IZ KNJIŽNIC — FROM THE LIBRARIES
DELO Z MLADIMI BRALCI V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA
Janja Grapulin
V	Goriški knjižnici Franceta Bevka sta že precej časa uveljavljeni dve obliki dela z mladimi bralci: ura pravljic in vodeni obiski vrtcev in osnovnih šol.
Z urami pravljic smo začeli spomladi leta 1978. Odvijajo se vsak torek od 17. do 18. ure, razen v poletnih mesecih. Ker pravljice pripovedujeta dve pravljičarki (to sta delavki naše knjižnice), imamo vsak drugi torek nove pravljice, vmes pa so ponovitve. V eni uri slišijo otroci tri do štiri pravljice. Obisk je večji v zimskih mesecih, ko obišče uro pravljic tudi do 33 otrok, manjši pa je spomladi, ko je prisotnih tudi samo pet do osem otrok.
Letos smo v novih prostorih knjižnice pridobili sobo, ki je namenjena samo najmlajšim. S tem se odpira možnost, da se ure pravljic popestrijo: poslušanje glasbe, pravljice na kasetah, risanje ob pravljici, itd....
Ure pravljic imamo tudi na terenu. Pravljice pripovedujeta knjižničarki v potujoči knjižnici kar v bibliobusu in sicer v petih različnih vaseh. To so predvsem tisti kraji, kjer ni vrtcev. Tudi tukaj je lep obisk, saj obišče pravljice 6 do 20 otrok.
Vodeni obiski vrtcev in šol potekajo že več let. Ti obiski so za nas zelo pomembni, ker na ta način pridobimo veliko mladih bralcev. Ob obiskih izročimo otrokom, tako tistim iz vrtcev kot tudi iz šol, liste za vpis in obvestilo staršem, s katerim seznanimo starše, da so otroci obiskali knjižnico. Kdor se želi vpisati, prinese ob naslednjem obisku izpolnjen list za vpis v knjižnico. Srednješolci dobijo ob obisku list, ki ga morajo ob primeru, da se vpišejo v knjižnico, potrditi na šoli. Na leto nas obišče od 30 do 80 (leto 1981) skupin. Slaba stran teh obiskov je,
da so skupine največkrat preštevilne, slabo organizirane s strani šol. Največkrat ta obisk nadomesti šolsko uro ali je organiziran ob kakšnem kulturnem prazniku.
V	začetku leta 1984 smo uvedli nekaj novih oblik dela z mladimi bralci. To so: uganka meseca, pogovori o novi knjigi, moja najljubša knjiga in razstave risb in raznih izdelkov.
Kot najbolj uspešni sta se izkazali uganka meseca in moja najljubša knjiga. Uganko otroci zelo radi rešujejo. Pri eni od ugank se je nabralo celo 377 odgovorov. Kot uspešna motivacija se je izkazalo žrebanje petih pravilnih odgovorov ob zaključku posamezne uganke. Izžrebanci so nagrajeni: knjižna nagrada in značke, ki smo jih pripravili za ta namen.
Tudi pri razstavljanju najljubše knjige mladi obiskovalci zelo radi sodelujejo. Vsak lahko razstavlja 14 dni, vsak razstavljalec dobi značko knjižnice. Ob koncu šolskega leta 1984 smo za nagrado vsem raz-stavljalcem povabili mladinskega pisatelja Slavka Preglja. Njega zato, ker so bila njegova dela med deli slovenskih pisateljev največkrat razstavljena.
Nekajkrat smo v knjižnici organizirali tudi pogovor o novi knjigi. Obvestila o organiziranem pogovoru smo v obliki plakatov poslali osnovnim in srednjim šolam. Odziv je bil različen. Ponekod so se na razgovor organizirano pripravili in aktivno sodelovali. Največ uspeha je imel pogovor o knjigi Nejca Zaplotnika POT, ki je bil popestren z diapozitivi. Vodil ga je priznan alpinist dr. Jože Andlovič.
Dokaj uspešno poteka sodelovanje z vrtci in šolami v občini. Šole nam odstopijo risbe, vrtci pa svoje izdelke. Ti izdelki popestrijo knjižnične prostore in vzbudijo precej zanimanja obiskovalcev knjižnice. Razstavljalo je že cca 10 vrtcev in šol.
Sedaj smo v novih prostorih, ki nam dajejo več prostorskih možnosti za razširitev te dejavnosti (povezava z raznimi šolami, s krožki za tehnični pouk, recitatorskimi ...).
Mislim, da so te nove oblike dela z mladimi bralci velika pridobitev za knjižnico, saj smo z njimi v letu 1984 pridobili v knjižnico poleg bralcev še 3572 aktivnih obiskovalcev.