)()MŽA1E, 21. FEBRUARjA 1997 • ŠI 2 • LETNIK % GLASILO OBČSN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vseeno pa sem ženi globoko hvaležen. Samo taka, kot je, lahko opravlja čarovniške posle. Poleg tega, da mi lika srajce, hlače, včasih za nameček pa še dušo. JOŽE CIUHA SLAVNOSTNI GOVOR G. ACIJA BERTONCLJA Domžalska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Le malokdo se tretjega de- cembra spomni, ko pesnik naš je ugledal luč sveta, pač pa / bridkostjo h li njeno slavimo dan, ko zagrnila groba ga je t'ma. Spoštovane Domžalčanke, ce- njeni Domžalčani, gotovo je med vami kdo, ki mu jezik lepše, bolj glndko in medeno teče kot meni/ zato sam ne vem, čemu me je do- letela čast nositi tole breme, hrez katerega mimo plavala bi moja barka. Kor pa je te tako, vam za- gotavljam, da dolgost mojih bese- di bo kratka. Najprej bi se rad zahvalil Občini Domžale in Zve- zi kulturnih organizacij za tvega- no zaupanje položiti slovesne besede v usta nekomu, ki mu sreče dar ni beseda, ampak lepo- ta glasbene umetnosti. Še večje pa je moje tveganje, saj moram pluti med Scilo poveličevanja in hvale ter Karibdo kritičnega pre- gleda na stanje v naši kulturi. Ena redkih mil'ših zvezd ob taki pri- ložnosti je ta, da sem spet z vese- ljem posegel po Prešernovih Po- ezijah, saj se je pred mano ponov- no razgrnil prečudovit, prostran, skoraj neizmeren svet, v katerem je izražena posebna življenjska usoda, oplemenitena z grenkimi spoznanji človeka, ki je v mrač- nem obdobju Metternichove Av- strije v provincionalnem okolju s komajda omembe vredno Icpo- slovno tradicijo zablestel kot me- teor. S svojimi Poezijami je pre- mosti/ stoletni prepad, ki je našo literaturo ločil od leposlovja dru- gih, večjih in naprednejših evrop- skih narodov. Za njim je nebo po- ezije ostalo pusto in prazno tja do Ketteja, Murna in Kosovela. Za pri- merjavo naj navedem dejstvo, da je slovenska glasbena ustvarjal- nost ujela korak z evropskimi to- kovi sele 140 let po Prešernu, to- rej v šestdesetih let ih našega izte- kajočega se stoletja. Po tem netveganem opisu svo- jega občudovanja našega velikega poeta pa mi dovolite, da se spet spustim na neizprosno trda tla na- še omike. Ta tla so poleg neizpro- snosti tuđi izjemno spolzka, saj lahko zdrsneš v pavšalno hvalisa- nje ali pa zaorješ v trdo ledino kri- tičnega odnosa do mnogokrat zlo- rabljene floskule o identiteti malih narodov, ki, da jim je edini vir pre- živetja le njihova kultura. Zgodo- vino vseh narodov, tako majhnih kot velikih, pišejo njihovi misleći in umetniki, od filozofov, slikarjev, ki- parjev pa od glasbenikov eh lite- ratov. Od politikov pa se vtisnejo v zavest človeka, ražen redkih iz- jem, le negativne osebnosti. Zgo- dovino si predvsem piše narod sam s svojim odnosom do kulture in predvsem do svojega jezika. Tu pa vidim toliko ceri, da se sprašu- jem, kako da ladja naše omike še ni nasedla. Včasih mi misli nostal- gično uidejo k Prešernovim ver- zoni:...,, dni mojih lepših polovica kmalu, mladosti leta kmalu ste mi- nula,...« Ob tem grenkem spozna- nju pa mi dušo preveva žarek sre- če, da mi v časih, ko sem guli I šol- ske klopi, nihče ni toporil možga- nov s pojmi, kot so povedi, razpo- stave, zrastleki, podstave, morfe- mi in podobnimi na silo skovani- mi pojmi, temveč smo se zelo enostavno in logično ubadali z be- sedno in s stavčno analizo. Ob lem mi dovolile Irenulek neresm>- sti, ker mi misli nehote posežejo po šali o kmetu in njegovi bolni kravi, ki jo je naš veliki filozof in ideolog Edvard Kardelj dobrohot- no poskušal ozdraviti. Krava pa se je kljub še številnim idejam ide- ologa kmalu neslavno poslovila od tega sveta. Prepričan pa sem, da bo živi jezik kljub temu ubiral svojo naravno in zdravo pot, upam pa, da ladja naše kulturne zavesti ne bo potonila kljub trumi uradnikov, ki se ob poskusih, kako bi čim slabše plaćala učitelja, na vso moć trudi izriniti likovno in glasbeno vzgojo iz našega izobra- ževalnega sistema. Pred dnevi sem v enem od ča- snikov zasledil članek z naslovom »Po Gabru Gaber, Bog nas obva- ruj«, nekaj dni zatem pa je v kul- turno srenjo treščila novica »po Dularju Školjč«. Tak rat pa sem jaz, pi'epričan sem, da ne edini, še en- krat zahlipal: »Bog nas obvaruj.« Ob tem pa sem se spomnil splo- šno znane resnice, da ima narod pač take voditelje, kakršne si za- služi. Vendar, vsako pravilo ima svoje izjeme. Takšna izjema je tu- đi domžalska občina s svojimi najvplivnejšimi predstavniki, ki z velikim posluhom in odprto de- narnico podpirajo domžalsko kul- 11 iro. Omenim naj vsaj grobeljske koncerte in pustim ob strani dej- stvo, da si nekateri ob tem postav- lja jo spomenike, ki nišo trdnejši od brona, kot je zapisat rimski pe- snik Horac, ampak bolj krhki od papirja, prežetega z bolestnim sa- moljubjem. Predvsem pa moramo ob no- cojšnjem kulturnem prazniku še enkrat nazdraviti novi domzalski glasbeni soli, na katero mora biti ponosen vsak zaveden Domžal- čan, obenem pa se mora — po lepi slovenski navadi — veseliti zavisti drugih. Za konec pa še voščilo vsem vam, ki se odprtega srca in čistih misli ubadate s kulturo v naših Domžalah: »Vendar po tak' varlji- vi svetli zarji, čestitam k vašim vam uspehom, Bog Vas obvarji.« V zadnjem poletu na letalnici je pristal pri 203 metrih in dosegel zmago na tekmi, postavi! državni rekord, ki je daljši za 11 metrov in posta! član elitnega kluba — KLUB 200. KRST NA LETALNICI V KULMU Zmaga Primoža Peterke z 203 metri 16. marca 1997 dopoldne se dobimo na tradicionalni 9. prireditvi PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO! Iskrene čestitke ob praznikih in dobrodošli! Nova urednica lukovških strani Na decembrski seji občinske- ga sveta je bil razrešen doseda- nji urednik lukovških strani pri glasilu Slamnik, g. Tomaž Bole, zato je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- nja, ki je izpeljala postopek ime- novanja novega urednika, pred- lagala občinskemu svetu, da za novo urednico imenuje gdč. Mo- niko Domitrovič iz Prevoj, ki je že doslej sodelovala pri zbiranju prispevkov, ima pa tuđi izkušnje pri delu uredniškega odbora. Ta- ko so svetniki imenovali gdč. Domitrovič za novo urednico, ki je med drugim zagotovila, da bodo naše strani v skupnem gla- silu pestre in raznolike, uvedla pa bo ludi šolski kotiček in Se marsikaj zanimivega. _."" . . .. rl .. „ i,n rKnlin ie čestita! novi urednici lu- Odgovorni urednik Slamnika Bogdan - činskega svota pa so morali za obravnavo gradiva za seje Obćinskoga sve- ta progledati skupno .|r>?S4 sirani gr.idiva. Člani ()lx inskega -.vela >>o so rodno udoleževali soj ( )!>oinslpla- čali 10 odstotkov vrednosti gradnje; pozneje je polekal za kanalizacijo, športna igrišča, mrliško vezico ter na- zadnje za prenovo čest in pločnikov, to je do krta 1994. Pri slednjih gradnjah je občina prispevala 40 odstotkov. Za tri leta gradenj občina tega denarja ni prisptrvala in tako je bila KS Radomlje prikrajšana za 9 (devet) milijonov to- larjev. Vmes smo 15 let plačevali še ob- činski samoprispevek in tedaj je šio kar po dva odstotka od plače. Danes pa je najbrž za nekakšno kazen, kor smo Radomljani in okoličani prvi v NEPOZABLJENO O odvezi, zvestobi in poko- ri poslancev je govoril že Ervin A. Schvvartzbartl Že takral, ko se o poslam u Pučku nikomur šo sanjali ni rno- glo, smo med drugim l.ihko slikali ludi lole: »/ahlevo po odvezi strvmk.irski privr/fiiosti, predvsem posl.iiKcv koiilit ije (Dcinosa), ne srtK'mo civu'iti s kršćansko odve- zo. Icj sledi pokora in sklop o po- boljšanju. V lom primoru gie za odvezo, ki naj dobro omoji, gro za preračunljivo oblast i/elnost dola opozicije... Avlor |o poslanoc E. A. Schvvartzbartl. Dnevnik, 2.5. januarja 1997 Sloveniji začeli s samoprispevkom, ra- domeljska osnovna šola edina v obči- ni, v kateri še poteka dvoizmenski po- uk, in to kljub temu, da je bil zadnji občinski samoprispevek namenjen tu- đi za to, da v nobeni osnovni soli ne bo več dvoizmenskega pouka. Pred nekaj leti je bila naša šola povećana, za zadovoljivo povečavo pa je bilo premalo denarja. Podobno je z rado- meljskim vrtcem. Čakalna doba je daljša kot eno leto. Pred tremi leti so bila na mostu čez Bistrico kozmetična popravila. Na obeh polmetrskih pločnikih sta bila poravnana robova oziroma kotno že- lezo. Zahtevano je bilo, da bi zunaj mostu zgradili pločnike za pešce in kolesarje. To bi bilo lakrat zeio nujno, saj ta most dvakrat dnevno prečka tu- đi več kot štiristo osnovnošolcev, vmes pa poteka promet s težkimi to- vornjaki s priklopniki z Vira, Količeve- ga in drugih predelov na tovorno po- stajo larše in proti Goronjski. Žal je most predaleč od Domžal. Tik za mostom drži do vrtca najbolj ozka ce- leti je bila ta štirimetrska cesta od kul- turnega cbma naprej razširjena reci in piši za pol metra. Za kaj več ni bilo denarja. Pot do mrliških vežic je še makadamska in jamasta. Ni denarja. Občinska svetnika in KS Radomlje sta se morala zaradi tega občinskega »mačebovstva« že večkrat zagovarja- ti. Vedno pa je bil odgovor: Proračun pripravijo občinske službe, svetniki pa ga broz bistvenih popravkov vodno sprejmemo. V bistvu Nedomžalčani nič ne moremo - saj nas Domžalčani vedno preglasujejo. Županja je pa tu- đi Domžalčanka. Kakorkoli že, Domžalčani naj si kar gradijo in obnavljajo, (oda le s soude- ležbo iz SVOJEGA (domžalskega) sa- moprispevka, ne pa samo iz skupne- ga občinskega denarja. Če se iz vseh teh pripomb ne bo ro- dila kakšna domžalska finančna sa- moudeležba, se bodo pa mogoče iz- kazali pravi domžalski svetniki in go- spa Županja ter bodo v Pomožni domžalski sklad vsak zase vplačali vsaj toliko, kolikor več je povprečno vplačal na primer en Homčan, Ra- domljan, Rovljan in drugi okoličani. Pravzaprav gre za razliko. Prvi so v 32 lotih (pri povprečni slovenski plati 1(X).(XX) SIT, za svetnike pa je verjetno vsaj 150.000 SIT) s samoprispevkom (beri: iz lastnega žepa) vplačali po 936.000 SIT, Domžalčani pa so v 15 let ih vplačali po 54O.(XX) SIT, toda le za občinski samoprispevek, saj svoje- ga nišo nikoli imeli. Razlika med Pregled samoprispevkov za krajane, ki spadajo pod radomeljsko solo RADOMLIANI IN OKOLIČANI Domači ()lx"inski samoprispevek samoprispovok od leta 1962 do 1969 1% - od leta 1969 do 1979 1% 1% od leta 1979 do 1984 2% od lota 19H4 do 1994 1,5% - OOMZALČANI od leta 1%2 do 1969 - od leta 1969 rb 1979 - 1% od lota 1979 do 1984 _ ' 2% od leta 1984 do 1994 - - sta v občini, široka lo dobra dva me- tra. Da pa z avtom priđeš oci vrtca na nepregledno cesto, moraš speljevati še malo v klance. Pozimi je to zelo nevarno; pregled zakriva ograja na mostu in zato večkrat priđe do pro- metne nesreče. Nujno bi bilo treba zgraditi pločnik od centra Radomelj do Arboretuma. Kjo pa?! Pred tremi 9.%.GXX) in 540.(XX)znaša 3%.000 Su". Torej, spoštovani, svetujem vam, da poplaćate to razliko, saj se boste potem z lažjim srcem in čisto finanč- no vostjo pogovarjali s svojo »perife- rijo« ali z zapostavljenimi in oddalje- nimi krajani. Vmes so ludi laki, ki še nimajo urejene kanalizacije. FRANCE CERAR Kclaj bo konec privilegiranih borčevskih pokojnin? Verjetno se še spominjale, da sem nekajkrat že pisal o (ne samo) po mojem mnenju previsokih pokojni- nah, ki jih prejemajo člani Zveze borcev NOB? Nekateri predstavniki te borčevske populacije mi vztrajno zagotavljajo (pa tuđi grozijo), da ni- mam prav, da so oni upravičeni do tega in naj jih pustim pri miru. S te- mi stvarmi, še posebej s to, naj to /a- devo pustim pri miru, se nikakor ne strinjam. Zakaj? Najprej je potrebno razčistiti dilemo oz. vprašanje, zakaj je sploh prišlo do privilegiranih borčevskih pokojnin. Ta zadeva so vleče še iz ćasov takoj po 2. svetovni vojni, ko jo tedanja komuni- stićna oblast nekatere, ki so aktivno so- dolovali v vojni (verjetno pa tuđi v po- vojnih procesih proti drugače misločim) in so bili zvesti privrženci totalitaristične- ga komunistićnega režima, nagradila z možnostjo upokojitvo in pridobitve po- sebnoga statusa borca. Uzakonili so ne- kaj privilogijov, ki za njih voljajo še dan- danes (borčevske pokojnine, horčovski (k)datki, borčevska stanovanja, uveljav- Ijanje posobnega popusta pri provo/ih / javnimi prevoznimi sredstvi in šo bi lah- ko naštevdl). Pri tom je sovoda s|x>rn(j kiir nekaj stvari. Najproj lo, kdo jo lahko uzival te privilegije oz. kdo jih lahko še „ uživa. Dovolj sta bili te. dvo (komunistič- ni) priči, ki sta potrdili, da je la in ta res sodoloval s parli/ani in jim [jrinostJ kak- šno kanglit.o mlekii ali raztrosil komuni- stične lotalke v kaksni samotni ulici. Se- veda so svoje naredile tuđi sorodstveno vo/i in tako jo šo decembra 1996 preje- malo privilegirane pokojnino kar 57 i ifi upravičencev. Koliko od njih jo res pra- vili upravičencev in koliko je »upravi- ('encev«, se trenutno šo no ve. Resnica pa vztrajno prihaja na plnno. Seveda pa ni potrebno |X)sebej poudariti, da so te privilegirane |x>kojnine precej višje od navadnih pokojnin, zasluženih s pošte- nim in dostikrat garaškim dolom. Cx' bi se privilegirana odrekli svojini bonitelam, bi naša mlada država zneve- tela in ogromno denarja bi se lahko na- menilo /a odpiranje novih delovnih most. Upam, da jo Združena lista misli- la predvsem na lo, ko je v svojem volil- nem programu obljubljala 1(X).(XX) no- vih delovnih most. [o «■ sicer ne ujema / volilnim programom naše Županje, si- vsem njena stvar, iz tega pa bo golovo nastal kar velik < irkus. Po drugi strani pa je potrebno vede- ti, da z^odovina, ki jo po diktatu oblast- nikov piše samo ena stran, ni prava zgo dovina. To je lažna zgodovina. In v tej lažni zgodovini so bili komunisti vedno najboljši,/iajlopši, od ino oni so imeli prav itd. (.<• je kdo mislil drugače ali ee- lo imel dokaze, ki so to negirali, je lakoj dobil najmanj »crno |)iko«. Veste, dragi zagovorniki borfevstva, s slrahovladjem in grožnjami se ne priđe dalee. Živ do- kaz za to je (ne)obstoj komunizma (oz. njegove predhodnice - «x ializma), ki se je sesul |X) slabih 50 letih. Lahko bi se precej prej, vendar je bila strah vzbuja- jočd železna roka prevei" trdno zasidra- na v |>rebivalc:ih. Sedaj «) te meni dine blokade pri većini ljudi (ražen verjetno pri 57'i {8 posameznikih) odpravljene in komunizma ni več. Res da stare sile pre- ko Drnovška ter njegovih »komsomol- ;■ čev«, kot jim popularno pravijo Ijudje, Il^jj^! Kučiina ter njihovih ("lanov Združene li-*' .Vj ste še nokaj migajo in |x>skuš,ijo, veridar 'A je njihov f.is (bkončno minil (dokaz za to - glasovanje o Drnovškovi vladi). Verjelno bom sedaj zo|X't deležen »litanij« od prodstavnikovjislih, ki še ve- dno živijo z mislijo v komunizmu in so bili prepričani, da resnica o |x>vojnih po bojih lastnf^ga naroda ter drugih komu- nističnih svinjarij (oprostile izmzu) nikoli ne bo prišla na dan. Golovo mi bo kak- šen anonimen vroč zagovornik komuni- zma in privilegijev, ki i/hajajo i/ tega, dan ali dva ;;rozil po telefonu, vendar se sedaj v dobi racunalnišlva in zmožnosti digitalnih telefonskih ronlral da uspeSno tx>rili tuđi proti t.ikšnemu, sicer ka/nive- mu dejanju. LJIx)gi narod (>a /aradi te- ga, ker nekateri še ne znajo odvreči ko- munističnega bremena, trpi in trpi. Ver- jetno so nekateri še (pre)dobro plaćani, da se ne odločijo za lakšen korak, ki bi |X)menil konecpriviligeranih borcevskih pokojnin. A tuđi to se bo zgodilo. Kma- '"• * JANEZ STIBRIČ _4 Domžale /lamnik ŽUPANJINA ZAHTEVA Preselitev radioaktivnih odpadkov iz Zavratca v reaktorski center Podgorica Županja Cveta Zalokar Oražem je dr. Ireno Mele, direktorico AGENCIJE ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE, pisno obvestila, da je bila Občina Domžale iz sredstev obveščanja seznanjena z odločit- vijo, da namerava Agencija dobrih 12 ton radioaktivnih odpadkov iz zasilnega skladišča v Zavratcu prepeljati in shraniti v prehodno republičko skladišfe nizko-in sred- njeradioaktivnih odpadkov v Pod- gorici. Reaktorski center Podgorica, v sklo- pu katerega je tuđi začasno skladišče radioaktivnih odpadkov, v katerega dovažajo nizko-in srednjeaktivne od- padke i/ raziskovalne dejavnosti, in- dustrije in medicine, sicer ni del Ob- čine Domžale, je pa najbližje naselju (Sata, ki spada v Občino Domžale. Zato Občina Domžale zahteva, da pri sprejemanju končne odločitve o preselitvi radioaktivnih odpadkov iz Zavratca, kakor ludi pri urejanju sta- tusa omenjenega skladišča vključijo tako Občino Domžale kot Krajevno skupnost Dragomelj-Pšata, v katero spada naselje Pšata. Prebivala Pšate namreč živijo v neposredni blizini Re- aktorskega centra Podgorica, zato je nujno, da v razreševanju problemati- ke skladiščenja radioaktivnih odpad- kov sodelujejo tuđi krajani Pšate, Kra- jevna skupnost Dragomelj-Pšata in Občina Domžale. V odgovoru je ga. Mele pojasnila, da je bila že ob obravnavi sanacije Za- vratca ena izmed ugotovitev, da bosta k sodelovanju povabljeni tuđi sosed- nji občini: Občina Domžale in Mest- na občina Ljubljana, za razgovore v zvezi s statusom skladišča pa je zadol- eženo Ministrstvo za okolje in prostor, od katerega je Županja že zahtevala informacije ter zagotovila sodelovanje naše občine pri vseh postopkih in od- ločitvah. Konec januarja (29.) pa se je s pi- smom na Županjo v zvezi z navede- no problematiko obrnila tuđi Krajev- na skupnost Dragomelj-Pšata; ta je odločno proti temu, da odpadke iz Zavratca preselijo v Podgorico, saj je to skladišće v neposredni blizini na- seli) Pšata, Podgorica, Šentjakob, Bri- nje, Beričevo. Nadalje v pismu nava- jajo: »Sam reaktor pa je lociran sre- di kmetijskih obdelovalnih površin, na katerih kmetijci pretežno pridelu- jejo zelenjavo za ljubljanski trg. Kra- jani se počutimo zelo ogrožene, saj smo kot v, getu' - od vseh strani smo obdani z zdravju zelo škodljivimi in motečimi objekti: kemična tovarna Belinka, Jedrski reaktor Podgorica, dva visokonapetostna daljnovoda, nad Belinko vojaški radar, RTP Beri- čevo, Farma Ihan, Centralna čistilna naprava Študa, krog bo pa sklenila bodoća avtocesta.« KS Dragomelj- Pšata poziva Županjo in vse tište, ki jim lahko kaj pomagajo, da to stori- jo takoj! V. V. OBČINA ZAHTEVA Vrne naj, kdor je vzel Na tiskovni konferenci je Župa- nja Cveta Zalokar Oražem posebej opozorila na vračilo zaplenjenega premoženja oz. njegove dejanskc vrednosti po 145. členu Zakona o izvršavanju kazenskih sankcij. V obdobju družbenih in političnih sprememb |x> letu 1991 so bili namreč pred sodišći vloženi številni /ahtevki za obnovo kazenskih postopkov, pravnomočno končanih v lelih po vojni, v katerih so bile številne osebe obsojene zaradi nedopustne špekula- cije gospodarske sabotaže, sodelova- nja z okupatorjem in podobnih de- janj. Mnoge osebe so bile rehabilitira- ne, na [X)dlagi 145. člena Zakon.) o iz- vrSevanju kazenskih sankcij pa so pri- ciobile pravico do vračila zaplenjene- ga premoženja oziroma njegove de- janske vrednosti. Isti člen tuđi določa, da je zavezanka za vračilo in plačilo odškodnine družbenopolitična sku- |)nost, ki je premoženje prevzela. O odškodnini odloča sodišče. Podobno kot zoper številne druge občine (Ci'lje, Trbovlje, Bled, Grosup- Ije) so bili tuđi zoper Občino Domža- le vloženi nekateri zahtevki za izpla- čilo odškodnin do Obrtne Domžale; ti znašajo približno milijardo tolarjev. Ob tem se občini zastavlja vprašanje: ali je sedanja občina res »družbeno- politična skupnost«, ki je zavezana za vračilo? Ali ni vendar obsojala in je- rnala država? Ali je imela oziroma ali ima današnja občina kakšno korist od RACUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WIND0WS 95, W0RD FOR WIND0WS, EXCEL (20 urP " ......... WIND0WS 9Ef(5 uri ' "~ INTERNET, UPORABA MODEMA (5jjr[ AUTOCAD, eORELDRAVV, TANGO.7 713-66O TEČAJI KOMUNIKACIJ IN INTERNETA Tcćaji potekajo v dopoldanskcm in popoldanskem času! Studentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta! tega premoženja? Nekatere prve zna- ne odločitve sodišč v podobnih pri- merih namreč kažejo na to, da so so- dišča začela razsojati v breme občin. Toda - ali upravičeno? Ker je većina znanih zahtevkov (tuđi po drugih občinah) zelo visoka, se pod vprašaj postavlja bodoče funkcioniranje občin, ki so po uveljavitvi nove lokalne samouprave komaj zaživele. Zakon o fi- nanciranju občin v svojem 29. členu si- cer res določa, da se v primeru, ko se občini zaradi odškodnin po sodnih skle- pih, odškodnin po Zakonu o denaci- onalizaciji in Zakonu o izvrsevanju ka- zenskih sankcij, zniža zagotovljena po- raba na prebivalca pod 88 odstotki za- gotovljene porabe na prebivalca v drža- vi, občini zagotovijo dodatna sredstva v visini razlike do 88 odstotki zagotovlje- ne porabe na prebivalca. Kot je znano, je nalaganje bremen občinam od države morda neustav- no, o čemer bo na predlog celjske ob- čine odločalo tuđi Ustavno sodišče. Sprašujemo pa se, kakšna je politika države in kako je mogel takšne odlo- čitve sprejeti Državni zbor Republike Slovenije. Nedopustno je, da nove občine, ki so jim tako in tako odvzeli znatna sredstva, tuđi v primerih ome- njenega 29. člena trpijo finančno ško- do, saj prav gotovo nišo tište, na ka- tere se prelagajo te obveznosti. - Po naših podatkih so bile podane številne pobude za spremembo tega zakona, vendar jih je Državni zbor ve- dno zavrnil. S TISKOVNE KONFERENCE Kdaj denar od občinskili kazni občini? Odredba o računih ter načinu vplačevanja in razporejanja javno fi- nančnih prihodkov (Ur. list RS, štev. 81/94) določa, da mora sodnik za prekrške kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, naka- zovati na poseben račun in razporejati v dobro občinskih proračunov. Odredba namreč v 12. členu določa, da se na račun štev. 840-5668 vplačujejo kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi, sredstva s te- ga računa pa se vplačujejo na vplačilni račun, odprt pri pristojni orga- nizacijski enoti Agencije za plačilni promet po občinah, od tu pa se raz- porejajo v dobro občinskih proračunov. Čeprav je pri Agenciji za plačilni promet, Podružnici Domžale, odprt račun, je Občina Domžale ugolovila, da so bili prihodki iz naslova izrečenih občin- skih kazni za prekrške od leta 1995 razporejeni na državni žiro račun. Tako je bilo ugotovljeno, da so pri pristojnem sodniku za prekrške neopravićeno pre- jeli finančna sredstva od denarnih kazni, izrečenih v občini Domžale, in sicer: v letu 1995 je bilo odmerjenih 34 mio SIT, plaćanih pa 0,8 mio SIT, v prvi po- lovici leta 1996 pa odmerjen 1 mio SIT, plaćanih pa le 0,1 SIT. Občina je o omenjeni napaki obvestila pristojna ministrstva in zahtevala pre- nakazilo vseh pripadajočih sredstev. Ministrstva so napako že priznala, sledi pa še uresničitev zahteve po prenakazilu sredstev. V kolikor občina ne bo našla ustrezne rešitve, bo potrebno izpad teh prihodkov izterjati s tožbo. NOVOLETNI SPREJEM ZA VODSTVA KS Koristno sodelovanje Županja Cveta Zalokar Oražem je sredi januarja za predsednike vseh 14 krajevnih skupnosti pri- pravila novoletni sprejem, na ka- terem se jim je zahvalila za dose- danje koristno sodelovanje. Po- udarila je, da občina in KS drug drugega potrebujejo, saj je skupno delo na številnih podrocjih, zlasti pa komunalnih, rodilo obilo sadov. Na sprejemu so bili tuđi Simon Mavsar, podžupan, Marko Vresk in Vinko Okršlar, podpredsednika Občinskega sveta ter tajnik Ob- činske uprave Milan Pirman. Delovni del srečanja je bil name- njen javni razpravi o Odloku o pogo- jih, postopkih in merilih za podeljeva- nje koncesij na području opravljanja gospodarske javne službe »javna raz- svetljava«. Na besedilo odloka pred- sedniki KS nišo imeli pripomb, v svo- jih razpravah pa so predvsem opozar- jali na vzdrževanje javne razsvetljave. Bolj živahna je bila razprava v zvezi s predlaganim proračunom ob- čine za leto 1997; z njim so predstav- niki KS načelno sicer soglašali, ni bi- lo pa skoraj nobene krajevne skup- nosti, ki ne bi opozarjala na proble- matiko investicij, za katere je vedno premalo finanćnih sredstev. Krajev- nim skupnostim je bila podana tuđi informacija o možnosti prevzema občinskih zastav ter razpisu za ob- ćinska priznanja. Ob koncu je Županja Cveta Za- lokar Oražem vsem prisotnim predsednikom in predstavnikom krajevnih skupnosti zaželela veli- ko uspehov in dobrega sodelova- nja v letu 1997 Županja Cveta Zalokar Oražem v pogovoru z ga. Marijo Špendl, dose- danjo ravnateljico, in go. Ano NuŠo Kern, novo ravnateljicu Osnovne Sole Preserje pri Radomljah. Srečno, ga. Marija Spendl Županja Cveta Zalokar Oražem je ob odhodu gospe Marije Špendl, dolgoletne ravnateljice Osnovne Sole Preserje pri Radomljah, pri- pravila sprejem, na katerem se je gospe Špendlovi zahvalila za nje- no delo in ji v spomin i/ročila gra- fiko Črtomira Freliha. Gospa Marija Špendl je polnih dva- najst let opravljala funkcijo ravnatelji- ce omenjene osnovne sole, pri svo- jem delu pa je vselej pokazala velike organizacijske sposobnosti, ki so bile še zlasti fxjmembne /a čas, v katerem se je osnovna šola širila in obnavljala. Delo je opravljala zavzeto in priza- devno ter v kolektivu ustvarjala prijet- no in tovariško raspoloženje. Kot pri- zadevno ravnateljico pa jo cenijo tu- đi njeni kolegi v okviru Skupnosti os- novnih Sol. Gospe Mariji Šperjdlovi prijetne dni v pokoju in veliko užitkov na potova- njih. ........_.......__________________I U»afl*Ti *Uk, M*W H......___ Nova domžalska zastava je zaplapolala tuđi na občinski stavbi. OBVESTILO Kot ste najbrž že seznanjeni, ima Obćina Domžale svoja grb in zastavo. Za izdelavo zastav je Občina Domžale podelila dovoljenje podjetju INDUPLATI INTEGRATING MARKETING, Zg. Jarše, Kamniška 24,1230 Domžale. Če ste zainteresirani za nakup nove domžal.ske zastave, jo lahko naročite pri tem podjetju. Cena zastave je Z300 do 32.500 SIT - glede na velikost in količino naročenih zastav. O možnostih naročila grbn boste obveščeni v eni naslednjih šte,vilk SIAMNIKA. URAD ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE Joga v vsakdanjem življenju je sistem varlbe, ki je /,>ikojnosi • osvohodilcv nc/,i/elenih navad in ve/diiosli • vini'is|X)/ii.in|c V /ačelni s!o|)ii|i \r v.ullj.i |>ir|>rost,t in fnost.iv na, primcrii.i /,i vse jjcii/t-k i|'p in pri|)oror!|iv,i /,i v.c tište, ki iniajo te/.ivf s hrblcnicrj .ili se Icžko /biTf jo. /.ilo, ("c /■cliic prićeti / vadbo joj.',c j.v. dnr,i ,/<< >'l";;(i v vs,iL(l,iiij('iii življenju« vabi k j\>\ :., , /u 'i ni tečaj. Domžale: stara OŠ Venclja Perka (/a knjižni- co), pon. in sreda od 18. do 20. ure Kamnik: OŠ 27. julij (zraven policije), TomSi- č>va ulica 9, pon. in sreda od 19. do 21. ure Vpisdo r>. 3. 1997 Vabljeni! 5 Domžale /lamnik DVE PETICI ZA URŠO KOVAČIČ O Domžalah in slamnikarstvu »Doma sem iz Domžal. To je zelo lep kraj. Če bi v Domžale prišli moji prijatelji, bi jim svoj kraj z veseljem pokazala,« je v pravo majhno knjižico o našem mestu zapisala dvanajstletna Urša Kovačič, ki obiskuje 5. razred Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Pa to Se ni vse. Uršino delo je tuđi knjižica o slamnikarstvu in za oba resnično lepa izdelka je pri spoznavanju družbe dobila dve petici. Urša stanuje v Domžalah na Študljanski 4, skupaj s skrbnima staršema, bratcem Urbanom in se- strico Ulo, da o kužku Berniju, ki je njen najboljši prijatelj, ne pišemo posebej. Do letošnjega šolskega le- ta je obiskovala solo v domaćem kraju. Zaradi slabšanja vida, ki jo spremi ja od njenega rojstva, sta se starša odločila, da Uršo prepišeta v zavod. »Vsi so se trudili, tuđi učite- . lji so ji radi pomagali in obljubljali pomoć tuđi v prihodnje,« mi pripo- veduje mamica, vendar so se po tehtnem razmisleku odločili, da bo za Uršo boljše, da odide v solo v Ljubljano. Danes jim ni žal. Urša je bila z veliko truda tuđi v OŠ Venc- Ija Perka zelo dobra učenka in se v novi soli s šestimi sošolci odlično počuti; vsi so zadovoljni. Že prvi dnevi v novi soli so nas prijetno presenetili, saj se v njej učitelji pos- večajo prav vsakemu učencu po- sebej, upoštevajo njihove oseb- nostne lastnosti, njihove prednosti, spodbujajo njihov tip in glas, pra- vi mamica, ki pohvali tako »kra- sne« učitelje v nekdanji osnovni soli kot na sedanjem zavodu. V novo solo v Ljubljani jo vozi- ta oči in mami, včasih tuđi dedek. Urša ima še posebej rada telovad- bo, spoznavanje narave in sloven- ščino, svoje tri prijateljice Simono in obe Nini. Omenja rekreacijo, ki jo je na tej soli prečej več kot na prejšnji, pa tuđi druge svoje sošol- ce, ki jim rada pomaga. Obe knji- žici je na raćunalnik »postavila« sa- ma, tuđi fotografije so v glavnem njeno delo, pri njenem nastanku pa so se »fino« imeli vsi domaći, saj so izvedeli o Domžalah in slamni- karstvu marsikaj, kar jim je bilo do- slej neznano. Nad njenimi izdelki so bili navdušeni vsi v soli, saj se Urša pri vsaki stvari resnično potru- di in ni nikoli povsem zadovoljna. Zato ob pouku obiskuje še igranje kitare, pri ročnem delu je že izde- lala blazinico, sedaj pa je na vrsti kužek, rada je tuđi pri vrtnarskem krožku. V Domžalah v okviru društva SMO obiskuje likovno de- lavnico, se uči angleščino in veliko bere. Kar po nekaj ur, če je knjiga zanimiva. Njen pes Bami ji vzame kar precej časa, saj skrbi za njegov dom, ga vodi na sprehode in se z njim igra, najbrž pa je tuđi on naj- večji krivec za njeno željo: ko bo velika, bo veterinarka. Že sedaj ze- lo rada prebira knjige o domaćih živalih, o naravi in jih fotografira. Doma rada pomaga in se dobro razume z bratom in s sestro. Če- prav je ne ubogata vedno, to ni nić hudega, saj so kljub različnosti pra- va klapa, ki si vse razdeli med se- boj in se ima vedno lepo. Rumena je njena najljubša barva, zato je vse, kar je v hiši rumeno, Uršino, tuđi budilka, se zasmeje in se spo- mni, kako je kljub slabšemu vidu vedela, da je tisto rumeno na po- lju oljna repica. Čokolino je še ve- dno njena najljubša hrana, ki bi ga morda zamenjala za testenine; te so tuđi najljubša hrana njenega psa Barnija. Kaj ob koncu razgovora zažele- ti dvanajstletni deklici, ki kljub ra- ni mladosti točno ve, kaj hoče, in ima trdno voljo, da to tuđi doseže? Ostani še naprej tako optimistična in pogumna, Urša, in naj bodo vsi tvoji dnevi sončni in prijetni! VERA VOJSKA 0 Domžalah včeraj, danes, jutri Predstaviti svoj domaći kraj je bila naloga ućencev na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki ga obiskuje tuđi dvanajstletna Dom- žalćanka Urška Kovačić. Urška je pred svojimi sošolci in učitelji izvrst- no predstavila Domžale, kot jih vi- di sama, to pa je bil tuđi povod za nadaljnje razmišljanje o naši obćini. Tuđi pri Urškinem učitelju geografi- je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Romanu Brvarju. Kako ocenjujete Urškino pred- stavitev občine Domžale? Pomembno je predvsem to, da je Urška uporabila različne načine raz- iskovanja. Uporabila je tako slikov- ni in pisni material (brošure, knji- ge...) kot tuđi fotoaparat in pri končni izdelavi računalnik. Obiska- la je ćelo staro mamo, ki ji je poma- gala obuditi nekatere stvari iz pre- teklosti. Le dva tedna je potrebova- la za svoje delo, s katerim me je ze- lo razveselila. Njen pristop je bil ze- lo poklicen. In kar je najpomemb- nejše, 'zadela' je tište stvari, ki daje- jo Domžalam pravo lepoto, ta pa šega tako v preteklost kot tuđi v se- danjost. Urškino delo je k razmišljanju o Domžalah spodbudilo tuđi vas. Roman Brvar pri delu s svojimi ućenci. Kako vi sedaj, še vedno kot zuna- nji opazovalec, vidite našo obči- no? Poglejte, včasih gremo mimo ob- jektov neosebno in jih ne vidimo, ker ne poznamo njihove vsebine. Ko jo spoznamo, postane objekt privlaćnejši in tako okolica zadiha, postane polna. Do okolja smo Ijud- je preveč brezbrižni. Ne zanima nas preteklost; do nje se obnašamo ze- lo mačehovsko. V resnici pa bi mo- rali iz nje črpati in na njej graditi. Domžale so recimo mlad kraj z ze- lo bogato zgodovino, kar ne velja le za samo mesto, ampak tuđi za oko- lico. Ta ima zelo bogato vsebino, ki se lahko oplemeniti z drugačnim odnosom ljudi do svojega kraja, je pa res, da so Domžale nanesene in to ne le zato, ker so bile sestavljene iz treh vaši, ampak tuđi zato, ker je tu veliko priseljencev. Toda to je lah- ko velika prednost. Ljudje so se na- mreč v svoje novo okolje vživeli in sedaj je treba združiti tradicjo in se- danjost. Da pa se to zgodi, je treba nekaj storiti. Ljudje morajo začutiti, da so Domžalćani, da je njihov kraj lep. Toda kaj spremeniti v naši ob- čini? Ali to pomeni spremeniti celostno poaobo občine ali mor- da le pospešiti turistićno dejav- nosti V tem primeru bi bilo nekoliko nerodno uporabiti besedo turizem. Gre namreč za neko vizijo, ki je stvarna. Turizem pri nas posplošuje- mo le na nekatere danosti, ki so sa- me po sebi že dane, na primer, gra- dovi, naravne lepote, običaji in dru- ge. V resnici pa je treba turizem op- redeliti globlje. Slovenija ni bogata s surovinami in energijo, je pa zelo lepa. To je treba vzeti v doto. Dom- žale imajo v tem primeru dober po- ložaj. Ležijo med Ljubljano in Brni- kom, tako rekoć na vhodu v mesto, ob bodoći avtocesti, z odličnimi prometnimi povezavami, će upo- števamo tuđi železnico, ki je po mojem neizkoriščena. Domžale so bogate tuđi z industrijo in obrtjo. Danes se na vseh teh področjih, predvsem športnih in kulturnih, do- gaja marsikaj, toda te ne dajejo us- peha, ker vsakdo dela zase. Vsi de- javniki, kot so organizatorji, društva, občina, ljudje, se morajo povezati skupaj. Turistično društvo ne pome- ni nič, će v njem ništa vsebovana obrt in gospodarstvo. Domžale so lahko tuđi servis Ljubljani, da ne re- čem ćelo 'parazit', ker ji marsikaj fadžrejo! Mislim, da bi turist raje spal v Domžalah, ki imajo bolj zdravo podnebje, ugodne prometne pove- zave, čudovito okolico in odlično gostinsko ponudbo. Na vsakem ko- raku je moč čutiti slovensko prist- nost! Hotel zato potrebujete, in to v središću Domžal. Žal pa so trenut- no Domžale bolj spalno naselje. Kmalu boste dobili avtocesto. Ali morda razmišljate o kampu, o širši ponudbi ogledov naravnih zname- nitosti? Goričica, Sv. Trojica in Sv. Miklavž so naverjetni biseri s kore- ninami v pradavnini. Če se ozremo na šport, potem je trim steza na Za- borštu pravi primer neurejenosti in zapušćenosti. Tuđi sam center da- nes ni ravno privlačen, preplavili so ga jekleni konjički. Ljudje smo se razvadili. Ne vozi- mo se več z vlaki, ampak samo še z avtomobili in avtobusi. Medkra- jevne avtobuse bi bilo treba ukiniti in uvesti hitre, poceni in varne vla- ke. Kakšne so vaše napovedi za domžalsko občino v prihodnosti? Dejansko se Domžale obnašajo kot zahodno ameriško mesto, kjer greš po nakupih z avtomobilom. Te bi prav gotovo lahko nadomestila kolesa, za kar so potrebne tuđi ure- jene kolesarske steže. No, vsekakor trenutno v Domžalah po mojem vlada anarhija v urbanističnem poj- movanju obćine. Toda nič ni še za- mujeno. Prebudite se, spoznajte, da živite na čudovitem koščku naše dežele, in to izkoristite. Kdaj boste to storili, je seveda odvisno od vas. PETRA KERČMAR POGOVOR Z MLADIM TEOLOGOM Štefan Rozman: »Vrednost postnega časa ne vidim toliko v odpovedi kot v rasti k osebni zrelosti.« V božičnem času je v samozaložbi izšla drobna knjižica Rojen za vsa ljud- stva (42 str.), ki jo je napisal Domžal- čan Štefan Rozman, diplomirani teolog in profesor. Menim, da je to pomem- ben kulturni dogodek v občini Domža- le. Da ga ne bi prezrli, pobliže - v po- govoru - spoznajmo avtorja nove knji- žice. Gospod Štefan Rozman, kako bi se v nekaj besedah predstavili bralcem Sla- mnika? Poznojesenskega dne pred triintridese- timi leti sem prvič zagledal luč sveta. Ot- roštvo sem skupaj s svojo mlajšo sestro preživel v Domžalah. Hiša, v kateri smo stanovali, stoji pod domžalsko famo cerk- vijo, ki je usodno vplivala na potek moje- ga življenja. V domaćem kraju sem končal osnovno in srednjo tehnično usnjarsko so- lo. Moj osnovni poklič je usnjarski tehnik. Po končani srednji soli sem se zaposlil v Tosami, kjer sem devet mesecev delal kot pomoćnik vodje izmene. Med službova- njem sem moral odslužiti vojaščino v biv- ši Jugoslaviji. Najprej sem bil v severni Bo- sni, v Derventi, kasneje pa v Makedoniji, v Tetovu. Po odsluženi vojaški obveznosti sem še nekaj mesecev delal v Tosami, od tam pa sem leta 1986 odšel študirat na Teološko fakulteto (TF) v Ljubljani. In kateri studijski predmeti so najpo- membnejši na Teološki fakulteti? Studij na TF traja šest let. Razdeljen je na dve stopnji. V prvih treh letnikih je pouda- rek na filozofskem studiju: logika, kritika, etika, ontologija, filozofska antropologija. V tem času spoznavaš antično in novove- ško filozofijo. Studij v četrtem in petem let- niku pa temelji na dogmatičnih osnovah: nauk o zakramentih, nauk o Gsrkvi, o tro- edinem bogu, teološka antropologija. Ra- zumevanje dogmatike brez poznavanja fi- lozofije je praktično nemogoće. Kdaj so nastale prve zamisli vaše knjižice? Od ideje o knjigi pa do njene uresničit- ve je preteklo kar precej časa. Prvi zamet- ki tega spisa so bili zapisani leta 1987 Ta- krat sem si prvič v življenju začel zapiso- vati svoje meditacije. V knjižici Rojen za vsa ljudstva je zbranih enajst - bolj ali manj predelanih - mojih meditacij. Nastanek knjižice je najbrž posebno doživetje. Kako je nastajala? Ne bi rekel doživetje, to je prava avan- tura. Najprej je bilo treba meditacije oči- stiti vsake »filozofske« navlake. Naslednji korak je bil narediti spise, ki sem jih name- nil za knjižno objavo, razumljive bralcu in jih uskladiti z naukom Cerkve. Ko je bilo to storjeno, sem spise izročil svojemu jezikov- nemu lektorju. Njegov poseg v besedilo je bil po opravljenem lektoriranju viđen na prvi pogled. Prej suhoparni stavki so zasi- jali v svetlejši luči. Lektorjevo delo je po- dobno pomladanskemu soncu. Mrtvo in pusto naravo mora oživiti in pripraviti na novo rast, v besedilo pa vnesti dinamiko in življenje. Po jezikovnem lektoriranju sem v roke dobil slovnično popravljene in jezi- kovno izboljšane spise. Od tu naprej pa lahko govorim o končni podobi knjige. Ta- ko popravljen čistopis sem oddal strokov- nemu lektorju, ki je bil tuđi moj mentor pri diplomski nalogi. Prof. dr. Anton Strle se je z astronomsko natančnostjo in preciznost- jo finomehanika - takšne lastnosti najdeš le pri Ijudeh, ki so obiskovali avstro-ogrske sole, danes pa so te lastnosti bolj sreća kot pravilo - lotil strokovnega lektoriranja spi- sa. Ko mi je prof. Strle vmil spis, o ćistopi- su ni bilo ne duha ne sluha, kajti na vsaki strani je lektor označil ali popravil nekaj besed. »Tekst se mora lepo brati. Preveć znanstveno,« je bil njegov prvi komentar. Preden mi je spis popolnoma izroćil, sva predebatirala vsako stran, posebno še tište odstavke, o katerih je osebno menil, da so težko razumljivi. Tik pred slovesom me je prof. Strle opozoril še na kratek stavek, ki ga je zapisal na vrh prvega lista. Na poti domov sem opazil, da je tišti stavek vre- dnostna sodba o celotnem spisu. Njegova sodba se glasi: »3. 11. '96: Nekaj nejasnih mest, kjer sem to zaznamoval. Drugaće kar gre. Ćelo nekaj zares zanimivih mest. A Strle.« Jezikovno in strokovno poprav- ljen spis je bil sedaj pripravljen za tisk. Ča- kanje na izid v knjižni obliki je podobno zobobolu. Veš, da bo zobobol nekoć po- nehal, samo ne veš, kdaj. Nekaj podobne- ga sem doživljal tuđi sam, preden je šio besedilo v tiskamo. Kaj je bil vaš glavni namen pri pisa- nju knjižice? Katero je njeno najpo- membnejše sporočilo? Glavni namen knjige je bralcu, pred- vsem pa današnjemu človeku, prikazati povezanost dveh najvišjih vrhov stvarstva. Bog bi brez ćloveka zgubil svoj smisel, ćlo- več pa bi brez Boga izginil v nić. Konec sveta ne vidim v božji jezi, ampak v odtu- jenosti človeka ob Boga. Danes je ćlovek potopljen v vrtinec nebrzdanega tehnićne- ga napredka, obenem pa živi kot duhov- ni barbar. Človek na vse možne načine be- ži od Boga, s tem pa tuđi od samega se- be. Rojstvo in trpljenje božjega Sina kazeta na usodno vpletenost Boga- v zgodovino sveta in človeštva. Glavna misel mojega spisa je pravzaprav strnjena v nekaj bese- dah: »Jezus Kristus je rojen za vsakega po- sameznika.« Danes bi to misel samo vse- binsko popravil: lezus Kristus je bil rojen, bil križan, umri in vstal za vsakega posa- mezika. Bog je usodno vpleten v življenje vsakega posameznika, pa naj on to hoće ali pa ne. Kaj vam pomeni molitev? Kako lah- ko rastemo v molitvi? To, kar ribi pomeni voda in ptici nebo, je zame molitev. V svojem dnevnem urni- ku imam najmanj dve uri rezervirani za molitev. Velika većina molitvenega časa je osredotočena na jutro in večer. Tuđi čez dan večkrat molim. Ko molim, se skušam držati dveh pravil. Prvo pravilo je evangelj- sko: »Neprenehoma molite in se ne nave- lićajte.« Drugo, benediktinsko pravilo, pa se glasi: »Moli in delaj.« Rast v osebni mo- litvi je podobna razvoju otroka. V začetku se držiš najbolj znanih napisanih molitev, ki so za začetnika prvovrstnega pomena. Ob vstopu v semenišće sem odkril umet- nost skupne molitve. V zadnjem času pa sem odkril tako imenovano »molitev bese- de«. Do'molitve, ki jo imenujem »molitev besede«, so me napeljali veroučenci, ki sem jih pripravlja! na birmo. Od njih zahte- vamo, da se nekaj molitvenih obrazcev naućijo na pamet in jih kratko in malo zdr- drajo. Osebno pa sem mnenja, da tako na- učena molitev kaj hitro postane »rnehanič- na«. Vendar ne samo molitev, ampak tuđi druge stvari v življenju. Zato sem od bir- mancev zahteval, da se mi molitve ne na- učijo na pamet, ampak da jo razumejo. Spraševanja nisem usmerjal na molitev, ampak na razumevanje doloćenega molit- venega obrazca. Kako pa se kaj vključujete v domžal- sko župnijsko občestvo? Kmalu po končani teološki fakulteti sem prićel poućevati verouk. Priložnost za pri- dobitev te izkušnje mi je dal trzinski žu- pnik g. Pavle Krt. V domaći župniji sem dve leti vodil birmansko skupino. Zadnje čaše pa v cerkvi skupaj z drugimi skrbim za oltarne prte, berem berila in pobiram darove. Ko bo v Slamniku izšel najin pogo- vor, borno že v postnem času. V čem vidite vrednost postnega časa? Kaj je v tem milostnem času za vas najpo- membnejše? Vrednost postnega časa ne vidim toliko v odpovedi kot v rasti k osebni zrelosti. Če hočem v polnosti izkoristiti ta milostni čas cerkvenega leta, se moram predvsem obr- niti vaše. Opazovati moram sebe in svoje napake. »Postati moramo lezusovi sodob- niki. Tu bi lahko naštel tisoč načinov, kako naj postanemo njegovi sodobniki. Vendar si zapomnimo eno: »Ljubi svojega bližnje- ga, kakor sam sebe.« Darovati moramo je- zusu to, kar je resnično moje; in to je greh. Ne trudite se, da bi opravičevali svoje sla- be namene, ki so morda zakriti Ijudem, ali da bi zmanjševali velikost krivde ali se ćelo izgovarjali na tuje prigovarjanje. Saj me končno nihče ne prisili proti moji volji. V teh primerih bi namreč zmanjševali veliči- no in usmiljenost Boga.« Hvalu vam za pogovor. Upam, da bo vaša knjižica Rojen za vsa ljudstva I opio sprejeta meci domžalskimi farani, pa ludi po drugih slovenskih farah. BOGDAN OSOLIN 6 Domžale /lamnik Izbor mini miss 97 V Majčevem dvoai v laršah je v ne- deljo, 2. februarja 1997 ob 15. uri, po- tekala prireditev Izbor miss januar 97 Vsak mesec v letu 97 bodo v enem od slovenskih krajev izbirali mini miss in na zaključni prireditvi Veseli de- cember med zmagovalkami iz posa- rneznih izborov izbrali tuđi mini miss Slovenije 97 Pred približno 200 navijači, večino- ma starši in ožjimi sorodniki, sta mla- de mišice ogrela Spidi in Gogi s svo- jim zabavnim programom. Mini miši- ce so se pomerile v plesu makarene na glasbo Spidija in Gogija z naslo- vom: »)ej makarone«. Dobro ogrete so se kasneje pod vodstvom modera- torke Mirjane iz CATV IMPULZ, ki je prireditev tuđi neposredno prenašala, predstavile olx"instvu in strokovni ko- misiji. Vsaka je dobila svojo številko od 1-31 (toliko je bilo prijavljenih kan- didatk) v obliki srčka. Iz ožjega izbo- ra, v katerega se je uvrstilo 15 kandi- datk, starih do 7 let, je strokovna žiri- ja podelila naziv mini miss januar 97 SaSi, 1. spremljevalka je bila Špela in ■ 2. spremljevalka Klavdija. Občinstvo je imelo možnost glasovanja tuđi za miss obćinstva in ta naslov je pripadel gospodični Zali Hribar iz Dornžal, sta- ri 4 leta. Občinstvo je navdušila z iz- brano garderobo, oblečena je bila v rdečo oblekico z rdečim klobučkom. Mini miss januar 97 je za nagrado pre- jela zlat srček, druge pa tblažilne na- grade. Ne glecie na rezultate izbora pa so mamice odšle domov prepriča- ne, da so njihove hčerke vseeno naj- lepše. Majčev dvor si zasluži vse pohva- le za organizacijo številnih prireditev za najmlajse, ki se v veliko zadovolj- stvo otrok in njihovih staršev vrstijo v njihovi večnamenski dvorani. Pred- vsem zato, ker tovrstne prireditve ni- šo komercialno uspešne in so tuđi ta- ke lahko samo neke vrste sponzor- stvo ali darilo obiskovalcem Majčeve- ga dvora. Uparno, da jih bo še veliko. KRISTINA BRODNIK Ljubiteljem psov...! Peš hoja ali sprehajanje po cestah je dandanes zelo nevarno. Ćelo tedaj, kadar greš po pločniku in iz ozadja švigne mimo tebe avto, ni nič kaj prijeten občutek. Ne vem, zakaj se vsem tako mudi? Pravih sprehajalnih poti je ob naseljih zelo malo, še te pa so zdajle po- zimi, ko ni dežja, že kar pogosto posejane s pasjimi »markacijami«. Tako je ob gozdovih, po travnikih, po stezicah ob Bistrici. Sprehajalci s psi ne prizanesejo niti domžalskim pločnikom. Če bo šel kdo po pločniku med Napredkovim parkiriščem in Zdravstvenim domom, naj le pazi. Tempe- ratura ni vedno pod ničlo in lahko mu spodrsne. Vsi hitimo v Hvropo. Ob tein priganjanju se večinoma pogo'varjarno le o vsakovrstnem poslovanju in podjetništvu. Malo pa nam je mar, kako je z našim obnašanjem in oliko. V naših zahodnih držnvah hodijo ljubitelji psov z njimi na sprehod s |)otrebno opremo, h kat ori spadata tuđi vrečka in lopatica, da za živaljo počedi«. Pri nas vse kaže, da odgovornih vse to nič ne prizadene. FRANCE CERAR Reklame pa kar naprej! Že je slišati, da okrog hodijo inšpektorji in kontrolirajo izvajanje tobačnega zakona. Po- vedano je tuđi bilo, da različni uprnvljavci jav- nih lokalov zakon še kar upoštevajo; veliko pa da je bilo že izreče- nih kazni. Kar šaljivo pa je vido ti, da se omenjenega zakona ne držijo v na- ši občinski hiši. Saj se v kiosku ob glavnem vhodu še vedno boho- tijo reklamni napisi za cigarete. Če bi bilo to za devetim oglom, bi Ijudje rekli: »No ja, tak- šni smo pač.« Toda, da se pa to do- maja v hiši, kjer je doma občinska oblast, kjer se ustvarjajo zakoni, od- redbe in predpisi, kjer naj bi bili doma moč, red, disciplina in odgo- vornost, je pa vse to le malo predebela šala, ali pa nekakšno ogledalo obč.ine. (Zapisano na debeli četrtek, 6. febru- nrja 1997). FRANCE CERAR Ker fotograf ni poslikal notranjosti »občinske- ga« kioska, prilagamo tistega pri domzalski ze- lezniški postaji. Kršitev je očividna. POZIV OBČANKAM IN OBČANOM DOMŽAL, LASTNIKOM PSOV IN DRUGIH DOMAĆIH ŽIVALI! V zadnjem mesecu so se v Uradu Županje oglasili slevilni občani in ob<'anke Domžal, ki so se priložili /.nadi številnih pasjih izlrebkov na javnih površinah, parkih, sprehajališi'ih, ploč:nikih, zelenkah in parkirnih meslih. Lislnice in lastnike psov prosimo, da sami in sproti poskrbijo za odslranilev neprijelnih ostankov njihovih Ijubljencev, s.ij izlrebki kv.irijo vide/ in nrejonost občine, ogiožajo pa ludi /dravje otrok in ostalih sprehajalcev. Ob tem opozarjamo, da je v skladu s 3. členom Odloka o zunanjem videzu naselij v Občini Domžale doloćeno, da je prepovedano: puštati iztrebke hisnih živali in stvari ali snovi, ki povzročajo smrad o/. privlačijo mrćes na javnih površinah in I istih v lasti fi/knih ali pravnih oseb brez njihovega soglasja. Za kršitev prepovedi je predviđena tuđi denarna kazen v znesku 5.000 do 60.000 SIT. Prav lako opozarjamo, da bo v skladu / omenjenini odlokom Ziičel ukrepali ludi komunalni nadzornik oIkiiic Domžale. Novoda pa uparnu, ili lo nebo potrebno in boste laslniki |)sov in drugih domaćih ?ivali uposlevali ('po/orilo in razumeli, kaj je v,is,i dolznost, ki ste jo prev/eli ob lastnistvu živali. Pokažimo, d,\ imamo radi svoje iiksIo in uiejeno občino I )oin/,ile. URAD ŽUPANJE 14. februar ■ dan zaljubljenih Na svetega Valentina dan (14. februarja) je tuđi pri nas - predvsem v zadnjih nekaj letih, v navadi, da tištim, ki jih imamo ra- di, poklonimo darilce, pošljemo Ijubezensko pisemce ali čestitko. Pravico do valentinovega imamo vsi, ne le tišti, ki so »na sveže« za- ljubljeni. Kajti to najlepse čustvo - Ijubezen, se lahko izraza na već načinov. O Ijubezni je bilo in še bo napisanih veliko knjig in pesmi, naslikanih veliko risb, posnetih ve- liko pesmi in filmov. Od kje izvira ta praznik in zakaj ga sploh pra- znujemo, ko pa vemo, da je lahko vsak dan, pa naj si bo sončen ali deževen, mrzel ali topel, vetroven ali oplemeniten z lahnim vetrcem, primeren za Ijubezen? Praznik svetega Valentina, dneva zaljubljenih, izhaja iz Anglije. Ime Va- lentin izhaja iz latinske besede valens (močan, zdrav). Zato so imeli sv. Va- lentina za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Priporočali so se mu tuđi novopečeni zakonci. Sveti Valentin naj bi bil po eni izmed legend tuđi zavetnik ljudi, ki trpijo za epilepsijo, saj naj bi ozdravil božjast- nega otroka nekega pogana (zato je v večini primerov upodobljen z otro- kom pod nogami). Varoval naj bi tu- đi popotnike, živino pa šdtil pred raz- nimi boleznimi. V sredini februarja se že čutijo prvi znaki toplejšega letnega časa, zato so ga tuđi ćetelarji vzeli za svojega zaščitnika. Stari starši pa so mi še v časih komunizma govorili, da je to dan, ko »se ptički ženijo«, saj se praznikov, povezanih s kršćansko mi- tologijo, še ni smelo praznovati. Sicer naj bi se ptički ženili praviloma sele na gregorjevo (12. marca), vendar mi je opis tega dne še od mladih dni vse- eno ostal v spominu kot dan, ko se ptički oblečejo v svatovske obleke ter se »poročajo«. Dugače pa naj bi ta dan praznovali zato, ker so Valentina ubili, in sicer zaradi tega, ker je nas- protoval uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko, preden so odlslužili vojaščino. Ta pa je bila v sta- rih časih anglosaksonske države kar dolga in marsikateri mladenič se je ze- lo postaral, preden je odslužil. V Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji si na ta dan predvsem mladi izmenjujejo darilca ali Ijubezen- ska pisma, ki jih imenujejo »valentini«. V većini primerov so to sladkarije, naj- večkrat čokolada v obliki srca. Poleg seveda sodi tuđi rdeća vrlnica kot večni simbol Ijubezni. V ZDA je va- lentinovo praktično najvećji praznik, saj si vsako leto na ta dan izmenja Iju- bezensko voščilnico (čestitko) prek 2 milijona ljudi. Sedaj, v dobi računal- ništva in Interneta, gredo te številke že v milijone in milijone, saj je nekaj Internetovskih strežnikov (računalni- kov) namenjenih samo temu, da tuđi prek njih zaljubljeni pošljejo svoji ljub- ljeni osebi lepo oblikovano elektron- sko čestitko. Tuđi pri nas je ta nekaj stoletij star praznik pustil sledove. Imamo namreć kar nekaj cerkva, posvećenih sv. Va- lentinu. Najbolj znana je verjetno prav cerkev sv. Valentina na Limbarski go- ri nad Moravćami. To je hkrati tuđi najbolj znana romarska pot, posveće- na temu svetniku, ki je Ijudem tako nesebično pomagal in jim lajšal živ- Ijenjske stiske. Ali ste praznovali valentinovo? Ste zaljubljeni! Lebdite nekaj cen- ti met rov nad tlemi, ker vam je ljubljena oseha izpovedala Ijube- zen? Ste tej osebi podarili skromno darilce kot znak Ijubezni in pozor- nosti? Če ste na vsa ta vprašanja odgovorili z NE, potem morebiti spadate med tište trpeće duše, ki gojijo te plemenite obćutke Ijube- zni do druge osebe, vendar vam jih ta ne vrača (zaradi tega, ker tega ne more ali ceh ne srne in ker ji je prepovedano biti z vami in skupaj z vami uživati to najlepse ćustvo). Priporoćite se sv. Valentinu, more- biti vas bo uslišal. In potem bo mo- goće kmalu prišel tišti dan, ko bo- ste skupaj z ljubljeno osebi) dahnili tišti težko pričakovani in najlepši DA... JANEZ STIBRIĆ Dober dan, Milena in Štefan Mrvar Med nami živi veliko ljudi, ki s svojimi bogatimi življenjskimi iz- kusnjami dokazujejo, da je kljub različnim tegobam in oviram živ- ljenje lepo. Takšna sta tuđi zakon- ca Milena in Štefan Mrvar, oba in- valida, upokojenca, ki živita v manjsem bloku v Preserjah tik ob INDUPLATI, v katerem sta preži- vela precejSen del svojega življe- nja. spominja, kako so ves čas preživeli v domu, saj ni bilo zaželeno, da se in- validi sprehajajo po mestu. Poročila sta se in od tedaj sta skupaj - v do- brem in slabem. Po manjsih selitvah sla se ustalila v Jarsah, kjer sta dobila stanovanje in v Induplati službo. Go- spa Milena je delala kot izučena kro- jačka in ni imela nikoli občutka, da bi jo zapostavljali, čeprav ji vedno ni bilo lahko. Življenje pa jo je vendarle na- Milena in Štefan Mrvar z vnučkama Pogovor z njima je splet spominov na njuno otroštvo, pa tuđi prijetnega pripovedovanja o jeseni življenja, ki jo preživljata v krogu dveh sinov in treh vnučk, ki imajo babico in dedka pri- srčno rade. Otroštvo je gospod Štefan preživel v Žužembcrku. Ko je bil star 12 let, je našel tempirano letalsko mino, pre- barvano z maskirno barvo. »Samo ob sebi sem jo spustil,« pripoveduje, pa je mina eksplodirala in ga hudo poško- dovala. V bolnico sploh ni šel, čeprav je ostal brez vida. Tedaj so vse uredi- li kar doma. Tuđi gospo Mileno inva- lidnost spremlja od otroštva, ko so ji morali amputirati ozeble noge in ima sedaj pocikolenske proteze. Te pa uporablja tako spretno, da marsikdo sploh ne opazi. Oba sta pogumna človeka, ki se nikoli ništa vdala v uso- do, temveč sta jo vedno znova in znova pemagovala. Tuđi tedaj, ko sta se ob pomoći sestre gospoda Štefana spoznala v Karnniku. Gospa Milena je bila tedaj v Zavodu za invalidno mla- dino v Kamniku in prav dobro se še učilo, da imaš v glavnem tisto, kar si sam priboriš, ustvariš in tega v njunem življenju ni nič manj, kot v obićajnem življenju drugih družin. Posebne po- moći nikoli ništa bila deležna, ima pa gospa Milena svoje izkušnje, saj pra- vi, da pomoć ne pomeni nič, če si sam ne znaš pomagati. Gospod Šte- fan, ki ga je vćasih spremljala bojazen, da ne bo mogel skrbeti zase, danes ugotavlja, da je bila ta njegova boja- zen odveć, saj je kljub svoji invalid- snosti njegovo življenje polno in lepo. V službo sta vedno hodila z veseljem, saj sta vedela, da ju bo služba ćakala tuđi naslednji teden, mesec in leto. Danes žal ni tako, ugotavljata in rada pomagata svojima sinovoma in njuni- ma družinama. Njuna jesen življenja ni nić drugać- na kot jesen dveh zdravih zakoncev, le da je v vsem, kar imata, precej već truda in zato vse še bolj cenita. Ima- ta prijetno stanovanje z garažo, avto, s katerim rada obišćeta številne prija- telje po Sloveniji, sinova Marjana in Borisa ter tri vnukinje Manco, Maso in Katjo, ki jima lepšajo starost. Kaj bi si želela še već, pravita in obujata spo- mine na prehojeno pot. Na tej je ve- liko pridnosti, veliko dela, tako v služ- bi kot doma, na dveh vrtovih in nji- vah. Nikoli jima ni bilo odveć posto- riti še to in se ono, čeprav sta morala v posamezno delo vložiti bistveno već prizadevanj kot zdravi Ijudje. Pa še na nekaj ne smemo pozabi- ti. Kljub invalidnosti ništa nikoli poza- bila na soćloveka, nikoli ništa odrekla pomoći, ki pa je sama ništa bila ve- dno deležna. Oba sta krvodajalca, saj je gospa Milena dala kri 24-krat, go- spod Štefan pa ćelo 15-krat. Dobra volja in volja ustvariti si prijetno življe- nje ju ništa nikoli zapustili in tuđi da- nes ju imala veliko. Njune želje so skromne: veliko zdravja, saj denar nić ne pomeni, će ni zdravja, pravi gospa Milena in v očeh se ji zasveti, ko njej in možu Štefanu zaželim še veliko srečnih kilometrov in prijetnih uric s prijatelji po Sloveniji, predvsem pa z Manco, Maso in Katjo. V. VOJSKA VABILO Obćinski odbor Zveze borcev NOB Domžale skupaj z bor- ci iz Ihana vabi na spominsko svečanost ob spomeniku padlih na Oklem, ki bo v soboto, 22. februarja 1997 ob 10. uri. Po slovesnosti bo srećanje udeležencev v Dobovljah! Pridite in se skupaj z nami poklonite spominu padlih bor- cev! 7 Domžale /lamnik 8 Mozaik osrednje občinske slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v sliki in besedi Visoki gostjc v prvi vrsti (Vse foto Rok Majhenič) 10. OBLETNICA DELOVANJA Domžalskega komornega zbora Leto 1997 je za Domžalski ko- morni zbor pomembno leto. 10. leto delovanja je jubilej, ki ga je vredno omeniti tuđi zato, ker smo skupaj doživeli veliko lepega. ... nekaj o nastanku zbora... Domžalski komorni zbor je bil us- tanovljen leta 1987 Iz majhne zased- be osmih pevskih zanesenjakov, ki je nastopala po Sloveniji, je postopno zrastel zbor, ki danes šteje 35 pevk in pevcev. .. .nekaj o dirigentu... Kmalu po ustanovitvi se je oktetu pridružil tuđi dirigent Karei Leskovec; ta je del svojega življenja posvetil po- učevanju klarineta na domžalski glas- beni soli in s svojimi učenci dosegel vidne rezultate. Seveda pa si je med tem vseskozi nabiral tuđi zborovske izkušnje, saj je vodil kar nekaj zborov in z enim izmed njih - Dekliškim zbo- rom, prejel zlato priznanje na držav- nem tekmovanju. .. .pa nekaj o dosedanjem delu... Pod vodstvom dirigenta Karla Le- skovca smo nastopili na državnem te- kmovanju Naša pesem 1993 v Ljublja- ni, kjer smo prejeli zlato priznanje, di- rigent pa posebno priznanje za najbo- lje izvedeno obvezno pesem, udele- žili pa smo se tuđi mednarodnega te- kmovanja leta 1994 v Mariboru, kjer smo prejeli srebrno priznanje. Zasto- pali smo Slovenijo na mednarodnem festivalu skupnosti Alpe-Adria v Furla- niji-julijski krajini leta 1993. V letih 1994 do 1996 smo izvajali Requiem VV. A. Mozarta v Vidmu, Pordenonu, Ljubljani, Domžalah in Mariboru. Je- sen 1995 je bila v znamenju turneje po Kanadi (Toronto, Hamilton) in ZDA (Nevv York, VVashington, Steel- ton, Geveland), kjer smo izvajali pred- vsem slovenske narodne pesmi. Po doben program smo izvedli v prete- klem letu tuđi na turneji po Nemčiji. Poleg vseh tovrstnih nastopov vsa- ko leto pripravimo tuđi letni koncert in tradicionalni božični koncert, sode- lujemo pa tuđi na različnih občinskih in drugih prireditvah, saj je naš reper- toar zelo širok. Zbor izvaja tehtnejša zborovska dela vseh slogovnih obdo- bij. V repertoarju so zastopani vsi po- membnejši svetovni in domaći avtorjr, prepevamo pa seveda tuđi priredbe slovenskih ljudskih pesmi. ...kako borno proslavili obletni- co... 10. leto našega prepevanja bo zel< > pestro. Ob tej priložnosti borno izdali brošuro, v kateri borno predstavili do sedanje delovanje zbora in program v letu 1997 Naši zvesti publiki želimo ob tem prazniku ponuditi nekoliko bolj pisan in hkrati dovolj kvaliteten program, tako da bo lahko vsak prišel na svoj račun. Pripravljamo cikel še- stih abonmajskih koncertov: 1. 21. februar 1997 ob 20. uri, v Osnovni soli Domžale KONCERT LJUDSKIH IN PO- NARODELIH PESMI 2. 25. april 1997 ob 19.30, v Osnovni soli Domžale KONCERT - sodelujejo solisti zbora z gosti 3.17 maj 1997 ob 20. uri, v Slo- venski filharmoniji LETNI KONCERT Z DELI TUJIH IN DOMAĆIH SKLADATEL)EV 4. Gostovanje SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA* 5. V dvorani Kulturnega doma v Domžalah VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT*: VV. A. Mozart: Velika masa v c-molu KV 427 Sodeluje SIMFONIČNI ORKE- STER DOMŽALE-KAMNIK 6. 25. december 1997 ob 16. uri, v župnijski cerkvi v Domžalah Tradicionalni BOŽIČNI KONCERT * Datuma 4. in 5. koncerta bosta objavljena naknadno. Informacije pa lahko dobite po tel.: 712-121 ali 721-714. ...in ob koncu... Čeprav borno imeli veliko dela, smo se odločili, da se udeležimo tu- đi državnega zborovskega tekmova- nja Naša pesem 97 v Mariboru 20. ap- rila 1997, kjer borno tekmovali v kon- Vokalna skupina Kvarta Plesalci KD Pirueta Domžale kurenci mešanih pevskih zborov. V Ju- liju nas caka še nastop na poletnem festivalu v Rovinju, v septembru pa odhajamo na turnejo po Argentini, ki jo lansko leto nismo mogli izpeljati. lubilejno leto bo torej nekoliko clru- gačno. Slogovno, vsebinsko in finanč- no zahtevni projekti bodo od nas ter- jali veliko napora. Vendar smo prepri- čani, da so vredni svojega truda. Pri- dite in prisluhnite nam. Vse ljubitelje zhorovske glasbe vabimo, da skupaj z nami prosla- vite naš jubilej! POLONA GORŠE Božični koncert Dekliške pevske skupine Sirene Kdor je v petek, 27 12. 1996, obiskal Marijino cerkev na Hom- ču, je lahko prisluhnil čudovitim melodijam božičnih pesmi, ki so prihajale iz ust in src deklet iz pevske skupine Sirene. Zagotovo so navdusile slehernega iz rnnoži- ce poslušalcev, ki je dodobra na- polnila cerkev. Sirene, ki delujejo pod okriljem KD |ože Gostič Ho- mec, bodo Ictos obhajale že tret- je leto svojega delovanja. V tem obdobju se je iz skupinice desetih deklet razvil zbor, ki danes šteje že preko dvanajst članic. Poseb- nost zbora, ki ga vodi nadobudna /borovodkinja Petra Grkman, je v svojevrstni interpretaciji pesmi, ki jih dekleta s svojimi mladimi, než- nimi in talentiranimi glasovi pri- bližajo poslušalcem. Na svojih na- stopih obiskovalce navdušujcjo s pestrim repertoarjem, ki vsebuje narodne, črnske duhovne, zabav- ne pesmi, poslastica pa so gotovo priredbe raznih popevk in ritmič- nih pesmi. V prvem delu božičnega koncerta so nam dekleta postregla z domačo, slovensko pesmijo, ki nam vedrio zno- va in znova, će se ji le prepustimo, v sr- cu zbudi obćutek veselja nad razodel- jem božične skrivnosti. Drugi del kon- certa je bil obarvan s črnsko duhovno pesmijo, ki je dekletom še posebej pri srcu. Pesmi, ki jih za zbor priredi in ob- dela Petra Grkman, izžarevajo v naših ušesih neko posebno razpoloženje, ki ga dekleta ustvarijo iz preproste Ijube- zni do petja, iz pristnega odnosa do poslušalcev, predvsem pa iz svoje no- tranjosti, ki je se polna nedol/nosti, ne- uresničenih želja in veselja do medse- bojnega druženja. Većina obiskovalcev je kljub precejšnjemu mrazu po konča- nem koncertu cerkev zapustila z ogre- tim srcem in veselim obrazom. Marsi- kdo, ki ni utegnil ali pa je spregledal koncert na Homcu, je Sirenam lahko prisluhnil 18. januarja pri frančiškanih v Kamniku. Veselje in radost pa so izra- žale tuđi v Mariboru, Ljubljani in Sto- pičah pri Novem mestu. Naj ponovim misel patra Marka iz Kamnika: »Da bi se vsi, ki so prisluh- nili božičnemu koncertu Dekliške pevske skupine Sirene iz Homca, še dolgo oblizovali od sladkorćkov, ki so nam jih dekleta natrosila s svojo en- kratno mladostno razigranostjo.« Prepričan sem, da se borno lahko oblizovali že z novimi sladkorćki me- seca maja na njihovom letnom kon- certu. BORUT IENKO Simfonični orkester Domžale- Kamnik Deklamacija - Jana Kolenc in Boris Kerć (sliki desno) I Povezovalca - Vito Kotnik in Dra- I ga Jeretina - Anžin (slika spodaj) ---------------------------------------------- Vokalni solistki Marta Starbek in I Nina Kompare Domžale /lamnik Bilo je za pusta hrusta... PROMOCIJA NOVE KASETE IN CD PLOŠČE V NEDELJO, 2. FEBRUARJA 199? V DOMŽALAH poimenovali njihovi prijatelji, ki ig- rajo v skupini Don |uan, igrajo, ta- ko sami pravijo, »planšarski rock«; ta je šel nedeljskim poslušalcem in gledalcem v ušesa, najmlajšim pa tuđi v pete. Da znajo tovrstno na- logo dobro opraviti, so pokazali tu- đi v oddaji Poglej in zadeni, kjer so s štiri tisoč glasovnicami za pesmi- co O Kor'l, zmagali in postali zna- ni po vsej Sloveniji. V naši občini je ta skupina res edinstvena in samosvoja, želimo ji še mnogo lepih pesmic in prijetnih melodij, besedila žanje jim bo pa še naprej pisal Ivan Sivec. M. K. Trije bratje Tone, Marko in Janko so prijokali na svet, ko je družina Omahna se živela v Kokošnjah. Njihov očka jim je namesto uspavank požvižgaval vesele melodije, kar se pozna v vedrem nastopu in njihovem samosvojem igranju za nje ta- ko znaćilnih melodij. Iskrivost, ki jo izkazujejo, je v njih rasla že od tistih prvih začet- kov pred štirinajstimi leti, ko so še ne povsem zadosti stari, glede na pravila oddaje Kar znaš, to veljaš, nastopili v pevskem triu, s kitaro jih je spremljal njihov očka, na harmoniki pa prijatelj Tone Habja- nič. Dečki so zrasli v fante in se tu- đi glasbeno izobraževali. Tone je končal Srednjo glasbeno solo - smer klavirska harmonika, svoje znanje je preusmeril na diatonič- no harmoniko, prsti in gumbi na njej so kot eno. Marko je kitarist in pevec, Janko je študiral solo pet- je in prepeva tuđi pri Oktetu To- sama. Tomaž je novi član skupine Gamsi, skupini je dodal nekaj no- vega, postal je kar »četrti brat«. Tako je iz Ansambla Omahna, kot so se sprva fantje imenovali, nastala skupina Camsi. Nekaj let vaje in trdega dela je bilo treba, vadili so najprej doma, nato pa jim je prostor za vaje ponudil Ja- nez Prelovšek z Gorice pri Morav- čah. V tem času njihovega igranja sta z zdajšnjimi Gamsi sodelova- la tuđi Andreja Mavrič in Frenk Burja. Skupina Gamsi je v nedeljo po- poldne zabavala poslušalce z me- lodijami s svoje tretje kasete in CD plošče, kar ni majhen zalogaj. Gamsi, tako so jih pred tremi leti PreSemova48 1730 Domžale Te!.: 061177.2- 920 KSENUALUBI savna solarij masaža VAS SONCE NAŠE POBARVA IN OGREJE, ZA MATURANTE PA ŠE 20 % CENEJE Nad občinsko zgradbo, predvsem pa nad vratarnico Občine Domžale so bile navdušene tuđi pomladne maškare. Foto: B. O. Občino Domžale so skupaj s svojimi spremljevalci ter prevoznimi sred- stvi obiskale tuđi čarovnice iz Cerknice. Nad dobrodošlico so bile ta- ko navdušene, da so obljubile, da prihodnje leto zagotovo spet pride- jo. Foto: MARTIN GROŠEL) Nove knjige v Knjižnici Domžale Januarja vlada v knjižnicah zatišje pri vpisu novih knjig, saj je to mesec, ko iziđe le malo publikacij. Tako smo v Knjižnici Domžale vpisale le 107 na- slovov novih knjig in drugega knjiž- ničnega gradiva. Kljub nizkemu števi- lu novovpisanih del pa smo prepriča- ni, da se tuđi med njimi najde knjiga, avdio ali videokaseta, ki bo zanimala slehernega bralca. Na splošnem področju smo tokrat vpisali knjige o knjižničarstvu, ki bodo dale odgovore na nekatera vprašanja posebej tištim našim obiskovalcem, ki jih zanima knjižničarstvo kot stroka in poklič. Verstvo in bogoslovje prinašata tri nove knjige, med njimi delo Alfreda Lappla Cudeži v I.urdu: poročila, dej- stva, dokazi. Knjiga opisuje čudežna ozdravljenja v Lurdu, dotika pa se tu- đi nekaterih drugih vprašanj, poveza- nih s tem krajem. Politiki in njihovi analitiki so v janua- rju očitno počivali, saj je novo knjigo na tem področju izdala le Ljerka Bi- zilj. Novinarski nrliivi. Arhivi prinaša- jo informacije o politični zgodovini Slovenije, posebej v letu 1968, opisu- jejo notranjo politiko, politične razme- re in osamosvojitev. Na področju etnologije in folklore smo vpisali nova dela in zgoščenke, ki govorijo o življenju in zgodbah ljudi na Koroškem, Idrijskom ler v Pivki: Rajže s Koroške, Bam knapa vzela, ham zmeraj vesela: idrijske anekdote in smešnice in Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt: kratke storije s Pivškega. Področja naravoslovnih ved v janu- arju nismo uspeli dopolniti z novimi knjigami, saj nismo prejeli nobene no- ve publikacije. Umetnost je bogatejša za delo To- mislava Vignjeviča Mojster Kranj- skega ollarja, ki predstavlja srednjeve- ško cerkveno slikarstvo na Sloven- skem. V delu so predstavljeni tabelno in stensko slikarstvo ter freske. Področje literarne teorije je pretekli mesec pridobilo novo knjigo Ceorge- sa Dumezila Mit in ep: ideologija treh funkcij v epih indoevropskih Ijud- stev. Geografija je med tremi novimi de- li bogatejša tuđi za delo Mitje Mer- šola Američani kar tako. Dopisnik iz Združenih držav Amerike s knjigo predstavlja tište vidike in ljudi deže- le, kakršnih skorajda ni opisoval v svo- jih poroćanjih. Področje zgodovine smo v januarju opremili z eno novo knjigo, in sicer zbornikom Pričevanja: graški zbornik, ki ga je uredil France Vrbinc. Publika- cija prinaša nove informacije in spo- znanja o letu 1945, domobranstvu, be- guncih, Vetrinju in Avstriji. Zbornik do- polnjujeju tuđi spomini in pričevanja. B7.O Pustno rajanje na ploščadi v Domžalah Na ploščadi pred blagovnico Vele so na pustno soboto za- plesali kurenti z Dravskega polja. »Glavnega kurenta« z Dravskega polja je pozdravila tuđi domžalska Županja, (slika zgoraj) Na ploščadi so izbirali najlepše otroške maske. (slika desno) Foto: ROK MAJHENIČ TO, KAR HE VIDITE, JE moć 1 65 KM PRAVKAR ODPELJALO MIMO... pospeSki 2,8s - 1 OOkm/h MOTOR HONDA. SPORT CBR 110O XX končna hitrost 3OOkm/h KAR ViDiTE JE TELEFON BANOALL CISHVS HP 2711 OBOJE PRODAJA DOM2ALE Ljubljanska 1 1230Dom£ale tol. 061 721 804 715 431 715 059 faxO61 711 501 _9 Skupina Gamsi Lukovica /lamnik 10 \mWMMk 23. seja Občinskega sveta 30. januarja so se dani Obćin- skega sveta Občine Lukovica pod predsedstvom g. Cirila Smrkolja sestali na 23. seji v svojem man- datnem obdobju in obravnavali 13 točk dnevnega reda. Največ časa so namenili razpravi o delit- vi premoženja med novonastalimi občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče ter razvojnim usmeritvam Občine Lukovica v letu 1997 in 1998. Lahko bi rekli, da je na področju delitve premoženja nekdanje Občine Domžale narejen korak naprej, saj so komisije za pripravo delitvene bilan- ce vseh štirih novih občin dosegle so- glasje o vsebini delne delitve premo- ženja. Tako je Občinski svet Občine Lukovica sprejel sklep o delitvi pre- moženja med občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće (enak sklep sta sprejela tuđi domžalski in mengeški Občinski svet), na podlagi katerega se bo lahko začela dejanska delitev po posameznih segmentih premoženja. Seveda pa je pogoj, da se delitev lahko začne, sprejem tega sklepa v enakem besedilu na vseh občinskih svetih, torej soglasje vseh štirih novoustanovljenih občin. V tem primeru bo splošni ključ delitve znašal za Občino Domžale 62%, za Občino Mengeš 14%, za Občino Moravče in Občino Lukovica pa 12%. Poleg splošnega ključa bodo nekatera premoženja delili tuđi po načelu ex lege (po legi), medtem ko bosta v nekaterih primerih prišla v poštev oba kriterija delitve. V dolgi in burni razpravi so nekateri člani Sve- ta dvomili o pravilni vsebini predla- ganega sklepa, predvsem glede odla- gališča komunalnih odpadkov v Do- bu, ki v prejšnjih dogovorili in poga- janjih ni bilo zajeto, zdaj pa naj bi se delilo po splošnem ključu. Na koncu je bila odločilna ugotovitev, da delež splošnega ključa vedno prinaša pozi- tivno in negativno stran, saj ne po- tneni le pridobitve premoženja v tej visini, temveč tuđi obveznost vlaga- nja v enaki visini. Za vsa področja premoženja, ki so zajeta v omenje- nem sklepu o delni delitvi, bo v na- daljnjem postopku potrebno pripra- viti pogodbe, ki bodo natančneje do- ločale vsebino in način delitve posa- meznega področja premoženja in jih bodo podpisale vse štiri občine. De- litev bo zaenkrat lahko torej le delna, saj premoženje Sklada stavbnih zem- Ijišč bivše domžalske občine, nekate- ra zemljišča, stanovanja in poslovni prostori ostajajo izvzeti iz delitve, do- kler ne bo opravljena pravna, geo- detska in finančna revizija premože- nja Sklada stavbnih zemljišč. Na področju razvojnih usmeritev občine je občinski svet v naslednjih dveh letih dal prednost izgradnji ot- roškega vrtca (komisija za delitveno bilanco in župan, g. Anastazij Živko Burja, vseskozi vztrajata, da ta pripa- da naši občini v okviru delitvene bi- OPRAVICILO V Slamniku št. 1 letnik 36 z dne 24. januarja 1997 je v pri- spevku Likovniki iz Krašnje izo- stalo ime gospoda Dareta Leba- na. G. Leban je naslikal Marti- novčevo krušno peč iz Krajnega Brda. Za neljubo napako se op- ravičujemo. Vera Beguš lance, saj je Občina Lukovica med vsemi štirimi občinami edina, ki vrt- ca nima), širitvi dejavnosti režijskega obrata (ob tem je občinski svet za- dolžil občinsko upravo - oddelek za komunalo in Odbor za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje, da pripravi izračune in vari- antne predloge o širitvi tega obrata oziroma o razpisu in podelitvi kon- cesij za vzdrževanje čest in zimsko službo), obnovi kultumega doma (dvorane) v Lukovici in prostorski ureditvi Lukovice. Seje Sveta se je udeležil tuđi pred- lagani novi urednik glasila Slamnik, g. Bogdan Osolin (SKD), stanujoč Dob, Kajuhova 4 (dosedanji pomoć- nik odgovorne urednice). Ker je do- sedanja urednica ga. Dada Brejc po- dala odstopno izjavo, je občinski svet sprejel tuđi sklep o razrešitvi doseda- nje odgovorne urednice in imenova- nju novega odgovornega urednika g. Osolina in nove pomoćnice odgo- vornega urednika, ga. Marije Kavka (SLS), stanujoča Domžale, Miklošiće- va 1. Na tej seji so svetniki sprejeli tuđi Odlok o ustanovitvi in izdajanju jav- nega glasila Občine Lukovica, ki bo odslej izhajalo praviloma polletno, lahko pa tuđi kot dvojna ali izredna številka. Glasilo, ki se bo imenovalo Rokovnjač, bodo vsa gospodinjstva, obratovalnice in pravne osebe v ob- čini dobivale brezplačno; seveda po- leg dosedanjega skupnega glasila Sla- mnik, ki bo skupno ostalo tuđi v pri- hodnje. V nadaljnjih 30 dneh mora občinski svet imenovati uredniški od- bor z mandatnim obdobjem štirih let, nato pa še odgovornega urednika, ravno tako za štiri leta. Svetniki so v drugi obravnavi ob- ravnavali tuđi vsebino predloga Odio ka o prazniku Obćine Lukovica, ki ga je pripravil Odbor za splošne zadeve. Ta je v prvi obravnavi predlaga! vari- antni predlog, in sicer naj bi bil kot občinski praznik 4. september, dan rojstva pisatelja )anka Kersnika, ki se je rodil leta 1852 v gradu Brdo pri Lu- kovici oziroma tretja nedelja v mese- cu septembru, ko so se rodili Jovan Vesel Koseski, pesnik in prevajalec (12. 9. 1798), Franc Maselj Podlimbar- ski, pisatelj in vojak (23. 9. 1852) in )anko Kersnik, pisatelj in notar (4. 9.1852). Med javno obravnavo oziroma na sami seji sta bili posredo- vani le dve pripombi oziroma predlo- ga - prvo je predlagal svetnik g. Milan Drćar, in sicer rojstni datum Frana Maslja Podlimbarskega (23. septem- ber), drugo pa ga. Mojca Stoschitzv, delavka ol)činske uprave. Menila je, da občinski praznik nikakor ne more biti tretja nedelja v mesecu, torej pre- makljivi datum, saj to ni združljivo niti z državnim niti s krajevnim praznova- njem. Takšen praznik naj bi obeležil splošno priznan in veljaven dogodek ali osebnost v kraju. Zato je predlaga- la za obćinski praznik 4. september, dan rojstva pisatelja lanka Kersnika, saj od vseh treh znamenitih mož vi- dno izstopa po pomembnosti in lite- rarni vrednosti. Ker borno letos tuđi prvič praznovali obćinski praznik in bo hkrati vseslovensko poudarjena 100-letnica pisareljeve smrti, bi bilo (x> njenem mnenju nesprejemljivo spre- gledati njegov tako občinski kot vse- slovenski pomen. Nekateri ćlani Sve- ta so ob tem menili, da je )anko Ker- snik že preveć »obrabljen«, saj se po njem imenuje že osnovna sola, po njem pa naj bi se preimenoval tuđi Kulturni dom v Lukovici. Zaradi razlić- nih mnenj odlok ni bil sprejet. MOJCA S. Dragi bralci lukovških strani! Rada bi vas seznanila, da hom za vas ure jala lukov- ške strani v glasilu Sla- mnik. Do sedaj je to delo opravlja! g. Tomaž Bole. V tem prispevku pa bi na kratko opisala, kako sem si okvirno zamislila to svoje novo »urednikova- nje« na lukovških straneh. Vesela pa hom vsakršnib predlogov in smernic, tako da bo kvaliteta prispevkov visoka in bodo lukovške strani zares naše, lukovške. Želim si, da bi naše stra- ni prebirali vsi: od naših prvošolčkov pa do najsla- rejših ohčanov. Rada bi, da bi bile strani aktualne, pre- žete s kančkom humorja, resnosti tuđi ne srne manj- kati, večji poudarek bi da- la na naših osem krajevnih skupnosti, strani pa naj bi bili prijetni tuđi za oko, s tem mislim na veliko foto- grafij, tako, da je stvar bolj »berljiva«, pa tuđi kakšen od vas se lahko prepozna na fotografiji. Uvedla hom stalno rubriko Šolski koti- ček, več prostora bi name- nila mladim v občini, stvar pa bi začinila tuđi s kak- šnim zanimivim intervju- jem. Tako, upam, da boste s predlogom za Novice iz Občine Lukovica zadovolj- ni, vesela pa hom kritik, saj so novice zaradi vas in ne vi zaradi novic. Vaša nova urednica MONIKA DOMITROVIČ Srečanje kmečkih žena v Lukovici Društvo podeželskih žena Luko- vica je na predpustno soboto orga- niziralo vsakoletni obćni zbor društva. Pod vodstvom predsedni- ce društva gospe Ivanke Smrkolj in mentorice svetovalke dipl. ing. Marte Kos s.e je v prijetnih prosto- rih gostilne Furman zbralo preko 50 žena. Na vzorno vodenem obć- nem zboru je bilo podano poroči- lo svetovalne službe na podroćju razvoja dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Lukovica za I. 96. V letu 1996 je bilo organiziranih kar nekaj predavanj za gospodinjstva, kmečka gospodarstva, ravno tako pa je društvo pripravilo strokovno eks- kurzijo, na kateri so si ogledali trženje na kmetijah. Kot vsako leto so tuđi le- ta 1996 sodelovale na razstavi sloven- skih dobrot na Ptuju, kjer je društvo podeželskih žena dobilo srebrno pri- znanje za kruh. Skupaj z društvom Fran Podlimbarski Maselj so sodelo- vale na kmetijskem sejmu Gornja Radgona. Nekaj predstavnic društva pa se je udeležilo srečanja kmetic ljubljanske regije v Grosuplju. Podeželske ženske in gospa men- torica so skupaj z osnovno solo Kraš- nja sodelovale na razstavi zelišč in v okviru le-te organizirale razstavo krompirja. V okviru razprave je bil podan tu- đi program dela kmetijske svetovalne službe na področju razvoja dopolnil- ne dejavnosti na kmetijah v obćini Lu- kovica za 1.97 V tem letu bo poseben poudarek na razvoju jagodićevja in sadjarslva tako v okviru strokovnih OBVESTILO V Občini Lukovica ustanoviti Lukovško pihalno godbo. Zato pozivamo vse navdušence in glasbenike, da so pozorni na nadaljnje informacije v Slamniku. Ustanovni odbor predavanj kot tuđi na intenzivnem us- merjanju nekaterih kmetij v to dejav- nost. Občnega zbora sta se udeležila tu- đi župan občine Lukovica, g. Anesta- zij Živko Burja, in ravnateljica osnov- ne sole |anko Kersnik Brdo, ga. Stani- slava Stopar. Obćina v okviru prora- čuna namenja del sredstev za delova- nje svetovalne službe, ravno tako pa zagotavlja del sredstev za delovanje društva podeželskih žena. Delovne- mu razpoloženju se je pridružil tuđi poslanec v Državnem zboru, g. Ciril Smrkolj, ki je predstavil prve mesece v parlamentu in dal poseben pouda- rek kvaliteti dela, ki ga opravlja društ- vo, še posebej druženju žena s pode- želja. DRACICA MATIIEVIČ Komunalni odpadki Odlaganje vseh vrst odpadkov je eden največjih problemov naše civilizacije. Porast števila prebi- valcev, urbanizacija in industriali- zacija vplivajo na povećanje po- trošnje vseh vrst dobrin, kar po- vzroća čedalje več odpadkov. Edi- na rešitev je enoten način zbira- nja, prevoza, sortiranja in recikla- že komunalnih odpadkov in s tem tuđi zmanjšanje obremenitve od- lagališč. Odpadke je treba varno uskladiščiti na deponiji, urejeni po vseh sodobnih ekoloških kriterijih. Ne smemo namreć pozabiti, da na deponijo odlagamo odpadke, ki bodo nekoristni vsaj še nekaj ge- neracij. Za območje Obćine Lukovica je sprejet Odlok o ravnanju s komunal- nimi odpadki. Cilji ravnanja z odpadki so: - preprećevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov - zajetje in loćeno /biranje odpa- dnih materialov na izvoru nastanka - vračanje odpadnih materialov v ponovno uporabo (sekundarne suro- vine in energije) ter odlaganje pre- ostalih odpadkov na urejenih odlaga- liščih - saniranje divjih odlagališć - sprejemljivost ukrepov za okolje - uveljavitev načela »stroške nosi povzroćitelj«. Poseben problem pomenijo divja odlagališća odpadkov. Največkrat so v većjih naravnih kotanjah. Odpadki na teh smetiščih so: gume, deli avto- mobilov, razbiti stekleni predmeti, ke- ramika, deli motornih koles, avtomo bilska pločevina, štedilniki, razbiti strešniki, ničvreden gradbeni materi- al, pesticidi, herbicidi, polivinil, itd. Mnogo odpadkov je zelo škodljivih za okolje in ćloveka, saj lahko pri iz- piranju pridejo v potok in podlalnico (ostanek škropiv, stari akumulatorji, baterije, zdravila, itd.) Crna odlagališća dokazujejo šibko osveščenost ljudi o odpadkih, njihovi nevarnosti in odstranjevanju. Izobra- ževanje ljudi o varova nju okolja in postavitev opozorilnih tabel bi prispe- valo k znatnemu zmanjšanju števila divjih odlagališč. V Sloveniji je zbiranje in sortiranje odpadkov mnogo premalo razvito in spodbujano. Na Ministrstvu za okolje in prostor so izdelali sistemski kon- cept ravnanja z odpadki, ki predvide- va prehod na nove oblike loćenega zbiranja, reciklaže in odlaganja. Oce- njuje se, da bo treba po letu 2000 zgraditi v Sloveniji nekaj sežigalnic, saj brez njih ne bo mogoče v celoti ustre- zno oskrbeti vseh komunalnih odpad- kov. Strategija gospodarjenja z odpadki je in bo morala ostati sestavni del na- cionalnega programa varstva okolja. Za zdravo in čisto okolje pa se borno morali potruditi vsi, brez izjeme, ker smo vsi proizvajalci odpadkov. Oddelek za komunalo: TOMAŽ CERAR Prvak Ljubljanske opere Franc |a- vornik in njegova hčerka Ana Ma- rija med nastopom Gospod Andrej Herman pn.-dsl.ivlj.i svoj odsios do slikarstva V Krašnji razstavlja akademski slikar Andrej Herman Veliko obiskovalcev se je zbra- lo 1. februarja v krašenjski soli na otvoritvi likovne razstave akadem- skega slikarja Andreja Hermana. Leta 1964 je diplomiral na Akade- miji za likovno umetnost v Ljublja- ni pri prof. Mariju Preglju in prof. Gabrjelu Stupici. Imel je že samo- stojne razstave v Ljubljani, v Ko- čevju, na Studencu, poleg tega pa je razstavljal še na približno dvaj- setih skupnih razstavah. Gospod Andrej Herman je izrazil željo, da bi razstavljal pri nas, saj ga na Krašnjo vežejo prijetni spomini. Njegove rodbinske korenine segajo namreć k nam v Crni graben, in sicer v Nejčetovo in Opaltarjevo družino. Zdaj živi v Ljubljani in je ravnatelj os- novne sole v Medvodah. Otvoritev razstave je tuđi začetek praznovanj v spomin 80-letnice smr- ti pisatelja Frana Maslja-Podlimbar- skega. Lepšega začetka si v našem kulturnem društvu nismo mogli žele- ti, saj je praznovanje prićel daljni Mas- Ijev sorodnik s svojo razstavo. V kulturnom programu je nastopil otroški pevski zbor France Gačnik iz Stranj, ki ga vodi Printož Krt, zaplesali so plesala plesne sole Miki iz OŠ Krašnja pod mentorskim vodslvom Šaše Kosten Zabret, posebno doživet- je pa je bil naslop prvaka Ljubljanske opere Franca lavornika in njegove hćerke, sopranistke Ane Marije, štu- dentke Akademije za glasbo. Zapela sta ob klavirski spremljavi Tomaža Pir- nata. Ob zaključku prireditve: Andrej Herman Večer, posvećen slovenskomu kul- turnemu prazniku, je bil lep in bogat kulturni dogodek. Bil pa je ludi prije- ten večer z Masljevimi sorodniki, ki jih je bilo kar nekaj. Skupaj z njimi smo iztrgali pozabi marsikateri zanimiv dogodek. Vabimo vas, da si ogledate razsta- vo, ki bo odprta do 2 i. februarja vsa- ko nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, med tednom pa v po- nedeljek, torck, četrtek in petek od 17 do 19 ure. VERA BEGUŠ Viper prvič Rad bi vam predstavil glasbcno skupino iz Lukovice; ta je mlada in zelo obetavna »stvar«. VIPER, zanimivo ime za hand. Ka- ko to, da ste se odloćili za tako ime? Še sami ne vemo zakaj, pogovarjali smo se med seboj o imenu skupine, in kot je praksa skoraj pri vseh bandih, je nastalo ime ("isto po naključju. Koliko časa in kdo ste v skupini? Trenutno šlirje, /a /daj še bre/ pevc a (išćemo povca). Člani skupini; pa smo: lx)bn,ir Kok Capuder, klaviaturist Bošt- jrin f'ovše, bas kitarist Tadej Capuder in še jaz, Marjan Kotnik; igram solo ter ri- tem kitaro in sem obonem še vodja sku- pine. Kaj pravijo na vaše igranje starši, vas podpirajo? Mislimo, fii mora vsak, ki zaćne gtas- teno kariero, imeti za seboj stoodstotno podporo staršev, saj je vsa oprema, ki jo potrebujemo, kar precej draga in sami denarja za nakup inštrumentov nima- mo. Verjetno imate veliko vaj in kdaj vadite! Vaje imamo Irikrat na teden, in to |x>- navadi ob koncu tedna. Vs,ika vaja Ir.i- ja okrug tri ure, nekako v ('asu ori 17 do 20. ure. Koliko časa igrate v tej zasedhi? Ta zasedba obstaja zdaj sele tri mese- ce. Zakaj ste se odločili ustanoviti oz. imeli hand? Vsekakor zaradi velikega veselja do glasne; najproj sem momi nekaj č.isa ča- kati na to zasedbo, ki ji zelo dobro ka- hi, da bo osilila. Kje ste že prvič nastopili? Kje je to bilo? 18. januarja lelos ob skupnem kon- certu še z nekaterimi drugimi skupinami v KUD Lukovica. Prepričali smo se, da smo bili publiki všeč, saj smo naredili n.injo rlohcr vlis. Kdo je vaš vzornik in kako to, da ste se odločili za takšno zvrst? lb je težko vprašanjc, vzornik vs.ikc ga člana je drug. Kot oelolni skupini nam je najbolj všeč slovenska rock sku- pina Šank Rock, ker ludi sami igramo rock. lakšna zvrst igranja nam je pose- bej pri srcu, lahko bi rekli, da je ta glas- bd neke vrste »uporniška«. In kakšni so vaši nacrti za vna- prej? Spoznali smo, d.i moramo ustvarjali svoje skladbe in najbolje je lako uspeli. Seveda pa se lx>mo še bolj angažirali, saj resno načrtujemo v prihodnosti tuđi snemanje v sludiu, kar so sanjo vsakeg,i mlađega banda. Še enkrat |w pozivamo interesente za pevca v bandu (tol: 735- 0')l). In kje bo vaš naslednji nastop? Nekjo aprila v KUI.) Lukovica in Um nas mladi in stari lahko vidijo in sevecla tuđi slišijo. Hvala vam za prijeten in zanimiv po- govor If-r veliko uspeha v vaši glasboni karieri. D. D. lliOffTCIi1 UF Lukovica /lamnik u Potujoča knjižnica je zaživela Novo kulturno pridobitev, potu- jočo knjižnico, so krajani obćine Lukovica lepo sprejeli. Še več, po- kazale so se že potrebe po dodat- nih postajališčih. Tako borno z marcem potujoćo knjižnico usta- vili Se v Vrhu nad Krašnjo, Zg. Lo- kah pri Blagovici in v Sentožbol- tu. Oblikovali smo nov vozni red, ki bo veljal do konca junija tega leta. Vozni red vas informira o dnevu, da- tumu ter o uri prihoda oziroma odho- da mobilne knjižnice. Ponovno pa vam nudimo se nekaj osnovnih informacij o včlanitvi v knjižnico. Kako se vćlanim v potujočo knjižnico? Ob vpisu mora vsakdo predložiti osebni dokument, za otroke do 15. le- ta pa članstvo potrdijo starši ali skrb- niki s svojim podpisom in s tem prev- zamejo odgovornost za izpolnjevanje poslovnika Knjižnice Domžale. Bralec prejme tuđi člansko izkaznico, ki ve- Ija tuđi v osrednji knjižnici v Domža- lah. Članarine in izposojnine ni. Izposojevalni rok je za leposlovje 14 dni, za strokovne knjige pa 30 dni. Izposojevalni rok lahko enkrat tuđi podaljšate. PostajaliSća in odprtost potujo- če knjižnice Potujoča knjižnica vozi po krnjih občine Lukovica vsak drugi teden. Naslednji vozni red velja do konca ju- nija 1997: PONEDELJEK V. 2.,3. 3., V. 3., 14.4., 28.4., 12. 5., 26. 5., 9. 6., 23. 6. PRIHOD POSTAJALIŠČE ODH.- 15.00 PREVOJE(PRIGAŠPERJU) 16.00 1615 ŠENTVID (PRI CERKVI) 1700 1715 SR KOSEZE (KRIŽIŠČE) IZ 45 18.00 GRADIŠĆE (KRIŽIŠČE) 1845 19.00 LUKOVICA (PRI OBČINI) 19.30 TOREK 18. 2., 4. 3., 18. 3., 1.4., 15.4., 29. 4., 13. 5., 27 5., 10. 6., 24. 6. PRIHOD POSTAJALIŠČE ODH. 15J5 VRH NAD KRAŠNJO 15.30 1545 KRAJNO BRDO 16.00 1615 VOŠCE 16.30 1645 BLAGOVICA (PRI POŠTI) 1745 18.00 KRAŠNIA (PRI TRGOVINI) 19.00 ČETRTEK 20. 2., 6. 3., 20. 3., 3. 4„ 17 4., 15. 5., 29. 5., 12. 6., 26. 6. PRIHOD POSTAIALIŠČE ODH. 15.00 ZLATO POLIE (PRI CERKVI V PODGORI) 15.30 1545 PŠAINOVICA 16.15 16.30 ČEŠNJICE (PRI CERKVI) R00 1715 BLAGOVICA 1745 18.00 ŠENTOŽBOLT (PRI CERKVI) 18.15 18.30 TROJANE (PRI TRGOVINI) 19.30 PETEK 21. 2., 7. 3., 21. 3., 4. 4., 18.4., 16. 5., 30. 5., 13. 6., 27 6. PRIHOD POSTAIALIŠČE ODH. 15.00 RAFOLČE (PRI DOBERŠKU) 16.30 1645 LUKOVICA 17.45 18.00 KRAŠNIA 19.00 Prisrčno vabljeni k obisku potujoče knjižnice! Statistika in potujoča knjižnica Prav je, da po mesecu dni, okdkar prihaja Potujoča knjižnica v vaši Črnega grabna, predstavimo stati- stične podatke o izposoji na posameznih izposojevali- scih. Število bralcev je vsak teden večje. Pričakujemo pa, da bo knjižnico obiskalo več; odraslih bralcev. Na knjižnih policah je namreč precej zanimivih lepo- slovnih del pa tuđi strokovnih iz različnih področij. Pred po- nriladjo bo zanimivo in koristilo izvedeti kaj novega o sadnem drevju, živih mejah, zdravilnih rastlinah, okrasnem cvetju, gr- mičevju. Kar precej knjig je s te- ga področja. Ker bi vam radi knjige čim bolj približali, lahko tuđi knjigo naročite, in će je v Matični knjižnici, vam jo borno čez 14 dni pripeljali. Veselimo se vsakega novega bral- A Icev ž 3SO-■not »so lišće bral a. <" BLAGOVICA 10 28 128 ČEŠNJICE 7 18 55 GRADIŠČE 16 35 83 KRAŠNIA 45 108 312 LUKOVICA 16 41 120 PREVOIE 7 11 39 PŠAINOVICA (> 14 43 RAFOLČE 8 18 42 SR KOSEZE-VIDEM 1 1 1 ŠENTVID 9 17 51 TROIANE 12 22 51 ZLATO PO1JE 3 4 13 SKUPA) 140 317 938 ca. ObiSčite nas in v naši knjižnici bo- ste našli marsikaj zanimivega tuđi za vas. Knjižnica je namreč namenjena vam, zato jo izkoristite! VERA BECUŠ IN BOZA POŽAR Legends, ki je kar na odru prerasel najprej v trio, zalem pa se v kvartet. Naslednji so nasto- pili Mystic Shades, ti so s svojo mistično, te- mačno glasbo presenetili udarnega rocka želj- ne poslušalce, ki so nemo spremljali njihov na- stop. |e pa njihova glasba prinesla nekaj nove- ga v glasbeni prostor pod Kamniškimi Alpami. Manjkajočo energijo so za njimi sprostili Strudl bend kvintet, ki so nam pripravili dobesedno sprehod skozi glasbene zvrsti, od polke, dixi- elanda in punka, do klasičnega rocka in ćelo tehna. Zadnji so se predstavili dani skupine Ile- gala in z rezkim kitarskim zvokom zmamili iz množice najbolj zagrete punkerje, ki so nazor- no udejanjali refren skladbe »VVhere is my mind?« Seveda pa si ne zatiskamo oči pred negativ- nimi kritikami, ki pa ne prihajajo toliko od ude- ležencev koncerta, paC pa od tistih, ki so te stva- Mystic Shades Mladi rokovnjači se prebujajo Cerkev sv. Luka v Sp. Praprečah Duh protestantizma, ki veje iz do- natorske upodobitve plemića Hansa Heritscha, je opazen tuđi v poslika- vi Marijinoga oznanjenja na oboku prezbiterija v Praprećah. Predstav- ljen je evangeljski odlomek, ko nad- angel Gabrijel z glasnisko palico in napisnim trakom Mariji sporoća, da bo spoćela od Sv. Duha. Evangelist Luka - zavetnik same cerkve - je v svojem evangeliju obširno opisal ta dogodek, ki pa ga je freskant tu upo- dobil v eni najbolj reduciranih vari- ant Oznanjenja glede na zapletene upodobitve tega motiva iz zaćetka 16. stoletja. Takrat so Mariji in ange- lu dodajali številne simbole, ki vsebi- no (ikonografijo) ćrpajo ne samo iz Svetega pisma (zlasti evangelijev in Visoke pesmi), ampak tuđi iz teolo- ških razprav 6 neomadeževanosti Marijinega devištva in iz Phvsiologa - »naravoslovne« knjige z opisi re- snićnih in izmišljenih živali ter njiho- vimi lastnostmi, ki jih je neznani av- tor pripisal (ezusu, Mariji, Cerkvi... Primer tako kompleksne ikonografije je freska v prezbiteriju cerkve Sv. Andreja v Dolah pri Moravčah, kjer se Oznanje- nJP prepleta z vso ostalo simboliko o Marijinem čudežnem spočetju. Marijino devištvo tako simbolizira: samorog, ki se zateče samo dcvici v naročje; ograjeni vrt - gre za motiv Zaprtega vrta iz Viso- ke pesmi in predstavlja Marijino čistost 'n nedotakljivost; Škrinja zaveže in poso- da, v kateri je shranjena mana - obe sim- wlizirata Marijo, ki je v sebi nosila (ozi- r°n>a kot škrinja in posoda hranila) bo ?|ega otroka; lilija / lx>limi cvetovi kot PIŠE ANDREJA KOS eden najbolj znanih simbolov Manjine ćistosti; goreći grm, ki gori pa ne zgori - kot je Marija rodila sina, a se vedno os- tala devica; pa studenec žive vode - Ma- rija je studenec, njeno dete pa živa vo- da, ki pogasi vsako žejo in se in še bi lah- ko naštevali podobe Marijine nedotaklji- vost i. Tako zapletene poslikave so plod dol- gotrajnega razvoja srednjeveške mistike, ki prav v prvem desetletju 16. stoletja do- živi svoj labodji spev. Noto pa v dvajse- tih letih sledi reakcija in obrat k enostav- nejsim upodobitvam Oznanjenja. Rezul- tat tega prizadevanja sta tuđi Gabrijel in Marija v Praprečah, »osvobojena« vseh simbolov in postavljena v abstraktno be- lino oboka, tako da je evangeljska vsebi- na takoj razumljiva vsakemu verniku. V ozadju lahko zaslutimo željo po kritič- nem obravnavanju umetnosti, po opu- ščanju zapletenih srednjeveških interpre- tacij in neposredno vraćanje k vsebini Svetega pisma. Te smemice pa so pri nas prišle v veljavo s protestantskim giba- njem sredi 16. stoletja. Zaćetki teh priza- devanj pa so vidni že v Praprečah. Če je na oboku naslikano oznanilo Mariji, da bo rodila sina, pa je na sever- ni steni prezbiterija v tretjem polju Ma- rija že upodobljena kot božja mati na prestolu z detetom v naručju, ki v desnici drži vladarsko jabolko. V 80% upodobi- tev Marije z Jezusom mati pestuje otro- ka na levici, poleg srca, ki s svojim rit- mom umirja in uspava dete, vendar to ne velja za prapreško cerkev. Tu je dete na Marijini desnici, kar je verjetno posle- dica danes neznane grafić-ne predloge, po kateri je freskant upodobil motiv. V grafično ploščo je bil motiv pravilno vre- zan, z odtisom plošće pa priđe do obra- ta in ta obrat je na steno prenesel tuđi sli- kar. Drugi del freske zavzema legenda sv. Krištofa. Legenda izvira iz latinskega imena samega svetnika Christophorus, kar pomeni »tišti, ki nosi Kristusa«. Na freski vidimo orjaka, ki brede po vodi in na ramenih prenasa Jezušćka. Opira se na drevesno deblo, pri tem pa mu z luč- jo sveti prijatelj pušćavnik na bregu. Sveti KriStof se je preživljal s prenaša- njern popotnikov čez reko, zato je po- stal zavetnik vseh romarjev in popotni- kov. Velja pa tuđi za zaščitnika proti na- gli in nepredviđeni smrti. Ljudje so ve- rovali, da jih pogled na Krištofovo po- dobo za tišti dan obvaruje pred nena- dno smrrjo. Zato je sv. Krištof največkrat upodobljen na zunanjščini naših cerkva, da je že od daleč vsem opazen. Tak pri- mer je sv. Krištof skupaj s svetniki na južni steni prezbiterija cerkve sv. Marje- te na Gradišću pri Lukovici. Zato je nje- gova upodobitev v samem prezbiteriju prapreške cerkve toliko bolj nenavadna. Rock koncert? Večer klasične glasbe? Gleda- liška predstava? Umetniška razstava? - vse to v Lukovici? Naj se sliši še tako nemogoče, pa saj smo bili pri prvem od mnogih dogodkov že navzoči. Nekaj časa se mladi iz Občine Luko- vica pritožujemo, da se v našem koncu nič ne dogaja. Toda samo pritoževanje nas ni pripeljalo nikamor. Tako smo se sami zbrali in odločili, da temu »mvrtvilu« naredimo konec. Ustanovili smo kulturno društvo Agitator. Naš namen je vnesti v naš prostor več življenja, več kullurne- ga dogajanja, saj je ponavadi edina melodija, ki se sliši v Črnem grabnu, grozljivo tuljenje poli- cijskih in reševalskih siren, gromko ploskanje pa naj nadomesti hreščanje zvite pločevine. V naši občini se veliko ljudi ukvarja z glas- bo, risanjem, pišejo pesmi itd. Želimo, da bi svo- ja dela in ideje predstavili tuđi javnosti. Posebej pa bi i/postavili zavzemanje za predstavitev mladih talenlov, sodelovali borno tuđi z gosti iz drugih kujev. Organizirali borno različne dejav- nosti in prireditve, tako za otroke in mladostni- ke kot tuđi za odrasle. Tu lahko navedemo raz- lične koncerte, literarne večere, likovne in dru- ge razstave, mladinske in otroške delavnice, itd. Zdaj pa porodio z našega »otvoritvenega« ! dogodka, s katerim smo poskušali prebuditi na- še 'sotrpine. Priprave na prireditev so potekale dokaj gladko tuđi po zaslugi Občine Lukovica, saj nam je vseskozi zaupala in verjela v naš us- peh. Lihko rečemo, da smo pričakovanja izpol- nili in večjih napak pri organizaciji nismo stori- li. Odkrili pa smo nekaj manjših luknjic, ki jih borno naslednjič zakrpali. Odziv občinstva je bil nad pričakovanji, saj je po naših podatkih pri- šlo okrog 250 ljudi. Kolikor smo uspeli izvede- ti, so bili vsi zadovoljni s prireditvijo. Prvi razlog Dopolnilo k članku To- maža Boleta - Kratka zgodovina - Asanacija Lukovice: Na zaključni tekmovalni prireditvi »Za ciste in zdrave zobe ob zdra- vi prehrani« so poleg učencev os- novnih šol Domžale - Lukovica - Mo- ravče sodelovali tuđi učenci iz Meng- ša. Brošuro Zobozdravstvena dejav- nost v Črnem Grabnu je pripravila de- lovna skupina: Matija Andrejka, Gre- ta Andrejka lerman, Marija Grošelj, Helena Šubelj, Marija Flerin, Ana Ma- rija Golja. Vodja delovne skupine - Mitja Šir- celj. je seveda glasba, saj se trudimo in se borno tru- dili ustreči čim več okusom, to pomeni za vsa- kogar nekaj. Drugi in za nas morda ćelo bolj pomemben pa je, da se lahko vsi mladi vsake toliko časa srečajo na istem kraju, kar so tuđi sa- mi poudarili. Na koncertu se je predstavilo pet zasedb. Ta- ko smo videli Viper, lokalne patriote, ki so svojo pripadnost glasbeni zvrsti skušali dokazati s pre- igravanjem starih rockovskih klasik, tištim naj- bolj nejevernim pa so kar dvakral zaigrali zna- no uspeSnico še bolj znanih Šank rock »Rocker- ji«. A prav tako kot se je njihov pevec bal mi- krofona, so se poslušala bali prvih vrst. Rahla zadrzanost je izginila že z nastopom dua Living ri že moćno prerasli. Te kritike smo pričakovali in so tuđi razumljive, saj vsi ob besedi rock po- mislijo na vse kaj drugega kot na druženje in glasbo. Vendar upamo, da smo jim dokazali, da so tuđi mladi sposobni kulturnega obnašanja. Bili smo tuđi presenečeni, da so se v dvorani vzdržali kajenja že zaradi opozorilnih napisov. Strinjamo se, da se lahko dogodijo tuđi kakšni izgredi, vendar ob tem poudarjamo: »Ne ka- znujmo vseh zavoljo posameznikov, pač pa ti- šte, ki izgrede povzročajo!« Na lovorikah pa se ne da dolgo spati. Tega se prav dobro zavedamo in že kujemo nov boj- ni nacrt. Naslednja bitka bo potekala 22.2.1997 ob 19. uri v kulturnem domu Lukovica ob kon- certu resne glasbe z naslopom mladih glasbe- nikov na klasičnih inštrumentih. Tokrat nič elek- trike in bobnov. Upamo, da nam bo uspelo na takšne prireditve privabiti tako mlado kot staro. Verjamemo, da nas tuđi tokrat mladina Tie bo pustila na cedilu. Ob tej priložnosti bi povabili vse po srcu mlade, da se nam pridružijo na obč- nem zboru v soboto, 1. i. Wfl, ob 16. uri v kul- turnem domu v Lukovici, kjer boste zvedeli, kdo smo, zakaj smo in kako se nam lahko pridruži- te. To bi bilo, za zdaj vse v zvezi s preteklo pri- reditvijo in pripravo prihodnje. Lepo vas poz- dravljamo ćlani kulturnegd društva Agitator. R S.: Kritike nastopov skupin smo povzeli po M. Slavniku. KUD AGITATOK Občni zbor GD Trojane Prostovoljno gasilsko društvo Trojane je na rednern obćnem zboru obravnavalo porodio o delovanju društva v letu 19% in program delovanja društva v letu 1997 Vzorno vodenega obćnega zbora ob navzočnosti številnih mladih gasilcev so se udeležili tuđi župan občine Lukovica, pred- sednik Gasilske zveze Domžale in predse- dnik sveta Krajevne skupnosti Trojane ter novi poslanec v Državnem zboru, g. Oril Smrkolj. Vsa pohvala gre predsedniku prosto- voljnega gasilskega društva Trojane, g. Iva- nu Novaku, saj kljub letom vzorno in po- žrtvovalno vodi Trojansko gasilsko društvo. D. M. ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK Pustno rajanje Pustovanje izhaja iz starega pogan- skega praznika, ki se je vsaj v nekate- rih sestavinah ohranil vse do današ- njih dni. Današnje poimenovanje pu- sta izvira iz besede »mezopust«, ker je ta dan zaćetek 40-dnevnega posta. Pust ne zabave so radost ne, saj se po hudi, mrzli zimi, po smrti vse narave, spet vrača pomlad. Noro pa je bilo tuđi na naši soli. Za- čelo se je z razredno uro, kjer smo spregovorili o pustu, vražah, norćijah, pustnem patronu. NadaJjevalo se je z obveznimi krofi in maskiranjem. Bili smo: ciganke, snežaki, pike nogavić- ke, mehaniki, vojaki, kbvni, dimnikar- ji, duhci, pogrebci, Indijanci, karateisti, »šeme« takšne in drugaćne. Imeli smo sprevod po soli z vodilno maškaro in muzikantom. Zakljućek je bil v telova- dnici z noro odtrgano muziko. Le malo učencev se ni maskiralo, tako da gledalcev pravzaprav nismo imeli. Tuđi učitelji so norčije vzeli resno oz. noro in se skoraj vsi pridružili ućencem. Nekaj ućiteljic je bilo ućenk - pionirk, bile so »ćetica, ki je koraka- la«. Vse skupaj smo zaključili s pojedi- no - tortami, ki so jih spekli predstav- niki šolske skupnosti. Naše mnenje je: škoda, da se pust- ni čas, naj bo dolg ali kratek, tako hi- tro izteće. Vsa pohvala pa velja vsem maška- ram, saj se; noro pustno rajanje izve- dle kulturno in disciplinirano. OŠ Janka Kersnika, Brdo Martina Jeriha-Gregorić mentorica ŠSU Naslov regijskih prvakinj tokrat učenkam osnovne sole janko Kersnik Dolgo časa je minilo, da se je OŠ janko Kersnik prebudila tuđi v košar- ki. Leta 1994/95 smo osvojili z ekipo mlajših deklic že bronasto medaljo in 3. mesto v občini Domžale. Letos pa so dekleta pokazala, da znajo odigra- ti dobro košarko in premagati tuđi do finala še neporažene Domžalčanke. Ko so se Ankj, Mari ina, Tanja, Šaša in Marija pred tremi leti odločile, da bodo trenirale košarko, sem vedela, da bo ta ekipa s pomoćjo ostalih igralk sposobna še marsikaj. To so dokazale že z bronasto medaljo v kategoriji mlajših deklic. Vendar dekletom to še ni bilo dovolj, hotele so se več. To sezono smo zaćeli zelo dobro, edi- ni poraz smo doživeli le z OŠ Domžale. Dekleta OŠ Domžale so zadnja leta osva- jala naslove občinskih prvakinj brez pra- ve konkurence tako v kategoriji mlajših kot tuđi starejših deklic. Njihova prednost je v tem, da većina igralk trenira v klubu in imajo za seboj veliko već treningov. Se- veda ne smem pozabiti, da tuđi Anka, Martina in Tanja pridno trenirajo v Dom- žalah, in to nam je tuđi pripomoglo k na- predku ostalih igralk. Redno prihajanje na treninge kljub veliki oddaljenosti nekate- rih igralk od Sole in natrpanemu urniku, zlasti pred konferenco, vztrajnost, želja po uspehu in borbenost do zadnje minute, so lastnosti deklet, ki so pripomogle k uspe- hu. Po zaključku rednega dela smo bile z enim porazom na drugem mestu in tako uvrščene med prve štiri. Čakali sta nas še odloćilni tekmi, najprej polfinale in naš cilj je bila zmaga in s tem osvojitev srebrne medalje in tako največji uspeh naše ekipe. Ker smo imeli od zaključka rednega dela in do polfinala skoraj mesec dni časa, smo se odločili, da spremenimo taktiko igre in tako presenetimo nasprotnice. Trenirale smo tuđi čez novoletne praznike in se pri- pravljale na polfinalno tekmo z OŠ Venc- Ija Perka. Dobro pripravljene in samoza- vestne smo pokazale, da smo boljši nas- protnik in si zasluženo priigrale srebrno medaljo. Čakala nas je še finalna tekma, na katero pa se nismo posebej pripravlja- le: igrale borno tako, kot znamo: agresiv- no v obrambi in pametno v napadu. Bilo nam je lažje, saj smo svoj cilj dosegle že v polfinalu. Vendar dekleta Anka, Martina, Tanja, Šaša, Katja, Marija in druge so na te- kmi dokazale, da ni dobro nekoga preveć podcenjevati in so presenetljivo premaga- le Domžalčanke ter osvojile naslov regij- skih prvakinj (občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravće). Še enkrat bi pohvalila vsa dekleta za dobro košarko in se zahvalila vsem star- šem, ki so pomagali pri prevozu na tekme in tuđi vsem navijačem, ki so nas sprem- ljali na zadnjih dveh tekmah. Konćni vrstni red starejSe deklice: OŠ JANKO KERSNIK OŠ DOMŽALE OŠ VENCLJA PERKA OŠ MENGEŠ OŠ RODICA OŠ DOB OŠJURIJVEGA Za zakljućek regijskega prvenstva pa je bila organizirana ALL STARS tekma VZHOD: ZAHOD, tekmovanje v izvaja- nju prostih metov in podelitev priznanj najboljšim igralkam. Na tekmi je zmaga- la ekipa ZAHODA, zmagovalka v izvaja- nju prostih metov je bila Martina Omah- na, ki je bila tuđi najboljša igralka ZAHO- DA. Za najboljšo igralko regijskega prven- stva pa je bila razglašena Anka Rihar. K. O. Na sliki so zmagovalke: Katja Emeršić, Šaška Vilić, Polona Per, Marija Drčar, Šaša Klopćič, Martina Omahna, Katja Gostić, Lea Bernot, Tanja Hasanovič, Jožica Gerčar, Anka Rihar, Ines Stupica, Živa Divjak, Špela Gostić in Andreja Keržan. Trener: Katja Omahna Moravče /lamnik 12 v i c r bO B Č i 'RAVmiOLINE N A M 0 R A V Č E S seje občinskega sveta Občinski svet v Občini Morav- če je 28. sejo nadaljeval v začetku meseca februarja, ko je obravna- val predlog vrtcev v Domzalah in Moravčah za podražitev storitev, toda predloga ni sprejel, ampak se bo o tem odločal sele po predložit- vi zaključnih računov. Župan je predstavil idejno zasnovo urejanja starega objekta Rasice v Morvčah, ki že predolgo sameva. Pojavlja se več interesov, nekateri v objektu vidijo novo zdravstveno postajo in lekarno, vrtec ali dom za ostarele občane. Na 29. seji, ki se je nadaljevala isti večer, je direktor PA Prostor iz Ljublja- ne predstavil strokovno obravnavane pripombe in predloge iz javne razgmit- ve sprememb in dopolnitev prostor- skih sestavin dolgoročnega in družbe- nega plana občine Moravče. Občinski svet je sprejel stališča do teh pripomb z manjšimi dopolnitvami. Pripombe in predlogi so bili že obravnavani na pro- jektnem svetu. Žal pa vse pripombe le ne morejo biti upoštevane, kar mno- gokrat povzroča sWlxi voljo. Občinski svet se ni opredelil do predlaganega območja podjetja Termit o rabi prosto- ra za novonačrtovane odkope. Kom- pleten predlog Termita za odpiranje novih eksploatacijskih polj bo potreb- no posredovati v presojo tuđi Mini- strstvu za kmetijstvo. Tišti, ki prićaku- jejo skorajšnjo spremembo zemljišća za gradbene namene, lx)do žal mora- li se počakati nekaj mesecev. Občinski svet je obravnaval tuđi sklep Občinskega sveta Občine Domžale o delitvi premoženja med novimi občinami. Načeloma so se člani sveta s sprejetim sklepom strinja- li, menili pa so, da ni zajeto celotno premoženje, ki je predmet delitvene bilance. Skupno premoženje je po- trebno oceniti, za objekte, ki se deli- jo po legi, pa je potrebno opraviti pro- račun med občino Domžale in obči- no Moravče. Občinski svet je določil izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljisća, ki zna- ša od 1.1.1997 dalje 0,150 SH/m'. Grad- bene cene občinski svet ni povečeval in ostaja enaka ceni v preteklem letu. OBVEŠĆAMO občane Občine Moravče, da smo v dogovoru z Oavčnim uradom Ljubljana - Izpostavo v Domžalah organizirali spre- jemanje napovedi za odmero dohodnine za leto 1996 v avli Kulturnoga doma Moravče, Ve- gova 9, Moravče v petek, 14. marca 199^ med 8. in 12. in 14. in 1Z uro. Napovedi jo sovoda možno oddati ob uradnih dneh tuđi ne- posredno na Izpostavi davčnega urada v Domzalah ali priporoče- no po pošti. Šonja Vraz tajnica obc. uprave Vprašanja, predlogi in pobude so bile številne. Naj jih nekaj naštejem: storiti je treba vse, da se zagotovi var- nost na regionalni cesti, postaviti je treba kažipote ali oznake naselij, predlaga se postavitev več javnih te- lefonskih govorilnic, LB Banka Dom- žale naj bi namestila bankomat, di- mnikar pa naj bi većkrat ometal di- mnike, da ne bo prihajalo do požarov. M. BRODAR DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA Okensko in balkonsko cvetje ter izdelava cvetličnega aranžmaja Zdaj je pravi čas, da razmisli- mo o tem, katere vrste okenske- ga in balkonskoga cvetja borno letos izbrale za svoj dom. Tako smo razmišljale v Društvu pode- želskih žena Moravče in povabi- le medse prof. )ančiča s Srednje sole za vrtnarstvo v Celju in po- vedal nam je veliko zanimivih in uporabnih stvari. Zakaj ne bi letos namesto bršljink posadile na sončna okna in balko- ne v kombinaciji vodenke 'Nova guineaj verbene, kapucinke, pa tu- đi viseči bršljani od zelenih do ru- menih odtenkov so prava paša za oči? Lahko se odločimo tuđi za mo Ijevke in pa pri nas že precej razšir- jene surfinije. Morda pa vam je všeč dišeči grahor? Podtaknjence perlargonij, brš- Ijink, vodenke 'Nova guinea', mo- Ijevk, bidensa si v mesecu februar- ju lahko podtaknemo same in v maju, ko te rastline odidejo na pro- sto, bodo že prav take, kot nam jih ponujajo vrtnarji. Ne smemo pa pretiravati z velikostjo lončka za podtaknjenec, kajti, če ima zemlje preveč, se le ta zakisa in podtak- njenci radi propadejo ali je rast os- labljena. Zato imamo na voljo manjše sadilne plošče, šotne lončke in šotne tablete. Vkolikor smo se odločile, da bo- rno imele na senčnih straneh tuđi navadno vodenko, jo moramo po- sejati že sedaj, ker za vznik potre- bu je dalj časa. Značilna lončnica nekdaj kmečke hiše in sploh pode- želja je tuđi gomoljna begonija, ki jo sadimo že v februarju. V notranjo- sti kmečke hiše pa je kraljevala be- gonija 'rex) ki jo ponekod srečamo še danes. Ko smo si tako vzgojile podtak- njence ali pa shranile kar lanske ma- tične rastline, jih rade napadejo uši. Pomagamo si z enim oo insek- ticidov (kenyatox, acetelic, fastac), vendar moramo vsako škropljenje po 10 dneh ponoviti, če želimo biti uspešni. Vsi, ki se zaščitnim sred- stvom rajši izognete, pa si za zatira- nje uši (rastlinjakova ščitasta uš,..) lahko pripravite raztopino namoće- nih cigaretnih ogorkov. Vendar iz- vleček te raztopine alkaloid nicoti- ana deluje kontaktno, kar pomeni, da boste prognali le tisto uš, ki se je boste s pripravkom dotaknili. Tuđi odlično gnojilo za zunanje rastline si lahko pripravite doma. V 10-ih litrih vode namočite 1-1.5 kg kurjekov (kurjega gnoja) in posodo postavite nekje na rob vrta za me- sec dni. Ko se po mesecu dni na- pravi bela prevleka, lahko prićne- mo gnojiti. 2a dognojevanje upora- bimo 1 dcl pripravka na 10 I vode. Zemlja v koritu mora biti predho- dno navlažena, da ne bi prišlo do ožigov. Kako pa spomladi ravnamo z vrtnicami? Obrezujemo jih na tri do pet očes; če želimo, da nam od- ženejo višje, jih obrežemo na i rx*e- sa, sicer na pet. Zadnje oko, ki ga pustimo, naj bo na zunanji strani stebla, da se bo vrtnica obrasla navzven in bodo tuđi cvetovi zno- traj krošnje dobili dovolj svetlobe. Odcveteli cvet odrežemo nad pr- vim naslednjim listom (gledano od cveta navzdol) in vrtnica nam bo spet bogato zacvetela. Če imamo v svojem vrtu hor- tenzijo, ki je prava grmovnicn za kmečki vrt, ji spomladi odstranimo posušeno cvetje, stebla pa ji pusti- mo, ker na njem že odganjajo cvet- ni brsti. Le tako nam bo cvetela vsa- ko leto. Če pa si želimo, da bi naša rožnata hortenzija postala modra, jo večkrat poškropimo s Cuprablau- om ali ji dodajmo ob steblo bakro- ve opilke. Spomladi je tuđi čas za presaja- nje sobnih rastlin. Ne pozabimo, da si azaleje, rododendroni, vijolice, ciklame želijo kisle zemlje, zato jim dodajmo šoto, ali pa jo nadomesti- mo z igličavko, nabrano v gozdu. Vse o tem, kako se lahko posku- simo tuđi doma v križanju pri pri- mulah, cepljenju vrtnic, vzgoji viso- ko-stebelne fuksije, kako napraviti lep velikonočni cvetlični aranžma, na kaj moramo biti pozorni pri iz- delavi cvetličnega aranžmana in še marsikaj zanimivega, so izvedele obiskovalke seminarja. Za nekatere so bile te informacije in ta znanja nova, druge pa so si svoje vedenje osvežile. Po demonstraciji cvellič- nih aranžmanov smo cvetje vzele tuđi v svoje roke in se poskusile še same. Vse te izkušnje borno s pri- dom uporabile pri pripravi tradici- onalnega kmečkega praznika, na katerega vas že sedaj prav lepo va- bimo. ROMANA CAPUDER predsednica Društva podeželskih žena Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku V petek, 7 februarja, je bila os- rednja občinska prireditev v Kul- turnem domu v Moravčah. Slav- nostni govornik je bil župan Obči- ne Moravče, dr. Matjaž Kočar. Po- udaril je, da občina namenja veli- ko sredstev za razvoj kulture in delovanje kulturnih društev, za obnovo sakralnih objektov, poseb- na pozornost pa velja obnovi Kul- turnega doma, ki postaja središče kulturnega življenja v Moravčah. Po slovenski himni, ki so jo zapeli združeni pevski zbori ob spremljavi Pihalne godbe Moravče, so v kultur- nem programu nastopili recitatorji in Orfova instrumentalna skupina OS Ju- rija Vege Moravče, Tamburaški orke- ster in Kulturno-umetniško društvo Vrhpolje, Kultumo-športno društvo Peče, Ženski in Moški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče, Komorni pevski zbor in Kulturno-izobraževalno društvo Limbar Moravče, Mešani pev- ski zbor Društva upokojencev Morav- če in Pihalna godba Moravče. Ta večer smo se v Kulturnem domu zbrali vsi, ki znamo ceniti trud in de- lo domaćih pevcev, glasbenikov in re- oitatorjev. Razveseljivo je, da so bila na prireditev povabljena vsa društva občine, ki so se vabilu tuđi odzvala, tako da smo lahko prisluhnili tuđi ti- štim, ki jih sicer redkeje slišimo na os- rednjih občinskih prireditvah. Prava kultura, ki je med drugim tu- đi hrepenenje po tistem, kar bogati' sr- ce, ne pozna meja, političnih in dru- gih nasprotij, ker lahko nagovori vsa- kogar, ki si to želi. Škoda, da tuđi med Osnovnošolca Ida Kos in Blaž Sla- pa r deklamirata Prešernovo pe- sem Železna cesta moravškimi kulturniki ni kakšnega Pri- moža, ki bi združil vso občino in pri- tegnil već poslušaIcev, da bi dodobra napolnili dvorano Kulturnega doma, kot se za tako prireditev spodobi. MILKA NOVAK NAŠA OBČANKA Pogovor z Mario Lavrač - mlado umetnico V februarju, ko se praznuje slo- venski kulturni praznik, smo se v našem uredništvu odločili, da predstavimo našo občanko Mario Lavrać. Maria je pri svoji mladosti že priznana slikarka. Na žalost pa marsikdo sploh ne ve, da za zido- vi njenega doma na Marokovi uli- ci nastajajo stvaritve, ki odražajo čas in kraj, v katerem živi. Maria lavrač - mlada umetnica sli- karka iz Moravć je bila rojena leta 1969. Diplomirala je iz likovne peda- gogike na Pedagoški fakulteti v Ljub- ljani. Pred studijem je obiskovala Srednjo solo za oblikovanje in foto- grafijo. Zaposlena je na OS Venclja Perka v Domzalah, kjer poučuje likovno vzgojo. Svoja slikarska dela je do se- daj razstavljala v Ilirski Bistrici, gradu Snežnik, v kašći na Verdu, v Maribo- ru, Ljubljani in gradu Tuštanj. Po čem je prepoznaven tvoj slog? Mimo natanćne risbe realizma sem poenostavljala forme in vsebine do abstraktne podobe. Dela priključujem minimalizmu zaradi preprostih oblik, monotone barve in čiste linije. Kje dobivaš navdih za svoja de- la? Navdih mi ponuja narava, življenje v naravi, javne strukture, igre svetlobe V članku V meki decembrskih koncertov,objavljenem v januar- ski štovilki Sl.imnika, jo prišlo do noljube napačne informacije, d.'.i je novoletni koncert na Vilipolju vo- dil [oni dašporić. Novoletni kon- cert jo pove/ov.il,.i Kl.ivdij.i Vroćar. Gdč. Klrivdiji in vsom morebilnim prizadetim se iskreno opravičujom. avtorica članka B. Mal in sence, barvne variacije in ćrtne po- vezave. Kakšen material uporabljaš? Uporabljam raz.lićna likovna gradi- va, izberem najbolj prirnerno /a mo- jo likovno rešitev. To ni le grafitno ri- salo, akril in oljna slikarska tehnika. Motiv sestavim s časopisnim papir- jem, prepletem z vrvico ali kombini- ram s peščenimi nanosi. Kje ustvarjaš? Ustvarjam doma, kar v sobi ali kle- ti, kadar kiparim. Kdaj si začutila slikarski talent? Slikarski talent nisem nikoli posebej začutila. Mislim, da gre za ončutek ali obćutljivost na likovne teme, lepote in seveda, kako jih spretno ustvariti, re- alizirati. Ali lahko skozi sliko prikažeš čas, v katerem živiš? Prav gotovo. Slike izražajo doživlja- nje sveta in časa, v katerem smo. Za- radi razdrobljenosti vrednot se vra- čam k temeljnim pravilom. Slepo od- slikavanje narave na platno je prema- lo, proenostavno. Ali si kot slikarka dovolj znana med občani? Morda. Sklepam, da cenijo slikar- sko delo - vedno bolj. Ali je slikarstvo in status umet- nika dovolj cenjen v slovenskem prostoru? Menim, da ne. Zakaj vztrajaš v slikarstvu? Hm, vztrajam... Ideja priđe in vodi do uslvarjanja. Kakšni so nacrti za prihodnost? Kakšna razstava v letosnjem letu v občini Moravče? Nacrti so veliki, slike pa raje manj- še zaradi transporta do razstavišč. BOJANA DORIČ »Rokodelci« spoznajmo se! Vsem je /n.mo, d,i so bili Ijudjo v naših krajih znani »rokodelci« - kipar- ji, slikarji, i/dclovulci uporabnih predmotov, vezenin, čipk, okrasnih |)red- melov in še marsikaj, so ustvarjali na svojih (iornovih /asrili o tnorcbilnom organizir.iiicm delovanju in skupnern ustvarjanju. S soboj |irinesite svoje izdelko in veliko dobre volje! Vabita LEONIDA KOčAR in BRANKA BIZJAN KULTURNI DOM MORAVĆE Koledar prireditev 18.3. snemanje javne radijske oddaje »VESELI TOBOGAN« 23.3. kulturna prireditev ob materinskem dnevu 31.3. koncert Pihalne godbe Moravče z gostom Albertom Gregoričem OBISK PRIZNANEGA PISATELIA Alojz Rebula v Moravčah V dneh pred slovenskim kultur- nim praznikom smo izvedeli, da je papež |ane/ Pavel II. imenoval tr- žaškega pisatelja dr. Alojza Rebu- lo za člana Akademije likovnih in književnih mojstrov. Tako smo Slo- venci dobili prvega člana v tej naj- starejši tovrstni ustanovi, ki zdru- žuje vrhunske umetnike vseh ča- sov in narodov. Zaradi tega smo bili še posebej veseli, da je tuđi nas obiskal ta ve- liki mojster slovenske besede in priznani ustvarjalec mnogih knji- ževnih del. Pred leti so mladinci v Moravčah uprizorili njegovo dra- mo Pilatova žena. Na sam kulturni praznik je bila naj- proj sv. masa za vse umrle in živeće kulturne delavce na Moravškem, ki se je je udeležil tuđi dr. Rebula. Po maši je bil gost Kiilturno-izobraževalnega društva Limbar. V društvenih prostorih v Kulturnem domu je imel predavanje z naslovom Kristjan in kultura. V krat- kem kulturnem programu jezapel Ko- morni pevski zbor Limbar, nato smo poslušali še kratek odlornek iz Rebu- line drame. Pisatelj in dramatik Robula je pred leti napisal knjigo o Baragi z naslovom Duh Velikih je/er, zato se je na poti iz Zasavja ustavil tuđi na Bel- nekii, kjer je nekaj časa bival Baraga. V svojem predavanju jo poudaril, da je kultura tisto ćlovekovo prizade- vanje, ki skuša ćloveka vsestransko Alojz Rebula je bil vesel darila, ki mu ga je poklonila občina Moravče. V imenu KID Limbar mu darilo izroča Lojze Štefan povzdigniti v višjo zavest in na višjo civilizacijsko raven z gojenjem umet- nosti in znanosti. Po njegovom mne- nju so bili največji kulturniki svotniki, kajti svetost je čista etičnost, čista Iju- bezen do Boga in soćloveka, česar ni mogoće reći o kulturi. Tako kot tehni- ka je tuđi kultura dvonožna, saj jo člo- vek lahko obrne tuđi v slabe namene in proti ćloveku. Vrednost ima le tista kultura, ki temelji na neki vrednoti. Slovonstvo je ves čas zivelo iz krščan- skega etosa, ki je prepojilo slovensko psiho, arhitekturo in pokrajino ter kul- turo. Kljub sodobnemu nihilizmu, ki preplavlja Evro|X) in Severno Ameri- ko, jo v Sloveniji še čut ili krščanskega duha. Naloga kristjana jo zavzeto spremljati kulturo, kajti ravnodušnost pomoni psihološko omejenost in umik iz arene življenja. Po predavanju je gospod Rebula odgovarjal še n,-\ vpraš.inja poslušal- cev, nato pa mu jo v imenu Oličine Moravčo izročil darilo (konjski ko- mal z napisom »Moravče«) predse- dnik Svota Obćine Moravče )ože Ra/.potnik. Voditelj večera Lojze Šte- fan pa mu je izročil knjigo Oj ta sla- mnik, da bo tuđi prek starih razgle- flnic bolje spoznal našo kraje. To je bil lop in duhovno bogal večer, saj je bila vsaka pisatoljeva h'seda preprič- Ijiva in pristna, kor jo govoril iz svo- jega proprićanja, življenja in široke mzgledanosti. MILKA NOVAK Nj Moravče /lamnik 13 NEUNIČLJIVI PRIMOŽ PETERKA Krst na letalnici Po odmevnem uspehu na novoletni Intersport turneji si je Primož Peterka privoščil kratek oddih. Ni nastopil na treh tekmah za svetovni pokal na Japonskem. Za teden dni je posodil rumeno majico vode- ćega v svetovnem pokalu Di- ethru Thomi. in si jo znova na- del po debiju na letalnici veli- častnega Kulma s 3. in 1. me- stom. V odmoru, ki si ga Peterka pri- voščil, je poskrbel predvsem za okrepitev kondicijske vzdržnosti in pripravijenosli. Tako z oddi- hom ni ničesar izgubil, kvečjemu pridobil. Na tekmah v nemškem VVilingenu se je bil predvsem boj med Nemcem Thomo in Sloven- cem Peterko za rumeni dres vo- dećega v svetovnem pokalu. Pe- terka je sicer po »uspešnem sce- nariju« majico izgubil, a le za kra- tek čas. V VVillingenu je zasedel odlični mesti, 3. in 5. će kdaj, po- tem je v Peterkovem primeru za- gotovo veljal rek, Človek obraća, Bog obrne, saj je na pobočju Kul- ma doživel pravi triumf. V petek na uradnem treningu se z letalni- co ni popolnoma pobratil. Velike težave mu je povzročala točnost odskoka pri več kot 10 km/uro večjo hitrostjo na odskočnem mostu, kot je bil vajen na skakal- nicah. Po natančnih analizah in z veliko pripravljenostjo je letalnico le ugnal v kozji rog. V soboto je nastopal pred veliko domaćih na- vijačev, ki so ga spodbujali. Naj- več jih je prišlo iz Moravč in oko- lice. Ten je bilo za sedem avtobu- sov. Prevoz je znova omogočilo podjetje Kompas Hertz po ugo- dnih cenah in s prijaznimi vozni- ki, ki so nas na poli razvajali s GLASBENA ŠOLA DOMŽALE - ODDELEK MORAVČE Vseh petindvajset se je predstavilo Ni se še poleglo praznično vzdušje po slovenskem kulturnem prazniku, ko so se v preddverju Kulturnega doma v Moravčah k nastopu pripravljali učenci glasbe- ne Sole Domžale, oddelka v Mo- ravčah. Vseh 25 učencev, ki glas- beno Solo obiskujejo od enega le- ta pa do pet let, se je na nastopu predstavilo s samostojnim izvaja- njem ali v duetu. Koncert je bil namenjen predvsem starsem teh učencev, a mu je prisluh- Učenci glasbene Sole nila tuđi peščica drugih obiskovalcev. Težko bi se odločila, kateri učenec je požel največji aplavz. Prav vsi so si ga zaslužili. Učenci prvega letnika, Rok Hrastar, Simon Vozelj, Nejc Capuder, Anže Taje, Janez Vozelj, Miha Kokalj, Denis Kosmač, Damjan Erbežnik, Lea Smrkolj, Anže Strehar, Peter Pergar in Boris Koderman so se predstavili s preprostejšimi skladbami in veliko pri- srčnostjo. Morda so prav zato navdu- sevali poslušalce. Učenci višjih letnikov, Petra Lebar, Sandra Urbanija, Petra Smrkolj, Lea Cerar, Tilen Marolt, Maleja Vesel, Ur- ša Vidergar, Crega Kosmač, Romana Bizilj in Crega Cerar, pa so se izkazali z natančnim igranjem in umetelnost- jo. Majhnih spodrsljajev pa poslušala nismo hoteli slišati. Pohvala za uspe- sen nastop zagotovo velja tuđi učite- ljem Elizabeti Kunaver, Katarini Habe, Ljerki Bernat, Tomažu Smoletu, |ure- tu Močilnikarju in Maleju Klemnu, ki so svoje varovance pripravili za ta koncertni večer in nadaljnje glasbeno udejstvovnnje. MAL .r"Vw (.a hoćeš v Krascah pasjo hrano kupiti, moraš tuj jezik go- voriti (razunieti). ■ '"* Že (?) v februarju Vrhpolj- < i vabijo na novoletni koncert, ki 1.x> 27 decembra. Ažurnost pa ta- ka! "**** So ceste preozke, nesreč je vse več, nikoli ni tolar za varnost odveč. 1 Predragi Moravčan(i)! Ce šel si pod veličastni Kulm, svojo b pijanost kazat, sramoto srčnim navijačem delat, bolje bi bilo, da za peč šel bi leć. Po 6-letni prekinitvi dela oddelka glasbene sole v Moravčah je leta 1991 na pobudo godbe in njenega predstavnika )ureta Močilnikarja ter prizadevnega dela ravnatelja glasbene iole Domžale, g Savnika, odde- lek v Moravčah znova zaživel. Pouk tako traja že peto šolsko leto, solo pa trenutno obiskuje 25 učencev. Vsi učenci, ki želijo igrati na instrument, obiskujejo pouk glasbene teorije, kjer jih med skrivnostmi glasbenih not vodi Tomaž Pirnat. Po- uk klarineta vodi Matej Klemen, trohento Jure Močilnikar in harmoni- kar Tomaž Smole. Glasbena Hola ima svoje prostore v Osnovni soli Jurija Vege v Morav- čah in ob te/ priliki se ravnateljici ge. Evi Karažija zahvaljujemo za ra- zumevanje in podporo, ki smo je v vseh teh letih deležni. Vse instrumente, ki se uporabijajo pri moravski pihalni godhi, si učen- ci lahko izposodijo. Najboljšim učencem godba tuđi sofinancira plači- lo šolnine. Vpis za novo šolsko leto 1997/9H ho potekal konec meseca maja, za- to že sedaj vabimo vse starše, na/ razmišljajo o tem, če bi svoje otroke vpisali v glasbeno solo, saj je učenje instrumenta zelo koristna zapol- nitev prostega časa vaših otrok. VABILO! Otroci, ki so stari od 4 do 7 let, so vabljeni na pravljične uri- ce. Te bodo vsak prvi petek v mesecu ob 1X uri v avli Kultur- nega doma. Pridejo naj vsi, ki radi poslušajo pravljice, pojejo, rišejo ali kako drugače ustvarjajo! ,,,, vabi Urša Lavrtč STARI OBIČAJI Dan pustnih norčij pust je dan, ko si vsakdo lahko "adene masko in predstavlja, kar h°ce. Je tuđi dan, ko si nekateri vsaj za ta dan snamejo maske, ki prekriva njihove obraze skozi vse leto. V pustu naj bi tuđi preganjali zimo in klicali pomlad. )e pa tuđi znanilelj začetka štiridesetdnevnega postnega časa. Na Moravškem so se na pustni torek po domovih sprehajale manjse skupini«1 (x>lj ali manj domiselno ma- skiranih otrok. Učenci razredne slop- nje so svoje rajanje pričeli ze v soli z Aleksandrom ježem in se Moravča- nom pokazali v sprevodu skozi center. Tekst in foto: Mal Mlaj, ki je Primoža pričakal na do- vozu k domaći hiši, so postavili ti- šti, na katerih bo mladec izpolnil drugi del stave. Mimogrede, oće- tu so brki že zrasli. pravo kavico. Znajo jo sami pri- praviti v priročni kuhinji v avtobu- su. Organizator pa sta bila ŠD Termit Moravče in ŠDK Peče. Pri- mož jih je navdušil, še zlasti z drugim skokom (195,5 m). Zase- del je tretje mesto za Okabejem in Goldbergerjem. To je bilo že dovolj, da si je oblekel rumeno majico. Je že kdo pomislil, da bo Primož že v nedeljo preskočil mejo 200 metrov? To mu je ludi uspelo. Sezono bo nadaljeval z nasto- pi na svetovnem prvenstvu in te- kmah za svetovni pokal v skandi- navskih državah, kjer bo preživel ves mesec. Vse svoje navijače pa vabi, da se mu pridružijo v Plani- ci od 21.-23. marca na zaključku svetovnega pokala. Pridite, ule- gne nas znova presenetiti. IN MEMORIAM Alešu Homarju Nešteto dni in petkov smo preživeli skupaj in se razhajali s tištim običajnim stavkom: Adijo, vidimo se v ponedeljek! Tako je bilo tuđi zadnji petek. Joda to- krat svoje obljube nisi izpolnil, pa ne zato, ker ne bi bil mož bese- da. Preprosto. V ponedeljek je tvoj stol ostal prazen. Nihče ni spraševal zakaj. Le pridušno ihte- nje tvojih sošolcev je potrjevalo, da vsi vemo, da se jutri, pojutriš- njem, nikoli več ne vrneš med nas. Ne doumemo še, da ta ne- nadna praznina ne bo več zapol- njena. Nismo govorili o tebi, ču- tili pa smo, da si v mislih vsakdo slika zadnje srečanje s tetxjj, zad- nje pogovore in posluša tvoj zvonki glas. Tokrat je tišina pove- dala mnogo več kot besede. Ob- jokani obrazi, žalostni pogledi in nenavadna tišina v vseh prostorih sole je oznanjala prelresljiv dogo- dek, da se je tvoje življenje kon- čalo pod kolesi drveče pošasti. V teh dneh, ko bi moral pokazati vse svoje znanje, ki si gtrebe po aktivnem ukvarjanju / lastnim položajem in uveljavljanjem na enem ,ili većih /ivljenjskih podroćjih; - \xAw\y po soupr.ivljiinju v svojem dolovnem in bivalnem okolju; - [Krfrebe po delu in ustvarjanju ter po sooblikovanju in izvajanju odločltev v da- iiciTi okolju; - |x>trtm' po specifični pomoći s sociološkega, psihološkega, zdravstvenega, re- habilit.idjskega in vzgojnoizobraževalnega področja. C)om ludi v prihodnje pokrivalo .')() [X)vcrjcnikov; ti bodo po- skrlx^li, da bodr> prav vsi ćlani društva, ki radi sorlclujejo tako v humanitarnih akci- jah, kot na izletih, letovanjih, kulturnih, družabnih in šjiortno-rckrcilivnih srečanjih, seznanjeni z njihovim cl(>lf>m... Prisrčno dobrodošli 22. marca 1997do|x>ldne na tradicionalnom sret'-anju ob SVI- TOVNEM DNEVU INVALIDOV! V. 08^1113 Domžale /lamnik 19 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V RADOMLJAH Med nami so bili tuđi učitelji slovenščine iz Argentine in Avstralije Lepo je, če domovina ne poza- bi na svoje zdomce in jim vsake toliko poda roko. Slovenija že četrto leto zapored organizira strokovno izpopolnjevanje učite- ljev slovenskega jezika po svetu, jim pripravi pedagoški seminar, studijske ekskurzije po Sloveni- ji in hospitalizacijo na dvojezič- nih šolah v Celovcu in Beneški Sloveniji. Nekaj srečnih naključij in sloven- ski učitelji i/ Argentine in Avstralije so bili povabljeni v Radomlje. Turi- stično društvo jih je gostoljubno sprejelo s slovenskim nagljem v Slo- venski hiši in z novim prospektom občine Domžale. Ob najboljši slo- venski putići gospe Ivanke Brodar, ki dobiva nagrada za najboljše kmečkc dobrote, so zdornci, ki sta jih spremljala državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in gospa Lea Deželak, slišali, kako nastaja kmečko pohištvo in drugo narodno blago Slovenske hiše in kako si Turistično društvo s svojimi aktivnimi člani prizadeva, da je kraj lep, čist in prijazen, prirejajo razsta- ve in lekmovanje, izdajajo glasilo,... Pesnica Zlatka Levstek je vsem po- darila izvod svojih najnovejših Krh- kih pesmi, ki so pravkar prišle iz ti- skarne in jih bodo ob kulturnih ve- čerih lahko prebirali po svetu. Po vsem tem pa se je pravi Kul- turni večer, ki ga je pripravilo Kultur- no društvo Mlin, Radomljc, posve- čen našemu najvećjemu slovenske- mu pesniku, dogodil v polni dvora- ni kulturnega doma. Moški pevski zbor Radomlje in Sirene s Homca so s svojimi zvonkimi glasovi napol- nili vse kotičke dvorane in srca po- slušalcev. Nekaj besed o Radom- Ijah, o zgodovini in Ijudeh je pove- dala predsednica KS, ki je poleg vseh gledalcev še posebej pozdravi- la goste iz zamejstva in državne up- rave. Radomlje z okolico skozi objek- tive članov Fotokino in video klu- ba Mavrica so se preko diapoziti- vov dotaknile vseh prisotnih, ka- kor tuđi prijazne, prikupne besede povezovalca kulturnega večera, gospoda Jožeta Urbanija, ki trdi: »Koliko lepote je okoli nas, pa je ne vidimo oziroma je ne znamo videti.« Tukaj so jo gledalci lahko videli!; In končno vrhunec večera. Pre- davanje dovškega župnika, Fran- ceta Urbanije, spremljano s čudo- vilimi diapozitivi Argentine in nje- nih gora. Preteklo leto se je na- mreč s Planinskim društvom Celje udeležil odprave v te čudovite planine, kjer imajo Slovenci že kar nekaj smeri in vrhov. (Čeprav je naš Triglav lepši, kot pravi preda- vatelj!) Povsod so bili prijazno sprejeti in stkala so se nova znan- stva in prijateljstva. Med predava- njem so učitleji iz Argentinskih Bariloch živahno sodelovali, po- magali so z imeni cvetlic in prepo- znavanjem družin na posnetkih. Zelo zanimivo in poučno, dopad- ljivo in preprosto razloženo. Pre- pričana sem, da so vsi uživali. Po končanem uradnem delu je stekel pogovor in klepet med do- mačini in slovenskimi učitelji iz tu- jine. Prijetno druženje je zaključilo pesem: Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gre- mo, nazaj še pridemo! Ostali pa so nepozabni spomini. ZLATKA LEVSTEK Likovno riazstavišče Uomžale Razstava akvarelov očeta in sina V Likovnem razstavišču Domžale smo si lahko v prvi po- lovici februarja ogledali razsta- vo akvarelov akademskih slikar- jev dveh Mihov, sina in očeta Pirnata, o katerih slikah je spre- govoril g. Valentin Benedik in med drugim dejal: »Miha Pirnat st. je bil rojen 1924 v Sr. jaršah in je diplomiral na Aka- demiji za likovno umetnost - slikar- stvo, svoje življenje pa povsem posvetil restavratorstvu. V njego- vem slikarstvu ni drznih eksperi- mentov, ne uvaja revolucionarnih novosti, pač pa veje iz njega Ijube- zen do rodne grude'in njene lepo- te. Pred seboj gledamo svet, ki je poln intimne domačnosti in pristne iskrenosti. Če je oče pretežno restavrator, je mladi Miha (roj. 1967 v Ljublja- ni) po duši slikar, ki pa je imel za nameček še to srečo, da se je ta- ko rekoč »Ad fontes« seznanjal z izkušnjami, tako na slikarskem kot restavratorskem področju. Napre- dek, ki ga je v akvarelu dosegel, priča o njegovem vztrajnem iska- nju lastnega umetniškega izraza.« V. Sedemsto let prve znane omembe Vira Letos mineva sedemsto let od prve omembe Vira, v letu 1395 pa je v listini prvič omenjen mlin v tem kraju. Zato nekaj zgodovinskih podatkov o Viru. Krajevno ime Vir spominja na tište čaše, ko je na prodnatih tleh voda povsod privrela na dan, talna voda pa je bila tik pod površjem. Kamniška Bistrica, ki se je ob svoji plitki strugi razliva- la daleč na obe strani, pa je to območje pogosto poplavljala. Hifgon Devinski Mlajši in žena Matilda sta 5. januarja 1297 vas Vir (unser dorf und unser eigen ze VVa- ge) za 55 mark oglejskih denaričev prodala Viljemu s Čmelega. Ves de- nar sta že tedaj prejela. K vaši Vir (dorf ze Wage) so spadali tuđi trav- niki, njive, les, vode, pašna, obdela- na in neobdelana zemljišča, Ijudje in posest z vsem, kar zraven spada. Vse to je prodal njemu in ženi Hed- viki ter dedičem. Kot priče so nave- deni: koro.ški vojvoda Henrik, grof Friderik Vovberški, opat Henrik iz Stične, Kuno, kaštelan v Višnji gori, Engelberl Gali, Nikolaj z Umbcrka in drugi. Listino sta pečatila vojvo- da Henrik Koruški, stiski opat He- nrik in izstavitelj, čigar pečat je oh- ranjen. V urbarju samostana Velesovo je Vir (VVag) omenjen že leta 1363. Sajbot iz Sajevca je 23. junija 1379 Hermanu I. Celjskemu med drugo posest jo prodal tuđi stolp na Gorjuši (turn ze Goriusch) in tri kmetije - hube na Viru v župniji Dob (ze VVag in Avcher pfarr). Vso posest je nato prejel nazaj v fevd. Pirs iz Črnelega je grofu Herma- nu Celjskemu in dedičem 29. maja 1395 prodal vso svojo posest, med drugim mlin na Viru, ki ga je tedaj imel Tomaž, podložnik Sevbota (ze ain muelen die Tomas, Aevbot mann vecz innhat). Pirs je nato vso 'o posest prejel nazaj v fevd. Z dne 26. avgusta 1410 je za Vir posebej zanimiv tišti del listine, ki opisuje mejo krumperške posest i. Ta je po- lekala od cerkve sv. Kunigunde na Taboru, mimo dveh opuščenih krnetij na hribu Kosmač, do gozda Polca in Hanska od sv. Petra, na- vzdol proti studencu Zdravjek (pri 'hanski skakalnici) in hribčku Golek, Po dobravi proti Viru do klanca in močvirja ter nato proti cerkvi v Do- bu ter naprej proti Gorjuši in Brdu nad Ihanom. Posesti, ki so jo sestre Kristina, Ana, Marjeta in Gundula takrat za 232 mark beneških šilin- gov prodale sorodniku Engelhartu Zellenpergerju, je pripadala tuđi ena huba na Viru. V drugi listini so V Celjski fevdni knjigi je ohranje- no poročilo, da je (akob Lamberger leta 1436 od grofa Friderika II. Celj- skega prejel v fevd dvor v Črnelem, tri hube, na katerih so bili Martin, Mesojedec in Tomaž iz Doba, mlin na Viru (Item ain muli zum VVag) in drugo, že omenjeno posest. Vir pri Domžalah okoli leta 1910 grofa Hermana Celjskega prosile, naj mu to posest podeli v fevd. Pr- vo listino so pečatili Martin Stuple- in iz Kamnika, Osterman iz Kamni- ka, Pirs iz Doba in Ulrik Limbarski. Pečati so ohranjeni. Drugo listino sta pečatila Marko Stuplein iz Ka- mnika in Pirs iz Doba. Pečat Pirsa je odpadel. Volfhart Judenspan in njegova žena Margareta sta 15. januarja 1417 Nikolaju Mengeškemu - »Mangespurgerju« za posojenih 120 goldinarjev zastavila dve zem- Ijišči v Homcu, dve zemljišči in mlin na Viru (ze VVog) in eno zem- Ijišče v Dobmši v župniji Vodice z vsemi pravicami. To posest je Mar- gareta dobila za jutrnjo in doto. Pridržala pa sta si pravico, da si z njenim posojilom posest pridobita nazaj. v Deželni upravitelj na Kranjskem, Leopold lulbek, je 13. oktobra 1421 izpričal, da je Marjeta plem. Lieben- stain, predstojnica v Velesovem, svojemu samostanu poklonila štiri hube in en mlin na Viru v župniji DoB (vier huben und ain muli zu der VVag in der pfarr zu Aich gele- gen). Na eni hubi je bil župan Jane (Jane suppan), na drugi Marko Šku- rjavec (Mara) Schuriauecz), na tretji Krize (Crise) in na četrti Jurij (Jure), ki ima tuđi mlin. Vse to je bila njena dediščina. Vir (VVag) se v letu 1436 ponovno omenja v Celjski fevdni knjigi. Bratje Nikolaj, Zigfrid in Hans Gamberški- Gallenberger so od grofa Friderika II. Celjskega v tem letu prejeli v fevd desetino na Pšati, v Srednji vaši pri Šenčurju, Smledniku, Vasci in Vodi- cah, tri hube v Mošah pri Smledni- ku, eno hubo v Šmarci, tri v Hrašah pod Smlednikom, eno na Podrečju, dve in pol v Krascah v moravski žu- pniji, travnik v Stubu, dve hubi na Viru (Item zwo huben zu VVag) in še več druge posesti. V sporu zaradi žitne mere so v li- stini, ki je bila 18. aprila 1437 napi- sa v župnišču v Dobu, omenjeni možje Marko, Jernej, Osvald in |u- rij z Vira (Marko, Jerne, Osvvald, Juri de vila VVag). Po urbarju velesovskega samo- stana so bili leta 1458 temu samo- stnau na Viru (VVag) podložni štirje kmet je. Hans Zellenperger s Krumperka se je glede očetove dediščine, kot izpričuje listina, 4. aprila 1481 porav- nal s sestrinim sinom Boltežarjem Ravbarjem, in sicer tako, da mu bo, če bi umri brez dedičev, zapustil grad Krumperk, dva dvorca in več posesti v župniji Ihan, dvor na Viru (ain hof f an der VVag), na katerem je »sedel« Lenart, eno hubo na Gorju- ši, na kateri je živel kmet Ulrik, to je v župniji Dob, in še nekaj posesti v bolj oddaljenih krajih. Jurij (|6rg) von Stodell in njegova žena Marjeta sta 1. oktobra 1502 Lovrencu Paradevserju in njegovim dedičem v popolno lasl prodala mlin na Bistrici pri Križu ler vodni jarek in ribolov na Viru (in der VVi- er und vassergraben). V urbarju jabeljskega urada iz le- ta 1493 je med drugim omenjen tu- đi mlin na Viru. Jurij Lambert s Črnelega je 26. fe- bruarja 1530 z Gašperjem Ravbar- jem s Kravjeka zamenjal kmetijo na Viru, na kateri sta živela Gašper in Britze Patavver, za kmetijo v Zapri- čah. V pismu rimsko-nemškega cesar- ja Friderika II. 14. maja 1625 se med drugo krumperško posestjo omenja tuđi kmetija na Viru (zu der VVag). Valvasor poroča, da je okrog le- ta 1680 Vir prizadel velik požar. Vnovič je Vir pogorel leta 1863. Ogenj so na obeh koncih Vi- ra naenkrat podtaknili vojaki, ker so fante zalotili pri vasovanju njihovih deklet, in jih prepodili. Na Viru je 5. julija 1748 umrla 70- letna mlinarica Uršula Ovca. Po krajevnem imenu je svoje ime privzela ena najstarejših pomemb- nih rodovin na Viru, to je Virkova. Virki so gospodarili tam, kjer sedaj pravijo Pri Stupcu in kjer je tovarna Tosama. Zadnji ali eden zadnjih iz te rodovine je bil narodnobuditelj- ski pesnik Josip Virk, ki je napisal blizu pet tisoč različnih pesmi, ne- katere njegove so ćelo ponarodele. Zgodovinarji menijo, da so bili kraji naseljeni vsaj kakšnih sto let prej, ko jih prvič omenjajo v pisanih virih. To gotovo velja tuđi za Vir. Še več. Vir s svojo lego ob tako po- membni cestni zvezi med vzho- dom in zahodom ob prehodu čez hudourniško reko kamniško Bistrico je kar terjal stalno nasejitev civilov ali vojaških enot že zdavnaj prej. Na to, da je bil Vir najbrž naseljen že v rimski dobi, spominjajo tuđi si- cer skromne rimske najdbe na Viru. Vir je tako letos v januarju po- vsem v tihem in brez spomina pra- znoval sedemstoletni jubilej. Temu izjemnemu dogodku je posvećena tuđi knjiga Župnija Dob skozi sto- letja. STRAŽAR NAŠ ROJAK Dr. Blaž Korošec Strokovnjaki vse bolj ugotavljajo, da je bila Sahara nekoč porašćena in ro- dovitna. Danes tam gospodarijo pe- ščeni viharji, vmes pa oaze dokazuje- jo, da je tuđi tam možno življenje. Slo venski kras je bil v srednjem veku še porašćen; človeška roka pa je les izse- kala, in tam kraljuje kamen, vse prepo- časi pa ga nazaj pogozdujemo. Če to prenesemo v duhovni svet, se nekaj podobnega doga ja s slovenskim narodom in slovenskim življem. Po drugi svetovni vojni je Slovenija posta- la nekakšna Sahara ali kamniti kras. Ve- liko poštenih partizanov je padlo, pre- cej jih je pospravila revolucija, že med vojno je bil vsakdo, ki je drugaće mislil, njen sovražnik, pa naj je bil v partizan- skih vrstah ali doma. Revolucija je ta- ke sovražnike začela pobijati že leta 1941, na tisoče pa jih je pobila tuđi po vojni. V vseh šolskih učbenikih smo petdeset let brali: Revolucija se traja. To je držalo in drži. Zaprtih in mučenih je bilo okrog tristo duhovnikov, zapori so bili natrpani z nedolžnimi Slovenci - dachauski procesi - Goli otok. Moritve in ubijanja pa nišo samo te- lesni, še hujši so duhovni. Kako so bili v petdesetih letih »prećiščevani« uči- teljski kadri in vsi ukaželjni, ki so želeli v svoji stroki napredovati. Zato je Slo- venija za ves ta čas zaznamovana kot duhovna Sahara in duhovni kras. Pred sto leti so šli Slovenci po svetu za kruhom, po drugi svetovni vojni pa tuđi za duhovnim kruhom in zato, da so preživeli. Kakšna škoda! Doma pa so s častnimi izjemami ostali tuđi razni kurji tatovi ter vodili in učili slovenski narod. Eden takih, ki je uvidel, da zanj do- ma ne bo ne enega in ne drugega kru- ha, je bil tuđi spoštovani rojak dr. Blaž Korošec. Ker je zelo preprost in skro- men, je Stane Stražar že za knjigo Ob bregoviti Bistrice, v kateri ga je uvrstil med znamenite osebnosti, težko prišel do skromnih podatkov; podobno je bi- Dr. Blaž Korošec, major ameriške vojske lo za dobsko knjigo. Ti dve praznini dopolnjujem z njegovim kratkim življe- njepisom, ki ga je naš rojak napisal na željo svojega brata Petra Korošca. Upam, da bom s tem prispevkom v Slamniku odprl rubriko Naši rojaki po svetu. In še to. Če bi bila pri nas res de- mokracija, bi taki strokovnjaki, kot je on, po sedmih letih že zdavnaj preda- vali slovenskim medidncem; tako se pa kar vleče in odlaša. Mogoče je kak- šna izjema. Priznati pa moramo, da so v tem ča- su tuđi doma zrasli številni znanstveni- ki in strokovnjaki. Toda drugače misle- či so do visokih pobžajev prišli le s skraj- no napornim delom, studijem in pouće- vanjem. Ob tem pa so morali skrbno skrivati svoje osebno prepričanje. Tuđi vsi ti so počasi »pogozdovali« slovenski kras in Saharo. Da bo še več teh duhov- nih oaz, odkrivajmo naše občinske ro- jake, ki živijo po svetu ter so v čast in ponos svobodni Sloveniji. • F.C. Dr. Blaž Korošec, zdravnik Rojen sem bil 1 i. januarja 1921 v Dobu kot prvi sin očetu Blažu in mami Frančiški. Prva leta smo pre- živeli v Dobu in kasneje, ko smo se preselili v Radomlje, smo se redno vračali tja na obiske k sorodnikom in znancem. Po osnovni soli v Radomljah so me starši poslali v Ljubljano v gimnazijo. To se je zgodilo v glavnem, po mojem mnenju, na materino prizadevanje, ki je od otroških let bila v stiku s svojim stricem polkovnikom Andrejkom. On je bil takrat ponos sorodnikom, vzor mladini in je med drugim tuđi poma- gal ustanoviti solo na Rovih. Obiskoval sem klasično gimnazijo in stanoval v dijaškem domu, iz kate- rega se je većina odločila za semeni- šče in ker jaz nisem imel takega na- mena, sem po ćetrtem razredu obi- skoval solo od doma z vlakom. Po gimnaziji sem študiral medicino na univerzi v Ljubljani. Dobil sem sti- pendijo in živel v Oražnovem domu na VVolfovi ulici s pogojem, da redno in uspešno delam predpisane izpite. Ustanova je bila popolnoma nepoli- tična. Razmere za studente po začetku vojne so postale zelo negotove in ne- varne. Nekega dne sem bil brez raz- loga na cesti aretiran in zaprt za štiri- najst dni. Drugić so nas vse iz doma odpeljali v internacijo v Italiji. Ob pri- hodu tja smo bili opsovani in opljuva- ni kot »banditi«. Po italijanskem raz- padu sem zopet prišel v Ljubljano in se ob koncu vojne umaknil v Avstrijo. Ustavil sem se pri neki hiši pred Ce- lovcem in oslal tam nekaj tednov. Medtem so domobrance odpeljali na- zaj v Jugoslavije Kmalu je bilo usta- novljenili več taborišć, kjer so Ijudje ostali in čakali na emigracijo. Tam je bilo dosti časa za premišljevanje in ta- ko sem prišel do zaključka, da bo stu- diranje moja edina pot v zopet nor- malno in dostojno življenje. Krenil sem na pot v Italijo, kjer sem imel znanca, ki je študiral v Padovi. Bil sem takoj sprejet, a popolnoma brez de- narja in upanja za pomoć; imel sem vezane roke. Odšel sem nazaj v Av- strijo, kjer sem imel vsaj taborišče in prijatelje. Medtem je bilo urejeno ta- borišće v Gradcu, kjer bi bilo možno studirati. Bil sem sprejet in ostal tam do konca studija. Po diplomi sem do- bil mesto preiskbvalnega zdravnika pri IRO (International Refugee Orga- nization). Tu sem lahko pomagal mnogim Slovencem. Ker je bila mož- nost zaposlitve brez državljanstva v Avstriji zelo omejena, sem odšel v Ameriko. Tu sem moral še enkrat op- raviti vse izpite in iti k vojakom, še preden sem bil državljan. Kot vojaški zdravnik sem bil v več bolnicah in en- krat tuđi šef medieinskega oddelka v veliki tovami orožja z nad štiri tisoć delavci. Medtem sem bil povišan v čin majorja (commander). Kot zdrav- nik sem se moral zaradi vojne v Ko- reji registrirati za vojsko, kamor sem bil tuđi čez nekaj časa pozvan. Ame- riška radijska oddajna postaja »Voice of America« je takrat v slovenščini po- roćala o tem. Već Radomljanov, ki so tedaj poslušati tuje posfije, je o tem pripovedovalo mojim staršem, seveda s pretiravanjem, ki se je s časom še ve- čalo, kakor sem mogel to ugotoviti ob svojem obisku v rodni domovini. Kot državljan in prost vojašćine sem imel odprto pot. Odbćil sem se za specializacijo v radiologiji in nukle- arni medicini, ki je hitro postajala ena najbolj naprednih zdravniških panog. Zaradi ogromnega tehnićnega na- predka v zadnjih ćasih je v moderni bolnici hitro postala ena najbolj upo- Števanih in potrebnih zdravniških po- klicev. Radiolog tu v rxjlnic:i je v sre- dišču dogajanj, ker zdravniki, ki oseb- no skrbijo za bolnike, prićakujejo od radiologa, da jim potrdi ali pove dia- gnozo njihovih pacientov. To je posta- io še bolj resnićno, odkar je v upora- bi magnetska resonanca, ki omogoća studiranje delov telesa in njihova olx> lenja zeio natančno brez rentgenskih žarkov. Dobil sem mesto, kjer sem ostal dvanajst let in medtem postal najprej asistent in končno šef (primarij) radi- ološkega oddelka v isti bolnici ter po- stal član profesorskega zbora medi- cinske fakultete univerze Lovola v Chicagu. Kljub napredku v eni smeri sem vedrio imel željo za većjo samo- stojnost. Zato sem vzel novo mesto, kjer sem imel već priložnosti v tem pogledu. Moderniziral sern radiološki oddelek v novi bolnici z najnovejšo opremo, ki je bila na razpolago. Usta- novil sem »Quad Gtv Radiologists« Ltd., zdravniško družbo specialistov, bil njen laslnik ter šef radiološkega oddelka v novi bolnici. Ob tem sem imel već časa za udejstvovanje zunaj zdravniškega polja. Med drugim sem bil tuđi več: let direktor pri »ROTARY«, ki je mednarodna humanitarna orga- nizacija. Ob moji upokojitvi pred dve- ma letoma sem bil imenovan za ćast- nega člana ILLINI bolnice, kjer sem bil tuđi već let v upravnem odboru. Res, ponosen sem, da nisem nikdar zahte- val denarja od bolnikov, če nišo mo- gli plaćati. Postal sem kljub temu go- spodarsko samostojen in neodvisen, kar sem si želei že od otroških let. Nedavno sem indirektno prejel pri- znanje tuđi iz Slovenije, za kar sem vesel. MINISTRSTVO za ZNANOST in TEHNOLOGIIO ter SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI in UMFF- NOSTI me vabita k sodelovanju s pi- smom, kjer omenjajo, da hoćejo vzpostaviti učinkovite stike z razisko- valci in profesorji slovenskega rodu v inozemstvu in da jim bo sodelovanje v zadovoljstvo in čast. Domžale /lamnik 20 Vodstvo DIATI ob 15-letnici: Cvetka Vlaj, Franc Peterlin in Pavle Pevec. 15letDIATI Človek mora sam ustvariti bogastvo Z namenom, da bi hitreje sle- dili svetovnemu razvoju in ga vključevali v domaće razmere, je bil pred već kot dvema desetlet- jema podpisan poseben dogovor o uresničevanju politike inovacij. Že tedaj so namreč ugotavljali, da je potrebno ustvariti pogoje za stimuliranje, uveljavljanje, predvsem pa pospeševanje ino- vacij in tehničnih izboljšav v de- lo in življenje. To področje je bi- lo sprva zlasti domena sindikata ter tedanjih samoupravnih razis- kovalnih skupnosti, že v letu 1982 pa je naloge s tega področ- ja prevzelo Društvo izumiteljev in avforjev tehničnih izboljšav Domžale. Njegovi člani, v najboljših časih je društvo združevalo već kot 150 čla- nov, so se v začetku februarja zbrali na slovesni seji ob 15-letnici društva, ki si je vseskozi prizadevalo, da bi inovacijska dejavnost postala mno- žična ustvarjalnost, gibanje, ki bi čim več domaćega znanja prineslo v vsa delovna okolja. O prvih korakih in razvoju društva je spregovorila ga. Cvetka Vlaj; poudarila je, da so bile inovacije kot izvirna zamisel tu- đi v okviru društva temeljni dejavnik napredka. Društvo je z razlićnimi ob- likami strokovnega usposabljanja, predavanji, številnimi ekskurzijami doma in po svetu, seminarji, razsta- vami inovacij, strokovnimi razgovo- ri in pomočjo svojim članom poma- galo pri razvoju te dejavnosti na ob- močju nekdanje občine Domžale. Tako se elani DIATI lahko pohvalijo z vrsto inovacij ter številnimi tehnični- mi izboljšavami, s katerimi so prispe- vali k uveljavitvi domaćega znanja v svojih življenjskih, predvsem pa de- lovnih okoljih. V zadnjih letih se DIATI srečuje s precejšnjimi težavami zlasti na pod- roćju zagotavljanja finančnih sred- stev in primernih prostorov, saj nji- hov predlog, da bi ustanovili Center za inovacije in podjetništvo, ni doži- vel večjega odmeva. Kljub tem teža- vam pa so trdno odloćeni, da tuđi v prihodnje s svojimi inovacijami in tehnienimi izboljšavami prispevajo svoj delež k uveljavitvi znanja v na- ši industriji in podjetništvu. G. Franc Peterlin, predsednik Društva, je predstavi I kratko zgodo- vino inovatorstva in posebej pouda- ril, da mora elovek sam ustvariti bo- gastvo, katerega del je tuđi njegova želja po novostih, po izboljšavah, ki pa morajo svoj odmev in material- no korist doživeti predvsem v pra- ksi. Za ustvarjalni prispevek na pod- ročju delovanja in širjenja inovator- stva so ob 15-letnici priznanja preje- li naslednji elani DIATI: Franc Peter- lin, Pavel Pevec, Cvetka Vlaj, Milan Trbižan, Majda Popovic, Marija Puki, Nuša Šink, Franc Rožie, Martin Šraj, Martina Kovač in Ivan )urkovšek; z minuto molka pa so se spomnili tu- đi umrlega člana Franca Zajca. V.V. OBČINA DOMŽALE SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ NOVE OBČINE DOMALE objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: poslovni prostori v objektu Ljubljanska 73, Domžale: 1. v pritlićju s pov. 26,60 m2 - prostor s pov. 14,40 m2 - prostor s pov. 12,20 m2 Izklicna visina najemnine za poslovne prostore je 20 DEM/ml Prostore je za poslovno dejavnost potrebno adaptirati. Prostore oddajamo za nedolocen čas s trimeseCnim odpovednim ro- kom. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o stro- kovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plaCilni promet, nadziranje in in- formiranje (BON 1, BON 2, in BON 3), dokazilo o rednem plaćevanju da- jatev in prispevkov. 3. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen pla- ćati. Ponudbe z označenimi dokazili od 1. do 3. naj interesenti pošljejo pri- poročeno na naslov: OBČINA DOMŽALE - SKLAD STAVBNIH ZEM- LJIŠČ NOVE OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, Domžale S PRIPISOM »ZA )AVNI RAZPIS R P. JUBLJANSKA 73 - NE ODPI- RAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po pre- teku razpisanega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Prednost f)ri izbiri bodo imeli poruidniki, ki bodo ponudili plačilo najvišje rujemnine. Vse dodatne |x>datke v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 721- 376. Udolezend razpisa bodo o njegovem iziđu obveščeni v 15 dneh po iz- biri. OB 1. MARCU — SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Franc Anžin - človek, ki ga morate poznati Tako kot Slovenija je tuđi Občina Domžale zaradi svoje pestrosti, sliko- vitosti, naravno-geografskih enot, pa tuđi urbanizacije in industrializacije, izpostavljena precejšnji ogroženosti. Za odpravljanje posledic te ogroženo- sti pa tuđi drugih dogajanj v okolju imamo v občini organizirano civilno zaščito kot del celotnega zaštitno re- ševalnega sistema, katerega temeljne naloge so humanitarne narave in ob- sega|o: vzpostavljenje in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito in reševanje, obveščanje in opozarjanje na preteče nevamosti, mobilizacijo sil in sredstev za zaščito in reševanje, zaščito in re- ševanje ljudi, živali in materialnih do- brin ter dajanje pomoći, odpravljanje posledic nesreč do žagotovitve osnov- nih razmer za življenje in delo, pomoć drugim prizadetim obdnam ter uprav- ljanje in vođenje zaščite in reševanja. VObćini Domžale to področje opera- tivno vodi g. Franc Anžin, roj. 27 3. 1950, diplomirani pravnik, stanujoč v Sp. laršah na Jelovškovi 14 in zaposlen v podjetju TOSAMA DOMŽALE. Na področju civil- ne zaščite dela že več kot 10 let in vsesko- zi opravlja dolžnost poveljnika Civilne za- ščite, ki mu je nova zakonodaja dodelila se već dolžnosti in pravic, saj je po po- oblastilu Županje individualno odgovoren za operativno vođenje zaščite in reševa- nja. Pri tem mu pomaga strokovno sestav- Ijen štab civilne zašćite, v katerem, kot sam pravi, nišo le strokovnjaki za posame- zna podroćja (npr. gradbćništvo, zdrav- stvo, nastanitev in oskrba, tehnično reše- vanje, varstvo pred požarom), temveć so to predvsem Ijudje, ki jim vedno in po- vsod lahko zaupaš. S svojimi strokovnimi izkušnjami in ugledom, ki ga uživajo, bo- do vedno zagotovili primemo strokovno in organizacijsko ukrepanje. Leto 1996 na tem podroćju ocenjujemo kot srečno, saj ni bilo potrebnih većjih uk- repov, zato so posebno skrb namenili na- daljevanju usposabljanja članov štaba s področja operative in organizacije, kjer je bilo na področju zakonodaje veliko novo- sti. Opravili so tuđi štabno vajo, kjer so bili udeleženci iz občine Domžale posebej pohvaljeni. V letu 1996 je bil izdelan tuđi nacrt varstva pred požari, letos pa načrlu- jejo pripravo ocene ogroženosti po novi metodologiji ob upoštevanju novega ob- močja občine. Naša občina je po poveljnikovem mne- nju najfx)lj ogrožena pred potresom, ne- varnimi snovmi, požari v urbanem naselju, neurjih in poplavah, pa tuđi pred drugimi nepredvidenimi dogodki, med katerimi v zadnjem času zelo velikokrat omenjajo posege na področju ekologije. Za posege na vsa ta področja imajo enote potrebne strokovne pa tuđi praktične izkušnie, saj so mnogi izmed članov te dobivali ob velikih poplavah pred leti in ukrepanju ob veliki suši; pomembna izkušnja pa je bila tuđi vojna ter odprava posledic neurij. Nove praktične izkušnje sta prinesla priprava na sprejem beguncev in papežev ohisk. Kljub srečnemu letu 199f> ter strokovno dobro organizirani civilni zašćiti pa se g. Franc Anžin zaveda, da je potrebno znanje ne- nehno dopolnjevati in pravi: »Predvsem je potrebno stalno dograjevati opremo, kjer imamo probleme, saj je treba zaradi hitro- ga tehnološkega razvoja opremo vsesko- zi dopolnjevati, kar je izredno drago. Kljub temu načrtujemo kontinuirano opremlja- nje in usposabljanje vseh enot, v sedanjem obdobju pa zlasti enote za tehnično reše- vanje ter enole za akustično izvidovanje (iskanje zasutih). Sredstva zagotavlja ob- činski proračun; v njem bo letos za civil- no zaščito in reševanje predvidoma zago- tovljenih dobrih 6 mio SIT. Ta denar je na- menjen us|)osablj,)nju zaščitno refcvalnih enot, dopolnjevanju opreme pa tuđi na- domestilu plač obveznikov. Letos bo več- ji del teh sredstev porabljen za usposablja- nje tehnićno resevalnih enot civilne zašćite ter resevalnih enot, ki so organizirane v okviru prostovoljnih društev (kinologi, ta- borniki, alpinisti, jamarji, radioamaterji). Sodelovanjc z vsemi dt'javniki na tem področju ocjenjujemo kot izredno dobro, vzorno. »Sodelovanje pri nas je izjemno dobro, nekaj, s cimer se resnično lahko po- hvalimo in ga ocenimo z najvišjo oceno,« je zadovoljen. Enako veliko pohvalnih be- sed nameni sodelovanju s strokovno služ- bo občine, zlasti z g. Petrom (jubancem. Ocenjuje, da bi v primeru potreb vse služ- be in enote ustrezno ukrepale, čeprav ob tem ne pozabi opozoriti na veliko odvi- snost od danih situacij, ki so lahko zelo ne- predvidljive. G. Franc Anžin je za dolgoletno priza- devno delo na podroćju civilne zaščite prejel lani zlato priznanje poveljnika Repu- bliškega štaba civilne zaščite. Ob 1. marcu — Svetovnem dnevu civilne zaščite — se zahvaljuje vsem, ki s svojim delom prispe- vajo, da so bili vsi dosedanji ukrepi na tem področju dobro izvedeni ter hkrati ob tem prazniku vsem pripadnikom civilne zaščite in drugih zašćitno resevalnih enot tuđi is- kreno čestita. »Prepričan sem, da borno tuđi v pri- hodnje zmogli vse; naloge na tem področ- ju,« pravi ob koncu pogovora g. Franc An- žin. Pričakuje sodelovanje vseh dejavni- kov, hkrati pa ponovno opozarja na novo telefonsko številko 112, na katero prijavljaj- te naravne in druge nesreće. V. VOISKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO V DOMŽALAH: S svojim delom in denarjem do obnovljenega doma... Ko so se naši predniki na začetku stoletja lotevali gradnje gasilskega doma v Domžalah, jim tuđi ni bilo lahko. Začenjali so na podarjeni zem- lji, iz svojega, pravzaprav tuđi iz nić. Iz veselja nad opravljenim delom so za tram pravkar izgotovljenega doma v letu 1911 zataknili izvod Slo- venskih novic. Lep dokaz tedanjega uspeha domžalskih gasilcev seve- da z veseljem hranimo... Tuđi v današnjih rezmerah si domžalski gasil- ci mukoma in ne brez spotikanja prizadevamo priti do svojega ureje- nega doma. Casilski dom na Savski 2, ki pome- ni del nekdanje podobe Domžal, je bil vse od posta vit ve v lasti obćine in sele sprejetje nedavnega zakona nam je omogočilo, da smo po pogodbi med občino in našim društvom prišli do lastnega deleža objekta. Tako smo s to pogodbo v deležu postali tuđi vpisani lastniki poslopja ter pripadajo- ćega deleža zemljišča. Ta objekt in urejene možnosti za delo v njem so gotovo neobhodni temelj za našo de- javnost ter za delo 90 članov in prav toliko otrok, kot se jih tuđi združuje v humanem deki, kakršnega gasilsko društvo vedno ponuja. OBČINA DOMŽALE SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ NOVE OBČINE DOMŽALE objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAIO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: poslovni prostori v objektu Kolodvorska 8, Domžale: 1. v I. nadstopju $ pov. 50 m2 obsegajo 2 pisarni ter hodnik s souporabo sanitarij in skupnih delov stavbe Izklicna visina najemnine za poslovne prostore je 20 DEM/m-'. Prostore oddajamo za nedoločen čas s trimeseCnim odpovednim ro- kom. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o stro- kovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plaćilni promet, nadziranje in in- formiranje (BON 1, BON 2, in BON 3), dokazilo o rednem plaćevanju da- jatev in prispevkov. 3. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen pla- ćati. Ponudbe z označenimi dokazili od 1. do 3. naj interesenti pošljejo pri- poroćeno na naslov: OBČINA DOMŽALE - SKLAD STAVBNIH ZEM- LJIŠČ NOVE OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, Domžale S PRIPISOM »ZA JAVNI RAZPIS P. R KOLODVORSKA 8 - NE ODPI- RAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo |x> pre- teku razpisanega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili plačilo najvišje najemnine. Vse: dodaine podatke v zvezi / razpisom dobite po telefonu št. 721- 376. Udeleženci razpisa bodo o njegovem iziđu obvešćeni v \r> dneh po iz- biri. Dom nam ne pomeni te naše tradi- cije in tradicijo gasilstva v Domžalah. Obnove smo se po nacrt ih ing. arh. jožeta Nemca lotili skupaj z občino. Ta bo v dveh nadstropjih pridobila poslovne prostore za svojo rabo, mi pa borno z lastnimi moćmi, delom, prizadevnostjo uredili pritličje. Stroški nas kot solastnike skup.ij s solastni- kom — (obćino) seveda tuđi breme- nijo v naprej doloćenem deležu. Ti naši stroški, naš delež za obnovo do- ma, znašajo 130 000 DEM. Nosili jih borno sami, četudi ta čas še ne vemo, kako borno vsakoletno poravnali vi- sok znesek —1.750 (XX) Sit; toliko bo- rno morali skozi seciem let poravna- vati obveznosti vsako leto... Ob tem znesku se vprašujemo, kje in kako bo- rno zmogli sredstva za naše tekoće delo? Ob tem se seveda ob zastarelem voznem parku, ko se za domžalske gasilce več desetletij ni vlagalo v vo- zila in ni posodabljalo opreme, po- stavlja vprašanje, kako borno kos vse večji požarni ogroženosti in kopici na- log, ki jih pred nas postavljajo čaši z mnogimi nevarnostmi. S ponosom nas navdaja podatek, da smo po or- ganiziranosti v najbolj kakovostnem četrtem razredu, po požarni ogrože- nosti pa je naše območje med najbolj zahtevnimi območji. Ob tem poveda- nem pa žal za naše delo in potrebe ni ustreznega odziva... Svoja več desetletij stara vozila (najstarejše ima častitljivih 27 let) vzdr- žujemo in popravljamo sami, z delom in prizadevnostjo pa prispevamo vt;č, kot prispevajo nemara kjcrknli v pro- stovoljnih društvih za obstoj svojih društvenih okolij... Več: kot 40 poža- rov, različnih intervencij, vaj, nastopov, lekmovanj, drugih oblik izpopolnje- vanj, številnih ukrepanj v povodnjih in drugih incidentnih situacijah govori o tem, kako veliko in obsežno je naše delo. Žal tuđi ob natolcevanjih, da nam drugi gradijo naš gasilski dom, (na ža- lost nišo resnična), ostajamo sami, prepusćeni svojim rokam, iznajdljivo- sti in svoji iniciativi... Ker je tako in ker vemo, da nas vendarle podpirajo številni Domžal- čani (to so pokazali ludi v nabiralni akciji in prispevkih za novo leto (za kar se; jim lepo zahvaljujemo), vzlraja- mo na naši poti. Upamo, da borno z gasilsko trmo in zagnanostjo v uresni- ćitev zastavljenih ciljev na tej poti vztrajali še dolgo... Naj vas ob vsem povedanem poz- dravimo z našim običajnim, vendar zelo pomenljivim pozdravom »NA POMOČ!« Predsednik PGD DOMŽALE STANE KOVAČ ml. ČLAN UO MIHA LENČEK Obvestilo in vabilo lastnikom psov Ohveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tuđi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod strokovnim vodstvom izšolate svojega psa. Tečaj se bo prićel v mesecu marcu in bo trajal do 21. junija 97, dvakrat te- densko v popoldanskem času. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču za Šumberkom ob cestj. Vir-lhan. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpi- ti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, če bodo imeli us- trezno znanje. Za lastnike rodovniških nemških ovčarjev, ki bodo namenjeni za vzrejo, sporoćamo, da mora za pridobitev vzrejnega dovoljenja imeti samec in samica izpit ISP -1. Ta zahteva velja od 1. januarja 1996 dalje. Šolanje poteka po naslednjih programih: 1. A - poslušnostne vaje za pse spremljevalce in pse reševalce 2.C - poslušnostne vaje, sleden/e in obramba za športne in službene pasme 3. ISP - 1, IPO - 1 poslušnostne vaje, sledenje, napad in obramba za pse, namenjene za vzrejo (NO), šport no dejavnost in osebno uporabo 4. Šolanje resevalnih psov za iskanje zasutih in pogrešanih oseb 5. ACILITVje namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tuđi tekmovalno ukvarjajo s svojim-psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni ohvladati svojega psa, ta pa mora biti ubog- Ijiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v četrtek 3. marca 97 od 16. do 18. ure v domu društva za Šumberkom (na Viru pri semaforju desno v smeri Ihana), kjer boste tuđi dobili vse druge informacije. Kolikor želite izšolati psa za svoje osebne namene v našem društvu, vas vlju- dno vabimo na vpis 3. marca 97. KD Domžale Komisija za šolanje Domžale /lomnik 21 DOMŽALE, MENGEŠ, LUKOVICA IN MORAVČE Program za preprečevanje nezgod v cestnem prometu Poškodbe in zastrupitve so hu- da skrb javnega zdravstva v Slo- veniji, saj zaradi njih letno umre 1.900 ljudi. So prvi vzrok smrti otrok od 1. leta starosti dalje, mladoletnikov in mlajših odraslih (do 44. leta starosti). Med vzroki so na prvem mestu samomori, ta- koj na drugem mestu pa smrti za- radi nezgod v cestnem prometu. Slovenija ima eno najvišjih sto- penj te umrljivosti v Evropi. Dolgo časa je prevladovalo stali- šče, da zaradi nenapovedljivosti in nepredvidljivosti nezgod njihovih posledic ni mogoče preprečevati. Razvoj teorije in na njeni osnovi praktičnih ukrepov pa je ta mit do- dobra omajal. V razvitejših državah sveta (ZDA, skandinavske države, Avstralija itd.) so dokazali, da je z učinkovitimi preventivnim! progra- mi mogoče znatno zmanjšati števi- lo in težo poškodb zaradi nezgod. Institut za varovanje zdravja RS je že leta 1992 začel razvijati Program za preprečevanje nezgod v cest- nem prometu v občini Domžale (po novi lokalni samoupravi tuđi v občinah Mengeš, Lukovica in Mo- ra vče). Program temelji na teoretičnih principih varne skupnosti (Safe Communitv), ki so ga razvili in tuđi najprej preizkusili na Švedskem. Ker so se tovrstni programi preprečeva- nja nezgod na krajevnem nivoju iz- kazali za zelo učinkovite, jih je Sve- tovna zdravstvena organizacija pri- poročila svojim članicam. V progra- mih sodelujejo prebivalci določene- ga območja, in sicer pri določanju problemov, ki zadevajo varnost ter iskanju načinov za njihovo reševa- nje. Taki programi prav tako omo- gočajo uporabo znanja in sredstev, ki so na voljo v skupnosti, da bi zmanjšali Stevilo in težo poškodb zaradi nezgod, poleg tega pa spod- bujajo prebivalce, da uspešno prev- zamejo odgovornost za svojo var- nost. Na Institutu smo se odločili za preprečevanje nezgod v cestnem prometu, po posebnih kriterijih pa smo izbrali občino Domžale. Program je predvsem izobraže- valen, predvideva pa tuđi manjše spremembe okolja. Usmerjen je na vse udeležence v prometu - pred- Solske in šolske otroke, voznike, pešce in prometne policiste. V njem sodelujejo vzgojnovarstvene orga- nizacije in sole na območju občin Domžale, Moravče, Mengeš in Lu- kovica, prometna policija, zdrav- stvene organizacije, Svet za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu. Koordinatorici pa pri izvedbi pro- grama pomaga skupina, ki jo se- stavljajo predstavniki nekaterih omenjenih inštitudj. STROKOVNJAKI SO ZA PROTIHITROSTNE OVIRE Za počasnejšo in previdnejšo vožnjo »Na podlagi vseh analiz smo mnenja, da so bili ukrepi pravilni in na pravih meslih in dosegli svoj namen, zato ne vidimo razloga, da pristojni organ ne bi izdal uporab- noga dovoljenja,« so v Poročilu o učinkovitosti ukrepov umirjanja prometa v občini Dom/ale zapisa.- ii sodelavci Prometnotehniškega instituta Fakultete za gradbeništ- vo in geodezijo v Ljubljani. V omenjenem poročilu so ocenje- vali ukre|x- (grbine, bani|x>rje) na Roj- ski, Slamnikarski, Krakovski in Cankar- jevi ulici v Domzalah. Skupno vsem tem uliccim je, da imajo doslop cio sta- novanjskih predelov, delovnih mest, tr- govin, Sol, itd., obenem pa predstavlja- jo tuđi nekakšne bližnjice. Na teh uli- ca h so udeležend v prometu pred iz- vedbo ukrepov dosegali precej visoke hitrosti, ki so se po izvedbi ukrepov bistveno znižalc, in sicer: na Rojski od povprečno nad 60 km, ni pa bilo ma- lo voznikov, ki so vozili več kot 80 km/ti, na 34 do 42 krigli; na Slamnikarski so P<) izgradnji grbin povprečne hitrosti S 40 krn/h padle na !1 km/H, na Krakov- ski in Ginkarjevi pa so se hitrosti od S5 df) 40 krn/h po izvedbi ukrepov spusti- ■e pod iO krn/h. Slrokovnjaki ugotavljajo, da so ob- stoječi ukrepi - grbine oz. platoji - učinkoviti, saj so dosegli svoj cilj - prometne površine spremenili tako, (Ja se bo zmanjSal promet motornih vozil, tišti pa, ki bodo vseeno vozili po teh cestah, bodo morali voziti po- časi in previdno. Predlagajo pa, da se vse pregleda in tište, ki ne ustrezajo, popravi in zagotovi enakomeren na- klon. Glede na dosedanje dobre izkuSnje bo Občina Domžale na osnovi pri- dobljenih strokovnih projektov nada- Ijevaia z ukrepi za umirjanje prometa, in sicer na naslednjih ulicah: Domža- le: Kettejeva ulica in Presernova ulica; Pelechova v Radomljah ter Cesta pod hribom, Mlakarjeva ulica in Kidrteva ulica v Trzinu, naročene pa so tuđi ne- katere druge studije. PRVI REZULTATI SO TU Laserski radar meri Policijska postaja Domžale je posredovala rezultate laserskcga me- rilnika hitrosti, ki so ga lani kupile vse štiri občine z območja nekdanje občine Domžale. Radar so polk isti na območju Občino Domžale skupno uporabljali 210 ur na 313-mestih in pri tem obravnavali v letu 19% skupaj 1787 krsiteljev, izmer- jenih hitrosti voznikov pa je bilo približno petkrat toliko. Od 1787 krsiteljev je bilo mandatno kaznovanih na kraju prekrška 849 krsiteljev, 762-tim pa so bili izdani plačilni nalogi, ker kazni nišo plaćali. Zaradi več kot 30 km/h prekora- čene hitrosti je bil zoper 176 krsiteljev podan predlog sodniku za prekrske. Na območju občine Domžale so laserski merilnik hitrosli največkrat uporab- ljali v Preserjah, Home u, JarSah, Radomljah, na Škrjančevem, v Ihanu, Trzinu (Mengeška cesta), Dragomlju, Domzalah (Ljubljanska cesta pri Termitu ter Sav- ska cesta) ter na Viru. Ob začetku solskega leta pa so z laserskim radarjem me- rili hitrosti v okolici osnovnih Sol in vrtcev. Glede na vsakodnevne'dogodke, ki kažejo na to, da je prevelika hitrost še vedno najpogoslejSi vzrok prometnih nesreč, lx) Policijska postaja Domžale tu- đi v letu 1997 tej problematiki namenila posebno skrb. V. SPREHOD MED ZDRAVILNIMI ZELIŠČI Kamilica (Matricaria chamomilla) Njeno latinsko ime izhaja iz be- sede matrix - maternica, kar po- meni, da ima blagodejen vpliv na maternico. V Sloveniji ima veliko ljudskih imen, kot na primer: ga- milica, gomilica, gomoljica, he>- manek, kamilta, komilca, mater- nik, maternjak, rumenek,... Kamilica je enoletna, 15 cio 50 cen- timetrov visoka rastlina z vejnatimi, Pokončnimi stebli. Njeni listi so več- kratno presasto razdeljeni, njihovi naj- tanjsi lističi so tenki kot las. Cvetovi so v koških. Peclji koškov so razbrazda- ni in na koncu votli. Votlo je tuđi stož- často cvetišče, cvetni koški imajo be- le obrobne cvetove. Kamilica cveti od maja cJo septem- bra. V tem času tuđi nabiramo njene cvetove. Nabiramo jih vedno zelo skrbno in le v sončnih dneh. Posušijo jih kar najhitreje, najbolje v senci. Hra- nimo jih v suhih prostorih. Zdravilne učinkovine kamilce so: nlapna olja (med njimi azulen), rutin 'n drugi flavoni, valerianska kislina, kurtiarini, tanini, salicilati. Kamilica ima zelo značilen, diša- ven, eteričen vonj. Iz kamilk:e prido- bivajo tuđi zelo dragoceno eterično °lj<- temnomodre barve. Ta drobna, skromna cvetica ima ta- ko številne zdravilne lastnosti, da ji nekateri rečejo kar zelišče za vse teža- vt>- Tuđi znanstveno je dobro raziska- na. Njena znanstvena uporaba se v Klavnem sklada z uporabo v Ijudskem ^dravilstvu. Kamilico uporabljamo zelo različ- no in sicer: njen poparek, tinkturo, mazilo, eterično olje. Lahko pa s kami- licami napolnimo tuđi platneno blazi- nico, katero imamo za večkratno uporabo. Uporabljamo jo tako, da jo segrejemo (npr. na radiatorju) in toplo polagamo na boleč trebuh, npr. pri vnetju mehurja. Kamilični poparek pripravimo iz ene do dveh čajnih žličk zdrobljene- ga zelišča na skodelico vode. Pitje ka- miličnega poparka priporočamo pri vseh trebušnih težavah in bolečinah. Uspešno blaži črevesne krče, boleči- ne v želodcu, kot tuđi ženske težave. Pijemo ga še pri živčnih težavah, raz- dražljivosti, nemiru, nespečnosti, du- Sevni preutrujenosti. Pri vnetjih v ustni votlini in grlu po- maga gr granje kamiličnega poparka. Močnejši poparek ali prevretek lahko uporabimo za kopel. Lahko tuđi kot celotno kopel pri bolečinah in krčih ter za pomiritev in krepitev. Deluje tuđi kot izredno dober naravni deodorant. Pri vnetju mehurja in pri ženskih vnet- jih pa si pripravimo sedežno kopel. Kamilični poparek uporabljamo Se za obkladke pri kožnih vnetjih, ope- klinah, bolečinah. Lahko pa si z njimi izpiramo tuđi vnete oči, ki jih hitro pomiri. Za še boljši učinek pa si lahko pri- pravimo mešanico za obkladke in iz- piranje oči. Za en liter vode potrebu- jemo: 1 Sčepec plavice (cvetov), 1 šče- pec slezenovca (cvetovi), 1 ščepec rdeče vrtnice (cvetni listi) in 2 glavici kamilice. Kamilični poparek uporabljamo tu- đi za inhalacije pri zdravljenju naho- da in astme ter za osvežitev kože in odstranitev ogrcev. Če imamo občutljivo kožo, lahko kamilični poparek uporabljamo tuđi za umivanje obraza, kar bo kožo po- mirilo. Kamilično mazilo pa predpisujejo pri žuželčjih pikih, manjših ranah ter srbenju. Torej naj v vaši shrambi vedno diši tuđi po kamilicah, saj jih lahko upora- bite za marsikaj. MARIJA KONCILJA Cilji programa so predvsem zmanjsanje števila nezgod v cest- nem prometu na območju navede- nih občin. Izkušnje pri izvedbi pro- grama pa nam bodo rabile za obli- kovanje modela, ki ga bo mogoče uporabiti tuđi v drugih slovenskih občinah. V okviru programa smo najprej analizirali demografske in socio- ekonomske značilnosti ter proučili, kako je z zdravstvom prebivalcev bivSe občine Domžale. Zelo po- membo je bilo tuđi, da zvemo, kaj prebivalci vedo in kako se vedejo v prometu. V ta namen smo anketira- li približno 2.000 prebivalcev obći- ne Domžale, in sicer: predšolske, šolske otroke, voznike, pešce in prometne policiste. Izsledke razis- kav borno predstavili v naslednjih številkah Slamnika. Podatki, ki smo jih zbrali, so nam v veliko pomoč pri oblikovanju ak- cijskih programov, ki bodo name- njeni posameznim kategorijam udeležencev v prometu. Načrtujemo, da borno v spomla- danskih mesecih izvedli program za preprečevanje nezgod v cestnem prometu, ki bo namenjen predsol- skim otrokom. Koordinatorica programa: SON|A BORSTNAR Naše nevarne ceste Vsako leto zgubimo 500, veči- noma mladih ljudi na vseh najvaž- nejSih cestah Slovenije, ki so dol- ge ca 5.000 km ali na vsakih 10 km enega človeka letno. Ob cesti Ljubljana-Zagreb in Se kje bi mo- rali kot humano prebivalstvo zgra- diti na posameznih točkah ob tej cesti že kar lokalno pokopaliSče. Od leta 1958, ko smo to cesto zgra- dili, pa do danes, t. j. devetintrideset let, je na tej cesti leto za letom vedno več nesreč z avtomobili, tovornjaki, avtobusi, motorji itd. Vozniki, pred- vsem tujci, vse prekmalu spregledajo, da je to le navadna dvopasovnica, da je ravno zaradi tega vsako prehiteva- nje zavestna vožnja v nesrećo ali će- lo v smrt. To opozorilo bi moralo ve- Ijati še predvsem domaćim vozni- kom, ti pa bi morali biti zgled tujcem. Živimo v času, ko je vsa Slovenija zaradi prometnih razmer popolnoma zrevolucionirana, ko hoćemo preko noći zgraditi gorenjsko, štajersko, do- lenjsko, koprsko, goriško, obalno, za- savsko, savinjsko, sotelsko, keltsko pa še in še ter sedaj še prekmursko avto- cesto, ko smo Italiji, Hrvatski, Madžar- ski in Avstriji obljubili, da borno pre- DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE OBVEŠČA Naše delo v letu 1997 Kot smo vam obljubili, nas najdete tuđi v tokratni Stevilki SLAMNIKA, kjer vam bi radi na kratko predstavili nekatere teze ZAKONA O VOJNI ODŠKO- DNINI ZARADI IZGONA, IZ- GUBE ŽIVLJENJA, POŠKODO- VANEGA ZDRAVJA, ODVZETE PROSTOSTI IN PREMOŽENJA. Iz tez, ki smo jih prejeli od Drušl- va izgnancev Slovenije, bo do po- vraćila vojne škode upravičen vsak Slovenec, ki je bil prisilno izgnan v letih 1941-1945 ali je pobegnil pred izgonom ali bil rojen v izgnanstvu in mu je okupator zasegel ali uničil premično in nepremično premože- nje ter povzroćil fizično in psihično trpljenje, odvzel svobodo in ga iz- koristil kot poceni delovno silo ter onemogočil osnovno kvaliteto živ- ljenja. Odškodnino bo mogoče dobiti zaradi naslednjih krivic: - za odvzeto in unićeno premićno in nepremično premoženje, - za prisilni izgon, posledic na zdravju in počutju zaradi fizične- ga in psihičnega trpljenja - doživljenjska mesečna renta glede na čas, preživet v izgnanstvu - zaradi izgube življenja v izgnan- stvu. Vojna odškodnina se bo po spre- jemu zakona lahko izplačala na os- novi pravnomočne odločbe; ta bo izdana na osnovi posebne zahteve, ki jo bocJo upravičenci lahko vlagali pri pristojnih organih. Vlogo z vse- mi prilogami za uveljavljanje vojne škode mora upravičenec oddati v šestih mesecih po sprejemu zakona. Hkrati DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE obvešća vse svoje člane naročnike VESTNIKA, da bodo le- tega prejemali tuđi v letu 1997 Će tega ne želijo, naj obvestijo društvo. Članarino za leto 1997 borno pri- čeli pobirati v aprilu 1997 O točnem času in kraju pobiranja, predvidoma ob razpravi o novem zakonu o voj- ni odškodnini, boste obveščeni. . D. I. ko naše države zgradili še boljšo cest- no pa tuđi železniško povezavo med Italijo in Madžarsko, med Italijo in Re- ko, med Italijo in Istro, med Nemčijo in Avstrijo proti Zagrebu in Orientu. Kje so tu sele problemi Tolmina, Za- savja, Brkinov itd. Slovenci! Vzemimo vendar na zna- nje, da so to za Slovenijo cestno-pro metni problemi, ki resnićno zahteva- jo podrobno strokovno, gospodarsko, tehnićno, ekološko presojo in veliko razumevanje ter izrazito politično in lokalistićno, zavestno in strpno obna- šanje. Pravilno je, da vsi podpiramo ministra za promet. Ta preprićljivo po- jasnjuje republiškim poslancem, kaj naj gradimo najprej s tako vedno bolj omejenimi sredstvi. Slovenija mora kot celota razume- ti, da prometni minister z vso republi- ško cestno elito ne more već zgraditi in da zato prosi vse uporabnike pro- meta v Sloveniji, da ga na vsej crti podprejo pri zbiranju čistih, dodatnih, državljanskih, namenskih sredstev za hitrejše finansiranje novih in vzdrže- vanje starih čest. Gesta je standard družbe, ki ga borno uživali vsi upo- rabniki. Le tako borno znižali 500 mr- lićev letno na svetovno številko ca 80. Ta strašni krvni davek naj nas traj- no opozarja, da moramo letno već zgraditi, manj govoriti in bolj osebno namensko akcijo podpreti. Vzporedno z državnimi proraćun- skimi sredstvi bi morala sedaj tuđi vsa lokalna gospodarska podjetja in vse lokalne občine z novimi, namenski- mi, dodatnim! sredstvi zavestno in nesebično podpreti vse strokovne programe državne čest ne uprave, s poudarkom na izrazite državne lokal- ne potrebe. To naj bo spodbuda in pomoć dr- žavni cestni upravi, da premostimo ta težka leta tja »do leta 2000«. CIRIL STANIČ Krajevna skupnost Dob v letu 1997 Krajevna skupnost Dob je v svojem glasilu HRAST predstavi- la vsem krajanom program dela za leto 1997; tega na kratko pov- zemam tuđi za vse druge bralce, ki jih zanima, kaj vse se bo do- gajalo v tej krajevni skupnosti. Nadaljevala se bo gradnja ka- nalizacijskega omrežja ČeSenik- Turnše; to pomeni nadaljevanje investicije, za katero krajani te- ga območja že več let plačujejo samoprispevek. S pomočjo tega pa modernizira- jo tuđi ceste v novem delu Doba, kjer naj bi preplastili Župančičevo cesto, v programu pa je tuđi rekon- strukcija Aškerčeve ulice, del ceste Turnše-Radomlje, boljše asfaltirane ceste pa naj bi dobili tuđi na ob- močju Žej in Trojice. KS naćrtuje še 100 m novih muld ter popravilo nekaj deset metrov pločnikov. Ob vseh novih cestah pa tuđi drugod bodo nadaljevali gradnjo javne razsvetljave, posebno skrb pa bo KS namenila tekočemu vzdrževa- nju nekategoriziranih čest, v glav- nem v višje ležečih predelih KS Dve različni Kdaj enotni obrazei za položnice? Prijazne uslužbenke v bankah pa pišejo, pišejo, pišejo, da »prave« obrazee na-rišejo, rišejo, rišejo. Izjalovitev Kje so upajoći zlati ćasi, ko na Roško cvetje je nosila. ]anša je ostal na pravi trasi (se Spomenka je izjalovila). FRANCE CERAR Opravičilo Na 15. strani januarske Stevilke je v prinfjevku TINE KOS: KNEZ KO- CELj pomotoma izpaM podatek, da je to vzeto iz Slovenske čitanke za srednje sole iz leta 1939. Na 24. strani je v epigramu naslov knjige Pod svobodnim soncem po- motoma natisnjen z malo začetnico. UREDNIŠTVO Dob (Brezovica, Žeje, Sv. Trojica). Z naćrtovano rekonstrukcijo po- toka Hudo Skozi Dob, h kateri naj bi del sredstev prispevalo tuđi pri- stojno ministrstvo, naj bi zagotovili večjo prometno varnost na močno zoženi cesti, po kateri vsak dan v bližnjo solo odhaja več sto učencev. Precej finanćnih sredstev bo KS namenila izdelavi novih naćrtov ter projektov za investicije, velika želja vodstva pa je, da čimprej pridobi zazidalni nacrt industrijske cone Že- lodnik, ki bi jo radi usposobili za neoporećne dejavnosti obrti in podjetništva. Svoje nacrte imajo tuđi vedno uspešna društva, ki bodo ob redni dejavnosti poskrbela tuđi za vzdr- ževanje in posodobitev objektov. Pri tem naj omenim nadaljevanje urejanja Športnega parka Dob, z ureditvenimi deli pa bodo nadalje- vali tuđi elani Kulturnega društva Jo- žef Virk Dob. Leto 1997 naj bi za Krajevno sku- pnost Dob pomenilo tuđi začetek dejavnosti za razširitev pokopali- šča v Dobu. Glede na to, da na dobsko pokopališče svoje umrle pokopavajo tuđi krajani krajevnih skupnosti Vir in delno tuđi Krtina, vodstvo KS pričakuje skupno sode- lovanje vseh treh krajevnih sku- pnosti ter primeren finanćni delež občine Domžale. V. V. oievi:siiio Kinološko društvo Adam Ravbar vabi k vpisu v spomladanski tećaj osnovnega folanja psov, ki bo 25. februar ja ob 17. uri na Kopališki 4 (Dom sportnih organizacij Domžale poleg Repovža). Cena tećaja je 12.000 SIT. Informacije na telefon: 714-964,716-117 Domžale /lamnik 22 Za vse dovolj kvalitetne pitne vode Voda, ki jo pijemo prebivalci Občine Domžale, je po mnenju g. )ožeta Duhovnika, direktorja Komunalno stanovanjskega pod- jetja Domžale, ki pokriva to pod- ročje na našem območju, v mejah normale. S stanjem pa nismo za- dovoljni, zato Občina Domžale zlasti v zadnjih letih namenja za ureditev tega področja več finanč- nih sredstev. V letu 19% je bilo za to področje zagotovljenih blizu 100 mio SIT, v letosnjem letu pa se predlaga 70 mio SIT. Kako so bila oz. bodo porabljena ta sredstva, sem povprašala g. |ožeta Duhov- nika. Občina Domžale se oskrbuje z vi- ri na treh območjih: črpališča na domžalsko-menge- škem polju, ki pokrivajo 60% potreb (sredinski del občine); vodovodni si- stem Crni graben za vzhodni del: Dob, Sv. Trojica, Žeje (20%); sistem Kolovec: črpališči Radomlje in Noži- ce - 20% potreb. Stalni nadzor nad omenjenimi vo- dnimi viri je pokazal, da je kvaliteta vode najslabša na območju črpališć Radomlje in Homec, zaradi aktivnega poljedeljstva v zadnjih desetletjih pa se slabša tuđi kvaliteta vode na ob- močju domžalsko-mengeškega polja, saj so zaradi uporabe umetnih gnojil v porastu nitrati v vodi. Prav zaradi tega je Občina Domža- le ob koncu leta naročila Projekt o pregledu stanja tal v Občini Domža- le, katerega rezultati bodo pokazali naravno stanje snovi v tleh in tuđi po- visane vsebnosti elementov in s tem stopnjo onesnaženosti, hkrati pa bo- do osvetlili dejansko stanje onesnaže- nosti tal in s tem omogočili planiranje nadaljnjega razvoja občine. V istem času je bila podpisana tuđi Pogodba za izdelavo podatkovne baze kako- vosti pitne vode v Občini Domžale, ki bo pokazala stanje tega elementa okolj in občina bo lahko v primeru prekomerne onesnaženosti ustrezno ukrepala. Z namenom, da bi prav vsem v ob- čini zagotovili dovolj zdrave pitne vo- de, sta se Občina Domžale in Komu- nalno stanovanjsko podjetje odločila za celovito sanacijo in obnovo vodo- vodnega omrežja. Tako so bili za iz- boljšanje vodovodnega sistema izve- deni naslednji ukrepi: za severni del občine so se na ob- močju Kolovca izdelane štiri vrtine v dolomitnih slojih. Iz njih borno prido- bivali cea 40 do 45 I zdrave pitne vo- de v sekundi. Ko bo ta sistem aktivi- ran, bodo vsi objekti na tem območ- ju: zajetje Kolovec, črpališči Radom- lje in Nožice v celoti izključeni iz siste- ma vodooskrbe in tako se bo celotni severni del občine oskrboval iz novo- zgrajenega črpališčnega sistema Kolo- vec. V občinskem proračunu za leto 19% je bilo v ta namen pripravljenih 44 mio, iz katerih se bodo zgradila šti- ri črpališča ter izvedla povezava 1 do vodohrama »Kolovec:«. Vsa dela bodo končana do junija 1997 Za zamenja- vo vseh cevovodov na tem območju bi potrebovali 150 mio SIT. S temi sredstvi bi dokončali vsa dela z zvezi z oskrbovalnim sistemom na Kolovcu in zagotovili, da borno pili res kvalitet- no pitno vodo, saj je voda iz dolomit- nih slojev na tem obmoćiu enake kvalitete, kot se črpa iz črpališča »Zla- ta kaplja«. V letosnjem letu je v pro- računu predlaganih za ta sistem 20 mio SIT, del sredstev pa bo občina skusala pridobiti tuđi preko razpisa re- publiškega ekološkega sklada, kamor je že bila poslana vloga. Vodo, ki jo dobivamo iz ćrpališč domžalsko-mengeškega polja iz glo- bine 50 metrov (gramozni sloji), borno izboljšali z mešanjem vode iz dolo- mitnih slojev. Raziskave so pokazale, da je pri mešanju obeh voda v raz- merju 50: 50 zagotovljena takšna kva- liteta pitne vode, kot jo predvidevajo srnernice »Evropske skupnosti« za vo- dooskrbo prebivalstva. V ta namen bo na domžalskem polju nareiena vr- tina v globini 110 metrov v dolomitne sloje. Na osnovi predhodnih raziskav se (xj v letu 1997 pristopilo k izdelavi 2 vrtin v dolomitne sloje v globini 110 metrov. Vrednost investicije je 12 mio SIT. Vendar to ne bo dovolj, saj borno za zagotovitev 70 do 75 I vode v se- kundi, kolikor jo potrebujemo za me- šanje, morali zgraditi štiri do pet vrtin. Istoćasno na tem vodovodnem siste- mu poteka sanacija vodovodnega omrežja. Tako se je pričela gradnja vodovo- dne zanke Domžale, katere namen je, da bo v vsaki točki na tem sistemu možen dovod iz dveh smeri in s tem onemogočeno nihanje tlakov na teh območjih in zagotovljena tuđi potreb- na količina požarne vode. V letu 1996 na kraku Trzin - AS Domžale zame- njanih cea 1100 metrov salonitnih cevi s cevmi iz lahke litine (ducktill). Sku- paj je bilo v ta namen v letu 1996 po- rabljenih 20 mio SIT. V letu 1997 je na- črtovano nadaljevanje gradnje južne- ga dela od AS do Štude v skupni dol- žini 1100 m in v vrednosti 15 mio SIT Istočasno izvajalec del na osnovi hi- dravličnega izračuna vgrajuje tuđi us- trezno povečan profil novih cevi. Za vzhodni del občine, ki pitno vo- do dobiva iz sistem Crni graben, se na- črtuje, da se bodo na območju pote- ka trase AC Blagovica - Prevoje cevo- vodi zamenjali z novimi in povečani- mi profili. S tem bodo odpravljene tu- đi vsako leto ugotovljene napake (po- kanje salonitnih cevi), predvsem v močvirnatih območjih. S tem se bo povečala stabilnost sistema in izboljša- la tuđi oskrba območja, ki ga ta sistem pokriva v delu občine Domžale. Z uspešnim dokončanjem sanacije celotnega vodovodnega omrežja bo- sta Obćina Domžale ter Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale zago- tovila ustrezno oskrbo vseh prebiva I- cev z zdravo pitno vodo. Pri tem pa prosita vse oljćane, po katerih območ- jih sanacija vodovodnega omrežja |x> teka, da pri sanaciji sodelujejo in z ra- zumevanjem in strpnostjo proti pri- merni odskodnini odstopajo zemlji- šća. l_e na tak način bodo lahko vsi sa- nacijski ukrepi izvedeni v skladu s sprejetim programom - v dobro vseh prebivalcev Občine Qomžale, ki želi- jo piti kvalitetno in zdravo pitno vodo. VERAVOISKA Rak jajčnika Rak je Se vedno diagnoza, ki nas prestraši. Strah nas je bole- ćin in smrti. Velikokrat v življe- nju že ob manjsi nevšečnosti po- mislimo, kaj če imamo raka. Pa vendar je resnica drugaćna. Pro- gnoza tega obolenja se je spre- menila; na to je vplivala pred- vsem zgodnja diagnostika in no- ve možnosti v terapiji. Manj uspeha pa imamo v zdrav- Ijenju raka jajčnikov. Kljub razvoju kirurgije, radioterapije in kemotera- pije se stupnja umrljivosti zaradi te bolezni v zadnjih dvajsetih letih ni spremenila. Zaradi svoje lege, jajč- niki leže namreć: prosto v mali me- denici levo in desno ob maternici, se prve težave javljajo sele takrat, ko je bolezen že napredovala. Največ uspeha imamo pri tistih oblikah raka, kjer je mogoče odkri- ti predstopnjo. Tako je z rednimi kontrolami brisa matemičnega vra- tu možno oclkriti predstopnjo raka na materničnem vratu. Terapija je enostavna in zelo uspešna. Kadar imamo možnost, da s preprostimi, neagresivnimi posegi lahko iščemo spremembe in jih znamo tuđi zdra- viti, uvedemo screening. Screening je torej test-preiskava, ki jo delamo na opredeljeni skupini ljudi (npr: ot- roci, žene, nosečnice...) z namenom odkriti kakSno bolezensko stanje na laki stopnji, da lahko uspešno pre- prečimo slabšanje zdravja ali ćelo omogočimo popolno ozdravitev. Tako lahko uvedemo preventivne programe in z njimi izboljSamo zdravstveno stanje prebivalstva. Screeninga za odkrivanje raka jajčnikov še nimamo. Zavedamo se, da je bolezen sicer redka, vendar zelo zahrbtna in nevama. Se do ne- davnega je bila edina možnost pal- pacija-tipanje predela jajčnikov pre- ko trebušne stene. Z uporabo ul- trazvoka, predvsem transvaginalne- ga pristopa, to je z uvajanjem ul- trazvoćne sonde v nožnico, se je pojavila možnost videti jajčnike in spremembe na njih. Ultrazvočna diagnostika je v marsičem pome- nila napredek. Danes z ultrazvo- kom gledamo normalne spre- membe, ki se vsak mesec dogaja- jo v jajčnikih, kontroliramo stimu- lirane cikluse, spremljamo bole- zenske spremembe. Morda je rav- no ultrazvočna diagnostika po- vzročila tuđi nekaj zmede. Zelo pogosto se srečujemo z diagnozo ciste na jajčniku. Marsikatera žena je zaradi tega v skrbeh. Vendar pa je pojavljanje čist na jajćnikih lah- ko normalen pojav in predstavlja le normalno delovanje jajčnika. Večina c:ist, ki jih v enem ciklusu najdemo, v drugem ciklusu izgine. To so ciste, ki nišo nevarne in ne potrebujejo zdravljenja. Cista na jajčniku torej se ne pomeni prepla- ha. Potrebna je kontrola po presoji ginekologa. Z ultrazvokom lahko določimo, ali je sprememba cistična ali soli- dna, določimo velikosl in s sled- njem le-te rast spremembe. Oblika same spremembe je pornemben člen v verigi postavljanja diagnoze. Za samo terapijo, ki je pri rakavih spremembah drugaćna kot pri ne- rakavih, pa bi potrebovali Se kak- sen znak. Danes poznamo tumor- ske markerje, snovi, ki jih najdemo v krvi preiskovanca in nam poma- gajo razločevati, ali je bolezen ra- kava ali ne. Kontrola teh snovi se je izkazala pomembna predvsem za sledenje bolezni. Po končani ki- rurSki terapiji, radioterapiji ali ke- moterapiji s pomočjo teh marker- jev sledimo bolezni. Kot najbolj obt;tavna pa se v zadnjih letih kaže transvaginalna ultrazvočna preiskava s pomočjo barvnega in pulznega DOPPLERJA. To je preiskava, ki je usmerjena na ugotavljanje sprememb na ožilju. Vemo, da nobenn celica ne preživi brez kisika in hranilnih snovi, ki jih vsaki čelici dovaja kri. Vsako tumor- sko tkivo, ki zraste več kot 3 cm, potrebuje dodatne žile, po katerih dobiva kisik in hranilne snovi. No- vonastale žile se drugače obnašajo kot predhodne-preeksistentne žile. Tumorske žile v steni nimajo mišić- nih vlaken, kar omogoća hitrejši in obilnejši pretok krvi in tako bogato oskrbo tumorske tvorbe s kisikom in hranilnimi snovmi ter posledićno hitro rastjo tumorja. Novonastale ži- le nimajo urejenega poteka, temveč so mnogoštevilne in neurejene. Ravno rnerjenje pretoka krvi skozi te novonastale žile in prikaz njiho- ve neurejenosti in netipične lege omogočajo popolnejšo diagnostiko. Na osnovi številnih studij po celem svetu danes vemo, katere so mejne vrednosti pri dobljenih rezultatih. Tako imamo mogoče pred sabo preiskavf), ki bo omogodla odkriva- nje raka jajčnika v zgodnji fazi in ta- ko povsem spremenila prognozo bolezni. Ne gre torej za iskanje predstop- nje, ampak iskanje zgodnje oblike raka na jajčniku in tako izboljšanje prognoze. Kasna diagnoza je glav- ni razlog za slabo prognozo. In kdaj je preiskavo priporočljivo delati? Premalo vemo o vzrokih te bolezni. Zato je verjetno tako težko odkriti predstopnjo. Ne vemo, ali in kdaj se lahko nenevarna cista spre- meni, ne vemo, ali so mejnomali- gne oblike predstopnja raka. Kar danes vemo, je to, da se bolezen pogosteje javlja v isti družini in po- gosteje v starejsi populaciji. Pripo- ročljivo je torej pregledovati žene, stare nad 45 let enkrat let no, žene s pozitivno družinsko anamnezo pa že od 30-tega leta enkrat letno. Ravno tako je priporočljivo z barv- nim DOPPI FR|FM kontrolirati tuđi vse cistične spremembe, ki ob kon- trolah ne izginejo. Pred sabo torej nimamo novega screeninga, vsaj za zdaj Se ne. Se vedno je ostalo nekaj nerazreSenih vpraSanj. Vendar pa je barvni DOP- PLER gotovo najboljsa od dosedaj znanih diagnostičnih metod, ki nam pomaga pri odkrivanju zgodnjih oblik raka jajčnikov. dr. KSENI|A IVANUŠA ŠELIH Krvodajalska akcija 1997 Krvodajalce iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica va- bimo na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala na tem področju dne 04., 05., 06., 07 in 10. marca 1997 Z vabilom se tokrat osebno obra- čamo na vas, da se v dneh krvodajal- ske akcije MAREC 97 pridružite vsi, ki ste zdravi, stari nad 18 let in želite oz- draviti sočloveka. Plan akcije je po- slan tuđi vašim podjetjem, ustano- vam, zavodom, v katerih ste zaposle- ni in imate večjo možnost izbire pri- jave, plan akcije je objavljen v časo- pisu SLAMNIK IN MENGŠANU. V okoljih, kjer živite, vas bodo tu- đi obiskali aktivisti Krajevnih organi- zacij RK in vas povabili, da se skupno z njimi udeležite akcije. Dajanje krvi je izraz visoke huma- nosti in zavesti pomagati človeku. V razvitih družbah naj bi vsak zdrav člo- vek v starosti nad 18 let daroval kri nekajkrat v življenju. Tako se zagotav- Ija zdravstvu dovolj tega nenadomes- tljivega zdravila ob vsakem času. Krvodajalci in krvodajalke boste kri darovali na ZAVODU ZA TRANSFU- ZIJO KRVI V LJUBLJANI, ŠLAJMARJE- VA06. Organizirani bodo prevozi iz vseh krajev Občin (Mengeš, Lukovica, Mo- ravče). Plani prevozov so tuđi dostav- ljeni vašim podjetjem, ustanovam, kjer ste zaposleni, ter aktivistom RK v vaših bivalnih okoljih. OPOZORILO!!! Dodatno smo organizirali še pre- voze v Ljubljano vsak dan kvodajal- ske akcije ob 6. in 9. uri dopoldan na avtobusni postaji Domžale. (Posebno označeno vozilo Zavoda). Pred darovanjem krvi boste zdrav- niško pregledani. Prosimo vas, da na ta dan ne zajtrkujete nič mastnega, tu- đi ne mleka ali mlečne kave. Pa ven- dar ne bodite tešči, zajtrkujte čaj, kruh z marmelado ali sadje. Po odvzemu krvi si postrezite v sa- mopostrežni jedilnid zavoda z jedili po svojem okusu in popijte veliko li- monade, soka ali čaja. če še ne veste, spoštovane krvoda- jalke in krvodajalci, imate vsi, ki ste darovali kri že več kot desetkrat, po- pust pri dodatnem zdravstvenem za- varavanju. Za vašo udeležbo se vam že v na- prej zahvaljujemo! RDEČI KRIŽ DOMŽALE KRVODAJALSKA AKCIJA 1997 — MAREC zap. št. plan število ura zbirno mesto TOREK04. 03.1997 1. Induplati obrat Peče 10 730 pred obratom 2. KO — RK Peče 20 730 avt. postaja 3. KO — RK Moravče 20 730 avt. postaja 4. Rasica Moravče 10 730 avt. postaja 5. Termit Moravče 15 730 avt. postaja 6. Miz. delav. Moravče 5 730 avt. postaja 7 Osnovna šola Moravče 5 730 avt. postaja 8. KO — RK Vrhoplje 10 730 cerkev Vrhpolje 9. KO — RK Krtina 5 730 O. Š. Krtina 10. Osnovna šola Trzin 5 8.30 pred solo 11. KO — RK Krašnja 25 9.00 pred avt. post. SREDA05.03. 1997 I. SARRIO-PAP KOLIČEVO 20 6.00 pred podjetjem 2. INDUPLATI |ar* 30 6.00 pred podjetjem 3. MLINOSTROJ Domžale 10 6.00 pred podjetjem 4. HELIOS Količevo, Domž. 50 6.00 pred podjetjem 5. KO RK Rafolče 20 9.00 pred Martinćkom 6. KO RK Prevoje 20 9.00 Skarja 7. Center sr. sol. Domžale 30 10.00 pred solo ČETRTEK06. 03.1997 1. TOSAMAVir 50 6.30 pred podjet. 2. LIP Radomlje 25 6.00 pred podjet. 3. LEK Mengeš 50 6.00 pred podjet. 4. TRAK Mengeš 20 6.00 pred podjet. 5. FILC Mengeš 20 6.00 pred podjet. 6. TAMIZ Mengeš 10 6.00 pred podjet. 7 SCT trgovina TOPOLE 10 8.00 pred fx>< Ijejj^^^^H 8. Osnovna šola Trzin 5 8.00 pred solo ^^^^B pred (x)dj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred obratom pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred podj. TRAK pred upr. Domž. pred občino pred občino pred občino pred občino av. post. Rodica av. post. Rodica av. post. Jarše pr. obč. upravo pred občino pred obćino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino pred občino 45. Center za soda Ino delo 3 8.00 pred občino 46. Skupnost osnovnih sol 3 8.00 pred občino . 47 Sodnik za prekrške 3 8.00 pred občino 48. Osnovna šola Olge Avbelj 3 8.00 pred občino 49. AGROEMONA 10 8.00 pred občino 50. Kmet. zadruga F.MONA 20 8.00 pred občino 51. Zav. skupnost TRIGLAV 10 8.00 pred občino 52. Centralna čistilna napr. 5 8.00 pred občino 53. KS RK ZLATO POIJF 20 8.45 Obrše PETEK07 03.1997 1. TOSAMA Vir 50 6.00 pred podjetjem 2. HELIOS Oljarna 20 6.00 pred podjoljem 3. Zdravstveni dom Domžale 15 700 pred ZD 4. AVTOSERVIS Domžale 20 700 pred podjetjem 5. TOKO Domžale 40 8.00 pred poljetjem 6. TERMIT Domžale 5 8.00 pred upravo 7 EMONA farma Ihan 20 8.00 pred podjetjem B. TERMIT Ihan 15 8.00 pred podjetjem 9. KO RK Ihan 10 8.00 pred trgovino 10. EMONA obrat Pšata 15 8.00 pred obratom 11. UNIVERSALE Domžale 30 8.00 pred podjetjem PONEDELjEK 10.03.1997 1. HELIOS KOL. IN DOMŽALE 50 6.00 pred podjetjem 2. INDUPLATI jarše 50 6.00 pred podjetjem i. ŽITO Vir 5 6.00 pred podjetjem 4. KO RK Vir 20 6.00 pred podjetjem 5. LIP Radomlje 20 700 pred podjetjem 6. INDUPLATI obrat Radoml. 10 700 pred podjetjem 7 KO RK Radomlje 20 8.30 pred gost. Šporn 8. Osnovna šola Radomlje 5 8.30 pred gost. Šporn 9. PLASTENIKA Rova 10 8.30 pred podjetjem 10. KO RK DOB ŽEJE 10 8.00 avt. postaja 11. Osnovna šola Dob 5 8.00 avt. postaja 12. Elektro podj. Podrečje 5 8.00 avt. postaja 13. Goslišče Konjšek 15 8.00 avt. postaja 14. KO RK Blagovica 15 8]5 avt. postaja 15. KS Česnjice 5 815 avt. postaja 16. KO RK Lukovica 15 815 pred Zadr. domom 17 Osnovna šola Brdo 10 815 pred 7j\(k. domom 18. MOJCA Lukovica 20 815 pred podjetjem OPOZORILO!!! PODJETJA, USTANOVE, ZAVODI, Kl IMATE V PLANU VEČ KRVODAjALCEV, JE DANA MOŽNOST, DA POŠL)ETE KRVODAJALCE V VSEH 5 DNEH AKCIJE. ZA PREVOZE NAM MORATE SPOROČITI! DODATNO SMO PRIPRAVILI ŠE: VOZIID ZAVODA BO V VSEH DNFVIH ČAKALO IN VOZILO Z AVTOBUSNE POSTAJE DOMŽALE ()B 6. IN 9. URI. OBMOČNA ORGANIZACIJA RK DOMŽALE 9. OO RK Mengeš 10 8.00 10. SEMESADIKA Mengeš 10 8.00 11. KOVINOTEHNA Mengeš 3 8.00 12. KPC JABLE 10 8.00 13. PIVOVARNA UNION Mengeš 4 8.00 14. ETA obrat Mengeš Mercat. 5 8.00 15. EMONA obrat Mengeš Merkur 5 8.00 16. OBRTNIK Mengeš 5 8.00 17 EDIGS Mengeš 5 8.00 18. CENTER INVAL. MLADINE 5 8.00 19. VARNOST Mengeš 10 8.00 20. Osnovna šola Mengeš 10 8.00 21. ZORA Mengeš 10 8.00 22. DOM POČITKA Mengeš 10 8.00 23. KOM. POD|. Domžale 20 8.00 24. LJUBU. BANKA Domžale 10 8.00 25. DOM UPOKOIENCEV Domžale 5 8.00 26. DELAVSKA UNIVERZA Domžale 5 8.00 27 SDK DOMŽALE 3 8.00 28. KO RK IARSE RODICA 10 730 29. BIOTEHNIČNA FAKULTETA 10 8.00 30. NAPREDEK Jarše 10 8.00 31. NAPREDEK Domžale 10 8.00 32. POLICIJA Domžale 5 8.00 33. ALKO obrat Jarše 5 8.00 34. ZAVOD za glas. izobraž. 3 8.00 35. INEA Domžale 5 8.00 36. WO Domžale 5 8.00 37 Metalka Domžale 3 8.00 38. Obč. sodišče Domžale 3 8.00 39. Občina Domž. 10 8.00 40. občina Domžale (davkar.) 10 8.00 41. občina Domžale (upr. en.) 10 8.00 42. Osnovna šola Domžale 5 8.00 43. Osnovna šola Rodica 5 8.00 44. Osnovna šola V Perka 5 8.00 Domžale /lamnik 23 Jedrski reaktor - ne, hvala! Ponovno je že nekaj časa pere- ce vprašanje Jedrskega reaktorja Podgorica, kjer zbirajo nizko in srednje aktivne jedrske odpadke iz vse Slovenije. Pred leti je ravno KS Dragomelj- Pšata v sodelovanju KS Podgorica- Šentjakob bili lx>j proti odlagališču je- drskih odpadkov v Podgorici - na pra- gu Ljubljane. Predstavniki Instituta ]o- žef Stefan so nas tedaj prepričevali, da ni nevarnosti, da bo skladište majhno in dobro zaščiteno, odpadki pa le niz- ko radioaktivni - iz bolnic in laborato- rijev. Takratni direktor I)S, g. Kalin, je pristal na naše pogoje in dobili smo »permanentno« dovoljenje /a vstop v skladište - v smislu nadzora in kontro- le stanja. Vse je bilo podprto tuđi od "občinskih struktur, tako da so doku- menti - dovoljenje za vstop in pregled stanja - podpisani na Občini Domža- le. Ko pa sedaj beremo časopise, vi- dimo, da so jedrski odpadki za Za- vratec nevarni, ludi v bivSi Rudnik urana Žirovski vrh ne smejo. Torej so ravno še pravi za pred Ljubljano, na prag vaši Psata - tu pa krajani umira- jo za rakom. V letu 1996 sta umrla dva najbližja soseda reaktorja - mor- da je to zgolj naključje ali pa tuđi ne! Krajani smo odločno proti temu, da odpadke iz Zavratca preselijo v Podgorico, saj je to skladište v nepo- sredni blizini naselja Psata. Sam reak- tor pa je lociran sredi kmetijskih ob- delovalnih površin, na katerih kmetijc i pridelujejo večinoma zelenjavo za ljubljanski trg. Krajani se počutimo ze- lo ogroženi, sami smo kot v getu - od vseh strani smo obdani z zdravju ze- lo škodljivimi in motečimi objekti: ke- mična tovarna Belinka, nad njo na hri- bu vojaški radar, obravnavani ledrski reaktor Podgorica s skladištem za ra- dioaktivne odpadke, dva visokonape- tostna daljnovoda, RTP Beričevo, Far- ma Ihan, Cistilna naprava Študa, krog pa bo sklenila še avlocesta. Zato kličemo na pomoć Županjo gospo Cveto Zalokar-Oražem, da ak- tivira vse svoje moči in štab, da stro- kovno in znanstveno razišče, kaj se doga ja. Zdi se nam, da tuđi z nacionalne- ga vidika odlagalište jedrskih odpad- kov ob reaklorju Podgorica ni strate- ško. Brž bo kdo rekel, da je le zača- sno, mi pa vemo, da je že nad 10 let, da je većino bolj polno in kot tako ži- va je"drska bomba pred Ljubljano. Obnova montažnega vrtca Količevo Glede na vaš dopis z dne 22. 01 97, naslovljen na KS Toma Brejca Vir, in objavo informacije v dnevnem časopisu Delo, da v letu 1997 zaradi po- manjkanja finančnih sredstev žal ne bo mogoče pristopiti k izgradnji no- vega vrtca ENOTA KOLIČEVO, vam želimo posredovati zahtevo sveta star- šev omenjenega vrtca. Čutimo se zelo prizadeti, še posebej zaradi vsem Slovencem dobro znanega dogodka z vrhniškim vrtcem, ki je pogorel. Tuđi stanje in zunanji videz s slabo urejenim in dotrajanim igriščem vrtca KO . LICEVO nas vsakodnevno opominja, rla je letošnje leto zadnji čas, poudarjamo ZADNJI ČAS, za pričetek in riokončanje obnove omenjenega vrtca, saj ne mo- remo čakati na nepredvidljive dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi zelo slabih razmer v omenjenem vrtcu (dotrajana peč za centralno ogrevanje, dotrajana in neustrezna električna napeljava, zamakanje strehe, popolnoma dotrajani in ne- ustrezni pođi itd.). Ni nam do tega, da bi sanitarna inspekcija zaprla vrtec in bi naši otroci ostali brez varstvenih prostorov. Navajamo tuđi, da se ob vsem lem starši otrok počutimo še dodatno priza- cfete, saj za varstvo svojih otrok plačujemo polno ceno tako kot starši drugih ot- rok v sosednjih vrtcih, čeprav naši otroci nimajo niti približno ustreznih in- normalnih bivalnih, delovnih in igralnih možnosti. Ob vsem tem apeliramo na vas: v kolikor ne bi začeli graditi novega vrtca na Količevem, s tem prevzemale naše |x>lno odgovornost za morebitne posledice. Zato prosimo za pomoč občino, druge pristojne institucije in tuđi lokalna podjetja Helios, Tosama, Sarrio fer druga privatna podjetja, da s skupnimi moč- mi zagotovijo potrebna finančna sredstva za uresničitev ornenjene investicije. SVET STARSEV Ob miru do hudih razmer je včasih le korak (spomnimo se leta 1991, ko so yu letala malo zaokrožila nad reaktor- jem!). Zato je potrebno ukrepati takoj, saj ne vemo, kaj nas caka jutri. Na- mreč, napad sovražnika na skladišče lahko kontaminira vso Slovenije). Svetniki KS Dragomelj-Pšata zato pozivamo Županjo in vse tište, ki nam lahko kaj pomagajo, da to storijo takoj! SVET KS DRAGOMELJ-PŠATA Razstava Iva Smoleta na Studencu V petek, 31. januarja 1997 je KD Mirana Jarca Škocjan pripravilo razstavo olj Iva Smoleta. V kultur- nem programu ob odprtju razstave sta sodelovala igraiec Tone Kunt- ner in citrar Tomaž Plahutnik. Ivo Smole tokrat razstavlja prvič, čeprav riše in slika že vse življenje. Portreti so bili njegov hobi do upoko- jitve, kasneje pa je začel slikati v olju. Na razstavi smo obćudovali upodo- bitve najrazličnejših cvetov, gorsko krajino in tihožitja. Prisluhnili smo tu- đi Smoletovim pesrnim. Cvetovi na slikah so še lepše zacveteli ob zvokih dterTomaža Plahutnika. Naše duše pa je še dodatno napol- nil igraiec Tone Kuntner z izborom Carfkarjevih besedil o slovenski do- movini in slovenskem narodu pod naslovom Moje delo je knjiga Ijube- zni, odpri jo, domovina. Izbrane bese- de so kritičen, a Ijubezni poln pogled na »raj pod Triglavom«. Cankarjeve besede o domovini in Ijubezni do nje so aktualne tuđi da- nes, zazvenijo v popolnosti, izbrano in resnično še posetej, ko nam jih go- vori Tone Kuntner, ker sam verjame vanje, ker misli in čuti tako kot Can- kar. Toliko lepega smo doživeli ta večer, da se kar nismo mogli raziti. Vsakdo je l< ćudovilemu večeru v čast sloven- skemu kulturnemu prazniku želei pri- spevati nekaj svojega. Kakšno bogast- vo nosimo Ijudje v sebi! Hvala za čudovit večer. OBISKOVALKA V NEDELJO, 16. MARCA 1997 OB 11. URI Po nagelj na Limbarsko goro Limbarska gora postaja za številne obiskovalce vsako leto bolj priljubljena izletnička točka, ki še posebej oživi v prvih pomladanskih dneh. Tuđi letos ne bo nic drugače in 16. mar- ca bodo poti do te 773 m visoke turistićne točke znova o/i- vele. Domaće Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smućar- ski klub Termit Mćravče bosta namreč tuđi letos pripravila tradici- onalno kulturno-družabno prireditev PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO. Mimo prijaznih domačij se boste lahko povzpeli i/ razlić- nih smeri na Limbarsko goro, kjer že stoletja domuje sv. Valentin v cekrvici, ki se vidi daleč naokoli. Prijetno utrujeni boste po slabi uri zmerne hoje prišli do vrha, kjer vas bodo prićakali gostitelji. Nageljni bodo prav za vsa dekleta, žene in matere, kulturni program v iz- vedbi domaćih izvajalcev (MORAVSKA GODBA, MOSKI PFVSKI ZBOR MORAVČE, RECITATORU, TAMBURAŠKI ZBOR VRHPOLJE) bo razveseli! vse obiskovalce, katerim obljubljajo tuđi posebnega gosta, humorista Franca Pestotnika - PODOKNIČARJA. Seveda pa ne smete manjkati tuđi v družabnem in zabavnem programu, kjer bo za prijetno razpoloženje poskrbel narodnozabavni ansambel. Pa lo še ni vse, saj organizatorji obljubljajo raznovrstno domaćo hra- no in pijaco - vse po zmernih cenah, srećelov in še kakšno prese- nećen je. Dobrodošli torej v nedeljo, 76. marca 1997, dopoldne (vse skupa] se bo u radno pričelo ob 11. uri) na Limbarski gori, kjer vas pričakujejo prijazni gostitelji, veliko sonca in prijetnih tre- nutkov, ki bodo vam in vašim najdrazjim polepšali nedeljo. Tište, ki nagelj te imamo, prireditve zanesljivo ne borno za- mudile, glejte, da boste tuđi ve med nami! Nove revije v domžalski knjižnici V domžalski knjižnici imamo na razpolago okoli 200 različnih revij, namenjenih prav vsem za- nimanjem ljudi. Ob začetku le- ta vas tako obveščamo, katere časnike, časopise in revije lahko prelistavate ali prebirate v naši čitalnici, ki se nahaja v prvem nadstropju knjižnice. - časnik i in časopisi: Delo, Dnevnik, Gorenjski glas, 7 D, Mla- dina, Mag - tuji časopisi in revije: L'es- presso, Stern, Time International, Nevvsvveek - revije za otroke in mladino: Kekec, Ciciban, Pil, Smrklja - tujejezične revije za mladi- no: Adulescens, Ciao, Cool, Mo- Tri mavrične razstave Za člane kluba MAVRICA iz Ra- domelj je bil zadnji mesec prete- klega leta in deloma tuđi letošnji januar izjemno ploden, nabit z do- gajanjem, pa tuđi zelo naporen čas. V slabem mesecu dni smo od- prli kar tri razstave, ki smo jih si- cer planirali že prej, vendar smo jih morali zaradi spleta dogodkov, predvsem pa zaradi prezasedeno- sti razstavnih prostorov, izvesti v zelo kratkem roku, to je v slabem mesecu dni. V petek, 13. decembra, smo odprli razstavo VLASTIA IN Ml. Z njo smo se želeli vsaj malo oddolžili našemu mentorJLi, učitelju in prijatelju Vlastji Simončiču ob njegovi 85-letnici. V avli kulturnega doma v Radomljah smo razstavili njegovih 20 umetniških foto- Rrafij, ki so v mojstrovem najbolj plo- dnem obdobju obšle svet in s kateri- mi se je potrdil kot izjemno nadarjen fotograf in umetnik. V drugem delu razstave, v pre- novljenem razstavišču, v mali dvo- rani kulturnega doma pa smo razvr- stili obsežno dokumentarno in sli- kovno gradivo o njegovem več kot 25-letnem mentorstvu in sodelova- nju z nami. Odprtje razstave je bil lep kulturni dogodek, ki sta ga obo- gatila glasbenika lanez in Peter Pod- lesek, Tone Ptičar pa je recitiral Vlastjeve pesmi, ki so bile za mno- ge pravo presenečenje in odkritje. V resnici je bil Vlastja v svojem boga- tem življenju zelo vsestranski ust- varjalec in umetnik. Poskušal se je v slikarstvu, bil je fotograf, filmski sne- malec, pesnik in pedagog. Fotogra- fijo je predaval ludi na ljubljanski Univerzi in več let na soli za obliko- vanje - oddelku za fotografijo. V Nemčiji in Avstriji ga cenijo kot od- ličnega pedagoga in avtorja »slo- venskega modela« fotografske vzgoje mladine. Pri reviji Tovariš, Predsednik ZKO Domžale, gospod Lojze Stražar, je izročil priznanje mojstru Vlastji Simončiču kjer je bil zaposlen 8 let, je zaslovel kot mojster reportažne fotografije. In še bi lahko naštevali. V zahvalo za sodelovanje in za pomoč klubu Mavrira, je predsednik - ZKO Domžale, gospod Lojze Stra- žar, mojstru podaril grafiko akadem- skega slikarja laneza Boljke. Komaj teden dni kasneje, 20. de- cembra 1996, smo v razstavišču Ve- ronika v Kamniku odprli regijsko raz- stavo fotografij in barvnih diapoziti- vov FOTO GORENISKE '96. Priredi- tev je hkrati vsakoletno srečanje go- renjskih Ijubiteljskih fotografov. FO- TO GORENISKE je ena od skupnih akcij gorenjskih ZKO-jev in letos je bila na vrsti ZKO Domžale, da prire- ditev izpclje. Izvedbo pa je ZKO za- upala našemu klubu. Zaradi prezase- denosti razstavnih prostorov v Dom- žalah smo z razumevanjem kamni- ških kulturnikov prireditev preselili v Kamnik. Na razstavi je s svojim i deli sodelovalo 61 Ijubiteljskih fotografov iz sedmih gorenjskih Zvez kulturnih organizacij. Na odprtju razstav in Srečanju je v kulturnem programu sodeloval Stobljanski oktet, ZKO Domžale pa je avtorjem najbolj us- pelih del podelila priznanja in nagra- de, najuspešnejli klub na Srečanju, Foro kljub ANTON AŽBE iz Škofje Loke, pa je prejel posebno priznanje. Tretja razstava prireditev je bila 10. januarja letos, ko smo v kultur- nem domu v Radomljnh odprli sa- mostojno fotografsko razsUivo lane- za Kosmača na temo ZIMSKA PO- KRAIINA. Na razstavi je avtor pred- stavil 60 barvnih in črno-belih foto- grafij, ob odprtju pa tuđi štiri svoje dia eseje (foto pripovedi) s pretežno etnološko vsebino: Žanjice, Kozolec, Kmečka idila in Zima, zima bela. Projekcijo dia esejev je s citrami sprcmljal Tomaž Plahutnik, avtorja pa je publiki z izbranimi besedami zelo lepo in kulturno predstavil po- vezovalec in vodja kulturnega pro- grama, član Mavrice, Igor Lipovšek. Odprlje tuđi te razstave je bil lep kul- turni dogodek, ki se ga je kljub slabe- mu vremenu udeležilo veliko obisko- valcev. Tri razstave v enem mesecu so bile za člane Foto sekcije kluba Mavrica kar krepek zalogaj. Kot je na eni od razstav posrečeno dejal povC-zova- lec, imamo v Mavrici za vsako pod- ročje nekaj sposobnih in predvsem zanesljivih ljudi, ki, kadar je potreb- no, dobro opravijo svoje delo in se nanje vedno lahko zanesemo. Tuđi pri zadnjih treh razstavah je bilo ta- ko. S pripravo, montažo in oblikova- njem panojev je imel zelo veliko dela predsednik, pri postavljanju razstav so bili nenadomestljivi in zaslužijo vso pohvalo: France Cerar, Lojze Po- pelar, Darko Zore in Rajko Pavlič. Pri tiskanju vabil in zlasti kataloga za Fo- to Gorenjske se je zelo potrudila Alenka Kosmač. Vso pohvalo za već kot odlično povezovanje in vođenje programov na odprtjih razstav zaslu- ži Igor Lipovšek. Pohvalo zaslužijo tuđi članice in ćlani Vlasta Jenčič, Marjeta in Albinca Kosmać, Igor Ku- zmič, Matija Kosmać, "foni Muller, Karol Steiner in Mirko Barlič, ki so vsak po svoje prispevali, da so razsta- ve uspele. Mladim članicam Adrija- ni, Tjaši in Špeli pa gre ludi zahvala za pomoč pri čuvanju razsfav. Priznanje in zahvalo smo dolžni tuđi Zvezi kulturnih organizacij Domžale, predsedniku Lojzetu Stra- žarju in tajniku Matjažu Repniku, za izjemno pozornost in sodelovanje se zahvaljujemo Zvezi kulturnih orga- nizacij Kamnik, strokovnemu sodelav- cu Tonetu Ftičarju, predsedniku Bozu Matičiču in tajnici ge. Fani Zorman. Za vse ugodnosti v kullurnem do- mu, za izredno sodelovanje in razu- mevanje se zahvaljujemo Krajevni skupnosli Radomlje in zlasti predse- dnici Sveta KS, ge. Zlatki Levstek. JANEZ KOSMAČ me, Sure, Teen, The Face, Zusam- men - revije o vzgoji in izobraže- vanju: Educa, Didakta, Mentor, Novićke, Otrok in družina, Social- no delo, Sodobna pedagogika, Šol- ski razgledi, Bruc, Vzgoja in izobra- ževanje - literarne in jezikoslovne re- vije: Celovški zvon, Dialogi, Litera- tura, Nova revija, jezik in slovstvo, Slavistična revija, Sodobnost - humanistične in družboslov- ne revije: Anthropos, Časopis za kritiko znanosti, Delta, Filozofski vestnik, Javnost - The Public, Pha- inomena, Problemi, Rast, Razgledi, Raziskovalec, Svobodna misel, Teorija in praksa, Bilten Amnestv International, Unesco - glasnik - revije o umetnosti in kultu- ri: 2000, Ekran, Likovne besede, Lucas, Lutka, M 'ars, Emzin, Maske, Photo, Separatio, Srp - revije o glasbi: Doktor Music, Melodv Maker, Muška - revije o knjigah in knjižničar- stvu: Bilten novosti NLJK, Knjižnica, Knjiga, Knjige v tisku, Knjižna pano- rama, Knjižne novice, Knjižničarske novice, Otrok in knjiga. Seznam knjižnih novosti Knjižnice Domža- le, Slovenska bibliografija, Šolska knjižnica - revije o računalništvu: Bvte, Moj mikro, Monitor, Softvvare, Po- wer, Tip, VVin. ini - revije o denarju, posredova- nju, potrošnikih in poslovanju: Dafis, Denar, Finance, Gospodarski vestnik, Gospodarski vestnik - regi- ster, lndex, Kapital, Manager, MM - Marketing magazin, Mednaro- dno poslovno pravo, Nepremični- ne, Organizacija, Podjetje in delo, Podjetnik, Salomonov oglasnik, The Economist, VIP - revije o tehniki: Krila, Svet elektronike, Življenje in tehnika, Tim, Obramba - revije o matematiki, logiki in šahu: Logika in razvedrilna mate- matika, Presek, Šahovska misel - revije za oprem/janje stano- vanja in okolice: Ambient, Ars vivendi, Art decoration, Moj hobi, Naš dom, VVohnidee - poljudnoznanstvene revije o tivalih: Gea, CJeografski obzomik, Gospodarjenje z odpadki, Kosmos, Mesećni bilten, Moj mali svet, Moj pes, National Geographic, Proteus, Revija o konjih, Ujma, Vrtnar - revije o športu in alpinizmu: Auto Motor Sport, Avlo in Šport, Avtomagazin, Ekipa, Golf, Grand Prix, Grif, High Mountain Sport, Planinski vestnik, Šport, Trim, Val - revije o ročnih delih: Burda, Girina, Šandra, Verena - verske revije: Družina, Ognji- šće, Tretji dan,j>tražni stolp, Ozna- njenje, Zvon, Župnijski list - revije za prosti čas: Free time - katalog za prosti čas, Glamur, Hollywood, Jana, Moški svet, Na- ša žena, Pepita, Stop, Vogue, Za vas in mesto - revije o zdravju: Dita, Pet, Vi- va, Mreža drog, Pot v sožitje Zdrav dih za navdih, Zdravje - revije o splošnih področjih: Aura, Karma, Špika revije o zgodovini: Časopis za zgodovino in narodopisje, Kronika, Zgodovinski časopis - revije o turizmu: Lipov list, Turist - lokalni časopisi in revije: Sla- mnik, Domžalske novice, Meng- šan, Kamniški obćan, Obćinski svet [Domžale, Uradni vestnik Ob- čine Domžale, Uradni vestnik Ob- ćine Lukovica, Uradni vestnik Ob- čine Moravče - glasila podjetij in društev: Delavska enotnost, Glasilo sloven- ske matice, Tosama, Žejan. BZO Povabilo Namen TURISITČNO INFOR- MATIVNEGA CENTRA DOMŽALE je med drugim tuđi ta, da vsi za- interesirani v njem dobijo infor- macijo o vsem, kar se v občini do- gaja, pa naj gre za področje turi- zma, kulturnih, športnih ali drugih prireditev, dobrodošle pa so tuđi vse druge informacije. Zato komisija za turizem pri Od- delku za gospodarstvo in finance Ob- ćine Domžale vabi vse organizatorje različnih prireditev, da o njihobvešča- jo TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER, ki je v okviru Turist ične agen- cije TENTOURS Domžale, na Ljub- ljanski 99. Pričakujemo pravočasne informaci- je o organizaciji posamezne priredit- ve, morda tuđi dogovor o predproda- ji vstopnic za posamezne prireditve, dobrodošli pa so tuđi razlićni pro- spekti in predstavitve posameznih pri- reditev, saj bi vsi skupaj želeli, da bi v TIC dobil ćimveć informacij o dogaja- njih v občini. Predlagamo, da povabila, obvesti- la in druge informacije [Koljete v Tu- ristično informativni center |xj faxu štev. 713-705. Vabimo vas, da s skupnimi moćmi prispevamo k boljši obveščenosti o prireditvah tako občank in obćanov naše občine, kot vseh tistih, ki nas obi- šćejo in b\ si želeli ogledati katero od prireditev, po katerih smo zelo znani širom po Sloveniji. Domžale /lamnik 24 Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-O22 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne borno mogli objaviti. Grozljiv prehod Groblje—Rodica— Groblje Krajani obeh naselij smo dnevno iz- postavljeni neznosni neodgovornosti vo znikov, ki vozijo v smeri Domžale— Kamnik in obratno. Ob tem prehodu je bilo prelito že preveč crnila. Mnenja so se kresala že na mnogih sejah obć. sve- ta, problematika pa ostaja še vedno ena- ka. Kljub pogostim nesrečam ćelo na prehodu, pobudam KS in krajanov ter nekaterih svetnikov (g. Bogdan Osolin) se varnost ni izboljšala. Kolone vozil iz obeh smeri prisilijo pešce, da čakajo tu- đi do 10 minut, preden lahko prečkajo cestišče. če že ustavi voznik iz ene sme- ri, tega ne stori iz nasprotne. Ta odiseja- da se ponavlja iz dneva v dan. Kako je to naporno in nevarno n. pr. za osnovno- šolčke od 1. do 4. r., si sploh ne moremo predstavljati, čeprav jih večkrat pospre- mim čez prehod. Zadeva se za hip iz- boljša, ko nadzoruje promet organ pro- metne policije, kar pa je le kapljica vode v morje. Menim, da ta prehod in se po- sebej vedenje voznikov v tem delu nare- kujeta pooštren nadzor delavcev PP in drugih. Pristojni organ Občine naj o tej problematiki čimprej odgovorno razmi- sli. Namestitev grbine (ležeći policaj) vsaj po eno iz vsake smeri bi bilo zagotovo dobra rešitev. Kot smo lahko brali v De- lu, so se ravno te dobro obnesle v cen- tralnem delu Domžal. Upam, da nas bo uprava o tem kaj seznanila. LEON SENGER Rolerji novo prevozno sredstvo! Hitrost, naša skrivnost! Hitro sem, hitro tja, samo to še slišijo naši otro- ci; se, ko so cisto majhni že zjutraj hitimo z njimi v vrtec, pa potem sa- mi v solo in potem" Se kam. Hitro, hitro odzvanja otrokom v gla- vi. Včasih se zaigrajo na dvorišču, igrišču ali pri prijatelju in stisko s časom rešuje- jo na svojstven način. Ta način je pa za otroke življenjsko nevaren. »Napredek« je res dobro ime med tr- govci, v Domžaje privablja številne kup- ce, le-ti se pripeljejo s svojimi avtomobili, promet po mestu je grozeč, nevaren in nemogoč. Glasbena šola, knjižnica, verouk vse to otroci obiskujejo v popoldanskem ča- su, mlajši otroci imajo s seboj starše, saj je nemogoče, da se s tem prometnim ka- osom spoprijema sedem ali osemletni otrok. Za tistega v petem razredu je pa stvar drugačna, vendar prometno nič bolj var- na, Kvečjemu se bolj nevarna. Otroci Ijubijo igro, Ijubijo hitrost. Za- kaj se pa ne bi v knjižnico zapeljal čez vse mesto na rolerjih, prečkal cesto na rolerjih, pokukal v izložbe, na rolerjih se- veda. Ne me razumeti narobe, sem za roier- je, vendar tam kjer je prostor žanje pri- meren, otroci pa primerno zaščiteni. Nikakor pa nisem za rolerje kot pro- metno sredstvo z bundo, ki nadomešča Ali je to res »najzadnejše« Kako se že temu reče Zgodovina se ponavlja spet, pri Pomladi je največji cvet, ki-b-o-sel na liberalni led. Prevara(nti)? Kar le na prevari se rodi, ndjbrž dolgega življenja ni. FRANCE CERAR jadra in z razigrano otroško glavo brez zašćitne čelade. Vsi tišti starši, ki te vožnje otrokom po mestu dovoljujejo, naj pomislijo na vse težave, ki prav zaradi takih starševskih odločitev lahko nastanejo in nam potem odprava teh težav vzame več časa kot korišten pogovor z osnovnošolcem in mladoletnikom na temo »glava ni žoga«. MARIJA KAVKA O javni pobudi Janeza Stibriča Mene in mnoge druge bralce već ne preseneča, da se je v Slamniku zp- pet oglasit znani politični hujskač. Če že je v neki glavi in srcu nakopičeno toliko hudobije, zavisti in mržnje do določenih ljudi, potem mora v dolo- čenih trenutkih prekipeti in kot vul- kan zlobe bruhniti na dan. Pri teh svojih izbruhih z veliko ihto pljuje na vse, kar je bilo do osamosvo|itve Slo- venije narejeno dobrega ali slaboga. Vse blodne misli in nacrti, ki se po- rajajo v njegovi glavi, pa so osredo- toćeni v en sam cilj, kako ćim već škodovati bivšim partizanom in nji- hovim družinam. Pri tem svojem umazanem poslu se poslužuje tuđi laži in mnogih trditev, ki jih ne more dokazati, ker so proizvod njegove bolne domišljije. Enkrat se obrega ob pokojnine bor- cev, drugič mu parajo ušesa redke parti- zanske pesmi, ki jih slišimo y oddaji »Na- ši poslušalci čestifajo«, tretjič se loti ge. Županje, ker ne pripada za njega edino zveličavnim strankam, zdaj pa so mu na očeh in na poti partizanski spomeniki, postavljeni v zahvalo in spomin tištim, ki so se odzvali klicu zasužnjene domovi- ne in žrtvovali vse, tuđi življenja, v boju proti okupatorjem in njihovim pomaga- čem. Nesramna trditev Stibriča, da ti spomeniki pričajo o naši sramotni prete- kjosti, ni potrebna komentarja. Velika ve- čina žrtev je bila verna, v boj pa so odšli za osvoboditev in tuđi za bolj đoveško življenje v bodoćnosti, ne pa iz nekih ideoloških nagibov. Upam, da se )anez Stibrić ne bo domi- slil tuđi vseh blokov, vrtcev, šol, čest in vodovodov in vse infrastrukture, ki spa- dajo h kolikor toliko urejenemu življenju prebivalcev. Vse to je zgrajeno po Stibri- ču v tako inkriminiranem času in tuđi z blagoslovom, pobudo in finanćno ude- ležbo komunistićne diktature, pa bi jih bilo treba po njegovi logiki odstraniti, ali pa vsaj premestiti na tak kraj, da ne bo vse to na očeh raznim Stibrićem. Tuđi ve- ćina lepih stanovanjskih hiš, med njimi morda ćelo hiša njegovih staršev, je bila zgrajena z denarnim posojilorn komuni- stov. Upam pa, da ga to ne moti preveć. Pripominjam, da sam nisem nikoli dobil niti dinarja za gradnjo svoje hiše, čeprav spadam med tište, ki so se po voini dvi- gnili visoko nad oblake s svojimi bonite- tami, tako da jih ne more sklatiti na zem- ljo niti tako vsestransko sposoben stra- teg, kot je Janez Stibrič, pa zato moledu- je občinske svetnike, na| bi mu pomagali pri tem »ćlovekoljubnem poslu«. Upam, da g. svetniki premorejo več pameti od predlagatelja in takih pobud ne bodo re- sno vzeli na znanje. IVAN LOŽAR, DOMŽALE »Ob neki kandidaturi (KSU)« Neki v slovenščino prevedeni franco- ski pregovor pravi: »Kdor se opravičuje, se obtožuje.« Zato nimam niti najneznat- nejšega namena pojasnievati svojih predstavitvenih »pirov«, o katerih govo- ri v zadnji številki SLAMNIKA v članku pod gornjim naslovom g. Aleš Cerar. Le njegov zapis in ne moja predsta- vitev je zavajajoć, tako rekoč za vso slo- vensko javnost in je pamflet brez prime- re, ki hoče mene kot človeka in moje znanje popolnoma razvrednotiti, torej je nekonstruktiven in neuporaben, zato ga v celoti zavračam. Če bi to bil konstruk- tivni zapis, ki bi iskal neka pojasnila in podajal neke pomisleke in bi bil potem- takem dobronameren, bi bil pripravljen iti tuđi na javno tribuno, tako pa člove- ku brez osnovne kulture, ki me v svojem pamfletu tika brez kakršnegakoli dogo- vora oz. dovoljenja, nimam kaj opraviti. Kaže, da pisec ni dokončal kakšne sole, ker nima osnov bontona; najprej se naj nauči le-teh, potem naj sele mene vide- va »v rožcah.« In glede govorništva: Ko sem za osvo- jeno prvo mesto na III. republiškem te- kmovanju v govorništvu 2. decembra 1994 prejel priznanje, v komisiji sta bila med drugim gospoda Grabnar in Kejžar, je bila prisotna tuđi sedanja gospa Župa- nja Cveta Zalokar Oražem. Sicer pa, da se ne bi izneveril ali oddaljil od uvodne- ga namena pričujoćega sestavka, kon- čam s posebnim poudarkom, da ure- dništvu Slamnika objavljanje čistokrvnih pamfletov, četudi »samo« v PISMIH BRALCEV jemlje ugled, ki sta ga (ugled) postavlila na skalo gospa Vera Vojska in gospod Matjaž Brojan. Namesto AMEN bom rekel, SAPIENTI SAT. IVAN KEPIC, generalni tajnik Krščansko-socialne unije (KSU) Razširitev križišča pri Blaž i ču v Dragomlju Varnost prometa v Dragomlju je na trhlih nogah, zlasti v križišću pri Blažiću, ki bi ga lahko poimenovali z zelo nepreglednim dvojnim ovin- kom. Že veckrat je bil govor o po- trebnosti njegove razširitve, tako na javnih mestih, v gostinskih lokalih, pred cerkvijo, v zasebnih razgovorih in podobno. Razširitev? Zakaj? Kako? V tem oz- kem grlu je bilo doslej v vseh časih naj- več nesreć in neprijetnih situacij, ki jih je bilo moč reševati le z vzvratnimi vožnja- mi, ki pa lahko zelo neugodno vplivajo na uporabnike prometa v tem delu, psi- hićno namreč. Nemalokrat smo bili tuđi priče nepotrebnim besedam med vozni- ki, će ne ćelo naravostnim prepirom. Ve- deti moramo, da je ob križišću dovolj zemlje — državno dobro in bi bilo ob njegovi razširitvi dovolj prostora za oseb- na vozila, ki »pobirajo« ali »razkladajo« otroke sedaj kar na sredi ceste ali v kri- žišču. Avtobusna postaja v Dragomlju, sicer zelo hvalevredna, je zelo obremenjena. Ko bo zgrajena še druga in bodo gradili avtocesto ter nadvoz za Pšato, bo pro- metna obremenitev komaj predstavljiva. Meniti je, da je ta postaja v dornžalskern okolišu med najbolj obremenjenimi, saj absorbira 40 do 50 potnikov v eni sme- ri. Imenovano križišče povezuje Drago- melj, Pšato, Domžale in Ljubljana Nje- govi uporabniki so otroci in drugi potni- ki iz Dragomlja, Sent|wvla, Pšate, Bišč in Male Loke. Prometni kaos v najbolj zgošćenem pomenu bt^sede pa kajpak nastane y sla- bem vremenu, ko starši vozijo svoje ot- roke na avtobusno postajo... Skratka: z razširitvijo navajanega kri- žišča bi se povećala prometna varnost oz. varnost naših otrok, ki se morajo več- krat izogibati tako imenovanim promet- nim vozlom. O razširitvi križišča oz. nje- govi potrebnosti, toliko većji zaradi sko- rajšnje gradnje še druge avtobusne po- staje, torej za smer Ljubljane, zaradi grad- nje avtoceste in nadvoza za Pšato se go- vori tako rekoć na vsakem »ovinku«, a očitno nihče nima poguma, da bi zadev- ne besede zagledale luč sveta. Upati je, da bf) vsej zadevi prisluhnila Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata v dobro vseh vaščanov — potnikom kakor tuđi sose- šćanov in seveda tuđi drugih uporabni- kov križišća. Naj končam morda malce nenava- dno: Kakor je potrebna razširitev poko- pališča za mrtve, v mislih imam seveda Sentpavel, je vsaj nič manj potrebna raz- širitev križišča za žive. Da se vsa proble- matika ne bi nekomu pisala na kožo, do- mala rolim, naj se jo vestno obravnava. IVAN KEPIC Pustimo času čas Prijateljica mi je za novo leto podari- la zanimivo knjigo Sedem navad uspe- šnih ljudi, v kateri pisatelj Stephen R. Co- vey opisuje dogodek, ki se v skrajšani verziji glasi nekako takole: »Neko nedelj- sko popoldne sem potoval y vagonu podzemne železnice. Vsi potniki v vago- nu so bili zatopljeni v branje časopisov ali pa so povsem mirno sedeli. Na eni iz- med postaj se je ozračje z vstopom oče- ta z otroki v hipu spremenilo. Otroci so bili nenavadno živahni, tekali so po va- gonu gor in dol, kričali in grabili ćelo pot- nikom časopise iz rok. Razpoloženje je bilo neverjetno, vendar ni oče teh otrok, ki je sedel ob meni, storil prav ničesar, da bi jih umiril. Takrat sem se zelo obvlada- no oglasil: »Gospod, vaši otroci motijo zelo veliko ljudi. Bi jih ne mogli malce umiriti?« Moški ob meni se je zdrzil, kot da bi se sele v tem trenutku zavedel po- ložaja in rekel: »Verjetno imate prav. To- da ne jaz ne otroci ne vemo prav, kako naj bi se vedli, saj jim je pred kakšno uro umrla mama.« Kakšen preobrat v naših glavah, v našem čustvovanju! Le iz časovne razdalje ali ob širšem poznavanju dejstev si borno lahko ustva- rili pravo sliko nekega dogodka, pa še to bf) imelo toliko pogledov in razlag, koli- kor je sodelujočih ljudi v dogodku. Prav- zaprav nas prav ta raznolikost bogati, ne- malokrat pa tuđi razdružuje ali spre. Dogodki v parlamentu, ki jih je ome- njal urednik v januarski številki, se odvi- jajo naprej, nekatere stvari se nam bodo osvetlile v novi luči ali pa borno vsaj mi- slili, da se vidijo jasneje. Naša vlada pač mora poskrbeti, da narod - kot ob vsa- kem času - dobi - »kruha in iger«. Zelo težko je postaviti kakšno subjektivno sodbo, kf) pa smo še Ijudje sami odvisni od lastnega dobrega razpoloženja, vre- mena ali položaja lune. Poglejmo si npr. primer Primoža Pe- terke, ki je na pobudo vodstva reprezen- tance izpustil tekme na laponskem, da bi si v tem času nabral novih moči. Mnenja o pravilnost oz. ustreznosti odločitve so bila zelo različna. Casovna distanca je dokazala, da je bila odločitev pravilna, saj se je izkazalo, da so na laponskem iz- vedli le tri tekme od štirih naćrtovanih in daje skakalec in letalec že kmalu po na- daljevanju tekem spet oblekel rumeni dres. Lahko bi bilo tuđi drugaće. Toda ali. smemo res vsi mi, ki nimamo popolnih informacij, soditi o pravilnosti odločitev, pa naj gre za šport, politiko, kulturo, šoj- stvo? Afi smemo soditi staršem, ki so boj- da zakrivili smrt svojega otroka? Ali sme- mo obsojati svoje sosede, učitelje, Župa- njo ali kogarkoh? Si predstavljale, da hodite ob robu pločnika, ko vas nekdo od zadaj grobo potisne ob zdi ? Verjetno so vas že ob sa- mi misli na to preplavil občutki besa, to- da pozor, hip za tem slišite, kako na me- sto, kjer ste stali še pred trenutkom, zgr- mi s strehe ogromen kos ledu. Vaš odnos do osebe, ki je »grobo« ravnala z vami, dobi nov pogled, pogled na rešitelja. V življenju se pogostoma srećujerno s pq- dobnimi, morda le malo manj drastični- mi situacijami. JUS-SECURITT I.I.I. Llukllamka 1BZ. OOMŽALE UUBUANSKA 102, DOMŽALE 7EL: 061/715-776, 716-230 JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIjSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. Mobitel: 0609/638-007 AVTOŠOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E In H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITY TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov Zagotovite si varnost z JUS-SECURITV! KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA Nova telefonska številka za primere nujnih pomoći in in- tervencij naših poik istov se je očitno že dobro »prijela«, saj jo je-v preteklem mesecu zavrtelo kar precej občanov, ki so po- trebovali takšno ali daigačno pomoć. V većini primerov je šio seveda za prijave kaznivih dejanj ali pa za sporoćila o povzro- ćeni prometni nesreći. Kaj se je torej v prejšnjem mesecu do- gajalo na področju, ki je pod »kontrolo« domžalskih polici- stov? Kraje in vlomi v avtomobile S. M. je policistom sporočil, da so mu neznanci s parkiri- šća v Domžalah ukradli avtomobil znamke Zastava 750, bolj poznanega kot »fičo«. V krajsem razgovoru policisti od last- nika izginulega »fičkota« nišo uspeli izvedeti nobenega ko- ristnega podatka o tem, kje je imel parkiran avtomobil niti približnega časa kraje. Zato so odšli na lov za »fičakom« in ga po nekaj urah tuđi našli ter ga dostavili lastniku. Policisti pa nišo preveć verjeli lastnikovi zgodbi o kraji, kajti pred ča- som so S. M.-ja dobili za volanom rahlo vinjenega, zato do- mnevajo, da je ta »kraja« verjetno nastala kot posledica je- ze prejšnjega postopka policistov v zvezi z redno kontrolo vinjenosti voznikov. Ta sum pa bo potrdila ali ovrgla sele na- daljnja in podrobnejša preiskava. Očitno so se ta mesec tatovi in vlomilci spravili nad po- pularne fičote, saj je z nepridipravom imel težave tuđi last- nik Zastave 750 K. |. iz Moravč. Ker se mu je njegov jekleni konjiček pokvaril, ga je parkiral v blizini podjetja Termit v Moravčah. Čez nekaj ur se je K. J. vrnil do pokvarjenega fi- čota s prijateljem, ki mu je hotel s traktorsko vleko pomaga- ti pri vleki pokvarjenega avtomobila. Oba sta presenećena ugotovila, da je bil med tem časom storjen vlom v parkirani avtomobil. Neznanec je zlomil volansko ključavnico ter s spajanjem kontaktnih žic poskusil spraviti motor avtomobi- la v pogon. Ker se mu to ni posrećilo, je razočaran odstranil registrske tablice in jih odnesel s seboj v noć. Policisti za tem razočaranim vlomilcem še poizvedujejo. ). F je policistom sporočil, da so v njegov avtomobil znam- ke Renault Clio, imel ga je parkiranega v kletnih garažah SPB- ja v Domžalah, vlomili in mu odnesli dragoceni avtoradio pri- znane firme Pioneer. Poleg tega so mu ukradli tuđi zvoćni- ke. Slednje so mu odnesli kar skupaj z zadnjo polico v av- tomobilu, kjer jih je imel pričvršćene. Po lastnikovi oceni so ga tako oškodovali za okoli 90 tisoć tolarjev. Brez avtoradia, tokrat od priznanega japonskega izdelo- valca elektronskih izdelkov Sonv, je ostala tuđi lastnica jekle- nega konjička Z. V. V njen avtomobil znamke Renault 5 je za zdaj še neznani nepridiprav vlomil, ji odnesel omenjeni av- toradio in jo tako oškodoval za približno 4O.(XX) tolarjev. Policisti so prejeli še en poziv vloma v osebni avtomobil. Tokrat je bila »na udaru« renaultova devetnajstica, ki jo je imel lastnik D. O. parkirano v kletnih garažnih prostorih pod SPB-jem v Domžalah. D: O. je zaradi vlomilskega |X>sega v njegov avtomobil ostal brez avtoradia znamke Blaupunkt, odnesli pa so mu še nekaj malenkosti v skupni vrednosti cea. 80 tisoč tolarjev. Za vsemi tremi avtoradii policisti pospese- no poizvedujejo in verjetno bodo kmalu priromali v roke nji- hovim prvotnim lastnikom. Tako, kot se je to zgodilo z v Ljub- ljani ukradenim avtomobilom Renault 5, ki so ga domžalski policisti s pomoćjo kriminalistične službe uspešno vrnili sreč- nemu lastniku ter stopili na prste nepridipravu, ki je omenje- no vozilo ukradel. Pretepi in grožnje (tuđi z orožjem) Nekateri so očit no mnenja, da morajo že takoj v prvem mesecu novega leta poskrbeti, da s pomoćjo vroćih pesti vsaj malce ogrejejo mrzlo ozračje. Tako so se za zdaj še ne- identificirani gostje stepli v gostinskem lokalu Ribo bar v Študi. V pretepu so povzroćili tuđi nekaj materialne škode na gostinskem inventarju in seveda še pred prihodom po- licistov pogumno zapustili prizorišče bitke. Ko bodo vroće- krvneže prijeli, bo verjetno sodnik za prekrške razglasil zma- govalca v tej pogumni bitki trdih in vročih pesti, svoje pa bo moral sodniku za prekrške povedati tuđi lastnik omenje- nega gostinskega lokala, saj se je pretep pričel okoli tretje ure zjutraj, kar se ne ujema z doloćbami dovoljenja za ob- ratovanje tega gostinskega lokala. Do pravega kavbojskega obračuna pa je prišlo v lokalu Trzinka v Trzinu. Policistom se je pri njihovem delu pridru- žil še kriminalist in skupno so ugolovili, da so pri tem ob- računu tuđi streljali. S. P iz Ljubljane je v zgodnjih jutranjih urah stopil v omenjeni lokal ter poskusal pomagati prijate- lju. Ta ga je namreč poklical po telefonu in ga prosil za po- moć:, ker ga bodo baje »nabutali«. S. P. je tako stopil v lo- kal z orožjem v roki in v slogu nekakšnega novodobnega šerifa (brez zvezde) prićel divje streljati po lokalu. Na sre- ćo so bili vsi gostje v lokalu toliko prisebni, da so takoj fx>- legli po tleh, cJokler slreljanje ni ponehalo in tako se je vse skupaj dokaj srečno končalo, će seveda odmislimo škodo ki so jo krogle naredile v stenah gostinskega lokala. S. R je po streljanju zapustil prizorišče strelskega obračuna, v ka- terem je bil glavni in edini udeleženec. Policisti so ga po ne- kaj urah prijeli v Ljubljani ter se z njim temeljito Dogovorili. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti s strelnim orožjem so ga napotili do sodnika za prekrške; ta bo razjarjenemu S. P. gotovo naložil kazen, dostojno njegovemu »šerifovanju«. Na policijski postaji v Domžalah so se zglasili izredno je- zni K. B., K. D., Ž. j. in Ž. Ž. Policistom so povedali, da se je nad njih spravila četverfea, na katero so naleteli na Krakov- ski cesti v Domžalah. Najprej se jim nišo hoteli umakniti s ceste, da bi lahko z avtomobilom nadaljevali svojo pot. Ko pa jih je K. D. opozoril, naj se umaknejo, so prićeli deževa- ti udarci. Sprva samo po avtomobilu, nato pa tuđi po pot- nikih v njem. Policisti so na pocllagi te prijave preiskali bliž- njo okolico domnevnega kaznivega dejanja ter v bližnji ulici srecxjli M. D., B. Z., V M. in V ). ter se z njimi malo pogovo- rili. Izkazalo se je, da je omenjena četverica res napadla cjb- čane na Krakovski ulici. Policisti so na podlagi omenjene- ga razgovora vročekrvnežem zaradi kršitve javnega reda in miru napisali predloflp za obisk pri sodniku za prekrške ter kazensko ovadbo zaracii namernega poškodovanja osebne- ga avtomobila. V Dobu je C V - očitno pod vplivom dobre kapljice pred stanovanjsko hišo v ulici Mirana |arc:a grozil svoji ženi, da jo bo kar ubil. V roki je držal pištolo kalibra 9 mm. Policisti so svojo intervencijo hitro opravili in še pravočasno odvzeli pištolo pijanemu C. V Ker je opazil, da se mu ne obeta nič dobrega, jo je jadrno ucvrl stran in se skril v bližnjo drvar- nica. Policisti se nišo dolgo mučili z iskanjem alkoholi/ira- nega pogumneža in ga kmalu našli, vklenili v lisice ter od- peljali v prostore za pridržanje, kjer je prebil noč. Zaradi svo- jega dejanja ogrožanja varnosti se lx> moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, poleg tega pa bo moral sodniku tu- đi pojasniti, kje je dobil pištolo, kajti orožje je; posedoval brez ustreznih dovoljenj. Iz okolice Moravč so policisti prijeli [X)ziv, da nekdo clivje in očitno brez potrebe strelja in s tem ogroža prebivalce. Ko so policisti prihiteli na kraj omenjenega dogodka, so ugo- lovili, da U. M. / lovsko puško slrclj.i v rlrcvo. Pri tem sicer ni nikogar ogrozdi, vendar pa dovoljenja za orožje tuđi ni imel. Zato so mu policisti orožje odvzeli tor mu napisali li- stek z vabilom obiska pri sodniku /a prekrške, kjer lx> mo- ral pojasniti, kje je dobil orožje, s katerim je tako prestrašil okoliške prebivalce. Prometne nesreće, alkohol in objesnost na cesti Na Kopališki cesti v Domžalah je prišlo cio prometne ne- sreće, v kateri sta bila udelezena G L. in H. I. V rednem po- stopku in pregledu stanja so policisti ugotovili, cl.i je povzro- ćitelj nesreće, C. L., kazal tuđi nedvoumne znake vinjenosti. Ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti, so mu policisti pre- povedali nadaljevanje vožnje. Vendar pa C L. to noć oćitno ni imel sreće. Nadaljeval je vožnjo in ponovno se je srečal s policijsko (Mtruljo, ki jt; ugotovila, da ni U|x>števal njihove pre- povedi vožnje; cio svoje streznitve. Zaradi tega so policisti zanj napisali predlog za obisk sodnika za prekrške, kateremu bo moral pojasniti tuđi nekaj okolišćin v zvezi s prometno nesre- ćo, ki jo je povzroćil. Seveda pa je zaradi nedvoumne alko- holiziranosti preostanek ne^i preživel v prostorih za strezni- tev. V prostorih za streznitev je noć preživel tuđi devetinpetde- setletni M. |. iz Radomelj. Z avtomobilom, ki ga je vozil, je na parkirišću v Raclomlj.ih trčil v parkirani avto lastnikii H. A. M. J. je po povzroćeni ncsrec'i od|x'ljal s kraja ek>godka, zato so za njim odšli policisti. Našli so ga v AZ baru n.i Kovah, l'o kraj- šem formalnem |x>stopku so |X)licisti ugotovili, da je M. J. le nekoliko prevoć globoko |X)gfedal v kozarec: z alkoholno vse- bino. Zaradi oćitnih znakov vinjenosti so |xilicisti M. |.-u pre- pov(>dali nadaljnjo vožnjo. Možakar se oćitno ni zmenil za to prepoved, s,ij so g,i nekaj minut kasneje policisti zo|X't usta- vili v Radomljah. Ker ni kd/aki, da bi M. |. upošteval njihov nasvet, naj v takšnem stanju ne vo/i |x> cisti in ne ogroža last- nega in tujih /ivljenj, so ga od|X'ljali v prostore /a slnvnitev, svoje fia bo o lem dogodku hotel i/vedeli ludi sodnik /a pre- krške. V gostinski lokal Domždlćek se je |xi d,iljšeni |X)piv,inju od- pravil L. D.; ta je ob prihodu v omenjeni lokal /e od tlaleć ka- zal očitne znake vinjenosti. Ker mu osebje ni hotelo |X)streći, se je zelo žejni L D. moćno razjezil nad takšno demokracijo, Domžale /bmnik 25 nercsnična. Tako je tuđi s pobudo, naslovljeno na svetnike Občine Domžale. Pobuda, da Občinski svet Občine Domžale sprejme sklep, s katerim bi do ločil, da se vsi spomenici NOB, streljanim talcem, tragičnim dogodkom in spomi- nov na odločno in herojsko upiranje na- cističnemu okupatorju zberejo v neka- šnem »getu«, je blago rečeno debilna in na robu shizofrenije. Zato verjamemo, da Občinski svet take pobude ne bo vzel v obravnavo. V pismih g. Stibriča so borci NOB ve- đno ozmerjani kot »revolucionarji, ko- munisti« in podobno, nikdar pa kot bor- ci združene koalicije Amerike, Kanade, Anglije, Sovjetske zveze in vseh odpor- niških gibanj v Evropi. Veterani vseh teh vojska so povsod spoštovani, cenjeni in priznani. Sramotenje je npr. v Nemčiji tu- đi z zakonom prepovedano. Tukaj ne mislimo razpravljati o revo- luciji in komunistih. Govorimo o borcih in žrtvah. V naših vrstah so bili eni in drugi, orli in sokoli, verni in neverni, izobraženi, de- lavci in kmetje, vsi pa so imeli Ijubezen do domovine. Naša dolžnost je, da bra- nimo naše borce in naše spomenike. To, kar delamo, je demokratično in zelo strpno. Izogibamo se skrajnostim. G. Stibrič napada spomenike NOB. Kdaj ste slišali o naših napadih na spomenike zamolčanim zrtvam v Ihanu, Dobu, Br- du in Mengšu? Stališča, katera širi (tuđi s pomočjo »Slamnika«), ne vodijo nikamor, ne vodi- jo k spravi in sožitju. Vodijo pa k razdo- ru in sovraštvu, mi si takšnega razdora ne želimo. Apeliramo na uredništvo »Siamik«, da z neobjavljanjem tako ekstremnih stališč in pišem pomaga graditi spoštovanje »sosedovega« prepričanja, ki edino vodi v našo skupno srečno prihodnost. STANE GRILI Predsednik Občinskega odbora ZB NOV Domžale Zarota proti spravi Že već let, odkar je Uredništvo »SLAMNIKA« zapustil g. Brojan, smo bralci priča medijski gonji proti več- strankarski demokraciji. Kar naprej so na udaru stranke tako imenovane levice; predsednik Kućan, čeprav je bil i/voljen z veliko večino glasov vo- livcev na odgovorno mesto predse- dnika države; pa g. Drnovšek, ki so ga nekateri postanci hoteli prikazati kot skrajno nesposobnoga šefa vlade, čeprav so vse odločitve sprejemaji vsi trije koalicijski partnerji oz. mini- stri, člani strank SKD, LDS in ZLSD, ki je potem iz koalicije izstopila. Če bi bif g. Zagožen vsaj malo objekti- ven in pošten pri svojih ničkolikokrat ponavl|anjih htanijan, bi moral kriv- do za neuspehe pripisati ćeli vladi in tuđi parlamentu, če so sprejemali sklepe, ki nišo bili koristni napredku demokracije in ekonomskomu razvo- ju Slovenije. Ko je zapustil uredniško mesto g. Stra- žar, veren izvajalec Schvvarzbartlove po- litike, smo nekateri bralci upali, da se bo stanje izboljšalo. Kakšno razočaranje! SLAMNIK je posta I pravo trobilo nekate- rih strank. predvsem SDS, katero njen šef lanša prikazuje kot socialistićno, pa so njeno usmerjenosl spoznali ludi y svetu, zato so jo izključili iz vrst Socialistične in- temacionale. Strašen hrup pa so zagnali »Pomladni- ki« ob prestopu poslanca Pucka, ker so začutili, da so se jim že razdeljeni stoič- ki v vladi spodmaknili. Ali ni škoda, pa toliko dobrega bi kar iz neba pričarali slovenskemu narodu! Avtorica »Odse- vov« toči solze, ker ne bo mogel nek ci- nik poslati g. Drnovška za bibliotekarja v rudnik Zagorje, ki ga zapirajo. Predla- gam, da to mesto začasno zasede on sam. Kučana in Drnovška pa se borno zne- bili takrat, ko bodo to hoteli volivci, ne pa nekaj po ministrskih stoičkih hrepene- ćih posameznikov in njihovih strank. Sti- brič piše o milijonih mark, katere naj bi »baje« dobil Pučko za svoj prestop. teh njegovih »baje« smo že vajeni, pa tuđi konkretnih laži, ki mu jih jaz osebno lah- ko dokažem. Iz stranke v stranko pa je pred leti prestopil ćelo Podobnikov tast, ki je tako obdarjen z zdravo logiko in kmečko pamet jo. Drugih poslancev, ki so menjali stranke po tekočem traku, niti ne omenjam. Tuđi zdaj, ko je uredniško mesto prev- zel g. Osolin, ne pričakujemo kaj več str- pnosti in korakov y smeri sprave. Uredni- ški odbor je skoraj 100% sestavljen iz lju- di, ki so se v preteklosti izkazali v nestr- pnosti do levice, posebno pa do borcev, partizanov, saj so bili žanje samo cokla napredku in krivci za vse gorje, ki je iz- ključno po njihovi krivdi doletela sloven- ski narod. Ne obeta se nam nikakršno iz- boljšanje, ražen če bi se člani uredništva na pamet naučili zadnji odstavek pape- ževe poslanice in jo tuđi v praksi izvaja- li. Pod člankom, v katerem je ta poslani- ca, je podpisan f> Bogdan Dolenc, tuđi član uredništva. Članek »Odpuščanje je edina pot do miru« je bil natisnjen v zad- nji številki »Slamnika« in ga je vredno prebrati in se zamisliti o prav nasprot- nem delu mnogih ljudi, ki eno govorijo, delajo pa nekaj povsem drugega. IVAN LOŽAR, Domžale Zakaj tako? Ali druga resnica? Pod tem naslovom občinska uprava! Domžale polemizira s člankom »Zakaj tako«. Bralcem je vsebina obeh člankov znana, tako je ne bom ponavljal. Drob- njakarski odgovor je kaj lep način za- megljevanja resnice. O tem, kar sem v svojem članku navedel, ostajam pri svo- jem, kdorkoli pa je odgovor nanj podal v imenu občinske uprave, pa bi moral že vedeti, da je v zadevo vpletena le posa- mična strokovna služba uprave. Seveda najlažje se je skriti za nerazpoznavno diasporo. O drugih navedbah pa tole: 1. Vse do odgovora uprave nisem bil seznanjen, da bi naj bil domnevni po- vzročitelj požara; 2. V članku nisem nikjer omenjal ob- čino, tuđi tega ne, da je ga. Županja vr- šila postopek, ampak da je bila zaproše- na za sodelovanje v tej zadevi. Zakaj jo strokovna služba občine v takem pome- nu vpleta, me ne zanima; 3. Kako delavci uprave znajo skrbeti za lastnino občine, zadošča podatek, da je po deložaciji 6.12.96 že 4.1.97 prišlo do okvare vodovodne cevi v povsem odprtih prostorih (po krivdi delavcev up- rave) in je odtekajoča voda unićila dele stanovanja stranke pod njimi; 4. Kako razumevajo sklicevanie na zakonodajo in predpise, nam delavci, člani ZL najbolje dokazujejo s svojim po- četjem. Tu so res v sozvočju s svojo strankarsko pripadnostjo in lastnino, ki jo »upravljajo«, državljanom Slovenije za- došča samo dnevni prelet javnih občil, pa nam je zakonitost ene najbolj afera- ških strank (ZL) in njenih vodij povsem prepoznana. Kaj vem, morda obe tova- Nadležni zabojniki Že vnaprej se vam opravičujem, da gre za anonimen prispevek, vendar bi rad opozoril na težavo, s katero se stanovala Kidričeve ulice v Trzinu srečujemo že kar nekaj časa. Za objavo v vašem mesečniku sem se odlo- čil zato, ker se problem kljub pritožbam na ustrezne za rešitev tega pro- blema pristojne službe Se vedno ni rešil. Delavci komunalne službe po izpraznjenju kontejnerjev nikoli ne vrne- jo v posebej žanje predviđen boks, ampak jih redno puščajo na cesti. Kot je razvidno s fotografije, koritejnerji stojijo v križišču, ki vodi iz stanovanj- skega dela Kidrićeve ulice na trenutno najprometnejšo ulico v Trzinu, ovi- rajo varnost prometa in s tem tuđi življenja udeležencev v njem. Seveda se boste vprašali, zakaj kontejnerjev ne pospravijo stanovalci, ki jih tuđi uporabljajo; ti so to na začetku Se počeli, potem pa so se »Sizifovega bre- mena« naveličali, problem pa je ostal nereSen in le Se vprašanje časa je, kdaj bo priSlo do večje prometne nesreće (do manjSih trkov je že nekaj- krat prišlo, saj je zaradi kontejnerjev cestišče preozko, da bi se lahko ne- moteno srečali dve vozili). Upam, da bo vas prispevek vsaj malo pripomogel k reSitvi nastale situ- acije in vas v upanju lepo pozdravljam stanovalec Kidričeve ulice v Trzinu. ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVN0ST1 d.o.o. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STR0K0VNE SOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska Sola (V. st.) priCetek februar 97 - trgovska šola (IV. st.) prićetek februar 97 Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - ekonomsko komercialna Sola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživitska šola (pek, slaščićar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAĆUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel,... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaštita električnih naprav (osnovni in ob- novitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitvenl) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi prikljućki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROST) ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza), vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278. rišici bereta samo »Modri prepih« (od- pih). Te kar zmravljinči. 5. Se ve, kaj kdo da je, kako razmišlja, kaj mu je interes; po znanem načelu ae- poniranega šefa (diskreditacija - diskva- lifikacija - likvidacija). ZL in njenim stran- karskim sodelujočim je to reklo, posebej še po osamosvojitvi, najbolj znana po- pevka. K sreči je to zgodba brez uspeha. Že ne vem kolikokratno prefarbanje vam ne pjmaga in vam državljani več ne na- sedamo. 6.0 moiem članstvu v SDS le toliko, da sem po letih ugotavljanja nepošteno- sti ZL in v njej, ki sem jo s prepričanjem podpiral, pravočasno izplaval iz njene gnojnice privilegiranih iztrebkov. Nisem edini! 7. Tisto, ta pravo o požaru pa se boste dokazovali v postopku. J. S.»Tudi v Domžalah ustanovljeno Društvo katoličkih izobražencev Franc Bernik« V Slamniku 24. jan., šl. 1, letnik 36 smo bili izobraženci (intelektualci) različ- nih nazornih usmerjenosti prav prijetno seznanjeni o ustanovitvi zgoraj omenje- nega društva. Samo ustanovitev društva je zagotovo hvalevredno dejanje. Doslej so več ali manj delovala in životarila društva, klubi, gibanja z dokaj enosmer- nim predznakom, čeprav je znotraj njih prevevalo delo tuđi pluralistične vsebine. Skoda, da ob tej novici ustanovni zbor ni hkrati objavil okvirnega programa dela (vsebina, urnik, sedež društva) in seveda vrednote, ki pogojujejo članstvo v DruSt- vu. Sicer pa je res, da nam o tem največ pove beseda »katoliški«. Prav in lepo bi bilo seveda, da bi se dejavnost društva tesneje navezala na sodelovanje članov SKI, DKP, strank, ki imajo stjrodne pro- gramske vrednote v svojih strankinih ak- tih (SDS, SI_S, SKD) in Nova slovenska za- veza, saj so tako v preteklosti kot tuđi zdaj iz njenih intelekt, vrst mnoga ugle- dna imena v takih društvih. O tem, da bi tuđi prej omenjene stranke poiskale po- dobna sodelovania, sem zapisal tuđi v predlogu pobud k OO SDS Domžale, ko bo po volilni konferenci 15.1.97 do- ločal določene smernice za delo v no- vem mandatnem obdobju. Leon Senger, član SDS, NSZ, SF, UZF DS = socialdemokratska stranka NSZ = Nova slov. zaveza SF = sindikalni forum SDS UZF = Univerzitet, znanstveni fo- rum SDS KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 da žejnemu nočejo postreži s pijaco. Nekaj čas<) je šc> rogovi- lil, nalo pa ga je izdala utrujunost in je za mizo zaspal. Ni se zmenil ne za osebje lokala ne za policiste, ki so prišli pogle- dat njegovo nevljudno vedenje v javnem lokalu. Po krajšem posvetu so se odločili, da ga z reševalnim vozilom odpeljejo na Urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani, kjer so mu stro- kovno izćrpali in izplaknili želodec. Žejni L. D. pa se bo mo- ral zaradi tega svojega dejanja zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Na tirih je svoje življenje tragično končal osemintndesetletni M. M. iz Depale vaši. Zjutraj se je namreč z zabojnikom za smeti odpravil od hiše, v kateri je živel, (io kraja, kjer delavci Komunalnega podjetja Domžale pobirajo smeti. Na lej poti je moral tuđi preckati železniško progo. Očitno se je zaboj- nik za smeti zataknil na tirih in M. M. se je zaman trudil, da bi ga odmaknil s tira. Ravno v tistem trenutku je po progi pri- peljal potniški vlak ler kljub močnemu oix)zarjanju s sireno ter zaviranju zadel zabojnik in smrtno ranii tuđi M. M. Na magistralni cesti M-10 je v smeri iz Trojan proti Liublja- ni precej objestno vozil voznik rdeče Honde z registrsko oz- nako CE 65 - 02 N. Po pripovedovanju nekaterih naj bi omtv njeni voznik prehiteval strnjeno kolono vozil tuđi v |x>vsem nepreglednih ovinkih ler vozil »v škarje«. Policisti so hoteli us- taviti neznanega vralolomnega voznika, vendar je ta opazi njihovo namero ter zafieljal s ceste na travnik ter nadaljeval vožnjo |x> njem. Tako se je izognil prvemu poskusu, da bi ga zaustavili. Nadaljeval je vožnjo v smeri proti Oomžnlam. Ko K' opazil, da mu |X)li< isti v avtomobilu siedijo, je zavil z glav- ne ceste na cesto proti Zl.itemu [x>lju in v naselju Ceplje us- tavil vozilo ter ga zaklenil. Pobegnil je s kraja, kjer je parkirni Hondo, Se preden so policisti prišli do parkiranega avtomobila. folicisti so si morali nato |>omagati s helikopterjem in s služ- "t>nim slednim psom, vendar se je vozniku Honde vst>eno ne- kako us|x>lo izmuznili. Policisti iz Žalca, od koder naj bi bila 'kima histnk a I londe z omenjeno registracijo, so lastnico obi- sk-'li na domu, vend.ir je ol) njihovem obisku ni bilo doma. Naslednji dan pa je ona prijavila krajo omenjenega vozila. Po- " čine Mengeš, lanez Per, podelili bli zu 50 priznanj; te so prejeli tekmo valci v 20 panogah. V letu 1996 je bilo osvojenih 12 ekipnih in posa meznih naslovov državnih prvakov, 7 naslovov viče prvakov, 4 tekmo- valci so na državnih prvenstvih pre- jeli bronasta odličja, v mednaro- dnem merilu se je pornerilo 9 šport- nikejv, 8 športnikov pa je priznanje prejelo glede na kategorizacijo v posamezne razrede Omladinski in državni). Najboljši športniki za leto 1996 so: uspehi na državnih prvenstvih: pionirji: državni prvaki: Špela Burger (namizni tenis), Ana Stipa- nič, Bernarda Lagoja in jemej Stipa- nič (rolanje) kadeti: 2. mesto: Atletski klub Domžale (atletika - štafeta), Boštjan Peterca (dviganje utezi) in Bojana Vojska (tek čez ovire); 3. mesto: To- ma* Kušar (tek 1500 ovire) mladinci: državni prvaki: Andre- ja Abramovič (rolanje), Boštjan Br- not (kros), Igor lerman (moto šport): Blaž Lenarčič (dviganje utezi) ter Strelsko društvo Domžale (zračna pištola) tretje meslo: Marko lanežič (squ- ash) in Ana Naranča (met krogle) člani: državni prvaki: Boris Knap (lokostrelstvo), jože Klopčič (dviga- nje utezi), Marjan Malec: (moto- Sport) Monika Kambič(alpinistka le- ta 1996), Strelska družina (vojaška puška), ženski nogometni klub In- duplati jarše (nogomet) 2. mesto: Boštjan Lekan (smučar- Županja Cveta Zalokar Oražem je Ljubiši Milicu, predstavniku Šahov- skega društva Domžale, ob njihovem zlatem jubileju izročila priznanje Športne zveze Domžale. ski tek), FIT/TOP SQK Mengeš (squ- ash) TAK Domžale (dviganje utezi); 3. mesto: Aleš Pranjič (atlet. mnogo- boj) Za mednarodne uspehe so pri- znanja prejeli: Peter lanežič (squ- ash), Nina Grilj ter Aleksandra Mo- har (KS Pirueta), Matej Drašrek, Alenka Ivančič, Dragana Vujović, Šaša Slane, Tatjana Vrhovšek, Miha Arvaj tor Nalaša Gliha - vsi KUK Domžale. V mladinski razred so ka- tegorizirane: |asna Paladin, Meta Pungerčar in Anja Zitvršnik (vse AK Domžale), v državni razred pa: la- nez leglič (PD Domžale) Stane Ko- vač in Boštjan Amolj, Dejan Sc:hau- bach (vsi SD Domžale) ter Andrej Krašovec (TK Domžale). Na podroćju športne rekreaci- je je priznanje prejelo Planinsko društvo ONGER za osvojeni držav- ni naslov na tekmovanju MLADINA IN (X)RE. Priznanje so prejeli tuđi naslednji jubilanti: Šahovsko društvo Dom- žale (50 let), SSK SAM Ihan (50 let smučarskih skokov),ter športno društvo Krašnja (25 let), za 25-letno aktivno delo na podroćju športa in rekreacije so bili nagrajeni: Tone Gostiša (TVD Mengeš), Dare Flis (TVD Domžalo), Andrej Kosir in Aleksander Kabaj (Smučarsko društ- vo Domžale), Marjan Kaliman (Sportno drušlvo invalid Domžale) ter Marjan Velepec (TAK Domžale). Vsem dobitnikom priznanj iskre- ne čestitke in veliko uspehov ter športne sreče v letu 1997! V. V. PET MINUT S ŠPORTNIKOM Atlet Gregor Breznik V januarju je vse, zlasti pa člane Atletskega kluba Dom- žale, z odličnimi teki razvese- lil Gregor Breznik, nekdanji odličen tenisač, ki se lahko po- hvali tuđi s tretjim niestom v igri dvojic (skupaj z Goranom Ivaniševičem) na neuradnem svetovnem prvenstvu tenisa- čev do 16 let. Skupaj sta se ve- selila tuđi tretjega mesta na evropskem prvenstvu, sicer pa je bil Gregor v različnih kate- goriiah veckratni iugoslovanski in slovenski prvak v tenisu. V obdobju, ko je zaradi bolezni počival, se je odločil za studij v Ameriki in diplomiral iz mednarodnih ved, trenutno pa dokončuje magisterij iz poslov- nega menedžmenta. S šjKjrtom je povezano vse nje- govo življenje, saj je z igranjem te- nisa pričel te v zgodnji mladosti. Prav tenis je kriv, da se z atletiko, katera mu je bila vedno bli/u, ni ukvarjal prej. Ob vrbunskem teni- su je zanjo /manjkalo časa. Nova priložnost pa je ()rišla pred civema letoma, ko se je pri Studiju v Tam- pi na Floridi seznanil s svetovno znanimi atleti: Colinom jackon- som, Linforclom Chrislijem in Markom McCoyem, ki mu je ne- Državnemu prvaku Gregor ju Bre/niku iskrene čestitke in ćimveč do- brih tekov tuđi v prihodnje! kaj časa tuđi pomagal pri prema- govanju prvih korakov v Sprintu. Teku pa se je popolnoma pos- vetil ob vrnilvi v Slovenijo. Prek prijatelja Andreja Alibabiča se je v letu 19% seznanil z Damjanom Berdikom, trenerjem tekačev At- letskega kluba Domžale in se od- ločil, da postane član domžalske- ga kluba, hkrati pa se je v maju pridružil tuđi atletom, za katere skrbi znani slovenski trener )ure Kaslelic. Njegovi rezultati so bili že kar prvo sezono tako odlični, da je bil ob koncu leta razglašen /a najboljšega atleta meo člani AK Domžale. Prvi rezultati v začetku letošnje- ga leta so presenetili vse. Gregor pravi, da malo ludi njega, saj ni pričakoval, (Ja bo po izenačitvi devet let slarega dvoranskoga re- korda na 60 m na mednarodnem mitingu v Budimpešti državni re- kord še izboljšal. Na pravkar kon- čanom dvoranskom članskom dr- žavnem prvenstvu pa je z osvojit- vijo naslova državnega prvaka dosegel v aliotiki svoj največji us- peh. Kot smo lahko prebrali v in- tervjujih, ki so bili po uspešnih te- kih objavljeni skoraj v vseh časo- |)isih, je pri zaslavljaniu tekmoval- nih ciljev Gregor zelo previđen. Tako bi rad v letošnji sezoni iz- boljšal osobni rekord na 100 me- trov ter se v teku na 200 metrov »spuslil« pod 22 sekund. Na to lx> o svoji atletski pot i razmišljal na- proj. In ko se bo odločil, da z at- leliko |)reneha, njegovi prijal(. p4 Sb(> 6. h.! Lg7 7. Sc.3 0-0 8. Le3 Sc6 '). Dd2 e5 10. dr> So7 11. 0-0-0 fS! VI. Lh6 Dd6 13. h4 fxe4 14. Ug7 Kxg7 15. SgS Lf5! (Crni je popolnoma izenačil pozicijo.) 1f>. I.e2 hb 17 g4! (Glej diagram.) 17.... hxg5 1(5. Kxf5 Txf5 19. hxg5 Td8>? (Velika napaka črnega. Crni bi igral brez več- iih problemov, če bi potegnil polezo Tf4! Se- daj se bo hitro porušila njegova pozicija.) 20. Se4 DdS 21. Dc:2 Dg8 22. Sf(>! "Ixd1 21 Dxd1 Txfc (Edina poteza, ki podaljšuje FMrlijo.) 24. gxf6 Kxf(> 2.S. Kbi SbxdS 2(>. I)h,i l>-H 27 Ld'S bd 28.1(4 c(. B. I)f.3 Sf4 i(). Ic 1 31. Td1 r>* .32. Dhi Dh3 (Damski spopa- d'!) 33. Td()+ Kf7 34.1 )xh.3 Sxh.3 35. f.3 Sg5 * Id7 Sxe4 37. fxo4 g.5 3B. Kd Ko(> (Moč kraljev se kaže ludi v konćnk i.) 39. Txa7 g4 4". Ta(> Kf() 41. Kd2 Sg(> 42. Txb(>+ Kgr> 43. Txg(> Kxgb 44. a4 Kg5 45. Ke.3 Kh4 4f>. Kf2 Kh'{ 47 Kii| f'rni te vil.i Vladimir Ivačič (2285): M. Djur- kovič (2130) 1:0 1. c.4 g6 2. Sc3 Lg7 3. g3 cS 4. Lg2 Sc6 5. e4 e6 6. Sge2 Sge7 7. 0-0 0-0 8. di a6 9. Le3 Sd4 10. Tb1 Sec6 11. a.3 b5 12 b4 cxb4 13. axb4 Tb8 14. Sxd4 Sxd4 15. Dd2 d6 16. Tfd Dd7 17 Da2 Q)7 18. c:xbS axb5 19. Se2 Ta8 20. Dd2 Sxe2 21. Dxe2 Ta4 22. d4 f5 23. cl5! (Glej diagram!) V SPOMIN MILANA OSOLINA Šahovski dvoboj Domžale: Kamnik Srodi januarja sta se na desetih šahov- nicah pomerili ekipi Kamnika in Dom- žal. V |X)SfX>šenem šahu (10 minu! na ig- ralca) v dveh krogih so šahisti Domžal premoćno (67: 3.3) premagali šahovske kolege iz Kamnika. Najboljša pri doma- činih sla bila mojster Vladimir Ivačič in mojstrski kandidat Bogdan Osolin (brez poraza), ki sta vsak v doselili par- tijah zbrala 8.5 ločk. Pri gostih pa je bil najboljši mojstrski kandidat Marjan Karnar (brez poraza) z 8.5 ločkami. B.O. V Novi Gorici 24 šahistov z najvišjim šahovskim naslovom V Novi Gorici je od 31. januarja do 8. februarja potekal drugi odprti med- narodni šahovski turnir Open Nova Gorica '97, ki je prekosil vsa pričako- vanja. Udeležilo se ga je kar 22 vele- mojstrov in 2 velemo|strici. V Sloveniji se dosedai še ni nikoli zbralo tolikšno število kakovostnih igralcev na odpr- tem mednarodnem turnirju. Na turnirju je sodelovalo 109 udeležen- cev iz 13 držav. Vrh kakovostnega razreda so sestavljali igralci z visokim šahovskim rejtingom: Vladimir Malanjuk iz Ukrajine (2610), Kus Vladimir Epishin (2600), prva deska olimpijske reprezentance ZDA Bo- ris Culjko (2595) in Hrvat Zdenko Kožul, stari znanec slovenskih odprtih turnirjev, z E\D rejtingom 2590. Kar 71 udeležencev je imelo na turnirju ludi mednarodni (ELO) rejting. Po 9 krogih je zanesljivo zmagal Ukra- jinec Malanjuk s 7 ločkami, drugi je bil Hr- vat Zelenko Kožul, tretji pa šahist iz Slove- nije Dražen Sennek, oba sta zbrala 6 in pol točke. Enak izkupiček imajo igralci, ki jim sledijo na tabeli: Djurič (ZRI), Timosc- honko (Slovaška), VVojtkievicz (Poljska), Cofshtein (Izrael), Rus Epishin in Izraelec Kogan. Drugi najuspežnejši slovenski šahist je bil član ptujskega šahovskoga društva velemojster Adrian Mikhalinchishin, Irelji pa domačin, mednarodni mojster Aljosa Grosar, oba sta zbrala 6 točk. Med Domžalćani se je turnirja udeležil neumorni slovenski mojster Vlado Ivačič, ki je dosegel zelo solidnih 5 točk in polr- dil svojo kakovoslno raven (rejting 2285). Vlado nodvomno sodi med šahiste, ki so lahko zgled mlajšim igralcem. )e izjemno trdoživ šahist, ki kljub 60 lotom ne popu- šča precej mlajšim šahistom. Ves turnir se je vozil z osebnim avtom iz Domžal v No- vo Gorico in seveda zvečer po partiji na- zaj, kar je bila zanj zagolovo velika obre- menitev, za (mimogrede) ŠD Napredek Domžale pa tuđi veliko manjši strosek. Zgleri lorej, ki zasluži priznanje! Od Domžalčanov je sodeloval na tur- nirju še mojstrski kandidal jože Skok (sicer član ŠD »Milan Vidmar« iz Ljubljane), ki je zbral za svoj rejting skromne 3 in pol toč- ke. S lira sta ga vrgla predvsem poraza v prvem krogu s hrvaskim velemojslrom Ognjenom Cvitanom in v zadnjem krogu, ko je nepotrebno prezrl dvopotezno kom- binacijo, zaradi kalere je ostal s figuro manj. JOŽE SKOK Šahovske novice Domžale V januarju je na rednih petkovih (5) hitropoteznih šahovskih turnirjih med štirinajstimi šahisti zasedel prvo mesto MK Bogdan Osolin, ki je zbral 29 točk. Za njim so se uvrstili: 2. Artur Jack 275 t., 3. Vitomir lanjic; 23.5 t., 4. Boris Skok 25 t., 5. Peter Zupanćič 21.5 t., 6. Janez Svoljšak 175 (., 7 Alojz Cerar 15 I. iln. Šah mladih Osnovnošold z domžalskega pod- ročja so se v januarju na OŠ Vencelj Perko pomerili na posamičnem in eki- pnem prvenstvu za obćinske naslove. V šlirih starostnih tekmovalnih skupi- nah so pri fantih zmagali: (k) 9 let: Luka Lenič (OŠ \fencelj Per- ko) do 11 let: Luka Pavlič (OŠ Domža- le) do 13 leti Aleksander Nadj (OŠ Tr- zin) do 15 let: Tadej Rovtar (OŠ Vencelj Perko). Pri dekletih pa so bile najboljše Sa- histke: do 9 let: Marija Lavrač (OŠ Vencelj Perko) do 11 leUEla Šegina (OŠNfencelj Per- ko) do 13 let: Lucija Rovtar (OŠ vencelj Perko) do 15 let: Jasna Mihelčič (OŠ Trzin) in Petra Brezovšček. (OŠ Vencelj Per- ko). Med ekipami je pri dekletih do 12 let zmagala OŠ Dob, do 15 let pa so bile najboljše šahistke iz OŠ Vencelj Perko. Pri fantih so poslali prvaki do 12 let šahisti OŠ Venceli Perko, do 15 lel pa so prvo mesto osvojili šahisti OŠ Mengeš. Vsa tekmovanja je vzorno organizi- ralo Šahovsko društvo Napredek Domžale, priznanja med posamezni- ki, za zmagovalne ekipe pa pokale in medalje je prispevala Športna zveza Domžale. Ljubljana Konec januarja so na OŠ Martin Kr- pan v Novih Fužinah v Ljubljani te- kmovali na šahovskem prvenslvu ljub- ljanske regije najmlajše skupine šahi- stov. Med dečki do 9 let je postal re- gijski prvak Luka Lenič (OŠ Vencelj Perko), na 2. mesto se je v skupini deč- kov do 11 let uvrstil Luka Pavlič (OŠ Domžale), tretji pa je bil Žiga Bobnar (OŠ Trzin). Vsem trem se je uspelo uvr- stiti na državno prvenstvo Na državnem šahovskem prven- stvu \x) tekmovala tuđi Marija l_avrač (OŠ Vencelj Perko), ki je v skupini de- klic do 9 let zasedla drugo mesto. ' Domžale Po dolgih letih je bilo v začetku fe- bruarja na OŠ Vencelj Perko šahovsko prvenstvo ljubljanske regije v dveh te- kmovalnih skupinah (fantov in deklet do 13 in 15 let), na katerem je sodelo- valo 90 osnovnošolcev). Meci petnajslimi dekleti do 13 let je zmagala najboljša »domačinka« Luci- ja Rovlar, premagala je vse svoje nas- protnice, v skupini petnajstih deklet do 15 let je prav tako postala prvakinja Petra Brezovšček, učenka OŠ Vencelj Perko. Na državno prvenstvo v Kranju sta se med fanti v skupini do 13 let, kjer je tekmovalo 29 šahistov, uvrstila Ale- ksander Nadj iz OŠ Trzin in Andrej Mi- horić iz OŠ Dob. 23.... exd5 24. exf5 d4 25. Lxb7 Dxb7 26. Lf4 Dd.5 27 L>6 +! Dxo6 28. fxe6 Te8 29. Tei Ta6 30. Tbd h6 31 h4 T.i4 32. Lxd6 Ta6 23. U4 Taxe6 34 Txe6 Txe6 35. Tc:8+ Kf7 36. Tb8 Te1+ 37 Kg2 Tb1 38. Txb5 I f8 39. TT)7+ Ke6 40. Kf3 Le7 41. Lh6 Lxb4 42. Lf8 i vf8 43. Tbi Kd5 44. Ke2 Črnjsevda. Domžale /lamnik 28 Moravčan Peterka, skakalec, letalec, fenomen Peterka je dosegel nekaj, kar je že kazalo, da zaide v pozadje. Dosegel je to, da je dan smučarskih skokov posta I zopet vseslovenski ljudski praznik. To je uspelo lanezu Poldi pred davnimi čaši, po vojni. V času pionirskih dosezkov v skokih svetov- nega slovesa prvič prek magičnih 100 metrov. Vrsta dobrih skakalcev v letih po Ja- nezu Poldi se je potegovala za mesta med prvimi in malokateremu je uspelo v tako mladih letih, v tako kratkem ča- su in tako prepričljivo zmagovati ter oh- ranjđti stabilno kvaliteto kot prav Primo- žu Peterki. To so Ijudje, ki so bili rojeni za dosez- ke in takšnih je se, le pomagati jim je tre- ba, da se uveljavijo. Dokler so to šport- ni dosežki, ki jih motivirajo dobri rezul- tati in prizadevni sodelavci, trenerji in ljubitelji tega sporta, je mogoče od njih pričakovati presenetljive rezultate. Fenomen Peterka je zgovoren dokaz neizmernih sposobnosti posameznika, ki je s prefinjenim občutkom tako mlad uspel združiti s treningom svoj naravni dar v vrhunske športne dosežke. Prav gotovo bodo vsi mladi pobje Moravčani, če ne tuđi vsi po Sloveniji hoteli biti takšni kot on, veliki svetovni smučarski letalci. In prav je tako. Manj- ka nam pametnih početi), slaba pa so se prav zato tako razpasla. Ko sem se pogovarjal z Moravčani, so z zadovoljstvom izrazali svoj ponos, da imajo taksnega fanta v domaćem kraju. »Sedaj bodo vsi vedeli, kje so Mo- ravče,« so mi dejali. Ženske pa pravijo: »Nevarno je takšno skakanje pa tako mlad in tako korajžen je.« Ni razlike, vsi od starih do mladih, žena in mož, pred- vsem pa mladina te dni okoli skakalnih prireditev z zanimanjem pričakuje poro- čila o blesćećih uspehih našega fanta Pri- moža Peterke. Tuđi tuji časopisi pišejo o njem in o uspehih, ki jih dosega v druž- bi »starih mačkov«. Vendar brez težav ne gre, zavist ne- katerih se prerada sprevrže v neprijetne posege v športnega duha. Nemalo po- skusov je bilo, ki so bili v škodo Primo- žu, vendar vemo, da jim je bil kos in ker je mlad, prizadeven fant, bo Se dokazal, kdo je najboljši. Nekaj se je zgodilo, kar nam obeta velik obisk v zibelki slovenskih skokov in smučarskih poletov v Planici pod Ponca- mi to leto. Lahko smo prepričani, da bo dober zgled in učitelj mladim nadobudnežem, kjerkoli ga bodo prosili za to. . Občudovanja vreden sportnik - feno- men Arhitekt IVO KRAN|C Matej Ustar, Rajko Cvetko, Dino Klemenćić Smučarski skoki v Zlatem polju Za minule novoletne praznike nam je narava poklonila debelo snežno odejo in omogočila, da smo člani Š. D. ZLATO POLJE organizirali prvo tekmovanje v smučarskih sko- kih. Pripravili in okrasili smo dvajsetmetr- sko skakalnico ter v nedeljo, 12. januar- ja izvedli tekmo; te se je udeležilo 26 skakalcev iz lukoviske, domžalske, mo- ravske in kamniske občine. Čeprav tem- peraturne razmere nišo hile najbolj ugo- dne, smo videli atraktivne in lepe skoke. Največ točk in prvo mesto si je priboril RAIKO CVETKO z Doba, drugi je bil MATEI UŠTAR z Imovice in tretji DINO KLEMENČIČ iz Dupeljne. Vsi trije so pre- jeli pokale, skromne nagrade pa je pre- jelo nadaljnjih deset tekmovalcev, naj- starejsi udeleženec ROMAN HRIBAR / Vira ter najmlajsi, komaj devetletni MA- TIC BRATE iz Zgornjih Kosez pri Morav- ćah; Člani Š. D. Zlato polje smo bili veseli številnega obiska, menili pa smo, da se moramo ob naslednji tovrstni prireditvi se bolje organizirati in potruditi. Od domaćih tekmovalcev so se naj- bolj izkazali ROMAN HABjANIČ, |A- NEZ HRIBAR in FRANCI CEVEC T. HABIANIČ Goran Janus zmagal na noćni tekmi v Ihanu Smučarski skakalni klub SAM IHAN je 7. februarja 1997 ob 18. uri orga- niziral nočno tekmo v skokih na 50-metrski skakalnici v Ihanu. Tekmovalci so se pomerili v treh kategorijah. Najboljši med udeleženci tega tekmova- nja je bil slovenski državni reprezentant Goran |anus, sicer član Smučar- skega skakalnega kluba Triglav iz Kranja. Na razburljivi nočni skakalni tekmi pod reflektorji, v odlični organizaciji doma- čega skakalnega kluba SAM IHAN, je pred približno 200 gledalci tekmovalo 30 mla- dih smučarskih skakalcev, ki so zastopali barve 9 skakalnih klubov iz ćele Sloveni- je. Smučina in doskočišče sta bili dobro utrjeni in poledeneli. Videli smo kar nekaj precej lepih in dolgih skokov. Nekateri med njimi so se končali tuđi s padcem, ven- dar so se na srećo vsi iztekli brez posledic. Po dveh serijah v konkurenci je med člani prepričljivo zmagal državni reprezentant Coran |aus (Triglav Kranj), drugi je bil An- že Župan (Stol Zirovnica), tretji pa tuđi državni reprezentant Damijan Fras (Ilirija). V kategoriji skakalcev do 18 let je zmagal domaćin Tomaž Pavlič (SAM Ihan) z ma- lenkostno prednostjo pred drugouvrščenim Žigom Kosijem (Ilirija) ter Samom La- zarjem (Mengeš). Med najmlajšimi udeleženci (do 15 let) je prvo mesto osvojil Ga- šper Cvetko, drugi je bil Sandi Preseren, tretji pa Andraž Strgar (vsi SAM Ihan). Po uradnem tekmovalnem delu je sledila se posebna serija, v kateri so se pomerili za 1. nagrado - barvni televizor. V tej seriji skokov so merili samo daljave, brez so- dniških ocen. Tuđi tokrat je bil najboljši Goran |anus, ki je s skokom, dolgim 44,5 m, barvni TV sprejemnik odpeljal s seboj v Kranj. S podelitvijo nagrad najboljšim se je ta zanimiva prireditev v dokaj mrzlem ozračju malo po 22. uri končala. IANEZ STIBRIČ Anže Župan, Goran |anus in Damijan Fras - najboljši na noćni tekmi v Ihanu (foto: lanez Stibrič) Sport ni tedni na Ambrozu pod Krvavcem Dvorište na Slatnerjevi kmetiji na Ambrozu pod Krvavcem je po- vsem drugačno od dvorišć, ki jih poznamo v dolini. Z domžalskih dvorišč gledamo navzgor proti zna- nim vrhovom in ccrkvicam pod nji- mi. Pri Slatnerjevih je pa cerkvica kar pod robom dvorišća in vse, kar smo videli, smo gledali navzdol. Na obzorju pa se je razprostiral venec slovenskih gora, ki nas je ob sonć- nem vremenu vsako jutro pozdrav- Ijal. Na kako lepem delu Zemlje smo doma! Samo in Ćrt, lastnika podjetja LE- ŠTAN&LESTAN, s katerim smo v vrtcu letos skupaj organizirali športne tedne na Ambrozu, sta otrokom in odraslim vedno sproti prijazno dopovedovala, kako se posamezni hribi imenujeio, ka- ko se do njih priđe in kaj se z njih vidi. Dobili smo povsem novo orientaci- jo. Mesto Kranj, Ljubljano, Mengeš, Domžale, letališće Brnik smo lahko opazovali s ptičje perspektive. Kako vabljiv pa je bil razgled zvečer, vam -težko opisem. Videti ga je treba. Vonj gozdov, preleti ptić, padalcev in zma- jarjev pa nišo motili naše osnovne de- javnosti, zaradi katere smo se odpravili tako visoko in ta je bila: naučiti se smu- cati in preživeti brez staršev šest dni. Studentski klub Domžale - Velika planina SKI CUP Zima grc počasi proti koncu, zato ŠKD-jevci izkoristite priložno- sti, ki vam jih ponuja Studentski klub Domžale in delavno preživi- te prosti čas (če ga seveda imate ka)). Glede na obvestila o smučar- skih izletih, ki so jih naši člani pre- jeli, je bil odziv tako majhen, da smo morali odpovedati smučarski izlet na Krvavec. U parno, da ho udeležba dvodnevnega žura s te- kmovanjem na Veliki planini pre- cej večja. Dogodek ho potekal 21. in 22. februarja, cena za naše člane pa je le 3.900 SIT. S prijavo za žur na Veliki planini imate za- gotovljen prevoz do nihalke, dvo- dnevno smučarsko vozovnico, pre- nočišče, večerjo z zajtrkom in ude- ležbo na tekmovanju v veleslalo- mu. Zmagovalce Čakajo bogate nagrade, poskrbljeno pa je tuđi za borderje. Vsi smučarski navdušen- ci, izkoristite priložnost in se čim- prej prijavite na Študentskem ser- visu v Domžalah. Se vidimo na Veliki planini STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Otroci so se spoprijeli z odgovora na- logo skupaj s Samom, Crtom, Rokom in Coranom. Razlićno dolgi »repi« so se vozili po smućišću. Najdaljši je bil Črtov, ki je imel že same »ase«. Ti so se naučili samostojno uporabljati smučar- sko vlečnico, obuti si smučarske čevlje, poiskati svoje smuči in palice, upošte- vati učiteljeva navodila. Utrjevali so sposobnost pravilnega prenosa teže te- lesa v zavoj, brzina pri smuku je bila pa većja kot na svetovnem prvenstvu. To- liko o »asih«. Sedaj pa se nekaj o tistih najbolj po- gumnih in vztrajnih »potepinćkih« ki so pustili doma svoje mamice in odšli na tako zahtevno poslanstvo, kot je »biti s Tatjano, Lidijo, Petro, Jano, Mojco, Ol- go, Miro, Mojco in Darjo«, ki so bile nji- hove napol mame, napol oćiji pa Rok, Samo in Goran. Vztrajnost in volja teh malčkov je občudovanja vredna prav tako pa tuđi nešteti »a vidiš, da znaš« napol očkov, ki so dan za dnem skupaj z malčki stopicali v breg, jih vozili z vlečnico, spuščali na posebnih vajetih po hribu navzdol, tako da so njihove žareče oči sporoćale: »Sam sem prišel na breg, pa še peljal sem se navzdol!« Ni lepšega kot biti všeč sam sebi, če Odprto prvenstvo v veleslalomu V soboto, 18. januarja, so se v organizaciji ŠZ Domžale in Smu- čarskega društva Domžale na lepo urejenem smućišču Veliki vrh - sla- lom prota v Podrečju pri Domža- lah v odprtem prvenstvu občine Domžale v veleslalomu pomerili domžalski smučarji. Naslonilo je 84 tkemovalcev, ki so v svojih kate- gorijah dosegli naslednje rezultate: Ml. cicibani: 1988 in mlajši 1. |aka Martinec 2. Boštjan Božić 3. Rok Klemenc Cicibanke letnik 1986 in 1987 1. Lea Homar 2. lana Goropaćnik 3. Tlna Zajc Cicibani letnik '96 in '87 1. |an Marincelj 2. Andraž Kavka 3. Matej Oražem Ml. mladinci letnik '85 in '84 1. jernej Kavćić 2. Uroš Sedelšak 3. Matevž Anžin Mladinke letniki '81, '80, '79 in '78 1. Maja Sedušak Članice letniki '68 - '77 1. Irena Sirnenc Člani letniki '68 - 77 1. Matej Kosimik 2. Andrei Škobe 3. Peter Cernetič Starejše članice '52 - '67 1. Polona Šmuc 2. Mateja Marincelj 3. Mojca Zajc Starejši člani '52 - '67 1. Igor Zabret 2. Matjaž Goltez 3. Bojan Peterka Veterani letniki '51 in starejši 1. Mi ha Kosec. 2. )anez Šmon 3. Maks Resnik £ KALLISTE t Dr. medicine Specialist ginekolog porodničar Mestni trg 2, 1230 Domžale, Tei, Fax: 061 711 932 V ambulanti opravljam storitve: - s področja ginekologije in porodništva - ultrazvoćne storitve v nosećnosti z možnostjo kontrole rasti s pomočjo mer- jenja pretokov - ultrazvočne storitve s področja ginekolo- gije z možnostjo zgodnje diagnostike raka jajčnikov z merjenjem pretokov z barv- nim Dopplerjem. - pregled dojk Istega dne je bil ob razsvetljavi ba- kel organiziran tuđi noćni slalom, na njem so se pomerili najpogumnejši domžalski smučarji. Na domžalskih smučiščih je te dni /cio živahno. Na smučišču Pustovka so bili organizirani smučarski tečaji, vsnko po|X)ldne pa obratuje tuđi vleč- nica. VALERIJA ZEVNIK premagaš breg in drseći sneg. Takle petletnik si je prav gotovo všeč, všeč si je tuđi zato, ker je to opravil sam, brez pomoći svojih staršev. Kako lep je ob- čutek, ko se pripelješ v dolino brez padca, tišti, ki ne smucate, tega obćut- ka sploh ne poznate. Žlveti teden dni z drugimi Ijudmi, za mlade junake ni preprosta stvar, ven- dar pa v tem času ugotavljamo, da se znajo sami obleči, obuti, posprviti piža- mo, iti po Crta, ker ima telefon, se za- peljati po hribu, nad katerim bi mami zmajevala z glavo, še ko bi bila v svoji kuhinji. Živeli nekaj dni samostojno je pravi izziv za otroka, zato mislim, da moramo starši ponuditi svojemu otro- ku čimveč takih izzivov. Živeti športno v mladosti pomeni ludi naučiti se zmagovati in izgubljali. Če ne zmagaš prvič, se za zmago po- trudiš drugič, tretjič. Vsak dan zmago- vati pomeni ludi vedno najti svoje čev- lje, se pri petih letih pravilno obleći in z besodami sporočati svoje misli prija- teljem, znancem in kasneje učiteljem v soli, nadrejenim v službi in sploh v živ- ljenju. Seveda pa se je po končani tekmi, ki je vedno zadnji dan športnega tedna, najlepse stisniti v naročje svojim star- šern, ki so prav tako veseli lastnega po- guma, saj so zdržali brez svojih »zakla- flov<' kar teden (Ini. MARIJA KAVKA IDRIJA 65: HELIOS DOMŽALE 63 Tesna zmaga Idrije proti Heliosu Obračunavanje in poravnavanje starih računov med obema ekipa- ma še ni zamrlo, zato je bila tekma še toliko bolj zanimiva. Vse je za- nimalo le eno, kdo bo srečnejši - žal je bila tokrat to Idrija, Helios je začel dvoboj malenkost odločneje, vendar sta se obe ekipi većino pr- vega polčasa le menjavali v vod- stvu, bistvene razlike v kosih pa ni bilo. Idriji je uspelo prevzeti vod- stvo s tremi točkami naskoka, ven- dar za domžalsko ekipo to ni bila nikakrsna ovira in so zato prvi pol- čas zaključili v svojo korist, s kar 6 točkami prednosti (27: 33). Drugi polčas je z nekaj odlićnimi potezami zaćel Franc Rupnik in tako znižal razliko med ekipama. In kot da to še ni bilo dovolj, je Alešu Kastrinu uspelo odvzeti žogo Heliosu in tako popeljati Idrijo v prvo vodstvo v dru- gem polčasu. ladranko Čovič je poka- zal odlično igro, Gregor Peterlin in Mi- roslav Sušić pa sta serijo uspehov za- ključila s trojkama. Tako je bil rezultat sedem minut pred koncem tekme kar 57: 46, v korist igralcev Idrije. Trenul- no »slabost« domačinov je izkoristila ekipa Heliosa in zadnje minute tekme izenačila rezultat na 59: 59. Takme bi lahko odloćali prosti meti, a je bila na- tančnot pri metih obojestranska. Zad- nje sekunde tekme pa bi se lahko končale tuđi drugače - z zmago He- liosa, saj je Rado Trifunovič popolno- ma neovirano metal za tri točke, a žal zgrešil. Tako je zmaga ostala v Idriji. Najboljši strelec tekme je bil Rado Trifunovič z 22 točkami. Konec koncev smo šli na vse ali nić. Če bi Rado Trifunović zadel trojko, bi bil zaslužen in pohvaljen za zmago, tako pa je po krivici obdolžen za po- raz. Da pa je najboljši strelec: srećanja z 22 toćkami, pa ne opazi nihče. Prihodnja tekma: 15.02.199? Hefi- os Domžale - KovinoTehna Savinjska Polzela URŠKA CABRIČ LIP RADOMLJE ODDAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE- PISARNE skupne površine 110 m2. Najemnina po dogovoru. Dodatne informacije lahko dobite v sploš- no kadrovskem sektorju podjetja po tel. 727-122 ali osebno na sedežu podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Domžale /lamnik 29 Mali oglasi SLAMNIK 7 a i 0 2 2 SERVIS šivalni strojev, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. V REDNO delovno razmerje sprejmemo dekle za pomoč v strežbi hrane in pijace. Izobrazba ni obvezna. Informacije na telefon (061) 727-392. POLAGANJE keramike, marmor- ja ter manjša zidarska dela. Trdina An- ton, Vir, Ipavćeva 8/A, 1232 Vir pri Domžalah. Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022 INSTRUKCIJE - fizika in matema- tika v Ljubljani in Domžalah - vse stopnje. Gena 1.200/45 MIN. Tel.: 723- 267 GARSONJERO ali stanovanje v Domžalah najamem. Tel. 811-633 (zvečer). SADIKE trte za brajdo, jurko crno in belo, tuđi sadike ribeza in joste, kri- žanec med ribezom in kosmuljo do- bite pri: Ivan Ložar, Masljeva 10, Dom- žale (ulica ob Kurivu). INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehike. Tel. 738-662. KVALITETNE instrukcije, matema- tika, fizika in angleščina. Tel. 712-061. ZA POSPRAVLJANJE pisarniških prostorov iščemo mlajšb upokojenko. Tel. 712-785, 723-213. PRODAMO 3-sobno stanovanje 94 m' v Domžalah. Tel.: dop. 441-216, pop. 716-135 OKVIRJAMO, plastificiramo, kasi- ramo. Prodajamo umetniške odtise, grafike, kipce... Želimo Vas opozoriti na eksluzivno oblikovane? paspartuje za Vaše fotografije. Tel. (061) 716-155 in 13-35-228. &nmmmm Sebvk MKMŽAUE Ljubljanska 70, 1230 Domžale E13T1MI F>RAVI SERVIS Telefon: 061/711-790 PO NOVEM PRI VPISU V STUDENTSKI SERVIS '*" POTREBUJETE TUĐI DAVČNO ŠTEVILKO NAROČANJE NAPOTNIC ZA DELO PO TLEFONU - *"" NAPOTNICO VAM POŠLJEMO NA ZELENI NASLOV VELIKA PONUDBA INŠTRUKCIJ ZA VSE STOPNJE '** (matematika, fizika, kemija, klavir, tuji jeziki...) ZARADI POVPRAŠEVANJA STUDENTOV PO SOBAH POZIVAMO VSE, Kl ŽELITE ODDATI SOBO ALI STANOVANJE V NAJEM ŠTUDENTKAM OZIROMA STUDENTOM, DA POKLIČETE NA NAŠ STUDENTSKI SERVIS! STUDENTSKI SERVIS JE ODPRT OD 8. -16. URE, OB SREDAH OD 8.-18. URE, OB PETKIH OD 8.-15. URE. ODPRTO IMAMO TUĐI OB SOBOTAH OD 9.-12. URE. I §, CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO - cvetllčna korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnlke - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vlnogradnlške stebre - kanalske Jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENECA PLAČILA PRI NAKUPI! NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-16. ure 5po£tovanil Fravijo, da so lepi in zdravi zob je temelj do- breqa zdravja... K tej vsepresegajoci dobri ni pa tako ali tako v&i težimo... Fot k lepim in zdravim zobem, k popraivlu in vsakovrstnim proteticnim pripomockom vam z novo, zasebno pridobitvijo utirjamo v Dom- žalah, v novem trgovsko-poslovnem centru ob Kojski cesti. Na tej lokaciji odpiramo: Zobno ordinacijo MEDICO PENT Novi sodobni center skrbi za zobe prinaea ob vrhunski strokovni zasedbi strokovnjaka-sto- matologa s stomatološke klinike asistenta dr. Ecija 5everja s katedre za fiksno prote- tiko, vsem obcanom nove možnoeti. Fopravi- \a zob, protetika - stalna in snemna in vse druge storitve pomenijo vrhunec tistega, kar ob najsodobnejsi tehnologiji, materijalih in metodah zdravljenja, stroka tacas lahko po- nudi, izrabite te priložnosti... Novi center MEDICO DENT V Domžalah, Koj- ska 13 D tako pomeni novo priložnost, da do- sežete pomembno pridobitev na poti ohra- nitve zobnega, pa tuđi sicersnjega zdravja. Vabimo vas, da nas obiscete in se o resnic- nosti navedenih podatkov prepričate... Z0&NA ORDINACIJA MEDICO DENT d.n.o. 50NJA &IRCA FREFAPNIK K0J5KA \b D DOMŽALE TEL: 716-532 SđVL^ Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 1230 DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAX: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas 84 3312 PREBOLD TEL: 063/702-250 FAX: 063/702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in Se mnogo već...!!! Nudimo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: ce- ment, apno, schiedel dimnike, streSnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohistvo, parket, jupol, zidarska orodje, podpomiki, mešalci, cevni odri. Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM. Obiščite pravi naslov in izkoristite ugodne cene v februarju in marcu! Prićakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Iglgfonua MARJAN JERETINA S.p. Prežihova 6, Domžale tel/fax 061 723 444 Prodaja, servis in montaža telefonov, telefonskih central, telefonskih tajnic, telefaxov in domofonov KNJIGOVODSKE STORITVE MARJANA MARKOVIČ, S.R Nudimo vođenje in svetovanje obrtnikom in podjetjem Telefon 715-396 Domžale, Rodiška ul. 5 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO (pri Me Donald'su) FRIZERSKI SALON FANI Foni Mesarič Breznikova 15 Domžal« tel: 061/716-413 MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO FRIZERSTVO * NUDIMO MODNO FRIZIRANJE Z VRHUNSKIMI PREPARATI * BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI PRI NEGI IN OBUKOVANJU PRIČESK NAROČILA PO TELEFONU NOVO V DOMŽALAH (PRI TRGOVINI SPAR) OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas pri redi tve. I AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 Domžale /lamnik 30 Društvo upokojencev Mengeš vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 22. marca 199? ob 14. uri v Kulturnem domu v Mengšu (pod odrom). TAKOTNIK, "*l-^ DOMŽALE * obžagovanje polomljenih dreves * obrezovanje sadnega drevja * obrezovanje okrasnega drevja in grmičevja Tel.: 0411664 615 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih - strojni tehnik - ekonomsko-komercialni tehnik - trgovinski (živilski) poslovodja Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 3. marca. Informacije o izobraževanju dobite po tel. 061/773 592 vsak dan med 15. in 19. uro. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV GREGORIČ ANDREJ - GREGOR Vam nudi"popravila: * hladilnikov * hladilnih skrinj * izolacije hladilnih skrinj * električnih štedilnikov * plinskih štedilnikov * električnih bojlerjev * sušilcev perila Gorenje * pralnih strojev Gorenje Tel.:714-939 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Ježića) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zajc, dr. vet. med. mag. \. Trstenjak, dr. vet. med. STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! - opeka modularna (Goriške opekarne) 77 SIT/kos - kombi plošče 5 cm 1.277 SIT/kos Akcijska prodaja oken, vhodnlh In garažnih vrat!! Možnost dostave na dom. Za polne kamionske pošiljke je dostava brezplačna. Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RIBNCAN Miševa 14,1230 DOMŽALE Tel./faks: 061/713-875 SLOVENIJA MALICE 450,00 SIT PIZZE 550,00 SIT JEDI PO NAROČILU SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 30 OSEB ODPRTO OD T-22h NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO IMAMO VELIK IZBOR VELIKONOČNIH KOSAR IN IZDELKOVSUHE ROBE POHIŠTVO salon Li iz Karantania Kuhinje: IZDELANO PO MERAH! VSE TO V SALONU LIIZ Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 061/711-804 in Ljubljana, Topnlška 5, tel.: 302-689 * Kuhinje 46 modelov v masivnem lesu in različnih barvnih kombinacijah * Dnevne sobe po elementih: jelša, hrast, breza, češnja * Najvećja ponudba masivnega lesa * Sedežne garniture iz usnja in blaga po vaših dlmenzijah * Spainice in otroške sobe ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obvešćam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 ElFIZIOCENTERTRZIN 1 po enem tednu se pocutite kot prerojeni... ir 721 -386 Izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maserjev POLIS-CHEM d.o.o. in POKA d.o.o. V poslovni stavbi v Kamniku, Medvedova 25 nudimo v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost. Informacije po tel.: 817-297 in 817-059 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. SLASCICARNA OGER IZSTAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORI TUĐI DIABETIČNE, POTIČE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT TUĐI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Tr/in, 1234 Mengeš tel.: 715-699 LAĐA PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV UGODEN KREDIT NA 3 OZ. 4 LETA TUPI STARO ZA NOVO!~ tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, faks: 737 313 Medicinska kozmetika, pedikura, solarij ŠKRINJAR - OREHEK JANJA, s.p. Ponedeljek, torek: 8. -13. ure Sreda, četrtek, petek: 13.-19. ure Slamnikarska 5,1230 Domžale, tel.: (061) 712-171 TEHNOLOGIJA ZDRAVJA - novosti 97 * FLASH SVSTEM - Hitra, neboleća, učinkovita in dokončna depilacija z iglo in sondo. * LJMPHO SVSTEM - Računalniško in tehnološko napreden aparat, namenjen limfni drenaži, pasivni gimnastiki, anticelulit - tuđi jahalne hlače, tonifikacija, elektro-lipoliza. * ESTETSKA MEDICINA - dermoabrazija (pege, akne, strije, SKIN SYSTEM brazgotine po operaciji) * MIKROPEELING - odstranjevanje kapilar na obrazu s kristali. * SKLEROZACIJA KAPILAR PO NOGAH IN OBRAZU NOVO! * GREENPEEL - postopek, kjer se koža pomladi za 20 let NOVO! * MEDICINSKA KOZMETIKA * PEDIKURA - odstranjevanje kurjih oči brez skalpela, zdravljenje vraščenih nohtov. * MEDICINSKI SOLARIJ * TELESNA MASAŽA (fizioterapevt) * DEPILACIJA - noge, roke, telo Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. Domžale /lamnik 31 GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih: hlodovina listavcev in iglavcev 30 dni celulozni les iglavcev in drva . 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela Informacije: Uprava podjetja --12 53 130 telefax: 210 729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana Lokalni odkupovalec: CENCELJ MARJAN, Laže pri Domžalah 3, Dob pri Domžalah telefon: 723-203 HOST1Č ŠTEFAN, Besnica 9 A, Ljubljana-Polje telefon: 485-872 .S/'( >MIN NA MAMO POKOPANO K< )Ml I NI I )RAC;, K( )MU NI SVET. I MRIL MAMA VSEM PREKMAI U, (I TUĐI STO DOŽIVI LET ZAHVALA ()b izgubi naše dobre mame, babice in prababice Frančiške Dragar rojene VES iz Preloga pri Ihanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Farme Ihan za izrečeno sožalje, cvetje, svece, darovane svete maše in drugo pomoć. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sožalja ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Francu Zaplati za lepo opravljen pogrebni obred s sveto maso, ihanskim cerkvenim pevcem za lepo petje in g Primožu Ložarju za odigrano Tišino. Iskrena hvala dr. Zajčevi za dolgoletno pomoć pri zdravljenju njene bolezni, Se posebno zahvalo pa izrekamo glavni med. sestri gospe Uredi Kavka in patronažni sestri gospe Dragici Sarec iz ZD Domžale za veliko skrb in pomoć med njeno boleznijo. Iz srca pa smo hvaležni sosedoma Ančki in lerneju Novaku, ki sta nam v najtežjih trenutkih stala ob strani. Vsi njeni ____ ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Amalija Pavlin zVira .........i .?*w!.. aj&? . j Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Gabrijeli Kovać-Monar, ki je zadnja leta skrbela za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tuđi gospodu lanezu larcu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem cerkveriega zbora, predstavniku ZB g. Ivanetiču za poslovilne besede, vsem praporščakom in Društvu upokojencev Vir. Vsem, ki ste se z lepo mislijo poslovilj od nje, hvala. Vsi njeni ' ZAHVALA Kruta usoda nam je v dvainštiridesetem letu starosti iztrgala iz naše družine Ijubega moža, očeta, sina, brata in zeta Tomaža Gričarja s Trojan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno in pisno izrekli sožalja ter darovali cvetje in svece. Posebej se želimo zahvaliti Igorju lavoršku in Kosarkarskemu klubu Zagorje za pomor: v najtežjih trenutkih, Tomaževim sodelavcem iz Metalke - Trgovina [Domžale in Ljubljana ter Osnovni soli Janko Kersnik Brdo. Zahvala je namenjena mnogim, ki ste Tomaža pospremili na njegovi zadnji poti, Moškemu pevskemu zboru »Lipa« za zapete žalostinke, govornikom za občutene besede, za zaigrano 1 išino tor gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi LIUBIL IXXNO SIŽIVLIEN/E, RAD ZAHAJAL MED LJUDI, ZDA) OSTAJA BOLEČINA, KER ZAPUSTIL SI NAS TI. ZAHVALA Ob izgubi Ijubega moža, očeta, dedija, brata, svaka in tasta Janeza Mežana s Količevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vsa izrečena sožalja. Žena Danica v imenu vsega sorodstva OSTALE SO NEIZRECENE BESEDE, NEIZPOLNIENE ŽELIE IN PRČAKOVANIA, PA TUĐI VELIKO LEPIH TRENUTKOV, Kl BODO Z NAMI, KO 'TEBE NI VEČ. ZAHVALA Ob holeći izgubi najine ljubljene mamice in žene Francke Karakaš zVira se iskreno zahvaliujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za prijazne besede, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in svece ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala Društvu upokojencev Vir, sindikatu Napredka iz Domžal, župnikoma g. Vladu Pečniku in g. Tonetu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Županom za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoča: hči Nina in moz Niko VSPOMIN Na obronku trzinskih gozdov so se 5. marca 1993 v vetru sklanjale domaće smreke in vzhajajoče sonce je naznanjalo nov dan, ko je ugasnilo srce naše drage žene in mame Anice Završnik Zdaj mirno, skupaj z bratom in sestro, počiva v domaći zemlji, ostaja pa v mislih svojih najdražjih, ki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ob njenem grobu postojite, ji prižigate svečke ter v srcu ohranjate lepo misel nanjo. Vsi njeni ZAMANITBIl. TVOJ BOI, ZAMAN VSI DNEVI UFANJA, TRPLJENJA, BOLEZENJEBILA MOČNEJSA OD ŽIVLJENJA ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric Vinko Gerbec, st. z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in svece. Hvala župnikoma za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke, prav tako se zahvaljujemo tuđi kaplanu iz Doba in zdravniku dr. Frangežu za obiske na domu in pomoć pri zdravljenju njegove bolezni. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zandnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji smrti našega dragega moža, atija in dedka Franca Lončarja iz Šentvida pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedpm, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece in prispevke za maše. Najlepša hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred in pevcem iz Lukovice za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem praporščakom in gasilcem iz Prevoj za lepo organizirano zadnje slovo in g. Martinu Andrejka za ganljive besede. Hvala vsem sodelavcem Induplati jarše in g. Vinku Kepcu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAMAN jt BIL TVOIBOI ZAMAN VSI DNEVI UPANJA, TRPLJENJA, BOLhZEN JE BILA M(X~NEIŠA ()DŽIVLJENJA. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Vinkota Klopčiča z Rodice pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, svece, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi OH, KIE SI Z.DAI NAS I JUHI MOŽ IN OČ.KA, KJt TVOI VESELI IN LIUBEČI GLAS. CL TUĐI VHLADNEM GROBU ZDAJ PCJČIVAŠ, I UČKA TI V SLOVO GORI, S CVETJEM II IVOI GROB KRASIMO, VLJUBEZI.N I RA/NO IN SPOMIN, A V SRCIH NAŠIH OSTAUJ JE POLNO BOLEČIN'. V SPOMIN Šestnajstega marca mineva žalostno leto, odkar je utihnilo srce moža, oćeta, dedka in pradedka Franca Vitmana iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki ste ga obranili v lepem spominu in postojite ob njegovem preranem grobu! Vsi njegovi UUBIL SI ŽIVLJENJE, LIUBIL SI SVOJ IX )M, A TIHO BREZ SLOVESA, SI ODŠEI. V VEČNIIX JM, V DOMU NAŠEM /E PRAZNINA, A V SRCIH BOLESNA. V SPOMIN Sedemnajstega februarja je minilo eno leto, odkar je umri Slavko Petek iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAMANIEBII TVOIBOI, ZAMAN VSI DNEVI UPANJA, TRPLJENJA, BOU7.ENIE BIIA M(X"NEIŠA OD ŽIVLJENJA. V \X)MU NAŠEM JE PRAZNINA, A V SRCIH BOLLČINA. ZAHVALA Po dolgoletni bolezni nas je zapustila naša draga mama Ljudmila Hafner roj. Obreza zVira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece. Najlepša hvala tuđi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za čustveno izrečene besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tuđi Oktetu bratov Pimat za lepo zapete pesmi in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo obranili v lepem spominu. Vsi njeni ODŠEL SI TJA, OD KODER NI VRNITVE, KJFR NI SOVRAiTVA IN NE BOI EČINE, ZIMI VHIAI )NLM GR( )BU MIRNO SPIŠ, VENDAR V NAŠIH SRCIH ŠL ŽIVIŠ. Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina in brata Aleša Homarja iz Dvorij pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece, darove za sv. maše in za obnovo cerkve. Posebna zahvala gospodu župniku Viktorju Primožiću za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu in otroškemu šolskemu zboru za lepo petje. Iskrena hvala tuđi govornikom za ganljive poslovilne beserje: ravnateljici Evi Koražija, sošolcu Blažu Slaparju in gasilcu Alešu Vidicu. Zahvaljujemo se tuđi kolektivom: Tosama, Lek in Univerzale, ter gasilcem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi ki smo ga imeli radi! Ostale so neizrečene besede, neizpolnjene želje, neizsanjane sanje. Poročilo CPV Domžale za mesec januar Preserje 1.1.1997 ob 1.04 uri - ga- silce v CPV so obvestili policisti, da go- ri vsebina v zaprtem sistemu kontej- nerja pred trgovino Napredek, kamor so gasilci takoj odhiteli. Zaradi zaprte- ga sistema zabojnika se je čas interve- niranja podaljSal. Vzrok požara je bil takoj jasen, da je bila na delu delno motena osebnost. Domžale 3. 1. ob 13. uri - gasilci so dobili poziv s strani občinskih predstavnikov, da je potrebno s stre- he hale Komunalnega centra v Dom- žalah očistiti snežno odejo zaradi ne- varnosti, da bi streha popustila pod težo bremena. Zakcijo so začeli ga- silci iz CPC, ki jih je bilo šest, potem se jim je pridružilo se 14 gasilcev iz Domžal in šest iz Štude. Nekatera povabljena društva kljub obljubi ni- šo prišla, verjeteno so se zbali lopat in zajetne površine debelega sloja snega. Vrh nad Krašnjo 4.1. ob 14.20 uri - poklicni gasilci v CPV so dobili ob- vestilo, da gori stanovanjska hiša v Vrhu nad Krašnjo, štev. 14. Do poža- ra je prišlo zaradi dotrajane krušne Domžale, 16. 1. ob 4.25 uri - na poziv policistov so gasilci odpeljali na cesto Domžale-Rodica pod pod- voz, kjer je počila glavna vodovodna cev, voda pa je s seboj odnašala več- jo količino zemlje, peska in gramoza, kar so gasilci z vodnimi curki sprali in očistili cestišče za nemoten potek prometa. Spodnje Loke 24. 1. ob 1148 uri - enota CPV je izvozila na kraj hude prometne nesreče. Iz neznanega vzroka je voznik belega vuga zape- Ijal na nasprotni vozni pas, po kate- rem je pravilno pripeljal romunski vlačilec, ki se je umikal na bankino, a se silovitemu trčenju ni mogel izo- gniti. V vugu je poškodbam takoj podlegel mlad voznik, iz popolno- ma uničenega vozila so iz objema zverižene pločevine truplo resili ga- silci. Drtija 27 1. ob 22.27 uri - dom- žalski policisti so napotili enoto CPV na moravski konec, kjer je na cesti Drtija-Ribče gorel fičko, ki so ga ga- silci pogasili z vodo in težko peno, kar pa je od fička se ostalo, so od- ^USmIm AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE, tel. & faks: 061/722-107 AKCIJSKA PRODAJA 1. SUŠILCI PERILA 38.452,00 SIT - GOTOVINA 2. PRALNISTROJI OD 52.580,00 SIT NAPREJ 3. EL. ŠTEDILNIK, š. 50 cm 28.722,00 4. BARVNITV OD 39.500,00 SIT NAPREJ HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE IN ŠKRINJE, ŠTEDILNIKI KUHINJSKE NAPE, POMIVALNA KORITA, POSODA, SESALCI, LIKALNIKI GOTOVINSKI POPUSTI 10% PRODAJA NA VEČ OBROKOV Na za log i celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! Popolnoma vetja mladi uri upepelil uničena stanovanjska hisa sredi hude zime ne nudi već za- družini v kraju Vrh nad Krašnjo, saj jo je 4.1. 97 ob 14.20 kruti ogenj. stranili z vozišća, da je bil omogo- čen nemoten promet. Domžale 30.1. ob 1035 uri - gasilci so ob prisotnosti policistov odprli sta- novanje, kjer so naSli podhlajeno go- s|X). Poklicali so resevalno vozilo, ki je onemoglo gospo odpeljalo v bolničko oskrbo. Vhodna vrata so zaklenili svojci. Trikrat so posredovali se pri vlam- Ijanju vhodnih vrat, dvakrat zaradi puštanja vode, ki je spodnji stranki tekla na glavo, enkrat pa je lastnik stanovanja izgubil kljuće vhodnih vrat. En primer je bil prijavljen, da puSca plin, kar se je po temeljiti preiskavi i/- kazalo drugače. Tuđi na pobiranje vzorcev vode v Kamniški Bistrici so bili enkrat pozvani s strani Centra za obveSčanje. Tekst in foto: SVETLIN VIKTOR, center CPV peči, na kateri so se vžgala oblačila in deke. Potem je ogenj hitro napredo- val po lesenem stropu in ostresju. Gospodinja je resila le štiriletnega si- na in sebe, potem pa odhitela do pr- vega telefona prijavit gasilcem požar. Zaradi oddaljenosti gasilskih enot in zelo slabe potr so tuđi gasilci na kraj požara prispeli nekoliko kasneje, kot bi v suhem vremenu. Zato je ogenj popolnoma uničil hiso in inventar v njej. Tričlanska družina se bo mora- la preseliti k svojcem. Pri gašenju požara je sodelovalo okrog 50 gasilcev iz CPV Krajnje, Mengsa, Blagovice, Prevoj, Domžal in Lukovice. Domžale, 6. 1. ob 1718 uri - na poziv domžalskih |X)licistov so gasilci izvozili na kraj prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena dva osebna avtomobila Lađa Niva in VVV Polo. V vozilu Lađa je bila vkleščena sopot- nica s težjimi telesnimi poškodbami, ki so jo morali resiti gasilci iz razbitin pločevine. Lažje je bila poSkodovana voznica v VW, obe ponesrečenki sta bili z reševalnimi vozili prepeljani v bolniško oskrbo. Selo pri Ihanu 15.1. ob 10.55 uri - s Centra za obveSčanje so obvestili enoto CPV da se žgejo elektrovodni- \i v elektro omarici zasebne hise. Po prihodu na kraj so gasilci demontirali ploščo v elektroomarici in ničesar neobičajnega opazili. Zato so pregle- dali Se razvodne doze in vodnike, kolikor jih je bilo mogoče videti, in prišli do zaključka. V notranjosti ob- jekta renovirajo nekaj prostorov, med kopanjem ometa so presekali tuđi elektrovodnike, nakar je prišlo do kratkega stika in spremembe vonja, saj se je tuđi malo pokadilo, kar tuđi spada h kratkemu stiku. RODEX PEUGEOT Rova 3a 1235 Radomlje ■boblaščenl prodajalec prodaja (061) 727-798 Eservlser vozll PEUGEOT j se/Xis !061! II7 V° ^______■mm^^U^ faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +6% KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 od 14.900 DEM BOXER od 26.500 DEM P-406 od 31.000 DEM VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLjE KOMBI BOXER PEUGEOT 406 BRALCEM SE OPRAVIČUJEMO ZA NAPAKO V JANUARSKI OBJAVI OGLASA Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju naselij ii i drugih posegih v pro stor (Ur. I. SRS, St. 18/84,37/85,29/8f>, 43/89 in Ur. I. RS, St. 26/90, 3/91, 18/93,47/93, 71/93, 29/95), 25. člena Zakona o prokrSkih (Ur. I. SRS, SI. 25/83, 42/85, 47/87,5/90 in Ur. I. RS, St. 10/91, 13/93 in 61/93), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS St. 72/93, f/94,57/94, 14/95,20/95,63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96) in 18. člena Statuta Ob- čine Domžale (Uradni vestnik Obrtne Domžale St. 10/95) je Občinski svet Obrtne Domžale na 25. seji dne 29. 1. 1997 sprejel ODLOK o ravnanju splodno zemljo pri izva- janju gradbenih del na območju Občine Domžale 1. člen Ta odlok določa način ravnanja s plodno zemljo pri izvajanju grad- benih del v naseljih in območjih, ki se urcjajo s prostorskimi izvedbeni- mi akti Občine Domžale. Določbe tega odloka ne veljajo za graditelje individualnih stanov.mj skih his, gospodarskih poslopijza kmetijske namene in spremljajoiih os. pomožnih objektov. 2. člen Plodna zemlja je s tem odlokom dolnina s/jloSnega pomena in se srne uporabljati le za urejanje zelenih povrSin na mestih gradbenega pose- ga terza izboljSanje kmetijskih zemljiSč. Plodne zemlje na območju Oh- čine Domžale ni dovoljeno prekrivati z drugimi materiali. 3. člen Z viski plodne zemlje, ki presegajo potrebe za ureditev zelenih po- vrSin, na mestu gradbenega posega, upravlja Občina Domžale, Odde- lek za gospodarske javne službe. 4. člen Preprodaja plodne zemlje je prepovcdana. StroSki odkupa, nakladanja in \wcvoza plodne zemlje bremeni/o in- vestitorja oz. izvajalca gradbenih del. 5. člen Investitorji oz. izvajak i gradbonih di •/ so dol/ni < )bi'ini Domsalo, ()d delku za gospodarske javne službi ■ prijaviti saietck odstranjivanja plo- dne zemlje najmanj 15 dni pred pričetkom del. Občina Domžale, Oddclek sa gospodarske javne služl)e, določi de- belino sloja in količino zemlje, način odstranjevanja in mesto začasne- ga shranjevanja viSkov plodne zemlje, za kar izda ustrezno odločho. 6. člen Inveslilorji oz. izvajati gradbenih dri so ilolžni pri ravnanju s plodno zemljo upoStevati: 1. pred začetkom zrmeljskih del ugotoviti slojevitost tal, doloi ili do holino sloja in količino plodne zemlje; 2. odkop, nakladanje, prcvo/ in slir.mjevanje plodne zemlje izva/ali le v pun lemom vremenu, in sitei na na fin, ki ohianja pivotno soslavo in plodnost zemlje; !. na obmot'ju, kjersi: izvajajo graditi ina ilela, shranili samo lako ko li fino plodno zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih [invršin na mostu gradbenega posega; 4. viske plodne zemlje shraniti na mostu in na naiin.Li gatloloi i()h i ina Domžale, (Jtldelck sa gospodarske javne službi •; 5. vst> količine se določajo v rasčenem stanju. / i'lon Pristojni upravni organ Upravne enole Domžale je pri izdaji lokacij- skoyta in gradbenega dovoljenja dolžan upošto\ati določila tega odlo- ka. U. ilen Prednost pri uporabi plodno zemljo sa tnojanje kmelijskih zemljiSč iinajo obi ani Obi'ine DomSale. Morila /a dodcljevanjc I eh viskov se do- ločijo s posebnim pravilnikom. V kolikor viski plodne zemlje preseg. >ji > p< >tn •!»' Občine Domžale, se fa-ti lahko uporabijo ludi izven občine, o čemer odloča občinski svet. 9. člen Nadomestilo za uporalx> 1 ni' plodni1 zemlje y,i uiejanje kmelijskih zemljišč znaS,i 'H)0P0 SIT. " Visino nadomestila iz prejšnjega odstavka določi občinski svel do konca meseca decembra za naslednje leto. Med letom oličinski svet lah- ko spremeni visino nadomestila, če se je tržna cena bistvono spreme- nila. V ceno nadomestila ni vStet slrošok prevosa na mesto uporabo. Nadomestilo za uporabo plodni • zemlje je pnhodok proračuna < >b- čine Domžale. Oddelek za gospodarske javne službe do konca meseca marci te- kočega leta predloži poročilo o stanju s plodno zemljo sa proteklo le- to. ( hldelek za javne gr>spodarske službo mora vi uliti o plodni zemlji us- trozne evidence. 10. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komercialni nad- zornik ali za to pooblaSčena oseba. 11. člen Zdenarno kaznijo najmanj 100.000 SU se kaznuje sa prekiSek prav- na oseba in samostojni podjetnik, ki krii določbe 4., 5. in (>. člena tega odloka. Z denarno kaznijo najmanj 30O00JD0 SIT se kaznuje odgovorna ose- ba, pravne osebe in fizična oseba, ki stori prekrSek iz prvega odstavka tega člena. Dename kazni so prihodek proračuna Občine Domžale. 12. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Obrtne Dožmale. Pravilnik iz 1. odstavka 8. člena v roku 3 mesecev pripravi Oddelek sa gospodarske javno službe. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka; 0151X1-3/97-31 Datum: 29.01. 1997. Predsodnik (>biinskoga sveta Obline Domžale dr. Miha Brejc /iamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časo- pisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Stevilki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izsel se v letu 1958 (1 Številka), nato pa je 5.11.1962 pri- čel izhajati Občinski poroćevalec in je re- dno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022 Pomoćnica odgovornoga urednika MARIJA KAVKA URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BRE|C, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednici slr.ini olK'ine I uknvka MONIKA DOMITROVIČ Urednici str.ini olx':ine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na ljubljanski cesti H) v DomAilah. Uredništvo ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 7I4-TO, 721-022 lehnkni urednik IANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C iLisilo i/hdj.i v n.ikl.uli 14.(XX) izvodov in ga prejomajo vsa gos|K)(linjstv,! brc/pl.tfno. N,i |xi(ll,i);i /.ikon.i o prornrtncm davku in mnenja mini- strMv.i /-i kulliiro sp,ir|ti j^l.isjlo med proi/vode, za katere st' pla< uje r>% davek rxl prometa proi/vodov. TISK: I)F:K) - I jsk ('asopKov in rcvij, i\x\, Ljubljana -V — - -N - , / ■' ^ PEUGEOT 106