24. številka. Ljubljana, v torek 29. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »vefcer, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a v a t ro-o ge r s k e dežele za vso leto 16 gld, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ■» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa «o po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. ■— Uredništvo in u p r a v n i š t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni štvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za — kr. n 50 n 71 30 n 10 ji Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. » — i» » četrt leta........4 „ — ♦> 40 »» |p# Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujrra.vnMt.vo 9,>'*tov. Naroda". Volitev Boulangerjeva. Jako pomenljiv dan bil je predvčeraj ne le za Francijo, morda za celo Evropo. Pariz volil je jednoga poslanca v zbornico A ta volitev ni bila navadna, kajti tu ni šlo le za osobo jednoga samega moža, ampak za to, ali naj se v Franciji še nadalje tako vlada, kakor dosedaj, ali naj pa država za-vozi na ves drugačen tir. Pariški volilci 80 z veliko večino izjavili, da s sedanjim položajem neso več zadovoljni, da žele prevrat«. To so izjaviti glasno s tem, da so volili generala Boulaagera. Da je volitev hi 1 u velice^a pomena to nam dokazujejo vel ke agitacije, ki so se vr&ile od obeh Btranij. Takega volilnega gibanja še ne pomnijo, kakor je bilo sedaj v Parizu. Vsak dan so nabili po večkrat od obeh strani j množine plakatov v raznih barvah, na vsakem je bilo kaj novega, čital si lahko surovo zabavljanj", pn tuli jako tino sa- tiro. Vsi francoski listi so se bavili s to volitvijo, shodi volileev so se sklicevali, na katerih se včasih nI le govorilo in zabavljalo, temveč tudi se pretepalo, kar je pri tacem razburjenji pri precej vročekrvnih Francoz h kaj naravnega. Ves čas se je ugibalo, kdo hode zmagal, od obeh stranij se je ra-čunilo na znatno večino. Nikdo pa nt za gotovo vedel, kak bode izid. Vlada sama bila je jako slabo poučena, kajti ko so Floqueta vprašali, kaj bi storil, ko bi bil Boulanger izvoljen, odgovoril je: „Kaj tncega siniti misliti ne morem!" Ciemenceau pa je nekemu časnikarju nasproti dejal: „Zbolel bodem same nevolje, da bode ubogi Jaqu.es imel samo 40.000 glasov večine!" Vlada skoro do zadnjega hipa ni verovala na Boulangerjevo zmago, a naposled ko so uvideli, da je Boulanger celo v Clemen ceau-ovem volilnem okraji dobil večino in da so zanj glasovali nekdaji Gambettovi volilci, zavladala je v vladnih krogih velika pobitost, ki se tudi v njenih glasilih zakrivati ne da Čudno se bode marsikomu zdelo, kako di je na jedenkrat Boulanger tako popularen postal. Kaj je |ia posebnega storil za domovino ? Tako se tu in tam vpraša. Na prvi hip bi človek zaradi odgovora bil skoro v zadregi. Boulanger je kot vojni minister skrbel za dobro orožje, uvel je izvrstno Lebelovo puško, tajuostni smodnik brez prahu in brez dima uvel je ofenzivno, temperamentu francoskemu jedino prikladno taktiko, vojski udihnil je samozavest, nov pogum. To so za vojsko važne in imenitne stvari, a vse to pogodil bi bil kdo drugi tudi. Samo zaradi tega še ni nastala popularnost njegova, treba torej še drugih uzrokov. Poseben govornik Boulanger tudi m, da bi s svojim govorom očaral poslušalce, saj kakor se trdi, svoje govore le čita. Ne mislimo, da je pri tem tako smešen, kakor ga slikajo francoski republi-čanski in nemški židovski listi. Poseben govornik vender le. ui. Njegovi govori nemajo pravega jedra, navadno se zadovoljuje z nekaterimi donečimi frazami, brez katerih na Francoskem govori sploh možni neso. Iz vseh njegovih govorov niti ne izvemo, kaj prav za prav hoče, ker ne govori jasno. Nekaj pa mu mora vsakdo priznavati, to namreč, da umeje vsako priložnost porabiti v svojo korist in da mu je pri pri tem veliko pomagala njegovih nasprotnikov nerodnost. Sedanja republikanska stranka je v več ozirib močno zavozila. Pokazala je, da nema vodilnega talenta, da je zaradi razporov mej posamičnimi frakcijami popolnem neplodovita Nič uspešnega ni mogla storiti niti v narodno-gospodarskem niti v političnem oziru. Niti trdne vlade ni mogla sestaviti. Jedva je jedno ministerstvo prišlo na krmilo, je je že po-medla sapa, ki je potegnila od druge strani. Monarhisti so nasprotovali vsaki vladi, radikale! neso mogli trpeti zmernorepubličanske vlade, oportunisti pa radikalne ne. Mnogo poslancev je pa še bilo, ki so nasprotovali vsaki vladi, da so le na ta način želi popularnost. Znano je, da je ložje nabirati si lavorike v opoziciji, nego na vladnej strani : v opoziciji treba le kritikovati vsako stvar in popularnost je gotova. Nad dvajset vlad so Francozje že obrabili, odkar imajo zopet republiko. Nobena vlada ni mogla tudi pri najboljšej volji nič dobrega in uspešnega storiti, ker ni imela časa in jej je zbornica vedno delala ovire. Naravno je torej, da se je narod naposled tega naveličal. Popularen moral je postati oni, ki je začel hoj proti zbornici, in tega se je lotil general Boulanger. Tembolj gotov moral je biti uspeha svojega, ker so se mej poslanci godile razne rre bal lepe reči in se je govorilo, da so se večkrat mnogi poslanci dali podmititi, da so v zbornici zagovarjali interese velicih kapitalistov. Poleg upora iu boja proti zbornici in sedanji sistemi, bil je Boulanger tudi nositelj narodne osvete. Be-eda „revanehe" zapisana je na njegovem praporu in to je tudi pripomoglo k njegovi popularnosti. V Boulangerji vidijo Francozi moža, ki bode dovršil to n|ih presično željo. Najprej bode vse pripravil, da bode uspeh vojne zagotovljen, potem pa začel boj. To je povod, da je zanj močno delala tudi liga patrijotov, katere glavno delo je, agitovati za vojno z Nemčijo. S tem, da so Parižani glasovali za Iioulan-gerja, so se izrekli za vojno z Nemci. Preverjeni smo, da je izid volitve v Parizu kaj neprijetno dirnil v Berolinu. Poslednji čas so razni nemški vladni listi skušali spodkopati stališče Boulangeiu LISTEK. Rodbinski spomini. ItiiHki spisal G. I\ Da n i le v s k i, prevel Vinko. III. Babičin raj. (Dalje.) — Molči, molči, G run j a, kakor da ubežniki neso ljudje! Meni se smilijo, delajo ti, kakor. . . Zaradi mene pa si ne ubijaj glave, vse mine . . . A Rodivon se vender ni umiril. Shujšal je, lica so mu upadla in videti je bil starejši za nekaj let. Pričelo pa se je to takrat, ko s*- je bil podal na semenj prodajat nekaj izbranih konj. Na semnji spoznal ga je vpričo vseh ljudij pred neko krčmo rudečelas, neznaten, že pijan potepuh. Rodivon je bil ves zmešan, ko je ugledal tega Človeka, sprva mu niti odzdravil ni. Potem pa sta šla v krčmo ter se tam gostila cela dva dni. Potepuh se je od veselja, da je dobil starega prijatelja, na pol mrtev I zvalil pod mizo, Rodivon pa je odšel domov. Od tega časa bil je kakor poparjen: postni je ves drug Te skrbi so se čez nekaj časa zmanjšale ter, kakor je bila podoba, minile. A na zimo je od ne | kod dobil pismo ter zopet, postal mračen. Iskal je denarja na posodo, dobil ga ter ga nekam poslal, a prejšnji mir se mu ni povrnil. — Odkod dobivaš pisma ? — izpraševala ga je žena. — Od sorodnikov iz našega kraja, — odgovoril je Rodivon, a pisem jej ni pokazal. O Spasovki pisala je Ana Vasilevna Grunji pismo, da zelo hrepeni po njej, iu da bi jej jako ustregla, ako hi, dokler je š'? gorko , šla od doma ter jo obiskala s svojo hčerko. — Kaj praviš, ali bi se peljali h kumi? — vprašala je Grunja moža. — Ne, potrpi še malo. — Zakaj naj b' potrpela? Ne bode dolgo, da bode Spasovki, in potem Uspenje Marije, čas bode bučele pomoriti in med poslati gospodi. O tej priliki lahko odpotujemo s Parano — Boljše je, da odideš po Povišanji (Voz-dviženiji)! Treba bode lan mlatiti — sam ne morem za vse skrbeti. Bučele so pomorili, odposlali med, dan Uspenja je minul, a Rodivon Grunje še ni pustil za Doneč. * * II koncu avgusta pritisnila je posebno huda vročina. Rodivon je zjutraj na konji, a po obedu z begovimi drožkami obšel polja , pogledal, kako se pasejo ovce in konji, preštel voze, vozeče ostalo žito na gumno ter pohodil kopače, ki so na stepi delali nov ribnik. O večerni zarji vrnil so je ves upehan, naglo povečerjal, pregovoril par besed z ženo, pošalil se s hčerko ter odšel spat. Grunja je imela še dolgo opravili s snaženjem posode in raznimi naročili, ter potem namesto moža še šla gledat v shrambo in skl ulišče Spati se jej še ni hotelo. Iz glave jej neno šle ber.ode, ki jih je bil mož izustil pri večerji. „Vse se dogodi na svetu — dejal je, jedoč odo j ko vo gnat v kaši: — in če je človek prost, to se pravi, odpuščen .. . Kar ti kdo vrže besedo, katere potem ne moreš požreti . . — „ K a j pa govoriš?" — vpraša Grunja iu strah jo spreleti. — „NiČ . . . spomnil sein se samo nekega rojaka", — odvrne Rodivon vzclih-nivši: — „in stanovoj mi je zopet prišel na misel. Idor v istini ni človek, marveč rabelj. Zadnjič je na Ternovi zopet ujel pet ubežnikov, da! jih ukle-niti ter odpeljati v ječo ... A še jeden gospod je tak, grof Atakčejcv, gotovo si že slišala o njem, — kdor njemu pride v roko, živega bi pojedel. . ,tt s tem, da so ga hvalili, toda ni posrečilo se jim. — Kake posledice bode imela volitev Boulnn-gerja, se sedaj ne da še sklepati, zato navajamo le to, kar pišejo listi r Glasila Boulangerjeve stranke veselja vriskajo, češ, Pariz odslovil je parlamentarizem, Anatale de la Forge in drugi poslanci Pariški bodo morali odložiti mandate. Rochefort imenuje nedeljsko volitev sodnji dan in prorokuje, da bode Fh quet moral dati oBtavko ter da bode tudi Clemenceiu-a seboj poti gnil. Poslednji naj pusti politiko in se zopet bavi z zdravilstvom, kjer utegne imeti več uspeha. Monarhistični listi zagotavljajo, da je Pariz izrekel se proti republiki. Nova doba je na vidiku. Upanje se po vrača. Javno mnenja potegnilo bode republičane seboj, ki .se zaman ustavljajo. Najmir ne je sodi „Fignro" rekoč: „ Včerajšnje volitve ni smeti precenjevali. Čeravno je pomen in njen upliv velikank, bode vender njena neposredna posledica neznatna. Carnot ostane na svojem mestu. Zbornica je v palači Bourbnn , senat v pala i Luxembourg, od koder se pred splošnimi volitvami ne bodeta umaknila". To je tolažba, dasi mala in ne dolgotrajna. Nedeljsko glasovanje priča, da je republika izgubila zaslombo mej narodom, da jej je zlo gospodarstvo, neprestano spletkarenje in kovarstvo omajalo stališče in klici: „Vive Boulanger!" in „A bas cette repu! lique !u so simptomatičm ga pomena za sedanje francoske krmilarje. Zato vsa Evropa s pozornostjo gleda na do godke v Parizu in pričakuje, ima li republika dovolj moči za svoj obstanek, ali se nam je nadejati velike premembe, katera, )>urilike. Domače stvari. — (Iz Prage) došlo nam je brzojavno poročilo, da je umd danes starosta BSokola", fabri-kant Gabrijel Žižka. Ljubljanski „Sokol" izrazil je, kakor čujemo, brzojavno svoje sočutje bra-tovskemu društvu o velikoj izgubi ter je naprosil ob jednem častna svoja Člana dr. Jana Pod lip-nega in Jana V. Lega, da ga zastopata pri pogrebu. — (G os p od d r. Jos i p Semec,) deželni poslanec in odvetnik v Celji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik s svoto dvajset goldinarjev. Pre-srčna mu hvala! — (Slovensko gledališče.) Predvčeraj predstavljala seje „darovnica pri jezeru1*, drama v štir h činih, po Frana Nissla „Die Zauberiu mu Stein" poslovenil Anton T rs te n j a k. Nisal sluje kot odličen dramatik, bil je kot tak tudi že odlikovan, mislimo pa, da zaradi „Carovniee pri jezeru ne", kajti ta drama upliva a premočnimi sredstvi na poslušalca. Vihar, grom in blisk, uboj, požar vi ste se drug za drug m, žrtev za žrtvijo. Najprej čujemo, da se je Jelin oče obesit, potem vidimo Btarega vojaka Matijo pasti pod sekiro, Jela se zastrupi, blazni Martin skoči v brezdno, France pa „A on je v Pitru, pri carju v službi", — veli | Grunja. „V Pitru, V Pitru, a vender, če hoče, najde vsakega, naj bi se mu tudi pod zemljo skril . . . Saj si slišala, da pride v Čugujev . . Naposled je vse potihnilo v hiši. Grunja se ozre na Parašo, spavajočo v oglu za omaro, izmoli večerno molitev, sleče se, leže ter zaspi. Rodivon sj>i, a nemirno, sedaj pa sedaj se zgane ter se premetava. Sanjalo se mu je, da je ves onemogel od vročine. — „0h, ko bi mi le veter zavel v lice, ko bi imel le požirek studene vode." Čudne sauje plavajo nad njegovim vzglavjem. Rudeče, zabuhlo pijančevo lice nagiblje se čezenj, gledajo ga sive, zlobne oči, ščetinasta brada bode ga v ustni in nos. — »Hahahal imajo te, Rodka, drže te rojak!" krohoče se po vsej sobi pijani obraz. „U-tani, ujetnik! glej ga, glej ! bahaha! Tebi se dobro godi, a meni slabo . . . primite ga . . ." — Fej te bodi, izgubi se! — pljunil je Rodivon v steno, na vso moč bijoč z rokama. Zdajci plane kvišku, sede na postelji ter si mane oči. Mrtva tišina je v spalnici. Polna luna gleda z neba. Z vrta veje vonjava cvetic, čudni, sreberni glasovi prodirajo skozi okno. Tam iz daljave za reko, kjer se bliska k vremenu, nekaj ne- prestano *vei f, umolkne ter se znova oglasi, kakor | da se spušča s pogorja ter se pomiče bliže k reki. — „Vsi svetniki ! zvonček !w zakričf Rodivon. „To so polica,i . . . mene iščejo . . . Kam naj se skrijem?" Oprezno se splazi iz postelje, ne da bi vzbudil Grunjo, naglo se obleče, v tem poišče vedro z vodo, nagne je, jedenkrat, dvakrat požre ter skoči skozi okno. Na dvorišči ni bilo čuti niti glasu Hromi pes Strelka leži, napenjajoč ušesa, v mesečini na krilci. Ugledavši gospodarja, labno poraiga z repom, ustane ter po tleh vohajoč odleti na vrt. Rodivon gre za njim. Pes skoči na cesto, obsevano od lune, ustavi se, nogo skrivivši, sedaj pri tem, sedaj pri onem grmu, ugrizne tu pa tam vrh kake rastline, jo oprezno oblizne, skoči Čez jarek, povoha sedaj jedni, sedaj drugi kujice, pomoli nos proti reki ter se zopet ustavi, kakor da nekaj čuje od tiste strani. A Rodivonu v ušesih zopet šumi iu zvoni ... Uti-hajoč in znova oglašujoč se čuje sreberni glas: ti n — tin . . . ti n . . . „Kaj ne, Strelčica draga, da se motiš, nesi dobro slišala? Nikogar ni!" dejal je Rodivon, k psu obrnem Zojiet mu je bilo, kakor bi ga bil kdo po-paril. Potrese! se jo po vsem životu, krčevito do pasa prodiral v visoko, dišečo travo ter se ustavil, kakor (»drevenel, iz senčnega gozda pod gi iči ono-stran reke bilo je razločno slišati hrkanje jednega konja, in zopi t jednega in t ho stokanje oprezno vrtečih se koles — »Prikradli bi se radi, privezali so zvonček!" — zasvita se Rodovinu v glavi: — „in kam drugam, kot k meni?" Pokliče psa, da bi ne zalajal, leti v spalnico, vzbudi ženo ter jej naglo pove, kaj in kako. Grunja je zastokala ter ni mogla {spregovoriti. — „ Al i naj pokličem ljudij ?" — „Ne pokliči nikogar... Vse je izgubljeno! Sam si pomorem . . Ćez jedno uro sedel jo za mizo, pogrneno z belim pogrinjalom in pokrito z raznimi jedili in steklenicami, pred pubtečim samovatom dri gorečo sveto nizek, siv, plešast in malo grbast človek v zapeti suknji: bil je stanovoj. Rodivon stal je, z rokama na hrbtu, ves izgubljen pokorno pred njim. Grunja, jedva še živa od straha, gledala ja je skozi vrata iz sosednje izbe. — Ali so vrata v vežo zaprta? — vpraša stanovoj, imejoč opraviti s prašičkom. — Zaprta. — Ni kdo ne vd, da sem jaz prišel? — Nikdo. (Daljo prih.) odide na boj proti Turkom, tako, da so končane vse glavne osobe. Predsodek ljudstva proti Jeli čarovnici je premalo osnovan, malo srečen pa prizor v zadnjem dejanji, ko Jela in France bežeča pred preganjalci svojimi mirno sedita in Jela na široko pripoveduje svojega življenja zgodovino. Zaradi teb in drugih nedostatkov „Ćarovnica pri jezeru" ni piodrla, dosegla je le „suc« es iPestime*. Kar se prevoda tiče, menimo, da bi se bila imela igra drugače lokalizovati. V Bohinj nikakor ne sodi. Mlin na Savici in krčma pri jezeru ne strinjata se s trajnimi razmerami, dejanje pa ne z Bohinjci niti v sedanjem, niti v 17. stoletji. Kar se predstave same t.če, konstat ujemo, da je bila dobra, glavne uloge igrale *o se izborno. To velja v p! vi vrsti gospodični Z v onar je vi , predstavljajoči naslovno, jako težavno ulogo, v drugi vrsti pa gosp. Borštniku (France). Gospodična Gost i če v a ugajala je vseskozi, tudi g. Slavko predstavljal je blaznega ali bolje rečeno z dobrim razumom. Ostale uloge ko deloma prekratke, da bi obširneje govorili 0 njih, deloma pa je bilo opažati, da jih igralci neso dobro znali iu da je parkrat žensko osobje moralo pomagati iz zadrege. Temu je menda tudi pripisavati neumestni „ex tempere" „Vftecko jedno!" katerega v prevodu gotovo ni. Gledališče bilo je razprodano in občinstvo odlikovalo je zlasti glavne osobe z obilnim priznanjem — (Slovensko učiteljsko društvo) ima jutri dne 29. t. m. ob 8. uri v mali dvorani „Pri Malici" svoj večer. Želi se, da bi bila boljša udeležba ne samo iz mesta, ampak tudi iz bližnje okolice. — (Društveni ples slovenskih bicikl i sto v) bode IG. februvarja. Priprave, kakor tudi simpatije plesu so velike in upati je piav povelj nega uspeha. — (Pri zborovanji za B 1 e i w e i s o v s ]> o meni k) dne 24. t. m. je tainik poročal tako: Slavna skupščina! Dovolite, da Vam nekoliko znamenitoj ih podatkov kličem v spomni. Dne 20. novembra I. 1881. izdihnil je prvi naš m« ž, naš ljubljeni In spoštovani oče dr. Janez B edvveis vitez Tr-steuiški svojo blago dušo. Din G. januvarja 1882. povabila so se vsa narodna društva, da izvolijo de legate v posebno skupino in 25. februvarja t. I. sešnl se j" ta odbor v prvo svojo sejo ter se t ako konstituiral, da je g dr Jernej Zupane izvoljen predsednikom, g. Kreft tajnikom, mesto njega pozneje Fian Etavnihar, kot zastopniki deželnih poslancev izvoljena sta bila gg. Svetec in Fran Potočnik iu kot zastopnika Ljubljanskega meščanstva gg. M. P.tkiž in Horak. V drugi seji 4. marca 18s2. 1. imenovan je bil g. L. Robič blagajnikom in sklenilo se je po dolgem razgovoru, da se dr. Janezu Blei-vveisu stavi na javnem prostoru dostojen spomenik, spomenik na pokopališči po pismeni izjavi gospe udove pokojnega pa prevzame rodo vina sama. Sklenilo so je dalje, da gg. Jene in tajnik raz pošlje ta nosebna vabila za pobiranje doneskov vsem dekanom in odličnim narodnjakom in se jih je res odposlalo 182. V daljni seji dne 19. maja 1882. se je pa moralo konstatovati, da prihajajo doneski nepričakovano poredkoma, iu da je v prospeh tega pod-uzetja treba še strune nategniti. Sklenilo se je po časnikih živahne reklame delati in izvolil se je eksekutivni komite 4 gospodov (dr Zupane, Drenik, Robič in tajnik), ki imajo s posebnimi polarni na vsa mesta, trga in vasi, koder prebivajo Slovenci vabila razposlati v ta namen, da se imajo povsod odbori in poverjeniki nastaviti ter kolikor možno pospešiti nabiranje novcev bodisi z uplačili jeden-kratnimi, ali v mesečnih ali letnih obrokih. Termin za ta Uplačila nastavil se je na dve leti. Do tja nabralo se je 1000 gld. do 3. aprila 1883. leta 1700 gld. in do danes okolu 1900 gld Od omenjene zadnje seje naprej ni bilo nobenega sestanka več, ker so nabiranje doneskov zavirale razne zapreke, mej katere štejem nabiranje novcev za „Narodni dom", za družbo sv. Cirila in Metoda, za druge manje spomenike itd , poglavitne zapreke pa je iskati v posledicah zuameuitega razkola v narodnem taboru, ki je trajal do najnovejše dobe z večjo ali manjo strastjo in oviral usjiešuo z vršite v našega pod uzetja. Vsled tega tudi ni kazalo po danem terminu 2 let sklicati skupščino in čakali smo do boljših časov, ter, mislim vsaj dočakali jih, ker šele danes smemo reči, da so se po grozovitih žalostnih skušnjah duhovi polegli, in da nam splošno pomir-jenje v narodnem taboru omogoči zopet misliti na onega možu, katerega bomo vedne pogrešali, dokler bo živel narod slovenski, katerega bomo vedno slavili. Iz tega pa izvnja eksekutivni komite prošnjo do slavnega odbora, da z novo, mladeniško živah nosijo dovrši svojo že Žahbog predolgo zavlečeno zadačo. Gosp. blagajnik Robič poroča, da je bilo dohodkov z obrestmi vred do konca leta 1888. 2400 gld. 97 kr., stroškov 65 kr., torej prebitka 2400 gld. 32 kr. Sklenilo se je konečno, da se nabiranje nadaljuje. — (Iz Kurje Vasi) se nam piše, daje tamošnje bralno društvo preteklo nedeljo imelo svoj prvi shod, katerega se je udeležilo precejšnje število članov, izvolil se je začasni odbor, ki je imel včeraj zvečer prvo sejo ter mej drugim sklenil, da se dne 10. februvarja priredi veselica z obširnim programom, ki se bode pozneje objavil. (V Dolu p o (i Ljubljano) bila je dne 23 t. m. volitev v krajni šolski svet. Izvoljeni so, gg. Jarnej Jare, župnik, predsednikom; Jože F. Palme, graščak, podpredsednikom; Ivan Leveč, Heinrich VVisiak, Fran Pevec, Janez Je ran kot odborniki. Novo voljeni gospodje bodo imeli dosti opravila, ker bodemo za jedno nadstropje šolsko poslopje vzdignili za drugi razred. — („Bralno društvo" v Dolu) priredi v spomin Valentinu Vodniku dne 2. svečana v go st.lni Ivana Levca veselico. Vspored 1. Pozdrav 2. „Brati ne zna" burka v jednem dejanji. 3. Godba, in petje. 4. „Damoklejev meč", gluma v jednem dejanji. 5. Prosta zabava in ples. Začetek ob 6. uri Ustopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr. K tej veselici vabi najuljudneje odbor. — (Litijsko pevsko društvo) priredi dne 3. februvarja t. I. veselico v spomin Valentinu Vodniku v gostilni „Na pošti". Vspored: 1. „Bram« bovška', poje moški zbor. 2. Komični prizor. 3. „Na moje rojake", poje moški zbor s tenor solo. 4. Govor. 5 „Kitajska", šaljivi Čveterospev. G. Vodnikova. 7. Ples. Udje plačajo 20 kr , neudje 50 kr. ustojmine. Gospe in gospodičine so ustopnioe prt.ste. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop je dovoljen le povabljenim. Odbor. — (Iz Cerknice.) Odbor narodne čitalnic • v Cerknici sklenil je, da bode prva letošnja veselica dre 10. februvarja. Sviral bode češki kvintet Blever. — Natančneji vspored naznani se pozneje. — (Vabilo) k veselici, ki jo priiedi čitalnica Postojinska v soboto 2. februvarja t. I. v hotelu pri „Ogerski kroni" na korist Miroslava Vil-barja spomeniku v Postojinii Začetek ob 1/a8 uri zvečer. Ustopnina za ude 50 kr., za neude l gld. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Vspored; 1 Fr. Gestrin: „Proslov", deklamuje gdču. Vikt. Praprot nik-ova* 2. D. Jenko: „Onamo", moški zbor. 1. Sav nostni govor, govori g. Gestrin. 4. „Fantazija na citre" Bvira g. Al. Lavrenčič. 5. A. Foerster: „Ki-t ca slovenskih narodnih pesni j", mešati zbor. G. Btumlaeber; „Življenje v siniti", samospev s sprem-Ijevanjem na citre, poje in spremlja g. A. Lavrenčič. 7. B. Ipavic: „Mrak", mešan zbor s samospevom za bariton. 8. A. Gaithe: „Vinska pokušaja" Sa Ijiv čveterospev s spreioijevaujem na glasovir, pojo gg. Al. Lavrenčič, A. Bile, Jos. Paternost, Al. Burger; spremlja Da glasovir gospa Marija Lav-renčič-eva. 9. Srečkanje. 10 Ig. Borštnik: „Ponesrečena glavna skušnja". 11. Ples. — (Bralno d r u š t v o , Mir" v Št. Petru na Notranjskem) priredi dne 14. februvarja sijajno veselico v svojih prostorih „Pri zvezdi" v spomin pokojnemu slovenskemu pesniku Miroslavu Vi i barju. — (Narodna čitalnica v Čr n o in 1 j i) priredi 2. dan svečana t I. veselico v spomin j>r vega Blovenskega pesnika Valentina Vodnika. Vsjio-red: 1. A. Nedved: »Zvezna", poje moški zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Hauser: „Liebeslied", duo za gosli in glasovir. 4. Fr. (torbic*: „Milotinki", a) „Skupaj sva pri oknu Btala", b) „Želei bi, da bil bi ptica", besede dr. Gr, Krekove, samospeva za visoki glas. 5. S. Gregorčič: „Jeflejeva prisega", deklamacija. G. Dr. G. Ipavtc: „Danici", samospev in brenčeči zbor. 7. A. Nedved: „Danio-", besede M. Vilharjeve, samospev za moški glas s spretnije vanjeni glasovira. 8. Fr. Flotovv: Potpourri iz opere „Aleasandro Stradella", za gosli s spremljevanjetn glasovira. 8. Ples. Ustopnioe plačajo društveniki za osobo 20 kr., nedruštveniki pa 40 kr. K udeležbi vabi uljudno odbor. — (Iz Celja.) V.«bila na sijajen plea slovenskih samskih gospodov so se že razposlala. Da se olajša delo odboru, so prosijo povabljenci, da so kmalu oglase za ustopnice, katero se dobivajo brezplačno proti oznanilo pri že naznanjeni tvrdki: Vanič & Jerman v Celji. Obče zanimanje in velikanske priprave so nam porok, da bode ples dne 9. svečana lep sestanek odlične slovenske inteligencije. — (Trgovski in obrtniški zbornici) došel je od c. kr. državnega vojnega ininisterst.va razglas od 17. decembra 1888. leta, v katerem se razglaša, da se uamerja tudi za bodoče od l. januvarja 1891, počenši nabav jati za e. kr. vojsko obuvala, jermene in druge reči iz usnja po zasebni obrtnosti Sposobni podjetniki in družbe malega obrta opozarjajo se s tem na ta razpis z opomnjo, da imajo vojaške zaloge v Brnu, Budapešti, Gradci in Kaiaerebersdorfu in podružnica v Karlsburgu na Ogled uzoice razpisanih predmetov ter tvarino in denarne uvete, in da je dano podjetnikom na prosto voljo obrniti se do državnega vojnega ntinisterstva radi UZOrcev, ki se dobivajo tam za primerno od-škodn.no. Pogojni načrt je tudi na ogled v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice — (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Žužemberku Prošnje do 12. februvarja. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 29. januvarja. Zbornica vsprejela brarabeni zakon po imenskem glasovanji z 267 proti 141 glasom za podlago specijalni debati, ki jutri prične. Pariz 29. januvarja. Floiptet predložil danes zakonski načrt, da se zopet uvede s k ru-tinij po okrajih (arrondissements) ter bode v četrtek v zbornici razkladal Bplosno politiko miniaterstva. Govori se, da bode v Četrtek Boulanger zopet predlagal razpust zbornice. Dijaki zvečer sežgali Boulangerjevo podobo, tem povodom bil tepež. Pred uredništvom lista „Presse" bil udi izgred, sicer pa mir. Peterburg 29. januvarja, Včerajšnji dvorni ples v zimski palači, pri katerem je bilo prisotnih 2110 osob, otvorila cir iu carica. Carica plesala z nemškim, turškim in avstrijskim veleposlanikom, car s soprogo veleposlanika angleškega. Pri dvornem obedu sedel nemški veleposlanik na carice desni, turški veleposlanik na levi strani. Razne vesti. * (O lik ova na gospa.) Iz Pariza se piše: Gospej Soriji Kovalevski, rojeni Rusinji, priznala je francoska akademija znanosti jedno prvih daril za matematične znanosti. Gospa Kovalevska ie dobro znana v Učen jaških krogih. Leta ISTO. prišla je bila v Berolin, da bi he učilo matematike pa jej neso dovolili hoditi k predavanjem. Zaradi tega se je zasobno učna matematike, a semtertjn jej je pomagal profesor VVeierbaus. Leta 1874 je v Gothin-genu pridobila >i doktoratvo s pristavkom Bumma cum laude. Sed 'j je redna profesorica matematike na vseučiliSči v Stockholmu, kjer jako marljivo deluje da znanstvenem polji, čemur je najboljši dokaz < menjeno odlikovanje. * (108letni abi tu rij en t.) Dr. Evgen Pa u de r, profesor na cesarskim vseučilišči v Pekingu, je zadmič v Rigi velezaniraivo predaval o jeziku, družbinskem življenji iu stanji ženstva v K.taji. Mej drugim dejal je učeni prufesor: „V Ki-taji je jezikoslovje jedina vfida, katero vsakdo goji do svoje smrti, a vender se ne more O iiikoimr, niti o najbolj naobraženem Kitajci refti, da je po-polno a vešč svojega materinega jezika. To je žalostno in čudni', pa istinito. Tako prišel je nedavno nek l08letin starček v Peking, da bi tamkaj naplavil izpit, jednak našetnu zrelostnemu izjntu (ali maturi). Ker pa ni bilo dosti upanja, da sivolasi dijak napravi izpit s povoljnim uspehom, imenoval ga je cesar, uvttžujoč njegovo visoko starost in dobro voljo, častnim abiturijentom, to je honoria < ausa." * (Štirideset osob ponesrečilo.) Kakor poroča BVosa. Zeitung**, prigodi a ms je strašna nesreća pri Lingeuu v zapadni Friziji. Uči tel j šel se je na Emso z 10 učenci drsat, pa se je led udri in so se vsi potopili. Rešil se je jeden sam otrok. * (Potres.) Iz Edinburga se 19. t. m. javlja: Včeraj zjutraj čutili smo tukaj in po okolici precej močan potres. Ob sedmih gug.de in zibale so se posteljo, sipo in steklenice so žvenketale in drugo reči ropotale. Iz poročil došlili iz sosednjih krajev je razvidno, da jo potres v Portobellu j>odrl strop v cerkvi, v Gogaru vrgel nekega dečka iz j)ostelje, da pa sic^r ni prouzročil posobne .škode. Potres spremljevala sta šum in ropot, Temperatura bila je včeraj za sedanji letni čas izvanredno visoki, namreč 13 stopinj 0. v senci. Od zahoda pridrvil se je ob potresu semkaj straSansk in ljut vihar, ki je napravil mnogo škodo in na nabrežji usmrtil 10 osob. Pravila. podpornega društvu za slovenske visokošolee na Diuiaji, ustanovljenega v .spomin štiridesetletiriee vladarske Xj Velieastva cesarja Frana Josipa I. (Konec) § 28. Odbor je sklepčen, ako je s predsednikom vred navzočnlh vsaj pet odbornikov, ter sklopa z nadpolovico pričujočih glasov. § 29 Odbor zb »rnje vsak mesec vsaj po jedenkrat, izvzemdl mes ce julij, avgust in september. O nujnih slučajih sme predsednik sklica vati izredne soje ali p;t pismeno poizvedovati odbornikov mnenje. Za odhorova opravda ni plačila. Potrebni stroški morajo se odbornikom vračati. § 30. Ako se odboru dozdeva koristno in umestno, imenuje v raznih krajih poverjenike, ki imajo pospeševati na kateri koli zakonito dopuščen način društvene namene. C. Presojevalci. § 31. Presojevalni odbor je iz treh udov in se voli v občnem zboru na tri leta. V ta odbor se volijo v občnem zboru vsako leto tudi trije namestniki. Po istem načinu, kateri velja za odbor, izstopi vsako leto jeden ud iz tega odbora. Izstopi v ši ud vse leto t. j. do prihodnjega red nega občnega zbora ne sme biti voljen. Presojevalci imajo pravico prihajati k odbo rovim sejam, dajati nasvete, pregledavati društvene knjige in pisma, ter paziti na blagajnice in dokazila. Vsako leto morajo v občnem zboru poročati o poslovanju odborovem in staviti predloge. Presojevalcem paziti je dalje na to, da se društveni irnetek nalaga verno v hranilnicah ali v takih vrednostnih papirjih, kateri imajo pupilaino varnost. Društveni p r e d s e d n i k. § 32. Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo povsod, posebno pred oblastimi ; on sklicuie odborove seje, predseduje občnemu zboru in odbo-rovim sejam, pazi, da se izvršujejo sklepi odbora in občnega zbora, in da se glasuje pravi ino. Skrb mu hodi za red, in da se ravna vse po pravilih. Odločilen glas ima takrat, kadar je po jednoliko glasov ; drugače predsednik ne glasuje. Blagajnik. § 33. Blagajnik prejema vse društvene novce ter jih ima skrbno in varno hraniti z dokazili vred. Pri plačilih za društvene stroške čez pet goldinarjev treba mu je dovolitve predsednikove. Prosilcem iz plačuje samo na odborov sklep, v nujn h slučajih s privolitvijo predsednika ali podpredsednika in dveh odbornikov vsakokrat na posebno nakaznico. Podpore treba prositi pismeno pri odboru. Vsak prosilec mora prošnjo utemeljiti. Pri vsaki odborovi seji naj blagajnik daje račun o stanju društvenega imetka. Koncem vsega leta stavi naj on odboru o prejetih in potrošenih novcih poročilo in račun, ki se izroča na potrdilo presojevalcem in občnemu zboru. Račune podpisujeta predsednik in blagajnik. O kaki zapreki nameščuje poslednjega pri vsem poslovanji drugi blagajnik. T a j n i k. § 34. Tajnik oskrbuje društveno dopisovanje. Društvena pisma in naznanila podpisujeta predsednik in tajnik Tajnik spisuje zapisnike o vseh odborovih sejah in občnih zborih ; koncem društvenega leta mora spisati letno poročilo odhorovo. On sestavlja imenik vseh udov, spisuje in razpošilja pisma, dopisnice, vabila k občnemu zboru in k vsakemu društvenemu podjetju; on vodi knjigo spomenico ter hrani društveni pečat. Pri vseh poslih pomaga mu drugi tajnik. Društveni so d. § 35. Prepire mej Udi v društvenih zadevali razsojuje društveni sod, ki bodi sestavljen iz pet udov. Vsaka stranka izvoli si izmej udov dva sodnika. Tako izvoljeni štirje sodniki volijo si z nad-polovično večino petega društvenika za prvomestnika. Ako se ta nadpoloviftna večina ne doseže, določuje mej nasvetovanimi žreb. Izvoljeni so 1 določuje z nad-polovičuo večino glasov. § 3G. Piepovedani so v tem društvu vsi politični razgovori in prepiri. K eda j se ima društvo razpustiti. § 37 Ako bi utegnilo društvo nehati, pripade ves društveni imetek onemu slovenskemu društvu, katero ima jednak dobrodelen (humanitaren) namen, in katero izvoli poslednji občni zbor. Prehodna določba. § 38. V ustanovitev tega društva so mu prvi odbor za dobo prvega leta (od oktobra 1888. do oktobra 1889 ). Ivan Navratil, predsednik; dr. Miroslav Ploj, I podpredsednik; dr. Fran Si monič, II. podpredsednik; ltadoslav Pukl, blagajnik; Ivan Luzar, blagajnikov namestnik; Josip C i per le, tajnik; Ivan Jereb, tajnikov namestnik; dr. Peter Kres ni k, o. Janez Strbak, dr. V. K Supa n, odborniki. Trnju i zli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v rlo.nkih vupeSno ozdravi mazanje z Mol 1 ovi m „Francuskim žganjem in soljo". tVna steklen oi 1)0 kr. Vsak dan razpošilja po poštnin po-v/.etji A. M o 11, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Punaji, Tuclilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izronio Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 4 (55—11 v*t<>Ji j 5 ?a vso leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za čotrl leta gld 1.15 tak A Koteriju« Nrečkc V Trstu: 5, 86, V Linci: G4, 21. 26 januvarja. 43, 78, 29 59, 20, 50. T sij o i : 28. januvarja. Pri Slonu: Veroria, pl, Kro latschek iz Zagreba. — Kittol. Valtrinv, Hanusah z Dunaja. — Ricardi ti ?. — Dittelbftch iz Gradca. — Scbick, Moimchein in Beck z Da Belec iz Lihovo. — Bottelheitn iz Veliko Ka- nala. — nižo. Pri in llihsch Pri Pri Pri tturmcanipagn.i z Laškega. MhIIčI: Schustor, Fuschka, Fillmacher, Engol z L) 11 naj a. avHtrijNkem rji : Tagvverker iz Bludence. ItnvurNkoiii dvoru Farineli iz Ve rone. Južnem i.oloii, o ril: (rlovlc iz Dobrove. — Umrli so v LJubljani: 26. januvarji: Alojzija Gitschthaler, gostija, 64 let, Marija Fraček, gostija, 65 let, oho v Kravji dolini St. 11 M ostarelostjo. — Koza Mrela, delavka, 31 let, Kravja dolina đt. 11, za jetiko. — Franca Tiren, zasetmica, 39 let, Kolezijski ulice St. 14, za phienico. 27. januvarja: Janez Pavlic, pisar, 55 let. Ulice na Urad St 12, za otrpnjeii jem moždan. — Marija llolić, jg(»-HtiJH, 80 let, Gradeckega vas St. 15, za vodenico. — Anton Slivar, pogostni k, 67 let, Kravja dolina St. 11, za ?. 28. januvarja: Alojzij Sterle, delavcev sin, 7 mesc , ll-iber St tj, za vnetjem plač. — Ana LUladorf, gostija, 80*/i let, Gospodske ulic« St. 9, za oslabljenjem. V deželnej bolnicici: 2 . januvarja: Fran DolSak, vozni sklepalec, 56 let, za telesno poškodbo. Meteorologično poročilo. g trn opa- L Sian.'^ i ' v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina mm 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer <50 0 mm. 7509 mm. 749*4 mm. — 9 8" C — 0-6° C — 7-4u 0 Sl. BVZ. •1, 8VZ. sl. szh. jas. jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura — 6'9*, z:i 46' pod norinaloni. XD"ULxacijs3s:ći, borza dne 29 januvarja t. I. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 82-80 83 40 110 85 8»P— 312 40 120-7;') Srebrna renta ^latn renta . marčna renta . iVkcije narodne banke Kreditne akcije . London ..... srebro..... Napol...... C kr. cekini . . ■.!>>» marke . 4°/0 državno treSke Državne srečke iz 1 O^erska zlata renta .'gerska papirna renta fi°/0 . . fttajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. Brečke 5" „ . . 100 gld Zeniti, obč. av6t.r. 4l/»0/o zlati zast. listi Kreditna srečke.....loo gld l'.udolfove srečke . . 10 ., \kcije anglo-avstr. banke . . 130 ,, i rainmway-druSt. velj. 17o j»ld. a v. - gld. iz 1. 1861 . lMtvl 4°, 9«66 — 5-67 — 59 17 »/i — 260 gld. 13 5 100 176 . . . lOl 93 101 121 121 183 22 124 230 gld. danes 82-55 83 15 1 11-10 9816 890 ■ — 810 30 120-HO 9-6«yt 5-07 69*32«;, 50 b r. 25 ;; 60 „ 76 „ 50 „ u 75 „ 50 75 ., 50 Zahvala. Za vse dokaza srčnega sočutja povodom smrti nafte Ij ubijem; hčere, oziroma sestro in svakinje, FRANICE HREN, za mnogobrojno spremstvo pri mrtvalkem sprevodu i o za lepe darovane vence izreka vsein svojim prijateljem iu znancem usjiskrenejso zahvalo (62; žalujoča rodbina ^ ^a> A ^ ^ Jh. a ^ ^ a a. A H A± 4kškdLŠk «WT >r lisajoin i-*e daje ~^MS tik ceste na deželi. Kje? pove npravnifitvo „Slov. Naroda". (44 8) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Kuski spisal J. H. TurK«nev. Preložil Ivan Uornlk. Mala 8U, :>f>7 stranij. Ceu« BO Ur.. [>•» )>-.>šr t 5S kr. Dve lepi prodajalnici na Glavnem rlivarja t, 1. pri tukajšnjem mestnem magistratu. V Ljubljani, 25. dan januvarja 1889. Župan: Grasselli. Br. 417. (54—3) Oglas dražbe. ^r^r W4r^t- vvvv Kr. kot s ud U Jaški daje na znanje, da jć na molbu odvjetnika M. Peklića. curatora ostavili pok. Ane pok. udove pl. Martinkovič dozvolio dobrovoljnu dražbu pokret, rečene pokojnice, sastujeću se iz |» i» li iu*! v a. v iii«l oko €>€)0 vedar«! I ^inskon po-sikIjći. i da je za dražbu, koja će se obaviti najprije u Sv. Jani a zatim u Volavjll, ustanovio rok na dan L veljače i slicdećih dana istoga mjeseca, uvjek u 10 sati prije podne i da će se na toj dražbi prodati ove pokretnine najboljemu nudiocu uz gotov novac. K^i\ kot. sud 11 .InsKi, dne 17. sečnja 1889. Ui)ravitelj soda: Matić. ! t ♦ % % : Stanovanje H štirimi soliaiiit in k vsemi d^u^imi /raven spa-dajociint prostori, s prav lepim razgledom, odda se za sv. Jurij v Spodnji Šiški št.OG. Vufl »e i/.ve pri K'>jp. J. Žla;ur-jl ali pa v gostilni .,I*ri St *i\t mi-- za ■•V.aiifisi.aui. 48-1) Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narejene. Na vseh razstavah ju ko visoko odlikovane. Založnik VBeh avttro-ugerskifa železnic, poštnih hraniInic Itd. Odlikovan od Nj. e. kr. vele-Saatva t, veliko zlato Kvetiujo za umetnost, zim n osi t i u Industrijo. (8—y) Feliks Blažižek, Dunaj, V, strainsflnsasse 17. Takoj delujočo Uspeli Zajamčen. Denar dobi vsaki tak(>j povrnen, pri Vnterciii ostane moj signrno delujodl h ROB OR ANTIUM (brado ustvarjaj me sredstvo) Vv ' \ '. brc/, iispiba. Uaviui Inko Hifrnriin pri 'f, ,' ' . i»l<- li. izpulili in oftivelili Ii«nvI». Cfija-b po \ c kr. t o. - m itn ■•"i.i-in utrunji v "'v'- .LL.|'y. zsijsiiK'rti. INi^iija v Btikhinicah po 1 gld. . . .m'li. i'.', s« i: l.-iiicah/a jioskns po l k1^- J. <^irl-oli<*ll v l_5fllll. W "..> h'w dobi v« pri g. o:*Hr*tfilu irliahf'ti t v Trstu A. Pfttjrmarer, 1'. Prendini; v Gorici lekar O. Criatof-fole/ti; v Jieki lo!