2. številka.
Ljubljana, vtorek 4. januarja.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za celo leto 1B gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 glđ. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10^ kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt let«. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelju na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2<> poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Francosko.
Narodna skupščina francoska piše svojo lastno smrtno sodbo. In res, uže davno bi bil čas za ta posel, kajti poslanje njeno je bilo dovršeno v času, ko je zadnji nemški vojak zapustil francosko zemljo. A ta skupščina je hotela mandat, dobljeni od naroda v najliujšej sili, uporabiti za to, da bi raz ruši vši obledelo krono Napoleonidov, skovala nezmožnemu rodu Bourbonov novo krono in nov prestol, ter tako mirno srečo upajočemu narodu posadila na tilnik novega tirana, ker se je stari uže obrabil. Nij zasluga te skupščine, da so njena nakana nij uresničila; večina je imela najboljšo voljo. A okoliščine, nesramnost pretendentov samih in sklep ogromne večine naroda, zastopane po energičnih in visoko nadarjenih poslancih, zabranile so to nesrečo, ki bi ne bila manjša, nego ona pri Sedanu, ker bila bi duševno pobitje naroda. Skupščina — izpoznajoča, da bi vsaka drugačna državna oblika domovini ne mogla dati notranjega miru, naredila je oporoko — ustavo, v ka-terej se imenuje francoska država republika, vsled katere bodeta kmalu dva nova zakonodajna tela odločevala o osodi francoskega naroda.
Neizogibnost je rodila to ustavo, ki je z imenom republikanska le zavoljo tega, ker monarhične ustvariti nij bilo mogoče in ker boljše republikanske ta skupščina ustvariti nij
bila zmožna. Zarad tega bode Francoska lehko vzdihnila, ko se bode skupščina razšla, ter zapustila prostor, katerega nij nikdar dostojno zasedala.
Francoska stopi v trenotku, ko bode šla na volišče, da izbere može svojega zaupanja za parlament — v novo dobo svojega političnega življenja, dobo, katera ne bode le vplivala samo na francoski narod, ampak tudi na vse druge evropske narode, ki se bojujejo za svobodo. Nij še in ne bodo tako kmalu zgubila Francija duševne svoje sile in vsled nje čislanja narodov, ki se uče od nje, vzlic pruskim zmagam in ošabnosti nemškega zmagalca opirajočega svoje gospodstvo le na bajonete Zavoljo te duševne sile francoskega naroda ostali Evropi nij vse jedno, v kacem političnem stanji je Francija, zaradi nje se opravičeno obrača pozornost vse Evrope na volišča francoskega parlamenta, katera pazi, kako se bode vršil boj mej strankami, ki težijo po javnej oblasti. Sedanji ustavni zakoni ne zavirajo agitacijo zoper republiko, akoravno je ona pripoznana državna oblika; vlada francoska je take j agitaciji celo. ugodna in vsled tega nij nemogoče, da bi bili v novih zakono dajnih zbornicah monarhisti v večini. Ako se to zgodi, česar pa po sedanjih izkušnjah nij pričakovati, potem bode Evropa zopet doživela človeštva nevredno igro „vit banquett mej tremi, ki bi radi zaseli jedini prestol, gnjusno igro s srečo narodovo za lastni dobiček neči
mernih velikašev in njihovih lizunov. Duševni! sila francoskega naroda pa bode ginila — tiran ne trpi njenega razvitka — in ž njo francoski vpliv v P>ropi. Totem bi pač bil čas obupati nad zdravim razumom človeštva, ker bi se moral odrekati jednemu naj bolj naprednih narodov sveta.
Tega se ve da prijatelj narodov sreče ne pričakuje; narobe, upati jo, da bodo Francozi volili za svoje zaupne može večinom republikance, kateri so celo do sedaj v tako neugodnih okoliščinah vedeli ohraniti narodovo čast, — ki so visoko vihteli zastavo svobode nasproti reakcijonaniim strankam v skupščini. Tedaj pa bode notranji boj v Franciji potihnil, republika se bode ustanovila kot trdna in javno varnost zagotovljajoča neovrgljiva državna oblika, in zopet se bode začelo novo delovanje v imenu kulture, katere je deležna vsa Evropa.
To daje sedanjim političnim dogodbam na Francoskem veliko važnost za vso Evropo. Ako se v Franciji določi zmaga za svobodo, bode tudi v družili državah slobodnostni duh krepkejši in pogumnejŠi zavladal; evropski narodi, ki jo večinom poznajo le iz zgodovine, bodo jo imeli kot vzor pred očmi, učili se bodo od Francije ljubiti svobodo in domovino. Ako pa zmaga reakcija: bodisi stranka Bona-partistov, Orleanistov ali Bourbonov, bodisi vseh treh skupaj proti ropubliki, potem naš vek nij vreden, da ga še kedo imenuje raz-
Metek«
Upornik Stenjka Razin.
(Po PetruSevskem spisal J. Steklasa.) (Konec.)
Razdelivši svoje čete po Kozaškem običaju na tisoč, sto in deset, zapovedal je Stenjka, si izbrati atamanov in drugih činov-nikov, ter velel upravljati v krugom, kakor je bila navada pri Kozakih. Ravno tako je delal Stenjka tudi po drugih mestih, katera je osvojil.
Stenjka je preživel v Astrahanu tri tedne. Stari in novi Kozaki so ves ta čas pohajkovali, napivši se uže zjutraj. Tudi Razin sam se jo klataril pijan po ulicah, ali je pa sedel v metropolitovem dvoru s podvitimi nogami, kakor Turčin. Umorstva nijso prenehala; kdorkoli nij najmanj prav narodu storil, tega so ubili, potopili, ali mu odsekali roke in nogo, ter ga tako za svojo zabavo pustili plezati po tleh, dokler mu nij kri odtekla. Vsakodnevna krvava zabava so je obljubila Astrahoncem, posobno ker so tudi mali potegnili z velikimi. Deca so imela svojo kroge, so sociili obdol/ene, tolkli jo s palicami, obešali za noge, enega so obesili za vrat, ter ga odvezali mrtvega.
Ko se je Stenjka pobiral iz Astrahana na pot, spomnil se je, da od ubitega vojvode živi še žena in dva sina, jeden star 17 let, drugi pa D. Zapovedal je, oba odpeljati k sebi, ter ju obesiti na mestne zide za noge. Tako so oni viseli celo noč. Zjutraj je prišel Stenjka na zidovje, vse razgledal, starejšega zapovedal vreči raz zida, a ndajšega, ki je bil krvav in je komaj dihal, dal je prešibati in k materi poslati.
Koncema postavivši v Astrahanu starešine, odšel jo Stenjka gori po Volgi. On je brez truda osvojil Saratov in Samara, vojvode potopil, načelnike in druge činovnike pretepel in v mestih uvel kozaški red. 1'ovečavši svojo četo v Saratovu in Samari, odšel jo atainan v Simbirsk. To jo bilo v početku septembra leta 1G70. Razin je daleč zabredel, ali upor, ki ga je on začel, zabredel je še daljo. Njegovi verni privrženci in pomagači, Kozaki, so se klatarili povsodi; zahajali so v najod-daljenejo krajo ruske zemlje, ter tukaj nagovarjali narod na upor, Oni so govorili, da gre Razin pokončevat boljarje, dvorjane in druge činovnike, da hoće uništiti vlast vsacega, ter vpeljati v celej Rusiji koza>tvo; on hoče, da bodo vsi ljudje jednaki. Narod je pa željno poslušal te besede, kajti carjevanje Aleksa Mihajlovića je bilo nemirno; vojska nij prene-
hala; davki so rasli, a ž njimi je rastla grabež vojvodov in krivica sodnikov. Fo zakoniku carja Aleksa Mihajlovića so bili predani kmetje graščakom popolnem. S kmetom gospoda nij samo strogo postopala zaradi svojih prestopkov, nogo kmet je moral celo za gospodski ne pregrehe ostrih kaznij pretrpeti. Vsled tega so se razširila razbojstva in umorstva tako jako, da so v same j Moskvi na maslcnico ubijali se in plenili po ulicah. V teh žalostnih časih nij bilo teško, Razinu narod pobuniti, posebno robove, bojarje in činovnike. Ali to mu je bilo še vse premalo, on je hotel odstraniti tudi vso duhovsko oblasti in še samega carja: sploh jc mislil on preokreniti od tal vso moskovske odnošaje. In ker jo vedel, da je v narodu vendar še velika privrženost k carju in duhovskim oblastim, zato je postopal pri svojem podvzetji prav oprezno in ne prenaglo.
Početkom tega leta je umrl carju njegov sin, carjevič Aleks. Stenjka jo splel basno, da carjevič nij umrl, nego da je živ ostal, ter pobegnil pred očetovim surovim ponašanjem in pred bojarsko zlobo k Stenjki, kjer še zdaj prebiva. Stenjka jo dalje razglasil vest, da je k njemu prišel tudi s prestola odstranjeni patrijarh Nikon. Verni Stcnjkini privrženci so razširjali te glase povsodi, kamor so
svilljenega, potem se celo človeštvo nij zrelo za svobodo, ter v resnici zasluži to, kar ima: videz svobode.
Jugoslovansko bojišče.
I* Sjtljcta 2. jan. [Izvirni telegram ^Slovenskemu Narodu".! Vstaši so zopet veliko zmago pribojevali in Turkom veliko živeža vzeli. — Fretečeni petek je hotel Rauf-paša z vsemi svojemi močmi kule v Duzi z živežem oskrbeti V ta namen je svojo vojsko v dva dela razdelil. En del je imel Kr-etac osvojiti, drugi iz Metkovije ven napasti vstaše na Gotačkem polji. Tudi vstaši so svojo vojsko razdelili v dva dela: en del sta zapovedovala Sočica in Simonič in sta imela Krstac braniti, drugi del, kateremu je bil poveljnik Peko Maksim in Grago, imel je udariti na turško vojsko, ki je živež vozila. Sočica je Turke pregnal iz vseh pozicij v Sančevu, in precej na to je drugi del turške vojske v beg vrgel se v Metkovijo, tako da Peko niti prilike nij imel pryeti Tnrke. Boj je bil jako krvav. Turkov je mrtvih 500 vstašev 80. — Drugi dan pak so vstaši udrli za Turki in jim v begu vzeli 3600 ovac, 600 glav goveje živine in 100 konj ter zopet veliko Turkov pobili. _
Vladna nemška „Pol. Corr." poroča da so vstaši tudi 26. zmagali Turke v Zubcih v Hercegovini in isti dan tudi pri Novem v Bosni. Po rečenem listu je zdaj v Hercegovini 10.000 vstašev pod orožjem a tujcev čedalje -več prihaja. — Ravno tako prinaša „P. Corr." iz Bulgarije dopis, ki poroča, da Turki neusmiljeno koljejo in pobijajo Bulgare.
Vladni list dunajki „P. C." poroča, daje knez Črnogorski pisal ruskemu carju, da ne more več zadrževati svojih ljudij, da se ne bi udeleževali boja proti Turkom, ker sicer, če dalje brani Hercegovincem na pomoč priskočiti, onda je njegovo življenje v nevarnosti. Ruski car inu je odgovoril, da naj še malo potrpi. Zarad tega so nemško-magjarski listi jako hudi, -češ, kako da Rusija sama odločuje. — Iz Bel-
grada se pa tudi „A. A. Ztg." piše, da bode na spomlad delala Rusija za zjedinjeuje Hercegovine s Črno goro, za to, da Avstrija vzame turško Hrvatsko Bosno do Vrbasa, ostalo Bosno in Staro Srbijo naj ima Srhija.
Naš vrb rojak Miroslav Hubmajer, glavni poveljnik boseaskih vstajnikov, nam iz Bosne piše, da se vstaja v zgornjej Bosni dobro organizuje in kmalu bode kaj več o njej slišati. Več iz tega pisma objaviti ne smatramo za primerno v korist dobre stvari.
O vstanku piše praška ,,Politik" na novega leta dan: Kakor se tudi žalostno končuje novo leto za večino naroda v Evropi, kakor tudi neprijateljsko jemljo slovo od njega narodi evropski, vendar ima v sebi kal pre-obrnjenja na bolje. Ubogi slovanski narod v Hercegovini, ki v boj za golo življenie kri poti, in svoje jedino premoženje z antiki m junaštvom uničuje, da bi svobodo duha priboril si; ta mali slovanski narod daje Evropi uganko ugibati, ob katerej se prvi diplomatični pre-brisanci zastonj trudijo." Potem „Pol." Sr-mji svetuje, da je zadnji čas začeti boj.
Dopisnik v angleške „Times" iz Herce-vine popisuje, kako lažnjivi so bili vsi dosedanji telegrami iz Carigrada o kakovih turških zmagah nad vstaši.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. januarja.
Državni */)»r ima 11. januarja prvo sejo v tem letu. Na dnevnem redu so menj važne stvari.
Kolikor se iz odseka za nov kazenski zakon čuje, ne bode ni ta nič bolj liberalen, kakor vse, kar nam nemški liberalci stvarjajo.
Iz M'eitc se poroča, da se pogajanje zarad čolni ne in trgovinske zveze nadaljuje brez vspeha. Ogri so trdovratni, naši ministri pa menda ne vedo še prav kaj bi.
Vnanjc države,
Sedaj  se  stanje Turči§e uže njenej
'nemškej prijateljici „N. Fr. Pr." nevarno zdi. Žalostna torej ob novem letu pregleduje ves svet in končuje tako-le: „V vsem skupaj je videti na vhodu novega leta en sam os o depoi n vprašaj; on kaže na plave obale Bospora tjakaj, kjer so se od nekdaj zibale poželjive sanje slovanskega svetovladja. (V) Diplomacija naj se varuje, da denes črez leto ne bode pregreSenje na svetovnem miru na njen račun šlo.
Iz M'*p^m*»»j<w se brzoj avlja, da so pruske sodnije zaprle katoliškega škofa v Gneznu, da bode za šest mesecev zaprt.
Froiicoifen narodna skupščina je sklenila, da bodo volitve delegirancev 16. januarja, volitve v senat 30. januarja, in volitve v novo narodno skupščino pa 20. februarja. — Na starega leta dan je skupščina volila še permanentno komisijo, v katero je voljenih 13 levičnjakov in 12 desničarjev. Denes je menda uže razšla se.
Iz severne Amerik*, prihaja v Evropo bojevit glas. Amerika suho vpraša evropske vlasti, kaj mislijo o tem, da Španija na Kubi ne more miru napraviti. Evropske vlasti ne vedo kaj bi odgovorile. Amerikanci bodo pa najbrž še nekaj čakali, potem pa Kubo, to španjsko Hercegovino, kar ob kratkem zaselL
Dopisi.
Mm NtivliijMke doline 31. dec
[Izv. dop.] Neko županstvo v našem kraji je dobilo od c. kr. okrajnega glavarstva celjskega sledeči ukaz: „Št 25768 Občinsko pred-stoinistvo v županstvo —s— Občinsko pred-stoinistvo ma meni ročno izkaz, iz katerim je bil u letu 1874 preklican, da more usaki posestnik ko čno v svoje kočne na pregled pri-pelati, u 8 dneh vposlati. — Celje dne 1. de-zembra 1875 C. kr. okrajni glavar Haas 1. r." Kdo more nam povedati, kaj se s tem pismom terja?
Kdor slovenski ne zna, naj se pridno uči, popred pa ne slovensko pisariti. Gospodje uradniki pa menda le zato naš lepoglasni slovenski jezik tako pačijo, da bi s tem ljudstvu ljubezen do njega odvzeli. Če pa ne znajo boljše pisati, sram naj jih bo vselej kadar plačo vlečejo, ker denes pri nas uže šolski otroci bolje znajo svoj rojstni jezik.
prišli. V enem mestu so obljubovali slobodno kozaško življenje, na drugem pa so nagovarjali narod, da se vzdigne za carjeviča. Drugod so pobožni narod oboroževali za patrijarha, tam so zopet podšuntali razkolnike, da se po-bore za „pravo vero" proti Nikonovskej hereziji.   Stenjka se nij nič stidil.   On je bunil pogane in mohamedance na kristijane, zval krimsko ordo, ter prosil pomoči pri perzijskem -šahu.   Vse podvzetje je napredovalo, metež je rastel in se širil na vse strani, kakor se voda razlije, ko jez razruši in pretrga. Bog zna kakšnih bed bi bil zadal Stenjka Moskov-skej  državi,  da se nij pod Simbirskom kosa o kamen zadela.
Stenjka se je norčeval s Simbirskom mesec dnij. Narod se mu je predal, ali vojniki in bližnji dvorjani (plemstvo) se nijso podali, nego protivili se mu krepko in odvažno. Proti koncu meseca septembra jim je prišel na pomoč vojskovodja knez Borjatinski. Razin ga je napal s svojo druhaljo, ali je bil potolčen. Črez tri dni je popeljal Razin po noči svoje ljudi na mesto. V tem trenotku pa je zalezel en polk iz vojske Borjatinskove Kozakom za hrbet, ter tako strašno zakričal, da so se vsi prestrašili. Stenjka neznajoč, koja sila je od zadaj, prestraši se tudi jako, ter se zboji, da ne bi njegova četa bila pritisnena k mestu.
On je zatorej sklenil bežati. Ali pri njem je bilo razen donskih kozakov jako mnogo Sa-marcev in bližnjih kmetov. Le-to neurejeno in vojskinemu poslu nenavajeno četo je bilo treba pa tako modro odpeljati, da je Borjatinski ne opazi. To je bilo nemogoče in Stenjka je zatorej sklenil bežati s samimi Kozaki. On je pa poprej postavil kmete za boj proti mestu in jim rekel: „Stojte tukaj, a jaz grem s Kozaki na carske vojvode." Noč je bila temna, Kozaki so prišli do Volge, seli v svoje struge (ladye), ter bo odpeljali dalje.
Ko se je rodilo solnce, spazili so kmetje, da jih je Stenjka zapustil. Začeli so vsi bežati, ali Borjatinski je udaril za njimi, gnal je proti Volgi, kjer jih je mnogo potolkel in potopil. 600 pa živih ulovil. Sodba nad njimi je bila kratka: vse do zadnjega so je kaznili z raznimi kaznimi, a večino so obesili. Daleč ob Volgi so postavili po redu vešala, na katerih so v kratkem viseli ljudje zapeljani po Stenjki Razinu.
Simbirska nesreča unesrečila je Stenj kino podvzetje. Se ve da se je upiralo celo Po-volžje do Nižnjega, ali upornikom nij bilo od Stenjke nobene pomoči. Stenjko je le bežal. Carski vojskovodje so hodili z vojskinimi četami po upornih pokrajinah, požigali vasi in dvorce, ter kaznovali ljudi.   Tako je prošla
zima in proti spomladi je potihnil metež popolnem, Samo Astrahan se je držal še nekoliko mesecev, pa na daljnem severju v samostanu Soloveckem so se skrili po nasvetu Stenj kinih ljudij, razkolniki, ter se branili proti ruskej vojski še nekoliko let.
Pod Simbirskom je Stenjka prevaril, zapustil črni (prosti.) narod, in narod mu tega nij oprostil. On je pribežal k Samari, ali Sa-marci ga nijso pustili k sebi. Stenjka je ušel na Don ter začel popravljati pokvarjeno podvzetje, ali tudi tukaj nij imel nobene sreče. Domači, premožni Kozaki so se ojačili in odvračali tudi ostale od nesrečnega upora. Stenjka se je vsled tega razsrdil, pobesnil, lovil svoje protivnike ter je žgal v peči mesto drv; ali vendar kljubu vsej tej okrutnosti njegovo delo nij napredovalo.
Mej tem pa se je približal tudi Stenj kov konec. V Moskvi je proglasil namreč na prvo nedeljo velikega posta po velikej maši zbor duhovnov Stenjko Razina prokletim, a car je poslal na Don zapoved: uloviti razbojniškega atamana. Po carskej zapovedi so Kozaki sami napali Razina, požgali njegov dvor ter po-obešali po redu vse, katere so ulovili. Živ je ostal samo Stenjka in njogov brat Frol. Kozaki so se jako bali, da bi jim morda Razin s pomočjo čarovnij in vraž ušel iz zatvora,
Iz  Hrvatskega  31. dec. | I/v. dop.] Ogerska vlada je tedaj res poslala svojega komisarja v gorenjo granico. Svrha njegove misije je, da se prepriča o simpatijah tamošnjega prebivalstva za bosensko vstajo, ter da te simpatije vduši in pogasi obujen-jem simpatij za „veliko" magjarsko državo! Lepi nalog, teški nalog!  Simpatye za vstajo so bile  preden je  prišel  komisar,  in simpatije za vstajo  bodo  ostale, ko komisarja uže  zdavnaj  ne bo več v granici. Simpatij za „veliko" magjarsko državo iuj  bilo pred komisarjem, pa jih tudi za njim ne bo. Ma-gjari bi vajjda radi iz  naše  granice drugo Slovaško naredili, kaj-li vraga! Kedar bodo v Budim-Fešti  komisarjevo  poročilo   brali se bodo pač pobožno držali, kaj-li? ter magjar-skega boga na pomoč klicali.   Magjarski komisar mej Slunjani in Ogulinci,  mej Ličani Otočani! Kaj takega svet še nij doživel. Sicer je pa od ene strani dobro, da magjarski komisarji po Hrvatskem potujejo, vsaj ne bodo Magjari več v iluziji živeli, da je Hrvat njihov „baratom", ter da njihov vpliv še daleko doseže bregove jadranskega morja.   Sicer se nam pa dozdeva, da ogorska vlada niti vlastna nij, komisarije v granico  pošiljati. Granica nij Še niti hrvatska, kamo-li magjarska. Ali kdor je drzovit in  prisiljen, ta je Magjar Poleg pri nas vladajočega mnenja bi bil mogel Mollinarv proti temu komisarenju prote-štovati,  pa nij!  Zakaj ne? — Magjari so zadnji čas vse nemagjarske narode ogerske države žalili: Slovake, Rumune, Saše in Srbe, in  sedaj  so  tudi na  Hrvate  apetit dobili.
Naša vlada in naša narodna stranka ste vse premalo na oprezu proti Magjarom, in iz te neoprezbe bi mogel narod škodo trpeti. Magjarska notranja politika gre na strogo cen-tralizovanje, in zato bodo staro-zgodovinske Erdelj (Sedmogradsko) v enostalne magjarsko „varmedje" razdrobili, Sasom bodo njih staro „univerzo" (narodno zastopstvo) vzeli, pravice srbskega naroda so pa itak uže zdavnaj samo Be na papirji. Sedaj je, da se ciklus magjar-skega nasilja sklene,  red prišel na Hrvate.
Vfagjari so nagodbo uže tolikokrat žalili, njene ustanove uže na tolikih mestih prodrli, da nagodba denes nij več prvej podobna, Pa kdo protestuje proti temu? Nikdo. In to Magjare še bolj bodri nadalje razdevanje to zadnje in jedine trdnjave hrvatskega državnega prava. — In tako Magjari strahujejo en narod za drugim, kar ne bi mogli, če bi narodi v svojej obrambi složni bili. Sicer pa more Tisza tudi še buro žeti, ki bo iz semena njegove notranje politike denes ali jutri naglo bujna v latovje skočila.
Domače stvari.
— („Zvonlt.) Zaradi listove glave se je izdanje prve št. „Zvona" nekoliko zakasnilo, kar nas telegrafično prosi naznaniti izdatelj g. Stritar.
— (Za juristovski ples), ki bode 5. februarja v Ljubljani, so v odbor stopili gg. vladni svetovalec Chorinski, dež. sodnije svetovalec Leitmajer, avskultant Polec, adj. Klauser, finančne prokurature konc. Janko Krsnik, konc. prakt. Vestenek, avsk. Perko, adj. dr. Kravs, vladni tajn. Mahkot, adv. dr. Moše, drž. pravdn. namestnik MUhleisen, komisar Weiglein, adj. Strahl, komisar Gozani, vladni koncipijent Gutmannsthal, Schwarz in Fridrich, adv. konc. dr. Papež, finančne prokurature konc. dr. Stare", in avsk. dr. Petrič, Grčar in Ekel.
— (Slovensko gledališče.) Prva letošnja predstava bo G. t. m. Predstavljala se bode burka v 3 dejanjih s petjem „Črevljar-ska učenca".   Razveseljevala bosta občinstvo naša komika, ženski in moški: gospa Odijeva in gospod Kaj zel, v čijih rokah sti glavni na logi.   Tudi naš  vrli moški in ženski zbor bode sodelaval, torej se je nadejati prav ve selega, in zanimivega večera.   Druga pred stava z opereto bo 10., tretja IG. in četrta 23. t. m.
— („Krachu   nemškega gleda lišča v Ljubljani.)   Nemško gledališče v Ljubljani je — faliralo. Direktor Schwabe je konkurz napovedal.  Sedaj je povsod mej na
širni nemškutarji veliko sej in podpisovanj. Skušajo, kako bi se dalo narediti, da bi igralci brez direktorja nadalje igrali, dokler bode kasa kaj izdala. To so nasledki ljub-ljansko-nemške ošabnosti. Več še govorimo, kadar se stvar natanko izve.
— (Novo „ljubljansko hranilno in posojilno društvo") je pred nekaj dnevi od c. kr. oblastnije potrjeno. Provizo-rični odbor ima v teku tega tedna sejo. Delovanje se bode pričelo takoj potem.
— (Narodna čitalnica kamniška) bode imela 6. t. m. na sv. treh kraljev dan ob petej uri po polu dne v društvenej dvorani svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji preteklega leta. 2. Polaganje društvenih računov. 3. Volitev predsednika blagajnika in sedem odbornikov. 4. Predlogi in nasveti posameznih udov. Najuljudnejše se vabijo vsi Č. gg. društveniki se splošno udeležiti zbora.
— (Iz Mozirja) se nam piše 2. jan: V gostilni g. GoriČarja visi nabiralnica za narodno šolo, iz katere so zopet gg. učitelji knjižice in drugo potrebno orodje za uboge šolarčke nakupili. Lepa hvala vsem darilcem in prosimo za napredovanje v tem oziru, da ne bodo ubogi otročiči, katerim starši kupiti nečejo ali ne morejo, brez šolskega orodja.
— (Slomšekov spomenik.) „Slov. Gospodar" piše: „Pred 10 leti začeto delo Slomšek ovega spomenika se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomšekov spomenik je tedaj na 11. januarja ob 2. uri po polu dne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-jevej hiši. Vsled ustave od 15. nov. 18G5, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke, dr, Ulage in dr. Scrneca, pozvani so 1. „vsi dekani na Slovenskem. 2. vsi predsedniki čitalnic. 3. vsi uredniki slovenskih časnikov in 4. drugi imenitni domorodci na pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Čolnik, Šnirh, korvikar Pire v Gorici, g. Si-mončič pri sv. Lovrencu in Slovanska beseda
zatorej so ga ukovali v blagoslovljene verige, ter ga zaprli na svetem mestu v cerkvi. Črez nekoliko dnij so Stenjka in Frolka odpeljali v Moskvo z jako stražo. Pred Moskvo je prišel Stenj ki nasproti velik voz z ve sali, h katerim so prikovali velicega zločinca; Frolka pa so pustili na zemlji ter ga ukovali z enim koncem verig za vrat, z drugim pa za voz. Tako je Razin prišel v Moskvo: za vozom pa je korakal njegov brat. Nju so peljali naravnost k sodbi ter ju po tadanjem običaju začeli natezati. Strašna so bila natezanja, ali Stenjko je vse ravnodušno pretrpel; samo rab\ja je psoval in brata zmerjal z babo, ker je kričal od prevelikih muk. Po natvezanju so ju vrgli skupaj v stolp. V narodnej pesni se opisuje Stenjkina muka tako-le: „Kak bivalo mne, dobru molodcu, da vremjačko, — Ja hodil, guljal (sprehajal se) dobrij mo'odec, po sinju morju, — Už ja bil,  razbival suda-korablji,
— Ja tatarskijo, armjanskije, busurmanskije;
— Ešče bil, razbival legki lodočki, — Kak bivalo legkim lodočkam prohodu ujet, — A noneča muje, dobru molodcu, vremja ujet. — Sižu ja dobrij molodec, vo poinianji, — Ja vo toj - li vo zlodjejke (vražjem) v zemljanoj tjurme, — U dobra molodca noženjki skovani,   —  Na noženjkah okovuški njemeekija,
— Na ručenjkah u molodca zamki zatjureninje.
— A na šejuške (vratu) u molodca rogatki (greben železni) željeznija". —
Nijsta dolgo sedela Stenjka in Frolka v tamnici: za en dan so ju odpeljali na kazen. Ves trg jo bil nabit z narodom. Pročitali so od sodbo. Stenjka se je prekrižal naklonil na vse štiri strani ter rekel narodu: „Odpustite mi!" Položili so ga na desko ter pritisnili vrh drugo. Rabelj mu je zdrobil desno roko pri komolcu, potem levo nogo pri kolenu in na zadnje glavo. Brata njegova Frolko nijso kaznili: on je namreč obečal, da bode pokazal, kam je shranil Stenjka vsa razbojniška pisma in razne druge papirje. Ko so so soznanili vse od njega, kar je bilo treba, pustili so ga v turnu na miru; tukaj je tudi umrl. Osiroteni razbojniški Kozaki so močno žalovali za svojim atainanoin ter zložili o njem sledečo žalostno pesen: „Po-mutilsja slavnij tihij Don, — Ot Čerkaska do Černa morja! — Pomješalsja ves kazačij krug! — Atamnna bolje  (več)  ujet u nas,
— Njet Stepaua Timoiejevira, — Po pro-zvanju Stenjki Razina! Poimali dobra molodca, — Zavjazali ruki bjelija, — Povezli vo kamenu Moskvu, — Ina slavnoj Krasnoj ploščati (trg) — Otrubili bujnu golovu!"
Napisal je Stenjka Razin tudi sam pesen o sebi.   Govori se namreč, da je priča-
kovaje smrtne ure v stolpu zložil sledečo pesnico: „Shoronite menja, bratci, meždu treh dorog; — Mež moskovskoj, astrahanskoj, slavnoj, kijevskoj; — V nogah muje položite sablju vostruju. — Kto projdet, ili projedet — ostanovitja, — Mojemu li živo-tvornomu krestu (križu) pomolitsja, — Mojej sablji, mojej vostroj ispuzajetsja: (prostraši so) — Čto ležit tut vor (tat), udalij (smel) dobroj molodec, — Stenjka Razin Timofejov po prozvanju!"
Ena in druga teh pesen se čuje dan denes v Rusiji. Do denašnjega dne živi strašni spomin na Stenjko Razina. V onih krajih, kjer jo zlodejstvoval pozna vsak od starega do mladega njegovo življenje. Na Volgi se imenuje mnogo krajev po njegovem imenu ravno tako, kakor po Jermaku Tmiofejeviču, ki je odkril Sibirijo ter jo osvojil za Rusko. Mnogi priprosti ljudje ne verujejo, da je Stenjka umrl, nego govore, da je pobegnil s pomočjo svojih čarobij iz moskovskega stolpa na Volgo. Pa tudi Volga nij njega sprejela, niti mati črna zemlja, nego da zanj nij smrti, da je še zdaj živ, da blodi po Rusiji, da pomaga beguncem in siromakom, ali pa da sedi pri kakej gori in molči.
na Dunaji". Ožji odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamenji v Pouk vi, krasen naris načrta za glavni spomenik v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in 124" visok model 5 l/a' visoke podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič'. Slovenske liste prosimo uljudno, naj vzamejo ovo povabilo na blagovoljno znanje.
V Mariboru 29. dec. 1875.
Ožji odbor Slomšekovega spomenika.
— (Iz Kopra) v Istri se piše „Soči" o stanji tamošnjih Slovencev: Italijani so zelo fanatični, kamor pridemo, nas z grdim očesom gledajo. Oni so nam tako sovražni, da nas vedno napadajo. Pred tednom, to je 19. p. m. je Italijanom kri zakipela. Mislili so torej spuntati se. Nedelja je bil žalosten dan za nas. Vse lahonstvo se jo zbiralo pred stolno cerkvijo. Nekega Italijana s Trsta je nek doktor (juris) Gainbini povozil po desni roki, mene, da je Slovenec. Pred gostilno „Ra-decky" je nek lahon vstavil nekega pripravnika, Laha iz Trsta, nastavi mu revolver na prsa, ter ga sprašuje, ali je Italijan, ali Slovenec. Akopram je bil Italijan, nij bil tako hitro še prost. Izpuli se mu iz rok in skoči v gostilno (Uadeckv), bil je pa ubogi revež iz gostilne vržen. K sreči prido en linancar Ljubljančan, ter sprejma reveža domov. Bože mili, kaj bi bilo tu, ako bi bil oni Slovenec. Istega dne so še celo o polu dne na ulici nekatere pripravnike kamenjali. Bes lepa se nam godi tu.
— (Koncert v goriškem gledališču) Kljubu velikim zaprekam, katero so se goriškim Slovencem napravljale od uže znane strani, je bilo gledališče polno; črez 600 obiskovalcev večinoma Slovencev iz vseh krajev na Goriškem in tudi mnogo tržaškik bratov je bilo v parteru, na galeriji in tudi v ložah zapazili smo mnogo goriških Slovenk. Vojaška godba, katero je blagovoljno dovolilo divizijsko zapoveljništvo v Trstu (mestno godbo je namreč magistrat odrekel), je kaj izvrstno godla 2 teška komada. Slavčevi pevci so nastopili Še v večjem številu, kakor smo se nadejali; bilo jih je gotovo čroz 120; peli so prav izvrstno pod vodstvom vrlega Hribarja, kateri je pri tej priliki pokazal, da je kos važni in teški nalogi.   Petje je šlo dobro in precizno*.'
— (Kravji trojčki.) Piše se nam: V Mengši blizu Ljubljane pri g. Majdiču je krava vrgla tri teleta, kateri so vsi zdravi.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Isialescte dn Banj
30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilu* hrana, pri ouraščeuih i otrocih brez medicin in stroškov; idruvi vao bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicaii, jotiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nesp&nje. slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglav jo, mleuje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trganje, shujšanjo, bledićico iu pre hlajenje; posebno ho priporoča za dojenee in je bolje, nego dojnldlno mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vtiako medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka. pra vega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru. zdravilnega svetnika Dr. Angdsteina, Dr. Shorelaudu Mr. Campbella, prof. Dr. Deiie, Dr. Ure, grofinjo Castle-■tnart, Markize de iirehau a mnogo druzih imenitnih Ogob, ko razpošiljava n:t posebno "zahtevanje nastonj.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Kratki izkaz is s0.o0o spričevalo t.
Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaji, 13. aprila 1872. Trefilo j« tže sedem mesece , «>d'arseni bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prani a iiču. men h bolečinah, in sicer tako ia a-m od dne do rino *idnor g nil, in to 7* prečilo je dolgo č.si moj* Stadije. Ćul sem od Vaše čudapolne Revalesciere prilel tem jo rabiti in -agotovim Vas, da se čutim po menečntni i žirku Više tfčne in okusno Ko a lesciere popo n< m zdrav, tako. da brez najmuiiega tresenja motem zopet pisati. Za adi teg* p:iponč.,m vsem bolnim to primerno prav coi 6 *n okn*i.o hrano, kot : ajboijši pripom č k, ter ostantm Vas udaui
Gabriel Testhner. tdnjttelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin i sake vrste sedem let BCm strašno. Nijsem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenjo, vedno nespanje, ter st>ui trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusita sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uzivaui tri mesece, zahvaljujem bo bogu. Kevalesciere ?asluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in mo stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhan. St. 75 877.  Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
St. 65.716. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in huj sanji.
Kevalesciere je 4 krat cečnejša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih.
V plehastih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr • l fant t gold. ftO kr., % runta 4 gola. 50 kr., fi run tov 1C ,fi).ri., l" funtov 90 gold.. 24 funtov M trold.
Hovalč>jK.io!»'-fiit«eniten v pikicah in »aHetah f-12 faa ] goid. 50 kr., 24 t&;< 2 gutd. .r., 4-t ta« J trold. 50 kr., v prahu za 120 ta- tO srold. i'rodijo D u Barry * Comp. na D»Humit, W»lJ'l»«ii-K»rae 4"ev. 3, kukor v vseh -.JL-Ktih pri dobri) lek&rjib in »pooerijakih trgovcih: tndi razpošilja dn-okjska bila na v«e krafe vn poštnih -izkaznicah »h povsetjil. V i.jr.bljnnj F.<< ' >hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", t Reki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju B irn »aohorju, • ttpljetu pri lekarju Aljinoviču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serrivallo pri drogeristn P. It o e ca in J. Hirachn, v Zadru pri Audroviču. (294)
§51.1. g
«3-O
S5 H -j o» B w M os Zd g
■
-i w *
2 '_6» O -I
g, g
O Ca ~ O CD       30 p PT «6
. 3". i
Dunajska največa
27
os cji <*> £2 —
(Ji C5 O O tj. O tO -l C o
Zaloga
solidne in znane zanesljive firme
Bernhard Pollak-a na Ounaji,
Karntnerstrasse 14,
(vis-a-vis VVeihburggaaso),
prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno
za vsako saisono,
ovčje-volnate oblačilne snove.
Kavno tako tudi vse si mislečo vrBto, platnenega, modernega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnato in žametasto trako, ravno tako tudi gaipir-čipke vsako bazo, poleg še tisoč drugih stvarij.
Izgledki i zaznamek blaga
zastonj in frunlto.
NaroČila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (825—24)
NepristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka.
Tlljri.
2. januarja
»v*<»v»: Hajek iz Kamnika. — /.upam iz Reke.
Fri .«il«u«.; Tomšič iz Trsta. — StoisavljeviS it Zagreba. — Miinster iz Celovca. — Schwarz iz Dunaja. — Kua iz Maribora. — Proširen iz Radovljice.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjige:
Koiaasizii in povesti:
1. Erazem Tittoulinh. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
% Meta IIoldeniM. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. Kantorčica. Koman s pogorskega zakotja. Ćeški spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr.
4. I"»vl poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na crnl zemlji. Novela, spis.    Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal U. Riviere, poslovenil Davorin Mostnih. — Cerkev ln država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulayet poslovenil Davorin Ilo.tnik, velja     ...      25 kr.
S. Xj±@tlzi v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— ŽivotopiMje, sp. Hajč Bož. — Frešern, Pre&erin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Teleeja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vomjak. — 0?gava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja       ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Faulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil //. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso skup so dajo za znižano ceno 2 gold. 50 kr.
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
praftelc. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zohobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in niajanjo zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje z6b. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surflns
«le I*arls, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda flacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj /.liani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe iu udo z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in Bkušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bodo tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
61ycerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokanc ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 'M kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježnu in mehka, so jej daje prednost pred vsemi iiinivuliiiiiii vodami, lepotičjem in lepo ličnim sreuNtvuiu, katera so testo škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—167)
3WSE~ NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. I
—i—i—nasca^ ;.^iy^^^,^a^w'^a«aaw
Lastnimi in tisk ..Narodno tiskarno'