 deklic. Najtežji je bil tokrat deček, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.550 gramih. Najlažja deklica je tehtala 2.870 gramov.
Na Jesenicah je svoje glasilke prvič preizkusilo 9 Gorenjčkov, in sicer 3 deklice in 6 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.640 gramov. Najtežjemu dečku pa je kazalec na tehtnici pokazal 4.100 gramov.
če dobiti vso pijačo brezplačno, ravno tako so bili še zjutraj na voljo brezplačni sendviči. Zadnji av-
tobus Zavoda za mladinski turizem je proti hotelu odpeljal ob peti uri in petnajst minut.
Udeleženci potovanja v Budimpešto so za potovanje plačali 19.900 tolarjev. Za vrednost ene nočitve v hotelu v strogem centru Budimpešte, so naši udeleženci dobili kvaliteten prevoz, tri nočitve z zajtrkom, vodenje in organizacijo potovanja. Za doplačilo 5.000 tolarjev pa so se lahko udeležili organiziranega ali - inclusi-ve silvestrovanja Bulisokk.
Potovanja so namenjena druženju potnikov, spoznavanju novih krajev, navad in običajev. Turisti odhajajo na pot z namenom, da se sprostijo, poveselijo in da zamenjajo svoje vsakdanje okolje. Organizatorji potovanj jim pri tem pomagamo po svojih najboljših močeh. Kdor je pripravljen sprejeti mladinski način potovanja, se nam vedno lahko pridruži, tudi če nima veliko denarja. Vsi mladi ste povabljeni, da si najdete svoj svet... z Zavodom za mladinski turizem. Za novo leto 2002, si ga je našlo 2000...
Tomaž Štefe
Nova zaostritev spora med podjetjem Seaway in sosedi
Seaway se požvižga na sosede in zakone
Brez vsakršnih dovoljenj je do tal porušil stavbo nekdanjega Sukna. Kazen - simboličnih 100 tisočakov...
Zgoša - Blejsko navtično podjetje Seaway, ki je kupilo prostore na Zgoši na območju nekdanjega Sukna, še naprej zaostruje spor s sosedi. Potem ko je bila podjetju prepovedana vsakršna nadaljnja gradnja in rušitev objektov, so vsem odločbam navkljub do tal porušili poslovni objekt, v katerega bi radi namestili robota za izdelovanje modelov. Seaway se več kot očitno požvižga na vse zakone, kar ne preseneča, kajti kazni so zgo^j simbolične - HM) tisoč tolarjev...
Upravna enota Radovljica je podjetju Seaway ustavila postopke pridobivanja lokacijskega dovoljenja, kajti vanj niso bili vključeni sosedje. Seaway seje na to odločitev pritožil na ministrstvo za okolje, ki pa je pred dnevi pritožbo zavrnilo in odločilo, da mora upravna enota Obnoviti postopek in upoštevati mnenje stanovalcev. Kljub temu pa je Seaway nadaljeval z rušenjem proizvodne hale, v kateri bi radi namestili avtomatskega robota za izdelovanje modelov plovil. Kot so povedali sosedje, je aroganca podjetja Seaway presegla vse meje, kajti z ruše-
njem so pričeli po tretji uri popoldne, ko inšpekcije več ne delajo... No, inšpektorica za graditev Leo-nida Goropevšek je nato vendarle ukrepala, kot nam je povedala, je ustavila gradnjo, a investitor odločbe ne spoštuje.
Plačal je dvakrat po sto tisočakov kazni, inšpekcija pa druge možnosti nima. Naredili smo vse, kar smo mogli, del pa fizično ne moremo preprečiti, je dejala Go-ropevškova. Sosede zato skrbi, kdo sploh lahko prepreči nezakonito ravnanje Seawayja, ki naj bi, tako sosedje, še vedno nadaljeval tudi s proizvodnjo v eni od po-
možnih hal. Tako naj bi pred dnevi ob enih ponoči iz proizvodne hale na Zgoši odpeljali 4,5 metra široko barko, je povedal Andrej Čufer i/, ekološke iniciative. Sosedje zaradi dosedanjih ravnanj Seawayju, ki ves čas zagotavlja, da bo proizvodnja ekološko neoporečna, ne verjamejo več. Zamerijo pa tudi občini in županu, ki sta dopustila koncentracijo kemične industrije tik ob stanovanjskih blokih in hišah.
Župan, ki je doslej molčal, se je zdaj vendarle odločil sklicati javno razpravo, na kateri so sinoči soočili stališča vsi vpleteni. Medtem pa vodstvo Seawayja še naprej trdi, da ne delajo nič nezakonitega, še več; napovedujejo celo tožbe proti vsem, zaradi katerih ne morejo nadaljevati z deli in imajo vsak dan večjo gospodarsko škodo.
• Urša Peternel
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 3. KROGA, z dne 20. 1. 2002 3, 5, 10, 19, 20, 25, 27 in dodatna 24
Izžrebana LOTKO številka: 900014