13. itnlHL I IMK i Mfe, Evrili 1917. t. (flo. .Slovenski Narod• Ttlfa p* pofttt: za Avitro-Ogrsko: Mfo leto skupaj naprej . K 28*— pol leta „ „ . . * 14*— cetrt leta j, m • • * 7'— m incscc m m • • m 2*50 za Nemčijo: eelo leto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vse drage dežele: ćelo tete naprej • • . . K 38.— VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnici ali mamka. Vprarntttro (spodaj, dvorišče levo). Ksifie?! ulica M. 5, Ul«foi 4L SS. Itkofa vuk tas nrtM IsvMsil Mtelf« la pranlk«. Ifiterati se računajo po porabljenei« prostora !n si cer: 1 nm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 3 vin., dvikrat no 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (eiuk prostor) 19 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročlla br« istodobne vposlatv- mroćulne se ne ozira. „ffarotaa tUkana" talefoa ftt. S3. UpravnBtvn naj se paSHjajo ntroČnJne, reklamacije, inserati !.1 d.f to je administrativne stvari. »Slovenski Narod* velja v LI«bl|«ai dostavljen na dom ali It se hodt ponj : eelo leto naprej . . . . K 2640 I pol leta „ ..... 1320 | Ičetrt leta „ . ; ; ; « 6-60 na mesec......, 2*20 i« Fosamesna ttevtlk* velfa 10 rlaarfev. ——•■••■ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrsčajo. Ureaslitro: Smaflora mlica ftt. 5 (v pritHčju levo,) telefon st. 34« 18 aradno poročllG. Dunaj, 10. aprila. (Kor. urad.) Bradno se razglaba: ITALIJANSKO IN VZHODNO BOJIŠČE. Nobenih posebnih dogodkov. JUGO VZHODNO BOJTŠČE. Južno od Ohridskega jezera so dvignile naše čete v šunku nekaj Francozov iz sovrsžnih jarkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. flom^fo liF^iinp pnrnri>n lIEI!i«my WiuwJj plulku. Berolia, 10. aprila. (Kor. urad.) VVoIiiov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina general-feldmarš. prestolonasled-Bika Ruprehta Bavarskega. Bitka pri Arrasu traia. Po več-dnevnem učinkovanui mečne ardUe-rije ter mas metal min so napadli Aji-g.ež! včeraj z?utr?*j po mocneni stupnjevanju boja 29 km na široko n-*se crte. V trdem boiu se jim je posrećilo vdreti v naše poziclle ob cesiah, ki vodijo iz Arrasa. Ni se iitn pa po-srečiio prebiti naše frome. V žilavem vztrajanju protipremoči sia imeli dve naši diviziji znatne izgube. Jugovzhodno od Ypres£ so vdr-fe naše čete v naskoku preko tretje angieške crte, razstreliie krit?a ter se vrnile % kakiini 50 vietim!, 7 stroSnlmi puškami in metali min. Armadna skupina n e ni š k e-ga prestolonaslednika. Strelskf napad pri Laffauxu se-veravzhodno od Sc:^*onsa se ?e zlo-ml\ v nsšein ognju. Oh Ai?ni in pr? Reimsu je bilo bojno de!ovanje artiljerije od opoldne naprej ze!o živahno. V zapadni Champagni na obeh strsmeh Fresnesa so ^rine«-? izvidn? šunki 36 Francozov, ki smo iih \lt\L Armadna fronta general-feldmaršala vojvode \\-brehta V/iirtember^kec:2L Nobenih blstvenili dogcdkov. VZHODNO BO.fIŠČE. Prf rmzmem streiskem de'ova-iiju in dclovanju v predpolja je polo-žaf nelzpremenjen. MAKEDONSKO BOJISCE. Ničesar novega. Prvi generalni kvartlmi moister v. L u d e n d o r f f. Južna Amerika na strani entente? Lima* 5. aprila. (Kor. urad.) Reu-tcr. Listi govore o vstopu Kube v vojno in o stališču Paname, kar bo skupaj z uničenjem bra.Tilskepca par-nika moćno pospešilo čas. ko bo morala Južna Amerika vsled škode, provzročene s strani Nemčije, stofiti formalne sklepe. BRAZIL1JA PRED VOJNO. Rio de Janciro, S. aprila. (Kor. nrad.) Iz raznih krajev Brazilije pri-hajaioče brzojavke poročajo o živahnem vznemirjenju, provzročenem vsied torpeđiranja parnika »Parana ^. Povsod zahteva javno mnenje in časopis je politiko energičnesa nastopa. Po konferenci z ministrom zunanjih zadev je sklical predsednik m i n i s t r s k i svet.kamorjepoklical tuđi podpredsednika repu-b 1 f k e v Rio d e Janciro. Predsednik je izjavil, da jeodločennastopiti r, ono t r d n o s t j o , kijozahteva narodni ugled. Rio de JaneJro, 8. apnla (Kor. urai.) ^redssdivik brari^ke ^cpr.bli-kc je izja\i!. da br> ra*;tcpal z ono trdnostio, ki jo zahteva narodni URled. Čakal bo ^atno tako doljco. da br> ura-dna r-e:«kav? d^vr>z}?> d^.i^n-*ki stan. Vlada je f>rz<"»jav?7f> naro-C'ia braKiNk^mu po?1ar>iku v P?rizu, da nai rricne x prei^ka^-o. Prei^kavo vodil brazilski konzul v Cherbourgu. Pariz- 10. apn'T?. ->Havas^ poro-cn. da "hf>do v krrtkero t"-r^+r^nTi^ H;-n!ctTr?tičr! %e vršile velike mgnffe^tacije «a entento. cmtr proti nfmćtji. Santisiso de Chile, 9. aprila. Srlnsno so tu mnenfa. da bo dal ta ali on! vzrnk no vod. da se b o čutila država Chile prisiljeno, udeležiti se boja proti N e m č i j i. PAN4MA NA STRANI ENTCNTE. Panama. S. aprila. (Kor. urad.) T?futer. Predsednik reouMi-k e Panama, je p o d p i s a 1 p r o k 1 a rn a c i j o, v kateri ra-KOtavlja Z e d i n i e n i m dr-ž a v a m pomoć Paname za obrambo prekopa. Predsed-n!k bo odtecnil vsem nem^kim kon-rulom ck^ekvatur. V sitičnju zarot bodo nemŠki podartiki aretirani. Hindenbupg c posledicata amerikanske intervencije. Berlin, 10. aprila. (Kor. urad.) Gfm. von Hindenburg «e je izjavil napram berlinskemu korespondentu barcelonskega lista ^Van^uardia«.: Ako smo se navzlic možnosti, da bo Amerika priskočila ententi na pomoć, odločili za neomejeno pod-morsko vojno, potem smo pač to po-moč smatrali za preneznatno. Amerikanske vojne dobave za enlento so postale tako obsežne, da se nadalno z v i s a n j e n e z d i prav v e r-j e t n o. Istočasno rameravajo sedaj postaviti armado pol milijona do 2 m i 1 i ii n o v mož. Opremiti tako armado, istočasno pa nadaljeva-ti dobave za entento v dosedanjem cfbscgrM se zdi izključeno. Materijalna pomoč v do-glednem času ne bo mogla biti velika. Naloga naših podmorskih čolnov je, da jo trajno manjšajo. Ako anglc-ško brodovje dosedaj ni moglo odstraniti nevarnosti U - čolnov s po-močjo franeoskega, italijanskega, ru-skega in Japonskega brodovja, te^a tuđi amerikansko brodovje ne bo do-scjrlo. Ententa nima orožja proti U-Čolnom in zaprtje morja postaja ved-no bolj učinkovito. Cim već ladij plove po oceanu, tem večji bo plen naših podmorskih čolnov. Tuđi z najintenzivnejšim delom in največjo podporo ezitentntfi držav. ki bi poslale instrukcijske častnikc itd., n i r a č u n a t i, dabibil v najboljšem slučaju pred letom d n i pripravljen znatno silen amerikanski eksredicijski zbor za vk r-c a n i e v Evropo. Ti:di mi smo storili, kar ?e bilo treba. Fronta je iz^rajena tako in ta-tako zasedena, da ne more general Brusilov niti z rajbrezobzirnejšimi člov^škimi žrtvami doseči nikakc^a u^peha. Da so d o g o d k i na Ru-skem v prilog našim nacrtom tesra tuđi največji ontimist v so-vraznem taboru danes ve more več zanikati. Lani smo potrebovali svoje armadne rezerve, da odbijemo Bm-silovov vpad. Navzlic temu 5mo odbili tiidi fraico ttidi politični vrroki vplivali na «kler>. da naj se uresniči vsa! (fc! sta-repa spotniadanskeera projrraTit: đa se nomTi javno mnenje v zatedju, ki fe ^**:ik;i razočarano vsled Hinden- burgovega manevra, in da se posku-si, učinkovati na Rusijo. kjer se množe glasovi za iz stop iz koalicije, ki služi samo angleskirn interesom. NEMSKO VECERNO POROClLa Berolin, 10. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča dne 10. apriT* zvečer: Na j u ž n c ni b r e g u Scar-pe so se ponesrečili po močnem ognju nanovo započeti angleski napadi. Na fronti ob Aisni jeltra-ja! živahen artiljertjski b o i. ANGLEŠKO URADNO POROClLO« 8. aprila. Na cesti Bapaume Cambrai smo po noči močno napredovali na fronti 300 yardov severno od Louverala. Čete so vdrle v šunku po noči v sovražne crte. Več točk so zavzele ter vjele nekaj mož. Sovražne jarke jugov2hodno od Ypresa sa na^lc poškodovane od našega ognja. 9. a p r i 1 a o b p o 1 6. z j u t r a j. Napadli smo na široki fronti od južne od Arrasa do južno od Lensa, vdrli v sovražne crte ter zadovoljivo napredovali. V smeri na Cambrai srnd zajiirišali vaši Hermies in Boursfe« ter vdrli v goid pri Havrincourtu. V smeri na St. Ouentin smo vzeli Tres-noy le Petit ter potisniii svojo crto, jugovzhodno Le Verguiera naprđ« Vjetih Je bilo baje mnogo sovražnl-kov. i, 9. aprila zvečer. Operacije smo po nacrtu in z uspehom nadalje-vali. Naše čete so zajurisale sovražne pozicije pri Henin sur Cojeulu do južnega roba Givenchvja en Gohelle povsod v globini 2 do 3 milj. Napredujemo se vedno. Sovražne sprednjc utrdbene naprave na tej fronti s hrbr tom pri Vimviu vred, ki so ga zavzele kanadske čete. smo danes zjutraj zajurisali. Te obrambne naprave ob-segajo omrežje strelskih jarkov, utr-jeni kraj Neuville Vitasse, brzojavni vrh Tilloy les Mofflaines. opazovaliri vrh Saint Laurent - B!ayny. Lo« Tillenls in pristavo La Folie. Potenfi, so naše čete nadalje napredovale ter. zavzele nadalnje sovražne obrambne. naprave, ki obsegajo poleg midalnjihl mogoenih sistemov strelskih farkov utriene kraje Feuchv - Chapel, Feu-chel. okop Neiderabad, Athies in Thelus. Do 2. ure popoldne smo na-steli v zbiralnicah 5816 vjetih, med^ niimi \\$ častnikov. Ođ teh pripada! velik del bavarski diviziji, ki je imela; v danafnjem bol« velike izgflfcej Med vplenjenim voinim materijalom* se nahajajo topovi, Stevilrri možnur^ za strelske jarke in se neprestefej strojne puške. V smeri na CambrasK smo v blizini gozda flavrincourt na-* dalje prodirali. Vzeli smo vaši Pon-* tru in La Verguper. LISTEK. 4 Polkovnik Chabert. Francoski spisal Honore de Balzac. (Dalje.) — Pređvsein, je odvrnil Gode-schaJ, besede gledališče nisem rabil. Morem vas, Če hocern, popeljati tuđi k raadame Saqui. — Madame Saqui ni nikaka predstava, je ugovarjal Desroches, — Kaj Je torej predstava? ie po-vzel GodeschaL Ustanovimo pred-vsetn bistvo pojma. Kaj sem stavil, gospodje? Predstavo. Kaj je predstava? Stvar, ki k> vidiš . . . — Potemtakem bi se avaje obljube znebili s tem, da nas popeljete gledat, kako teče voda pod novim mostom, ga je prekinil Simoiinin. — Ki jo vidiš za denar. je nada-fitvai Oodeschal. — Tođa ti ijenar vMiS mnogo stvari, ki nisd predstava. Definicija ni točna, je ugovarjal Desrochcs. — Poslušajte me vendar! — Vi čvekate. dragi inoj, se je vmešal Boucard. — Ali je Curtius predstava? je vprašal Godeschal. — Ne, je odjrovoril ravnatelj, to je kabinet z voščenimi figurami. — Sto frankov stavim proti grošu. je povzel Godeschal, da tvori Curtijev kabinet tisto celoto stvari, ki jo imenujemo predstavo. Vsebuje torej nekaj, kar si moreš ogledati po različnih cenah. kakrSen ie pač prostor, ki si ga izberes . . . —- Tn čikole, čakole. se je oclasil Simonnin. — Pari, da ti n« pritmžtm ca-ušnice, ti, se je r**je*fl Godeschtl. Pisarji so fmajaii z ramami. — Sicer pa ni nikakor dokazano, da nas ta stara opica nima za norce, je nadaljeval Oodeschal. kate-recra je splošni smeh tovariSev pri-siliL da \% oemstil svoie dokazovanje. Pri moji vesti, poiliovnik Chaberi ic prav gotovo mriev. njegova žena se je zopet on:ožila z državnim svetni-kom grofom Ferrandom. Oospa Fer* raud pa je n: ^a klijentinja! — Odložimo stvar va jutrišnji dan. je ođ-očil Boucard. NTa delo. £o-spodie. tristo vragov, tu se nič ne dela! Dovršite že enkrat svojo prošnjo, podpisana mora biti pred sejo četrtega senata. Zadeva priđe že danes na vrsto. Na delo torej! — Da je bil to res polkovnik Chabert, mari bi ne bif pognal svojega čevlja v zadnjo plat temu p-»-glavcu Simonninu, ko se je delal glu-hega, fe pripomni! Hurć. kateremu se je ta sklep zdel verojetnejši kakor Godeschalova logika. — Ker še ni nič odločentga, je povvel Boacard, redaj se dogovorimo, da pojdemo v fofc v drogem nadstropju v Thćatre Francais in pogledamo Talmo v Neronu. Simon-nhi pojde v parter. S tem Je ravnatelj končal pogovor, se vsedel k pfsafai mizi, drugi pa so storili prav tako. — Izdati junija tisočosemstošti-rinajst (izpišite s črkami) ie nareko-vai Godeschal. ali ste zapisali? — Da. sta zaupila kopista in či-stopisec. katerih peresa so jela pra-skati po parirju in hreščati kakor sto hroščev. ki jih je šolarček zapr! v zavitek rapirja, — In mi upamo. da gospodje sodniki. je nadaljeval Gođeschal svoj duševni proizvod. Stoj, da preberem svoj stavek, samega sebe že ne raz-umem več. — Sestinštiridesef... To se mu večkrat prigodi! . . . in tri je đevet-hištirideset je računal Boucard. — Mi upamo. je nadaljeval Go-đcschal, potem ko je bil vse prebral, da gospodje, ki tvorijo sodni dvor, ne bodejo manj velikodušni ođ vzvi-šenega povzročitelja tega ukaza in da bodo po zaslugi obsodili ohole za-hteve uprave redu častne legije in uporabljali zakon v tem velikodnš-nem smislu, ki smo ga tn označili... — Gospod GodcschaL ali želite kozarec vođe? se je oglarsil pi-, saTček. — Ze zopet ta paglavec Simem-nin! je vzkliknil Boucard. CnjeS, vprezi konje z dvojnkni podplati, vzerni ta zavoj in tiberl jo đo đom-al invalidov. — Ki smo ga tu o«ačn° živahnem boju z ročnim: granatam! zavmfTf dva r»em^a oddelka. V oko-lici Massons đe Champaene so dosegli Francozi v bojn z ročnim! jzram-tami nekaj napredka. Z ostale fronte ni ničesar poročati. BOLGAFSKO UPADNO POKCCirO. 8. aprila. Makedonska fronta. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski ogeni. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom spopadi pa-tralj. — Romunska fronta. Artiljerijski ogenj na Galac in severni breg izliva Sv. Jurja pri Mahmudijl. TURSKO UKADNO POROCILO. 8. aprila. Ražen za nas ugod-ifh prask ob kavkaski fronti ni po-TOČari ničesar pemembnega. ITALUA Ne'CO X R ADNO POROCILO. 9. aprila Tekom včerajšnjegra Artcmi5« (150»^ ton), i talijanska jadrnica »NolI« (1569 ton) in norveški parnik ^BellatriK« (2~68 ton). 25. marca oboroženi angleški namik ;>0ueen Eu^enle^ (433*> ton) iz Amerike na poti v Carachf. 2f. inarca oboroženi an^leski parnik •■■Ledfcurvr (3046 ton) 3 žitom in Cn-rachjia v Italijo. 27. rrarca neka lad-ja an^leske^a brodovja na Tijrrisu (200 ton) na pot? z živili iz AngHje v -Mezopotamijo. 31. marca neznan na-tovorjen in oborežen parnik 4000 ton, 3. aprila oboroženi francoski parnik »Erne^t Simons* (5555 ton) iz Viarseiila v Port Safd in obornžen? francoski parnik »Saint Slmon« (3419 ton) f^ Biserte v Huelvo. 4. aprila v JonsVem noriu natovorjani g:r§ki parnrk »Wasi?evs Const^ntinoso« (9?72 ton>. Vrč^del so bile potopiiene Jadrcice obložene z žvqp!on|r j Volnc priprave Amerike NVasluiigton. 10. aprila. Kako zgoda] so se zaćeli v Zedi njenih dr-žavah prlpravlj*d iu vojno, izhajm iz dejstva, da so že 15. januarja v Springfieldu (Massachusetts) najeli 2000 izučenih mehanikav ter uvedi! nočno đelo. Tuđi so začeli tam lxde-lavati strojne puške. — Obe zbornici kongresa bosu najbrže ustanovili skupen odsek za zadeve vojne. Od-sek bo zboroval permanentno. Senat je odobnl vladno odredbo, ki do-loča 30 let ječe za vsakega, ki v vojnih Časih uniči vojni materijal. — Demokratične stranke nameravajo predlagati v zbornici reprezentantov izdajo bonov za 5 milijard. Ententa bo dobila 3 milijarde posojila, 2 milijardi pa sta namenjeni za vojne iz-Gatke Amerike. Wilson je izdat dekret, ki daje nemskim zavarovalnicam popolno svobodo. Roterdara, 9. aprila. (Kor. ur.) >Nieawe Rott. Courant< javlja, da je predsednik zveze američkih de-lavskih dnište^' dal vladi zagotovilo, da ves č?.s vojne ne bo nohene stavke v Zedinjenih državah. Amsterdam, 10. aprila. Tz Pitts-burga iavljajo. đa ie nastala mala bitka, ko je 800 Nemcev poskusilo razdreti železni^ki tunel v Bri\'t\fu. Nemci so se močno upirali. Ubita sta bila en Nemec in en američki vojak, mnogo oseb pa ranienih. Ameriško oosojilo enten«. Zečeva, 10. aprila. PosojP.o dveh milijard dolarjev, katero hočejo do-voliti ententi. naj se ne pobije v Ev-ropo. marveč «"e bo norabilo v Zedinjenih državah samih. Amerika in neniške kolonije. 2eneva, 10. aprila. -Herald« po-roča iz Ncw Yorka: Drža\rni depar-tement je notificiral prijateljskim in ji37noameri?kim drzavani desinte-resseinent prlede bodočih lastninskih razmer z ozirom na nckdanje nem§ke kolonije v Tihem oceanu. Ameriškf kabinet. 2eneva, 10. aprila. Glasom new-vorških poročil bodo vstopili v kabinet Lansing, ki se bo preustrojil, Taft ter senatorja Lod^e in Knox. Nemci o Wilsonovi notu Berolin, 10. aprila. (Kor. urad) »Berner Tagwacht« z dne 7. t. m. imenuje Wilsonovo vojno poslanico dokument najDodlejse hinavščine, ki z rafinirano demagogijo skuša skrivati pravi vzrok ameriškega hujska-n;a na vojno za demokratičnim! vprašanji, ki so človeštvu v dobro. Če bi nemska podmorska vojna ne ogrožala ameriških milijardnih do-bičko\' iz vojnih dobav, bi se Wilsnn r.ikdar r3e bil zmislil, da napove Netn-čiji vojno. Qola brezstidna dobičkn-rija ameriškepa velikega kapitala, za katerega zaščitnika se čuti demokrat VVilson, je v resnici edini vzrok Wil-st Španske v ncms::o - ameriškem konflikt::. _ _ _ Klro^no ¥prašanle. O mirovnili vesteh p'šejo M. N. N^: Miro\Tie rade so preuranjene. Bil bi pravi čudež. čc bi bila voditeljica sovrožne koalicije. Angina, r»ristonna pametnim miroljubnim ide-|am ba^ v trenutku, ko ji prihaja nov zaveznik 11a pomoČ. Na to ne smemo upati, temveč moramo biti slej ko prej pripravljeni, da izsiJimo odloči-tev z orožjem. Haparanda. 10. aprila. Skandinavski socijalisti so izdali parolo, da naj se skliče mirovna konferenca so-cijalistov ali v Haag ali pa v Stock-holm in da naj se tam vrši razgovor o poeoji'h ruskih socijalistov. Vcliko-no5ne praznike so se vršila posveto-vanja več voditeljev nemSke socijalne demokracije 2 danskim! sooiiabii- Rusko napredno me-šianstvo za republiko. Retoiuctta kongresa konstirttcUonal-nlh demokratOT. Petroerad. 8. aprila. (Kor. urad.) Brzoj, agentura: Sedmi kongres stranke konstitucijonalnih demokra-tov je otvoril knez Dolgoruki, ki je v svojem živahno pozdravljanem govoru poudarjal, da mora kongres v vsakem oziru podpirati avtoritcto provizerične vlade. Organizacije morajo služiti pođpiranju vlade. Stranka se mora izreci tuđi glede vojne. V imenu osrednjega odbora je knez Dolgoniki predlagal, naj ostane veljavno geslo »Vojna do zmagovite-ga konca« ter da naj se mu še dostavi: »Vojna se mora voditi, dokler ne bo nasprotnik popolnoma pregnan z ruskega ozemlja«. Za prvi dan kongresa je bil določen za predsednika Vinaver. ki je. predno se je začelo z delom predlagal, naj se zaveznikom posije simpatični pozdrav in jim spo-roči, da vzdržuje Rusija natančno vse stare obveznosti. Vinaver je predlagal, naj izreče kongres svoje posebno zadoščenje. da so se Zedi-njene države postavile na stran en-tente. Ta korak pomeni, da je ves demokratični svet za obrambo načela o svobodi proti militarizmu, ki Ka poosebljajo centralne države. Za-stopnik Moskve, Mandelstam. je po-jasnil, da je bila trdna oblast vedno potrebna, zlasti pa je nepogrešljiva v sedanji vojni, dvojno nedopustna pa :e sedaj oblast, ki ogroža svobodo, integriteto in neodvisnost Rusjie. Poslanec Kokoškin je pojasnit v svojem poročilu izvršeno premembo ^trankineiga programa, češ. stranka se mora odpovedati svojemu staremu načelno konstitucijonalni monarhiji in mora podpirati novo nisko vlado. Govornik je priporočal spre-jetje naslednje resolucije: Rusija naj bo demokratična parlamentarna republiko. Poglavar izvrSHne oblasti naj bo od narodnega zastopstva na gotov čas izvoljeni predsednik republike. Vodil bo svoj urad z odgovornim ministrstvom« ki je izvolil narodno zastopstvo. Prvi del resohicije je bil z živahnim odobravanjem s o -glasno sprejet. Petrograd, 9. aprila. (Kor. urad.) Petro^radska brzojavna agentura. Konjrres stranke narodne svobode (kadetov) je razpraviial o zunanji pclitfki provizorične vlade ter je srrejel resolucijo, ki izreka zunanji politiki provizorične vlade, temelječe na zvestobi narram sklenjeni zvezi, svoje popol^.o zaupanie. Kongres pr.življa v«o Rnsijo, da naj se oklene vlade in i? ornogoč*, na dal Revati vojno do zrnate in traines:a miru, ki bo zasigrrral svobodo narodov in zma-go demokracije nad z.vezo reakcijo-nnrnih monarhif. Zedjn^en^e ni^frth ijrdskfh strank. Koda«1, 10. aprila. (Kor. nrad.) Član i svetn de!avskih delegratov v Rusiii so sklicam* za 20. april na državno zhorovanje. na kateren nai se sldene zcdirienie vscli ruskih luiđ-skih strank ter irdela enoten stran-karski program z ozirom na skoraj-snie volitve v Tistavodajni zbor. Ju-stični minister Kerenskij se močn^ zavzema za enotm rastop delavskih skripin in za zedinjenie na prfdlagi trdnega programa za sedanjost. Izjava ministra Kerenjskega. Petrograd, 9. aprila. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura: Pravo-sodni minister Kerenskij. zastopnik demokracije v provizorični vladi je na splošnem shodu voja^kih odpo-slancev imel govor, v katerem je rekel: Ne zapustim svojega mesta, dokler ni ustvarjena gotovost, da bo edini r.o^it:čni rc^'m na Ruskem dc:-mokr^tiena republik3v ker sem član vlade I:ot zastopnik" demokracije. Vlada izda v kratkem iz;avo. da se je Rrsija ra vsak nčin odpovedala pridofcitvi ozemlja, da bo izvojevano svobodo branila do skrajnosti. Gla-srrn petro2fra:ske brzojavne agenture je ta govor napravil na poslušalce močan vtis. Zborovanje je Kerenske-ga pozdravljalo navdušeno in mu so glasno izreklo zaupanje. Mirovni oogoji volaškega in delavskega odbora. Fetrograd, 7. aprila. (Kor. ur.) Ruska brzojavna agentura. Izvrše-valni odbor delavskih in voiaskih odposlancev se je izreke! proti vsem strujam. ki bi mogle razrahljati se-stav armade in je sprejel sledečo revolucijo: Provizorična vlada naj razglasi Vsemu svetu, da bo Rusija v svojo obrambo nadoljevala vojno toliko časa, dokler ne izjavita Nem-čija ?n Avstro - Ogrska, da se odpo-ve*ta zavojevanjem in sta pripravljeni na mirovna pokajanja, ne da bi zahtevali odstop kakega ozemlja ali Kozaške manffestacOe v Petrogradu. Pcitrograd, S. aprila. (Kor. urad.) Brzojavna agentura: Kozaški polki petrograjske garnizije so priredili pred Marijino palačo, kjer je Imela provizorična vlada sejo veliko mani* festacjio. Vojni minister Gučkov se' je zahvali! kozakom s toplimi bese-dami, rekoč, da so kozaki, stopivSI na stran revolucijonarnega naroda, znatno omogočili reorganizacijo Rusije. Kozaki so na to Šli pred poslanl-štva zavezniskih držav in pozdravifl njih zastopnike, zlasti poslanika Z&» dinjenih držav, ki so ga simpatije ru* skega vojaštva globoko ganile. TE2KOCE NOVEGA RUSKEGA REŽIMA. Kodasj, 10. aprila. (Kor. uracl) Kakor poročajo iz Petrograda, takozvano »posojilo svobode- ne bo raz^ Pisano, ker se bojijo, da bi bila sub-skripcija vsled nezaupanja imovitib slojev napram provizorični vladi neuspešna. Industrijalni krogi so vsled natančne izvedbe osemurnika, agrarni krogi pa radikalnih zahtev glede razdelitve zcmljišč 2elo vzno-mirjeni in le malo pripravljeni finaa^ cijclno podpirati novo vlado. V varstvo nove vlade. Bern« 10. aprila. (Koresp. urad.) vTernps« javlja iz Petrograda: V Rusiji je ustanovljena posebna ar-mada, ki je že na fronti. V imenu te posebne armade je izjavil poslanec Efremov,da je prisegla zvestobo pn> vizorični vladi in da jo bo ščitils pred vsako nevarnostjo, naj priđe od kcderkoli. Če bi se razmerje me^ lucijonarne čete se bodo naspro^ prejšnjemu sklepu poslale zopet b^ fronto Čajdze je izjavil nadalje, da bo v eksekutivnem komiteju dumes socijalnim demokratom pri sestavi provizorične vlade ponuđenih več ministrskih portfeljev, da bodo mogli kontrolirati akte vlade. Eksekutivni komite delavskega in vojaškega sve-^ ta za sedaj ne nameravata polastitl se moči. Pod gotovim i pogoji pa to ni izključeno. Odposlanstvo je zahte-valo, da vojni minister odobri vse ukaze delavskega in vojaskega kf>-miteja armadi in da prepreci naspro-tujoče sf ukaze in anarhijo. KonČno je odposlanstvo nujno pozvalo de-lavstvo Petrograda. da zagotovi za deželno obrambo potrebna dela. Razpoloženje odposlanstva je odgo-varialo razpoloženju vse armade, kl ;e dan na dan oddajala izjave v prl-Icg provizorični vladi. V Petrograda Je ostal politični položaj neizpreme« rnen. Ek?.ekutivnemu komiteju se ni posrećilo spraviti delavcev zopet v deiavnice in uvesti zopet disciplino V voja.šnicah. An?!eška želi ruska ozemlja zasestf. London, 10. aprila. (Kor. urad.) Reuter: Glasom vesti iz Haparande, so se zgostile govorice o pogajanjih med angleško vlado in med ekseku-* tivnim odborom v Petrogradu glede zasedenja nekaterih ozemelj na se-vernem Ruskem in glede odstopa m« skih ozemelj Angleški, med njimi ozemelj, ki so zdaj zasedene po nem-Ških četah. Angleška zahteva jam« stev, da bo Rusija napela vse sile in porabila vsa sredstva, da ta ozemlja kmalu osvobodi. General Ivanov. Stockholm, 10. aprila. G^reral Ivancv je izpuščen. Podpisal je izjavo, da bo zvest provizorični vladi to da ne zapusti Petrograda. General je pod nadzorstvom ministra Ker«i|-skega. Prejšnji vojni minister general šuvajetv je imenovan za člana vojnega sveta. Minister Gučkov Je nuiro poklical v Petrograd genenrala Moškickega, đa sotelufe flri IMCfilp 83. ffcv. „SLOVENSKI NAKULT, kega pobočnika vojnega ministra vojaški oblastL ~ Skupna konferenca Ceškepa Svaza in Slovensko - hrvatskega k.'uba se bo vršila, kakor poroča; :> chmajski listi, prihodnje dni na Du-naj'j. Sklical jo ie prsi. Starek. = Razdor med Slovaki. Madi ar-ski listi poročaio, da so med Slovaki nastala strarikarska nasprotfa in da je razdor neizc^iben. Proti .Turig! in tffinki so nastepili dr. Grobar. Mako-vic in Matva* fn sr> sklenlli. da ustanove novo stranko z radikalnim in demokratičffirn program'>m. = Cenzura nara je v sobo to za-pfcn*fa kor.ec \Vilsonove vojne spomenice, akoravno srno navedli. da ie besedSlo rosnetn po nemških listih ifl smo citirali ćelo polemično prf-Dnmho »M. N. NV. Včeraj priobču-ivjn tuđi drugi listi omenjeno be-seđflo. = Iz ogrskesra državnega zbora. Podarr^k? zbornica bo ime!a v četrtek sefo. V političnih kro^ih sodi ja da namerava vlada se ta teđen od^ođrtf poštansko zbornico za dl je časa, oporic^fa pa zahteva. nai zbornica še c*afje zboru Je in naj nujno razpravlja o vol i Ini reformi. V cetr-tek priđe potom interpelacije na raspravo tuđi vofna napov?d Amerike. Opozicifa zavzema stališčc. naj se vrsf ta rasprava v tafnf seji. = O notranlertoHtlčnih refor-mah, k! iili obljubi ja velikon^Čm poslanica cesarja Vi! i em** nemskfimu naroda, pisejo nemski listi z velikim odobravanjem. Njihovi korncntarj; poudarjajo posebno, da o d k 1 a tt j a cesar Viljem iz ustavnih raz-Icgov vsak oktroi in da smatra za potrebno, odgoditi izvrši t e v reform na čas po vojni, ker hoče dati tištim milijo-nom nemških državijanov, ki danes krvave na boiiščih. priliko, da nve-Ravijo svoje nazore o novem ustroju domovine. Glede obsega reform smatrajo listi, da bo novi pruski vo-lilni red temelju na načelu plural i t e t e, da bo torej na Pmskcm uvedena sicer neposredna *n tajna. ne pa splošna in enaka votilna pravica. Odklonitev oktroia in odloži-tev notrajijepolitičnih reform na dobo po vojni — to je melodija, k? marsikaterenra avstrijsketiru zastop-Tiiku rihtlfnij in belanjrov ne bo pri-jetno đoneHa v ušesa, Upati pa b! bi-M. da se bođo avstrijski državnik! dsli V5aj od cesaria VHjema podučiti. — Hujskatije faznih Nesncev prati sevenrini Neracem. >Dresd. Kr. N.« pišejo: V zadnjem Času sko-^ajo sovražniki nahuiskafi južno Nemce proti sevemiTn Nemcem. Na iežnem NTem§kem razširjajo fetake s podpisom T>Združenje južnonenrsTcih mož«. ki s falsificirano razlago zjfo-dovine 19. stoletia dokaznfejo »prusko lakonuiost po oblasti«. M đa }e nesreća za južnotiemške države. — Švicarski list »Schaffhausener Tnfel-Ij?enzblatt« je označtf to xyočetje ta >izrecno franeosko mahinacijo jih obieli. ta se jako vara. Vsak srednjevrstni Italijan Je tako psme-ten, da se ne da več varati; dal se je. dokler ni videl. kaj se grodi. V Italiji vlada neka žuran ja edinost. notrarje ni. Prav pristen je bil medklic po-slanca Beltrami. ko ie v zbornici od-meval govor o boju za pravično stvar in o končni rma^i: \* kuloari'h ste vsi enakega mnenja z nami. To ie resnica, vse drug:o je igrra. Cagli-ostrovo kraljestvo . . . Omeniti pa smem tuđi nekaj prijatnih potez, ki tuđi spadalo k italijanski sliki. Iz av« strijskeja vjetništva vračajoči se ita-lijanski vojaki srv r::di priznali, da so jim Avstrijci dali vsaj isto hrano, katero so imeli sami. — ^Corrier? de!Ja «era-T in drugi listi so porocali o prijetnem sprejemu dveh v vjetništvo došlib hrabrih avstnj-skih letaicev pnročnika jrro^a Sie-men^kesra \n pilotn Flecha ?: strani Ttalijanov. ki %o iih oskrbovali in jim izkazo\^ali vse ča*iti. Ko je pred I kratkim sknrv-na r2^jenih Avstrijcev od^Ia iz 5a\*H?Tiana v Cuneo. so jim morali potniki drugreffa in prvesra razreda prepustit? prostore in poto-vati stojć . . . Milan ima od \*o:"r!e največji d^hiCek. podrivalo pa se 5*e tuđi v Milanu dosedarijesra voinesra posojilo ćelo tretjino. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Cesar je podelil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrosme svetinje gosp. Ivanu Horvatu. orožniškemu stražmoi-stru v Korarjih pri Ljubljani, zz zve-sto in marljivo službovanje v voj-nem času. — Narednik v rezervni bolnisn'ci ljubljanske voiašrrice pes-polka št. 27 gr. Alojzij D o In i č a r je odlikovan z železnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrest-ne svem i nje. — Odlikovanje Rdeče^a križa. Pisarniški oficijal Anton Ja?todic in računski revident Ferdinand Staudacher. oba v Ljubljani, sta odlikovana v priznanje posebno za-služnega delovanja za RdeČi križ z vojnim križeera za civilne zasluge tretjega razreda. — Voisški pozdravi. Z veliko-nočnimi čestitkami %o se Se oglasili: Andrej Šinicroj \% Dornber^a: narednik Anton Pleško. r.ared^;k Fran Eppich, desetnik Franrelj 5te'le. vsi cesarjevičeves:a pešpolka; dalje narednik Boris Roj, eno!etn! prostovo-\jec četovodja Franc Ravnik, računski podčastnik Fratiio Habicht, eno-letni proTtoAT>!iec korporal Joško Ben-eŠ. enoletni prestovoljec korporal Aleks. Korenini, vsi veseli in zadovoljni Gorenjci pri cesarjevioe-vem pešnolku. — Vesele vclikrmoč-ne praznike žefimo vsetn prijateljem in znancem trije J a n e z i. pridcijeni c. in kr. prereralni cubemiji v Lubli-nu: Anton Beiec. Vič; Franc Janus, TržJč in Alojzij Šubic, Men^eš. — Vesele velikonočne praznike želimo V5em bralcem »Slovenskejsra Naroda« spodaj potpisani fantje sloven-ske^a pofjskega havbičnegra polka. Ljubljančani: Og^rinc Franc, četo-vodja; čairjemik Stane, predmoj-ster; Zajc Anton, predmojster; Ku-rent Franc: top^i-čarjf: Korbar Fran, Šlnisro? ^ran. Pire Jože. — Verele velikonočne praznike ^elimo km niskim dekletom slovenski fantic: Al-bin Kiren, Ivan pnntar. Ivan Razpet. Frarc Zsronc, Pettr TuSfck. Petcr Pnrjrar. Ivan Bobe!', Peter Barac in Anton VMmar. — Vesele velikonoč-ne pramce vsem znancem in prija-teliem: Viktor Oarcnak \z Zreč pri Konjicah. Josip Rožanc iz Martinja-ka pri Cerk?!tcf. — »Hnszađlk Szfead«, madžarska reTifa. je priobčifa v apniskem sešitku zopot obširnefršo Študtjo dr. Roberta BnMma o Storencftu posebno o Blenveisrrvf dobf. — LMblfenskl veseBčnl davet Cesar }e potrdil nastopni sklep kranl-skega deželnega odbora z dne 8. in 20. novembra in sicer % začasno omejitvijo na leto 1917.: »Mestni ob-čini ljubljanski se dovoljuje provizo-rično s pridržkom naknadne odobrit ve deželneffa »bora. da sine p<%-birati od vseh nrireditev proti vstoo* nini v mestnen območja. dalje od I davek od vstopnine po doiočbah, ki Uh je sprejel ljubljanski mestni svet v seji 19. septembra 1916. v korist mestnega ubožnega zaloga.« — De4ožtraiUe strank. Piše}o nam: Zeodilo se bo torej kar se sploh ni pricakovalo: Te dni se deložirajo tu v Ljubljani domaće stranke zaradi pomanjkanja stanovanj. Prizadete stranke vprašamo ponizno, če bi bilo to res tako težko, da bi se podaljšal selitveni rok vsaj za par mesecev da se razmere v'sled obilnega števila be-guncev predrugačijo. Prizadeto je tu izrecno Ie dorruiče prebivalstvo, domaći ljudje, tukajšnji clavkoplačeval-ci, ali res ni nobene pomoći žanje?? — Ljuđskošoiska vest. Marta C r e t n i k je imenovana za suplen-tinjo na osemrazredni mestni nemški dekliški Soli v Ljubljani. — Slovenski begunski koledar za leto 1917. GoriŠki dezelni glavar dr. A. faidutti je izdal slovenski be-sunski koledar za leto 1917. Cena kolecarju je 1 K. Izkttpilo je namenje-no beguncem z Goriškega. Naroćila sprejcnia dcželni rdbor goriški na Dunaju VIII.. Schiesingerplatz 2. Po-leg običajnega gradiva vsebuje koledar sr>ominski spis o pokojnem cesarju Franu Josipu, spis o novem cesarju Karlu, opise glavnih tnborišć za besmee, nclcaj beletristićnega gra-diva in poročil za begunce. Koledar nrinaša dobro po^ojeni sliki Njunih Vclićanstev, sliko generala Boroevi-ća, svetolucijske^a župnika Fabjana, par prizorov iz ponisene Gorice, iz zaledja in iz taborišč. — Potres. Tukajšnja potresna opazovalrica je zazramovala vćeraj ponoći močno tresenje zemlje iz dalja ve okoli 100 km. Prvo zaznamova-nje ob 3. uri 10 minut 23. sek., največje tresenje 0*5 mm ob 3. uri 10 minut 43 sekund, konec ob 3. uri 16 minut. Pričetki so segli v Ljubliano z vzhoda. 5redišče potresa je v kotlini pri Brežicah. — Obesll se je včeraj v Ljubljani vpo-kojeni viSji železniški svetnik Julii \ntez Zahonv. Vzrok samomora ni znan. Porok3. Danes se je poročil j^o-spod Iv. Grahek, c. in kr. medik. akcesist v Karlovcu z gospico Jako-buio Jermanovo iz Pijavc. Bilo srečno! Umrla te v Novem mesf.ii gospa Marija W i m m e r . roj. Mogolič. Prizadetim rodbinam naše sožalje! Zopet potres. 1% Brežic in iz Sevnice javljalo, da je bil tam 10. t. rr zopet potres. Čutiii so ga tuđi ni Hrvrtskern rotri do Senja. Ant. Rud. Legata orivatnf učnl zavod za steno^rafijo, stroiepisje. pravop^sje, računstvo. geografijo in lenopisje v Mariboru ob Dravi. Novi tečaji na tem izhornem učnem zavodu se prično I?, aprila 1917. Vjv-siTje se v ronedeljek. sredo, petek, ob nede!jali in praznikih od 11. do 12. ure, Maribor. Wiktringhofgasse 17. Prospekte daje zastonj ravnatelistv^ zavoda. Novo uveden je letos tećaj za nereški jezik. K3no Ideal je desegel včeraj s pet dejanjsko dramo »Mož dneva«, nčjlepši uspeh. Splo^no je ugajal glavni i^ralec Rv^bert Warwick s svojo umerjeno i.?ro in elegantnimi kretnbmf. a rudi ostali i srr alci so prvo-vrstne igraiske moči. V petek. po-srbni večer z očarlj'vo dramo. »Vprašanje do usode«. V soboto se nredvaja radnji del znamenite^a ci-Vluja »Homenkulov? pogibelj«. Predstave ob delavn^kih od 4., ob nedeljah cd 3. ure dalje. Mzne siv&A * Umri je v Zagrrebu banski svetnik dr. Milan Brezinščak v starosti 59 let. * Z dvomesa gledaliića. Cesar je imenoval ministerijalnega svetni-ka v naučnem ministrstvu Maksa pl. Milrnkovicna za ravnateli.i c. kr. dvornejra ffledali^ča tcr mu podelil naslov dvornega svetnfka. * Tatrina na posti. Na pošti v Nag:y5z:ombatu na Ogrskeni je bila ukradena vreča. v katari je bilo 23.000 kron in ukradeno je bilo de-narno pismo, v katerem je bilo 50 ti-soč kron. * O ftUfii preiskavi pri dunaj-sM filijalki Če§ke industrijalne banke poročajo ^Narodni Listy«: Preiska-va se je tikala Ie lombardirane^a blagra. na lastni račun CeSka fndu-strijatea banka ne dela nobenih Icnp-Sj. V ostalom sa bile izvršene pre-fskare tud! v drugih bankah, tato v Ang9obankl * Zapfemba civilnih oblefr na NemSkem. Tndi na Nemškem nima-jo voč sukna in ga na morejo izdelo-vatf, ker fe onemogočen dovoz snro-vin. Ker so nastale velike težave 35a oWeke. |e vlada zaokazala sasplembo civflnih <>blek. Vsakdo bo mora! »srlasiti, koliko ima obfek, posebna centrala pa bo določfla, katere oble-ke monkfa oddati ta kobko doU * »Traasferirani« italtiaiiski od- vetnik!. Italijanski finančni mkiister je sporazumno z justienim ministrom, kakor poroča »Popolo dT Ita-lia«, glede vpisa pobeglih odvetni-kov iz jadranskega ozemlja in južne Tirolske v listo odvetnikov in brani-teljev, odredil. da odpadelD one takse, ki veljajo za Neitalijane, ker zre samo za transforiranje odvetnikov »v kraljestvu«. * Oerskf velikaš knez Odeš chaichi. ki je kot dobavi teli za arma-dc gcljufal na debelo in se ustrclU, da se ogne sodni kazni, ni bil samo kvartač, ki je zaigral časih po stoti-soče. ne^o tuđi izkoriščevalec. V svojih podjetjih je imel nastavljene same ranjene vojake, a dasi se je vsled vojnih dajatev vrediust nje-govega premoženja povećala za več milijonov, je dajal ranjenim vojakom najslabso hrano. * Znamenito operaciio Je izvr- šil te dni znani kirurg profesor Ku-kula v Pragi. Vcjak L. L. ic dobil v jeseni leta 1914. strel v srce. Krcgla mu je tam obtičala, ne da bi bil vojak umri. Bii je spoznan za invalida in odpusčen domov. V zadnjem času pa mu je krogia delala veduo večie težave in zdravniki so spoznali, da je Ie se ena obupna pet. mu morda obraniti življenje: operativna odstra-nitev projektila iz srca. Operacijo je izvrSi! profesor Kukula s tako znamenitim uspehom. da je vojak te dni popolnorna zdrav zapustil češko kli-niko. * Premdženjske razmere bivše-ga mskega carja. Londonski listi pri-javljajo — tako seveda čitamo v be-rolinskih listili — jako zanimvia raz--kritja iz življenja bivšega ruskega carja in bivše carice. Bistvo ten poročil je, da je bil car ves prcvzet mističnih nagnenj in da so ga imeli zdaj Razputin ali kaki drugi pop ter carica popolnoma v rokah. O carici pra-vijo ta pcročiia, da je sovražila rusko visoko družbo, ker je ta ni marala, čes, da je car ni hotel poročiti in mu je bila vsiljena. To bo po pravici mogla pojasniti sele zgodovina. O premoženjskih razmerah odstavljenc carske dvojice, poročajo, da se ceni carjevo premoženje na 100.000 fcin-tov Sterlingov (24 mllijonov kron> premoženje carice pa na 110.000 fun-tov (28*4 milijona kron). Seveda je carica dobila to ogromno premoženje sele od carja, kajti od doma ni imela nic. Civilna lista carjeva je znasala na leto 1.600.000 funtov šterlingov, ki je večinoma izhajala iz rudnikov in gozdov in so jo snedli neštevilni dvorni funkcijonarji. Ker je vlada zaplenila rudnike in gozde, iz katerih je car dobi val civilno listo, je car — če sodimo po vladarskih razmerah — pravzaprav Ie skromno bogat. * Sir George Đuchanan. Sedanji angleški poslanik v Petrogradu, Sir George Buchanan. kateren^u se pripisuje največji vpliv na rusko revolucijo, je živel leta 1882. kot član angle-skega poslaništva na Dunaju in je tam v dobrem spominu. Tedaj je bil namreč še prijatelj Avstriji, dočim se zdaj o njem trdi, da je tako Nemčiji kakor Avstriji skrajno sovražen. Po-ročajo o njem. da je ta ledenohladni Anglež skrajno trdovraten in da mu je za zasledovanje svojih ciljev vsa-ko sredstvo dobro. Rodom je s Škot-skega in Skotje so na Anglcškem na vseh poljih vedno igrali znamenito vlogo. v politiki, v administraciji, v filozofiji in v eksaktnih znanostih. Sir George Buchanan je v prvih letih svojega diplomatičnega delovanja spoznal skoro vso Evropo. Službo-val je tuđi v Sofiji in se s posebno vnemo posveti! izučevanju balkanskoga problema. Odkar je v Petro-gradu. ie z največjo trđovratnostjo delal za sporazumljerje med Angle-ško in Rusijo. Postavit se je na stali-šče, da moreta Rusija in Anglija kot največji in najmočnejši državi vladati ves svet, Če gresta roko v rokt. Poravnal je mnogo rusko - angle-ških diferenc. Njegov ugled na Ru-skem je velik, zlasti. ker je znal do revolucije s vsemi strankami dobro izhajati. Njegova hči Georgina je v Petrogradu bolniška strežnica odkar traja vojna. Sir George Buchanan, ki je častni meščan Moskve in raznih drugih večjih ruskih mest. je po-ročen 7, lady Georgino Bathurst. veliko, jako vitko, sinjeoko damo, ki se tuđi z vso vnemo bavi s politiko fn je po svojih đražabnih zvezah silno rmTogo pripomogla, da si je Sir George Buchanan pridobil na Ruskem tak vplfv. kakor gra ni še nfkoli imel no-ben toj diplomat. Sir Oeorge Buchanan ie kakfh 60 let star fn po svoj! znnanjosti tipičen angleški aristokrat • O madžarski plsa*eimi. Šefe v 3. tretjfni 18. stoletja se je porodilo pravo slovstvo v madžarskem je-zflrn In duhu. Vsi ogrrski narodi so tinel! ter itn&io pri tem slovstvu od-Hčen delež, največjega morda ravno nemađžarski narodi, pred vsemi Slo- nfja nsode!) sele napravili iz mađ* žarskega jezika knjižni Jezik in sa dali temu slovstvu najznamenitejše zastopnike: potem Nemci, y novej-sem času 2idje (torej zopet Nemci) in tu pa tam- kak Ronrun iz Banata ali Sedmograske. Nasprotno je na* rodna pesem glede na besedilo in: snov čisto madžarska — napevi pa so ciganski, slovanski in nemškL Madžarski trubadurji so se zvaH madž. i g r c i — torei s slovensfflm nazivom! (Igrec na vzhodnem Šta-jerskem — godec). Kazinczy Ferencz (1759—1S31) se je odlikoval kot reformator tedaj še prav malo izobra* žene madžarščine; obogatil jo je zlasti s slovanskimi besedami —• izposojenkami, ki so po većini ostale v madž. knjižnom jeziku do danes. Većina modernih pisateljev je izsla iz komaj sele asimiliranega (— pomad-* žarjenega) Slovanstva in Nemštva, ozir. Židovstva, nekateri so še cel6 sele sami »prilagodili«, t. j. prelevflf v Madžare. Oglejmo si starejše in novejče madž. pisatelje bliže! Epik Zrinyi Miklos je Hrvat Nikola Zrin* ski, iirik Pctofi Sandor ie Srb Aleks. Petrović (Peto = Petcr, fi = sin, torej prevod), Mikszath Kaltnan jfe protestantski Slovak Miksat (izvr-sten novelist). Reviczkv Gyula (HrikV je Poljak Juiij Rewicki itd. — Nemci, so: historik Ipolvi Arnold (prvotno-A. Stummer), zgodovinar Franknoi Wilmos (nekdaj Wilhelm Frankl), II-, terarn: historik Toldy Ferencz (po-prej Franz Schedl), pripovednika Oardonyi Gćza (z doma Ziegler) ia rTerczeg Ferencz (pravzaprav Fi^ Herzo?. banatski Švab). dramatfld; Doezi Lajos (rojen Lndwicr Dux), pl^ «;ec veselih iger Rakosi Euigćn (pf\fc r:. Kremser). satirik Rakosi ViktOB (prvotno V. Kremser), dramatik Hugo Karolv (= 2\& Hugo Bernstein), pesnik židovskih balad in tempeljskih* • spevov Kiss Jozsef (pravzaprav Žkf .Toel Klein) in mnogo drugih, manj znanih pisateljev. — J. Koš. ________________ ________________________________________a Darila. Velikonočno darilo. Gosp. vele««; tržec Josip Schneider je izrocil gOh spodu županu za Veliko no6 v pod-'poro ubogih slojev Ijublianskih 500^ kron. Mesto venca na krsto ge. HefeK ne Franke sta poklonila ZS- raćunskj svetnik Avgust Bukovec in pekov-j ski mojster Jakob ZaJaznik po 20 ^C za aprovizacijo ubožnih slojev ljiđH ljanskih. Upravništvu naših listov so v&+ slali: Za Ciril - Metodovo družbom Fran Goričar z bojiŠČa 50 K, kdfc" zbirko slovenskih fantev topničaaSf; skega polka Št. 6, ki zaeno pozdrav ljajo vse bralee in bralke »SIoveiK skega Nareda^ (imenik darova!ce*5 izročili družbi). Za zavod za v vojnt oslepele vojake: Matilda Koy Iz Travnika qa[ Kranjskom. 15 kron; ga. Milka Je«i? ric iz Zagreba. 20 kron. mesto venoai na krsto gosp. ravnatelja Gerbića ivi Neimenovani iz Gradaca v Beli Krajini zbirko 31 K 76 vin. Skupaj 66 K! 76 vin. Za goriške begunee: Mirko Šfay! celj, kad. narednik, z bojišta, 11 IC 91 vin., nabral v družbi Primorce* in Primcrk dne 2. aprila 1917. Za ponesrecence v krškem ofcraK' i«: Marija Rupnik, c. kr. učiteljica iSi Idrije, 4 K. ?j Za b^dnega sfepca Dagarkia fa ženo Iz Hotiča pri Litflf: Marija Rupnik, c. kr. učiteljica iz Mrije, 4 %^ Srčna hvala! Izđajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfnlna In ilsk »Narodne tiskam**} Srbecica, kraste, Hšaji in izpoh sčajl so zlo, zoper katero se priporcn čajo številna sredstva, toda kot na#* zanesljivejše sredstvo se hvali Pi* r a t o 1 - mazilo tvornice Paratot Budimpešta VI—24, EStvos, u. 28. kS posije veliki lonček za 3 K proti vpcv slatvi zneska in po povzetju. '.t Vrat izplakujemo s FeUerjevi^1 belečine hladečim rastlinskim eseai$^ pira fluidom z znamko »Elza - fluidi in si ga vteramo tuđi zunaj s tem tek Iažilcem bolečln. To je najboljša pron filaksa zoper prehlajenja in bolečitwi v vratu. Predvojne cene. 12 stekle-eic tega izbornega domaćega zdjnah vila p^šlje franko za 6 K lekarnar J5> V. Feller, Stubica, Elza trg 238, Hr^ vatsko. Tu dobite tuđi FeLlerjeve milo odvajalne rabarbarske kroglicp! 7. znamko »El^a - kroglice«, 6 škat-* ljic franko 4 K 40 vin. NepogrešlJM sta obe domaći zdravili, kar izpr^ čuje nad 100.000 zahvalnih nisem. Stran 4. »SLOVENSKI NAKOD«, fr. medite- afaesist Jakob i na Grahek roj. Jerman •)X' poročena. "XC»" , 1!77 Jiarlovac dne U. aprila t9l7. &ijavce .Kino Central''»*** Sreda 11. in četrtek 12. aprila •b 4^ p«l tb, 7. ta pol 9. ml ir«ien MARIJA CARMI v pretresljivi drami: Sodnica v Solvingsholmu. ■i za mladino. Samo štiri dni: V petek 13., v soboto 14., v nedelio 15. in ponedeljek 10. aprila: Veliki Ibsenov films Isdalala Nordijska fHmslca druiba: TERJE VIGEN. Igrokac ▼ itiiih dejanjih. Po pesnitvi Hoarlka Ihoeas V glavni vlogi VUdor S]6strfiaL Okolu tega pretresljivega in t svoji resili ▼eliČarinoeti resnično povzdigojočega dejaoia se blesti ia se sveti, lami in dirja morje, ki raznovrstne podobe svoje vsviiene lepote nepreoebo na rasgrinja pred nami. — Dejaoje ix blokade Aa Igleike proti Danski in Norveški 1809—1814. »