Leto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXVII. — Izdan in razposlan dne 20. novembra 1896.
Vsebina (Št. 205 —209.) 205. Zakon o vredbi obseda vpravičenosti nekaterih trgovinskih obrtov na drobno. — 2 K». Razglas o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom v mestu Llbercu. — 207. Ukaz o carinskem postopanju z Glauberjevo soljô, ki ima v sebi sodo. — 208. Zakon o nabavi sredstev za napravo novega poslopja v namestbo okulistične klinike c. k. krakovskega vseučilišča. — 209. Razglas, da se občina Ghobot izločuje iz okraja davčnega urada v Niepolomicah in odkazuje okraju davčnega urada v Bochni.
205.
Zakon z dne 4. julija 1896. 1.
o vredbi obsega vpravičenosti nekaterih trgovinskih obrtov na drobno.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Paragraf 38. zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda se dopolnjuje z nastopnim določilom, katero bodi njegov četrti odstavek:
Obseg vpravičenosti trgovinskih obrtov na drobno z manjšo zalogo blaga in z omejitvo na prodajanje pridelkov ali izdelkov manjše vrednosti ob samo krajnem obratu (prodaja mešanega blaga, krušnarski, branjevski ali prekupski obrt, trgovina z živežem i. e.) se sme vrediti z ukazom, doprašavši trgovinske in obrtne zbornice in pa dotične zadruge.
§. 2.
Ta zakon stopi v veljavnost šest mesecev po njegovi razglasitvi.
S časom, ko zadobi 'moč v g. 1. omenjeni ukaz, se smejo ž njim vrejeni trgovinski obrli na drobno izvrševati samo v tam oznamenjenem obsegu.
S- 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno ministru za trgovino in ministru notranjih stvari.
V Iglu, dne 4. julija 1896. 1.
Franc Jožef s- r.
Uaileni s. r.	Glanz s. r.
20«.
Razglas ministrstva za železnice z dne 5. oktobra 1896. 1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom v mestu Libercu.
C. k. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanov-
(Slovenisch.)
126
ljenih spodaj, v porazumu z vdeleženimi e. k. ministrstvi in s c. in k. državnim vojnim ministrstvom mestni občini liberski dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male, z električno silo gnane železnice z ozkim tirom od kolodvora Libérée na c. k. priv. južnosevernonemški spojni železnici skozi mesto črez trge Tuchplatz, Altstädterplalz in Theaterplatz k Belvederu pri ljudskem vrtu.
§• I-
Za dopušččno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjene prostosti od pridobnine in dohodnine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na njih mesto, se ustanavlja na 15 let, računčč od današnjega dne.
Gledé na eventuvalno izpremembo kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna, prècej začeti gradnjo s kraja oznamenjene železnice in jo dokončati najpozneje v enem letu, računčč od današnjega dne, .er izročiti dodelano železnico javnemu prometu in obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala zgorenjega rokü za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevo c. k. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, Se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile ceste, ki niso v upravi občine, mora konce-
sijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni, vzdrževati tč ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravice, dajati privolilo v rabo ceste.
§• 5-
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 288) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v poglavju II zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) uporabni o malih železnicah, potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadč v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§. 6.
Koncesijonarki se dodeljuje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarki'.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Dalje se koncesijonarki daje pravica, izdati prednostnih delnic, ki gledé obreslovanja in raz-dolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga določi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, potem za dobavo vozil in pa dotacijo pri-čuvnega zaklada res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki se res med grajenjem izplačajo, in kar bo kurzne izgube ob nabavi glavnice.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravilo glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
S- 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in vojakom, ki so v ordo-nančni službi. O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Dalje je koncesijonarka dolžna, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnili pohodov, parad, polaganja cevovodov, napravljanja kanalov itd. oblastva štela, da je začasno treba ustaviti obrat po železnici, tedaj mora koncesijonarka brez upora slušati dotične naredbe oblastva, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§• 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. k. ministrstvo za železnice, se morajo ž njih popotnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§• 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati s vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojnišlvom železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi, ali pa med lemi samimi, se smejo prevažati po služnikih železniškega zavoda.
§- 11.
Dopustilna doba in ž njo vred v §, 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na šestdeset (60) -let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roki! izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu 8- 11 ■ lit- b) zakona o dopuščanju železnic.
§- 12.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne velja gledč dopuščene železnice.
§• 13.
Koncesijonarka ne sme tretjim osebam prepustiti obrata po dopuščeni železnici, ako ji tega državna uprava ne dovoli izrečno.
§- 14.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§- 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopu-stilne dobe.
Chittenberg s. r.
*07.
Ukaz ministrstev za finance in za trgovino z dne 22. oktobra 1896. 1.
o carinskem postopanju z Glauberjevo soljö, ki ima v sebi sodo.
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima ministerstvoma se dopolnjuje opomnja k iskalnici „Glauberjeva sol“ v abecednem spisku blaga k carinski tarifi takd-le:
Mnogokrat pod oznamenilom „sulfat“ (kalci-novana Glauberjeva sol) prodajana, ob narejanju ogljenčevokislega stroncijana (stroncijanita) iz Celestina kot odpadek dobivana Glauberjeva sol, katera se prejemlje zlasti za steklarnice (glažute), ima praviloma v sebi nekaj sode, prihajajoče od tega, ker se mora omenjena rudnina raztvoriti s prebitkom sode.
Taka Glauberjeva sol, ki ima dokazno v sebi sodo, se sme odpravljati po tarifni številki 319 b s carinskim postavkom 20 kr. na 100 kg samö tedaj, kadar se po kemični analizi vzorca, ki ga je uradoma odvzeti in dati preiskati, vgolovi, da se ta soda očividno ni primešala nalašč ter ne presega
io%.
Riliiiski s. r.	Glanz s. r.
SOS.
Zakon z dne 3. novembra 1896. 1.
o nabavi sredstev za napravo novega poslopja v namestbo okulistične klinike c. k. krakovskega vseučilišča.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Vladi se daje oblast, da na stavišču, z nakupom pridobljenem na podstavi zakona z dne 11. julija 1886. 1. (drž. zak. št. 122) v Krakovu, dâ sezidati novo stavbo, v kateri se namesti okulistična klinika c. k. krakovskega vseučilišča.
§. 2.
Dolični potrošek za stavbo in pa za notranjo opravo, stavbno upravo (režijo) itd. se ustanavlja na največinski znesek stoštiridesettisoč (140.000) goldinarjev.
Ta znesek se sme nabaviti na podstavi zakona z dne 15. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 145) s vzprejemom zajma v največinskem znesku 140.000 gl. takö, da se bo potrebovana glavnica obrestovala s štirimi odslotki največ in razdolžila od leta, ko se stavba dokonča, z največ 45 letninami, plačnimi v polletnih obrokih.
§• 3.
Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč z dnevom, ka-I lerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 3. novembra 1896.
Franc Jožef s. r.
Baden! s. r.	Gautsch s. r.
Riliiiski s. r.
*09.
Razglas finančnega ministrstva z dne 4. novembra 1896.1.,
da so občina Chobot izločuje iz okraja davčnega urada v Niepotomicah in odkazuje okraju davčnega urada v Bochni.
Z razglasom finančnega ministrstva z dne 19. novembra 1895. 1. (drž. zak. št. 176) vsled ustanovitve davčnega in sodnega hranilnega urada v Niepotomicah okraju tega davčnega urada odka-zana občina Chobot se zato, ker z občino Grobla, pripadajočo k okraju davčnega urada v Bochni, sestavlja eno katastrsko občino, zopet izločuje iz okraja davčnega urada v Niepotomicah ter ostane, dokler se ne ukaže nič drugega, odkazana okraju davčnega urada v Bochni.
Riliiiski s. r.