LETNIK H


URADNI GLASNIK
OKRAJA KOPER
KOPER, 9. OKTOBRA 1964	!
---------------------------------VSE
OBJAVA SKUPŠČINE OKRAJA KOPER
—	ODLOK o sestavi svetov skupščine okraja Koper
—	ODLOK o določitvi okolišev mest, kopališč, klimatskih in turističnih krajev v okraju Koper
—	ODLOK o oprostitvi invalidskih delavnic plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka deiavccv, ki pripadajo okraju Koper za leto 1964
—	RAZREŠITVE, izvolitve in imenovanja na seji skupščine okraja Koper dne 22. septembra 1964
OBJAVE SKUPŠČIN OBČIN
Občina Ilirska Bistrica
—	ODLOK o dohodnini v stalnem znesku v občini Ilirska Bistrica
—	ODLOK o spremembi odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Ilirska Bistrica v pristojnost ustreznih svetov
—	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Ilirska Bistrica
B ! N A-------------------------------------------------
Občina Sežana
—	ODLOK o spremembah odloka o občinskem prometnem davku v občini Sežana
Občina Tolmin
—	STATUT občine Tolmin
—	ODLOK o povečanju sredstev za osebne dohodke občinskih organov, zavodov in organizacij, ki se financirajo iz občinskega proračuna
URADNI POPRAVKI
—	STATUTA okraja Koper
—	ODLOKA o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Idrija na njene svete
—	ODLOKA o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Koper v pristojnost ustreznih svetov
—	ODLOKA o občinskih taksah na območju občine Piran
____________________________________________________J
, OBJAVE SKUPŠČINE OKRAJA KOPER
Na podlagi 62. etena statuta okraja Koper (Uradni glasnik okraja Koper, št 14 64) je skupščina okraja Kojter na seji dne 22. sep tem b ra ! 964 sprejela
ODLOK
O SESTAVI SVETOV SKUPŠČINE OKRAJA KOPER
1.	člen
Sveti skupščine okraja Koper imajo pred sednika in 14 čianov.
2.	člen
Posamezen svet sestavljajo:
—	predsednik in 4 člani, ki jih izvoli okraj-
na skupščina izmed svojih odbornikov in drugih občanov;	-
—	10 članov, ki jih deiegirajo ustrezni svett občinskih skupščin.
Ce ima občina na področju, za katerega je pristojen svet okrajne skupščine, več svetov. določijo ti sveti na skupni seji, katerega člana delegirajo v svet okrajne skupščine.
J. Člen
Do izteka mandatne dobe svetov v letu 1965 ostanejo še nadalje člani svetov tiste osebe, ki so jih v svet za družbeni plan m finance, svet za splošne gospodarske zadeve, svet za kmetijstvo in gozdarstvo, svet za bta govni promet in turizem, svet za urbanizem ter svet za zdravstvo in socialno varstvo delegirale delovne in druge organizacije.
4	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob javi v Uradnem glasniku okraja Koper.
St. 020 6/64.
Koper, 22. septembra 1964
Predsednik Jože Eržen, ). r.
Na podlagi 45. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 22/61, 53/61, 30/62 in 42/62) je skupščina okraja Koper na seji dne
22.	septembra 1964 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI OKOLIŠEV MEST. KOPALIŠČ. KLIMATSKIH IN TURISTIČNIH KRAJEV V OKRAJU KOPER
1.	člen
Okoliši mest, kopališč, klimatskih in turističnih krajev v okraju Koper obsegajo:
1.	v občini Ajdovščina
—	mesto Ajdovščina.
—	naselje Vipava.
Meje so določene v I. in VII razdelku 1. čtena odloka o določit v: ožjih gradbenih ra-jonòv mest in naselij mestnega značaja po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradno glasilo okraja Gorica, št 15/59);
2.	v občini Idrija
—	mesto Idrija, celotno območje mesta, izvzemši samo zaselek Baraka s hišnima številkama i in 2.
—	naselje Spodnja Idrija, območje, ki zajema hišne številke od 1 do 103,
—	naselje Cerkno, območje, ki zajema htš ne številke od 36 do 62, od 72 do 119, od 125 do 160, od 183 do I6S in 199;
3.	v občini liirska Bistrica
mesto Ilirska Bistrica, ki obsega del katastrske občine Ilirska Bistrica in del katastrske občine Trnovo.
Meje so določene v I. točki L člena odloka o spremembi odloka o ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega značaja (Uradni vestnik okraja Koper, št. 20/59);
4 v občtni Izola
vse območje mesta, ki ga omejuje na vzhodni, zahodni in severni s tram morska obala, na jugu pa cesta Koper—Portorož s tem. da so vključene v mestno območje vse parcele ob Kajuhovi ulici, del naselja Livade
zahodno od glavne ceste Izola—Dvori n/! v kompleksu, ki ga zajemajo mejne parcele št. 916. 626/1. 630, 625/3. 625/2, 793. 795, 774. 1016, 771, 673, 3664. 3689/2. 672. 670/2, 671, 633/2, 628. 637 , 644/1, 644/2, 646, 648, 651/3 , 9346/4 in 9534/9 ter del naselja Polje vzhodno od glavne ceste Izola—Dvori n/1 v kompleksu, ki ga zajemajo mejne parcele št. 9353/11. 9357, 1010, 1012/2, 1002, 1001/1, 1021/3, 1021/2, 1029 in 1027/2;
5.	v občini Koper
vse območje mesta Koper po odloku ObLO Koper o območju mesta Koper (Uradni vestnik okraja Koper, št. it/čO);
6.	v občini Nova Gorica
—	mesto Nova Gorica,
—	naselje Šempeter prt Gorici
Meje so določene v V in VHI. razdelku
1.	člena odloka o določitvi ožjih gradbenih rajonov mest tn naselij mestnega značaja po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in grabenih zemijtšč (Urado glasilo okraja Gorica. št 15/59);
—	naselje Kanal.
Meje so določene v 2. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi ožjih gradbenih rajonov mest in naselit mestnega značaja po zakonu o nacionalizaci ji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradno glasilo okraja Gorica, šl. 17/59);
7.	v občini Piran
vse območje med morsko obalo in občinsko mejo proti občini Izola, cesto Strunjan—Valeta—Jernej in cesto, ki vodi od Jer neja proti sečoveljskim solinam do zemljišča podjetja "Začimba^;
6. v občini Postojna
mesto Postojna z zaselkom Kazarje, razen področja 'Ravbarkornando- in predela vzhodno od železniške proge;
9.	v občini Sežana
—	mesto Sežana.
—	naselje Lipica;
10.	v občini Tolmin
—	mesto Bovec, strnjeni del mesta od hišne številke 2 do vključno 394, to je celotna
Sir. 226
-URADNI GLASNIK
št. 19 — Koper, 9. oktobra 1964
naselje brez zaselkov Vodenica, Ravna, Ravni ia2, Zmrzeino in Zašija,
—	naselje Kobarid Meje so določene v IV. razdelku 1. člena odloka o določitvi ožjih gradbenih rajonov mest in naselij mestnega značaja po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradno glasi io okraja Gorica, št. 15/59),
—	naselje Log pod Mangartom, celotno strnjeno naselje od hišne številke 9 do vključno 89, to je brez zaselkov Pustina, Možnica in Loška Koritnica,
—	naselje Most na Soci. Meja poteka na zahodni strani naselja Most na Soči, od mostu čez Sočo v smeri proti jugu, ob levem bregu Soče do jugozahodnega vogala parcele 1165, od tu v smeri jugozahoda ob jugozahodni meji pai cele 1164/1, preko parcele 1169/1, M62/2, H60/1 do ceste Most na Soči— Toiminski Lom; dalje preko te ceste ob južni meji parcele 957/2 ter njeni vzhodni strani v smeri proti severu do skrajne točke parcele 970; nato ob južni meji parcele 956/1, nakar zavije v smeri proti s<atoru ob vzhodni meji iste parcele in parcele 6Ž1E/2 do severne točke parcele 941 (do poti Mbšt tia Soči—zaselek Klohi) ter ob jugozahodni meji te poti (parcela 1184/1) in preko nje v smer? proti severu ob vzhodni meji parcele 937/5 do ceste Most na Soči—Postaja Most na Soči; dalje ob njenem južnem robu do vzhodne točke parcele 937/2 ter v smeri severa naravnost ob isti parceli in parceli 931/1 preko reke Idrijce, nato ob desnem bregu Idrijce v smeri severozahoda (ob parceli 784), nakar zavije naravnost v smeri severa preko parcel 784 , 785/2 preko ceste H. reda Idrija—Most na Soči ob vzhodni meji parcel 781/1, 785/1, SA, preko vaške poti (parcela 1180/t); daije v isti smeri ob vzhodni meji parcel 44/2, 48, preko parcele 49 ter ob severovzhodni meji iste parcele in parcele 50, nato ob vzhodni meji parcel 75, 59 (pokopališče), 145 preko vaške poti; dalje zavije v smeri zahoda ob severnem robu te poti, ki vodi iz vasi na pokopališče, nato ob severovzhodni meji parcele 74 preko ceste 111. reda Most na Soči—Tolmin, ob severovzhodni meji parcel 68, 71 in dalje proti zahodu ob severni meji parcel 71, 60/2 ter ob levem bregu Soče ob zahodni strani parcele 69/2 do izhodiščne točke oh mostu čez Sočo,
—	nasčlje Soča, center naselja od hišne Številka 19 do vključno 33; ostali zaselki ne pridejo v poštev,
—	mesto Tolmin. Meja poteka od mostu čez To! m in ko ob n jenem desnem hregu do severne točke parcele 497/1 ter dalje po severni meji te parcele preko ceste Tolmin — Čadrg; dalje v smeri zahoda ob severnih mejah parcel 488/2, 488/1, 487, zahodni meji parcele 486, preko kolovoza Tolmin—Zatolmin do ceste Tolmin—Zatolmin. Tu poteka tudi meja med k o. Tolmin in k. o. Zatolmin. Nato preko tc ceste ob severni meji parcele 498
do severozahodne točke iste parcele, nato za vije v smeri jugozahoda ob isti parceli do steze pod Kozlovim robom in nato ob severozahodni meji te steze (ob parcelah 499 , 407/49, 491 in 495) do ceste Tolmin—Dolje; dalje preko te ceste in ob zahodni meji parcel 395/1 in 276 preko kolovoza nad vojašnicami in ob zahodni meji parcel 276/5, 366 , 323/1, 322, preko parcele 577 (kolovoz), ob zahodni meji parcele 336/9 do ceste Tolmin—Perše; dalje preko tc ceste in ob s ve roza hod ni meji parcele 219/1 v smeri pokopališča in nato ob levem bregu Soče do iztiva reke Tolminke v Sočo ter po desnem bregu Tolminke do iz hodiščne točke ob mostu čez Tolmin is o,
— Trenta, na Logu od hišne številke 26 do vključno 56; ostali zaselki ne pridejo v poštev.
2.	čien
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi okolišev mest, kli matskih in turističnih krajev v okraju Gotica (Uradno glasilo okraja Gorica. Št. 17/60 in 16/61) ter odlok o določitvi okolišev mest, kopališč, klimatskih in turističnih krajev v okraju Koper (Uradni vestnik okraja Koper, it. 19/60).
3.	člen
Ta odlok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
St 422-25/64
Koper, 22 septembra 1964,
Predsednik Jože Eržen, 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17/61, 44/61, 52/61, 30/62) in 28. člena statuta okraja Koper je skupščina okraja Koper na seji dne 22. septembra 1964 sprejela
ODLOK -
O OPROSTITVI INVALIDSKIH DELAVNIC PLAČEVANJA DELA PRORAČUNSKEGA PRISPEVKA IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV, KI PRIPADA OKRAJU KOPER ZA LETO 1964
1.	člen
Invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, za katere veljajo določbe pravilnika o invalidskih delavnicah za poklicno rehabihtacijo in zaposlitev invalidov (Uradni list FLRJ, št. 3/6! se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki za leto 1964 pripada okraju Koper.
2.	člen
Invalidske delavnice iz 1. člena tega odloka vložijo oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v svoje sklade.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper, uporablja pa še za leto 1964.
št. 402 3/64,
Koper, 22. septembra 1964.
Predsednik Jože Eržen, 1. r.
RAZREŠITVE. IZVOLITVE
IN IMENOVANJA NA SEJI SKUPŠČINE OKRAJA KOPER DNE 22. SEPTEMBRA 1964
1.
V	komisijo za družbeni nadzor so bili izvoljeni naslednji odborniki okrajne skupščine:
za predsednika;
ing. Zvone Nastran
za člane:
Stanko Kovačič
ing. Ivan Kukovec	'
Marjeta Lunežnik
2.
V	svetu za zdravstvo in socialno varstvo sta bili razrešeni dr. Marija Jeras, predsednica, in Ana Kranjc, član.
Za predsednika sveta za zdravstvo in socialno varstvo je Bil izvoljca- Pavel Pečar, predsednik občinskega sindikmnega sveta v Kopru, za člana pa dr. Silva Poljšak, odbornica okrajne skupščine
3.
Za člana mandatno-iomnitetne komisije je bil izvoljen Anton Kobal, odbornik okrajne skupščine.
4.
Janko Cesnik, sodnik občinskega sodišča v Postojni, je bil izvoljen za predsednika občinskega sodišča v Postojni.
Jože Trošt, sodnik občinskega sodišča v Sežani, je bil izvoljen za predsednika občinskega sodišča v Sežani.
5.
Jože Kramarič, višji gradbeni tehnik iz Kopra, jc bil imenovan za inšpektorja za ceste pri skupščini okraja Koper.
OBJAVE SKBPŠČtN OBGtN
OBČIMA ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 4. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Uradni list FLRJ, št. 5/63) in odloka o stopnjah dohodnine za leto 1964 (Uradni list SFRJ, št. 51/63) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1964 sprejela
ODLOK
O DOHODNINI V STALNEM ZNESKU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
! Člen
Dohodnino v letnem stalnem znesku plačujejo v občini Ilirska Bistrica občani, ki
poleg svojega rednega dela opravljajo ubrtne storitve za posameznike.
Dohodnino plačujejo v naslednjih zneskih:
1.	radiomehaniki, avtomehaniki, mehaniki, elcktroinštalaterji, kleparji, izdelovalci plastičnih mas, urarji, zidarji, sohoslikarji in druge osebe, ki opravljajo tem obrtom podobno obrt:
a) v p:estu: ce delajo največ 4 ure dnevno ali najmanj 6 ur na teden 25,909 dinarjev če delajo nad 4 ure na dan 49.909 dinarjev;
h) v ostalih krajih občine: če delajo naj več 4 ure na dan in najmanj 6 ur na teden
15.000	dinarjev; ce delajo več kot 4 ure na dan 25.000 dinarjev.
2.	mizarji, tapetniki, fotografi, čevljarji, krojači, šivilijc, frizerji, ključavničarji, kovači, kolarji, sedlarji in obrtniki, ki opravljajo tem obrtem podobno obrt;
a)	v mestu: če delajo največ 4 ure na dan ali najmanj 6 ur na teden 10 009 dinarjev; če delajo več kot 4 ure na dan 15.000 dinarjev;
b)	v ostalih krajih občine: če delajo največ 4 ure na dan ali najmanj 6 ur na teden
5.000	dinarjev; če delajo več kot 4 ure na dan 10.000 dinarjev;
3.	žagarji, prodajalci srečk, perice, likari-ce ter druge osebe, ki opravljajo podobne storitve — 3.000 dinarjev;
4 godci, ki godejo priložnostno po veselicah. svatbah, ob praznikih in podobno —
5.000	dinarjev.
gt 19 — Koper, 9. oktobra 1964
-URADNI GLASNIK.
Str. 227
2.	člen
Dohodnino v stalnem znesku po tem odloku plačujejo tudi tisti, ki nimajo stalnega poslovnega mesta.
3.	člen
Dohodnino v stalnem znesku plačujejo davčni zavezanci iz 1. člena tega odloka, le, če pri delu ne uporabljajo tuje delovne sile In če se niso za opravljanje posameznih obrtnih storitev združili z drugimi osebami,
4.	člen
Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku po tem odtoku, ne plačujejo prometnega davka.
5.	člen
Dohodnina v stainem znesku, ki jo piaču-jejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega raz merja in osebe, ki imajo dohodke izenačene z dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (na pravice do otroškega dodatka in na druge pravice).
6.	člen
Davčni zavezanci po tem odioku plačujejo poleg dohodnine v stalnem znesku tudi ob činsko doklado.
7.	čien
Ta odlok začne veijati osmi dan po ob javi v Uradnem glasniku okraja Koper.
St 010-28/64-5/2.
Ilirska Bistrica, 18. julija Ì964.
Predsednik
ing. Ivan Kukovec, 1. r.
Na podiagi 3. odstavka 12. člena ustavn^a zakona o uvedbi ustave (Uradni list SFRJ, št 14/63) in 17. čiena zakona o izvedbi ustave SRS (Uradni list SRS. št. 10/63) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in na seji zbora dciovnih skupnosti dne 12. septembra 1964 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRENOSU ZADEV IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA V
PRISTOJNOST USTREZNIH SVETOV
1 Člen
V 3. členu odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Ilirska Bistrica v pristojnost ustreznih svetov (Uradni glasnik okraja Koper, št. 14/64) se 3. točka črta.
2. čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št. OtO-26/643/2.
Ilirska Bistrica, 12. septembra 1964.
Predsednik
ing. Ivan Kukovec, 1. r.
Na podlagi 3. točke 3. čiena uredbe o prometnem davku (Uradni iist FLRJ, št. 19/61, 6/62, 11/62 in 4/63) L, II. in 111. točke V. dela tarife prometnega davka (Uradni iist FLRJ, št. 25/62, 29/62. 31/62, 40/62 . 42/62 , 46/62 . 5Ì/62, 53/62 in 12/63 ter Uradni list SFRJ, št. 18/63, 20/63. 23/63, 30/63. 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64 in 29/64 in 66. čiena Statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica, na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 12. septembra 1964 spre jela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
L člen
V	delu C Tarife odioka o občinskem prometnem davku v občini Ilirska Bistrica (Uradni glasnik okraja Koper, št. 7/64) se v tar. št. 1. točka a) spremeni id glasi:
&a) od naravnega vina 15 %.*
2. člen
V	delu D Tarife, lar. št. 2. točka a) spremeni in giasi:
Ra) od naravnega vina 15 %."
V drugem odstavku opombe tar. št. 2 se za 7. točko dodasta dve novi točki, ki se glasita:
*8. od tobaka in tobačnih izdeikov,
9. od zdravih*
3.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
Št. 010 7/64-3/1.
Ilirska Bistrica, 12. septembra 1964.
Predsednik
ing, Ivan Kukovec, 1. r.
OBČINA SEŽANA
Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19/61, 6/62 in 4/63) in 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 29/64) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. avgusta 1964 sprejela
ODLOK
O SPRMEMBAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI SEŽANA
L člen
V odloku o občinskem prometnem davku v občini Sežana (Uradni vestnik okraja Koper, št. 2/62 in 10/62 ter Uradni ' giasnik okraja Koper, št. 8/64) se
1.	v deiu L v tar. št. 7 stopnja 10% nadomesti s stopnjo 15 %:
2.	v delu HI. v tar. št. 3 stopnja 10% nadomesti s stopnjo 15 %.
2. člen
Ta odtok začne veljati osmšdan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št. 421-6/64-5.
Sežana, 28. avgusta 1964.
Predsednik
Stane Lavrenčič, 1. r.
STATUT OBČINE TOLMIN
Izhajajoč iz tega. da so biti doseženi v materialni graditvi komune in v razvoju demokratičnih socialističnih odnosov taki uspehi, da so prerasli sedanji statut:
upoštevajoč zavestno usmerjevalno viogo družbenih političnih organizacij, kot najširših obtik političnega in družbenega povezovanja občanov za uveljavljanje neposredne socialistične demokracije in utrjevanje ohhk družbenega samoupravljanja;
z namenom, da se utrdi dosežene uspehe in zagotovi nadaljnji napredek gospodarstva in tistih dejavnosti, ki neposredno omogočajo
dviganje živijenskega standarda občanov,
v težnji da se v interesu občanov in celotne družbene skupnosti še nadaije razvijajo in utrjujejo socialistična razmerja med tjuu-mi, zagotovi skladno deiovanje vseh organizacij v občini, doseže večji pravni red m Kar najboljša zaščita občanov pri uresničevanju njihovih pravic;
je občinska skupščina, kot stavniški organ v občini na podiagi -	'
ustave Socialistične repubtikc Slovenije svoji seji dne 8. aprila 1964
sprejela
STATUT OBČINE TOLMIN PRVI DEL
OBČINA IN OBČANI
I poglavje
Občina Toimin
1.	člen
Občina Toimin je temcijna družbeno-pcii-tična in samoupravna skupnost prebivaiccv na svojem območju.
2.	čien
Območje občine Tolmin obsega.
1.	mesto Bovec
katastrska občina Bovec (del) - naseije Bovec;
2.	mesto Toimin	T-
katastrska občina Toimin - naseije T.lmm,
3.	druge katastrske obcmc.
Katastrska občina — naseija:
Borjana — Borjana
Bovec (del) - Bavšica, Fluzna
Breginj — Breginj
Bukovo (del) — Bukovski vrh. Grahovo ob Bači (dei)
Čadrg — Čadrg, Zadiaz-čadrg Čezsoča — Čezsoča, Log čezsoški Ciginj — Cigtnj (del)
Dol je — Dolje, Gabrje
Drežnica — Dreinica, Drežniškc Ravne. Jezerca, Koseč, Magozd Gorenja Trebuša — Gorenja Trebuša Grahovo — Grahovo ob Bači (del). Koritnica Idrija pri Bači — Idrija pri Bači idrsko — Idrsko, Mlinsko Kat (dei) — Dolgi Laz, Kanalski Lom.
Kamno — Kamno	.	,.
Kneža - Grahovo ob Bači (det). Kiavze del,. Kncžkc Ravne (dei), Kneza (dei), Lisec. Logaršče (dei), Loje (dei). Tcmijme Kobarid — Kobarid Koritnica — Kai-Koritnica Kozaršče —- Ciginj (dei), Kozarsče j^red — Potoki, Kred. Robič
Lh^ I Avsa!' Jevšček. Livek. LlvŠkc Ravne
K,?^'dll^m - Log pod Mangartom (del)
Str. 228
-URADNI GLASNIK
Logje — Logje
Lom — Droboščnik ( det ), Gorenji Log. Godniča (det), Postaja (dei), Toimmski Lom Modrejce — Modrejce, Most na Soči (dei) Obtoke — Hudajužna, Obioke Pečine — Pečine (det)
Podbrdo — Bača pri Podbrdu, Kuk, Petrovo brdo. Podbrdo, Porezen, Trtnik Podmeiec — Kiavže (det), Knežke Ravne (det), Kneža (dei), Loje (det), Podmetec, Seta nad Podmcicem
Potjubinj — Poijubinj. Prapetno Ponikve — Logaršče (dei), Ponikve Prapetno brdo (dei) — Dotenja Trebuša (det), Pečine (dei). Prapetno brdo Robidišče — Robidišče Rut — Grant, Rut Rute — Voičanski ruti
Sedto — Homec, Podbeta, Sedto, Stanovišče Seta — Kozmerica, Most na Soči (det), Seta pri Votčah
S	tap — Dotenja Trebuša (det), Grudnica (det). Roče. Stap ob Idrijci Smast — Lihušnje, Smast Soča desna — Soča (det)t^
Soča teva — Lepena. Soča (det)
Srpenica — Srpenica Staro seto — Staro seto
Strmec — Log pod Mangartom (det). Strmec na Predetu
Stržišče — Kat. Stržišče. Znojile Sužid — Sužid
Sv. Lucija — Bača pri Modreju, Drobočnik (det), Modrej, Most na Soči (det), Postaja (det)
Svino — Svino
šebretje (det) — Dotenja Trebuša (del), Stop-nik (det)
Šentviška gora — Daber, Dotenja Trebuša (det. Gorski vrh, Potje, Stopnik (det), šentviška gora, Zakraj Trenta desna — Trenta (de!)
Trenta teva — Trenta (de!)
Trnovo — Trnovo ob Soči Votarje — Setišče, Votarje Votče — Votče Vrsno — Km, Selce, Vrsno Zatotmin — Zatotmin
Žabče — Tolminske Ravne, ZadtazŽabče, Žabče
Žaga — Žaga
3.	čten
Občina Tolmin je pravna oseba.
4.	čten
Občina Toimin je v Socialistični republiki Stoveniji s sestavu okraja Koper.
Občinski organi imajo svoj sedež v Tol minu.
5.	čten
Občina Toimin praznuje občinski praznik
25.	maja. Ce je ta dan delavnik, ga praznuje prvo nastednjo nedetjo.
Krajevne praznike določajo krajevne skupnosti v svojih statutih.
6.	čten
Meje občine se tahko spremenijo v sktadu z ustavo in zakoni.
7.	čten
Občina uresničuje vse funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo in zakoni dani v pristojnost širših družbeno političnih skupnosti.
V	ta namen skrbi občina za razvoj tnate-Tiatne osnove, za statno dviganje osebnega in družbenega standarda občanov ter za te-metjno usktajevanje individualnih in splošnih družbenih interesov' na svojem območju.
V	okviru te temeljne funkcije ima občina zlasti nastednje natoge, pravice in dotžnosti:
— ustvarja družbene in ena te nat ne pogoje za razvoj proizvajatnih sit ter za dvig produktivnosti deta, in za razvoj ter napredek gospodarstva kot materiatne osnove osebnega in družbenega standarda občanov;
d
— uresničuje, raz\ tja ter varuje vse ob tike samoupravljanja občanov;
—	usklajuje razvoj gospodarstva in razvoj drugih dejavnosti;
—	skrbi za dosledno uveljavljanje načeta dohodka in njegove detitve po detu;
—	zagotavlja materiatne in druge pogoje za zadovotjevanje potreb občanov in za zhotj-ševanje sptošnih življenskih pogojev posebno na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, rekreacije, stanovanj ter komunatnih in drugih družbenih stužb;
—	skupno z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pospešuje in organizira ter pomaga uresničevati pobude občanov pri organiziranju ztasti tistih dejavnosti, ki neposredno stužijo družini in gospodinjstvu za njihove vsakodnevne potrebe;
—	skrbi za uresničevanje pravice do deta;
—	skrbi za skladen urbanistični razvoj na svojem območju in pospešuje razvoj turizma;
—	varuje družbeno in zasebno lastnino;
—	upravlja vse družbeno premoženje, če ga ne upravljajo detovne in druge organizacije ati širše družbeno politične skupnosti;
—	skrbi za javni red in mir;
—	omogoča uresničevanje osebnih in poti tieni h pravic občanov ;
—	izvaja vse natoge s področja narodne obrambe, ki jih ima po veljavnih predpisih.
—	opravlja družbeno nadzorstvo nad de-tom deiovnih in drugih organizacij in nad gospodarjenjem z družbeno lastnino v občini;
—' zagotavlja izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter varuje zakonitost v občini;
—	v mejah ustave in zakonov samostojno ureja druge zadeve, ki imajo pomen za občino.
8.	čten
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, z referendumom. v krajevnih skupnostih, z volitvami v občinsko skupščino in druge organe družbenega samoupravljanja ter s sodetova-njem v teh organih.
Posredno opravljajo občani pravice in dotžnosti občine po občinski skupščini in njenih organih.
9.	čten
Pravitoma opravlja občina svoje natoge. ki so dotočene z ustavo, zakoni in s tem satutom, sama. tahko pa sklene, da za opravljanje po sameznih natog iz pristpjnosti občine pooblasti okraj.
10 čten
Občina Tolmin sodetuje z drugimi občinami pri uresničevanju svojih natog. Zato skupno z drugimi občinami ustanavlja skupne organe in organizacije, združuje sredstva in organizira skupne akcije za ureditev zadev, ki imajo pomen za dve ati več občin, in organizira druge obtike medsebojnega sodelovanja.
Občina ureja odnose z okrajem na enak način.
Občina Tottnin sodetuje z drugimi občinami tudi tako, da jim posreduje svoje izkuš nje in sprejema njihove.
tl. čten
Občina Tolmin v sktadu z ustavo in, zakoni samostojno določa dohodke za opravljanje svojih natog. z njimi samostojno gospodari in jih v sktadu s svojimi potrebami razporeja v proračun in sktade.
!2. člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, samoupravnih in drugih organizacij pravice in dotžnosti, ki jih določa ustava, zakoni in ta statut.
13. člen
Deio občinske skupščine in njenih organov ter organov družbenega samoupravljanja v občini je javno in se upravlja tako, kot 'določa zakon in ta statuL
&t. 19 — Koper, 9 oktobra 1964
Javnost se tahko omeji ati izktjun v primerih, ki jih dOtoča zakon In ta stanu.
t4. čten
Občina opravlja poteg zadev, ki jih dotoča ta statut, tudi zadeve, ki so v pristojnosti občine j)a so splošnega pomena za Socialistično repubtiko Slovenijo in ki jih določa ustava Socialistične republike Stovenije ati zakon.
15.	čten
Občina načrtno usmerja in usktajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenim planom ter z drugimi ukrepi in materialnimi intervencijami.
11.	p o gl a v j e
OBČAN!
16.	čten
Občani občine Tottnin so osebe, ki stalno prebivajo na njenem območju.
Občani imajo pravice in dotžnosti. ki so dotočene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
17.	čten ^
Občanom in drugim državljanom federativne sociaiistične republike Jugoslavije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zastuge za razvoj socialističnih družbenih odnosov, za gospodarski napredek občine, za napredek znanosti, umetnosti in kut-ture ter za ohranitev miru v svetu, tahko občinska skupščina podeti nastov častnega občana.
Občanom gre ob enakih pogojih enaka skrb občine pri urejanju njihovih sociatnih, zdravstvenih, stanovanjskih, kutturnih in drugih potreb.
Način zadovoljevanja teh potreb dotočajo v sktadu z ustavo in zakoni ta statut in drugi predpisi občinske skupščine.
19. čten
Občani so dotžni po svojih sposobnostih detati v organih družbenega samoupravljanja v detovnih in drugih organizacijah in društvih v občini ter izpolnjevati prevzete obveznosti.
DRUGI DEL
GOSPODARSTVO V OBCJN! !N SREDSTVA
OBČINE
III.	poglavje TEMELJNE DOLOČBE
20.	čten
Pogtavitna dotžnost občanov je. da si vsestransko prizadevajo z lastnim detom ustvariti še bol jše pogoje za gospodarski napredek občine. Ta prizadevanja morajo biti usklajena z interesi vseh občanov in širše družbene skupnosti.
21.	čten
Družbena tastnina proizvajatnih sredstev, ki jih upravljajo neposredni proizvajatci, je jamstvo, da se zagotovijo pogoji za delo. za pridobivanje dohodka ter za ustvarjanje sredstev za razširjanje materiatne osnove.
22.	čten
Temelj za gospodarski razvoj občine je v občanu proizvajalcu in upravtjalcu katerega dotžnost je v interesu celotne družbene skup nosti uveljaviti se v vseh obtikab upravljanja družbenih zadev.
23.	člen
Občina zagotavtja v okviru svojih z ustavo in zakoni določenih pravic tn -dolžnosti pogoje za najbotj ugoden in skladen razvoj gospodarstva.
St. 19 — Koper. 9 ofctobra t9M
DRAHMI GLASNIK
Ar. 339
24.	člen
Zaradi relativno slabo razvite industrije, ki je temelj vsem drugim dejavnostim in osnovni pogoj za deig žtvljenske in kulturne ravni občanov, so prizadevanja za pospešen razvoj te panoge osnovna skrb vseh družbenih sil v občini.
25.	člen
Geografska lega občine daje pogoje za raz voj turizma in gostinstva in tem panogam sorodnih dejavnosti. Razvoj teh dejavnosti je jamstvo za večanje gospodarske moči otr čine.
Zato občina v okviru svojih materialnih možnosti zagotavlja sredstva za ustrezno propagando turističnih krajev.
26.	člen
Kmetijska proizvodnjam temelji na individualnem delu zasebnih lastnikov zemljišč. ki se dopolnjuje s proizvodnjo družbenih kmetijskih obratov.
Čedalje večja družhena kmetijska proizvodnja na zemljiščih, ki so družbena lastnina, kar najbolj razvito sodelovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev s kmetijskimi delovnimi organizacijami in pravilna ekonomska politika omogoča in zagotavlja smotrno izkoriščanje zemljišč, večjo blagovno proizvodnjo in dvig življertske ravni kmetijskim proizvajalcem.
27.	člen	;
Da bi zadovoljila vsakodnevne potrebe občanov in skladen razvoj celotnega gospodarstva, posveča občino posebno skrb razvoju družbene in zasebne obrti.
Občjna nudi delovnim organizacijam teh dejavnosti posredno in neposredno materialno ter drugo pomoč in po potrebi ustanavlja nove delovne organizacije teh dejavnosti.
S primernimi ukrepi občinske skupščine in njenih organov se zagotavljajo pogoji za razvoj obrtne^ dejavnosti v delovnih in drugih organizacijah, v krajevnih skupnostih ter pri zasebnikih.
28.	člen
Kreditno politiko vodi občinska skupščina v skladu z načeli, določenimi s tem sta tutom. in v skldau z interesi širše družbene skupnosti in posameznih delovnih organizacij.
S perspektivnimi plani razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti in z letnimi piatii družbenega razvoja določa občinska skupščina smer gospodarskega in družbenega razvo ja. prt čemer se opira na plane delovnih organizacij. Te smernice so podlaga za izvajanje učinkovite in smotrne investicijske politike v delovnih .organizacijah.
29.	člen
Delovne organizavije se ustanavljajo v skladu z interesi razvoja občine in širše družbene skupnosti; ukinjajo, združujejo in razdeljujejo pa se v skladu z interesi delovne skupnosti, občine in širše družbene skupnosti ob pogojih, ki jih določa zakon.
30.	člen
Glede razpustitve organov samoupravljanja v delovnih organizacijah ima občinska skupščina ati njeni organi samo tiste pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava in zakonu
31.	člen
Detovne organizacije izvršujejo svoje plane ht programe s sredstvi, ki jih ustvarijo s svojim delom in s katerimi v skladu z ustavo in zakoni same razpolagajo, s krediti m sredstvi, ki jih združujejo za določen nameti-
IV poglavje
RAZMERJA MED OBCJNSKO SKUPacmm TER NJENIMI ORGANI IN ORGANI DELOVNIH ORGANIZACIJ
32.	člen
Temeljna naloga organov samoupravljanja v delovnih organizacijah je prizadevanje za dohro gospodarjenje.
O izvrševanju svojih planov in nalog, ki jih določa občinski plan družbenega razvoja, o potrebnih spremembah plana proizvodnje in prodaje, o preusmeritvah proizvodnje, o nameravanih investicijah, o zaključnih računih obveščajo delovne organizacije občinsko skupščino.
Ce občinska skupščina in njeni organi zaradi planiranja in zaradi posebnih ukrepov na področju gospodarstva zahtevajo od delov nih organizacij podatke o njihovem delu. so jih le te dolžne dati,
33^ člen
Občinska skupščina ali njeni sveti lahko dajejo delovnim organizacijam priporočila glede izvajanja letnega plana in za ureditev drugih vprašanj, ki se nanašajo na določeno delovno organizacijo, na več delovnih organizacij ali na interese celotne družbene skupnosti.
O takih priporočilih morajo razpravljati organi samoupravljanja in delovne skupno-sti.
O zavzetih stališčih in storjenih ukrepih motajo delovne organizacije obvestiti občin /sko skupščino ali njen svet v roku, ki ga skupščina oziroma njen svet določi za vsak primer posebej.
34.	člen
Občinska skupščina lahko nastopa kot porok delovnim organizacijam pri najemanju posojila le tedaj, če je o najetju posojila sklepal najvišji organ upravljanja delovne organizacije, če je Iz predložene dokumentacije razvidna ekonomska utemeljenost posojila in če je nnmen posojila usRIajen z letnim oziroma perspektivnim pl&nom gospodarskega razvoja občine
35.	člen
Občinska skupščina ima pravico predlagati organom upravljanja delovnih organizacij združevanje njihovih sredstev zaradi financiranja dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo skupne potrebe občanov, alt zaradi smotrne ga razvoja posameznih vej gospodarstva
36.	člen
Zaradi smotrnejšega gospodarskega razvoja občine v skladu z interesi širše družbene skupnosti lahko občinska skupščina predlaga or ganotn upravljanja delovnih organizacij združitev dveh ali več delovnih organizacij v eno. alt razdelitev ene delovne organizacije v dve ali več delovnih organizacij.
37.	člen
Zaradi koordinacije dela in usklajevanja družbenih interesov lahko organi občinske skupščine na lastno pobudo ali na pobudo organov delovnih organizacij, po potrebi sklt cujejo posvetovanja s predstavniki delovnih organizacij v občini.
38; člen
Dbčinaka skupščina opravlja neposredno po svojih organih družbeni nadzor nad polnjeni in razpolaganjem z družbenimi dstvi, ki so dana v upravljanje delovntm anizacijam.
0 ugotovljenih nepravilnostih je dolžan pravljati najvišji organ upravljanja delov organizacije in o storjenih ukrepih sezna-občin.ko skupščin.i oziroma njen organ oku, ki ga je le ta določil-
39.	člen
V	zvezi s potrjevanjem statutov delovnih organizacij ter z imenovanjem in razrešitve mi njihovih direktorjev imajo občinska skupščina in njeni organi le tiste pravice in dob inosri, ki jih določajo ustava in zakoni.
40.	člen
Pravice in dolžnosti zavoda za zaposlovanje delavcev do dblovnih organizacij določa zakon.
V	skladu s perspektivnimi in letnimi plani družbenega razvoja občine skrbi zavod za za poslovanje delavcev za pravilno usmerjanje mladine v poklice, za zagotavljanje delovne sile delovnim organizacijam in za zaposlovanje proste delovne sile in invalidov s tem, da odpira nova delovna mesta; zato tudi sam ustanavlja delovne organizacije.
41.	Člen
Delovne organizacije imajo pravico predlagati občinski skupščini ali njenim organom ukrepe, ki so potrebni za uspešen razvoj posameznih dejavnostih.
O takih predlogih je občinska skupščina ali njen organ dolžan razpravljati in ustrezno ukrepati, predlagatelja pa o tem obvestiti.
42.	člen
Občinska skupščina in njeni organi poma gajo delovnim organizacijam s strokovnimi nasveti, s posojili in poroštvi in z dodeljeva njem sredstev za sanacije v opravičenih primerih in v mejah možnosti.
V.	poglavje
OSTALE DOLOČBE O GOSPODARSTVU
43.	člen
Z načrtno politiku štipendiranja so si delovne organizacije dolžne v skladu s planom perspektivnega razvoja zagotoviti potreben strokovni kader.
Pravica delavcev in dolžnost delovne organizacije je, da jim omogoči izobraževanje na delovnem mestu ali strokovno izpopolnjevanje izven delovne organizacije.
44.	člen
Rekreacija proizvajalca je sestavni del materialne proizvodnje, zato je dolžnost delovnih organizacij, da nenehno skrbijo za razvoj raznih oblik rekreativne dejavnosti, da s tem zajamčijo boljše zdravstveno stanje delavcev, kar je pogoj za večjo delovno sposobnost in storilnost.
45.	člen
Zaradi zboljšanja osebnega in družbenega standarda V občini ter v skladu s potrebami in v okviru možnosti, sodelujejo in pomagajo^ delovne organizacije občini, krajevni skupnosti in drugim organizacijam pri urejanju vprašanj na področju družbene prehrane, varstva in vzgoje otrok, prosvete in kulture, komunalne in drugih dejavnosti.
VI.	poglavje
DRUŽBENO FLANtRANJE
46.	Člen
Za usmerjanje gospodarstva in drugih dejavnosti sprejema občinska skupščina dolgoročne programe in letne plane družhenega
razvoja.	-
Občinska skupščina sprejema po potrebi tudi posebne perspektivne načrte razvoja po-
mazili h dejavnosti
47 Č!cn
Dolgoročni programi perspektivnega razvoja usmerjajo razvoj gospodarskih in rtegch gpodarskih dejavnosti z namenom, da se uskladi in omogoči hitrejši razvoj dejavnosti.
Str. 210
URADNI GLASNIK«
št. 19 — Koper, 9. oktobra 1964
ki zaostajajo, in listih, ki imajo najboljše pogoje za razvoj.
48.	čten
S planom družbenega razvoja se planira gospodarski in družbeni razvoj v občini za eno ieto. Družbeni pian mora biti uskiajen z dolgoročnim programom in mora prispevati k njegovi realizaciji.
49.	člen
Za izpolnitev temeljnih družbeno ekonomskih celjev občine pian družbenega razvoja:
—	usklajuje razvoj proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti, s čemer se ustvarjajo najugodnejši družbeni in materialni pogoji za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter za boljše zadovoljevanje potreb osebne potrošnje in družbenega standarda;
—	določa osnovna razmerja in zagotavlja hitrejši razvoj tistih panog ali dejavnosti, ki so za občino posebnega pomena ali so v razmerju z drugimi nezadostno razvita;
—	v okviru enotnega sistema delitve družbenih sredstev, da se zagotovi čimvečja ekonomičnost vlaganj;
—	aktivira materialne in družbene sile za razvoj produktivnosti dela, za boljše poslovanje tn za realizacijo večjega dohodka.
Občinski plan družbenega razvoja temelji na osnovnih razmerjih družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko.
Občinski plan družbenega razvoja temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja.
50.	člen
Delovne organizacije se pri izdelavi letnih planov opirajo na smernice, ki jim jih da občinska skupščina ob sodeiovanju z družbe no-političnimi organizacijami in s katerimi se začrta osnovna smer družbenega in gospodarskega razvoja za nasiednje leto.
Fri izdelavi takih smernic mora občinska skupščina upoštevati smer družbenega in gospodarskega razvoja, ki je bila določena s perspektivnim pianom, in obstoječe razmere, potrebe ter možnosti.
51.	člen
Osnutek plana družbenega razvoja občine sc pred sprejetjem predloži v obravnavo zborom volivcev, občinskim družbenopolitičnim organizacijam in društvom, organom krajevnih skupnosti in organom upravljanja v delovnih organizacijah.
52.	člen
Javna razprava o planu družbenega razvoja traja do roka, ki ga določi občinska skupščina V tem času imajo občani in organi, našteti v prejšnjem členu, pravico in dolžnost dati k osnutku piana družbenega razvoja svoje pred toge in pripombe.
53.	člen
Vsak svet občinske skupščine prouči predloge in pripombe, ki so bite dane v javni razpravi in ki se nanašajo na njegovo deiovno področje, ter izreče o tem svoje mnenje.
54.	člen
O osnutku plana družbenega razvoja s pripombami in predtogi občanov, organov in organizacij in z mnenji posameznih svetov ob činske skupščine razpravlja svet za družbeni plan in finance in sestavi predtog za občinsko skupščino.
55.	člen
Posamezen svet, kakor tudi svet za finance, mora o vseh prediogih in pripombah, ki so bile dane v javni razpravi obvezno razpravljati.
te predlog) in pri poru he občanov, organov in organizacij niso bili upoštevani pii izdelavi
predloga za občinsko skupščino, mora svet za finance, poleg osnutka plana družbenega razvoja, predložiti občinski skupščini v razpravo tudi take predloge in pripombe.
56.	člen
Plan družbenega razvoja sprejme občinska skupščina najkasneje v januarju tistega leta. za katerega naj veljajo.
O predlogih in pripombah, ki so jih k osnutku plana družbenega razvoja dali občani, organi in organizacije in, ki jih občinska skupščina pri sprejemanju takega akta ni upoštevala, mora obvestiti prediagatelje in jim sporočiti tudi razloge, zaradi katerih predlog oziroma pripomba ni mogla hiti upoštevana.
57.	člen
Po enakem postopku kot letne plane družbenega razvoja sprejema občinska skupščina tudi perspektivne plane in perspektivne načrte razvoja posameznih dejavnosti.
58.	člen
Posebno skrh posveča občina tudi urbanističnim projektom ter prostorskim in regionalnim načrtom zaradi smotrnega prostorskega urejanja posameznih območij občine.
Ti programi in načrti morajo temeljiti na predvidenem gospodarskem in družbenem razvoju občine in upoštevati eiemente razvoja, ki jih določajo medkomunaini prostorski načrti in regionaini načrti širših družbeno poiitičnih skupnosti.
VII.	p o g 1 a v j e SREDSTVA OBČINE
59.	člen
Za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po ustavi, zakonih in tem statutu, in za zadovoljitev skupnih potreb pripadajo občini določena družbena sredstva kot njen dohodek,
60.	člen
Vrste in višino dohodkov, ki pripadajo občini, določajo zakoni. Občinska skupščina sme uvajati še drugč dajatve kot vir svojih dohodkov, če jo zakon pooblašča.
61.	člen
Nove dajatve kot vir dohodkov občine lahko predpiše občinska skupščina le, če so se za to izrekli volivci na svojih zborih.
62.	člen
Občina samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in jih v skiadu s svojimi nalogami razporeja v občinski proračun in v skiade.
Pri sprejemanju proračuna in finančnih načrtov skladov morajo občinska skupščina in organi upravljanja skladov ravnati na enak način kot pri sprejemanju plana družbenega razvoja občine.
63.	člen
S sredstvi proračuna se krijejo potrebe za delo občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi tiste skupne potrebe, ki se ne financirajo preko občinskih skladov.
64.	člen
Za financiranje tistih dejavnosti, ki zahtevajo stalno določena finančna sredstva, ima občina posebne sklade.
Občina ima lahko tudi sklade za financiranje takih dejavnosti, predvsem za zagotavljanje skupnih potreb občanov, ki ne zahtevajo trajnega zagotavljanja sredstev.
65.	člen
Sklade ustanavlja občinska skupščina v skladu s predpiši.
Skladi so praviloma pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega upravlja-
Podrobnosti o poslovanju skladov določa* jo pravila skladov, ki jih sprejme ali potrdi občinska skupščina.
66.	člen
če dohodki, ki pripadajo občini ne zadostujejo za kritje nujnih potreb, lahko najame občinska skupščina posojila.
67.	člen
O najetju posojil sklepa občinska skup-šema v skladu s potrebami, vendar z omejitvijo, da jih lahko najame le toliko, da vsako-letna vračila s pripadajočimi stroški ne presegajo pet odstotkov letnega proračuna občine.
Pod pogoji, določenimi z zakonom, lahko najamejo posojila tudi organi upravljanja občinskih skladov za kritje potreb iz rijiho-ve dejavnosti.
68.	člen
Občinska skupščina sme uvesti poseben krajevni prispevek samo za gradnjo ohjektov, ki zadovoljujejo skupne potrebe, in če so sé zanj izrekli občani na zborih volivcev ali na referendumu.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom, se sinejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila zbrana.
69.	člen
Občinska skupščina in organi upravljanja skladov so dolžni ob zaključku proračunskega leta predložiti organom in organizacijam ki po določbah tega statuta javno razpravljajo o planu družbenega razvoja in o proračunu občine, poročila o zaključnem računu proračuna in o zaključnih računih skladov za preteklo leto.
70.	člen
Občina lahko združuje svoja sredstva s sredstvi drugih družbeno političnih skupnosti ali gospodarskih in drugih organizacij, če gre za financiranje skupnih potreb občanov ene ali več občin.
Medsebojni odnosi se uredijo s posebno pogodbo.
71.	člen
Občina lahko sama ali skupno z drugimi ' občinami ustanovi komunalno banko.
Banka s svojimi sredstvi kreditira gospo-garske in negospodarske dejavnosti v občini v skladu s smernicami občinske skupščine in opravlja druge hančne posle, ki jih določa zakon.
TRETJI DEL
ZADOVOLJEVANJ SKUPNJH POTREB OBČANOV
VIII.	poglavje SPLOSNE DOLOČBE
72.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje skupnih potreb občanov in za stalno zbuljševanje splošnih življenskih pogojev posebno na področju zdravstva, socialnega varstva, zavarovanja, komunalnih in stanovanjskih zadev, na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ter na področju kulture in drugih družbenih služb preko organizacij in zavodov, ki jih v ta namen ustanavljajo občinska skup^ ščina, krajevne skupnosti ali ohčani,
73.	člen
Delovnim organizacijam, ki opravljajo take družbene dejavnosti, pri katerih ni mogoče zaračunavati storitev neposrednim koristnikom, zagotovi srcds'va za njihovo normalno delovanje občina oziroma ustanovitelj.
št. !9 — Koper. 9. oktobra )964
URADNI GLASNIK
Str 23!
74.	čten
Detovne in druge organizacije, ki opravtja-jo take družbene dejavnosti, kjer je mogoče zaračunavati storitve, nudijo občanom svoje storitve pravitoma proti ptačitu. če z zakonom ni drugače dotočeno.
^e ustanovitetj v sktadu z ustavo in z zakonom dotoči detovni organizaciji, da nudi svoje storitve po nižjih cenah, kot so ekonom sko utemetjene, ati brezptačno, je dotžan kri ti raztiko.
75.	čten
Občinska skupščina tahko zaratti usktajc-vanja cen in zaradi neposrednega dviganja živtjenske ravni občanov, predpiše tudi tistim detovnim organizacijam, ki jih ni sama ustanovita. da nudijo svoje storitve brezptačno ati po nižjih cenah, kot jih je dotočita organizacija sama.
V tem primeru mora občinska skupščina z istim predpisom tudi zagotoviti sredstva za ptačito raztike.
IX.	p o g t a v j c
ZDRAVSTVENO VARSTVO
76.	člen
Da sc zagotovi zdravstveno varstvo občanov, skrbi občina za ustrezno organizacijo in razvoj zdravstvene službe ter usmerja politiko zdravstvenega varstva v občini.
77.	čten
Občina skrbi za to, da so občanom zago-tovtjena ztasti te obiike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bohiiško zdravljenje;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mtadine v odgovarjajočih dispanzerjih in posvetovatnicah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obotetiti in porodnic v zdravstvene zavode;
—	zdravstvena vzgoja občanov;
—	preprečevanje obotenj;
—	patronažna stužba pri občanih, ki so posebno izpostavtjeni škodtjivim vptivom okolja;
—	nadzorstvo nad izvajanjem predpisov s področja zdravstva, sanitarne inšpekcijske in epidemiotoške higienske stužbe;
—	preskrba občanov z zdraviti.	*
78.	čten
Zdravstveno varstvo na območju občine opravtjajo zdravstveni zavodi v ambutantah, despanzerjih in posebej organiziranih stro kovnih stužbah.
79.	čten
Strokovne zadeve, ki imajo sptošen pomen za izvajanje zdravstvenega varstva v občini opravtja zdravstveni center.
80.	čten
Občina se zavzema za organizacijo učinkovite zdravstvene stužbe na svojem območju tudi tako, da po potrebi pomaga zdravstvenim organizacijam zagotoviti sredstva za gradnjo zdravstvenih objektov in za njihovo opremo.
81.	čten
Stužbo preventivnega zdravstvenega varstva opravtjajo zdravstveni zavodi, potrebna sredstva pa zagotavtja občina, kotikor ni ta Obveznost natožena drugim organizacijam.
Pri odiočanju, katere preventivne zdravstvene ukrepe je treba izvršiti in v kakšnem obsegu, se pristojni občinski organi opirajo na predloge m tnnenja strokovnega zdravstvenega kadra iu občauov.
tiivfh Ùt - Preprečevanje epidemij natez-tjtvth botezn, zagotavtja občina sama ati pa skupno s š.rs.mt družbeno političnimi skup
V prttneru epidemij in etementarnih ne zgod zagotavtja občina potrebne prostore prevozna sredstva, sanitetni materia] in kader. Prtstojni organi občinske skupščine imajo v takem primeru pravico mubihzirati zdrav stveni kader, zaseči prostore, vozita in materia).
82.	čten
Občanom, ki niso zdravstveno zavarovani po predpisih širših družbeno-poti tieniti skupnosti in sami ne morejo ptačati stroškov zdravljenja, zagotavtja zdravtjenje občina s tem, da ptača vse ati de! teh stroškov.
Pogoje za pridobitev teh pravic in njihov obseg predpiše občinska skupščina s posebnim odtokom.
ske skupščine tako. da predtagajo ukrepe za nphovo reševanje, v mejah materiatne možnosti pa dotočene primere rešijo same.
88.	člen
Za oskrbo, vzgojo in zdravstveno nego oseb, kt so potrebne družbene pomoči, tahko obetna ustanavlja sociatne zavode sama ati skupno z drugimi občinami.
Sociatne zavode tahko ustanavtja tudi ena att več deiovnih in drugih organizacij, posa mezne krajevne skupnosti ah več krajevnih skupnosti.
89.	čten
Cc več občin ati več detovnih organizacij oziroma več krajevnih skupnosti ustanovi sociaini zavod, uredijo način izvrševanja ustanoviteijskih pravic do takega zavoda s posebno pogodbo.
83.	čten
Da se zagotovi kar najbolj popotno zdravstveno zavarovanje občanov, iahko uvaja občinska skupščina s svojimi predpisi v sktadu z zakonom razširjeno zdravstveno zavarovanje posameznih kategorij občanov, ki jim predpisi širših družbeno-potitičnih skupnosti ne zagotavljajo popotnega zdravstvenega var- ^ stva.
X.	pogtavje
SOCIALNO VARSTVO
84.	čten
Občina preko organov in organizacij, ki jih ustanavtja sama ati jih ustanavtjajo občani, skrbi za socialno ogrožene občane, ugo-tavtja pojave in vzroke, ki povzročajo socialne probteme in ukrepa v mejah materialnih možnosti, da se neposredni vzroki kar najhitreje odpravljajo.
85.	člen
Na področju sociatnega varstva ima občina ztasti te natoge:
—	skrbi za organiziranje dejavnosti in stužb za neposredno zadovotjevanje potreb občanov;
—	skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne prob teme;
—	skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, kakor tudi za varstvo družine in otrok;
—	zagotavtja denarno in drugo pomoč socialno ogroženim občanom;
—	skrbi za žrtve fašističnega nasitja in za udeležence v NOB ter za njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč;
—	v tastni pristojnosti ureja vse druge sociatne probteme v občini.
Pri reševanju probtemov udetežencev na-rodnoosvoboditne borbe in žrtev fašističnega, nasitja ter njihovih družin se občinska skupščina in njeni organi opirajo na mnenja in stališča organizacij združenja borcev NOB.
86.	čten
Da zagotovi učinkovito reševanje sociatnih probtemov na svojem območju, ustanovi občina center za sociatno deto.
87.	čten
Center za sociatno delo sc ustanovi pravitoma za območje cele občine, tahko pa v sporazumu z drugimi občinami za območje
dveh ati več občin.	.
Center za sociatno deto ugotavija m ana-tizira vzroke, ki povzročajo sociatne probteme in predlaga pristojnim organom ukrepe za njihovo odstranitev.
Krajevne skupnosti sodetujejo prt reševanju sociatnih probtemov na svojem območju s centrom za sociatno deto m z organi obetn-
90 čten
Občanom, ki jim trgače ni mogoče zagotoviti sredstva za najjiujnejše osebne potrebe, zagotavtja občina sama ati krajevne skupnosti ter detovne in druge organizacije pomoč v mejah materiatnih možnosti
Natančneje uredi to občinska skupščina s posebnim odtokom.
9). čten
Sredstva za detovanjc centra za sociatno deto in za dajanje neposredne sociatne pomoči občanom zagotavtja občina v posebnem sktadu.
V sktad se stekajo vsa sredstva, kt jih občina, detovne in druge organizacije ter občani namenijo za urejanje sociatnih probtemov v občini, in tista, ki bi jih za ta sktad dotoči! predpis širše družbene skupnosti.
XI.	pogtavje
ZAVAROVANJE
92.	čten
Osebna zavarovanja ter zavarovanje družbenega premoženja in predmetov, ki so osebna tast občanov, omogoča občina s tem. da sama ati skupno z drugimi občinami ustanavlja v sktadu z ustavo in zakonom zavarovat-nice.
93.	čten
Za urejanje pravic občanov s področja sociatnega zavarovanja ustanavtja občina v sktadu z zakonom komunatni zavod za sociatno zavarovanje.
X!I. po g t a v je
KOMUNALNA IN STANOVANJSKA DEJAVNOST
94.	čten
Komunatna in stanovanjska dejavnost obsega ztasti:
vzdrževanje, obnavtjanje in novogradnje cest IV. reda, trgov in utic, kanaiizacijc, javnih sanitarnih naprav, pokopatišč, vodovodov in drugih vodopreskrbnih objektov, javne razsvetijave, otroških igrišč, objektov za razvoj tetesne kutture in javnih kopatišč; vzdrževanje javnih nasadov; urejanje in čiščenje trgov, utic in parkov; nudenje dimnikarskih in pogrebnih ustug; organizacijo sejmov in vzdrževanje drugih objektov, ki stužijo enemu ati več nasetjem ati prebivalcem ene ati več krajevnih skupnosti, ter vzdrževanje, obnavtjanje in novogradnjo stanovanj.
95.	čten
Komunatno in stanovanjsko dejavnost opravtjajo detovne in druge organizacije, krajevne skupnosti s svojimi servisi in občani sami.
S<r. 7.12
96.	čten
Občina slabi preko komunalnih detovnih organizacij in zagotavtja sama ati skupno z drugimi investitorji sredstva za:
—	gradnjo in vzdrževanje cest t V. retta;
—	gradnjo* in vzdrževanje kanatizacije, utic in trgov ter čiščenje utic in vzdrževanje parkov in drugih nasadov v večjih nase! j ih;
nove gradnje in izbotjšavc omrežja za javno razsvettjavo.
97.	čten
Za oskrbo naseiij s pitno vodo skrbi v okviru materiatnih'možnosti pravitoma občina z iastnimi sredstvi in s sredstvi, ki jih prispevajo občani za uporabo vode, ati j ib kako drugače zberejo v ta namen.
98.	Člen
V okviru materia! ni ti možnosti in ob sodelovanju delovnih in drugih organizacij in občanov skrbi občina za: ^
—	elektrifikacijo naselij,
—	gradnjo in vzdrževanje pokopatišč,
—	gradnjo javnih sanitarnih naprav,
—	gradnjo otroških igrišč, objektov za razvoj splošne in telesne kutture ter javnih kopališč,
—	povezavo nasetij z občinskim središčem z javnimi prevoznimi sredstvi,
—	vzdrževanje nekategoriziranih cest, ki so za gospodarstvo občine in za turistični promet pomembne.
99.	čten
Občina Ja h ko sporazumno s krajevnimi skupnostmi prenese nanje skrb za gradnjo in vzdrževanje komunatnih objektov.
)0C. čten
Druga komunalna dejavnost, za katero po tem statutu ne skrbi občina sama ati skupno z delovnimi in drugimi organizacijami in občani, se prepušča v ce!oti krajevnim skupnostim.
101.	Čten
Občina daje svoja sredstva predvsem za gradnjo tistih objektov, kjer iniciativa in udetežba občanov ati detovnih organizacij večja.
102.	Čten
Dimnikarske storitve zagotavtja občina s tem, da sama ati preko krajevnih skupnosti organizira družbene dimnikarske obrtne obrate.
]03. člen
Potrebne ustuge zagotavtja občina preko komunatnih delovnih organizacij, tahko pa to skrb sporazumno prepusti posamezni krajevni skupnosti.
. ' /
104. čten
Da se omogoči tiar najboljša izmenjava btaga, zlasti živine in kmetijskih pridetkov družbenih kmetijskih posestev in zasebnih gospodarstev, organizira občina sejme.
Natančneje uredi to občinska skupščina s svojimi predpisi.
)05. čten
Pravico do stanovanja uresničuje oocina ter detovne in druge organizacije s tem, da z tastnimi sredstvi in s posojiti gradijo stanovanja, dajejo posojita občanom in ustvarjajo druge pogoje za ceneno gradnjo stanovanj.
Pohtiko stanovanjske izgradnje vodi občina preko občinskega sktadu za zidanje stanovanjskih hiš.
*HRADNT GLASNA*
Xt tl pogtavje
AOLSTVO PROSVETA KULTURA IN TELESNA KULTURA Izobraževanje občanov
106.	čten
Občina omogoča vsem šotoobveznim otrokom osnovno izobraževanje na popotnih in na nižje organiziranih osnovnih šotah.
Sedanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju omogoča občina na posebnih osnovnih, šotah ali na posebnih oddelkih.
Občina skrbi za to. da se ustvarijo pogoji za postopen prehod na tako organizacijo šot, s katero bi bito zagotovljeno izobraževanje in varstvo otrok.
Občina omogoča šolam dedovanje tako, da zagotavtja v skladu za šotstvo sredstva za osebne in materiatne izdatke ter za amortizacijo zgradb in opreme.
Tistim učencem, ki do petnajstega teta starosti niso dokončati osnovne šote. omogoča občina šotanje do sedemnajstega teta starosti ob enakih pogojih, kot se šotajo drugi šoloobvezni otroci. O posameznem primeru odločajo organi šote v sktadu s statutom šote.
Odrasttm omogoča občina pridobitev osnovne šotske izobrazbe v posebnih šotah za odiaste.
S.et, pristojen za šotstvo, tahko predpiše, da piata jo taki siušatcjji det ati cetotne stroške za šotanje. Te tak slušatelj šote ne konča, jc dotž.an povrniti stroške.
107.	čten
Občinska skupščina z odtokom ustanavtja popotne osnovne šole v kraj iti, kjer so izpolnjeni pogoji za obstoj in deto take šote. Z istim predpisom dotoči tudi naselja, v katerih se ustanovijo podružnične šole.
Pogoji za obstoj in delo popotne osnovne šote so izpoinjeni, če je poteg splošnih pogojev, ki so določeni s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti, v šolskem okotišu najmanj 250 učencev.
V	krajih kjer zaradi štev ita otrok in zaradi oddaljenosti ni mogoče ustanoviti popotne osnovne šote niti podružnične šote, zagotavlja občina delovanje nižje organiziranih osnovnih šol.
108.	čten
Občina sama ati sporazumno z drugimi občinami ali delovnimi organizacijami po po trebi ustanavtja spiušne in strokovne srednje Šote.
Tudi na takih šotah je pouk pravitoma brezplačen, sredstva pa zagotovi ustanovitelj.
Občinska skupščina sama oziroma skupno z usianoviletji tahko dotoči drugačen način financiranja srednjih šot.
t09. Čten
Občina skrbi za organizacijo prevoza šolo-obveznih otrok v šote.
Te občinska skupščina ukine pouk v do točenem števitu razredov osnovne šote ali če osnovna šota zapre za statno ati samo začasno, mora zagotoviti učencem takih šot pouk na drugi osnovni šoti s tem, da organizira in p!ača prevoze otrok ati da jim ptača oskrbo za bivanje v kraju šolanja.
V	celoti ati detno, vendar najmanj tri četrtine prevoznih stroškov za prihod v šoto, ptača občina tudi drugim otrokom, ki sc morajo zaradi oddaljenosti voziti na popotno osnovno šolo Ta pravica gre tudi učencem, ki imajo v svojem kraju nižje organizirano osnovno šoto, a se šotajo na popotni osnovni šoti.
Natančnejše predpise o tem izda občinska skupščina.
t )0. člen
Da se omogoči šotanje na popotnih osnovnih šotah čimvečjemu števitu otrok, se občina zavzema v okviru materialnih možnosti
za razširitev šotskih prostorov v krajih, kjer
št. 19 — Koper, 9. olstdb- 4
so pogoji za obstoj in de.o^a oc pilotnih osnovnih šot, in za pridobitev potrebnih internatskih prostorov za šoloobvezne otroke.
ttl. čten
Občina zagotavtja detovanje šotske mteč-ne kuhinje v vsaki šoti, Šota ie dotžna nuditi vsem otrokom tupto matico. Sredstva za piacilo osebja in nabavo inventarja zagotavtja občina.
V okviru materialnih možnosti prispeva občina sredstva tudi za celotno ati deino kritju ostatiti stroškov kuhinje.
Sociatno šibkim otrokom se ob pogojih ki jih predpiše občinska skupščina z odto^ kom. nudi topta matica brezptačno ati proti ptačitu nižjega prispevka.
t!2. člen
če dopuščajo materiatne možnosti občine tahko občinska skupščina sktene, da nudijo osnovne Šole otrokom brezplačno vse šotske potrebščine. V takem primeru zagotovi sredstva občinska skupščina.
Vse dotlej, doktor občina šotoobveznim Otrokom tega ne more zagotoviti, materiaino podpira podporne knjižnice na^ šotah, iz katerih si učenci izposojajo šotske učne knjige.
IH. čten
Revnim staršem, ki svojim šotoobveznim otrokom ne morejo nuditi obteke, obutve in šopkih potrebščin, pomaga občina s tem, da jim daje podpore za osnovno šolanje otrok.
Natančneje uredi to občinska skupščina s svojim predpisom.
1 !4. čten
Občina organizira prosvetno pedagoško stužbo na svojem območju tako, da sama ati skupno z drugimi občinami ustanovi pedagoški zavod ter zagotovi sredstva za njegovo delovanje,
115.	člen
Občina daje spodbudo delovnim organizacijam, da za svoje delavce organizirajo izobraževalne centre.
116.	čten
Za splošno in strokovno izobraževanje občanov ustanavtja občina sama ati skupno z de'ovnimi in drugimi organizacijami detavske univerze.
Detavska univerza pravitoma zaračunava svote ustuge, ki jih nudi lizičnim irt pravnim osebam, da organizira šotanje odraslih ati drugačne obtikc izobraževanja.
117.	čten
V sktadu s potrebami po kadrih daje občina za študij na srednjih, višjih in visokih šolah brezobrestna posojita Jtti štipendije ati oboje.
štipendije se podeljujejo pravitoma te za vzgojo takih kadrov, za katere je občina posebno zainteresirana.
k izjemnih primerih lahko da občina štipendije ali statno denarno pomoč za šotanje nadarjenim otrokom revnin staršev, ne gtede na do!očhc prejšnjega odstavka.
Občmska skupščina s svojim predpisom natančneje dotoči način in pogoie za dajanje štipendij in posojit. S tem predpisom tudi določi, da sc brezobrestno posoji to dijaku oziroma študentu tahko briše, če uspešno opravtja deto po nastopu stužbe.
Varstvo in vzgoja otrok t!8. čten
Vzgojno in varstveno dejav ost za pred-šotskt in šoloobvezne otroke puspešuic občina. da:
— ustanavlja orgnmznctit a varstvo in vzgojo e.iuk in jim žogat-1 i< sredstva r^
način, dotočen v Vlil. pogtav^u n"* 4 statuta;
gt 19 — Koper. P olclobrn 1P64
URADNI GLASNIK
—	spoctomlo delovnim in drugim organizacijam in jim pomaga v njihovih prizadevanjih za usmnavijanje in organizacijo zavodov in drugih organizacij za varstvo in vzgojo otrok:
—	predvsem zagotavlja potrebne prostore in nudi sredstva za opremo in rekvizite, ki so takim organizacijam nujno potrebni.
-t
kulturno, prosvetno, umetniško in znanstveno
delovanje
119.	Čten
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih, prosvetnih in umetniških potreb občanov, tako da:
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, gledališč, kinematografov in drugih kulturno prosvetnih organizacij;
—	skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov;
—	pospešuje amatersko odrsko in drugo kuhamo dejavnost ter dejavnost kulturnoprosvetnih društev;
—	pospešuje prirejanje kulturno-prosvet-nih manifestacij in proslav ter gostovanja tujih kulturnih in umetniških skupin.
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno in v skladu z zakonom Zavod za spo meniško varstvo
Druge kulturno-prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samostojnih organizacijah.
120.	člen
Delovanje kulturnoprosvetnih društev temelji na prostovoljnem sodelovanju občanov. Občina pa taka prizadevanja mater talno podpira.
121.	člen
Kulturno prosvetni zavbdi pri uresničevanju svojih nalog sodelujejo med seboj ter s podobnimi zavodi iti organizacijami izven ob
Hrte.
Sredstva za delovanje takih zavodov, ki nimajo svojih lastnih dohodkov ali pa jih nimajo dovolj, zagotavlja občina.
Telesna kultura
122.	člen
Občina skrbi za tese ino kulturo in rekreacijo občanov tako, da omogoča ustanavljanje športnih in dr ugih organizacij za telesno kulturo in materialno podpira delovanje teh organizacij predvsem pri izgradnji objektov in pri zagotovitvi potrebnega kadra.
Prizadevanja društev in klubov, ki delujejo na prostovoljni osnovi in sc ukvarjajo z različnimi oblikami rekreacije, podpira občina tako, da jim v okviru možnosti materialno pomaga.
123.	Člen
Občinska skupščina ustanovi posebne sklade, da bi zagotovila stalna finančna sredstva za delovanje kulturnoprosvetnih zavodov in društev ter organizaci j m društev za telesno kulturo in rekreacijo občanov.
S predpisom o ustanovitvi skladov določi občinska skupščina ludi njihove vire dohodkov.
XIV. poglavje
DRUGE DEJAVNOSTI
124.	člen
Za dajanje pravne pomoči občanom pri "vtljavljonju njihovih pravic pred sodišči, Pfcd državnimi organi in zavodi, ki opravljajo javno službo, ter pred drugimi organi in Organizacijami organizira občina službo pravne pomoči.
Služba pravne pomoči se lahko organizira ot Posebna služba občinskih upravnih orga "ov ali v samostojnem zavodu in se opravlja P'aviioma v Tolminu, lahko pa tudi v krajevnih uradih.
Pravna
plačilu.
Ohhka
125.	člen pomoč se daje
praviloma proti
pravne pomoči način
M,tev piacila m drugo v zvezi z organizaciio m delovanjem te službe, določi občinska skupsema z odlokom.
126.	člen
Občina posebno skrbi, da bo organizacij trgovme laka, dn bodo občani pravilno preskrbljeni s prehrambenimi in drugimi potreb-sonami.
ObČma sc tudi zavzema za ustanavljanje m delovanje obratov za družbeno prehrano I n urejanju teh vprašanj občina spodbuja delovne m druge organizacije in jim v mejah možnosti materialno pomaga.
127.	člen
Občina skrbi za zdravstveno zaščito živali vseh vrst, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni ter parazi-tarnih in vzrejnih bolezni.
Pravilno delovanje veterinarske "službe zagotavlja občina preko veterinarske inšpekcije in s tem, da ustanovi veterinarsko postajo, ki opravlja strokovno-operativne veterinarske naloge na svojem območju in ukrepa vse potrebno za zdravje živine.
128.	člen
Za varovanje družbenega in zasebnega premoženja pred elementarnimi nezgodami skrbi občina tako, da:
—	občinski gasilski zvezi v skladu z zako-
nom prepušča skrb za pavezoyarjc vseh operativnih gasilskih enot v občini in za njihovo nadaljnje ustanavljanje in organiziranje in skrb za izvrševanje vseh preventivnih in drugih nalog na področju požarnovarnostne službe;	t
—	zagotavlja gasilski zvezi sredstva za njeno delovanje in za nujne potrebe operativnih gasilskih enot;
—	zagotavlja potrebne kadre za uspešno delo gasilske zveze in gasilskih enot.
Občinska skupščina in njeni organi v skladu z zakonom skrbijo za to, da delovne organizacije ustanavljajo in omogočajo delovanje svojim gasilskim enotam.
129.	člen
Občina omogoča razvoj in delovanje gorske reševalne službe in gorskim reševalnim postajam na njenem območju zagotavlja fi nančna sredstva za njihovo učinkovito delovanje.
130.	člen
'V interesu širše družbene skupnosti in občanov je obstoj in delovanje tudi drugih športnih in strokovnih društev, ki omogoča jo občanom telesno in duševno razvedrilo ali znanje.
Pogoje za obstoj in delovanje lakih organizacij, ki sc snujejo na prostovoljni iniciativi zainteresiranih občanov, ustvarjajo občina ter delovne in druge organizacije predvsem, da jim pomagajo zagotoviti nujno materialno osnovo.
131 člen
Merilo za dodeljevanje družbenih sredstev zavodom, organizacijam in društvom, ki opravljajo javne funkcije in funkcije, s katerimi zadovoljujejo potrebe občanov na vseh področjih družbene dejavnosti, m v samem njihovem obstoju. Dodeljevanje družbenih sredstev je družbeno priznanje za njihovo vlogo in prizadevanje pri reševanju družbenih problemov občanov in celotne družbene skupnosti.
3tr 233
Za zadovoljne moč in občine se ge službe.
Te službe t skupnosti ali financiranja h
SAMOI
O
A) Sestav
*< i
mili potreb na ob ganizirajo tudi dru-
o občani, krajevne bnizacije. O načinu dloča ustanovitelj.
t DEL
NJE V OBČINI
g 1 a v j c
SKUPŠČINA tkupščhie in njeno delo
3.	člen
Občinska st.u,.. ina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
134. člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 27 odbornikov.
133. člen
Občinski zbor sestavljajo odborniki, ki jih izvolijo volivci na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice po volilnih enotah.
Zbor detovnih skupnosti sestavljajo odborniki, ki jih neposredno izvolijo delovni ljudje v delovnih organizacijah, kot določa zakon.
Volitve in odpoklic odbornikov občinske skupščine se opravijo po veljavnih predpisih.;
136.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine in ne mo re biti hkrati odbornik obeh zborov.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkbati uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
137.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali dva podpredsednika.
-Vsak zbor si izvoii predsednika za dobo enega leta.
B)	Pristojnost občinske skupščine
138.	člen
Občinska skupščina proučuje temeljna, vprašanja, ki so pomembna za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in sociaini napredek in življenje v občini sprejema predpise in izvaja druge ukrepe za njihovo reševanje, koti kor niso posamezne zadeve z ustavo ali zakoni dane v pristojnost drugim organom.
139.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega dotovnega področju na svojih sejah, po svetih in komisijah ter po upravnih organiti.
140.	čien
Samo na svojih sejah opravija skupščina tele zadeve:
—	sprejema statut občine;
—	sprejema odioke in druge normativne
akte;	.
—	sprejema perspektivni plan in letta pian družbenega razvoja občine, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
______sprejema regionalni načrt in urbanistični projekt;
—	odloča o ustanavljanju m preneha n m delovnih organizacij in občinskih skladov;
______ opravlja družbeno nadzorstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo deta državnih organov, delovnih in drugih organizacij, ki tazpo-lagajo z družbenim premožen jeni. in pri tem izvaja ukrepe, "za katere je pooblaščena;
Str. 23s
URADNIGLASNIK
št. 19 — Koper. 9. oktobra 1964
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
—	sklepa o najetju posojil in prevzemu poroštev za posojila delovnim organizacijam;
—	daje pobudo za sprejeme zakonov in drugih predpisov širših družbeno političnih skupnosti;
—	odloča o prenosu poslov iz svoje pri stojnosti na druge organe in organizacije, kadar jc za to pooblaščena;
—	odpravlja ali razveljavlja nezakonite akte svetov občinske skupščine, ki so sprejeti izven upravnega postopka;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	voli, imenuje in razrešuje predsednike in določeno število članov svetov ter predsednike in člane komisij in starešine občinskih upravnih organov;
—	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
—	voli in razrešuje svoje predstavnike v organih samoupravijanja določenih delovnih organizacij;
skiepa o višini stalne mesečne nagrade za predsednika in podpredsednika občinske skupščine:
—	določa osebni dohodek tajniku občinske skupščine;
—	razpravlja o poročilih svojih organov in jim daje smernice za njihovo delo ter razpravlja o poročiti h občinskega sodišča;
—	odloča o proglasitvi zaslužnih oseb za častne občane;
—	opravlja druge zadeve, o katerih mora po veljavnih predpisih aii po tem statutu odiočati občinska skupščina
C)	Delo občinske skupščine
141.	člen
Takoj po objavi izidov splošnih volitev v občinsko skupščino skiiče dotedanji predsednik sejo skupščine Ta mora biti najkasneje petnajsti dan po volitvah.
Do izvolitve novega predsednika vodi sejo skupščine dotedanji predsednik.
142.	čien
Oba zbora občinske skupščine deiata in odiočata praviloma skupno
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal po posameznih vprašanjih.
143.	čien
Sejo skupščine se skliče po potrebi.
Sejo skupščine oziroma sejo posameznega zbora skliče predsednik občinske skupščine na lastno iniciativo, na zahtevo najmanj petine članov enega zbora ali na zahtevo enega sveta občinske skupščine.
Skupni seji občinske skupščine predseduje njen predsednik, sejo posameznega zbora pa vodi predsednik zbora.
144 člen
Seje skupščine oziroma posameznega zbora so javne, če to zahtevajo splošne koristi, lahko skupščina oziroma posamezen zbor skienc, da se javnost izključi.
143. člen
Na seji sklepa občinska skupščina vei javno. če je navzoča večina odbornikov vsakega zbora
Vsak zbor občinske skupščine sklepa ve Ijavno, če ic na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Občinska skupščina aii posamezen zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov. če ta Statut za posamezne primere rte določa posebne večine.
146 člen
Občinski statut, ntan družbenega razvoia fn proračun fer uvedba posebnega krajevnega prispevka se snreimeio z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
147.	člen
Glasovanje na sejah je praviloma javno.
Tajno se glasuje le, če skupščina v posa meznili primerih tako sklene.
148.	člen
Na sejah skupščine imajo pravico sodelovati v razpravah razen odbornikov tudi zvezni in republiški poslanci in tajnik skupščine v vseli zadevah, ter predstavniki predlagateljev dnevnega reda, če je bila seja sklicana na zahtevo organov iz 143. člena tega statuta.
Na poziv predsednika ali s pristankom skupščine lahko sodelujejo v razpravi tudi starešine upravnih organov in vabljeni gostje.
Na sejo skupščine morajo biti povabljeni predstavniki detovnih in drugih organizacij, kadar občinska skupščina razpravlja o po sebnih vprašanjih posameznih deiovnib organizacij in o vprašanjih, ki so jih prediagale delovne organizacije
*	149. člen
Predlog odloka oziroma drugega akta, ki ga zbora ločeno obravnavata, je sprejet, če sta ga oba zbora sprejela v enakem besedilu.
150.	člen
če se zbora o besedilu predpisa ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže enakost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Ce se zbora tudi po potočilo komisiie na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži za pet dnj. če tudi na ponovni seji ne pride do sporazuma, se šteje, da jc bil predpis umaknjen z dnevnega reda.
Tak akt se sme znova dati rta dnevni red po preteku šestih mesecev ód dneva, ko je bil umaknien z dnevnega reda. če oba zbora tako skleneta, jc lahko tak predpis ponovno na dnevnem redu tudi pred iztekom tega roka.
151.	člen
če zaradi spora med zboroma tudi po izvedenem postopku iz prvega in drugega odstavka prejšnjega Člena ne more hiti sprejet plan družbenega razvoja, perspektivni plan ali proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ati če ne more biti sprejet predpis, ki ga ie občinska skupščina na podlagi zakona ali drugega predpisa dolžna sprejeti, vetja, da je bil tak akt sprejet v besedilu, ki ga je spreiel občinski zbor	t
Občinski skupščini lahko neposredno predlaga posamezen akt nien svet alt komisija. To iniciativo ima tudi posamezen odbornik skupščine, skupščina širše družheno-poiitične skuonosti in nien predsednik.
Vsak akt. ki ga sprejme skupščina, praviloma predhodno obravnava pristojni svet oziroma komisija, razen kadar ga pedlagajo posamezen odbornik skupščine, skupščina širše družbeno politične skupnosti in njen pred sednik
152.	člen
Občinska skupščina ne more veljavno sprejeti akta za katerega ie po statutu ali drugem predpisu doiočeno preišnie svetovanje drugih organov, občanov, članov delnvnib organimeli. SZDL, če ti niso hiii pritegnjeni k sodetovan ju
153	člen
Natančneje določbe o delu skupščine in ničnih zborov predpiše občinska skunščina s svoiim poslovnikom
S lem poslovnikom sc uredi tudi delo komisij in svetov občinske skupščine.
D)	Odbornik! občinske skupščine
154	člen
Odborniki občinske sk.mščine ima io pra-vice in dolžnosti ki so določene z ustavo z zakoni in s tem statutom.
155.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni udeieževati se sej občinske skupščine in njenih zborov, sej svetov in komisij tdr drugih organov skupščine, v katere so izvoljeni.
Na sejah vseh teh organov imajo odborniki skupščine pravico in dolžnost sodelovati pri obravnavi in odločanju.
156.	člen
Odborniki občinske skupščine se smejo udeleževati tudi sej tistih organov občinske skupščine, katerih ciani niso, in smejo na njih sodelovati brez glasovalne pravice
157.	člen
Odbornik občinske skupščine mora sprejeti članstvo v organih občinske skupščine, vendar z omejitvijo, da je lahko izvoljen največ v dva njena organa.
158.	člen
Vsak odbornik skupščine ima pravico prediagati skupščini ali njenemu zboru osnutke aktov v zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost.
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati predsedniku skupščine ustna ali pis-mena vprašanja in zahtevati pojasnita v zadevah iz pristojnosti skupščine in njenih organov.
Predsednik skupščine jc dolžan odgovoriti na taka vprašanja takoj ali pa najkasneje na prvi prihodnji seji občinske skupščine oziroma njenega zbora.
159.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico prediagati, da se da na dnevni red seje skupščine aii zbora vprašanje, ki je splošnega pomena za njihovo volilno enoto, za občino ah za širšo skupnost.
160.	člen
Odborniki občinske skupščine morajo seznanjati občane oziroma ciane delovnih organizacij svoje volilne enote o svojem delu in o deiu občniske skupščine; skupščini pa sporočati mnenja in predloge občanov.
V ta namen lahko odborniki občinske skupščine prediagajo skiicanje zborov volivcev.
Odborniki skupščine so dotžni udeleževati se vseh zborov volivcev, ki so skiicani na območju njihove volilne enote.
Fred vsako važnejšo odločitvijo občinske skupščine odborniki sami ali skupno z organi krajevnih skupnosti ali z organi drugih drui beno političnih organizacij organizirajo posvete z volivci in se o takih vprašanjih z r<jt mi posvetujejo.
16). člen
Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovorni volivcem in občinski skupščini.
162	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo pn opravljanju svojih doižnosti v občinski skup ščini in pravico do povračila izgubljenega za služka za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
Podrobneiše določbe o tem predpiše občinska skupščina s posebnim aktom.
163	člen
Privolitev za odvzem prostosti ali za zače tek kazenskcea postopka proti odborniku ob črnske skupščine izda. če njegov zbor ni zbran, matidatno-tmunitetna komisija tistegt zbora, ki mu odbornik pripada, proti p omej ši potrditvi zbora.
E)	Predsednik občinske skupSč-ne
164	ČW
Prcds'-'ttik-i ob< muke ' 'sšč-ne F/voh i%
med svojih odbornikov občinska skupščin!
gt ]Q — Koper, 9. oktobra 1964
URADNI GLASNIK
Str. 235
^ podlagi posamičnih kanditatur, ki jih predlaga najmanj deset odbornikov.
Predsednik se voli s tajnim glasovanjem. Volitve predsednika se opravijo na prvi seji novoizvoljene skupščine. Izvoljen je kandidat. ki dobi večino glasov vseh odbornikov
skupščine.
Predsednik se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za dve leti.
podpredsednik se izvoli na enak način kot
predsednik.
165.	člen
Predsednik predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo. V posameznem primeru lahko predsednik pooblasti kako drugo osebo, da zastopa občino.
166.	člen
Predsednik skupščine sklicuje in vodi seje skupščine in sklicuje seje posameznega zbora; podpisuje vse akte, ki jih sprejme občinska skupščina izven upravnega postopka.
167.	člen
Predsednik skupščine usklajuje delo občinske skupščine in njenih organov. V ta namen sme od organov skupščine zahtevati poročila o njihovem delu in prisostvovati sejam teh organov. Po potrebi lahko sklicuje posvetovanja predsednikov komisij in svetov skupščine.
168.	člen
Ce misli predsednik skupščine, da posamezen predpis ali sklep organov občinske skupščine. izdan izven upravnega postopka, ni v skladu z zakonom, ga lahko zadrži. Zadržani predpis ali sklep mora predložiti občinski skupščini na prvi prihodnji seji, da o njem odloči.
169.	Člen
Predsednik 'skupščine sme sklicati sejo Meta ali komisije občinske skupščine, če je predsednik sveta ali komisije zaradi odsotnosti ali zaradi drugih opravičenih razlogov ne more sklicati ali če jo ne skliče na zahtevo predsednika skupščine.
Predsednik lahko zahteva od posameznega organa skupščine, da obravnava določeno zadevo iz svoje pristojnosti in da o tem poroča.
170.	člen
Predsednik skupščine lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom organa širše družbeno-politične skupnosti. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev skupščini na njeni prvi prihodnji seji.
17!. člen
Predsednik skupščine lahko zahteva od tajnika in starešin upravnih organov, da pripravijo osnutke predpisov in drugih aktov za skupščino in njene svete, da proučijo posamezna vprašanja ter pripravijo poročila, elaborate, analize in podobno.
Predsednik lahko tudi zahteva, da mu da jo pismena ali ustna obvestila o delovnem načrtu upravnih organov, o izvrševanju za konov in drugih predpisov organov širših družbeno-političnih skupnosti ter predpisov, sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, o organizacijskih, kadrovskih in drugih ukrepih, ki so bili storjeni za izvršitev nalog upravnih organov, ter o drugih po^ membnejših vprašanjih s področja organizacije in dela upravnih organov.
172. člen
Predsednik skupščine izvršuje disciplinske Pravice glede tajnika in občinskega sodnika za prekrške.
173. člen
Predsednik skupščine opravlja še druge na-' Se, ki mu jih naloži občinska skupščina.
174.	člen
Podpredsednik opravlja določene zadeve Iz predsednikovega delovnega področja v mejah, kt jth določi občinska skupščina, in nadome šča predsednika, kadar je ta začasno odsoten ah zadržan.
175.	Člen
Za svoje delo v skupščini ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade, ki se mu izplačuje mesečno vnaprej. Višino nagrade določi občinska skupščina.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 delovnih dni.
176.	člen
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripada tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti. Nagrado in trajanje dopusta določi občinska skupščina.
XVI. poglavje
ORGAN! OBČINSKE SKUPSščINE
177.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti neposredno in po svojih organih. Organi skupščine so komisije, sveti in upravni organi.
178.	člen
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini in ji dajejo redna in občasna poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
179.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah.
Sveti oziroma komisije sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina članov, sklep pa je veljaven, če ie zanj glasovala večina navzočih.
Mandatna doba svetov in komisij traja dve leti.
180.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti, in do po^ vračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja teh dolžnosti. Podrobneje uredi to občinska skupščina s posebnim aktom.
^	KOMISIJE
18!. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina ali njen posamezen zbor stalne ah začasne komisije.
182. člen
Stalne komisije občinske skupščine so:
__ komisija za družbeni nadzor, ki ima 7
članov,	.	.	.	, .
__komisija za volitve m imenovanja, K'
ima 7 članov,	...	,.
— komisija za prošnje in pritožbe. kt trna
7 članov.	....	^	„
V te komisije imenuje občtnska skupsetna
odbornike, lahko pa tudi druge občane.
183. člen
, Vsak zbor ima svojo stalno mandatno-imu-itetno komisijo, ki ima 5 članov.	.
Člane mandatno imunitetne kotmstje tzvon sak zbor zase izmed svojih članov.
Komisija za d obravnava škodi vilnosti v delo* žavne uprave, ganlzacij in p kršenja dru predlaga pr za odprave
tadzor odkriva in /e in druge nepra-anov oblasti in dr elovnih in drugih or-ov, obravnava pojave -ipline in morale ter -ganom ustrezne ukrepe ,avov.
.85. člen
Kom	'litve in imenovanja spremlja in	. kadrovska vprašanja v ob
Vini;	predloge za volitve in ime-
nova	kolegijskih organov in za imo
nov	neznikov tedaj, ko so taka ime-
no	volitve v pristojnosti občinske
sL	t ni za pripravo predloga pristo
jen dru. rgan; analizira stanje kadrov v javnih službah in v gospodarstvu ter predlaga pristojnim organom ukrepe za učinkovito reševanje kadrovskih problemov. V sodelovanju s sveti občinske skupščine in z drugimi organi ugotavlja potrebe po kadrih in predlaga pristojnim organom in organizacijam štipendiranje ali dopolnilno šolanje kadrov.
186.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov in organizacij, ki se nanašajo na delo organov občinske skupščine ali na delo organov samoupravljanja v občini, in predlaga tem organom potrebne ukrepe za odpravo nepravilnosti.
Ce organ, ki mu je komisija predlagala ukrepe za odpravo nepravilnosti, tega ne upošteva, mora o tem obvestiti komisijo in navesti svoje razloge.
če komisija meni, da razlogi niso dovolj utemeljeni, predloži zadevo v odločitev občinski skupščini.
Za uspešno reševanje prošenj in pritožb komisija lahko zahteva od pristojnih organov potrebne podatke in pojasnila, lahko pa tudi zasliši vlagatelja prošnje ali pritožbe ter druge osebe, če je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja.
Komisija mora prošnje in pritožbe reš? vati kar najhitreje in obvestiti vlagatelja o rešitvi. Ce rešitev ni možna v enem mesecu, mora vlagatelju sporočiti razloge.
187.	člen
Mandatno - imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vsa vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov zbora ter o tem poroča zboru.
188.	člen
/
Občinska skupščina ali njen zbor lahko po potrebi ustanovi še druge stalne ali začasne komisije.
V aktu o ustanovitvi se določi sestav ko misije in njene naloge.
SVETI
189.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
190.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje za-
deve,
2.	svet za družbeni plan in finance,
3.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
4.	svet za industrijo in obrt, ^
5.	svet za turizem, gostinstvo in blagovni
let,
svet za urbanizem, gradbene, komunat-l stanovanjske zadeve, svet za delo.
turo,
]0. svet za zdravstvo,
11.	svet za socialno varstv*.
Str. 236
URADNI GLASNIK
St. 19 —Koper, 9. oktobra 1964
19! člen
Sveti imajo od 7 do 13 članov.
Svet sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih izvoli občinska skupščt na izmed svojih odbornikov in izmed drugih oseb in člani, ki jih delegirajo v svet detovne in druge organizacije Najmanj dva elana sveta morata biti odbornika občinske skupščine.
Nihče ne more biti več kot dve mandatni dobi zapored član istega sveta občinske skup ščine.
Koliko članov šteje posamezen svet in ka tere organizacije delegirajo člane v svete, do loči občinska skupščina s posebnim aktom v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
197.	čten
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodelujejo vrveti z delovnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevamt njihovega področja.
Te organizacije imajo pravteo dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja.
Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
UPRAVNI ORGANI
198.	člen
192.	člen
Sveti občinske skupščine spremljajo raz voj vseh družbeni dejavnosti na svojem po dročju in v okviru svojih pristojnosti sami ukrepajo ali predlagajo občinski skupščini in njenim organom ter drugim organizacijam ukrepe, da bi ta razvoj potekal skladno s splošnim razvojem komune
Zlasti pa sveti:
—	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi organov širših družbeno političnih skupnosti in predpisi ter smernice in drugi ukrepi občinske skupščine,
—	za urejanje posameznih vprašanj izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine in predpisov širših družbeno političnih skupnosti,
—	dajejo smernice za delo ustreznim u-pravnim organom in nadzorujejo njihovo deto.
—	predlagajo občinski skupščini izdajo predpisov in drugih aktov,
—	sodeluje s komisijo za volitve in ime novanja tako, da ji dajejo predloge ali svoje mnenje za volitve in imenovanja ali za razrešitve,
—	spremljajo delo zavodov, ki opravljajo službo na področju, za katero je pristojen svet,
—	opravljajo zadeve, za katere so pristojni po zakonu in drugih predpisih
193.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom. izdanim po zakonskem pooblastilu, ali z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, v katerih sc odloča po prostem preudarku
194.	člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta, v primerih, ki jih določa ta statut, pa tudi predsednik občinske skupščine. Vabilo za sejo mora vsebovati dnevni red, priloženo pa mu mora biti sejno gradivo.
Dva ali več svetov se lahko sestanejo na skupno sejo. ko gre za reševanje takih vpra Šanj, ki segajo na področja dveb ali več svetov
195 člen
Sctam svetov morajo prisostvovati stare šine upravnih organov v katerih področja spadajo zadeve iz pristojnosti svetov.
Na sejo so lahko vabljeni tudi drugi strokovni uslužbenci ali predstavniki delovnih in drugih organizacij.
Seje svetoy so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo splošne koristi
196. člen
Sveti za proučevanje posameznih vprašanj
ahko ustanavljajo komisije.
Komisije svetov ne morejo samostojno od očali.
Občinski upravni organi neposredno izvr iujejo vse zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
Občinski upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo le s statutom; prav tako se določa njihovo delovno področje.
199.	člen
Občinski upravni organi so:
L oddelek za občo upravo,
2.	oddelek za družbene službe,
3.	oddelek za gospodarstvo,
4.	oddelek za finance,
5.	oddelek za inšpekcijske službe,
6.	oddelek za notranje zadeve,
7.	oddelek za narodno obrambo,
8.	urad za plan in analize.
9.	katastrski urad,
10.	krajevni uradi,
H. upravne komisije.
200. člen
Odedelek za občo upravo opravlja zadeve s področja organizacije in delovnih razmerij občinskih organov in zavodov, opravlja splošno pisarniško in ekonomatsko službo, službo za prošnje in pritožbe in službo sprejemanja strank preko sprejemne pisarne, računovodsko službo za občinski proračun teer vse druge upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Oddelek za družbene službe opravlja zadeve iz področja šolstva, prosvete, kulture in telesne vzgoje, zdravstva in socialnega varstva.
Oddelek za gospodarstvo opravlja vse u-pravne zadeve iz področja industrije, rudarstva, obrtništva, gradbeništva, urbanizma, komunalnih, stanovanjskih zadev in cest ter blagovnega prometa, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva, lova in ribolova, dela. delovnih razmerij in socialnega zavarovanja.
Oddelek za finance opravlja zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa, spremlja izvrševanje proračuna in izvrševanje občinskega družbenega plana, opravlja računovodsko službo za občinske sklade in u-pravne zadeve na področju premoženjskopravnih razmerij, vodi evidenco zemljišč družbenega premoženja, odmerja m izterjuje davke in druge obveznosti, ki jih imajo državljani do družbene skupnosti.
Oddelek za inšpekcijske službe opravlja zadeve iz področja veterinarske, gradbene, cestne. tržne, sanitarne, kmetijske in gozdarske inšpekcije ter inšpekcije dela
Oddelek za notranje zadeve opravlja u-pravne zadeve javnega reda in miru v občini, varnost) in vzgoje v cestnem prometu, držav! Ijanskth stanj, prijavno^odjavne službe zadeve v zvezi z najdenimi predmeti, požarne varnost), matične zadeve in zadeve v zvezi z maloobmejnim prometom in potnimi -listi.
Oddelek za narodno obrambo opravlja u-pravne zadeve noUr.<--;-i narodne obrambe pr,pro oreh,. '	, ^	-b,predvoja!
ske vzgoje <n ovil,te zaščite
1
Urad za plan tn analize p, unente stanje in razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini, opravlja zadeve v zvezi s pripravo plana družbenega razvoja občine, spremlja in analizira njegovo izpolnjevanje, opravlja služ bo statistike in dokumentacije ter druge /a-deve v zvezi s sestavo planov in analiz za po-trebe občinske skupščine, svetov in upravnih organov.
Katastrski urad opravlja vse zadeve v zvezi z merjenjem zemljišč, obnavljanjem k vzdrževanjem katastrskega aparata in izraf., nom katastrskega dohodka ter druge za(R ,e ki so z veljavnimi predpisi dane v pristojnost katastrskim uradom.
Krajevni uradi vodijo matične knjige, knjige državljanov, volilne imenike ter izdajajo izpiske iz teh knjig, izdajajo živinske potne liste in druga potrdila v mejah veljavnih predpisov, sprejemajo vloge, ki jih pošiljajo občani občinski skupščini in njenim org& nom. opravljajo dostavno s!užbo„ prijavno in odjavno službo ter pravno pomoč za državne organe, organizacije in občane. Opravljajo še druge zadeve, ki jim jih naloži ob-črnska skupščina ali njeni organi.
201.	člen
Da bi bile določene upravne službe kar najbližje občanom, so v občini tile krajevni uradi za naslednja območja:
!. v Bovcu za naselja: Bavšica, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Lepena, Log Cezsoški, Log pod Mangartom, Plužna, Soča, Srpenica, Strmec na Predelu, Trenta in Žaga;
2.	v Breginju za naselja: Breginj, Homec, Logje, Podbela, Robedišče, Sedlo in Stanovk šče;
3.	v Grahovem ob Bači za naselja: Ba& pri Podbrdu. Bukovski vrh. Grahovo ob Bači, Grant. Hudajužna, Kal, Koritnica, Kuk. Obtoke, Petrovo brdo, Podbrdo. Porczen, Rut, Stržišče, Temtjine, Trtnik in Znojile;
4.	v Kobaridu za naselja: Avsa. Borjana, Drežnica, Drežniške Ravne, Idrsko, Jcvščck, Jezerca, Kamno, Kobarid, Koseč, Kred. Krn, Ladra, Libušnje. Livek. Livške Ravne. Ma-gozd, Mlinsko, Potoki, Robič. Selce, Smast, Staro selo, Sužid, Svino, Trnovo ob Soči, Vrsno:
5.	v Mostu na Soči za naselja: Bača pri Modreju, Daber, Dolgi Laz, Drobočnik, Gorenji Log, Grudnica, Idrija pri Bači, Kanalski Lom, Klavže, Kneža, Knežke Ravne. Kozme-rice, Lisec, Logaršče, Loje, Modrejce. Modrej, Most na Soči, Pečine, Podtnelec. Ponikve, Polje, Postaja. Prapetno brdo. Roče. Sela nad Podmefcem, Sela pri Volčah, Slap, šentviška gora. Tolminski Lom. Gorski vrh, Za^ krai;
6.	v Trebuši za naselja: Dolenja Trebuša, Gorenja Trebuša, Stopnik. ,
202.	člen
Za opravljanje upravnih zadev, ki imajo pomen za dva ali več upravnih organov, ali upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinske skupšet-ne, pa po svoji naravi zahtevajo kolektivno reševanje, ustanovi občinska skupščina upravne korr ije.
Z aktom o ustanovitvi komisije se določtto njen položaj, pravice in dolžnosti.
203 člen
Upravni organi opravljajo zadeve i svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih dajejo zakoni in na n)!-hovi podlagi izdani predpisi, ter po smemteah občinske skupščine in njenih svetov
Samostojnost upravnih organov mora prt* ti do izraza tako v izvrševanju predpisov kakor tudi v razvijanju njihove pobude pn odkrivanju in proučevanju problematike na n)t-hovem področju, ugotavljanju nepravilnost), ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovni^ o**g^n!?ne'i v (lajanju strokovne pomoet nr* ** t	n-pravilios)) v oen-av-
ljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva
^ ]9 — Koper. 9. oktobra !96t
URADNI GLASNIK
Str. 237
ŠMnju na njihovem področju za potrebe Inline in njenih svetov ter v predtaganju notrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom.
okviru te samostojnosti morajo upravtti organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami deta razvijati samostojnost in pobudo ustužbencev na posameznih detovnih pestih in njihovo osebno odgovornost za o-pravtjeno deto.
2M. čten
Pri opravtjanju zadev iz svojega področja upravni organi sodetujejo drug z drugim, z etmani upravtjanja v detovnih organizacijah in z drugitni organi in organizacijami.
205 čten
Upravni organi morajo skupščino in u strežne svete redno seznanjati s probtemi iz svojega področja in jim s pobudami in pred-]ogi pomagati pri uresničevanju njihovih na
tog-	.	-	....
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezne svete na protiustavne m ne-rakonite splošne akte, ki jih izdajo detovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe upravtjanja v detovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravitnosiih v detu organizacije, ki so jih ugotoviti v izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati u stnezne ukrepe za njihovo odpravo.
206.	čten
Upravni organi so s svojim detom dolžni omogočati učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
207.	čten
Deto občinskih upravnih organov je javno, kadar ni z zakonom ati aktom občinske skupine na podtagi zakona dotočeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost. Ko občinska skupščina obrav nava poroči to upra vt, dotoči, kateri deti poročita se objavijo in tako naj se objavijo.
Upravni organi seznanjajo ob' ""*	* * "<va-
nizacije s svojim detom neposredno na zborih votivcev, preko tiska, radia in drugih sredstev.
208 člen
Notranjo organizacijo upravnih organov, sistemizacijo detovnih mest in druga notra nja razmerja ureja dttovna skupnost sama s pravitnikom. ki ga potrdi občinska skupščina, in z drugimi akti, ki jih na podtagi pravitnika sprejemata svet detovne skupnosti in tajnik občinske skupščine.
ščtnskih komisij; opravlja druge natoge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ati mu jih natoži občinska skupščina.
tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov, mnenja o drugih po^ membnejših vprašanjih ter pojasnita in podatke. ki jih zahteva skupščina ati njen od bomik iz področja deta občinske uprave.
2tt. čten
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so nepo sredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in na niihovi podtagi izdani predpisi ter predpisi, sklepi in smernice, občinske skupščine in njenih svetovi da se izdetajo za ol^ činsko skupščino in njene sVete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo anatize in drugo gradivo za njihovo deto; da upravni organi in posamezni ustužbenci zakonito, pravdno in pravočasno opravtjajo vse druge natoge iz svojega področja
Starešina upravnega organa organizira in vodi deto v organu, je neposredni starešina ustužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dotžnosti. ki so dotočene z zakonom in drugimi predpise
212. čten
Starešine upravnih organov so osebno od govorni tajniku in predsedniku za svoje deto in za zakonito in pravočasno deto upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sktepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov iz področja upravnega organa. Za deto upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov mo rajo najmanj enkrat na teto poročati občinski skupščini oziroma ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so biti storjeni za izboljšan je organizacije, dvig strokovne ravni ustužbencev ter za napredek dela u-pravnih organov Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročitu in dajeta upravnim organom obvezne smernice za njihovo deto.
Poročito skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predtoži tajnik občinske skupščine, svetu pa predtoži poročito stane šina ustreznega upravnega organa
Ustrezni starešina mora v poročitu posebej navesti, ati so biti izvršeni sktepi in smernice skupščine oziroma sveta za deto u-pravnih organov.
\
DELAVCI V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKE SKUPŠČINE !N NJIHOVO S AMOUPRAVLJ ANJ E
Dtk vna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v ^ktadu s pravit nikom deli s svojim [inanč" *** načrtom in zaktjučnim računom.
216. čten
Sodnik za prekrške je poseben organ občinske skupščine; vodi upravno-kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odtočbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravtja druge zadeve, ki jih dotoča zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voh in razrešuje občinska skupščina po dotočbah zakona.
2E\ čien
Občinski javni pravobranilec zastopa oK čine, občinske zavode in sktade, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, v njihovih premoženjskih pravicah in obveznostih.
Občinski iavni pravobranitec je dotžan da jati občinski skupščini, njenim organom in zavodom mnenje pri reševanju njihovih p re moženjsko-pravnih zadev.
Občinski javni pravobranitec opravtja še druge zadeve, ki so po vetjavnih predpisih v njegovi pristojnosti.
218. čten
Stužba občinskega javnega pravobranitstva je tahko skupna za več občin.
Občinskega javnega pravobranitca voti in razrešuje občinska skupščina po dotočbah zakona.
AKT! OBč!NSKE SKUPŠČINE !N NJEN!H ORGANOV
2t9. čten
Občinska skupščina sprejema: statut, odloke. odredbe, navodita, odtočbe. sktepe. smernice, priporočita in postovnike.
Sveti občinske skupščine izdajajo: odredbe, navudiia, odtočbe, sktepe, smernice in priporočita.
Upravni organi občinske skupščine izdajajo navodita in odtočbe.
220: čten
Vsak predpis občinske skupščine in njenih svetov mora biti objavljen v Uradnem gtas-niku okraja Koper in začne vetjati pravitoma osmi dan po objavi.
XVII. pogtavje
SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENO POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
TAJNIK OBČINSKE SKUPŠČINE
IN STAREA!NE UPRAVNIH ORGANOV
209. čten
Tajnik je starešina uprave in disciplinski starešina vseh detovnih tjudi, zaposteriih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne di-sciptinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Ijiiika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na .podtagi razpisa.
Tajniku dotoča osebni dohodek občinska Ikupščina.
210 čten
Tajnik občinske skupščine skrbi in je o^ tthao odgovoren za to. da občinska uprava kot cetota v redu detuje in opravtja upravne 'n strokovne natoge, ki jih ima po ustavi; skrbi za zakonito, pravitno in pravočasno iz srševanje natog; nadzoruje in usktajuje deto Upravnih organov: skrbi za izvrševanje skte-Pov in smernic občinske skupščine in njenih svetov; pomaga predsedniku občinske skupj ^'"e pri pripravtjanju sej skupščine in pn Usklajevanju deta posameznih svetov in skup-
2)3. čten
Delavci občinske uprave so javni detavci. Postavljajo se na podtagi javnega razpisa.
Dchivci so osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravitno in pravočasno opravljanje svojih natog.
214. čten
Dotarci, zaposteni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skup nost. Detovna skupnost v mejah zakona in tega statuta ter po načetu samoupravljanja, samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo no tranjih razmerij v občinski upravi.
Pravice samoupravljanja uresničujejo uc-tavci občinske uprave neposredno in po svetu detovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
2!5. člen
Sredstva za deto zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v sktadu s Nebnimi predpisi giede na vrsto obseg m
pomen natog ter pogoje	-
Sicdstva za deto upravnih organov so np hov dohodek Dohodek je enoten m skupim vsem upravnim organom.
22!. čten	v
Za izvajanje politike na posameznih področjih družbene dejavnosti v občini jc potrebno statno in tesno sodetovanje občinske skupščine in njenih organov z družbeno potitični-mi organizacijami.
222.	čten
Pri svojem detu se občinska skupščina^ in njeni organi opirajo na mnenja in Stališča družbeno potitičnih organizacij.
XVIII. pogtavje
OBČINSKO SODIŠČE
223.	čten
Občina Totmin ima občinsko sodišče. Detovna področje občinskega sodišča dotoča zakon.
224.	čten
Občinska skupščina ima do občinskega jdišča pravice in dotžnosti, In jih določata stava in zakon.
Str. 238
URADNI GLASNIK.
St. !9 — Koper, 9. oktobra 1964
/	TI DEL
OBLIKE N	'NEGA UPRAVLJANJA
ČINI
3t	lavje
KRAJ'	UPNOSTI
I.	Organizacija	jnosti.
!
Krajevna skupn nost občanov vaški) teri občani neposrt upravo na področju k gospodarske, sociatne prosvetne, vzgojne in di neposrednega zadovt ter potreb družin in go., di za razvoj naselij.
226.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi za območ je vaških in mestnih naselij, ki predstavljajo naravno geografsko ati urbanistično cetoto in jih vežejo skupni interesi občanov pri zadovoljevanju njihovih potreb.
Območja krajevnih skupnosti se dotočijo s posebnim odtokom, ki ga sprejme občinska skupščina po enakem postopku, kot statut občine in je njegov sestavni det.
227.	čten
Krajevno skupnost ustanovijo občani na svojih zborih v soglasju z občinsko skupščino.
Za ustanovitev krajevne skupnosti se mora izreči vsaj ena četrtina občanov z območja, za katero se skupnost ustanavtja.
228.	čten
Krajevna skupnost je pravna oseba.
229.	čten
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme, potem ko so o njem razpravljati občani, najvišji organ krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti dotoča v sktadu z ustavo in s tem statutom organizacijo in deto krajevnih skupnosti.
230.	čten
Najvišji organ samoupravtjanja krajevne skupnosti je zbor občanov. Izvršitni organ krajevne skupnosti je izvršitni odbor krajevne skupnosti in ga izvotijo občani na svojem zboru.
V krajevnih skupnostih, kjer zaradi oddaljenosti nasetij ni mogoče skticevati občanov na en sam zbor, je najvišji organ samoupravtjanja krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti, ki ga izvotijo občani na svojih zborih. V takih primerih jc iz^Šitni organ krajevne skupnosti izvršitni odbor, ki ga iz voti svet krajevne skupnosti.
23L čten
Izvršitni odbor krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izvoti izmed svojih čtanov na svoji prvi seji.
Predsednik predstavtja krajevno skupnost in jo zastopa kot pravno osebo.
232	čten
Krajevna skupnost ima tahko zaradi op ravtjanja posameznih zadev iz svoje pristojnosti še druge organe, ki jih dotoča s statutom.
233	čten
Ctanstvo v organih krajevne skupnosti je častna družbena funkcija.
234.	čten
Za izvrševanje svojih natog tahko izdaja krajevna skupnost predpise v obtiki priporo^ čit in pravil.
235.	čten
Krajevne skupnosti uresničujejo natoge, ki so dotočene s tem statutom krajevne skup nosti, sante preko svojih organov ati v sode-tovanju z organt občinske skupščine oziroma z detovnimi in drugimi organizacijami.
Svoje natoge uresničujejo krajevne skupnosti ztasti s tem, da:
—	organizirajo in pospešujejo komunatne, gospodarske, sociatne, zdravstvene, kutturno-prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti, ki neposredno stužijo družini, gospodinjstvom in občanom za zadovotjevanje vsakodnevnih potreb: ustanavtjajo servise in detovne organizacije:
—	skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo hišnim svetom pri vzdrževanju hiš;
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje manjših komunatnih objektov in nadzorujejo, če se uporablja v sktadu s svojim namenom;
—	upravtjajo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo;
—	skrbijo za organiziranje nujnih ukrc pov pri etementarnih in drugih nezgodah.
236.	čten
Občinska skupščina tahko sporazumno prepusti krajevnim skupnostim opravljanje posameznih natog iz svoje pristojnosti. V tem primeru jim mora zagotoviti potrebna sredstva.
237.	čten
Krajevne skupnosti sodetujejo pri uresničevanju svojih natog in si medsebojno pomagajo.
Zadeve, ki so skupne dvema ati več krajevnim skupnostim, urejajo sporazumno tako, da ustanavtjajo skupne organe in organizacije ter organizirajo druge obtike medsebojnega sodelovanja.
Take obtike sodetovanja imajo krajevne skupnosti tahko tudi s krajevnimi skupnostmi v drugih občinah.
2.	Sredstva krajevnih skupnosti.
238.	čten
Za izvrševanje natog svojega detovnega področja pripadajo krajevne skupnosti ztasti tite dohodki:
—	sredstva iz občinskega sktada za finan ciranje krajevnih skupnosti,
—	posebni prispevki občine, detovnih in drugih organizacij,
—	prispevki občanov,
—	lastni dohodki,
—	posojita,
—	drugi dohodki.
239 čten
Ce občani vetjavno sktepajo o uvedbi po^ sebnega krajevnega prispevka, je prispevek v cetoti dohodek krajevne skupnosti in je tah ko porabljen te za tisti namen, zaradi katere ga jc bil uveden.	<
240. čten
Za izvršitev svojih natog tahko najame krajevna skupnost tudi posojita.
Za najetje posojita mora krajevna skupnost dobiti sogtasjc občinske skupščine.
241 čten
Detovne in druge organizacije tahko dotočijo. v katere namene sme krajevna skupnost uporabiti sredstva, ki so jih same prispevate.
242.	Čten
Krajevne skupnosti razpotagajo s svojimi sredstvi samostojno in jih razporejajo z tet-nim finančnim načrtom
Letne finančne načrte in zaktjučne račune sprejemajo najvišji organi krajevnih skup nosti v sogtasju z zbori občanov.
loupravna skupiti nasetij, v ka ličujejo samo-stanovanjske, ene, kutturne, 'avnosti žara tvojih potreb v, kakor tu
243.	čten
Občinska skupščina je dotžna zahtevati mnenje organa krajevne skupnosti, predno da sogtasje k cenam za komunatne in druge ustuge, ki jih opravtjajo detovne organizacije za občane, če se niso o njih že izrekti občani na svojih zborih.
244.	čten
Organ krajevne skupnosti ima pravico dajati občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o posameznih vprašanjih.
245.	čten
Organi krajevnih skupnosti lahko dajejo detovnim organizacijam predtoge in pripombe v zvezi z opravljanjem zadev za zadovotjevanje skupnih potreb občanov.
246.	čten
Občinska skupščina s posebnim predpisom dotoči, katere zadeve iz področja komunatne dejavnosti opravtjajo komunatne delovne organizacije in katere zadeve krajevne skupnosti, če v sktadu s tem statutom komunalne detovne organizacije in krajevne skupnosti tega ne uredijo s sporazumom.
247.	čten
Krajevne skupnosti na svojem območju v sktadu z zakonom ustanovijo poravnalne svete.
Poravnalni sveti skrbijo v okviru svojih pristojnosti, da občani izvensodno poravnajo medsebojne spore.
Krajevna skupnost ima tahko več poravnalnih svetov.
XX. poglavje ZBORI VOLIVCEV
248.	čten
Občani neposredno sodetujejo pri reševanju družbenih zadev na zborih volivcev.
Poteg vprašanj, ki imajo splošen pomen za življenje in deto na območju posameznih zborov votivcev, obravnavajo volivci na svojih zborih tudi vprašanja, ki imajo sptošen pomen za življenje in deto v občini in širših družbeno-političnih skupnostih.
249.	čten
Zbori votivcev sc sklicujejo:
!. v Bači pri Modreju za nasetja: Bača pri Modreju, Crudmca, Postaja,
2.	v Bavšici za nasetje Bavšica,
3.	v Borjani za nasetja: Borjana, Podbeta,
4.	v Bovcu za nasetje Bovec,
5.	v Breginju za nasetje Breginj,
6.	v Čadrgu za nasetje Čadrg,
7.	v Čezsoči za nasetje Čezsoča,
8.	na Ciginju za nasetja: Ciginj, Kozaršče. Seta pri Votčah, Votčanski Ruti,
9.	v Dotcnji Trebuši za nasetja: Dotenja Trebuša. Stopnik,
10.	v Dotjah za nasetja: Dotje, Gabrje,
It. v Drežnici za nasetja: Drcžnica, Drci-niške Ravne, Jezerca. Koseč, Magozd,
12.	v Gorenji Trebuši za nasetje Gorenja Trebuša,
13.	na Grahovem ob Bači za nasetji: Grahovo ob Bači. Koritnica,
t4. v Hudajužni za nasetji: Hudajužna. Obtoke.
t5. v Idriji pri Bači za nasetje Idrija pri
Bači.
t6. v Idrskem za nasetji: Idrsko. Mtinsko.
17. v Kat Koritnici za nasetje Kat Koritnica.
t8. na Kamnem za nasetje Kamno, Sctce.
t9 na Kneži za nasetja: Ktavže, Kneža, Knežke Ravne. Lisec, Loje. Podmctec, Temtji-ne. Seta nad Podmetcem,
20 v Kobaridu za nasetja: Kobarid. Sužid, Svino,
2t v Kredu za nasetja: Kred, Potoki, Robič, Staro seto,
]$ — Koper, 9. oktobra !964
"URADNI GLASNIK^
Str. 239
22.	na .Livku za nasetja: Avsa, Jevšček, Livek. Lirike Ravne.
23.	na Ljubinju za naseije Ljubinj,
24.	na Logarščih za nasetje Logarske,
25.	v Logu pod Mangartom za nasetji: Log Md Mangartom, Strmec,
*2č. v Logjch za nasetji: Logje, Robidišče,
27.	v Mostu na Soči za nasetja: Drobočnik, Gorenji Log, Kozmerice. Most na Soči, Mod-[oj in Modrejce,
28.	na Pečinah za nasetje Pečine,
29.	v Podbrdu za nasetja: Bača pri Pudbr-du, Kuk, Petrovo brdo, Podbrdo, Porezen in Trtnik,
30 v Potjubinju za naselji: Potjubinj in
Prapetno,
31.	na Ponikvah za nasetje Ponikve,
32.	v Ptužni za nasetje Ptužna,
33.	v Rutu za nasetji: Rut, Grant,
34 v Sedtu za nasetja: Homec, Sedlo, Sta-noviiče,
35.	na Stapu ob Idrijci za nasetji: S tap ob Idrijci. Roče,
36.	v Smasti za nasetji: Smast in Ladra,
37.	v Soči za nasetji: Lepena in Soča,
38.	v Srpenici za nasetje Srpenica,
39	v Stržišču za nasetja: Kat, Stržišče in Znojite,
40	na Setviški gori za nasetja: Bukovski vrh, Daber, Gorski vrh, Potje, Prapetno brdo. Šentviška gora in Zakraj,
41	v Tolminskem Lomu za nasetja: Dolgi Laz, Kanalski Lom, Tolminski Lom,
42. v Trenti za naselje Trenta,
43 v Totminu za nasetje Tolmin,
44.	na Trnovem ob Soči za naselje Trnovo ob Soči.
45.	na Volarjih za naselji; Selišče in Votarje,
46 v Votčah za naselje Volče,
47.	na Vršnem za naselja: Km, Libušnje
in Vrsno,
48.	v Zadlaz Čadrgu za nasetja: Totminske Rame, Zadtaz-Cadrg, Zadtaz Žabče,
49.	v Zatolminu za nasetje Zatotmin,
50.	v Žabčah za nasetje Žabče,
SLna Žagi za nasetji: Log Cezsoški in Žaga
Občinska skupščina lahko v izjemnih primerih sktene, da se skticujejo zbori votivcev tudi po posameznih detih območij, ki so določena v prejšnjem odstavku, ati da se sktiče ec zbor za več območij.
250.	čten
Zbori votivcev se sklicujejo po potrebi, najmanj pa tolikokrat, kotikor je potrebno obravnavati na zborih zadeve, ki jih dotoča ta statut.
Zbor votivcev tahko sktiče občinska skup-Ičina oziroma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ati krajevni odbor So-ciatistične zveze delovnega ljudstva ali petina Tolivcev.
Ogtas o skticanju zbora volivcev se objavi osem dni, v nujnih primerih pa najmanj tri dni pred napovedanim dnem zbora. Oglas mora vedno vsebovati predtog dnevnega reda.
251.	člen
Kadar zbora volivcev tli sklical predsednik občinske skupščine, mora skticatetj obvestiti predsednika občinske skupščine o skticu Kbora in mu sporočiti dnevni red najmanj Pet dni pred dnevom zbora.
252.	člen
, Zhor votivcev vodi predsedstvo, ki je se stavljeno iz treh čtanov.
čtgne predsedstva voti zbor za dobo od snc*a do drugega zbora.
Do izvotitve čtanov predsedstva vodi zbor sRticatctjev predsednik.
253 Člen
(t detu zbora votivcev se vodi zapisnik, pesnik sc dostavi tajniku občinske skup-sc'oc in krajevni skupnosti.
Z34. eten
Zbor volivcev veljavno odloča, če je pri šotna najmanj desetina votivcev z območja zbora. Sktepi so sprejeti, če je zanje gtaso-vata več kot polovica prisotnih votivcev.
Določbe prejšnega odstavka ne veljajo, če predpis občinske skupščine ati predpis organa širše družbeno-potitične skupnosti za sktepanje o posameznih zadevah dotoči drugačno večino.
Če občan ne more dobiti na zboru votivcev takoj odgovora na vprašanja o delu občinske skupščine, njenih organov in organa krajevne skupnosti, mu je predsedujoči dolžan odgovoriti najpozneje na- prihodnjem zboru.
256.	čten
Zbori votivcev opravljajo družbeno nadzorstvo nad delom občinske skupščine in njenih organov, organov krajevnih skupnosti in organov delovnih in drugih organizacij ter sktadov tako, da poslušajo poročita o detu teh organov in jim dajejo svoje predtogc in mnenja.
257.	člen
vunvcev mora obravnavati zadeve, ki jlli dotoča ta statut, predpisi občinske skupščine ati predpisi širših družbenopoti-tičnih skupnosti, in o njih sktepati.
Predvsem pa mora obravnavati:
—	predtog piana družbenega razvoja in predtog plana perspektivnega razvoja ter predlog proračuna občine;
—	predtoge odtokov občinske skupščine, s katerimi se natagajo občanom materiatne obveznosti;
—	predtoge regionalnih načrtov in urbanističnih projektov;
—	predtog statuta krajevne skupnosti;
—	predtog finančnega načrta in zaključnega računa krajevne skupnosti;
—	letno poročilo krajevne skupnosti in poravnalnega sveta;
—	poročilo šotskih svetov.
258.	člen
O predtogib zborov votivcev morajo obvezno razpravljati sveti občinske skupščine, o važnejših predtogib pa tudi občinska skupščina.
Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo v roku šestdesetih dni po prejemu predtoga obvestiti o svojem statišču odbornika občinske skupščine, izvoljenega na območju zbora votivcev, in predsedstvo zbora.
XX!. pogtavje REFERENDUM
259 čten
Z občinskim referendumom občani nepo sredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za ktTtj ati za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanj, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ati več krajevnih skupnosti ati za območje cete občine.
Referendum se tahko razpiše, da občani potrdijo odtok ati skJcp, ki ga je občinska skupščina ie sprejeta, ali da v naprej izrečejo mnenje o predtogu odtoka ati sklepa preden ga skupščina sprejme.
260. čten
Referendum se tahko razpiše za območje občine ati za območje krajevne skupnosti.
Za območje krajevne skupnosti se razpiše, če gre za zadevo, ki ima pomen samo za nje no območje.
Referendum za območje občine razpiše občinska skupščina na tast no pobudo, na predtog občinskega odbora SZDL ati na predtog ene tretjine krajevnih skupnosti.
t 26!. čten
Referendum razpiše občinska skupščina v sktadu z zakonom s sklepom, ki obsega predmet in datum referenduma.
Med objavo sktepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
Na referendumu se glasuje z sda« ali me-.
262.	člen
Izid glasovanja na referendumu je za občinsko skupščino obvezen.
Eno leto po izvedbi referenduma- občinska skupščina ne more sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Na referendumu sc gtasuje neposredno in tajno.
Predlog, o katerem se gtasuje na referendumu, je sprejet, če jc gtasovata zanj večina votivcev, ki so gtasovati.
XXII. poglavje
OSTALE OBUKE SODELOVANJA OBČANOV PRI UPRAVLJANJU OBČINE
263.	čten
Zaradi razpravljanja o vprašanjih, ki zanimajo detovne tjudi v posameznih detovnih organizacijah in so splošnega pomena ne te za detovno organizacijo in občino temveč tudi za širšo družbeno skupnost, se v detovnih organizacijah sestajajo delovni tjudje na svojih zborih.
Delovni ljudje na takih zborih razpravljajo o detu odbornika, ki so ga izvoliti v zbor detovnih skupnosti občinske skupščine, o detu skupščine in njenih organov, o proizvodnih in drugih probtemih detovne organizacije ter dajejo občinski skupščini in njenim organom o posameznih vprašanjih svoje predtoge in pripombe.
264.	čten
Vsak občan oziroma skupina občanov ima pravico dajati občinski skupščini in njenim organom predtoge za rešitev zadev izven upravnega postopka.
265.	čten
Organ, kateremu je bit postan predtog, mora o tem podati svoje mnenje in obvestiti prediagatetja v roku 60 dni.
Ce občan z odgovorom ni zadovotjen in predtoga ni reševaia občinska skupščina, tahko vtoži ugovor pri občinski skupščini, ki mora o ugovoru razpravtjati in o svojem statišču obvestiti predtagaietja v roku 60 dni.
266.	člen
Da si ustvari pravitno mnenje o statiščih občanov in zaradi boljšega urejanja določenih zadev, sme občinska skupščina skleniti, da se izvede anketa.
Anketiranje občanov tahko v soglasju ? občinsko skupščino odredijo tudi drugi or gani občinske skupščine.
SESTI DEL
PREHODNE IN ZAKLJUČNE DOLOČBE
XXIII. pogtavje
PREHODNE DOLOČBE
"	267. čten
Organizacija občinske skupščine in njenih organov mora hiti usktajena s tem statutom najkasneje do 31. decembra 1964.
Str. 240
URADNf GLASNtK
St. 19 -f- Koper, 9 oktobra <964
V lem čast statutom tudi ne in svetov.
V krajih, kje krajevne skupne delajo do usta n jevni odbori, ko tut občine.
XXI\
biti usklajeni s tern tisi občinske skupščt-
:n
t takoj ustanovi jene iočbah tega statuta, teh ie naprej kra-ejat dosedanji sta-
a v j e
ZAKfJL-	LOCBE
269.	čien
Za Ovajanje in uveijavijanjc tega statuta skrhi posdhna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Komisija daje tolmačenja, pojasnita hi navodila za izvajanje določb tega statuta in o tem poroča skupščini.
270.	čien
Ko začne veijati ta statut preneha veljati statut občine Toimin st. 01/2006/1 z dne 29. junija 1961
271.	člen
Ta statut se objavi v Uradnem glasniku okraja Koper, veljati pa začne 30 dni po objavi.
St.: 011 1/64-1/2.
Toimin, 8. apriia 1964.
Predsednik Franc Rutar, 1. r.
Na podlagi 93. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52 59. 23/61, 32/61, 28/62, 53/62 in 13/63 ter Uradni list SFRJ, št. 7/64) je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. septembra 1964 sprejela
ODLOK
O POVEČANJU SREDSTEV ZA DSEBNE DOHODKE OBČINSKIH ORGANOV,
ZAVODOV IN ORGANIZACIJ, Kf SE FINANCIRAJO IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
1.	člen
Občinskim državnim organom, zavodom in organizacijam, ki dobivajo sredstva za svojo dejavnost iz proračuna občine Tolmin, se zagotovijo iz proračuna dopoiniina sredstva za povečanje osebnih dohodkov.
Dopoiniina sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo posameznim državnim organom, zavodom in organizacijam giede na števiio zaposleni ir tako, da se osebni dohodek posameznega zaposlenega poveča za povprečno čistih 3 000 dinarjev (bruto 5.200 dinarjev) mesečno.
2.	člen
Povečanje osebnega dohodka v častem znesku povprečno za 3.000 dinarjev se pri de-iavcih, ki prejemajo osebne dohodke po zakonu o javnih uslužbencih izvrši s povečanjem poiožajnih plač oziroma posebnih dodatkov.
Povečanje osebnega dohodka v čistem znesku povprečno za 3 000 dinarjev mesečno pri-
pada tudi detavcem občanskih državnih organov. zavodov in organizacij, ki se jim oseb ni dohodek ne doioča po zakonu o javnih uslužbencih, ker je organ oziroma zavod na preizkusu po iS. členu zakona o spremembah in dopoinitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni iist FLRJ, št. 52/61).
3.	Člen
V enaki meri kot rednim delavcem se po veča osebni dohodek iudi honorarnim delavcem, ki so pri občinskem državnem organu, zavodu aii organizaciji v honorarnem deiov-nem razmerju na podiagi pogodbe, skienjene za poln delovni čas.
4.	čten
Merita za notranjo deiitev s tem odtokom povečanih osebnih dohodkov sprejmejo organi samoupravljanja pri posameznem organu vendar tako, da se zaposlenim deiavcem poveča osebni dohodek za najmanj čistih L500 dinarjev mesečno.
5.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper, uporablja pa se od L avgusta 1964.
St. 113 14/64-2/1.
Tolmin, 10. septembra 1964.
Predsednik Franc Rutar, 1. r.
URADNI POPRAVKI STATUTA OKRAJA KOPER
Pri primerjanju natisnjenega teksta statuta okraja Koper (Uradni glasnik okraja Koper, št. 14/64) z izvirnikom, smo ugotovili več tiskovnih napak.
1 Drugi odstavek preambule sc pravilno glasi:
"V tem razvoju sta imeli in imata tudi v okraju Koper ... itd.*
2.	Prvi odstavek I. člena sc pravilno giasi: «Okraj Koper je družbeno politična skup nost za opravljanje zadev, ki imajo skupen pometi za občine na njegovem območju,a
3.	3 člen se pravitno glasi:
"Okraj Koper opravlja zadeve, določene z ustavo zakoni in s tem statutom ter naloge, ki mu jiii poverijo v izvrševanje občine na njegovem območju."
4.	V prvem odstavku 6. člena je napačno postavljena beseda "uporabijo^ in se pravdno giasi: "uporabljajo^.
5.	Prvi odstavek 21. člena sc pravilno giasi: "Ce je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustanovnosti aii zakonitosti predpisa aii splošnega akta občinske skupščine, tahko okrajna skupščina do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev tega predpisa aii akta."
6	34 čien se mora glasiti:
"Skupščina sprejme svoj posiovnik, s katerim se uredi postopek za deio na sejah, pravice in dolžnosti članov skupščine ter druga vprašanja, ki so v zvezi z delom skupščine."
7.	Zadnji odstavek 44, člena se pravitno giasi:
"Predsednik tahko zahteva od tajnika skupščine in drugih starešin okrajne uprave podatke ali poročila o določenih vprašanjih s področja deta uprave ali pa jim naroči, naj o določenem vprašanju prt-pravijo poročilo za sejo skupščine oziroma sveta."
8.	Prvi odstavek 48. čiena se pravi ino giasi: "Za svoje deio v okrajni skupščini ima predsednik statno mesečno nagrado."
9.	Druga aiinea 63. člena se mora pravdno glasiti:
"— dajejo predioge za doiočitev politike skupščine;"
10.	Sesti odstavek 67. čiena je pomotoma dvakrat natisnjen in se mora črtati.
11.	Drugi odstavek 80 člena se giasi: "Občine zagotovijo okraju sredstva za opravljanje nalog, ki mu jih poverijo."
12.	V 85. čicnu mora namesto besede "preneha" stati "prenehata".
Skupščinske stužbe skupščine okraja Koper
URADNI POPRAVEK ODLOKA O PRENOSU ZADEV FZ
PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA NA NJENE SVETE
Prt tisku odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Idrija na ti jene svete (Uradni giasnik okraja Koper, št. 14/64) sta se vrinili tiskovni napaki:
5. točka 3. člena se pravitno giasi:
*5. Zakon o gozdovih (Uradni iist LRS št. 30/61):
— potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov in gozdnoureditvenih elaboratov (drugi odstavek 6, člena) "
V 7. členu odloka se 1. alinea črta.
URADNI POPRAVEK ODLOKA O PRENOSU ZADEV TZ
PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBCFNE
KOPER V PRISTOJNOST USTREZNIH SVETOV
Pri tisku odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Koper v pristojnost ustreznih svetov (Uradni giasnik okraja Koper, št. 15/64) se je vriniia tiskovna napaka:
V 5. čienu odioka se točka č) pod 1) pravilno giasi:
"č) daje sogiasje k sklepu delavskega sveta komunainega podjetja o izločitvi pogonskih in obratnih enot, ki postanejo samostojna podjetja (71. a čien);"
Skupščinske službe skupščine okraja Koper
URADNI POPRAVEK
ODLOKA O OBČINSKIH TAKSAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
Pri primerjanju natisnjenega teksta odloka o občinskih taksah na območju občine Piran (Uradni glasnik okraja Koper. št. Ì4/64) z izvirnikom smo v 3. členu ugotovili več tiskovnih napak:
V	4. točki opomb k tarifni številki 1 se beseda -zaupnik" pravilno glasi "zakupnik".
6.	točka opomb k tarifni številki 1 se pravdno glasi
"Društva in družbene organizacije ne plačujejo takse* po 2. točki te tarifne številke."
Začetek prvega odstavka v tarifni številki 5 se pravilno glasi:
"Za začasno bivanje v turističnih krajih — od nočitve:^
V	tarifni številki H se drugi odstavek 3. opombe pravilno glasi:
"Taksa se ne plača za tisto leto, v katerem taksni zavezanec predloži tako potrdilo"

Maji Zayt -Primorske novice- Koper - Teiefon: Koper	Nova Gorica 2t 7t - D.rekt.r in g.avni utedn.k Slavko Jež Odgovorni urednik fmnce Gertcij.
Tekoči račun pr, pod.uin.c. Narodne banke Koper it. 602-11^62 - Rokop.sc za .bj.ro pošUjajic na na.tov: Skupinska pisarna Ot O Koper. Koper -"Uradn, giasn.k okraja Koper uhaja kot pritega -Prano,"kit, novic-. Letna naročnina 300 d,„. p.iietna 400 din. plačljiva vnaprej.