% 229. Številka. Trst, v pt'ti'k (i. oktnlu a IS91). „Edtaoat" iehHiH dvnkmt mi dn»«. raznu ne uri *]iitr«j. Narodnimi /.nn*n : Ob« iz.i«nji na leto . . , gltl. 21 — Z« Mnmo »©černo isiUnje . ., 1 -J-— '/h pol leta. četrt leta in ni itchpv razinerno. Naročnino je plačevati naprej. >'h iih-ro<*t>p brer priložene naročnine »prava ne orira. Na drobno up prodajajo v Trulu /.jutranje *tevi!ke po 3 nvfl. večerne Številke po 4 nvč.; pone.leljnke r.juiranje številke po 2 nvč. laven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon lt». H70. 4 nvč. V edlnontl Je moč! IVčai XXIV. Oglasi *«» ničntiajo po vrntnh v petitu, /a večkratno naročilo * primernim popuntoni. Poslana, osmrtnice iu j:»vne aanvnle. -nuiči oglasi itotro ne ^prejemnjo. Rokopisi se ne vračajo. Naro<'uino. leklainacije in oulii^e « ne poravnajo naročnine /a tekoče četrtletje, ustavimo list. Naročnina se plačuje naprej. Prosimo, (la se blagovoli naročnina redno plačevati, ker nam je s tem prihranjenega mnogo dela lil sitnosti. Uprava „Edinosti". Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo dne 8. t. m., ob 4. uri popol. javen shod pri sv. Ivanu z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. C) položaju. •J. O ljudskem štetju, 4. Slučajnosti. Shod sp bo vršil v Nu rod učili domu". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veati.) Dumi j f). Minister-predsednik je sprejel danes« poslanca dra. Luegerja in pl. Bi finskega. Z obema se je posvetoval dolgo časa. Jutri sprejme grof ( larv slovenska poslanca Povše-ta in dr. Fer-jančiča in voditelja fevdalnih veleposestnikov, grofa PulttVja. Grof Clarv je vprašal nekatere Treske poslance, je-li ostanejo dalj časa na Dunaju, ker jih misli povabiti na posvetovanje. Dunaj 5. I pravno sodišče je na podlagi patenta iz leta 1So2 zavrnilo pritožbo 1(11 občin severne Češke proti nalogu, da morajo voditi vojaško evidencijo. Dunaj f>. Pravijo, da je bivanje češkega namestnika, grofa ('oudenhove, na Dunaju v zvezi z naredbami, katere hočejo izdati proti neredom, ki bi utegnili nastati vnled razveljavljenja jezikovnih naredeb. Rim 6. Kralj je odobril, da se parlament otvori dne 1 f). novembra. DtlllBj i>. Izvrševalni odbor desnice je zboroval danes pod predsedništvom pl. Ja\vorskega od 4. do 7. ure popoludne. Seje so se udeležili zastop-niki vseh klubov desnice. Po dolgem in živahnem razpravljanju se je sprejela jednoglasno ta-le rezolucija : Stranke desnice ostanejo združene in jedino tudi v bodoče ter so odločene, da uresničijo svoj skupni program; zlasti bodo se trudile, tla se konečno reši jezikovni spor na podlagi enakopravnosti, kakor jo ustava zagotavlja vsem avstrijskim narodom, ter bodo delale na to, da dobimo vlado, odgovarjajočo sestavi desnice. London O. »Dailv Telegraph« javlja iz Ne\v-eastla : Bocri so po noči t. m. zavzeli Laingonek; hribovje na jugozapadu od Volksrnta je polno bocrov. Danes so se začele čete boerov, s topni-čarstvom na čelu, pomikati naprej. Puri Z 5. Komora začne svoje delo dne novembra. Knjlro i). Nocoj seje tukaj utrgal oblak; vsled tega je del mesta preplavljen in kos železniške proge razdejan. V kolo Slovani! Kakor nam je dan za dnem jasnejše, v Avstriji ne bije se več boj, kedo naj vlada pri nas, temveč bije se velik boj, kedo naj gospodari n a d Avstrijo?! Iz raznih listov smo že izvedeli, kako ita-talijanska diplomacija dela na to, da bi »Regione Giulia» pripadla Italiji, a Nemčija hoče raztegniti svoje gospodarstvo do obal naše sinje Adrije. P O n L I 8 T K K. Poletne noči. Podleinlko v. I. Ve jasne, svetle, čiste poletne noči, kako vas ljubim! Kako hrepeni bolna moja duša po vas! Ve jasne, polne, svete, tihe poezije! Stala sva oh oknu in objemala je naju noč... Ljubica moja je položila svoje bele roke krog mojega vratu, kodrolaso svojo glavico pa je naslonila na moje prsi. »Ivan, ali me ljubiš?« Molčal sem in gledal na jasno nebo, posejano z milijardi svetlih zvezd... Tam, daleč zadaj pa je plavala bleda luna... »Ivan!« Priiel sem jo za glavico in jo povzdignil, da so gledale njene oči na nočno nebo. In tedaj sta najini duši plakali v skrivni boli ... II. Stala sva na verandi. »In tedaj leže noč, temna, viharna noč na najini duši, kateri objamejo viharji dvomov in niti jedne zvezdice ne bo, da bi nama razsvitljevala to črno pot ... in ljubezen najina umre . . .« »Nikdar!« Stisnila mejo na svoje prsi in krčevit jok ji je stresel lepo telo . . . »In vzbudiva se iz teh lepih sanj, katere sanjava v teh lepih nočeh in spoznava, da ste si najini srci tuji«. »Ivan, tako govoriš ti?« »Da, ljubica moja«. Zatrepetala je in inc spustila iz svojega objetja. — Prosim, poj ta piti čaj. — Stopila sva v salon. III. In tedaj nisem mogel spati dolgo v noč . . . Stopil sem k oknu in pritiskal na mrzlo steklo razbeljeno glavo svojo. Tam na visokem nebu pa je vzhajal mesec in zlatil mirno vodo pod mojim oknom. In kedo je na potu Italiji, da se jej ne morejo uresničiti želje! Kodo je na potu Nemčiji, da ne gospodari na adrijanskem morju ? Avstrijski Lahi gledajo v Kim, jedino iz Rima jim more priti rešitev. In kolikokrat se je že oglasil Rim, kolikokrat je že bilo slišati v laški zbornici, da bodo v nedolgi bodočnosti laške vojne ladije stale pred Trstom {! Kolikokrat že smo slišali, kako je laškemu kralju ta «Regione Giulia* pri srcu?! Koliko društev je v Italiji in v Avstriji, ki delajo na to, da se vnemajo vsi za zjedinjenje. In kedo je na potu temu zjedinjenju ? Mar avstrijska vlada, ki podpira Lahe v njih stremljenju? Mar Madjari, ki dan za dnem opevajo pobratimstvo z Italijo? Mar Nemci, ki se navdušujejo za trozvezo ? Na p o t u j i m j e j e d i n o le — Slovan! «Lo slavo* jim brani odtrgati to «slavo» zemljo in zjediniti jo z Italijo. «Edinost* je že priobčila članek, iz katerega je bilo razvidno, kako hoče Nemčija gospodariti nad Avstrijo, kako hoče razširiti svoje meje do adrijanskega morja. Nemški listi v Nemčiji ne prikrivajo več, da naloga Nemčije je : podjarmiti Avstrijo. In kako previdno, kako premišljeno se pripravlja Nemčija na oni veliki korak! Nemški «Schulverein» že kliče: »Ustanite Nemci, možje in žene ; pokažite svojo zvestobo, svoje nemštvo, in sodelujte na velikem narodnem delu*. — Zraven «Sohulvereina» so Nemci ustanovili šo drugih društev, ki naj pripravljajo Avstrijo na oni veliki dan. Ta društva so: Der Alldeutsche Verband, der Deutsche Sprachverein, der evangeliache Bund, der Gustav-Adolfverein, der Bund der Deutschen in Bohinen* — itd. itd. Da se Nemčija res pripravlja na to, dokazuje nam najbolj dejstvo, da celo nemški oftoijozi ne prikrivajo tega stremljenja. Osebni prijatelj cesarja Viljema, prof. Momsen, je proglasil v onem glasovitom pismu v «Neue Freie Presse* nadvladje Nemčije v državi cesarja Frana Josipa. A ne le nemški oficijozi, temveč tudi nemški duhovniki podpirajo to stremljenje. »Bodite svobodni in nemški in za to protestanti! Mi moramo delovati v zmisln besed cesarja Viljema: ««Moj Tedaj pa sem vzdignil svoje roke proti nebu in vskliknil: »Ti sveti, pravični Bog ljubezni, pošlji v dušo mojo le žaiek Svoje ljubezni, da ostanem zvest in da ne omajam . . Ti sveti, neskončno dobri Bog«. In v duši sem začutil mir . . . IV. Sedela sta na verandi, skrita za širokolistno palmo — mislila sta, da sta sama. »Milan, ali me ljubiš?« Mene so elektrizovale te besede in komaj sem se premagoval, tla nisem zakričal. »Minka, moja ljubica«. »Milan«. In ljubila sta se dolgo v noč. Jaz pa sem trpel in klel . . . Naposled pa je on listal in šel v salon — Minka je ostala sama ua verandi. Stopil sem k nji. Zdelo se mi je, da moram uničiti njo in sebe, hotel sem govoriti, a nekaj me je tiščalo v grlu, da nisem mogel. Ona pa je trepetala v bojazni . . . smoter je, uničiti vse, kar ločuje veliki nemški narod !»» — In kaj ločuje ta veliki nemški na roti ? Slovani smo tu, katere treba zatreti, da bo gospoda-ril Nemec ml Hamburga do Trsta. In avstrijski Slovani, kak je naš položaj?! Mi nimamu sovražnika satno na jedni strani, tnnveč od vseli strani nas napadajo: od zgoraj Nemčija, od zdolej Italija in prav v srcu imamo Madjare, ki tudi komaj pričakujejo, da 1 >i luli samostojno kraljestvo. In se-li ubranimo mi pred vsemi temi sovražniki ? Nasprotniki so dosegli, da so »as razdvojili ; naščuvali so Poljaka proti Humi, Hrvata proti Srhu, Srba proti Hrvatu, ker dobro vedri, da združeni Slovani bi jim bili pretrda kost. Nemeu, Madjaru, in Lahu je Slovan na poti, pa naj je ta Slovan Slovenee, Hrvat, Srb, Bolgar, Slovak, Ceh, Poljak ali Kus. Slovana hoče Nemee zatreti, da ho potem on vladal na svetu ! Slovan, ako hočeš zapustiti potomcem boljšo dedščino, nego smo jo podedovali mi po naših pra-dedih, delajmo vsi na to, da bomo najprej vsi Slovani, potem pa Sede Slovenci itd. Nasproti nemškemu jeziku postavimo mi slovanski jezik, ker le tako nam bo mogoče otresti se ptnjega vpliva. Našim sovragom je Slovan oni cilj, v katerega streljajo. Sovragom našim je vse jedno, naj se imenujemo Slovence, Hrvate, Srbe ali kakor že hočemo. Za nje je dosti, da so pretaka po naših žilah slovanska kri. Postavimo se vendar skupno v bran proti skupnemu sovražniku. Zjedinimo se! Zatrimo med sabo ono brezmiselno in nenaravno sovražtvo, ki nas razjeda, ki nas dela šihke pred sovragom. Ne delimo se več v liberalce in klerikalce, ne v Hrvate in Srbe, temveč bodimo vsi Slovani, kajti le v slovanski vzajemnosti, v slovanskem pobratimstvu nam je rešitev! Politični pregled. TRST (i. oktobra 1899. K položaju. J)anes nam je beležiti važno izjavo z desnice. Včeraj se je zhral izvrševalni odbor desnice in zastopane so bile vse skupine, ki sestavljajo večino. Poleg teh sta bila navzoča tudi oba bivša ministra, dr. Kaizl in baron Dipauli. Resolucija, vsprejeta soglasno, zatrja, da vsi žele, da se večina ohrani in da se uresniči program, kakor je določen v načrtu adrese, sestavljenem po grofu Dziedušiekem. Sosebno si hočejo prizadevati, da se reši jezikovno vprašanje na podlagi jed n a -k o p r a v n o s t i, z a goto v I j ene vsem n a r o d-nostim, ter da se zasnuje vlada, ki bo odgovarjala sestavi d e s n i e e. Resolucija se jc vsprejela jednoglasno, pritrdili so jej torej tudi Ćehi. S tem so izjavili, da tudi oni žele, da se desnica ohrani. Res je sicer, da le-ti niso mogli prevzeti nikakih obvez, ker imn zadnjo besedo spregovoriti shod zaupnikov stranke, ki se bo vršil memla v nedeljo, ali vsa-kako je to toli važno enuneijaeija, da mora precej nižje potisniti vesele nade levičarjev. Dolgo sva stala tako molčč in gledala na jasno nebo. Kar se je utrnila zvezdioa. Spogledala sva sc in tedaj je dejala ona: »Najina ljubezen je mrtva!« »Mrtva, mrtva . . . saj nisi nikdar ljubila!« »Ljubila?« . . . Na nebu pa je migljala zvezda pri zvezdi... Zvezda pri zvezdi . . . V. In na nebu je migljala zvezdica pri zvezdi... zvezda pri zvezdi . . . Jaz pa sem stegal svoje roke proti nebu in prosil Njega, da ugasi v duši moji goreči plamen ljubezni, ki mi je razjedal sroe . . . Prosi! sem ga, da naj odvzame srcu mojemu ljubezen, da postane isto brezčutno in mrtvo, kakor je bilo prej. In molil sem ter jokal . . . Na nebu pa se je poigravala zvezda pri zvezdi, v duši moji pa je bila tema in ni je bilo zvezdice, da bi mi razsvetljavah* črno temo obupa ... Te nade so »e posebno opirale na pričakovanje, da katoliško ljudsko stranko zvabijo od desnice in pa na razkol v poljskem kluba, ki je — kakor so zatrjali — na vstal vsled diferenc med Rilinskim , ki je za zvesto vztrajanje v večini, in >Iaworskim, ki bi hotel diplomatisovati. Da so ta razkol in te diference bolj strašile in begale po nemških listih, nego pa med poljskimi parlamentarci, priča pač dejstvo, da je v včerajšnji važni seji izvrševalnega odbora desniee ravno Jaworski izjavil, da sprememba v ministerstvn ne sme uplivati na obstanek desniee. Jugoslovani pa so izjavili — tako javlja tudi »Piccolo* —, da o s t a n-e j o na strani Cehov iti da bodo podpirali iste n a j e n e r g i č n ej e. O razkolu in o diferencah, ki vladajo baje v skupinah na desni, meni »Politik« : Saj priznavamo, da so v vsaki stranki i z vestne frakcije, ka-katerih polit,iška smer se odmika od one, kateri sledi velika večina. Taka frakcija si tudi prizadeva, da v Beji kluba na razpravi izrazi svoje nazore. Ali levičarski spekulanti se jako motijo, ako menijo, da bi se posamične skupine posamičnih klubov uprle proti solidarnosti ali da bi celo zapustile klub. Mi ne vemo sicer, da-li so se sklepi posamičnih klubov storili soglasno, ali tega smo gotovi, da se manjšine uklonijo storjenim sklepom in da bodo spoštovale iste. To pa zadošča, da prekriža račune nemških liberalcev. — Zlasti zatrja nadalje »Politik«, da ni prav nič res, kar govori nemško novinstvo o nasprotstvih med členi parlamentarne komisije poljskega kluba. Soditi je torej, da desnica ostane solidarna in intaktna, ako se posreči češkim poslancem pomiriti vihar nevolje v narodu češkem vsaj v toliko, da jim bo sploh možno vztrajati v desnici, oziroma, da volilci ne nalože češkim poslancem taktike, kateri bi Poljaki in nemški konservativci ne hoteli I slediti. Se nekaj, kar potrja našo izjavo pred par dnevi. O novem ministru za notranje stvari, dru. Korberju, piše glasilo naših poslancev »Der Siiden«: Mi sami moremo potrdi ti iz lastne skušn je, da je novi minister za notranje stvari v svojih prejšnjih položenjih sodil o naših željah z največjo dobrohotnostjo in stvarnim razume v a -njem. Dvojna mara. Glasilo jugoslovanskih poslancev «Der Siidon» je na drastičen način pokazal tisto dvojno mero, ki je o vsaki priliki v rabi v naši ljubi Avstriji. Pripoveduje, kako je Gari-baldi nastopal v Trstu. Vse proslavljenje slavnega | generala je imela iredentarske namene. Vsaka beseda, vsaki pozdrav, vsaki korak so nosili znak iredentizma in to ne le od strani tržaških demonstrantov, ampak tu]di od strani sla vi jen o a samega! Le-ta ni nimalo skrival svojih čutil in jim je dajal izraza sosebno v mestni hiši. A mej tein, ko so v Trstu tako demonstro-vali proti državi in dinastiji, so v Krakovein prepovedali..... pa kaj bomo govorili dalje, saj čitatelji že vedd, kaj smo hoteli reči. O ta dvojna mera ! Slavje - Francesco C r ispija! Mesto Palermo je bilo tudi včeraj v zastavah, godbe so svirale, bila je sijajna predstava v gledališču ter sijajen banket. Na banketu je stari lisjak zatrjal, da je sladko ganjen do solz. Kaj bi ne bil, saj je videl pred seboj - on, prav Francesco Crispi z vso znano minolostjo — senatarjev, poslancev, generalov, sindacov itd.; vsi, vsi, brez razlike stranke so prišli v proslavo njega, Francesco Crispia. Ali res niso slutili, kako sodbo so s tem izrekli tudi o sebi in o svojem narodu?! Ali niso slutili, kako so pokazali s tem vsemu svetu, na kako nizki stopinji sta v Ituiiji moralna zavest in etika?! Le s par besedami jc «Agramer Tagblatt* drastično označil to slavnost, rckši: »Poklonili so Crispiu tudi zlato medaljo. Na eni strani naj bi bilo ukovano poslopje rimske banke (ki je bila v toli tesnili zvezah z gospodom Franeescom in njegovo gospo Lino. Op. ured. «Ed.»), na drugi pa — roka v tujem Žepu. To bi morda ne odgovarjalo pomembnosti Crispia kakor revolueijonarja, pač pa Crispia kakor ministerskega predsednika«. Domače vesti. »V »nalili mesta tržaškega povsem osamljen slučaj«. Govorč o sporu, ki je navstal med županom in večino mestne delegacije radi imeno- vanja ravnatelja magistratnih uradov, spor, ki je dovel do demisije večine mestne delegacije, omenja dunajska »Neue Krete 1'resse« govorice, da so se gospodje v tajni seji dne 4. oktobra tudi — tepli. To da je — opaža dunajska prijateljica tržaških prijateljev povsem osamljen slučaj v analih mesta tržaškega. Nočemo oporekati. Istotako nočemo trditi, da se gospodje res stepli, ker posnemamo le, česar omenja najbolja prijateljica njim, ki so se baje stepli. Ali če so se, že utegne biti tako, da so se laška gospoda vprvič stepli med seboj. V mestni dvorani namreč. Ali radi točnosti treba povdariti tudi, da v analih mesta tržaškega nikakor ni osamljen slučaj, ko so psovke, grdenja, pljunei, okvirji leteli z galerije doli na poslanec in svetovalce, |o Notranjskem —, katerega ne bi bili italijanski listi popačili do gnusnega, ali pa eelri nadomestili s kako novo skovano spako. S takim pretvarjanjem krajevnih imen hočejo pritisniti deželi nekak italijanski pečat in pa — to je konečni cilj, seveda — ustvariti prijateljici Italiji nekak pravni naslov do teli pokrajin. O ga ni nad lojalnost teh ljubljencev avstrijskih vlad! Včeraj so nam zopet sporočili o jednem slučaju take falzi Akacije, ki je tem zanimiveji, ker je krivec prva avtonomna oblast v deželi — slavni de-, želni odbor istrski! Dokler se spuščajo v tako početje le italijanske novine in posamični agitatorji-hujskači, naj bi že bilo, ali da se drzne kaj tacega deželni odbor dežele, ki je po dveh tretjinah slovanska, je to predrznost, proti kateri moramo protestovati najodločneje. Deželni odbor istrski je doposlal županstvu v Materiji uradno pismo jmkI štev. (>vH)f>. Materija je Materija in vsi zapisniki krajevnih imen ne poznajo druzega označenja za to vas. Ali ker ne zveni italijanski in torej ne more pričati za tisto fikcijo, ki jo imenujejo »italijanski značaj dežele«, pa so za Materijo iznašli spako »Mettelliauo« in deželni odbor istrski rabi to spako na svojih uradnih spisih! Vse to se godi v Avstriji ad majoretn Italiae gloriam in pa v bližnje — združenje! O idejali, idejali! Slavnemu poštnemu ravnateljstvu na znanje. Pišejo nam, včerajšnjega dne: J>ane» je prišel v urad »Tržaške posojilnice in hranilnice« neki mož iz Ruzetskega okraja poprašat, kaj je z njegovo stvarjo, ker ne dobi odgovora, kakor se mu je bilo obljubilo. Ko pa je dobil pojasnilo, da se mu je glede njegove stvari pisalo že pred 14 dnevi in se mu naznanila rešitev, je rekel mož: «Ze verujem, ali [t i s m a jaz nisem £e d o-bil; mora biti še v Buzetu na pošti.» — Na vprašanje, kako je tam s pošto, ali morajo sami hoditi potijo, ali jim nosijo na dom, je odgovoril, da jim nosijo pisma na dom in sieer vsaki torek, četrtek in soboto in da pobirajo za to pristojbino 1 nč. od komada. Toda tam da je velikanski nered, da dobivajo pisma mnogokrat veliko prepozno, posebno, če so naslovi hrvatski ali s 1 o-venski; tako se je zgodilo te dni, da je dotični sel donescl pismo od gori imenovanega zavoda enemu tamošnjemu posestniku dne oktobra, do-čim Je bilo oddano v Trstu dne 1. septembra. Ležalo je torej nekje en cel mesec. C. kr. poštnemu ravnateljstvu pač ni potreba razlagati, kake posledice ima lahko taka »naglost« v dostavljanji pisem, sosebno v menjiČnih in denarnih stvareh! Slavna o. kr. pošta dela s tem lepo uslugo posestnikom, ki čakajo na denar in pa zavodu, kateremu se na ta način ovirata promet in delovanje, vrhu tega pa napravljajo strankam troski za daljno pot. In vse baje zato, ker so naslovi slovenski. Ta dogodim nas uči lepe morit le, iz katere se lahko naučimo marsikaj! Slavno e. kr. poštno ravnateljstvo pa opozarjamo na to — vestno uru-dovanje! Oledališka družba M. Stojkoviea je na-merjala igrati včeraj /večer hrvaško dramo »Poslednji Zrinjski«, a e. k r. policija je uložila s v oj vet o. Mesto tega se je predstavljal igrokaz »Graničarji«, katerega je ta druilm tukaj že enkrat predstavljala. Mogoče jena občinstvo nekaj uplivalo razočaranje, ker ni moglo poslušati »Poslednjega Zrinjskega«, od druge strani smo pogrešali v u logi Andrije izborno igranje g. Stoj kov iea, kratko in malo, zdelo se nam je, da ni pravega anima v igri. Simpatične figure smet pozdravili v g. Jovnnovieu v ulogi krčmarja Grge in v gospi Stojkovie v ulogi sobarice Karoline, katerih igranje je tudi včeraj občinstvo hvaležno vsprejelo. Posebno zanimanje pa je vzbudilo lepo ubrano narodno petje kvinteta, od katerega se je burno zahtevalo ponavljanje. Gledališka družba M. Ntojkovlča priredi jutri, v soboto zvečer ob 7l/2 uri predstavo v dvorani g.e Sanoin v Škednju. Uprizori se igra »Graničari«, ki seje tržaškim Slovencem najbolj priljubila. Uverjeni smo, da vrli Škcdenjci in žnjimi tudi Slovenci iz mesta napolnijo dvorano tlo zadnjega kotičk a. Ta predstava se uprizori po inicijativi uglednega pevskega društva »Velesila«. Tstopnina 30 nč., sedeži I. vrste 80, II. 20 nč. Ista družba priredi v nedeljo predstavo' pri sv. Ivanu in sicer po shodil političnega društva »Edinost«. Ved pevk In pevcev pevskega društva «Kolo» napravijo, o priliki shoda političnega društva «Edinost« in predstave gledališč ne družbe Stoj kov iča, izlet k sv. Ivanu, ter (lajajo to na znanie vsem onim pevkam in pevcem, ki tega še ne znajo. 7m zastavo pevskega društva •Zarja« v Roj a u u so darovali nadalje sledeči gg.: Seljski 1 gl., Kojanska »lipa« gl. 1.20, v krčmi konsumnega društva v Kojanti nabral »pepček« Janko Križman-čič gl. 1.60, g.čua. Sarkotič Kozina 1 gl., g.čna M. Ogrizek 50 nč., I. M. 5 gl., N. N. 3 gl., dr. M. Pretner gl. 2.50, dr. Gustav Gregor in gld. 2.50, Ag. gl. 1, Al. Grcjan 50 nč., Milozvon 50 nvč., Franjo Klemenčič gl. 1, dr. Josip Abram gld. 2, Josip A liti k 50 nč., N. N. 25 nč., N. N. 50 nč. „ N. N. 30nč., Nerazumljiv gl. 2.50, dr. Pnvletič gl. 1, Šonc gl. 1, Fran Dollenz dež. poslanec gl. 5, J. Arzon gl. 2, An. Požar, učitelj, gl. 2, Svetozor Lukovič gl. -I, Anton Ščuka .gl. 1, Ana Guštinčič 50 novč., Štrekelj gold, 1. V veseli družbi pri »Sel. warzen Hundu« gld. 1.70. Vojaško-veteranskemu podpornemu društvu pod pokroviteljstvom Nj. cesarske Vis. nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este so došli nadaljnji darovi od gospodov: H. Bertholda 10 K, I. \Vostrv-a 10 K, I. Vinzla 30 K, A. Goršeta 3 K, I. Jogana 3 K, Fr. Šproharja 5 K, M. Bošnjaka 2 K, Ferd. Dokupila 1 K. Prej izkazanih 402. Skupaj 4(>l> K. Nadaljnji darovi se sprejemajo v društveni pisarni, via del Tintore Štev. 5. Vojaško veteransko podporno društvo (pod |M)kroviteljstvom njega cesarske visokosti nadvojvode Frana Ferdinandu d'Este) priredi jutri ob H. uri zvečer svojo ustanovno slavnost v prostorih društva »Austria«. Na to slavnost je povabljenih tudi mnogo Slovencev. Ker pa vedo, da so velik del členov tega društva Slovenci, izražajo tem potom svoje začudenje, da je vodstvo društva priredilo le laške plakate in — nemška povabila! Oudno, res Čudno, da gospodje v raznih patrijo-tičnih društvih začenjajo varčiti vsikdar ravno tedaj, ko bi morali kaj dati — slovenskemu jeziku! Za slobodo Transraala se bo bojeval, kakor posnemamo po «Sl. Narodu*, tudi naš rojak, pisatelj Egon Mosche. Transvaalska vlada ga je naprosila, kakor bivšega avstrijskega častnika, da v slučaju vojne vstopi v armado južno-afriške republike, čemur so je g. Mosche odzval. Izvršil je že projekt za neke velevažne utrdbe. I/ Dekani nam pišejo, dne 2. oktobra : Tukajšnji občinski zastop je votiral v svoji današnji seji 30 gld. letne podpore dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu z obžalovanjem, da /.a letos ne more dovoliti veče svote vsled izredno velikih stroškov, ki jih ravno letos občini prizadevajo razna javna dela. Tako je samo Pekarska katastr lua občina v minolem letu postavila velik železen most čez Iti-žano, kateri je stal nad 4000 gld. Vsled prizadevanja g. nadžupana Maliniča [»opravila in uredila se je občinska zapuščena pot iz Riža ne k sv. Antonu ; v tekočem letu se je sezidalo veliko, lejn» šolsko poslopje pri sv. Antonu, katero stane nad HIKMI gld. — Vsled poziva okrajnega glavarstva so se morale prenoviti vse tablice po vaseh, dotično napraviti popolnoma nove. Zraven tega je dal gospod nadžupan na več križ poti h postaviti lepe kovinske tablice (kažiiiote), ki so bile res potrebne. Omenim naj še, da so vse tablice po vaseh in vsi kažipoti sestavljeni le v slovenščini. Velikih stroškov je občini prizadela i tudi poprava župnega dvoiea v Dekanih in sedaj bo treba početi se zidanjem novega šolskega poslopja za večrazrednieo v Predloki, katero bo stalo nad 12000 forintov. Iz navedenega lahko razvidi vsakdo, da so to za dekansko občino velikanske žrtve. V bodoče bo občinskemu zastopu veliko ložje nakazati zdatnejšo letno podporo ubogim, a marljivim dijakom na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Gospodu nadžupanu Iv. Malu\iču pa kličemo: Le tako naprej za blagostanje in napredek našega ljustva! Vitanjftkt Slovenci na Spodnjem (štajerskem so se začeli gibati. Ustanovili so si konsumno društvo, ki je za Vitanje res potrebno, saj tam ni nobenega narodnega trgovca —nosili so torej Slovenci svoj denar nemčurskim pijavkam..,. Podlago konsumnega društva je zgradila »Posojilnica*, kupivši primerno hišo sredi trga, jedno hišo pa je vzela v najem za večo dobo. Narodno gospodarstvo nas more rešiti!! Nekaj smešnega 1% Konjic. S spodnje Šta-jarske nam pišejo: Konjiški — Nemci so ponosni na svoje nemštvo. To po vsej pravici, toda škoda le, da ne znajo — nemški!! Sicer bi se ne bil napisal doli sledeči list, v katerem naznanja neki konjiški mesar, da on in pa konjiški podžupan, g. Simon Otsehko, namerjata klati vsaaki jedno prasč. List se glasi: Z\vei Sclmeine — eine Herr Otsehko — eine i oh — >verden lieute geschlachtet. (Dve svinji — ena g. Otsehko |podžupan konjiški|, jedna jaz — se zakoljeti danes). Original tega lista je na razpolago. Kriva tehtlliea. (Izpred sodišča). Koncem julija t. 1. je komisar g. A. Rossi preiskoval tehtnice v prodajalniei jestvin Ane udove G. ter našel, da je ena istih bila na škodo kupovalcem za pet gramov. Videl je tudi, da je bila pod dotično ploščo utrjena količina malca, vsled česar jc ovadil stvar pristojni oblasti, a tehtnico je zuplenil. Trgovski pomočnik N. V. je priznal, da je utrdil malee na ploščo, vendar je dejal, da je to moral storiti, ker bi tehtnica sicer kazala krivo. Trdil je tudi, da je povedal stvar lastnici proda-jalnice. Ana (i. se je izgovarjala, da ni vedela ničesar o tem popravljanju tehtnice ter da je pomočnik storil to le iz maščevanja, ker ni hotela uslišati njegovih galantnih predlogov. Zaradi njegove usi-Ijivosti ga je tudi odpustila iz službe.1 Sodišče je osvobodilo Ano vd. G. obtožbe, a N. V. je obsodilo v (i-tedensko ječo. Korist pijančevanja. 20-letni Fran Z., bivajoči pri sv. Ivanu, se ga jc včeraj nekje preveč nalezel. Noge niso mogle nositi tolike — duhovitosti. Pal je revež, in sicer na obraz, iz česar sklepamo, da se je bil navžil vina. Kajti po pivu baje padajo ljudje na hrbet. Pad sam na sebi bi še ne bil nobena nesreča. A da se jc o tej priliki zlomil kar štiri prednje zobe, to boli in — kazi. Katera punica bo mu sedaj hotela podati roko v sveti zakon, ko si je tako skazil svojo lepo zunanjost? Naša mladina. H-letni Armand S. iz ulice Molino a vapore št. 7 je moral sinoči iskati pomoči na zdravniški postaji, ker ga je malo prej pretepel neki drug ter ranil na levi roki. Mrtvo so našli (50-letno Heleno Zupan v hiši št. uliee Fornace, kjer je bivala. Starke niso videli sosedje že več dnij. Ko so odprli vrata šiloma, so jo našli ležati na tleh — mrtvo. Zdravnik je izjavil, da je umrla vsled kapi. Pokojnioo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Ljubosumnost — drama v enem dejanju. Oder: v bližini kavarne «Adriatioo». Igralki: dve zastopnici nežnega spola. Predmet sporu: zakonski mož, ki se baje ne ponaša z Apolovo le|»oto. Vsaj tako je sodila glavna junakinja. 20-letaa guvernanta Ida M., ko si je prišla na rešilno |*>*tajo zdravit |>osledice preveč naravno igrane drame. «Ne hotela bi ga niti mrtva!»In vendar je dobila zaradi njega batin od zakonite žene. Poskusen samomor 27-letni finančni stražnik Ivan D. iz Gorice, dodeljen finančni postaji na Belvederu, se je ustrelil minolo noč v kraj srpa. Tovariši so poklicali zdravnika z zdravniško postaje, ki se je uveril, da metek ni ranil nežnih notranjih delov ter je dal Ivana D. spraviti v X. oddelek tu k. bolnišnice. Svoje sreče kovač. Minolo noč je policijski oficija; g. Titz ulovil v ulici Beeeherie tička, katerega so že dlje časa iskali zaradi njegovega romantičnega življenja. Leto dni je namreč že tega, kar so se ponavljale ovadbe, da je tega ali onega opeharil mlad mož, visoke rasti, vsakega na podoben način. Prišel je v prodajalnico ali gostilno prosit, da mu menjajo desetak ali petak. V eni roki je držal papirnati denar, z drugo pa je prejemal drobiž. Ko jc imel že precej srebra v roki, pa se je obrnil in odnese! pete, drobiž in petak, oziroma desetak. Večkrat je dal dokazov še veče umetnosti. Sel je v gostilno, se najedel in napil, hotel plačati z običajnim bankovcem in ko se mu jc naštel višek — izginil z jedjo, pijačo, drobižem in bankovcem. Tako si jc koval 31-letni kovač Ivan P. leto in dan svojo srečo, dokler ga ni, kakor smo omenili, dosegla roka osode v podobi g. Titza ter ga izročila hfttelu, kjer se dobivata zastonj jed in pijača, kjer ni možno menjavati desetakov ia od koder ni mogoče odnašati pet po kosilu in večerji. Pes — nevarna igrača. Trgovski pomočnik Viktor M. iz ulice Beeherie se je včeraj igral z nekim psom. Poslednji pa ni ra/umel šale ter je Viktorja ugriznil v desno nogo. V zavodu Igeaso ranjencu ]>odelili prvo pomoč. Zaradi težke telesne poškodbe je bila včeraj obsojena 42-letna Antonija D. iz Kopra, ker je z nožem ranila Ferdinanda Norbeda, ki je zahteval od nje neka pojasnila o obdolžitvah, katere je bila razširila o njem. Antonija se je sicer izgovarjala, da jo je bil Norbedo napadel in se je samo branila, a priče so potrdile obtožnico. Zalivala. Udani podpisanec zahvaljujem so tem potom slavnima pevskima društvoma »Kolu« in »Slovanskemu«, da sti se udeležili po meni prirejene veselice dne l. oktobra na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, drugemu še posebej za nastop ter naslednjim p. n. udeležencem, ki so preplačali ustopnino: Znidaršič 1 gl., prof. Gomilšak 1 gl., Saražin Luka 1 gl., Šircelj Vekoslav 50 nč., dr. Abram 1 gl., dr. Zuccon 1 gl., dr. Rvbtff 50 nč., Oevna 10 nč., prof. Mandic 50 nč., dr. Pretner l gl.. Mušič 30 nč., Bartel Srečko HO nč., Bratimi 30 nč., Brezovec 50 nč., N. N. 30 nč., Saksida 30 nč., Znebelj Jakob 20 nč., gospa Žnebelj 1 gl. z besedami: »Živeli naši, odpadniki v morje!« Ivaniševirf Filip 50 nč., Ivančič 10 nč., JN. N. 10 nč., Černe 50 nč., Kušar 30 nč., Hvala 50 nč., N. N. 10 nč., Turk Jože 50 nč., Glavič 50 nč., Gr-lane 30 nč., Gregorič Ivan 30 nč., Stemberger Ante 1 gld., Sosič 10 nč., Vatovec 10 nč., Kolb 10 nč., Stopar 20 nč., Kosec Miha 50 nč., Piano 20 nč., Nabergoj 10 nč., Macarol Josip in Dolenc (zadržana) 1 gl., Prclog SO nč., Ostrovska 70 nč., Brezovec Josip 50 nč., Lužic Tomo 50 nč., Ka-lister Anton 1 gl., Može Peter 1 gl., Stoka Jaka 20 nč., Kisic 20 nč., Žitko Fran 30 nč., Macarol Ivan nabranih 1.50 gl. v gostilni pri Kovaču. O moralnem uspehu naj sodijo p. n. udeleženci, o gmotnem pa povem jaz, da je bil zelo neugoden, kar sta zakrivila: »Novi list« sfe svojim naznanilom, da bo veselica dne H. oktobra in nekdo drugi, ki je proti veselici agitoval. F r a n R t( k u š a. Dražbe premični n. V soboto, dne 7. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Belvedere št. 10, hišna oprava; v ulici Valderivo št. 12, vinski sodi in hišna oprava; v ulici SanitA št. 8, t i rja t ve. 0 Levćevem „pravopisu". (1 >itlje.) \ točkah r>15.—r>.'i2. nam razklala, kaj naj slovanska lastna imena uravnavajmo v slovenščini po glasovnih pravilih i* v njega jezika ; vse je primerno kolikor je bilo uže do seda ustanovljenega, novega nej nič povedal. Da bi bil on hotel vsaj nekoliko več reči, moral bi Kil priporočati, tla naj tudi mi Slovenci pišemo lastna imena na — ač in — ič »mI seda naprej mehkim c ( ae, —ie), kakor Hrvati, in ne le da jih pišemo, nego da naj se tudi vadimo oni mehko izgovarjati, kajti naš č na konci je pretverd; tako bi blažili govorico in se bližali drugim Slovanom. Je li si Ti koda čul pristno izgovarjati ta krasni hrvatski končni e? Jaz ga neseni čul milejše izgovarjati no po zanimivi Lihitrniji od Keke do Bršeea, — oh, to Ti je «1 i veti glas, zlasti iz ljubkih ust mladenskih ! — Sieer pa rabi . Glasom naznanila v listu »Siecle* prihaja ruski minister za vnanje stvari, grof Mu-ravjev, v Pariz, tla sc z franoozkim ministrom za vnanje stvari, Deleassč-jein dogovori o raznih vprašanjih vnanje politike, ki se tičejo toliko Francije kolikor Rusije. .loha nosim l ir (J. Pisarna Reuterjeva javlja : Oddelek redarjev na konju je nameščenih pred pisarno vojne komisije, tla lahko nastopijo takoj, ako bi nastopili nemiri. ('rnci plenijo tržišča in hiše v vzhodnem delu. Beli streljajo nanje. Odposlali so oddelek redarjev, da okroti domačine. Povž v (»orieo ! 1 Jo kosilu, v nedeljo H. lazečega meseca okolo leta ;iH<><> po Adamu bodo slinili počasni povži iz povžarne do štacijona; tam se skobacajo v vagon do mons. Falcona; okolu ii'/j povževe točnosti prilezo v Gorioo. Dirke se udeleže gledanjem z častne tribine, katere pozabijo postaviti za povže. General-Povž-Branko. Povžev P. S. Generalisiinuša Jaki i jo nočejo seboj, ker bo moral kazenskim potom zastopati povže na dirkah v Ljubljani ter spustiti o tem dolgo govorancijo na »mač« Ferkovič-fros. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 8 Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalottra pohištvu /.a jedilnice, spalnice in spre-Jemnlce, žinniic In peresni*, ogledal In železnih blarajn, |io cenah, da »e ni hatl konkurence. Špiritu« ilnapli oompoaitus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itlj4l 7. vittninii patentiranimi mivoMnil lastim IzmtjilIm* tehnlćno kg. }>a se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično /.a večje rodbine in gostilničarje t Cene brez konkurence. v Krapini (Hrvatsko). Zastopana po Dr&gotinu Venturini v Izubijani Tržaška cesta štv. 27. 2enitbena ponudba 28-letnem trgovski pomočnik, kat. vere, delaven in varčen, ki ima nekaj lastno prihranjenega denarja, želi seznaniti se s pridno gospodično, dobro gospodinjo z nekoliko primoženjem, eventuvelno z udovo 2<>.-.!J0. let, ki ima preeejšnjeprcmoženje z gostilno ali prodajalnieo. Samo reHiie ponudbe z fotografijo naj se pošljejo upravnistvo „EDINOSTI« pod kuverto z naslovom, »Št. 14. Pridne roke in srečen zakon«. FILTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejenia uplarila na tekoči račun ter jih hrestiije: Vrednostne papirje: po 2" H°/„ proti 5 dnevni odpovedi .IT/ 0f j.I •i 3'/«°/o -i 4 mesečni ., ., 3V/o 8 35«"., po 2 O 0/ n •>i o/ - i o * V/o 3 % 1 letni IVapoleone: proti 20 dnevni odpovedi 40 „ :J mesečni ., •i Tako obrekovanje pisem o nplačilih velja oil 25. oziroma 2. avgusta naprej. 1») Za giro-eonto daje 2n 4°/(1 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a che<|ue; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplatilo obresti od due uplačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejemu za svoje conto-eorrentiste, iukase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačuo. u) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579*— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 181)7..... » ''8.8*23,375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . » 343.800,007' — V letu 1807. izdanih 74(>S polic za glavnico od....... » 07.331,351*91 Prospektf, ceniki in v obče vse druge informacije dopo&ljcjo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu, -^g j __Via del Teatro Stv. 1, „Tergeateo" Soala IV. l^lšč ejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci. :xxxxkxxxxxxxxxxxxxxxxx! via Geppa štv. 5. Spedicijska in komisijska poslovnica. Vsprejme vsakovrstna zastopstva. X Priporoča se slavnemu slovenskemu trgov skemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pohrano. Oprt na ua veliko izvežbanost, pridobljeno v | 10-letnem delovanju v tej stroki, zagotovlja lahko najtočnejo postrežbo. R. Pretner. W Korespontleacu se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem iu italijanskem jeziku.