St. 50 MUlia Hitaj i MOTU Vda fchaja, izvsemii pondeljek. vsak ▲siškega tt. 30, L nadstropje. Do pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik ti znaša za mese: L 7.—, 3 mesece L 19.50, f" Za inozemstvo mesečno 4 lire ve£. — Telefoa - talina) V Trstu, v 2S. februarja 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII ulica sv. PcaaCNka vil Ne'rankiraaa odgo^"' tu t..* • Cf Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo % iirokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poŠti j a jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20,1. nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-57. Jugoslovenska politika Dr. Leopold Lćnard je priobčil v «Prager Presse» zanimiva izvajanja o sedanjih stremljenjih jugoslovenske vnanje politike. Sedaj prevladuje med ljudstvom miroljubno razpoloženje, ker ve, da gre za obstanek domovine. Sedaj se ne govori o junaštvih na bojiščih, marveč o dinarju in češki kron?, se hudujejo banke, razpravlja sc o slivah, turščici in svinjski masti itd:. Preko vsega tega pa gre življenje in dežela stremi le po gespodarski obnovi. Naravnost presenetljivo je, kako hitro se — brez prave pomoči od zunaj in tudi brez podpore cd srrani vlade — zdravi dežela od vojnega zla in s2 obnavlja gespodarski. Danes je možna le taka vnanja politika, ki odgovarja temu naravnemu stremljenju prebivalstva. Sedanja radikalna vlada je — kljub nadlogam notranjih strankarskih bojev — desegla že znamenite uspehe v tem pogledu. Sprejetje pogodbe z Italijo je važen člen v tej vrsti, ni pa to edini uspeh. Odnoraji z Albanijo vidno boljšajo. Niso le pravilni, ampak so postali naravnost dobri, ter jih bo v bodoče še bolj utrdila tudi odprava nevtralnega pasu, ki je dajal roparstvu vsekdar dobra skrivališča. Pokazalo se je, da se more z Albanijo dobro izhajati. Tudi v odnošajih z Bolgarsko se začenja tajati led. Te dni se snide v■ Nišu mešana srbsko - bolgarska komisija, da se skupno p ove tuje o sredstvih ;n poteh, kako bi se prišlo v okom delovanju ba in faš:stov - Balilla*, glede uniform in glede nacicna-listiških zastav, ki bodo shranjene v sedežih fašistovske stranke. Zborovanje italijanskih zdravnikov v Bolo-nji — Pred ustanovitvijo zveze proti raku BOLOGNA, 27. Tukaj se je začelo zboro-! vanje italijansk:h zdravnikov. Prispeli so v j Bolonjo z vseh strani Italije znani učenjaki. Ustanovila se bo po zgledu drugih evrop-j skih in amerisk h držav nacionalna zveza proti raku. Na zborovanju so že bila odo-' brena pravila bodoče zveze, ki bo razde-1 ljena na pokrajinske odbore in je bil tudi izvoljen začasen centralni odbor. Naglo prodiranje italijanskih čet v Libiji Misurata zavzeta RIM, 27. Včeraj je konjenica po sijajni zmagi nad vsiaškimi četami vdrla v Misurata ter tako zasedla mesto, ki je b-lo skozi osem let v rokah vstašev. Tripolis je ves v zastavah. Prebivalstvo se pripravlja na velike slavnosti. Jugoslavija Kralj Aleksander podpisal konvencije z Italijo — Jugoslovenska komisija odpotovala t Opatijo BELGRAD, 27. Včeraj je prispel semkaj tajnik jugoslovenskega poslaništva v Rimu Milan Stanković in prinesel seboj original ratifikacijske listine o santamargeritskih pogedbah, ki ga je podpisal italijanski kralj 22. t. m. Zunanji minister dr. Ninčić je bil včeraj ob pol 5. sprejet na dvoru in je kralj Aleksander pri tej priliki podpisal originalno ratifikacijsko listino z istim datumom. Včeraj zvečer se je poslan:ški tajnik Stanković vrnil v Rim, da izroči listino ministrskemu predsedhiku Mussaliniju. Včeraj je minister dr. Ninčić izdal brzojavno naredbo članom paritetne komisije admiralu Prici, dr. Siloviću in Raldću, da še danes odpotujejo v Opatijo, kjer naj se sestanejo z italijansko delegacijo. Članom paritetne komisije sta dodeljena tajnika Čeda Milinović in Dušan Gjorgjević, ki sta tudi danes odpotovala v Opatijo. LJUBLJANA. 27. Današnje «Jutro» objavlja sledeče brzojavko iz Opatije: Sinoči je došel sem senator Quartieri, načelnik ita_ lijanske delegacije paritet:čne komisije. Ž njim je prišel tudi generalni tajnik baron Časa ti. Takoj ko sta prišla, sta se sestala s pclnomočnim ministrom Italije na Reki, kom,. Castellijem. Jugoslovenski delegati še niso najavili časa svojega dohoda. V hotelu Regina, kjer je nastanjena italijanska delegacija, se vrše priprave za plenarne seje in se pripravljajo posamezne sobe za podkomisije. Prva seja bc v sredo, seje pa bodo trajale gotovo kaka dva meseca, torej dolgo čez določeno dobo. Pred izpraznitvijo Dalmacije BELGRAD, 27. Po poročilih iz Rima je ital/janski general BaH>aris odpotoval v Zadier, kjer se sestane z generalom Ljubo Miiićem in jugoslovenskim generalnim konzulom v Zadru. Na sestanku se bo razpravljalo vprašanje izpraznitve tretje dalmatinske cone. Po drugih poročilih iz Rima jc tudi pričakovati, da se izvrši zamenjava ratifikacij danes, oziroma najpozneje do srede tega tedna. Člani jugoslovenske delegacije admiral Priča, prof. Šilović. dr. Laginja in drugi so dobili ukaz. da odpotujejo v Opatijo. Slovencev CELOVEC, 27. Rezultati avstrijsko-jugoslovenskih pogajanj v Belgradu so zelo porazno vplivali na koroške Slovence. Iznenadilo je vse. da se ni definitivno rešilo vprašanje nacionalnih slovenskih šol na Koroškem. BELGRAD, 27. Po oficielinih objavah je bilo v petkovi seji politične sekcije faktično sproženo vprašanje jugoslovenskih manjšin v Avstriji. Politična sekcija je razmotrivala položaj koroških Slovencev. Od jugoslovenske strani so se predložili podatki o nevzdržljivem položaju koroških Slovencev glede šolstva. V glavnem je zunanji minister dr. Ninčić zahteval, da se koroškim Slovencem dajo vse .garancije za kulturni gospodarski in politični razvoj v smislu določb saintgermenske mirovne pogodbe. Avstrijski kancelar dr. Seipel je dal obljubo, da se store gotove odredbe v smislu mirovne pogodbe in da bo avstrijska vlada vpoštevala položaj jugowk>venskih manjšin v Avstriji. Manifest radikal—t stranke BELGRAD, 27. Radikalna stranka je razposlala glavnim strankinim poverjeni-štvom in radikalnim listom volilni manifest, ki je zelo obširen. Manifest je podpisan od ministrskega predsednika Nikole Pašića. Manifest med drugim kratko navaja zgodovino osvobojenja in ujedinjenja Jugoslo-venov, kratko opisuje ustvaritev kraljevine SHS v smislu govora, ki ga je imel Nikola Pašić na velikem belgrajskem volilnem shodu. V glavnem govori manifest o ustavi in o vprašanju njene revizije. Trgovinska BELGRAD, 27. Danes je odpotoval v Rim načelnik trgovinskega ministrstva Milan Tođorović z nekaterimi drugi člani komisije Za pogajanja o trgovinski pogodbi med jugoslovensko kraljevino in Italijo. Cehoslovaško - jugoslovanska gospodarska konferenca LJUBLJANA, 27. Včeraj se je otvorila tu gospodarska konferenca med Čehoslo-vaško in Jugoslavijo. Zastopajo Cehoslovaško Prohaska, Spira in dr. Wendel, Jugoslavijo pa dr. Arangjelović, dr. Babnik in dr. Sajovic. Čehoslovaški delegati so danes obiskali konzula dr. Benesa, pokrajinskega namestnika Hribarja in poveljnika dravske divizije polkovnika GuUcovića. Listi pozdravljajo delegate in ćelijo tej konferenci mnogo uspehov. Čehoslovaika Kriza v čehoslo vaški industriji premagana. PRAGA, 27. Kakor znano, je imelo naglo naraščanje vrednosti čehoslo vaške valute v poletju lanskega leta za posledico težko krizo v čehoslo vaški industriji. 2e v novembru lanskega leta je bil javil glavni tajnik zveze indu-strialcev dr. Hodac, da se opažajo prvi znaki boljšanja položaja. Sedaj pa se kriza lahko smatra za premagano, kakor kaže v zadnjem času položaj z ozirom na prenog, ki ga sproti porabijo domača podjetja, v katerih se delo obnavlja v vsem obsegu. Litva Redne litovske čete vdrfe na memelsko ozemlje — Svarilo poslaničke konference Protest litovske vlade proti — Poljski VARŠAVA, 26. Poslaniška konferenca je poslala litovski vladi noto, v kateri jc opozarja na poročilo angleškega konzula v Memelu, da so redne litovske čete po odhodu zaveznikov vdrle na memelsko ozemlje. Izvešena je bila baje litovska zastava, poljski zastopnik pa je bil izgnan. Iz Kovnega javljajo, da je litovska vlada poslala Društvu narodov in ententnim vladam ponoven protest, ker da so Poljaki dne 20. februarja prekoračili nevtralno mejo in zasedli del litovskega ozemlja. Litovska vlada pravi, da so Poljaki prekoračili nevtralno mejo tudi pri Oranju in zasedli tam Jakranci, Zilinki, Smolnki, Solonijanko, Speng^eniki in Dovgenliski. V oranjski zoni se Poljaki šć vedno nahajajo v Dmitrovki, Podkamjenu in Kalancah. Litovska vlada pravi, da je morala vsled tega ukreniti odločne mere za zaščito svojega ozemlja. Francija Italija in Francija bosta držali samo po eno vojno ladjo v Smiroi PARIZ. 27. Francoski in italijanski visoki komisar v Carigradu sta sporočila zastopniku angorske vlade, d'a sprejemate Francija in Italija predlog angleške vlade za vzdrževanje samo po ene francoske in italijanske vojne ladje v Smirni. Anglila Za praznovanje Velike moči na drago nedeljo aprila LONDON, 27. «Daily News » poroča, da pojde v prihodnjem mesecu lord Desbo-rough v Rim, da predloži kongresu medna-rodnih in trgovskih zbornic poslanico za določitev vsakoletnega praznovanja Velike noči na gotov dan, in sicer na drugo nedeljo aprila. Uspeh te poslanice bo gotovo odvisen od zadržanja sv. Stolice. Industri-jalna zveza angleška, številne predilnice in drugi zavodi so odločno za ta predlog. Amerika Hardingova poslanica za sodelovanje Amerike na mednarodnem razsodišču v Haagu Predlog odgođen za nedoločen čas PARIZ, 27. Predsednik Harding je predložil danes senatu načrt za sodelovanje Amerike na mednarodnem stalnem razsodišču v Haagu pod sledečimi pogoji: 1. Da se bodo Zedinjene države kot enakopravne z drugimi državami, ki so članice zbornega sveta Zveze narodov, udeleževale volitev sodn;kov in njihovih namestnikov tega razsodišča; 2. da prevzamejo Zedinjene države primeren del stroškov za vzdrževanje razsodišča; 3. da se ustroj razsodišča ne bo spreminjal brez privolitve Zedinjenih držav. Ta predlog je vzbudil pri zaveznikih, posebno pa v Franciji veliko zadoščenje, ker nosi na sebi znake nove politike Amerike napram vprašanjem, ki visijo nad državami Evrope. Smatralo se je ta predlog kot prvi korak za vstop Zedinjenih držav v Zvezo narodov, a med tem je došla brzojavka iz Washingtona, da je senat odgodil razpravo o tem vprašanju za nedoločen čas. Ruhrska kotlina Razburjenje v Angliji zaradi razvoja dogodkov v ruhrski kotlini LONDON, 27. Z zasedbo Koenigswinter-ja in Limburga so Francozi odrezali angleško zono od nezasedene Nemčije. Položaj angleške vojske je postal zelo kočljiv, tem bolj, ker francoska vlada skuša na vse načine doseči, da bi angleške čete izpraznile tudi Koln in si izbrale kako drugo mesta za zasedbo, ki ne bi bilo Francozom tako na poti. Splošno se poudarja, da je prišel čas, da se angleška vlada odloči ali za posredovanje ali za umaknite v svoje vojske iz Parenja. Položaj v ruhrski kotlini postaja vedno bolj zamolan. Francozi, ki so zasedeno ozemlje popolnoma odrezali od ostale Nemčije s carinsko pregrajo, ukrepajo vse potrebno, da je tudi politično odrežejo od Nemčije. Nemci, ki hočejo potovati iz Nemčije v ruhrsko kotlino, se morajo preskrbeti s potrebnimi potnimi 1'sti kakor za inozemstvo; podobne odredbe so bile izdane tudi za Nemce, ki hočejo potovati iz ruhrske pokrajine v Nemčijo, francozi razen tega napovedujejo nove zasedbe. Razen Koenigsvvinterja in Limburga so zasedli Monsbauer. Gaub, Lerch in Bachsach in se pripravljajo na zasedbo Honnefa in Mannheima. Manriheim se nahaja v nevtralni zoni, na desn&m bregu Rena, blizu Koblenca, Z zasedbo Mannheima bi Francozi dobili pod- svojo kontrolo železniško progo Koln - Koblenc, ki gre skozi Mannheim. V Mannheimu je tudi kržišče ptog, ki vodijo v Stuttgart in Ulm. Postopanje francoskih oblastev v ruhrski kotlini postaja vedno bolj brezobzirno. Javlja se med drugim, da so vdrli francoski vojaki v Bochumu v prostore trgovske zbornice in uničili vse, kar jim je prišlo podi roke. Razburjenje v Angliji je, kakor rečeno, veliko. Posebno Lloyd Georgejeva glasila napadajo ostro Francijo. «Dai£y Chronicle» piše, da se temperatura v ruhrski kotlini naglo dviga in da se zdi da Francija hoče na vsak način izzvati eksplozijo. List poudarja, da dobrohotna nevtralnost angleške vlade vsebuje tudi dolžnost zapreti oči pred nasilstvi Francije in jo pod roko tudi pomagati. Res je, da so Nemci med vojno počenjali še hujše stvari, nego jih sedaj počenja Francija, toda ne sme se pozabiti, da je bila tedaj vojna. Nemški protesti proti prodajanju premoga in nasiljem BERLIN, 27. Nemška vlada je že večkrat protestirala proti prodajanju premoga s strani Francije in Belgije, ki ga ti dve državi prejemate na račun odškodnine. Uradne poizvedbe so dokazale, da so v letih 1920 in 1921 francoske in belgijske tvrdke napravile 32 ponudb nemškega premoga raznim tvrdkam v Nemčiji in v nekaterih nevtralnih državah. 15 od teh ponudb se je tikalo 200 tisoč tonelat premoga, medtem ko manjkajo za ostale ponudbe natančnejši podatki. Tekom teh dveh zadnjih let ste Francija in Belgija izvozili nad poldrugi miljon tonelat premoga, ki ga jima je Nemčija dala na račun odškodn:n. Nemška vlada je izročila francoski novo protestno noto radi nasilj, ki so jih Francozi izvršili nad prebivalstvom v Ober-hausenu, Bochumu Recklinghausenu in Vanneju. Novi izgoni nemških uradnikov KOB^ENZ, 27. Visoka zavezniška komisija perenskih pokrajin je odredila izgon -11 uradnikov, ki so "delovali proti odredbam zasedbenega oblastva. Istotako je komisija prepovedala prodajo «Berliner Tagblatta» na zasedenem ozemlju radi ostrih člankov,' s katerimi je ta list napadal francosko politiko. Nemški delavci se bodo upirali, dokler jih bo Nemčija podpirala LONDON, 27. Vodja nemške demokratske stranke Erchelenz, ki se mudi že nekaj dni v Londonu, je izjavil dopisniku nekega lista, d'a je pasivna resistenca edino možno c.rožje nemških delavcev v ruhrski kotlini proti Franciji. V tej resistenci bo delavstvo vstrajalo, dokler ga bc« Nemčija zamcx gla podpirati. Nezasedena Nemčija bo pa znala do neskončnosti vzdrževati t^d^por teh svojih sinov, prepričana, da je vse s(ol rila za izognitev zla te zasedbe. Avstrlia Premoženje nemških bojnih društev GRADEC, 27. Na povratku iz Belgrada se je zvezni kancelar dr. Seipel z zveznim zunanjim ministrom Griinbergerjem in ostalim spremstvom ustavil v Gradcu. Ofi-cielnega pozdrava ni bilo več, pač pa so kancelarja pozdravili v njegovem salonskem vozu namestnik deželnega glavarja dr. Ahrar in zastopniki tiska. Vlak je postal 10 minut. Z oz;roin na kratki čas je zvezni kancelar podal zastopnikom tiska kratko, a zelo zanimivo izjavo. V tej izjavi veli kancelar: Pogajanja v Belgradu lahko sprejmemo z največjim zadovoljstvom. Poleg konvencije o ukinjenju sekvestrov, ki je posebne važnosti za Štajersko, so bila na konferenci razpravljana še druga med obema državama v:seča vprašanja. V teh pogajanjih doseženi rezultati so za Avstrijo zelo povoljni. Vprašanje dvignjenja sekvestra nad vsemi, v Jugoslaviji se nahajajočimi posestvi in nepremičninami, lastnimi nemškemu Schulvereinu, Sucfonarki, avstr. Schulve-reinu in avstrijsko-nemškemu planinskemu društvu, ni bilo rešeno. Pogajanja o dvig-njenju sekvrestrev se bodo nadaljevala. Za Štajersko je velike važnosti ureditev vprašanja obmejnega prometa. V tem oziru je dosežen sporazum v smislu resolucij mednarodne prometne konference, ki je bila v Gradcu in je bila sklenjena med Cehoslovaško, Italijo in Madžarsko. Pogajanja o sklenitvi definitivne trgovin, ske pogodbe med Avstrijo in Jugcslavijo se prično takoj po 18. marcu t. j. po končanih volitvah v skupščino. Velik uspeh je dosegla avstrijska delegacija tudi v pogledu vrnitve poslaniškega poslopja v Belgradu in konzularnih poslopij na Cctinju in v S koplju. Kancelar dr. Seipel se je zelo iskreno poslovil cd zastopnikov tiska. Ko se je prikazal pri oknu salonskega voza, mu jc številna množica pr.'redila iskrene ovacije. Povrnitev avstrijske delegacije DUNAJ. 27. Kancelar Seipel in zunanji minister Griinberger sta se danes povrnila 'z Belgrada. Kralj Aleksander jima je poklonil sliko z lastnoročnim podpisom. Državnika sta izjavila, da sta nad izidom pogajanj z Jugoslavijo zelo zadovoljna. Ogrska Določitev odškodnine Avstriji radi Gradišččtnskega BUDIMPEŠTA, 27. Mešano razsodišče pod predsedništvom župana arotterdam-skega dr. Zimmermanna je sprejelo končne sklepe, tičoče sc cdškodlnine, ki jo bo morala Ogrska plačati Avstriji radi zakasnele izročitve Gradiščanskoga. S tem prepušča Ogrska Avstriji vsa državna premoženja in prevzema del dolgov omenjene pokrajine. Kot odškodnino zasebnih 'metij bo Ogrska vplačala pri kreditni banki v Zur chu 3 miljone švicarskih frankov, s katerimi bo pa smela Avstrija razpolagati še-le po določitvi reparacijslce komisije.. Sklicanje konference za carinska vprašanja ŽENEVA, 27. Glavni tajnik Društva narodov je poslal vsem članom Društva narodov kakor tudi Nemčiji, Zedinjenim državam. Mehiku in Ekvatorju povabilo na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o carinskih vprašanjih. Konferenca, ki se bo sestala dne 15. oktobra t. 1., bo skušala izenačiti carinske formalnosti za vse države. Vprašanja politike, ki jo vodijo posamezne države z ozirom na carinske pristojbine in vprašanja trgovsk'h pogodb bodo, seveda, izključene iz programa konference. Konferenca bo tudi določila, v kaki meri naj doseženi uspehi tvorijo predmet dogovorov in nasvetov. Konfcrenca za razmejitev med čehoslo. vaško in Madžarsko ŽENEVA. 27. Zveza narodov poroča, da je bila danes otvorjena konferenca za razmejitev med Cehoslovaško in Madžarsko Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM. Mno-Jo jc med našimi naročniki takih, ki niso še do danes poravnali naročnine za prvo četrtletje. Ker se se mora plačevati naročnina vedno v naprej in ker ima upravništvo s terjanjem le nepotrebne troške in zamndo časa, prosimo tem potom rse zaostale naročnike, da storijo svojo dolžnost v prvi polovici meseca marca, ker bo upravništvo v nasprotnem slučaju primoramo ustaviti nadaljnje pošiljatve lista, — Upravništvo. Leopoldo Manroner. V visoki starosti 86 let -je umrl včeraj zjutraj cb 5. uri v svojem dvorcu na Kjadinu g. Leopoldo Mauroner. To ime vzbuja v nas grenke spomine. Spojeno je z nekdanjo dobo najijutejših bojev našega naroda na tena ozemlju, posebno pa v nekdanjem drugem okoliškem ekraju: Rocol-Kjadin-Lonjer. Mračni časi so bili tedaj. Velik del okoličanov je tičal še v temi nezavednosti in Mauroner je bil v rečenem okraju pravi diktator in tudi njega zastopnik v občinskem svetu. Njegovi pedajuči so tako mamili nevedno ljudstvo s zvenečimi obljubami in ga ščuvali, da je bilo vsciko naše delovanje združeno z nevarnostjo. Zgodilo se je celo, da so morali naši možje s tedanjim predsednikom političnega društva »Edinost*, pcJiojnim orofesorjem Mat kom Mandićem. bežati od «Lovca» in Lon^erja pred kamenjem in — streli. Eden najvažnejših momentov iz dobe diktatorstva pokojnega Leopolda Mauronerja so bile za nas državnozbor-ske volitve v letu 1897, ker so ugrabile okoličanom njihov stari državnozborski mandat, ki je bil skozi dolgo vrsto let poverjen pokojnemu Ivanu Nabertfoju. Protikandidat Nabergojev je bil sedaj pokojni Mauroner. Ta -je zrušil Na-bergoja s sredstvi, ki so pomenila zanikanje vsake politične morale in ob sodelovanju vladnega režima, kakor smo ponovno ugotovili na tem mestu še nedavno temu. Bolno je zaječalo med tedaj, že osveščenimi okoličani. ;Ta bol je dobila izraza v usodnih dejanjih in še usodnejših posledicah. Cela vrsta okoličanov -— med lemi tudi najuglednejših — je prišla tedaj na zatožno klop. In to tudi vsled — da se blago izrazimo — pretirane vneme tedanjega avskultanta in sedanjega višjega državnega pravdnika v Jugoslaviji Jegliča, ki je zasliševal naše Hudi po okolici. Na razpravah so se odigravali dramatični prizori in sodišče je prisodilo obtožencem veliko vrsto let ječe. A značilno je, da je ravno po tej «zmagi» začela tem-neti zvezda tedanje *liberalne« stranke. Taka zmaga ji ni bila v blagoslov. In glejte ironijo tjsode: pokojnik je bil poveljnik istega okoliškega bataljona, ki ga je vlada v letu 1868 razpustila po zahtevi — liberalnih Italijanov, kar je bilo začetek poznejših srditih narodnih bojev. Grenke besede nam silijo iz peresa. Toda ostanejo naj v peresu spričo odprtega groba. Na mrtvaškem odru leži sedaj — človek. Knjiga njegovega življenja je zaključena. V svojem človečanskem čustvovanju se klanjamo pred veličastjo smrti. Nasprotniku iz življenja velja sedaj: naj počiva v miru! Kdo je kriv?!,.. Listi so polni obširnih poročil o senzacionalnem dogodku; v gozdu pri Zagorju blizu Šenpetra so našli v snegu truplo Antonije Žužek iz Šempetra. Našli so jo slučajno. Bila je vsa v snegu in le stopala so ji bila zunaj. Izsledil jo je pes, ki je s svojim lajanjem privabil ljudi. Ko so jo izvlekli iz snega, so videli, da je revica zadušena. Vrat je imela zadrgnjen z vrvjo, lase razkuštrane in deloma izpuljene. Ležala je pod visokim borom, toda uveljavlja se naziranje, da je resnična žrtev mora. Zgodba ncsrečnice je kratka toda žalostna. Spoznala je v Šempetru železničarja Priora nekje iz Italije in se ž njim poročila. Dobila sta kmalu hčerko in se preselila v Trst. Toda tu je revica kmalu spoznala, s kom se je poročila. Priore jo je bil kmalu sit, in ji med drugim dal kmalu razumeti, kar je dotlej skrbno zakrival: da je on pravzaprav Italijan ona pa Slovenka, od doma iz solnčne Italije, navajen na mestno življenje, ona iz skromnega snežnega Šempetra, navajena na pošteno, toda skromno življenje. No in počasi si je našel še drugo ljubezen in začel je svojo ženo tudi pretepati, hčerko psovati... Končno jo je zapustil in začel zakonsko življenje z neko deklino nekje iz Padove, s katero je baje živel že prej, nego je prišel v naše kraje. Revica pa je še vedno upala. da se bo vrnil. Iskala ga je, rotila z otrokom v naročju, naj se vrne v družino, toda zastonj. V odgovor jo je nekega dne vrgel s pomočjo svoje priležnice po stopnicah. prebivalstvom Bocena je vedno občeval v nemškem jeziku. Sploh je kazal napram nemškemu prebivalstvu tisto razumevanje, do katerega ima ljudstvo brezpogojno pravico. Nikdar ni postopal ukazovalno, marveč pcsredovalno. Stremel je po zbližanju obeh narodov. Svojega poslovanja ni opiral samo na pooblastila, ki mu jih je dala vlada, marveč je tudi upošteval, da se odnošaji med obema narodoma ne morejo urediti po kakem programatičnem mehanizmu. — Posneli smo to označbo vladnega komisarja d.ra Querriero v prvič zato, ker nočemo biti krivični napram nikomur drugič ker borba drugorodcev na Tirolskem tako kakor pri nas ne velja osebam, temveč sistemu in končno posebno tudi Še zato, ker je ta označba dragocen prispevek k našemu članku o nedostatnosti naše uprave. Tu je bela vrana, ki daje jasen zgled, kaki bi morali biti javni upravitelji sploh, posebej pa še v kočljivih razmerah narodno mešanih krajev, ali obratno: kaki ne smejo biti! Upravni uradnik mora biti strokovno in jezikovno usposobljen in mora biti takten posredovalec med' upravo in prebivalstvom. Ne sme biti diktator, marveč mora z modrim posredovanjem delati za zbližanje in pomirjenje. Koliko takih Ouerrierov imamo med javnimi organi naše Julijske Krajine? Ce bi jih hoteli šteti na prste, bi bili menda prsti ene roke — preveč. Ouerriero je pač bela vrana. Davek na oglase. Kar smo že poročali, je bila raztegnjena s kr. odlokom z dne 11. januarja 1923 št. 149 (Gazzetta Ufficia-le» z dne 17. 2. 23. št. 40) pristojbina na javne oglase, katera je v veljavi v starih pekrajinah. Podajamo tu na kratko glavne določbe dotičnih predpisov: Čl 1 odloka z dne 17. novembra 1918 odreja: Ustanavlja se kolkovna pristojbina na objave, oglase in razglase vsake vrste, kateri se uvrstijo* proti plačilu v časopisih, vodnikih, letnikih, voznih redih, perijodi-čnih novinah vsake vrste, knjigah, zvezkih in v drugih tiskovinah, katere izhajajo v kraljevini. Kolkovna pristojbina se ima uporabiti pri naznanitvi rojstva, zarok, porok in pri osmrtnicah ter pri vseh zaseb- DruStMMiVMti * Učiteljsko društvo za Trvt in okolico ima v nedeljo dne 4. marca t. 1. ob 10. uri v rojanski ljudski šoli svoje redno letno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. predlog odbora za uporabo eventuelnega prebitka, 5. volitev odbora in 6. slučajnosti. — Udeležba obvezna. — Odbor. M. D. P. Sv. Jakob. Danes ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka. — Vodstvo. Splošno slov. žensko društvo v Gorici naznanja, da prične tečaj za krojenje in šivanje v četrtek 1. marca ob 2 h pop. v že določenih prostorih. — Pouk v francoščini je že pričel. 1. odelek se poučuje ob torkih in petkih. 2. odelek pa ob pondeljkih in četrtkih od polsedme do pol-osme. — Ako se želi kdo upisati naj to takoj store ker kasneje se ne bo več sprejemala. — Iz triaSkega živlienSa Sastonor. Brezposelni mehanik Anton Kra-ševec, star 50 let, je zapustil včeraj ob prvih jutrajšnjih urah svoje stanovanje v ulici Giu-liani št. 42 ter šel nato v zadnje nadstropje hiše št. 11 v ulici Montecchi. Tam je skočil na okno ter se vrgel na dvorišče. Pri tem si je prebil črepinjo, tako da je bil na licu mesta mrtev. Domneva se, da si je vzel nesrečnež življenje radi bede. . Tatvina am porotnem sodišču. Kmet Josip Jerman, star 35 let, je naznanil na policijskem komisariatu v ulici della Sani ta, da mu je zmanjkala včeraj na porotnem sodišču pri procesu Marezižanov listnica s 385 lirami, 10 zla timi kronami in 20 dinarji. Tatovi v skladišča. Včeraj po noči so vdrli neznani zlikovci v neko skladišče v ulici Ce-sare Bat tis ti št. 6 ter odnesli mnogo znamk in nekoliko parfuma. Skoda se ni še cenila. Neprijetna pometa Včeraj zjutraj je prišel na rešilno postajo kmet Ivan Klun, star 42 let, doma iz Rodika. Kmet je povedal, da se je nahajal v nekem hlevu v Bazovici. Tedaj so stopili noter trije njegovi znanci ter ga začeli neusmiljeno pretepati, tako da je dobil težke poškodbe na nih objavah, katere so uvrščene v anoo- * m^ z.teči na re^ po^o. črnem delu časopisa. Kolkovna pristojbina gre na breme naročnika, državi pa jo mora plačati tisti, ki izvrši uvrstitev. Čl. 2. Pristojbine prosti so: a) Razglasi občin, pokrajin, trgovskih zbornic, dobrodelnih zavodov in drug1'h javnih podjetij in zavodov če se dbtične naznanitve ne tičejo lastne gospodarske in premoženjske uprave. b) Naznanitve in programi koncertov, gledališč, razstav, vežb, dirk, kakor tudi drugih javnih prireditev. Kmet je pravil nadalje, da so ga oni trije moški pozneje prosili za odpuščen je, češ da so ga pretepli po pomoti. Kmet jih bo naznanil obla-stvu. Porotne sodišče nanašajo na cerkvene posle, df Sodni razglasi in druge objave, katere se imajo izvršiti po določilih civilnih in trgovskih zakonov v Uradnem vestniku (Gazzetta Uffi-ciale), v Listu pravnih oglasov (Fogl;o Annunzi legali) ter v uradnem listu delniških družb ali pa v drugih perijodičnih no- Proces o ilignflrih v Marezigah. Na izvajanja odvetnika dr a. Zennara, ki je orisal v ponataakostih posamezne dogodke ter dokazoval, da so tudi pri tistih obtožencih , glede njihove krivde, katere «o priče videle kot c) Oglasi, ki se' udeležene ter konečno v toplih besedah pri- — J % O _ J._ *___ I — _ - w - t m mmm! — nin ri nn Vi^Sf Q 1 n H _ Tedaj pa se je izvršil nenaden preobrat. Ko vmah. Čl. 4. Kolkovna pristojbina znaša: ga je nekega dne srečala, jo je prav prijazno Če so stroški uvrščenja manjši nego 10 lir: nagovoril in se zadržal z njo več časa. Revica lir —*10; če so med 10 in 50 lir.: Kr —*25; je prišla vsa srečna domov in povedala sose- med 50 fn 100 lir.: Ur —'50; me • 1 * XT " __ . ____ Ji Z ___» : rl M IntM Ion A • rt • •• n dl M.-I Jn ---- za stare umirovljence. Naj se ne uredijo samo mirovine bodočih umirovijencev, ampak poskrbi naj se tudi za vse druge. Če bi se mirovine skrčile, kakor nameravano, bi bili stari dajalnic slaščic in sladoleda, da prijavijo svoje obrate na inšpektoratu, C»rso Cavour 6/III v svrho odmere občinskega autonomnega davka. Prošnja. Vsled došle nam prošnje objavljamo: umirovljenci hudo zadeti. To tem bclj z ozirom j V Trstu obstojita dve organizaciji za pomoč na zmanjšano vrednost denarja. Z ozirom na' kaznjencem, oziroma aretirancem. Eni je nasedanje gospodarske razmere je stremljenje ob- j men, da daje gmotno podporo in da gre na činskega zastopa po varčevanju razumljivo.; roko kažnjencem, ko so dovršili kazen. Druga Vendar pa bi bila huda krivica, če b' hoteli pa hoče s čtivom dvigati moralo med areti- sedaj izročiti usodi gladovanja ravno ljudi, ki so v službi občine izerpili vse svoje življenje. Koliko je drugih poprišč občinske uprave, kjer bi se dalo še vspešneje varčevati! Sploh se nam zdi silno odijozno, če se hoče nasilno krčiti pravoveljavno določene in že uživane mirovine. pa noče s etivom dvigati ranci, zlasti med tistimi, ki so v preiskovalnem zaporu. Dočim mora namreč obsojenec v ječah vršiti razna dela, ki — vsaj v mnogih slučajih — ugodno učinkujejo tudi v moraličnem pogledu, pa morajo obdolženci med preiskavo brezdelno preživljati v svoji celici dneve tedne in mesece. To brezdelje, to dolgočasje, zdru- Bela vrana. 0 vladnem komisarju v Bocenu, ženo z mukami preiskave — učinkuje neu- d.ra Querriero, o katerem smo govorili včeraj, ugotavlja -oravnavati nasprotja.' Tudi z nemškim te akcije. poročal porotnikom milo sodbo, je včeraj od go var j al zastopnik obtožbe, kr. prokurator comm. Loffredo: O slabosti ufba in zločinu množice, kakor povetarjajo branitelji, ne more biti govora. Množica v Marezigah je bila sicer razburjena, toda zjutraj okrog 11 ure, med tem ko je bil n. pr. fašist Basadonna ubit ob 14 uri. Tu ni mogoče več govoriti o razburjeni množici. Branitelji zahtevajo milo sodbo ter so zato stavili vprašanja, ki predvidevajo druga kazniva dejanja. Ali pa je mogoče govoriti o nameravanem umoru; kadar se sproži strel naravnost v prsa. Ali je mogoče govoriti o sami telesni poškodbi, kadar se bije na tleh lež«Či Basadonna s kamenjem po glavi? Ne bi bilo logično, da sprejmete, gospodje porotniki, tozadevna vpraftanja. Bolje je, da v tem slučaju oprostite radi ugleda vseh. Vi ste gospodarji svojega izreka, lahko ste mili, če hočete, toda bodite logični. Odgovoril je odv. dr. Zennaro: Branitelji smo vsaj dokazali, da je šlo spričo časa v katerem so se odigrali dogodki, in razpoloženje ljudstva, za izzivanje, na kar g. kr. prokurator pristaja sedaj. Razdelili smo odgovornost posameznikov ter podoirali to ne z lastnimi razlogi ampak z mnenjem učenjakov. Nikjer ni rečeno, da razburjenje množice mora biti omejeno na gotov čas. V našem primeru ni bilo pripuščeno, da bi se glasovalo vsaj o delni slabosti uma ter se je tako odreklo obtožencem važno olajševalno okolnost. In vendar ni mogoče misliti, da bi bili obtoženci postopali v normalnem razpoloženju uma, ker je brez-dvomno, da jih fe savleklo razburjenje mase. Kar %c posebej tiče Viktorja Sabadina, kateri je ustrelil s puško na Rizzatta, bi se človek lahko nagibal k temu, da smatra to kot umor. Toda upoštevajoč njegovo mladost in razburjenje, v katerem se je nahajal, se lahko smatra njegov čin kot neoameravan umor. Bilica in Kermac marala btti obsojena samo radi telesne poškodbe, ker ni dokazano, da so kameni, katere sta vrgla, povzročili smrt fašistov. Govornik je končal s tem, da je poudarjal krivdo vlade, ki je obračala «či k' vsem strankam ter popuščala, mesto da bi energično skrbela za red. Govornik je prepričan, da se pod sedanjo vlado kaj takega ne bi pripetilo. Pozval je porotnike: Bodite pravični, toda sodite milo. Popoldne ni bilo razprave. Danes bodo porotniki sestavili svoj izrek na različna vprašanja. Najbrže bo to postopanje trajalo ves dan, tako da bo razsodba izdana proti večeru. i travniku bombo in sta se začela z njo igrati. Naenkrat je bomba eksplodirala in je uboga dečka strašno razmesarila. Lebana je zadel drobec v glavo, Rutar pa je izgubil obe roki in oko. V težkem stanju so jih prepeljali v goriško bolnišnico V Mavhinjah fe hotel Leopold Bandelj razstreliti čok in .je v to svrho postavil podenj bombo ter jo zažgal. V istem času je prišel mimo enajstletni Milan Pernarčič. Bomba je eksplodirala s strašnim treskom in je ubila dečka na mestu. Mari je še premalo nesreč, da naši ljudje tako lahkomišljeno po stopa« o s strelivom? O italijanstvu Gorice. Prve dni marca bo predaval pisatelj Ercole Ribalta o italijanstvu Gorice. Smo prav radovedni, .kaj bo povedal. Dobra, ne «slaba zamenjava«. Giornale di Udine polemizira z «Goriško Stražo» z ozirom na njen uvodni članek «Slabo smo zamenjali* z dne 12. t. m. Prepuščamo «G. S.», da ona na primeren način odgovori goriškemu dopisniku videmskega lista, nas zanima le zaključek članka, ki ga dobesedno navajamo: «Straža govori ravnotako, kakor da bi še obstojala Avstrija in kakor da bi Slovenci, ki prebivajo tostran prirodnih in zgodovinskih mej Italije, ne pripadli pod en demokratičen, sloboden in pošten režim, ki mu na svetu ni para. V obnovljeni Italiji naj razvije slovensko prebivalstvo brez predsodkov in brez strahu vso svojo življensko sposobnost. Prepričalo se bo vsak trenutek, da je dobro zamenjalo, kajti nikjer na svetu ni toliko prostora za svobodno življenje in prospe vanje kot med nami, med narodom, ki se je skozi stoletja boril in si priboril svobodo». Kako sladke so te besede, kako prijetno se slišijo, toda kako bridka so dejstva, kako grenke so naše dosedanje skušnje. Ali naj goriškemu dopisniku videmskega lista znova naštevamo vse one krivice, ki so se dogodile in se doga.jajo našemu narodu pod ^demokratičnim, svobodnim in poštenim režimom, ki da mu na svetu ni para»? Ne, je že preneumno to večno tarnanje in jadikovanje, ki itak nič ne zaleže. Goriška športna zveza. V Gorici imamo do-sedaj nič manj kot 5 italijanskih športnih društev. Ni čuda, da se vsled te razdrobljenosti športno življenje v Gorici nepovoljno razvija. To so uvideli tudi tukajšnji krogi in sklicujejo na 28. t. m. sestanek, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi »goriške športne zveze*, ki bo spojila vsa dosedanja društva v eno celoto. HIŠA trinadstropna v sredini Ljubljane, so proda po ugodni ceni. Pojasnila daje Sabec, Vrdela Brandcsia 854, Sv. Ivan pri Trstu. 298 LOKAL za trgovino, blizu jugoslovanske meje obstoječa nad 30 let, se takoj odda. Natančnejša pojasnila pri Žgur, Crni vrh št. 9, p**. Idriji. 2TJ «MIRAMAR» je varstvena znamka prave, češke Vondraček-ove cikorije. Glavna zaloga Zemanek &. Cornell, Via Trento 12. te**-fon 108. 28S PRVI veliki živinski in kramarski mesečni semenj v Sv. Petru na Krasu se vrši 10. marcu. 1923. 289 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karajk-ter in usodo življenja. Sprejema samo do zadnjega dne aprila v ulici Geppa 10. 293 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov-*-! po najvišjih cenah plačuje edini grosisl elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 PRSNI SIRUP, najboliše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici. 78/1 Književnost In umetnost Gorička Matica ali Mohorjeva družba? Zopet je prišel čas, ko naše ljudstvo naroča za prib. leto Mohorjeve in Matične knjige. Lani je Matica, kolikor smo doznali, imela 20.000 naročnikov, Mohorjeva družba pa okrog 3700. Letos pa kaže, da bo Mohorjeva družba število svojih članov znatno povišala, ker so lanske njene knjige (predvsem Pregljeva povest) zelo ugajale. Z Goriško Matico pa naše ljudstvo ni bilo preveč zadovoljno. Naše ljudstvo v Italiji pa mora dokazati, da je zmožno samolastaega kulturnega življenja, a to more storiti le, če Goriška Matica zasadi globoko v ljudstvo svoj'e korenine. Pričeli smo živeti drugo življenje nego naši soplemenjaki preko meje in naravno je, da bo delovanje Mohorjeve družbe šlo drugačno pot nego doslej Zgodilo se bo tedaj, da bo ital. cenzura nekega lepega dne zaprla vrata Mohorjevim knjigam in naše ljudstvo ostane — brez knjig v svojo lastno neizmerno škodo. Zato smo mnenja, da lrobno in debelo, obstoječa že od leta IStiO. (04 > ('ena 750.000 dinarjev. Natančna pojasnila daje Anton Jurca, Ptuj« Sever & Comp. Trst - ulica Macfiiavelil 13 - Trst prodaja semena krmilne pese, kakor tudi druga krmilna, zelenjadna ter cvetlična semena, zajamčena, čista, prvovrstna, po konkurenčnih cenah. Zahtevajte cenik za 1. 1923. POH1ŠTMO. 11 33 Poročne sobe, slavonsko delo, suhe, zajamčene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinje L 790, železne postelje s kovinastlmi mrežami L 165, otroška pustelja popolna L 200. T0RKy Via S. Lazzaro 3t. 10. Resnično znižane cene. Pošiljatvc in embalaža za deželo. Velika zaloga vina, žganja in Ukerfev JAKOB PGRHAUC ustanovljena leta 1873 Trst, via 5. T. Xydias it« 6, Ufefon 2-cg. Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski troplnovec, kraški brinjeves iu kranjski slivoTec. Lastni izdelki : šumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima Crlsti in druga. Spocialitota ; Jajčji konjak in Crema maršala ict raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vcc in drugi. (50) ■BnHHH Vesti i Goriikesa Kdaj bo konec? Ne mine teden brez žrtev, ki jih zahteva žalostna zapuščina vojne-ne eksplodirane granate. Danes moramo zabeležiti kar dve nesreči, ki sta zahtevali tri mlada živLjerva. V M odre ju pri Sv. Luciji sta našla dva 14 letna dečka Albert Leban in Ivan Rutar na PODLISTEK WILKIE COLLINS: Gospa v belem 1 IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A, Ko smo prišli domu in sem ostal sam v sobi, me >e naenkrat minila vsa moja dobra volja. Bil sem nemiren in nezadovoljen sam s sabo, sam nisem vedel zakaj. Morda sem se tedaj prvič zavedel, da sem užival izlet bolj .kot gost kakor kot učitelj risanja. Na vsak način pa sem čutil veliko zadovoljstvo, ko so me poklicali k obedu, in sem lahko šel zopet v datnsko družbo. Ko sem prišel v salon, me je bolj presenetil kontrast barv, kot blago oblek, ki so jih sedaj nosile. Medtem ko sta bili gospa Vesey in pa gospodična Halcombe (vsaka na način kakor njenim letom najbolj paša) bogato oblečeni — prva v srebrnosivo, druga v bledorunieno svilo, ki se tako ujema s temnimi lasmi in • emno poltjo, — je nosila gospodična Fairlie javadno obleko iz bele museline. Bila je čisto bela in čudovito liubko napravljena, vendar pa je bila to obleka kot bi jo lahko nosila hči vsake ubožne družine in ne dedinja Limme-rigde House; bolj skromna je bila ta obleka kakor obleka njene vzgojiteljice. Po obedu smo se vrnili vsi zopet v salon. _ Tu mo ostali ves ostali del večera? Salon je ležal v pritličju in je bil enake velikosti kot obedovalnica. Velika steklena vrata na spodnjem delu so peljala na teraso, ki je bila vsa okrašena z lepimi rastlinami. Dobra gospa Vesey, ki je bila vedno prva, ki je sedla, se je uleknila na naslanjač v kotu terase in je kmalu zadremala. Na mojo prošnjo je sedla gospodična Fairlie h klavirju, medtem pa je gospodična Holkombe nadaljevala z listanjem pisem svoje matere. Gospodična Fairlie je igrala pač dobro uro. Nato jo je izvabila mesečina na teraso in jaz sem ji dedil. Gospodična Halcombe je bila ia.ko zatopljena v branje, da menda niti opa-; žila ni, da sva odšla. Bila sva komaj kakih! pet minut zunaj pred steklenimi vrati in go-| spica Fairlie si je ravno ovila na moj nasvet žepno rutico krog vratu, da se zavaruje pred hladnim nočnim zrakom, ko me je gospodična j Halcombe poklicala s tihim, nenavadnim gla- som. Gospod Hartrigkt, je dejala, pridite, prosim, za treootek sem? Rada bi govor Ha z vami. Za trenotek sem stopil zopet v sobo. Klavir je zavzemal približno polovico stene. Na tistem koncu idavirja ki je bil najbolj oddaljen od terase, je sedela gospodična Halcombe v naročju je imela raztresena pisma, eno od teh je držala v roki bližje luči. Na koncu, ki je bil terasi najbližji, je stal stol, kamor sem sedel; tako nisem* bil daleč od steklenih vrat in sem lahko jasno videl gospodično Fairlie, ki je stopala počasi vsa v blesku svetle mesečine od enega do drugega konca terase.^ Prosim, poslušajte konec tega pisma in povejte mi, ali ne razsvetli kaj vaš čudežen doživljaj na cesti proti Landonu. Pismo je od moje matere naslovljeno na drugega moža, gospoda Fairlie, in je pisano pred kakimi enajstimi ali dvanajstimi leti. Tisti čas sta živela gospod in gospa Fairlie z mojo polusestro že dalj časa v tej hiši, jaz sem bila odsotna, ker sem bila v vzgojevališču v Parizu. Bila je v govoru in pogledu resna in kot se mi je zdelo tudi nekoliko nemirna. V trenotku, ko je dvignila pismo k luči in predno je začela brati, je šla gospodična Fairlie arimo steklenih vrat; ko naju je videla zaposlena, ie šla počasi dalie. ogrsVe krone •••••« avstrijske kron* . . • češkoslovaške krone • • dinarji • , ••*••• le jI malice •••••••«• dolarji f rancockl franki . . • . švicarski franki • • . • angleikl funti papirnati • 61.50.— 62.— 20.20.— 20.50 9.50.— 10 — 0.00 0.0950 20.60.— 20.75 1^50.-128.25 387;—.—891.— 97.o0.— 97.85 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plač« polovično ceno. tri velike, moderne pri posla]! Bivio-Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. =2 S 2 POSESTVO, dobro urejeno, z gospodarskim poslopjem in nekoliko premičninami, se proda. Zdraven je obširen bukov gozd in seno-žeti za 300 q sena. Posestvo leži v postojnskem okraiu. Cena nizka. Josip Žalokar,; Koče 17, Prestranek. 294 Najvlij« cene platujem za v KUPIM špecerijsko trgovino v mestu ali na deželi, če mogoče s nišo vred. Cenjene ponudbe na upravništvo pod * Resno» 295 MANUFAKTURNA trgovina Štefan Ste k ar, Ajdovščina, sprejme učenko. Italijanščine zmožna ima prednost. 296 STAREJSA ŽENSKA, vdova ali nezakonska mati s 14 do 15 letno hčerko, po možnosti Primorka, katera zna dobro kuhati in izvrševati vsa druga hišna dela, a hčerka bi bila pomoč pri malem otroku, dobi službo, skupno s hčerko v Ljubljani pri družini iz Primorskega. Poleg hrane bi uživali skupno posebno sobico z dvema posteljama. Potni troški se povrnejo. Vsa draga pojasnila se dobijo v Trstu, Cologna 40 (Straoa nuova) v prvem nadstropju, (kjer naj 6e mati in hči predstavita. 297 kun, zlatic« lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mačk, ve- veric« krtov* divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trs«, Via Cesare Battisti SI. 10 II. nadsft., vrata 16 * Sprejemajo se pošiljatve po poSU Krone, goldinarje plaiujem po najviiilli cenah kako t vsi konkurenti Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1 (Plazza GoldonD