dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311310 št. 2/XXI11 februar 1983 Osmi marec — mednarodni dan žensk Osmi marec obeležujemo vsako leto s konkretnimi aktivnostmi. Proslave dobivajo vse bolj delovni značaj v ustaljenih oblikah na problemskih konferencah, posvetovanjih, predavanjih, kulturnih manifestacijah, akademijah, razstavah, družabnih srečanjih in razgovorih z borkami, aktivistkami NOB, materami padlih borcev, družbenopolitičnimi, kulturnimi in znanstvenimi delavkami itd. Odlok o uvedbi mednarodnega ženskega dneva je pri nas tesno povezan z imenom Dimitrija Tucoviča. Ta revolucionar, ki se je na začetku 20. stoletja ukvarjal z internacionalizacijo ženskega vprašanja in mednarodnega povezovanja delavskega ženskega gibanja na naših tleh, udeležil se je II. mednarodne konference žensk socialistk leta 1910 v Kjobenhavnu, kjer so na predlog Klare Zetkin sprejeli osmi marec kot mednarodni delavski praznik — dan žensk. Dimitrije Turovi č je takoj posredoval v domačo deželo politične in organizacijske sklepe s te konference in še istega leta je v Beogradu začel izhajati ženski list — glasilo socialnih demokratk »Jednakost«. V njem je bila programsko podana linija ženskega delavskega gibanja: »Me, delovne ženske, se ne moremo pridružiti programu tistih dam iz višjih krogov, ki bi hotele več pravic za ženske, toda pod pogojem, da ostane nedotaknjena današnja nepravična družbena ureditev, ki enim daje pravico, drugim pa samo dolžnost. .. Naš boj je le del boja socialne demokracije, ki ji pripadamo, ker bo boljša bodočnost zasijala vsemu človeštvu ne iz boja žensk zoper moškega, temveč iz energičnega in vztrajnega boja zatiranih družbenih razredov proti njihovim tlačiteljem ...« Osmi marec odtlej simbolizira borbeni delež žensk v mednarodnem revolucionarnem delavskem gibanju, organizirani boj proletariata, ki so ga s temeljitimi analizami izkoriščanja žensk in delavskih družin proti koncu devetnajstega stoletja v svojih epohalnih delih spodbudili Marx, Engels in Be-bel — ko so obenem nakazali revolucionaro pot v asociacijo svobodnih proizvajalcev — Lenin pa je njihove izsledke v dvajsetem stoletju prelil v prakso prve proletarske revolucije in države. Osmi marec je postal vsakoletna tradicija od 1919. leta v spomin na 1917. leto, ko so pe-trograjske (leningrajske) ženske obeležile svoj osmi marec z množično demonstracijo zoper vojno in glad. Potem so se vrstili osmi marci v znamenju preganjanj, mučenj, temnic, zasliševanj, ampak prav tako v zavesti pravičnosti boja in v trdnem upanju na njegov uspeh. Na posebni konferenci žensk socialistk (komunistk) Jugoslavije je bil sprejet statut žensk socialistik (komunistk). V njem je posebej poudarjeno: »Zenske socialistke (komunistke) sprejemajo maksimalni in minimalni program partije komunistov Jugoslavije in se štejejo za sestavni del partijske celote. Hkrati izključujejo kakršnokoli drugo žensko organiza- cijo, sebe pa štejejo za tehnič-no-izvršilni odbor pri agitaciji in organiziranju žensk.« Že naslednje leto (1920) je kraljeva vlada prepovedala Komunistično partijo in začela delavsko gibanje dušiti s strahotnim terorjem. Kljub temu pa je KPJ v svojem ilegalnem delovanju v tridesetih letih uspela povezati napredne sile vseh narodov v boju za nove demokratične odnose, v boju za obrambo dežele pred bližajočo se fašistično nevarnostjo nacistične Nemčije in fašistične Italije. KPJ je zbirala ženske v revolucionarno, demokratično, antifašistično gibanje, v vseljudski boj za obrambo dežele, za njeno demokratizacijo. KPJ si je že od samega začetka prizadevala za enakopravnost žensk, zavedajoč se, da je revolucionarni boj mogoč le z aktivno in polnoštevilno udeležbo žensk v prizadevanjih za skupne cilje. Meščansko feministično gibanje je prav zato, ker je poskušalo osamiti tako imenovano žensko vprašanje in ga ločiti od splošnih vprašanj, ki so zadevala vse delovne ljudi, ko so se razredna nasprotja vse bolj zaostrovala, začelo drseti v naročje buržoazije, zato so zlasti mlajše intelektualke stopale v vrste delavskega gibanja. Tako je Komunistična partija Jugoslavije, čeprav ilegalna; postajala vse močnejše središče zbiranja ljudskih množic. To je prišlo do izraza posebej še 1937. leta, ko je na njeno čelo stopil Josip Broz Tito. Tedaj je partija vse več pozornosti posvečala delu med ženskami. Ko je zastavila konkretna vprašanja položaja žensk: enako plačilo za enako delo, zaščita nosečnic in mater, zaščita na delovnem mestu, volilna pravica, vključevanje v politično življenje in v reševanje življenjskih problemov delovnih ljudi, je Komunistična partija na čelu delavskega gibanja pritegnila v svoje vrste veliko število delavk, intelektualk, kmetic, gospodinj in mladink (srednješolk in študentk). Še tako hud teror in strahovlada, ki sta ju pogojevala vse večja aktivnost komunistov in komunistk pa nista mogla prekrižati revolucionarne poti, po kateri je stopala vedno večja množica ljudi vseh družbenih slojev, vseh starosti in obeh spolov. Nekaj mesecev pred fašističnim napadom na Jugoslavijo, oktobra 1940. je KPJ na V. državni konferenci v Zagrebu izdelala platformo svojega boja za težka leta, ki so sledila. Vida Tomšič je imela poseben referat o ženskah, Tito je spregovoril o potrebi vključevanja (Nadaljevanje na 2. strani) -jc***+**+***+*********+***++*+******+-Mc*******.fc*-K*- i i | Gedtitama f | delanim ženam | ab n^L^anem ptazniku * :$**********************************************-*•* žensk v revolucionarno gibanje in o tem govori tudi resolucija konference. V. državna konferenca je bila izjemnega pomena. Na sam predvečer usodnih dogodkov druge svetovne vojne je bila KPJ idejnopolitično in organizacijsko pripravljena na vsakršen boj. Vključevanje žensk in njihovih zahtev ter ciljev v skupno strategijo pa je pripeljalo do veličastne, množične udeležbe žensk v NOB in do uresničitve revolucionarnih ciljev narodnoosvobodilnega boja. Več kot dva milijona žensk — delavk, kmetic, intelektualk, študentk, gospodinj, se je na najrazličnejše načine vključilo v boj za neodvisnost narodov, za novo družbeno ureditev in za enakopravnost. Veliko vlogo pri mobilizaciji žensk za naloge narodnoosvobodilne vojske so odigrale antifašistične organizacije žensk, ki so jih kot del Narodne fronte organizirali na terenu, na okupiranih in osvobojenih ozemljih. Decembra 1942. leta je bila na osvobojenem ozemlju v Bosanskem Petrovcu prva državna konferenca AFZ Jugoslavije (antifašistične fronte žena), kjer je 166 delegatk izbralo Centralni odbor AFŽ Jugoslavije in za predsednico izvolilo Kato Pe j novic iz Like. Navdušeno so zbrane delegatke pozdravile prihod vrhovnega komandanta Josipa Broza Tita in njegove besede, ko je med drugim dejal: »Ponosen sem, ker stojim na čelu armade, ki šteje toliko žensk.« Po tej konferenci se je AF2 zelo hitro razvijala v vseh sredinah in na vseh koncih dežele. Bila je to organizacija, ki je tudi tistim ženskam, ki so bile stoletja odrezane od vsakega političnega življenja, omogočila, da so se vključile v boj na način, ki je pač ustrezal okoliščinam in potrebam določene sredine. Na pobudo IO OF se je v Dobrniču oktobra leta 1943 ustanovila Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ). Narodnoosvobodilna vojska 1941—1945 pomeni preobrat v pojmovanju družbenega položaja žensk, saj je zaorala na polje praktične afirmacije žensk, ko so si z oboroženim bojem izbojevale enakopravnost. Že tedaj so ženske dokazale, da so dejavnik političnega boja, dejavnik uresničevanja novih družbenih odnosov. Na vseh povojnih kongresih ZKJ do XI. kongresa junija 1978. leta, je to vprašanje vključeno v resolucijo kongresov ZKJ in vseh republiških kongresov in pokrajinskih konferenc. Se posebej so pomembne besede tovariša Tita na XI. kongresu, ki govore o družbenem položaju žena: »Pod osvoboditvijo dela, delavskega razreda in človeka razumemo tudi boj za osvoboditev žene. Za nas je bilo to vedno razredno vprašanje strateškega pomena. Brez sodelovanja žena v družbenem in političnem življenju ni popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora naša družba v celoti mnogo bolj prizadevati za hitrejše in us- pešnejše reševanje problemov, ki izhajajo iz neskladja med vlogo žene v združenem delu in družbi nasploh in njenih še vedno velikih obvez v družini. Angažiranje okoli dveh milijonov žena v združeno delo zahteva, da odločneje in bolj organizirano ustvarjamo take življenjske in delovne pogoje, ki bodo ženam dali polno udeležbo v družbenem življenju ...« Obeleževanje osmega marca zato danes manifestirajo predvsem konkretne naloge in akcije pri nadaljnji graditvi samoupravnih socialističnih odnosov. Potem, ko smo uspeli pri vključitvi žensk v ekonomski razvoj dežele, v vse sfere proizvodnega dela, bi kazalo osvetliti vse tiste zavore, ki ustvarjajo konflikt med materinstvom in delom, zavedajoč se pri tem, da združevanje dela in družbenopolitično delovanje odpira nove perspektive za vključevanje žensk v odločanje o vseh družbenih vprašanjih. Dušan Vidmar Dopolnitve samoupravnih aktov Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti so dali v javno obravnavo dopolnitve štirih samoupravnih splošnih aktov. Te dopolnitve ali spremembe so nastale na osnovi sprememb zakonskih predpisov ali pa na podlagi praktičnih potreb v delovni organizaciji. Navedli bomo samo nekatere najpomembnejše spremembe v štirih samoupravnih splošnih aktih: Pravilniku o delovnih razmerjih, Pravilniku o odgovornosti delavcev v združenem delu, Pravilniku o inventivni dejavnosti in Samoupravnemu sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Najvažnejša področja, ki jih ureja PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH so: — sklenitev delovnega razmerja; — delovni čas; — odmor, počitek, dopust in odsotnost; — usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev; — varstvo delavcev; — odgovornost delavcev; — odstranitev delavca z dela; — prenehanje delovnega razmerja; — varstvo pravic delavcev; — začasno-občasno delo; — organi, ki odločajo o delavčevih obveznostih in pravicah. Novosti v tem pravilniku so na naslednjih področjih: a) opredeljena je vsebina razvida del in nalog, ki mora vsebovati: strokovno in delovno usposobljenost, potrebne delovne izkušnje, opis del in nalog, psihofizične zahteve in če je pred sklenitvijo delovnega razmerja potreben predhoden preizkus znanja ali sposobnosti; b) na javno objavo prostih del se je treba prijaviti v roku 8 dni (doslej 15 dni); c) brez objave se lahko sklene delovno razmerje tudi z nezaposleno invalidno osebo; d) obveznost, da je treba v vsakoletnem planu kadrov določiti tudi število pripravnikov, ki bodo sklenili delovno razmerje; e) da je delavec lahko začasno razporejen na druga dela, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, če se začasno poveča ali zmanjša obseg dela v TOZD oz. DSSS; f) prerazporeditev delovnega časa zaradi pomanjkanja energije, surovin, večjih okvar, težav v prometu itd.; g) dodatna dva dneva dopusta za delavce, ki varujejo ali negujejo telesno ali duševno prizadeto osebo; h) da se v opravičenih primerih del dopusta nad 12 dni prenese do konca februarja naslednjega koledarskega leta; i) delavcu preneha delovno razmerje, če mu je dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja z dnem, ko je nazadnje delal; j) delavki, ki to želi se glede prenehanja delovnega razmerja šteje izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino tako kot delavcu. V PRAVILNIKU O ODGOVORNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU je najpomembnejša novost, da so opredeljene hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja: — neopravičeni izostanek z dela zaporedoma najmanj pet delovnih dni; — neopravičeno izostajanje z dela najmanj pet delovnih dni v obdobju šestih mesecev; — kršitev določil o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami ; — nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi; — opustitev dejanja, s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v TOZD oz. DSSS; — hujša zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila ; — opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu in varstvo družbenih sredstev; — odklonitev del oz. nalog, pomebnih za nemoten potek delovnega procesa ali poslovanja, če za to ni upravičenih vzrokov; — prihajanje na delo v vinjenem stanju oz. pod vplivom narkotikov; -— hujša kršitev samoupravnih pravic delavcev; — neizpolnjevanje del oz. nalog, ki resneje ovirajo proizvodnjo: — neizvrševanje pravnomočnih sodnih odločb; — opustitvijo zahteve poslovodnega organa za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti; — večkratna kršitev lažjih delovnih obveznosti; — dejanja ali opustitve v zvezi z izdajo poslovne, uradne ali druge z zakonom določene tajnosti; — zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni. V PRAVILNIKU O INVENTIVNI DEJAVNOSTI so predvidena zlasti merila, ki naj delavce spodbujajo k ustvarjalnemu mišljenju ter določanje odškodnin za inventivne predloge. V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED DELAVCI TOZD IN DSSS je najpomembnejša novost, ki določa osnove za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti. (Nadaljevanje na 3. strani) Odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana V Sloveniji zaradi tega ali onega vzroka vsak dan izostane z dela prek 40 tisoč delavcev. V celotnem številu izgubljenih delovnih dni so kot panoge tekstilna, lesna, kovinska in gradbeništvo v dolgoletnem povprečju udeležene s 40 odstotki. Med tekstilnimi organizacijami se vsekakor pojavlja kot udeleženka z visokim odstot- kom izostankov tudi naša delovna organizacija. Kljub temu, da v zadnjih letih posvečamo veliko pozornost temu problemu, ugotavljamo, da le-ta iz leta v leto le počasi upada. Če primerjamo podatke odsotnosti z dela z regijo, mestom Ljubljana in občino Šiška ugotovimo, da je odstotek odsotnosti v delovni organizaciji skoraj enkrat višji. Pregled izgubljenih delovni dni v odstotkih: Leto 1979 1980 m 1981 1982 Regija 5,4 5,0 5,0 5,0 Mesto Ljubljana 5,1 4,8 4,8 4,9 Občina Šiška 5,6 5,1 5,2 5,2 DO - Dekorativna 10,8 9,3 9,3 8,9 TOZD Surova tkanina 11,9 9,8 10 10 TOZD Gotova tkanina 11,8 10,5 10,2 11 TOZD Energetika 7,1 6,8 6,1 8,8 DSSS 7,7 6,3 6,6 5,6 (Nadaljevanje z 2. strani) Osnovo za pridobivanje celotnega prihodka delovni skupnosti predstavljajo ovrednoteni letni načrti dela delovne skupnosti. Vrednoteni letni načrt delovne skupnosti vsebuje: — materialno poslovne stroške delovne skupnosti, ki morajo biti v letnem načrtu specificirani po kontih kontnega plana; -—• amortizacijo po predpisanih stopnjah; — del dohodka za svobodno menjavo dela; — del dohodka za pogodbene obveznosti; — del dohodka za združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu; — čisti dohodek v višini, da pokrije: — bruto osebne dohodke po osnovah in merilih internih aktov; — sredstva za stanovanjsko gradnjo v višini določeni s programom stanovanjske gradnje delovne organizacije; — sredstva skupne porabe za: ■— regresiranje toplega obroka; — regresiranje letnega dopusta ; — druge osebne prejemke (odpravnina, jubilejne nagrade, šolanje). Dela in naloge, katere delovna skupnost opravlja za potrebe temeljnih organizacij in so po obsegu, rokih in kvaliteti opredeljene v letnem gospodarskem načrtu, se ovrednotijo na osnovi planiranih in z letnim gospodarskim načrtom sprejetih postavk v strukturi celotnega prihodka, materialnih poslovnih stroškov in amortizacije ter delitve dohodka in čistega dohodka. Vrednost vseh del in nalog se za posamezno temeljno organizacijo določi na osnovi dogovorjenih opravil in nalog, katere DS opravlja za TO. S tem uresničujemo načelo svobodne menjave dela. To so samo nekatere najpomembnejše novosti v samoupravnih splošnih aktih. Pomembno je, da se v javni obravnavi vsak delavec seznani z njimi ter da svoje pripombe in predloge za spremembe ali dopolnitve. Ko je samoupravni akt sprejet in prične veljati, so njegova določila obvezna za vse delavce. To pa pomeni, da moramo aktivno sodelovati v javni obravnavi. Vladimir Kočevar Podatki nam sicer kažejo, da je odsotnost v delovni organizaciji od leta 1979 dalje nekoliko ustaljena, vendar je bilo pričakovati, da bo le-ta v letu 1982 nižja, ker je odsotnost z dela v korelaciji z možnostjo prezaposlovanja. Predpostavka vsaj za enkrat tega ni potrdila. Zakaj tolikšen (previsok) odstotek izgubljenih ur? Prevečkrat ta izjemno kompleksna problematika izzveni preveč poenostavljeno, trditev, da sta temu vzrok preohlapen kriterij zdravnika, ki ocenjuje sposobnost za delo oz. dovoli odsotnost z dela in delavčev nepravilen odnos do dela oz. njegova težnja po izkoriščanju te možnosti. Paleta možnih vzrokov je široka. Kateri so bistveni vzroki in kakšen je vpliv posameznika od njih ne vemo. Vemo pa, da smo se v to problematiko že poglobili, da smo v zvezi s tem izvajali že konkretne akcije (vpeljava obratne ambulante, mesečno spremljanje izostankov z dela, laične kontrole itd.). Žal je odstotek izostankov še vedno previsok in potrebno bo še nadalje spremljati odsotnost ter večkrat tudi ukrepati (zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se za hujšo kršitev delovne obveznosti šteje zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja). Vsekakor bo še nadalje veljalo načelo »zdravemu pomagati, malopridneža kaznovati«. Zaostreni pogoji gospodarjenja pa postavljajo v ospredje vse tisto, kar je vzrok nedoseganja načrtovanih gospodarskih rezultatov in med drugim tudi izostanke zaradi bolezni. S. K NOVICE IZ PREDILNICE Težave pri komunalni ureditvi v Laškem V zadnjem času se v Laškem srečujemo s težavami komunalne narave. Med prvimi in naj večjimi je most v Laškem čez Savinjo, ki je zelo dotrajan. Sedanja omejitev je 10 ton, kljub temu pa vemo, da čez most vozijo tovornjaki in avtobusi, ki imajo znatno večjo težo. Kljub obnovi v letu 1981 je železna konstrukcija zelo slaba. Na seji izvršnega odbora samoupravne interesne komunalne skupnosti Laško, ki je bila konec decembra 1982, je bilo ugotovljeno, da je večina temeljnih in delovnih organizacij s področja Laškega pristopila k samoupravnemu sporazumu, po katerem se bodo zbirala sredstva za izgradnjo mostu. K sporazumu ni pristopil TIM Laško, ki meni, da je za njihovo delovno organizacijo obremenitev prevelika glede na število delovcev in dohodek. Zato v občini še potekajo dogovori, vendar vse kaže, da se bodo dela začela izvajati konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta. Most bi bil lociran na istem mestu, na katerem je sedanji most. Občani Laškega pričakujejo, da se bo izgradnja začela kot je načrtovano. Drugi problem, o katerem malo slišimo, je voda. Nenehno drsenje zemlje v naselju Strmca ogroža sedanji vodovod v dolžini 100 do 200 m. Tako grozi, da v Laškem vsak trenutek ostanemo brez vode. Potrebno bi bilo sanirati plaz ali najti kako drugo tehnično rešitev, da bi zagotovili zadostno količino vode. Načrtovan je tudi drugi vodovod izpod Kala, ki bi potem zagotovil zadovoljivo količino vode za Laško, vendar je glede na sedanje gospodarsko stanje njegova realizacija zelo vprašljiva. Vodovod je zelo pomemben za »Pivovarno« Laško, ki je tudi naj večji porabnik vode. Glede slabo razvite komunalne ureditve v Laškem nastajajo hkrati tudi finančne težave. Zaostalost na tem področju je treba postopoma odpravljati. Odpravljanje te zaostalosti pa terja večje prispevke občanov in temeljnih oz. delovnih organizacij s področja Laškega. Jasno nam mora biti, da nam sredstev za to ne bo dal nihče drug. Božo Sola UPOKOJENCE NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE, KI SO SPREMENILI SVOJ NASLOV PROSIMO, NAJ NAM JAVIJO NOVEGA, KER NAM POSTA VRAČA GLASILA, KI JIH POŠILJAMO NA DOMOVE! HVALA ZA RAZUMEVANJE! Naloge osnovnih organizacij zveze sindikata v letošnjem letu Bliža se čas letnih članskih sestankov osnovnih organizacij zveze sindikata v TOZD in DSSS. Na teh sestankih bomo razčlenjevali delo in uspešnost delovanja v preteklem obdobju in si zadali naloge za nadaljnje delo v letu 1983. V tem sestavku bi se predvsem dotaknil nalog o našem bodočem delu. Gotovo se večina izmed nas zaveda, da bo leto 1983 gotovo eno najtežjih v pogojih gospodarjenja in napeti bo potrebno vse sile na vsakem delovnem mestu za doseganje čimboljših rezultatov gospodarjenja. Pri tem pa ne smemo zanemarjati, da kot člani sindikata tudi na družbenopolitičnem področju, kot delegati v posameznih delegacijah oziroma samoupravnih organih delujemo tako, kot od nas pričakujejo tisti, ki so nas izvolili za delegate. Za vodilo za bodoče delo bi bile predvsem naslednje naloge: — stalna skrb za dosledno uresničevanje letnega plana OZD v letu 1983; — odgovorno uresničevanje stabilizacijskih nalog in usmeritev, posebej varčevalnih ukrepov (energije, surovin, repro-materiala) ter izvoza v letu 1983; — redno spremljanje rezultatov gospodarjenja v trimesečjih in predlog sklepov za izboljšanje poslovanja; — uresničevanje in spremljanje sistema delitve osebnih dohodkov po delu in po rezultatih dela; Občni zbor gasilcev Poročilo nredsednika IGD Dekorativna — nadaljnje spremljanje in krepitev delovanja samoupravnih organov, delegacij za Zbor združenega dela in Samoupravnih interesnih skupnosti; — čimbolj popolno in smotrno obveščanje delavcev; — nadaljnje uveljavljanje sistemskih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva v samoupravnih aktih in v praksi; — uresničevanje novega Zakona o SLO in DS in vključitev v vajo »NNNP-83«; — uresničevanje vloge OOZS pri kadrovski politiki (volitve samoupravnih organov) in kadrovske priprave postopka evidentiranja za občne zbore OOZS, ki bodo v začetku leta 1983; — naloge na področju zdravstva, kulture, telesne kulture in rekreacije in da pri tem vključimo čim večje število članov Zveze sindikatov. Pri vseh teh nalogah nam je vodilo uresničevanje nalog 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije in resolucije 9. kon- gresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Za uresničevanje teh nalog pa bodo morali Izvršni odbori osnovnih organizacij aktivno delovati in se tvorno vključevati v delo samoupravnih organov, delegacij in druge oblike samoupravnega odločanja, ker mislim, da v prejšnjem obdobju tega ni bilo. Jože Gaberšek Tov. Kavčič Predstavniki sosednjih gasilskih društev so našim gasilcem zaželeli še mnogo uspehov in sodelovanja v nadaljnjem obdobju Poročilo poveljnika Generalni direktor, tov. Kolesa se je tov. Krvini zahvalil za nje- Novi predsednik društva tov. Tekavec govo dolgoletno nesebično in uspešno delo v gasilskem društvu Tov. Kogovšek je izročil tov. Krvini spominsko plaketo Večer, prežet z uspehi naših gasilcev, je minil v prijetnem vzdušju Na redni letni konferenci Industrijskega gasilskega društva »Dekorativna«, ki je bila 15. januarja 1983, so naši gasilci pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da so lahko zadovoljni z dosedanjim delom, v prihodnje pa imajo zastavljenih še več nalog, za katere pa obljubljajo, da jih bodo uresničili. Hkrati so se gasilci poslovili od svojega dolgoletnega predsednika, tov. Antona KRVINE, ki je dolga leta požrtvovalno in vestno vodil delo našega gasilskega društva. V svojem poročilu je tov. Krvina povedal: »Eden pomembnih dejavnikov v našem sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je tudi preventivno varstvo pred požari. V preteklosti so v mnogih okoljih izbruhnili požari, ki so povzročili milijardno škodo na družbenem in zasebnem premoženju. V večini primerov je bil vzrok človeški faktor, zlasti opuščanje in nespoštovanje predpisov in ukrepov o požarni varnosti. Zato je preventivna naloga nas gasilcev, da razvijamo požarnovarnostno kulturo in usposabljamo vse delavce, da spoštujejo ukrepe za varstvo pred požarom ter da znajo v primeru požara učinkovito ukrepati. V naši DO že vrsto let učinkovito skrbimo za varstvo pred požarom. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo je organizirana in usposobljena sila za učinkovito in strokovno ravnanje v primeru nevarnosti požara. Pri svojem delu smo vedno imeli vso podporo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodilnih delavcev. Na vse razumevanje za naša prizadevanja smo vedno naleteli tudi pri občinski gasilski zvezi. Tudi naše nadaljnje delo mora biti usmerjeno v učinkovito požarno preventivo in v usposabljanje delavcev za hitro ukrepanje, če bi izbruhnil požar. Zavedamo se, da nam je družba zaupala v upravljanje premoženje velike vrednosti ter da je naša obveznost, da z njim ravnamo gospodarno in da ga tudi učinkovito varujemo pred morebitnimi nevarnostmi, med katerimi je požar ena največjih možnosti za ogromno škodo.« Hkrati se je zahvalil vsem, ki so aktivno sodelovali pri delu društva in vsem, ki so jim pri tem pomagali in jih spodbujali. Poveljnik gasilcev, tov. Grum, je v svojem poročilu pozval člane našega kolektiva, da na svojih delovnih mestih še povečajo skrb za preventivno varstvo pred požari in če do tega pride, naj bi bil vsak zaposlen sposoben pristopiti k potrebnemu gašenju z ročnim gasilnim aparatom. V ta namen so tudi opravili preizkus znanja v ravnanju z ročnimi gasilnimi aparati. Čestital je tudi moški in ženski desetini za dosežene lepe uspehe na tekmovanjih, posebno ženski desetini, ki je zasedla tretje mesto na republiškem tekmovanju. Sledilo je poročilo tajnika, tov. Kavčiča, iz katerega je bilo razvidno delo društva v preteklem obdobju. Diskusija, ki je stekla po poročilih, je pokazala, kaj je bilo potrebno še storiti, da bi bilo delo gasilcev še boljše. Gospodar društva, tov. Župan je opozoril, da naj mu ljudje, ki dajejo cevi iz hidrantov, to javijo, da jih bodo posušili. Poleg tega naj tisti, ki odpira gasilske aparte, le-te odpre do konca. Izrazil je tudi željo, da bi sodelovanje med gasilci in oddelki v tovarni postalo še trdnejše, V preteklem letu je bila uspešno izpeljana akcija po oddelkih o znanju in rokovanju z gasilskimi aparati, ki je bila lepo sprejeta, je poročal tov. Kavčič. Tov. Novak je opozoril na malomarnost nekaterih pogodbenih kooperantov in priporočal, da se z njimi sklene tudi pogodba o požarni varnosti. (Nadaljevanje na 6. strani) Predstavniki sosednjih gasilskih društev so z vidnim zadovoljstvom pozdravili delo in uspešnost društva ter zaželeli še mnogo uspehov in sodelovanja v nadaljnjem obdobju. Predstavnik IGD Integral, tov. Babšek, je povedal, da pri njih polnijo gasilske aparate in bodo tudi našim gasilcem z veseljem storili to uslugo. Predstavnik GD IMP, tov. Hrženjak, je povabil naše gasilce na sektorsko vajo in na tečaj za izprašane gasilce, ki bo organiziran jeseni. Tov. Kavčič nam je sporočil pozdrave tov. Hriberška, ki nam želi veliko uspehov. Aktivnost in stalna pripravljenost je dobra lastnost naših gasilcev, je dejal tov. Kočevar in dodal, da bi morali svoje dejavnosti več popularizirati v dnevnih informacijah in našem glasilu. V imenu strokovnega kolegija ter v imenu vseh nas, se je tov. Koleša zahvalil za dolgoletno sodelovanje tov. Antonu Krvini, za njegovo požrtvovalno vodenje in opravljanje gasilske službe, ne le kot strokovnjaku na tem področju, temveč tudi kot človeku. Kandidacijska komisija upravnega odbora je predlagala za novega predsednika društva tov. TEKAVCA Ivana in za podpredsednika tov. SKRBINŠKA Jožeta, kar smo soglasno potrdili z dvigom rok. Predsednik občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška, tov. Škrbine, je podelil priznanja naslednjim našim aktivnim članom: Izvršni odbor republiške gasilske sveže podeljuje s 13. 5. 1982 tov. KRVINA ANTONU GASILSKO ODLIKOVANJE II. STOPNJE. Izvršni odbor občinske gasilske zveze podeljuje tov. ŽUPAN JOŽETU GASILSKO ODLIKOVANJE II. STOPNJE. Gasilska zveza Slovenije po-delujejo tov. BALAŠKO IVANU DIPLOMO ZA 10-LETNO DELO V GASILSKI ENOTI. Mestna gasilska zveza Ljubljana s sklepom 10. 11. 1982 podeljuje naslednja priznanja za napredovanje v nižje gasilske častnike: BALAŠKO IVAN — nižji gasilski častnik VALJAVEC JANEZ — nižji gasilski častnik I. stopnje NOVAK JAKOB — nižji gasilski častnik I. stopnje Za dolgoletno delo z gasilci je tov. Kogovšek podaril tov. Krvini spominsko plaketo, ki se je prisrčno zahvalil in povedal, da njegovo 17-letno delo v gasilskem društvu ne bi bilo nič vredno, če naš vodstveni kader ne bi dajal vse podpore gasilcem in se vsem skupaj zahvalil za prisrčno sodelovanje. Dnevni red konference je bil s tem končan, sklepi konference bodo oblikovani na prvi seji upravnega odbora, ostala je še tradicionalna zakuska in pa seveda srečolov, kjer so srečne in nesrečne srečke kmalu pošle. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo na kasetah in najbolj vneti so se radi zavrteli. Nekateri pa so posedeli pri mizah in v raznih pogovorih je minil večer, ki je bil po mnenju večine zelo prijeten. Razveseljivo je, da imamo v naši delovni organizaciji aktivne in požrtvovalne gasilce in želimo jim, da bi v prihodnje prav tako nesebično delali in imeli čim manj požarov. Janja Hofer Izobraževanje v letu 1982 V letu 1982 smo organizirali izobraževalne akcije po planu izobraževanja, po programih posameznih šolskih institucij in po potrebah po izobraževanju, ki smo jih ugotovili med letom. Organizirali smo strokovne, družbenopolitične in splošne seminarje oziroma tečaje v DO in izven DO. število število število seminarjev udeležencev ur strokovni seminarji v DO 8 282 103 strokovni seminarji izven DO 20 35 581 družbenopolitični-seminarji v DO 8 240 14 družbenopolitični seminarji izven DO 8 41 83 splošni seminarji 6 8 408 skupaj 50 608 1189 ŠTIPENDISTI V letu 1982 je štipendije prejemalo 11 učencev oziroma štipendistov. 3 štipendistke so v juniju uspešno končale ekonomsko srednjo šolo, ena štipendistka pa srednjo tekstilno šolo — kemijsko smer. V šolskem letu 1982/83 imamo še 7 štipendistov na srednjih šolah. -M ■M M £ ti ti n ti l5 15 OJ 15 esi co STOŠ — kemijska smer 1 STOŠ — tkalska smer Tehnična šola za strojništvo 1 3 Poklicna kovinska šola 2 SKUPAJ: 1 — 6 — PRIPRAVNIKI V letu 1982 so 3 pripravniki končali pripravniško dobo in uspešno opravili pripravniški izpit. V mesecu septembru pa so 4 naše štipendistke pričele s pripravniško dobo, ki jim traja 6 mesecev. V informacijo bi še omenil, da imajo pripravniki časovno različno odločene pripravniške dobe: — pripravnik s srednjo izobrazbo 6 mesecev — pripravnik z višjo izobrazbo 9 mesecev — pripravnik z visoko izobrazbo 12 mesecev PRAKTIKANTI V letu 1982 je v naši delovni organizaciji opravljalo: proizvodno delo (po novem učnem programu) STOŠ — srednja tekstilna šola 23 učencev Ekonomsko administrativna šola 2 učenca SKUPAJ: 25 učencev obvezno prakso (po starem učnem programu) FNT — tekstilna tehnologija 6 študentov STOŠ — srednja tekstilna šola 3 učenci gimnazija Vič 2 učenca gimnazija Ivan Cankar 3 učenci srednja šola za oblikovanje 1 učenec VZ Janez Levec 4 učenci SKUPAJ: 19 učencev Milan Kočar Izobraževanje kandidatov za sprejem v ZK Zveza komunistov je družbenopolitična organizacija, v katero je vključenih veliko komunistov vseh generacij. Osnovna organizacija zveze komunistov mora biti sposobna, da s politično aktivnostjo svojih članov prispeva k osveščanju in seznanjanju delavcev z njihovim družbenopolitičnim položajem in vlogo v družbi. Da pa bi člani bili sposobni delavce osveščati in seznanjati, se morajo stalno izobraževati in tudi povečevati svoje vrste. OOZK TOZD »Surova tkani;na«-2 je predlagala tri kandidate za sprejem v ZK. Pred sprejetjem v Zvezo komunistov pa so morali opraviti seminar za kandidate za sprejem v ZK, ki ga je organizirala Občinska konferenca ZK Ljubljana-Šiška v sodelovanju z DU Boris Kidrič. Seminar je bil organiziran ok- tobra 1982 in je trajal 32 ur, to je 2-krat tedensko od 16. do 19.30. Program seminarja je vseboval 5 tematskih področij: 1. Odnos socialističnih subjektivnih sil do drugačnih in tujih idejnih tokov, posebej do religije, cerkve in klerikalizma. 2. Moralni lik komunista, borca za nove družbene odnose. 3. Temeljna spoznanja marksizma — teoretična podlaga družbene vloge in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije. 4. Program ZK Jugoslavije. 5. Statut ZK Jugoslavije in ZK Slovenije. Da bi spoznali kandidate za sprejem v ZK, sem jih povabil na razgovor, kateremu so se ljubeznivo odzvali. AVGUST KOČAR »Rojen sem 10. 1. 1956 v Ptuju. Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Ljubljani, sem se vpisal na Tekstilno tehnično šolo v Kranju in jo tudi uspešno končal. Kot štipendist Dekorativne sem se takoj zaposlil v naši delovni organizaciji. Delal sem v ŠMIT tkalnici kot tekstilni mehanik. Po 10 mesecih sem odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi sem začel delati v pliš tkalnici na delovnem mestu mojstra, kjer delam še zdaj. Trenutno sem član komisije za samoupravne akte in član nadzornega odbora v TOZD »Surova tkanina«. Na seminarju, ki sem ga obiskoval, sem spoznal veliko novih stvari, ki jih prej nisem imel možnost zvedeti. Zato se mi je zdel seminar zelo koristen, saj sem si povečal znanje na družbenopolitičnem področju, ki mi bo vedno koristilo. Lažje bom opravljal zaupana dela na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Vseeno pa pričakujem od starejših članov ZK, da mi bodo vsaj v začetku pomagali s svojimi izkušnjami in nasveti. Imel bi pripombo v tem, da bi nas kot bodoče člane ZK, lahko pred sprejetjem povabili na sestanek ZK, da bi občutili in spoznali organizacijo Zveze komunistov, spoznali delo in aktivnost članov ZK v naši delovni organizaciji. Nadalje si še želim takšnih in podobnih seminarjev, pri katerih bi si razširil obzorja na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, pa tudi na vsakdanjih aktualnih političnih in gospodarskih problemih.« DARJA ŠKRLJ »Rojena sem 22. 7. 1955 v Ljubljani. Po osnovni šoli sem se zaposlila v Dekorativni, kjer sem začela delati v ŠMIT tkalnici kot tkalka. Zdaj že štiri leta delam na delovnem mestu preddelavke v pliš tkalnici. V preteklem mandatnem obdobju sem bila član delegacije SIS za kulturo, zdaj pa sem član delavskega sveta v TOZD Surova tkanina. Znanje, ki sem ga pridobila na seminarju, mi bi vedno koristilo. Zvedeli smo veliko o današnjih problemih v Jugoslaviji in svetu. Komunist ne sme biti samo napisan na papirju, ampak mora aktivno delati, spodbujati sodelavce k boljšemu delu. Mladi komunisti premalo sodelujejo. Ne upajo povedati svojih misli. Starejši člani bi morali mlajše spodbujati, jim pomagati. Po skupinah bi morali sekretarji mlade delavce informirati in seznanjati s problemi in delom v ZK. Na seminarju smo s predavatelji v obliki razgovora obravnavali določene teme. Primerjali smo delo družbenopolitičnih organizacij v različnih delovnih organizacijah in ugotavljali razlike v delovanju le-teh. Delali smo v skupinah, ki je dobila določena vprašanja. Vprašnja smo skupaj obdelali in nato odgovarjali. Mislim, da je bil ta način dela zelo dober. S temi skupinami so hoteli pokazati, da naj komunisti čim več delajo skupinsko, kot krog delavcev, ki aktivno sodeluje. Mislim, da bi morali nove člane ZK še pred sprejetjem povabiti na sestanke, da bi nas že prej informirali o delovanju ZK v naši delovni organizaciji.« MILAN CVETKO »Rojen sem 21. 5. 1956 v Žižkih v Pomurju. Po končani osemletki, ki sem jo končal v Ljubljani, sem se zaposlil v Dekorativni, kjer sem delal v ad-justirnici kot embaler. To delo sem opravljal 6 mesecev, nato pa odšel v vojsko. Po odsluženem vojaškem roku sem delal leto dni na prevzemu blaga. Ko je bil razpis za tekstilne mehanike v tkalnici, sem se javil in bil sprejet. V tkalnici de- lam 5 let, v začetku sem bil mehanik, zdaj pa mojster. Pri delu so mi pomagali mojstri in tehnologi, da sem se čim prej spoznal s stroji, delom in organizacijo dela v tkalnici. Na seminarju smo bili seznanjeni s temami, ki jih ne slišiš vsak dan. Seznanili smo se z vlogo članov ZK, delovanjem ZK in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Dobili smo literaturo, da smo lažje spremljali predavanja. Znanje, ki sem si ga pridobil na seminarju, mi bo koristilo pri mo- Barvarna preje Ena izmed faz proizvodnje v TOZD Surova tkanina je barvarna preje, kjer kot že ime oddelka pove, barvajo prejo. Predstavili vam bomo delo delavcev v tem oddelku in vas na kratko seznanili z njihovimi vsakdanjimi delovnimi težavami. Material za njihovo delo di-sponirajo v pripravljalnici, in sicer ga pripravijo v medfaznem skladišču po partijah. Material barvajo po vrstnem redu, če pa je potrebno kakšen material pobarvati prej, sestavijo lanserji iz pripravljalnice prioriteto barvanja. jem nadaljnjem delu. Podobnih seminarjev bi se še udeležil. Zdaj obiskujem še seminar za novoprejete člane ZK, kar je nadaljevanje prejšnjega seminarja. Prvi seminar je bil bolj splošen, ta pa podrobno obravnava posamezne teme. Mislim, da imamo v naši delovni organizaciji veliko mladih delavcev, ki se pri delu izkažejo kot dobri, vestni delavci in bi jih lahko predlagali za kandidate za sprejem v ZK, kajti v Zvezi komunistov bi moralo delati več mladih delavcev. Povedal bi še to, da bi nas lahko člani ZK povabili na svoje sestanke še pred našim sprejetjem v ZK. Koristno bi bilo, da bi nas predhodno seznanili z vlogo in delovanjem ZK v naši delovni organizaciji.« Vsem trem sem se zahvalil za prijeten razgovor in jim zaželel mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem delu. Na koncu bi še povedal, da so bili vsi trije 24. decembra 1982 sprejeti v Zvezo komunistov. ČESTITAMO! Milan Kočar Razpored barvanja sestavi tehnolog, napiše tudi tehnološki postopek barvanja preje in določi, na katerem aparatu se bo barvala partija. Križnim navit-kom, ki jih dobijo iz pripravljalnice, je potrebno zaokrožiti robove, ker se sicer preja ne bi enakomerno pobarvala. Material naberejo na barvarske vložke, med navitke vložijo tesnilne ploščice (zaradi boljšega tesnenja) in postavijo v barvarski aparat. Hkrati pripravijo kemikalije in barvila v barvni kuhinji, izberejo kartico, po kateri se bo material barval in s tem je vse pripravljeno za barvanje. Material barvajo v barvarskih aparatih za 30, 100, 350 ali 600 kg pri različnih temperaturah (80—130 °C), kar je odvisno od materiala in vrste kemikalij. Kemikalije in barvila dodajajo po tehnološkem postopku. Na manjših aparatih barvajo material v manjših količinah, tj. za vzorce in manjša naročila. Po barvanju na 30 in 100 kg barvarskih aparatih se pobere material še moker z vložkov v zaboje, se scentrifugira in vloži v sušilne komore (sušijo pri 80 °C). Sušenje traja približno dva dni. Po barvanju na 350 in (Nadaljevanje na 8. strani) 600 kg barvarskih aparatih pa se material vloži direktno v sušilnike, čas sušenja je 2—6 ur, kar je odvisno od materiala. Po končanem sušenju opravijo kontrolo barvnega tona, obstojnost barve, egalnost pobarvanega materiala (če je enakomerno pobarvan), podpišejo kontrolni list in material odpeljejo v skladišče pripravljalnice ali pa že kar na faze v proizvodnjo. Seveda pa se, kot tudi v drugih oddelkih, srečujejo pri svojem delu tudi s težavami. Ena izmed teh je odstopanje barve, kar danes, ko je po- manjkanje materialov in lovimo surovine na vseh koncih in krajih, predstavlja še večji problem. Različni materiali imajo tudi različno sprejemljivost za barve in je potrebno precej ni-ansirati in loviti barvni ton. Material je večinoma nekvaliteten in se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca predvsem po deniaži vlaken in različnem surovinskem sestavu. Ker se v zadnjem času precej uporabljajo regenerati (odpadna preja, ki jo ponovno spredejo in mešajo med regularno vlakno) in to enkrat več, drugič manj, pride tudi do različne sprejemljivosti za barve pri istih materialih. Ta hip še ni čutiti pomanjkanja barvil, vendar pa se v letošnjem letu pričakujejo večje težave pri dobavi domačih barvil, ker nismo pokrili deviznih obveznosti domačim dobaviteljem v lanskem letu, še večje težave pa bodo pri uvozu barvil in kemikalij. Neko barvo pa lahko pripravijo v kombinaciji različnih barv, da pridejo do prvega barvnega tona in tako naredijo ustrezno barvo, tako da niso odvisni le od neke določene barve. Problem pomanjkanja materiala se čuti tudi na tem oddelku, tako je v mesecu decembru nekaj strojev stalo, za- enkrat pa je situacija nekoliko boljša. Delo v oddelku poteka v treh izmenah, poleg dveh žensk so tu zaposleni predvsem moški. Ker delo ni normirano, imajo delavci tudi proste trenutke, ki jih včasih ne izkoristijo najbolj delovno. Sicer pa so odnosi med delavci dobri, težave pa so pač povsod. Tako so mi pripovedovali delavci v tem oddelku. Upamo, da bo težav manj in da bo delo tudi v celotni delovni organizaciji kmalu steklo po normalnih tirih, kar pa lahko pospešimo samo s svojim delom. Janja Hofer Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD PREDILNICA LAŠKO Privšek Marija — predilnica 2 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Krvina Anton — upokojitev TOZD GOTOVA TKANINA Paškulin Peter — upokojitev Vek Marija — upokojitev TOZD PREDILNICA LAŠKO Kazaferovič Vera — poklicna rehabilitacija POROKE Osolnikar Zdenka, poročena Maškarin ROJSTVA Krempl Irena-Rudi — sin Elkasovič Mustafa — sin Horvat Silva — sin Horvat Marija — hči Nastič Momčilo — hči Alič Bemal — sin DELOVNI JUBILEJI 10 let Srakar Stane Balaško Ivan Šalič Marija Gorenc Štefka Živič Ratko 25 let Klobučar Ana Okršlar Milena Lindič Danica Stražar Antonija Donko Sidonija Jerman Milena 30 let Merčun Ivanka ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavcem in sindikalni organizaciji zahvaljujem za darilo, hkrati pa vse skupaj lepo pozdravljam in vam želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Jerca Belec ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za denar namesto venca. Jovanka Matič ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in mi izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujem sindikalni organizaciji za darovani venec. Kati Cankar ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in Osnovni organizaciji sindikata TOZD za vence. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Nada Zidanški ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam za prekrasno darilo, ki me bo vedno spominjalo na marsikateri lep trenutek, preživet v kolektivu. Lepo se zahvaljujem za razumevanje mojih težav obra-tovodji, tov. Jermanu in mojstru, tov. Strmoletu. Celotnemu kolektivu želim v prihodnje mnogo zdavja in medsebojnega razumevanja. Slavka Skerlak ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darilo, ki mi bo v lep in trajen spomin na delo in leta, ki smo jih preživeli skupaj v Dekorativni. Obenem bi se rada zahvalila tudi tov. Sobi, tov. Preku, tov. Kolesi in vsem ostalim sodelavcem za prijazne poslovilne besede. V naprej pa želim vsem, da bi imeli več materiala in s tem več dela ter da bi uspešno poslovali. Nada. Drempetič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sedelavkam in sodelavcem lepo zahvaljujem za darilo, ki me bo spominjalo na leta, ki smo jih preživeli skupaj ter za poslovilne besede in dobre želje. Še vnaprej želim vsem uspešno delo in obilo osebnega zadovoljstva. Cirila Vitigoj Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.