154. številka. Ljubljana, petek 9. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi gl., za pol leta 8 gL ■a Četrt lota 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 frld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina izna&a. — Za gospode uči tel je na ljudskih šolah In r« dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. M kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gold, — Za oznanila se plačuje od cetirintopne petit-vrste 6 kr., ce se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. ."i „gledališka stolba". O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. „Der bestgehasste Mann Krains." „Nciie Frcie TreoBe". Organ ljubljanakega nemškutarstva „Laib. Tagblatt", ki je a početkom tega meseca prišel v založbo necega pokrčemskega godca, ta vredni organ naših vrednih nemškutnrskih poslancev poroča v sredo, da so nemškutarski poslanci ili „in corpore* h gospodu Kalteneggerju in so mu iz ust barona Apfaltrerna svoje naj-globočje obžalovanje izrekli, da so narodni poslanci njemu, požrtvovalnemu, zaslužnemu možu breztaktno naredili zelo mučno sceno, katera pa da le svoje prouzročitelje omadežava in so mu izrazili vsestransko spoštovanje. Ta prizor, pravi „Tagblatt", da je naredil „najglobočji" vtis ne le na Kalteneggerja, ampak na vse navzočne nemškutarske poslance. II koncu se tudi časopis omenjenega pokrčemskega godca pridružuje tem nemškutarskim poslancem in povd svojo „Entriistung" nad tem „beispiellos undankbares Vorgehen der nationalea VVort-flthrer4* in g. Kalteneggerju, ki je bajo „v vsej deželi tako visoko čislan" tudi svojo ovacijo prinaša, /a to poslednjo ovacijo Kalteneggerju sicer nikakor nijsmo nevoščljivi, saj znamo, kako dober kup so ovacije od te strani. O stvari samej, ob vprašanji zaupnice ali nezaupnice Kalteneggerju, pak se nam zdi potrebno še nekaj izpregovoriti, tem bolj, ker se rečeni nemški časopis kot organ Knlten-eggerjev drzne reči, da je narodna manjšina s silo in nalašč prouzročila ono sceno (v predvčerajšnjem našem listu na prvem mestu popisano). Gotovo je, da zaupnica sploh noma nobene veljave, če nij jednoglasna ali vsaj skoraj jednoglasna. Da pa je soglasna zaupnica Kalteneggerju, vodji nemške ustavoverne stranke na Kranjskem, nemogoča pri nas, to so nem-fikutarji uže davno lehko posneli iz slovenskih no vin in sicer iz vseh, sosebno pa iz tega našega narodnega glasila, kjer smo jim dovolj jasno in dovoljkrat razložili ono, kar zdaj tudi „Neue Freie Presse" uže ve in glasno pripoveduje, namreč, da je Kaltenegger „der bestgehasste Mann Krains". In res je to: najbolj sovražen je Kaltenegger. To smo davno uže dopovedovali in to so mu narodni poslanci tudi javno v obraz povedali, a ne „nalašču, ne „breztaktno", temuč provocirani z neizmerno okorno in neumno nemškutarsko insinuacijo, da bi narodni poslanci temu načelniku brezsramne nemške agitacije v slovenskej deželi votirali hvalo ! Temu človeku hvalo, ki je deželno hišo, v katerej ima stanovanje zastonj, zlorabil za agitatorske shode svoje klike in se v prvej vrsti udeležil one nelegalne agitacije strahovanja in terorizma, ki je 1877 ustvarila nam nenaturno tujo ve- čino! Temu človeku da bi se votirala hvala, ki je v vednem konfliktu, čegave interese bi zastopal, ali kot glavar deželne, ali kot finančni prokurator državne! jTemu Človeku, ki ga na nobenem političnem shodu naših nemškutarjev nij manjkalo, in ki nikjer nij molčal, kjer je bilo mogoče zoper naš narod in njega želje izpregovoriti! Da, „der bestgehasste Mann i m Lan de Krain" to je Kaltenegger, duša nemškega rovanja pri nas, duša ščuvajstva in razpora v deželi našej! Če nemški list Kalteneggrov in prijateljev trobi, da je Kaltenegger v celej deželi spoštovan, kar naravnost neresnico govori. Spoštovanje se ne da v novinah dekretirati, ne zagovoriti. Vi si lehko iluzijo delate, lehko si tako dolgo sami pripovedujete, da je Kaltenegger v našej slovenskej deželi še od koga kot od drobne četice soagitatorjev spoštovan, da boste nazadnje sami verjeli: *li resnica nij bila, resnica nij in ne bo. Resnica je le jedna, ono, ki stoji tudi v „Neue Freie Presse" : Kaltenegger, dor bestgehasste Mann Krains! Posebno breztaktni in nedosledni pa so naši nemškutarji, da so izvolili tako neprimerno priliko votirati svojemu agita-ciJ3kemu poglavurju zahvalnico: gospodarstvo o prineskih za mobilizirance vsled okupacije Bosne! Le domislimo se nekoliko nazaj. Kdo je prouzročil one doprineskeV Naši narodni časopisi. Kdo je z navdušenjem doprineske dajal V Narodno naše občinstvo. Kdo je razdeljevanje in gospodarstvo organiziral V Prejšnji narodni deželni odbor. Kdo je v ljubljrnskej kazini na shodu političnega društva „konstitucijonulcev", ki so vladi zarad okupacije Bosne nezaupanje izrekli, sodeloval? Gospod Kaltenegger in tovariši. Kdo je v ljubljanskem občinskem zboru glasoval zoper vsako nujnost o podeljenji častnega meščanstva okupatorju Bosne generalu Filipoviču ? Spet Kaltenegger in tovariši. Kdo je sploh najbolj zabavljal zoper to okupacijo V Nemške ustavoverne novine z organom Kaltenegger-jevim vred. Kdo v deželnem odboru nij, — da si prav dobro plačan uradnik — pri celem obskrbstvu nabranega denarju nič dela imel, kakor da je „vidiral" dotične „številke" in iih nižjemu uradniku v izdelavanjo pre pustil ? Spet Kaltenegger. In za vse to mu hote njegovi BOagitatorji hvalo in slavo kranjske dežele votirati dati tudi od narodne strani!! Gospod Kaltenegger torej po onej zadnjej seji vidi, da v našej sloveuskej deželi spoštovanja zanj nij in ga ne bo. Edini pripomoček, morda nekoliko spoštovanja pridobiti v tej deželi, bil bi odstop Kalteneggerjev in odhod v kako drugo, v kako nemško deželo, kjer so morda hvaležnejši za nemško agitiranje in rovanje, kot smo mi slovenski Kranjci. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (8. seja dne 5. julija.) Poslanec vitez Garibol d i poroča v imenu gospodarskega odseka in nasvetuje, naj se po nasvetu deželnega odbora 21 občinam dovoli prošenih doklad za razne namene. Poslanec dr. Vošnjak želi, naj bi se sklepalo denes samo o dokladah za leto 1880, sklep o dokladah za leto 1881 pa naj bi se dotle odložil, dokler bode finančni odsek poročal o tem, ali se bode jemal za podlogo doklad samo direktni davek ali se bodo vštevale tudi tretjinske priklade. Poslanec G ar i bol d i se izreče proti temu nasvetu, kajti v predlogih je izrečeno, da ima deželni odbor po storjenih sklepih deželnega zbora potrebno ukreniti. Tudi dr. Schaffer se izrazi v isfem smislu. Pri glasovanji ne obvelja dr. V oš nj a ko v predlog i n dovolijo se občinske priklade, katere deželni odbor nasvetuje za leto 1880 in za leto 1881. Poslanec D ežman nasvetuje v imenu finančnega odseka: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Cestnemu odboru v Idriji dovoli se za ves cestni okraj pobiranje 25 °/0 priklade na vse neposrednje davke s tretjinsko priklado vred za leto 1881, 1882 in 1883, in deželni odbor se pooblastuje, skrbeti za to, da se bode vsled tega, ker se bode v prihodnjem letu spremenila podlaga glede zemljiškega davka, enakomerno razdelila priklada po procentih na različne vrste neposrednjega davka na podlagi dotičnega principijalnega sklepa slavnega deželnega zbora, ki se pa bode še le vršil. 2. Za to stavbo ceste od Idrije do Vršče-vega, ki se mora takoj pričeti, dovoli se iz deželnega zaklada, in sicer iz kredita, odmerjenega za cestne stavbe , deželni donesek 6000 gld. pod tem uvetoni, da se tudi iz državne blagajnice nakaže jednak znesek G00O gl. za to stavbo. B. Z ozirom na to, da se bode 25% priklada, ki je deloma namenjena za to stavbo, še le koncem leta 188:5 popolnoma nabrala, pooblastuje se deželni odbor, nakazati cestnemu odboru v Idriji v drugem letu, ko se bode cesta delala, in Če bode treba na račun 25% priklade brezobrestna predplačila iz kredita za cestne podpore. Poslanec Laseh a n vpraša, ali se je uže začelo zidanje ceste od Cerknega do kranjske meje. Poslanec D e z m a n odgovori, da se je začelo. Deželni predsednik VVinkler pravi, da je tudi njemu, bivšemu okrajnemu glavarju tolminskemu znano, da se je to delo uže začelo. Deželni zbor goriški je zanje dovolil subvencijo in tudi vlada, katerej je iz strategič-nih ozirov mnogo na tem ležeče, da se izvrši ta cesta, je v ta namen dovolila precejšnjo svoto. V teku jednoga leta, meni g. predsednik, tla bode skoraj gotovo cesta popolnem dodelana. Poslanec (J u t m an s t h al nasvetuje, naj dežela namesto G000 gld. da le 4000 gld., kajti, ako ima država toliko zanimanja za to cesto, ona lehko izda teh 2000 gld. več nego dežela. Dr. P o k 1 u k a r podpira ta nasvet, omenjajoč, da dežela itak ne bode imela mnogo koristi od te ceste. Izvaževalo se bode po njej jako malo, in več gotovo ne uvažalo. Država pa ima zavoljo idrijskega rudnika vendar Se večji interes pri tej cesti nego li dežela. Poslanec Dež man brani odsekove predloge, kateri se pri glasovanji s prenaredbo, katero je nasvetoval poslanec (iutmanstbnl, sprejmd. Dr. P o k 1 u k a r predlaga v imenu finančnega odseka: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga: brez zamude potrebno uvesti, da se s Koroško skupna ustanova ilirska za slepe razdeli tako, da pride vsaj polovica pre moženja te ustanove v izključen vžitek in gospodarstvo Kranjske; nad to pa priskrbeti tudi od c. kr. ministerstva dovoljenja, da se dohodki našega dela te ustanove izjemno smejo obračati v podporo taci h ubozih slepih, ki so izučeni zapustili dotični zavod, pa si nemaj o z ničemer kupiti orodja in priprave za rokodelstva, s katerim bi si mogli služiti vsakdanji živež. — Predlog se sprejme. Dr. Poklukar nadalje predluga vimenu finančnega odseka: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se nalaga, za naprej od dohodkov sirotinskega zaklada tri četrtine obračati v podporo domačih sirot približno v enakih svotah za vsak spol, — ter samo jedno četrtino dohodkov nalagati v po množenje ustanovnega zaklada. 2. Deželni odbor naj skrbi za to, da se število prostorov za sirote deklice v tukaj šnjej Lichtenthurnovej sirotišnici na troške sirotinskega zaklada pomnoži, ob jednem pak sirot deklic podpora na roke polagoma opusti. 3. Deželni odbor naj za to skrbi, da red usmiljenih sester v tukajšnjej sirotišnici sedanjo letno plačo 100 gld. za vsak prostor vsaj v razmeri s pomnoženjem ustanovskih prostorov primerno zniža. 4. Deželni odbor naj tudi obstoječej de-kliškej sirotišnici podobne naprave za dečke s tem podpira, da takemu zavodu pogojno zagotovi primerno število iz sirotinskega zaklada plačanih prostorov za sirote dečke. Dr. JUeivveis nasvetuje, naj bi se četrti predlog toliko razširil, da se v njem izreče, ako se ustanovi takšen zavod, da mu deželni odbor v slučaji, če se popolna varnost dokaže, lehko da iz sirotinskega zaklada kakšno posojilo. Poslanec vitez Vesteneckse temu protivi, rekoč, da bi potem bili deželi z delom sirotinskega premoženja roke zvezane in bi so ne dobil denar precej nazaj, kadar bi ga hoteli imeti. Tudi nasvetuje, naj bi se v četrtem predlogu namesto .pogojno" reklo s npridržkom dovoljenja deželnega zbora". Poslanec Svetec odgovarja, da to ny istina ; kajti deželni odbor si bode v dolžnem pismu gotovo zagotovil obrok odpovedi. Dr. Schrey pa misli, da bode tak zavod, ako bode mogel ponuditi varnost, dobil denarja pri vsakem denarnem zavodu pod istimi pogoji na posodo, kakor iz sirotinskega zaklada. Poslanec Dež m an misli, da se bode, kakor se je užo v finančnem odseku razgovar-jalo, denar vae jedno lehko posojal, ter da tega ne bode treba izrekoma navajati, seveda pod pogoji, da se bode potem za obresti vzelo toliko sirot v oskrbovanje. Poročevalec dr. Poklukar se izreče za dr. BI ei we is o v predlog. Take zavode je treba kolikor mogoče podpirati, da se privatna izreja, katera ne dovoljuje nobedne kontrole, polagoma odpravi popolnem. Pri glasovanji se sprejmejo odsekovi predlogi z viteza Vestenecka popravkom, a dr. Bleiweisov predlog pade. Poslanec dr. Schaffer poroča v imenu MnanČnega odseka o tem, da bi se poslala 2 štipendista 8 Kranjskega na Dunaj v posebno Solo na tebnologičnem obrtnijskem muzeji za lesoreze in pletenje vrbaso? in košev in za vrborejo, ter predlaga, naj bi se za ti dve štipendiji iz deželnega zaklada dovolilo po 400 gld. in 30O gld. Poslanec Kljun nasvetuje, da naj bi se ustanovila i tretja štipendija s 300 gld. za učenca, kateri bi se šel učit v lončarsko šolo v Znoj m. Lončarija je po deželi zelo razširjena in bode kaj lahko uže obstoječo industrijo povzdignila. Poslanec Dreo z veseljem pozdravi nasvet odsekov. Kar so bode za povzdigo obrt-nije izdalo, bode neslo na tisoče obrestij. Ljudstvo v kranjskej deželi ima prirojen čut za oblike in krasoto, zatorej bode napredek hitro mogoč. Govornik nadalje razloži, da bode tudi kupčijska zbornica za 1. 1881 —1882 razpisala takšno Stipendijo. Dr. V oš nj a k pravi, da sta na bližnjem Koroškem dve državni obrtniški šoli, v Borovljah za železo, v \Volfsbergu za mizarstvo. Vlada je pred nedavnim časom poslala učitelja, da je ljudi v Stražišči učil plesti sita in zopet druzega, da je učil v Domžalih plesti slamnike, in povsod je to poučevanje imelo izvrsten vspeh; zatorej bi treba bilo tudi za železno industrijo kaj storiti. Naši kovači po Gorenjskem izdelavajo zdaj samo žreblje in pri tem zaslužijo jako malo. Dobro bi dakle bilo, da bi trgovinsko mini-sterstvo poslalo v našo deželo izvedenca, kateri bi si našo industrijo ogledal in potem poročal, kaj je storiti za nje prospeh. Ravno zdaj potuje po Gališkem ministe-rijalni svetnik Ilermam, da si cgleda tamošnjo industrijo. Stavljam zategadelj predlog, naj so deželnemu odboru naroči, da se obrne do si. c. kr. trgovinskega ministra s prošnjo, naj blagovoli poslati izvedenca tudi na Kranjsko, kateri bi obhodil kraje, kjer so domače industrije, ter stavil svoje nnsvete, kako bi se dale uže obstoječe domače industrije podpirati in razširjati. Poročevalec dr. Schaffer pravi, da bi on rad glasoval za več štipendij, ako bi novčno stanje bilo boljše. Ker pa bode kupčijska zbornica drugo leto razpisala štipendijo, se bode ta obrnila lehko za učenca lončarske šole. Poslanec Dreo izjavi, da bode kupčijska zbornica dala štipendro le za učenca, kateri se bode učil lesoreztva ali pletenj vrbasev, ko Se v ter sploh vrboreje. Seja se pretrga, da se o tem posvetuje finančni odsek. Ko se zopet začne seja, pove dr. Schaffer, da se za štipendijo kupčijske zbornice skriva le blag dar nje predsednika g. Dreo-tfl, kajti on bode iz svojega ustanovil štipendijo. (Dobro klici.) G. Dreo pa se je zdaj izjavil v odseku, da bode štipendija uže razpisana letes, tedaj se jedna od obeh deželnih lehko porabi za učenca na lončarskej šoli v Znojmu. Deželni glavar se zahvali gospodu poslancu Dreo-tu na blagem daru. Poslanec vitez Vesteneck poroča o korakih, ki naj bi se storili, da ostane gimnazija v Kranji. G. deželni predsednik W in ki er izjavi, da je po ravno došlem ukazu naučnega ministra barona Con rada njega veličanstvo presvitli cesar ukazal z najvišjim odlokom od dne 26. jun. t. 1., da ima gimnazija v Kranji ostati kot nižja gimnazija, na katerej se bode učilo tudi risanje. (Dtkle je baron Con rad, kije, bivši deželni predsednik kranjski, ustanovil gimnazijo kranjsko, tudi zdaj naučni minister jo rešil pogina. Ured.) Zbor to izjavo deželnega predsednika pozdravi z glasnimi „živiott-in „slavau-klici. Seja preneha, da stavi finančni odsek druge predloge. Ko se zopet začne Bftja, nasvetuje poslanec vitez Vesteneck: Deželni zbor kranjski naj zatorej izreče njega veličanstvu cesarju svojo srčno zahvalo in prosi g. deželnega predsednika, da to zahvalo cesarju poroči telegra-fičnein potem. Deželni glavar pozivlje zbor, naj zakliče trikraten ,,hoch" in „slava" njega veličanstvu cesarju. (Živahni klici: „živio", „slava" in „hoch". Poslanec Potočnik poroča v imenu gospodarskega odseka za sprejem nasvetovane postave o prenaredbah postave za obdelovanje ljubljanskega močvirja. Postava se sprejme nen bloc". Odobre se računski sklepi zemljišno od-veznega zaklada, normalno Šolskega zaklada, bolnišnega porodišnega, najdenišnega, norišnic-nega in deželno-kulturnega zaklada za 1. 1878 in 1879. Potrdi se tudi proračun deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu. Za 1. 1880 je potrebščine 6213 gld. 24 kr., dohodkov 44G6 jI., tedaj primankuje 1778 gld. 24 kr.; zal. 1881 je potrebščine G052 gold. 7(J kr., dohodkov 5785 gld., tedaj primankuje 2G7 gld. 79 kr., kateri primanjkljaj se ima za obe leti pokriti iz deželnega zaklada. Grofu Karlu Lanthieriju se odpuste obresti za dolg G300 gld. deželnega denarja, ki je uknjižen na imenji grofovem na Slapu. Totem se ob četrt na 4 popoludne seja sklene. štajerski deželni zbor. Iz Gradca 7. julija. [Izv. dop.| V večernej seji 0. julija se je sprejela nova stavbena postava za inesto Gradec. Posebno huda je bila borba za cesto v Uirkfeld, kjer ima deželni glavar svoja posestva, ali v tej zadevi so razen g. Gudenus-a vsi konservativci, Slovenci in mnogo nemških liberalcev zoper podporo te ceste glasovali in deželi tako 24.000 gold. prihranili. V zadnjej seji 7. julija je bila obravnava o napravi novih železnic. Nemški liberalci so hoteli, da bi se naravnost za vse železnice podpora odločila in da bi dežela poroštvo za obresti prevzela, kar jim je pa spodletelo. Sprejel so je predlog odsekove manjšine, da ima deželni odbor poizvedavati, kje so železnice potrebne in v prihodnjej sesiji dotične firedlogc staviti. Načrt železnice od Poličan na Slatino po predloženem načrtu se je zavrgel in predlog Šm.irskega okrajnega zastopa, naj se Železnica od Grobelnega črez Žmarje na Slatino naredi, deželnemu od* i)oru v daljo preiskavo prepustil. Tu predlog je poslanec Žolgar podpiral in dokazoval, da bi proga Poličane-Slatina po predloženem načrtu izpeljana, predraga bila in bi trgi Šmarje, Podčetrtek, Kozje in drugi ljudnati kraji te železnice porabljati ne mogli, od druge strani bi pa lepa in bogata Savinjska dolina za vselej izključena bila od železniške zveze z južno železnico in s tem bi odpadla I udi nada, kedaj Savinjsko dolino z gorenjsko železnico /.vezati. Predlog nemških liberalcev, naj bi dežela dolgov za 8 milijonov naredila, se je dežel neinu odboru prepustil z nado, da ga zavrže. Predlog pa, da bi se železnica Stainz-Wieselsdorf zidala, se je sprejel z malo večino. Enako se je sprejel predlog, da se ne sme davek po novej dačnej postavi tako visoko ro staviti, kakor ga je dotična komisija nastavila. Tudi c. kr. namestnik je odgovoril ta dan na Žnidaršičevo in Kukovčevo interpelacijo precej ugodno, na dr. Šucevo pa je odgovoril, da ima zarad šol posebne ukaze od ministerstvn, kateri se bodo izpeljava 1 i, kar se pa umdnij tiče, tako mu je le en slučaj v desetih letih znan, da se je na slovensko ulogo nemški odgovorilo. Drugače pa se v uradih, posebno pri davkarijah, samo slovenski (!?) uraduje. Samo dva davkar-ska pristava sta na Spodnjem Štajerskem, ki ne znata slovenski in sta ravno zavoljo tega tam, da se slovenščine naučita. Kar se tedaj uradnij tiče, ostane pri starem, le v šolah se bo po ministerskem ukazu nekaj spremenilo. Zbor je sklenil svoje zborovanje z nado, da se bo v prihodnjem letu o pravem času zopet sešel. Goriški deželni zbor je sklenil v četrtek večer svoje letošnje zborovanje. V treh tednih imel je samo sedem javnih soj, a premagal je vendar mnogo gradiva. Zadnji dve seji sta bili jako zanimivi, posebno zaradi razprav o p r e u r a v n a v i naših srednjih šol na narod nej podlagi in pa o proračunih deželnega zaklada za leti 1880 in 1881. Zato hočemo ob obeh še poročati. Dasi so se bili poslanci v zadnjoj seji nekoliko razburili — povod je dala neka prepir-nost, ki se uže precej dolgo mota mej kmetijskim društvom in deželnim zastopom zastran kmetije, odkazane slovenskemu delu naše kmetijske šole — sešli so se vendar na večer pred razhodom k skupnemu obedu „pri treh kronah", in kakor se nam pripoveduje, vladal je tam ne samo spravedljiv, ampak prav prisrčen duh mej njimi. To je menda prvikrat, kar ob Stoji deželni zbor, da so naši italijanski in slo venski poslanci po končanem truda polnem delovanji skupaj banketirali ter se tako prijazno poslovili pred razhodom. V 6. seji je poslanec Del Tone naznanil sledeči predlog: Visoki zbor nuj sklene: Naroči se deželnemu odboru, naj si, opiraje se na znane razmere, na vso moč prizadeva doseči od c. kr. vlade, da se zemljiščni davki, ki se uže dandenes ne vjemajo z vspehom kmetijstva, ne samo ne povišajo vsled pre-vredbe tega davka, koja se ima v kratkem izvesti, marveč da se 5e primerno znižajo. Poslanec Faganell omeni, da je nevarnost na slovenskej strani dežele enaka, ker so se tudi tu v primeri z drugimi deželami previsoko cenili zomljiščni dohodki. Zato predlaga, m»j bi se Del Torrejevi predlog razširil na celo deželo. Dalje poroča dr. Deperis o peticiji političnega društva „Sloga" zastran prevredbe naših srednjih šol na narodnej podlagi. Odsek predlaga, naj blagovoli visoki zbor skleniti: „Naročuje se deželnemu odboru, naj poda v zborovem imenu prošnjo visokej vladi, da preskrbi brž ko mogoče, da se bosta podlijevala narodna jezika na goriških srednjih šolali po načinu, ki je najprimernejši namenu, to je, ne samo da se smatrata kot obligatna predmeta, in da se jima odloči več ur na teden, ampak da se ima z njijno pomočjo podučevati tudi kak drug predmet". Predsednik napove splošno razpravo. Dr. Ton kl i se oglasi za besedo in govori tako: Moram pred vsem vtrditi, da peticija „Sloge" ne namerava izključiti naučenja nemškega jezika, ker predlaga, da bi se na vseh razredih prihranil nauk nemškega jezika kot obligatnoga predmeta. Na podlHgi § 11 črka i in § 12 postave od dne 21. decembra 1807 št. 141 spada pravica realne fiole osnovati v področje deželnih zborov in ravno tako pravica osnovati gimnazije, ker glede teh je pridržana pravica državnemu zboru le glede ustanovitve glavnih načel. Predlog vlade za osnovo realke v Gorici se je razpravljal v tem visokem deželnem zboru leta 18G8 v seji od dne 1. oktobra, pri katerej priliki je bilo enoglasno skleneno, da se ima spodnja realka uvrstiti v vštricne razrede z laškim na enih, se slovenskim kot učnim jezikom na drugih razredih; zgornja realka pa naj bi bila združena v skupne raz rede z nemškim kot učnim jezikom za laške in slovenske učence; nemški jezik pa naj bi se podučeval na vseh razredih cele realke za Slovence in Lahe kot obligatoričon predmet. Ker nij bilo predložilo ministerstvo tega postavnega načrta zi najvišje potrjenje, češ, da bi utrakvistično podučevanjc poduku ško dovnlo, sklenil je bil vis. dež. zbor v nasledil jej sesiji leta 1809 v soji od 20. oktobra, da se ima cela realka v Gorici razvrstiti v vštricne razrede z laškim na enih, s6 slovenskim kot učnim jezikom na drugih razredih, in da se ima nemški jezik podučevati kot obligaten predmet na vseh laških in slovenskih razredih. Dež. zbor sam torej je bil priznal od celega slovenskega in laškega naroda naše dežele cloboko čuteno potrebo, da bi se srednje šole v Gorici tako osnovale, kakor predlaga sedaj politiško društvo „Sloga" v svojej peticiji do vis. dež. zbora. Kadar je v rečenein smislu dež. zbor postavo o realki sklepni, dal ne je voditi od načel, da jo treba vsakemu narodu poduk podeljevati V njegovem narodnem jeziku, ako si* ima doseči tisti mtpredek v vseh znanostih, kateri je ravno z obiskovanjem Šol sploh in srednjih šol posebno združen in namenjen. Moram se tudi upirati predlogu priporočenemu od pravnega odseka zarad tega, da s tem ne bi se odpravila zapreka glede prestopa naše mladine iz ljudske na srednje šole, mar- več ostane taka, kakor je dosedaj, ker tudi po sprejetem in vpeljanem tem predlogu ne bi znali naši dečki nemškega jezika, ko bi prestopali na srednje šole. Ako bi hotel biti dosleden pravni odsek, priporočati bi bil moral vpeljnnje poduka nemškega jezika uže na ljudskej šoli; ker pa imajo ljudske šole zadosti gradivu dečkom potrebnega za življenje in ne ostaja časa še za po duk v nemškem jeziku, kar bi hasnilo le tistim učencem, ki bi prestopili na srednje šole, katerih pa je le malo odstotkov vseh dečkov obi-skajočih ljudske šole, in ker bi ■ tem zgubili še to malo, kar smo dosegli na narodnem polji v šolah, moral bi se jaz takemu predlogu krepko vstavljati. Glede na vse to stavim predlog, raj sklene zbor: Peticija politiškega društva „Sloga" vložena dne 8. junija 1880. &t. 2306 glede vpe-Ijanja narodnih kot učnih jezikov na srednje šole v Gorici odstopa se dež. odboru z naročilom, da jo predloži in podpira pri visokem ministerstvu za nauk in bogočastje. Pri glasovanji je z večino glasov obveljal Tonklijev predlog. Politični ra/^leil. !\otr»tiiJ<* tl«>Ž4kl4». V Ljubljani 8. julija. Glede yo!i|»o«l«kc zbornice se z Dunaja poroča, da se vlada i ozirom na zdanje razmere v ministerstvu dogovarja s takimi osobami, katere bi bile pozvane v gospodsko zbornico. Večina v ministerstvu sodi, da mora gospodsko zhoruco tako preustrojiti, da v njej ne bode nahajala opozicije in je treba, da ima gospodska zbornica tak obraz, kakeršnega ima poslaniška zbornica. Zato da bodo v gosjiod-sko zbornico pozvani sami konservativni možje. „Politik" poroča, da so v iiaucncm inli>l»t<*r«f vii delajo priprave, da se bodo izvedle resolucije, skleneno letos v državnem zboru glede Češke. O teh resolucijah je poročal deželni nadzornik VVebr ministerstvu, katero je to poročilo baje uže izročilo cesar-jevej kabinetnej kanceliji. „ Politik" ima upanje, da se bodo one resolucije izvršile uže s početkom prihodnjega šolskega leta. Centralisti ski poslanci cV&kegra deželnega zbora teško čakajo debate o jezikovnej ministerskej naredbi, boječi se, da ne bi bil deželni zbor preje zaključen, predno da pride v njem ta zadeva na vrsto. V iforeiijc-avgtrijftltem deželnem zboru je bila v ponedeljek viharna debata 0 šolskih zadevah. Poslanec Doblhammer je dejal, da je šola postala pisarna, da ljudstvu ne koristi in da šolske oblasti silno strogo postopajo, Skof Rudigier je dolžil novo šolo, tla ruši krščanstvo in da se cerkev ne odreče pravu nadzorovanja šol. Bahr je očital duhovenstvu, da ščuje, potem pa so centralisti sklenili konec debati. V generalnej debati pa so govorili zopet skoraj vsi konservativni poslanci. Centralist W i ekhoi'f je očital škofu [tudigieru, da moti deželni mir, za to izjavo pa je bil poklican k redu. VsiitaaJ** (tržit***. Iz K u m unij o javlja „PoI. Corr.", da so Kozuvlahi, ki v Tesaliji stanujejo, prosili Romunijo orožja, da se bodo upirali aneksiji h Greciji. Kuinunija jim orožja nij dala; ali iz lastne previdnosti je svojo peško vojsko za en bataljon pomnožila. Vse novine razpravljajo zdaj vprašanje, kaj da bodo evropske vlasti storile, če se Ture! tu ne uda sklepom berlinske konference. Za ta slučaj, meni se, da nastane vse-kako turško grška vojska, Grška pa da računi na pomoč Angleške iu Ruske. Da bi se pa tej vojni izognilo, bilo bi nuj bolje, tako pišo novine, da bi Francoska tii svojimi vojaki zasedla Gršk«*j pripoznanb ozemlje. Teško, da bi tudi to ukrotilo turški divji fanatizem. Kajti, ako bi turški sultan tudi imel voljo ustreči volji evropskih velesil, pa bi njegovi podaniki tega nc hoteli storiti. A Turčija tudi vohe tienia; ona sklicuje vojake v Epiru in Tesa-liji, oborožuje Albance; a tudi Grška je pripravila svojo majheno armado. Kakor hitro pa se prične boj mej Grecijo in Turčijo, potem tudi v Vshodnjej Uumeliji ne bode šlo vse mirno. Glede turškega vprašanja je imela an gleška vlada vtorek posvetavanje; angleški časopis „Times" pa pišo, da mora Evrop;i ostati na svojem zahteva nji, da Turčija odstopi Crnej gori in Grškej novo ozemlje. Sultana bode prisililo, da se uda, ako bode uvidel, da bi Evropa njemu nasproti rabila tudi hujših sredstev, če bi se jej še nadalje postavljal po robu. Dop isi. Z Dunaja 10. julija. [Izv. dop.| (Tisoč-letnica slovanskega bogoslužja.) Dunajsko slovansko dijaštvo nij še nigdar praznovalo lepšega dne, kot je bila nedelja 27. junija, ko je praznovalo tisoč let, odkar je slovanski jezik uveden v katoliško liturgijo. To dan pokazala se je sloga mej slovanskim dijaštvom na dunajskih visocih šolah v takem svitu, kakeršnega še dosedaj nijsmo mogli nigdar opaziti. O 8/i 12. uri celebriral je čestiti g. Ivan Matešan, cand, phil., slovesno sveto mašo v staroslovenskem obrednem jeziku v frančiš-kanskej cerkvi. Služilo mu je mnogo duhovnikov pri altarji. Cerkev je bila prenapolnena slovanskega občinstva različnih stanov, deputacije različnih slovanskih društev in dijaško-akademička društva: akademički Spolek, Slovenija, Zora, Bukovina, Sič, Ognisko, Tatran, došla so skoro polnoštevilno. Slovanska Beseda, Slovansko pevsko društvo, Pokrok, občanska Beseda v Leopoldovem predmestji, občanska Beseda iz Simerinka, Lumir, Sokol bila so zastopana po deputacijah. Izmej odličnjakov so bili navzočni: knez Schvvarzenberg jun., knez Grigorij Pavlovič Galagan, boljarski maršal iz Poltave se soprogo, grof Borelli, baron Helfert, vitez Štefanovič - Vilovski, poslanec srbskega cerkvenega zbora in uredmk „Zore", dvorna svetovalca Pouchly in Petruška, dr. Šembera, vseučiliščni profesor in vladni svetovalec, sek-cijski svetovalec VVeber, dvomi sekretar Ily-bička, generalni inspektor llybar, intendant Zelenv, direktor Kalandra, predsednik „Slovanske Besede", profesor Šuman z rodovi no, dalje mnogo duhovnov, vojakov, gospij itd. Pevci „Slovenije", združeni z drugimi slovanskimi pevci, peli so pod vodstvom g. Jifika staroslovansko mašo od Verbickega in Bart-nianskega in Konst. Jahoda igral je na orgijah staroslovanske cerkvene melodije. Petje bilo je krasno, odpevanjc vršilo se je se ve da tudi v staroslovenskem jeziku. Na večer vršila se je slavnost v cvetličnih dvoranah. Došlo je nad pol tisoč ljudij, največ se ve da dijaštva. Neizmeren plosk je nastal, ko so vstopile cele vrste poljskega di jaštva, društvenikov „Ogniska", in slava- in živio-klici nijso hoteli ponehati. Svečanost je otvoril cand. phil. Kliment, kot predsednik slavnostnega odbora z govorom, ki je slikal historičen pomen te slavnosti. Na koncu je vskliknil trikratni „slava" presvitlemu našemu cesarju. Pela se je cesarska himna, vsi so jo stojo poslušali a na konci zaorili so zopet živahni živio i slava klici. Stud. phil. Penižek je čital potem proslov, ki ga je za ta večer zložil češki pesnik Taborski. Živo je bil odobravan. Sedaj so se vrstili govori i pesni i sicer tako, da je za vsa-kim govornikom pela se pesen v dotičnem je- ziku, v kojem je govoril govornik. Za slovaško akademičko društvo „Tatran" govoril je dr. med. Pavlik, za rusko akademičko društvo „Bukovino" Gregor Kupčanko, za bolgarsko omladino Vasilij Kadosluvov, poslanee bolgarskega sebranja i bolgarski pesnik, za „Slovenije' jo govoril M. Zavadlal, za hrvatske vseučilišniko čestiti g. Ivan Matešan, za srbsko akademičko društvo rZoro" Pavel Marković, v imenu poljskih akademikov grof Ant. Blažovski, v imenu društva čeških medicinarjev Alojzij Mašek, za akademički spolek slednjič Josip Penižek. Izmej pesnij bile so najbolj odlikovane: „Byvali Cehove", „Morje Adrijansko", „0j tj divčino", „Makcdonec", „IJ boj", „Naprej", „Do kie-licha CSV palasza", „Kde domuv min,", „IIej Slovane". Ko so začeli pevci slovenski „Naprej" peti, nastal je silen plosk. Občinstvo je zdignilo se iz sedežev ter stoje pelo s pevci. Morala se je ta pesen tudi ponoviti. Nij mi treba opomenjati navdušenosti, ki so jo vzbujevali posamezni govorniki. Največjo pohvalo je pak žel poljski govornik, ko je izjavil, da hoče poljska omladina delovati združena z vsemi močmi v krogu drugih slovanskih vseučiličšnikov. S tem je bil oficijalen del večera končan. A Čeravno je bila uže polnoč davno proč, občinstvo nij še zapustilo dvorane, temveč ostalo je še skoro v polnem številu. Napitnice je pričel g. Kliment i sicer slavnemu ruskemu gostu knjezu Grig. Pavloviču Galaganu i njega so-prugi. Pevci so jima zapeli slovenski „Živio, živio". Z ginjenimi besedami se je knjez zahvalil za napitnico, za nepričakovan sprejem. S krepkimi stavki govoril je potem stari ruski rodoljub za idejo slovansko, želel, da se izpolne vsi ideali navdušene slovanske mladeži na dunajskih visocih šolah na korist človečanstvu, na korist slovanskih narodov. Vzdignivši čašo napil je potem okolo njega zbranim vseučilišč-nikom slovanskim. Jedeu najkrasnejših govorov bil je oni urednika slovaških „Narodnich Novin" Ambro Piotra, kije napil na izvršenje slovanske ideje. Tudi govora dopisnika petrograškega „Berega" in Slovenca g. Radosl. Fuklja bila sta navdušeno sprejeta. Čitanje telegramov trajalo je celo uro. Došlo jih je blizo sto iz vseh slovenskih dežel, ter so bili z neizmernim odobravanjem sprejeti. Nekoliko telegramov hočem tu navesti: Od soproge bolgarskega ministerstva predsednika C a n k o v a, od slavjanskega občinstva v Pe-trogradu, od „istinito združenih profesorjev" gimnazije v Kulugi (mej temi Velikorusi, Poljaki, Nemci in en Slovenec, ta telegram je bil edini v nemškem jeziku, kur je zbudilo nekaj senzacije); od moskovskih študentov, od moskovskih dam, od profesorja harkovske univerze Chevaliera Ivan Vasiljevič-Platonova, od mnozih meščanov iz Uuščuka, od mestnega starešinstva v Sištovi, od tamošnjih učiteljev, od mestnega poveljnika v ltazgradu, od meščanov v Lom-Palanki, od bolgarskega društva v Zagrebu, od društva „Hrvatski donr' v Zagrebu (in sicer v staroslovenskem jeziku): od profesorskega kolegija velike realke v Zemunu, od Ilije Okrugiča v Petervardinu, od glagoliško-grškega seminara na otoku Krka, od katoliškega župnika v Travniku, od katoliškega župnika v Sarajevu, od častnika v Mostaru, od katoliških bogoslovcev z Zadra, od gozdarskih učencev v Pardubicuh, od Moravske Besede v Pragi, od ruskih prebivalcev v Lvovu, od ru-skih kolonistov vKolemeji, od redukcije wZore", časnika „Nauka", od Alekseja Palucha, od ru> skih gimnazijalcev akademičko gimnazije, od ruskih učencev nemške gimnazije, ad akade-nučke čitalnice, od redakcije „Slova", od društva ruskih gospij in gospodičin, od odgojen-cev ruskega bogoslovja, od slušateljev ruskega učiteljskega seminara, od Stavropigijauskega zavoda, od rusko narodnega zavoda „Narodnij dom", od predsedništva društva „Iiuskaja Iiada", od ruskega kazina, od gospe Katarine Karavelov — vai z Lvova; iz Cernovic: od „Uodimy Listok-a", od bukovinske „Kuskaja rada", od ruske resurse; iz Stauislavva: od bratovščine sv. Nikolaja, od lit. dramat. društva „Prosvita", od čitalnice iz Vidima itd. itd. Iz Slovenskega došla sta samo dva telegrama, in sicer iz Gradca od lit. zab. društva „Triglava", ter od ljubljanskih visokošolcev. Obadva bila sta z živim odobravanjem sprejeta. __-č-r Domače stvari. — (Iz kranjskega deželnega zbora.) V pred včeraj šnjej seji kranjskega deželnega zbora je bila burna razprava, v katerej je zlasti zaničevalec in teptalec pozitivnih zakonov iz dobe prejšnje vlade, g. Vesteneck, od poslancev Svetca in Vošnjuka tako debele resnice slišal, kakor jih le ta človek prebaviti more, pa ostane kjer je, tako, da ga nij nič sram svojih samovoljnih dejanj. Poročilo prinesemo jutri. — V včerajšnjej seji pa je bila na dnevnem redu postava o odpravi duhoven-ske in cerkvene bire. Govorili so zoper postavo poslanci Kljun, Detelja in Svetec. Nemškutarski poslanci so govorili za postavo, ki je bila, to se ve, „en bloc" sprejeta od nemškutarske večine. Mi mislimo, da je ta vlada ne bode cesarju v potrjenje predložila. Potem je bila tujna seja, v katerej se je sklenilo „reorganizirati" deželne urade. Dunajska borza 8. julija. (Izvirno telugrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. 60 kr. tinotni dri. dolg v srebru ... 73 , 55 Zlata renta.........87 „ 45 " 1860 dri. posojilo......]33 »25 " Akcijo narodne banko .... 827 „ — 9 Kreditne akcijo....... 278 „ 90 London..........117 „ 6> Srebro.........." Napol...........9 J 35 \ C. kr. cekini........5 „ 54 _ Državne marke....... 57 70 Lcdatelj in u.eL-i* Makso Armič. Neveste išče 28 leten trgovec. Mož je brdak in Ijubez-njiv ter ima v kraji blizu velikega mesto svojo trgovino, katera mu vsako leto daje 3000 do 4000 gld. dohodkov. Gospodičine — ne preko 22 let — imejoče bhgo srce in dovoljno izo-braženje in hoteče dobre ženo in vrle gospodinje biti, naj izvolijo svoje dopise se slikami do 15. t. m. poslati pod naslovom: F. 14. opravništvu „Slovenskoga Naroda". (804—8) Lastnina in tisk .Narodne tiskarne-.