Telefon M. 74. / omamna Mernika 10 h . P« *oštl prajenan: in »slo leto naprej 26 K — h pol Ista tetrt , mesec 13 6 2 , 20 V apravnižtvu prajsman za eeio leto naprej 20 Iv — h pol leta , 10 , — , žetrt , , 6 „ - , mesec , 1 ,70, Z* pošiljanje na dom 20 h na mssec. Političen list za slovenski narod. Nftro6nina 'In insemte iprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vspre|emajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 9, L, 17 Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 11. V Ljubljani, v sredo 15. januvarija 1902. Letnik XXX. Zopet eden! (Kazenska pravda proti C. g. Nikolaju S t a z i n -s k e m u , župn. upravitelju ca Čatežu.) K našemu Bohotnemu uvodniku smo prejeli naslednji uradni popravek: Nst. 44/2. Slavno uredništvo političnega lista »Slovenec« v Ljubljani. Z ozirom na uvodni članek v listu »Slovenec« z dno 11. januvarija 1902, št. 8, se zahteva, da se sprejme v smislu § 19. tiskovnega zakona na prvi strani uradni popravek : 1. Ni res, da je državnega pravdnika namestnik v razpravi proti Nik. Stazinskiju radi hudodelstva po § 64. k. z. in pregreška po § 303. k. z, svoj predlog z veliko živahnostjo utemeljeval; 2. ni res, da je bil njegov govor deloma poln politične polemike, in 3. ni res, da je patetično zaklical: »Žalibog stoji naše ljudstvo na tako nizki stopinji izobrazbe « C. kr. državno pravdništvo v Rudolfo-vem, dne 14. januvarija 1902. C. kr. nadsodni svetnik: Schwinger. Vrešenski dogodki- Znani dogodki v Vrešenu so vzbudili sočutje vsega omikanega sveta do poljskega rodu na Pruskem in utrdili prepričanje, da se Prusi ne morejo ponašati z inteligencijo srca. Ti dogodki so dali povod živahni razpravi v pruskem deželnem zboru. Stari narodni liberalec Hobreeht, za Bismarcka nekaj časa pruski finančni minister, je v ponedeljek utemeljeval naslednjo interpelacijo: »b katerimi sredstvi hoče vlada v vzhodnih (poljskih) pokrajinah nemštvu ohraniti politično in gospodarsko veljavo, do katero ima vso pravico, ter gojiti nemštvo, zatirati pa državi nevarno (?) gibanje in za-braniti nazadovanje nemškega jezika in šege«. Stari birokrat, ki je mnogo let služboval mej Poljaki, sam prizna v svojem govoru, da nemštvo napreduje mej pruskimi Poljaki. Temno pa je slikal »poljsko agitacijo«, ki bi s časom Prusiji mogla biti nevarna, bicer pa je milostno priznal Poljakom pravico, da si ohranijo svoje družinsko življenje in materinski jezik. A kako bi bilo to mogoče, ako Hobrecht v isti sapi zahteva nemški pouk v poljskih šolah ? 1 Poljski poslanec Jazdzevvski nato utemeljuje interpelacijo, ali hoče pruska vlada dopustiti pouk krščanskega nauka v poljskem jeziku. Govornik je ostro bičal germanizacijo ter barbarstvo, da se s šibo otrokom ubija v srca krščanska ljubezen. Pravičnost se slika z zavezanimi očmi, toda pri vrešenski obsodbi je pravica morala sramote zarudeti. Vslod tega izraza predsednik pokliče govornika k redu. Jazdewski konča: Ako žanjete vihar, niso Poljaki sejali viharja, ampak pruska vlada, ki ne pozna načel pravičnosti. (Pohvala v središču in pri Poljakih.) Nato se je oglasil pruski ministrski predsednik grof Bttlo\v ter govoril nad poldrugo uro o poljski agitaciji. V svojih izrazih ni bil posebno izbirčen. Tako je zaklical, naj Poljaki govore, »kakor jim je kljun zrastel«. Mej viharnim odobravanjem pruskih šovinistov je grof Biilo\v pretil Poljakom: »V narodnih vprašanjih ne razumem šale ... Tu smo in tu ostanemo«. To so pač brutalne besede, s katerimi je pruski prvi minister, ki je ob enem državni kancelar, proglasil načelo nasilja proti Poljakom. Tako govori pruska oholost in mogočnost nasproti narodu, ki so ga politične spletke vrgle pod prusko državno kolo. Tak zistem obsoja so sam, ker z nogami tepta vsako pravico po znanem geslu: S.la nad pravico. Pruski naučni minister dr. S t u d t je Beveda zagovarjal šolsko upravo ter zvračal vso krivdo na Poljake, katerim ni zrastel nemški kljun. Član katol centruma Fritzen je sicer obsojal pisavo nekaterih poljskih listov, a istotako agitacijo pruskih hakatistov, ter priznal Poljakom popolno pravico do materinskega pouka v šoli. Govornik pravi mej glasnim odobravanjem v središču in mej Poljaki: Ako ministerski predsednik trdi, da se v bodoče poljski otroci ne bodo pretepali v šoli, s tem sam prizna, da je doslej šiba pela. (Živahna pohvala.) Go vornik zahteva, naj se poljski otroci v krščanskem nauku poučujejo v svojem jeziku. Tako govori mož katoliškega prepričanja. Poljak Styhel očita pruski vladi, da hoče zatreti poljski rod. Toda Poljaki zaupajo na Boga, ki jih ne bode zapustil v krutem boju. Včeraj je poljski poslanec C z a r 1 i n s.k i zagovarjal poljska društva, ki ne hujskajo, pač pa nemški agitatorji. Vsak Poljak je dolžan braniti svojo vero, jezik, šege in navade. Minister za notranje stvari, H a m m e r-s t e i n, odgovarja, da je ačni jezik v Prusiji nemški, ter očita predgovorniku, da je 1. 1882 na javnem shodu zagovarjal veliko-poljsko agitacijo. Toda pruska vlada bode s silo zatrla to agitacijo. Posl. K o pse h trdi, da Prusija s svojim denarjem podpira poljski odpor, Prosto-miselna stranka je pripravljena vladi dovoliti vsa sredstva, da mej Poljaki širi nemški jezik in prusko kulturo. Tako govori liberalec ! Posl. G1 o w a c k i, član centruma, na-glaša, da je prebivalstvo v Gor. Šleziji sicer po večini poljsko, toda udano Prusiji. Ni pa umestno in pravično, da se poljski otroci mučijo z nemščino pri pouku krščanskega nauka. Narodni liberalec Sieg zopet hvalisa nemško dobrosrčnost ter očita Poljakom nestrpnost. V Prusiji so za Poljake ugodnejše razmere nego v Rusiji. Nemci hočejo braniti svojega cesarja in Nemčijo. V istem smislu govori Tiedemann. Mi smo navedli le glavne misli posameznih govorov. Že iz teh posnetkov pa se jasno pokaže kruti pruski zistem, ki zdrobi vsak odpor brez ozira na javno obsodbo, brez ozira na resnico in pravico. Sibirska železnica. Rusija je dne 1. decembra m. 1. otvo-rila pristanišče Dalnji ob Kitajskem morju in s tem dovršila velikansko Bibirsko-man džursko železnico. Pred tremi leti na tem mestu ni bilo vasi, a danes šteje mesto Dalnji do 50.000 prebivavcev in utegne postati najvažnejše pristanišče v vzhodni Aziji. Mesto leži ob koncu sibirske železnice na poluotoku Liaotong ob čilskem zalivu. Ta poluotok so Rusi pred leti iztrgali Japoncem, ki si so ga bili že prilastili. Rusija jo že milijone izdala za uredbo pristanišča, ki je dovolj globoko in tudi po zimi brez ledu. Mogočni nasipi branijo ladije viharjev, zgrajene so vse potrebne priprave za nalaganje in izlaganje blaga. Dalnji bode prosto pri stanišče za vse ladije. Celo v mestnem za-stopu hoče imeti le dva zastopnika, dva prepušča Kitajcem, večino pa inozemcem. Po gotovem načrtu so in bodo ob morju zgrajena vladna poslopja, gostilne, šole in cerkve, zr iven delavnice za železnice in parnike ter stanovanja. Na drugi strani vladnega mesta bode pravo trgovsko mesto in na griču so primerni prostori za vile s prekrasnim razgledom na zaliv. Kitajski del mesta je sam za - se. Že danes ima Dalnji električno razsvetljavo, široke ceste, velike parke in druge nasade. Stavbene prostore za trgovska poslopja bode železnica meseca aprila prodajala na javni dražbi. Isti čas bode tudi otvorjen tovorni promet med Peterburgom in Dal-njim. Žaleznična uprava ima mnogo par-nikov, ki že danes posredujejo promet med Dalnjim in sosednimi pristanišči. Naravno, da so Rusi ponosni na to velikansko delo. »Nov. Vremja« piše: »Le kratka proga ob Baikalu ni še gotova. Ko se ta v kratkem dovrši, otvori se nova svetovna pot trgovini in kulturi, najkrajši promet med Atlantskim in Velikim morjem i skozi dežele starega sveta. Rusija jo premagala ogromne ovire, da zveže zahod z vzhodom. Potrošila je mnoge milijone, zat > jia si je utrdila svojo postojanko v vzhodni Aziji. Nova sibirska železnica odpre zaklade v Sibiriji za človeštvo. Doslej je bila Sibirija za Rusijo le breme in Ahilova peta. V bodoče se moro Rusija na vzhodu naslanjati na svojo prvotno domovino v Evropi. Vsa Mandžurija naravno pride v rusko območje. Reči smemo, da nova železnica ustvari novo državo, mogočno po naravi, velikosti in številu prebivalstva. Z Mandžurijo šteje Sibirija do 15 milijonov prebivalstva. Za Petra Velikega Rusija sama ni imela več prebivavcev. Ta nova država pa se bode tudi hitro razvijala. Saj zgodovina priča, kolikega pomena bo nove svetovne ceste za vsako državo«. Rusija pa skuša z raznimi olajšavami obrniti promet na novo sibirsko železnico. V prvi vrsti so obrne na novo železnico trgovina s čajem, ki je do sedaj imela razna pota. čim krajša pot za čaj, tem večjo vrednost ima. Druga trgovina utegne še nekaj let trajati po morju. Tovorni vlaki na novi sibirski železnici vsled raznih ovir in poprav prevozijo na uro le 12 km., tako da blago iz Moskve do Vladivostoka ali Dal-njega potrebuje 40 do 50 dnij. Šele leta 1907 bode železnica tako urejena in dograjena, da bodo tovorni vlaki iz Moskve do Dalnjega potrebovali 20 do 25 dnij. Tedaj bode za srednjo Evropo precej okrajšana vožnja po železnici preko Sibirije do vzhodne Azije. Sedaj namreč traja vožnja po morju od Hamburga do Ilongkonga 40 do 42 dnij, tovornih parnikov tudi do 50 dnij. Po železnici bi bila vožnja vsaj za 10 dnij krajša. Ta krajša vožnja pa so moro upoštevati samo pri dragocenem blagu. Gotovo je pa, da bi so skoraj ves čaj izvažal v Evropo po železnici. Istotako bi se osebni promet večinoma vršil po železnici, ker že sedaj osebni in poštni vlaki vozijo 20 km v uri in bodo pozneje gotovo hitrost podvojili. Vsekakor bodo nova sibirska železnica velikega pomena no le za Rusijo, ampak za srednjo Evropo sploh. Za in proti Wolfu. Danes se vrši v trutnovskem voli vnem okraju dopolnilna državnozborska volitev mesto odstopivšega poslanca Wolfa. Kot kandidat nastopa za vsenemce dosedanji poslanec Wolf, za nemške liberalce, s katerimi bodo potegnili tudi drugi nekoliko poštenejše misleči Nemci, Bachmann. Čehi bodo pa združili svoje glasove na lastnega kandidata. Zmagal bo gotovo nadmoralist Wolf, kajti „gre se za stvar in ne za osebo." V znanem volivnem oklicu se slavi WoIf kot mož „čistega, neomadeževanega in neupogljivega značaja", »ves nemški narod kliče po Wolfu". Kaj hočete še več! Wolf sam pa svari nemške liberalce, naj nikar preveč ne posegajo v njegovo zasebno življenje, ker bo sicer tudi on posvetil v liberalne vrste in pokazal na gnojnice, v katerih se valjajo marsikateri prvaki. Kdor biva v stekleni hiši, naj ne meče kamenja. S tem se je opral, in vanj zatelebani vse-nemci mu verujejo. Vendar se pa tudi v takih razmerah še najdejo Nemci, ki nočejo več iti z Wolfom. Tako piše neki list: S sramoto bi bil udarjen volivni okraj, ko bi se posrečilo Wolfu, da si prisvoji mandat, ki mu nikakor ne pripada. Njegova izvolitev bi pomenila ponižanje nemškega naroda in njegovo brez-častnost. Komur je še kaj za čast domovine in nemškega naroda, naj za vselej pokaže WoIfu hrbet. Prodrl pa bo vkljub temu Wolf, a gotovo je, da ne dobi več take večine, kakor ob zadnjih volitvah. Francoski parlament se jo sošel včeraj k zadnjemu zasedanju v tej legislativni dobi. Predsednikom poslanske zbornice je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik Deschanell. Včerajšnja prva seja je bila sicer samo lormalnega značaja. Sploh pa poslanci niso bili nič kaj dobre volje, ker so bili v zavesti, da s koncem maja poteče njih mandat. Pomladansko zasedanje francoskega parlamenta bi po ustavnih določbah moralo trajati celih pet mesecev, torej do konca prve polovice meseca junija. Ker pa poteka mandat dne 8. maja 1898 izvoljenih zbornic že z 31. majem letos, so bo moralo zasedanje zaključiti predčasno, in sicer že o Vel. noči, ker morajo poslanci imeti šo dovolj časa za zasedanje generalnih svetov in priprave na volitveno borbo. Novo volitve so morajo izvršiti tekom zadnjih 60 dnij pred potekom legislativne dobe, torej mej 1. aprilom in 31. majem. V Parizu so mnenja, da so vršo prve volitve v dneh mej 6. aprilom in 11. majem, ožje volitve pa 25. maja. Nova zbornica bi se na ta način lahko sošla ž o v nedeljo 1. junija. Snido bo novi parlament brez vsakih novih formalnosti, da završi z volitvami prekinjeno petmesečno dobo. Sedanja francoska zbornica šteje, kakor znano, 581 članov. Od teh jih pa vsaj 80 ne bo več kandidiralo. Umrlo je namreč 33 poslancev, 20 izmej njih je bilo imenovanih za senatorje, nekaj jih je vsled obsodeb izgubilo mandate, 20 sedanjih poslancev je pa že izjavilo, da ne sprejmejo več mandata. Voliti bo torej treba 80 novih poslancev, potem pa še 10, ker so na podlagi zadnjega ljudskega štetja pomnoži štovilo vseh poslancev na 591. Vsak okraj dobi namreč na vsakih 100.000 prebivalcev enega poslanca. Zs prihodnji volivni boj ae vrše že ae-daj obširne priprave. Volivne ahode so jeli prvi prirejati ministri, na čelu jim ministerski predsednik \Valdeck-Rousseau. Ta je povodom zadnjega govora v Saintetienne proslavljal republiko in delovanje vlade na način, da konečno govorniku samemu ni več ugajal, ter izjavil, da bodo prihodnje volitve donesle republikanski stvari še večjo zmago. Tudi socijalistiški minister Mdlcrand je na banketu v Firminyju imel daljši govor o veliki važnosti socijalizma in o njegovi nalogi. Za prihodnji volivni boj ao aocijaliati pripravljeni in bodo vztrajali na svojem mestu vkljub bataljonom. — Tako govori član francoskega ministerstva! Jluska železnica (lo — Pekina. «Koln. Zeitung« poroča iz Petrograda: sedaj je že gotovo, da bo družba ruskih železnic gradila železniško progo iz Kjabte do Pekina. Inžener mandžurske železnice je z mnogimi uradniki že odpotoval, da prične s traciranjem proge. Z ju žil o-afriškega bojišča. Angleški vrhovni poveljnik je te dni poslal v svet zopet nekaj poročil o svojih vspehih. V brzojavki z dne 13. t. mes. pri poveduje ta mož, da se je Bruce Hamilto-novi vladi posrečilo, približati se Louisu Bothi do 3 milj. Botha jo je pa aredi noči popihal Angležem izpred očij. Angleške čete so ga zasledovale, dokler jim niso opešali (!) konji. — Torej zopet angleška »zmaga«! O burskih izgubah poroča lord Kitchener: Od 6. januvarija je padlo 20 Burov, 9 je bilo ranjenih, 203 so bili ujeti, 93 se jih je udalo. V vzhodnem delu Transvala je sovražnik — raztresen, akoravno (aha!) ae nahaja ondi še vedno 500 najboljših jezdecev, ki operirajo proti Plumerju v smeri proti Onvern\vachtu. Drugi glavni burski oddelek se nahaja zahodno od Rustenburga, v Oranje - državi se zbirajo Buri južno od reke Wilge in Bethlehema. V zahodnjem delu Ivapske kolonije so osnovali Angleži zaloge živil. Od tu se bodo razvile poznejše operacije. — Konečno javlja Kitchener, da je v boju s Plumerjem v Onver\vachtu padel burski poveljnik Oppermann. V tem boju, o katerem Angleži še niso poročali, je padlo šest angleških častnikov in 28 mož. Zelo senzačno vest priobčuje bruseljska »Indep. Belge«. Pravi namreč, da se je pojavil razpor mejKriigerjem in burakimi voditelji. Neki francoski zdravnik se je udeležil vojnega posveta pod Dewetovim predsedstvom. Tam se je neki mej drugim sklenilo, da se za slučaj, če se Kriiger a svetovalci ne uda, ustanovi neodvisna vlada z Devetom na čelu. Ta vlada bi stavila Angliji konkretne mirovne pogoje, o katerih Kriiger noče sedaj nič slišati, če bi pa Angleži odklonili tudi te predloge, bi nova vlada izvedla korake, ki bi prekašali vse grozovitosti dosedanjih vojska. Ker Kriiger izjavlja, da ta vest ni resnična, napoveduje »Indep. Belge« nova odkritja. Ljubljanski občinski svet. Hribar še predseduje in nič ne pojasni poročila o svoji besedi. Raz sedeža »N a -rodovega« poročevalca je izginil Malovrh in na njegovem mestu se je pojavil soc.-dem. Linhart. Tako se spreminjajo časi in tako se spreminjajo soc. dem. Kljub temu bo g. Linhart v t e j službi na soc.-dem. shodih zabavljal proti »klerikalcem«, samo občinske upravo so menda ne bo upal več prijeti, sicer ga »izbacnejo« iz dvorane. Zastopnik ljubljanskih železničarjev v obč. avetu jo tudi včeraj molčal. Nekateri pravijo, da so to vzrok praktični sodeži obč. svetnikov. Te sedeže je župan dal napraviti tako udobno, da ae nekaterim obč svetnikom res no zdi vredno vzdigniti z mehkih sedežev kosti svojega rojstva. In tako je zadovoljen župan, zadovoljni so pa tudi nekateri obč. svetniki, ki se na ta način pri obč. seji lepo »spočijejo«. Županova naznanila. Zupan je v svojih naznanilih spominjal ao smrti gg Jos. K u š a r j a in Jos. N o 11 i j a. Občinski svetniki so v znak sožalja vstali s svojih sedežev in ae je izraz sožalja zabeležil zapisnik. ,Die unverz(lglicheNeuwahl'. Župan naznani poročilo dež. predsedstva o vladnem razpustu trgovake in obrtne zbornice, ki poroča, da bodo »u n v e r z ii g-lic h e Ne u w a h 1 e n", in prosi, naj se vladi zastopnik obč. sveta v volivno komisijo naznani, mit »thunlichster Beschlei-nigung«. Zastopnikom obč. sveta v komisijo se izvoli obč. svetnik g. Trdina. Nemški vladni dopisi inljub-ljanski občinski z a s t o p. Podrezali smo že enkrat v nemške vladne dopise ljubljanskemu obč. zaatopu in to storimo danes še enkrat. Ako bi kak naš kmečki župan sprejemal nemške dopise od uradov, bilo bi po avetu mnogo vrišča; da pa obč. svet središča slovenskih dežela sprejema nemške uradne dopise, v to ne podreza niti tržaška »Edinost-. Z nemškimi vladnimi dopisi se nekako ironizira ves naš boj za enakopravnost našega jezika. Zakaj bi to ne moglo biti drugače ? Regulacija. Vlada je potrdila regu-lačni načrt na severnem delu Ljubljane iz-\zemši dveh novo projektevanih cest. Nakup. Sklene se nakupiti Jeleničev trikot ob Leonišču za 1270 gld., ako bo posestnik s to svoto zadovoljen. Ta prostor se bode potreboval v regulačne namene, ostanek se pa porabi za napravo javnega vrta. »Radodarna« kranjska hranilnica. Kranjska hranilnica se je menda iz »projektov« obč. sveta nekoliko ponor-čevala. Dobila je od nekoga ponudbo za odkup Č e r n e g a hiše v Čevljarskih ulicah. Ta hiša je laat kranjske hranilnice Kranjska hranilnica je pisala občinskemu svetu, da to hišo takoj brezplačno odstopi mestu, ako mesto do 1911 izvrši nameravani načrt, da celo vrsto hiš na oni strani ob Ljubljanici podre, sicer pa da plača mesto hranilnici primerno svoto. Obč. Bvet je včeraj s »hvaležno zahvalo« zavrnil to ponudbo in poročevalec obč. svetnik Požar je povdarjal, da so »idealni nazori« o regulaciji prešli in tisti projekt o Čevljarskih ulicah tudi ni bil sprejet v regu-lačni načrt, ker bi bili preogromni stroški, ako bi se hotelo odkupiti in podreti tudi Lillegovo, Naglasovo inObre-z o v o hišo. Magistratnega dovoljenja ni poiskal. Fr. Breme v Cegnarjevih ulicah jo brez magi8tratnega dovoljenja zgradil dvoje barak. Dobil je poziv, da mora barako radi tega takoj podreti. Včeraj mu je obč. svet dovolil, da podre barake še le do 1. aprila t. 1., naložila se mu pa bo posredovanjem obč. svetnika S u b i c a kazen, ker se pri zgradbi ni oziral na magistratovo avtoriteto. O uredbi zadnjega dela Blei-weisove ceste od drž. železnice dojužn. kolodvora se je včeraj razvila v obč. svetu dolga debata. Sprejeti so :>ili predlogi, da se občina obrne do južne železnice, naj južna železnica odstopi 1200 tvadr. m. sveta ob dotični progi za 1 krono 400 kvadr. m. in naj se dotični svet ogradi jakor ob Bleiweisovi cesti. Tako bi os tega dela zjednačili z osjo ostale ceste. Vilharjev rastlinjak se pa ne odkupi, ker ni potreben razširjenje ceste in bi veljal mesto 7180 kron — 270 kron kvadr. m.! Debate se je udeležilo mnogo obč. svetnikov. Obč. svetnik Stare je zopet zavzemal stališče spravnosti in pobijal nasvet glede ponudbe južni železnici posebno radi tega, ker se bode moralo mesto zavezati, da dotični svet odstopi juž. železnici takoj nazaj, kadar ga bo železnica potrebovala v razširjenje proge. Dotični predlog obč. svetnika Stareta je bil odklonjen. Poročevalec obč. svetnik Subic je potrdil, da ima ta cesta že »mnogo grehov na svojem hrbtu«, obč. svetnik Kozak pa jo trdil, ako se ccsta ne regulira po na-svetovanem predlogu, bi bila ravno taka, »kakor če se v obraz pritisne konec flike«. Dotacije. Odobre se računi o raznih dotacijah na mestnih šolah. Vodstvu I. mestne deško ljudske šole se naroči, da prebitek izroči mestni blagajni, ako pa hoče na šolskem vrtu napraviti lopo, naj za to prosi potom mestnega šol. sveta. Olepšava mesta. V »Zvezdi« se bodo posekale Btare akacije in namestu njih nasadili kostanji. Od Kornenskega ulic do Sv. Petra cesto se bodo na lleBljevi cesti na obeh straneh nasadile okrogle akacije, lipe na ostalem delu pa se bodo obsekale. V šišenskem drevoredu ob »Pratru« s j bodo nekateri kostanji posekali in nadomestili z novimi. Les se bode brezplačno prepustil tistemu kmetu, ki jih bo brezplačno posekal. Stavbna črta v Novi ulici ni prišla v razgovor, ker jo g. Viljem T r o o prošnjo za parcelacijo umaknil, da se še dogovori s sosedi. Park v Metelkovi ulici. Obč. svetnik Turk je želel, da se napravi pri Metelkovi ulici nekak park. Župan je obljubil, da predloži načrt in stroškovnik občinskemu svetu. Kam naj »vrže« mostni vrtnar svoje oči. Obč. svetnik dr. Stare ie opozarjal, da so drevesa pri stari sladkorni tovarni ob Ljubljanici proti prisilni delavnici deloma popolnoma suha in tako »strašna kot v nobenem borštu«. Želel je, naj bi mestni vrtnar »oči vrgel tudi na ta drevesa«. Dr. Tavčar in njegov zajček. Ponižnemu slugi napredne misli se je zadnjič posrečilo, da se mu je pustil ustreliti »ponižen zajček«, vsaj tako je včeraj pravil v obč. svetu. To je bila izredna sreča, ako se pomisli, da ostala njegova lovska družba ni ustrelila niti ponižnega zajčka. Ta ponižen zajček je dal dr. Tavčarju povod, da se je kaj neponižno zaletel v mestno u ž i t n i n o in njene uslužbence. Navajal je v interpelaciji na župana »strašen dokaz«, kako užitninski pazniki »martreti-rajo« občinstvo. Dejal je, da je osobje pri užitninski upravi čez mero surovo in da si s surovostjo olajšava in sladi ure neprijetne in ne posebno dobro plačane svoje službe. Povedal je, da je dobil že mnogo pritožb, a kar je s a m doživel, to ga je nagnilo, da spravi v občinski svet, kajti »če ae meni(!) nasproti upa to osobje tako poatopati, kako še-le poatopa proti tistim, ki nimajo, ne rečem, vpliva, ampak takega površnega pomena, kakor ga imam jaz«. Doslej je živel dr Tavčar v veri, da če v nočnem času kako ,malenkost, podvrženo užitnini, nese \ mesto, ni zaprto na mitnici, ako je pri volji plačati už tnino. Dne 12. jan. se je zvečer pripeljal dr. Tavčar na mitnico ob Tržaški cesti in ondi ae je zgodilo naslednje : Pri-vozil se je na mitnico, v vozu pa je imel ponižnega zajčka. Povtdil je to pazniku in vprašal, koliko bi bilo plačati. »Devet krajcarjev za zajca«, odgovoril je stražnik, „12 krajcarjev za voz", potem pa je dejal: »Za voz vzamem, za zajca pa ne!" „Pa zapišite moje ime in Vam jutri pošljem pristojbino za zajca", dejal je dr. Tavčar. „To pa tudi ne!" odgovoril je stražnik. Dr. Tavčar pa je ponižnega svojega zajčka na vsak način hotel peljati v mesto, zato je dejal: „Pa ga sam peljem v mesto, Vi pa me naznanite, da sem hotel zajca utihotapiti in plačal bom kazen". Stražnik pa jo bil neizprosen in tudi b tem ni bil zadovoljen. Tudi shrambe za zajca ni imel nobene, in dr. Tavčar je obupno vprašal, kaj naj stori s ponižnim svojim zajcem. Paznik mu je hitro odgovoril: „Pri šrangi naj se nazij peljejo, pa naj ga vržejo proč, kamor ga hočejo." „Pa pojdem s silo v mesto," za klical je dr. Tavčar. „Tudi v mesto ne bodo šli z zajcem," bila je paznikova odločba. Paznik se je posvetoval s prejemnikom in konečno je paznik naznanil dr. Tavčarju sklep posvetovanja z besedami: „V mesto Vaa ne puatimo, gospod dr. Tavčar, ne Vi, ne Vaš zajec ne prideta z mesta.« Poženite voz!" zaklical je dr. Tavčar vozniku. Voznik je pognal, paznik pa se je obesil n a k o n j a ter zaklical: „Holt, sedaj naj pa z lepo ustavijo I" Ko je voz res obstal, stopil je paznik k dr. Tavčarju rekoč: »Sedaj bom pa voz preiskal, če me niste kaj ogoljufali!" Med tem so se pripeljali za dr. Tavčarjem že štirje vozovi lovcev. Paznik je stopil k vozovom, in ko ni našel v ostalih vozeh nobenega zajca, je pripomnil: „Čemu gospodje na ,jago' hodijo, če nič ne ustrele, naj pa doma ostanejo." To je dr. Tavčar pravil včeraj v občinskem svetu in je stavil na župana naslednja vprašanja: Ali so žu panu te razmero znane? Ali je voljan Bkr-beti za to, da se pri splošni reviziji užitnine popravijo zastareli predpisi in se ne nadle guje občinstvo ? Mestnim uslužbencem pre pove naj se nepotrebna surovost, ona dva uslužbenca, ki sta imela dne 12. januvarija zvečur službo na tržaški mitnici, naj so radi surovosti in pijanosti spravita v preiskavo. Dr. Tavčar je sevo pri tej priliki zaletel se v užitninske uslužbence, češ, nia so »klerikalni", dasi noben teh uslužbencev ne voli z nami in splošno izjavljajo: „Mi smo taki, kakor gospod Lavrenčič hočejo." Naše mnenje je naslednje: Uslužbenci imajo predpis, da zvečer po 7. uri ne smejo p u 3 t i t i nobenega dacu podvrženega blaga v mesto. Tudi nam se zdi ta predpis neumesten, a uslužbenci ga morajo izpolnjevati, ne glede na dolgost ali širokost, ali pa dostojanstvo kake stranke, in to tembolj, ker se jim pravi, naj točno izpolnjujejo predpise. Uslužbenci imajo 24 ur službe in 12 ur prosto, zato ni posebno lepo, ako dr. Tavčar takim revežem morda neopravičeno očiui pijanost. Kar se tiče nastopa paznikov, naj se službe tako plačajo, da se bodo zanje potegovali akademično izobraženi ljudje, pa še ne bode izključena vsaka »surovost". Paznik je celo n»pram dr. Tavčarju odločno postopal in mu kot občinskemu svetniku hotel pokazati, da je strog v izvrševanju predpisov. Gotovo se je nadejal prej kako „medalije", kakor pa dr. Tavčarjevega ukora. Župan Hribar je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil, in je označil kot »strašno dejstvo", da je nekoč nadpaznik nekemu poslancu odprl kovček. Ko je bila ovržena znana volitov, pravi župan, ni pustil neki paznik njegovega vozu brezplačno skozi mitnico, češ, „da niso gospod Hribar več župan". Pazniki ga hodijo tožit raznim oblastim. Nekatero osebe, ki so zanesljive, bi se lahko spustile skozi mitnica, ako naznanijo svoja imena iti pozneje plačajo. Ko je občinski svetnik P r e d o v i č hotel povedati, kaj se je nekoč na mitnici pripetilo njegovim prešičern, je nekaj občinskih svetnikov ušlo od seje in občinski svet je postal nesklepčen. Dopisi. Žiri, 12. jan. Mlekarna vŽireh jako lepu napreduje. L. 1901 se je izdelalo 6580 kg surovega masla ter razposlalo po raznih domačih in prekmorskih mestih. Sedaj je kupila zadruga svojo lastno poslopje ter bodo lahko še vspušneje delovala. Gasilno društvo v Žireh, je imelo 12. t. m. redni občni zbor, ki je iz-premenil pravila, kakor zahteva »Zaveza kranjskih gasilnih društev«. V novi odbor so bili izvoljeni v navzočnosti g. župana sledeči gg.: Jernej Mlinar, načelnik, Matevž Žskelj, namestnik, Anton Bogataj, blagajnik, Matej Mohorič, odborniki: Ivan Peternelj, Luka Gantar in Fr. Strel; namestnika: Ign. Šorlj in Franc Peternelj. Pevsko društvo »sora« vŽireh je priredilo lepo predpustno veselico dne 6. t. m. v gostilni gdč. Kopše ; veselica ae je v vsakem oziru z najlepšim uspehom izvršila. Sicer je „Sora" zadnji čas spala, a sedaj ko je prišel k nam č. g. kapelan Jos. Lavrič, jo je pa s svojo marljivo požr-tovalnostjo vzbudil k novemu življenju, kar se je tudi jasno pokazalo na tej veselici. Občinstvo, katerega je bilo toliko, kakor še nikdar na nobeni veselici, ni moglo prehva-liti izvežbanih pevcev. Posebno pa napre-duiemo v dramatičnih predstavah. Jako lepo je vsppla isti večer veseloigra v dveh dejanjih „Kateri bo". Občinstvo je bilo jako zadovoljno. Največjo hvalo, da se je veselica tako imenitno izvršila, zasluži g. pe-vovodja Jos. Lavrič. Dalje ae zahvaljujemo vsem cenjenim gostom, ki so nas razveselili s svojim obiskom! Nadejamo se, da nas tudi ne pozabijo, ko bode veselica »Gasilnega društva", za katero se pripravlja lepa narodna igra „V Ljubljano jo dajmo" m se bode igralo na novem jako okusnem odru. Na svidenje ! Izpred sodišča. Konjska drama na bohinjskih planinah. Na Velempolju je v noči od 1. do 2. avgusta 1. 1. poginila kobila posestnika Dijaka. Kobili je bila zlomljena noga in sumili so, da jo je poškodoval J. S., ker je večkrat grozil, da bo kobila poginila že na malem Velempolju. Fant je tajil češ: »Imamo tako navado, da zagrozimo tja v en dan« in dokazoval, da jo bil vso noč v koči pa-starice M. K., ki je pa prisegla, da ni bil v njeni družbi. »Mica«, dejal je obtoženec, stopivši za hrbet priči: »Povej po pravici vso!« M:ca jo postala rudeča, povesila oči, a izpovedi ni spremenila. Priče so jako tiho govorile kljub temu, da so jih sodniki lepo prosili, naj govore bolj »po planšarsko«. Ko je predsednik nadrobno izpraševal o razmerah in življenju na planinah, so je priča b. naveličal in je izjavil sodnikom : • Vejo gospod, to je za za stopi t«. »Kdaj pa gredo lantje na planinah spat?« vprašal je predsednik. »Kakor so neumni«, bil je odgovor. Priče so povedale, da pastirji ko bile večkrat pode, a povoda prav za prav ni za to, ker so »krave pametne«. Oškodo vani D.jak je pred sodiščem z zlomljeno svojo nogo demonstriral, kako jo bila njegovi kobili noga zlomljena, in je protestiral, da je bila njegova kobila »žleht«. Premozar je izjavil, da je kobilo brcnil kak konj, nakar ie bil J. S., katerega je zagovarjal g. dr. Brejc, oproščen. Draaonec pred nodlščem. Moravčan A B ki je sedaj pri dragoncih, jo težko ranil "na očesu Moravčana F. P., ki mu ni hotel plačati za žganje. P. pravi, da sedaj »šo kakega starega škarpa« ne more zaš ti. g. jo sedel na obtožni klopi v dragonski obleki. Dobil je radi težke telesne poškodbe štiri mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. »Kolikor sem zaslužil, toliko naj me pa sodijo« pravi zadovoljni dragonec in odropota izpred sodišča. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. januvarija. Osebne vesti. Cesar jo predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu, gosp. J. Gerdešiču podelil naslov in značaj dvornega svetnika. — Obč. zastop občino Rržišče v litijskem okraju je g. učitelja Fort. Lužarja v Izlakah imenoval častnim občanom. Iz dež Sol. sveta. G. K. Trost, učitelj v Št. Jerneju, je imenovan naduči-teljem ravnotam ; g. Ed. V o h i n c v Ribnici jo imenovan nadučiteljem v Cirkljah; g. I. B e r n o t pri Sv. Križu na Štajerskem nadučiteljem v Vol. Dolini, začasna učiteljica v Ihanu R. Merva je defurtivno nameščena. Upokojen je učitelj g. A. L u z n i k na Vrhniki. Gimn. učitelj g. A. Dokler v Kranju je dobil naslov profesorja. »Naša Sloga" slovenskim liberalcem. V puljski »Naši Slogi«, katere glavni urednik je prof. Mandic v Trstu, je na ad-reso slovenskih liberalnih učiteljev napisal isterski ljudski učitelj uvodni članek, v katerem pravi : »V Ljubljani izhaja učiteljski politični list pod imenom »Učiteljski Tov.« To vam je »Prava Naša Sloga« (list odpadnika Krst ca) v drugem izdanju, kolikor se to tiče dopisov iz Istro. Ta list je hkrati glasilo »Zaveze«. I uredništvo lista in pred-sedništvo »Zaveze« je bilo že privatno in oflcielno naprošeno, naj vendar preneha pri-občevati dopise, kateri žalijo narodno iuvstvo hrvaškega učiteljstva v I s t r i. Vsa hrvaška učiteljska društva v Istri so obsodila to postopanje v »U č i t. T o v a r iS u«. Ali vse to ni nič pomagalo. „Učit. Tov.« je i nadalje priobčeval dopise stičnega kalibra. Njemu je bil večja avtoriteta njegov dopisnik, kakor vsi ostali prijatelji in skupčinski sklepi vseh hrvaških učiteljskih društev v Istri«. Ker sta »Uč. Tov.« in »Slov. Narod« proglasila učitelja Marchija kot „mučenika, katerega hrvatsko-slovenski klerikalci grozno preganjajo", piše uredništvo „Našo Sloge" : »Ker je torej zastonj vse naše dokazovanje gospodi okolo „Učit. Tov." in „S1. Naroda" glede odpadnika Marchija, stavljamo jim tu pogoj, na katerega se lahko zedinimo : Ake se za odpadnika Marchija izjavi samo eden pošten hrvaški ali slovenski rodoljub Istre, bodisi poslanec ali odvetnik, aii svečenik, bodisi učitelj, trgovec ali posestnik, sploh obče izobražena in neodvisna oseba naSega naroda . . . proglasite ga slobodno narodnim mučenikom in hočemo za vedno odložiti pero — v protivnem slučaju pa naj gospodje v Ljubljani store to, kar jim nalaga poštenje. — Tudi nas je bil Marchi že tožil, in liberalci so nas napadali, ker smo v istem smislu poročali o njegovem delovanju, kakor »Naša Sloga", a liberalci niso našli še toliko poštenja, da bi nam bili krivico popravili. Radovedni sino, kaj gospodje od „Zveze" počno zdaj. Podpora. Poljedelsko ministerstvo je za vodovod v Gor. Vremu dovolilo 40 % na 18300 K proračunjenih troškov, to je 7320 kron. • Izid obravnave proti g. Stazin- akemu jo „Narodovco" silno razburil. Ves iz sebo in kot stekel so v včerajšnjem „Na-rodu" neki pisun zaganja v zagovornika g. Stazinskega, ker na drug način ne moro dati duška svoji brezmejni jezi nad oprostitvijo obtoženca Meščanski klub bode imel jutri ob '/,8. uri zvečer svoj družbinski večer v svojih društvenih prostorih v »Katol. Domu«. K obilni udeležbi vabi člane in njihove prijatelje — odbor. Šolski pouk na ljubljanskih ljudskih šolah in na \adnici se zopet prično dne 17. januvarija. Socijalnodemokratski shod železničarjev v Radovljici. Iz Radovljice so nam piše: Pretačeno nedeljo je bil tu shod soc.-dem. železničarjev iz celo gorenjsko doline od Podnarta do Trbiža. Udeležilo so jo shoda kakih 6» mož in nekaj žensk. Shnd jo bil javen in so vabilni listki krožili po Radovljici, vendar so nam bili na shodu skoraj vsi obrazi tuji; videli smo le kakih 8 Radovljičanov, ki so nam itak znani kot strastni socijalisti. Drugih udeležencev iz Radovljice ni bilo, saj »rdečmani« tu niso na dobrem glasu. Največ udeležencev je bilo iz Podnarta, Lessc in Jesenic. Govoril jo g. Linhart iz Ljubljane najprej o delovanju drž. zbora. Ostro jo napadal g. dr. Šuster-šiča in njegovo postopanje v vseučiliški zadevi. (G. Linhart je sedaj uslužbenec skrajno boržuazijskega »Slov. Naroda«. Njegov šef je — dr. Tavčar.) Zadiral se je v klerikalno stranko na Kranjskem, privoščil si je tudi g. dr. Kreka ter dregnil tudi v novo ustanovljeno »Kat. izobraževalno društvo«. Učeno je razlagal, da je vera privatna stvar, tožil naposled o srednjeveški temi, ki je kakor gnojnica razlita po slovenski domovini ki še ni dosti obdelana, da bi mogla sprejeti soc. dem. rudeče seme. Vendar je tolažil zbrane sodruge ter jih vspodbujal, naj gledajo v boljšo bodočnost. Nekoliko radi lepšega je podrezal tudi liberalno stranko. Resno menda tega ni mislil, ker ji sam služi in poroča za »Narod«. Pravil jim je tudi o neki lučici, katero baje lepo opisuje neki ruski pesnik : Človek so vozi po vodi ter vidi v daljavi lepo lučico. A kako je iznenaden, ko misli, da je že pri luči, pa se ta umakne zopet za več tisoč milj. Tako je, pravi, s soc.-dem. vzorom. Ža smo skoro pri vzoru, a zopot nam zbeži za nekaj milj v nedogledno bodočnost. Vendar, upajmo, dragi sodrugi, tako je končal, enkrat bomo vendar to luč dosegli. Odgovarjal mu je naš kapelan g. dr. Jerše. Pobijal mu je točko za točko. Dasi je po dvorani večkrat zagromelo in zavrišealo, vendar je mogel končati svoja izvajanja. Gospodu soc.-dem. govorniku iz Ljubljano, ki ni vedel, kakšen namen ima prav za prav »Kat. izobraževalno društvo v Radovljici«, pa povemo še enkrat, da mu je namen ljudi po-dučevati, da ne bodo slepo sprejemali takih budalosti, kakor ste jih v Radovljici kvasili. Povemo pa tudi, da je našo novo društvo takoj po soc.-dom. shodu sprejelo 25 novih udov, takodajih šteje sedaj že 10 0. — Sploh se nam pa zdi, da se vam je, rudeči sodrugi, tista lučica ruskega pesnika v Radovljici zopet umaknila za nekaj tisoč milj. Co jo boste pa kdaj ujeli, pa poglejte, ni li morda — kresnica, kakor jih otroci meseca junija lovo. Nova laška šola V Podgori pri Gorici bodo morali odpreti, kakor poroča okrajni šolski svet, laško šolo. Tatvina v tinjski proštiji, Iz Tinj bo poroča, da jo bilo č. g. proštu S e r a j-n i k u zadnji čas ukradenih 2400 kron. Tat je učiteljski kandidat Mihael S t o 1 z, pri katerem so našli ponarejene vitrihe. Stolz je tatvino priznal. Tombolo za dobitke je fin. ministerstvo dovolilo gasilnemu društvu v Mokronogu. v Sola za babice s slovenskim učnim jezikom se prične dne 1. marca v Ljubljani. Razpisanih je v ta namen 9 ustanov po 105 kron. Umrl jo v Poljčanah znani gostilničar, mesar in posestnik gosp. Andrej Gumdner. Slovencem ni bil protivon. — V Trstu je umrl g. Fran J e 1 u š i Č, c. kr. višji finančni svetnik. Strelne vaje topničarjev pri Krškem bodo od 17. do 22. t. m. Napredek v Kropi. Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi je postavila prve stroje za izdelovanje žrebljev (kla-duc) itd., da zarnore vstreči vsem modernim napravam žrebljarskega obrta in bode z ozi-rom na to v sredo dno 22. t. slavnostna otvoritev in blagoslovljenje novih strojev, kateri naj pripomorejo mali slovenski industriji do večje veljave, gorenjskemu kovarju pa olajšajo težavno delo. Zistem na Hrvatskem Te dni sta bila na okrajnem sodišču v Vinkovcih obsojena upravitelj okrajne oblasti, Ljubomir Nagel, na 5 dni, komisar Jakšič pa na dva dni zapora radi prestopka po § 331 kaz. zak., kateri zapor so spreminja v globo 50 oziroma 20 K. Proti navedenemu § sta se rečena funkcijonarja pregrešila s tom, da sta za Časa volilnega gibanja dra. Leva Maz-zuro — ki pa je prišel v Vinkovec po opravilih svojega poklica — dala j e d -n o s t a v n o zapreti, kakor kakega potepuha in ga odvesti nazaj v Zagreb. Ne da jim miru. Mariborski nem-škutarjt so res reveži. Nič jim ni pomagalo, da je izdajatelj lista »Unabhangige Zeitung« Karol Jožef pl. Maytner, ki jim je cel kup neprijetnih stvarij predbacival, bil obsojen. Maytner namestu da bi šel v zapor, je — pobegnil iz Maribora. Sedaj se je Maytner oglasil iz Švice, odkoder javlja, da bo svojo »Unabhangige Zeitung« izdajal v Švici, od koder jo bo pošiljal v Maribor. Maytner za/otavlja, da ima v Mariboru zaupnika, ki mu bo poročal vse pikantnosti o mariborskih prvakih. Novo hišo s stanovanji nameravata zgraditi brata Pogačnik v Ljubljani in sicer na prostoru, ki je pripadal prejšnji civilni bolnici mej Dalmatinovo ulico in Sodno cesto. S kopanjem temelja so pričeli včeraj. Domača obrt Danes je odprl~g. Iv. M e n t o n i, kolarski mojster v Ljubljani, svojo lepo urejeno kovaško delavni c o v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Ker se je omenjeni obrtnik izkazal že neštetokrat pravega moistra v izdelovanju vozov, bode ta svojo sposobnost sedaj še veliko boljši zamogel uveljaviti, ker ima izvrstnega kovaškega delovodja. G. Mentoni jo vreden vsestranske podpore. Kecskemetj- v Sesljanu. — Zvečer 10. t. m. so prijeli orožniki v Sesljanu nekega Josipa Bulovarja iz Turna v Hrvatski. Bulovar je mlad gospod, kaj elegantno napravljen. Orožniki so sumili, da je prijeti gospod famozni Kecskemety, kateri je, kakor znano, pobegnil s pol milijona ukradenega denarja iz Budimpešte ter ga še doslej niso dobili, pa tudi nikakega sledu ni za njim. Bulovarja so peljali na glavarstvo v Gradišču ob Soči, odkoder so brzojavili na Hrvatsko po informacije. In došle informacije so oprostile ubogega Hrvata sitnosti, v katere ga je spravil sum, da bi bil on slepar Kecskemety. Samomor v Gorici V soboto popol dne so našli prodajalca loncev in ptičev Na-gliča, stanujočega na Komu, v njegovi kleti obešenega. Vzrok samomora ni znan, ve se samo to, da z lastno ženo ni živel popolnoma v miru. Slovenski zdravniki in vseuči-liščniki v Ameriki. I< Amerike se piše: V velikih slovenskih naselbinah, na pr. v Calumetu, Jolietu, Puebli ali Clovelandu bi imel dober slovenski zdravnik tudi brez znanja angleškega jezika lahko dobro življenje, zanašajoč se na prakso samo med Slovenci. Toda vsled neznanja angleščine bi mu manjkalo pravega ugleda med njegovimi profesionalnimi tovariši. Zato nismo vabili slovenskih zdravnikov neveščih našega deželnega jezika v Zlružene države, dasiravno jih potrebujemo. Isto misli bo slovenski zdravniki gotovo tudi sami, ker do zdaj se, kolikor je nam znano, ee noben slovenski doktor ni naselil v Zdražene dr žave. Vse to kaže, da imajo slovenski zdravniki na Slovenskem dovolj posla in dovolj zaslužka, torej naj ostanejo med narodom, ki jih potrebuje. Ameriški Slovenci smo si pomagali do sedaj z amerikanskimi zdravniki in si bomo, dokler ne dobimo slovenskih doktorjev, promoviranih na amorikan-skih vseučiliščih. In to ne bo trajalo dolgo. Že zdaj študira več slovenskih mladeničev na medicinskih fa- kultetah ameriških vseučilišč, ki bodo v par letih promovirani doktorji zdravilstva. Kasneje jih bo pa več in več. * t* * Brata Seljan v Evropi. Brata Hinko in Mirno Seljan, o katerih smo svoj Čas po ročali. da sta bila mnogo let na dvoru kralja Menelika v Abesiniji, sta te dni prišla v Ne apolj. Odtod odpotujeta v Švico, Be'gijo in Francijo in meseca svečana v Zagreb. Tu nameravata predavati o svojih dogodkih na dvoru kralja Menelika. Kakor znano, jo bil Hinko Seljan guverner Menelikov v ekvatorialni pokrajini. Radikalno sredstvo. Mnogi gledališki ravnatelji si skoraj niso mogli poma-goti proti previsokim ženskim klobukom v gledališču. Nek amerikanski ravnatelj pa je prišel na posebno srečno misel. Na eno, levo stran, je v gledališču posadil same gospode, na desno pa same gospe. Ko so gospe videle, da visoki klobuki njim samim zapirajo razgled po gledališču, so same vzele klobuke raz svojih glav in odslej v onem gledališču gospe nimajo več klobukov na glavah. Osobni vlak v telegrafskem uradu. Neka| sličnega, kakor zadnjič v Frankobrodu, se je te dni zgodilo v Zittavi. Osobni vlak je na postaji skočil s tira, stroj je prodrl skozi steno telegrafskega urada in zmečkal stroje in mize. Uradniki so se rešili. Dr. Holubu se je zdravje znatno zboljšalo. Minulo noč se je prav dobro počutil. Konfiscirane razglednice. Pruska vlada je konfisoirala 15.000 poljskih razglednic, na katerih so bili naslikani vrešenski dogodki. KongreB brivcev se bode vršil tudi letos na Dunaju in bodo ob tej priliki odlikovano z nagradami najlepše in najnovejše plesne frizure. 300 kandidatov za mesto kronika V Londonu je nedavno umrl kronik in njegovo mesto jo bilo razpisano. Do sedaj se je oglasilo do 300 kvalificiranih kronikov V Londonu se nahaja javna šola, v kojej se polagajo izpiti in kroniki dobe »zaslužene« kvalifikacije. 40 OOO kron je glavni dobitek loterije za »Toplotne sobe«. Žrebanje je nepreklicno dne 16. januvarja 1902. Društva. (Društva avstr. železničnih uradnikov skupinavLjubljani) ima prihodnjo nedeljo popoludne ob 5. uri v prostorih hotela »južni kolodvor« svoj letošnji redni občni zbor. Pred običainim dnevnim redom obravnavalo se bode o jako važnem društvenem vpraSaniu. Zborovanja udeleže se tudi odposlanci društvenega vodstva z Dunaja, kakor tudi stanovski tovariši sosednih skupin. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v S t. Vidu nad Ljubljano) priredi v nedeljo, dne 19. januarja 1902, v dvorani rokodelskega doma veselico s petjem. Vspored: I. Naša pesem, I. Laharnar. 2. Govor č. g. Fr. Žužeka. 3. Planinar. (BI. Potočnik.) Harm. Forster. 4. Kadar mlado leto, I. Laharnar. 5 Sijaj solnčice, narodna; harm. I. Rus. Petje izvaja cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. I. Rus-a. 6. Doktor Češenj, burka v treh dejanjih. — Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. — Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 h, III. sedež 40 h, prostor za stati 20 h. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Tamburaško in pevsko društvo »K u m«) v Radečah priredi dne 19. proHarovf. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. I. Zupančič, župnik v omihelu zgubljeno slavo 2 K. Za p o gorel co v Gorenji vasi pri Ribnici: Župnija Stari trir pri Ložu 8 K 90 li; župnija Dobrova 18 K ; č. gosp. Anton Kržič, c. kr. profi-sor v Ljubliani, 10 K; župnijski urad pri sv. Gregorju 34 K; č. gosp. župnik Al. Kummer pod Šinkovim Turnom 2 K. Pomožni odbor. Fr. Dolinar, dekan. Bog povrni stotero ! javno predavanje č. i- dr. Jan. Ev. Kreka v ^Kiitoličketn Domu", Začetek ob '/,8. uri zvečer. — Vstop prost. Telefonska in brzojavna poročila. Wolf zopet izvoljen. TrutllOV, 15. jan. Pri današnji dopolnilni volitvi za državni zbor je dobil \Volf i 696 glasov, dr. Bach-m»nn 1297, in češki kandidat dr. Ci-žek 309. Izvoljen je torej Wolf. Pri zadnji volitvi je dobil 1994, nemško-liberalni kandidat dr. Werunsky pa 1136 glasov. Praga, 15. jan. Cehi niso oddali pri Wolfovi volitvi svojih glasov za liberalca Baehmanna, ker jim nemški liberalci niso hoteli dati nekih udobnosti za „ Narod ni dom" v Poliču. Dunaj, 15. januvarija. Včeraj je pod cesarjevim predsedstvom trajal dve-urni vojni svet. — Korni poveljnik Fie-dler je ukazal častnikom, da se morajo učiti ruski. Dunaj, 15. jan. Drž. posl. Prade se je nad eno uro razgovarjal z min. predsednikom dr. pl. Koerberjem glede češko-nemške sprave. Prade je mnenja, da pogajanja ne bodo imela vspelia. Prade je izrazil željo, naj bi se jasneje določil pojem notranjega uradnega češkega jezika. Dunaj, 15. jan. Budgetni odsek je sprejel danes poglavje o notranjem minister stvu. Prihodnja seja jutri. Dunaj, 15. januv. Volitve v nižje-avstrijski deželni zbor bodo koncem meseca marca in začetkom aprila. Dunaj, 15. jan. Prof. Seidl brzo-javlja, da so vesti o njegovem discipliniran u neresnične. Most, 15. jan. V premogovniku „Jupiter" se je vsled povodnji usedla zemlja. Od 116 rudarjev jih pogrešajo 43, ki so bržkone vsi izgubljeni. Mej njimi je inženir vodja Binder in trije pazniki. Benevent, 15. januv. Kardinal Dell'01io umira. Novijork, 15. jan. Iz Caracasa javljajo, da so vladne čete dne 19. m. na. blizu San Carlosa ujele vstaškega vodjo Lutowskega, ki je vodil boj proti predsedniku Castro.__ l>ibirj1 no: 13. januvarija. Marija Sedej, paznika vdova, 78 let, Karlovska cesta bronchitis. Leopoldina Valenta pl. Marchthurti, vladnega svetnika sopioga, 72 let, Francovo nabrežje 7, caroinoma uteri, cachtxia. Duitagska borza dnč 15. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4 %..... Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 4%..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci......... C. kr. cekini......... • - 100-20 100-15 120-50 96-50 119 BO . 9516 1602— 04:V7o 239-25 117-15 23-44 19-02 93 60 11-30 xffieteoroioj?idsie poročilo. fiSina n»d morjem 306 žm.sredaii zračni tlak 7.56-0tr- Cm opft-toTft&ja Stanje-barometra t mro. i-.mpu-ratura po Ceziju 1 V.tr.Ti Nebo it t » ( 14| 9. zvee. | 744 8 | 00 | si. jvzhT]sneg I .,17. zjutr. I 747 5 1 - 3"3 j si. svzh. Idel. oblaf.! 7 0 |2. popol.| 748 7 | 1 8 j sr. svzh. | jasno | Srednja vfierajilnja lemperBtnra 00 uormair: —2'6 Žitne cene dnč 14 januvarija 1902 (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za pomlad......K .9-40 Rž za pomlad.......„ 7-82 Koruza za maj-junij.......6-V4 Oves za pomlad.........7-78 Na budimpeštanaki borzi PSenica za april.......K 920 „ „ oktober........S 39 Rž za april..........7'55 Oves za april.........7 49 Koruza za maj.......s 5 45 (Efoktiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka............K južne žel.......„ Rž „ ,......n Ječmen „ „....... „ ob Tisi ......„ Koruza ogerska, stara...... , „ nova...... Cinkvant „ stara . . . . , „ „ nova . . . . „ Oves srednji........» Kižol ........ 9-10 9-30 770 7-20 6-75 f>-60 5-40 6 60 6 15 7-75 7-75 do fl-4l „ 7 83 „ 5-75 . 7-79 do 9-21 „ 8-40 . 7 66 , 7-50 . 5-46 do 9-85 „ 9-75 , 8-80 * 860 n 7-76 n 5-70 » 5-50 „ 7-00 „ 6-60 . 7-90 „ 10-75 7?n/n-j/7i\l ie izvrstno sredstvo za Učenje JXUJJlllUL sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljtvost lioenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EEERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-6 Vnanja naročila proti povzetju. VABILO na obCnizbor »Posojilnice za Sodražico ter okolico, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bode y nedeljo dne 19. januvarija 1902 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. I)nevni red: 1. Nagovor. 2. Poročilo načelstva, potem nadzorstva. 3. Volitev načelstva. 4 Nasveti. Ako ne bi bilo dne 19. januvarija 1902 zadostno, postavno število zadružnikov, vrši se pol ure kasneje z istim dnevnim redom drug občui zbor brez vsakega drugega naznanila. Sodra žica, dne 12. januvarija 1902. 62 i-i Načelstvo. Gostilna v najem! V Bohinjski Bistrici, kjer se vrši zgradba nove železnice odda se V najem hiša z gostilno in vrtom pod jako ugodnimi poguji Zraven se tudi lahko izvršuje pekovski ali mesarski obrt. 41 3—3 Več pove upravništvo „Slovenca«. blagajnik magacinčr išče službe bivši trgovec vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino. C-njene ponudbe dopošlj-jo naj se pod „F'1 upravništvu »Slovenca«, katero daje Kot ali kot tudi dal)no pojasnilo. 60 7-1 w Lepa bukova drva se dobe 1 kubični meter (1 m3) po 4 gld. pri gospodu peferca, Dunajska cesta št. 86. 46 3-8 Žrebanje S? jutri! ^ Srečk kron i e za »toplotne sobe". Clavni dobitek ibus-m 4-0.000 vrednosti. Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. Svoji k svojim! Brez konkurence! Priporoča: bmgalniee, cevi, pase, lestve S. f. <1. za gasilna riništva in olieiiie. C. in kr. privilegovana tvornica bri^galnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. SMEtfAL iz Čeha, Moravsko. Podružnica v Zagrebu. nadalje gospodarske stroje in peronospera brizgalnice. i. t. d. Pristno le, če na 1860 't.ra.p.m: podplatu /C.nETEPBVPfiK 1860.