Stev. 91 PoSfnfna plačana t goTovlnL Ljubljana, dne 26. februarja 1936. Leto XVIII. METSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino- Rokopisi se ne vračajo. Flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tater. št. 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Proč z milostjo! Mi hočemo pravico! Povejmo odkrito in poglejmo resnici naravnost v obraz: Razmere, v kakršne smo zašli, presegajo tudi najbolj temno pričakovanje. Gospodarsko razsulo je rodilo toliko gorja, da bo treba mnogo let, preden bo zaceljenih vsaj nekaj ran. Vzlic takim razmeram se nihče ne zgane. Vsi ljudje pri nas vedo, da ije narod v samem jedru bolan, ker je bolan njegov temelj — naš kmet, pa vendar nihče ne ukrene nič resnega v pomoč bolniku. Govoriti v prilog kmetu je prešlo nekako v modo. Kadar naša gospoda ne ve, kaij bi počela, govori o kmetovi stiski. Ali veste, ljudje, da se pravi to norce briti iz tistega, od katerega živite? Govoriti o kmetu in njegovih težavah v času, ko en sam lahkomiselni gospodek eno samo noč v baru potroši več nego sme in more na kmetih cela družina po ves mesec in še dalje, to je zločin, to je izzivanje naših vročih žulijev in našega gorja. Zato pozivamo slovenski kmetje naše poslance, vso našo pošteno javnost in zlasti vse poštene kmete, da se odločno združimo in zastavimo vse siie za to, da se končno tudi pri nas prične z resnim delom in s poštenim kmetskim pokre-tom. Nobeno mamilo ne bo več pomagalo. Siti smo obljub, siti smo tegobe, siti smo vsega hudega in imamo končno menda tudi mi pravico, da odgovorni ravnajo z nami kakor z ljudmi. Proč z milostjo! — Ni hočemo pravico ! Vse, kar se je pri nas doslej storilo za kmeta, je bila nekaka sramotna miloščina. Od raznih načrtov, nasvetov in predlogov pa do kmetske zaščite je ena sama dolga vrsta sramotnega miloščina rstva, ki ga odklanjamo. Mi hočemo doseči in smo trdno odločeni, izvojevati tej volji popolno zmago, mi hočemo doseči pravilno in delu in pomenu primerno in odgovarjajoče vrednotenje naših pridelkov. To je edina rešitev, vse drugo pa je šušmarjenje, ki bo rodilo več gorja kakor koristi. Nikdar in nikoli ne bo svet prišel v ravnovesje, dokler ne bo pametnega sorazmerja med cenami za življenjske potrebščine in sirovine (torej kmetske pridelke) in med izdelki iz teh sirovin (torej industrijskimi proizvodi). To mora postati temeljno načelo vsakega politika, vsakega narodnega gospodarstvenika in vsakega človeka, ki hoče kakorkoli javno delovati v zvezi s kmetskim vprašanjem. Čakali smo dolga leta, pitali smo se z obljubami in tolažbami in pri tem zašli v položaj, ki je daleko slabši od abesinskih sužnjev. Tem je namreč preskrbljeno za hrano, sta-"ovanje in obleko, od nas pa gospoda zahteva samo daj in daj, nihče pa ne vpraša, kje bomo vzeli. S čim naj plačujemo davke, če moramo vse pridelke prodajati pod nič, s čim naj vzdržujemo gospodarstva, če nimamo dohodkov iz njih? Kdor nas sodi in obsoja, kdor nam maši usta, da se dušimo v molku, ta naj najprej odgovori na ta vprašanja. Ce bo znal tu odgovoriti, ga bomo priznali in se mu brezpogojno pokoravali. Lahko je ukazovati za polno skledo in na mehkih blazinah, ki so stkane z našim trdim delom, težko pa ije izvrševati ukaze s praznim želodcem in z eksekutorjem na vratu... Skrajni čas je zato, da si kmetje pomagamo sami kakor so to storili naši hrvaški tovariši. Že danes nam ljudje, ki našega položaja ne razumejo v njegovih globinah, ampak nas gledajo le kot nedeljski izletniki kakor živali v živalskem vrtu, že danes nam torej ti ljudije očitajo razkošje. Jasno, kmetje koljemo živino doma. Kdor bliže pogleda k nam, bo takoj razumel in spoznal, da je to samopomoč v skrajni sili. Ali naj dajemo mesarju živino in gledamo lačni, kako on na naš račun bogati? Ce že ne moremo nič zaslužiti, si smemo vsaj s hrano ohraniti življenje. In da si ga ohranimo, koljemo živino doma in jo doma ijemo. Treba 'pa bo, da se tudi slovenski kmetje organiziramo in določimo za sejme cene, izpod katerih ne sme nihče dati niti repa iz hleva. Pa ne samo za živino! Za vse pridelke se mo- Hrvatski kmetje so ustanovili stanovsko-gospodarsko organizacijo »Gospodarsko Slogo«. Ta organizacija hoče pomagati kmetskemu stanu in ga podpirati povsod, kjer se pokaže potreba. Najnujnejša potreba se ije pokazala pri vprašanju cen kmetskih pridelkov, zlasti goveje živine. »Gospodarska Sloga« je imela v začetku tega meseca v Zagrebu sestanek kmetskih zaupnikov iz onih krajev, ki najprej prihajajo v poštev za to, da kmetje določajo sami cene živini. Na tem sestanku je bilo sklenjeno tole: 1. od 15. februarja t. 1. je potrebno, da pride čim manij živine na sejme. Nihče naj torej ne goni živine na sejme, če mu je količkaj mogoče s prodajo počakati. 2. Od 15. februarja t. 1. dalje se določaijo cene rogati živini za vsako posamezno vrsto tako, kakor to odredi kmečki sejmski odbor. Občinski zaupnik »Gospodarske Sloge« naj v vsakem kraju, kjer se bo od 12. februanja t. 1. naprej vršil sejem, v sporazumu z vaškimi zaupniki in v sporazumu z okrajnim (sreskim) ramo organizirati tako. Ce je to dovoljeno industriji, zakaj bi ne bilo nam? Ce sme trgovec za meter dobrega manufakturnega blaga zahtevati po 300 in več dinarjev, zakaij hi moral kmet prodajati živino po poldrugi dinar za kilogram? In kakšna je cena za mleko, jajca, žito in sploh za vse tiste kmetske pridelke, ki so za preživljanje nujno potrebni! Edina kmetska politika je tista, ki vodi kmeta iz sedanje ponižujoče in nezaslužene bede v boljše življenjske razmere. Vse drugo je laž, je pesek v oči. Pomni naij pa vsakdo, ki ima s kmetom količkaj opraviti, da bo kmet, če kdaj v bolečinah oslepi, postal vprav radi svojih bolečin zver. Kdo bo tedaj odgovarjal zanij? Se je cas Čeprav je pozno, vendar ni — prepozno. Marsikaj je mogoče še rešiti, nekatero rano se da še zaceliti. Treba pa je za to trdne volje in neomajnega poštenja. Krog in krog nas divjajo viharji. Vemo, da v vihri često tudi nedolžni trpe. Zato si takih viharjev ne želimo. Povemo pa jasno in glasno, da jih ne bomo mogli preprečiti, ako pride radi stiske tako daleč, da po-pokajo tudi tiste vezi, ki danes pri nas še veljajo: naše slovansko človečanstvo. Stara pravila Povedali smo po svoiji vesti. Nismo hoteli hujskati in še naglašamo, da želimo zdravja, dela, miru in urejenih razmer. Tisti, ki jim to velja, naj sedaj presodijo, če se jim zdi vredno poslušati naš glas. Zavedajo pa naj se, da vsaka sila rodi silo. In naša je močnejša kakor si marsikdo misli... zaupnikom »Gospodarske Sloge« sestavi Kmečki sejmski odbor, iz 10 do 15 ljudi, ki se dobro spoznajo na živino. Sejmski odbor naj se sestane na dan pred samim sejmom, da določi cene živini za dotični sejem. Vsi kmečki gospo-danji se morajo držati teh cen. Vsi okrajni, občinski in vaški zaupniki »Gospodarske Sloge« morajo o cenah, ki jih je določil sejmski odbor, obvestiti vse ljudi svojega kraja. 3. Kmečki sejmski odbor ima nalogo, da vsakega posameznega kmeta, ki pride na sejem, obvesti o sprejetem sklepu in o cenah. Odborniki morajo uvrstiti prignano živino ▼ tisto vrsto (n. pr. vse prvovrstne vole v eno vrsto), vsakemu gospodarju pa zabičati, da na noben način in pod nobenim pogojem ne proda svoije živine izpod cene, ki jo je določil sejmski odbor. Ce se živina ne prodaja po živi teži, ampak na čez, mora odbor približno oceniti težo živine, in po tej teži določiti ceno". Najboljše je seveda Gospodarska Sloga prodati po živi teži, če je to količkatj mogoče. Sejmski odbor mora zlasti paziti na tehtanje živine. Nadaljina dolžnost sejmskega odbora je slediti na sejmu trgovcem in prekupcem, paziti na njihovo poslovanje na sejmu in se brigati za to, da v vsakem pogledu vlada na sejmu mir in red. Ščititi mora kmete pred izrabljanjem in morebitnim strahovanjem. Ob uri, ki jo sejmski odbor določi naj vsi kmetje svojo živino odže-nejo s sejmišča, čeprav ne bi prodali nobenega repa. Za vse to pa je potrebna sloga in vztrajnost, potem smo lahko sigurni da bomo v najkrajšem času uspeli s svojimi upravičenimi zahtevami. Seveda pa vsakdo lahko proda za višjo ceno kot jo določi seijmski odbor. Med kmečkimi gospodarji so tudi taki re- Vdiiif Teden domače politike Narodna skupščina V torek preteklega tedna je bila na dnevnem redu narodne skupščine razprava o trgovinskem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je prečital predsednik narodne skupščine g. Stevan čirič predlog finančnega ministra g. Dušana Letice, da se proglasi proračun za leto 1936/37 za nujen in da se naj določi tridnevni rok, v katerem mora finančni odbor dokončati pretres in izročiti proračun narodni skupščini. Opozicija je smatrala, da je predlog finančnega ministra protizakonit in protiustaven. Zato je hotela za vsako ceno glasovanje o tem preprečiti. Med čitanjem omenjenega predloga je nastal v narodni skupščini silovit ropot in trušč, tako da ni bilo razumeti nobene besede in se glasovanje ni moglo v redu izvršiti. Vsled nemira je bila seja dvakrat prekinjena. Po zaključenju seje se je moglo šele zvedeti, kaj je predsednik skupščine diktiral stenografom na ušesa. Predsednik je steno-grafom narekoval, da je izvedel glasovanje o predlogu finančnega ministra in da je narodna skupščina proglasila predloženi proračun za nujen, finančni odbor pa mora v treh dneh končati z razpravo ter poročilo predložiti narodni skupščini. Opozicija je bila po teh vesteh zaprepaščena, ker ni mogla razumeti, kdaj in kako se je moglo glasovanje izvršiti. Napetost, ki je že itak v parlamentu velika, se je s tem še povečala. Finančni odbor še isti dan popoldne se Je sestal k seji finančni odbor in pričel z razpravo proračuna v podrobnostih. Kot prvi je prišel na dnevni red proračun vrhovne državne uprave. Znižane so bile postavke za senat in narodno skupščino. Značilno za seje finančnega odbora je dejstvo, da se jih člani JRZ sploh ne udeležujejo, ali pa samo z nekaterimi odposlanci. Proračun vrhovne državne uprave je bil soglasno sprejet. Po vrhovni državni upravi je prišel na vrsto proračun ministrstva za vojsko in mornarico. Resorni minister, general g. Peter živkovič je podal izčrpno poročilo o tem, kako in za kaj se vporablja vojni proračun, o stanju naše hrabre vojske ln o njenih velikih nalogah. Ministrovo poročilo je bilo z odobravanjem in navdušeno sprejeto. Na predlog narodnega poslanca g. inž. Kabalina je bil vojni proračun sprejet z aklamacijo brez vsakega podrobnega pretresa. Za tem je pričela razprava o proračunu veži, ki ne morejo niti dva do tri tedne čakati, da prodajo svojo živino, ker je nimaijo s čim krmiti. V tem primeru je dolžnost vasi, da takemu kmetu priskočijo vsi na pomoč na ta način, da v »Gospodarski Slogi« organizirana vas tako živinče od kmeta odkupi, ali pa, kar je še bolje, da se med vaščani zbere toliko krme, da bo dotični kmet svoje živinče lahko prehranil še dva do tri tedne, ko mu bo mogoče prodati za pravo ceno. Kakor na Hrvatskem, si mora tudi naš kmet pomagati sam. Zato je Zveza slovenskih kmetov za prihodnjo soboto — torej za dne 29. februarja sklicala sestanek, kjer bodo sprejete in določen vse potrebne smernice za to nujno in neodložljivo samopomoč in samoobrambo našega kmeta in naše vasi. O nadaljnem poteku akcije bomo poročali v našem listu. prosvetnega ministrstva. K besedi so se oglasili skoro vsi člani finančnega odbora in temeljito kritizirali prosvetno politiko ministra g. Dobrivoja štošoviča. Narodni posl. g. Ivan Mohorič je zamer j al zlasti centralizacijo šolskih knjig. Prosvetni minister je odgovoril, da centralizacija šolskih knjig ni nikjer uzakonjena. Knjige bodo tiskali vsi oni tiskar -narji, ki bodo nudili najboljše pogoje. Za šolske knjige bo sestavljen enoten načrt in sicer za srbohrvatske posebej, kakor tudi za slovenske posebej. Tiskale se pa knjige ne bodo v državnih, tiskarnah, šolske knjige bodo prodajale še naprej pooblaščene knjigarne, kakor doslej. Preteklo soboto se je razprava o proračunu prosvetnega ministrstva nadaljevala. Te seje se pa prosvetni minister ni več udeležil, izjavljajoč, da je finančnemu odboru potekel tridnevni rok in da se mora v smislu sklepa narodne skupščine poslati poročilo plenumu. Z ozirom na to, da je bilo to načelno stališče vlade in da se ostali ministri, katerih proračuni hi se morali še pretresati, ne bi udeleževali sej finančnega odbora, je predsednik g. Mita Dimitrijevič sejo zaključil, prihodnjo pa bo sklical pismenim potom. Osrednje glasilo JRZ Izvršni odbor JRZ je pričel izdajati v Beogradu svoj strankarski dnevnik »Samoupravo«. Na uvodnem mestu prve številke je priobčen programatičen člasnek ki so ga podpisali gg. dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spaho. Predsednik izvršnega odbora JRZ g. Aca Stanojevič tega članka ni podpisal. »Samouprava« je bila staro glasilo Narodne radikalne stranke, ki je izhajala čez 50 let, a je prenehala 5. januarja 1929. leta in Glavni odbor radikalne stranke smatra, da ima pravico izdajati »Samoupravo« samo on in nihče drugi. Nastal je spor med glavnim odborom radikalne stranke ter izvršnim odborom JRZ, ki se bo najbrže končal pred sodnijo. Trgovinski register S sklepom sreskega sodišča v Kranju z dne 18. januarja 1936 je bila dovoljena prisilna uprava zavezancu dr. Šemrovu Francetu kot sodru-žabniku tvrdke Elektrarne v Kranju Pavel Mayr & drug. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Cesenj Karel, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, podružnica Kranj. Verjetno je, da bo g. dr. Semrov položil mandat narodnega poslanca v skladu s poslovnikom narodne skupščine. Naročajte »Kmetijsko Matico« ! Zunanje - politični pregled V zunanji politiki živimo še vedno v znamenju silne napetosti. Abesinski koncert je pomaknjen v ozadje, ker se je menda Anglija prepričala, da ji Italija — še ni nevarna. Nekateri glasovi zato vedo povedati, da želi Anglija skorajšen konec laško-abesinske vojne. O bojih samih nimamo poročati nič bistvenega. Obe stranki trdita, da zmagujeta. Po našem mnenju ne bo zmagal niti eden niti drugi, ampak — tretji. V Srednji Evropi se razvija živahno politično gibanje. Vedno bolj naglašajo, da se bo Bolgarija pridružila državam Balkanske zveze. Tam je bil te dni zaključen "proces proti upornikom in je general Velčev obsojen na vislice. — Bolgarski poslanik Kjuseivanov je tudi sam izjavil, da bo Bolgarija delovala za utrditev miru na Balkanu in v Evropi ter zlasti za mir in sporazum z vsemi narodi in seveda tudi s svojimi sosedi. Nemčija ni nasprotna Angliji. Razgovori s Hitlerjem in Goringom so nekega angleškega diplomata prepričali. Zato pravi: To, kar nemški vodilni krogi žele najmanj, je, da bi se narodi sosednih držav združili s sovražnim namenom proti Nemčiji. Zaradi tega se mora Nemčija ogibati vsega, kar bi utegnilo pripeljati do take združitve. Nemcem bi bilo najtežje, če bi se kar nenadoma znašli kot nasprotniki Anglije in Francije. V nadaljnjem govoru se je Londonderry obrnil tudi na nemško letalstvo in dejal, da je njegov razvoj silovit, da bi to letalstvo utegnilo v najkrajšem času postati najmočnejše na svetu, to pa zaradi svoje uspešne tehnične in taktične organizacije. Nemški uradni krogi so v Berlinu z ozirom na to trditev dejali, da Nemčija rabi močno letalstvo za razvoj svojega gospodarskega življenja. Ker nima kolonij, si mora pač pomagati na sto drugih načinov. Najhujša bojazen pa, ki mu jo je Hitler izrekel, je bila zaradi komunizma in njegove politične taktike, ki gre zadnje čase za tem, da Nemčijo obkroži in stisne v mreži paktov in pogodb. Zelja nemškega kanclerja je, da s pomočjo vse Evrope naredi Nemčijo za prvo stražo proti navalu boljševiške propagande. Mala antanta je začela razvijati posebno živahno delovanje. V Jugoslavijo je prispel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža in se je razgovarjal o važnih vprašanjih z našimi politiki. Tem razgovorom posveča vsa svetovna javnost veliko pozornost. Zlasti francoski listi ugotavljajo, da iz teh razgovorov izhaja ugotovitev, da je Mala antanta pripravljena sodelovati z ostalimi podunav-skimi državami, namreč z Avstrijo in Madžarsko. Ureditev tega vprašanja zavisi sedaj največ od Avstrije in njene iskrenosti. Doktor Hodža je z našim ministrskim predsednikom ugotovil iskreno željo, naj bi v splošnih mednarodnih stikih čimprej prišlo do boljšega in srečnejšega položaja, kakršnega sta si njuni državi v okviru Male antante vedno želeli. Oba ministra sta bila mnenja, da je treba njuni dve državi obenem z zavezniško Rumu-nijo voditi tudi v bodoče po Isti poti zaradi ohranitve čim tesnejšega prijateljstva med narodi na podlagi velikih načel mednarodne pravice in miru, ki so v polni meri izražena v paktu Društva narodov in njegovem sistemu kolektivne varnosti. Glede razmer v Podunavju sta ugotovila, da sta njuni državi z zavezniško Rumunijo vred tudi V preteklosti skušali ustvariti Iskreno in lojalno sodelovanje z vsemi prizadetimi državami. Njihovo prizadevanje je skušalo v vsem pogledu odstranjevati ovire, ki bi lahko preprečile in odstranile temeljne pogoje za trajno in pravilno rešitev vprašanj, ki zanimajo te države. Dr. Hodža in dr. Stojadinovič sta nadalje ugotovila, da sta njuni državi Lot članici Male Dr. Milan Hodža antante kazali vedno naj živahnejše razumevanje za koristi, ki bi jih mogle imeti države Podunavja od tesnega gospodarskega sodelovanja. * V tem smislu sta predsednika vlade in zunanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije prišla do sklepa, da je treba taka stremljenja podpirati in pospeševati v smislu pakta Male antante in v korist vseh teh držav. Ta prizadevanja niso v nobenem primeru in tudi ne bodo mogla biti naperjena proti kakršnikoli drugi državi. Nasprotno v želji, da bi se medsebojno podprle, morajo po-dunavske države računati tudi na podporo drugih, zlasti na podporo velikih sil, srednje in zapadne Evrope. Ce bosta češkoslovaška in Jugoslavija v tesnem in nerazdyojnem sodelovanju z zavezniško Rumunijo tako delali, sta prepričani, da bosta v sedanjih razmerah najbolje koristili ideji splošnega miru in mednarodnega sodelovanja. Nemško-poljska vojaška zveza V zvezi s potovanjem generala Goringa na Poljsko se domneva, da priae med obema državama do vojaške /.veze. V tem primeru bi Poljska ne mogla biti nevtralna proti Rusiji. Sodijo, da je to nemški odgovor na francosko-ruski sporazum, o katerem sfrno v našem listu že poročali. Iržavnozliorsiie volitve * Španiji Pri državnozborskih volitvah v Španiji so zmagale z veliko večino levičarske stranRe. Naj občutne j ši poraz je doživela klerikalno fašistična stranka Gil Roblesa, ki zastopa interese španskih veleposestnikov in kapitalistov. Ko je bil ta klerikalni krvoločnež in na- silnež zadnja leta na oblasti, je neusmiljeno preganjal ves delovni narod. Preko 30.000 nedolžnih ljudi je vrgel v ječo. S sigurnostjo je računal, da je stri odpor delovnega ljudstva in da kmet in delavec ne bosta imela korajže glasovati proti njegovi strahovladi. Z vso gotovostjo jc računal na popolno zmago. Toda klerikalni nasilnež se je zmotil. Kmet in delavec sta postala v trpljenju močnejša. Neustrašeno je šel delovni narod na volišče in zmagovito podrl klerikalno nasilje. Klerikalna stranka fašističnega nasilneža in krvoloka Gil Roblesa je ostala v manjšini. Novo špansko vlado je sestavil socijalist Azana. Čeprav je vse potrebno ukrenil, da bi obdržal red in mir v državi, so se ponekod razburjene množice vendarle maščevale nad prejšnjimi nasilneži. Ob tej priliki se je pokazalo, kako usodno postane povsod tam, kjer se cerkev meša v politiko, istoveti s politično stranko, se polasti oblasti in prevzema s tem odgovornost za vsa politična preganjanja in izkoriščanja. V Španiji so delovne množice napadle nekatere cerkve in samostane ter jih zažgale. Klerikalni veleposestniki in kapitalisti so pa pravočasno pobegnili. Azanova vlada je takoj izpustila iz zaporov preko 30.000 političnih kaznjencev, ki jih je klerikalna strahovlada pometala v ječe. Nova vlada bo vrnila narodu politične svoboščine in izvedla nujne gospodarske in soci-Jalne reforme, ki bodo osigurale delovnemu narodu kruh in zaslužek. Josip Lenarčič 80lenaše industrije«, je treba zaščititi predvsem kmečko produkcijo, ki preživlja 80% našega prebivalstva. Z umno racionalizacijo naj se dvigne kmečka produkcija, kateri je s pametno revizijo naše trgovinsko politike preskrbeti plasement na tujih trsih. V dosego tega je torej nujno potrebna odprava industrijske zaščite ter odprtje carinskih mej industrijske izdelke iz držav, ki kupujejo nas« kmečke produkte. Samo na ta način bi dosegli dvig cen kmečkih produktov in jim pridobili trg. Znano je, da je kmet najboljši davkoplačevalec, samo se mu mora plačevanje davkov tudi omogočiti s tem, da more svoje produkte prodati za ceno, ki predstavlja ekvivalent njegovega dela in truda. Na ta način bi dobila država dobrega davkoplačevalca, obenem pa bi se dvignil močno omajani standard našega podeželja; socijalna in gospodarska beda odpravljena v našem podeželju bo dvignila tudi stanovsko samozavest našega kmeta — država bo pa dobila za sto odstotkov zadovoljnejše državljane, ki ne bodo videli v državi samo onega faktorja, ki jemlje v obliki davkov, temveč bodo videli v državi zaščitnico kmečkih interesov. Naša zahteva mora biti: proč s tujerodno, nesooijalno, državo izkoriščujooo industrijo! Na kratko smo v tem članku orisali napak« jugoslovanskega industrijskega avtarkizma. O tem vprašanju bi se dalo še marsikaj povedati. Želimo, da bi fe skromne vrstice bile pobuda, da se ta težki in moreči problem, podrobneje in globlje prouči v cilju spoznavanja velike gospodarske zmote, v katero smo žaMbog zaŠH. Kmetska Mladi krepko orjejo! Iz Zveze kmetskih fantov in deklet smo prejeli daljše poročilo o drugi redni seji glavnega odbora, ki se je vršila v nedeljo, dne 23. t. m. v Celju. Iz poročila povzemamo najvažnejše sklepe in smernice za pospešitev pomembnega kulturno-prosvetnega dela v organizaciji in za dokončno razčiščenje razmer, na katerih naj se kmetsko-mladinski pokret razvija še naprej z največjimi uspehi. Predsedniki Zvezinih pododborov, ki glavni odbor sestavljajo, so poročali o izvršenem delu na naši vasi in o po vol j nem društvenem delovanju, ki je v teku. Pregledali so se dosedanji sklepi in se je ugotovilo, da so se pri pododborih Zveze izvršili obvezni trodnevni prosvetno - organizatorični tečaji (Konjice, Ptuj, Krško, Logatec, Ljubljana, Celje) in da je celjski pododbor poleg obveznega fantovskega priredil tudi dekliški prosvetno-organizatorični tečaj ter da enakega pripravlja tudi ptujski pododbor. Tečaji so potekali v najlepši disciplini in dali udeležencem potrebnih smernic in vzpodbude za razmah kmetsko-mladinskega gibanja. Ugotovilo se je tudi, da se uspehi teh tečajev že kažejo, zlasti pri onih tovariših, oziroma v njih domačih krajih, kjer poprej ni bilo društva in ga ti zavedni pijonirji novega kmetstva sedaj ustanavljajo. — Dalje se je sklenilo, da se čimprej pripravijo osnutki za tečaje o govorništvu, dopisništvu, dramatiki in vodstvu knjižnic in da se ti tečaji v najbližji bodočnosti izvedejo. mladina važni sklepi glede organizacijskih in Internih zadev. Končno je seja obravnavala govorice, ki bi utegnile našemu kmetsko - mladinskemu pokretu moralno škodovati, pa se je zato sklenilo objaviti soglasno sprejeto izjavo, ki jo na drugem mestu objavljamo, po drugi strani pa še z okrožnico in pri priliki revizije društev storiti vse korake, ki so potrebni za obrambo kmetskega mladinskega gibanja. Izjava Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet je na svoji II. redni seji, ki se je vi'šila dne 23. februarja t. 1. v Celju, smatral za potrebno, da izjavi sledeče: 1. Glavni odbor Zveze ni nikogar pooblastil za kakršnakoli politična pogajanja in za tozadevno sodelovanje, ker je značaj organizacije le kulturno-prcsveten. 2. Glavni odbor istotako ni nikogar pooblastil za vstop v konzorcij kakega političnega lista. 3. Z ogorčenostjo odklanjamo zlonamerna podtikanja in sumničenja, da se v kmetsko-mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, istočasno pa pozivamo vsa včlanjena društva, da o vstopu posameznikov v organizacijo temeljito presojajo, vse sumljive pa brez oklevanja izključijo. 4. Vse članstvo pozivamo, da se že v naprej v trdni organizacijski disciplini ravna po načelih naše organizacije in po navodilih od njih izvoljenega glavnega odbora Zveze, ki je edini poklican in upravičen tolmač slovenskega kmetsko-mladinskega gibanja. Za glavni odbor Zveze kmetskih fantov In deklet v Ljubljani: Ivan Kronovšek, 1. r., predsednik; Tine Hor-vatič, 1. r., Joško Tomažič, 1. r., Alojzij Avsec, 1. r., Lado Šturla, 1. r., Grum Martin, 1. r., Tone Merslavič, 1. r. NAŠ ČAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in kar je najvažnejše, NI zdravju škodljiv. NAS i A J dobite v vsaki boljSi prodajalni Tov. Alojzij Podgoršek, agilni predsednik Društva kmetskih fantov in deklet v škaruč-ni, je v ponedeljek 24. februarja stopil s tova-rišico Manico žumerjevo iz Polja v zakonski stan. Obilo sreče z željo, da tovariša tudi nadalje ostaneta delavna člana v naši organizaciji. Škrilj-Golo Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je na svojem rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik Lenič Jože; podpredsednica Steblja Kristina; tajnik Golob Jože; blagajnik Jamnik Franc. Grahovo Organizirani kmetski fantje in dekleta v svojem kulturno-prosvetnem Društvu kmetskih fantov in deklet sporočamo, da imamo svoj II. redni občni zbor dne 1. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih hiše štev. 50. Vse kmetsko misleče ljudi vabimo, da se našega zborovanja udeleže. Frankolovo V tukajšnji posojilniški dvorani je naše Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo 23. februarja vprizorilo dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Pri režiranju je pomagal šol. upravnik g. Pejha, igrali so pa sami kmetski fantje in dekleta. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Ptuj Ožji odbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet ima svojo 6. redno sejo v nedeljo dne 1. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v spodnji dvorani Narodnega doma. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi podrobna določitev o dekliškem tečaju (15.—17. marca v Ptuju), ter zato vabim k seji poleg odbornikov tudi vse načelnice društvenih ženskih odsekov! Sv. Bolfenk pri Središču šesti redni občni zbor Društva kmetsku* fantov in deklet se vrši v nedeljo dne 8. marca t. 1. ob pol 3. uri popoldne v šoli pri Sv. Bol-fenku po običajnem dnevnem redu. Vabimo vse redne in podporne člane, da se občnega zbora sigurno udeležijo, s seboj pa povabijo še fante in dekleta, ki želijo pristopiti k društvu kot novi člani. Vsak trezno misleč kmetski fant in razumno dekle, ki se zavedata važnosti svojega poklica, morata biti danes organizirana. V slogi je moč! Dopisi Trije novi sejmi v Vidmu-Dobrepoljah Splošno je znano, da so dobrepoljski sejmi v Vidmu najbolj obiskani od vseh sejmov, kar jih je v kočevskem okraju in daleč naokrog. Radi tega so tako mesarji kot sejmarji in domači prebivalci večkrat izrazili željo, da naj se število sejmov zviša. Da se ustreže tej želji, je občinski odbor zaprosil kr. bansko upravo, da se naj vrše fK>leg dosedanjih štirih sejmov še trije novi sejmi vsako leto. In prošnji je ugodeno. Vsi trije novi sejmi se bodo vršili v dneh 10. februarja, 3. marca in 26. oktobra. Dogon živali je prvo leto za vse tri živinske sejme popolnoma prost vsake vstopnine. Vsi obiskovalci dosedanjih naših sejmov in zlasti mesarji in živinski trgovci se vljudno vabite, da pridete tudi na te tri nove sejme. Ljutomerski vinski sejem bo nudil letos obiskovalcem v velikem obsegu mnogovrstne vzorce vina. Razstavljene bodo tudi razne vinogradniške potrebščine. Tvrdke, ki bi še želele razstaviti, naj to javijo čim prej. Vsi vzorci — vina ali drugih proizvodov — morajo dospeti vsaj en dan pred razstavo, ki se prične dne 3. marca ob 9. uri. Dopise in vzorce sprejema mestna občina Ljutomer. Voglje V sredo dne 19. t. m. se je poročil naš bivši župan, prava gorenjska kmetska korenina, tovariš Franc Molj, posestnik v Vogljah, z go. Jer-šinovo iz Primskovega. Poroka se je vršila na Brezjah, odkoder se je z domačo družbo odpeljal v Lesce, kjer je povabil zraven tov. Až-mana, Westra, Sokliča in druge v gostilno Šumi, kjer so preživeli nekaj lepih uric pravega kmetskega gostovanja. Ženinu in nevesti želimo v zakonskem življenju vso srečol V kolikor smo doslej izvedli propagandna kmetsko-mladinska zborovanja, se je izkazalo, da so zelo potrebna in uspešna ter se je sklenilo, da se ta zborovanja sistematično še izvedejo v vseh okrajih, v kolikor še niso bila izvedena. Na zadnji seji glavnega odbora sprejeti predlog o vsestranski reviziji društev se bo v najkrajšem času izvedel s strani vodilnih funkcijonarjev Zvezinih pododborov. Pododbori naj tudi opozorijo vsa društva in poskrbijo, da se vsi društveni občni zbori izvršijo najkasneje do konca aprila, ker imajo zaradi te formalnosti v nasprotnem primeru oblasti lahko povod, da društvo zaradi »nedelovanja« razpustijo. Posebno važnost se naj v bodoče posveča društvenim in meddruštvenim izletom, kjer imajo člani najlepšo priliko izmenjavanja misli in medsebojnega spoznavanja. Sprejeti so bili tudi pomembni sklepi o izvajanju ostalega kulturno-prosvetnega dela na vasi, o katerem pa prejmejo posamezna društva od Zveze posebno okrožnico. Dolga in živahna debata o naših svojstvenih tekmah koscev, žanjic in drugih tekmah v kmetskem delu je dala posebno sklepe, po katerih se naj društva točno ravnajo, čim prejmejo navodila od predsednika pododbora. iV organizatornem pogledu je pač najvažnejši sklep, naj v vsakem pododboru včlanjena društva že sedaj sestavijo točen razpored svojih društvenih prireditev v spomladansko-letni dobi, kar je važno zavoljo nepravilnosti, ki obstojajo v tem, da po več sosednjih društev na isti dan prireja svojo tekmo, vsled česar je težava z govorniki, oziroma delegati ln bi tudi prireditve bolje uspele, če se društva prej dogovorijo za sistem v datumih. Med slučajnostmi so bili sprejeti sklepi glede zaupnikov kmetsko-mladinskega gibanja po vsej Sloveniji, glede društvenih krojev, organizacijskega glasila »Gruda«, drugih listov, ki nam kažejo naklonjenost s tem, da 0 našem gibanju nepristransko poročajo in Kaj pa je v žehtriiku? Nekdo Vam je natresel črnino vanj. Gospor Ivanka pa miri neveščo deklo: Črna voda je me« rilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti. OVOTERPENTINOVQ MILO Litija V nedeljo dne 1. marca t. L ob zaključku trimesečnega kmetsko - gospodinjskega tečaja v 6. razredu litijske ljudske šole bo prirejena tudi razstava kuharskih dobrot, obleke, perila in drugih koristnih izdelkov za naše gospodinje, na katero vljudno vabimo vse. Vstopnine ne bo. šmartin pri Litiji V nedeljo 1. marca priredi Kmetijska podružnica po prvi maši v Društvenem domu zanimivo filmsko predavanje iz kmetijstva, in sicer za moške. Isti dan popoldne ob 3. podobno filmsko predavanje za ženske. Vstop obakrat prosti X Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se radi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v ponedeljek, dne 2. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk ije teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. X Pri Sv. Vidu pri Ptuju je 56-letna žup-nikova kuharica Katarina Vidovič hotela zanetiti ogenj v štedilniku. Ker se ji drva niso hotela vneti, jih je polila s petrolejem. Pri tem se ji je vnela in je eksplodirala trilitrska kangla petroleja. Hipoma je bila kuharica vsa v plamenu. Planila je na cesto in klicala na pomoč. Ljudje so skušali pomagati, kakor so vedeli in znali, vendar je na ženski zgorela vsa obleka in lasje Celi kosi kože so mahedrali z nje, ko so jo peljali v bolnico, kjer je sedaj le prav malo upanja, da jo ohranijo živo. X Okrog Čuprije v Moravski banovini so nastopile silovite poplave. Promet med Jagodino in Čuprijo je onemogočen. Škoda je velikanska. X Cerkljanski župnik in kranjski dekan Franc Dolinar je umrl in so ga pokopali v petek ob 10. dopoldne na pokopališču v Cerkljah. Mir njegovi duši! X Dolžniki bodo v Ljubljani zborovali v nedeljo 1. marca. Ta dan se ustanovi društvo dolžnikov. Pripravljalnemu odboru načeluje dr. Ant. Sagadin. X Iz Maribora je tvrdka Abt lani izvozila v Nemčijo in Italijo za 7 milijonov perutnine. X Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste tako rekoč za vsako delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikur«. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami. Ljubljana, šelenburgova 7. BAT A. X V Planjskem si je vzel življenje viničar Franc Skela. Pred smrtjo je obdolžil ženo, da je zakrivila smrt njegovega nezakonskega otroka. Zadevo preiskuje oblast. X V Orešju pri Homcu je delavec Miklavčič v prepiru petkrat zabodel 33-letnega Rudolfa Kralja, ki so ga smrtnonevarno ranjenega prepeljali v celjsko bolnišnico. X V Krujevicu se je s čolnom podala na izlet po Neretvi 201etna Fata Trbonja s svojo 61etno sestro. Med vožnjo je čoln zašel v vrtinec in Fata je utonila, medtem ko so ljudje njeno sestrico rešili iz valov. X V Novem Sadu je mestni eksekutor To-palovič poneveril večjo vsoto, ki jo je prejel na račun najemnine v mestnih hišah. Znesek še ni ugotovljen, je pa čisto čeden, kakor se pravi. X V Lipovem brdu so se fantje stepli tako temeljito, da so nekega Stjepana malone — raztelesili. S sekiro so ga razsekali, mu pokvarili vse drobovje in presekali tudi dve rebri. X Pri Zadru zgrade v kratkem velik aerodrom (letališče). Z deli prično že prihodnji mesec. 32__ŠTUDENT deset krajcerjev klobase, peto črnega kruha in za dvanajst krajcerjev petroleja.« »Kos jabolčnega zavitka sem prihranila za vas,« pripomni gospa Huberjeva. Študent odkima. »Hvala! Duševni delavec je potreben mesne hrane!« Nato si je nažgal pipo in sedel za mizo. Vzel je tisoč strani debele bukve v roke, ki jih je prej obdeloval z nebroj brcami. Odprl je poglavje: Lasje. Kmalu je obsedel negibno, zatopljen v študiranje. Glavo si je podprl z rokami in je držal prste kakor ščitne senčnike nad občutljivimi očmi. »Las je tvorba, ki...« DOLŽNE BUKVE 29 Študent si lagodno ogleduje profesorjevo zlato uro z dvojnim pokrovom. Posebno ga zanima dolgi sekundni kazalec, ki nalik pajkovi nogi skače po kazalu. »Gospod kandidat, nadaljujte!« Študent gleda skozi okno. Lep dan je danes. Koliko stopinj neki utegne biti!... , Kakor iz velike daljave zasliši še tretje vprašanje, kaj človek vidi, ako poševno prerezan las položi pod drobnogled. Hartmoser bi bil rajši vedel, kolikokrat je neki profesor že zastavil svojo zlato uro, in koliko bi neki dal zanjo kak manihejec.1 Najbrže ne malo. Saj je vendar z dvojnim pokrovom. Preden gospod profesor odslovi kandidata, mu da še nekaj dobrih naukov s seboj na pot. »Gospod Hartmoser! Poglejte! Želim vam iz srca dobro! To boste uvideli šele v kasnejših letih! Učite se, gospod Hartmoser! Učite se! Kaj naj postane iz vas? Kako se hočete kdaj pretolči v svetu, če ne veste niti najpreprostejših reči? — Naslednji!« Ko je gospodinja Huberjeva zaslišala študenta prihajati po stopnicah, je neutegoma smuknila na hodnik. »Gospod Hartmoser, ali smem častitati?« »Vse preč, gospa Huberjeva! Rigoroz... taksa..* Škoda toliko klobas, ki ste mi jih prinašali vsak večer.. * Škoda dragega petroleja...« Gospodinji se udero svetle solze po licih. 1 Žid, ki sprejema blago v zastavo za posojila. X V Trebnjem so tatovi pokradli posestniku Banu gonilne jermene. Enake tatvine so izvršili na banovinski gospodinjski šoli v Mali Loki iu po več drugimi krajih. Zato opozarjamo naše čitatelje, naj bodo previdni, ako bi jim kdo ponujal kaj take robe v nakup. X Na Vranskem so napadli sodnega ekse-kutorja Sedeja in ga tako pretepli, da je moral v bolnico. X Pegasti legar se je pojavil v Bosni. Caj-nički srez radi lega najbolj trpi, posebno pa vas Seoce v tem srezu. Zdravstvena oblast je morala nekaj hiš zapreti, da bi tem prej zajezila širjenje te nevarne nalezljive bolezni. X Za petelina je dal življenje j>osestnik Franc Cvetko. Nekdo je namreč v Zabukovcih pri Ptuju ukradel Juhnerjevim petelina. Brata Anton in Simon .Tuhner sta olKlolžila Cvetka. Čeprav ni bil kriv, sta ga napadla in ga tako obdelata s čevljarskim nožem, da je po nekaj dneh trpljenja — umrl. X Pri Zenici se je smrtno ponesrečil železničar Sava Katnič. Med vožnjo mu je odletelo prednje kolo in derezina je zdrknila po skalovju. Katnič je pri tem padcu na mestu obležal mrtev, njegovega tovariša pa so težko raujenega prepeljali v bolnico in ni upanja, da bi okreval. X Iz Dalmacije je prispelo v Zagreb v nedeljo 300 revnih otrok iz splitske okolice. V Zagrebu so jih v oskrbo prevzeli razni dobrotniki, doma iz bjelovarskega okraja. X V Studencih je neki čevljar planil v stanovalce šivilje Neže Kranjčeve in jo napadel z nožem. Zadal ji je 6 bodljajev in se ženska sedaj v bolnici bori s smrtjo. X Otroci kradejo. Gospodarska stiska je tako huda, da so po mestih začeli otroci krasti. Policija vzdihuje o tatovih, ki še niso stari niti 14 let, svet pa mirno gleda, kako pred našimi očmi raste nova množica zločincev. Za spremembo govorimo vmes o socialnem skrbstvu. Po sveiu ■ Koliko vrst ptic imamo na svetu? Po dosedanjih opazovanjih iu dognanjih jih je kakih 28 tisoč vrst. — Sesalcev, to je živali, katerih mladiče hranijo samice z lastnim mlekom, je 13 tisoč vrst, rib je kakih 20 tisoč vrst, žuželk (ke-brov in mrčesa, črvov itd.) pa je najmanj — 750 tisoč vrst. ■ 150 milijonov funtov šterlingov škode na leto povzroče žuželke samo v Indiji. (En funt šterting je nekako 255 dinarjev našega denarja.) S tem denarjem bi Anglija lahko dostojno preživljala 45 milijonov ljudi! ■ Na Dunaj je prispel svetovni šahovski mojster Aljehin. ■ Nemški poslanik von Hassel, ki je bil odpotoval v Berlin, se je vrnil v Rini. ■ Največjo razstavo avtomobilov so otvorili v Berlinu. Zastopanih je kakih 3 tisoč vrst. ■ Vatikan je pristopil kot reden član v ra-diofonsko zvezo. ■ Strašna letalska nesreča se je pripetila v Istri. Trgovski hidroavijon (pomorsko letalo), ki vzdržuje promet med Zadrom in Trstom, je v Rovinju zadel ob zvonik in padel v morje. Prvi pilot in dva potnika sta bila mrtva, ostale tri člane posadke so rešili. ■ 1500 visokošolcev je lani na Češkem polagalo končne izpite. Od teh je bilo samo — 27 žensk. Varno naložite svoj denar pri HRANILNICI KMEČKIH OBčIN V UUiUANi Miklošičeva testa it 19. V palači Vzajemne zavarovalnice Telefon 21-83 - Ček. račun 10.045 Hranilne »Ione m knjiiice, stalno razpoložljive, sprejema In jlli obrestuje najugodneje. Večje stalne vlofis i odpovedjo po uojojoni. — Zavod je popilamo varen, ker jamči zanj !6 večjih kmečkin irtčin z vsem svojim iirenoienjem in z vso svojo davčno močjo, ter ie stalno aod nndzorslvoin danskega komisarja. Uradne ure za stranke so od a. do 12. ure dopoldne. * Nemčija je razpustila vsa švicarska društva na svojem ozemlju, kakih 70 po številu. Razpuščena so tudi nepolitična dobrodelna društva. ■ Davek za nahodiie kihavce bodo sedaj na novo upeljali v Mehiki. Vlada utemeljuje svoj zakonski predlog takole: Ako bodo vsi kihavei obdavčeni s posebnim davkom, se bodo ljudje bolj varovati prehlada in bolj skrbno pazili na higijeno. Tako bo zmanjšano prenašanje nalezljivih bolezni. Splošno zdravstveno stanje v državi se bo dvignilo, s tem pa se bodo zmanjšali državni izdatki. — Vsekakor zanimiva misel. Vprašanje je le, kako se bo izkazala v praksi. ■ Najmanj 920 tisoč vrst najrazličnejših živali živi na svetu. Tako je pred kratkim izračunal nemški učenjak dr. \V. Horn. ■ Žolčni kamni, ta nevarna in neprijetna bolezen danes muči povprečno vsakega dvajsetega človeka v Evropi. Med bolniki je dokaj več ženskih kakor moških. ■ Pri Zakopanih na Poljskem je plaz zasul tri turiste. Dva so rešili, tretji je mrtev. Sebična mali je izginila V Ameriki bi se bila morala neka Hewitt z dvema drugima osebama vred zagovarjati pred sodiščem, ker je dala svojo hčer, 201etno Ano, sterilizirati (napraviti neplodno). V oporoki, ki jo je zapustil stari Hewitt, je rečeno, naj pripade, njegovo premoženje hčerinim otrokom; če bi pa ne imela otrok, naj se razdeli milijonsko premoženje med njo in njeno mater. Ko je nekoč hči zbolela, se je mati bala, da se bo prej ali slej s kom spečaln. Zasnovala je peklenski načrt. Mati in zdravnik, ki ga je najela v ta namen, sta trdila, da jo je treba operirati na slepiču. Ko je bila bolnica pod vplivom etra, je izvršil zdravnik na nji prepovedano operacijo. Zdaj je ženska izginila. 30 ŠTUDENT »Kaj? Gospod Hartmoser ... sfrčali...? Kaj je neki res šlo pri izpitu tako ogromno navzkriž?« >0 ne, gospa Huberjeva! Prav nič ogromno! Natanko za las!« Stopil je čisto pred starko. »Saj mi dovolite, gospa Huberjeva!« Preden se je stara gospodinja zavedela, ji je Hartmoser iz bradavice, ki ji je krasila levo lice, izpulil koci-nico in ji jo je pomolil prav pred oči. »Poglejte, ker niseni nič vedel o vodoravnem, po-dolžnem in poševnem prerezu vaše bradavieje kocine, se nikakor ne morem pretolči v svetu!« Potem je Hartmoser kakor tigrova zverina planil v svojo sobo in je zaloputnil vrata, da je kar počilo. Kmalu za tem je bilo čuti iz izbe silen ropot in šum, kakor da padajo zavržene knjige in pisarije. Koti so se polnili s frčečimi listi in zmečkanimi platnicami. Posebno debelo knjigo, ki je že hudo ranjena in brez pomoči ležala na tleh, je študent še počastil z brcami. Končno je zgrabilo njega samega in ga, kakor že tolikokrat, z nezmagljivo silo potisnilo za pisalno mizo. Na moč dolgo ga je treslo in suvalo. Potem so privrele solze in so tekle druga čez drugo iz pordečelih neprespanih oči na majavo, le za silo pobarvano mizo. Kmalu se je na mizi nabrala cela mala lužioa. Celo kemično sestavo solzne tekočine bi bil vedel: Na Cl, klorov natrij. Le las ... ta prekleti las v rigorozovi juhi! Zdaj je bilo vse zastonj... zdaj je vse preč! škoda toliko klobus iu toliko petroleja! In takse! Ako bi se tudi DOLŽNK BUKVE 31 drznil še enkrat poskušati — saj ni mogoče drugič iznova spraviti takse skupaj. Odkod naj bi le vzel toliko denarja. Hartmoser, obesi se! To se pravi: pri debelem Fricu bi morda lahko še enkrat smel poskusiti na posodo. Deset goldinarjev pri debelem Fricu... Pet goldinarjev pri podpornem društvu ... nekaj goldinarjev bi nemara bilo mogoče pri-stradati----- Ko je gospodinja po preteku ene ure potrkala, ni dobila nobenega odgovora. »Bog nebeški! Pa si vendar ni storil kaj zalega.« Zdajci odpre vrata in ga ne najde v brlogu. Do smrti prestrašena pohiti k odprtemu oknu. Nazadnje se je v svojem obupu spustil venkaj v globino. »Gospod Hartmoser k kriči stara v plamteči bojazni. Študent je pravkar zlezel z dvema hudo zdelanima knjigami pod pazduho izpod postelje. »Kaj neki tako vpijete, gospa Huberjeva! Brž mi poiščite vse liste skupaj, ki še leže razmetani po tleh, in mi jih vse zložite na mizo! Vsak listek razumete! To so važne reči!« Študent je začel scefrane strani skrbno lepiti skupaj. Zmečkane platnice je naravnal, kolikor je mogel, v kepe zgnetene pisarije pa je previdno razmotal in zgladil. Preden je vsa snov za rigoroz spet vsaj na pol urejena ležala na mizi, se je zvečerilo. študent je pokiical gospodinjo. »Gospa Huberjeva! Kje neki tičite? Končno torej lef Torej, gospa Huberjeva, pazite natanko: Prinesite mi za Seji mi 1. marca: v Vidmu (Krki), Planini, Cirkovcah, Konjicah, Krki, Novi vasi (Bloke). 2. marca: v Pišecah, Novem mestu, Uncu, Mur- ski Soboti. 3. marca: v Preski pri Medvodah, Ptuju, Vran- skem, Gor. Ponikvi, Koprivnici, Oplotnici, Dol. Lendavi. 4. marca: v Petrovčah. 5. marca: v Mokronogu, Rakitni, Sodražici, Tur- nišču. 6. marca: pri Sv. Petru pod sv. gor. 7. marca: v Zalogu, Veržeiju, Križevcih. ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Radio od 1. do 7. marca 1936. Nedelja, dne 1. marca. 9.45: Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka) — 11.00: O vlogi fosforne kisline v gospodarstvu narave (g. ing. Vojo Knop) — 16.00: Kmetijska ura: Ameriški kapar Sam Jose (ing. Janežič). Ponedeljek, dne 2. marca. 18.00: Zdravniška ura: (Obolenje prebavnih organov (gospod dr. Bogomir Magajna). Torek, dne 3. marca. 18.40: Budha — Zveli-čar v japonski luči (g. Fr. Terseglav) — Petek, dne 6. marca. 18.00: Ženska ura: O surovi prehrani (ga. Milena Šerko) — 18.40: Kaj mora vsak vedeti o zemljiški knjigi (V. Bidovec) — 20.00: Akademija ob 100 letnici rojstva Josipa Stritarja. Sobota, dne 7. marca. 18.40: Vzgojni pomen zaupamja (g. dr. Stanko Gogala). — 19.50: Pereča zunanje politična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar). Vrednostf denarja ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona Din 42-80 Din 1760 Din 14-26 Din 216— Din 9'— Din 2'89 Din 1-81 Špediciga Ljublj ana OCARINJENJE prevzema: vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAZA1JE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani In izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kolodvora) Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga in mati, gospa Jožefa Šušteršii soproga gostilničarja pri »Slepem Janezu" danes, v 45. letu starosti, boguvdano za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v ponedeljek, dne 24. februarja 1936 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Zapuže št. 13, na pokopališče v Dravljah. Ob tej priliki izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so nas ob bridki izgubi tolažili in nam izkazali toliko iskrenega sočutja. Zlasti smo dolžni zahvalo vsem korporacijam, društvom, številnim prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in vence, dalje se iskreno zahvalimo čč. duhovščini za spremstvo in vsem, ki so jo v tako obilem številu spremili na zadnji poti. Zapuže, dne 25. februarja 1936. Žalujoči soprog in otroci Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v »KMETSKEM LISTU«! CENA MALIM OGLASOM JE SAMO 1 DIN ZA BESEDO! HRANILNE KNJIŽICE raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »GOTOVINA 88«. Trboveljski in prvovrstni splitski Portland cement, nadalje prvovrstno banat-sko pšenično moko, debele in drobne otrobe, umetna gnojila, razna semena, semenski oves, ječmen in semenski krompir ima po najnižjih cenah vedno v zalogi „EK0K0M" Ljubljana Kolodvorska ulica 7 TISKOVINE vseh yi'sl:-lrciM>sk£,uradne,mklam-mT^Tne,cascrpisr knjige, večbar, ^Aijfprmi tisk hUv -------------- Kad J£i1tga*3ni"k C en tr alnog *kera i te-a_Ako i onih, todbofa f® ^1i!STlW'YfaoTonaInejfko2axsko--obučar8ke proizvodnje-doznačlo aam-Vam danaana *Va3 »Čekovni Tačun. kod JPoStaneke štedlonioe Dlnara 6T000.-;v /žeathll jada/, • • . - :. •!,>Jii:fiit Hfoj 1 Uno»*lJU£oliJL« upoJteblii.za fk.o.ionl-odbor Beograd? To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „BATI". Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam, torej tudi obutvi.