|fff^ ro/gt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ r^Rvi FRIDH0DN5KTIDNIX GORENJEC IFTA 1900 PETEK, 6. lANUARIA 2006 Leto LIX, št. 2, cena 290 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičjak Časopis jzhata ob torkih in ob petkih nakiada: 22-000 izvodov www.goreniskjgl>s.sl Plin vir energije Plinska vojna med Rusijo in Ukrajino opozorja na energetsko ranljivost. S fefan Žarci J • É 4 ♦ « ft 4 ft • « • jih prav zaradi zanesljivosti, tega 113 mili jo nov v industri- in 35 milijonov za gospo- C en ovn e dinjstva in malo gospodar- teh dneh smo lahko Kot da ne bi bilo že dovolj predvsem pa okoljske prijaz-posledic divjanja cen nafte in nosti pri razširjanju porabe stvo. njenih derivatov v minulem zemeljskega plina napravili slišali, da ima široka potroš-letu, se je konec preteklega zelo veliko» saj danes po po- nja, torej gospodinjstva, leta zaostril še politično mo- datkih Geoplina porabimo primeru redukcij absolutno tivirani nesporazum med 1,137 milijarde kubičnih me-Rusijo in Ukrajino o cenah trov zemeljskega plina na zemeljskega plina, katerega leto. Dogodki iz začetka ted-posledice je Čutila skoraj vsa na sprožajo vprašanja, ali Evropa. Potem ko so z novim smo napravili vse tudi za zaletom v Rusiji priprli plinske nesljivost oskrbe in poziti- prednost, kar naj di pomeni lo, da je strah pred jnrziirru radiatorji na Bledu, Jeseni cah, v Kranju, Radovljici Skofji Loki, Tržiču, Žirovni ci, Medvodah in Vodicah pipe, so že v sredo našli kom- ven odgovor pri tem ni pre- kjer é » promisno rešitev. Rusija si pričljiv. Res je sicer, da ima- je organizirana dja, odveč. Pri velildh porab ne more privoščiti, da bi iz- mo dobavo zemeljskega pli- nikih: Acroniju, Savi Tires in gubiia ugled zanesljivega na tudi iz Sredozemlja, res Papirnici GoriČane pa smo oskrbovalca s tem pomemb- pa je tudi, da skladišča za izvedeli, da bi jih občutnejSe nim energetskim virom, Ukrajina pa tudi ne, da plin iz plinovodov po svojem ozemlju krade. V Sloveniji nujne rezerve ob krizi ni. redukcije zemeljskega plina Po podatkih Geoplina na hudo prizadele, saj bi morali Gorenjskem letno porabimo proizvodnjo sorazmerno 14S milijonov kubičnih me- zmanjšati, ker energetske al- smovzadnjilidvehdesedet- trov zemeljskega plina, od temative nimajo več. 2 C SO zimske razprodaje Večina trgovcev se je odločila za 50-0dst0tni popust in podaljšani čas odprtja trgovin. Šttfan Zargi 2 današnjim dnem se za» Čenjajo zimske razprodaje, saj trgovci z ^odnejšim za» četkom kot v preteklih letih ia jim kupd ne bode uhajali okvim Združenj trgovino pri GZS dosegli, da se razprodaje uskladijo z razprodajami v Avstriji in Italiji. Tudi letos bodo tigovine med razprodajami pod nadzorom tržnih inšpektorjev, ki bodo spremljali, ali trgovci spoštujejo pravila razprodaje. Že v teh nekaj dnevih po novem letu smo v poštne nabiralnike dobili šop reklam in vabil na razprodaje, kjei nam trgovci v večini ponujajo 5o-odstotni popust, marsikatera trgovina pa je danes, na prvi dan razprodaje, odprla vrata prej in jih bo zaprla kasneje kot običajno. Blago, ki je na razprodaji, mora biti natančno označeno, razvidni morata biti stara in nova cena, od politike trgovine pa je odvisno, ali bodo višino znižanja v Času razprodaje spreminjali. Razprodaje bodo pri nas trajale tri tedne, trgovci pa pričakujejo zaradi nedeljskega zaprtja trgovin nekoliko manjši izkupiček, saj naj bi bilo manj nakupov, ki jih opravijo turisti. Naslednja poletna sezonska razprodaja se bo začela 15. julija. poslovanje z banko od doma NSKA r K/ CTJjTS Goren|&ka y Banka Bo/tka ^ p^luihftn G ER LÏ T Z Ě N »u* J Q prt 40 çrn ťa • rtOvépřól«' OtfúikÁ dr^evnd karu i bonom samedi LS01 NOVO! Bro£«akanjad(r«ktf>o n» $muovť)|iY pri nahupg feirci (900 do iOii} iThi^MÎnopn Bldpirii Populi tiiùA (i(Íne v jav» ni rabi. Občinski svetnik )ože Zupan* jjč Je predlagal uvedbo posebne tak- se za o nes naževa nje slovenSčine. 4 GORENJSKA Oživili bodo Pirčevo barvamo Začelek Marenikove in kasneje Pirde- ve barvarne na Mohorjevem klancu v Kfanjj sega v 18. stoletje. Potomka Pirčeve družine Darja Okom se )e od-ločila, da bo v hiSi uredila muzejsko sobo, v kalen bo predstavljena obrt njenega starega očeta Cirila PIrca. SNOVAN}A Prabohinjec lovec in rudar Lani so v visokogorju v okolici : VREME Do nedelje se bo nadaljevalo večinoma oblačno vreme. Predvsem danes in v nedeljo potekala arheološka Izkopavanja : bo ObČOSW nMo SnCŽUo. nja na vei prisotnost človeka v različnih oMo- ovca m jih, "Prabohinjca" ca rude, kasneje pa tudi živinorejca Inželezarja. q : 17, lo i jutri-oblačno ■3/1 <0 r-i O KÛ V£> A I i 17703529 2 POLITIK da niča .zavrl ^g-glas.si Ljubljana Predsednik DZ CukjatI sprejel kolednike Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati je v sredo sprejel kolednike iz Kamnika. Sveti trije kralji, kot je dejal predsednik DZ Cukjati, "prir^ašajo zlata, kadila in mire" in dodal: "Ne bi bilo slabo, če bi zrno zlata dali vsakemu poslancu, vključno s predsednikom, in to zato, da bi imeli zlato srce za Slovenijo. Tudi kadila se ne bi smeli braniti, saj prina§a spoštovanje do drugega. Mira pa predstavlja dediščino, pogoje za Življenje in omogoča korektno, dobro in učinkovito delo." Sprejemu koledni |e prisostvovala tudi skupina 40 mladih katoliške sekcije iz Pia-cenze, ki so v pogovoru osrednjo pozornost namenil položaju Slovenije v EU in poglabljanju dobrososedskih odnosov med Sloveniio n Ital jo. D. Ž. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Informacije za leto 2006 Obširno informativno popotnico bralcem in naročnikom Gorenjskega glasa, ki smo jo objavili v zadnji lanskt številki časopisa (^o. 12., str. 6), povzemamo v naiem kotičku • da bo pri roki, kadar boste potrebovali informacije o časopisu, cenaH, naroČilu rn podob» nth formalnostih. Novosti: obseg torkove Številke smo povečali z nasveii in lokalni» mi novicami ter jo tako izenačili s petkovo na 36 strani. 5 tem smo izenačili tudr ceni - petkov časopis bo cenejši, torkov pa sorazmer» no 2 večjim Številom strani in dodano vsebino nekaj dražji. Enotna cena časopisa bo odslej 290 tolarjev. letu 2006 bodo iziie 104 Številke Gorenjskega glasa. Cena vseh izidov je 30.760 tolarjev. Naročniki, ki redno plačujete naročnino, imate 20 % popusta na redne cene, s čimer Gorenjski glas pravza» prav stane samo 232 tolarjev, na letni ravni pa je znesek 24.12S tolarjev. Pri letnem predplačilu znaša popust 25 odstotkov, s čimer naročnina znaia 22.620 tolarjev. Naročniki v tujini boste kot do sedaj naročnino poravnavali enkrat letno. Za leto 2006 znaša zaradi povečanega obsega 126 EUR. NaroČilo na časopis Gorenjski glas je možno kadarkoli: s kupon v medijih, po telefonu, telefaxu, elektronski pošti ali osebno v oddelku za naročnine na Zoisovi 1 v Kranju. • Novi naročniki, ki se naročijo za vsaj ^ leto» preimejo 3 mesece brezplačno in praktično aH knjižno darilo iz založbe Gorenjskega glasa. Odjava naroČila je možna kadarkoli, a velja od naslednjega koledarskega meseca. Upoštevamo le pisne odjave, z navedbo osnovnih podatkov. Bralci, ki so se naročili za eno leto in prejemali Časopis 3 mesece brezplačno ter izbrali darilo, se ne morejo odjaviti pred iztekom enoletnega obdobja od dneva naročila. Možna )e tudi začasna odiava, za poljubno dolgo obdobje, pisno, po telefonu, faxu, e*poÍtÍ ali osebno, najmanj 1 teden pred spre» membo. Poleg tega upoitevamo začasno spremembo naslova, ki je možna najmanj 1 teden pred uveljavitvijo novega začasnega naslova. Dostavo na začasni naslov omogočamo v Sloveniji in na Hrvaškem. Za prilogo » časopis za prosti Čas Na potep od aprila 2006 uva» jamo naročnino, ki bo obenem veljala kot srečka. Cena mesečnika Čemer za e 150 tolarjev, letna naročnina 1.800 toiarjev, pn naročnike Gorenjskega glasa veljajo enaki popusti • 20 % in 25% za etno predplačilo • kar pomeni, da srečko • prilogo Na potep prej* mete za 120 oziroma 112,5 tolarja mesec. Naročnina bo obenem srečka za privlačno žrebanje v decembru, poleg tega pa za naročnike časopisa Na potep pripravljamo tudi druge nagradne igre n "potepuike*' ugodnosti. Če priloge od aprila dalje ne želite preje» mati, sa) vam na ročni ne/srečke ne želimo vsiljevati, nam prosimo to sporočite najkasneje do konca marca. Če imate v zvezi z naročilom na časopis kakršna koli vprašanja» vam bomo z veseljem odgovorili • po telefonu, elektronski poiti ali osebno v našem oddelku za naročnine. Gorenjski glas, tel.: 04/201 42 4), teleti: 04/20« 4213 E»po$ta: n a rocnin g-gl as .s i Uradne ure v oddelku za naročnine: vsak delavnik od 7. do 15, ure. ^e naprej dobrodošli v naŠi družbi. Petra Kejžar referenduma Med prazniki so bile trgovine zaprte. Kako bo s tem v prihodnje, je odvisno od usode novele zakona o trgovini, sprejete na decembrski seji državnega zbora, na katero pa je državni svet izglasova odložilni veto. Danica Zavi?l Žl£bir raentarnega odbora za go- bilo vrženih proč veí kot 600 nosi svobodnega podjetniš- Ljubljana • Novela zakona spodarstvo. milijonov tolarjev za referen» tva. Postavlja se vpralanje, Malej Lahovnik: "Meja, do dum. Zakon, kakršen je se- kaj je sploh prodajni pros- mora sedaj ponovno v obra- katere so lahJco po tem zako» daj, ne izpolnjuje referen» tor, ki ga omejujemo na vnavo na državni zbor. Ali jo nu ob nedeljah odprte proda- dumske volje ljudi. Če bi jo 200 kvadratnih metrov za bodo poslanke in poslanci jalne, je 200 kvadratnih me- dosledno, pa bi priSlo do pa- trgovine, ki smejo biri odpr- obravnavali že na izredni trov. Če velja teza. da je ne- radoksalnega stanja, ko bi te ob nedeljah. Nesmisel je. seji 10. januarja, je odvisno deljsko delo trgovin nepo- bile denimo ob nedeljah za- da so zaprte trgovine v turi- od današnje odločitve kolegi- trebno» ker negativno vpliva ia predsednika državnega na dmžinsko življenje, po- prte trgovine tudi v turističnih središčih, veliki centri v stičnih središčih in medtem ko mi omejujemo delo- zbora. Odložilni veto so na tem je to nelogično, saj bodo obmejnih krajih (s tem pa vanje trgovin, bodo odprti državnem svetu izglasovali morali trgovci do 200 kva- bodo ljudje spet odhajali ku- trgovski centrivtujini.Tudi na predlog skupine deloje- dratnih metiov vendarle de» povat v trgovska središča jnalcev, Češ da besedilo spre- lati. Dejstvo je tudi, da bo Še tujino) in podobno. Bolje bi jetega zakona ne ustreza referendumski naprej možno ob nedeljah i ljudi in kupovati na bencinskih Čr- biJo, da na zakon sploh pozabimo in namesto državi ne- z izjemami v zakonu ni ustreznih rešitev. Referendum je želel doseči, da se nam spremeni življenjski ustavnega palkah. Če ue bodo odprte deljsko delo trgovin prepusti» slog, saj so predlagatelji Poslanci državnega zbora so druge prodajalne, boš šel po mo dogovoru med delodafal- ocenili, da ni prav, da mora- sicer sprejeli prepoved ne- mleko na črpalko in ga tudi ci in delojemalci. Če bi bilo deljskega dela trgovin, hkra» dražje plačal. In dejstvo je namreč nedeljsko delo ť pa v novelo vključili števil- tudi, da se bodo motali tisti, ne izjeme, kdaj bodo lahko ki so najbolj zagovarjali lak-trgovine odprte brez omejit- šen zakon (ministra za delo ve. Slednje pa po mnenju državnih svetnikov ni v skladu ustrezno plačano, vsega tega cirkusa ne bi bilo." Bojan Starman: "Vsi sku- trgovke namesto nedeljskega počitka delati, ljudje pa ob nedeljah hodijo romat v nakupovalna središča. A zakon ne bo ničesar DrobniČ in za gospodarstvo paj smo ujetniki referendu- rešil, takšno je moje osebno Vizjak), v prihodnje ukvarjati ma, ki je usi>ei in ga mora- stališče. Na to temo je bilo z referendumsko voljo, O s presežkom od 500 do 1000 mo sedaj spoštovati. Z za- pred sprejetjem prelitega zaposlenih. Če bodo obvelja- konom o trgovini smo ne- veliko čmiJa, državni svet je le vse izjeme, bo ob nedeljali zadovoljni oboji, predlaga- izglasoval veto in zakon gre povprašali dva gorenjska po- odprtih S5 odstotkov vseh telji in listi, ki so izvedli re- ponovno med poslance. Kaj noveli zakona, ki gre sedaj znova v državni zbor, smo slanca, Mateja Lahovnika prodajaln, ob tem pa se po- ferendum. saj v obdobju, ko se bo z njim dogajalo sedaj, (LDS) in Bojana Starmana stavlja vprašanje, ali zakon se vse liberalizira, mi ne- ne morem reči. Počakajmo (SDS), oba tudi člana parla- sploh potrebujemo in ali ni smiselno zaviramo mož- na ponovno odločanje." Diplomati o predsedovanju EU Tradicionalni letni posvet slovenske diplomacije na Brdu je letos posvečen pripravam na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Slovenija ima na tujem 37 veleposlaništev, ki jih vodi 29 veleposlanikov. Danjca Zavrl Žlebir Brdo pri Kranju - Že dvanaj» sti posvet slovenske diplomacije, ki se je minula dva dni odvijal na Brdu pri Kra» nju, je razen izzivom v zvezi s prihodnjim slovenskim predsedovanjem Evropski uniji namenjen rudi odnosom s sosedi. Med slednjimi ostajajo v ospredju zlasti tisti s HrvaŠko, kjer Slovenija pričakuje, da jih bo rešila brez posrednikov v Času hrvaških pogajanj o članstvu v EU, je menil vodja slovenske diplomacije, zunanji minister Dimitrij Rupel. Gostja letošnjega diplomatskega posveta Zbor slovenske diplomacije na Brdu. r T>n«o<^i pa |e oiia avstnjsKa zunanja ministrica Ursula Plassnik, Avstrija je i. januai-ja letos prevzela vodenje Evropske unije, v odnosih s severni» koncu pa tudi predsednik stalnih predstavništev in en mi sosedi pa je ta Čas najbolj aktualno vprašanje dvojezične topografije na Koroškem. države Janez Drnovšek. pa se bodo Še okrepile, urad, v tujini pa dela 200 Prednostne naloge bodo po Po poldrugem desetletju diplomatov. Po vstopu Slo- besedah ministra Rupla zla- ima Slovenija na tujem 37 venije v EU in NATO pred sri zahodni Balkan, vloga veleposlaništev, ki jih vodi dobrim letom in pol so ak- Evropske unije kol global- Na diplomatskem srečanju 29 veleposlanikov in osem tivnosti slovenske diploma- nega igralca in skrb za med» spregovoril tudi predsed- začasnih odpravnikov po- cije še večje kot prej, v priča- civilizacijski in medkultur» nik vlade )anez Janša, ob slov. Razen tega ima Šest kovanju predsedovanja uni- ni dialog. i i A KTU LNO m/o@ g-gias. Si 3 Kamen na kamnu ostal v tridnevnem boju Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošab je padlo 9 partizanov in 27 Nemcev, ki so po partizanskem umiku pobili 41 domačinov, vas pa zravnali z zemljo. Iož£ KoŠnjek OražgoŠe • V ponedeljek. 9. janiiarja, bo niinilo 64 let od začetka nemškega napada na Dražgoše, kamor je na s il ves tro vo leta 1941 prišel vojaško izurjen in dobro oborožen Cankarjev bataljon \n v mrazu ter globo» kem snegu sprejel odprt, frontalni boj z napadalci. Pred 64 ieti je biJ ta dan petek. V nedeljo, li. januarja, so Stevil6io močnejši napadalci najprej na JelenŠčah prebili obrambo in prisilili branitelje k umiku v gozdo- Ostanek zidu in kapelica spominjata na sUro cerkev in šolo» ki so )u porušili Nemci ve Jelovice. V tridnevnem boju je padJo devet partizanov, enajst pa jih je bilo ranjenih. Na Mošenjski plani- nali z zemljo. Nad dva meseca so minirali in rušili: hišo na Podblid, v Mardnj Vrhu, v Rudnem in v Skovinah v vice. Oče Dominik je odšel naprej v Bohinjsko Bistrico, za hišo, klet za kletjo. Nazad- Železnikih, po njenem kon- mama Antonija pa je odšla ni, kamor so se umaknili iz nje je prišb na vrsto cerkev, cu pa so se vrnili v domaČo na Cešnjico, kjer je rodila DražgoŠ« jih je padlo dva- za katero so vaŠČani upali, da vas in začeli znova. Franc Dominika, najsi, pet pa jih je bilo ranje- ji bodo prizanesli. Pobite so Zupan se spominja partizanih. Nemd so v Dražgošah najprej pokopali na starem nov, ki so bili v njihovi hiši. januarja leta 1942 naprej je zgubili 27 vojakov, 42 pa jih pokopališču, nato pa so nji- "Otroci smo jih gledali kol polna takih zgodb. Večino-je bilo ranjenih. Podatki so hove ostanke prenesli v kost- bogove. Bili so pogumni in ma žalostnih. Starejši doma- Dražgoška zgodovina od vzeti iz knjige Ivana lana Vrh v Dražgošah, ki je izšla leta 2001. nico pod spomenikom ali na novo pokopališče. "Kamen ni ostal na kam- lepo so peli. še posebej brata Čini. ki še pomnijo ta Čas, si* Biček. Potem se je zgodilo cer povedo, kako so ga doživ-najhujše, kar se je sploh lah- Ijali takrat, na vprašanja, kaj Konec boja, ki je zaradi nu. Vse je bilo zravnano," se ko zgodilo. Kar smo takrat se je pravzaprav dogajalo in uspešne partizanske obram- je v torek spominjal uničeva- doživljali kot otroci. Še danes zaka$, pa večinoma ne želijo be odmeval v vrhu nemške- nja rojstne vasi Franc Zu* nosimo v sebi." odgovarjati. Mladi poznajo ga rajha, je bil začetek trage- pan, po domaČe Matic 12. Dominik Lolrič, ki živi 2 ta del dražgoške zgodovine dije Dražgoš in tamkajšnjih Dražgoš, rojen leta 1929, ki ženo Francko v domaČi hiši večinoma iz pripovedovanj prebivalcev. Nemci so med je bil takrat star la let Njiho- v Dražgošah, je januarske starejših. V dražgoško zgod- osvajanjem vasi na Jelen- va družina, starša in trije dogodke leta 1942 "doživ- bo, ki je, gledano iz ra^er ŠČah. v kleti pri stari cerkvi in otrod, so najprej bežali v sta- Ijal" v materinem telesu, saj tedanjega časa» splet pogu- na begu pobili 41 domači- jo na Jelovici, od tam pa v se je rodil 22. junija leta ma, izzivalnosti in cragično- nov, starih od } do 67 let. gozdarsko hišo v Pstine. Do 1942. Tudi njihova družina stí, se je namreč vpletlo pre- Vas, ki je imela takrat 85 hiŠ konca vojne so jim znanci in je bežala pred nemškim več politike, ki pa zna biti za s 444 prebivalci, pa so zrav- dobri ljudje ponudili zavetje maščevanjem v zavetje Jelo- koga rudi neprijazna. dražgoška pota Organizatorji pohodov v Dražgoše opozarjajo na zimske razmere in na nujnost primerne opreme Jože Koškiek nosti Dražgoše Rudno Mar- karjevega bataljona s Pasje po Kravjem grabnu do Rov- ....................................... ko Kos, slavnostni govornik ravni v Dražgoše, ki se bo za- tarice in naprej do Dražgoš. Kranj - Predstavniki organi- pa bo predsednik Liberalne čel jutri, 7. januarja, okrog Hoje bo za 4 ure. Oiganiza-zacijskega komiteja za prire- demokracije Slovenije, ev- polnoči pri kmetu Koširju na • torji teh pohodov bodo pota ditev Po stezah partizanske ropski poslanec in vsakolelrû Pasji ravni. Ob 20. uri Íx> z pregazili in poskrbeli za varnost. Pohodniki bodo organizirano krenili tudi iz Škofje Loke, Kranja, čepulj, Krope, Selc in Železnikov. Pri osnovni Šoli v Dra^ošah se bo ob 11. uri začel prikaz usposobljenosti policijske enote vodnikov službenih Jelovice, predsednik Zdrav- udeleženec prireditve v avtobusne postaje v Skofji ko Krvina in Člani |ože Sta- Dražgošah Jelko Kacin. V Lx^ki do LxDga v Poljanski do- nonik, Lojze Lotrič, Janez kulturnem programu bodo lini peljal posebni avtobus. Lušina, Dušan Feldin in sodelovali godba iz Gcrîj, ve- Od Loga do Pasje ravni je Franc Lušina ter predstavni- leranski pevski zbor Radov- najmanj poldrugo uro hoje. ka Slovenske vojske in poli- Ijica - Jesenice in dramska Na dosedanjih pohodih je dje major Sašo Jug in Igor Potočnik, so v sredo na kon- igralka Nadja Strajnar • Za- sodelovalo 5G4S pohodni-dnik. Program bo povezoval kov, na vsakem povprečno ferend za novinarje predsta- Jože Losu. 230. Za udeležence pohoda psov. Del diažgoških priredi- vili letošnje 49. dražgoške Tudi letos bodo organlzi- je obvezna Čelna svetilka. tev bo tudi telanovanje voja- prireditve ob 64. obletnici rani v Dražgoše številni po- Drugi zahtevnejši pohod bo Ških in polidjskih patrulj v bitke na obronkih Jelovice. hodi, ki bodo letos zaradi 7. pohod Železniki - Ratito- soboto, 14. januarja, na Po-Letošnja osrednja svečanost pravih zimsidh razmer z vi- vec - Jelovica - Dražgoše, ki kljuki. bo v nedeljo, S. fanuarja, ob sokim snegom zahtevnejši. se bo začel v soboto opolnoči V Dražgošah v nedeljo ne 12. url pri spomeniku v Posebno trije najtežji, na ka- pri plavalnem bazenu v Že- bo nihče lačen in žejen. Za Dražgošah. Udeležence pri- terih bodo organizatorji izlo- leznikih. Zaradi visokega to bodo poskrbeli domačini, reditve, pričakujejo jih nad Čali pohodnikc z neprimer- snega in zahtevne hoje bodo Osebna vozila naj bodo zim- 5000, bosta nagovorila pred- no opremo in s pomanjkiji- pohodniki tokrat krenili pro- sko opremljena, tudi z veri- sednik organizacijskega ko- vo vzdržljivostjo. Prvi, z naj- tí DražgoSam po Mrzli doli- gami v prtljažniku. Sicer pa miteja Zdravko Krvina in daljšo tradicijo, je 27. spo- ni. Zahteven bo tudi tretji je treba upoštevati navodila predsednik krajevne skup- minski pohod Po poti Can- pohod iz Soteske v Bohinju policistov in redarjev. Ponoči Dražgoše I gor Ž e rtav Železniki • Hočni pohod iz Železnikov čez Ratitovec in 60 centimetrov debela snežna odeja, pot pa je biJa zale-denela. Organizatorji se tudi niso dovolj potrudili pri sami Jelovico v Dražgoše velja za izvedbi pohoda. Vodid sploh težj o preizkušnjo. Pohodniki niso bili označeni, ni se ve- se na petindvajset kilorae- delo, kdo je vodja, ali imamo trov dolgi zimski preizkušnji s sabo zdravniško pomoč in povzpnejo na 1.596 metrov visold Ratitovec in se na de- podobno. Pohod sam pa je imel preveč postankov in ne- setumi poti, ki jih običajno razumnega upočasnjevanja. vodi Čez Dražgoško goro, Bali so se, da ne bomo pre- spustijo za več kol 1.200 višinskih metrov. Na zimsko nočno preizkušnjo se pohodniki odpravi j o točno opolnoči. Tokratni že sedmi nočni pohod v Dražgoše bo zaradi zaostrenih vremenskih raz- kmalu prišli v Dražgoše. Okrog 200 pohodnikov je v temni nod, v kateri je bril močan veter, odkrivalo čare nočnega pohoda. Pohodne palice, dereze in svetilka so bile vredne suhega zlata. Na drugi strani gore se je z gre- mer in obilice snega potekal bena, po katerem nas je vodi-po deloma lažji dolinsld poti. la pot, pogled veličastno raz-Tudi nekoliko olajšana pol prosh-| na bohinjsko stran, bo za pohodnike izziv. Vsaj od koder so se pod zvezdna-takšen, ki sem ga pred letom tim nebom videle oddaljene gojil tudi sam. Že leta si mi je lučke, nočni pohod nekako izmuz- Na začetku Mrzle doline nil. pred letom dni pa sem v na Jelovici nas je ob ognje-časopisu le dan pred zname- nem kresu pričakala topla pijača in jutro s Čarobnim rde-Čebarvnim sončnim vzho- nitim pohodom zasledil napoved o dveh nočnih pohodih-Med pripravami je neko- dom. Po postanku "na po-liko zmotilo pomanjkanje ložajih" na Dražgoški gori koristnih informadj. V Planinskem društvu smo se zmagoslavno spiistili v Dražgoše, kjer nas je z go-Škofja Loka se nikomur ni rečim aplavzom sprejela navdušena množica, med katerimi je bila vrsta "pomembnih". Nikoli si ne bi zdelo potrebno odgovarjati na telefonske klice, telefon planinskega društva iz Železnikov pa je bil ves čas za- mislil, da ml bo ploskal ev-seden. Naposled je prijazni ropski poslanec Jelko Kadn. gospod na drugi strani pojas* Sledila je zaslužena malica nil potek pohoda, suvereno in obljuba, da prvi nočni poje zatrdil, da derez ne potre- hod ne bo tudi zadnji. Nasvi-bujeva. Nasvet lû bil na me- denje torej v soboto to^no stu, saj je bila na Ratitovcu opolnoči. Gorenjski Glas OCXiOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE jcpže KoSrjác, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVIt^)l-UR£DNIKI: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavài. )ole Koinjek. Uria Petemd Stojan Saje, Vilma Starx^nik. Cveto Zapkjtnik, Danka ZavH Žiebir, Suzana P. KovaSČ, Stefen Žargi; stalni sodelavci: lasna Paladin. Marjeta Smolnikar, Ma^Gregorič. Mateja Rant Miha Nagllč, Milena Mikiav^č, SirT>on Šubic. Dominrk Freîih, Igof Žerjav OBUKOVNA ZASNOVA jemej SOtta r. Trid kei TiHNIČNI UREDNIK Grega Dajnik FOTOCRAFljA Tina Dok), Cora2d Kavdi. Gorazd LfiaORlCA Marjeta Vozlič ' vod;aoglasnecatt^en|a Mateja Žvižaj V0D)A MARKH'INGA Peti^Kejžar CORENjSKI GLAS je registrirana b^afovn« in STontvvna znsmka pod Si 977190) pri Uracfu R$ za mtdeVtuBlne lastnino. Uslan«vitel| in (?da|atel): tf 0.0., Kran) f Dlrrttoria; Vok|3k / Naslov: 2orsova 1.4000 Krsn* ; Tel ' 04/20142 00, fax: 04/201 42 I), «edern loU^niK pfi-log / Tisk: SCT, d.d., Ljubfrana / Nar«inrna: tel: 04/201 42 4) / Cena izvoda: 29e SIT, (etn» naročnina: redn» plačniki imajo )0 % popusta, (etni 2$% popusta; naro^ n»na za tupino: 126 EUR prera(vnano v toiifje po «rednfem (e^aju Banhe Sloveniiei v cene )e vraiunan DDV po stopnfi S.5 narofnina se upoSteva leko(e {tevilke dovljiške občine načrtujejo jektiv otrok, Televizija Slovenija bo na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja in Muzejev radovljiške občine posnela dokumentarni film o Linhartu, ki bo na tovem trgu odprli Linhartov življenju Radovljice v Lin- kulteta za naravoslovje in ogled ob stalni razstavi o lin- s tehniškim muzejem) postavitev razstave o baronu Juriju Vegi kot znanstveniku, izumitelju, vojaku in Linhartovem sošolcu v Kova- novljeni Graščini na Linhar- predavanje in publikacijo o škem muzeju v Kropi. Fa- muzej, 11. decembra, na dan obletnice, pa bo osrednja hartovem času, muzejske delavnice Živimo Linhartovo proslava. In kaj se bo dc^aja- mesto, Študijske upodobitve tehnologijo bo predstavila hartovem delu in življenju, projekt Oblačilna kultura v Linhartovem Času, v Radov- med letom? Okvirni pro- Radovljice skozičas vsodclo- Ijid bo srečanje mest na Ve- Z razstavo o Linhartu bodo prihodnje leto gostovali tudi v Ivandcah na Češkem, kjer gram je znan. Glasbena šola vanju z akademsko slikarko nerini poti. Festival Radovlji- se je rodil lir^artov oče. Taksa za onesnaževanje slovenščine Bodo vsi, ki v Kranjski Gori za poimenovanje lokalov ali prireditev uporabljajo tujke, morali plačevati posebno takso.^ Urša p eternel Najbolj glasno se je v zagovor trgovine...}, ki nosijo tuje ime ....................................... slovenščine oglasil občinski ali tuj koren besede, Kar mili- Kranjska Gora - Nedavna pri- svetnik Jože Zupančič, ki je jon tolarjev takse letno pa naj poučevanj e jezika odrini! reditev ob Pokalu Vitranc z na zadnji seji občinskega sve- bi plačali tisti, ki v Kranjski njesavski dialekt da ne uporablja ne več, ne smemo dovoliti, da se enako naslovom X-plosion of Fun je ta predlagal občinski upravi, Gori organizirajo razne javne v Kranjsld Gori razvnela raz- naj pripravi in sprejme odlok prireditve in jih poimenujejo pravo o uporabi slóvtnšáne v o uvedbi posebne takse za s tujko, je še predlagal jože zgodi javni rabi. Nekateri namreč onesnaževanje slovenskega Zupančič. Zbrani denar naj prepr menijo, da uporaba takšruh jezika. Odlok naj bi določal bi šel v proračun, iz njega pa ZupandČ O pobudi se bo ob- tujk, kakršno so uporabili za plačilo 50 tisoč tolarjev me- mj bi financirali dodatne ure činska uprava pisno opredeli- svetnik poimenovanje zabavne prire- sečne takse za vsa podjetja v poiika slovenščine v osnov- do naslednje seje občinske- ditve, nikakor ni primerna. občini (gostilne, apartmaje, nih Šolah ter nakup pripo- ga sveta, 4 i J GORENJSKA 5 ni bilo v podjetju Altus iz Ljubljane, ki je novembra 2003 kupilo hotel Kazina na jezerskem, so napovedali, da bo obnovljen do konca leta 2005 in bo za siivestrovo sprejel že prve goste. Danica Zavkl Žlebir jezersko SiJ ves trovanja letos seveda ni bilo, saj je propadajo6 hotel Kazina še v naUnko takem stanju kot ob naicupu leta 2003 ali celo še slabšem, kajti z obnovo še niso zabeli. Stavba propada, z zunanje strani je podprta 2 vseh koncev, domačine skrbi, kdaj se bo zrušila na cesto, v notranjosti pa je tudi nâjti vse mc^oče. Lani so se na pročelju pojavili tudi grafiti z vsebino, naperjeno zoper občinsko vodstvo» ki pa so jih pred kraddm prebelili, saj so S Kazino je danes Še vedno tako kot ob nakupu novembra novi lastniki na Jezersko 2003, Če ne slabše, vodili svoje poslovne partnerje (sofinancerje?) Ln ti naj o da nam ni prav, da propada, tudi v občini nimamo skega sveta na Jezerskem. prodali. Podjetje Altus naj bi v obnovo skupaj s partnerji vložilo 2 milijona evrov, sta lastnika Vesna Paljk in Tomaž Mikolič v pogovoru za Gorenjski glas povedala marca 20C4, ko sta tudi napovedala, da bodo prvi gostje v obnovljenem hotelu s štirimi zvezdicami na [e-zerskem že za siivestrovo 2005/2006. "Zbiramo dokumentacijo, spomladi naj bi za objekt dobili gradbeno dovoljenje, potem pa naj bi bil zgrajen v desetili mesecih. Vanj vlaga več partnerjev, vendar za sedaj investicija še ni čisto pokrita, mi si pa želimo in rudi delamo na tem, da bi bila čim manj kreditno obre» menjena," nam je ta teden o "zamrznjenem stanju" jezerske Kazine povedal Tomaž Mikolii- "Naložba bo znašala kar tri milijone evrov. Sicer pa računam, da bomo več o projektu lahko že v mesecu dni povedali Članom občin- predmetu poslovnih dogo- zaradi slednjega smo tudi to- nobenih informacij." Pri gradnji namieč potrebu- vorov ne bi dobili še slabše liko let zanj iskali novega Kazina, ki je hotel že od jemo tudi podporo lokalne slike, kot je že sicer. gospodarja. Verjamemo, da leta 1902, od leta 1932 do na- 0 prihodnji usodi Kazine v ima sedanji lastnik, podjetje cionalizacije po drugi sve- skupnosti, saj bo verjetno morala uvrstiti Kazino v svo- občini Jezersko ne vedo kaj Altus, s Kazino resne načrte tovni vojni je bil v lasti je infrastrukturne projekte, dosti. "Hotel je sedaj v rokah in da bo s partnerji na Jezer- družine Oiïher, sta potomki Pri tem imam v mislih deni- novega lasmika, ki z njim sko pripeljal zdrav kapital, te družine Marijana Čemy in mo kanalizacijo, saj sodobni razpolaga po svoje," pravi To se doslej sicer še ni zgodi- Ksenija Staudinger pred do- hotel najbrž ne bo mogel de- župan Milan Kocjan. "Seve- , zakaj pa so načrti zastali, brima dvema letoma slednjič lovati na ^znico. Želijo si mlečno restavracijo Radovljiška občina podpira odprtje mlečne restavracije in ustanovite komune Skupnost Žarek za zdravljenje odvisnikov od drog. cvfto Zaplotnik jakov bi zahajala v mlečno ....................................... restavracijo, kjer ne bi bilo Radovljica - Ko je občinski možnosti za pitje alkoholnih svet ob koncu lanskega leta pijač in za kajenje, vendar obravnaval problematiko so- Radovljica takšnega lokala dalnega varstva v občini, de- nima. V mlečni restavraciji javnost Lokalne akcijske sku- bi po mnenju dijakov morali pine (lAS) za preventivo od- ponujati hitro pripravljene visnosti Občine Radovljica in prigrizke, brezalkoholne pi- predlog za ustanovitev ko- jače in slaščice, poleg tega pa mune Skupnost Žarek za omogočiti tudi igranje biljar- zdravljenje odvisnikov od da in namiznega nogometa, droge na Zgornjem Gorenj- gledanje televizije in poslu- skem, je podprl odprtje Sanje glasbe, uporabo raču- mlečne restavracije v Radov- nalnika, branje Časopisov, fo- Ijid in ustanovitev komune, tokopiranje ... za katero bo občina ie letos iz proračuna zagotovila 1,67 milijona tolarjev. Radovljiška občina tudi podpira predlog jeseniškega društva za delo z mladimi v Anketa o preživljanju pro- stisld Žarek, da bi na zgor-stega Časa med dijaki prvih njem Gorenjskem ustanovili letnikov obeh radovljiških komuno Skupnost Žarek za srednjih šol je pokazala, daje zdravljenje odvisnikov od med mladimi razširjenih ve- drog. Na zgornjem Gorenj-Hko slabih navad, ki negativ- skem takšne slojpnosti še ni, no vplivajo na njihov telesni, mlade največkrat pošiljajo v duševni in socialni razvoj, komune v tujino, po vrnitvi Pri tem še posebej izstopa domov pa se pogosto vrnejo ugotovitev, da Številni přeživ- v svet droge. S komuno prosti čas večinoma v okolid Jesenic bi mladim po-gostinskih lokalih, kjer brez nudili zdravljenje v bližini in problema naročijo in pijejo jih potem postopno pospre-alkoholne pijače. Večina di- mili v prvotno okolje. vi nterutforsaJJ ning las rebajas de invierno es soldes d'hiver 3MMHRfl pacnpofla>Ka zimska razprodaja tekstila, obutve In opreme dO od 6« do 27% januarja 2006 tom p^ phŘ ¥ i V I KtffiMt, KfèO}, (kouíi^iů, J^wuee, Nrivi Nave htetíQ, Marto. Mgrtu« sdddu. totiîm, owàc, pv^woi, atfovtctf^, žd^te, id^^. mwwodb, vrfioika, toirrw, ptuf, s^i». FoMbd do fàzfiroaah iâioo MUi^shih, pOMb»] ozn^i^^ izMkov Tekstila. oMitve In optém^. Dvojna varnost. O^akraij« (>ûlje kol «nk^aL Vsaj ka/ss varnosti Ute Vsa avarovania In $toritv« zavarovalnica Adriatic Slovanica so plod dolgoletnih IskuS^ni In znarvu dvsh zavsrovftinICi zato so dvakrat praverlena, Izbolj&ar^a. bolj cabvfta in trdnoiêa. V zdnjžant zavarovataici vam lako nudimo najàir^ ponudbo zavarovanj v Sloveniji. Sedaj skupaj ustvarjamo varno prihod (vui « z va/r^i in za vasi AdriaticSlovenIca à A 6 GORENJSKA KRATKE NOVICE Kranj Srečanje kranjskega župana z direktorji Uspeino in sodelovanja poino novo leto so si na srečanju zaželeli kranjski župan Mohc^r Bogataj fn direktorji gospodarskih družb in javnih zavodov. Na županov poziv k podpori pri uresničevanju večjih projektov, ki pomenijo izboljšanje zadovoljevanja osnovnih potreb občanov, se /e že odzvala Gorenjska borzno posredniška družba. Konec decembra je Osnovnemu zdravstvu Gorenjske nakazala donacijska sredstva v višini po milijona tolarjev za izboljšanje zdravstvene službe. S. K. iinCvk Višja gradbena cena Povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine v občini Šenčur v ietu 2006 znaša 165.237 tolarjev, kar je za 2,s odstotka veČ kot lani, ko je ta znašala 161.207 tolarjev na kvadratni meter. Pri povišanju cene so upoštevali letní indeks rasti Življenjskih potrebščin. Novo ceno so izračunali po standardu U.G.a.100 za stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in brez cene stavbnega zemljišča. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 14 odstotkov gradbene cene, torej 23.133 tolarjev na kvadratni meter, S. S. CsRxgs Dražje pokopališke storitve v Cerkljah so za deset odstotkov povišali cene pokopaliških storitev in upravljanja s pokopališči ter zakupnin za grobove. Najemnina mrliške vežice ali poslovilnega prostora bo po novem stala 6.600 tolarjev (do 12 ur) oziroma 12.100 tolarjev (nad 12 ur). Za ureditev novega enojnega groba bo potrebno plačati 6.050 tolarjev, za dvojni grob 7.260 tolarjev in za žarni grob 3.630 tolarjev. Letna zakupnina za enojni grob stane 2.310 tolarjev, za dvojni grob 4.620 tolarjev, za trojni grob 6.930 tolarjev in za žarni grob 2.310 tolarjev. S. S. Oživili bodo Pirčevo barvarno V muzejski sobi na Roženvenskem klancu v Kranju bodo pokazali obiskovalcem» kako so nekdaj barvali blago. Su2ANA P. Kovačič kupljeno platno je doma barva] in potiskal in ga nato pro- Kranj • Začetki barvarne na daj ai v svoji trgovini," je pri- Roženvenskem oziroma povedovala Okorno va. Med Mohorj evem klancu sega jo v bolj znanimi potomci bar- prva desetletja 18. stoletja, vame je bil Ciril Pire, ki je "Prvi lastnik barvarne je biJ bil od leta 1921 do 1935 tudi Andrej Pavel Marenik. Nje- kranjski župan. "Nagli raz- gova hči se je poročila z Lov- voj industrije, tudi tekstilne, rencem Pircem, mJada za- je Cirila utrjeval v prepriča- konca sta tudi nasledila it utečeno obrt- Hiša je postala nju, da je doba manufaktur v zatonu. Delo v domači bar-PirČeva hiša, po domače so ji vami je opuščal, s potiskom rekli Pr' Lorenčk," je izvede» blaga so prenehali leta 1911, la i2 arhivskega gradiva po- z barvanjem pa 1922. Kot tomka Pirčeve družine Darja župan si je prizadeval pripe- Okom. Barvama je v 19. sto- Ijati v mesto tekstilno indus- letju sodila med srednje velike manufakturne obrate. Naročila so prihajala iz avstro-ogrsldh mest, s svoji- mi črno barvanimi aJi modro potiskanimi izdelki so za- tri)o. Da izročilo ne bi sio v pozabo, se je Darja Okom od» ločila, da bodo v hiši uredili muzejsko sobo v prostom, v katerem so v času obrti lika- Daria Okorn, v ozadju "kišta" oziroma zaboj, obtožen s savskim kamenjem. ga," je razložila načrte Okor-nova. Denar za ureditev mu- bil rezultat enak ničli. Edini, ki naju z možem podpira pri zejske sobe gre iz družinske- teh prizadevanjih, je Gorenj- iagali tudi precejšen del žen- li blago. "V njej bomo pred- ga proračuna, zato je zaradi skih samostanov v monarhi- stavili barvarsko obrt, delo pomanjkanja sredstev za ji. Obrt je skozi generacije starega očeta Cirila Pirca Ln zdaj le tiha želja, da bi uredi- ostala vdružinsld lasti. "Ma* njegove zasluge za Kranj, 11 še en prostor, ti. virštat, v tej Pire je bil moj praded Ln predstavili bomo tudi staia katerem so barvali blago. V ga etnografskega društva ski muzej," je še povedala Okomova. Bogata zbirka, ki jo hranijo v hiši, je že evidentirana v zbirki slovenske- je bil prvi, ki je barvamo po» vezal s trgovino. Po okoli- oblačila in predmete, ki so bili značilni za meščanstvo. tem prostoru še vedno stoji impozanten dimnik, obsega pod naslovom Pirčeva barvama in družina. Če bo ških vaseh je najel okoli 150 Opis^ bomo postopek, desetih metrov. "Ko sem na po načrtih, bo muzejska kmetov tkalcev. Od njih od- kako se od lanu pride do bla- občini prosila za pomoč, je soba na ogled že spomladi. Novo leto je tu in z njim nov začetek. Naj po prvih dneh pozna se celo Leto. Ubežite pred vsakdanom ter se prepustite brezdelju in užitkom Ljubitelji zasnezenih strmin in toplih vrelcev pnsrcno vabljeni je pn najmanj 2-dnevnem bivanju cena za polpenzion že 7.200 SIT na dan na osebo < stmLin Vse dodotr>einfotTnodj6dobfte no naši brezpločništevilh 080/^ i/' rezervacij 03/8963 102 ot; no scteinf sirarn www.t-topo Isica. . ^ :^erme topolsica 'i s ^ PEČEMO ZA PRAZNIKE 1 Knjigd poleg obkajnih receptov a peko vsebuj e (lidí recepte zâ zdrav naon iivijenjd (brez maščob, z malo sladkorja, brez glutenđ). 1.Pečemo za prazntkel.del 2. Pečemo za praznike 2. del 3. Prdznkna kuhinja 6.12.2005 .11 20.12.2ÛÛS 4. Slavnostne jedi Dieta po praznikih 6. lahka kuhinja 27.12.2005 3.1.2006 10.1.2005 a Zbirka Kuharski recepti zajema iirok izbor slastnih jedi. Recepti $0 napisani po postopkih, rako da vam priprava ne bo povzročala nikakršnih teûv. Vsi recepti so označen i s stop njo težavnosti. Vsak torek, na prodajnih mestih Pohe Slovenija, D^a Prodaje in v Gorenjskem glasu naZoisovil v Kranju (infoTmacije; 04/2014241). Na odte iđtiko tudi celo zbirko in si zadnji priročnik lahko kuhinjo, îagotovite bmpíaíno! Naročniki Gorenjskega glasa imajo brezplačno tudi postno dostavo. Príro^íke boste prejeli po poŠti. Izpolnite kupon ali pokItćHe: 04/20142 41. ............X............................... KUPON Ime in priimek.......................................................... Polni nasfov.............................................................. NaroM Qne □ da-naročniškaitevilka. Naročam priročnik/e 1 2 3 4 5 6 / zbirko (obkrožite) X A i à GORENJSKA .SI 7 Telovadnica že končana Projekt prenove OŠ Stranje napreduje. U6 veseli nove telovadnice, prizidek do jeseni. |a5na Pmasin vzgojo zdaj zadovoljivi že na ..............................................................................vseh kamniških šolah? "Pre- Zg. Stranje-Gradbišče pred majhno telovadnico imajo staro šolo v Stranjah, na ka- na OŠ Toma Brejca, s pros- terem podjetje SGP Gradi- torskimi in finančnimi teža- telj Kamnik gradi sodobno vami se soočamo tudi pri devetletko, je že začelo dobi- vseh podružničnih šolah, vati lepšo podobo, saj so tako v Mekinjah, v Tunjicah, pred dnevi dokončali grad- na Vranji Peči in dnigod," je njo telovadnice, ki na 1153 stanje telovadnic na kratko opisal kamniški župan Anton Tone Smolnikar in do- ostale rekreativne dejavnosti. dal. da se mu ne zdi pošteno, m2 površin ponuja vse za kakovosten športni pouk in Celotna površina telovadnice z ločilno pregrado zadošča da gradnja in posodabljanje šol bremeni le občine in ne za dve vadbeni enoti, poleg državo. Učenci OŠ Stianje, tega pa se na dobrih stotih kakšnih 350 jih obiskuje to nu Se ena manjša telovadni- matično šolo, bodo v novem ca. Nove so tudi garderobe, šolskem letu vstopili v pov-sanitarije in kabineta, poleg sem novo in deloma prenov-novega vadbenega orodja pa Ijeno šolo, nedavno odprtje je telovadnica opremljena nove telovadnice pa je že tudi z zložljivimi tribunami, zdaj delo olajšalo tudi učite-ki bodo še posebej dobrodoš- Ijem. "P<^oii za vadbo so ente ob različnih tekmovanjih, kiatnil" sta se nove telovad-ki jih imajo namen odslej nice razveselila profesorja organizirati. Gradnja telo- športne vzgoje Spela in Ga-vadnice in prenova ter prizi- šper, ravnatelj šole Boris Jedek k stari šoli so investicije, mec pa je dodal, da bo telo-ki bodo občinski proračun vadnica gotovo poba tudi ob obremenile za 750 milijonov tolarjev, pri Čemer je telovad- večerih, saj so prostori primerni tudi za različne rekre-niča slaJa več kot 260 milijo- ativne vadbe in kot taki na-nov. Pa so pogoji za športno menjeni vsem občanom. Železniki Priznanja iportnikom v športni dvorani Železniki so minuli teden podelili občinska priznanja na področju športa. Zlato plaketo so kot prizadevnemu športnemu delavcu podelili Vrnku Berniku, zlato plaketo kot najboljše društvo pa je prejelo rokometno društvo Al ples. Srebrni plaketi so podelili Stanku janžekovi- ču in Gregu Debeljaku za športne uspehe v gorskem teku in v kickboksu. Za uspehe v rokometu pa je bronasto plaketo prejel Luka Čufer, M. R. r. J UUDSKA UNIVERZA KRANJ Cesta Stâneta Žagana Kfanj vabi k sodelovanju PREDAVATEUE za programa: BOLNIČAR - N600VALBC 2â poučevanje r>aslednjih oredmetov - VZGOJA ZA ZDRAVJE \fi HIGIENA • POMOČ IN OSKRBA • PRAKTIČNI POUK Pogoj: visokošolska izobrazba a zdravstvene nege, pedagoško andragoška izobrazba in strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja. EKONOMSKI TEHNIK - PTI za poučevanje naslednjih predmetov -OSNOVE PRAVA Poçoj: dipJ. pravnik aii unk dipl. ekono^nist. pedagoško andragoška izobrazba, strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja. • RAČUNOVODSTVO Pogoj: univ. dipl ekonomist, pedagoško andragoška eobrazba, strokovni izpit s podroc>a vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili pošljite na nasiov; Uudska univerza Kranj, Cesta Stanek Žaga/ía 1.4000 KRANiJ. do 15.1. 2006. Delo poteka v popoldanskem času. Siti večnih Krajani Sela se počutijo zapostavljene, saj že najmanj deset let čakajo na pločnike ob glavni cesti Mateja Rant Selo • "Dovolj imamo praznih obljub. Na ureditev pločnikov čakamo že vse od takrat, ko so obnavljali cesto, prav tako naj bi uredili avtobusno postajo. Razen tega ni na cesti zarisanega niti enega prehoda 2a pešce." je razočarano naštevala krajanka Petra Likar, ki kot mamica treh majhnih otrok dobro ve, kakšno tveganje predstavlja sprehod ob glavni cesti. Prepričana je, da se bo morala zgoditi nesreča, da se bo kaj spremenilo. "Mogoče bodo pa vsaj moji vnuki dočakali pločnike!" Krajani si želijo, da bi ploč- nike uredih vsaj na eni stra* Mnoge ob pogledu na mamice z otroki na sprehodu ob cesti kar stisne prt srcu. ni ceste» da bi otrokom omo- /Foie: Pt^m uuk^t BiUam godli vamo pot v Šolo. Promet se je na tej cesti v zad- časom so želeli stvari pre- preko devetdeset odstotkov šest milijonov tolarjev. Slab-njih letih namreč močno po- makniti na bolje tudi z zbira- krajanov, " je še dodala Petra še pa kaže pločnikom, saj večal, vozniki pa bo besedah niem podpisov, ki se jih je Likar. bodo letos najprej prišli na Petre Likar pogosto ne upoš- nabralo preko sto. Krajani Projekt za avtobusno po- vrsto pločniki na DobraČevi tevajo omejitve hitrosti pri imajo pri tem občutek, da se stajališču na Selu je po be- in v Starih Žireh, kjer so vožnji skozi kraj. Tako je )ih z obljubami spomnijo sedah tajnika žirovske obči- razmere prav tako kritične, vsak dan nevarnosti izpo- samo pred volitvami, potem ne Andreja PoljanŠka pri- "Na Selu pa nameravamo stavljenih okrog trideset do Štirideset otiok, Id ob glavni cesti čakajo na Šolski avto- pa spet za neka) let pozabijo nanje. "Zato smo Še toliko bolj razočarani, saj je volilna pravljen, zataknilo pa se je letos najprej urediti most pri soglasju enega od sose- čez Zabrežnik, kar bi lahko dov. "Upam, da nam bo le- predstavljalo izhodišče, od bus. "Mnogi starši zato svoje udeležba iz našega kraja ved-otroke zjutraj raje sami pe- no med največjimi. Zadnjih to s uspelo doseči dogovor in bomo lahko to uredili." V koder bomo potem gradili pločnike," ni bil nič kaj raz- Ijemo v šolo, vendar vsi ni- volitev za župana se je v upa- ta namen so v letošnjem sipen z obljubami Andrej majo možnosti za to." Pred nju na boljši jutri udeležilo proračunu zagotovili dobrih Poljanšek. Poboj kanj na Sorskem polju ViKToa Luskovic « « ft gega • pa bi posledice lahko utrpeli tudi ljudje. Na društvu za opazovanje Poboj kanj na SorŠkem polju, ki so ga v začetku leta in proučevanje ptic Slovenije odkrili naključni sprehajalci, so prepričani, da gre v pri- bo očitno minil brez epiloga. meru poboja kanj za kaznivo Gorenjski lovski inšpektor dejanje nezakonitega lova, Jože Muri se je v akdjo podal vendar primera niso prijavi- z nekajmesečno zamudo, li. Tomaž Mihelič je pojas- polidja, kisojoobčaniobve- nil, da je bila petnajsterica ili o najdbi mrtvih kanj, pa zaposlenih v društvu, ki sise je bolj xikvarjala z vpraša- cer deluje v javnem interesu njem, katera polidjska upra- na področju varstva in ohra- va je pristojna za tO območje, njanja narave, "prezasede- namesto da bi se (družno) na", da bi se odpeljala na pri- lotila primera. zorišče dogodka deset kiio- Preiskovalce je čakalo na- metrov iz Ljubljane ali pa na- strupov v lovne namene je lene bratovščine, storilcev te- videz lahko delo, saj so na pisala kratko prijavo, ki bi jo najstrožje prepovedana že daj ni odkril, prav tako tudi prizorišču ostala trupla kanj lahko poslali tudi po elek- desetletja. Kanja ali mišar zdaj ne, "ker je primer že in zastrupljene vabe. Ker je bil pri poboju uporabljen strup, bi lahko govorili vsaj o dveh kaznivih dejanjih, to je o nezakonitem lovu in mu- tronski poŠti. Nič boljši niso (Bul« buteo), ki se zvečine raziskovala polidja". Polidja bili gorenjski lovd, saj se za prehranjuje z voluharicami primera ni raziskala. primer praktično niso zme- in mišmi, je popolnoma za- Za kaznivo dejanje neza- nili, republiški lovski inšpek- varovana vrsta, katere prega- konitega lova je zagrožena čenju živali. Povrh vsega je morda šlo tudi za kaznivo dejahje povzročitve splošne tor Igor Simšič pa se je izgo- njanje je z zakonom prepo- varjal, da za dogodek niso vedeli. Preganjanje ptic ujed s vedano že od leta 1976. Nezakonito preganjanje kanj smo že v prejšnjem de- de nama ali zaporna kazen do šestih mesecev oziroma celo do dveh let. Če bi se izkazalo, da gre za prekršek po nevarnosti, ker bi zastmplje- strupi je starodavni naČin setletju zabeležili tako na zakonu o divjadi in lovstvu ne vabe poleg drugih plenilskih vrst lahko zaužili tudi lova, ki se je v preteklosti od- Kranjskem kol tudi Sorškem oziroma zakonu o zaščiti ži-vij al po pol j ih in travnikih na polju. V enem primeru je vali, pa je zagrožena kazen psi in mačke, v najbolj Čr- obeh straneh Save. Lovd so storilec nekaj pobitih kanj od 100 do 300.000 tolarjev, nem scenariju - odvisno od ga uporabljali zlasti v času je- zabrskal pod listje v gozdu. Poleg tega je za vsako unič- tega, kateri strup je neznani senskih in spomladanskih druge so obležale po polju, storilec uporabil: strihnin, selitev in pozimi, ko je v na- Lovski irošpektor Jože Muri, danovodik ali katerega dru- ravi manj plena. Uporaba ki je tudi sam pripadnik ze- tolarjev. eno kanjo predvidena še odškodnina v višini 120.000 i á é* vilma .stan ovnik (3>g-gias. s i VABILA PRIREDHVE Kegljanje za pokal Kranja • Na kegljiiču v Kranju bo jutri, v soboto» 7. januarja, od 13. do 18. ure veliki kegljaški spekta-kel. Zbrani bodo vsi najboljši slover^ski kegljači minule sezone in legende slovenskega kegljanja, denimo aktualni dvakratni svetovni prvak Boris Benedik, najboljša slovenska kegijačica vseh časov Marika Kardinar, legenda z nastopi na več kot desetih svetovnih prvenstvih Darko Bizjak, naj» boljši slovenski kegljač v letu 2003 Marko Oman, najboljša članica 2005 Srankica Pavlovič, rekorder slovenskih lig Edo Terzič, rekorderka slovenskih lig in najboljša kadetinja Nada Savič. Turnosmučarski reli na Krvavcu • jutri v soboto, 7. januarja, CRS Kranj na Krvavcu prireja turn o smuča rs ki reli za člane, mladince do 20 let in ženske. Udeleženci se bodo pomerili na 9,3 kilometre dolgi progi, katere start in cilj sta pri koči na Cospinci, vilinske razlike je SSi metrov, najnižja toČka je na planini Jezerca O430 m), najvišja pa na Zvohu (1972 m). Start je ob 16. uri, tekma pa se bo zavlekla tudi v večerne ure, tako da bo preizkušnja v turnem smučanju za tekmovalce Še težja. Celinski pokal Planica 2006 • V soboto in nedeljo, 7. in S. januarja, bo Planica gostila tekmi celinskega pokala v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici. V močni konkurenci bo nastopilo 90 skakalcev iz 11 držav. Uradni trening se je začel danes ob 9. uri, jutri in v nedeljo pa bo poskusna serija ob 9.30, tekmovanje v prvi seriji pa ob 10.4$. Vsi lepo vábeni pod Ponce, kjer bo mogoče ogled tekmovanja združiti tudi z rekreacijo v zimski naravi. Ogled tekmovanja je brezplačen, plačate le parkirnino 500 tolarjev. Košarkarski spored • V prvi A slovenski košarkarski ligi se bosta jutri, 7. januarja, ob 19. uri, v dvorani Poden v Škofjl Loki pomerili ekipi Loke kave TCC In Kopra. V1, B košarkarski ligi je prav tako v soboto tekma med Portorožem in Tri* glavom, Kranjčani gostujejo v Luciji. V u. krogu druge košarkarske lige- zahod pa od Gorenjcev igrajo Jeseničani s Šenčurjem CP Kranj v športni dvorani v Šenčurju, in sicer soboto ob 18.30, Tinex Medvode pa gostuje na Vrhniki. V tretji ligi Ztri gostujejo pri Pobočju, Mavrica Kamnik pri Anhovem, Utrip Trzin pri Izoli, Smlednik Igra z Lastovko Ljubljani, StražišČe in Gorenja vas se bosta pomerita v soboto, 7. januarja, v dvorani na Planini, Krvavec in Radovljica pa v nedeljo. 8. januarja, ob 19.30 v športni dvorani v Cerkljah. V prvi ženski košarkarski ligi pa v 12. krogu v soboto igrata Neso LHKE z Odejo v Postojni, Domžale pa gostujejo v Črnomlju- Začetek ciklusov ŠK Stari Mayr • ŠK Stari Mayr Kranj vabi na prw\ letošnji turnir ciklusov, ki bo v torek. io. januarja, ob 17. url v klubskih prostorih. Glavni trg 165 v Kranju. Prijavite se do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elel POGOVOR Snovanja Kriminal je področje, na katerem se srečujeta red in kaos. Področje, na katerem poganja kriminal Je torej intimno blizu osrednjim vprašanjem obstajanja, podobno blizu jim je kriminologija in vsaj tako blizu že od pamtiveka tudi literatura. Tako pravi Matjaž Kmecl v uvodu h knjigi Leposlovje in kriminologija (Cankarjeva založba, 2005) avtorice Marije Milenkovič z Inštituta za kriminologijo. V svojem delu razčlenjuje dela slovenskih pisateljev Kersnika, Govekarja, Cankarja, Tavčarja, Milčinskega kot tudi velikanov sodobne svetovne književnosti od Dostojevskega do avtorjev detektivskih romanov. Med zločinom in Marija Milhnkovič, Inštitut za kriminologijo, avtorica knjige Leposlovje in kri m i no log i) a M etlA STRITMAR Ijanje pravnikov v njihovih skih leposlovnih del pred V knjigj s« v zvezi leposlovje- kotnem in Žaljivem ionu, kar .......................... delih. Njihova podoba je naj- koncem 19. stoL v zločin- prestopništvo lotevate tudi li- vnaša zmedo v dojemanje gk> aj vas je vodik)» da ste večkrat negativna, pravo je ska dejanja ne posega ob- terature, ki jo opredeljujejo bine tem, ki jih obravnava, se lotili knjige z na* mnogokrat prikazano kol last, temveč neki naravni kot leposlovje za mladino, Zame je to knjiga za staiše." slovoml^>osk3V}ein goljufija, odvetniki pa kot red. ki vlada svetu in veso* kot denimo literarnega dela kriminoíoBja. ki vse- nemoralneži in sleparji. Te lju, ter poskrbi, da je zlo kakor prrtesnei predstave izhajajo iz zelo "Ko sem se zaposlila na starega nasprotovanja pra-inštituitu za kriminologijo vnemu poklicu (opaziti ga pri Pravni fakulteti, sem se je že pri Dickensu), pri nas pa pri Kersniku in Cankarju, ter iz sovražnosti do kaznovano in dobro nagrajeno. Pri kaznovanju pa igra veliko vlogo tudi človekova vest. To je tista notra- pisatelja in pravnika Frana Milčinskega PHčki brez gnezda? "Zanimivo se mi zdi, da Ki je tudi dandanes nadvse aktualna? "Za današnje kriminologe in vse, ki se ukvarjajo z od- omenjeno delo priporoča jo kot klonsklm vedenjem, je naj- morala seznaniti s predmetom kriminologije. Ob pre- nja sankcija, ki je po navadi literaturo za mladostnike, saj bolj zanimiv tisti del Ulerar-najhujša, ker človek, čeprav ko bereS knjigo, vidiš, da je nega ustvarjanja Milčinske- n biranju različne strokovne li- vplivnih in mogočnih ljudi je še tako slab, globoko v pravzaprav namenjena star- ga, ki se ukvarja z vzgojo za-terature sem opazila, da se na splošno. v veČini sloven- sebi ve, kdaj dela narobe." §em. Res, da je napisana v lah- nemaijene mladine in s kaz-tematiki, to sla kriminal Ln literatura zelo prepletata. Kriminološke teme so se mi same od sebe povezovale s temami, ki so jih obravnava Ženske so hile u pisatelji svetovne in naše loi j iže vnosti. Tedaj Še nisem no tlOŠent vedela, da so se v svetu nekateri redki pravniki, denimo geografskem Ridiard Posner, že začeli lotevati pravnih tem v lepos- obntoàu v bistvu lovnih demi. Sama sem naj- podrgenent položaju. prej napisala vrsto člankov, VeaiiO v za katere je pokazalo zanimanje uredništvo Revije za kriminalistiko in kriminologijo. Na idejo, da bi potegnila v2poredr\ice med kriminalom in drugimi odkJonskmi Skrbele so za pojavi ter leposlovjem, sem prišla torej kot nekdo, ki je dont, otroke, študiral književnost in Imela sem obenem to srečo, da sem se zaposlila v samem središču strokovne literature moža, ostarele StarSe m pn o zločlnu in kazni. II vsem tem še Ob branju slovenskih pisateljev od )určiča daJje vidimo, delale na polju. ^a vednoma odvetnike, sodnike in dnige uradne osebe Po mojem je bilo opisujejo me laskavo, pa tudi usoda zlikovcev ni od- od njih dostikrat Visna od njihove sodbe? "Za slovensko literaturo odvisno ''se tja do konca 19. stoletja velja, po zgledu svetopisem-preživele skih naukov, da je zlo kaznovano, dobro pa nagrajeno. Uveljavila se je ideja o nekem nadnaravnem redu, seje ženska, vsak greh, vsak zlodin pride prej ali slej na dan in sledi kakor Lepa mu pravična kazen. Kljub temu da je bila večina pisate-Wlda, iz te ljev, ki so opisovali določena kriminalna dejanja, pravnikov, kot denimo Balzac, Tolstoj, Kafka, Glasworthy, pri nas pa Prešeren, jenko, Kersnik. Tavčar, MilČinski in družine. Čim pa pozicije začela odmikatije bila že deViantna " drugi, je zanimivo predstav. Marija Mllenkovtč, avtorica knjige Leposlovje in kriminologija (Cankarjeva založba, 2005). « $ m POGOVOR Snovama novanjem^ Predoči različne čo, denimo luičičeva Lepa na boljšem, ker niso bile so- Pa ne le to, delo je veliko imeti sposobnost odličnega Mene tipe staršev, razgrne paleto Vida. ali pa Kozakova Lepa cialno ogrožene. Ampak z bolj kompleksno. " napak, ki jih ti starši delajo Vida, je morda za trenutek njimi se je ravnalo enako, kot pri vzgajanju svojih otrok, obravnava alkoholizem. opazovanja, vse mora videti in slišati, preizkušati mora tldvduSWC, srečna, nato pa pade v še ved- z ženskami iz ruralnega oko- Aii & tem pokaže, zakaj ne- različne verzije o nekem do- jo depresijo." predvsem pa je za Milčin- skega najhuje zlo. ki ga Dmge potí, kot da je Lepa starši lahko naredijo svojim Vida pogubljena, torej nL otrokom, da jih zanemarijo Aii je bil odnos slovenskih literarnih uslvar^aicev "ma-ČistiČen" do ženske^ lia." kdo postane zločinec? godku, do katerih pride s koko Shciiock In kako jih vidijo naši pisate* lii? "V literaturi Dostojevske- sklepanjem." ga se prepletajo razliôii vzroki, ki nekoga pripeljejo do Predvsem Sir Arthur Conan Holmes ^'Starejšipbateljisotapro- tega, da stori kaznivo dejanje, Doyle in njegov znameniti notGHCtiO in prepustijo samim sebi." blem prikazovali v smislu zločin. Njegovi romani opi- Sherlock Holmes? moralnega poučevanja. Pri- sujejo usode povsem navad- Ker Miičinski opisuje druži- " Problem sem videla v povedovali so, česa ženska no in razmere v njej, oba star« tem, da so bile ženske na ne sme početi. Kasneje, de- nih ljudi, vendar so ti ljudje vsak zase enkratne osebnosti "Mene navdušuje, kako Holmes natančno opazuje. opazuje ša, kjer je pomembna mati. ki tem geografskem področju nimo Miško Kranjec, ženske z enkratnim življenjem, je drugačna kot v delih neka- v bistvu vedno v podreje- opisujejo bolj realistično. u^rablja pri tom tu^ lupo, porablja DH teitl vidi, česar drugi ne vidijo, in terih slovenskih pisateljev? nem položaju. Slabele so za Kranjec ne moralizira, ne Nenehno spraševanje o nato sklepa na podlagi sle- tUui luVO dov, npr. prahu, ki se drži ob- "Milčinski, ki je bO po letih dom, otroke, moža, ostarele obsoja, bolj življenski je in literarnega ustvarjanja Can- starše in pri vsem tem še de-kaifev sodobnik, ni idealiziral lale na polju. Po mojem je odkriva psihološke, biološke in sociološke vzroke za od- vsem, kar prinaša življenje in enkratnost posameznika» ali nanje tudi dobimo odogo-vor? kke ali obutve, jqe se je do- vidi, CČSOr drU^ ne vidijo in nato vek gibal, na podlagi človekovega videza pa , pre bere' zgodbo njegovega življenja "Dostojevski ves Čas išČe ali vsaj dela življenja." sklepa na matere mučenice, čeprav ni bilo od njih dostikrat odvisno klonsko vedenje žensk." zanemaril trpljenja žensk. preživetje družine. Cim pa se Kocmurka (v Ptičkih brez je ženska iz te pozidje začela V li leraturi, pa tudi v živije* odgovore na vprašanja o Živ-gnezdaj, najbolj nesrečna iz- odmikati, je bila že deviant- nju vendarle srečamo žen- ljenju in smrti, o pravičnosti Opisani so tudi ndce vrste fo- WOťflíífií slcdoV med vseh v povesti prikaza- na. V nekaterih kvJturah še ske, ki so zločinke? ^ . ----r*-: r o nih mater, je ženska, Jd jo je življenje najbolj teplo, vendar ni idealna mati." danes ženske za neposlušnost in nezvestobo kruto kaz- "V slovenski književnosti ni kakSne velike zločinke. in krivici, o odpuščanju, o renzični izsledki? maščevanju, o dobroti in zlu, "Ja, točno tako. Prva znan- flfjf^ OTaHu sovraštvu in ljubezni, o dolž« stvena kriminalistika je izšla ^ ^ Ker sva ravno pri ženskah, nujejo, denimo s kamenja- Zanimiv je primer Slave Ra- nosti in morali in nešteto šele nekaj let potem, ko so ro- jg dfŽi Oulcke kove, njen roman v treh de- drugih vprašanjih, ki se pora- mani o Sherlocku Hoimesu lih, ki je hkrati njen življe- jajo razmišljujočemu člove- že izhajali. Torej so bila v qH obutVe kje SC n em kaj pa Lepa Vida, ali ni ona Ali literatura, ki je <^edalo njepis. Ubila je moža, potem predvsem žrtev družbenih Življenja, pokaže vzroke za ko jo je leta trpinčil. V svo- ku. Vendar dokončnih odgovorov ne dobimo. V zvezi s njih prva napotila, kako naj razmer odklonsko vedenîe žensk? bi kriminalist preiskoval kaz- íg clovék ^bal, jem delu opisuje pot, ki jo je tem se nam kvečjemu za- nivo dejanje. Najprej prouče- "Lepo Vido vidim kot žr- "Ob razčlenjevanju literar- privedla do tega dejanja. stavljajo vedno nova vpraša- vanje sledov, zbiranje infor- f^f^ VOdlasi tpv řpnrav ona noře hiti nih d^l ro mi odniral^ aso- Nato ooisule obdobie v zaoo- nia." macij od prič, morda tudi ^ tev. Hoče se izkopati mer tako. da CTe orel nih del so se mi odpirale aso- Nato opisuje obdobje v zapo- nja dadje na različne laiminolo- ru in potem ko pride iz zapo-Ške teorije, ki so se začele ra, koliko energije je porabi- Sedaj pa od resruh tem k boi\ ga pisnega dokumenta itd. ker hoče živeti svoje življe- ukvarjati z žensldm odklon- la za to. da je zaživela nor- nje. Najti želi zadovoljstvo skim vedenjem veliko kasne- malno življenje." zase, noče se podrejati že- je. To so različne biološke, in pričakovanjem dni- psihoanalitične in tudi sodo- V svoji knjigj ne razčlenuje* 1 se na neki način upre. loške teorije. Hkrati literatu- le samo del slovenskih pisa- am dh norme, po katerih družbene ra pripoveduje to, kar po- teljev v zvezi s pisanjem o trivialnim, kot je denimo detektivski roman ? "Literarna teorija uvršča detektivski roman v triviidno književnost. Kljub temu da se žanra drži nekoliko zanič- udarjajo kriminologi, Id se zločinski dejavností in od» Ijiv prizvok, pa se veUko teo- vovala za moža, otroke." Neke vrste predhodnica s^ dobne ženske? Ženske. \á ve, kaj hoče in si za ta dlj prizadeva z vsemi sredstvi? žit- uicvarjajo z Ženskami, storil- klonskem vedenju. Obsežen kami kaznivih dejanj, da žen- je prispevek z naslovom ska postane prestopnica več- Znameniti kaznjenec - o Do- inoma potem, ko je bila sama dolgo časa žrtev. Zatirana, trpinčena, poniževana ali na kakršen koli način stojevskem in njegovi litera mri? retikov resno ukvarja s kriminalnim romanom ravno zaradi njegove priljubljenosti med bralstvom in ker so ne- grafološko proučevanje kake- ČloVekoVCSa ga pisnega dokumenta itd. ^ lnkojevsezbrano,sleditisCo vidCZa Va najzahtevnejše - miselni pro- . ces, ki je prikazan kot igra za "prebere " ZSOdbO laijenje možganov. Za detek- ** ® tivske romane je značilno, da nieSOVeSa j e vsa pozornost usmerj ena v J ^ ^ preiskovanje zločina in s tem Žlvljenja aH VSO/ iskanje storilca, žrtev sploh J J J ni pomembna. Življenja.'' V vaši knji^ sem prebrala, kateri med njimi dobre lite- da obstajajo pravila za pisa* "Dostojevski je moj naj- rame stvaritve/' "Tako je. Upornica, prva omejevana. Njeno dejanje je ljubši pisatelj. Je velik poznavalec Človeške duše. V nje detektivskib ^odb? "Zgradbo detektivske zgo- Ali je lahko detektivski ro- dbe je utemeljil že Edgar emandpiranka, ampak v upor zoper zatiranje. To velja romanu Zločin in kazen je man poučen tudi za krimi* Alan Poe. Sicer pa obstajajo duhu literarnega kaznovanja ne more biti srečna. Prekršila za vse ženske, ne glede na to, denimo psihoanaliziral zlo- noloee? iz katerega družbenega sloja činca. Dostojevski v Razkol- je družbene norme, zato prihajajo. Ne samo za tiste iz nikovu upodobi mladeniča, "Ne toliko za kriminologe kolikor za kriminaliste. V de- Van Dinej eva pravila za pisanje detektivskih zgodb, ki obsegajo dvajset točk in Id naj mora biti kaznovana, in sicer kmečkega, temveč tudi za ki ubije starko, ker misli, da tektivskih romanih mrgoli bi se jih pisec klasičnega de- tako, da pade v Se globljo ne- one iz mestnega okolja. Te bo naredil dobro delo, saj je veliko čisto praktičnih napo- tektivskega romana kar naj-srečo. Tudi ko iSČe svojo sre- zadnje so bile sicer nekoliko ta starka družbi škodljiva, tkov. Prvič, detektiv mora bolj natančno držal." Izbrani odlomki "Takoj, ko sva v Dachauu da hudič za mano ne molči ho, da bi bili ljudje pri roki, če ga, ljubezni in vzgoje potreb- metni in premislite: če bi t sedla na konje, sta se nama in da polni tudi moja uŠesa z bi skušnjava premotila mene nega sinčka samega puščati zdaj moja suknja vsa krvava pridružila dva hudiča. Eden je sedel k meni, drugi k Jo- napetimi samokresi, ostrimi bodali, samotnimi mesti in ali Schwarzkoblerja, da bi po- poslu. Ali gospod in gospa sta segla po orožju, kakor nama bila značaja, kakršne nam v pokazal krvTîv' štu. Že prve dni sva postajala jarld, kamor se lahko zakop- je šepetal hudič na uho." gled postavlja starorimska Precej bi vas zasrabili zamišljena in prav malo sva Ije ubiti čiovek. Bila sva pregovorila. Če sem pa pogledal brisana kakor dve p>odlasici po njegovem zamišljenem in vsak hip bila pripravljena, obrazu, sem čutil takoj, da še- da bi enega ali drugega ne "Gospod in gospa, oba sta peta hudič Joštu na uho: prehitel strel iz samokresa ali imela danes sejo, vsak svojo: ,Čemu ti je treba deliti? Sa» pa sunek z dolgim in ostrim gospa od pete ure naprej in je mokres imaš, bodalo imaš, in bodalom. V začetku sva poto- ob običajnem času večerje še Ivon Tavčar, zgodovina - pripravljena na ol- gnal Vîsodca kronika, 1019 tarju domovine žrtvovati. Če Kralj na Betajnovi, morilec! treba, tudi lastno dete..." Fran MSčinskL el Za šalo, iz dolgega časa malo poškropil s krvjo! Ir Ptiâd brez gnezda, 1017 če bi bilo tisti večer, prijatelj, Kaj še, prijatelj, kaj še! Ali tisoč ljudi zraven tisoč ljudi videlo ir samotnih mest je na vsaki ce- vala» če le mogoče, v družbi s ni bilo domov, gospod pa ob se vam sanja? Saj vas bodo za stran prli prijatelj, če boste govorili take neunmosti. V norišnico sti veliko; tudi jarkov je dosti, kakim konjikom, ki se je vra- sedmih sploh ni čakal večerje, da vržeš truplo v katerega, Čal s francoskega bojišča ali ker si jo je nameraval privoSd* kjer ga do sodnega dne nikdo od drugod. Ponod pa nisva ti na seji. Tako je ostal Milan vas bodo vtaknili! • Ali veste> iztaknil ne bo!' Če pa je Jošt nikdar ostajala na cesti; vselej sam doma pri svoji JerL More- kdo sem jaz? Kantor, kralj na Kralj Schwarzkobier opazoval sva si na večer poiskala seliš-moje zamišljene oči, je vedel, če, da sva prenočila pod stre- biti je gospodu in gospe zakrvavělo srce, da morala edine- Betajnovil !n kdo ste vi? Izgubljen študent! Bodite pa- lec! Kaj šel To se nam je le tako sanjalo, o prijatelj, in vtaknili bi vas v norišnico!" Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi, 1002 I IMENOSLOVJE Snovanja Kaj so stanovniška imena? Stanovniško ime je ustaljeno strokovno poimenovanje za 'ime po kraju prebivanja', 'ime za prebivalca (zlasti kraja, a tudi pokrajine, države)', s tujko etnik, npr. Bohinjec, Brezjan, Kropar, Kranjčan, Ukrajinec. Poimenovanje morda komu zveni hrvaško ali srbsko, vendar nam pristni slovenski priimek Stanovnik in njegova glasoslovna različica Stanonik nedvoumno pričata o domačih koreninah. Od od cev do Količánov do V canov y Količevcev v Prešernovem času so poznali še Ljubljance in Ljubljanke, Blgd pa so še danes posebno občutljivi na svoje stanovniško ime in trdijo, da so pristni domačini izključno Bl^d, medtem koso BUjčani kvečjemu prišleki; v nasp rotju Silvo Torkar Izrazit poseg v korpus hovč so iz tafioucev prekrsti- docela nepotrebno. Kajti no forsira normativni pre- I • SO Idrijčani že pozabili, da so bili še pred vojno Idrijci. erminološko zve- stanovniških imen pomeni informativno-normativni i v Lahovčane, KoliČane, Id načelo, ki so ga skušali uve» stanujejo v KoliČevem, v Ko- viti že avtorji SKI19S5 in hod na eno samo pripon-sko obrazilo. Če se ozremo po proble- zo sWnomiífco priročnik Slovenska krajev- Učevce. Kopačane iz Kopač- ga razvija tudi SP 2001, naj ime so uporablja- na imena (SKI 1985) lestih nice v Kopačničane. Skaru- bo stanovniško ime izpelja- matiki stanovni§kih imen li vsi najvidnejši avtorjev. Ta poleg živih ob- Čant iz SkaruČne pa v Ska- no iz krajevnega Imena na drugih slovanskih jezikih, slovenski ime- lik uvaja množico umetno ručenčane, čeprav so Lahov- tako napovedljiv način, da lahko vidimo, da npr. v ruš- noslovci od Luka Pinlarja prek Frana Ramovša n ustvarjenih stanovniških ri, KoliČani, imen. ki so sicer navedena Kopačam 1 n SkaruČani z vidika knjižne- ga bo znal ustvariti vsak ko» Čini pravopiscř ne predpi-ličkaj pismen Slovenec, nas sujejo oz. vsiljujejo posa- Franceta Bezlaja do Alenke zapostavljeno in so označe- ga jezika popolnoma spre- vse prevečkrat lahko pripe- meznih priponskih obrazil, Šivic-Dular, sprejet je tako v na 2 zvezdico. SP 2001 je jeniljivi. Znano je sicer, da Ije v konflikt s tradicijo. Če temveč kvečjemu ugotavlja-SSKi kot pri slovenskih av- šel še dlje in je umetne ob- so v 19. stoletju in tudi še bi omenjeno načelo dosled- jo njihovo produktivnost in torjih Enciklopedije slovan- like stanovniških imen po- ske onomastike (ki je izšla v dveh delih v letih 2002-2004 na Poljskem). S P 200J to terminološko zvezo pozna, v praksi pa uporablja novo terminološko zvezo daleč v 20, stoletje prevladovale oblike stanovniških stavil na prvo mesto in v mastnem tisku, žive pa navedel v navadnem tisku za besedico tudi. včasih pa jih ce in Ljubljanke, Blejci pa so no razvijali, bi prebivalcem pogostnost. V ruščini ob-AjdovšČine morali reči Aj- staiajo obrazila -anin (kur- je gladko opustil. Ustvarjalci umetnih oblik stanovni- imen na -ec. V Prešernovem dovŠčinčani, čeprav sta tako času so poznali še Ljubljan- SKI 1985 kot S P 2001 tu ohranila ljudsko obliko dovci. Pri izpeljavi stanovniških imen iz dvobesednlh še danes posebno občutljivi na svoje stanovniško ime in Ških imen so v želji po Čim- trdijo, da so pristni domači- krajevnih imen so zagovor- večjem poenotenju priponskih obrazil težili k uvaja- ni izključno Blejci, medtem nlki umetnih oblik že v pri- jánin < Kursk), -čanín (ro-stovčanin < Rostov), -ec (pe-terbúržec < Peterburg, -Jak ják < Tula, -ič (moskvič Moskva, pskovíč < Pskov), -it (odessit < Odes-sa\. Od ko so BldČani kvečjemu pri- prebivalsko ime. Slovenski jezik je skozi stoletja v svojih narečjih razvil razmeroma bogato podobo stanovniških imen. Tvori jih s pomočjo priponskih ob- di njegove domnevne ne- bili še pred vojno Idrijci. SP in povsem nepotrebne zlo- odessit zaradi tega jezikovni razil, med katerimi so najpo- knjižnosti. Prebivalci Slapa 2001, kot kaže, prav zaradi žene tvorbe namesto izpe- priročniki in slovnice še ne nju obrazila -čan. Zlasti so Šleki; v nasprotju z njimi so ročniku SKI 1985 zavrgli v stoletjih rabe i zbrušena produktivni le -anin, -čanin in - ec. vendar k stanovniškim preganjali obrazilo -ar zara- Idrijčani že pozabili, da so imena in ponudili okorne imenom moskvič, tuljak. gostiiejša:-cc {za ženske-fca, naj bi tako bili S/apiam (in znane blejske trme daje -ica). -an (za ženske -anka), - ne Slapaiji). bohinjski Ko- prednost obliki Blejci pred ar (za ženske -arica. -arka) in privnikarji naj bi bili Kopriv- Bkjčani, medtem ko na ra- Ijank: Novovaščan namesto lan (< Nova vas). Čete-noravanec namesto Četenec sestavljena obrazila:-iJnec, - ničani, soriški Torkarji (s čun umetno ustvarjenih (< ČetemRsvan). Medvedje- orke) pa TorČani; bolje so odnesli Kropani in Še ne- ovec. -enec, -čan (-ec -k -jan). Sloveïiski jezikovni priročniki, Če vzamemo za izho- kateri, ki so jim obrazilo -ar dišče SP 1962, niso radikal- za zdaj še dovolili brez alternative. Toda avtorji priročnika SKI so ustvarili oblike no posegali v te tvorbe in so v bistvu dopuščali dste obli- Ospčanov in Osapčanov ( Osp) ter HotedrŠičanov (1 iffnnyii nAflJ '7Arr)lio - Ti i otr\ po n a if ^ 15 ^flrvi lin na precej zanimivo so oče m njegovi bratje odïh zemlje Pece • Turistični rud- zeto razkopavali zernljo na v gore, da bi tako feoř pred ve- nik ter miizej Mežica. Vred- mali vzpetinid, Še en "kup" liko zimo. z nekaj sreče naíli nos t slovenskega dela pro- je bil odprt nekoliko dlje nad SUi ie Vonuittlo rudo. Ker U ni po- jekta, ki bo potekal tri leta, je potjo, skrajno desno v dolinl- J i ^ síař mož, ga spet niso vzeli s 164.000 evrov, od tega naj d pa šotor, v katerem so v V Voletflih ^^^ vendarle bi 75 odstotkov dobili iz ev- času izkopavanj bivali dlani ^ tu," je pomislil, koje z roba ropskih strukturnih skladov, terenske arheološke ekipe. tŤieSecih vašo na ^^kričal v majhno dolinico 25 odstotkov pa bodo zagoto- r M M L*« J jm^ m «MI« nI ^^t Kot je povedala vodja iz- na začetku prelaza. travnatih '■ohooooM- Naj bo nekoliko poetičen vili Občina Bohinj, Triglav- kopavanj, arheologinja v Go- Arheološka Izkopavanja v lepem» a ekstremnem okolju. ski narodni park, Ministrstvo za kulturo in Ministr- ObfŤlOČiih ki so ^vod v reportažo bralcu zgolj stvo za okolje in prostor. prvi, z domišljijo podkrep- renjskem muzeju, sicer pa tudi domačinka iz Bohinjske njem arheoloških najdišč možnosti za kakšno odkritje Bistrice Mija Ogrin, so loka- po slovenskem visokogorju, je na primer na pašnih ob-Prizorišče izkopavanj v djo na Kalu našli že pred predvsem Julijskih in Kam- močjih," skrivnosti razisko- nekoliko razkriva Mi- se nuhciidlu nud pogled v človekovo pre- osrčju Julijskih Alp v Spod- dvema letoma, skupaj s ta- niško Savinjskih Alpah. %/ fâl'li^et L/Î i A «li iVt • T» i í»lrí v» rr^^Vi 5 Tv» /4 i arvt TKT D " »» ^ rl-ifAi^t t <-\f> r-i teklost, ki |e, kot boste ob njih bohmjskih gorah, pri- kramim direktorjem TNP "Ze v y razredu osnovne ran, ki ima tudi izjemen ob- Miran BremŠak in nadalju- že dale zanimive najdbe. QOZdnO yyieio branju spoznavali, svoje sle- bližno uro in pol hoda od Janezom Bizjakom in Mira- šole sem vseskozi raziskoval čutek za prostor in izgled te- ^ ^ ' di pustila tudi visoko v go- zgomje postaje gondole na nom Brem^akom, ki se že po bližnjem gozdu, najprej rena. Doslej je odkril že več ho^dta ^^ dvigajo nad Bo- Vogel proti Komni, na ti- več let ljubiteljsko ukvarja z me je gnala želja po razisko- kol 140 za raziskovanje pri- ^ hinjskim jezerom. V drugi stem delu poti, ki mu doma- odkrivanjem morebitnih vi- vanju skritili zakladov, kas- mernih lokacij. Mnoge iz- naHciiGÍÍŠČCI sokogorskih najdišč in kot neje pa zanimanje za našo med njih so po kasnejših iz- ^ ^^K^^^^^^^^^^^^^^^BÊS^ÊÊft^^^^KU amater sodeluje z arheologi. kulturno dediščino," razlaga kopavanjih arheologov tudi Železove rude -bobovca pa so omogočala rudarstvo in železarstvo. '' Ima nos za "^odovino v gorah*' je, da je s , France- Kot menijo strokovnjaki, je tom Steletom, etnologom poleg pomanjkanja denarja Tonetom Cevcem in drugi- prav odkrivanje najdišč naj- "Kosiiiilooo, špageti s tuno, solata..., pa hitro, sicer bo hladno," je ekipo sredi dela na kosilo vabil Miran mi Že pred desetimi letí začel s prvimi "ogledi" za arheološkimi najdišči na Kamniškem sedlu. Kako se večji problem visokogorskih van), zato SO tovrstne ljubiteljske pobude več kot dobrodošle. BremŠak, v priložnostnem odločiti, kje v Širnem visoko-taboru mož za vsako delo, od gorju zakopati lopato, naj- pomočnika pri izkopavanjih, brž se tega ne počne kar o rudarjenju v gorah Mnogo sledov do fotografa, organizatorja lako "na blef', me je zani- tabora in ne nazadnje tudi kuharja. Miran, doma z Cmajnice pri Komendi, po sme malo? "Osnovno vodilo pri odkrivanju je, da lokacija ne v senčnem m ve- "Raziskave, ki smo jih v minulem letu vključili v projekt, so obsegale topografske poklicu sicer strojnik, zapo* trovnem prostoru, na plaziš- preglede in arheološka izko- sien pa kot vodja proizvod- Ču, na hudourniškem ob-nje v kamniškem Stolu, je močju, dobro pa je, če je bli- pavanja," razlaga vodja izkopavanj Mija Ogrin: "Pri !o- Miran BremŠak, ljubrteljski arheolog v vlogi kuharja ljubitelj narave, lesa in tez- zu voda in da je teren pre- pografskih pregledih poten- baistva, kot navdušen plani- gleden, skratka tam, kjer je dalnih arheoloških najdišč v nec pa se zadnja leta inten- bilo tudi ljudem v preteklo- zivno ukvarja tudi z iska- sti čim bolj prijazno. Več ► . stran REPORTAŽA Snovanja ^ i7.stran Zadnji Vogel. Na lokaciji, šec, na Kalu pa Matija Cer- ( 1 o.-11. stol), bronaste fibuJe opravili tudi na plaiúnah Vo- odkriti v letu 2003, so se od- kovnik in Mitja Ko^ar. "Se- (2.-3. stol), živalske kosti, od- dene Rupe, Komna in Peča- visokogorju, na Pokljuki, v ločili zakopati na podlagi veda sta tu nepogrešljiva Mi- krite pa so bile tudi velike ko- na. Na prvi naj bi šlo za rim- Triglavskem pogorju, Spod- predhodne testne sonde. Na ran Bremšak in fanez Bizjak ličine železove rude, pred- skodobno postojanko, na njih bohinjskih gorah in na nekoliko dvignjenem pomo- izTNP.kijenazačetkuizko- vsem bobovca, iz česar bi tem mestu te bil med dru- [elovici smo tako odkrili nekaj novih arheoloških naj- lu Kala so izkopali bronasto-dobno keramiko z omamen- pavanj s pomočjo Slovenske lahko sklepali, da je šlo na gim najden zvonček iz kon-vojske poskrbel tudi za heli- tem mestu tudi za deponira- ca 1. oziroma začetka 2. sto- dišč, ki potrjujejo obljude- tiianim ustjem in kose kam- koptersko dostavo orodja, nje rude. Po planini ne a» na Komni nai nost visokogorja že v zgodnji nitega orodja, Nedaleč stran šotora, vode. drugih življenj- manjka sledov rudnih jam prazgodovinsko postojanko bronasti dobi, to je 2000 let so odkrili tloris stavbe iz po- skih potrebščin ..." vse tja proti vznožju Debele iz obdobja paleolitika, očitno pred našim štetjem." Prav znorimskesa obdobja. Kam- II Eno luno pred izkopava- peči. "Vsa ta odkritja kažejo pa je v rimski dobi cvetela tako zgodnje bronastodobno niti suhi zid se je na spodnji nji na KaJu " v duhovitem na prisotnost človeka v viso- tudi Pečana, kjer so vidni postojanko lovcev in prvih iskalcev rud so odkrili na območju Kala pod planino tem območju so: novec strani, kot kaže, porušil na tonu nadaljuje Ogrinova: kogorju tudi v bol) oddaljeni sledovi rudnih jam, kar kaže notranjo stran. Najdbe na "...smo izkopavali na planini preteklosti. Očitno je bilo vi- na rudarjenje tam gori. "Z Kiek na Pokljuki» na planini sokogorje že nekoč gospo- nadaljnjimi raziskavami Brortastodobna keramika s Kala. 361), k) najbolj natančno da- Podhoma in Blejske Dobra- darsko precej zanimivo, saj tira stavbo» keramika, brusni ve. Tu še ohranjene zidane je ponujalo v poletnih mese- bomo v visokogorju zagotovo lahko razkrili Še marsi- kamen, tipičen za take po- stavbe kažejo na srednjeve- cih pašo na travnatih območ- kaj," dodaja Ogrinova, znorimske lokacije, v nepo- Ško rudarstvo na planini. , ki so se nahajala nad vseskozi odlično sodeluje sredni bližini tega tlorisa pa so tudi sledovi rudnili jam, kar kaže na rudarjenje. Najdbe kamnitega orodja s Komne menda kažejo na Se starejšo prisotnost človeka. Tudi na ieh lokacijah so s prvimi arheološkimi raziskavami začeli že v letu 2002, nadaljevali dve leti kasneje, lani gozdno mejo, bogata nahajališča železove rude - bobov-ca, pa so omogočala rudarstvo in železarstvo. Ob tem tudi z dr. Jano Horvat in Inštitutom za arheologi) pri ZRC SAZU. Pred dnevi so že pripravili pano in infor- pa so izkopavali predvsem so bukovi gozdovi ponujali mativno zloženko z glavnina severnem delu planine. tudi možnost oglarjenja,' mi informacijami o doseda- Prl izkopavanjih sta sode- Tudi na tem delu planine razmišlja Ogrinova in doda- odkritjih v okviru pro- 1 ova la študenta arheologije Andrej Preložnik in Maja Je- na jd be dokazujejo poselitveno točko v času od rimske ja. da bi veljalo posvetiti po- jekta Iron Route - Železna zornost tudi vprašanju, ali pot, o skupnih dognanjih rala, za fizi6io pomoč pri ko- dobe do zgodnjega srednje- sta se planšarstvo in zelezar- vseh partnerjev pa bo moč panju zemlje, gre namreč za ga veka. Med najdbami tako stvo med seboj prepletala, marsikaj izvedeti na skup- precej zahteven teren, pa najdemo keramiko iz rim- Topogiafske preglede po- nem večjezičnem informa* študenti in dijaJd iz Bohinja: ske, zgodnjesrednjeveške tencialnih arheoloških naj- livnem portalu www.ironro- Roman Sodja, Anže Koro- ,-9. stol) in s tesmimi so ute .org. Arheologinja Mlja Ogrin "popisuje" najdišče Andrej Preložnik pri fotografiranju iz zraka Terenska ekipa arheoloških izkopavanj na Kalu Prave ljudi na prava mesta SEDM IGA Martfia Smolnikaíí ve najvplivnejši me-H/li v dréavi doživljata notranje pretrese^ Ena je Časopisna hiša vič v novejši zgodovini domaČe medijske remičnosti Je namreč v Črno vdovo vstopil politično brezbarvni oziroma neobrC' stal preplah. Po kuloarjih in v ío5íní eliti. Nobeno večje pres^ gim potegovali tudi nekateri javnosti so začeli krožiti sce- nečenje pa ne bi bilo zame novinarski kol^; Janez Mar- nariji o mogoâk, manj mogo- niti, če hi Cantatjev lastninski keš. Peter Jančič, Rosviia Pe- čih in nemogočih kadrovskih delež kupil nemški konserva- sek in Vida Petrovčič. Vsaj za Delo druga javni zavod RTV menjeni kapital. Mislim na spremembah. Najbolj pogojno řívní dnevnik FrankJitrter Ail- Petra Jančiča m Vido Petrov- Slovenija. V Crni vdovi so za vstop Matjaža Gantarja in rečeno Čmo^ed scenarij je na- gpmeine Zeitung. ki Je aktual-zdaj aktualne lastninske spre- njegove KD Group v Delovo stal v glavah donedaimih glav- ni slovenski vladni opciji precej naklonjen. Vprašanje pa je, ali bi biii Nemci kot solastniki membe, na nacionalni RTV lastninsko strukturo. Jn kaj se nih akterjev, ki Je na dve naj-pa kadrovske. Te imajo osno- po težko pričakovani m krat- vplivnejši mesti postavil Ma- čič iz prve roke vem. da jih po tov rs tnih ambi cija h n i hče sploh vprašal nt oziroma, da teh ambici: nimata. Kar se vo v lani sprejetem zakonu, kotrajni spremembi v deželici gov tandem Slivnik - Markeš. največje slovenske časopisne mi zdi samoumevno. Novi- proti kateremu se je z vsemi pod Alpami zgodi? Tako feoi Danilo SiivniJe naj bi v Črni hiše naklonjeni tudi parcial- narstvo Je namreč eno, me- Štirimi oziroma z referendu- Je s politiko neobremenjeni vdovi zasedel mesto generalne- nim političnim interesom Jan- nedžment pa povsem nekaj mom uprla opozicija. Kot kapital v hišo prišel, iz nje tudi ga direktorja. Janez Markeš ševe politične elite. Ne verja- drugega. Od novoizvoljenega vemo. zaman. Sprememba na vladni ravni Je povzročila odide. Ali, točneje. Je v fazi pa javnega urednika. Zgodilo mem. !n samo iz tega zornega svela zavoda pnčakujem naj-odhajanja. Tako Je vsaj razu- sc ni ne eno ne drugo, ampak kota se mi zdi vstop nemfkega manj to. da bo ravnal premeti namige v zdaj tt Delovi tretje: Gantarjev umik. Za kapitala v Delo vpra^jiv. Ni- udarno in postavil prave ljudi za moje razumevanje stvari) doslej največjo spre- ediciji Mag, kjer v Rubriki zdaj res samo Še domneven, kakor pa ne nerealen. na prava mesta. Za general- Prvi ta teden pod številko 4 Kar se mene tiče. me umik Nerealno pa se mi zdi pisa- nega direktorja menedžerja. membo v največji časopisni piše: Matjaž Gantar, prvi Matjaža Gantarja ne bi nil i nje, da ne rečem natolcevanje za urednike pa novi na rye. hiši Delo. Se razume, da se mož KD Group - brez Dela. najmanj presenetil. PaČ zoro- Slovenskih novic, naj bi se za Kakršna koli drugačna odlo- pridevnik najve&i nanaša na Vsekakor Je s prihodom di političnega pntiska m apeti- mesto novega generalnega di- podalpski medijski prostor. Pr- Matjaža Gantarja v ftiiř na- ta. Je eminenten vsaki ob- rektorja javne RTV med dru- Čitev bi stanje stvan samo poslabšala. m EKONOMUi Stefan. za rgi (§>g-glas. s ř 19 Novi Z novim letom je svoj mandat nastopila nova uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., ki želi, da Mercator ostane največji in najboljši trgovec v Sloveniji in vodilni na trgih jV Evrope. Šttfan Zarci Ljubljana • "OdloČili smo se, da se predstavimo zunanji javnosti šele po nastopu na-5ega mandata in potem ko smo se predstavili našim sodelavcem," )e uvodoma dejal mag. Žiga Debeljak na sredi* ni predstavitveni tiskovni konferenci v Mercatorju. Poudaril je, da je nova uprava funkcijsko organizirana, pri čemer bo kot predsednik uprave, poleg koordinacije uprave in koncema prevzel še področje razvoja, investicij, informatike, financ in kontrolinga, računovodstva, interne revizije in odnosov z investitorji. Članica uprave mag. Vera Aljančjč Falež je prevzela upravljanje s Člove- Nova Mercatorjeva uprava, (od leve); mag. Mateja jesenek, predsednik mag. Žiga Debeljak, Škimi viri, organizacijo in mag. Vera Aljančič Falež in Peter Zavrl, kakovost, pravne in splošne zadeve, članica uprave mag. tovalca predsednika uprave, vodilni trgovec na trgiii Hr- stalno prilagajanje prodaj- Mateja Jesenek področje tr- medtem kose z nekdanjima vaške (danes 4 odstotke, ci}j nega spleta v Sloveniji ter ženja izdelkov in storitev, članoma Marjanom Sede- je 12 odstotkov), Bosne in na tujih trgih. Nadaljevali tržnih raziskav in razvoja. nabave in odïwsov z dobavi- jem in Alešem Čerinom o Hercegovine (danes 2 odstot- lx>do s politiko, da je 70 do nadaljnjem sodelovanju Še ka 5 e 75 odstotkov blaga sloven- telji ter odnosov z javnostmi niso dogovorili. in Črne gore (danes i odsto- skega porekla. Predsednik in član uprave Peter Zavrl pa Nova uprava si je zastavila tek, dli 20 odstotkov) tako s uprave Debeljak je napove- področje maloprodaje, vele- cilj, da Mercator ostane naj- strateškimi povezavami kot dal tudi možen razvoj dru- prodaje, franšiznega siste- večji in najboljši trgovec z ži- tudi razvojem lastne malo- gega nosilnega stebra Mer- ma ter logistike in distribu« vili in artikli vsakdanje rabe v prodajne mreže. Poleg tega ci je. Dosedanja Člana uprave Sloveniji (s 4 o-odstotnim pa se namerava na daljši rok (adranka DakiČ in Stanislav tržnim deležem • danes ima- širiti tudi na ostale trge JV cator^a v nemarket programu". Za velike lastnike, kot sta Pivovarna Laško in Istra- Brodnjak bosta postala sve- jo 43-odstotnega) in posUne Evrope; v Romunijo, Albani- benz, bodo dosledno veljali jo, Makedonijo in Bolgarijo, enaki pogoji in načela poslovanja kot za druge dobavitelje, je posebej poudaril Član nove Mercatorjeve uprave Peter Zavrl, ki je prišel v Mercator iz kranjskih ŽiviJ, je za Gorenjski glas deiaJ: za razvoj so zanimivi m pomemjo nove dolgoročne priložnosti 'Odločitev za sodelovanje v upravi je bila zelo lahka, saj Veliko pozornosti bodo Debeljak- O rezultatih pravkar kon- predsednika in članici uprave dobro poznam, njihovo namenjali ustvarjanju pri- Čanega poslovnega leta in poznanje in sposobnosti. Smo trgovci po duSi, vsi izhaja- deloviiega okolja ter drobnejših načrtih v letoš- mo iz Mercatorja, tudi sam se že čutim pravega Merca» torjevca, čeprav prihajam iz enega od njegovih gorenj- možnost osebnega m stro« njem letu ob tej pnliki niso kovnega razvoja zaposlenih, želeli govoriti, pač pa jih Na področju sodelovanja s bodo predstavili konec tega skih pravnih predhodnikov. Gorenjcev nas je na odgo- strateškimi partnerji bodo meseca. Generalno ostaja cilj vornih mestih v Mercatorju kar veliko in prepričan poudarjali sodelovanje pri za petlemo obdobje 5-odstot- sem, da bodo imela vlaganja v obnovo in novogradnje razvoju kakovostnih in iz- na rast v evrih in investiranje trgovin na Gorenjskem zadostno podporo. Gorenjska virnih izdelkov ter poveza- . v skladu z možnostmi, kar znaša od 120 do 150 milijonov evrov letno. je za Mercator vsekakor tržno zanimiva regija." ve, ki bodo omogočale sistematični razvoj odnosov in Krila so vedno krajša Na5 najveiji letalski prevoznik Adria Airways je iani posloval z izgubo, zato novo vodstvo namerava spremeniti letalsko floto. Štefan Žargt JO sedeži) in drugo v tovorni verziji, medtem ko bodo eno Ljubljana • Konec decembra od letal Canadair CRI 200, nih tveganj, zavarovanje pred dvigom obrestnih mer), zmanjšali število indi- nudbe na trgu za najemanje letal nameravajo še do poletne sezone najeti nekaj reaktivnih letal s 70 do 120 sedeži. enega od lastnih airbu-sov, ki imajo okoli 170 sedežev, pa dati v najem. Kljub temu da se nova uprava, kljub priporočilom svetovalcev, ni odločila za korenito je v medijih precej prahu Id se mu izteka najem, vrni- vidualnih pogodb (iz 16 na znižanje plač, med piloti za dvignila novica o tem, da namerava novo vodstvo edinega slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways, ki ga od no- li. Na včerajšnji tiskovni 6), odpovedali svetovalne svoje ukrepe ni naletela na konferenci so celotna upra- pogodbe, uvedli nov način razumevanje, že navedeni va in predsednik nadzorne- odobravanja računov, itd., ukrepi, ki jih bo srednjeroč- ga sveta zelo temeljito pred- kar vse naj bi omogočilo pri- no spremljala še temeljita stavili stanje družbe, ki je hranek več kot 500 milijo- reorganizacija, preselitev na vega leta kot predsednik lani 'pridelala' za skoraj dve nov tolarjev letno. Še po- skupno lokacijo na Brniku, uprave vodi mag. Iztok Ma- milijardi izgube. Nova upra- membnejši pa je ukrep opti-řačič, preko le na papirju ob- va se je odločila kar najhitre- malizacije sestave flote letal, pa na) 01 že letos omogočila pozitivno Adriino poslova- stoječe driižbe Aurora Airli- je ukrepati, pri Čemer so iz- pri čemer je omenjeni na- nje. Malačič zagotavlja, da je nes najeti dve manjši turbo- vedli veČ ukrepwv na podro- jem le začetek. Na osnovi vizija razvoj in rast Adrie propelerski letali Embraer Čju financiranja (refmanci- podrobnih analiz letov, po- Airways, da ne bodo odpuš- EMB 120, eno v potniški (s ranje posojil, zaščita tečaj- tnikov, zasedenosti in po- čali niti prodajali letal. LjUSgANA Nov predlog zakona o gospodarskih zbornicah Včera; je vlada obravnavala predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki bo temeljito spremenil sedanje organiziranje gospodarstva- Predlog pričakovano prinaša neobvezno članstvo. Gospodarska zbornica Slovenije pa se bo dolžna ne žel biti več reorganizirati v petih mesecih, član CZS, včlanjen v naslednico GZS, bo lahko izstopil s pisno izjavo, CZS pa bo morala na dan uveljavitve zakona pripraviti seznam Članov in zneske vplačanih članarin posameznih članov od 1. januarja 1996. Na tej osnovi ugotovljeni delež bodo namreč člani lahko v roku dveh let prenesli na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu, zbrana upravičenja pa bodo tedaj tudi osnova za delitev premoženja CZS. Pravna z i zva- naslednica CZS naj bi še največ dve leti nadaljevala janjem javnih pooblastil. S. 2. Kran; Tevž Tavčar se je odločil za Gorenjski tisk Nekdanji predsednik uprave Skimar, krovne družbe in lastnice begunjskega Elana, Tevž Tavčar, ki je to družbo vodil i6 mesecev, je z novim letom začel delati kot pomočnik direktorice za trženje in nabavo v Gorenjskem tisku. Konec oktobra se ie namreč ij, da odstopi z vseh j v Skimar- ju in Elanu, kjer je operativno vodil tudi proizvodnjo plovil. Kot pristal hitrih in radikalnih gospodarskih rešitev je bil v Skimarju in Elanu nezadovoljen z dvojnim sistemom nadzora In nesposobnostjo nekaterih Članov nadzornih svetov, ki niso potrdili reorganizacije, ki jo je predlagal, nití ni bilo razumevanja za njegovo iskanje strateškega partnerja Elana. Svoje ime dobrega gospodarstvenika je Tevž Tavčar ustvaril z uspešnim vodenjem Interspara in Name, direktorici Co- crepitv je v fetu renjskega tiska i Kobal pa naj bi pomagal poslovanja tega uglednega grafičnega podjetja, 2004, po izgubi posla zaradi ukinitve Tobačne tovarne Ljub-[ana, zašlo v Izgubo, lani pa že poslovalo z dobičkom. Š. Ž. Uze iSa, 4000 Kranj PRILOZNOS i a NA OBMOČJU CORENJSK Zaposlimo: ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA (m/ž) Pričakujemo najmanj srednjesolsko izobrazbo ekonomske, komercialne aíi druge ustreznesmeri poznavanje ustreznih programskih orodij eno leto delovnih izkušenj zanesljivost samoiniciativnost komunikativnost Omogočamo ustvarjalno delovno okolje možnost strokovnega izobraževanja in izpopol njevanja samostojno in dinamično defo stimulativne zaslužka D«lovno razmerje bomo 2 Izbranim kandidatom sklenili s polnim delovnim časom za določen čas enega ieta in s trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo zaposUtve za nedoločen čas. Ponudbe s hrathim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poSljrte v 8 dneh po objavi na naslov; ZAVAROVALNICA TRI C LAV, D.o. Območna enota Kranj Bkiwelsova 20, 4000 Kranj trigiav f f é 4 è- 20 KMETIJSTVO cveto.zaplot n ik @ g-gias. si Krani Investicijske podpore tudi za manjše kmetije Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo nov program razvoja podeželja za obdobje 2007 • 2013, Program $e bo obll-covai okoli treh "osi" - konkurenčnosti za kmetljsivo, gozdarstvo In prehrano, upravljanja zernIjiSč in okolja 1er kakovosti življenja na podeželju, v primerjavi s sedanjim pa vseboval tudi nekatere nove ukrepe, Ko je svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice na zadnji lanski seji obravnaval izhodišča za reformo razvoja podeželja, je zavzel stališče, da mora program vsebovati dovolj investicijskih podpor za tehnološki napredek v kmetijstvu ter za ohranjanje kmetijske pridelave In delovnih mest v kmetijstvu in na podeželju. Pri razpisnih pogojih bo po oceni sveta treba paziti na to, da se bodo za Investicijske podpore poleg večjih kmetij fahko potegovale tudi manjSe, razvojno usmerjene kmetije, še zlasti tiste na hribovskih območjih. Kmetijam bi tudi morali zagotoviti, da bi se letos In v obdobju 2007 - 2013 lahko vključile v program Skop. C. Z. Šenčur Predavanjeo pridelavi krompirja Kmetijska svetovalna služba vabi v torek ob 10. uri v kulturni dom v Šenčurju na predavanje o pridelovanju krompirja. Mag- Vlasta Knapič iz fitosanitarne uprave bo predavala o zagotavljanju zdravstvenega varstva krompirja, mag. Andrej Potočnik iz fitosanitarne inšpekcije o škodljivih organizmih v pridelavi in prometu s krompirjem, predstavili pa bodo tudi sorte, ki so primerne za Slovenijo- Kot ob tem poudarjajo v kmetijski svetovalni službi, se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo sprostil trg s semenskim In jedilnim krompirjem, pri tem pa morajo vse Članice zagotavljati predpisano zdravstveno varstvo In nadzorovati Škodljive organizme. C. Z. KRANj, Cerki)E Predstavitev hibridov in rezultatov poskusov Slovenska podružnica semenarske hiše Pioneer vabi kmete na predstavitev koruznih hibridov In rezultatov lanskih poskusov. Predstavitev bo v ponedeljek ob 10. uri v sejni sobi KOZ Sloga v Kranju In v torek ob enaki uri v mali dvorani kmetijske zadruge v Cerkljah. C. Z. Agroiàbira BOSCH VE ft M A. Ztfkn^ 1® ^SIP CfiDT« * M Mftas ruma gumi Afroisb^ra Slavko ProMa s.p., SaïkdniUa c. 17, MOC Plraaj Xti.i M/U U tro, Ml./fahs: 04/^3 U tOt, p«: 041/334 m UQODNO; akumulatorji vesna, topla, bosch GOTOVINSKI l>OPUST 10 • IS % NOVO: brezplačni prevzem odpadnih akumulatorjev www. vol ks waeen.5J Cisto majčkene cene Popust do 600.000 SIT zo osebno vozilo Volkswagen« Avtohièa Vrteč. d.OiOi Kranj D^lvvthd 4 , 4000 KRANJ 1^:04 27 00 200J«ki:04 27 00 272 «vs^^.flvtoh iftMrfM.i^ hm ii m 41 mï^ f gotoviti denar v kranjskem zavodu za gozdove ugotavljajo, da je lažje zagotoviti državni in evropski denar za vlaganja v gozdove kot izvedbo de C vito Zaplotnik Kranj • V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so se lani največ ukvaijali 2 gozdnogospodarskim in lovskogojitveniin načrtovanjem, izbiro drevja za posek, gojitvenimi in varstvenimi deli, vzdrževanjem gozdnih cest in izobraževanjem lastnikov gozdov, hovo delo pa sta zaznamovala tudi dva izredna dogodka. za vzdrževanje cest so porabili 50 milijonov tolarjev, k temti so približno petino pri- Franček Kolbl Prevzeli lovišče Kozorog Kot je povedal vodja enote FranČek Kolbl, je zavod 1. ja- na podlagi preteklih izkušenj gozdnogospodarski enoti Je-nuarja lani prevzel v upravljanje lovišče posebnega namena Kozorog Kamnik, posamezne Ker je na gozdne ceste in v gozdove velik pritisk motoriziranega prometa, je zavod na iastno pobudo ali na predlog lastnikov gozdov in občin začel postopek za zaporo nekaterih cest. Občino Preddvor je zaprosil za soglasje k režimu na cesti Zav-rata - Povšna dolina, Tržič za več cest v enoti Jelendol in za cesto Potočnikov jarek, občino Gorenja vas - Poljane za več cest na Blegošu in občino Železniki za več cest na ugotavljajo, da je lažje zago- lendol oz. ureditev pravnega območju Železnikov, pri-toviti denar za vlaganja v goz- statusa, po kateri s temi goz- pravljajo pa tudi vlogo za zádové kot izvedbo del. Lani so dovi gospodarijo zlasti dena- poro cest Komatevra, Dol -hkrati s tem pa tudi delavce, za obnovo, nego in varstvo cionalizacijski upravičenci. Zabukovec in Dol - Podstor- premoženje in naloge, ki jih gozdov ter za vzdrževanje je dotlej opravljalo podjetje okolja prosto živeče divjadi Kozorog. Drug izredni dogo- pridobili 48 milijonov tolar- dek je bil razpis agendje za , od tega je bilo 37 odstot- pnpisu- jejo višjim cenam naftnih derivatov in s tem tudi večjemu povpraševanju po drveh. žiČ v jezerski ob6ni- Občine so za nekatere ceste že dale soglasje, ponekod režim že luejajo, na podlagi predlan- kmetijske tree in razvoj po- kov denarja iz evropskih vi- Lansko leto je bilo glede po- skih vlog pa so ga uredili na deželja za naložbe v izboljša- rov. Pri negi so lahko s tem seka dokaj normalno, kar 70 nje gospodarske in ekološke denarjem načrt izpolnili 78- odstotkov je bilo redne nego- gozdni cesti Zavih v Besnid in na cesti Nova vas - Bistri- vrednosti gozdov. V kranj- odstotno, pri obnovi valne se6ije in le 20 odstot- ca v občini Preddvor. skem zavodu so v zelo kratkem roku (med 7. oktobrom in 22. novembrom) izdelali odstotno in pri vaistvu 86- odstotno. kov varstveno sanacijske, v V zavodu so lani izdelali lubadarja se je lani umiril. 584 vlog, s katerimi so lastni, y^jj p^gg^ kot predlani ki zaprosili za $5,2 milijona tolarjev oz. celo za 16 odstot- Po podatkih zavoda so last- Zapore nekaterih kov več denarja, kot so ga do- niki gozdov lani posekali od gozdnih cest kateri je prevladoval posek tudi predlog desetletnega zaradi podlubnikov. Napad gozdnogospodarskega načrta za enoto Tržič, opravili terenske meritve za načrt eno- delili kranjski območni eno- 225 do 230 tisoč kubičnih ti. Agendja bo lastnikom izplačala denar po opravljenih metrov gozdnega drevja ali za osem odstotkov veČ kot te Zali log in izdelali letni lovsko upravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljav-Na kranjskem gozdnogo- sko območje. Za lastnike spodarskem območju so gozdov so pripravili dvanajst delih v letošnjem in v nasled- predlanL Na večji posek je lani zgradili slabih pet kilo- tečajev o varnem delu in negi njih dveh letih, v zavodu pa vplivala normaltia sečnja v metrov novih gozdnili cest, gozda. Konec zdravstvenih spričeval Rejec mora po novem pri.oddaii živali v klavnico izpolniti in podpisati izjavo o prehranski varnosti. CvFTO Zaplotnik Kranj - Z novim letom je začel veljali zakon o veterinarskih merilih skladnosti, po katerem je ureditev, ki velja pri oddaji živali v klavnico in pri premikih živali z ene na drugo kmetijo, enaka kot v ostalih članicah Evropske unije. Po novem rejec za oddajo živali v klavnico na območju države ne potrebuje več zdravstvenega spričeva- sili zaklanih živali mora po-izjave o prehranski varnosti spremljati tudi veterinarska napotnica, veterinar po opravljenem khnlčnem pregledu živali oz, po tem, KO se )e prepn-čal, da ni ovir za uporabo zaklane živali za prehrano In kaj je po novem potrebno za premik oz. trgovanje živali med rejci znotraj države.^ Premik kopitarjev, goveda, prašičev in drobnice je možen le v primeru, da so Izjava o prehranski varno- ^a oddajo živali v zakol {izjema je perutnina) po novem ni živali označene na predpisa-Sti za živali, namenjene potrebno zdravstveno spričevalo. zakolu, je informacija o "prehranjevalni verigi", ki la. izpolniri in podpisati Pri oddaji perutnine v zakol P i za kopitarje, potni list za jo mora rejec posredovati ^^^^ ^ prehranski je poleg izjave o prehranski govedo ter spremni list za varnosti, goveda pa mora na varnosti Še vedno potrebno drobnico in praSiče. Da pre-poti v klavnico še naprej tudi zdravstveno spričevalo, mik poteka po predpisih, je odgovoren imetnik živali, ki mora vsak premik tudi javiti ni način in da jih spremljajo potrebni dokumenti - ID ali klavnici, ta pa uradnemu veterinarju. Rejec s podpi- p;tnrîist! som na izjavi jamči in od- drobnico in prašiče spre- govarja za pravilnost in- mni list ter kopitarje identi- urad najmanj 72 ur pred od- v centralni register in ga vpi- reiec pa mora o tem veterinarski formacij. nkacijski dokument (ID) dajo v klavnico. Oddajo bol- sari v register živali na go- potrdilo o istovetnosti (PI). nih živali v zakol in trupov v spodarstvu. 4 I k f t cveto, zaplotn i k (g>g-glas. si 21 Evro kovanci niso drobiž "Ko bomo začeli plačevati z evri, se nam bodo morda vsakdanji nakupi zdeli cenejši, saj bo posamezni izdelek stal "le" evro ali dva. Toda evro kovanci niso drobiž," opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. CvFTO Zaplotnik Kranj • Zveza potrolnikov Dvojno označevanje cen Da bi se potrošniki v Slo- Slovenije je ob podpori iirada '^"^i» za varstvo potrošnikov izdala ^^ ^^ zagotovili pri-publikacijo EvropotroSnik, ki merljivost cen, se bo 1. marna razumljiv način seznanja ^^ načelo obdobje informa-potrošnike z dvojnim ozna- ^^«ga dvojnega označeva-ćevanjem cen. z raćuni po cen izdelkov in storitev, novem, s preračunavanjem pn tem pa naj bicenevevrih in zaokroževanjem zneskov, določili na podlagi centralne-2 varnostnimi elementi pri ga paritetnega tečaja 239,64 evrih in z najpomembnejši- tolarja za evro. Ko bo Svet Ev-mi datumi za prevzem evra. ropske unije določil tečaj za "Pred uvedbo, med uvaja- zamenjavo tolarjev v evro, se njem in po uvedbi evra jetre- bo začelo obdobje dvojnega Breda Kutin /f^ic T.naD^vi ba storiti vse. da ne bo prišlo označevanja cen, ki se bo do nesorazmernih podraži- končalo Sest mesecev po definirajo svoj položaj na tolarjev in za 500 evrov tev. Zakon o dvojnem ozna- uvedbi evra, to je predvido- trgu. vendar ne z neupraviče- 119.820 tolarjev, čevanju cen je dober korak k ma 1. julija 2007. V obdobju nim dvigom cen in v Škodo uresničitvi tega cilja, po- informativnega in dvojnega potrošnikov, kot se je to zgo- Kratek prehod membno pa je tudi, da se za- označevanja cen bodo pod- dilo v državah, ki so že pre- gotovi denar za neodvisno jetja morala na račxmih zapi- vzele evro. Nacionalne po- spremljanje cen," je ob izda- sati končno vsoto v obeh va- trošniške organizacije, ki so ji publikacije dejala predsed- lutah, za nekatere panoge in pozorno spremljale raven sprejem v monetarno unijo niča zveze potrošnikov Bre- primere pa bodo veljala po- cen v državah evro-območja, in za prevzem evra, ki ga na- ni paritetni tečaj 239,64 tolarja. vredni evro kovanci in bankovci. Kovanec za en cent bo vreden 2.40 tolarja, za dva centa 4,79 tolarja, za pet centov 11,98 tolarja, za 10 centov 23,96 tolarja, za 20 centov 47,93 tolarja, za 50 centov 119,82 tolarja, za en evro 239,64 tolarja in za dva evra 479,28 tolarja. Bankovec za pet evrov bo vreden 1.198,20 tolarja, za 10 evrov 2.39640 tolarja, za 20 evrov 4.792,80 tolarj a, za $0 evrov 11.982 to-larjev, za 100 evrov 23-964 tolarjev, za 200 evrov 47.928 Kot je znano, je Slovenija trenutno v "Čakalnici" za da Kudn in poudarila, da je sebna določila. glede na izkulnje potrošni- ških organizacij iz držav na ^ g^.^m dražje? obtnočju evra pri prehodu na poročajo, da )e evro krepko črtuje 1. januarja 2007. Evro podražil potrošniški vsak- bo prevzela po scenariju dan- Tako se je po uvedbi "velikega poka", kar pome- evra podražilo marsikaj: jav- ni, da bo z uvedbo evra kot nizaciie. evro zelo pomemben nadzor "Za ponudnike izdelkov in ne in zdravstvene storitve, tu- knjižne valute začela hkrati neodvisne potrošniške orga- storitev je menjava valut go- řízem, restavracije, kavarne, uporabljati evro kovance in tovo priložnost, da na novo frizerski saloni, igre na srečo, bankovce kot plačilno sred- avtomati, kino, gledališče, stvo. Ko bo evro 1. januarja hrana, pijača, parkirna me- prihodnje leto postal zako- sta," navajajo v zvezi potroš- nito plačilno sredstvo, se bo nikov, kjer opozarjajo tudi na začelo tudi obdobje dvojne- to, da evro kovanci niso dro- ga obtoka in zamenjave to- biž. Da bo kilogram kruha larjev za evre, ki se bo pred- potlej, na primer, stal "ie" vidoma končalo 14. januar- -*] i45evra,litermJekapolevra, ja. Ker bo obdobje možnega jogurt 0,35 evra in dva pura- plačevanja tako s tolarji kot nja zrezka 2,67 evra, se sliši z evri zelo kratko, v zvezi po- malo, v resnici pa ni tako- Navajanje na evro trošnikov že zdaj opozarjajo potrošnike, naj poskrbijo za to, da bodo imeli na zadnji dan leta čim manj gotovine Da bi se počasi navadili na v tolarjih oz. naj jo že prej Evro bankovci za 5,10, zo, 50,100, 200 in 500 evrov. novo valuto, poglejmo, koliko bodo, upoštevajoč central- poiožijo na svoje raiune v bankah. Pobrali petino več davkov Republiška davčna uprava je lani do konca novembra pobrala 2.068 milijard tolarjev javnofinančnih prihodkov, to je za petino več kot v enakem predlanskem obdobju. cvfto Zaplotnik ke povečala skoraj za 12 mi- utaj in manjše število pregle- Veliko pritožb ....................................... lijard tolarjev. Opravila je Ljubljana - Državni proračun 3.898 inšpekcijskih pregle-je prejel 1-022 milijard tolar- dov. manj kot predlani, in do v brez ugotovljenih nepravilnosti. Davčni zavezanci so lani do konca novembra vložili jev javnofinančnih prihod- pri tem ugotovila za dobrih ^i^iv^i đo\g se zmanjíuje kov oz. 38 ixJstotkov več kot 17 milijard tolarjev dodatnih in sklepe prvostopenjskih predlani, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 558 milijard tolarjev, zavod za zdravstveno zavarova- obveznosti, poleg tega pa je Aktivni dolg, to so nepo- organov, skupaj z nerešeni- bilo Še za nekaj več kot 13 milijard tolarjev ostalih ravnane obveznosti skupaj z ^ pritožbami, ki so jih pre-zamudnimi obrestmi, je ob nesli iz leta 2004. so bile v učinkov (povečanje davčne koncu lanskega novembra reševanju kar 21.304 pritož-nje 377 milijard tolarjev, osnove, zmanjšanje izgube znašal skoraj 99 milijard to- be. Davčna uprava jih je ob-ostalo pa občinski proračuni pri zavezancih, dodatno pri- larjev, na podlagi sklepov o ravnavala 18.652, desetino 195 in dmgi porabniki. znane olajšave itd,}. Pri in- izvršbi in obvestil so izterjali večkotletoptej,od2.652ne- Davčna uprava je pri kon- špekdjsldh pregledih je več- nekaj manj kot 55 milijard to- rešenih pritožb jih 1-920 za-troli v 217.444 primerih ugo- jo pozornost namenila veli- larjev. Tovrstni dolg se iz leta deva odločbe o odmeri nado- tovila nepravilnosti, takih primerov je bilo pet odstot- kim in srednje velikim zavezancem ter t i. rizičnim de- lete zmanjšuje, povečuje mestila za uporabo stavbne-pa se dolg iz stečajev, prisil- ga zemljišča. Razlog za pri- kov več kot v enakem pred- javnostim in zavezancem, nih poravnav in lilcvidadj, za tožbe so predvsem pomanj-lanskem obdobju, s konnoio rezultat takšnega pristopa je izterjavo katerega pa ni pri- kljivi podatki, ki jih občine pa je javnofinančne prihod- veČji obseg odkritih davčnih stojna davčna uprava. pošiljajo davčnim uradom. Slabo poznavanje vzajemnih skladov Cveto Zaplotoik sih, id jih prinašajo na dolgi ..............................................................................rok, siabo obveščeni. Za 42 Ljubljana - V razvitih drža- odstotkov vprašanih je naj- vah je vlaganje v vzajemne bolj privlačno varčevanje v sklade priljubljena oblika bankah, le nekaj manj kot 19 varčevanja, Slovenci pa so do odstotkov vprašanih vlaga alternativnih oblik še precej svoje premoženje v vzajem-konzervativni. To je pokazala tudi raziskava o varčevalnih navadah Slovencev, Id jo je na vzorcu 1.500 občanov, starih od deset do sedemdeset ne sklade, 13 odstotkov vprašanih pa nima zaupanja v tovrstne sklade. V odnosu do varčevanja so velike razlike med mestom let, opravila AbanČna DZU, in podeželjem. Skoraj poki upravlja s šestimi vzajem- lovica vprašanih, ki se jim nimi skladi. Rezultad so po- vlaganje v sklade zdi najbolj kazali, da kar 60 odstotkov privlačna oblika varčevanja, Slovencev nima predstave o prihaja iz mest, siaba Četrti- tem, kaj so vzajemni skladi- na iz okolice mesta in skoraj Poglejmo še nekatere podrobnosti! Več kot 81 odstot- 28 odstotkov s podeželja. Med tistimi, ki najbolj prise- kov vprašanih se ne odloča gajo na bančno varčevanje, za vlaganja v vzajemne skla- prevladujejo varčevalci s pode, ker so o skladih in dono- deželja. ISKRA MERILNE NAPRAVE, d.0.0. Dejavni smo na podroćju projektiranja in proizvodnje avtomat- sigh testnih riaprav )n sistemov ter avtomatizacije procesov, sodelovanju vaĎirrx) sodelavca za delo v konstrukciji, in sicer: KONSTRUKTÉR - razvoj strojev in naprav (m/ž) VI. ali VII. stopnja strojne smeri (lahko tudi pripravnik) znanje enega svetovnega jezika (zaželeno angleščina) zr>anje programskega paketa UG ali kakšnega drugega CAO paketa Zaposlitev je za nedoločen čas. Prijave z dokazHi pošljite v Ô dneh na naslov: ISKRA MERILNE NAPRANÁ, d.0.0.. Savska loka 4, 4000 KRANJ. Rodio TfigloY® řrvf ^It/tli Urti^e AMO Trlgttv JMim, g-glas.si 23 Marinirano kislo zelje Za 5 oseb potrebujemo: 50 dag kislega zelja, 1 5řrt strok Palačinke s kislim zeljem in dimljeno postrvjo Za G oseh potrebujemo: jo Boris B src akt česna, i manjšo čebulo, i dag moke, 2 dl belega vina,) dl žličko gorčice. 2 žlici kisle mlelca, } jajca, ščcpec soli. 2 krače.... Skupaj s krompir- smetane. 0,5 iličke rdeče za- dimljeni postrvi, 4 žlice kisle smetane, 20 dag kislega zdja, jem in fižolom pa ie kislo ^ Ko pride jesenski in zim- zelje nepogrešljivo v joti in oijři. ski čas, nam želodec kar za- še mnogih drugih jedeh. Po- Kislo zelje nekajkrat prere- sol, suezř mleti poper. Iz moke, belega vina, mle- hlepi po kislem zelju. To je leg ribanega kislega zelja so ^ nožem, da skrajšate ka, jajc m ščepca soli raz- čas. ko človeško telo še prav zelo uporabne tudi kisane ^^ žvrkljajte testo za palačinke posebej potrebuje vitamin cele glave zelja, katerih liste ^^^en, zelo na drobno sesek- in jih v ponvi specite. Postivi C, ki ga je v kislem zelju skoraj toliko kot v limonah in pomaiančah. Zelje sicer ne sodi med zelo hranilna živila, vendar ga ljudje že od nekdaj cenimo predvsem uporabljamo za sarme ali kakšne podobne zavitke. ano čebulo, gorčico, kislo filirajte (odstranite kožo in smetano, papriko in oljčno kosti), narežite na koščke. Kislo zelje se najdlje ohrani ^^^ P^®- ^^^^^ ^ popoprajte ter zme- v leseni kadi, kjer se je tudi f^^^aí^e. po potrebi dosoUte šajte s kislo smetano. Narah- in postavite za nekaj ur v hla- lo primešajte še kislo zelje in dilnik, da se okusi prepojijo. s tako pripravljenim nade- s ki sal o. Za krajši čas ga lahko shranimo tudi v hladilni- zaradi vitaminov in njego- ku, vendar nikar v plastični Maruurano zelje postrezite z vom napolnite palačinke ter vih pozitivnih učinkov na posodi, čeprav trgovci ponu- narezano gnjatjo še tople postrezite. telo. Ob kuhanem ali presnem kislem zelju morajo dišati pečenka, klobase, krvavice, pre kaj en a rebrca. namenske plastične ^^ dimljeno postrvjo. )aio sodčke za kislo zelje in za ki-sanje zelja. Kislina in plastika ne gresta skupaj. Krompirjeva juha s kislim zeljem Pečena svinjska rebra z medom in kislim zeljem reber ičnesa olja. 1 Za 5 oseb potrebujemo: jo medu, j žlice dag kislega zelja. dag krom- žlico jabolčnega kisa, s žlico pirja, J čebulo, 2 žlici oljčnega sojine otnake, sol ^cze mleli olja. 6 rezin mesnate shnine, poper. 1 kg kislega zelja, z d\ 1.2 / mesne juhe. 4 vdice timi- mesne juhe za zalivanje. jana, sol. sveže mleti poper. Svinjska hladilnik Zelje zalijte z vodo in ga poprajte. Med zmešajte z skuhajte do mehkega. Med- oljem, kisom in sojino oma- tem na oljčnem olju pre- ko ter s tem premažite rebra, pražile sesekljano čebulo Nato rebra posujte še s se- skupaj z na kocke narezano sekljano čebulo In jih posta- slanino- Dodajte olupljen. vite za nekaj ur v opran in na kockice nare- Kislo zelje naložite na pekač zan krompir, zalijte z juho in vanj položite rebra skupaj ali vodo, začinite s timija- z marinado. Postavite v na nom, soljo in poprom ter 180 stopinj Celzija ogreto kuhajte, da se krompir pečico in pecite eno uro. zmehča. Nazadnje juhi pri- Vmes rebra večkrat prelijte z mešajte še odcejeno, kuhano kislo zelje in postrezite. Juho lahko izboljšate še z žlico kisle smetane. juho. Nazadnje rebra narežite na kose in jih postrezite s sočnim zeljem, ki je nastalo med peko. ZELENO CVETOCE Igor Pavlič Orhideje Rasdine in grmovnice na semo, da čim več korenin vrtu počivajo pod debelo ostane skupaj. Odstranimo snežno odejo in čakajo na uvele in suhe korenine in pa-pomlad, ko jih bo prebudilo zimo, da ne poškodujemo toplo spomladansko sonce, mladih, ki bodo Še zrasle. Odstranimo Še de! starega substrata. Korenine namesti- Po hišah in stanovanjih pa v zimskem času posvečamo več pozornosti notranjim mo tako, da bodo mladi po-rastlinam, ki zelo lepo uspe- ganjki imeli Še dovolj prosto- š vajo, če imajo dane pogoje za ra za rast. Rastlino po potre- i rast in cve ten j e. bi privežemo še k opori, da ji Ena najbolj razširjenih zagotovimo stabilnost. lončnic v zadnjih letih je po- Danes poznamo ogromno stala orhideja. Kupimo jo v vrst orhidej, ki so vzgojene vrhu. Listi so usnjati in sploš-Čeni različnih velikostih. Ne- samo za rezano cvetje, več se uporabljajo za poroč- cvelličami, dolgo nam boga- za rastvrastlinjakili in notia- katere rastline so brez stebla, ne šopke. Najlepše uspevajo to cveti, ko ugotovimo, da njih prostorih kot lončnice, zelene ali pisane, nekatere na svetlih mestih, kjer je vsaj Ima premajhen lonček, pa Njihove domovine so Kitaj- imajo venčne Hste tako velike 10 stopinj Celzija, ne smemo nastopi problem, kako jo ska. Japonska, Srednja Ame- kot ovršne, drugi listi so ozki jih izpostavljati močnim presaditi. In v koliko večji rika, Avstralija, subtropska in podolgovati, lahko tudi s sončnim žarkom za šipami, lonček. Če je bila posajena v Azija, skratka predeli z vlaž- pikami. Cvetijo glede na vr- Zalivamo pogosto, vendar lonček s premerom 10 cm, nim tropskim podnebjem in sto, če imamo v stanovanju zmerno v času cvetenja, ko potrebuje novega s preme- v naravi raste po drevesih kot več vrst orhidej, nam lahko pa mirujejo, pustimo, da rom u, največ 14 an, če ima zajedalka. Imajo zelo razno- izmenično cvedjo celo leto. tudi orhide)e počivajo. Kood- veliko korenin. în kupimo vrstne oblike: s koreninskim Cvetovi so raznih barv, beli, cvetijo, jih ob presaditvi lah- posebno zemljo. Ko presaja- steblom, izkaterega poganjamo orhidejo, naj se nam ne jo mesnata stebla, olistana mudi. Ko obrnemo lonček do dna, druge z navideznimi na glavo, ga previdno potre- gomolji in z listi samo na rumeni, rožnati, lila, oranž- ko tudi razdelimo, vendar ni. tudi z lisami in pegami. Poznamo tudi različne kri- samo, če smo ma]o strokovnjaki, da jim ne poškoduje- žance. Nekatere sorte gojimo mo korenin. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbtra Dan ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: Čebulna juha s popečenim kruhom in strom, ljubljanski svinjski zvitki s Šunko in jajci, zelenjavni riž, radič s krompirjem, marmorni kolač; Večerja: narezek iz gnjati, govedine (in drugih ostankov), hren s kislo smetano, kisle kumarice, zrnat kruh, Ponedeljek • Kosilo: govnaČ z govedino in suhim mesom, palačinke z marelično marmelado; Večerja: dušene bučke s Sirom, Krun, bela kava. Torek • Kosilo: džuveč Iz svinjskega n govejega mesa mešana solata, sadni puding; Večerja: jajčno cvrtje, kakav, domači piškoti. Sreda - Kosilo: zelenjavna enolončnica z mletim mesom in zdrobovimi cmočki, pljučni štrukelj, zelena solata; Večerja: pirini žUčniki, kompot. Četrtek - Kosilo: dušeno kislo zelje z narezano kranjsko klobaso, krompirjevi žganci; Večerja: zdrobov narastek s skuto, sadni sok. Petek - Kosilo: porova juha z jajcem, v pečici pečene orade s krompirjem, motovileč z rukolo v solati, kivi s smetano. Večerja: pečena mlečna kaša s suhimi slivami, kompot. Sobota * Kosilo: přetlačena krompirjeva juha majaronom, zeljni polpeti, end s svinj no m s koruzo in jajcem, skut- na torta; Večerja: s slanino pretaknjeno pečeno goveje srce, pire krompir, radič s fižolom, sadna solata. Zdrobov narastek s skuto Po/ do tri četrt litra mleka, sol. 2S dag belega zdroba. 12 dag maslo. 4 rumenjaki, 20 dag sladkorja, žličko naribane pomarančne Ii4pine, 2 žlici kisle smetane, sneg iz beljakov; nadev: 50 dag suhe skute, sok ene limone, 7 kisla smetana (is dag), 10 dag sladkorne moke, t do 2 jajci, i vanilin sladkor. Zdrob skuhamo v soijenem mleku, ga gladko razmešamo in ohladimo. Medtem penasto umešamo maslo, rumenjake in sladkor ter vse to zamešamo v en zdrob. Postopoma med mešanjem dodajamo Še smetano in nazadnje previdno vmešamo sneg îz beljakov. Pekač dobro namažemo z margarino, naložimo vanj najprej polovico testa, ga poravnamo, nadevamo s skutinim nadevom In pokrijemo z drugo polovico zdrobovega testa. Pekač damo v ogreto pečico in pečemo 50 do 60 minut pri 160 do 180 stopinjah C. Nadev: skuto zdrobimo, dodamo kislo smetano, mleti sladkor. limonin sok, vanilin in Jajci, vse skupaj z mešalnikom dodobra zrahljamo in spenimo ter namažemo po testu. CGI fZLETI malo drugače v soboto, 14. r 2006 V Trst smo vedno hodili predvsem po nakupih. Čari njegove zgodovine, arhitekture in kulture pa so največkrat ostali v spominu kvečjemu kot lepa kulisa. Z Clasovim izletom bomo zadevo obrnili na glavo • najprej se bomo pod strokovnim vodstvom nagledali zanimivosti mesta» popoldne pa si bomo za piko na t kaj lepega kupili. Odhod avtobusa izpred CORENJSKECA C LASA ob 7.00 uri zjutraj. CENA: 3.000 SIT, TLA NAROČNIKE GORENjSKEGA GLASA 10 % POPUST - 2.700 SIT. PRIjAVE: Gorenjski glas> tel.: 201 42 41 in turistična agencija Linda, d.o.o., na Primskovem, tel.: 23 5S 420 ali 04V24S-773, kjer tudi plačate izlet. POTUJMO Z UNDO, Kík DOBRO IN POCENI... VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPLA VODA TUDI V NAJHUJŠI ZIMI [ Mâ^ Preddvor 04/25SS 780. f i i 24 ZANIMIVOSTI / PISMA info @g-£Íú5. si NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Cgrcnjski in Gorenjcih od 30. decembra 1905 oo 6. januarja igoé V novo leto smo stopili s podražitvami Komaj je minilo nekaj dni po praznikih, že so nas na trdna tla postavile novice o podražitvah, ki so nas« ali pa nas Še bodo prizadele v fetoSnJem letu. Dunajski črevljarji so že decembra razglasili, da se bodo letos cene Črevljev zvišale zaradi vi cen surovin. Zaradi pomanjkanja surovin se je že močno podražil papir, obeta pa se tudi skorajšnje zvišanje cen petroleja. Že z novim letom pa se je podražilo tudi mleko, in sedaj samo čakamo na izgovor kmetov in mlekarnarjev, da je bila podražitev nujna • seveda - zaradi podražitve surovin. Mrtva sezona na Bledu Bled • Na Bledu smo se v zadnjih nekaj poletjih kar navadili na množice izletnikov in turistov iz naše dežele in tudi iz vseh koncev Evrope, Na cest; se na vrhuncu poletja človek kartežko giblje, po gostilnah pa je skoraj nemogoče dobiti prosto mizo. toliko je ljudi. Na vseh koncih se nekaj dogaja, veselic pa je toliko, da človek ne ve, kam bi Sel. Turist, ki je bil na obisku po* leti, pa zimskega 8leda sploh ne bi prepoznal. Cel Bled in Ble-jci se letos obnašajo^ kot da so zaspali v zimsko spanje. Nikjer se nič ne dogaja, ni prireditev, gostilne so prazne, ceste osamljene, vse skupaj je prav žalostno. Celo Bralno društvo, katero je prejšnja leta prirejalo toliko lepih veselic in drugih zabavnih večerov se letos ne zgane in pušča ljudi čepeti za toplo pečjo. Edini, ki so izjema in kar puhtijo od zagnanosti, so blejski lovci. Kaj tudi ne bi bili delavni, ko je pa toliko divjačine po okoliških gozdovih. Pridno hodijo na lov na zajce, srne in na divje koze pod Triglav in proti Babjemu zobu. Privoščimo vsaj njim zimsko veselje, če že ostali Blejci spijo doma in kakor medvedje čakajo na pomlad. Smrt na drevesu Brezje pri Tržiču • Na Brezju pri Tržiču si je 70,fetni Podme-tov AndrejČek izbral kaj čuden kraj za umiranje. Ko ga je prijemala smrtna slabost je starec splezal na jablano pred hišo, se oprijel debla in kar na drevesu v miru umri. Tam so ga našli njegovi domaČi, ki so imeli nato veliko težav, da so svojega pokojnega očeta spravili z drevesa. SvFT PRED STO cm Potujoča pojedina New York • Američanke so si izmislile novo zabavo, ki jim dela veliko veselje. Govorimo seveda o zdolgočasenih bogataŠin* jah, katerih možje se po cele dneve pehajo za denarjem, da lahko zadostijo njihovim potrebam po dragi zabavi. Bogate gospe prirejajo potujoče obede na ta naČin, da se priredi potujoča pojedina, a vsaka jed se je v drugi hiši. Tako so lahko vse udeleženke zabave hkrati tudi gostiteljice. Pri prvi tovarišici se vse zberejo in popijejo aperitiv ter pojedo predjed. Nato jih kočijaži s kočijami odpeljejo do naslednje hiše, kjer pojedo juho, v naslednji hiši sledi meso s prilogo ... VIR: Gorenjec in Slovenski narod [januar 1906) KRATKE NOVICE Nov dom za dve mucki Tokrat nov dom išče prijazni črno-bel) mucek, star tri mesece, ki je začasni dom našel na Jesenicah. Vajen je bi* vanja v stanovanju, več informacij pa nudijo na telefonski številki 040/692 963. Novega doma bi se razveselil tudi tigrasti Filip. Več informacij je mogoče dobiti na telefonski številki 031/847-553 ali OI/437-SO-37. M. R. Pojasnilo h koncertu Glasbene šole Kranj Angleščina Zadnje čase opažam, da hita, tako kot vedno za proro- ku; premieme ^edaliSke upri- čunske uporabnike, avla dana zoritve, velika božična koncer- v b rezplačno uporabo z opozo- ta G imnazije Kranj, k once rt rilom, da mora 5flm oceniti, Orkestra slovenske poliáje in ali je prostor primeren za to- novoletni koncert Pihalnega slovenske glasbene prireditve mtn i konart. Orkesterje dobil orkestra Mestne občine Kranj, "ij n^o breza n^eščine, Za- avlo v uporabo že dan pred koruxrt svetoim uveljavljenega Na kupe imamo lepih Očitek Mestnega odbora ^^^ ^ J^ ^^^^ izvajal violinista in častnega občana narodnih in narodnozabav- stranke Nove Slovenije, objav- ^^^ ^orKcrtje lepo uspel Mestne občine Kranj Mihe Po- nihpesmi. Prepričana sem, da Ijen v Gorenjskem glasu JO. de- ^ podlagi tega je ravnatelj gačnika. prireditev ob postavit- na an^eïkem govornem ob- cembra 2005, da se kot župan zaprosil za najem avle še za vi temàjnegfx kamna nove Eko- mo^a oh takih pribžnostih ne Mestne občine Kranj borim v mesecu decembru, nomske gimnazije; številne pojejo "Prelepe Gorenjske", proti porabništvu v kulturi, je vendar je bilo datum potrebno božično-novoletne prireditve po Nič nimam proti a ngidfl rt i, neupravičen. Tudi v kranjski wklajevati, ker se v tem mese- krajevnih skupnostih in navse- vendar spada le na tekmova- občini smo. tako kot v drugih ^ ^rsta pnredi- obánah, postavljeni med kla- ^ ^^^ ^^^^ razstave. zadnje tudi zabavrv prireditve in koncerti ob koncu leta s silve- nja ali kako drugo mednarodno prireditev. divo in nakovalo pri u^lajeva- Ravnatelj verjetno ni pričako- strovanjem na prostem, kar je Za zam^ske Slovence si pri-nju interesov na različnih po- ^^^ ^^^^^ udeležbe, ker do t^di interes in zahteva šteinl- zadevamo, da bi ohranili slo-dro^ih. V glavnem se za pred- ^^ množičM udekžba ^ih občank in občanov Mestne venščino, doma pa jo mečemo v smeti. Ali smo res narod hlapcev, kot Je zapisal Can- nost na eni strani borijo druž- koncertu ni bda praksa. S obňne Kranj. bene dejavnosti (izobraževa- ^tra^i Sole m bdo izražene že-nje, oiroiko varstvo, kultura. dodatnih sedežih, ker je šport, sociala, zdravstvo) in na ^ koncertih število se- drugi strani gospodarske deževzadoščalo. Dobilipasov (vzdrževanje in gradnja ko- i^porabo tudi zgornje dvorane munalne injrastrukture). Obe ^^^ hodnika, ki so ga s pristrani sta kljub izdatnim pri- izkoristili, saj je bilo iz- zadevanjem v zadnjih letih še "^dno veliko štei^ilo nastopajo- M0UO& Bogataj, univ. dlpl. org. Zupan Mestne občine krani kar? Vi da Ri htarš ič, UlŠE vedno podhranjeni in ni mož čih. Mestna občina Kranj ni no v celoti zadovoljiti interesov ^^^ obveščena o tem, kolikšen niti enega področja. Ne ždimo pričakujejo. Razumeti je zapostavljan nobenega podro- ravnatelja, da se ob tovrstnih ^a, vendar je ob vsakokratnem poslužuje najema proračunu že ob pripravi po- Pastora tam, kjer je najcenejše trebno črtati ali zmanjševati f^rezplačno, kajti povsod višino sredstev za določene pro- ^n^odje potrebno plačati naj- mOOAJA IN SEPV1S FOTOKOPIRNIH STROJ&S'. PlSAFWiŽi i iščejo nov dom. Lahko pa prispevate tudi denarno pomoč za hrano in druge nuj-imajo kar nekaj živali za od- ne stvari. Če nimate časa ali dajo. Ker zavetišča nimajo, pogojev za živali, pa lahko Mnogo živali v tem času iáče nov dom. si v tem društvu pomagajo tistim, ki se znajdejo na ce- tako, da imajo živali nekaj &ti, pomagate tako, da ob- kje se izgubljena žival naha- tja, kjer ji bodo znali poma-časa doma kar sami člani vestite zavetišče ali društvo. ja ali pa jo sami odpeljete gaii. Gmajnicah v Ljubljani je kar precej psov in mačk, ki Čakajo na nov dom. Tudi v Društvu za zapuščene in za- živali v Ljubljani i GORENISKl GLAS petek, 6. jânuaria 2006 MALI OGLASI info @g-glas .si 25 www.coreniskiclas.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13 wit 09I» » ^rf/çfujo. :a objavo v v vedo do 30. m ob)dvo v TOf^, 1)0 petu do nMfřkiníerood 7.'l5.un imilt $010 novo rutxi ko "Cisto V zadnjem hipu". s njbnko lelimo ponugđti (Hdhiein. ki it jim m mudt nekaj prwbii, kupiťt, najeli, oddđLi Oglđ$ li to njbrlU lahko oddaK ?a To/rt V ponedeljek do osme ur« m a peiek v ^pmek pfav tako do osme ut«. Cena oçlau je 2 OSO SIT, ;e enotna fn ima najveć 60 ;nak:ov • kupoo ttf velja. male oglase po (Hni ceni oaroma na kuponu pa sprejema-irio ;a nuek V pe(ek do dnjge uie in V sad> standardne hiio, 240 m2 bivalne po> vrjme, r graj ene L 2001, zemljiiča zé6 m2, cena 70000.000,00 SiT. ODDAMOVNAjEM: RADOVLjICAr stanovanjska Kiša 2 vrtom na part Soo m?, I. izgradnje i9SS< takoj vseljiva, nsjemnrna 50,000.00 SiT * stroški, pogoj par br«2 otro^ KRANI - Valjav^m ulica: dvosobno stanovanje v pritličju, 52 ms. I, izgradnje »963, delno opremljeno, na^. emnina £4.000,00 SIT * stroški. KRANf: dvosobno stanovanje, II], nadstropje, 54 mz, I, izgradnje 1963, delno opremljeno, najemnina 72,000.00 Sn • stroški. POSIOVKI PROSTOR : poslovni prostor 60 m2, ob« novlien >998, parkinSče na uporabo, cena 20 000 000,00 SIT. PARCELE: PODLjUBELj: zazidljivi parceli na sončni lokaciji 1520 ni2 in 1383 mz, cena 19,300,00 SIT/ims, COSTINSK» lOKAL TItŽIĆ ' Deteljica: prodamo gostinski lokal z opremo, 123 ma, cena 24.000,000,00 SIT, KRAN|! diskoteka v obratovanju, 330 mz, pogoj odkup op<7me, najemni« na 2.000,00 EUA * stroški. ww.fe&st.s domplan dřuíbázs ittmrho^ f^^infrêlmm lAePttem lo anargeSho, Wm. DMhfMM 14 toi. f 041/647^ 43d tel.: 20 68 700 STANOVANIE PRODAMO Kranj. Vçdo^odnf stolp^ trisobno mei^snsko s U novi nje, pritličje, izmere ui mi. lasten vhodi centralno ogrevanje, visoki stro po vi^ dve g^raii, cci 250 trn vrta. leto iz« gradnje >946. cena 29,5 mlo SIT; Bistrica pri Tril^u. dvesobnoi v izmer) So^u mz^ IX. nadstr*« leto iz* gradnje 19761 cena ij^t mio SIT • mencamo tudi za Kranj S ati i S kabinet); HIŠE • PRODAMO bližina CerkelJ na Gorenjskem, tlorisa 12X1] ma» na parceli 572 ma, staro 12 (et 39 mio SIT; Žiri, enonadstropna, tlorisa 12, s m X 9 rn, na parceli velikosti 550 ma, eto izgradnje 2001^ cena 32 rnlo SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi « goniiie s kuhinjo, apartmaja bazeni, igriiča, na parceli velikosti 2.707 m2, skupaj s Se 3,140 rna zazidljive parcele z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali man* jiih počitniških hišic leto izgradnje od 197$ dalje postopoma, cena mio, SIT; POSLOVNI PROSTOR « PI^OOAMO Krar>j, Planina ML v trgovskem cen* iru Spar. I nadstropje, 139,00 mz (lastna novogradnja)» starost ) leta, cena 31 mlo SIT; $kof)a loka; bližina hotela Trans* turist: v IIL in IV, nadsiropju ^ posamezrra etaia 324 m z, dvigalOi centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975. cena 1S2.500 SI Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko ah podobno v skupni izmeri 5S2 mz> leto izgradnje 197S, tj mio SIT; Kranj, Zlato polje, nadstr*, v izmeri ^,20 mz, primerno 2a pis* arne ali mirno dejavnost, leto iz« gradnje i960, obnovljeno >9931 cena 18 mlo SIT» POSLOVNI PROSTOR ^ODDAMO V NA)EM: ^odnart. ob glavni cesti, pritličje, izmere 179 ms, leto izgradnje 1904, no leta 2002, primerno za ino ali mirno obrt. najemnina 1800 S(T/m2 4 stroiki, SKU0|$ĆN1 PROSTORI ^ PROIZVODNE HALE * PRODAMO « NA|EM Stegne pri Ljubljani, velikosti €00 mi, starost 30 let, certa 112,5 ^^^ SIT. možnost tudi najema • cena 1 mio SIT/mesec ♦ stroški, Kranja poslovno Industrijska cona, v izmeri 1200 ma, viSifta 3 m^ parkirišče urejeno, leto izgradnje 1970, prenovljeno zooj» cena 200 mio SIT; bliiina Skof/e Loke, na površini ve cca M 000 mi^ starost • postopna gradnja in obr^ove od leta dalje (možnost prodaje po delih ah tudi najem, cena za nakup 650 mio SIT, najem i.o3o SIT/mz ^ stroški; PARCCLA« PRODAMO Kranjska Cora « Podkoren, izmere 2500 mz, cena 14.000 SiT/mz; PARCELA ZA VIKEND - PRO-DAMO: Paloviče * Bistrica nad TrŽIčem. v izmeri 1,097 mz, cena 6.000 SIT ma: rièOlfmi4nino stanovanje» KUPIMO Hl$0 KRANJ in okolica: kupjmo novejio hiio, po možnosti nadstandardno KRANf: okolica, nujno kupimo eno* družinsko hiSodo4S MIO SIT. info^nip*pro]ekt,si gekkoprojekti nepremičnine 8 Bfffoř 79*, 4000 Krv\) J iTiVM.oMhccrDlMI.fl • -i 1 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANjA KRAN). PLANINA 1:92,7^ m2, pros-tomo trisobno, 1,76,10 /10 nadstropje, 2 balkona, odlična lo^cija, v&a irv- fnstruktu ra. Cena: 25.5 m^ SIT, ^KOfJA LOKA • FRANKOVO NASE-LJt 59,62 rm, dvosobno, nadstropje 7/9,1,92. delř>oobn.2004. popolnoma opremljeno, odlična lokacij», vsa inFrastruktura in mio SfT. TRZIN • CENHR: pnxlamo delno opremljeno garsonjero }B ma, L Z004, nadstropje 1/4, francoski balkon, vsa infbsTruktura, cena z^.a m!o SIT KUPIMO STANOVANJA KRAN|: ve^o mansardo all neizdeta^ no podstrehe, nujno kuf^mo. KRANJ • VODOVODNI STOLP» ZLA-TO POLJE, PLANINA h ku^^mo eno- ali dvosobno stanovanje^ plačilo. KRANf • OKOLICA: kupimo enck ali dvosobno stanovanje, lakojSnje pla^ iilo KRANJ • toRUJEVO NASEUE; nujno kupimo dvo- ali tnsobno stanovanje, takojinje pla£lo PRODAMO H\il iUTNA: Z30 mz na parceli 55; mz, s^čna lega, 3, gradbena faza, moder« na zasnova» gesonda ogrevalni si^ stem, dovoljena poslovno « stanovanjska raba. Cena: 40 mio SIT, iENĆUR « LUŽEr zio mz na parceli 342 m2,1,1980» brez /asade, rnotraj delno obn. 2000, mimo naselje» r>eiz-delana mansarda, garaža za dva avto-rn^ila Cena: 36 mio SIT, KUPIMO ZE M gáČE BABNI VRT, POVgE: kupimo od 500 do i.ooo mz zazidljivega zemiji|2a Lahko tudi z gozdom ODDAMO POSLOVNE PROSTORE ŠENČUR: 200 rmz, 1,2004, odlika k^ kaclja, vsa Infastruktura, možnost ye< delov» Cena: 2400 SIT/mj i vs» ml ÎSUCOf^ 1S0 mZf I, 1990^ opremlje* no za trgovinsko d^^avDost, možnost preureditve, v centru vasi. lastno ve^ ptftífytí». Cena: 192.000 SfT/mesec NEPRCMI^.NIAE REAl ESTATC SVET RE tllOlA KMRJ uUc4 T 2 4000 HaahI Tli.: CMraeil'OOO fAM. t Û4/M24 4S9 Ema hrtp: •nepremicnioe.si .sve(-napremi995. Hodnik, kopalnica + wc, kabinet ' soba, kuhinj, klet Cena 2^SOO.OCC,00 ^SIT, I 8LED: Zače i smo s prodajo r>ovih sta- novanj na eni naj(epiiK lokacij na Bledu. na Triglavski cesti nad Zako. V več^anovanjski hiii, k^ je naSa novogradnja. je sedem stanovanj v veliko* sti od 71,31 do 126^70 m2 v Sirih eta-žah, z balkoni ali terasama s pogledom na jezero. Cena: od 35 6zS»9i2,ûo do 34.890.362.00 srr (DDV je v ceni). Za podnsbnejši opis, ije m tlorise kliknite na www.a pdom.si POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: pritličje novega dela trgovsko-poslovnega centra, 177 mz, za trgov-sko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, naSa novogradnja. Cena S3'W.ooo,oo SfT (brez DDV) wvAv,tpc-lesce.si» LESCE: pritli^^e novega dela trgovsko* poslovnega centra, 97^1 mz. za tr* govsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, naia novograd* n/a. Cena: 29.163.000,00 SIT {brez DDV), www,tpc'lesce.$i. LESCE! prrtHčje novega dela trgovska poslovnega centra, 78,96 m2, za tr* govsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, na§a novograd* nja. Cena: 23.683.000,00 SIT , wsvw,tpC'lesce.si. novega . poslovnega centra, 43f93 mz, za tr govsko, storirveno, izobraževalno a servisno dejavnost. naSa novograd^ nja. Cena: 13.1^5,000,00 SIT (brez DOV)e ^ViAíW.tpe lesce.sL LESCE: medetaža novega dela Irgov* sko-poslovnega centra. 77,70 mz, za trgovsko, storrtveno, izobraževalno ah servisno dejavnost, naSa novograd^ nja. Cena: 21.44;.200»00 SIT (brez DDV), wMAv.tpc*lesce,si* LESCE: medetaža rwvega dela trgov-skoposCovnega centra» 245,10 m2, ta trgovsko. $terÍN«no. izobraževalno ali servisno deiavnost. naia novogradnja. Cena: 67»647.6oo,oo SIT (brez , sv^»tpc lesce.si LESCE: medetaža nov^a dela trgov* sko-po$lovnega centra, 107.85 mz, za trgovsko, storitveno» izobraževalno ah servisno dejavnost, naia novograd* nja» Cena: 29»7€é.600,00 SIT (brez DDV), vAMw.tpc*lesce si. LESCE: medetaža novega dcU trgov* sko*poslovnega centra. 15,05 mz, za trgovsko, storirveno, izobraževalno alf servisno dejavnost^ naia novograd-Cena: 23473»8oo,oo SfT (brez I wvM.tpc-lesce.si. ičje rK>vega dela trgovsko-poslovnega centra, vhod z Alpske ce* ste gostinski lokal, 155,45 m z, naia novogradnja. Cena: 46»635 000,00 SIT (brez DDV), wvw,tpc-lesce.sj» * mansarda novega deia trgov-, islovnega centra, pisarniški ! prostono4,05 mz, naSa rvovogradnja. Cena: 28.717 8c«.c>o SIT (brez vMiVii tpc*lesce si. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ZAPUZE: poslovni obj m2, ket jn pritličje^ Izgradnja 1996, ena jedilnica in roba^ luii, 10 telefonskih linij, vsi pri- , internet, ISDN, ločeno ^reva« nje, trifazni elektriki tok, dviga les par-kima mesta, varovanje objekta, za raz* lične dejavnosti, oddamo za 5 let. Cena: 1,440,00 SIT/mz mesečno -k stroški, RADOVgiCA: V L nadstropju stanovanjske stavbe oddamo poslovni • pisarno v izmeri 24 ma or, sanitarije, pisat na), leto izgradnje 1993 Cena: 48.000,00 SFT stroški (3*nieseČno predpiačjio) RADOVLJfCA^ Cankarjeva. 20 m2. pisama m san^tahje, 1» nadstropje, iz« gradnja 1984. oddamo takoj, možen najem za dalj časa. Cena: 36.ooo.eo SIT ♦ stroški (3 mesečno predplačilo)» POSE^ PRODAMO I POKLJUKA: meiani I3 973rn2 Cena: 7,000.000,00 SfT, KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke več manjirh stanovanj na Bleda, Lesc in Radov jice z okolico. Nudimo i/godno in kvairletno posr^ dovanje pri nakupUi prad^i in n^emu nepremičnin» www»atpdom»si KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/2021) S3,202 25 66 GSM 051/320 70a Email: irrfo^lti*kem.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: $ENĆUR « pisarne cca» 300 mz v 1 na d. I objekt star 1 leto, varovano, zunaj parkirišča, dvigalo, cena » 1 »920.00 SlT/m2, takoj na voljo. KRANJ • center: poslovni prostor 40.20 mz, obnovljen leta 1995 v pritličju objekta, možnost pokritja koriščenja veže in poslovnega prostora, cena » 10,0 mio sr KRANJ, pisarne mz v pritličju m i66 mz v 1» nadstropju, ponovljene 2002, možnost parkiranja, najemnina >>1.440.00 SíT/m2, tekoči stroi* ki posebej. Prodamo: BLED, poslovni prostor 24,33 ^^ ^ 1. nad , star 16 let, za trgovino, pisarne, cena « 12,3 mlo SIT. L|UBL|ANA: lokal 20,70 m2 v 1 nads., star 12 let, za mirno de- cena « 8,4 m^o SiT. KRANI « na Planini bistro v izmeri 74 ms. letnik 89, v lokalu je vsa oprema, cena 360.000,00 LJUBLJANA.* poslovni prostor 20.70 m2 v pritličju objekta v prodajnem centru, starost iz let, cena ^8,4 mio SIT. HI$E: Prodamo: BLED: 2 km izven, lep novozgrajena atrijska hiša v IV. gradbeni fazi (fasada.okna in vrata), tloris hiSe 7.30 m m 9,90 m, klet, pritličje in mansarda, parcela ■ 412 mz, lasi K 3 KERN. d.o»o., cena » 38.5 mio SIT, 8£SNICA:hiSavllLgr,fa2i,35 mzv eni etaži, klet pritličje in mansarda, parcela 363 m2, m^na lokacija s pogledom na hribe, cena »38.0 mio SIT. KRANJ • srr^er Skoffa Loka - bitžina: hiSo v IM. gr, fazi, v pritličju 99 m2, mansarda 59 m2^ podstreha 33 mz, parcela 370 ma, cena » 38,5 m 10 SIT. KRANJ» Primskovo: parcela 626 ma s stan, hhšo staro 50 let, 80 rnz v pritličju, klet 40 mz, podstreha ni ' izdelana, cena = 31,0 mio SIT. MEDVODE: parcela 2742 m2 s hi{a 8 X 9 m za nadomestno gradnjo, cena « 35,0 mio SIT, SENCUR: d voštano vanj podaljSanj IM, gradbenr fazr, parcelr \00Q ma» Dobite jo za ugod* n^h 38,5 mio SIT. SENCUR: 36 let staro stanovanjsko hišo, vel. 8,5 m ^ 14 m (klet. pritličje m mansarda), na parcelr 630 mz, cena « 52,8 mio SIT, mirna lokacija. Pristava: pred 3 leti obnovi* jena vrstna končna hi Sa, na parceli 359 rnz, cca. 70 mz v etažii mirna lokacija, cena ■ 43,2 mlo SIT, PODgUBELJ; polovico nove stan-vanjske hi5e, klet 60 m2t pritličje í20 mz (kol it^risobno stanovanje), parcela 696 ma, cena ■ 33,6 mio SIT. ZEML}iSČA: Prodamo: Besnica: stavbna parcela 2.300 mz. cena « 21 »600 S Brrlof Voge. stavbna parcela 550 mz, cena « 34.800 Radomlje: stavbna parcela 639 mu projektr m s^lasji za v na 51 »200,00 SI T/m Z. Bitnje ^stavbna parcela 3.458 mz, možnost delitve, cena « 24000,00 SIT/mz Podbrczje: stavbna parcela, ravna, kvadratna, vel»« 1*467 mz po 19.200,00 SlT/m2. STANOVANJA: Prodamo: KRAN I • iTiesto: dvosobno 77 mz ^ podstreha, v 2. nad., obnova 1980, za 17,0 mio SIT, KRANJ * dvosobno 74 ma ^ podstreha, v z. nad., obnova 1980, za 14,0 mio SIT, KRANJ, Zlato polje: dvosobno 77 mz v pritličju hiSe z vrtom, priključki ločeni, lastna CK na olje, za z 1,6 mio SIT, KRANJ • Planina i. nad. mio 51 \ RADOVU lOL Cradnikova: dvosob- m z, 1982, za 20,4 no 49 mz v pr 200Z, cena ■ 18,6 mio S(T, RADOVLJICA, Cradnikova: enosobno 29,6 mz v 3» nad., obnova 2003, cena • >2,4 mlo SIT. www»ki*kern,$i ( 4 26 MALI OGLASI info^g-^lasM NEPREMICMIHE stanovanja_ ODDAH SNOSOSNO. stanovanje, oc^mljeno v Podlubniku v àkofjk Loki, za daiiše obOo&ie, fir04V632'577 «ooooi? EN0SO6N0, stanovanie r>a Planini, opremljeno. B 041 /322-903 scattât ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV T8C 7, 4000 KRANJ 041/755-296, 040/204-661, 041/900-009 e^pcita: Hd^nepreinicnine^siol.net www*ftd*plus*si EflOSOBNO, slanovanje, v celoti OĐf^mtjsno. najem nioa 65000 SiTt «rošW. a 070/777-455 TRISOBNO, pre^rnestju startovania v . ft 041/691^249 STANOVANJE, 94 ni2, Planina IL v eelott opremljeno, lepo ohranjeno, vMfjivo takoj, cena d&.OOO SFT, 041/426^98 HAJAatlH MANJŠE EN OSOBNO, »tanovanje z balkonom, za već let« Kranj -šk. Loka. b^iznia okolica. 9vo| \t)ocl, 8 hiše pnODAU 6RITOF, D^ Kranju. 1/2 siarejMtiiMi pMNčie 1OO m2 poslovno stano^an^ $kih prostorov. Ovons^ 169 m?, garaža In pomožni procton 3S m2i cena 17 mio SIT brez posrednika, • 031/326-271 v lil, gradbeni fasi, na sončni parceli, 120 bližina vncai OŠ. tr« goyinoi bazena, • 04/SV46-0S2 H^šO. : gospodarskim poslopjem v anoiu. • 040/537-387 KRANJ, DrulovKa. novo nase^iei Konc^ na vrstna, z lelen^rrv pasom 210 m2 siariovanjske in poslostie povriinei 040/645-653 KUPjy HIŠO, ludi dvoiček ali 1004 460 do 600 m2 v lici. GOTOVINA TAKO J! • 015 parce-oz. ûkô- posesti PRODAM PARCELO. 679 n2. pndoDiieno gradbeno dovo(jen)e. s treh sirani meji rta rtdzazidljřva lemljiéča, ravna, sorvćna in mirna lokacij, 36000 SrT/m2. 041/3&S'57i VEČ ZAZIDUIVIH PARCEL, velikosti, RadovljiCâ, Laocovo, H 031/451-822 ODOAH KMCTUSKO ZEMUIŠĆE. o<3 Ceè-do Lus. • 040/00^0-69 lokali MOTORNA VOZILA avtomobili PROD&y ODKUP» PRODAJA. PREPlSf, rablfe-nih vozil, gotovinsko olaćilo. Avto , Ú.0.0,, Kranj. SavsKâ 34. Kranj, 04/20.11.413. 041/707-145. 031/231.358 BMW • 23.1. S&, 70.000 km. r^g. do 9/06. 9 041/612-033 «CCDOO^ lepo ohra-Av .CerkJje, CITROEN AX, I. 97, 5 vrat njen, možno plaiHo na tomaš, d.o.o., ČesnieveK 031/490012 CITROEN ZX. I, 92. r&g. do 7/06, cena: 120,000.00 SîT, « 041/440-043 DAEWOO LANOS. I. 00< srebrne barve. 1. lastnik, servisna knjiga, plačilo na ooloinice. Avtomas, d.o,o.. Ćeš* r^levek 22. CerKljo, HYUNDAI ATOS, I. 39, klima m ostala oprema, lat» ohranjen, možno plačilo na položnic«« Aviomai. d.o.o.. Ćeš-njevek 22. CerWfe. « 031/490-012 6000043 BrBiov Praprar^iK 10 A7(J2 NdWo doo PE Krd^siia CMia 22 Í2Ú2 mâkk) PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike jn píadáča. • amortizerji ikmdo?. hiin sat^is vo^ • dVtOOPDKd, vse 28 pOdVCZjê V02il, • izpuâni stsierm. kaializsio^i OPEL VECTRA 1.6 16V CED. I 96. 110.000 Km. veliko dodatne opreme, razen klime. 1. lastnik. • 041/296. 764 «OOOOM PEUGEOT 206 1.4. I. 00, 1. lastnik, seAHsna knjiga, možno ptačilo na ool-oinice, Avtomaš. d.o.o.. Česnjsvek 22, CerWje, « 03l/490 tomaé. d.o.o., âeinjevek 22, Cerklje, 8 031/490-012 W300*i RENAULT KANGOO. I. 99. 137.000 km. zaprt, lepo o1*iranjen. 9 041/40& PFNAULT TWINGO, L 99, V lastnik. servisna knj^, možno plačilo na poV oinice. Avtomai, d.o.o., Cainjevek 22, CarkJe. • 031/49CK) 12 vsmt KGZ GOZD 6L£D, z.0^ Za žago 1 And Bledu ODDAMO V NAJEM: lokdl2d prDddjomesa (Mo ludićnjg nomen • stanovanje) in pomožen pfostof v Zçomjih Goqah 7 A. písaml^^í prostor, na Biedu, Zd žago 1 A. Dodatne informacije dobite na upravf Zadruge ali po telefonu 575 0512. HOVER 214 SI, I. 97, 6 vrat< laoo ohr^len. možno plaćih? na položnice. Avtomaš, ij.o.o.. ćesnjevek 22, Cer-KJie, 9 031/49^012 «Û00046 GOLF m CL rabćt, I. 95, 3 vrata. 9 04/25-21-630, 031/775-104 ODKUP • PRODAJA, ratHjenih vozil, uredimo orepis, Mepax, d.o.o., Plank na 5. 4000 Kranj, »041/773-772 SI KUPI y OSEBNO VOZILO, od I. 95 dalja, lalv ko poàkodovano ali v okvari kupon za gotovino, • 03V343-965 »is;') karamboli rana vozila pnodam RENAULT CUO, za reiervne deke. 041/966-112 kupih POŠKODOVANO VOZILO, tudi toiaf-ka • ponujam največ, takojšen odkup. orevoz. •031/770-633 6i?3« STROJI IN ORODJA PRODAM MIZNI RE2KAR SCM, rtiinimax 40i. z nagibom vretena, 9 031/636-763 6C00070 RABL.}ENE, mizarske al roje, 9 01/512-47-84 SM3D2I SNEŽNI PLUG. in brusifnl strof Wok ner>vefke, • 04/51-4 6-936, 041 /670-742 GRADBENI MATERIAL û rad be ni material PRODAH BALKONSKO, in vrtno ograjo ter rna-aivne stopnice. 9 061 /202-229 60000M C0LARIC6. 3 m3 m 4 m3 plohov smreka, i NOV TROFAZNI, dvotaHfnI električni Slevec.«040/201-264 kurivo PRODAM OHVA. metrska ali raša9ana, možnost dostave. 9 031/310-366 SOOCC«! UGODNO PRODAM, lesne bnl^ete za kuriavo. 9 04/53-31-646. 040/88-74^2 5 ii?3r3 STANOVANJSKA OPREMA pohištvo PRODAH TROSED -Clic. ISS vzmatmca. Ijen leta 2000, malo rabljen, cena 25.000 SIT. « 04/63-14-890, 041/613-604 PODARIM KAVĆ, stareiàl, raztegljr/o 2 oseC», se uporaben, 074 2â 1- gospodinjski aparati PRODAH CENTRIFUGO, za oenk>. skoraj novo, cena po dogovoru, 9 04/531-49-49 eCCOQ'B HLADILNIK, z zamrzovalnikom 6or^ nje za 10.000 SfT, 9 04/202-62-57 BCûOiM PRALNA STROJ, 041/876-494 ZAMRZOVALNO SKRINJO« LTH, 360 I. oena 20,000 SfT, 9 04/512-02-59 000QI07 ogrevanje, nlajenje PRODAM PRENOSNO PEČ. na petrolej Toy^et rca - 37 ta ogrevanje do 35 m2, malo rabljena« • 040/237-612 «occor» TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KW. «041/294-368 KfKcri GLASBILA LJUBITELJI, klavirske harmonike, «yntsse^ns kljunast» fl«vt9Í C« 2*Ik te spoznati Initriiment ook^ici^ei KNJIGE, PUBLIKACIJE KUPIH KNJIGE, rabljene insta/ejêek upim, • 031/470-525 »19107 RgVUO SLOVENSKI ČEBELAR, 1900 zelim kupRi ali doOfti na vDogleO» ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ZA SIMBOLIČNO CENO« prodam lepe In pnjazne kuzke mesančke dobrim tjudem, popoldan, v 041/839-956 PODARI H DVA KUŽKA, meèanôka. stara dva meaeca. 9 031/606-216 6CC0071 PRIJAZNiM UUDEM, oQOam pasje m^aOii^ OorOer coliia, star? 6 tednov, dO orno-beli In zelo simpatični, 9 031/206-352 PSFČKO, mežanko. manjie rasli. 041/724-921 9c-m07« ŠT^RI MUCKE, stan so dva meseca In KMETIJSTVO kmetijski stroji PRODAM KOTEL, za I 240 041/725-«000012 UĆKALNIK, za koruzo na trofazni motor. 9 04/530-96-10 SNEŽNI PLUG. iir 140 om, traktor TV. AGT tn podobne, thtoćkovni priklop, nov, tftosilec, pan 30 m 041/760-769 gno^ SIP Kr- težke 100 kg, « Moee>a KUPIM SADILEC KROMPIRJA, cisterno za gnoojevko In brezova drva, 040/661-659 SNEŽNO ROLBO. In snežne venge 2a TV 16- TROSfLEC. hlevskega manjši. Janez. V 041/630-560 VEČJO, rotacijsko 9 kosilnico v okvari, AQQCOIB pridelki PRODAM MLEČNE KVOTE, niadlln ml«ko 5001 in ajdo. ba^en za 1. SILAŽNS BALE, «041/936-596 VINO, cvceK m belo, dolenjski v n^ rodni ckofiš, možna dostava. 9 MQC»?e ZELNATE GLAVE. In jedilni krompir. 04/253-1607 ZELO KVALITETNO, baliranc seno. pfirrverna za krmo konj, 9 040/223- 642 vzrejne živali PRODAM 2 ČS TELIČKI, stan en ledan. A kontrola. 9 04/25-01-120 BIKCA, simenlalca, 041/515-867 14 dn scccc2a BREJO KRAVO, lt$ko, 10 let aJi zamenjam z£ jalovo, Ck>v{e 60, 9 061 /393- 765 ČB BIKCA, staregaen teden m CB teličko staro en mesec, A kontrola, 9 04/63-10-219 towo^i ČB BtKCE, Halner, ŽsOnIca 9, 9 04/231-02-76 SOOOM^ DVA PRASiČA, za zakol, domaća knna. • 031/632-727 600Ce9ú JALOVE. 603 ovce ta zakol. • 041/51&- MLADO KRAVO, za zakol aJi pok}vloo mesa, 8 04/51-81-252 «ooomo OVCE, in koza, « 031/710-970 it POLOVICO PRAŠIČA, a krmljerv z domačo tirane. 614 samo meso fidoona PRAŠIČA, krma 160 kg. Oomača • 11 flctiDoie PRAŠIČA, na domači kml od 150 do 170 kg, 9 04/204-11-62 6000100 PRAŠIČA, za 041/376-789 , domača krma, AflOOlfit SVINJSKE POLOVICE, domaća krma, popoldan. 9 041 /905-657 TELETA, stara 7 dni in več, Podbrez-je, • 04/533-13-10 TELICO. simentalko, siaro 6 mesecev. 9 031/536-490 TEUČKO, simentaJko. staro 14 Qnl. « 041/822-585 TELIČKO, simentalko, staro 14 Oni, ZAJKLE, zelo lepe za prvi pnpust m rejo. ugodno, 9 040/979- «000072 ŽRE8ETOVO MESO, praálóe 80 kg in leličko simentalko. staro en tega 14 dni. 04/268-00^4 8IKCA, simentalca. 041/234-119 14 dni. Bocúioa BIKCA, simentafca, 041/582-770 7 dnj, eeccioi BIKCE, in telička težke od 40 do 150 . 9 051/372-468 ocaooic ZAJCA, nemiki lisec za pleme, 040/562-959 ostalo PRODAM MLEČNE KVOTE, In hladilni mleko 3001, za POSLOVNI STIKI Ugodni avtomoMIski in gotovinski kre0/ kiia)a za svilo izmene v oobfo obokan resla^isc« v Lý. • Beiû^. è»JTù &o.. AMa 52, ZA OBČASNO POMOČ, v tedensko sob., ned. presto zaposlimo simpatično in prijazno dekle. Kavni ko liček Čuk, Kidniova 47, Krani, 9 051 /630^18 ZA POMOČ, v strežbi zaposlimo natakarja ali natakarico. Stare - Hnbar Mateja s.p.. Koroška c. 59, Krani. 9 040/236-13-02 WXKOÍI 21AP0SUM, prijazno tn urejeno dekte v baru. delo ie v oopoIđansKem m Dopoldanskem času. NoKović, d.o.o.. Sp Dup je 23. 357, 031/456-83 031/521. «000091 ZAPOSUM NATAKARICO, za strežbo v šanku, izmenekoďelo.Ste Marie aux mk nas 15. Tržič, B051/601-S20 ecccoar V CENTRU KRANJA, nudimo 4 urno delo v oisami. Proiernova družba d.d.. Opekarska 4a, LjuUiana »ocoi>7 ZA NEDOLOČEN ČAS, zaposlimo zastopnike in vodje skupin za toren&ko prodaio no vit) artiklov za varovanje zdraha, najbolj§i pogoji In uvajanje v delo. Sinkopa, d.o.o.. ârovnlcaG?, 9 041/793-367. 040/666-345 «000023 ZA TELEFONSKO PRODAJ O, knjig e studija, vabirno nove sodelavce m/z, Gfede na vaso uspesnost rrozna redna zaposlnev. Modrta, d.o.o,. Šuceva 25. Krani. 9 031 /20B-240 DELAVCA, na prede niem orod ij redno Hoata 7. šk. Loka avt plastiko z zna-in menjavanje . Koàan, d.o.o., 8000039 IŠČEMO, starafâo 90$p0 za lokala, plačilo po dogovoru. Juratevčič 8ogdan, Qolniska c. 30. ZAPOSLIMO STROJNIKA, težke gradbene mehar>lzacije, Roblek Prane .p., Baèelj 25 c. Preddvor, ZAPOSLITEV NUDIM, delavcu z njomvanenja, Vreóek Janezs.p,, Zg. Br-njk 143, CorkSie. 9 041 /734-01Saccoos PEKA, m i delavca z izkusr^am v pekar , pekarna Zevnik, d.o.o. 3ôa. Kranj, 9 041/735 930 ZAPOSLIM, tasaiia. áSstp In gradbenega del»«. Čebi4 Ronwi s p. Zg. Bmi^ 37, Certde, 9 041 /650034 ZAPOSLIM FRIZERJA/KO, Frizerswo Polona, Smokuć 17E, tlrovmca, 9 Û4/Ô60-S5-44 eoMou ZAPOSUMO MONTERJA. stavbr>e9a DohláTva, Oemales, Matjaž Delavec s.p., C. na Bnjo 44a, Krani. 9 041/765-S14 8OCCO1. lUtM INŽENIR, idče delo, pomoć na domu, rrtatemati ka, fizika Oš. SÔ. takutte-te, izku&nie. 9 04/20-26-532 «m»»« IŠČEM DELO, virgovint, 9 041/276-801 IŠČEM DELO. varstvo m porrxK, iahko delna masaža na vaáem domu, Kranj in okolica, «r 041/509-621 tœcoM STORITVE HUDIM OMETI. noQ'an^^ omeKM, Qoztí^a pœd^ tůn sien, c«n«r«il obrcg k^ laže. kvďftiaro ugodno, Jv>ez s.p,, D^or^Vg 15. 9 041 /567-170 SENČILA ASTER4KS. Rozman Peter s.p., Senicno 7, Križ©, tel.: 5^65-170, 041/73^709: žaluzjje, roleti, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komamikt, markize, 9 wvav.astenks.net «i^ass TESNENJE OKEN IN VRAT. uvozena tesnila do 30 % pnhranka pn ogrevanju. PrapiM In prahu n) v«čl Z/nantšan tirup. 10 lei garancije. SE & MA, d.o.o., Ekslerieva 6, Kamnik, 9 01/83-15-057, 041/694-229 6i2»? VSA SUKOPLESKAftSKA DELA. izdelava vsefi vret fasad. std>omontaža 9ten in stropov Riggips in Knauf sistem. Trg> vina Ph Jucetu. Gomiška 30. ^nj. 8 04/204-96-30,040/624-078 »»řom ZASEBNI STIKI ŽENtTNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, posreduje za poétene zveze, za vse Jarosti po vsej SLO, Mnogo so jlt) je že spoznafo. naj se Vas ie veči, Mièi GG Za vas beležimo čas! WWW.COReNISKICLAS.Sl GORENJSKI GLAS petek, 6. januarja 2006 ZAHVALE i řj/o @ g-gias ,st 27 WWW.CORENISKIGLAS.SI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umri naš oče, dedi in pradedi Ivan Dolinar 1905 -zoo6 Pogreb bo danes, v petek» 6. januarja 2006, ob L4.40 izpred domače hiše v Dobju 5. Do pogreba bo pokojnik ležal na svojem domu. Vsi njegovi Življenje je kot nemima reka ZAHVALA Dne 27. decembra 2005 je v 64- letu večrá mir našel naš dragi Franc Sušnik dipl. ing. kemijske tehnologije Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč in podporo ob tej nenadni, boleči izgubi. Hvala vsem za izrečerio sožalje, darovano cvetje in sveče; vsem, ki ste se priili poslovit od njega, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Skupaj z nami ohranite v spominu njegov nezlomljivi optimizem, voljo do življenja in upanje v dobro. VSI NJEGOVI Kranj, Besnica, Izlake, dne december 2005 V SPOMIN 2. januarja ie minilo pet let, od^ar nas je zapustila Veronika Oštrek s Kranja Hvaležni smo vsem, ki se je spominjate- VSI NJENI Kranj, januar 2006 ZAHVALA Ob boleči izgubi naâega dragega ata Jožeta Jelovčana roj. 19L4, z Orehka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča- nom, prijateljem, sodelavcem, Šmartinskima župniku in kaplanu, pevcem in pogrebnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti, Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem IskreEmeco, IskrePRO in Gorenjskega glasa ter sosedom iz Cirilove in Zevnikove ulice.Hvala vsem, ki Sle ga imeli ladi, ga spoštovali in se ga boste spominjali. Vsi njegovi Orehek, 2$. decembra 2005 ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša teta Malka Tavčar Iz Partizanske 41 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Partizanske 41, organizacijama RK ic za darovano cvetje, sveče, Izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Akris in pevcem. Posebej se zahvaljujemo dr. Subicu în bolnišnici Golnik za zdravljenje, sosedi Marjanci Bogataj za pomoč in nego v času njene bolezni. Hvala tudi ge, Polonci JeseniČnik za poslovilni govor ob grobu in ge. Justinki Petemel za opravljeno molitev. Nečakinje Jana io Jožica z družinama ter Irma Kjer bučal je vihar, skoz veje in torkove in pçln mofi njfgçw bil svet je vsaka stvar -: (Janko Glazer) V SPOMIN 2, januarja je minilo žalostno leto, odkar te ni med nami. Prazen je dom in dvorišče, vas Vogljein naše okote zaman išče Rajko Aljaž Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI Vsoda nič ne vpraša. enostavno pride in irzame... Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila naša Ana Grilc Izpolnili bomo tvojo željo in te ohranili v toplem spominu Počivaj v miru! Tvoji prijatelji: Andrej, Darja, Irma, Jože, Sabina, Milja SPOROČILO O SMRTI Z neizmerno bolečino v srcih sporočamo, da je umrl naš dragi mož, ari in dedi Djuro Stričević Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 30. decembra 2005, na pokopališču v Kranju. Žena Milena, sinova Tomo in Vito, snaha Barbara, vnuka Kristina in ^joša ter drugo sorodstvo ZAHVALA Povsem nepričakovano in tiho nas je v 9S. letu zapustila Angela Pokorn to\. Šnajder Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožaJja, darovano cvetje, sveče in maSe ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu žup- rdku Alojzu Snoju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnemu zavodu Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrai hvala. VSI NJENI škofia Loka ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mami in slare mame Hedvike Govekar ro). Kolšek iz Naklega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, dr. PirUiovi, bolnišnici Jesenice, patronažni sesiri Barbari, g. župniku, Navčku, pevcem in nosačem. Vsem, ká ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat hvala. VSI NJENI Naklo, xo. decembra 200$ 28 nfo(S>g-glciS.si GORENJSKI GlAS petek. 6. januarja 2006 Anketa Dobra zabava, zdrava zabava Suzana P. Kovačič Po tragičnem dogodku v diskoteki Lipa v Pírníčáh je aktualna tema, kako se zabavajo mladi. O tem smo povprašali nekaj učencev v stopnje iz Osnovne Šole Orehek. Pote' Cori»d KaWif An ja Dra ks len "Pomembno je, da si v družbi prijateljev, ob dobri glasbi, vendar brez alkohola in cigaret. Všeč so mi družabne igre In smelni StosI, pantomima. Še posebej, če ie cela družba za to." Žpela IvartuŠa: "Zabavam se v družbi prijateljev, s katerimi se veliko pogovarjamo. Če kdo kadi, me ne moti, sama pa ne b kadila. Največkrat se srečujemo v slaščičarnah." 2an Covc: "Pomembno je, da se ne pu stiš zavesti nekomu, ki kadi ali pije alkohol. Ko smo s prijatelji, je že dovolj, če se veliko smejimo. Rad sem tudi z domačimi, zabava sta lahko tudi kartanje ali izlet." Anita Udir: "Rada sem s prijatelji in do- mačimi, s katerimi nam je prijetno že pri športnih aktivnostih. Zabava je tudi Igra z majhnimi otroki. Dobra zabava lahko mine brez alkohola!" Tjaša Servant: "Veliko mi pomenita dobra družba Mudi. ki glasba m znajo narediti vzdušje. Večinoma se zbiramo v 4 mirnejših lokalih. Če je že prisoten alkohol, naj bo v zmernih količinah." k sosedu Nad čim se Gorenjci najbolj pritožujemo, ko smo nezadovoljni zaradi pluženja? Da komunalci premalo snega naplužiio k sosedu ... Simon Šubic Krarïj - "Če mislite, da imamo po zadnjem snegu zatišje, ste se zmotili. Dela ima-mo še za nekaj dni," nam je Janez Lukan, vodja zimske službe v Komunali Kranj, dal takoj vedeti, da si njegova ekipa še ni povsem opomogla od napornega dela zaradi obilnega sneženja ob koncu lanskega leta. Kianjski komunalci, ki skrbijo za vzdrževanje cest v Mestni občini Kranj, namreč te dni pospešeno čistijo pločnike, kd jih je za 92 kilometrov, in odvažajo sneg, tí so ga naplužili centm mesta, po križiščih. ^^ Cestnem podjetju Kranj pluge že pripravljajo na novi sneg. 1 foi« ob šolah in vrtcih. "Doslej smo odstranili že plužili ravno na njihovo govorim, kaj šele jaz poslu- ki te dni ne zamudi nobene približno 17 tisoč kubičnih stran in ne na sosedovo. To Šam po telefonu. Je pa zopr- vremenske napovedi. metrov nakopičenega sne- je večna zgodba. Prav 2alo no 21 vsakega, ki se vso noč V Cestnem podjetju Kianj, ga," je pojasnil Lukan, V Kia- sedaj kupujemo le še klina- trudi očistiti ceste, nato pa ga ki skrbi za vse glavne ceste nju in okolici je v zadnjih ste pluge, ki sneg enakomer- nekateri napadajo in zmerja- na Gorenjskem, so do sedaj tednih zapadlo kar 60 centi- no razporedijo na obe stra- jo, da jelen in dasbbo dela, " porabiU že približno 1.500 metrov snega, ki ga jç sicer ni," odgovori, ko ga povpra- pove. do danes že precej pobralo, šamo, kako so Kranjčani ton soli. "Poraba soli je letos Poleg tega morajo vsak precej narasla. Deloma tudi medtem ko je novembra za- dovoljni 2 njihovim delom, večer redno posipati ceste s zato, ker so se ljudje navadili padlo 10 do 1$ centimetrov ki vozniki soljo in peskom. "V enem manj snega. Na Gorenjskem ranti doživijo tudi, da se kdo mesecu smo porabili že sko- ná zelo visok nivo uslug zimske službe. Tako moramo na je sicer do sedaj največ snega zapadlo na Ljubelju, v Ratečah, Kranjski Gori in Bohi- lopato postavi pred plug 1 jo celo vrže v vozilo. Ne ri ohiani snkar nrecei ac raj 620 ton soli, toliko kot ceste za vsake dva, tri centi-lani vso zimo. Samo upamo. metre novega snega, s katerim odplužimo tudi ves nju, kjer ga je samo na silve- sivni." No, nihče od zapo; strovo in naslednji dan zapa- nih ali kooperantov zaradi dlo tudi do 70 centimetrov, "Občani se največkrat pri- e- da bomo novo pošiljko soli le- čimprej dobili, sicer bo kma- predhodno posipan material- ta- lu poledica na kranjskih ce- Tako nazadnje posipamo kih tegob ie ni obupal. "Ko stah. Dobava zamuja, ker je dvakrat, kar ni racionalno," mi potamajo, kaj vse doživ- po soli velik pritisk z vse dr- opaža vodja njihove zimske tožujejo, zakaj smo sneg na- Ijajo med pluženjem, jim od- žave," je še opozoril Lukan, službe Damjan Pestotnik. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Do nedelje se bo nadaljevalo večinoma oblačno vreme Predvsem danes ir v nedeljo bo občasno rahlo snežilo. Aríkiu rs u okel)« , Utêé SI petek O -3/0°C sobota -3/rc Inedelja o C«IQWM 0/-2'C M««, - Ï/W $1 Gradec švOA« Kmi O/-« (O NûvÉ o i/ffC . O kMA S/3X na koncu Škof)a Loka Krona zaprla vrata Gostilna Krona na Mestnem trgu je pred dnevi zaprla svoja vrata. Objekt je namreč naprodaj, zato so nam lastniki, to je HP Krona, pojasnili, da težko sklepajo kakr§nakoli dolgoročna najemna razmerja, Dosedanji najemnik je ostal tudi brez opreme, saj je ta v lasti podjetja Alpetour THP v stečaju. "Spontano je prilb do tega, da smo dejavnost Vlekli' Še do konca decembra, saj smo sklepali» da je to v splošnem interesu. A ker je bilo z opremo treba nekaj narediti, smo se odločili, dajo bomo po predhodni najavi prodali/' je razložil stečaj* nI upravitelj Janko Maček. Podobno so povedali v THP Krona. Ščejo n j ugodnega ponudnika za nakup objekta. M. R. I 10 tot Mk6*18BM» podnevi In ponoči NOVO i^koti trak otrok» v Sloveniji - 61.5 m rilo hirebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas • Knjižno darilo prejme ^ DRAGICA REPINA iz Kranjd RADIO KRANJ d.o.o Stritarjeva ut. 6, KRANJ IfcLEFON (04) 2»12 (04) 2612 (04) 2022 (05i) itomtu« "œuw Oiw l-A^' (04) 2 6'! 2 (04) 2fii a-220 tVTTUKCO rmrtM mm/ MECAsm imjtau miusaM awjawR h^trja m , \ po&to r «dlQkr pnjOrad io-kr An] tfcon. .«I f PETEK 6.1 2006 G L/ SB Že kot otroci so Artbeatovci obiskovali pevske zbore, plesne tečaje in nastopanje pred starši je bilo nekaj normalnega. Ji Nina Va ant Artbeât kupina glasbo ustvarja 2 ljubeznijo in z veseljem ter skorajda brez pomoči finančnih sredstev in brez velike založbe, ki bi stala za njimi in verjela v njihov lispeh, Zato pa Manja, Suzi, Erik in Mitja toliko bolj verjamejo, da jim bo nekoč res uspelo in da bodo morda že letos izdali svoj prvenec. Kot bend se zavedajo, da je dovršena zunanja podoba ena izmed naj- Erik, Manja, Suzi in Mitja. />oto.N pomembnejših dejavnikov, ki jih lahko ilaredi opazne in sto, kar naj ne bi bilo dobro- nje vzpostaviš sodelovanje. Ljudje, ki so odgovorni za takšne in drugačne evente, se kar pogosto menjajo in če nisi na tekočem, iahko hitro zamudiš vlak. Tako pač je v tem poslu.'" V Sloveniji je število željnih nastopanja veliko, Artbeatovci pa menijo, da je tržišče zelo majhno. Razmišljajo tudi o tujini. )e morda veliko tudi takih, ki se želijo le pokazat, nimajo pa posluha? "Uspejo le najboljši oziroma tisti, ki jim uspe najti piavo tržno mšo. v primeru, da nimaš posluha, pa ne verjamemo, da se lahko Erika veliko srečujemo na predstaviš v vlogi pevca, saj posebne. Zato so si omislili došlo za publiko. Tisti per- različnih družabnili dogod- je to osnova, da lahko sploh svojo stilistko. Ni to včasih le former, Id se tega dejstva ne dodaten strošek? "Dober sti- zaveda, ne dojema tega posla kih, prireditvah .Tj a gre vedno z nekim namenom: "To pomisliš na to, da bi pel. Zavedati pa se je treba, da je list zna pri vsakem posamez pravem pomenu besede, je zagotovo eden izmed nači- posluh le prva od tisoče niku poudariti njegovo oseb- Ce pa se tega zavedaš, boš nov, da spoznaš čim več lju- stopnic, ki te vodi do nost, karakter in pa zakriti ti- stisnil Ln Si to privoščil. di, s katerimi lahko v prihod- olimpa'. CUKR Razgreli množico Letošnje koncertno leto se je za metaice začeio obetavno, saj so si že v sredo v Media parku lahko ogledali odmevno finsko ime, Children of Bodom. Prvi so na oder prihrumeli One man army the undead quartet. Množica pa se je bolje odzvala pri naslednji skupini Ek' tomorf. Verjetno pa je veliko prisotnih za dva člana mislilo, da âpâdâtâ k tehnikom, saj sta na oder prišla v trenirkah. Madžari sicer niso izgledali tako, kot bi pričakovali, so pa zato dobro razgreli vse glave v dvorani. Publika je željno pričakovala glavni bend. V trenutku, ko so začeli žgati prve akorde Children of Bodom, pa se je Media park začel tresti od skakanja. vzklikov razgrete množice in slemanja. Ti $0 ponovno dokazali, da so odličen live bend, kar so po koncertu tudi dokazovali zadovoljni nasmehi na obrazih vseh udeležencev dogodka. Da bo letošnje leto za vse metalce zares obetavno, pa dokazuje tudi napovedan koncert Hellovveenov, ki bodo v Media parku nastopali že ix. januarja. M. G. «loudv«! sfiofw 22 1 Godalni kvartet )uill*jrd. ^č 20 uar 2006 polepšajo glasba, ples, poezija in druga umetniška snovanja. KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM v tri oranže. &pera 11 U.it^li 2 Zor«n Predin; M 2 Trio Tel Avtv; 2S 2 Ev»Bf«ur.Htt a IjubfCà SO. 7. }anuar)a, oD IS. m 21.30 ROK* N^BAND: Naslednja postaja: SO* s Gosti: Oto Pestn«f. Rsfko Irgollć, Anika Horvat. Bttch Boy». Uořwtoi« tfvo/3na, 4SOO, 3700, 2500 SIT Oo SR. 11.. CO Pí, 13.. jani.^ai]a, ob 20. un. SO. 14.. ot 16. un. Rok Vevar: KARTOGRAFUA CELOVEČERNIH SUK Ovomns Duše Počka;, 1100. 550' SfT ČE, 19. januarja, ob 19. jr Alpinistično predavani« DOWN UNDER (Na|manjia coMna) KosMovs óvorana. 1200 SIT Ô£, 19. j9n 22. un. P£. 27.. ob 20. un ftobori Wal«or In tvica Buljan SCHNEEWinCHEN ARER PARTY Ovorína Ûa5e Počka}, 1500, 1000' SfT ?Z. 27. januaija. ob 20.15 RAMBO AMADEUS  Mutant Dance Quartet Slovenská premiera r>ove£a albuma Oprem Dobro. Uma/TOva dvorana, 3500, 2600, J800 SH" NE, 29.. ot317. un íabonma Peterec m izven). PO. 30.. TO, 31. ianuar)â. ob 10. >r> 17. uri WE Wia ROCK YOU Muzikál > uspeinicami skupino <^aen Unfía fiwâ dwrana, 1200 Mafiev ven^l komorni zbor Ga;«/sova ovorsns. 66ÛÛ. 5300.4000.2700.2C00^StT SO. 11.. NÊ. 12.. in PO, 13. febftiarja. ob 20,30 ZORAN PREDIN: 10. KONCERT ZA ZAUUBUENE Žive legoncïa m Orkestar Adljo Pamet; gost: ĎOfts Cdvasa GaNusov« đvoTBoa. 5100, 4300. 3100, 2000 SfT TO, 14, řebruana, ob 19.30 Srobmi abonma TRIO TEL AVIV Cilsvnl pcKrovitelj: Avlo Tnglav, d.o O.: darovalk»: Toi»ina Ovtvana S/ovensíce fílh^rmonij^, 5600. 2600. 2000t 1200's/r Ifrl^rmtífům aradlM^ CD 7 012417 2d9FC124irS22£lrH«9c4art Ckib rr^ Am#ftcsn Expmn tudi poTOl 2417 300 od 9* do 18. m, lob^ad IL 09 i^.RBBitM » (Mpnc Qd 10. 40 M M 10. do lA. Kitt. odno okolje, zato je precej nesrećan, ko gs o6e lioioii Zd vozr>iKa v Meio okolje, z vsakim kkk>metrom napetost rned njima rtar^ića. S pooporo programa MEDIA Pius. Kosove/ovâ dvorana. IIOO SfT -à M Pl. 13-j«nuaříá. OĎ 20^15 Cankarjev jazz HENRI THXJEf^ TRIO IN STRADA QUiriTET Henr« Texiai Trio; Remparts Dargile iBertuccetli. 1970); ftim m g^sba v bvo; Henri Texier. Kdntrabas: Sétestlen Ta:d«r< kJarinetj. saksofon; Christophe Ma^et, bobrn. Henri Texier Strada Quintet: Henri TesUef. kontrabas; Sébastien Toxier. Uannoii. alto saKsofon; François Comeloup, banton, soprano saksofon; Gueorgul Kcmoov. pozsvns; Christ(9he Warguet, bobni; Chartea CaratM. ?/oh, Medipki pokroviterj: ftadio Si. Unnartova dvorana, 3200. 2300. 1500. UOO* SIT PLESNA AVTOCESTA Pel gfedalléč In iweografov v mednarodni mreži SO. 28. januarja, ob 19.30 Duâan Teropilč: SAM V ŽEPU Friederike Plafki: GENEZA MRZLE KRAVE Mr & Mrs CIark/Marega Pâlser In Garêth Clark: AGONUA IN TRAGEDIJA ŽiVUENJSKEGA UŽrTKA TER ODRSKJH VRAGOUJ r^E. 29.jdnu9r]a. ob 19.30 G^anfranco Celestino: SOLO S KUVIRJEM Su»anna Hood: WAKING EN-DESSOUS Branko Poto&an: OBMOČJE ZA PEŠCE i^osoveiova dvorana, 1200. 700- srr Vstopnice za oba večera: 2000,1000* SfT PETEK 6.1,2006 03 TELEVIZIJA Na male ekrane se spomladi vrača priljubljeni resničnostni šov Sanjska ženska. V ožjem izboru štiri kandidatke. Velik naval moških, ki želijo osvojiti srce sanjske ženske. Ana Hartman osebljanje mošldh sanj • mikavna, simpatična, 'vroča' in er je resničnostni zapeljiva, " je še pojasnila. šov Sanjska žen- Spomnimo, za kaj v oddaji ska, ki so ga na pravzaprav gre; mlada in sa- POP TV-fu pred- mozavestna ženska izbira vajali lansko po- med postavnimi mladeniči mlad, pri gledaldh naletel na zelo dober odziv, se nam in skuša med njimi najti princa svojiJi sanj. "Sanjska kmalu obeta nova televizij- Ženska bo tudi tokrat nekaj ska romanca. Decembra so tednov prebivala v sanjski prek spletne strani začeli z vili, odrezana od sveta in pre- zbiranjem prijav kandidatov, puŠČena ognjemetu čustev, ki se za sodelovanje v šovu senzualnosti, razvajanju in lahko prijavijo sami, lahko pozornosti tekmovalcev v pa jih predlagajo tudi drugi, boju za njeno srce," }e napo- Zanimanje je precej večje vedala. kot pri prejšnjem áovu. "2e Časa, da preskoči iskrica pri prvi Sanjski ženski je bilo ljubezni in da med fanti naj- veliko kandidatov, skupaj de pravega, ne bo ravno veli- smo prejeli 240 pravilno in ko. V nekaj tednih bo spo- popolno izpolnjenih prijav, znala 20 popolnoma različ» sedaj pa je zanimanje še nih mladeničev, se z njimi mnogo večje. Do danes, pri- zabavala, jih vodila na zani- jave zbiramo komaj od 21. mive zmenke po različnih decembra, torej manj kot dva krajih Slovenije in onkraj tedna, smo jih namreč preje- naših meja. Morda se bo li že kar okoli dve sto," je po- komu izmed njih pustila jasnila Petra Uranjek iz sliiž- zvabiti tudi v kakšen bolj od- be za odnose z javnostmi. maknjen kotiček. Izbira, Po 20. januarju, ko bodo koga in kdaj bo povabila na i zbiranje prijav zaključili, zmenek, bo prepuščena le bodo Izmed pravilno prijav- njej. Na koncu vsake oddaje Sanjska MiŠa je slovensko javnost razdelila na dva dela, Ijenih kandidatov na tako bo v ceremoniji vrtnic raz- za nekatere je biia bolj, za druge manj sanjska. Kakšna pa imenovanih kastingih izbrali krila, kdo še lahko upa na bo naslednja sanjska Slovenka, bomo izvedeli kmalu, 25 moških, ki želijo spoznati njeno ljubezen in kateri od sanjsko žensko in osvojiti moških je v bitki za njeno srcem in solzami v očeh, sanjska. Takšnega mnenja njeno srce. "Glavno akterko naklonjenost potegnil krajši drugi z olajšanjem. Spomni- so bili tudi kandidati, ki so še izbiramo in smo v fazi po- konec. Iz tedna v teden bodo mo se, da je sanjska Miša si. če že njenega srca niso govorov s Štirimi kandidatka- kandidati, ki njenih pričako- slovensko javnost razdelila mogli osvojiti, pridobili vsaj mi. Zagotovo pa bo izbrana vanj ne bodo izpolnili, odha- na dva dela; za nekatere je medijsko slavo in jo (vsaj sanjska ženska-popolno po- jaii domov. Nekateri s strtim bila bolj, za druge manj nekateri) dobro izkoristili. Letošnji televizijski razvedrilni program TV Slovenija je na silvestrovo dosege! izvrstno gledanost. Alenka Brun čju spremljalo 17,3 odstotka gledalcev, kar predstavlja 40- azvedrilni program odstotni delež gledalcev tele-Televizije Slovenija vizije v času predvajanja od-ie z novoletnim daje. Silvestrski večer na 1. programom začel programu Televizije Sloveni-ob 20.30 na 1. pro- ja se je ob 21.30 nadaljeval z oddajo 12 mesecev, Id sta j vodila Ivana Šundov in Ma- gramu Televizije Slovenija z oddajo Pri Jožovcu z Natalijo VI t na silvestrovo. V oddaji so rio GaluniČ. Povprečna gle-nastopili najbolj priljubljeni danost šova z 12 gosti, znani- na rodno zabavni ansambli, mi slovenskimi glasbenimi za smeh in zabavo pa so po- skupinami in humomimi skrbeli še Natalija, Ester, Fre- vložki, je bila 19-odstotna, di in Toni. Po podatkih elek- kai predstavlja 364.960 gle- J tronskega merjenja gledano- dalcev, starih nad štiri leta. I sti, ki ga izvaja AGB Nielsen Oddaja je imela 56-odstotni ^ g^^^j^ „j^g ji^^^^lje 2005 Sanjo Grohar. Media Services, si je letošnjo delež gledalcev televizije v oddajo Pri Jožovcu z Natalijo tem času. ce spet zabavala z narodno- 281.210 gledalcev, starih nad Pol ure po polnoči je sledi- zabavno glasbo. Povprečna šdri leta. Oddaja je imela 56- 331.710 gledalcev, starih nad la oddaja Pri Jožovcu z Nata- gledanost te oddaje je bila odstotni delež gledalcev tele- štiri leta. Oddajo je v povpre- lijo na novo leto, ki je gledal- 14,7 odstotna, kar predstavlja vizije v tem času. na silvestrovo ogledalo NA MTV ADRII ADRIA TOP 20, sobota, 14. januarja, ob 16. uri (ponovitve v ponedeljek ob 14. uri, v torek ob 23. uri in v nedeljo ob 6. uri): osrednja lestvica MTV Adrie Je z novim letom sicer dobila nov termin, vseeno pa ostaja poglavitni pokazatelj najbolj zaželenih izvajalcev po izboru gledalcev MTV Adrle. Cigla vas popelje po 20 stopničkah vse do vrha. BLOK, sreda, 11. januarja, ob 19.10 {ponovitev v nedeljo ob 17. uri): Tokrat si lahko ogledate, kaj vse je Martmi-no oko opazilo na prizorišču koncerta dveh hip hop skupin, TBF in V(P, na koncertu v znanem beograjskem Študentskem klubu SKC. DANCE FLOOR CHART, petek, 13. januarja, ob 19.10 (ponovitve v ponedeljek ob 9. uri, v petek ob 23. uri, v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri): tokratni OFC vas bo popeljal na veČ različnih breakbeat zabav v ljubljanskem Mediaparku, kjer je ekipa MW Adrie 2 lano na čelu opravila inten/juje s številnimi Oj-i, med njimi tudi z Adamom Freelandom, D] Freqom in Dj-ko Katie Meat MTV NEWS (WEEKEND EDITION) {v ponedeljek ob 18., 20., in 22. uri, od torka do petka ob 6., 8., 10., 12., 14., 20., in 22. uri, ofa sobotah ob 18. in 20. uh ter ob nedeljah ob iS. in ob 21.30): s svežimi in vročimi novicami iz zvezdniškega sveta vam vsak dan postrežeta Cigia in Ivan. Pravi naslov za vse informaci- je o tem, vse so tokrat zakrivili v svetu slavnih. PURE ADRIA (od ponedeljka do petka ob 6.50,11., 13., 16. in 19. uri, ob sobotah in nedeljah ob 8. in n. uri) : Pure Adria je edina oddaja na MTV Adria, ki vam vsak dan prinaša najboljše glasbene izvajalce v regiji. Petkrat na dan med tednom in dvakrat med vikendom lahko na MTV Adrii spremljate najboljše domače izdelke iz regije. BREAKFAST CLUB (od ponedeljka do petka ob;, uri, ob sobotah in nedeljah ob 8.05): MTV Adria bo od januarja dalje vsak dan poskrbela za vaše jutranje razpoloženje v okviru nove oddaje Breakfast CEub. Voditelj Ivan vas bo s svojim prepoznavnim smislom za humor in glasbo, primerno za začetek dneva, pripravil na vse izzive tekočega dne. HEADBANCERS BALL, ponedeljek, 9. januarja, ob 22.05 (ponovitev v soboto ob 24. uri): 8ii je že Čas za power metalsko usmerjen Keadbangers Bali. V oddaji si boste lahko ogledali nove videospote nemško-ame-riške naveze Deamons And Wizzards, floridske zasedbe Kamelot in najnovejši videospot skupine Helloween. Gigia je najbolj znan slovenski voditeljski obraz na MTV Adria. (R) RADI O DM EV 90.9. B7.2. B9.B. 103,7 MKZ Radio Cerkno, d. o. o Platiševa ulioa 39, 5282 Cerkno Tel.: 05/37 34 770 UKv: Fax: 05/37 34 771 E-poita: int0®rad]0'0dmsv.net # 04 PETEK 6.1.2006 KULTUR/ k Škopj a Lok a Klubska razstava Danes, v petek, 6. januarja» ob uri bo v Mali galeriji na Mestnem trgu 15 v Škofji Loki odprtje Klubske razstave za leto 2005 Foto kiuba Anton Ažbe. L K. Bohinjska Bistrica Bolha in kaplja... Jutri, v soboto, 7,, in nedeljo, 8. januarja, obakrat ob 19.30 bodo v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ponovili igro Boi ho v ušesu al: koplje if2 r^b Geor-gesa Feydeauja, v režiji Klemena Langusa. igrajo Brane Ravnik» Karmen Pavlfha, Samo Gardener in drugi ... I. K. Kranj Keramika z jasmine Verbič v centru Krice krace na Glavnem trgu 22 v Kranju vabijo k vpisu vil. Projektno delavnico v letošnji sezoni. Gre za delavnico keramike, ki jo bo vodila jasmina Verbič, izdelovali pa boste praktične predmete 2â vaš dom, v različnih tehnikah z različnimi vrstami gline in z različnimi glazurnimi premazi. Delavnica se bo začela v sredo, 18. januarja, ob 18. 30 v centru Krice Krace in bo trajala do 8. marca, vsako sredo rT>ed 19.30 in 21.30. Vpis poteka v ponedeljek med 15. in 16. uro, v torek med 15. in 18. uro in v petek med 17. in 19. uro. I. K. LjuegANA Ljubiteljska kultura na enem mestu javni sklad Republike Slovenije za kuiturne dejavnosti je z novim Içtom pripravil novo kulturno spletno stran www.kreart.si, na kateri si lahko kulturna društva, skupine, zveze in združenje enostavno ustvarijo in registrirajo svojo spletno stran, rapovejo kulturne dogodke in se predstavijo. S svojo stranjo lahko brezplačno gostujejo na strežniku JSKD In dobijo svoj e-poštni naslov v obliki ime-društvo@kreart.si. I. K. Ljusljana Novine razstavlja v Ljubljani v Mestni galeriji na Mestnem trgu v Ljubljani je še do januarja na ogled razstava del na papirju, akademskega slikarja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost Franca Novinca, Avtor je razstavo naslovil Svetlobi, predstavila pa dela, nastala v letih 1998 do zoos. 1. K. Lj UBRANA Berkova dela v Galeriji Krka V Galeriji Krka, na Dunajski cesti 65 v Ljubljani, ;e Še do 17. januarja na ogled razstava del slikarja Berka, ki živi in dela v Skofji Loki, Na ogled je izbor del, s katerim ustvarja primerjavo slik, ki jih je ustvaril v sedemdesetih letih, z deli, ki so piod njegovega delovanja danes. I. K. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski irg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 c^m ail:info@rad i o-s o ra. s i RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 V Špas teatru bodo v četrtek, 12. januarja, premierno uprizorili komedijo johnnija Mortimerja in Briana Cooka Kadar mačke ni doma, v režiji Vinka Moderndorferja. i Igor Kavčič uiturni dom Mengšu, kjer v zadnjem mesecu in pol uspešno uprizarjajo komedijo ^ iensk.com, so v leto 2006 vstopili z novo komedijo, ki jo bodo po nekaj predhodnih predstavah premierno uprizorili prihodnji četrtek. Mojster slovenske komedije multikulturni ustvarjalec, v Špas teatru pa tako rekoč že hišni režiser Vinko Moderndorfer se je tokrat lotil režije komedije Kadar mačke ni doma J. Mortimerja in B Cookea. Lahko bi rekli, da gre za angleško klasiko. Mildred si po petindvajsetih letih zakona želi, da bi obletnico poroke praznovala v Franciji. Žal se situacija miših ... Komedija je nare- erah izkazalo, da bo ena od V vrtincu dogodkov: (od leve) Ljerka Belak, Slavko Cerjak, Maja Martina Merljak in Borut Veselko. / ^«t» M«re Seniea obrne drugače in na poročno potovanje odide kar s jena po preveqenem recep-, ki predpisuje obilo sme- uspeŠnejSih Špas teatrovih komedij. Sicer pa igra teme- svojo sestro Ethel. Moža ha, ki ga gledalcu namenja Iji na popularni britanski obeh, George in Humph- angleški humor, napolnjen rey, ostaneta doma. Kaj se s takimi in drugačnimi du- zgodi, če gresta poročeni hovitostmi. Komedija Ka- TV nanizanki George in Mildred. Tudi tokrat sta direktorica ženski na izlet in pustita zdolgočasena moža dotna.^ dar mačke ni doma je seveda Urška Alič Flajnik in režiser svetovna uspešnica, za kate- Vinko Moderndorfer izbrala saj na odru blestijo Ljerka Belak, Slavko Cerjak, Mojca Partljič, Borut Veselko. Maja Martina Merljak in Tanja Potočnik (v altemadji z Alenko Tetičkovič). Scenografijo je pripravil Jože Logar, kostumografijo pa je tudi tokrat prevzel Alan Saj poznate tisto o mački in ro se je po nekaj predpremi- odlično ekipo ustvarjalcev, Hranitelj. Alenka Brun s ti, gojijo predvsem tehnično zahtevno moderno ražli- vas klub Luna Gita- Kultiimo-umebiiŠkodruš- ka in drugih španskih pie- tvó Luna gilana tdružuj^ sov za različne zahtevnost- čico, v kateri na račim ko- ljubitelje kulture flamenka ne stopnje, pa tudi inten- merdalnosti pogosto zmanj- in španskih plesov, ki jih zivne seminarje, flamenko na ob 20. uri vabi ka prostora za izraznost, ki družita predvsem želja po večere, okrogle mize, pre- V dvorano Špan- je pravzaprav bistvo flamen- spoznavanju in širjenju te davanja in nastope s podro- sidh borcev v ka. V tako imenovanem no- umetnosti. Njihov glavni čja flamenko plesa in glas- Ljubljani, kjer boste lahko vem flamenku se tradicio- cilj je spodbuditi zanima- be, kot tudi gostovanja tu- spoznali vse, kar bi želeli ve- nalni ritmi meSaio s popom, nje širše javnosti za kulturo jih umetnikov. deti o flamenku, zvrsti glas- rockom, jazzom, latinom in flamenka in španskega ple- Tako je letu 2005/2006 be, petja in plesa, ki izvira iz še čim. V andaluzijskih va- sa v Sloveniji in vsem ti- na pobudo društva in s po- španske Andaluzije, pred- seh in mestih pa ljudje Še stim, ki jih ta zvrst že od močjo društva la Argentini- vsem z območja, ki ga pokri- vedno plešejo, pojejo in igra- nekdaj privlači, omogočiti, ta v Slovenijo prišla plesna va trikotnik Sevilla - C diz • jo predvsem zase, "za duSo", da se lahko na tem podro* pedagoginja Concha Fer- Huelva. ob družinskih, verskih in čju s pomočjo priznanih, nandez, ki v Ljubljani po- Danes gre razvoj flamen- drugih praznikih, aH pa kar izkušenih pedagogov izob- učuje Španski ples in skrbi ka v dve smeri. Plesno-glas- tako, za zabavo. Zanje lahko ražujejo tudi pri nas. S tem za promocijo in predstavi- bene skupine, ki se zbirajo rečemo, da ohranjajo lako okrog velikih imen umetno- imenovani čisti flamenko. namenom organizirajo redno celoletno vadbo flamen- tev plesne španske kultiu-e pri nas. Ugodnosti ^^ 20 bnice in noroinike čosQpiso C ore njsk t glos Prodaja vstopnic, knjig in dari v naSgm oddćlku za ruiročninč in maîf ogto^^, na Zoisovi j v Kmry'u, lahkô poleg urejarya naroCni/w, mulih o^iusov, m prilcgr ^a potep kupiyetc tudi razlićne vstopnuz. twjí^. /ivdfiln kr i f J riu nij. Odíí li A; j> ^p rt viak Jihvnik ^d 7. do 1/. urr. Telefon: 04/201 Cankarjev ianuar POPUSTI ZA NAROČNIKE QÛREN JSKE6A OLASA Ndfocniki Gorerj^^e^ gtasa Imajo ob naKtipu dveh vstopnic ćb i/lxan^ pnre<}itve 10% poDUSta u SVILANITOVA BRISAČA Gorenjski glas kocokro bfiiùla 69 x im cm.i. k^tHUU. % bcmbaž 4 * i h • * * Cena; 2.900 sit, za naročnikc; 2.500 sít CG Narpčnild Gorenjskega glasa p«tU|<|6 s lufistlfno agsftdio Uf>da \Q% cm^ -pn Idsin^h aranžmajih agencij« Linda in S^CBX^ pH drugih aranžma)ih Infôrtnêri}«! Tur^i Slhnik je ra^lasil: "Igor AkrapoviČ, sve- lepše oblečena, sicer v črno, a Branka. Pristopila je dnižina: leta, zdaj že tradicionalno, je loinist na olimpijskih ignih v bQ pred leti Delov dopisnik iz ta ne osvaja z orožjem, temveč zelo modno s precej detajli, mama Milena, Žagaijeva iz "imenovanje" Delove osebno- Lake Pladdu leta 1980, pa je Moskve, kasneje pa zelo piker, s titanom." Bil je videti malce Gospa AkrapoviČz vpadijivimi Vogelj, sestra Helena z dnigo sti leta. Vedno skrivnostna, še bil prijazen sogovornik v druž- zanimiv in kritičen komenta- presenečen: "Zame je to pre- čevlji, obseden z obutveno polovico, fantom Klemenom Petemelom, prvim glasom družine ter Danilo z ženo bolj pa presenetljiva je izbira bi zakoncev KodjandČ. Prof. tor ter a'^tanovitelj tednika senečenie. Nikoli si ne bi mis- modo, sem jih enostavno mo-uredniškega kolegija Časnika dr. Andreja KodjanČiČ, dr. Mag. Njegova knjiga Potniko- lil, da bom izbran» saj so še ral opaziti Kompliment obe- Delo, ki mu je tudi letos uspe- med., rektorica Univerze v vo poročilo je zanimivo brar;je, drugi pomembni menedžeiji, ma! Moška družba, še vedno Alenko. Malce manj spretno lo izbrati med junaki, tragični- Ljubljani, pred leti tudi kandi- ki je kar nekaj časa dražilo doktorji znanosti, podjetniki. odgovorni urednik Darijan so zarezali v taco pršuta, do- mi osebnostmi, zmagovala in datkazaprvi stol v Kliniôiem dulia, predvsem pa je Danilo Morda zato, ker sem pred 15 Košir, še vedno predsednik mače salame in kuhane kloba- poražena. Iz osrednjega slo- centru, se je med zdravniško Slivnik prepoznaven po svoje- ustvari] podjetje, ki danes uprave Dela Tcrniaž Perovií in se so vonjale in okusen refošk vensk^ Časnika so povabili v kariero precej ukvarjala z oste- vrstnem prijateljevanju z na- zaposluje 230 ljudi. Sam ži- Miija Meršol, posebnost je je vlekel na usta. Pristopil je Še Arhitekturni muzej Ljubljane oporozo. boleznijo, za katero Šim nekdanjim predsedni- vim dobro življenje in tudi vedno njegov metuljček, sodo- )anezAvsenik, kranjskc^orski v Fužinski grad. Udeležba je so vedeli že stari Egipčani. Z kom Milanom Kučanom. No svoje zaposlene skušam plača- bni bonton gor ali dol. so na- župnik, doma iz fare nadškofa bila precej drugačna in malce možem, mag. Janezom Kod- ja, spremembe so vedno vodi- ti čim l)olj, da jim vračam sa- zdravili nagrajenemu Igorju Urana, Šmartno pod Šmarno manj imenitna kot prejšnja jančičem, včasih politikom in lo napredka. Pravijo. In prav dove njihovega dela," je pove- Akrapoviču ob kozarcu pen.e^ goro, dal blagoslov vinoteki s leta. Niti se niso drenjali politi- direktorjem Adrie Airways, v zaradi napovedanih reform se dal 46-letni Igor Akiapovič, če se Barbare iz vinske hiŠe pomenljivim imenom Ziala ki nití gospodarstveniki-Kot da kateri tedni'Vre", sta ponosna je uredniški kolegij letos odlo* podjetnik, včasih pa motorist Istenič. Tovistno vinsko deja- kapica. Nasmejali smo se iu- so že praznovali svete tri kralje. starša sina Gorazda, filozofa, čil za Človeka, ki je reforme že iz Ivančne Gorice. Podjetje nje nikakor ni samo slovenska Ali pa vRe sorte spremembe prevajalca, publidsta, ki je bil prelil v svoje poslovno živíje- Akiapovič izpušni sistemi ima navada ali razvada. In o vinu 15-odstotni tržni delež na za- do^^temu večeru in príjeíiy domači druščini. Danilo Bien- Danica SimSič, Borut Pahor )anez Zibler» Andreja In janež Kocijančič. htevnih trgili Japonske in Velike Britanije. Zelo zanimiva so njegova razmišljanja o reformah, obdavčitvi, poslovni kulturi. V mvestidje Še vedno vlagajo ves svoj dobiček, 4,5 milijona evrov, seveda so ga že obiskale inšpekcije, kako da ne. "Zanimivo je opazovati naše vrle tridesetietne študente, ki prižigajo sveče sodalni državi in pridigajo, moji inže-niiji pa se držijo za glavo, ker jim država pobere do 67 od- stotícov plače," je bil zanimiv ^r AkrapoviČ, v pogovonj za Delo. Zanimiva je bila tudi Branko^ Klemen, Milena, Helena, Alenka in Danilo, Janez, skupina Serpentes, magično napovedujejo tudi drugačen lani Delova osebnost leta, "za- nje. Zapisali so, da so se odlo- gledališče, ki s svojo podobo in sta nekaj rekla Miha "sodety life". Pad Povabljene radi" prevoda celotnega opusa čili na podlagi profesionalnih masko ponazarja umetnost, director Poslovne sk kuš, septembra je v Londonu na Šoli WSFT opravil izobraže- iz visoke politike je zastopal grškega filozofa Platona. Ves in osebnostnih lastnosti, po- zabavo in promodjo. Sijajno vinogradništvo in vinarstvo vanje na tretji stopnji Gorenjec, predsednik Državnega sveta laiiez Sušnik,diplo- čas pa je biio zanimivo opazovati, kako se diuži in ablje De- sebnih dosežkov ter pomemb- opravljena dekleta so pod ža-n^ deleža k prepoznavnosti rometi, Id so osvetljevala - zna- enolo^ Dušan Brej< enkrat "wine&spiiit education trust ' stroge diplome za svetovalca matski zbor pa veleposlanica lova uprava, član in njen pred- slovenskega gospodarstva. De- nje, podjetnost prodornost in zdravje z islcenimi željami, vin ali francosko sommelier Češke republike, nj. eksc. go- sednik Tomaž PerwiČ. Malce îov novinar, dopisnik iz li>n- inovativnost, pričarale i^em- Naj bo še takih dogajanj in tako 111, je razkazal klet in razkril spa Ivana Hlavsov, in veleposlanik Republike Poljske v Slo- bolj zase, vseeno opazno, se je držal novinarski mag Danilo dona in nekdanji odgovorni no scenografsko zgodbo. uspešnih. urednik Mitja Meršol, je iz Kranjčanka Pokma je bila sre- Preden počilo poslovni plan: "Ja, vsaj 60 slovenskih vinarjev bom imel v iz- vemji, nj, d\0IL:0 00 12 OBROKOV Kdor pri nas ^ kurilno olje naroči, (US vrednostne bone dobi ! Z V&AKIM LSTROM OL^C OO Tt^l^AA JA i « * US KAKOVOSTI V SLOVENU» NI MOGOC£ KUPITI PEIEK 6.1.2006 KRATEK Brat vse vidi. Brat vse ve TISOČ UGANK ZA ODRASLE Nova uprava slovenskega trgovskega velikana Mercator je v novem letu že potegnila prve poteze. " Odpiralni čas je naš vodnik/' Novi predsednik uprave Mercâtorjâ Žiga Debei^ je tiuii na prodajalne v romarskih središčih in ob sakral- bližnji center. NamieČ ena cerkvica pomeni 200 kva- Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. VaŠa naloga je, da ugotovite pravilen odgovor In nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, te dni predstavil prvi prilago- nih objektih, so v Mercatorju dratnih metrov prodajnih ditveni projekt, povezan 2 tk izdelali pilotski projekt površin. Pilotski projekt sa prepišite rešitev + ime in novelo zakona o trgovini, po Naiselje vrstnih cerkvic. Pri Kranj je že izdelan, zaenkrat katerem naj bi bile trgovine najboljšem sosedu načrtuje- naj bi zgradili sedem vrstnih ob nedeljah zaprte. Glede na jo gradnjo naselij vrstnih cer- cerkvic, kar bi pomenilo nedavno izglasovano dopol- kvic v bližini vseh večjih tr- 1400 kvadratnih metrov od- nilo v DZ (na predlog SDS in govskih centrov. Povsod naj prtih prodajnih površin ob NSi), ki krog izjem odprtih bi zgradili ravno toliko vrst- nedeljah, prodajaln ob nedeljah širi nih cerkvic, kolikor je velik Mali Bral priimek na Številko 03^/69 11 11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoiso« va 1, 4000 Kranj, s pripi* som za Tisoč ugank za odrasle*. Nima lastnosti gorenja, vendar se vžiga, gori, plamen ta žal le ohlaja pristen odnos med ljudmi. Izžrebali In nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, In drugega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: tržnica. Tokrat med odgovori na prispeli dopisnicah in med 6 o sms-ji nismo dobili pravilnega odgovora. cisfo ZMESAN. vZfiM« nePtfif^ uc£, oe Sevati ! «t? I « v ^ TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Žurerka" Zelo boš razvila svoje no- "Dvojčica" tranje bistvo ir^ v sebi od- nekaj časa boš plavala nad oblaki in ne bo nobenega PiSem ti ie drugič. Spreji- krila neomejeno zalogo Po hóroškcpu sem dvojčica in njo nopoi^edjo um bila zelo moči. Na splošno se boš seveda me najbolj zanima kmalu spustiti na spuščaia v velika tveganja. vzroka, da bi se morala . Če zadovoljna, ker se mt je ljubezen. Zanima me tudi, skoraj vse že uresničilo. Ko- sa/globokoverjamešvpra- kako bo naprej z mojo službo. boš le hotela, boš to ljubezen obdržala. Na delovnem maj čakam, da mi poveï, vični boj. Poročila se boš v Skrbi me razumevanje v dm- mestu nisi preveč zadovoljnoj me čaka v ljubezni. Ali roku šestih let in rodila boš zini, kako kaže v prihodnosti. na. V tem letu boš končno mi bo uspelo priti na želeni dva otroka. V razmerju boš foks. zbrala ves pogum in naredi* še z enim fantom, kar bo le Splošno je znano, da dvoj- la korak naprej. Svetujem ti. prehodno, takoj drugi pa čki ne morejo živeti brez Iju* da greš na svoje in začneš Rojena si pod simbolom bo pravi. Tisti, za celo Živ- bežni. Pridih zaljubljenosti delati tisto, kar te je vedno številka n, kar predstavlja ljenje. Rojen bo v zname- mora bílí vedno prisoten, veselilo. Znanje imaš, iz- moč in sijaj. Pa tudi vse do nju škorpijona ali strelca. da se ne počutiš kot riba na aprila te bo spremljal Isti Vsekakor te v ljubezni Čaka suhem. Kot vidim, si v dile- kušnje si boš pa hitro pridobila. Na starša ne moreš simbol. V tem obdobju boš še veliko lepega. Na želeni mi, saj ti srce utripa za dva vplivati» saj sta navajena ta-obnavljala strasti do vseh faks ti bo uspelo priti, če- fanta. Enega imaš, pa ga ni- kega medsebojnega odnosa notranjih In zunanjih stvari prav ti bodo kmalu začele maš dovolj rada, tistega, h in se nimata namena spre- v življenju. Dovolila boŠ rojiti drugačne misli po nam/éč zelo kateremu te vleče, pa ne meniti. Ti le glej, da nisi v moreš dobiti. Kmalu po no- njunem navzkrižnem og- živjenju, da te zapelje in glavi. ob tem boš začutila, da si ustvarjalna in vedno te vie- vem letL boš spoznala ne- nju, pa bo vse v redu. Vem, premagala vse strahove, Če naprej k novim idejam. koga, ki ti bo v trenutku da ti je težko, a najprej mis- povezane s preteklostjo. Želim ti vse lepo. spremenil tok življenja. Kar li na sebe. Lepo se imej. HOROSKOP TANJA in MARICA U Oven (21.3« - 214.) v naslednjem tednu bodite zelo previdni pri denarnih zadevah, saj se boste še vedno hoteli izmikati dejstvu, da je denarnica bolj prazna, kot si priznate. V ljubezni se vam bodo zadeve precej izboljšale. Bik (224. - 20.S«) Bo^lj ko se boste zaletavali, večje bodo vaše težave in manj boste sposobni reševati nastalo situacijo. Šele ko se boste umirili in globoko zadihali, se stvari začnejo obračati v vašo korist. Vabljeni boste v večjo družbo in se Imeli lepo. Dvojčka (21.5* - 21*6.) v prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestno )n vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in postorili boste veliko stvari, ki so vam še pred nedavnim bile nerešljive. Rak (22.6* - 227.) Izrečeno je bilo, da kdor sprašuje druge za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smeri, razen za pot do sebe. Le vi sami ste tisti, ki veste, kaj hočete, in kaj je tisto, kar vas v življenju resnično osrečuje. Katero vozovnico boste kupili? Lev (23.7. - 23.S«) Prav potrebni boste počitka in miru. Ste radi v krogu dogajanja, a tudi začasna samota ima svoje prednosti. Mislite, da vse veste, a skozi neke dogodke boste prišli do določenih spoznanj, ki vam lahko precej spremeni dosedanje življenje. Devica (24.8. • 23.9.) Vse, kar je bilo slabega, je za vami. Pred vami je dobro obdobje in to na vseh področjih, Odpočili si boste možgane, si vzeli Čas zase in upočasnili vsakdanji tempo življenja. Spoznali boste tudi nove prijatelje. Tehtnica (24.9« - 23.10.) Malce bolj morate biti potrpežljivi. Na cilj se ne pride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je želja dovolj oreča, pa bol P^ri financah ste se malo preveč zapletli. Še dobro, da se vam obeta večji denar. Leto boste Štar-tali z občutkom za pravo mero. Škorpijon (24*10. - 22.11.) Ko se enkrat odloČite za nekaj, vas nobena sila ne more ustaviti in nobena ovira ne more biti previsoka. Želeli si boste le priti na cilj in nič drugega vas ne bo zanimalo. Sporočilo vas bo presenetilo. Strelec (23.11. • 21.12.) Težave boste uspešno rešili Šele takrat, ko boste pripravljeni prevzeti del krivde nase. Ker tudi drugi to od vas pričakujejo, ne boste imeli druge možnosti. Na delovnem mestu &e vam odpirajo nove možnosti. Kozorog (22.12. * 20.1.) Kjer je želja, je tudi moČ. Tega se tudi zelo dobro zavedate, zato nikar ne čakajte. Odgovore boste dobili, a ne prej, dokler ne boste sposobni pogledati resnici v oči. Nikoli ni prepozno, zato le kar pogumno naprej. Vodnar (21.1. -19.2.) Vedno v vas prekipeva energija in imate je za vse dovolj. Nikar zopet nejDozabIte, da vsake toliko Časa potrebujete svoj mir. Ce boste to zanemarili, sploh pa v tem tednu, bodo posledice negativne. Čas bo vaš zaveznik, zato z delom nikar ne pretiravajte. Ribi (20.2.-20.3.) Brez večjih težav se boste prilagodili novostim na de-lovnem mestu. Izzivi vas bodo le še bolj motivirali in spravili na plan vse vaše delovne sposobnosti. Finančne skrbi, ki so pred vami, bodo le trenutne, zato si nikar ne delajte skrbi. PETEK 6.1,2006 07 k GR ^DN; KRIZ iN K/ À Odlična ponudba družbe Sava Medical in storitve, d. o. o., za vaš dopust v Termah Olimia, Termah Čatež, Termah 3000 v Moravskih Toplicah, v Termah Lendava in na Pokljuki Prostori v apartmajih In počitniških hîSicah so v veČini krajev Štiri postelj nI, nekaj pa je tudi petposteljnih. Vsi so udobno opremljeni, v Termah 3000 in Termah Lendava vam nudimo tudi sobnî servis. V vseh krajih vam omogočamo celodnevni vstop v notranje d.o.o,: MIlan Čufer, GSM; 031307 &S4 bazene, v Termah 3000 tudi savno in fitnes, v Termah Oîimia http:/ / www.sava.si, e-naslov: milan.cuřer^sava.si od 6.600 Sít do 8.800 sit V sezonskih mesecih, ter od 5,000 sít do 7,000 sit izven sezone. Kontaktna oseba: Upravnik počitniških kapacitet družbe Sava Medica! in storitve, pa so-odstotni popust na vstopnico v svet savn. Pokličite nas - zagotavljamo vam, da boste z nami preživeli Vse to vam nudimo za odlično ceno. Dnevni najemi apartma- čudovit in poceni dopust-jev 2 vsemi naštetimi ugodnostmi stanejo od S.ioo sit do največ 13.300 sit na nočitev, odvisno od števila oseb. Nagrade za pravilno rešitev: Pokljuka pa je pravljični svet za vse ljubitelje gora in smučanja. nagrada • vikend paket v Termah Lendava (za štiri osebe) Na Pokljuki imamo počitniška dom z dvema Štiriposteljnima 2. nagrada • praktično darilo apartmajema in enim osemposteljnim. Cena najema se giblje 3. nagrada • praktično darilo Sava Medical in storitve Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. Škofjeloška c. 6,4502 Kranj, Slovenija e.: 04 206 53 19 Faks: 04 206 64 12 ittp://www.sava.si Poslovna skupina Sava Relitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 18. januarja 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Sponzor križanke 23. decembra 2005 NAREDI SAM • OBL Č, d.0.0.: i. nagrada: 2 pručkl prejme MARTIN DRAKSLER, Drulovka 42c, 4000 Kranj. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa OBL Č prejme SLAVKA SALAMON, UI. L. Horvata 5, 4000 Kranj; 2. nagrado: i pručko prejmejo POLONA HANŽEK, Titova 2a, 4270 jesenice; TAOEjA KONC, Letence 6, 4204 OBL'Č prejme EVA CERNILEC, Žirovnica 99b, 4274 Žirovnica; 3. nagrado: i pručko OBL'Č Golnik in BRANKA VRHUNEC-ŽNIDARSIČ, Topolje 6, 4227 Seka. Nagrajencem čestitamo! 08 TOREK 6.1.2006 DRUZABN/ KRONIK/ A Max bend in klub Prvi na vasi so v Količevem snemali glasbene oddaje. V zakulisju so bili najbolj glasni Gamsi, Saša Lendero pa se ni udeležila snemanja, ker je zbolela za pljučnico. Vsaj taka je bila uradna razlaga. Alenka Brun Voditelj oddaj je Gorenjec ne in na rodnozabavne glas- za sebo) precej naporen me- Mitja Grmovšek, znani vodi- be. Tokrat je nastop na sne- sec, a so že pripravljene na telj nekdaj zelo popularne od« manju odpovedala Saša Len- nove podvige, Fredi Miler pa Pred snemanjem prve od- domače skrinje" na dero, ki naj bi zbolela, prišli je nedavno izdal svojo biogra- daje Prvi na vasiso vuredniš- sedaj Prvi Tv, takrat TV3, pa niso tudi Turbo Angelsi. fijo na 240 straneh in pravi, tvo prispela kratka pojasnila, marsikdo pa se njegovega Najbolj glasni so bili Gamsi, da knjige ni prebral, je ne bo. Ker naj bi bila v zadnjem času i^nena in glasu spominja iz najbolj pisani pa 12. naspro- ker ga dejansko ne zanimajo med Slovenci vse bolj priso- Radia Veseljak. Srečali smo tje, katerih kitarist Jure Vi- Čisto vse podrobnosti. Ga pa tna misel, da je bolje biti prvi ê^ ^^^ lokalnih gorenj- žentin prihaja iz Cerkelj na ljudje kar domov pokliiejo, na vasi kot zadnji v mestu - s ^^ televizijah. V oddajah za Gorenjskem. Zanimiv je bil če jim lahko knjigo pošlje, pa Čimer se zagotovo ne bi stri- humor poskrbi Priek Korenof tudi pogled na pevko Brigito, še kako posvetijo dopiSe. Fre- njal slovenski režiser Mitja Lujzek, ki na spletu premore ki je znana po svojem jodlaju di (tudi Če je slučajno oboga- Okom, ki ie pač raje zadnji v ^elo zanimivo in razgibano (inštrukdje so pri njej imeli tel) je ostal tak, kot je: prija- mestu, so se Max bend in nji- domačo stran. Oddaje sne- tudi Barovci, viasih je pela pri zen in preprost, hovi somišljeniki odločili, da majo v domačem okolju Nageljnu) in je v modri oble- So pa dani ansamblov v za- ustanovijo klub Prvi na vast, domžalskega gostišča "Ko- ki (samo še kitke so manjka- kulisju in maski razpravljali Osnovni namen ustanovlje- ^^^ P^ ^^ publiko, na TV le) z ravno pravšnjim dekolte- in primerjali oddajo Pni na nega kluba je predvsem Pika pa si jih potem lahko jem izgledala prisrčno. Duo vasi z Raketo pod kozolcem zdniževanju ljudi, ki se radi ogledate ločeno, ob nedeljah Platin nam je zaupal, da sta in Pri Jožovcu z Natalijo. Naj- veselije ob slovenski glasbi. peti popoldne. vesela, da je decembra konec, več je tekla beseda o humorju Pa ni minilo dolgo in dogovo- Udeležili smo se snemanja saj sta nastopala vse do zad- v Natalijini oddaji, kjer so so- rili so se za serijo zabavno- oddaj, kjer smo srečali njega. Mlade Irajle ostajajo glasno ugotovili, da ga je' kar glasbenih oddaj s TV Piko. številna znana imena zabav- frajle, ki so ravno tako imele nekaj'. V y/ Tir ÍJ 0 Aleš in Boris iz Man benda ter Alfi Nlpič, ' fo?« T,r,> 0^1, Fredi Milerja so pozdravili tudi Gamsi, /foto Tina Dok Dama svoje glasbene zvrsti joži Mavser in soprog janež / Foto Tinj Dok Brigita in Boštjan Dorič {člana ansambla Brigita in Boštjan) Duo Platin in Mlade frajle Maja, Tina in Koní, Sabina pa za ter Korenof Lujzek. / f^t«« t^s dol ni utegnila priti na snemanje. VRTIMO GLOBUS |udi ni intelektualka Legendarna britanska tgralka Judi Dench pravi, da nI Intelektualka, čeprav jo mnogi Štejejo za razgledano zvezdnico. 71-letne dive z bogato filmsko» gledališko in televizijsko kariero, ki redno sodeluje z Jamesom Bondom 007, branje ne zanima, zaradi česar se je pogosto znaSlá v težavah. Velikokrat je sprejela gledališko vlogo le zato, ker so jo prosili, ne da bi igro predhodno prebrala. Šele ko je prišla na prvo branje, je ugotovila, da ji vloga sploh ni všeč. zato je nemalokrat obžalovala svoja dejanja. Benov poljub za plenice Ben Affleck seje med kupovanjem plenic za enomesečno hčerko Violet znašel v zadregi, saj pri sebi ni imel dovolj denarja. Za pomoč je prosil ostale nakupoval- ce, eden od njih je bil pripravljen plačati plenice v zameno za kapo njegovega najljubšega basebaliskega kluba Boston Red Sox. Igralec kape ni hotel zamenjati, je pa sprejel ponudbo dekleta, ki je predlagala, da mu plača plenice, Če Jo poljubi. Če bi se domov vrnil brez plenic, bi razjezil so* progo Jennifer Carner, zato je oboževalko poljubil. Courteney sovraži telefoniranje Courteney Cox se raje kot po telefonu pogovarja v živo, saj sovraži telefonske aparate. Zaradi nenavadne fobije telefonira le, kadar je v avtu, sicer pa ji ni do tega, da bi se usedla in telefonirala. Monica iz serije Prijatelji je alergična tudi na paparace, ki prežijo v okolici njenega doma na Malibuju. Jezi jo, da se na lastnem dvorišču ne more sprehajati s hčerko, saj si nadležni fotografi že dolgo prizadevajo, da bo dobili posnetke male Coco. Noei kritizira turiste Noel Gallagher ni ponosen, da je Britanec, saj meni, da se britanski turisti ne znajo obnašati. Član skupine Oasis pravi, da se Britanci, ki zelo radi potujejo, v tujini obnašajo preveč "angleško". Razočaran je, ko vidi hrupne, nevedne in smešne Britance v Avstraliji, Še najbolj ga moti njihov stil oblačenja. Kritizira tudi slog svojega brata Liama, ki rad nosi kratke hlače. Moški v zrelih letih se ne more oblačiti kot najstnik, brez dlake na jeziku dodaja Noel, Nina Zaponšek je rojena v znamenju ovna. Stara je 18 let in je Velenjčanka. V prostem času se ukvarja tudi z manekenstvom. Srečali smo jo tudi na lanskem izboru za miss Slovenije, f M"»