Z95 šfeiflln.
f uminri, t fttrtrt, Z7 dBcnhn m.
L. Istu.

.Slovenaki Narod* velja pm pt)attlt u AvttiD-Ognko:                                      sa NeačOo:
crnio leto tkupaj aaprej      .   K 3O-— I ealo Ide naprej   .    .    .    .    K 34-—
KSrt1^«     "         «      •   •    • !5^- I    M Aaaertko ia vm *««• deiele:
cttrt leta     m        •     •   •    ■   7 **0 I                                     ^
na mescc    .         •     •   •    •    2*50 | ćelo lešo oaprej    .   .   .   .    K 40l—
VpraSafljem glede bneratov se naj priloii za odgovor dopiensaa alf numki Vpr»TBlitYO ; spo da i, dvortšče 1cvo». EmaHova sile« tt, 1. tetofon At SS.
Isfcala fuk 4aa s*t*tf> Uvt*«*l Misli« Ia »raialk«.
Inaerati  ae račuiiajo  po pora Njene«   proatoru   in  slcer:  I   mm  visok,  ter
63 mm Urok prosto': enkrat po 8 viru dVikrat po 7 viiu, trikrat po 6 v.
Poalano   (ejuk   prostor)   16   vtn.,   parte   in   zahvale   (r.tiak   prostor)    10  vfn.
Pri re£]ih irtserdiah oo dogovoru.
Hoff aa/aCsikt aa) stflfel« tarstmj redat    9" os ilknitel  ~V1
■a stao ptuKie aarocve Urez aaalatre tfeaarjt se ne ntfeat alUktf oiirtd.
„ft«r*4aa ttttm«* fttMa)* at. SS.
.Slovenski Narod* veija ¥ L|nbl|mt dostavljen na dom ali če se hodi po nj t
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 28*— I četrt leta    „      .   .   •   .    .    7*— pol leta       ,       .....14*— I na mesec    „       .   •   .   .    ,   2*30
Posamaina itavilka valja 12 vinarlev
Dopis! naj se franklrajo. Rokoplsl se ne vra&jo. Uredništvo:  Kaaflova alica sL 9 (v I. nadstr. lcvo\ tele ton M. 34
Centralne države ocklenjajo od Rusov predlagani plebiscit
Kakor že poročano, so se pričela dne 22. decembra ob 4. popoldne mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Po nagovoru princa Leopolda Bavar-skega je prevzel Hakki pasa predsed-stvo ter predlasnl za predsednika nem-škega drž. tajnika v. Kiihlmanna.
NAGOVOR     DR2AY!SEGA    TAJNIKA KCHLMANNV.
Državni tajnik v. Kuhhnann Je iz-vajal na to v svojem nagovoru:
Vaše visokosti! Milcstljiva! Gospoda moja!
Za državo, ki jo tu zastopam in za mene samega je velika čast, da po skie-pu zborovalcev predsedujem današnjemu pr/emu posvetovanju zastopnikov zavezniških držav z delegati Rusije, da napravimo konec vojni in obnovimo stanie min! in prijateljstva med Rusijo in tu  zastopanimi  državami,
Kakršne so razmere, ne more biti govora o tem, da ustva-rimo pri sedaj pričetih p o-svetovanjih v vse podrobnosti izdelan mirovni instrument. Kar imam pred oćmi, je. da določimo glavne temelje i;i pogoje. pod katerimi se more Čim prej obnoviti mirovri in prijateljsko - sesedni promet, zlasti ti:di na kulturnem in grospe-darskem polju, in da se posvetujemo o najboljših sredstvih. kako bi bilo zo-ptt zaceliti od vojne vsekane rarie. Naša pokajanja bo naoolnjeval duh sprav-liive človekoljubnosti in obojestranske-ja spoštovanja. Upoštevati morajo na em strani Mstorično dano in nastalo, da ne izgubimo izpod nog trdnih tal đejstev, na drugi strani pa morajo biti pokajanja napoirJena tuđi onih novih In velikih vodilnih misli, na katerih podlagi so se tu zbrani sestali.
Kot srečo obetninčo okolnost smem Smatrati, da se pričenjajo naša pokajanja v znamenju onih praznikov. ki so fe dolga stoletja obetala človeštvu: Mir tfudem na zemlji, ki so dobre volje in jdi se mi. da smem vstopiti v pokajanja z odkritosrčno željo, da se naj na-la dela hitro in uspešno nadaliniejo.
Ko so bili storjeni *Mswf crlede formalnosti, je predložil prvi ruski zaston-aik   temelje   ruskega   mirov-^fle^a   programa.
RUSKI PPEDLOfil.
Ruski delegati so izjavili, da izha-Jajo od jasno izrečene želje narodov Rusije, da doseže jo čim prej splošen, pravičen in za vse enako sprejemljiv mir. Skh'cevali so se na sklepe vserus-kega kongresa delavskih in vojaških poslancev in vseruske^a kmetiškega kongresa. Ti sklepi so bili že prej ob-Javljenu ter se glase:
11. Ncmšlce čete zapuste Rustio Poljaka, Litevska in letske provincije dobe av-tonomijo.
2.   Turska  Armenija  dobi   avtonomijo.
3.   Alza^ko  -  lotarinško  vprašanja   se fe5i potom Uudsl:cga glasovanja pod poeo-|em popolne svobode glasovanja.
4.  Obnovitev Belgije in odškođnina za tejube iz mednarodne^a fonda. Srbiia dohi dohod do  Jadranskega    morja,    Bosna    in Hercegovina   dobita   avtonomiio.
6.  Prcporne pokrajine na Balkanu do-6e popolno avtonoraijo do Ijudske«a glaso-fanja.
7.   Romunija se obnovi  v Istih  mejah. kakršna le bila ter obljubi, di bo dala Dr-brudži avtonomiio. Obenem svečano obljubi,  da  bo  pripomogla  do  veljave  členu  3. berlinske pogodbe o enakopravnostt  Židov.
o. Avtonomija za italiianske province io ljudskega glasovanja.
9. Nemčiji se vraejo vse kolonije.
10.  Obnovitev Perzije in Grške.
11.   NevtraHzadJa  vseh   morskih   ofln, fc! vođijo v notranja  morja. ter    Sneškega In Panamskega prekopa, svoboda trgovslce plovbc  in  odprava    pravice    zaplenitve In lorpedfranja  trjovskih  lađij.
12.  Vsi v vojni se nahajaio« se odpo-▼edo  kontribucijam   in   odSkođninam   Icakr-Inekoli  oblike.    Vse  kontribucije,  naložene med vojno, je vraiti.
13.   Vsaka  debela  je  neodvisna  glede trKovske politike, vse države pa se «ave-žejo, da po vofni ne bodo vršile trjovske blokade in da m* bodo sklepate    posebnih carinskih pogodb.
14.   Mirovni pokoji    se    postavilo    na mirovnem konrresa  zastopnfkov, Izvoljenih od narodnih za«topov. Drfavn! zbori mora-Jo potrditi U »ogole. DtpiomaH se zavale-
?o, da ne bodo skieDali tajnih pogodb, ki so proti mednarodnemu pravu, torej neve-ljavne.
li Pola^uma se izvrši razoroženje na kopnem in na morja ter se nato vpelie sistem miiice.
Z ozirom na to ie opozorila delegacija, da smatra nndaljevanje vojne samo v svrhu, da se dosežejo aneksije, za zločin in da torej svečano razglaša svoj skiep. da naj se nemudonia poupi-šejo pogoji miru, ki naj konca to vojno na podlagi navedenih, brez izjeme za vse narode veljavnih pogojev. Izhaja-joč od teh temeljev. je ruska delesiici-ja predlagala, da naj tvori temelj za mirovna pogaianja teh šest točk:
1.  Nobeoo nasilno zdmženje ni do-voljeno za pokrajine,    ki so bile    med vojno zasedeire. Ćete« ki  imajo te pokrajine zasedenm se morajo v oajkraj-šem ^asu odpuklicati.
2.  Obnovi se politična samostojnost narodov. kJ so v tej vojni izgubili svojo samostojnost.
3.   Narodni   mskupinam,    ki    pred vojno nišo bile politično samostojne, se za^otovi  možnost,  da  odločijo o  svoji pripadnosti  k  tej  ali  oni  državi  ali  o svoji  državni  samostojnosti  potoni  referenduma. Ta referendum 5S mora izvršiti na tak način,    da    je zajamčena p^'pol na neodvisnosi pri oddaji glasov za    vse    prebi vatstvo    onih    pokraiin, vštevsi izselienc^ in  bc^nce*
4.  Z ozirom na pokrajine s prebi-valstvom   mesane   narodnosti   se   vani-jeio pravice manjšin s posebnim zakonom, ki veija za samostojnost naredne kulture in, če je to praktično izvedijivo, zz avt^nonino uprave.
5.   Nobena    bojujoča se držsva   ni zavezana plaćati    kateri    drugi  državi takozvanih vojnih stroškov. Že plačane kontribucije je vrniti. Kar se tiče nado-mestila iziub privatnih oseb vsled vojne, se poravnalo \% posebne^a fonda, v kateri  vplačujejo   bojvjoče   se   države po proporciji.
6.  Kolonijalna vprašanja se odločijo z ozirom na točke 1. do 4. navedenih temel.iev.
V dopolnitev teh točk je predlagala ruska delegacija pogodbo sklepajo-čim strankam, da naj označijo vsak način cjačenega boja svobode slabej-šib narodcv s strani močncišin kot ne-dopustno, tako n. pr. potom jrospodar-skesa bojkota, gospodarske nadvlade ene države rad drujjo na podlaci vsi-IJerih carinskih po^odb, ki omrj'tiejo SA-obodo trgovine tretifh dežel pctoT! pomorskih blokcd, ki ne zssledujejo neposredno rn^ro^"^71!  ciliev  itd.
ODGOVOR    CENTRALNIH    DRŽAV.
Zastopniki centralnih držav so se zedinili glede odgovora na te rirke predloge ter so podali v plenarni seji dne 26. decembra, ki se je vršila pod predsedstvom grofa Czcroina, izjavo, ki odsovarja na zsoraj omenjena izvajanja ruske delegacije. Odgovor se glasi:
Delegacije zavezniških držav iz-hajajo od jasno izražene volje svojih vlad in narodov, da dosežejo čim prej splošen in prav:5en mir. De^Tati zaveznikov so v sporazumu z opetovano izraženim staltščem svoji'.i vlad na-ziranja. da morejo tvoriti navodila ruske** predlogo za tak mir podlago, o kateri se da govoriti. Delegacije šti-riz\*eze so zadovoljne s takoišnjim mirom brez nasilnih prido-bitev ozemlja in brez vojnih o d § k o d n i n. Ce obsoja ruska delegacija nadaljevanje vojne samo v svrho zavojevanj, se delegacije zavez-nikov temn naziranju pridružujejo. Državnik i zavezniških vlad so opetovano naglašall v programatlčnih izjavah, da zavezniki ne bodo nadaljevali vojne niti za en dao, da dosežejo zavojevanj a. Tega stališča so se zavezniki vedno in neomajno držaH.
Svečano proglašajo svoj sklep, da hočejo takoj podplsati mir, ki konca to vojno na podlaci uvedenih, brez izjeme za vse bo§n|o£a> se države enako pravičnih pogojev. Trchai pa je izrecno opozoriti na to, da se morajo vse sedaj v vojni se nahajajoče države
v primemem roku brez izjeme In brez pridržka zavezati, da se bodo natanč-no držale pogojev, ki v enaki meri ve-žejo vse narode, če se naj izpolnijo pogoji ruskih izvajanj. 5aj bi ne šio, da bi se države štirizveze, ki se pozajajo z Rusijo, enostransko vezale na te po-goje, ne da bi imeie jamstva, da pri-znavajo in izvedejo zavezniki Rusije te pokoje pošteno in brez pridržka tuđi nasproti ^tiriz\rezi.
Toliko v naprej. V ostalem pa je pripomniti k šestim točkam. predla^a-nim od ruske delegacije kot temelji pogaianj, še to - le:
K točki 1. Nasilna piila^titev po-kra!in. ki so bile med vojno zasedene, ni namen zavezniških vlad. Glede čet, ki stole v sedaj zasedenih p?»krai;nah, se bodo postavile v mirovni pogodbi do-ločbe, v kolikor se ne bo že prej dosege! sporazum jrlede odtegnitve čet na nekaterih točkah.
K točki 2. Zavezniki ne namera-vajo ene^a izmed naroiiov, ki so v tej vojni izdubili svojo politično samostojnost, te samostojnosti oropati.
K točki 3. Vprašanie državne pripadnosti sktipin, ki državno nišo samo-stoine. se po stališču, ki ga zavzemaio centralne države, ne da urediti mednarodno. To vprašanje naj re-§i v danem slučaju vsaka država s svojimi narodi samostojno ustavnim potom.
K točki 4 Ravnotako tvori po iz-tavah državnikov centralne zveze varstvo pravic narodnih manjšin blstven d«i ustavne^a sarno-odločbenega prava narodov. Tuđi vlade zaveznikov povsodi uveljavljajo to načelo, čim se pokaže, daje praktično    izvedijivo.
K točki 5. Zavezniške države so večkrat povdarnle možnost, da bi se moslo medsebojno odreci ne le povračilu vojnih stroškov, temveč tuđi povračiln za vojne poškodbe. Tako bi bilo vsaki voj^kujoči se državi povrniti le stroške Z3 njene državljane, ki so prišli v vojno vjetništvo ter za škodo, ki je bila z nasiljem, ki je v nasnrotsvu z mednarod-nim pravom, povzročen^i civilnim dr-žaviianom nasprotnika. O ustanovitvi posebnecra fonta v te svrhe, ki ga pred-lap:a ruska vlada, bi se moslo razprav-IjDti še le, če se tekom primer-nega rokatud i ostale vojsku-jočc se države pridružilo mirovnim patrajanjem.
K točki 6. Izmcd Stfrih zavezni-?kih držav ima kolon:ie le Nemčna. Ncmška de'e^cija izja^iia v porolnem so^'asju z ruFkiml r>reJioj;i sledeče: Po-vrnitev koloniir^ega ozemlia, kJ je bilo tekom vojne nnc;tno zajedeno, je b i s t-ven del nemških za li te v. katcr-i rod nobenim poljem ne moremo opustiti. Pavnotako od^ovarja ruska ziih*?va, da se raj t a k a. od sovražnika zase^ena orem'ia čimnrete opustijo remšk'm nameram. Z ozirom na značaj ncTrrkih kf"lonijn1n!h ozemelj je, ne^iede na poprej povdarjene načelne pomis!eke, izvr5ev»r-;? prava sarroo^čbe v ob!i-!-ih. ki jih r redlaga ruvkn delegacija, za enkrat n e i z v r š 1 j i v o. Dclstvo, da su v nemških kolonijah domaćin' navzlic najvenim težkoćam in navzlic temu. c!a ie imel boj proti mnogokrat m čncj'e-mu nas rotniku le rralo iz^ledov, v sili in smrti zvesto vztraiali pri svojih nem-ških prijateffih, je dokaz njihovih sim-p a t i j in njihove volje, da za vsa-ko ceno ostaneio pri Nemčiji, dokaz, ki po svoji resnobi in tehtnosd presega vsako možnost izražanja volje potom glasovanja.
Načela, ki jih je ruska delegacija v zvezi z ravnokar razpravljanimi šestiini točkami prec^lafala za gospodarski promet, delesaciie zavezniških držav brerpocojno odobravalo. Zavez-B&ke države so od nekda) zahtevale, da se naj izkljači vsako gospodarsko na-sflstvo in vtdijo v obnovitvi nrejenega in interesom vseh udeleženih popolnoma odgovarjajočega gospodarskega prometa eden najvažnej^ih predpogoj za pri-Četek in izgradbo prijateljski« odnošajev med državami, ki se sedaj nahajajo v vojni.
V  zvezi  s  to  izjavo ie  grof  Czer-nin izjavit: Na temelju načel, ki smo jih ravnokar razvili, smo pripravljeni    pri-četi pogajanja  z  vsemi našimi nasprotniki. Da se pa po nepotreb-nem  ne izdubi časa,  so zavezniki pripravljeni takoj pričeti posvetovanja    o onih posebnih točkah, o katerih bo na vsak način potrebno tako za rurko vlado, kakor za zaveznike, da se jih pre-dela.
PROTIIZJAVA  RUSKE Dfl EGACIJE,
V  svojem odgovoru je i?javil voditelj  ruske  delegacije:   Ruska  delegacija z zadoščenjem konstatira, da je odgovor nemške. avstro - ojrrskc, bolgarske    in turske delegacije sprejel principe splošnega     demokratične^ a miru brez aneksi j. Ruska delegacija   prizna v a  ogromni    pomen tega napredka na poti k splošnemu miru,  pristavlja    pa,  da   vsebuje odgovor   bi st veno   omejitev glede tretje točke. Ruska delegacija nadalje z zadovoljstvom konstatira, da države Štirizveze v izjavi k točki 5. priznavaio princip »brez     kontribucU«. vendar pa  ima glede oJškodnine      za vzdrževanie  vojnih vjetnikov pridržke. Nadalje je izjavila ruska delegacija, da polaga važnost na to, da Jobiio privatne osebe, ki so trpele škodo vsled vojnih dogodkov,   povračilo   iz   mednarodnega fonda. Ruska delegacija rriznava. da iz-praznitev nemških koloni!, ki jih je so-vražnik  zasedel. odgovaria načelu,    ki ga je razvila, O«a predlaga, da raj se vprašuje. ali princip svobednega izraza volje prebivalstva velia tuđi za kolonije, prepusti posebni komisiji.
Končno je izjavil vodia ruske delegacije, da je ta kljub omenjenim nasprot-stvom mnenja, da nudi v odgovoru držav štirizveze omenjena odkrita izjava, da te države nimajo agresivnih name-nov, faktično možnost pričeti takoj s po-gajanji o splosnem miru med bojujočimi se državami.
Z ozirom na to oredlaga ruska delegacija desetdnevno prekinje-n i e nj e p o g a j a n i. pričenši 26. decembra zvečer do 4. januarja 1918 zve-čer, da imaio narodi, katerih vlade se tuknišnjim pogahnjem o splosnem miru še nišo pridružile, možnost podučiti se o se^aj postavljenih principih takega mini. Po preteku tega roka se morajo po-gatania pod vsakim ?ogojem nadalje-vati.
Predsednik grof Czernin je nato na-prosil nisko delegacijo, da naj izroči ta svoj odgovor pismeno. #.er Je predlagnl. da naj se prično takoj pogaianja glede orih specijalnih točk. ki se morajo za vsak slučaj ured'ti med rusko vlado in vladrsmi zaveznKkfh držav.
Voditcli ru^ke delegacije se je pridruži! predlogu predsednika ter je iz-rekel svojo pripravlienost pričeti takoi z razgovorom o on:h podrobnostih, ki bi rrtbrnTc tvoriti tuđi v sluoaiu splošnih mirovnih pogafani predmet specijalnih po-gajnni med Rurijo in štirimi zavezniki.
Na predlo-z državnega tajnika dr. v. Kuhl^^nna se je nato snglasno sklenilo, da se izrone konferenca potrati časa in upoštevajoč nalago. ki jo je izpolniti, da se ta pokajanja prično že jutri (27. decembra) dopoldne.
SEPARATNA POGAJANJA. Dunaj, 26. decembra, Korespon-denčni urad javlja iz Bresta Litovske-ga: V smislu včerajšiijih dogovorov so se vršila d«*»nes med delegacijami Avstro - Ogrske in Nemčije na eni strani In Rusije na drugi strani posvetovanja, ki se v bistvu tičejo obnovitve prometa med imenovanimi državami. Pogajanja se nadaljujejo.
Stockholm, 24. decembra. Glasom zanesljivih petrogradskih porečil so baje ententne države pripravljene pridružiti se mirovn:m pogaianjem. Stockholmski poslanik Orlovski trdl, da Je pričakovati meseca januarja, da se sestane konferenca. V boljŠeviSkih krogih se zatrjuje, da je popolnoma izključeno, da bi se Lje-ninovi pristaši vtnešavali v avstriiske notranje zadeve. Princip narodne samostojnosti je notranja zadeva vsakc države.     Tuđi ne nameravajo Ljeninovi
pristaši zahtevati, da bi bile na svetov* nem mirovnem kongresu zastopane vse narodnosti. Pogajanja naj se vrše le med državnimi ednotami.
Stockholm, 24. decembra, (Kor. ur.) »Stockholms Tidninger« dokazuje, da pomeni separatni mir nevarnost za en-tento ter bi mogel imeti za posledico ustvaritev nemško - avstro - ogrsko-ruskega bloka. Ce so se dosedanii dr-žavniki v ententi zavezali, da nadaljuje-jo vojno, pravi ta, ententi prijazni list, ie nujno potrebno, da odstopiio sedanje vlade in da jih nadomeste nove. 2eleti bi bilo, da bi ententa spoznala nevarnost separatnega miru in sicer čim prej, tem bolje.
Đunal, 24. decembra. Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Kijeva: Predsed«-nik ukrajinske vlade izjavHa ,da je na-znanil ententnim državam pričetek mirovnih pogajanj. Francoska in Anglija st^ se baje že odločili, da pošliete od-poslance v Ukrajino. ki naj zastopaio franeoski in angleški interes,
Stockholm, 24. decembra- Ukrajinska država namerava Avstriji predlagati, da naj priklopi vse pokrajine v Av* stri, kjer žive Ukrajinci, ukrajinski državi.
Brest Litovsk, 22. decembra. Pri slovesni otvorit\i mirovnih pogajanj so. bili navzoči tile zastopniki raznih držav: za Avstro - Ogrsko zunanji mini-ster grof Czernin, veleposlanik v. Me-rey, poslanik v. \Viesnen legacijski sveU nik grof Colloredo, legacijski svetnik grof Czaky, fml. v. Csiszerics, podpol^ kovnik Pokorny in maior v. Olaise. Za Bolgarsko: justični minister Popov, poslanik Kosev, poslanik Stajanović, pol-kovnik Gančev in legacijski svetnik dt. Anastazov. Za Nemčijo: državni tajnik dr. v. Kfihlmann, poslanik v. Rosenberg, legacijski svetnik v. Hogsch, general Hoffmann in major Bringmann. Za Rusijo: A. Joffe. Lb. Kamenev, gospa Bi-zenko, Mm. Pokorvskij, Lm. Karachan. Lubinski, Weltmann - Pavlovič, admiral Altvater, general Samoilov, polkovnik Fokke, polkovnik Zeplit in stotnik Lip-ski. Za Turčijo: zunanji minister Ahmeđ Nasinbeg. poslanik Ibrahlm HaklpaSa, državni podtajnik Rešat Hikmed beg in general konjenice Zekki pa5a.
Raztrgana ruska fronta.
Po mnenju »trokovnjakov bo imcft nasprotstvo med ukrajinsko Rado In p«tro., gradsko vlado tuđi vojaške posledlce. Ukra^ jinska Rada, kt več ali manj odkrito podpt« ra generala Kaljedina in njegove kozakei ofilvidno namerava prevzeti pod avojo oblast tuđi vso rusko južno fronto, kl šega cd Volinije do ćrnega morja. Anglešk« v»^ sti že poročajo, da se je Ukrajincem pri. družilo vrhovno vodstvo ruske jugozapadne fronte in tuđi poveljstvo romunske armade. General ščerbačev, da Je bll Imenovan za vrhovnega zapovednika te fronte, kl je dobila  novo  ime »ukrajinska fronta«.
Ententa detuje z vso silo, da bi a? ohrantla vsaj ta del svoje vzhodne pozicije. Zato raćunajo naši vojaškl krogi z mo2_ nostjo, da bodo Ukrajinci 7. januarja p r e-mlrje odpovedail in prlčell zopet a sovražnostml proti armadam centralnih držav. Tako bi nastalo na crti od Prlpjeta do Crnega morja toriaee novih bojev, v ka* ter ih bi bito vezano precej znatno število centralnih armad. VojaSki strokovnjakl puščajo vpraSanje odprto, ali so na tej črt? se nahajajoče ruske In romunske čete rea ie toliko bojaželjne, da se bodo dale gnat* v nove boje, medtem ko bo severna f*uaka fronta, v kotikor Je pod obtasijo boljievl^ kov, še nadalje ostala v premlrju ozirom a bo popolnoma razpuščena, ako priđe do se. paratnega miru med centralnim) državami In boljševlkl. Vsekakor poskuša ukrajinska. Rada vse, da bi čim najbolj pomnožila Ste. vilo svojih armad. Zato je v svojem odgovoru na ultimatum boljievikov zahtevala* da se Ji poiljejo vse Južnoruske ozirom« ukrajinske čete, kl se nahajajo na drugih frontah domov ter se izroči Jo njeni oblastU Zahtevala je tudl popolno avtonomijo Jugo, zapadne  In  romunske fronte.
Kakšne poaleđlee bo Imelo to poeto„ panje ukrajinske Rade na nadaljnl potak vojnih dogodkov In koliko bo vpllvato na mirovna pogajanja, to se v trenutku ie n« da reći. Vaekakor Je res, da so razmere na Ruakem danea ie slino nejasne In da ie ni vldeti, kdo bo v ljutih notranjlh bojlh, kl ao ae razvili, konečnl zmagovalec
Stockholm, 24. decembra. Glasom po-ročila iz Petrograda Je nkrajinska TUđa mobilizirala rse rojne sile nore drlave,     J
Strati 2
.SLOVENSKI NAROD*, dne L>7   decembra  1917.
295  itev.
Volno prot! Doliievihom.
POOAJANJA   Z   UKRAJINCI.
Amsterdam, 25. decembra. «Kor. bt.) Reuter poroO* iz Petrograda 23. u dl: Ukrajinska rada je poslala ruskim tjud. |klm komisarjem ultimatum, v katerem z*m trteva, da ncmućorri Izpurtl ćlane ukrajinske države, stcer se bodo sovrainostl for-tnalno prlćele.
Amsterdam, 26. decembra. »Times« |>oročajo iz Petrograda: Vlada boljše-Irtkov je sprernenila svojo politiko ter Je poslala petrograđskega poveljnika Anotova v Kijev, ria pričr.e pogajanja m ukrajinsko Rado glede poravnavc konflikta.
Petrograd, 26. decembra. (Agence Ifavas^. Clarri ukrr.jinskega komiteia v Petrogradu so bili zopet izrmščeni iz eaporov.
Stockhcitn, 21. decembra. Iz Peiro-fcrada porounjo: Pravi voditelj proti-tevolucije proti boljševikom ie sedaf general Dutov. ki organi ilra v Un-Iu gibanje. Kaljedin. Kornilov in Karaviov so samo njegovi organi. Dutov ni po po-klicu vojak. D»uov is predsednik koza-Skih čet in velja za Mjajnega govornrka. jOd revolncije sem je živci stalno v Pe-'trogradu ter je bil intimcn prijatelj Ker-fenskega. Pred dvema mesecoma naj li bil skupaj s Terevenkom. Aleksejevom |n Skobclevom zastopal Rusijo na pari-fki konierenet. Mcseca oktobra se ie mudil v Orenburgu, da združi kozake s Kaljedinom.
Luga no, 2$. decembra. -Corriere d<?n,a •era« javlja i« Petr^sx:?*la: 25 ruskih mar. narjev js z??edfo hSSo prvccji tajnika Kali. jjanskefia ve'eocsfan'štv* Tillianija. Mcr-•uirjl so ostati v hfii dve noći ter jo oropatl. Policijski komiear je izjavil, da ne more pomagat!. Dva TiiHanijeva ut'.užbertca sta đt bajoreti ra^jsna. Tillisni sam ni bil napa-đen. Itaffjanski konzul je vfoiil protest pri Trockemu.
London, 26. decembra. Reater Iz Pe^ trograda 23. t. m.: Iz Tn5kenta je prl3pe. lo poroćilo, «2a :'•» bil general KororiiiC^i^o, ki *ra je K-rjensIdJ im^aor?»1 za povelialka tttrkestanskih «5et. are ti ran in eđ drahali flnčan.
Petrograd, 25. decembra. (Kor. arađ.) V Moskvi je bilo proglašeno za boj proti prottrevoluclji  obsedno  stanje.
Petrograd, 2=» ^~ornbr2. (Kor. nrađ.) Konferenca kzneti?*!1* poslancev je po„ 8la?a 15 delegatov v lijev, da konca kon. fllkt med ukrajinsko rado in sovjetom ljudskih komfsarjpv. On'raTui lzvr^ilrl odbor reTolucIjonarjev Ierlce Je tnći odpo-slsJ delegata,
Petrograd, 24. decembra. (Kor. nrad. Agentura.1* FoljSeviki so ?e polastiH ▼ Harkova južne železnlce, pošte in telefona t Moslrvo. V HarkOFu pričaku;ejo boljšorl. ike polke.
Petrograd, 24. decembra, (Kor. ur. Agentura.) Oddelek Kornilova kakih C000 ■Mi z 200 strojnimi puškaini je Ml popoL Boaaa poražen ter so ?ra pomcr^čakl crno-■lor-flfce^a bro^ovja in i oljeka lefrija sa^T^-dovaM 100 vrst ▼ gubeniijo Harkov. Izgubili smo 19 mrtvih In 92 ranjenih.
Petrcgrad. 23. decembra. (Kor. nr.) lMLg«nttira. Kakor prari neka brzojavka s© f« priCarlcitm zbra!« Sterilne kcsaSke ^ete. BolJSerlki se priorflvTjajo, da t! proprečili, đs kozaK prtjdirajo proti »evero.
Rotterdam, 24. decembra. Iz Petro-»rs<1a: G«c*»ral Kf?'jeđfn J« zapn%tll svoje poridje hi mnoj?o kozakor mu J« ?ledllo. 8 t**m boč^ preblteti nkraj!D«ko rlado ter ipazn postaviti od nje neodvisno rlađo. i        Zurich,  24.  d*c**mbrs~   Kakor   porcvrajo
fr Petrograda J? prilici t Mlinska čo epopa. *da rned poljcfcimt ^ boU'evIgkimi polki Na pbeh »rtrnneh Je bilo več mrtvih 1". ranje. *lb_ Kriljenko je nkaraT. da naj :-e poljski sbor na r»^ski zapadni fronti rarptisti in c&stniki xapro. Vs« tirade xa nabfranje poljskih TojakoT je dal zapretf.
riifiupiarf. 23. decembra. ^Kecter.) Bastopcik -Aesociat«?d Pres« poroda, da so prizadevanja potkovnika Andersoca, tefa amerikanske misije Rdećega križa v Ru-■raniji. tpravit! 72 aaoerikanfkih avtomo-bilor €«s Rofitor ▼ Meeopotamljo, smatrali baU^Ti*i kot ro-?*ni9. da pomore Kal jedi. Ml TrockiJ je ljuto napadel v evojesn 90. Tm t petek Ameriko, Anderaona in ame-fftamske^a poeianika. Neposredni porod asi Js) đalm Bek a Andmsfutfi brzojarka Mikomikn Kolbaanikovn ▼ Petrc«rsda, fejcr mu naroča, naj kolikor mo^oće ts« •rtomobile sprart t Rc?«tOT 1 svrho transport* ▼ Mczopotamijo.
Petrograd, 23. decembra. (Agent.) Trockij Je rekel t »rojem gorora r petek, 1» Je opisorai am^rtkantk- zarotnike, tudl daAe£e: Zastopniki T«eh tu. ili drlar saj at ■apomrijo, da nas nihče ne bo teptal z no. gami. V ćičerlnovi in Petrovi za deri erao tmett ie priliko, pojaviti an^leskemn no. sSsiBlktt, da je nam nada reTolacijonama flHt nad rsem. Ia pokauitl moramo svojim prijateljem, da ne služimo nnffirlU in ime-kaaskl bw§o*si:i. Nail principi «0 čisti In pripravljeni mo tmagatl ali počiniti žanje. KJer se nmeSavaJo diplcmati v naše sade-t%, preaehajo biti diplomati in so zasebne sj^sba,, proti katerim ne pozna tezka roka revolurij« cobene milosti.
Pst rog rad« 22. decembra. »Djenov« poroCevalec poroća ls Rostova: Kal led in I« isdal na Sel0smi6arje oklie, kjer jim ob^_ ča po po hi o varnoat. te ne ovi rajo dovoza kosaskih ^et k njemu. 2elas»l£arji so od. klonili. V Rostoru vlada •Matno pomanj-kaaj« ti^iL
Z»iw**, 24. decembra. »Matin« porote-Jo iz Ođese. da so boljševiki Tdrtl v mo*to kL da Je morala rada ukrajinske republike ftetati.
Stockhofrn, 24. decembra. Ravnatelj Aschberg, ki se je vrnil iz Petrograda. po. roča o »vojem razgovoru e ruskim finanć. tdm minUtrom Meaiinaklm, kl je Izjavil, da tvori razdelitev »emljifeć program v«oh stranlc Toća tuđi boIjSevikl spoznavajo, da bi konfiskacija zemljišč brez ozira na dol-gcve ofikodovala tndi mnogo malih hranil-i»v. Glcd« do!grov v inozemstvu je lzjaril, da toče rzdržati Rnc^lja dobre ©dnošaj* • TSemi In<»eraskL-Ei državaml. HiSf in stav. bišča naj £? prorlas^ za eploino poeeet ter naj se ćesedajnira posestnikom pupti 1« lastno stanovanje. Nemčija bo lahko v Ba. aiji gospodarsko ie!o napredovala.
Kodanj, 24. docembim. Iz Petrograd« poročaja: V glavnem mectn, kjer Je Ml iiemski jezik fe pope Inom« iz^icll, Je sllda-U sedaj na crst\ £a porsod nemlko. Knakn Je t trgovinaii ia restavracijak.
•teesttielm,   t4.   deeeaihrm.     UnasOlkl
odsek kit a jak© vzhodne želeraice Je odklo-nil LJcnLiiov poziv, da izroči vso oblnat de_ lavskemv in vojaftkemti sovjetn. ItjarlU so se, da pozovejo v Harbm med narodno po. rađko, katare polovico bi tvorili Japonci.
Petrograd, 25. decembra. (Kor. urad.) Agentura. Med ods^koni ljudskih komisar-jev in centralnim odborom revolncijonar-Jer levice je prišlo do sporazuma glede ustanovitve vlade. RevolucljonarM levice dobe 7 m^st.
Besa rabi ja.
Zurich, 24. decembra. V DesaraViji se &e je seetavil sedsj tndi prvi vrhovni državni orgaa takoivano *zem«tvo«. 2boro. valo Ik> v Kttedenta. Fri otvoritvi Je Dagia. &&1 preisedcik. da hoće Besarabija pripadati ruski zv«zni republikl
Finska.
fttockhotm, 23. decembra. »"Kor. nrađ.) Glasozn porocila iz Petroicrada razširja me* f^ansko ^ascpl.-j^ v Braziliji xe*t, da nauae. rava Svrdska poslati ^ete na Finsko. 2. diviziji, kj sta prej stali v sredini Svedsk? pta bili zadnji čas poslani na sever. Or»aža_ t! Je tući ribanje čet proti Wazi in aknd-pkim otoKom. Te vesti so kakor izve >Swemska tHeyrambrrana, ir gotovega vira «w»veda   nopolnoma   frmi§!jene.
Stockholm, 26. decembra, listi roro-?*lo. da po ruske četo že pricele odhajati ia Petre crrafi?.
Stockholm, 24. decembra. Rufcke čete so ispust!!,** finske (farnirlie. Orihod Rmsov ge jf izvrSil brez posebnih do^ovorov. Fr_ daj je Finska nevtralna država.
Ententins česk?2 3rm;<!3.
London, 24. decembra. (Kor. urađ.) Renter. Francoska vlada je izdala 19. t. m. odredbo slede nstanovitve ^e5ko - slovafike armade. ^tela bo najmanj 120.000 mož. od katertb se većina ze bojuje na zapadni fronti. Vsf zavezniki so to armado ie ofl_ cijalno prirnaM ter je armar'a ž-e^tavljer.a v pog!avitnera iz čeSkih čn^tnikov in voja-kov, ki 90 s# pro?tovoljno uđali Rusom »li Srbom In ođ katerih se j!h je mnogo na bojištu v zvezi z armadami raznih savezni-kov ?<-» frVazalo. Arraada bo Imela t*?di svoje zastave.
2eneva. 22. decembra. »Matin« poro. ča, Č3. se nstanavlja ^e.^ko - slovašl^a divi. zija, za katero bo prl??o fs TtFlIje 1000 c*«?_ nov. C^iera! Janin bo povoHcIk divizije, ki bo odS^a na  zapadao fronto.
Pariz, 21. decembra. (Kor. nrad.^i Po_ Eubna odredba naroda uBtanovitev samo. stojne *?c51ro - s^ova?"1-« armade z lastnim pove!.fništvom   ia   lastno  zastavo.
Blellc. 22. decembra. »Evan«relfsehe Kircbenzeitnng« poroda, da so baje ^ehi v ruskem vjetnižtvn pre^topili v pravoslivje ter ustanovili češko B!ovr"5ko 1e?»ifo, rako *0% tretjegra ro^s, *ri ot-serra elitno moStvo ter si Je rade! ime 2!Ska s Trocnova.
Rusija  In  Japonaka.
Zurich. 24. decembra. Glasom švicarskih virov je iz;avil pariški _ japonski ve_ leposlanik, da bo zabtevala od Rusije ođ-škođnine na ozenlju. Ce bo trpel japonskl karital v Nem^iji kako ffkodo.
Stockholrn. 24. decembra. >Riieč« t>o-ro«5a. da je pozval LJenin delavski in voja_ Iti sovjet v Ilarbinn. da naj prevzame opravo kitajske  zapadne  železnice.
V   Mehikt.
Bern. 24. decembra. AmeriSko «5aso-risje iz sr^đe novembra Je silno napadalo ?đehnco. ker fo slavili riradnJki !n visoki eastnlki mehikanske republike z voditelji nemske kolonije zmare centralnih drzav proti Italiji. Ziasti so se taka F1avja vršila v obmo£jn vst»šl*»*ra eenerala Ville.
Panama.
Dunaj, 24. decembra. »'Kor. nrad.) Vsleđ vojne na povedi republike Panama avstro - o*sfT«ki monarhiji Je prevze) Špan, ski zastopnik r Panami varstvo nnSib dr. iavljanov in njih interesov v repnbllki.
Rom unija   in   ententa. Stockholm.  ?4.  decembra.  V Petro«ra-dn  so  naSli   tajno  poeođbo  med   Rcmunijo in entento t«?r se ho ta tajna    pogodba    v naJkrnjSem  časn  objavila.
Nemike   kolonije.
Berlin, 23. decembra. Cesar je imeno.
val tajnega vrhovne^a vl8rlnei»a sveznika Haberja za -anivenserja Nove Guicele. To je znak. da Nem<*f1a nikakor Se ni roj-i-rnjral« ca svoje kolonije.
Izmena  vejn«h  vJetnTkev.
Bern, 24. decembra. V Bernn so se ^ršlla s poevedovanjero avlcarnfce vlade nemžko . francoffka pokajanja r'ed*' inče. ne vojnih vjet-Mkov. Valed trdovratnera od pora francoFke vlade nf priSlo do zjedi-nJenja f^lede limene In irti»rnirar''s že 1S mesecev v vojnem rjetniStvu se nahajajo* čih vojnih vjetntkov. Francozi rafater^!-1) izmeno In internir«Tije vseh sdravth vojnih vJetafkoT nekako tako. tla bi "morala Nem-čija sđiatl dvakrat toliko vojnfh vJetnIVov, kakor Franco#ka. Vsled te^a so se pogaja. nja razbila.
Afera Caillatnc
feneva, 24. decembra. Ye£ BecitaM-fti^nib poelancev je pre^laralo* <7a nai ?*« obtofijo t^-U fnini-tri Briand. Rjbot. Pain. leve m B-^'-th'"!, ker so pomaM ^ei*tva. ki 50 se očitala Caflanin. ven^pr pa nJ«?© na. stopili proti njemn  kot to*nikl.
Naborl  na  Irskem. London,  24.  decembra.    %Omtlr Newv«
poro«?ajo. da se v Irski ne zvrši nobeno zvt-Sanje starc'tne mej<* hs noben? vr^ha. sluftoeste dol*nostt. PaC p*» vpokllCeJo vse vojaiire obvezane© brez izjeme od 1S. do 24. let«.
Trije angleikf   ruilJcr  torpedirani.
Hdgwan Holland. 24. decembra. Trije an^leski ruiflci 90 bili v blizini sveti ine lađi je ob izllva Moee torpedirani. Podrobnosti ni.            ___________
BOJf V PALESTINI. London, 23. decembra, ćete na nadom skrajnem levem krilu so * pomoć"Jo "oomor. sklh vojnih sil v aoboto zjutraj nadalje prodirale severno ođ Nahr el Andie. Doupele bo do crte fajh el Aluteh - OejeliL kake 4 milje severno od reke. Prodrle so v vzhođ. ni pmeri. Za?edll rmo Južni del reke Fejal fn Mnleboi«, srediiče Židovske kolori je. Na. dalje smo savzeli Ran ti 6 ob turfikl i©l*a«. nlci in Kolbeide ta Kelbir, 4 milje jngovav hod no od RantlSa. Od početka bojev smo rplenill 99 taavbic 1 munirijskfmi Tovovi kakih 400 mucicijskih voi ia drtigfh focfl, 110 strojnih pn^k, nad 7000 pulk, IS.^OO.eoo patroaov, 58.000 aabojev sa topove in dns* gec» matarlMU.
Dogodki na bojiSih.
NA^E  L RADNO  PORO Cl LO.
OiiJiaJ, 21   decembra.     (Kor. urad.)
Vzii >dno h jiSoc. Prem'oe.
ltalijansk-) boji rače. Zapadno Bicatc so Zete .mračne skop'oe fm Konr^da ▼. H tzondorfs k\]ub najiiuteišemti sovraž-nemu odporu vzc5c Col cei Hosso I.i hrfb Val be-a. Dosfei ie bilo prlpeliaiii 1 nad u00i Tictnikov, rned r imi em po!-Urvnik in već rtahnHi oflcirier. — Šei gcncralnesa šteba.
Dunai, 2r. Jeccmiira. fKor. urad.) Vzhoćino bojišće. Prcmins, ltalijansk a fronta. Uspe?no smo za« vrn'.ll sovrazne proi'napade na na^e nove pozid'e racJ As^^om \n Brento. StcvHo oU 23. t in. vjeilft se Je zv.^afo ca več kot 9000 mož, raed n*?inl ^'70 čast-nikov. V bcl& c!ne 23. mi 21. decembra so se posebno o<3 U kovali uespoik .^:. 22 <Sin|), nešpoiA ši. 21 iGra.iec), dcii pr>. šc 12 (Kcmarom) fn Št. 51 (Koloszvar), št 94 (Dunaj)f st 1«2 (Benešov) ter tov-ski bataljoa št. J0 iGradec), uas&ako-vahil batalionl Št. U Li viseko^orska stotni'a št. 22. — :->ef ircn. ?taba.
Đunal. 26  decembra.     (Kor. :irad.) Vzhodno bojišče. Prcmlrje. Italiuinskn bojišće.      Iznova so po-skusili Ila!'!ani v trdovratnih bo;ih dne 23. decembra .Hm iztr^ane  visine    med Asiasjoni in Prento zopet zavzetL     Vse napade snio ćo zadn'ega zavruHL — Šef generalnega štaba.
N^MSKO   URA DNO   POROCILO.
Bcrolin, 24. decembra. fKor. urad.)
Zapauno bojišće. V zvezi s izvldni-mJ pras'-.aml je oživcfo ert!!lcrf*sko d^fo-Viinle na posameznlh vrhiiRcih. Sfop-n?evanf o^enj v posnmeznih odsekih je trajat čez c*a?i na vzhodrcr»i bregu More.
Vzbođno  bojisćc:     N'čcsar novela.
Makedonska fronta. Sov-ažni sunek proti bo!£arsk?m noz'cijam severno od Ppjran3!te?a Jezera se je poncsrečil. V rovntnf Strame žlva?mo delovanje v predpollu.
[talijansko boii§Če. Med Aslagoni ?n Brento so Čete gfm. Konrada v. Ktitzen-dorfa zalurtšale Col def! Rosso ter za-z^-^adno in vzhođno sosedne viSI-ne. Do-sedaj js prfpeHanlti nad 6000 vjetnikov. — von Ludendorff.
Beroffn, 23. decembra. (Kor. nrad.)
Zapadno boušče. Na f*andrskl fronti, ob kanalu La Bsssee in jugozapadno od Cambraja je boino delovanie včss!h oži-velo. Na obeb straneh Mose ob Hart-nia»!n5wel:er?fopfi! ?n v dof!r?1 reke Thann je bil ogen? čez dan včasih stopnlevan,
Vzhodno bojLsče. Ničesar novega.
Makedonska fronta. V ravniui Strume zvlšano deiova?i!e artiljerije,
Italijan^ka fronta. Čcz dan je tra.lal živahen ozenj med \sii?s:oin in Brento. Zavrniii smo sovrazne protH-i^sde na nsnovo zavzete pozicije in »mek ob gori Pertfca. Števiio vjetih iz bo>ev ob Col del Rosso ie nar-?s!o na več kot 9500 mož, med njiml 270 častnlkov. —-von Ltidendorif.
BeroHn, 26. decembra. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Artflieri'sko defo-▼anfe je ostalo cmejeno na moteći ogeni, ki je jugozapadno od Ypresat pri Mocv-resu in pri Marcofn-srn včasfh pridob?! na sHL Izvldni stmV? fratico-ivll! oi'đefkov južno od Juvincoiirta so se potiesrečiH v našem ogn'u in v hl!*!nskem boju. Ne-kaj dni sem stopnfevani ogon] na vzhod-nein bregu Mose je popust!!.
Vzhodno bo-isče. IVIćesar r*ovega.
.Makedonska fronta. N^zakršnib več-ii^ bojev.
Itafiianka fronta. Po silni arterijski pr;prcv! fe lzvr§?1 sovrsž^ik si?ne prot!napade na Col de! Rosso ia ra so-r*edne vis*ne na zapadu »n na vz?irdu. Ponesrečf'i 90 se z velikirai lz?ubamL — v. Ludendorff.
srmčvo veCerno popocp o.
Đerolln. 26. decembra. (Kor. urad.) Z bojišč ničesar novega.
Z ITAL1JANSKE FRONTE.
Dvi božična pozdrava. Glo-bo-:o v sovražnikovi deželi praznulejo da-nes soške armade božični praznik, v zavesti, d* ni samo doiTKAina obvarovana pred vpadom prerr:^*Tiei?:a na*;protnika. ne-zo t:idi da Je stor'ena podlaca največH zmagi svetovne vo;nc in da so to v zvezi s sobcdniimi arniadami one zavojevale^ Z rajvećjim zrtU^anjem 2ro v bodoćnost. Bo-rocvić. yxn^rn]vA polkovrfk. — Junaki •^rve S'-.^Vc srmadc, Vi s*^ v trdem bo?u v-r>-ifh ?^>"':ih bitk klmbovali napadom sovraž-nih mas. so krilnH veselja, ko Jih je odre-?ujoči »Napref!« pr-pcUal v siiajnem, zma-goTitem nohodti v Itnlfjo. Sožlčni pozdriv, ki fra potom mene pcšiljajo drači domovini. vsebuje up in trdno zau-^anJe, da !^e dnsvi pomanjkanja krnalu umaknejo naisrečnejši bodočnosti.    W a r m,   generalni  polkovnik.
Italijansko bojiSče. Iz vojno-poročevaltke^a stana 24. decembra. En.iko četam generala Kr2u^a. ki so vzhodno Brente zaiurišaJe sovrazne viSinsk« pozicije okoM hriba Asolone, je sedaj tndi ar-madra skupina ieldmaršala Conrada svoje ie i?bo?cvane treoehe razštriJa in pomakni-la naoadnlno p^l'e naprei. VčeraJšnH dan ie bil zavojevan Col dcl Rosso in hrib di Val bdla. Tuđi vzhodno navedenih vi$in so bile vzete pozicije, ki se vlečejo proti globell FrenzefTa, zapadno ie sej^e! tisoeh do pokrajine Bertiso. Tuka? St neki maH oddelek 21. strciske divizije sam vjel 18 oficirjev in 417 mn2. — BarzTT-t opisuje položaj oVoli hrfba Qrapt>e za vedno bolj urozeć. Marljivost sovra*nflt čet naraSča. ker se }im Je •oosre^fli, da so orekora£?1« *orovje ob boku hribt? Grap^e in tako pridohMe prost pogled v beneško ravnino in začele obstre-
Ucvari posameziie kraje v tej ravnini. — K strategičucmu položaju na italijanskem bojišču navajaio vojaška razmotrivanla 24. decembra: Stratesićni poločaj i talijanske armade, ki ie stisnjena med izliv Piave ia visoko planoto Sctte Comuni, je tako težak, da je nmljivo stremljenje, da bi se odtegni-la teniu obkoljevanju. Odprto ie 5e vpraša-nje. ali se situacija sovražntkova razvije zanj >e neugodne)še uo trenotka, ko bo mogel prijeti z ofenzivo večfesa stila. Vče-ralšnjl uspeh Ccnradove skupine na visoki p'.inoti Sctte Comuni Je naio bočno pozicijo po;na vTiil prece! naprei proti ravnini. Itilijani so Ucubili'žanje dragoceno pot v •^lobel Frenzella. Pri ncenjevanju nspehov na visoki planoti Sette Comuni se ne srne prezreti okolnost?, da ?e ta del Conradove armadne skupine na zapadnem deiii Brente pomika proti j':2u. Pri kakem umiku so-vražnika od Piave v zapadno smer bi se i*e iz te^a vzroka na bližnjem brambnem odseku trajno ne mogel držati.
Francosko poročilo 0 s?or-skih bojih v 11 a 1 i i i. »Petit Pari-sien^- poroča: Avstrijci in Nemci imajo orezdvomno nadmoć v svoji (e^ki artilfcrifi in obstreljnjelo nepretrgoma vse gorovje masiva Grappe z velikanskini i'r.ičujoćim oznjem. Talne razmere otežkočujeio obrambo proti obstreljevanju, ker ni skoro nlkakc?a mrtvesa kota za sovražno artiljerijo V«^i strell zaoenejo. Italljanska infan-terija i-i mogla dobiti šc nikakega kritja in v skalnih tleh ne more kopati iarkov, ki hi iili varovali proti artiljerijskim strelom in proti sl-alnim rJrobcein, ki jih provzroča streljanie. Posebno težka je italijanska pozicija v odsekn Col Moschin in hrib Ov ston. Tnkaj je bila točnost sovražnega str©-Ijanja dne 18. decembra naravnost občtido-vanja vredna in Je povzročila, da več pozi-cij na nikak način ni bilo moROČe več držati. Avstrijci so naperili s hriba Moschad-Lisser in Lambara peklenski ogeuj na itali-janske crte in zvezne potl. 12 italijanskih norlcij za streme pu^ke se nahaja pod bombardiranjem strahovite cfle, ker sovra*nik ne štedi tndi s svofim! 305 mm streli. Sneg zadnjih dni čisto nič ne fenira sovražniko-veza gibanja, ustvarja pa Ttalifanom jako režko življenje, ker morajo bdeti in soati na letleni zemlji brez zavctfa In brez sor-kote.
Francozi na italljanski fronti. Tz Rotterdarna poro^ajo, da je bi! v zadnjih boHh na italiian<:k3 fronti n^it neki francosH poTkovnik. Iz te?a sledi, da se nahaitifo francosVe čete že v bajnih sti-kfh z avstro - ogrskimi.
ITALIJANSKO   URADNO   POROCfLO.
24. decembra. Po skrajno skrbni ii besni artiljerijski pripravi, ki se je bila pričeia tekom večera 23. decembra, je napade! sovražnik tekom včerajšniejca Jutra vzhodni odsek A?ia§ke planote ljuto in fe naneril svojo akcijo ziasti na odsek Busc-Tirib Val bella. Vasproti zadnji točki se je posrečilo nasprotniku, da Je stisnil naso po artiljeriji zasuto obrambno naoravo. Njegov sunek pa se te n«tavil na zadai nahajajočih se pozicijah, odkoder so napravile na^e 5ete liude protinapade, ki se đeloma se vrše In so tekom zadnje noči se zadovoljivo konca!:. Ob spodnii Piavi južno Građenima so Izpopolnfli odseH 17. berzafjerskega polka z uspe^nim nenadnim napadom prejsnle dneve hrabro izvršeno akcijo fn so zavrrtfli močne sovražne oddelke. katerim se je bilo posrečilo, da so prišli na naš desni breg in so poskusili obupnd držatf se tii-kaj, nazaj na levi rečni breg.
PRED ODLOCTTM1O NA ZAPADNI
FRONTL
Berofln. 24. decembra. »Vossische Zt?.« piše, da bo r^\r prišei Sele. ko bo Arglija poražena. To odiočitcv bo moral ves inteligenten svet v najkraćem času spoznati. Odloćftev bo padla na zapadni fronti in ta odločitev stoji pred durmi. Niti trenutka ni dvomiti, kakšen bo konec odločilne borbe.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
24. decembra. Na deraein bre?n Mose je btlo deloranje artnjerlje na obeb straneh precej mo*5no t okolici Donanmonta in t smeri na E?ozd Chanme. Z ostale fronte ničeaar poročatf.
24. decembra. Zarad! mefle In snesa j> bilo bolno deloranje na ćeli frrmti Ie Blabotno. V južni Albaniji v okolici De-Tolija smo vjeli dva sovražna fzridna od. đelka,  skupaj  150 mož.
VoiĐo Srgi^ pomet u mim Đ&rt.
Ministrsho za javna dela je postavilo »splošna načela za vojno kreditno poirtoč za obrt srednjega stanu«. Po teh načetih je namen te pomoći, manj pre-možnim imetnikom takih obrtov, ki so si pred vojno ustvarili utrjeno gospodarsko samostojnost, s podporo pri oskrbitvi kreditov ob zlaišanih pogoiih dati ono pomoč, kl so je za vzdržanie ali zopetni pričetek obrata potrebni in ki je ne morejo potom normalnega obrtnega kredita doseći. V po^tev pri-dejo: a) oni obrtni imetniki srednjega stanu, ki so bili ^oklicani v vojaško službo ali pa so se kot civilne osebe Dorabljali za osebna dela v vojne na-mener b) vdove :n nedoletni nasledniki nod a> orn.p.teri'ih obrtn!kov, ako je dotični imetnik obrta v izvrševanju vojne s!užbe umri ter se obrt nadaluije za račun imenovanih oseb ped § 56 obrtne-q:a reda n c) tziemoma v po?eh^e^a ozira vTedni primerih t:tdi tak! obrtni imetnPd, ki sicer nišo bi!i vpoklicanf, na so bili hi*do prizadeti vsled izrednih ^ospodarrkih razmer v vojni. Pravilo-m*t bo vne?tevatl orinadnost k 3. ali 4. pridobrn:?kem razredu. Visina nosofil naj bi praviloma 400?) K ne prese^rla. Dajala se bodo proti zadoižnid ali tiie-nid. 2e^ia dol^ikova mora na vsak način pristo^iti kot sodolžnica. Obredna mera nai, vštevši stranske pristoj-bine, ne Dresega 4 odstot., prf čemer more orvo leto ostati prosto obrestf. Posoiila je vmiti najpozneie v teku 11 let: dolžnik se more prvo leto oprostiti vračHa jrlavnice. Med tem časom poso-tilo ni odoovedliivo. Za prošnje ie do-ločcn prckluzlvni rok kvečierrm dveh let oo vstor)u prosilca v oridobitno Življenje, oz^roma do nopolnem dokonča-niu demobilizacije. Za obrtne imetnike, ki so se žc vmiK v oridobitno življenje.
$c ta neprcstopnl rok doloci Kvecjemu na eno leto po splošnem razsrlasu predmetnih določb.
Sredstva za to pornožno akcijo se vobČe pridobe potom kredita. Država, dežele kakor tuđi trgovske in obrtniške zbornice imajo pri tem pomagati na in način, da prevzamejo garancijo za ne-izterljiva posojila in pa obvezo, če treba, plačati ohrestna doplaCila v omo-Kočitev poprej navedene ugodnejše obrestne mere. K lokahilm činiteljem se morejo privzcti tuđi občine, obrtne združbe in zadruge, dežeine komisije za vračajoče se vojake in denarnl zavodi, ki se pečajo z obrtnim kreditom. Država prispeva 75 odstotkov za iz-padke in obrestna doplačila s pogojenu da \-si drugi navedeni činitelji pokrije-jo ostalo kvoto 25 odstotkov.
Nadaljnje določbc splasnih nacei se nansšajo na organizacijo akcije.
Kakor smo že poročali, bo znasula glavnična potrebšcina za Kranjsko 1,200.000 kron. K*^r prevzame država 75 odstotkov garancije, odpade na lokalne Činitelje garancija za 300.000 K. Od te vsote je prevzela trgovska in obrtrriSka zbornica za Kranjsko dose-daf garancijo za 36.000 kron, ali 3 odst. vse glavnice, oziroma 12 odstotkov od vsote 300.000 kron. t. j. preostanka, ki odnade v pokrit je na deželo, občine in druge činitelje.
iftez SsicfSer zopet
v kriticnesu položefu.
k  D u n a j 24. decembra.
Zadnje dni se zopet govori o sko-rajšnjem odhodu Seidlerjevega kabineta. Glasovi o krizi nišo brez podlase, ozirema imajo tem več podlage. Čim manj je imajo vitez Seidler in njegovi tovariši.
To se je znova pokazalo v četrtek, ko je zbornica glasovala o kompromisu za vojni davek. Navzlic vsej agitaciji vlada ni mogla aoseči večine ter je žalostno propadla. Usodo kompro-* misnega predloga so zapečatili Jr/;o-slovani, ki so se tokrat ne toliko iz stvarnih razlogov (kompromis, ki je bil dosezen v skupnem posvetovanju odbora obeh zbornic, na sebi ni nespre-jemljiv), temveč predvsem, da pokaže-jo vladi vse svoje nezaupanje, odločiii, da giasujejo proti. Vlada je to posto-panje Jugoslovanskega kluba naravnost provocirala. V Pliberk je imenovala za notarja Nemca. akoravrto !© Pliberk ceio po nemškcm načelu slovensko »posestno stanje *% ker Je bil preišnji notar Slovenec (edirti na Koro-škem*), Še ostrejši germ^nizatorični krempelj pa je pokazala vlada pri statut« za vojnokreditni zavod za vsled vojne poškodovane kraje jugo - zapadne fronte, t. j. za laški Tridentino in za jugoslovansko Primorje. Ustanovila Je za obe zemlji, ki sta tako daleč druga od druge in ki imata tako različne interese e n o t e n kreditni zavod, za sedež tega zavoda pa je določila — Celovec! Namen je seveda jasen. Uprava zavoda naj bo v rokah najzagrizenet-ših Nemcev, ki bodo seveda poskrbefr da bo vojnokreditni zavod nekaka fili-jalka »Sfidmarke*« ali pa organizacija ala Ostmarkenverein na Praskam.
Na protest Jugoslovanskegs kluba je ođgovoril vitez Seidler, da te »malenkosti« ni mogel odbiti Nemjem. ki ga zvesto podpirajo, medtem ko so Jn-goslovani v opoziciji. To je stara metoda dunajskega sistema: pravice slo-vanskih narodov so vladi vedno Id predmet vsakdnevne politične kupčijei Nemci siasujejo za nas, dajmo jim zo-pet kos slovenske posesti v roke * V.
Odgovor Jugoslovanskega kluba j6 bil za Seidlerja silno občuten. Va.^a vest, da je finančir! minister Wimmef radi fziđa glasovanja o vojnem davkn demisijoniral, je povsem točna. Finanč-rti minister se še danes nahaja \n stattt demissionis in vlada ne ve, kako naj se izvleče iz neprijetne zagate.
Ako bi bile r^zmere normalnejSe, bi prav gotovo imeli tišti prav, ki trdl-jo, da je pozicija celega kabineta ne-vzdržna in da smemo pričakovati v najbitžiem časti političnega »kraha«-* Ker pa se ravno vrsijo v Brestu Litov-skem mirovna pogajanja in je našim državnikom mnogo na tem, pokazati svetu, kako lepo je pri nas vse v red«, bodo z Seićlerjevim pokopom pač Sfi nekaj časa poČakali.
Ministrski predsednik \t že začet zopet kazati Jugoslovanom prijaznejš^ obraz in je dal »Jugoslov. klubu« spo-; ročiti, da je pripravljen, zopet enkrat razprPAijati o jugoslovanskem vpraša-n;u. Tuđi glede pliberškega notarja se je opravičevai, če^ da je misli!, da zna novi notar tuđi slovensko . . ♦ Kakor rečeno, glasovanje jugoslovanskih po-slancev proti kompromisu, ga ie podučilo, da nima pred seboj »realnih« pohV tikov Šusteršičevega kova in da Jugo-slovani prav nič več ne dajo na lepe besede in prijazne obraze,
Zaenkrat stoji dejstvo, da je vlada pri vsaki važnejši priiiki   brez   večine.   Kako se da s 4em    dejstvom spraviti v sklad ves sistem in njegove metode — to je stvar, o kateri naj prc mišlju je jo dunajski gospodje,   čc st c kvadraturi krosa sploh da in sine pre-; miš! je vati.
2t95. Stev~
.SLOVENSKI NAROD*, dne 2    decembra 1917.
Stran 3,
Za ronttfno u]eti!n]en]e MMz narods.
Češki pisateli! n: umetnik|.<'> se obr-niii za Božić k českcmu naro^-i z novim pozivom, ki ga ob; tvljajo »Navodni Li-sty€. Pcziv pravi;
Koncentracija i:: roda ni n f ^oču kot reorganizacija strane oJ včerat. ustanoviti je treba marvcć nov temelj. Program nove stranke naj bi bil program nas vsefa: demokrati:cnii»samo-zavesten narod    v   demokratični i n močni d r i a v i.    No :tmo združevati. kar se združiti ne da. Od-ločnost in strahopetnost, vera in skepsa, ogenj in hladnost se ne dajo strajno i>po-iiti v eno organizacijo. Združimo pa vse. ki imajo enako stremljenje, enak iaeal. .Visel ujedinjenja ^ahteva. da pokažemo, da je češki ideal     demokraiičen, napreden, socijalen. Ce.-ka demokracija ne more in ne bo branila krivice, zatirania in izkomennja. Za enkrat trt v naši moči, da preme •ino in zbolj-§amo, kar v edem  današnjem  sistemu potrebuje spremembe in zbolišanja.  Je pa v naši moOi že danes tam. kjer sami vodimo svoje ?ndeve. v samoupravi, v naših obćinah.    da    damo     zastopstvo onim, ki nišo zasiopani. da damo pravo breznravnim.     Ako ne moremo spremi-njati doseđai volilnih redov. dajmo spora znmno pravico ?!asa tem, katerim da-sašnii red te pravice ne daje. Docrodki na slovanskem vzbodu nas ućijo. da ie feo'iše pravoćasno in prostovclir.o da u kar se 7 na^Uem na veke ne rnere držati. Cim vcvii pritisk. tem večja je nt-varnost katastrofe za cei i narod.     N e torei         boje vita       razredna stranka, tcmvr z stranka   narodna, stranka    harmonične-g a        socijalnoga        razvoja, stranka    demokratična in na« predra.      to nai bo dar. ki za djimo svojemu ljudstvu za Božij.      Prospcba caroda     raJostno     .Lrtvnlemo     svoje stranke.  ?vrj»e ose be,   svoje      i n • tersse. Ljudstvo Caka. Ne pt^ti-ibo sa čakati zaman.
Podpifani so za odbor čeških pišate l)£v: Alois J i r a s o k. laroslav K v a -pit. I. S. Machar in dnisi. Za češke ujr.etnike so podpisani ra. dr.: Tr. Bi-!ek, Hofmrtn, Ka: ka. Nejedlyf Jos. Plečnik, Saloon. Svabin-s!:ij, nadalje Karl Kovarovic, Vite-slav Novak. Otokar O str čil m Josip S u Je
Temu pozrvu so se pridružili praska pravnišk a, medicinska in lilozofična fakulteta ter praska in brnska tehnika, kl praviio v posob-nem članku: Narod je duh. njegovo telo je drZava. Svobodni duh mora obvladati svoje telo, narod mora imeti svojo državo. Narod potrebuje telesne organizacije. Ta organizacija so predvsem politične stranke. V boju zn forme države ^o razdeljeni pripadnik! naroda v tri ta-bere: v delavce, ki obdeiujeio zemljo, v delavce organiziranoga industrijalnega de!a in v delavce. ki so ude!eženi pri raznem drugem delu v zradbi narodne-ga telesa m ki služijo njega duhu. Tuđi ta tretia skupina mora biti ujedinjena. Zato osnujte novo stranko, tretjo veliko in moćno sknpino, tretji neobhodrri ud narodnega telesa. Razne ^o med varni osobnosti, toda jedinstven, k r a -sen in b 1 i z e k je čili-
V posebni izjavi pravijo repre-zentantje češke industrije in obrti, med njimi najznamenitejŠi češki veletovarnarji: Le notranje jed-notno rrdno organizirani narod more trdno in neomajno stremeti za svojimi veiikimi cilji. Vojna nas je vrgla v na-ročie opasni splošni pre!etarizaciji. Le Z osebno podjetr.ostjo in iznajdljivost-30 U l radostnim delom se resimo te nevarnosti in znova oživimo vse narodno gospodarsko življenje. Pri tem pa mora biti dosledno izvedeno načelo varstva in pođpcre slabih, mora biti vsakemu posamezniku dana možnost popolnecra socijalne^a razvoja. Vse sile naroda je treba smotreno organizirati, da bodo mogle skupno delovati pri skupnem delu. Vsi se moramo podvreči narodni disciplini, iskati moramo vedno to, kar nas druži. Kar spada okupaj po svoji politični volji, po nazoru na temelje kulturnega in sospodarskesa življenja, naj se zdniži v jednotno stranke čc.Ue državnopravne demokracije. K tej novi organizaciji se pmlaSujejo obrtni, trgov-Sfci in indtistrfialni krogi v trpanju, da ▼ stegnem delu z ostalimi vrstami naroda dosežemo veliki cilj: svobod-do. demokratično in neodvisno  češko  državo.
fflto wmn fronta.
a) Koraško.
Ako pogledamo na naso     severno j frmto in primerjamo nas položaj s pre- j teklostio. nas obhajaio Žalostnc    misli, j Toda sedaj ni čas tarnati: sila časa nas i je skovala i« $ to silo gledamo preko j grobov v bodočnost Vemo. kai pomeni j mtš boj in vemo, za kaj se borimo. Bila le naša zgodovinska naloga, da smo biti predstraža lužnega slovanstva. To na-k>£o so previdi naii predniki, ki 10 prvi J
zasedh*  osemtje  na  skrajnem      zapadu
savskoga in Uravskcga porcćja in so poslali svoje r»rcdMra2e globoko v Alpe. Scgali smo dakc tja v pustn>ko doimo, ob Adr*.antu nnvzgor, tako ds smo imeli ob T.avni ikoraj ^.alno //ezo s Cohi, ki so r-, severu sesili do Donave ii. so njih p.iirulje prihajaie ćelo ua jug. fo-da to zapadno ironto je prod^I sovraž-nik in se je zaril - krepko «ilo me U nas in Čehe. Zgodilo se je to že v preiMijih sTc»lv'tjih, ko h' bila naša bila brez od-pora. Zato so iz^inile naše predstraže v alpskih doltnah in so tam ostala komaj imena za njimi.
Ko smo se preh:\liri • k. leta 18t)0., je stala naša se\crru fronta na Koro-Skem še onstran Drave. Sezala je od Ziljske doline, severno o<l Beljaka, >>t. Vid - Glina, severno od geoposvetskega polja in se je vlckla po gorskih grebenih ob Labodski dolini tid do štajerskih mei. Ta fronta je stala precej dolgo, dasi je bila zelo oslabljena, ker ni dobivala pomožnih čet iz ozadia. Bila si je svesta, da *e navezana sama naše in je hrabro držala svoje pozicije, dokler se iii morala umakniti premoći sovražnika. T*ko smo v enem stoletjj skoraj izgubili cei severni breg Drave, izgubili smo svoje Qosrx>svetsko polje in šino se brez »opa zrnate« borili na iužnem bregu. kjer stoje danes naše prve oo-stojanke.
In vendar je ravno Koroška tista zemlja, ki budi v nas najlepse spomine ne Ie zaradi svoje prve zgodovme (usioltčevanje naših vojvod) in zaradi svojih stare?ših slovenskih spomenikov it<u ampak mdi zaradi moi. ki jih je nam dala Koroška v prvi dobi svojega boja v preteklem stoletjo. Kako lepo se vrste drug za dragim imena: Urban Jarnik. Ahacelj. Slonsck. Matija Majar-Ziljski. Janežić. Cmsnieler!... Imena teh mož pomenijo naše pr\*oboritelje na severni koroSki frontL Urban Jarnik. kcros'ki Vodnik, je bil pesnik in narodni baditelj. Prišc! ie v doba ki io imenujemo probujenie narodov. Tuđi slovenski Korotan se je prebuial: vzbudila se je davna zgodovina, vzbudila se ie domaća pesem in slovenska knjiga ?e stopila pred narod, kot njegova budnica in vodnica. Slovenska zavest se je začela utrjevati na naši severni fronti. A h a c e! i je prišel $ svoiim gospodarskim delom. Bil ie mož tkzv. prosvet-Ijene dobe, ki je hotela povzdigniti blagostanje in prosveto narodov. Zato je posvetu* svoje dek> gospodarski vzgoji. Vedel je, da le gospodarsko silen narod lahko živi na svoji zemlji.
V tistern času je prišel Slomšek kot špmtual v celovški seminar. Vzga-jal je mlado narodno duhovščino. Ta duhovščina je imela namen nesti prosveto in narodno zavest med narod. Vedel je, da je treba knjig, dobrih narodnih knjig. Pisal je in vzpodbujal je druge k delu. Budil je slovensko pesem, ta živi znak našega narodnoga življenja. Ni si mogel misliti, da bi mogel narod, ki je tako nadarjen in dostopen za vse, kar mu Je dobrega in iepega prinesla slovenska knjiga, da bi mogel ta narod propasti. Celovec je bil takrat do dve-tretjini slovenski — okolica popolnoma slovenska- Tiskalo se je tam veČ slovensko neso v Ljubljani.
Iz teh vrst se je đvigrtfl Matija, Majar Ziljski. Mož velikega duha. Širokega obzorja. Videl je, da se fronta giblje in ie iskal pomoči v svetu. Zagleda! ie široki slovanski svet. O njem ie pisal svojemu narodu. O Cirilu in Metodu, blagovestnikih, o velikem narodu in njesrovem jeziku, o novem, dote-da? neznanem svetu. Motel je združiti sifef ustvarjal je skupen slovenski jezik, skupno pisavo itd- Korotan mu je bil preozek. Odšel je v svet, da bi od tam prinesel svojemn narodu novih sil, nove opore v težkem dotu.
Treba je bilo knjis. pred vsetn knH?. ?Iomšek je sk-bel za nje. Bilo je premalo. Mohorjeva družba, Drobtinice itd- Premalo. Treba ie bilo knjig tuđi za inteligenco. In tu naidemo rašega J a -nežiča. moža, ki )e vz^ojil ćelo novo generacijo v svojem »Glasniku«. Ob ća-sii, ko se je Ljubljana dolgočavla ob svojih »Novicahc. imamo prvi beletri-stičen list v Celovcu. ^e danes so zarri-mivi ti letniki Vsa naša imena najde-mo tam: Stritar. Lev.>tik, Eriavec, Jur-ćič itd. itd. Janežič je bil vzor urednika: bil je marljiv in podieten, ako bi bilo ozadje dovoli podpiralo fronto — bi bilo marsikaj zagledalo beli dan. Toda trna se je bližala. V »Slov. Bčeti« (1851) imamo se polno poroćil z naše severne fronte. Bilo ie še dobro — toda od te dobe se pričenja !*itisk od severa. Ni zadostovalo več prosvetn© delo — boi je zavzel novo politično obliko: treba je bilo časnikov m Tovornikov.
Tu nas topi Cinspieler s svojimi ča-sot^si in s svofimi govori- Bil ie skoraj osamljen, kaiti drugi so se umaknili v mirno življenje in slovensko kulturno središče je bilo premeščeno v Ljubijano, kakor da bi se vedelo, da se začenja boj na življenje in smrt. V tem boju smo Slovenci rnnosro zgubili. a še več v miru, ki je priše! po njem. Zadnjih SO let smo izgubiti več kot prej ćela stoletja. To je storila ncmžka Šols in pomanjkanje mož — ki bi bili vod ih boj.                |
Tako stoji zdaj naša severna fronta ■ slaba, onemogia. In venJar je ravno Ko- i
roiUdatoHUBiBoieplBMnAaftitett: 1
Jaroik, pesnik-budiieij, .\hacclj, ^u^po-dar. Sloinšek. vzgoiiielj in propagator presveto, A*;\jar Zi!i^!;j. a^ituor slovenske kulture in vza ^inno n, Janežič, tirednik. slovni':\r. r.; spieler, politični hojevnik in ./uniaL .. Ali so ?e rodili um pr. v za io. ker ; bila fronti? Delo te:j mož nam nriča v> duševni v'i in nadarenosti nareda naroda na Koro-ške-Ti. Ako smo se 'imikali <■* vaši do vas u a\ temu kriva naša slabost (o slabe m vodstvu :n napakah zadnjih let ne jTovoritn) — ampak pred vsem sistem, šola in uradi.
Na*a severna fronta je omejena. Stati:f Ka. ki jo je izda! dr. Hecke, govori fi tem dovolj. Toda mi se moramo zavedati. da bo ta stran za vseiej severna fronta Jugoslavije. Kar izgubimo, bo treba zopet priboriti. Treba bo pod-preti naše prve vrste. Moćno ozadje iim bo lahko poslalo pomožnih čet in sredstev za neenaki boj.
Imam skromno željo: da bi videl nekega dne knjigo, ki bi nosila naslov: Koroška čitanka, koro>ki buditelii, koro-Ški odmevi ali podobno. Tam bi hotel imeti slike in popise mož, ki so se borili na koroški fronti v 19. stoletiu. Tam bi hotel citati njih pesmi, spise, misli, govore — vse. kar ima stalno ceno. In to knjigo bi hotel videti v roko vsa-ke^a Slovenca in razsirjeno po vsej koroški fronti. Nihče mi ne bo ugovarjal, da bi bila taka knjiga lep spomin naše preteklosti in krepka opora za nai boj v bodočnosti. In ta boi bo trajat dokler v našem narodu ne bo umrla volja do življenja — kajti zgubiti Koroško, pomeni — odreći se nas? zgodovim.
In ka) ie narod, ki se je odrekel svoji zgodovinl? Ali ni zgrešil svoj po-klic? Ali na izgubit svoj cilj?
Mi vemo, da ie naša zgodovinska naloga, držati na§o severno fronto. Ako so bila poroci 1 a zadnja desetletja slaba — ni s tem rečeno, da mora biti vedno tako. Odkfanjamo vsako obupanie pod geslom: na smrt obsoienih. Mi spre-jemamo boj, ker ga moramo dobojevati, ker ga zahteva naša domovina: bojuje-mo ga v znamenju kulture, resnice in pravice. In to je znak kulturnih narodov.
Politilne vesti.
—  »Glas Slovencev. Hrvatov In Sr-
bov«, novo zagrebsko glasilo za politiko ujedinjenja, bi bil moral iziti 24. decembra. Hrvatska vlada pa je to preprečila na jako >originalen€ način. Izjavila fe namreč v zadnjem trenutl^u, da ne more odobriti drja. Janka N. Novaka za od-govornega urednika, češ, da nima — ni-kake^a premoženja! Razmere, ki se razvijajo na Hrvatskom pod odgovor n o s t j o hrv. srb. koalicije, postajajo od dne do dne ćudnejše. V saboru splošna in enaka volilna pravica, v upravi pa uvajanje reakcijonarne-ga policijskega režima — iskreni prijatelji koalicije zasledujejo ta razvoj z veliko skrbio. Koalicija se vendar ne bo postavila v popolno nasprotstvo z narodom!« »Glas S., M S.« se seveda takih šikan ne bo ustrašil
= Enotna politična Ćeška stranka. Za enotno češko stranko, ne samo me-ščansko, ampak iz vseh vrst naroda, se oslaša po realistični stranki rudi češka državnopravna (radikalna) stranka. Predsedništvo te stranke je skllcalo shod zaupnikov na 13. januana in mu bo predložilo predlog, da naj se stranka razpusti. Češki pisatelji izdajo za Božić oklic za enotno stranko ter prine-so ta oklic »Narodni Listy« 24. decembra. Povzročitelji tega oklica so Jaros-lav K v a p i 1 in J. S. Machar. kateri se mudi te dni v Pra^i.
—  Bosanski socijalist o položaju v monarhu!.     Reuterjev urad poroča: Dr. Franc M a r k i č, bosanski socijalni demokrat, je prispel iz Stockholma v London. \Sled nje^ovega stališča na med-narodni konferenci v Stockholma mu ni bilo mogoće  vrniti se nazaj v  Bosno. Pravi, da je stanje    v    Avstro-Ogrski nonarhiji neznosno. Apro^zacijske raz-mere postajajo vedno boli grozeče. Pre-bivalstvo Bosne. Hercegovine.    Dalmacije in Istre mora jesti korenjc, da uteši glad. Neizmerno število ljudi umira za tkzv. lakotnim legarjem. Kmetje nočejo obdelovati niiv ter pravijo: Zakaj bi de-lali? Ce pustimo dek>, bo kmalu vojske konec; zakaj bi mi še s svojim delom pospeševalt bedo?«  OroŽniki  in vojaki goniio ljudstvo na  delo. Na Dunaju je videti prosjačiti vojake po ulicah. Cene živil so neverjetno noskočilc. V Nemčiji ni boljše. Kar ie določenega za ves te-den, se vporabi lahko za en sam dan.
= Pravice svt>bodnci?a naroda. Da-najski »Abend^ poroća iz Stockholma: Glasom petrograjskih vestj zahteva rusko časopisie objavo vseh podrobnosti poteka mirovnih pogaianj. Svobodni ruski narod ima pravico vedeti vse, kar se tiče ureditve rnske jsode, da bi po-zreje ne bil postavljen pred gotova dejstva. Ljenin je obljubil ukloni« se tej zahtevi in objaviti iazvoj mirovnih po-Sajanj. »Abend« vprašuje: Kaj učini pa vit. Seidler? Bo-li zaplenil ruske obiave o mirovnih pogajanjih?«
-- Bolgarsk! kralj o mir jvnem vpra-Štmlu* Đolgarski kral? Ferdinand je dal po svojem znanem intervicw-jrjfi Adolfu Strasn napisati uvodnik v »=N. fr. Pr.«f kler Dcayi; Z4i se» da so oajvcćje težko-,
če n-4 poti k miro odpravljenc Upati je, tla bodo uogodki v Rusiji služili tuđi splor-ncmu nrni. Položaj BoTgaro-' ?e v vo!n-'kem, rin'crijalneni m moral-^nen! oziru izređno uscoden. I3«'r*gartia je rri-čela voii-o. da irresniĆi — n:*.*važncjša točko ciitc-nne?.- programj. ki zahicva osvobodiicv narodov. Boi&jrski narod Je se da' osvob^jen in uictliien. Pos-o-panje Bolgariio gre ml vsega začetka za tein, ud se konzolidiraio evropejske razmerc na Balkanu, ulece demokracije se Bolgnrija prib'tžuje r^rolnosti. za katero se, kakor pravi, cnienta bojuje. Nobcna ustava ne odgovaria demokraciji boli nego bolgarska. —
~- Sprejem pri papežu. Iz Lugana poročaio. da ?e papež spreiel včeraj 24 v Rimu navzočth kardinalov, nadškofov in škofov. ki so mu prišli vošćit o Bo-ŽiCu. Kardinaldekan VauuteHi je prcbral v Imenu kardinalskima kolegija adreso, na katero je odgovorit papež z zahvalo ter opozoril na svoja brezuspešna pri-zadevanja za spravo narodov.
= »Vorwarts« nstavl:en. Borolinsko vrhovno poveijništvo je za tn dni ustavilo socijalistični organ »Vorwarts*, najbrže vsled nekega memoranda delav-skega okraja Neukolin volno-prehranje-valnemu uradu. ki j;a je pred nekaj dne-vi objavil ta list. Spomenica je vzbudila veliko pozornost vsled oštre kritike te*;a jrada; med drugim opozarja na to, da so morale uprave iiemških mest kupovati žlvež za cenc ki so bile mnogo viš-je nego maksimalne.
= Nemiri v Varšavi. O nemirih v Varšavi, ki je še Woltov urad pisal o njih, poročajo tukajšnjemu časopisi u: 2e v soboto 9. decembra se je vršila velika delavska manifestacija v prid Pilsudski-jeve oprostitve in vseh interniranih legi-jonariev, naslednji dan so pa vprizorili slušalci varšavskih univerz skupno z drugim prebi val stvom iz istesra vzroka velik demonstracijski obhod, ki le sku-šal dospeti pred knezoškofijsko palačo in pred kronenber?>ko, k?cr uraduje mini-strski predsednik Kuharzewski. Razde-Uenih je bilo nešteto proklamacij z naslovom: »Zahtevamo odgovor!^ ki po-udarjajo protipostavnost zapiranja in in-teraacij poljskih vojakov m slavnega na-rodnega voditelja brigadiria Pilsudske-ga brez vsake sodnijske obsodbe. V Miedova ulici in na Novem svetu je prišlo do spopadov z nemškimi četami. Bilo je 12, med njimi dva težko ranjena. Ražen mnogih, med manifestacijo prije-tih demonstrantov so čez dan za pri i še 50 oseb, med njimi tuđi znanega socija-lističriega voditelja dr. Jodka.
= »Milostiva gospa.- Nemslci državni tajnik dr. Kuhlmann je nagovoril mirovne delegate v Bresfi Litovskem: Vaše visokosti! Milostiva gospa! Go-spodje! Takega nagovora se ni stišala nobena mirovna konferenca, ker še nik-dar ni bila nobena ženska mirovni delegat Tokrat pa se nahaja poleg boljše-viških moških đelegatov rudi ženska de-legatinja. Poročajo, da se piše M. A. Bi-zenko, da ie Malopjsinja In da pripada skrajnemu levemu krilu socijalnih revo-lucijonarjev. Baje je bila radi nekega atentata tuđi že v sibirskem prognanst-vu Se neko posebnost, katere pa dr. Kuhlmann ni mogel posebei povdariti, ka?e boljševička delegacija. Med ruski-mi delegati se namreč nahaia skoraj polovica 2idov. *Odkar obstoja krščanski svet, je židostvo tokrat prvi zasto-pano pri mirovni konferenci. 2idi so posebno spretni mešelarii in sedai imajo priliko, da se merijo s prvimi diplomati centralnih držav.
= Star manifest ukrajinskega ge-neraine^a talništva. Kakor poročajo iz Stockholma, je izdalo nkrajinsko generalno tajništvo manifest na vse drZav-ljane, vladne organe in politične ter drn-žabne organe Ukrajine. Manifest je že star ter gotovo danes ne odgovaria več položaju niti težnjam ukrajinske rade, vendar je zanimiv v toliko, da spoznamo mišljenje in zahteve tikrajhiskesa naroda že pred 25. novembrom. Manifest k! ie izsel najbrže 13. novembra, pravi: Ruska centralna vlada je ne-zmožna voditi vladne poS'č, Ćele po-kraiire so prepn?č^nc same sebi ter brez vodstva. Zato se oć dne do dno ::iri propast političnoga, gospodar^-iern Lt družabnegn življenja. Iz Tc^a vzroka i ie generalni komisarijat začasno posta* [
vil tele nove generalne komisarijatea Generalni komisarijat provijanta, ar« made, justice. pošte in brzojava ter generalni komrsariiat promet?.. Kompeten* ca gener.tVer^a komisarii.ua se razteza iva vse ^ubernijo, kjer so Ukrajinci V \\MnL Zato se pritejmoio v teritoril li.raiinc critberniie Herson, Harkov, Je* !v«terino?.!av in tavris. Uprave teh gu« bernij in vsi njih organi se morajo ena« Ko, kakor vsi državljani Jedinjene Ukra* jine, v vseh svojih zadcv ah obračati dd sekretari«" iov gcneralnci;a tajništva. Vse vesti o odejpitvi Ukrajine od Rusiit so fpred 25. novembrom) ali protirevo-luciionarna propaganda, ali pa govori-Čcnje brezdelnih, nekompetentnih IjudL Centralna rada in generalno tajništvo sta oba jasno in nedvounino izjavila, da mora vstopiti Ukrajina v federativno rusko repubtiko kot enakopravni državni član; sedanji politični položaj tega sklepa no more izpremeniti. Do':ler med vo»sku-jočimi se državami ni sklenjen mir, no srne prenefciiti delo za fronto. Armado je treba oblačiti, nrehraniti in oborožiti. OcneraT^o tajništvo bo sporazumno s centralno voiaško oblastjo storilo vse, da se armada preskrbi z vsem potrebnim. VoHtve v vseruski ustavodajni zbor se morajo vršiti, kakor predpisano, 25. novembra, če se to Jo takrat za novo Rusijo ne tzpremeni. Državljani in upravni organi morajo imeti to pred ocrni in storiti vse. kar ie v njih moči. da se izvrše volitve s kir največjo natanč-nostio in s splošno udeležbo prebivalst-va. V kratkem bo centralna rada potr-dila zakon o ukraiinskem ustavodajnem zboru ter bo generalno tajništvo ta zakon razglasilo. Volilni organi morajo to upoštevati ter se po volitvah v vseruski ustavodaini zbor ne sme odstraniti voTilni aparat. Izdelal se bo nadalje projekt vojaške obranise vsega teritorija Ukrajine v varstvo pred pogromi, ropar-skimi napadi in snloh pred vsakim nudim kršenjem reda. Oubernijski in di-striktni komisarii dobe z^l vzdržanje reda na razpolago čete, da moreio odloč-no na^tooiti proti anarhiji in kaliteljem miru. V boju z anarhijo in pri obnovitvi reda 5e bo opiralo generalno tajništvo v vsakem kraju na organe lokalne samouprave, ki jih mora zopet lokalna demokracija na vsak možni način podpirati. Zakonski nacrt glede reguliranja zem-ljiškega vprašanja in predaje kmetiških posestev zemljiškim komitejem Je skoraf izdelan ter se bo v kratkem objavil. D<i takrat se ie vzdržati vsakega samolast-nega nasilnega zasedenja zemljiŠČ. Vsi državljani Ukrajine naj so v vsakem oziru svobodni državljani svoje dežele ter nai podpirajo upravo, da vzdržl red vv Ukrajini in brani velike pridobitve vse-ruske revolucije.
= Puljševlkl bllojejo ogenj in žrep-Io na fi areosk > vlado, kakor Je razvidetl iz te-le brzojavke, ki Jo sporočajo preko Dunaja drskoje Selo, 18. decembra ob 1. in 15. minut popoldne, Vsem in v inozemstvu pariški brezžični postaji g. Cle-menceaua. Pariški radlotelegra! spušča dan na dan obrekovalne vesti o ruskem političnem življenju in njega vodllnih možeh v Javnost Neki ruski Informaci)-skl biro v Parizu, ki se sestavlja iz ruskih reptili] zadnje vrste, prinaša dan na dan najbolj fantastične vesti o grrozo-tah. ki Jih izvršujejo bol]:*evikl v Rusiji, pri čemer se o tovarišlh Ljenino in Tro-ckem ne govori drugače, kakor da stat ag . fa i-*iiaKe vlade. Radiotelegral franeoske republike se postavlja torci v službo zakotne literature. Obrekovalno delo radiotelegrafa g. Clemenceaua pri-haja k nam naravnost v ruskem Jeziku, gotovo zato, da bi našlo pot do srca ru-skega naroda. Ni ivomiti, če bi bile ruske brezžične postaje v rokah ljudi, ka-koršni so Miljukov, Kornilov, Kaljedin in druc:i prijatelji Clemenceauovi, da bi imeli ti ljudje veliko zadošćenje nad ostudno literaturo ?. Clemenceaua. Toda sedaj so brezžićne postaje v rokah vojakov in delavcev, torei splošno poštenih ljudi. Ti samo hladno zaničujejo predrzne pozive, da nai narod vrže s sebe diktaturo tolpe zlocincev, izdajic in goljufov. Take pozive meče radiotele-graf %%. Poincareia in Clemenceaua, se-danjega poglavari a franeoske vlade, ki ga je postavila na to mesto volja združene buržoazije, dan na dan k nam, in tem ložje ?e verjeti v kupljivost mogo5-ne revolucijonarne stranke, ker je go-spod Clemenceau v svoji preteklosti bil v škandaloznem stiku s panamsko afero. Oni. ki so razsvetlieni. pa opazujejo z blizine delo sovjeta ljudskih komisar-jev ter poznajo življenje starih revotu-cijenarjev tako dobro, da ne more napraviti na nje nobenesa "vtiska obreko-i vanja časnikarskih helotov. Edino čust-vo, ki je more vzbuditi v njih delo gospoda Clemenceatiii, bi b'!o Ćustvo nai-globcjeea zanicevania za kliko zmešauih panamistov. ki imaio za enkrat Še možnost. da govore v imenu izkrvavliajoče-ga se in izdanega haneoske^a ljudstva.«
(Od našega r*>ro££Yalca.) V Mariboru, 24. decembra.
Jftvnl škodljive i. Xa minolo pom-n«! yz r"2pcsl3-'o c. kr. oleraino glavar, stvo veu i a r?c£lo trop potrcnlb komisar-jev. ođ ^taterih je Iromaj en del mogel raa. ločevnti !;*-ni^o oJ p^enisC, krompir od zelja. Ker ti Ijuđje o feafecm »tanju uetv si. cer, nišo imali najmrmjinga pojaa« ••
dtian 4
.SLOVENCU NA3JD\ Une 2(   ckcunUr* i u?.
2t5   ste*.
■Bptćno poročall; da, seksteti 90 tsđoto. vali poročila kar doma, ne da bi bfli Ili na kmet«. Ti komlsarjl bi bili morali dobivati ft* dan po 10 K đoklad. Da daces nišo spre-iell fie vinar ja. Potem J« Imenovalo ckrajn« flavaritvo razne nadiomlke, kl naj bi ure. 4!il naCln prodaj« raznih poljskih sađeZev, <io2očiii cea.« la množine za odđa.jO in last-So vporabo. Okrajno glavarstvo fe tuđi pri itm ni ozlrato na sposobnosti, marveč — ta Sfcesta so mast no platana — imenovalo 1« protežirane«. Vpoko'eni davčni kontrolor te zagrizen n«mikl nacljona'ec Kha'er n. pr., \m sećel vs« iire dnl t davčnom uraču, ••daj pa j« — od aveuata — ie vrhu rs^^a »kornisar sa krompir«. Gospod lira ^ar >a <ies#fno, 1 poaojnino ttM, 100<* K doTiođ.
Jkjv. Vrhu vs©ga pa se tme kolikor mu đra-90 xx?a£ati nad slovenskim po!jed*»!eei». Kaj
%riga z%. Khal<*r In 3I. Weiss, č« gre vse tucaj utrobe ln ne preectajp sadefa niti ra •em«. Tako ep godi pri caa. Kupica rem. ftkonacljonalMh uraduikor !a pri£unJ»/V»v #• redi,   širok« mase  pa  radi  nilh  trp«  po»
manjkficjd c«io najnujne]Šega ta TsakdanJ« *t1J«tUc.
M«etna obCina kot narlja. !•€ c « n. Nararfr:o skrb« mestne otkine, da dobiva preblvalstvo po možnosti od ob-#tn»kih uprav potrebne stvari eeneje kot pri trgovcu. Naša mestna občina je kupila iftptambra nekje les, klaftra, ki jo stane ■ transportom vre.1 73 kron — proi*. ja pa oblina drra po 142 K ra klartro! Jfestna občina zahteva od rsakega aakla-*eja praška gotovo množino špeha; pla. 4*J« ga po 7 K '0 t 1 kg, prodaja ga pa pc-4aj I« po 30 K' In tal:o. kot pri lesu In #pefau je povsod. Kdo bi vse na?teval? Ob_ 4na đela poTsodi s 100% dobička. Kam gr« tft4snar? Čemu se ga Tporabl?
K a 1 i n • 1 o v i J o. Dne 17. t m. tzUH -•D#Titscher Montar;« je ta enkrat prost j jMmškonacijonalnega ščuvanja. Vzrok je $m«h. č<? pog'edal ll?r: pcminjkanj* km-ka ln knaSne meke Ie?i nad mestniinl ao_ ■poa&rji kot tei/a mora. Zato jih more 'Jat "fcraniti in za to jib tuđi rca pere s tom, da mbavlja na vlš^e, kl se^« v Gradcu !n na 2>uiiaju. Gg kutijo, da f© jim za br**zskrb-10 gospodarstvo o vojnih letln n*»kaj| sple_ ta, čeinur ee no bode dalo iror^Diti in kar Tisi gTozeć« v n-aka. Sicer pa treba sam« pogledati v llstnico uredništva tepa lista Ih takoj j« jasno, kaj nas še caka. Bref.raej-«• lćnrajoči člankl in notlce prve Izđije iBt'o tudl sa poaledlco, da so Strvilne ra*. pročaimlnie« po ćeže'i odrovedule rasprodajo lista. To je rovod. da izgleda zadnja Številka nekoliko bolje; ▼ prthodnjl bo ArngaCe.
Afera dr. Ptvko. Nemgkl poslar^l Jtlesjer, Wo!f in tovprtši so stavili r\a đ«_ ialnobrambnega ministra interpelacijo, kl *• bavi x Tpra?an*em ćomcevanp^a izdajstva, voj. tajnosti ln đezertadje čoSMh i«stnSkov. V to afrro e? je vp'etlo tTidl vj#_ { ♦•pa Slovenca nDd.noročnika v rezervi in TTof, nafiepa moEke^a tieiteljiž^a dr. P*v-km, kl je služil r noHem bos._her<?. bata'j»-»n. Na tej interpelaciji je značUno đvojo: »rvie liconnje interpelacija nekerra ea/lpo. foćnika Plika fin ne Pfvkai. OzTsačba fme-ma Plika »e ponavlja; ramena nll netočnost Višanja, ee torej zdi reverjetneu Dm?:ie je ▼ Interpelaciji njveđen kraj, kjer je oni ^ataTjon stal Carsano v Sn^ns-:! dolini. ioliltor je nara mano, je T>n rtr. Plvko na •ofckl fronti, ne pa v Juž. TIrolah . . . Nastane torej vpraSanje: kfe iakatl Txroka in •ovoda k taki zameni? O stvari bodemo &• ^oročali.
S proje. ▼ vozn zn, vojaStvo Je ffe_ ^•t Mo«t«**re<r. Srb. J njim so ?e rozl?! od 31 đ »nm os ta dalje rcjakl STovercl in prti „Hej Slovence!« Srb j« posluSal. Ko iw» ga vpraiall, zakaj strmi. Je đejal, da bi v Mo. •taru, Č« bi p«U »Hej !?1ovence« !n >>n rl-vlllst — obeslll, vojaka pa nstrelili.
Tojallc« bo 1 b 1 ib 1 ce. Vse fn-knjinje rerervne ln drtiire vojaftke bolni*. nlce eo se preselile na Gori?ko, ali pa vsaj •dposlala tjekaj  svoje oddeik«.
Eiimir« na polti. C^nzurm 5« •đlla. a k<!or j« cpal. ća bo<1e sedaj s pl_ •tmsko po?to kaj bolje, ■« Je grdo varal. itajti »Scblendrlan« j« postal ie vrćjl. C* •• navadna pisma r*«> rabila po t <"r» 4 4nl, ekspresna pa po 7 dnl, čsne« splca r«i ne đohajajo . . .
Tellka tatvlna tobaka. ▼ €Prađcn so okra^ll neki vapoc. odstranivll »lombe. neznani ilikorci za duhan ▼ vrod-BOsti do 15.000 K. Del tega duhana 3« bfl »amenjen za Maribor. Tatovi eo tr.orall Imeti na raxpo!ajro velfk toi Ih dobro vpre-tn. Tat vino so lrvr*!11 na glavnem kolo. #fonx. baj« v fami 10 minut. Clovek res v«f n« ve, ali naj «• čuđ! dogrodkn, ali 1» občudaj« neverjetno drznost ln »pret. ^oat uzmovlCev. V xadrj«m času priuro vazljo na natakarje !n nata*:arlce velikih r««tavractj in kavarcn ▼ GraSna in drtj^od! ta bal« tu<*J na Đunajn. Sled baje Yaf*. da mtlnska drniba pri naa U.t« vrdrtuje ■ lesvdivom.
N • m 1 k • ieljtt. KaSim Nemtf« vfirdar ne moremo n«tr«Cf ta s narai uo v%dno nesadovoljni. pa naj storimo kir k^exo. N« gre jim v glavo, oa «* poteci. jtmo za svojo stvar, neuinljivo jim je. kako ■loremo đelatl za obranftev in proT>ndo na. i%ga naroda in z veleizdajnici nas obk'ada-Jpw k«r smo za svojo deklaracijo. Ogeri 1« iV«plo brtshajo nad nas, kl »e poteitamo sa t*> cdkrit« simpatije pa goj« zm tlate med naml, kl hočejo na5erau narod« biti s;robo„ l»pl In Jesa Jih tres«, ker ti jrrcbokop! m*d sami nimajo ni« ere<?e. Kak« se ra_ ▼»•majo vsi za krajnskera «efel^e«m gla-▼mrja đr. S^sterflCa! Ki ga skoro dneva, c»a li nam nernikonacijonalnl ln vsenem3"k1 flst! nm pr!r^a?al! dolrovesrm Ja^lkovani, **r ft r««» kar *nti i«kren* slovetisk« M. vra/'a od t!vSegm pcaclavarja S. L. S. !tako dalei grcio ▼»•nemike eimpatij« za d*. »»steriiča, kaže najbolj »MarburgeT r«l-Hing< v svojem nvoćnfkn »T-albacner B1-tf^BiRbrot«. č'ftnek «• obrada proti ljub_ fttMflKtnn kneto?kofxi đr. JedlCa, »a to, ker J« perval kranjsko d tiho visino, đ* n*J m« sledi narodnemn IzdajaTzn ln ker poriva am pristop k Jngoslovanski deklaraciji-^MarbnrgeT Zeitnng« b! ga rađa dala pođ •ttožbo po I f8 k. z. tn menda pre4 »fCn-«elfani?« aU pa na vetala. Taka ]• ••mtka pravičnost,
""""" Niti trtptTtl Bta)ers1ta »a. mostnija j« rrepoveđala Hstora rprej*mAt! iaserate. kl pon«1ajo Javno v zaaten« sa H_ rtla kađlvo, Irirlt, petro!ej i. dr. trn mste. Jfam nm sdt di to odredba »opet enVrat »rihaja 6» i« n« prepotn«, 9« vemj rel* taeno.
Umri i i* ▼ starosti Bt let a«*aJocBft Tfokojeni ađjnnVt Jutre felrrrJce i« pl^ar-mllki vo^'a rnsribon»1r:e okrajne bolni*\« fclagmjne Emerik Fraunsets«. Bil Je Ketn«* •IrpljiTeg« značaja fai ođllčn« osebM Ijm. WsnjtvoatU proste on« •*!•*• w*4m*—M. U
Razno ft ostale Ittelt. Ra^tm. ■kim svetnlkom Je bi! Ir^eroTaii raCnTi«kl r«viđent graške nameetnlje Gustav vite* pL Croileiaasa. — )** lapteo prošnjo ]m %A\ rreaelCe« iz Harlbora iO't&,ni cfcijil J. StraisI r Radgano li Marlborm ln cfirijal Ft. Kahr »s na^gor.« v Hrailee. — Thi* 19. t. m. so Imeli v Gradca v prvih prelpol-dana. Ih urab take gosto meg'o, đa so tr. govc: ia nra^i mogli prićftl pošlo rat i i* le ob 10. uri r^edpoldan. Vale*3 poledlce »e Je cojodilo tadi na t:'!cah već neurec. — Vsi Tiaa:! južne želejnlce so si'no prenapoljenl. Doa*^a •«. ća v Maribora, Gradcu, na Pra_ gerskera itd. na rtotine ljudi ne mere «A-totofttl ii rtkEjo pocamnikl č*sto po <lva dnt. pr*Jao morejc na pet. K^rnr ni aujna potreha roto-sati. ta raj« ostani donsi — Kacnestnija ccirerava prepovedati ođrlaje m'.ciui na druge Lot na ctrol;* yod 5 leti ter na bolnt in stare. GraSliim kavarnr.m Je dostavi janj© tnleka nytaT!;eno. — U rad ca ljudako prehrano je uklenil r.postavitev načzorovaleev kojih ra!o»a bode. nat!^3i*o_ rati cpne Maja tn obleke ro raT?>f*rih okni'a, ali odsavarjajo  cajviS^im  eenam.
Osrednji odbor za vrniter besrn-cer in obnovo Prigorja na Diimju je poročal, da priđe v Gcrico vr.cm znr ii zastupnik te:a odbora in sicer v nedc-Ijo. Ker je bila ti vest priobčcna sele t ponedeljek, bi moifli prizadeti okoli-čanski možje soditi, di priđe omenjeni rastopnik v Gorico v nedeljo, dne 20. decembra. Naznanilo popravljamo tako, da ako ie ome:\icni zastopTnk pri-šcl re ie muclil preteklo nedcijo, dne 23. dc:c'"bra v Gorici.
GonŠka blbf!oteka% K?':or zn^rio, so Ttilijani cdne«Ii iz Gorire vro biMi-oteko, rsst^^ieno v rirr^^^ij^cn pn-5!or»ju in j5tot-»^o biM'oteko iz samo-stn.na na Kostanjevici. Sedaj poroča »Osterreichisch - unerarisebe Kriejrs-korre^pondenz«, da so našli te dve bi-blioteki v Vidrrru Gotovo pa je, da je iz^inila iz te1! bibliotek marsikaka dra-gocena knjiga.
t Martin Porerfll. Pi<ejo n.im: Kdo ?e izmeđ Ooric^nov ne sroroinja ćobri-čine, moj^tra Martina Po v era ja, ki Ie imcl svojo trgovino na Travniku Minu kavarne Centr?!? Znnn n?.m fe b:l vsen n? !e kot trc'en naro.lcn obrtnik, ki se je ne km agitator, am^r.k kot soniišljenik, kot trien na? ćlevek ude!e2eva! n.iše^a rtnrodnega življenia in rrccvitania v Gorici. Dobro:!ušni njegov obraz. ?iva brada in živahno oči so nam v spom:nu in rjcTOv šepavi pogovor. Stotine nsših ljudi je tvorilo kros nfcsovih odjema!-cev. !n ni jih rrn!o slovenskih štmleniov. \:\ j:m Je umeril suknjo in hfiče brez vi-narja rlaJi!a. včasih 7a?tonj, včasih i:a upanle ta do!<ro vrsto let Ni bil med đe-brotniki, koji>. imena Cit^S po zbirkah fčet'itfl se ni n:kdar Timciknil narodnim zbirkam in Je til podpemi član menda V5e!i nn^ih naro^rsih dniStev), bil je med onimi dobretniki, k! se j:h bo spomin'al s tiho hva!e5nost?o marsllcdo. ko bo svoji deci pripovedovd o đijaških ktih in o tem. kako ca ie (fobrotni Martin P vernj oV.+Vtl. — Ob izbnihn vojne z ltn'ijo se doltro ni mo^e! odučiti, da zapusti priljublieno mu iresto. Ko rmi je pa granata udarila skorai pred xri\tn rroc!?.ial-ne. je povezal tuđi on svoje brašno in od^el, izprva v Dombcrcc, kn pa so postala tla vroča tuii tu. v Padeže nb Savi med ^ore. Tu ie timrl naglom a, zn-pustivši o?ame!o sopro^o, toda do zaJ-njejra ni przabil solnčne svoje domovine. ćr> rađnjc^a ;•! ie ^elel povratka in ie ž- ?mel pripravljen lokal, da so na sporr,-lad zopet preseli med ?vojce. Ni mu bilo crno. kakor se mn tuc?i ni izpoln'la dni-rt ?eiia. da se po 'rudnrolncm delu od-počiie in uživa sadove svojega de!a. of^rien v 5olncn svoboc^e. To pa rrn Stejem v najvecio ra«;!u?o: Vož, ki ?e ni 5ola! drujrače. kakor v trdem Mm in stedenju, in ki ni bil potitlk, je bfl prepričan Ju?rorTovan, ki je % srcem raz-T:mel dnh č?ra. sovrazil tirrnstvo, ver-jel v na^o zm*?ro ter živo že!el đo'iveti ja Irmei Rori?kfh obrtr/Vov Je 1 njimi izjrin'la tipična o?eba. irTu'bili smo pa f njim tuđi rojaka, za katerim srr.e b!ti Žal vsem, ki smo j?t poznali, m Je!irro, da bi v sotidnosti obrat«, 5!efljivost', do-brosr^ro^ti in r^.rodneni nrerri^an'ti bili mnogi tako, kakor ie bil ranjki Martin Poverai.
Trf?5k? ©Ttraji! I^!?Vi sret ©osl^'e ••đa« v Villi Vlcentirji. Nakazal je uiTi-t«!fem v f»Vr»!u dr?^nj?Ve đoklade, NeV? ftftđu?^e!J )e ^rV»H f^rk^r^^e ^^~ rin^ke d^v^đe 400 kron ea leto 1917. % dc*tavfrnm. đa dobi enako v^oto tndi za pri^n<i"je leta.
Trzaja vi?!« d«7«!t»a «odrMa fti *rža?ko drfavna pravdHStro. Vi sta uradorai« od 26. maia 1^1 S v OrađCTi. se r>rese!itn te 6n\ v Trst. kier rrčneta po^t'n^fi r. rinvim letom. TržaSka pomorska obTs^t se r»reseli t^iđi v kratkem zopet f« sr-oje staro mestn.
fe Trsta. V n*n>!70 rvefer fe v n*?-M rf>*fi^; v *tM Bf>«c^ fteVI trpm^k! r«^T«o*?Tnc strelfal r revotver?em na *f>-stflnicarka Ar?twiii« fTom^r. Prenesli ♦* f© t^flta ri»^'e^a f»Vn« v Mmi^Tiico. TrcoTski nomo^^ik Je \r ro^tilne rhe-2»1 iw t»ttc» !n irrinil. Pred rostflnn »A*T w»m< ▼ TfT^i Torrente je neki roiaV iTstrelii Oori5«r>a Antona Orato* nm. Vi i* oWr**\ fr^ev.
Foltii! *r*4 t Vnpfftc T dr^em ?T. ^i.-p^t>s*'« f^V? tf r^T*?r! •l'tff*?nl! de-!nVr*ir r«?^<?rrr •<"'!»'5* ^ ITrmi^n »»a /fikfifi^; ^o^tn^ - r-'ktmlčfi! in po$tn<v hrs^^T?-^  vr*—--f.
ff*pf9 V ^r\'^t«Vi ! jk\ ie ?^«*t »»^'»'lel -.'T^oV *"<•* H T !T:fl ie TrnnMnntnt w!^e-r»iw <^d prnmet« To ie trm hTi*5e. V^r VUftt IDkriiiiii živežt in froi  tim-
kajSnje prebivahtvo sro;-no pomanika-n\t. Pos»ku::li sa spravljati žive/. \i Plal.kc2a preko Kapele na avtomobttilt, toda avtomobi-i r.iso mogli prem^gati snejra i.i ledu. Hcda je nepopisna.
Ie St. Petm Slovenske*a v Be^e-Z\\\ nam rnšejo: Tu v Sv. Petru, ozi-romi v Bifac^i št. 6 stanuje slovenska družina, katere sin duhovnik je bil ali interniran ali pa se nahaja kot bej^unec nekje v AvstniL Fiše se Alojzij Mulič. Doma so vsi zdravi razven očeta, ki vedno leži in felino pruakuje, da bi vidcl svojega sna ?.c enkrat. Dr.iRi sin Ivnn M'.ilič r.c r,a inja v avstrijskem vjet???5tvn r»rj dnv^cti ffrenadirskem nolV-t Kć*r ^ knj vedcl. kje «^ nnhaj?-ta sedai M<i-^^va siiiovn. n::j bb.^ovr.li n^m naznrn.iii, d3 cnoročimo to doti*-ncmn na^cm-j vojaku, ki nam je poclal omenjeno pi*!rro.
Dnevna vesti,
—   Ccsarjcva zrJivala r*rcbiva!stvu.
Povodom sijrjne^a Jispcha VII. vojnes:a po^orla je pori a! cesar finančnemu ministru barcnu \Vimincrju iasmiročn-» pismo, v Katerem se zahvaiiuio prcbivalst-vu, da je pri podpisovaniu vojnoga po-soji'a zopet dokazalo svoio prcizku*eno zvestobo narram cesarja in domovini. »Usprh VII. vojneRu posolila pomenia si!cn };^rak na peti K miru, knteresra prosim od VscsamogOvnega za moje na-roue.«
—   Odlikovani©,  Stotniku  topnl!arsT:e-tn *ta--A ■-■.>.■>. i .anr F i š 1 a r i u    je    bil oodelien xa uic^ovo Ii.a'uro in vztrajno de-iDvanie pruti sovi&Iiiika, red /elcz;:c krone III. vrste c vojno de oracijo in z meci. To je  fe  njegovo  ćetrto  odlikovanje.
—   Imenovanja. Ccsar ic imenovat za poročnikc  v   rezervi    praporSčake    Maiijo Ljubica,     Ivana   P r i b i 1 a   in   Mihajla ZupanČlča   17.   pespcf'a;   Ivana   Kav-ikt 28. p. h. p.:  Jožcfa Petroviča 7. lov. bat. ln dr. phil. Mihajla Rostohar-j « 8. san. cadelka.
—   Novi naborl.  Na  Otrskem «o  raspisani nabori leta  1900 rojenih    črnovojni-kov od  12. dr> 26. Jamiarja. F^ribližno isto-Časno se brdo vr?ili nabori tuđi r>ri nas.
—   Božićnica v dcželni  bolnlšntcl.   Na medicinskem  oddelku dežclne bolr.išnice  se je tuđi letos vrTila božićnica. Nastopili  so nnl  prizori  malčkov,   posebno   je  n^aial mali   ?c^t!etni  do' tor  in  nicrovo    človcko-liubie.   Po   prtzorih   je   bolnike   in   ravzoče ned niiml rospo nadupraviteljevo pozdra-vil prima^ii odd.Trta, gosp. Ivcn Jenko. To-laži! je italijanske ter naše beRi'tice s «ko-raj5r.io vrniivijo v ljubo domovino. Zaslical ;.e »?hva!« r»adl?m jimaVom ter konstatiral, da je oddclek p3^ir!ilo blizu 8000 ranjenih vojakov. Pač  lepa  števiik«,  ki  potovo pokazuje  neiiTr.orno  delavnost  predobrejra   r. primarija. Bolniki so bili vsi obdarovani in to po  zasluzi p^samcz.'ih darovalcev, posebno pa  slav.  deželne^a cđ^nra. Zato se na   b^lriiki   med!cin«keKa   oddelka   tem   potom   iskreno   zafcvaljulejo   blaz.   RO^p.   pri-mariju dr. Ivanu Jenku za njegovo nepre-cenljivo  dobro  srce  in  usrniiienost  r bol-ni!:!. Zahvallujeio se pa tudl vsem cen]enim da-ova!cem.    posebno   pa   slav.   deželnemn odboru za prlre>no bočičrico. Vsa čast in hvala  č.   »estram   rddeT' a  za  pripravo    in stresaju   Rokinu   za   sviranje   na   božićnici. — V. K.
—   Dotlcde   preobloferijm    sođnilsora. Vsleđ nerasedenja praznih sodnijskih  mest prlhrari     justično     ministrstvo  v  bodočem proračunskim   letu   1917/1«   približno   Šest do  5*df>-n  milijonov.    Ta vsota  se razdeli kot  dokada  sodrik^m  Irt  Vnt  remu^eracile ali   priboljSVI   drurirn     sodnijskim     nsstav-tjencem. Sodnikl, ki so P~.le« svojih lastnih npravkoT  zadovrljivo vodili  dela  sistematiziranih   ,a   zdal     nrzasedenih    sodrljsltih mc*t,  dobe  slrdr'e d^Vlađe:  sodnikl  Seste-*• in  sedme^a  člnnv^era  rarrfđa po  1440 kron, osmesa po 1200 K    ln    devete^a po 950 kron. Sodr'Vi lahko nradnim potom na-prosiio  za  podelitev  teh  doklad.  Karpre-^^tane    rd    celotnesa     pri^iranka.     prinade onim ^ndnlVom,   ki   so   bili vsled velike^ra prometa, ali na Vot namestriki vno'licanih nr>sebno preoMoženi.  Nazraditi mislijo  rudi ni^arnitko   osobje.   sluzabniitvo   in   osobie ietnl?nic.
—  TrtoTsIrt fn rađrcžnt tečaj ra Inva-Hđe. Na  ?1   vcrskl tr-rovs1 i ^oil v Liubliani. Konere^ni tr« 2. se otvori t januariu 5tiri-"iese?"i tc'ij za invalid:. Poučavalo se bo M-svr^Vo   !n   rem^Vo   d^pis!e,     raslinstvo, irjjnvsko fn  ;^drtižnr> Vrii^ovodstvo.  tesno-^lsje.    strolep'>!e in  lepoplsje.    Tečaj    je brernla^en.    SitiSatelii    dobe   nčne   pripo-nočVe b^erplačno. U^tmena in pismena po~
iasnfla  d^'e  ravnatHi^tvo.
—   Razrdetlevfllnfca  xm  •uVcanec.  C  l?r.
trfporlnsko ralrl^+rstTo 9« 5« odleeiio. tr-roTsklm 1« obrtnlAkim Ebornlrara prepu_ stltl razđellter fnikanca, kl »e bo nr?niTio oskrbH zn. H-rfine cafnene. Tr>?ov»V:a Rbor-n!f» ▼ L.JTi')ljan1 je ▼ ta namen te lrrrsila r»m primrare. Ratđ^iJ^TftlBira mikanra x»_ fn« poslovati takoj, ko se JI dopoSilejo r-rre mno!!nf euka-r^a, kar »e prl^ek'ij© r nijbtlSnjera c'amj. C. kr. trgovinsko min1_ FtrstT© Je ibornlel ^r^pustllo ▼ npioSnem r.aflB niBđelltTe. lireklo pa J« 2eljo, đa m th> moinostl pri t«n Tpofttera trgOTlna. Pred T?<»ra pa colapra rainlatrfltTo ražnost na to, đa »« tistrarijo take kartela, ki na ▼sak na^!n ls^rljnftijejo Klornbo ihorclcl t r&c^p'ltev pr^pnSPaneira fiTikanea ln nuflljo jamstTo sa to, da mm ta »nkasee dejanstre-110 porahi ca one Bimene, r.n katere je do. ločen. Z CfifcaEfcnlmi »nožtnami sukanem bo mbomlel pokriti tso potr^bSCino Kranj-8k«i, tonej potrebieino ©brtnih pre<5^!ov*il. r«T, kakor kroJae>T. Iiđelovalcer perli a, SItUJ na dorau. modlstneg« obrta itđ.t dalje popraTljalnie obleke ln perila, ki bi se erentnatne ostanovil«, in naposleđ prlrat-fie^s kor;trema. Trn Tojailte nantene in s* »»mene ljudske oblaCItv« Je posebej skrb. Ijeno. Zbornici prepušc«« »ukanec se ra»-defl nm naslednji naCfn: Dežela bo rasde. lj«B* ▼ raecieTilne okra.je, ▼ katerlh a« en»-ram ali t«€ aađrobnlra trfjoreem T kralih, kl ao am ra*d«Ht<?* najugođnejSl, dopoftlj« flukanec ca podrobno prodajo na ▼»«, r do. tf€nexn okrata nastanjene in t poStev pri-bsja.1oe> obrtnike. Vpogtevanje vseh stt^cr_ »ih nađrobnlh trgoreer Je kakor % otirom bi Bcrelik« n^noflne enkane«. ki bo na rac-pol«?o. tako plcđe na te5T:o lcrrdljivo l:«wi. trolo l-k!*tić*no; tešrja pn >>r«. fco'i'.cor rro-gofe rcl!*-3 treorcem poverit! p*ortajo. Vo_ ra«de!i*f»T na nosmnein« rn2^o!nr.^ o':raje pe liTrfii po poaebccm liljuCu. doIoCcnem 90 fiteTiia prebiTiUstra ta otrtnikor, SuLa-
n«?c se bo obrtnikom amel pređajati 1r pro. ti poceonim aa&aznicam in proti potrdilu m prečemu m o i-lftć-anl ecnl. Kar se tiče odđaje Eukanca za privatni kentum, ee bo zliOrui.a na pobudo mini^trBtva poslužila oLstojCce cr^r-nizacije iia ljudsko ob!cčitcv. Za ta nemen priUc- *>na i_rc tjlna ra Kranj. sko ođmenjeno^a sukanca v poAtev. Na. (1 robna cena eu. anca bo za en vitel »makoc auknnca <15G m; 40 t, za ea vitel aravrl-škera suicanca (150 m) C.i r in ta «n vitel aiuerUu&a sukanca (50 ra) 16 t. Zbornica je predložila c. kr. trgovin?kemu ministr. rtTo Ttn na dp'o trop eetrenih komisar. kuje, kalior tečeno, skoraj&L]« dopoelatTe sukaaca.
—Pri Jfc-:.tal hranilnlcl Ijubljan-kl se stranliam kot običajno cd 1. do 10. januar-ia ne h:do odpirali hranilniki zaradi prc-iiino^csa druKC^a dola. pač pa se bo i/pin-čevaio  na  knjižice  hra.illnikov.
—  Cmrla je v Ljubljani gospa Marija K o 5 i r. \dova  po postncin  uradniku.  Naj v miru peciva!
—  Razpisane diisške ustanove. Pone-dcljska   Stevil a   kranjske^a   ursdnesa   lista oujavlia raz^las rar/.ih di.aš Jh ustanov.
Zadubila se je z cimom v Zagorju pri Sv. Petru med 14. in 15. ue.embroni SOlema starka Franca Kastclic, ali po hišl ime*o-vai:a Žcnscvia hiš. št 104 in njena vnuM-nja Olj;a, 8 let staro de':lctce. Kako ie o.ienj nastal, ni mo'roJic izvedeti. Starko so na-Ii za vratrni mrtvo, srajeo za;.j;ano in nel.aj poda in kes miže In postelje ie bil ožsan. Njena hči Pavla Je Šla živcŽ naku-povat na Dolcn.-ko. Materi ie bila pustila tri otroke varvat Ko Je prišla dornov, je naib mater in hčerko mrtvL
Svarilo. VCeraj popoldne so bili ukra-d.ni crni Ćcvlii s firmo Zamljen, dalnojded (črn), dva zlata prstana (en verižni in eden z dvenia kamemma) par crnih uhanov ln kozarec ma^a (2 kg). Svari se pred naku-pom ter nai se eventualno prodajalec izro-Ci policiji. Kdor pripomore, da se storilec i-šlcdi. dobi nagrado. Kdor kaj vć, naj spo-roči na Rimski cesti St. 12 pritličje desno pri ge. S; nber.
Dotična osoba, ki je vćcrai med 3. in 4. poDoldnc; v Tivnliia, morda pomotoma, odpeliala tuj »HrdcU, naj 22 nemudoma po?lje Ilirska ulica št. 20, II., desno. V dm-sem slučaiu se bode postopalo sodnijsko, ker je o^eba znana.
Dotična služkinja, katen je dne 13. decembra od Kopitarjeve ulice do scrr.eni-5!a izRubila 790 K, prosi onesa, katerl jih je naše!, da bi na2ai prlnesel, ker mora dotična povmiti jrospodinjl.
Na'dena Je bila v ponedeljek zvečer v Prcžernovi ulici denarr.ica z mathno vso-to. Dobi se v Spodnji Šiski št. 42 v Jer-nejevi rl'r*?.
—  Kako nai se obranimo prometne stiske v osebnem prometu?    Železnice služi jo danes predvsem velikim potre-bam vojne. Zavodi za gradbo lokomotiv in vozov trpe na pomanjkanju gradbe-nih snovi in delavnih moči; zaraditej:a je treba kolikor mogeče varovati   pre-vozna sredstva. V železniškem prometu se mora tuđi štediti s premoRom, ker c:a je veliko manj ni razpolago kakor lani. Razbremcnjen železniški obrat je v prid prebi val stvu, ker dobi to prihra-njen  premojj.     Promet orebivalst\fa  se mora torej izdatno skrčiti. Vsakdo nai zaraditega   sam    omeji    kolikor mogoče  potovanja  ter nai tako nomada razbremeniti železnico.   Vsa-ko   nepotrebno   ali    tako   žele z n i š k o   vožnjo,    katere   se da  odložiti,  je   torej   opustiti.   Voziti se more Ie toliko potnikov, kolikor je v vlakn prostora; na potnike, ki vstopaio na poti, se mora tudl ozirati. \TnVov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na r?zpolac:o. Prenapolnjeni vlaki deblo v današnijh razmerah ne-izo^ibne zamrde. Nered v prometu je prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obrata.  Kdor prispeva  z  nepotrebnim! potovanji     k     prenapolnjenju    vlakov, spravlja sebe in druge v nevamost.
t Sveže meso za urađnlške skupine. Uradniške skupine prejmejo sveže meso v petek, dne 28. decembra v cerkvi Sv. Jožefa. Prva uradniška skupina priđe na vrsto od Vt2. do Vt3. in sicer: št. 1^-200 od "*2. do 2., St. 201 do konca od 2. do V*3. Druga uradniška skupina od Vt3. do 3.; tretja ur?^>-ni^ka skupina od 3. do Va4.; četrta uradniška skupina od Vt4. do 4. — Hna oseba dobi 14 kg, 2 osebl Vt kg, 3 in 4 osebe Ir4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg. 7 in 8 oseb  H4 kg, več oseb IV« kg.
t Kis!o zelje na rumene izkazniee B. Stranke z rumenimi izk?.znicami B prejmejo kislo zelje v petek, dne 28. decembra in v sobo to, dne 29. decembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - Ie red: V petek, dne 28. decembra popoldne od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201—400. od 4. do 5. St. 401—600. V soboto. dne 29. decembra dopoldne od 8. do 9. St. 601 do 800, o d9. do 10. št. 801—1000, od 10. do 11. št. 1001—1200, popoldne od 2. do 3. št. 1201—1400, od 3. do 4. št. 1401 do 1600, od 4. do 5. št. 1601 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg; kilogram stane 80 vin.
t Sveže meso na izkaznice Đ. Stranke, ki imajo rumene izkaznice 3 črko D, prejmejo sveže meso v soboto, dne 29. decembra popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Določen ie ta - Ie red: Od J42. do 2. št. 1—200. od 2. do "/23. št. 201—400, od V-3. do 3. št. 401 do konca. Ena oseba dobi %U kg, 2 osebi V« kg, 3 in 4 osebe %U kg, 5 in 6 oseb 1 k, 7 in 8 oseb IV4 ker. več oseb IV2 kg. — Kilogram stane 3 K 20 vin.
f Sveže meso na rđeče ln rumene Izkaznice A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A. prejmejo sveže meso v soboto, dne 29. decembra popoldne od 3. do Vs4. v cerkvi Sv. Jožefa.
* Sneh za đrrsi okraj ?t. 651 do 13G0. Stranke druge^a okraj a št. 601 do 1300, prejmejo fpeh v soboto, dne 19. decembra popoldne ▼ Krarnčevi hišf na Polianski cesti. Določen ie ta-le red: Od Vkl. do 1. št 601—700. od 1.
do Vi2. št. 701—800, od  f42. do 2. St.
801—900, od 2. do V23. št. 901—1000, od */=3. do 3. št. 1001—1100, od 3. do V-4. št. 1101—1200. od V*4. do 4. št 1201—1300. Vsaka oseba dobi 1 kg. Ki-Iogram stane 9 K.__________________
•  V  Frankobrodu se srae prebtralstTO hoditi gret  v  tso javne lokale    đo    7. aro zvečer. ce ćm bi bilo obvezaao    tam    kaj vžiti.
•  $est miltjenov hektolitrov    vina   w> našle iav^zn!Sl:e artnađe v Italiji. Tako po-roCa »Wein  Zoitungt. Zugrcbške »Narodno Novine« eo pred dnevi trdile, đ* takih mno-lin vina armada T Italiji ni dobila.
9 Nesreća s plinom. V ulici Kobelgasse T II. đunajskem okraju Je vCeraj pocila ve. lil^a plinova cer in plin je napolnil dvoje stanovanj hl Se gt. 14., v katerlh se Je za-došilo 6 oseb
•   Amcriške vrednote.    »Newjork Hc. rald« brzojavlja o velikem Icurzcem   padcu trđno  obrestujočih  se  amerikanskih   in  en« tentinih vrednot. Kongres je sklenll zakon, ki   označa   predajo   amerikanskega  vojnega posojila pod izdajno cvdo, za zloćinako de-janje.
•   Kako je bilo I. 1843.    V Brašovi    na Hrvaš'.TPm  živi še en    domobrane«    ii teta 1S48., kl fte pomni takratne razmere.    Cer-ljev, pravi, sploh ni bilo več. Ljudje bo klali prašiče, da &o si iz kc2 napravili    opanke. Kvart pšenice je stal  50  forinterr. žetev ni bila slaba,  a narod je trpel vsled nem&Mh in ruskih čet, kl eo hodile pkozl deželo. Po. nekod   so   poveljniki   dovolili   vojaStru,   da pleal 2 uri.    V 4 krajih Je bilo na ta način vse odneseno. A drugi so imeli zopet vsesa dosti. Predvsem je bilo mesa ln masti po, Tsod t Izobilju. Funt mesa je reljal 26 do 23  krajcarjev.
•   Do kolen v    rrnatl    kavi.    Saperskl poročalk  Karei  BernaJ  piše  svojemu brata v Inomosta:   Italljanskl umlk ce je    moral vršiti zlastl prvih 8 dn! %    neverjetno   na. glico ln  zmedenostjo. Približno 6 m biroke ceste okoliCodroipa v obsežju 2 do3 nr ho_ da so bile gosto posajene    z    ltalljanfikiml topovi vseh kallbrov, z bolnižkimi, tovornt-mi in drugimi vozovi. Konji so ležali pobt. ti pred vozovi ali v v eestnih jarkih. Na ce. stan so ležale   \-reče polne konizn« hi pšenične moke. riža, makaronov itd. V nekem skladišču,  dobro  uro za  Italljansklml crta-mi,  so gazili  ljudje dobesedno  do kolen  po zrnati kavi, predno so prišli do zalog s dnl. gimi živ ili.
•    Pogrešani    mornarji    •    potopi |ene ladje   >Wicn^.  Iz  vojnoporočevalskega   sta. na 21. decembra:  Od posadke lađje »Wlen«, ki j© bila 10. t. m. potopljena po sovra^nem torpedu,  se  pogrešajo  mornarižki   podčast-niki:   Avgust Glowackl.    Fran    Bik.    Josip Bergmann, Rudolf Krečlč, Josip Etx. Ludo. vik JahneL Oskar Schwelngger, Fran Ros-mann,  Ivan Koller.  Mat«  Cvitanortć.    Fo. bert Krois, Fran Ivan?ič, Deziderij Doetal. Everisto  Balassi,  Karei  Sosstch,  Otto Dor-fler, Anton Viezolli;   mornarjl:   Nikola Me. dan, Andre Karlovlć, Simon Matulje, Vinko Opatovsky,    Josip     Schwertweln,    Nlkol^J Peter   Bile«.   Ivan   Franza,   Demetar   Mure-su, Jakob Veljak. Anton Parovel, Ladislav DobSenski.  Alojzij   Buttignon.   Ivan  Plrip«. vel 1b Ivan Degrassl..
•   Mrličl  anglcšklh tankov. Neki vojni poroCevalee poroča, da t vseh Stlrlh vojnih letlh ni videl strašnejšega, kakor Je mrtva posadka tankov.     Niti  Dantejeva fantazija ne  dosega  tolikega  pekla,  kakor se  tu  ©d-grinja ofiem v resnlčnostL Dočlm «gorl več. ji del tankovih posadft v curklh benclnove eksplozije, kakor v zaprti    peči,    pogine jo droge v vodi, podobno mlSlm v saprtlh pasteli. Ko nničijo artiljerija in ročne grana. te tankovo krmllo, se vleče tak kolos dalje, đokler ne zagazi v reko al! Icak rlbnlk. Lahko si ja misliti, kej  prežive    ljudje    ▼ njem, Nemška infanterlja je naskočtla več tankov in je nekatere osvojila 5e popo!no_ ma ohranjene. Mrtva posafika Je bila, fcakor preluknjana  od  Izstrelkov strojnlc,    kl    fo ek<"p!odirali valed prevelike vročlne. Potam so za eilo popravili ogromni stroj in poro-čevalec sam je videl, kako se je plazil. ka. kor poSast iz pračasov preko jarkov,    gra-natnib.   Ujakov,   starih  ovlr ln  preostankor zidovja, med trupli i« prve crte nazaj proti Cambralu, Iežečemu daleč zaćaj v Jutranjl me^li.
* Epizoda iz življenja ruskega gene. ra!a Skalona. Ruski general Skalon, kl sa zadnje dnl poročali o njegovem samomoni, jo bil menda blv6t generalni guverner v VarSavi. do viška sovražen od poljsko, rn-skih revolucljonarjev, vsled njegove okrat-nostl. Dosjođkov bogata zgodovina revoln, cljskega dela ve poročat! o nekera Intere-santnem ln premišljenem atentatu, ki se je zvršil v VarSari in kl se je ponesrečil baš v zadnjem trenutku. Življenje generala Skalona je bilo revolucijonarjem na potu In to Je on sam dobro vedel. Zato ga ni bilo skoro nikđar vićeti na javni cesti. A kako zdaj pri ti do njega? Le z zvijačo bi bilo možno spraviti llsico iz luknje, — Nekega dne Je v neki elegantni ulici najel neznan gospod lepo stanovanje, se Iegitlmiral kot višjl uradnik in plačal za tri mesece. On sam Je odpotoval in v sobah so se drug dan naselili dve dami, »njegova žena ln hči«. Kmalu potem j© neki garda i častnlk teiko Salll nemškega konzula na cesti, ga okloftl-tal ln zginil. Nastale so zmeđe In pretile resne điplomatlčnc posleđice, a častnika nlso več naSti. Ostal Je edinl lzhod. da guverner osebno lzre?e obžalovanje užaljene. ma konzulu v imenu ruske vlade. Takrat je prišel zopet na ulico, obdan od ćele ar-made čerkeskih kozakov. NI Čudno, da so bila, okna in ceste polne ljudi: tudl ol>e dami v ulici, kl je eđlna vodila k nemSkemn konzulatu, ste stali na balkonu. Ko »e Je pripel^al general mimo mu Je pala drobna bomba na koleno — a ni eksplodirala. Na tem se je nacrt ponesrečil. Kočijaž je po. gmal konje ln druga bomba ni več zađGla voza. Med kričanju množice ste obe dami izginili brez sledu, a general Skalon je bled in sključen srečno odnesel življenje.
Umrli so v Mubliani:
Dne 22. decembra: Ivana Medved, to-vamiška delavka, hiraika, 32 let, Radecke-ga cesta 9.
Dne 24. decembra: Salih Gasić, peSec, v rezervni vojaški boln'šnlci v MarijanlSču.
Dne  25.  decembra:    Uršula    Kramar, mestna uboga« 76 let Japljeva ulica 2. V  deželni  bolnišnici:
Dne 19. decembra:    Feliks   Oorjaoc,
novorojenec, 17 ur. [          one 21. decembra: HlUrlJ Stekar. po-
sestnlkov sin, U let — Ja**4 Hara, OMa-1 ska uboga, 82 let
Si i
tu
295  Stev.
.SLOVENSKI NAKOO*, <!nc *7   decembri 1917.
Stran 5.
Povišanja naroenine za „Slovenski Narod44
s t. januar}*«* 1*1*.
MAŠiAl   CENJEMM    NAROCMKOM!
Ti^k^'-nilke    potrebi               «e   v
2a< • :.: ii^-ecih neverjcm dražile. Pr ;^ek znaša danes žc do i »*><)■<• na-pr; !ti ^euaiu mirneg«. časa. S tiskom veiikesa lista, kakrSen ?c Slavenski Na*»K!», s^ združeni naravnog ogromni stroškl. ki jth z docedasjimi dobodki lista nfkMcor ne moram *eč krtft Me3 tem, ka so t!n??n !:.itt zlastl nemilu, pa tuđi hrvatsii iii češki že d --~ prav cr-rčntno zviSali narOw"!r*f». ' Uli zaJ vvnljiij ^ ne^.iainim --■ ki niti dalek > ni odgovarja! .. .irum strofom. Pokazalo se je, da > tem pe-» vi^om nikakor ne ^ o r e a o i ?-h £ j ?.; i. ?z:o mi IKt obdržitno na v*-Sin; r\ zko naj m:c:::i.o naroćnfkom ni č'v m ♦«, Trar s<? dane* r»bteva nđ d:._. ..%a — MCne in zanesljlvc informacije, nrnoTovrstno Jn intcre-aatiio etr <% ::c v;r_,e:*G ^iistopanje aašia vt-iikT'i  mr ,."•:.  imtsre*av.
Trunonini smo, da zv&amo naročit!". V te*n oziru r.c zahiev^mo od naiih prijateljev ve£. kakor da r?a?fi omosočijo obrati eksMteneni m :-n i m ;j m, k i je p o 5 o j o b $ t o j a. Tuđi z novo narodno osiane »Slovenski Narr.tf* tui:: najcenejllh dnevni kov, k^r iih $ploh frhaia v AvMriji. Prepričani snio. da ^dem na ;i pri .-vci?*? narobi ikih r^Pr" ■ razrnievr-fe tcžke«i potaja.
^ Primarno /viđani ćianarjnf se bo ^Krdrazifa tud: v 2rr?*na. ?tevi!ka našega Hstz.
Spinsen   noviijek   naroč ;!ne rr •*?  v*em  naročnikom  nađe*
pa -i'.» vi\ r-i i }c*z:c. One naročnike. ki so med t»m pos!a!i narcCr.ino a ?efr» 19**. po starerr. prcima ća ?zvo-lij«> c*opo$faff prrir^. Jcer ?e ti c^** n^. rc i vp-i: ! :» ;;> novn vclfavnf na-rr>w.n?irt.
Od   !. iant-srja   f*?Tc   velia   'irej »S?oven?!:i  Narod    - LniMjan::
eclototno.    •    .    .    K  32--—
l;".!ct»o  .    .    .    .    „   !£•—
•//'cta«  .    .    .    .    ^    8-~ -
r-» tnesec     .    .    .    ^     2*7<)
Za -»oštne mruCnfke v^Ha:
cctolefno.     .    •    .    K v^5-—
f.2IetBa  •    .    .    .    „ J*?-—
f 4fetno •    #    .    .    ^   9"—
ntesečno .    •    .    •    „    3' —
T:^j 14 vlnsrfev. Upravni -tvn „Sfov. ^rwlt*

R3§T  ČIFALKfS STBSJEV.   -^?S
Prosim -.are5, kdor ,;c stroj narovtl alf se r* istega   laoima1,   6&  *«   oglasi   ćimpr*jc  v
3v. Petrs n^iip št 7,
TovarreišSia zsfega šivnln. stro^ev-hfotsm se kupila đVG izio2be?U omari.

ih*w p*9r*«4 im< v i^tgtt;.
Aaa Smdaa ro   SHUv,  ntznanji v ftvo<em   in ▼ imenu osuHh so-
rotle&ov, *i*Cia pfii**cii-..t m  /.-.-ncem   *>rf tažno  vc«it.   d,^    -   r;e   iskreno-
^*Qeaa an% «MMt ttara rr-.:;. ti^č.i. t-:a I« <r;*>~\]*, •   ^-
Marija Kosir ro«. Kokalj
v toreV .*-e 25. t 2i, cb 3   ari -opačine   ~-> krit*;:,   ifj'r.i  bolera1, prerf-d?"^< * f  '   "!'i sr. f^re, br»r•■<* <•-::r. priem.-:-.-'*.
i'of.:eb  utputrtMe                       -           v Čitrte?:    dne   27. rf       •'
1917, ot> ^. ci pcpckftK iz                              ;    Sr. Krilinrfu   m   po>
Sv. nuSe t^Artat »c *k>-    „ .. ?. • "i t reč cert.Mh.
V Ut*BT TAKT, đn« **. te*-<--** n:r                                         iv«
|                  ZahvaSa.
V*es;  ki 5o sprerr *i  ca^o I;ubo tajnico
Karijo k& Ma^an rsj. Šifrer
k z»<5njerru po? tVo. sesedom, scrr^niTcrm ta roancem po?ehno pa g. inpr, kn Zatrto ?* iFredno rakionjeacst, ierck&jo n*j-top>»5o  :tihfaio
Žalo ©62 ostoli.
'   4             __________
Za v5e toIitiBlnc izrarc in sočutie, kolere *mo prejeli ob nsnadomestni izgubi i«krenoiiub!jenega, dobrega očeta, gospoda
c to. iistaria v lU^cika
{rrekamo svojo na;?rčnejšo zahvalo.
Posebno se ?e z^hvaljujeno v^em, ki so prcbla^cgra 00-kojcika spremili na niesrovi zadnji poti, crobi'.o vč. dubovšeini, gg. oradnikom, odoor".an.5tvo»n slai'TTe Čitalnice. Lorskega društva, podružnici Planinskega drr^tva ter združenim pevcem za ganljiv-?  žalostinke.
Zahvalirtjemo ^e prisrčno tuđi vsem   darovalcem   krasnih v.ćnarv% oziroma   vsem, ki so z darovi   v   blage   namerre   po častili spo min pokojnika.
♦457                                                                       Ž2tnjt»tt   OStaH-
m HW^MHBHirT"——1      irirri      i   mi i    ■§■■   ■   i      i      11 n    i imh ip  ■■      i     i     ■—mjh        im   !■ i     i

Zahvala..
\                 Vsem on^m. ki so ob nenadomestni  izgubi naše preblage, iskreno ljubljene, nepozabne
[         tete, sestre in svakinje, gospe
:     1 I £11111* lc#iS i^ii^   ^> <at ^ S^i« £4£ <i._i^t»
j                             <9                                                                      .     ■             -j#                        |
[          r nami aoCnstvovali, se nafiskreneje zahvalin-emo.                                                                                  j
[                      Se prav posebno smo pa  hvaieini   prečastitemti  tro*r>odii Janlcti  R>rlelu, nalemu  Ijub-          \
!          Ijenemn   domaćemu   župniku.   I:i   je  skrajno   požrtvovalno na žc!]o   raj na in tuđi v gloooki          !
i          zavesti svoje resne dušno past irske  dolinosti nali predragi rajnd   neštetokrat rtal na strani,          \
\          tolafeč jo v njeni mučenici čd\*(y\T*ini bo>zni z odrHSfn 'Mmi nauk'! Kristasovimi.                        j i                   Nadalje  se  najiskreneje   r~h va!ju«e;nn ^.a>ti::   s-:-»rri   M?riii Papež, k: je r b! a pohotnim
(          dovoljenjeni predstojniStva niralnice sv. Jožefa  nreblagi  rajmei  v njeni dolgotrajni mučni          j
;          bolerni $ pravo kršćansko Ijubeznijo laj^ila ieta božje preizuu^nje.                                                     <
I                 Hvaležni srao nadalje darovateljem vencev ter sla-v-nernti pevskemn društva .Slavec",         |
i         fci je svojo podporno članico ?.   dvema žaior??nkama no^astilo na njenern zadnjem pota, in          \
!          a^ konćno \x srca  zahvaljtijemo  v^era  adeieženccBi /pogrtba, prav posebno šc preć. gosp.          *
I         Jarku Jovanu, ravnatelju Žrtr^protuctnega zavoda,  ki so drago   nam  nepo^bno sprenilt         j k večnemo počhka.
>                 St*. ma*e n^uinioe se bod>> darova!« dne 29. decembra pri sv. Jakoou ia dne 31.         I
|                                          decembra pri sv. Petru, obakrat ob 7. ori zujtraj.     .                                    I
!                                                                                                                                                                                ____________________________________________________________________________________________________
Narian
tako} tfonotf, grftmo «« OofetiSsko.
■^ "•'"-S konj
-:a vsako  porsbo   xa upfe*o stare po 5 let Polaska cesta 95f &f«%!fsaa.        4461
ProcSa a« dobro at»rani«n«
• rimska sifHnia •
i
r i i? ?     Ivrsa Met5Ort6   krof«ć Iv. ?ećri ottU šf. 11. Ltr'^iaaa.     44^2
f9«ir   rr^o kita   -&g        4493
na    rr>đar   !?m  sr   ,.fta«l  v   B«ft?ov»orl i        uli *i 15* I f»»iropjo lave sL 7
Prešeraove slike
Iv. Bonač v Liubh'ani.
fena slikt 9 kroa.         ^72
MLADSNtČ
21 bt star, ki je z dobrim osekom kor.Ja*. 4 rair. rffllke, imožen slovenske^a in nam-škej?a »e?.ika. stroiepisja in slovenske stene-^rarije tl 5 letno pisarniSk.j praksa (na ra„-po\zgn I7vrstna fzpričeva!,i) lan premtt* niti službo« M^'ebitn? ronudbe naj se poS.j-jjo cod „1917 44951* ra uprtvniltvo »Sioven. Naiođa« do ol. đ?ccmbra 1917.
:: Xata!cg pisemsldh znamk n
,za Av5trijo, Ogrsko, Lombardije in o^tipa-cijske o'<T3)e. 45 vinarev časopis sa pisom-ske inamke pratiš. Nakup vwh rumenih, 2e!er.;h in črnsh znamk Avstnje in Lcmbar-d«je do I. 1^64, O^rske izčn-.c 1871 72. Pro-dtja pisen^lc'^ m mk Ss^im^artaii ^rot« t«. fcnna| I Woll£«k6 ^2. Ood. 35 S?e-dailtota:   HovosU ▼ »bonemoat«,   4498
iS§0 kron!
f   aiec koren;n PJa BaUafffi
ne odpravi v 3. dneh brrz bo-eč:i   Vaših   kurjih  &€es, tfi i^^-      bradavl«,   obtii^«n<«v •
Cena ior^>. u ^ :.imi/vcmni piamorn 2*75 IC 3 lončki K 3*50,  h iončkov  K 8'5ć.  Na
stotine 2ahva!..rh pišem m rr;inan;
K«m«ny, — Itoiic« (Kaua) Postf «cft I. 12 541,  Ogrsko.               3938
X Zlata svetinja Serolin, Pariz, Rin itđ. >
Rajbtijle Ina.   <r    **>
F«»i dr. in«r. Iffrseb, Olomitc Kee-(T»frpo-t«?!*n:^tia preiskava ie izprićala, da «-„Sei^'-n11 ptriv izv^stno uporabna ustn.i vod.^, kpr <o njeni pedatk! popolnoma nc-Skodljtvi in 5e t n]^ fahko razkužuje.
Maniši diiak
aa apra|oM) aa  Brana  ia aUaatauta>
a#km kw|0Ba.                                      446*
NaVov pore opravn. »Stov.  Naroda«.
Ve{ san!
močne za teiko vr žajo kupim takoj.
J.  Fofa5n!kf   &|«b1Iuat  HarS|ft Terraila tasta 13.       450»
■"•" kontoristinja
trrto^na ?1oven^:ne in nemSčine v  gov^nt
in pisavi, starejšo  moC,  i večtetno  prakt«.
Genj.  ponudfce    11  uprav.  »SIov.  Naroda*
pod «ii. 4501*. Nastop tako}.    4fiO2
LJcc tc?arjev                *
— in mtzer]«i?
proti dobremu plaCIlu avrefaia ANTON ITUMU, Liablfana, larano#a aliaa U-
ISfc© aa atarefia enargltaa
učiteljica kot vzgojitelftca
otrob ^roti dobu   plači, ?. hrano   fn stano
V3r.jem. Zahtera se znanje godbe    Nastop
tako}.  —  Kie,  pove   upravn.   »Slov.   Nar.«
4499
Inpl se Ž — 3 pare moćnik, aa presfarih ali oslnbelih    a***
Konj zo tcvorno vožnjo
PoncO' p   ^t-ir.reov-ru  ?   v»rs;>rv   Sadi*
alav P<itrI6 Trati Via Oappa 11«
Hotel „Pošta" na Jesenitafi
vktjub vojnema  času  &e  dobro obiskan, »e z rsr> npravo vred in a lastnim Hbfo lovom proda ali Kamenja ^a hifo t Trstu. Hotel ima   eicktrično   rassvetljavo   in svoj tastni vodotok,  ter \el\ na prometnem kraju v bittini kolodvora iti oddaljen 1S. minuti od vp'fke  tovarne-    Pojasnila dajt tastntk;' AV. SCHftCVi Jaienlc«, Ctoraaf*     4465
Zamahe
note io 9t*re. kfltti TSak« BUtOtifi*
hrrdka    „ L)abl]aiiska    tadnaMfa
prabkorL^ satnaskoT JBLAdlN Je
So, LJublJaoa.         227S
Prazne vreča
virake vt^-?, suha gabs, kamin« I&nei ia đrnga semtaa kupa;«,
vedno   n v v^\r množin*. t^r ola^'J^
p+ aafvll!?li teevnlli «eaaB trgavana finsu
Vinski kamen
suhe geto; kuma«, mad, vasok, sveže is sul~9 sadle, smrekov* starte, sploh v«# dažalaa Ia ffuaV ae pHddfet, %akor tuđS vinske sada ia vse vrsta prazaih vrt6, lmpl vsako faaoila* «• aalvii|ih caaak velatrsj«viaa    2482
Anton Kolenc Celje.
KINO rFNTRU!" ? H ileflaiil
Z£fo!fc film!
Rod presnsdencev.
Po slavnem ronnana redom pL Zobelitza. Uspeh   kakerSnefn   Se  ni   bilo!
Mf   V glavnih vtofah: FW>«fK »LMIK in LYA MAHA,   "fJM
članka  poljske^a   rerodnega  gledairSča v Varšavi. Hi ma mladino.                          ^                                                          fH sa aiUdlno.
PO ZOB! PrađstsTO sa vri« ▼ đalavaikfb ofc 4H "., •., 7. fa I;, •. svaftav v pra*> nikla te a#«el|ftk ob • ,11. doaoltfam ob X, «/t5M 6,, '/, 8. in 9, srećer.
a         &         š                                                           št
nmr^ocvic vsakcrmir, dA podpf5e voir** posojito i majhitirni dtntrniml ittvataL dl Trliafega skrbi 23 ?vojo udobnost v starom.i i« da skrbi za svoje* v sinćajo, da ga je doleteU prezrgodnji smrt.
j             Z^ Oilp'a4iiO TO;atry«  ^OS^Jilai se Uhko voli dob« SO-10 let. — Zavurovano vojno
j  posejilo izplača se v »iiiraju doiiveij« po£.V*ne dobe ^riroma z 'lupaju prejJnje smrti, i              Ni primer: Oseha. ki je potom rav^.rovsn^ podoisela K 2000 vojnega posojila, kateregfl
rf hoče pi četr=i'c!r«eni vplačevanju po K 2480 pri lasti ti v 15. Ictil), unire, ko je plaćala komai tva ^^tf:*cina cbr->ka v sknprem arneska K 43-*>?. Kljub temu izplača se zaostalim ali v polici doloČeni osebl tf-.koj poTno ;.ivwfn-«no vtjno posoiiSo K SOC'O"—.
Do K ŠfnO-.i— ni pr.'reha /dr?vnUkc preiskave m zna*a zavarovalnina od K 1000"—:
letno               f?Metno          čctrtlctno          mesećno            ; ,:^1"
xa dobo 10 let   #   77—                 39-20               2fr—                680             '^"1'
.     12   .     .   6>—                 32-10                16-30               553
.      .     1-5   .    .   4*~                  244>                12-40                425
.      .     16   ..   44*50                 2*70                11*50               3*0
m      .      1»  .     •   39-30                 JO-1O                1^25               &5O
.      ,     ?0   .     .    35-—                    17SS                   0-10                 3-10
V»|ma MTira^lt je brez platila dokiađ« v polnes obsega v zavaravanju rilets.
Odkop ali obc?menitcv poHce s posojikvr vsakćas magot — Kdof ni prftner zavarovanje tkle-
njeno za K VX3O vol   12  let,   za   kojo je ptećal   jeo>w  letno  premijo K 63*-, po jeđuem letu
opasti ali s posojilom ot^emeni, dobi po se da nj em stanju v gotovini izplačanih K 59 46. — Pri
tefn pa je bil »kozi eno lelo za aiočaj «nrti za varova r*.
?a|a£iiUa daia ia pouđba a^rsleaa
Generalni zastep c. kr. priv. zavarovalne dražbe i                        „flvstrijski Feniks"
i       Uubtlana, Sodna ulica 5tev. V   im. i
9Mi ••
»SLOVENSKI NAKUU«,   one 27. decembra   1*17.
295 ste«.
i kostanjevegjTlesa i
«•1 ga p6imdl tafco) tvrditi
J. Po—tnttt, ljubljena. Marije Teresiie cesta 13.
Srbeiica, hraste, izpuščaji
Usfinejo k&r najhttrejie po uporabi „Dr. Flescha origina!-aega rujavega mazila". Brci duba in ne ©maže. Ma u ion-
ček K 230, veliki K 4 —,druž nska pore ja K 11-—.                   532
Or, i. Ploschs KronetKApotheke, (6yon, Racb Ogrsfco.
*   Vsaka Jama naj čita
mojo Telezanimivo navodio o
modernem negovaniu grudij.
Isku*«n avet   pri   Vp a 4! OS ti    in    fJSffi^nfkanltt OBjaostla —  Pilite zauono ra               Me stane ni*.
Ido Krause, Poiun, (Preuburg), Cgrtka,
SdMHSStrassa 2. od«l. 41.
Licitacija konj.
Pri razpeeevmlaiei konl v Kole¥;a (Scbalirlese) Im v L]a!)!!&n! 9 HeJakovt ve|ataiei um edtaio 4ne 29. t, m. v veb\mm štavila k3»ii ta Iiliala lipiii lri aa|*eo poamti.
Začetek v Kočctju ob  12. uri opoldne in v Uubliani ob 9 uri predooldne K licitaciji se   dopuste le   taki   ponudoiki, ki   se   izkažejo z   legitimacijo potfjtoo od politične oblasti, dm se stnejo  nafeuoa  u-'elr£iti.
Preknpci in konjski meletzrii so od ra'-:uoa izki učeni.                          45O>
-----------------  Dobavljamo   -----------------
liTflt trakOVO za vge  vrste pisalnih atrojev,
kartooaskl papir (ogifen papir) v v*eh barvab,
kartoteke (kartao Sistem«) io vertikal-re-dstraturo (meblje in mape) p—aatafria« aparate in pritikline (ovo^en papir in barve)
„Remingtonu pisainih sirojev deiniška družba z o. z.,
Dunaj L, Franz JosefffKai 15 in 17.
Caj         „Rubikan"         Čaj
posiaimo varova«
1 paket = 100 kartonov Štev. 1 .    .   .    .   I   •   I   K    40 —
1       m      m*   100         „            n      2   .I.!.«.     n     80—         5988
1        .      *= 100         .,         „3.......     „   160 —
aaapaHn«iife  proti   vpotiafvl  siteska   mm   po   pov/zotfu. Vhimuib •• #oft>oJo popiwt.                                              Zastopmlcl mm iiCeJo
Ling & KoittPt V9RubikanM   prodaja   ža;a
OSIJElt, Slavonije.    Telegrami: Lanifce^i^.
Pl KMIUI UM DUEH ^
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
HM koacniiona orodala strpi
Ustanovljena leta 1897.
Jnton Kane
Llttbllama, Židovska ollca 1.
Ceniki na razpolsgo.              Ceniki na raznoiago
Zaupno blago!
V pari prano in braskalno
-   posteljno perje in puh
UubUana, Mestni trg itev. S
BH—*!—• IMi______________BatanevMaaia 1SM.
POI4MII »itialaia kaanteraaaa pvtaaia aa try sa atska oa jo aanol aH aM PiaMiM Ma§%. Taaja parfa aa šrU pofMto oatanki ama ivatanafla! kl aiat«ia ta«« ta* aistr**« vrippaaara. 4a aa raxri|«i«
■Maaka ta aaaalL
\% hl dobre sUvavka tat i         100 bi vlaa.         i
Cena  po   dogovora.   Pismene   ponudbe   na upravniStvo »Slov   Naroda«.
MA  IZBIRO  poSilja tuđi na  đeželo:
K asne                                      2652
II I   II   I L   krila, kostume,
III  II I I     ■»•*««h«ll«iP«-
III III I rtSo.eiodaavrad-UbUllb Taeie,snortnaklobuka in steintke    Ho solidna vrdka:
M. Krištofič - Bučar
Lfvbllana, atarl trp 9. Lasta« kiša.
Fine
otroške oblekce
t: in krslne oprave. 11
LflSNE KITE
najbollfe    kakovosti    po   IO,
14   18, 2O   in   24  kron;   lasne
podloge    in    mrežice,    lasne
masti, puder itd.
SCw^u»e*n smedene
I@nske I a se.
Sfefan Strmoli
Liub1:s!ia, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi rvokUomia v vo^aako slctbovan-a ta loku ođprt samo %m proda'3 blaga t* sfcpr vtaki dan »a«# od 9 do ' 2 f in v nadeilo od • do 11 ura đonoldaa.
fatomnnufatifuro drogerija,
I                                                                                                      Li ubijana,
Selenbavgeva ollca ŠL S. priporoča veliko zalopo desinfekcijskih preparatov \l\tf. Lyso1t Lysoform,  Kreolin,   For-malin.    Forniaiinove    pastiljc, karbolovokislino.karbolovo apno itd. itd.
Velika   zaloga   fotografskih |r> otrebičlii la aparatov. I
Jladomestllno
toaletu ili
parfnmlraao
v elegantnih karlonih ftao opremlfeao
ducent 14*40 kron.
Zrsovcl vetll popust!
Dobiva  se pri   tvrdki
Milu Hiltni
Ljubljana
sv.petra cesta 2S. UB     ■■SaVal   9B    ari   ■■   3   ^aKararararJar     HaML
fl         I                       i         ■ itaria Im»« v agođal
■■ninnn iiavnvfini    »"»■•^ !•>>• >• *■»»•
■■II ■111111    lllllllllilll    Ponndhe <>ođ .ladattri««»47,
UUUIIIU mUjcjIIU  - "tUBa ?M1 *•
I     RoJne mline za mletev
vseh  vrst  ilta  prikladne   prodaji
i______Atell OnaaahrtM, Itor. O»tr»T«. BrikeV*nnam«   13.   4435    I
a 1 io«yi7-2t       Dražbeni oklic.                    4494
V  za"u*£ifi?1ci  zaH^vi   Julnane  Pcrprr.   zasehn cp v   LjuS1}ani  se bo vršila
da# 31 decembra 1917 m% 9. uri dopaldaa v hlšl Plorfanaka «11 oa it lt 2 proatpvoltna dralba rreailteia >n ste^r: pohifttva, kohinlaka pHpra«e, a^aMene ra>be, raxlf£nlh padob In obu te v.
C. kr. •kr»|aa iodBt|a v Llabllmolf odd. i,
dne 10. decembra 1917.
Kostanjev, hrastov in bukov les
kupi vfako množino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
VpoŠtcva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Yrgoi^2Qgai^b«f»piQei^                                             i
%V(ekidpravočdsa8OsKfte$itnMnzamoremo                    i
točnaceni in redno dobavtjaft i
J. IIIEK. km. \t Petra tesla 19.
Kupuiem kole vseh vrst diviaiin, lisice, kune itd. po naiviiiHi dnevnih cenah.
1 Vse voiaike predmete 1
Za preprodajalce
priporočam po iBiat BteUh otaik svojo zalogo
Svaiaai va^li vrti            •ayBt. sutaiai                     y(laiiiillini>i,
P°**                             fjaimboif vaab vrat      krtoi
port#p#J#if                     i« priajun                uma
r^fVi                          daMli ptp«a)v           bHtenflM
I    2^£M    V                     fcola^ov vse* vrat      testrut»«atov aa
Mmmš                                     faple                                       »ohta
pMWir>                               a>aanalce>«                        parfumov
•«eimk |*Md           mk toatoMU 1»         (»otalh iMCM««lr*l«w     :
—n|«nH> gamal           9«lMit«rl|skik pr««l> ■ re(nHi kevCake«           I
vejaik««« m*im         Male«                       1   ««mmii in mami
Splošni zavod za uniformiranje
Rudoll BodenmtUler
Uubliana. Stari trg 8.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
m ■■fciUliB tfmtmtmm W|MMM fcraaTli                             *        Stft*ttaH*je)Vai   llllCMI   alteif.   2a                                     Wa*arwil faw<l ahra^la 1,800.000 kr.a
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podmiatnlee v Splitu, Gotovcu, Tr»tu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.
■  •.....                                            ■»■•iBBa«      -------------------------------------------    I   ftalali li  MlMi  W« VHto  INlMUI fplftOT,  Ifcanln  trarliM  «ohm  Ui   dovoljuje I
VlP**  Vi*."?"!" /iTi.iiffi"   r'ŽMIt       I    aprovisaoijake   kredite.