List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedmote	■**
9. številka	Joliet, Illinois, S. februarja 1909	Letnik XVIII
IZ PREMOGARSKE
KONVENCIJE.
Letno poročilo predsednika Lewisa bilo sprejeto po hudih praskah z nasprotniki.
PRIBEŽALIŠČE ZATIRANCEV.
To ostani Amerika i nadalje po mislih združenih premogarjev.
Indianapolis, Ind., 2. febr. — Predsednik premogarske zveze je v današnji seji narodne konvencije združenih premogarjev pridobil nadaljnji uspeh, ko so delegati z veliko večino odobrili njegov ugovor proti temu, da bi se raz por v pennsylvanskem Mercer-Buttler premogovniku finančno podprl, in o dobrili so tudi njegovo grajo za dotič-ne distriktne unije.
Konvencija bo bržkone trajala še do prihodnje sobote.
Indianapolis, 1. febr. — Danes sta se merili Lewisova in Walkerjeva stranka, in pristaši predsednika Lewisa so ostali zmagoviti. V zvezi s tem je izjavil Walker, Lewisov protikandidat pri zadnji predsedniški volitvi, da so si Lewisovi pristaši nečistim načinom priborili premoč v konvenciji in da zato nima smisla, še dalje pobijati izvolitev Lewisovo. Štetje pri volitvi oddanih glasov je dognalo, da je bil Lewis izvoljen z večino kacih 16,000 glasov.
Letno poročilo predsednika Lewisa je bilo sprejeto s 1627 proti 1054 glasom. Glavni spotikljej je tvorilo mesto v poročilu, kjer se je govorilo o odstavi uradnikov distrikta 11. v Indiani. Uradniki tega okrožja so se obotavljali, proglasiti končanim neki štrajk, ki se je začel, ker niso baje zadoščale varnostne priprave v Hud-son-rudniku. Lewis in narodni odbor sta štrajkarjem ukazala, iti spet na delo, medtem ko dogovori z rudniškimi posestniki še niso bili dognani. Dotični uradniki niso hoteli izdati tozadevne odredbe in so bili nato odstavljeni iz.njihovega urada. Vsledtega so nasprqtniki hudo napadali Lewisa in odbor in prišlo je tako daleč, da si je več delegatov medseboj očitalo laž. Vsled teh prepirov se je konvencija podaljšala. Konvencija stane na dan $8000 do $9000.
Indianapolis, 30. jan. — Konvencija je sprejela sklep, ki zahteva, da se pošljejo narodni organizatorji v neorganizirane premogove okoliše pennsylvan-ske ter vse druge slične okraje.
Indianapolis, 29. jan. — Konvencija združenih premogarjev ameriških je sprejela sklep glede Kristijana Rudo-witza in Jana Pourena, ruskih ubežnikov v tej deželi, o katerih je medtem državni tajnik Root odločil, da se ne izročita ruskim oblastvom. Premogar-ji so zahtevali, da se oprostita, kajti Amerika ostani to, za kar jo smatrajo politični begunci všeh drugih dežel, namreč pribežališče vseh zatirancev.
Poskus, napotiti konvencijo, da se izreče v prilog neodvisni delavski stranki, se je izjalovil. Ta in slične predloge so stavile unije, ki niso so-ciališkega mišljenja, a menijo vendarle, naj bi se ustanovila tretja stranka, ker se nobena izmed starih strank noče potegovati za delavske sloje proti kapitalistom. Socialisti, ki so imeli kacih 300 zastopnikov v konvenciji, so pobijali to politiko, ker mislijo, da bi bila po nji oškodovana njihova že obstoječa stranka. A v prvi vrsti so bili proti nji konservativci s takimi možmi kakor kongresnik W. B. Wilson iz Pennsylvanije na čelu. Zadnji je rekel, da bi bilo najbolje, toliko časa, dokler ne bo delavska stranka tu v tej deželi še v'svojem prepričanju dovolj močna, da bo mogla stati na svojih nogah, vplivati z unioniznom na obe stari stranki v prilog delavstvu naklonjene postavodaje.
Sklep, ki priporoča unijskim premo-garjem, dejansko udeleževati se politike in poskušati, da se volijo v državna postavodajstva in kongres možje, o katerih je znano, da sočuvstvujejo z delavci, je bil navdušeno sprejet. Čeprav so voditelji poskrbeli, da ni organizacija konečno popolnoma zašla v sociališko strugo in je bil predlog, naj država prevzame premogovnike, zavrnjen, so vendar socialisti prodrli s skle pom, ki je priporočal prevzetje “bogastvo ustvarjajočih koristnosti, ki so sedaj v oblasti roparskih bogatin-cev” in da se ima izvršiti družabna pre ustrojitev tako, da bo vsak dobival vrednost svojega dela, storjenega za občestvo. Noben glas ni bil oddan proti temu sklepu.
Vsled strahu umrl.
Philadelphia, 1. febr. — Dvanajstletni Albert J. Winner je danes umrl vsled strahu, ko je zagledal na ulici psa, ki ga je pred sedmimi tedni ugriznil.
Nova tovarna.
Chicago, 111., 4. febr.—“Inter Ocean Steel Company”, družba z glavnico $2.500,000, bo začela v dveh tednih v Chicago Heights kopati stavbišče za gradnjo četrte tovarne za jeklene o-broče v Združenih državah in največje izmed vseh. To bo prva tovarna za jeklene obroče, ležeča zapadno od Pittsburga. Stavbišče v obsegu 80 akrov je že kupljeno.
“Delavska konferenca”.
Washington, 31. jan. — Izdana so vabila na več nego dvanajst odličnih delavskih voditeljev v tej deželi, da naj se dne 10. februarja udeleže nameravane “delavske konference” v prostorih departmenta za delo in trgovino.
Treskavi plini.
Birmingham, Ala., 2. febr. — Sedemnajst moških je storilo smrt vsled tre-skavih plinov v Short Creek-rudniku št. 2' “Birmingham Coal and Iron”-kompanije. Med usmrčenci je pet be-lokožcev, ostali so črnci. Eksplozija se je pripetila med 11. in 12. uro do-poludne, bržkone tako,- da se je raz-nesilen strel odbil. Rudnik leži kacih 10 milj od Ensleya ob Birmingham Southern-železnici in je precej samoten, tako da je dospela vest o nesreči šele čez več ur semkaj. Od tu se je odpeljalo več ljudi na lice mesta na pomoč. Delo je bilo začasa nesreče omejeno, drugače bi bilo število mrtvih pač večje.
Tovarnar ustreljen.
St. Louis, Mo., 3. febr. — Med prepirom z nekim bivšim vslužbencem, Hermanom A. Kretschmarom, je bil Clarence N. Jones, znan tukajšnji tovarnar, ustreljen v svoji tovarni. Kret-schmar, ki je bil na mestu prijet, trdi, da je streljal v silobranu.
Spet delo.
Pittsburg, Pa., 1. febr. — Forge & Bolt-tovarna v mestu New Castle, Pa., ki je bila štiri mesece zaprta, je zopet zaposlovala. Zaslužek ima okoli 600 delavcev. __________________
Strašen pogled.
New York, 3. febr. — Potniki, ki so čakali na kolodvoru Pennsylvania-že-leznice, so bili osupnjeni, ko so zagledali na ospredju prihajajočega vlaka krvavo človeško glavo. Preiskave so dognale, da je bila to glava necega delavca žitne družbe, ki je bil pri Rayway, N. J., povožen. Njegov krvavi trup so našli tamkaj.
Veselo znamenje,.
Pittsburg, Pa., 1. febr. — Plače kacih 3000 zaposljencev “Westinghouse Electric & Manufaeturing”-kompanije, ki so bile za 5 do 15 odstotkov skrajšane, ko je ta družba pred dobrim letom prešla v roke oskrbnika imovine, so spet tako visoke, kakor so bile pred paniko. ___________________
Cepljenje proti legarju.
Washington, 1. febr. •— Zavezne vojaške oblasti bodo vkratkem uvedle zaščitno cepljenje proti vročinski bolezni, ko so dolgoletni poskusi jasno dokazali vrednost istega. Častniki in vojaki niso prisiljeni k takemu cepljenju, marveč se bodo s poučevanjem navajali, da se dajo cepiti. Zaščitno cepljenje je priporočala posebna komisija iz odličnih zdravnikov, ki povdarja, da je oseba, ki je že prestala vročinsko bolezen, skoro popolnoma zavarovana proti nadaljnjemu napadu te bolezni; in s protilegarskim cepljenjem se doseže isti učinek.
Modok-Indijanci.
Washington, D. C., 3. febr. — Ko so čakali sedaj dlje nego tretjino stoletja, bode kapitana Jacka krdelu Mo-dok-Indijancev bržkone dovoljeno, vrniti se v njihove stare lovske okraje v deželi zahajajočega solnca. Po njihovem pogubonosnem pohodu proti be-lokožnim naseljencem v Oregonu leta 1874. so bili ti Indijanci prognani v In-dian-Territory, kjer so dobili odkaza-na bivališča v Quapaw-reservaciji. Takrat je znašalo njihovo število 271, a že v enem letu so se skrčili na 152. Sedaj jih živi samo še 49. To brzo umiranje je baje povzročalo domotožje po njihovih družinah in priljubljenih loviščih. Modok-Indijanci so izborni delavci, trezni in varčni.
Oropali 20 gostov.
Goldfield, Nev., 1. febr. — Trije o-krinkani moški so prišli v Mohawk Saloon, največjo krčmo v tem kraju, in prisilili 20 gostov, da so se razpostavili k steni z dvignjenimi rokami, nakar so oropali blagajno za $3000 in potem odnesli pete.
PREDS. ROOSEVELT POMIRJA JAPONCE.
Poziva senatorje iz Nevade, naj skušajo preprečiti protijaponsko postavodajo.
PREDLOGA ZAVRNJENA V CAL.
Japonska vlada baje miroljubna prijateljica Združ. držav.
Washington, 3. febr, — Predsednik Roosevelt se trudi po vseh svojih močeh, zmanjšati protijaponsko agitacijo na pacifiški brežini. To pa ne zato, kot bi se predsednik preveč bal glede izida, ampak zato, ker je sklenil, ukreniti vse kar možno, da se japonska vlada in ljudstvo ne razdraži brez pravega vzroka. Danes je predsednik poslal po senatorja iz Nevade, gg. Newlandsa in Nixona, ter ju nujno nagovarjal, naj s svojim vplivom skušata preprečiti sprejetje protijapon-skih postav v Nevadi. Predsednik se predvsem boji napadov na Japonce ali plemenskih izgredov, ki bi utegnili povzročiti resnejše neprilike.
Sacramento, Cal., 3. febr. — Po razpravi, ki je trajala od 11. ure dopolu-dne do 6. ure zvečer, je poslanska zbornica postavodajstva zavrgla Drew-ovo predlogo, ki inostrancem zabra-njuje, lastovati zemljo v državi Cali-forniji. Predloga je izprva določala, da bodi samo Japoncem prepovedano, lastovati zemljo; na prošnjo predsednika Roosevelta pa se je nasvet postave takisto popravil, da se prepoved razširi na vse inostrance. Ampak celo v tej obliki se je predlogi tako zelo nasprotovalo, da je bila zavržena.
Zavržena je bila z 48 proti 28 glasovom. Glavni ugovori proti predlogi so bili, da bi njeno sprejetje pregnalo iz države najmanj eno milijardo kup-čijske glavnice in da bi se sedanje prijateljsko kupčijsko razmerje z Japo-nijo izpostavilo nevarnosti.
Tokio, 2. febr. — V poslanski zbornici japonskega parlamenta je imel minister vnanjih zadev Komura govor, v katerem je očrtal japonsko vnanjo politiko. “Vnanja politika japonskega cesarstva,” je rekel, “imej pred očmi ohranitev miru in razvoj narodnih zalog.” Ko je potem na kratko omenjal prijazno razmerje Japonije do Velike Britanije, Rusije, Francije, Nemčije in Kitaja, je prešel na opis razmerja med Japonijo in Združ. .državami. Rekel je:	“Prijateljstvo med Japonijo in
Zdru. državami je že staro, in predvsem potrebno je, da si obe deželi o-hranita te čute prijateljstva neoskrunjene ter jih razširita in okrepita na vse možne načine. Vkljub popolnemu sporazumu, ki je vedno obstajal med obema deželama glede njunih ciljev na Daljnem vzhodu in v Tihem morju, je vendar videfi, da se na gotovih mestih goje dvomi na odkritosrčnosti čutov in mišljenja. Da se spravijo s poti kriva razumevanja, sta obe vladi stopili v diplomatično zvezo glede skupne politike za vzdržanje miru na Daljnem vzhodu. Glede postavodajnih vprašanj, ki so neugodna za Japonce in čakajo odločitve v Californiji, se zanaša cesarska vlada popolnoma na pra-vicoljubje ameriškega naroda in na prijateljstvo zavezne vlade, in upati je, da ta zadeva ne povzroči mednarodnih homatij.”
Prst zavarovan za $5.000.
New York, 3. febr. — Slavni igralec na klavir Paderewski si je pri nekem koncertu v Carnegie Hallu razcepil nohet na kazalcu svoje desne roke. Zato je moral odpovedati svoje določene koncerte v Philadelphiji. Vsak njegovih prstov je zavarovan z $5000 proti morebitnim ranitvam, ki ga ovirajo pri igranju na klavir, in ki jih bo zavarovalna družba v tem slučaju pač morala plačati.
Ogenj v medkrovju.
New York, 1. febr. — V medkrovju parnika “Korona” je izbruhnil ogenj, ki je bil pogašen šele čez 5 ur. Kapitan Carmichael je rešil na nevarnost svojega življenja lajtnanta Spinnyja, ki se je onesvestil v zadušljivem dimu. Potniki so po svojem izkrcanju zahvalili kapitana in moštvo zaradi njih vrlega obnašanja.
Parnik “Republic”.
New Bedfort, Mass., 3. febr. — W. W. Wotherspoon od J. A. Wrecking Co., ki je svojčas vodil dviganje križarke “Yankee”, sedaj preiskuje škodo, ki je bila napravljena na parniku “Republic”, ko se je zaletela obnj italijanska potniška ladija “Florida”. Wotherspoon pravi, da ima sedaj najlepšo priliko, da poskusi svoj novi način dviganja v globoki vodi pogreznjenih ladij.
Nesrečno naključje.
Chicago, 111., 1. febr. — George Bus-se, brat chicaškega župana, je po nesrečnem naključju sprožil svoj 38 ka-Ijbrski revolver ter zadel v srce in na mestu usmrtil sinoči v stanovanju njenega očeta, generala A. C. Girarda, gospo Lucius Tuckerman. Busse je kazal svoji hišni, kako se mora ravnati z revolverjem, da bo mogla v njegovi odsotnosti prepoditi slučajne vlomilce, in ko je revolver napolnil s patronami, se je ta sprožil in krogla je sfrčala skoz okno v nasprotiležeče stanovanje generala Girarda in tam smrtno ranila gospo Tuckerman, ki se je v svoji spal niči razpravljala. Nesrečni dogodek je seveda silno vznemiril vso soseščino. Seveda ne bo nihče obtožen zaradi žalostnega naključja.
Blizzard.
Chicago, 111., 30. jan. — Brzojavna služba iz Chicage v zapadne in severne kraje je vsled nočnega viharja skoro popolnoma ustavljena. Zveza s poglavitnimi mesti na severozapadu je bila več ur popolnoma ustavljena. Vsepovsod so telegrafski in telefonski dro gi na milje daleč porušeni vsled silnih sap in snežnih zametov. Železničm vlaki so imeli vsi zamudo, in ponekod so kar obtičali v zametih.
New York, 30. jan. — Hud blizzard razsaja tukaj. Ves promet je oviran. Snežiti je začelo proti jutru.
La Crosse, Wis., 30. jan. — Toplomer je padel na 10 stopinj pod nrčlo, razlika za 44 stopinj v še ne 24. urah. Blizzard še razsaja. Redni vlaki imajo zamudo.
St. Paul, Minn., 30. jan. — 15 stopinj pod ničlo je tu kazal toplomer, po Minnesoti pa 30.
Ne mara milijonov.
Worcester, Ass., 1. febr. Tajnik družbe “Young Ai en’s Christian Association’, John T. Dower, je dobil sporočilo, da mu je bogat stric zapustil vse svoje premoženje, katerega cenijo na deset milijonov dolarjev. Dower, ko je slišal to vest, se je samo nasmejal. Ko so ga opomnili, naj se takoj poda v Melbourne, kjer je oporoka na njegovo razpolaganje-, je pripomnil, da se ne splača, ker za deset milijonov neče prenehati s svojim delom kot tajnik tako koristne organizacije. Naročil je svojemu zastopniku, naj prejme denar, katerega bode takoj porabil za koristne namene, sam pa še nadalje ostane tajnik in. se bode preživljal s težkim delom, ker neče biti milijonar, ki ima samo nepotrebne skrbi.
Lopov.
Baltimore, 3. febr. — Okoli 34 let stari Joseph Janer in 12 letna Kathe-rine Loerch, oba iz Brooklyna, N. Y., sta bila tukaj prijeta po tajnih redar-j-ih na prošnjo newyorške policijske oblasti. Janer, ki je bil baje prijatelj Loerchove družine, je prišel z deklico semkaj v ponedeljek zvečer in je prenočil v nekem hotelu, a bil naslednjega dne izgnan po hotelirju. Janer je oženjen in oče več otrok. Deklico je najprej zvabil na vožnjo z avtomobilom in jo potem odpeljal.
Volitev nedognana.
Springfield, 111., 3, febr. — 26. skupno glasovanje za urad zaveznega senatorja se je začelo ob 12. uri 2 min. Kvorum poslancev in senatorjev je bil navzoč. Skupni izid je bil: Hopkins 75, Foss 19, Stringer 65, Shurt-leff 16, Masón 3, McKinley 1, Low-den 1, Calhoun 2, Harrison 10, Sherman 2. Nič volitve. Hopkins pridobil dva glasa'. Zborovanje odgodeno na jutri.
Ni se pogreznil.
Philadelphia, Pa., 3. febr. — Nemški parnik “Maria Rickmers”, ki je imel iz Greenocka, Škocija, dvanajst dni zamude in za čegar usodo se je bilo že zelo bati, je plul opoldne mimo Delaware Capes in v nekaj urah dopluje semkaj.
Radi pijanosti.
Gibraltar, Špansko, 2. febr. — Kapitan bojne ladje “Georgia’, ki pripada brodovju pod poveljstvom podad-mira la Sperryja, je v zaporu na krovu svoje lastne ladje in pride pred vojno sodišče. Eden izmed podadmiralov je podal proti njemu tožbo, da je bil ob sprejemu ameriških pomorskih častnikov na brežini pod vplivom opojnih pijač. Tega kapitana je podadmiral koj po sprejemu odstavil od službe in nadomestil z drugim častnikom kot po veljnikom njegove ladje. Admiral Sperry je po zaslišanju poročila odločil, da pride kapitan pred vojno sodišče, katero bo zasedalo kar na krovu.
Gibraltar, 2. febr. — Ime zaradi pijanosti v službi pred vojno sodišče postavljenega častnika ameriškega je Edward F. Qualtrough.
UGOVOR PROTI PROHIBICIJI V TENN.
Guverner Patterson v državi Tennessee odločno povedal svoje pomisleke.
SRAMOTA ZA DRŽAVO, PRAVI.
Ampak državni senat je vendar sprejel prohibicijsko predlogo.
Nashville, Tenn., 3. febr. — Guverner M. B. Patterson je predložil svoj ugovor proti predlogi, ki po 1. januarju 1910 prepoveduje izdelavo omam-Ijivih pijač v državi Tennessee.
Nashville, Tenn., 3. febr. — V svoji poslanici na postavodajstvo navaja guverner Patterson sledeče vzroke za svoj ugovor proti prohibicijski predlogi:
1.	Ker se s to predlogo država brez ozirno oropa dohodkov brez vsacega primernega haska ali dobička;
2.	Ker tvori pristransko oškodbo našega ljudstva v prilog ljudstvu drugih držav;
3.	Ker uničuje lastnino državljanov brez povračila;
4.	Ker ustvarja nevaren precedenčni (predidoči) slučaj, ponižuje državo Tennessee in onečašča mesto, katero zavzema kot ena najponosnejših in najtrdnejših držav Unije;
5.	Ker krši voljo ljudstva, ki se je dvakrat izrekla na volišču, žali pravi-coljubnost ljudsko in žrtvuje pod pretvezo državljanske pravičnosti veliko nravstveno načelo naše vlade.
Ob zaključku pravi guverner:
"Če to postavodajstvo uniči žgalnice in pivovarne, zakaj ne bi moglo prihodnje postavodajstvo prepovedati tudi pridelovanje in prodajo žita ali za-sade trtja, iz katerega se izdelujejo omotne pijače?
“Ali naj to ali kako bodoče postavodajstvo zabrani farmarju, pridelovati ali prodajati tobak, ali prepove izdelovalcu, spravljati. ga na trg?
“Če smo tako začeli, kak bo konec? Bolje je, da tako ne začnemo!”
Nashville, Tenn., 3. febr. — Prohibicijsko predlogo je državni senat vkljub ugovoru guvernerjevemu sprejel z 20. proti 12. glasovom. Pred poslansko zbornico pride predloga v četrtek.
Skrivnostno povelje.
San Diego, Cah, 3. febr. — Vsled povelja iz Washingtona je vesoljno brodovje torpedovk, ki se je nahajalo več tednov v tukajšnjem vodovju, odplulo proti Mare Islandu. Današnje povelje je videti nekako čudno, ker je šele pred par dnevi brodovje dobilo po velje, križati proti severu.
Nova telefonska naprava.
Washington, 3. febr. — Annuncia-phon se imenuje nova telefonska naprava, ki daje v slučaju, da klicanega ni doma, sama avtomatičen odgovor. Naprava je namreč zvezana s fonografom, v katerega gospodar-trgovec, odvetnik, zdravnik — pove pri odhodu, kam gre, kedaj se vrne, kje ga je med terii najti itd. Ako se ga torej ob njegovi odsotnosti kliče in pozvoni, ponovi annunciagraph vse, kar mu je bilo naročeno. Ves aparat je priprosto sestavljen in ne drag, tako da bo gotovo kmalu v splošni rabi.
Umetni diamanti.
Pariz, 1. febr. — Henri Le Moine, Francoz, ki je s pomočjo trditve, da zna izdelovati umetne diamante, necega angleškega posestnika diamantnih rudnikov oskubil za mnogo tisočakov in bil pozneje dejan v zapor, je bil obsojen v kaznilnico za 10 let. Začasno pa je Le Moine še svoboden ptič, ker je kratko pred začetkom. svoje pravde izginil.
Pravda proti Cooperju.
Nashville, Tenn., 2. febr. — V pravdi proti polkovniku Duncan Cooperju, Robin Cooperju in John D, Sharpu zaradi umora bivšega senatorja Car-macka je minul že drugi teden in še niso porotniki izbrani. Danes je bilo preskušanih 162 porotniških kandidatov, ki so se povečini že po prvih vprašanjih izkazali za nerabne.
Skupaj umrla.
St. Louis, Mo., 1. febr. — Seb. Stoli, 67 let star, se je mrtev zgrudil ob strani svoje pravkar umrle soproge, ki je dosegla starost 66. let. Gospa Stoli je umrla za srčno oslabelostjo na ulici, ko je šla s svojim soprogom iz cerkve. Njen mož, ki jo je smatral za onesve-ščeno, je hitel v bližnjo hišo klicat pomoči. Ko se je vrnil, se je zgrudil mrtev ob truplu svoje žene.
Rusija posredovala.
Petrograd, 1. febr. —- Turško-bol-garski razpor zaradi višine odškodnine, ki jo ima plačati Bolgarija Turčiji, je sedaj takorekoč poravnan in vojni oblaki v jugovzhodni Evropi so se razpršili, ko je bil sprejet ruski predlog, ki na nov način posreduje med turško zahtevo v znesku $24,000,000 in bolgarsko ponudbo v znesku $16,400,000. Ta načrt se opira na vojno odškodnino v znesku $1,600,000 na leto, ki jo mora po berolinski pogodbi z leta 1878. Turčija plačevati Rusiji 100 let. Ta plačila so brezobrestna. In Rusija je zdaj predlagala, da se odreče tem plačilom tako dolgo, dokler ne bodo turške zahteve od Bolgarije poravnane. Zato si hoče Rusija v sličnih odplačilih dati od Bolgarije izplačati $16,-
400,000.	Ta plačila so obrestonosna in iz zneska teh obresti se hoče Rusija poplačati za razločke. Bolgariji in Turčija sta ta predlog sprejeli.
Bolgarska neodvisnost zagotovljena.
Petrograd, 2. febr. — V tukajšnjih dobropoučenih krogih se zagotavlja, da poravnava turško-bolgarskega finančnega razpora posredovanjem Rusije zadeva tudi vprašanje bolgarske neodvisnosti. Bržko bodo finančne zadeve urejene, bo Turčija pripoznala bolgarskega cesarja Ferdinanda, ne da bi čakala istočasnega ukrepa evropskih velesil.
Avstrija in Turčija.
Dunaj, 31. jan. — Z važno izjavo je ministrski predsednik dr. baron Bie-nerth presenetil pristojni odbor poslanske zbornice o prib’ i posvetovanja o predlogi, ki se tiče prispojitve Bosne in Hercegovine. Rekel je med svojim govorom, da bodo pogajanja s Turčijo na temelju avstro-ogrske odškodninske ponudbe v najkrajšem času končana.
Bojkot končan.
Duhaj, 1. febr. —• Iz Carigrada se poroča, da je veliki vezir Kianjil paša obvestil avstro-ogrskega poslanika, mejnega grofa Pallavicinija, da je bojkot avstrijskega blaga končan.
Ustava za Bosno.
Dunaj, 31. jan. — Baron Bienerth, ministrski predsednik, je v poslanski zbornici govoril o politični bodočnosti Bosne in Hercegovine. Potrdil je resnico govora, ki ga je predkratkim imel v Budimpešti skupni finančni minister baron Burian, ki je obljubil o-tvoritev neodvisnega deželnega zbora za spispojeno ozemlje za letošnje poletje. Bosna in Hercegovina dobita popolno ustavo.
Srbske nade.
Dunaj, 31. jan. .— Srbski minister Milovanovič se je izjavil napram nekemu dopisniku: Sporazumljenje med Turčijo in Avstrijo je dobro znamenje, da bo Avstrija sedaj nastopila pot,'po kateri bo odškodovala interese, ki so bili vsled aneksije Bosne in Hercegovine oškodovani. Naše stališče je ne-omajdno tako, kakor sem jc označil V svojem govoru: bosansko vprašanje je srbsko in evropsko vprašanje. Če se sporazume Avstrija s Turško ni tangi-ran niti prvi niti drugi del tv ga vprašanja.
Castro obtožen.
Caracas, 29. jan., via Part of Spaiil, 1. febr. — Po odredbi ministra notranjih zadev bode generalni pravdnih vkratkem v zaveznem višjem sodišču podal tožbo proti bivšemu predsedniku venezuelskemu, Cipriano Castro, ker je povzročil zaroto na življenje sedanjega predsednika Gomeza. Dokazov proti Castru je dovolj nabranih.
Ali vam hrana tekne?
Dostikrat nahajamo ljudi z navidezno dobrim tekom, ampak hrana jim kmalu ne tekne. Ne napravlja jih močnejše; lačne se čutijo kmalu po dobrem obedu. To ni zdravo stanje, ker tečni deli hrane zapuščajo telo i obrabljenimi ter tako nič ne koristijo. To kaže, da je prebavni ustroj preslab, da bi obdržal in premlel hrano. Okrepiti ga moraš s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. To vince te popolnoma zadovolji pri vseh boleznih želodca in črevesja, ki se dajo ozdraviti. Prebavila ti dovede do redne delavnosti in hrana ti potem gotovo tekne. To vince ti očisti kri, o-krepi živce in napravi mišice vlažne. Uživaj ga v vseh slučajih, kadar nimaš naravnega teka, kadar izgubljaš meso in težo, kadar se po "uriš trudnega brez vzroka. V lekarnicah. Jos. Tri-ner, 616-622 So. Ashland A ve., Chicago, 111.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 3. febr. — Sijajno se je 1 stre učiteljice, ki je največ pripomogel obnesla velika veselica, ki jo je prire- k veseličnemu uspehu - in to so bile
one same, ki.so imele v svojih rokah vsestranske priprave za to veselico. Koliko skrbi, koliko truda stane takale prireditev, to vedo najbolje one same. Tudi njim bodi tem potom izrečena iskrena zahvala in izkazana čast. Slava jim!
—	Zdravstveno stanje ni bilo v naši župniji še nikdar tako ugodno, kakor baš sedaj. Zadnje tri mesece, to je: novembra, decembra in januarija smo imeli samo dva mrliča v fari.
—	G. Jos. Strajnar se je podal iz naše naselbine v staro domovino, v Polico pri Višnjigori. Upa, da se kmalu povrne.
—	Iz Merana na Tirolskem z dne 21. jan. smo prejeli od avstrijskega
dila naša. šolska mladež zadnjo nedeljo popoludne v proslavo imendana do mačega g. župniku, Rev. F. S. Šušteršiča ter v korist slovenski cerkvi sv.
Jožefa. Še nikdar ni bila prostrana Golobičeva dvorana tako nabito polna.
Ob treh se je imela veselica začeti, a že dobro uro preje so jeli ljudje prihajati od vseh strani, tako da je bila dvorana napolnjena že mnogo pred začetkom veselice. Poleg domačega občinstva je bilo opaziti tudi prav mnogo angleških in irskih gostov, posebno ženstva. Tudi velečastiti dekan Dunne, oseben prijatelj našega g. župnika, je počastil našo veselico s svojo prisotnostjo. Za gotovo lahko trdimo, da se je udeležilo letošnje naše šolske prireditve nad 700 oseb, pač najlepše znamenje složnosti, ki vlada v naši naselbini, ter hvaležne ljubezni, ki nav daja vse župljane do preč. g. župnika.
Ob treh se je veselica začela in končala po šestih. Program je obsegal 15 toček. Začel se je s slovensko pesmijo “Dobro došli!”, ki jo je prav lepo zapel zbor mladih pevcev 5. in 6. razreda. Nato je sledilo slovensko voščilo (A. Stamfel), in za istim angleška pesem “Welcome Song” ter angleško voščilo (J. Benedik). Potem je nastopil zbor 2. in 3. razreda s koncertnim recitovanjem imendanskega voščila. Kot . šesta točka je sledil “Dude Drill, March and Song” 5. in
6.	razreda; imenitno so nastopili naši Deerbrook, Wis., 29. jan. — Ko pomladi^ športi v cilindrih in frakih z šj]jam naročnino, pa še dostavljam par mogočnimi mustači, da se je vse sme- J vrstic, a naškribal ne bom dosti, ker jalo tem našim Japončkom. Sledila je j mj ne gre jzpod rok; ker je menda Sedma točka:	Little Boy s Recitation ^ sp[ob ¿udež( da še znam nekoliko pi-
and Song , 2. in 3. razreda. In potem sa{¡ pQ slovensko. Tukaj sem namreč pa smo imeli priliko občudovati naše ed¡nj slovenski farmar že 10 let. Sicer mlade nadepolne igralke, ki so nasto- so pa tukaj najlepše farme v državi pale v prizoru Cup of Coffee , in si- Wisconsin. Ako bi katerega Slovenca cer učenke 6. in 7. razreda. M. Stav- veSelilo, naj si pride zemljo ogledat, dahar, M. Nemanich, A. Fir, A. Uršič, ! j£akor ¿¡tam
prodaje tiketov, pisal rajše:	rojaki ličan lahko gre vsako nedeljo k sv.
'združite se in pišite name, pošiljajte maši. Kot omenjeno, da se je pričelo mi denar v mojo banko in jaz Vam zidanje nove cerkve, velikost je 72 čev-bom preskrbel domačijo tu v Ameriki, ljev dolga, 30 široka. Stala bode $4,-in dokler kateri nima še denarja, Vam 500. Prispevke bodo dajali vseh na-bom preskrbel pošteno unijsko delo, rodnosti: Slovenci, Slovaki, Poljaki, da si prihranite z zaslužkom toliko, ! Letvinje, Angleži. Jaz vem, da je veda si kupite domačijo. Tedaj bi bil ta Jiko rojakov radovednih, kakšno pra-dnevnik hvale vreden in bi si tudi naši |vico imamo Slovenci! Prva točka je, rojaki dobili spoštovanje od America-! dvakrat v letu si dobimo slovenskega nov. On bi lahko stopil v farmarsko , duhovna, to se tolmači,, da si ga sami unijo kot podporen član in bi od glavne j dobimo in sami plačamo. Druga je, Office zmiraj zvedel, kje farmerji po- da bo društvo sv. Barbare zborovalo trebujejo delavcev, in tako bi rojake , v cerkveni dvorani brez plačila, pošiljal na farme, kjer bi bili preskrb-j Z delom gre še. dosti dobro. Dela-ljeni z vsem živežem, in plača je še po mb vsaki dan, ali jaz ne svetujem no-vrhu od $15 do $30 na mesec. Tudi benemu sem hoditi, zakaj ko se težko je več unijskih maju in tovarn, kjer se j delo dobi. H koncu mojega dopisa dobro dela in teh par tisoč rojakov bi : pozdravljam vse rojake in rojakinje tu
,1:
dobro zasluži. Vidite, rojaki, ko bi mi se združili in ustanovljali slovenske naselbine, bi se tudi več rokodelcev tam naselilo in bi si napravili svoje tovarne, da bi iz surovin izdelovali drage pridelke, posebno na jugu, ki raste cotton, si bi lahko postavili či-
kraju.
Fr. Maček, P. O. Box 123.
kjer bi več sto rojakov lahko bilo ,	,	• ,	ii-	u	vslužbenih za toliko časa, da bi si to-
liko zasluzili, da bi si lahko domačijo (farmo) kupili, in potem bi drugi prišli na vrsto. Tudi machine factory ali tovarno za izdelovanje farmarskih
Pueblo, Colo., 1. febr. — Naša Pue-blska naselbina se počasi boljša, kar še dela tiče, le najboljše m, kajti mnogo ljudi je brez dela, kar je posebno
. neugodno onim, ki sedaj v obilnem stalnice za cotton, potem predilnice, |	prjhajajo iz stare domovine.
mi: "Amerikanskega Slovenca in vse rojake srčno pozdravim. Upam v 4 mesecih nazaj biti. Dr. J. Schwegel.”
—	Gosp. M. Padošek se je povrnil iz stare domovine iz Sevnice na Štajerskem. Med potjo je s svojo soprogo posetil tudi našo tiskarno. Sedaj se je podal na svoj dom v Wenatchee, Wash., kjer lastuje lepo farmo in gostilno.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jurinčik Jožef, Petan Frank in Sevrovič Mate.
A. Kočevar, M. Metz, E. Rogina, M.
novinah, imate slabe čase. Jaz tu ne vem nič o slabih časih Malnič in dva otroka. Prizor je vele- kajt; jaz imam zmer dosti dela in jela, komičen in zahteva izurjenih igralk, ¿eprav denarja tako bolj pomalo. Le-in take so bile naše deklice, ki zaslužijo tošnja zima je slaba. Snega imamo tudi tem potom resnično pohvalo. In ma!o Na saneh smo mogli voziti dva kaj naj rečemo o “Krčmarju pri zvi- tedna zdaj je sneg že «hin»f a voziti rrW’ ki k n,tn sledil? Pihml se, imamQ §e mnQgo kla(, drV; pa ng
tem rogu”, ki je nato sledil? Pihnil ga je zares, dasi je imel tako velikansko smolo s svojimi gosti-navihanci. Da, tudi ti fantiči od fare zaslužijo, da njihova imena “ovekovečimo” na tem mestu, igrali so namreč: J. Kostelec.
moremo. Letos je vsega pomalo. A draginja je velika. Seno je od $9 do $11, oves $5c, krompir 75c, pšenica 98c do 107c. Tukaj v Antigo si je neka kompanija naredila fabriko. In ona
M.	Malovrh,	J. Paulman,	E. Stukel in	rentuje	od farmarjev farme> od	akra
J.	Petrovčič,	vsi izborno,	vse smo ob-	se plača	g do	12 dolarjev na leta	Ako
čudovah. V deseti točki “Dol Schow bi hotel katerj kupiti farm0; naj pride so	nastopili:	Jo. Rogina, M. Težak,	sgm Tukaj	so na izbiro lepe farme.
M.	Nemanich, M. Stonič,	A. Uršič, C.	In tudi	]gsa	jg mnogo.
Videc, M. Mutz, A. Fir in J. Nema-
.... I Z Bogom! Zdaj se spet odpočinem nich; in vsi ti so prav lepo izvršili svo- za eno ]et0. ko bj mi g[0 kaj lepše ;z_
je naloge. Sledila je koncertna de- pod rokj bj vam nagkrjbal večkrat. (Le klamacija J lie V idows^ Light , pri daj{e| magar; vsak teden, saj ste ime-kateri sta se odlikovala četrti in peti n;ten “škribar”. Op. ur ) razred. In sedaj je sledila najmilejša Pozdravljam vse čitalce in čitalke točka celega programa, ki je ganila po girnj Ameriki in v starem kraju, vse občinstvo: “Water Lilies”, ljubka	John Oberman.
deklamacija, pri kateri sta se odliko- ;	_________
vali “mamka” J. Nemanich (4. razred) :	Mount Olive, 111., 26. jan. — Cenjeni
in hčerka M. Uršič (1. razred); po- gospod urednik! Imam rojakom na-sebno zadnja se je vedla tako otroško- znaniti nekaj mešanice in Vas pro-naravno, da bi vzbudila v najboljšem sjm, da bi to natisnili, namreč: Več gledišču pozornost. Sledila je Kr- rojakov mi je pisalo, kaj jaz mislim ščena miška , v kateri so nastopile 0 knjigi od slovenske naselbine, učenke 3. in 4. urazreda: A. Stamfel, k; j0 je gosp. Wm. Brunschmid opi-M. Stefanič in J. Šetina, ki so vse tri saI in ki jo rojakom prodaja. Moj pokazale najlepšo spretnost kot igral- razsodek je, da je tista knjiga zelo za ke, ki še mnogo obetajo. Nato je na- priporočati, da bi jo vsak Slovenec stopil zbor 5. in 6. razreda z angleško brab ker je vse resnica, ki se tam piše. pesmijo Nearer My God to Thee ; Imam pa tudi po resnem preudarku mlade pevke so tako lepo in milo iz- ;n po Jastni izkušnji nekaj za popraviti ražale čuvstvo, ki preveja to krasno ^ in rojakom omeniti za svarilo, pa ne pesem, da so po vsej pravici zaslužile tako kot je Gl. N. poročal, da gosp. gromko pohvalo. Tn nazadnje (v 15. ^ Wm. Brunschmid gleda samo, da bi točki) je nastopil še naš izborni cer- denar dobil in če bi res se homesteti kveni zbor pod vodstvom našega or- ‘ dobili zastonj, ki so vredni po $1600, ganista-mojstra, g. Malovrha. Zapel je da bi jih on sam vzel. Tisto vsak Slo-dve pesmi: “Naša zvezda” in “Odkod venec, ki je že ameriški državljan, mo-si, dekle, ti doma?” To je bilo spet en- ra vedeti, da eden človek ne more več krat petje, ki je navdalo naša srca z hoprested dobiti kot jednega z 160 rajskim veseljem. Deset pevk in šest akri, oziroma shoolland v Texas 640 pevcev je združenih v naš cerkveni akrov in bi bilo veliko lepše za dnev-zbor, ki se menda pač lahko kosa z nik Gl. N., da bi pisal “svarilo in po-vsakim slovenskim v Ameriki: tako jasnilo. Namreč svarimo rojake, da pravijo ljudje, ki 'so videli vse naše ne bo nobeden preje nikomur denar-večje naselbine. Posebno pohvaliti ja dajal, da ima bond ali varščino za moramo naše vrle, res pridne in neu- tisti denar, ne pa meni nič tebi nič kar morne pevke, med njimi gospo Simon $25 poslal za aro in potem še $800 v Šetina, ki tako imenitno rešujejo pev- banko na Minneapolis, Minn.; in teh sko čast naše naselbine—čast jim! Med denarjev še sam vzdigniti ne more. Iz posameznimi točkami je igral Sloven- tega ne bo nič! Kdor ima že $825, ta že ski simfonični orkester, v katerem sta lahko sam kje začne in ni potreba po-tudi dobroznana godbenika, gg. Jos. šlušati na druge, kdaj se bodo naselili. Stukel in Fr. Završnik. Da ie naš orke-, Ta načrt je še za izpeljati, pa g. Wm. ster na višku med nami možne glasbene Brunschmid ga ne bo mogel drugače, umetnosti, priznavajo drugorodni na- če on tam v Minn. dobi 68 rojakov, ki
strojev in orodja i. t. d. Ime od tega lista je lepo: Amerikanski Slovenec. Vprašati se pa tudi moramo, smo li vsi ameriški Slovenci ali če želimo biti? Po mojem opazovanju je v Ameriki več ameriških slovenskih hlapcev kot pa ameriških Slovencev. Ker oni, ki pošiljajo ves zaslužek v kranjske hranilnice in delajo tu v Ameriki samo toliko časa, da plačajo svoj travnik ali njivco v starem kraju, tisti niso ameriški Slovenci in ti bi se morali od drugih že podržavljenih podučiti, da naj pustijo stari kraj pri miru in naj rajši delujejo, da bodo samostojni in svobodni tu v tej svobodni deželi. Tudi naši slovenski listi bi morali to pisati in tako bi si pridobili dobro ime od Američanov in bi lahko rekli, da smo napredni narod. Zavoljo teh par podpornih društev in jednot, ki jih tu imamo, še nismo nikakor preveč napredni, ker te so samo obsebi umevno potrebne za starokranjske Slovence, kakor tudi za prave ameriške Slovence. Mogli bi pa vsi postati pravi ameriški' Slovenci, ameriški farmarji in posestniki in drugi pa, ki še tega s prva ne morejo doseči, pa pravi ameriški unij-ski delavci. To se pa lahko doseže z združenjem in da malo bolj zaupamo eden v druzega in da naši slovenski listi delujejo za korist rojakov tako, da bodo postali vsi koristni člani človeške družbe in da bo vsak delal po svojih močeh v korist rojakov in Združenih držav. Tedaj, ko bomo tako združeni, ne bomo poznali krize več in vsak bo zadovoljen, reven in bogat. Imeli bomo kmetije, ki nam dajo živež in denar in imeli bomo tovarne in druga dela za bolj revne začetnike in teh 100,000 rojakov bo lahko skupno živelo brez krize in brez ptujih bo-sov in kapitalistov; seveda v več naselbinah na severu, jugu, izhodu in za hodu in vsak bo šel tje, kjer mu podnebje in drugo najbolj ugaja. Kateri od ameriških hlapcev se nam pa neče pridružiti, ga pustimo svoji usodi. Zatorej rojaki na delo in napravimo si posredovalne office za dobra unijska dela in združujmo se tudi skupaj za slovenske naselbine. Vsak naj bo pa previden, preje ko da kak cent iz rok. Delujmo vsi za enega in eden za vse!
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki in tebi, Amer. Slovenec, pa želimo veliko uspeha!
Math. Gaishek, Box 606.
Kar se predpustnega časa tiče, ga imamo v spoštovanju s tem, da sleherni teden se čuje ženitovanjsko veselje. Naša podporna društva so sklenila včeraj 31. jan., da se udeleže preime-nitne slavnosti lOOletnice rojstva pre-minolega predsednika oprostitelja sužnjev v Zjedinjenih državah z imenom Lincoln. Tu v Pueblo bode 12. febr., ki je 100 letnica tega mučeniškega predsednika, kajti kot znano bil je v nekem gledališču ustreljen, toraj ob tej 100 letnici bode tu veliki zgodovinski praznik. Prav je, da se tudi Slovenci pridružijo tej slavnosti, da nas ne bodo drugorodci prezirali, češ, Avstrijci se vdeležili niso; pri jednacih prilikah se kažite ne Avstrijce, pač pa Slovence. Tako je prilično č. g. Ciril nagovoril tukajšnje rojake in s tem navduševal za ta imenitni praznik.
Prav tako! Zakaj bi se: pustili Avstrijce imenovati; ki od Avstrije nimamo druzega ko preziranje, guljenje s preobilnimi davki, kot pobiranje naših mladeničev za varstvo oholo nemške avstrijske vlade. Pravice kake nam dava tako imenovana nad vse pravična Avstrija? Kadar kličemo v mili domovini po pravici, streljajo na nas. To se je najostudneje pokazalo v noči 20. sept. 1908. Toraj pri vsaki priliki bodimo Slovenci!
31. jan. igralo se je tu krasno in to od slovaškega dramatičnega društva dvoje šaljivih iger. Dvorana bila je prenapolnjena. In dne 7. febr. igralo se bode zopet dve slovenski igri in to po dramatičnem društvu, ki ga imajo Slovenci, ki so že preje pokazali svojo izurjenost.
Te dni je dobil neki tukajšnji rojak iz Črnobja od ondotnega c. kr. javnega notara račun za prodano zemljišče 2,000 gl. Ko je prebral pooblastilo zato gd neke osebe v Črnobju pokazano mu, samo za to računal je sivolasi gluhi notar samo 4 krone; in da je pa to prodal ter vred djal, računal je pa samo nekaj nad 700 kron, reci: nad sedemsto kron. In ker ga je dotični pikro opozoril, da ni čuda če naše slovensko ljudstvo trumoma zapušča domovino, kjer je tako oderuško negovano po ondotnih biričih in notarjih, pa črnomaljski notar seveda zahteva, da ga neomenjeni Pueblški rojak, ki ga je na nemali račuii pismeno malo pikro opomnil, sedaj mora prositi za od-puščenje. Prositi! Ha-ha-ha! G. notar črnomaljski, le dobro računajte pri vsaki priliki, pa se bodete že potolažili, kajti kot v pojasnilo pišete, da Puebl-skemu rojaku ste še premalo zaračunali. Saj pravite, da ste že nad 20 let notar, da pri tako malo kot Vi računate ste gotovo stari siromak.
Zimo ima tu spomladansko milo.
Opazovalec.
Springfield, 111., 1. febr. — Amer. Slovenec, prosim, da mi dovolite par vrstic v preljublj. listu, kjer se najde vsakovrstno berilo. Tudi jaz sem se namenil nekoliko napisati o kmetijstvu. Katerega rojakov veseli kmetijstvo, naj se oglasi eden k druzemu, da bi se načinila slovenska naselbina. Jaz sem že čital v dopisih A. Sl., kako da se naj združimo na nove slovenske naselbine. Jaz mislim sam kaj takega začeti. Glejmo mi Slovenci, kako bi bilo, ko bi se mi naselili na kmetije. Takole: ako bi bilo nas malo, se ne moremo naseliti daleč proč od kakega mesta. Ako bi se nas zbralo večina skupaj n. pr. 36 familj, potem bi lahko začeli sami svojo naselbino. Sam si lahko pomagaš. Še enkrat hočem omeniti, kako si premogarji pomagajo. Če delamo par mesecev, še ne moremo nič prihraniti. Potem pride kakšen štrajk, onda zapraviš vso svojto. Premogarji smo kakor čebelice: premo-gar je tako, kar si pozimi prihrani, poleti vse zapravi; čebela ravno tako, kar si poleti nanese, da si za zimo preskrbi. Zato opominjam rojake, da bi se naselili na farme. Ako si priden kmet, če se naseliš na farme, imaš živonore-jo ali perutninorejo. Premislimo si, kako bi bilo z nami. Če imaš živino, ako ti postavaš, a živina vedno naprej raste. Poglejmo po premogokopih: ako ne boš vrtil kramp cel dan v rokah, onda ne bode kruha. Pa zakaj bi se ne naselili na kmetije? Res je hud začetek, ali brez nič ni nič, brez muje se še škerp ne obuje.
Tukajšnja naselbina raste vedno više. Tukaj si je Slovenija kupila zemljišče za napravo slovenske cerkve.
Zdaj pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice po širni Ameriki. Tebi pa obilno uspeha, Amer. Slov.
Jos. Vidmar.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva e lalice
sprejema vloge na knjižice in n» tekoči račun /f 1 Qi ter je obrestuje počistili	*	/O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPI JET, CELOVEC IN TRST.
V.mVW,V.VAV.VAVAVAV.VAV.V.VAV.,.V.VA,.V.,.V.W^/AW.V.V.,.,.,.Vl,WA%
Štev. 1005. Garantirano pod ‘ Food and Drugs Act,” dne 30. junija 1906.
I
\ Ostranite Kašelj
ši sosedje sami. Tn tako se je vse izvršilo v splošno zadovoljnost. Veselica je povsem uspela res sijajno.
Čč.. sestre učiteljice se tem potom najiskreneje zahvaljujejo prof. Geo. Malovrhu za krasno petje; potem g. Ant. Golobitshu za njegovo izvanred-no prijaznost in veledušno prepustitev dvorane v brezplačno porabo; nadalje Slovenskemu simfoničnemu orkestru za lepo godbo na veselici. Nadalje sta si zaslužila toplo zahvalo Miss Mary in Gvido Petru iz Chicage. sorodnika gospe Anton Nemanich. ki sta presenetila poslušalstvo s sijajnim dvo spevom, ob spremljevaniii gosli in klavirja. Čč. sestre se nadalje zahvaljujejo velečast. dekanu Dimne in gg. Gib bons in Rub. ki so ponudili nehroi stolov. v brezplačno porabo, in, g. Hayward. ki ie brezplačno posodil piano; in zahvaljujejo se vsem. ki so kakorkoli pripomogli k uspehu te veselice. A nekoga so pozabile omeniti čč. se-
njega osebno poznajo in ki stanujejo v bližini skupaj, tako da imajo lahko svoje seje in posvetovanja brez velikih stroškov. Da bi pa iz vseh Združenih držav se hodili posvetovat tje v Minneapolis, to se pa še sedaj ne more zgoditi. Zakaj? Ker vsak, ki pozna naše rojake, ve dobro, da so že bili dostikrat oguljufani in zato ne zaupajo nobenemu. Seveda, večina jih zaupa enemu, namreč Frank Sakserju, in ko bi on bil prijatelj naseljevanja in svobode naših rojakov, on bi lahko ta načrt speljal. On lažje napravi 10 slovenskih naselbin, kot kateri drugi eno. (Servus! Op. st.) To pa zato, ker on ima zaupanje rojakov, ker že več let pošilja v Ameriki zasluženi denar pošteno v Kranjsko deželo, prodaja tike-te, da rojaki tisto, ki so si v par letih prihranili, zopet zavozijo in tako je ta tvrdka zelo koristna za Kranjsko deželo. Da bi ta dnevnik tam, kjer so oglasi od Kranjske hranilnice in od
Little Falls, N. Y., 28. jan. — Tukajšnje društvo sv. Pavla K. S. K. J. in dr. sv. Jožefa J. S. K. J. sta imeli veselico dne 23. t. m. Prav dobro smo se zabavali, marsikateri kozarec ječme-novke se je spilo in tudi zapeti nismo pozabili. In tako nam je pretekla noč še prezgodaj, in se ve da smo vsi bili dobre volje, tako da smo pozabili na naše postelje. In zahvaliti se moram v imenu društva društvu sv. Jožefa J. S. K. J. in društvu sv. Barbare, spadajoče v Forest City, kakor tudi društvu Marije Pomagaj K. S. K. J. Še enkrat srčna hvala vsem udeležencem in udeleženkam te veselice. Sedaj pa zadostuj, pa še drugikrat kaj več. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki. In tebi, A. S., pa obilo uspeha.	J. G.
Moon Run, Pa., 25. jan. — Čast mi je naznaniti vsem tistim rojakom, kateri so kaj darovali za tukajšno cerkev. Pričelo se je graditi 1. jan. t. 1. Seveda s§ nismo troštali, da bi se kdaj delalo. Že leta 1900 so zastavili velikost 40x30 čevljev. To je bilo zidano z namenom za šolo in društveno dvorano. In od tistega časa smo se veliko trudili, da bi se naprej delalo, ali ni bilo mogoče. To je bilo vse, ko nismo imeli pravega duhovna, in le samo dvakrat na mesec smo imeli sv. mašo. Obiskal nas je duhoven iz Carnegie, Pa. Začetka avgusta so pa mil. škof pittsburški drugače ukrenili. Poslali so nam duhovna, namreč za Imperial, Pa. in Moon Run, Rev. A. A. Pniak, rodom Polaka. On je zelo priljuden človek, pravi dušni pastir; to žalibog, ko jih le malo razumimo. Seveda nam bi bolj ugajalo, ko bi bil Slovenec, zakaj tu je nas obilo Slovencev, kakor tudi na Imperial. Seveda mi moramo biti zadovoljni ž njim. Sv. maša je enkrat na Imperial ob 8. uri zjutraj, v Moon Runu ob 11. uri dop. Drugo nedeljo je pa v Moon Run ob 8. uri, na Imperial ob 11. uri dopoldne. Vsaki kato-
Í
I
s
Bolniki, ki trpe na kašlju bodejo našli hitro pomoč v zdravilu, ki se že rabi mnogo let z najboljšim uspehom. Najbolje kar je storiti v slučajih bolezni je, da začnete rabiti tako zdravilo, ki je že prestalo poskušnje.
Severov
Balzam za pljuča.
je zdravilo, ki bode zadovoljilo vsakogar. Ime “SEVERA” jamči to zdravilo, ki je že rabljeno z najboljšim uspehom nad 25 let. Nasledki rabljenja se preč počutijo, ki so pa res prijetni. To je idealni lek za vsa vnetja oprsja. Prijetno je za rabljenje. To je velika pomoč materam, ako njih otroci trpe na zimskem kašlju. Cena 25 in 50 centov.
Mr. Jak. Reppa, Houtzdale, Pa. piše sledeče: “Naznanjam Vam, da se je pokazal vaš balzam za pljuča kot čudovito zdravilo ob priliki bolezni moje družine. Nismo mogli spati za več noči, radi kašlja naše hčere, ko pa je porabila eno steklenico istega je bila popolnoma zdrava. Za isto se Vam najiskrenejše zahvaljujem.”
Kadar vprašate za Severova zdravila, glejte da jih tudi dobite.
Dobe se v vseh lekarnah. Bodite pozorni, da dobite Severova.
Universalno zdravilo


Timu* Tu o«• Bu...m..77*» ^ Ulili. Hlinili INI m
iiiiiiMiu • ouitufi.* mu-
Win cum iihm/i«.
[ «Ali ////AlV/
frVf/U ///«////<
» filtru**« «imun oii¡<imiti
j pnett SOCttnTJ K}cE0ARRAP1OiS IOWA
zoper bolečine, trganje, rane, otekline in vnetja vsake vrste, ter zoper vse revmatične napake in bolečine je
\ Severovo
| Olje sv.Gotharda
To zdravilo je zanesljivo. Ni samo dobro mazilo temveč je tudi zdravilo za vselej najboljše veljave. Cena 50 centov.
zoper nerede krvi, ki se navadno pojavljajo spomladi, kakor odprtje kože, prišči, mozolji, črnilci in nezdravo kri, je
Severov
Kričistilec
Deljuje naravnost na kri ter isto tako razdeljuje, da se pretaka redno po životu. Odstrani vse nerednosti. Cena $1.00.
Í
ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO.
Ec- <Opiipi	» . CEDAR RAPIDS
W. r. oEVEf *	\A WO. IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
—	Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Javni shod, ki so ga za dan 6. jan. sklicali združeni slovenski visoko-šoki v veliko dvorano “Uniona”, je bil veličastna manifestacija za slovensko vseučilišče. Udeležilo se ga je okrog 3000 ljudi. Na ted shodu so se pojasnovale neznosne razmere, v katerih mora živeti slovenski akademik, ki študira na Dunaju ali v Gradcu. Obenem je bil ta shod sijajna manifestacija za slovensko vseučilišče, katerega vlada odreka Slovencem na ljubo nemškim zagrizencem in na neizmerno škodo slovenskega naroda.
—	Deželni zbor se je sešel 8. januarja t. 1. Takoj pri začetku zborovanja je prišlo do viharnih demonstracij. Dr. Oražen je pokazal baronu Sclrvvarzu krvavo manšeto izza septembrskih dni, nakar je začelo po dvorani grmeti: “Ven z njim!” “Morilec, falot, c. kr. rabelj, i. t. d.” je klicalo vse vprek. Bil je bled ko zid. Orožniki in dragonci so patrolirali po mestu, 140 tujih žan-darjev je bilo v Ljubljani — tako so se vladi hlače tresle!
—	“Das ist ein Škandal” je zaklical dne 8. jan. zastopnik neke dunajske veletrgovine, ko je čul, da je poklicala vlada za dobo zasedanja deželnega zbora v Ljubljano 140 žandarjev. Tako sodi — Nemec o postopanju kranjske deželne vlade!
—	Protestni shod. Dne 3. jan. se je vršil v Ljubljani v “Mestnem domu” proti imenovanju Belarja za deželnega šolskega nadzornika protestni shod. Shod je otvoril deželni poslanec dr. Oražen. Opozoril je zborovalce, da so med njimi detektivi. Za predsednika je bil izvoljen dr.' Tavčar. Prvi govornik dr. Švigelj je bičal krivice, ki se gode Slovencem pri sodiščih. Ostro je prijel tudi šolske razmere. Potem je govoril dr. Žerjav, in nazadnje dr. Tavčar. Ta je zaključil shod z izjavo, da je vodja kranjskih Nemcev na nemškem “Parteitagu” naivno povedal, da hočejo Nemci preko slovenske dežele graditi nemški most do Adrije. Avstrijska vlada pa celo podpira to, da bi enkrat skozi Kranjsko nemški cesar Viljem jezdil v Trst. Slovenski narod je v položaju silobrana in se bode branil!
—20 milijonov dvignjenih iz “Kranjske hranilnice”! Od 20. septembra 1. 1. do novega leta je bilo iz “Kranjske hranilnice” dvignjenih 20 milijonov K.
val je kot kaplan najprvo nekaj časa v Sv. Križu pri Litiji, potem pa nad 8 let pri Sv. Petru v Ljubljani. Od tod je šel za župnika v Soro, kjer je sezidal lepo župno cerkev. Po več kot 16 letnem delovanju v Sori je 1. 1898 dobil župnijo Križe pri Tržiču, katero je z vnemo in gorečnostjo vodil do svoje smrti.	t	-
—	Nadučitelj Levičnih umrl. V Železnikih je 8. jan. ob 3. uri popoldne umrl starosta kranjskega učiteljstva nadučitelj Levičnih, brat predsednika deželnega sodišča, v visoki starosti 83 let. Nadučitelj Levičnih je posebno pridno - sodeloval pri “Novicah” in “Zgodnji Danici” in je še sedaj kljub svoji veliki starosti pridno pisal svoje spomine. (Svoje zadnj pesmi je pokojnik priobčil v našem tedniku, namreč tri božičnice, ki smo jih objavili za lanski Božič. Zato tudi Am. Slov. obžaluje njegovo smrt in kliče: Blagemu možu blag spomin!)
—	Dr. Ivan Mrak. Finančni svetnik v Ljubljani dr. Jvan Mrak se je 10. jan. zjutraj v svoji pisarni ustrelil. Prišel je kakor po navadi v urad, pozdravil v prvi sobi sedečega uradnika kakor vedno in šep potem v svojo sobo. Slišalo se je, da je šel dvakrat ali trikrat po svoji sobi gor in dol — potem je počil strel in dr. Mrak je bil mrtev. Ustrelil se je v sence. Vzrok tragični smrti je neozdravljiva bolezen v ušesu. Že dvakrat je bil operiran, a pomoči mu tudi operacija ni prinesla. Du najski zdravniki so mu lani rekli, da viši njegovo življenje na eni sami niti. Od tedaj je pokojnik, kakor pričajo razne okolnosti, dobro vedel, da so njegovi dnevi šteti. Naravno je, da je to vpljivalo na njegovo dušno stanje, kako, to se da uganiti šele zdaj, ko si je blagi pokojnik sam končal življenje.
—	Umrl je v Tridentu na Južnem Tirolskem gosp. Valentin Oblak, major v 3. bataljonu cesarskih lovcev, po daljšem bolehanju. Ranjki je rodom Novomeščan ter je bil vedno vnet Slovenec.
•— Umrl je vpokojeni major Leopold Ambrožič.
—Mati Bernarda Raktelj umrla. Občutljiva izguba je zopet zadela uršulin-| ski samostan. Dne 11. jan. je neizprosna smrt vzela eno najboljših učiteljic meščanske šole, M. Bernardo i Raktelj. Rojena v Ribnici 15. novembra 1869, je stopila v uršulinski red 11. avgusta 1891, slovesne obljube pa je naredila 12. oktobra 1893. Kot hči bivšega znanega občespoštovanega nadučitelja Jožefa Raktelj, je po svojem očetu podedovala mnogo pedagoške spretnosti, pri veselih Ribničanih pa se je navzela pristnega ribniškega
toževal nad postopanjem svojega ravnatelja Pečanka. G. Barbič je bil jako priden uradnik, ki je delal za dva korespondebta. Nedavno je služil v Celovcu. V Ljubljano je Barbič pisal z Dunaja, da izvrši samoumor in se čuje, da je na Dunaju skočil v Donavo.
—Vlak je povozil dne 4. jan. v Kresnicah 20-letno Marijano Bratun. Hotela je iti k maši. Odpeljali so jo o-poldne še živo v bolnišnico. Odtrgalo ji je roko in nogo.
—	Če se orožnike pošilja V Ljubija-no. Iz Novega mesta se piše: V nedeljo po Božiču je šel delavec pri g. Kastelicu v Kandiji do,mov. Biva na Trati pri Cikavi. Dobil je pri gospodarjevih potico. Mož, star, ves sklju-čep, se vesel poda domov. Domu grede ga napadeta dva lopova: “Oče, ste li videli kaj žendarje?” —- “Nej so šli menda vsi v Ljubljano, gori je punt!” —“Kaj imate pod pazduho? Že veva, potico!” Vzela sta mu jo. Mož je prestrašen stal poleg lopovov. “Ne bojte se, oče, sedaj bomo jedli in pili!” Eden lopov stopi v hosto, prinese zelenko slivovke in malo steklenico. Pili so. Mož pravi, da je sicer prestrašen, a okrepčan šel domov, slivovka pa da je bila izvrstna.
—	“Belar — uro rihta”. Ko je šel zadnjič prof. Belar v stolp dež. dvorca v Ljubljani uro uravnavat, je zavpil nek čevljarček proti drugemu na cesti: “Pepe, poglej no, Belar gre pa v turn uro rihtat.” —- “Bež’, bež’, kua bo ta rihtou, mu jo bomo že mi “navil”!”
—	Visok obisk v Postojni. 6. januarja t. 1. dospel je nadvojvoda Karol Franc Josip s spremstvom z avtomobilom iz Opatije v Postojno in obiskal svetovnoznano postojnsko jamo. Ako-ravno ni bil na ta visok obisk nihče pripravljen, vendar je predsednik jamske komisije v najkrajšem času vse potrebno ukrenil, da je visokemu gostu jamo z vsemi čarobnimi krasotami pokazati zamogel. Nadvojvoda je pod vodstvom gospoda okrajnega glavarja celo jamo skoz in skoz pregledal, si dal razne kapniške podobe raztolmačiti, se živo zanimal za jamsko zgodovino ter je bil od velikansko-roman-tične scenerije in njenih krasot presenečen. Zabeležil je tudi svoje ime v častni knjigi, se o pripravi in vodstvu laskavo izrazil ter je zapustil jamo s čuvstvom, da je videl krasote, kakor jim ni na celem svetu enakih.
—	Sistematična germanizacija. C. kr. okrajna sodnija v Litiji uraduje nemško! Ravnokar je razposlala v blaženi nemščini sklepe neke zapuščinske o-ravnave, in to strankam, ki ne morejo besedice umeti nemški!
jac. To je 231etnega, že dvakrat precl-kaznovanega Franceta Klemenčiča tako razjezilo, da je. z nožem naskočil Goloba in ga lahko ranil. Razvil se
umrl v Čepovanu osmošolec A. Podgornik. Živel je v veliki revščini, posebno za časa svoje bolezni. Ko so za to zvedeli njegovi sošolci, so zbrali
je splošni pretep, pri katerem je Kle- | skupaj s profesorskim zborom goriške menčič skoro vse navzoče ranil, napo-
To
gimnazije 103 K njemu v pomoč.
sled je planil v kuhinjo, zagrabil velik svoto so mu odposlali dne 4. jan. nož in zabodel ž njim Mat. Juga. Jug Dne 5. jan. so mu odposlali zopet 36 se je nezavesten zgrudil. Prepeljali soj kron. Toda oboje je prišlo prepozno.
ga v umrl.
mariborsko bolnišnico, kjer je
— Umrl je v Celovcu dne 3. januarja edini zanesljivo narodni gostilničar v Celovcu Jaiiez Vrečnik.
—	Tragična smrt. Gimnazijec Alfred Brand iz Beljaka je bil mesečen. Nedavno je v Gradcu ponoči v takem stanju plezal iz svoje sobe po strelovodu. Nakrat je izpustil strelovod iz rok ter padel s četrtega nadstropja. Obležal je na tlaku z razbito glavo mrtev.
—	Celovec. Umrl je 5. jan. nekdanji okrajni glavar celovški, Jožef Kronik v starosti 91 let. Bil je vedno značajen Slovenec.
—	Št. Jurij pri Celovcu. Umrl je v Opatiji tukajšnji grajščak in baron Fr. pl. Reyer v starosti >85 let. Rajni je bil mož globokega verskega prepričanja in se je v prejšnjih letih zelo zanimal za koroško politiko, in dasi Nemec po rodu, ni bil Slovencem samo pravičen, ampak celo zelo naklonjen.
—■ Bistrica ob žili. Starka smrt nas je še zadnji dan minolega leta posetila in nam vzela našega Cerkvenika Andreja Pip. Ž njim je izgubila družina skrbnega, ljubega očeta, župnija vestnega Cerkvenika, vsi pa, ki so ga poznali, obžalujejo ob njegovem grobu smrt prijaznega in ljubeznivega moža. Bil je vseskozi vzoren mož.
A. Podgornik je med tem že umrl v bčdi in pomanjkanju. Bil je izredno priden in nadarjen dijak.
—	Zastrupila se je v Trstu Ana Marija Košuta. Umrla je v bolnici.
—	Vojak zabodel mladega delavca. Na božični dan je v ulici S. Filippo v Trstu vojak lovskega batalijona, imenom Rudolf Budinja, star 21 let, zabodel Martina Hvala s Tolminskega, 26-letnega zavirača državne železnice. Zvečer je Hvala v večji družbi sedel v neki gostilni. Potem ko ,je družba odšla iz gostilne, se je zbrala tudi ta mala tovarišija Hvalova in napravila mali obhod po starem mestu. Vojak, ki je ravno tam govoril z neko vlačugo, je, ne da bi se znalo iz kakšnega vzroka, z golim bajonetom planil proti prihajajoči družbi. Pri tem je Hvalo ranil s tako močjo, da se je isti kmalu zgrudil mrtev na tla. Aretiranec, ki se nahaja sedaj v rokah vojaške oblasti, se baje ne,spominja ničesar in je dejal, da je storil omenjeni čin v pijanem stanju.
HRVATSKO.
Slovensko - Amerikanski KOLEDAR
za leto 1009
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. ■ Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
humorja. Njena ljubeznivost in mate-Od tega denarja se je naložilo okroglo 1 rinska nežnost spojena z resno pravi-7 milijonov v “Mestni hranilnici ljub-' coljubnostjo, je imela za dekliška srca ljanski”, 5 milijonov v “Kmetski poso- posebno privlačno moč, ni čudo, da so jilnici”, 4 milijone v “Ljudski posojil- ji bile učenke tako otroško vdane, niči”, 2 milijona v “Glavni slovenski j _ Umr[ je n jan y Pevnu pri Sta_ posojilnici in hranilnici” m pri drugih j Loki v starosti 80 let Martin Kalan, ljubljanskih zavodih, in 2 milijona pa
pri raznih zavodih po deželi.
—	Odbor za pomoč Siciliji in Kalabriji je osnoval v Ljubljani gospod župan.
—	V dvorani “Slov. katol. izobraževalnega društva” v Ribnici se je dne 6. jan. po prvi maši zbralo nad 3000 mož in fantov, da manifestirajo za slovensko vseučilišče v Ljubljani in protestirajo proti krivicam, ki jih mora trpeti slovenski narod.
—	Nekaj statističnih podatkov o tujskem prometu v Ljubljani leta 1908. Lansko leto je prišlo v Ljubljano 50,-851 tujcev, kar je pač za ljubljanske razmere ogromno število, ker tajskega prometa do pred kratkim skoro poznali niso. To naraščanje tujskega prometa v Ljubljani je najboljši odgovor nemškonacijonalnih listov.
—	Stolni vikar je postal dr. Alojzij Mrhar, znan kot pesnik pod imenom Silvin Sardenko.
—	Deželni poslanec Ivan Lavrenčič umrl. Iz Vipave z dne 7. jan. poročajo: V 48. letu svoje dobe je umrl deželni poslanec Ivan Lavrenčič, načelnik vipavske “Kmečke zveze”, župan in posestnik na Vrhpolju. — O tem še poročajo: Umrl je mož, ponos in steber Vipavske doline. Na Vipavskem je splošna žalost, kajti umrl je mož, katerega delovanje je bilo posvečeno blagru ljudstva! Pri vsaki dobri stvari je bil zraven, povsod je pomagal, povsod je dajal novega ognja in poguma. In ni ga več med nami. Vzornega gospodarja je izgubila njegova mnogobrojna družina, občina vne tega občinskega moža, cel okraj pa poslanca, delavnega in vzornega, ki je bil kremen-značaj. Poznali smo njegovo vrednost in ceno vsi, zato je bil izvoljen za načelnika okrajnega cestnega odbora, načelnika Kmečke Zveze, podpredsednika Hranilnice in poso jilnice v Vipavi, odbornika Kmetijskega društva v Vipavi, in poslanca vipavskega okraja. Koliko bi še lahko naredil!
—	Umrl je 11. jan. v Križih pri Tržiču tamošnji župnik vč. gosp. Frančišek Porenta. Pokojnik je bil rojen 5. apr. 1848 v župniji Stara Loka ter je bil v mašnika posvečen 1871. Službo-
oče g. prelata Kalana. Mož, ki je dosegel izredno visoko starost, je svoj čas bil dolgoleten, jako priden gospodar na “Omanovem” posestvu, potem pa je doživel nesrečo, da mu je umrl sin France malo let potem, ko mu je izročil gospodarstvo. Tako je bil primoran na stara leta zopet gospodariti za svojega mladoletnega vnuka. Bil je I mož stare korenine, ki so ga strla samo visoka leta.
-— Umrla je v Dobrepoljah poštarica gospica Mimica Feigl. Bila je zelo blagega, usmiljenega in pobožnega srca.
—	Umrla je v Ilirski Bistrici dne 5. jan. gospa Pavlina Bachmann-Lešnitc. Pokojna je bila znana po celi Notranjski in Istri, prvi njen soprog je bil okrožni zdravnik v Ilirski Bistrici; imela je več otrok, kateri so ji pa že vsi pomrli. Ostala je več let vdova, predlanskim pa se je poročila z g. Petrom Lešnikom, tedanjim občinskim tajnikom’
—	Smrtna kosa. V Lešah je dne 7. januarja umrla mati spoštovane družine, gospa Marija Valjavec, mati g. dr. Josipa Valjavca.
—	Za ranami je umrl 27 letni fant Andrej Vrhovec iz Vrha v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Vrhovec je božične praznike praznoval s hudim pretepom, v katerem so ga tako zde lali. -
—- Kap zadela. Uršula Trebušak, 70 let stara vžitkarica iz Podhruške, sodni okraj Kamnik je šla dne 27. decembra 1. 1. okolu ene ure popoludne iz farne cerkve v Selu domu. Komaj da je stopila čez cerkveni prag, se je nezavestna zgrudila.
—	Vlak je raztrgal pri Viču 401etne ga Mihaela Košaka iz Rodice pri Jaršah. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samomor.
—Umrli so v Trnoyem: Ivan Turšič, posredovalec kupčije z senom in steljo; L. Oven, delavec; Fran Valusnik, krojač.
—	Samoumor? Začetkom januarja je nenadoma odpotoval iz Ljubljane uradnik “Kreditne banke’?, g. Fran Barbič, ki se je zadnji čas mnogo pri-

ŠTAJARSKO
—- Proti nemškim nakanam. Iz Rečice sta bili odposlani na Dunaj naslednji brzojavki: Naučilo ministrstvo, Dunaj. Trška občina Rečica ob Savinji ogorčeno ugovarja proti samovoljnosti preminulega ministra Mar-cheta ustvariti nepotrebnega okrajnega šolskega nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Nasprotno te i na dnevni red: Slovenske srednje šole in vseučilišče! Preziranja je dovolj! Vsaka sila do vremena.
—	Manifestacijsko zborovanje za slovensko vseučilišče je bilo 6. jan. v mariborskem “Narodnem Domu”.
—	Nemška posest v slovenskih rokah. Nemški listi se silno jeze, ker je kupil ljubljanski veletržec in dež. poslanec Ivan Knez grad Hartenstein pri Slovenjem gradcu za 72,000 K.
—	Župnik v pokoju Martin Šket je umrl v Ptuju dne 7. januarja.
—	Prijeli so orožniki pri Pragerskem četovodjo Podlesnika, ki je zabodel veleposestnika Kača.
—	V Premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno.
—	Smrtna kosa. Iz Rogoznice pri
Ptuju se poroča:	Dne 31. grudna
1908 je umrl tukaj kmet Franc Molek, obče spoštovan mož, vzorni katoličan
in zaveden. Slovenec.
—	Umrl je v Šoštanju mesar in posestnik F. Breznik v 34. letu svoje starosti. Ranjki je bil hud nemškutar.
—	Knezoškof za organiste. Knezo-škof dr. Mihael Napotnik je daroval 5000 K kot ustanovo, katere obresti bodo dobivali slabo plačani organisti lavantinske škofije.
—	V preiskovalnem zaporu se je obesil v Šoštanju lesni trgovec Štefan Moelh, ki je bil v preiskavi vsled suma, da je zažgal svoje posestvo.
—• Trst, 5. januarja. Obe narodnosti priredita leta 1910 istrsko izložbo.
— Kopaču se je slaba godila. Tržaški socialni demokratje so hoteli razbiti v Trstu shod novega jugoslovanskega društva železničarjev. Železničarji so socialne demokrate, katerim sta načelovala Kopač in dr. Šplar, vrgli na cesto. Kopač je igral Zeppelina.
—• V tržaški bolnišnici je umrl Fran Počkaj, posestnik in trgovec ter zaveden tržaški Slovenec.
Kot nova .¡zgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka St Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
John Manic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IU.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO, ILL.
!; W.V.V.V.V.V.V.V.WW.W.S V.V.V.V.VAV.V.VAVASVYAV.V.V.VAV.V.VAVV.V.V.'AS
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR A V E. IV. E., CLEVELAND, O.
Dijaška beda. Dne 5.
jan. je
—	Rauch je podržavil zagrebško policijo. Obtožnica proti srbske izdaje osumljenim osebam, ki jih je nad 50, je izdelana in se razširi med svet. Obtoženih bo pa še nekaj aktivnih politikov. Razprava se bo vršila februarja. Obtoženi so večinoma učitelji, trgovci, uradniki, dijaki in zasebniki.
—	Ustavo.dobita Bosna in Hercegovina spomladi. Bosansko-hercegovski deželni zbor bo imel poslance viriliste in tri kurije: kurijo inteligence, mest in kmečko kurijo. V vsaki kuriji dobi vsako veroizpovedanje določeno šte vilo poslancev. Volitve se vrše maja ali junija, deželni zbor se skliče poleti. Takoj, ko proglase ustavo, izdajo določila za odvetniško in pa za trgovsko in obrtno zbornico.
—■ Oproščeni Srbi. 5. jan. se je vršila v Dubrovniku sklepna razprava proti 9 Srbom, ki so bili obtoženi veleizdaje. Sodišče je vse oprostilo.
I
— Člani naše Jednote dobro vedo, da je ista na trdni podlagi, ter da je največja, najmogočneja in najzanesljivejša slovenska podporna družba, katere ud bi moral biti vsak Slovenec.
ski
- Obesil se je v Št. Petru v Savinj-dolini hlapec Jož. Kač.
—	Izginil je kočar Jakob Pišek, ki se je iz Pristove vračal domov v Št. Peter. Njegov klobuk so našli na cesti, moža pa ne. Sodijo, da je bil Pišek ubit, mrliča so pa vrgli v Sotlo.
—	Grozna samopoškodba. S Škarja mi si je prerezal trebuh graški krojaški pomočnik Peter Novak, ker se je sprl s svojo ljubosumno ženo.
—	Pri plesu zaboden. V Ciglencah so na sv. Štefana dan pri Voudi praznovali Voudov god. Godci so godli in posestnikov sin Franc Golob iz bližnje okolice je zaplesal z Elizabeto Koc
le prali!
Imateli v staro domovino komu ka ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
PtO Si paiilPDlPD
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč,
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna h anilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko « d dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
________________
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-Kretanje parnike ” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan o ¡hoda, da mu moremo zagon viti proMor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride e r dan pred odhodom parnika v New N ork, Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj p idi v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago tar ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na. ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih štroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v-naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvuje te par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
r.%v.\v.v.\v.v^.\vv,vw.v.v.v.\v.\\\\v.v.\v.\v.v.v.v.\v.v.v.\vi
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1S91.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glas-ilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLO 7ENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na .
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
stem času bo Lincolnova rojstna farna, ohranjena narodu po dobrotljivosti g. Colliera, posvečena in otvorjena občinstvu kot naroden park. Lincoln bo prešinjal Ameriko celo leto. Izdajatelji že dolgo objavljajo nove knjige o njem. Časopisi, tedniki in mesečniki že donašajo zanimive črtice iz njegovega življenja. V sledečem pa podaja A. S. kratek življenjepis slavnega slavljenca, ki bodi vzor in vzgled tudi ameriškim Slovencem.
* * *
Abraham Lincoln (1809—1865), šestnajsti predsednik Združenih držav, je bil rojen v državi Kentucky. Preselil se je s svojo rodbino leta 1816. v Spencer Co., Ind., in deset let ukvarjal z raznoterim delom, a šolo je pohajal samo dobro leto v prestankih. Ko se je začela takozvana črnosokol-ska vojna (Black Hawk War) leta 1832., se je pridružil. stotniji radovolj-cev in je služil kot kapitan tri mesece v vojski. Potem je otvoril prodajal-nico na deželi, bil imenovan za poštarja v New Salernu, 111.; nato se je začel
ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI
Established 1891.
CERKVENI KOLEDAR.
7. feb.	Nedelja	Rornuld.
8. “	Pondeljek Janez Mat. Juven	
9. “	Torek	Apolonija, Cir. A.
1Q. “	Sreda	Solastika; Vilijem
11. “	Četrtek	Deziderij; Adolf.
12. “	Petek	Eulalija.
13. “	Sobota	Katarina de R.
LETA BEZE.
, učiti za pravoslovca in obenem se je Dopise in novice priobčujemo brez-j pečal z zemljiškim nadzorstvom. Le-plačno; na poročila brez podpisa se ta 1834. je bil izvoljen za člana illi-
noiškega postavodajstva, katera čast ga je doletela še trikrat ob naslednjih volitvah, in leta 1836. je dobil dovo-g L o y g ]£ C! U en je za izvrševanje pravoznanskih o-pravil. Leta 1846, je bil izvoljen za poslanca v kongres za osrednje okrožje države llinois, in glasoval je stano-The first, largest and lowest-priced vitno v kongresu s protisužnjo stran-Slovenian Catholic Newspaper in ko Leta 1349 jn spet 1859. je brez America. The Official Organ of uspeba poskušal priti v senat. V re-the G. C. Slovenian Catholic Union, publikanski narodni konvenciji, ki seje
-----	vršila v Chicagi maja meseca 1860, je
Published Fridays by the ' bil nominiran kot kandidat za predsed-
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.' nika’ in P° več glasovanjih je pridobil
j večino, in je bil slučajno izbran eno-joliet, i .	I glasno. Južne države razjarjene vsled
Advertising rates sent 011 application, j tega poraza in vznemirjene vsled ras-..... ———.m'---?—........| toče protisttžnje politike, ki so jo mnogi republikanski prvaki proglasili za svoj prvi cilj in smoter, se niso hotele zadovoljiti z Lincolnovo izvolitvijo, in so začele druga za drugo naznanjati svojo izločitev in ustanavljati odporna sredstva proti zahtevam osrednje vlade. Izvoljen je bil Lincoln novembra meseca 1860 m prevzel je svoj urad dne 4. marca 18č>l. Lincoln je nameraval uporabiti vsako sredstvo za. poravnavo, ki se mu je zdelo primerno za narodov blagor. V eni točki pa je bil njegov sklep trden, da ne pripusti nobene izločitve (secesije), a predno je nastopil svoj urad, je bila istotako trdno sklenjena izločitev na drugi strani. Dne 4. februarja je bila ustanovljena južna konfederacija * ali zveza, in dne 13. aprila je bil sprožen prvi udarec v državljanski vojni s tem, da so zavezniki svojih Fort Sumter. Dogodki državljanske vojne med naslednjimi štirimi leti Lincolnovega predsednikovanja spadajo v zgodovino Z. d. Lincolnova vztrajnost v nabiranju in odpošiljanju novih čet po vsakem porazu -je konečno vsposobila zavezno vlado, da je zatrla secesijo (izločitev). Strpljivost sužnosti je bila vedno po Lincolnovih mislih nesrečna potreba, in ko so južne države vsled svojega upora izgubile vsako pravico do zaščite njihovega posebnega stališča, je bil lahek prehod s tega pogleda na odpravo sužnosti. Naslednje stopnje; po katerih se je to izvršilo — osvoboditev sužnjev, pripadajočih u-pornikom, in ponudba povračila za radovoljno osvoboditev, kateri je sledila ustavna brezpogojna osvoboditev in sicer osvoboditev brez povračila —- so bile samo naravni koraki, s katerimi se je dosegla tako ogromna izprememba. Sklep severnih držav, nadaljevati vojno do njenega zaključka po prvotnem geslu, je povzročil zopetno izvolitev Lincolna za predsednika leta 1864. Odločilna zmaga generala Granta nad generalom Lee dne 2. aprila 1865, kateri je naglo sledila udaja zadnjega, je baš vzbudila upanje na skorajšnjo dokončatev te dolgotrajne vojne, ko je bil dne 14. istega meseca predsednik Lincoln ustreljen v Fordovem gledišču v Washing-tonu po nekem igralcu imenoma John Wilkes Booth, da je naslednjega dne izdihnil. V ljubezni med Američani zavzema Lincoln prvo mesto za Wash-ingtonom.
Star”-črte, francoski parnik “Lor- dobro oboroženo ter še boljše izšo-raine” in parnik “Lucania" od Cunard- lano. Zato se kralj Peter in ministri linije so bili takoj obveščeni o nesreči, niso udali ljudski želji, da bi začeli sa-Seveda so bili oddaljeni od kraja ne-'mi vojsko z Avstrijo. Tuintam .sd mo-sreče od 50 do 80 milj. Ker parnik rali govoriti sicer po ljudski želji, mi-"Florida” ni bil zelo poškodovan, so nister za zunanje zadeve Milovanovič bili potniki parnika “Republic”, pove-| se je zadnjič zagalopiral pri tem celo čini Američani, ki so hoteli prezimiti tako daleč, da je moral prositi Avstri-v južni Evropi, spravljeni v varnost1 jo za odpuščenje, vendar vojske napo-najprej na parnik "Florida" in pozneje^ vedali niso, ampak iskali so prej zavez-na prihiteli parnik “Baltic” od “White nikov. Le Srbija v zvezi z drugimi bi St*ar"-linije, in sicer brez vsake člove-|morda bila Avstriji v vojni kos. ške žrtve. Oboji iznajdbi, brezžično! Bratski naroči črnogorski je bil za brzojavstvo in podmorsko zvonilo, sta i zvezo s Srbijo in za vojsko proti Av-tukaj pač prvikrat dokazali svojo ve- j stri j i kmalu pridobljen. Črnagora si liko vrednost pri ladijskih nezgodah.! namreč želi kos Hercegovine in Dalma-Nekaj trenotkov potem, ko sta parni- | cije. Srečna vojska ji torej gotovo ne ka trčila skup, je bila nesreča znana j bi bila na škodo. Pri Bulgariji Srbija
ni mogla ničesar opraviti, bulgarski narod ima sam težave, odkar je proglasil svojo deželo za bulgarsko carstvo. Vrhutega je stala Avstrija Bul-garom ob tej proglasitvi zvesto na strani. Pač pa je imela Srbija upanje,
nele na parnikih, ki niso bili preodda-ljeni od kraja nezgode, marveč tudi na premnogih postajah za brezžično brzojavstvo na suhem. Pomoč se je lahko poklicala. Tudi svojci potnikov ponesrečenega parnika so se mogli obvestiti in pomiriti. Človeška iznajdlji- j da dobi Turčijo na svojo stran, katera vost je zadnja desetletja čimdalje bolj je v istini edina zgubila Bosno in Her-zmanjšavala morske nevarnosti in bo j cegovino, in upanje je ni varalo. Srb-
tudi nadalje delala na tem, da ukroti prirodne živi je.
VREDNOST ŽIVLJENJA.
Ljudje tolikrat in toliko jadikujemo, kako leta beže in kako naglo čas mineva, a pri tem prav dostikrat pozabljamo, kako važen je naš čas in koliko v kratki dobi našega življenja lahko storimo, če hočemo. To je napaka, ki jo zakrivlja posebno mladež. Ampak čimbolj se staramo, čim več let imamo na hrbtu, tembolj tudi opažamo, kako naglo čas bežati, m tembolj ga skušamo izkoristiti, kolikor je to mogoče.
Oh, ko bi mogel, koliko ur in dni bi poklical nazaj iz preteklosti! Storil bi mnogo več, nego sem storil, in vedno bi mislil na to, da celo v eni minuti lahko mnogo dovršim. Da, v eni edini minuti se lahko mnogo, prav mnogo zgodi. Ali hočeš vedeti kaj? Razodeti ti hočemo nekoliko.
To veš, da se zemlja, ki na nji stanujemo, vrti okoli svoje osi, t. j. okoli sebe same,-in potem pa še tudi potuje ¿koli solnca. V eni minuti prepotuje zemlja 13 milj v prvem premikanju.
Pomisli, trinajst milj daleč nas prenaša zemlja v minuti. Ampak to je še kratka daljina, če pomislimo na veliko potovanje zemlje okoli solnca. V eni minuti prepotuje zemlja 1080 milj na svoji poti okoli svetle dnevne zvezde.
To je lepa dalja, jelida? In sedaj poglej solnčni žarek. Na steni trepeče in se igra s tvojimi svilnatimi lasmi.
Solnčni žarek je bil pred eno minuto 11,160,000 milj od tukaj. V eni edini kratki minuti je preletel to ogromno razdaljo, da pleše v tvojih kodrih.
Vsako minuto se kacih 70 otrok rodi na zemlji in kacih 70 človeških src se dotakne smrtni angelj, da obstanejo.
Slišal si o zvočnih valih in o tresih, ne li? No, najgloblji glas, ki ga moreš slišati, se proizvaja po 990 tresih v minuti in najvišji glas udari na tvoje uho po 2,280,000 tresih. Brzovlak preteče vsako minuto celo miljo. Saj veš, '	-----------
koliko časa trpi, če imaš prediijati eno j Nezgode so postale pri naših novo-miljo. Glej, to vse se lahko zgodi v . dobnih pomorskih velikanih primero-eni edini minuti. Ali je minuta res tako - ma redke. samo goste megle še vedno
kratka?	^	j pripravljajo v nevarnost srečno vožnjo
Se nekoliko ti povemo, kaj se vse najboljših parnikov. Po mednarodnem lahko stori v eni minuti. V eni mi-1 dogovoru se ima v megli vožnja hi-nuti lahko potolažiš žalostno člove- ' trost pač zmanjšati na polovico. Am-ško srce. V eni minuti lahko otareš pak ¿e brzoparnik zniža svojo vožnjo solze, izkažeš drugim ljubav, položiš ( hitrost od 24 na 12 vozlov, še vedno bolniku svežo cvetico na posteljo, po hitreje vozi> neg0 marsikateri parnik, nudiš staremu beraču kos kruha, po- j k; prevozi samo 10 vozlov. Dokler se magaš stari ženki nesti košaro čez ce- | vožnja hitrost v gosti raegli ne določi sto, vzdigneš padlega otroka, skleneš | natančneje, ne bo nedostajalo tudi ne-sploh kaj dobrega. V eni minuti lah- | zgod Qb “White Star”-ov parnik bo utečeš skušnjavi k zlemu, zapustiš j “Republic” s 460 ’osebami na krovu se malopridne ljudi m njihovo druščino ! je italijanski priseljeniški parnik “Flo-(ter se obrneš k dobrim, osrečiš srce j rida.> s približno 1000 osebami zaletel očetovo in materino tei navdaš sopi o- j y gOS{i megli s tako silo, da se je na ga ali soprogo s ponosom na njegovo , r0ne vode vlilo v strojne prostore parali njeno zakonsko podiužje ali po- nika “Republic”. Ladja “Florida” je Jovico.	bila ob zadetju le malo poškodovana
Od znamenj za meglo, in ta se zdaj dajejo z dovolj glasnimi trobili, niso na nobenem parniku ničesar opazili, Letos slavimo Američani stoto oblet-: kakor je videti. Pač pa so se izkazala j nico rojstva Lincolnovega. Dne 12. brezžično- brzojavstvo in podmorska ' februarja, to je prihodnji petek, bo sr-: zvonila kot rešitelji v nevarnosti. V j ce ameriškega naroda obrnjeno proti kratkem času so se dala po brezžičnem , Springfieldu. Odlični Američani in za- brzojavu znamenja v sili ter sprejela in stopniki tujih vlad se bodo udeležili razumela na več parnikih in mitninskih i slovesnih obredov ob grobnici. Ob brodili. Ladja .“Baltic” od “White
BREZŽIČNO BRZOJAVSTVO IN POMORSKE NEZGODE.
Skoro do srede prejšnjega stoletja je bilo, celo v najbolj omikanih deželah, človeško življenje malone najcenejše blago, kar se ji da misliti. Leta 1846. so bile na Angleškem in kmalu potem tudi v več ameriških državah sprejete postave, ki so gotovim zaostalim dajale pravico do določenž odškod be, če je kateri njihovih svojcev izgubil življenje po zločinski ali zanikarni krivdi kacega druzega.
Danes je v vseh naših državah pri-poznana odškodninska pravica ali zaporna obvezanost za smrt ali pokve-čenje vsled tuje krivde, in v nekaterih slučajih se določa najvišja in najmanjša svota, ki se lahko zahteva ali mora plačati. Ampak tudi še danes nedo-staja določene postavne podlage k resnični določitvi odškodbe primerne gospodarski vrednosti ponesrečenca.
Pravoznanci in narodni gospodarji
skim diplomatom se je posrečilo dobiti mladoturške kroge, ki sedaj dejansko na Turškem vladajo, na svojo stran ter jih podnetiti za sovražne čine proti Avstriji. Videli smo, da Turki niso pripustili, da bi avstrijske la-dije v turških lukah izkrcavale avstrijsko blago. Niti pismo iz avstrijske države ni smelo na turška tla, ako je došlo po morski pošti. Nadvojvoda Evgen je daroval za jeruzalemsko cerkev altar, a v Palestini altarja niso smeli izkrcati, in pripeljali so ga nadvojvodi nazaj.
Avstrija je stala pred dvojno možnostjo: ali se ponižno udati Turčiji na celi črti, ali pa začeti ž njo vojsko. Vojska bi bila nevarna. S Turčijo bi koj potegnila Srbija, Črnagora; Italija bi tudi iskala povoda, da začne z Avstrijo vojsko ter ji vzame Trst ter laške Tirole; Anglija pa bi na morju z vsemi močmi podpirala nasprotno vojsko ter delala Avstro-Ogrski zapreke. V celem sedajnem času, ko so Avstriji na Balkanu vsled osvojitve Bosne in Hercegovine nastale težave, vede se
so napravili tozadevne razpredelnice, v j AnSHJ'a naJ'bolj prazno proti Avstri-katerih so se uporabile kot činiteljice |J1 ter P°dp>huje_Turčijo, Srbijo in Čr-starost, opravilo, prislužnost, verjetna n°g°r0- Angleški kramarji bi pač ra-dolgost življenja itd. Navaden dela-.lb lzrmili avstrijsko trgovino iz Bal-vec, ki lahko zasluži na dan $1.50, ima ! kana ter doblli vs0 moč v roke na Bal' v starosti 30 let najvišjo vrednost, in ! kanu, in Sredozemskem morju, sicer se ceni vrednost njegovega živ-' Udati se Turčiji na ceh črti, pustiti ljenja pri tej starosti na $3,217. Človek učenega poklica in specialist dose-
že povprečno s 40. leti svojo naj večjo zmožnost kaj storiti, in z ozirom na njegovo prislužnost in povprečno dolgost življenja se ceni vrednost njegovega življenja na $29,345. V starosti 65 let je vreden navadni delavec, po preračunjenju narodnih gospodarjev samo še $594.60 in človek učenega poklica samo še $13,209.50.
Smrtni slučaji vsled odvrnljivih bolezni so, kakor znano, mnogo številnejši nego taki vsled nezgod. Napredujoča veda zdravilstva, ranocelništva in negovanja zdravja bo polagoma povprečno življenje podaljšala in izgubo vsled bolezni zmanjšala. Ampak v nekaj letih bo brez dvoma proizvedena sila zavarovanja, kakor je s tako dobrim začetkom uvedena v Nemčiji in že tudi deloma na Francoskem in Angleškem, in uvedene bodo odredbe za odškodbo po nezgodah, pri katerih bo vprašanje o zanikarnosti ali krivdi samo postranska reč. '
V svojo lastno korist bo država čimdalje bolj prevzemala oskrbovanje o-slabljencev, vdov in sirot ali sploh o-seb, odvisnih od zaslužka druzih, ker posameznik le preveč zanemarja nravstveno obvezanost zavarovanja. Država in družina sta enako deležni na delavnosti posameznika, in razdelitev ali poravnava škode pri izgubi te moči se mora konečno tako urediti, da bodo breme nosili vsi kar le mogoče jedna-komerno. V naši deželi se v tem oziru uradno ni storilo še ničesar, in ta zaostalost Združ. državam res ni v čast.
K POLOŽAJU NA BALKANU.
LINCOLN.
Položaj na Balkanu se neprestano spreminja. Sedaj je nevarnost vojske jako verjetna, potem zopet se mračno nebo za nekoliko časa zvedri in nevarnost je oddaljena. V trenutku, ko to pišemo (14. jan.), postale so razmere zopet nekoliko prijaznejše, in vojni preroki, katerih mrgoli na vseh oglih, pravijo, da ne bo na Balkanu nobene vojske. Avstro-Ogrska je namreč po svojem carigrajskem poslaniku, grofu Pallaviciniju, ponudila Turčiji 54milijona kron odškodnine za to, da je zgubila Turčija vrhovno oblast (suve-reriiteto) nad Bosno in Hercegovino. S tem se bo baje Turčija zadovoljila in sprijaznila z novim položajem na Balkanu.
Srbija je še vedno bojaželjna. Srbski narod je za gotovo upal, da pripade Bosna in Hercegovina v kratkem času k srbskemu kraljestvu. Srbi so sanjali o veliki srbski državi od Donave do Adrijanskega morja. V tem pa pride Avstro-Ogrska ter proglasi deželi kot svoji, ki jih je morala 1. 1878 pomiriti in pridobiti z velikimi žrtvami ljudi in denarja. Ves srbski narod je zaječal, kajti zbudil se je iz lepih sanj, ter uvidel, da so le prazne sanje. Ljuta jeza se je polastila Srbov nasproti Avstro-Ogrski, ki jim je uničila njihovo lepo bodočnost, kojo so že gledali v sanjah. Ves zaveden narod želi vojske, da bi se maščeval nad neprijazno Avstro-Ogrsko!
Trezni ljudje v Srbiji pa uvidijo, da bi bila vojska med Srbijo in Avstro-Ogrsko samomor Srbije. Avstrija je vojaška velesila, in njeno vojaštvo je
Bosno in Hercegovino, dati bojkotirati avstrijsko blago, pustiti poslovanje avstrijskega trgovskega brodovja muham turških uradnikov, to bi vzelo Avstriji pred celim svetom spoštovanje ter ji povzročilo več gmotne škode nego vsaka nesrečna vojska. Avstrija je torej iskala tretjo pot in jo tudi našla; Turkom je pokazala denar, katerega dobijo, ako bodo pridni in mirni. Avstrijski poslanik Pallavicini je ponudil 54(4 milijonov odškodnine za vrhovno oblast, katero je sultan izgubil nad Bosno in Hercegovino.
Poročila pravijo, da so se turški o-brazi zelo razveselili, ko so slišali avstrijsko ponudbo. Sprejeli še ponudbe niso (do dne 14. jan.), ampak upanje je, da jo gotovo sprejmejo (in so jo tudi res sprejeli med tem časom. Po tem bi bila Turčija izmed onih avstrij. sovražnikov, koji so bili doslej priprav ljeni prijeti za orožje, izločena in nevarnost za vojsko zelo, zelo zmanjšana.
Anglija ima mogočno brodovje, in bi samo Turčijo lahko zdatno podpirala v slučaju kake vojske. Pri Srbiji je to izključeno, njej lahko pomaga samo z denarjem. S tem bi ji bilo sicer mnogo pomagano, a denar tudi vojski ni vse.
Takšno je trenotno stanje na^Bal-kanu. Toda že v prihodnjih dneh se lahko položaj zopet poslabša, recimo, da Turčija avstrijske ponudbe ne sprejme, ali pa, da namesto Turčije stopi Italija v odkrito sovraštvo proti Avstriji. Potres bo v Italiji kmalu pozabljen in stare želje bodo oživele.
Med srbskim narodom živi trdno prepričanje, da bo vojska, ko bodo gore zopet ozelenele. Avstrija vsled tega vkljub vsemu, kar se sedaj godi s Turčijo, ni postala brezskrbna, temveč je pripravljena na vse! Tudi na vojsko spomladi! “Slov. Gospodar”.
SLOVENSKA DRUŽBA SV. RAFAELA.
Blagovolite č. g. urednik, sprejeti v svoj cenjeni list to moje pojasnilo o naši novoustanovljeni “Družbi sv. Rafaela za slovenske izseljence v Ameriki”. Zdi se mi, da je to pred vsem moja dolžnost, kot ustanovitelja družbe.
Delo nas je razveselilo in navdušilo, ko smo videli, da je ta plemenita stvar našla tako ugoden odmev po vsej A-meriki, zlasti, da je slovensko ameriško časopisje pripravljeno pomagati nam pri delovanju za družbene namene. Naloga, katero smo si postavili, v resnici zahteva sodelovanja vseh mo-čij po širni Ameriki, ako hočemo da bo vspela.
Družba sv. Rafaela je izključno slovensko podjetje, namenjeno edino Slovencem in njih potrebam.
Prvotna misel je bila, da bi bilo to podjetje “jugoslovansko” t. j. da bi prevzelo poleg skrbi za Slovence še skrb za katol. Hrvate. Vendar se je določilo pri ustanovnem shodu, da naj ob družba izključno slovenska itj naj skrbi le zet Slovence. Za Hrvate naj se pa skuša s pomočjo hrvaških rodoljubov, zlasti s pomočjo hrvaškega duhovnika, katerega bomo preskrbeli Newyorški naselbini, ustanoviti lastno “Družbo sv. Rafaela za hrvaške izseljence”. O kaki Avstrijski Rafa-
elovi družbi se pa pri tem ni govorilo. Tudi ustanovitelji niti najmanj niso mislili in še zdaj ne mislijo na kako zvezo z Avstrijsko družbo.
Res je, jaz imam dolžnost skrbeti za vse katoliške Avstrijce, ki pridejo sem. Verske potrebe vseh avstrijskih naseljencev so in tudi morajo biti moja skrb, ker sem v prvi vrsti misijonar družbe, ki je vstanovljena, da skrbi za vse avstrijske narode brez razlike narodnosti in zato kot taka subvencijoni-rana od vlade s znatno vsoto $4,000.00 ozir. letos $5,000.00. In te dolžnosti se tudi zavedam in imam resno voljo jo tudi kolikor mogoče vestno izpolnjevati. Toda sam tega nikakor ne zmorem. Delokrog je preobširen. Nemogoče je, ga popolnoma obvladati. To sem spoznal kmalu ko sem prišel v New York. Zato ne kaže drugače, da sS delo razdeli. Vsak narod naj zase skrbi!
Celotni moj načrt je ta:
Vsak narod avstrijski naj ustanovi lastno naseljeniško družbo, kot katoliki, seveda le družbo sv. Rafaela. Potom te družbe naj se vsaka narodnost zavzame za svoje izseljence, za nje poskrbi vsestransko za njih versko in gmotno pomoč.
Toda ta stvar stane tisočake vsako leto že za skrb za nje na Ellis Is-landu in v New Yorku. Ako hoče družba dobro delovati in sploh kaj storiti za svoje izseljence, potrebuje najprej saj enega zastopnika za Ellis Island, da se tam zavzame za novodošle-ce, jim pomaga" v slučajih neprilik, jih zagovarja pred sodiščem, i. t. d. Dalje treba moža, ki vodi ljudi iz otoka v mesto na njih naslove, ozir. v poštena stanovanja. V ta namen treba izseljeniškega doma, kjer izseljenci prenočujejo ceneno in pošteno. V domu treba zopet osobja: oskrbnika, kuharic, postrežni.c i. t. d. Vse to pa stane, silno veliko stane. Naša Avstrijska družba je imela preteklo leto n. pr. samo za osobje $4500.00 stroškov in za dom plačuje na leto $2700.00 najemnine. To so velikanske svote!
Ako bi toraj vse te posamezne druž-j be hotele vse svoje imeti, svoje za-' stopnike na otoku, svoje agente, svoj lastni dom, z vsem potrebnim osob-j jem, sem pa prepričan, da bi ne mogle shajati. Za to bi bilo treba naj-; manj $6,000.00 do $8,000 vsako leto,
I Avstrijska družba je imela preteklo (leto $11,859.87 stroškov.
In vendar, čemu toliko breme, ko j je druzih potreb sto in sto, kjer se ; vsak cent veliko vspešneje da porabiti ' in zlasti čemu, ko imamo vendar sku-1 pen Avstrijski dom, katerega nam vlada s katol. denarjem podpira.
Res je, da so imeli Židje do sedaj precej mogočno besedo pri družbi. Pa ! zakaj? Zato ker se katoliki za to stvar niso prav nič zmenili. Vladina želja . je, da je stvar katoliška, ker je bila ! vladna subvencija dovoljena le s pristavkom: die kathol. Interessen mis-I sen gewahrt werden. Vsako leto so .volitve. Člani volijo direktorje. Kogar izvolijo, ta je pa direktor — od' bornik. Ako bi katoliki sodelovali, j stvar podpirali, se volitev vdeleževali, bi bila stvar pa katoliška. Sedaj, pri ( volitvah januarja, je bil izvoljen že du-I hovnik Rev. Andr. Šumak, češki duhovnik, predsednikom družbe, 3. pod predsednik je Rev. J. Prout, v izvrže-valnem odboru je poleg Rev. R. Nike! ja še g. J. Rems, 2. glav. tajnik Kranjske Kat. Jednote in g. Senica, v odbo ru je pa še poleg teh Rev. Jos. Šink-majer, Čeh.
Potemtakem je tudi upanje, da se bo Avstrijski izseljeniški dom spremenil v kratkem v pravi dom, kjer bo vsak avstrijski katoličan, duhovnik ali lajik, mirno in brez skrbi iskal zavetja in prenočišča kakor v nemškem Leo Haus-u. Gotovo ne bo dolgo, ko bo v hiši kapela, kjer bodo izseljenci mogli vršiti svoje verske dolžnosti, in da bodo gospodinjstvo prevzele katol. redovnice. Saj se deluje na to, kolikor mi je znano.
Iz tega pa sklepam: čemu naj si toraj vsak narod nalaga velikansko breme lastnega doma in osobja, ko je skupen dom tukaj, katerega udje so že itak člani teh narodov, ko je tukaj osobje, kateremu se lahko popolnoma zaupa, ki stoji pod nadzorstvom katol. misijonarja. Z avstrij. družbo in domom bi bile zvezane le v toliko, da pošiljajo tja ceneje in pošteno prenočevat svoje izseljence in brezdelne ži-rote, mesto v hotele, da jim tam plačajo cene obede, mesto po raznih “re-staurantih”, kakor že sedaj mi delamo. In ako bi izseljenec sam ne mogel poravnati svote za dom, plača družba zanj ^znižano ceno, za kolikor se že pogode z upravo doma. Naša slov. Rafaelova družba ima sedaj v avstrijski hiši 6 brezposelnih Slovencev.
Prišli so do New Yorka. Tu niso dobili dela. Denar je pošel. Kaj sedaj? Dokler ni bilo premrzlo, da se je dalo prenočiti na prostem, v podrtijah, v železniških vozovih i. t. d. je že šlo. Kaj sedaj v mrazu? Kam naj jih spravimo? V drage hotele? Tega ne zmore naša blagajna. Poslali smo jih v hišo, kjer jim plačamo stanovanje in en o-bed, drugo si naj sprosijo, ker blagajna še ne zmore večjih svot.
Ali ni ta način delovanja v resnici edinopravilen? Da! Ako se le resno stvar prevdari in vsestransko premisli.
Dalje pa moramo kot verni katoliki pred vsem misliti na to, kako bi naše izseljence obvarovali dušne škode — zgube bisera sv. vere. To je pa poglavitno! Ne bom opozarjal na kričeče potrebe v tem oziru med našim ljudstvom po naselbinah, kjer ni slov. duhovnikov! Ali ni veliko, zelo veliko naselbin, ki so po svetem pismu: “ter-
ra sine aqua tibi” — kakor zemlja brez vode v božjih očeh? Da, da, mi bi ne bili katoliški Slovenci, če bi nam srce ne trepetalo, ko to vidimo in če bi ne storili vsega, kar je le v naši moči, da temu odpomoremo,
Zato ima naša družba v svojem programu pred vsem tudi to točko. V to pa naj pomagajo ne samo skupni prispevki, skupno delovanje, ampak tudi skupna molitev. Zato je družba sv. Rafaela tudi bratovščina, ki ima svoje dolžnosti, pa tudi duhovne milosti — odpustke. In kakor hitro se bo zagotovil nje obstanek, zvezala se bo z glavno, materdružbo, kar mi je že obljubljeno, da se tako vse pravilno uredi. Sv. maše za dobrotnike in v družbene namene se bodo pa začele takoj opravljati.
Tako bi bil nekako pojasnjen vsaj deloma naš način delovanja, kakor ga ima družba sedaj pred očmi za New York. O njenem nadaljnjem delovanju po Ameriki potom zaupnikov ali potom podružnic, o tem pa prihodnjič, ako mi dovolite, č. g. urednik.
Glede “družbinih pravil” smo pa popolnoma istih misli tudi mi. Zato sem takoj pri prvem posvetovalnem shodu že predložil možem pravila. In predno smo kaj sklepali, uredili smo ta predpogoj življenja vsakega društva. Da pa pravila niso bila še razposlana, krive -so tiskarne, ki so v tem času preobložene z delom. Vendar upam, da še tekom tega tedna vse uravnamo.
Obrnili smo se na vsa uredništva ameriških slovenskih listov, od katerih smo prijeli zvečine jako ugoden odmev. Dalje razpošljem še ta teden poseben poziv na častito slovensko duhovščino širom Amerike. Vsem vrhovnim predsednikom kat. jednot pred ložimo vso zadevo, da jo prevdarijo in potem priporoče svojim podrejenim društvom. In slednjič se bomo obrnili na vsa katol. društva in vse rojake pro seč prispevkov, sodelovanja in pomoči. Upamo, da ta obilen trud in to požrtvovalno delo za Boga in bližnjega ne bo brez sadu. Bog naj da pa svoj sv. blagoslov.
o. Kazimir.
2,000,000 ton cukra se izdela na leto, in devet desetink od tega iz cukrovega trsta.
V Mehiki je premogovega ozemlja okoli 300,000 akrov, a izkoplje se premoga povprečno na leto 3,000 ton.
Zarotniki v Carskem selu. Zasledili so novo zaroto proti ruskemu carju, ki ima svoj sedež v Carskem Selu.
Koliko zdravnikov je na svetu? “Re-cord Medicinal” piše, da je dandanes na celem svetu 228,234 diplomiranih zdravnikov. V Evropi jih je 162,334.
“Magyar Orszag” poroča, da je nekdo streljal in ranil na čelu špansko kraljico Viktorijo, ko se je 10. oktobra udeležila lova. Napadalca še niso dobili.
Osemletni deček umoril svojo sestro. V Saint Gauderesu je ustrelil osemletni baron v nenavzočnosti svojih staršev svojo petletno sestro, in sicer baje zato, ker sestre nima rad.
Poljedelska šola v vlaku. Država Montana, je v povzdigo gospodarskih razmer uredila poseben vlak, v katerem se nahaja predvsem voz za predavanja, potem knjižnica in pa voz z izvrstno urejenim hlevom, v katerem stoje najboljše krave-molznice. Vlak se ustavlja v posameznih krajih, ljudstvo pride na postajo in tu se vrši teoretičen in praktičen pouk.
Astronomično odkritje. Znani astronom, profesor P. Lowell, naznanja, da so njegovi pomočniki na zvezdami v Flaggstaffu, Ariz., pronašli na planetu Marsu vodeno paro, kojo je prav lahko meriti. Paro je lahko opaziti v spektru po posebnih črtah in iz tega je raz-videti, da je na Marsu ravno tako vodena para, kakor na našej zemlji, da-siravno jo je le za petino toliko kakor na zemlji.
Rodbinska statistika na Francoskem. Francoski minister javnih del je ravnokar obelodanil statistiko o rodbinah na Francoskem. Vseh rodbin je 11,315 000, od teh jih je ,1,840,710 brez otrok, 2,966,171 rodbin ima le po enega, 2,-661,978 pa po dva otroka. — Rodbine z mnogobrojnimi otroki so na Francoskem redke, le 2539 rodbin ima po 10 otrOk, 1,437 rodbin 13, 249 rodbin 15, 34 rodbin 17 in 45 rodbin 18 in več otrok.
Kako lahko je z zraka razrušiti mesta, je pokaza v Los Angelos zrako-plovec Knabenschuhe. Z dovoljenjem vojaške oblasti je ob mraku in dežju vzletel nad mesto, letal nad njim sem-intje ter vrgel, ne da bi ga kdo opazil, na najvažnejša poslopja okolo 100 bomb — ne iz dinamita, ampak sladki bonbončki, za poskušnjo. Drugič bi utegnil metati tudi dinamit in uničiti celo mesto v par urah. Vsega skupaj je o tej priliki preletel 18 milj. Vlada namerava poizkušnjo ponoviti pri visokih hišah v New Yorku, pri takozva-nih strgavcih oblakov.
— Bujno raste imenik naročnikov “Am. Slov.” Tudi v staro domovino se pošlje vsak teden več sto iztisov. To kaže, da je “A. S.” jako priljubljen list. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2.00 na leto.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
davni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
j George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.	■	'* %.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 .Butler St., Pittsburg, Pa.	* ^
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13592 Janez Schultz, roj 1882, 13593 Tomaž Gergurich, roj 1880, spr. 31. jan. 1909. Dr. št. 138 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 13594 Matija Evec, roj 1874, spr. 27. jan. 1909.	Dr. št. 38 članov.
K d-ruštvu sv. Antona Padua 72, Ely, Minn., 13595 Karol Gorše, roj 1875, 13596 Ant. Smole, roj 1869, spr. 28. jan. 1909.	Dr. št. 75 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13597 Mihael Mamula, roj 1880, spr. 28. jan. 1909.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13598 Jurij Brklje, roj 1867, spr. 30. jan. 1909.	Dr. št. 38 članov.
JC društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13599 Frank Justin, roj 1883, spr. 30. jan. 1909.	Dr. št. 31 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9122 Frank Klemenčič, k društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 14. jan. 1909. I. dr. št. 102 člana.
II. dr. št. 33 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4223 Peter Gaspič, k društvu
sv.	Jurija 100, Sunnyside, Utah, 23. jan. 1909.	I. dr. št. 176 članov.
II. dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10602 Blaž Lukas, k društvu sv, Petra 30, Calumet, Mich., 26. jan. 1909.	I. dr. št. 35 članov.
II. dr. št. 366 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7657 Franc Meglen, 13023 Franc Vidmar,
29.	jan. 1909.	Dr. št. 244 članov.
Od društvarvit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9032 Egidij Salmič, 30. jan. 1909.
Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 400 Tostovršnik Alojzij, 30. jan. 1909.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12260 Franc Žele, 12908 Pavel Rus, 10684 Jožef Oražem, 9573 Jožef Fister, 25. jan. 1909. Dr. št. 322 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12134 Janez Vovk, 23. jan. 1909.
Dr. št. 136 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10565 Štefan Medved, 26. jan. 1909.	Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10248 Franc Drobnič, 9001 Vide Hren, 9002 Anton Pugel, 9095 Anton Zalar, 10900 Janez Selan, 10901 Janez Zaitz, 26. jan. 1909.	Dr. št. 138 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 10075 Jakob Brnadič, 10653 Josip Mitrovič, 27. jan. 1909,	Dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 6884 Jurij Humljan, 27. jan. 1909.
Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 10752 Anton Fanče, 13262 John Huzar, 1. febr. 1909.	Dr. št. 68 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13437 Janez Butala, 18. jan. 1909.
Dr. št. 104 člane.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3931 Ana Flanik, roj 1880, spr.
28.	jan. 1909.	Dr. št. 60 članic.
K društvu sv. Antona Padua 72, Ely, Minn., 3932 Ivana Jakič, roj 1888, 13933 Marija Gorše, roj 1879, spr. 28. jan. 1909.	Dr. št. 16 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3934 Frančiška Šumič, roj
1890,	3935 Marija Muzetič, roj 1888, 3936 Katarina Draganjac, rjo 1881,
3937 Barbara Ribič, roj 1870, spr. 28. jan. 1909.	Dr. št. 76 članic.
K društvu Marija Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3938 Ivana Kogovšek, roj
1891,	3939 Ivana Molk, roj 1887, spr. 25. jan. 1909.	Dr. št. 27 članic.
PRESTOPILE ČLaNICE.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 2910 Terezija Lukas, k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 26. jan. 1909.	I. dr. št. 9 članic.
II. dr. št. 112 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3057 Marija Kralj, 25. jan. 1909.
Dr. št. 163 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2366 Terezija Kočevar, 28. jan.
Dr. št. 116 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3683 Frančiška Petkovšek, 3686 Ivana Prevec, 10. jan. 1909. ■	Dr. št. 25 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
7559 Jožef Plos, star 27 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl dne 11. maja 1908. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,-
000.	Pristopil k Jednoti 14. dec. 1904.
9699 Franc Krušnik, star 29 let, član društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl dne 31. dec. 1908. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 24. maja 1906.
9724 Andrej Perko, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 28. dec. 1908. Vzrok smrti: Ubit v tovarni. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. maja 1906.
3859 Ignac Bačnik, član društva sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo., umrl dne 2. dec. 1908. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. aprila 1902.
12052 Jožef Godec, član društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 5. jan. 1909. Vzrok smrti: Ubit v rudokopu “Clark No. 4”. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. avg. 1907.
7110 Franc Barlich, član društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., umrl 10. jan. 1909. Vzrok smrti: Bolan na pljučih. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 30. avg. 1904.
2109 Marija Žagar, članica društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrla 28. dec. 1908. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 15. febr. 1904.
542 Pavel Cerar, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 31. dec. 1908. Vzrok smrti: Bolan na želodcu in jetrih. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 7. nov. 1897.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
ti: “Zakaj me ste suspendali iz društva?” ali kaj takega, kar morajo uradniki društveni žalibog večkrat slišati. Jaz mislim, da vsaki član v treh mesecih enkrat lahko pride na sejo in plača kar dolguje! Saj kateri ne dela in mu ni mogoče plačati, ga društvo drage volje počaka, le k seji mora priti, da se opraviči.
Dragi sobratje nikarte opuščati društva, kajti nihče ne ve, kje ga kdaj čaka nesreča. Zagotavljam Vas, da veliko slajše spi tisti, kateri je zagotovljen, da ga ne bode ves svet zapustil, če tudi ga bolezen zadene. V slogi je moč, pravi pregovor, zatoraj dajmo tudi mi skupno, složno in krepko delovati na društvenem polju, da bodemo zamogli z lahkotno roko priti na pomoč vsem podpore potrebnim sobratom, in da s tem tudi javno pokažemo, da vlada med nami geslo: Vsi za enega, eden za vse.
Pošiljam bratski pozdrav vsem članom društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam v Združ. državah, posebno pa uradnikom in delegatom, ki so bili 1. 1. v Pittsburgu na X. glav. zborovanju. Anton Mišica, I. tajnik.
Zahvala!
Spodaj podpisali! Se najuljudneje ?a-hvaljujem K. S. K. J., katera mi je
izplačala znesek $125, kateri mi je bil dovoljen na X. glavni konvenciji v Pittsburgu, Pa. Zahvaljujem se društvu sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S.
K.	J., katero mi je izplačalo celo podporo v mojej bolezni. Zahvaljujem se še enkrat vsem društvom spadajočim h K. S. K. J., katera so mi po svojih močeh pomagala.
Bog Vam stotero povrni!
Anton Fabčič, član dr. Sv. Srca Jez. št. 70.
St. Louis, Mo., 28. jan. 1909.
Ali Vas boli glava?
Dobro veste, da ste naravnost iz sebe, ako vas nadleguje glavobol. Nimate veselja, vse vas nekako nadleguje. Toraj, kadarkoli ste nadlegovani od glavobola ne glede na vzrok istega, ne trpite dalje. Vzemite nekaj Severo-vih praškov zoper glavobol in nevral-gijo, ker so varni, zanesljivi in prjazni za rabo, ter brez vsake nevarne vsebine. Delujejo prav vspešno in sme se pričakovati gotovo ozdravljenje. 12 praškov za 25 centov; v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
“Du bist ajn ezel!” V čeških Bude-jovicah je v neki nemški šoli polovico čeških otrok. Učitelj je zato primoran skoro več češko govoriti, nego nemško. Nekega dne se prikaže v njegov razred nov učenec — Čeh, ki ni umel prav nič po nemško. Učitelj mu je jel ubijati v glavo 'nemščino. Narekoval mu je nemške besede in zahteval, da naj jih deček ponavlja. Seveda mu je trdo šlo. Zdajci zavpije učitelj nanj: “Du bist ajn ezel!” (Ti si osel!) — in učenec upiraje oči v učitelja ponovi: “Du bist ajn ezel!”
NASLOVNIK
t.govcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, III. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni,
HO R WAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK. 1001 N. Chicago St, Prodajalec moških oblek in obu val. Ageflt Všeh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Bes Plaines in Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocefijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec <n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200^ Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenba» Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Buder St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Buder St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. last.. 5438 Butler St
A Dublin
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622. Cass St.. Joliet, 111.	ufn
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MES* cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopi sovanja. Pojasnila se dajejo za stonj. Slovenska korespondenčna šola. Box 181, Station B, Cleveland Ohio.	6mo,
FARMO PRODAM RADI DRUŽIN .skih razmer. 50 akrov zemlje, 3^4 akre je novcurejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hišo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove: Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa.
KJE JE ŠTEFAN ŠPEHAR iz BEL-čega vrha št. 22 igre Dragatuš. Rada bi zvedela o njem in za njegov naslov njegova žena Bara zaradi družinskih razmer.	8—2
NA PKuDAJ LU Ih UKULI POLJ-<kr- cerkve na hribčku, v obrokih po iioo na teden. Vprašaj. Anton Koši C e k f-t N Broadway. Joliet, I1L
KRIJEMO STREHE S MOČNIM črnim “Asphalt” papirjem. Delo
jamčimo za pet let. Naše delo je najboljše vrste, ker ni treba barvanja. Elaborated Roofing Co., 113 So. Joliet St., Chicago Phone 7902, Joliet, 111.	8 - -41
BLAZNIKOVE PRATIKE SE DO, bijo pri Jos. J. Peshel, Ely, Minn., po pošti v znamkah za 12c. 7—4t
IŠČE SE SLOVENEC ALI HRVAT, ki razume trgovino in izdelovanje raznih pijač (bottling) za manager-ja. Mora imeti dobre reference. Joliet Sloyenjc Roftllng Co., Joliet, Uls.
IŠČEM ANTONA FAŠUN, ROJEN na Ljubnem. Najzadnje bival je v fari Št. Mihel nad Muzerjem, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki ■ biva že 16 let, prvo leto se je nahajat v Ind'ani, nadalje pa nič ne vem, leje je, Zatoraj prosim rojake po širni Ameriki, če kdo YP ?a njega, kje je, ali je ži.y ;di mptev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti, Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Joseph Fašun, 25$ Hanover St-, Milwaukee, Wis,
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Bullet’ St. Bell Pitone, Fisk 1090 l ffiHsfnirg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAV, Znakov (Regalij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.	Prtva in edina slovenska
tvrdka v Ameriki.
J*0*04040400404040404v.
Pittsburg, Pa., 28. jan. — Cenjeno uredništvo Am. Slov., prosim, blagovolite natisniti te vrstice v glasilo K. S. K. Jednote.
Prosim vse člane društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote, da se
polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 7. febr. t. 1. Pri tej seji imamo govoriti o raznih stvareh, katere bodejo v korist celemu društvu. Zatoraj želim, da se udeležijo te seje vsi člani brez izjeme. Opominjam pa tudi tiste1 člane, ki živijo izvan mesta ali kateri imajo potne liste, da pišejo in pošljejo svoj dolg društvu; kajti kateri ne bode tega storil, bode se s njim ravnalo po društvenih in Jednotinih pravilih. Potem bode prepozno govori-
Bolgarska in slovanstvo. Predsednik gosudarstvene dume Homjakov je prejel iz Sofije to«le brzojavko: Slovansko občestvo v Bolgariji vas prosi, da izročite iskreno zahvalo članom gosudarstvene dume za gorke simpatije izražene slovanstvu in bolgarskemu narodu. Društvo je prepričano, da bo mala Bolgarska, silna vsled društva krepke plamenske vezi in obrambe svojih pravic in svoboščin, vsikdar v neraz-druživi bratski slogi z veliko slovansko Rusijo. Naš narod kot del slovanstva trdno veruje, da je samo slovanska vzajemnost pogoj moralne sile in krep kega napredka vseh Slovanov.
Štiri pregovori o ženski. Neki izobražen prebivalec Indije je napisal za list “East and West” članek o vzgoji indijskega ženstva v višjih krogih in v članku je tudi objavil veliko število indijskih pregovorov, da čitatelji spoznajo žensko vprašanje v Indiji od obeh strani. Navajamo tu samo štiri zelo značilne pregovore:
Dobra mati je več vredna nego sto učiteljev.
Ubogljiva žena zapoveduje svojemu soprogu.
Ženska, voda in ogenj najdejo vstop povsod, ne da bi bili za to naprošeni.
Prej odženeš hudega psa od kosti, nego odvrneš žensko od njenega sklepa.
Zakonska sol.
Učitelj obravnaval je v šoli sol. Ko je začel govoriti o njem vporabi pri soljenju jedil, vpraša necega učenca:
“France, kaj pa storijo tvoj oče, če jim ni meso dovolj soljeno?”
Učenec: “Tedaj ga vržejo materi v glavo!”
Apostelj lekar.
Katehet: “Kaj pa je postal Savel, ko se je spreobrnil?”
Učenec ne ve.
Katehet hoče mu pomagati: “No —,
a------•, apo-------, apo-----”
Učenec: “Apotekar.”
Težka skrb.
Kovačevemu Josipu se zaleti pri jedi. Prijatelj ga svari, naj ne je. tako naglo, rekoč: “Le zadavi se, potem pa zopet porečeš, da sem jaz kriv!”
PREDINVENTARNA RAZPRODAJA I
V PRODAJALNI
The
Eagle
N. Chicago St., Joliet, 111.
t
Predno popišemo blago v naši zalogi moramo raz-| prodati razno blago, ki nam je še ostalo od prejšnih raz- | prodaj. Imamo veliko blaga na roki, ki je ostalo, a isto | se mora ravprodati ne glede na vrednost, ker se mora | umakniti novemu blagu, ki dohaja za spomlad.	|
Taka	prilika se le redkoma j
ponuja.	|
- i
Moške in deške obleke.	|
Moške $18.00 in		$20.00 vredne obleke		in vrnje suknje, se morajo prodati
4 <	15.00 in	16.50	4 4	i i ti ti 4 4
< 4	12.00 in	13.50	i 4	it ii i. 4.
ti	8.50 in	10.00	4 4	44 44 44 ,44
< C	6.50 in	8.00	4 4	.4 44 44 44
Deške	12.00 do	18.50	i 4	44 44 44 44
4 4	8.60 do	10.00	4 4	(< 44 44 44
<4	6.60 do	8.50 •	i 4	44 44 44 44
( 4	5.00 do	6.50	44	s kratkim hlačami po	
44	3.80 do	4.50	i i	44 44 44
4 <	2.75 do	3.00	t t	4 4 4 4 4 •
11.00 %
8.75	* 6.00 %
5.00	X 8 35 *
6.00	*
5.00	X
3.75	i 2 75 *
2.00	X
I
■	V
Znižane cene na rokovicah, nogovicah, kapah, spodnjih, oblekah, srajcah in drugem blagu.
Moške in deške čevlje prodajemo med to razprodajo po istej ceni kakor nas stanejo.
[The Eagle
NORTH CHICAGO STREET X JOLIET, ILL.	i
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
t	Daje zdrav okus,
stori pveba,™>st,
p1 ,rrTiff	pospeši slad ko spanje,
*'	*	krepča živce in mišice,
6 isti kri,
^	daje zdravo barvo obraza,
krepča energijo, okrani zdravje.
«CCISTSSC»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj i zprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vin o mesto Trinerjevega; ki Jeadtoo pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačuo.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO

Spoštovani gospod Valerijan Maro-ga, undepolni gimnazijski suplent za nižjo razrede, je ležal v svoji postelji. Zložno je stegoval svojega iojstva drobehne koščice; roke je imel na zglavju pod plešo in je premišljeval sebe in svoje življenje.
Gospod Valerijan je bil hud' optimist; vrliutdga je bil srečno zaročen— danes ob enajstih naj bi se vršila njegova poroka s častitljevo devico Marijano Šivankovičevo — kako bi torej mogle navdajati gospoda ženina Žale misli? Blažen nasmeh mu je igral oko-ti širokih, kakor oteklih usten, ki so nad njimi poganjale kratke, črne kocine, sicer redke, zato pa močne in trde, kakor na kakšni zelo rabljeni krtači. Edino okno njegove Staniče je bilo zagrnjeno z rdečim zagrinjaicem, ki je menda v burnih časih Valvasorja vihralo kot zastava kakšnega turškega barjaktarja pred ljubljanskimi zidina-mi in v vročili praskah zadobilo toliko ran, da so zdaj veseli jutranji žarki poletnega solnca brez težave prodirali v malo soho mladega učenjaka. Daši je bila ura že sedem, se gospod Valerijan Maroga kar ni mogel dvigniti z ležišča, ampak tiho je ležal in opazoval muho, ki je lezla na okrhanem stropu zdaj sem zdaj tja brez pravega cilja, kakor je to že stara slaba navada vseh lahkomiselnih muh.
In gospod Maroga se je nasmehljal še zadovoljneje, ko je pomislil, kako visoko nadkriljuje zanikamo živalco, akoprav leži on spodaj, in kako se mu danes vse zaobrne še na mnogo bolje! Mislil je same prijetne misli in spominjal se je samih prijetnih dni.
Prvi tak lep dan je bil oni. ko je bil po birmi povabljen pri svojem botrčku na kosilo. To je bilo lepo! Z juho in mesom si ni preobložil želodca in najprijaznejše besede botra ga niso navedle, da bi si vzel katere jedi še drugič na krožnik, zakaj dobro je vedel, da pride naposled na mizo — špehov-ka! Že od svojega starega očeta je bil mnogokaterokrnt slišal, da je na vsem božjem svetu ni boljše jedi, nego je špehova potica. Celo v deveti deželi ni dobiti nič boljšega, v čudni deželi, kjer letajo pečena piščeta po zraku in imajo za vsako nogo na špa-go privezan polič vina! Tako so trdili tudi stara mati, in mali Maroga je verjet vsako besedo. Hvalisana špe-hovka pa se mu je odslej zdela pravi nedosežni ideal, zlasti odkar mu je «mrl dobri boter.
Starši so ga dali študirat v Ljubljano. Maroga je šel z veselim srcem od doma. Oče so nalnreč večkrat rekli, da se v Ljubljani dobi vsega zlomka, še več. kakor si kdo božji sam more domisliti. Že se je nadejal Maroga, da bo jedel v stolnem mestu same špe-hovke. toda varal se je revež!. Kamorkoli je prišel, nikjer ni dobil, po če-
mer mu je koprnelo srce, oziroma želodec, vnet za vse lepe, vzvišene in dobre špehovke. Oh, ideal mu je ostal nedosežen! Tolažil je ubožca le prijeten spomin na birmo, na tisti krasni dan, ko -se je najedel Maroga botrove potice tako, da so ga morali kmalu odvesti vunkaj za hišo na dober zrak.
Naredil je maturo, in zdaj ga je bilo še bolj sram, kakor prej, da bi povpraševal po ljubljeni poticif Srečno je prestradal svoja leta na Dunaju, su-' pliral je na raznih mestih, povsod zadovoljen s svojo dolgočasno usodo, kakor se spodobi vsakemu pravemu filozofu. Naposled ga je zanesel življenja tok v Ljubljano.
In tukaj je našel svoj ideal, svoje špehovko!
Obedovat je hodil namreč h gospodični Marijani Sivankovičevi. Ta gospodična je bila doživela že svojih trideset do štirideset zim; mlada ni bila torej in lepa tudi ne, ampak je že precej sitna. Znala pa je izvrstno kuhati, 'in ejte, enkrat, ravno na debeli četrtek je bilo, tedaj je prinesla Šivan-kovičeva Marijana na mizo — špehovko!
Špehovko! Špehovko! Ko jo je gospod suplent Valerijan Maroga zagledal, toliko da od veselja ni znak padel s stola. Prevrnil je steklenico za je-sih in olje, gledal je nekaj trenutkov kakor zaboden kozliček in se krepko prijel za nos, da bi se prepričal, če niso vse to le sanje. Potem pa je poskočil na noge in je jel plesati okoli mize, kakor Indijanec okoli svoje žrtve.
Gospodična Šivankovičeva je skoraj okamnela od strahu, ker je mislila, da je gospod profesor od same prehude učenosti zblaznel. Že je premišljevala, koga bi poklicala pomagat, da bi spravili nesrečneža izlepa na Studenec; kar pa se je gospod Maroga umiril, sedel za mizo in začel jesti kakor vsak pameten in lačen Evropejec.
“Izvrstno! izborno!” je nosljal s pol-l nimi ustmi in kimal kakor konj, ki za-| voha oves. Marijana pa je šla po nov prt.
Ena, dve, tri, in špehovka je bila na gorkem. Hitro, prehitro je izginila, kakor ginejo lepe jutranje sanje, ne da bi zapustile količkaj sledu. Gospod suplent je popapal tudi vse drobtinice.
“Zakaj mi pa prej niste nikoli naredili špehovke?” je vprašal gospodično ko se je vrnila.
“I — ko bi bila vedela! Zakaj mi pa niste nikdar nič rekli?” je odgovorila Marijana in pregrinjala svež prt po obrisani mizi.
“Zeniral sem se. Čakajte, gospodična — oprostite, da sem bil tako,neroden, jesih in olje in prt kajpada za-računite posebej — torej, gospodična, poslušajte me. Hm! Vsak človek ima svoje napake, to se pravi, vsak človek uživa posebno rad gotovo jed,”
“Jaz imam najrajši kofedro”, mu! je prestrigla Marijana besedo.
“No vidite, gospodična! Ozrimo se nekoliko po zgodovini in poglejmo, kaj so radi jedli slavni možje. Hm, hm! Džingiskan na primer je ljubil krvave klobase, Mohamed janjetino, Napoleon črno kavo ali kofedro, kakor se izvolite vi izražati, in pa piščence a la Marengo, Radecki postrvi. Lukul je najrajše užival slavčeve jezičke, Newton kislo zelje, Rafael rižoto s kurjimi želodčki, Krištof Kolumb kurja jajca, Luther vampe, Trubar žganj-cc in mlečni močnik, Crispi polento s cipami, Schopenhauer ostrige v paštetah, Robinzon rozine brez potic, Homer—ali ste že kaj slišali o Homerju?” “Nič, gospod profesor.”
“No, nič ne de — Homer je imel rad grozdje in med, Shakespeare ocvrte žabe in špinačo, Cervantes pečen kostanj. Beethoven pomaranče, Geethe kračo, Lessing lečo, Prešeren šparglje in rake, Vodnik ribe in brežanko, Jurčič polhe, Simon Jenko pražene zrezke, Zola svinjino in tako dalje — jaz pa nad vse cenim — špehovko!”
“Oh, gospod profesor, saj jo imate lahko vsak teden, recimo vsak četrtek!’ “Dobro, vsak četrtek!”
Odslej je užival presrečni gospod Maroga štirikrat na mesec ali dvain-petdesetkrat na leto svojo špehovko. To so bili najlepši dnevi njegovega življenja! V četrtkih ni zamazal nobenemu učencu slabega reda, dajal je skoraj same “izvrstno” in marsikdaj, kadar je hotel kakšnemu posebno v trdo kuhanem ničevedcu zapisati “nezadostno”, se je hitro spomnil špehovke in ni zabeležil ničesar. Še v petkih in sobotah je bil Židane volje in od ponedeljka se je veselil četrtka. In lepega pomladnega dne je popil tri čašice brinovca in je ves korajžen stopil pred častivredno devico Marijano in jo je prijel za suhe prste in jo tiho prosil za njeno suho roko. Marijana je povesila oči in mu dala zaročni poljub, ki pa se mu ni zdel tako sladak kakor njene špehovke, špehovke!
Ko so zvedeli prijatelji, kaj je naredil gospod Maroga, so mu odsvetovali drug za drugim ženitev. Pripovedovali so mu različne vesti o Marijanini sitnosti in drugo. Celo norčevali so se tako malo po strani iz neveste. Prvi se je rogal, da ima gospodična. Šivankovičeva nos tako velik kakor kumara za pet grošev. Drugi jo je opravljal, da ponjuha vsak dan pol tobakire du-hana. Tretji jo je obrekoval, da ima Marijanica leseno dušo in da zaradi-tega ne bo mogla nikdar v sveta nebesa, ker sveti Peter ne trpi tam gori nobenega žaganja.
Toda vsa ta natolcevanja niso zmotila zvestega Valerijanovega srca oziroma želodca, ostal je zvest svoji Marijani. —• In čez par ur bo poroka!
Take in enake misli so obhajale ženina, ko je ležal v postelji. Vedno žarkeje je sijalo solnce skozi luknje rdečega zastora. Valerijan pa je postavil kazalec ure budilke previdno na pol devetih, legel in zaspal iznova. Blažen nasmeh mu je igral okoli u-sten.
Sanjalo se mu je o špehovki.
★	c************-**-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-* **************************
$ *
Skrivnostni obisk. I
•i	-	s
i	Črtica. Mark Twain.	*
I	*
*	*
***** :******************** **********r****************
Prvi človek, ki me je obiskal, ko sem bi ne mogel drugače, kot da mi poda se naselit v mestu, je bil gospod, ki se . obširna pojasnila o svoji obrti, predno
je upeljal s pojasnilom, da je taksator in da je v zvezi z oddelkom za notranje dohodke Združenih držav.
Rekel sem mu, da nisem slišal še nikoli o tej stroki obrti, da sem pa zelo vesel videti ga, in da ga prosim, da naj se vsede.
Ušel se je. Nisem se mogel domisliti ničesar, s čimer bi zabaval gosta, pomislil sem pa. da mora biti gospo-
bi zapazil, zakaj se meni gre. “Ti ne slutiš, moj sin,” sem si mislil, “s kakim zvitim ptičem imaš opravila.”
“Bi ugenili”, sem rekel, “koliko sem dobil preteklo zimo in poletje za moja predavanja?”
“Ne — gotovo ne — in če bi mi šlo za glavo. Dovolite — morda dvatisoč dolarjev — kaj? Toda ne, ne — toliko niste zaslužili — recimo, da ste sedem-
dar zgovoren, uljuden, postrežljiv. Ker najststo.’
nisem kaj drugega vedel, ga povpra sam tedaj, če bo odprl svojo prodajal no v naši bližini. Potrdil je — toda ne cla bi, kakor sem upal, pojasnil, s čim trguje.
Jaz se pa nisem hotel pokazati rado-' vednega. Zato sem poskusil z vprašanjem: “Gre'kupčija dobro?” on pa je odvrnil: “Hm — tako. tako.”
Nato sem rekel, da se oglasimo pri njeni, in če nas postrežejo-kot drugje, postanemo njegovi odjemalci.
On je rekel, da je nedvomno, da nam bo zadostoval njegov establisse-ment. Vsaj on da se ne spominja nikogar, ki bi poiskal drugega zastopnika njegove stroke, kedar je imel enkrat opraviti ž njim.
Mož je bil samozavesten, toda iz-vzemši naravne hudobije, ki je bila začrtana na vsem obrazu, je gledal čisto pošteno.
Ne spominjam se več, kako se je godilo, toda polagoma sva se odtajala in prišla v tir — to se pravi najin pogovor — in nato je šel kot navita ura.
Govorilo se je, govorilo, govorilo— vsaj od moje strani, in smejalo, smejalo, smejalo —• vsaj od njegove strani. Pa ves ta čas nisem izgubil priču-jočnosti duha, moja naravna z,vitost je bila “v polnem paru”, kot pravijo strojevodje, Odločil sem se, da izvem kljub njegovim nejasnim odgovorom od njega vse, kar se tiče njegove kupčije in sicer sem mislil izvleči vse tb iz njega, ne da bi on to zapazil. Hotel sem ga zvabiti v'globoko past, povedati mu vse, kar se tiče moje obrti, pridobiti ga s tem in ogreti tako, da
Haha! sem si mislil. “Moj dohodek za predavanja pretekle zime in pomladi znaša štirinajst tisoč sedemsto in petdeset dolarjev. Kaj pravite k temu?”
“Da je to neverjetno, popolnoma neverjetno. Moram si zapomniti. In vi menite, da to ni še vse?”
“Vse! Kaj še! Pride še moja plača pri “Dnevnem bojnem kriku”. Na štiri mesece približno — približno — no, kaj bi vi rekli — če bi jo nastavil na osemtisoč dolarjev?”
"Kaj bi rekel? Da bi plaval tudi jaz rad v takem morju obilnosti. Osemtisoč! To si moram zapomniti! In če razumem prav — to ni še vse, vi nesrečnež? Imeli ste še druge dohodke?” “Hahaha! Seveda. Mi štejemo tako rekoč šele pri začetku. Zdaj pride moja knjiga: “Nedolžnost na potovanju”. Cena tri dolarje petdeset centov do pet dolarjev •— po vezavi. Poglejte mi v oko in poslušajte: Zadnjih pet in pol mesecev — 'ne glede na to, kar se je prodalo poprej — samo zadnjih pet in pol mesecev smo oddali petindevetdesettisoč iztisov. Petinde-vetdesettisoč! Pomislite še. enkrat! Štiri dolarje iztiš, to je, prijatelj — šti-ristotisoč dolarjev — in jaz dobim polovico.”
“Grom in strela! Moram napisati
—	štirinajst — sedem — pet — osem
—	dvesto... Suma — recimo: dvesto-trinajst ali štirinajst tisoč dolarjev. Je to mogoče?”
“Mogoče? Če sem se zmotil, sem se v tem, da sem izpustil kaj. Dvesto-štirinajsttisoč je moj letošnji čisti do-
hodek, če znam sploh računati.”
Zdaj je vstal gospod, da gre. Mene je obšla neugodna misel, da sem mu razkladal zaman svoje razmere. Tudi me je zapeljalo njegovo glasno občudovanje, da sem povečal znatno vsako svoto. Vendar ne — v zadnjem trenutku mi je izročil gospod zalepko z opombo, da je v njej naznanilo njegove obrti, naznanilo, ki mi poda zaže-ljeno pojasnilo. On da bi bil ponosen, če bi smel šteti tako premožnega moža za svojega odjemalca. Poprej da je mislil, da je več premožnih gospodov v mestu, pa kakor hitro je stopil v obrtnih zadevah ž njimi v zvezo, takoj se je pokazalo, da imajo komaj toliko, da se prežive. Da je pretekla že cela večnost, odkar je videl od obličja do obličja bogatina, ž njim govoril, mu podal roko. Da se komaj zadržuje, da' se mi ne obesi za vrat, in, da bi ga zelo osrečil z dovoljenjem, da me sme objeti.
To mi je ugajalo tako, da se nisem branil, temveč dovolil poštenem tujcu, da je ovil roke okrog mojega vratu in pretočil nekaj pomirujočih solza, ki so tekle po mojem hrbtu. Nato je šel svojo pot.
Komaj je odšel, sem odprl zalepko z “naznanilom”. Pazljivo sem jo proučeval skozi štiri minute, potem sem poklical kuharico in rekel:
“Prosim — držite me —- omedlim... Mari obrača lahko tačas palačinke.”
Ko sem prišel zopet k sebi, sem poslal v bližnjo žganjarno in najel za tedensko plačo moža, ki je bil izvežban v kletvini, da bi sedel cele noči in preklinjal tistega tujca, in me nadome-stoval včasih črez dan, kedar nisem več znal naprej.
Saj je bil res pravi falot. Njegovo naznanilo ni bilo nič drugega kot ničvredni davčni listek — veriga nesramnih vprašanj o mojih domačih zadevah —• vprašanj, ki so zavzemala skoro štiri gosto tiskanih foliostrani. Vprašanj, ki so bila sestavljena s tako bistroumnostjo, da ne bi spoznali najstarejši ljudje, kaj da pomenijo. Vprašanj, ki so bila tako urejena, da si bil prisiljen naznaniti svoje dohodke štirikrat večje, kot so bili v resnici. Iskal sem izhoda, pa kazalo se je, da ni nobenega. Že prvo vprašanje se je podalo mojemu slučaju tako, kot dežnik mravljišču, če ga razpneš nad njim:
“V kaki višini so bili vaši dohodki (Nadaljevanje na 7. strani.)
Pii te “EIIsl Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in stek inicali,
FRANK MEDOSH
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
---------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
Emil Bachman
580 South_ Centre Avenue,
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od makov (badges), regalij, kap, bande n zastav. Velika zaloga vseh po frebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet' ttaj za društvo. Pišite slovensko. K» olog na zahtevanje zaston.i.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
>loderno gostilno
National Buffet
■/ katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog,
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Največii slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za -	liliji	godbene inštru-
C* . mente; potreb-ščin za fotografe;
1	Ete?' daljnogledov, sve-
tih podob, foun-r| Rj	tain peres, slika-
CTi v' l j—-	nega papirja za
pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
Tke Joliet National Bail
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
tjer se toči vedno sveže pivo, žgan;« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. S^LOfT,
N. W. Phone 609.
ii3> N. Hickory St.,	Joliet
		. t	
	1	ŠPEHOVKA. Spisal V. K.-	1#*“ 6%r~ on—
	M			
'(Nadaljevanje s 6. strani.)
lanskega leta iz vaše trgovine, obrti ali službe, ne glede na to, kje da ste izvrševali eno ali drugo?'
In to vprašanje je vleklo trinajst drugih ravno tako usiljivih za seboj, katerih najskromnejše je zahtevalo pojasnila, če nisem zakrivil ropa ali sleparstva, če nisem prišel s pomočjo požara ali podobnih dohodkov do premoženja, katerega nisem omenil v svojem odgovoru na št. 1.
Bilo je jasno. Tujec mi je dal priliko k blamaži. Bilo je vidno kot na dlani. Zato sem šel ven in si sem najel še enega moža za preklinjevanje. S svojim prilizovanjem me je zapeljal tujec, da sem naznanil svoj dohodek na dvestoštirinajsttisoč dolarjev. Davka prosti so bili po postavi tisoč od njih. To je bil edini odbitek, katerega sem mogel zaslediti in ta je bil le kaplja v oceanu. Pri postavnih procentih — pet od sto — bi moral plačati vladi desettisočšeststopetdeset dolarjev dohodnine.
(Pripomniti hočem takoj, da tega nisem storil.) Znan sem z zelo premožnim možem. Stanuje v palači, živi po knežje, ima velikanske stroške, a nima dohodkov, kot sem videl iz njegove davčne pole. V svoji stiski se podam k temu možu. On vzame grozno vrsto mojih dohodkov v roko, natakne očali, namoči pero, in — pred-no se zavem — sem bil berač. To se je zgodilo na najpriprostejši način, in čisto lahko. S pomočjo spretnosti, s katero je uporabil odSitke. Nastavil je moje državne in mestne davke na toliko in toliko, moje izgube pri brodolomu, požarju itd. na toliko in toliko; izgube pri prodaji zemljišča — prodaji živine — stanarina — poprave — prezidave — že obdačena plača, ker je navedeni častnik mornarice, armade itd., in več takih stvari. Od vsake teh točk je znal izbiti za čuda velike odbitke. Ko je bil gotov in mi je podal davčno polo, sem videl v hipu, da sem imel preteklega leta dohodka, to se pravi, čistega dohodka, samo dvanaj-stopetdeset dolarjev, štirideset centov.
“Pri tem,” je rekel, “je tudi tisoč dolarjev davka prostih. Pojdite sedaj v davkarijo in prisezite na ta dokument, potem plačate stopetdeset dolarjev davka.”
(Ko je govoril, potegne njegov sinček, mali Villy, dvedolarsko noto očetu iz telovnika, in se izgubi. Stavim, kar hočete, da bi navedel tudi deček napačno svoje dohodke, če ga išče jutri moj tuji gospod.)
“Ali delate zmiraj na tak način odbitke?” sem vprašal, "tudi, kedar cenite lastne davke?”
“Seveda. To se razume. Če bi ne stalo pod rubriko odbitkov tistih tolaž-ljivih enajst klavzul, bi moral priti vsakoletno na beraško palico — samo zato, da bi podpiral to denarja lakomno, slabo in tiransko vlado.”
Ta gospod je eden najuglednejših, najsolidnejših mož mesta, mož čiste morale, trgovskega poštenja, mož ne-dvomljive, nedotakljive zanesljivosti. Vsled tega sem se podvrgel njegovi razsodbi.
Šel sem v davkarijo. In stal sem tu, pod očmi tujega gospoda, pred pogledom, ki mi je očital — iii prisegal na laž za lažjo — dokler ni bila pokrita moja duša na prst debelo s krivimi prisegami, dokler nisem izgubil za večne čase spoštovanje pred seboj.
Pa kaj škodi to? Kaj ne dela tako vsakoletno tisočero najbogatejših in najponosnejših, najbolj pravičnih in slavnih mož Amerike?
VAV.V.WW.V.V.V.V.V.VA".
ji ČESTILKA. j:
S	Spisal I. K.	<
i	I'
V.W.V.V.,.,AWW.V.VAW,
Sodni tajnik dr. Josip Mukovec je imel poleg čednega lica, lepih brk, živih očij in dobre, vabljive službe še neko svojstvo, ki ga je delalo prikup-ljivega in interesantnega: Bil je izvrsten, duhovit pesnik in pisatelj, čegar proizvodi so se mnogo čitali in proslavljali po širni domovini. Slava njegovih spisov je prekoračila meje domačega ozemlja. Njegovo ime je bilo zaslovelo po Evropi. “Pisateljska zveza” mu je poklonila za štirideseti god krasno, z briljanti okrašeno zlato uro na umetni verižici.
Snov njegovih poezij in romanov je ugajala posebno nežnemu spolu, katerega je povzdigoval v deveta nebesa. Pa tudi moški so se navduševali za odličnega literata. Vsakdo ga je hotel poznati, videti in se mu pokloniti. Najbolj čudno pa je bilo, da se vzlic tej hvali, ki jo je pel ženskemu spolu, ni zaljubil še nikdar. Nobeno bitje ni imelo vseh onih vrlih, katere je zahteval sodni tajnik Josip Mukovec od svojega vzora, svoje žene... Vsako približevanje je bilo brez uspešno; njego vo srce je bilo kakor iz trdega porfira.
Nekega lepega pomladnega predpoldne prispela je elegantna dvovprežna kočija pred sodno poslopje. Vrata se odpro in pojavi se mlada, krasna dama. Bila je srednje rasti, morda šest-sedem indvajsetletna, mehkih, ne prepolnih oblik in nenavadno lepa. Iz njenega finega, samozavestnega nastopa bi bilo soditi, da je kaka odlična plemkinja iz najboljših krogov._ To sodbo bi upravičevale tudi blesteče dragocenosti, ki jih je imela lepa neznanka.
Namignila je kočijažu, naj malo počaka ter splavala v justično poslopje. Na hodniku se je obrnila k slugi ki je stal menda zav ratarja, ter ga vprašala
s prijaznim usmevom vsako besedo zvonko, lepo povdarjaje:
“Oprostite, bi mi mogli povedati, kje je pisarna gospoda sodnijskega tajnika dr. Mukovca?”
"O, prôsim, potrudite se v drugo nadstropje, tretja vrata na levo”.
"Tretja vrata na levo”, ponovila je neznana dama, lahko se nasmehnila ter dejala iskreno: “Kako sem vam hvaležna: hvala lepa!”
"Tretja vrata na levo”, ponovil je vratar ter strme.motril neznanko, dokler ni izginila.
Po širokih, lepo izklesanih kameni-tih stopnjicah je dospela v drugo nadstropje. Za trenutek se je ustavila pred vrati, nad katerimi se je lesketal v velikih zlatih, razločnih črkah: Dr. Josip Mukovec, c. kr. sodnijski tajnik. Z naglim, izurjeno motrečim pogledom se je uverila, da ji je obleka v redu, brsknila za hipec v lepe kostanjeve, po najnovejši modi sfrizirane lase, nabrala obraz v najsladkejši izraz ter pptrkala rahlo.
Vstopila je.
"Oprostite mi prijazno, velecenjeni gosp. doktor, če vas motim v vašem tihem kraljestvu, v vašem —- svetišču.” “O, prosim, prav nič me ne motite”, branil se je galantno osupli pisatelj; dama je bila naredila hipoma najugodnejši vtis nanj. "Jako ljubo mi je; izvolite sesti.”
“Poiskala bi vas bila v stanovanju, ker je res nerodno z vozom čakati pred sodnijsko palačo, toda reklo se mi je, da ste le rekdokdaj doma, in da ne sprejemate radi svojih gostov v svojem samskem stanovanju. Pa še predstavila se nisem: Ida pl. Topolovska z Golega”.
“Klanjam se najspoštljiveje, milo-stiva gospica. S čim sem zaslužil, da ste me osrečili s svojini posetom?” “Nič več gospica, ampak gospa... S čim? Moj Bog, kaj menite, da živimo na Golem res tako ločeni od vsega sveta, da ne prodre do nas slava vašega imena? Glejte, glejte!...
“O, oprostite, nisem mislil tako... In prosim' ta poklon od vas...”
"Nič 'prosim'; resnica je, gola resnica, kar govorim, in ne fraze, s katerim se laska navadni svet. Po vaših krasnih pesmih sem vas poznala že davno. Kakršnega sem si vas bila naslikala v v svoji domišljiji, tak, prav tak ste v resnici. Te žive, žareče oči, to visoko plemenito čelo, to bledo, resno lice in ta nepopisni izraz okrog usten, vse to mi je že znano, dasi vas danes vidim prvič. Kakor dobrodejni balzam krepile in segale so mi v srce vaše duhovite pesmi.. . Kaj mislite, gospod doktor, vi ste edini, ki pozna žensko, ki ume njen značaj in njeno stališče v družabnem življenju. Ali mi morete torej biti hud, da sem se drznila priti pred vaše obličje, da vam izrazim svoje nagloblje spoštovanje kot prvobori-telju ženske svobode in prosvete?... Kaj ne, tega mi ne štejete v zlo? Sicer sem res le priprosta ženska, navadna ženska z bornega gradiča sredi zelenih travnikov in pisanih livad, toda ženska, kateri ne zadošča, da ima dovolj Vsakdanjega kruha. Moja duša ima višje polete, polete, ki se zde temu ali onemu preekscentrlčni, ki pa so v resnici modri in pametni.”
“Milostiva, divim se nad to vašo pohvalo, katere pa nikakor ne zaslužim ... Te krasne besede me omamljajo! ...Predobri ste, milostiva gospa!...” “Gospod doktor, jaz pa pravim, da več zaslužite nego to! Poglejte le mojega moža! Nekdaj je bil ulanski častnik, toda vzlic temu nima niti pojma, kaj je lepo in duhovito, kaj umetno in vzvišeno. Čujte! Zadnjič sem ravno čitala s svojo sestro —- oprostite, kakor nalašč imam pri sebi njeno sliko: evo je ki je tudi goreča vaša če-stilka. Čitali sva tretji zvezek vaših poezij, ko vstopi moj mož v svojih visokih škornjih ter me vpraša, s čim se zabavam. Malomarni naglas njegove-vprašanja je ranil moje srce, zato mu mesto direktnega odgovora prečitam nekaj vrstic, ki so bile ravno primerne trenutku. Pa kako sem naletela! Komaj skončam, se sirovo zakrohoče, malomarno zamahne z roko ter zakliče: ‘bedarija'! Taki so torej možje dandanes; njim ugaja samo igra, lep konj in druga taka zabava. Vse drugo jim je — neumnost in bedarija!.. . In za to nečuveno žalitev sem vas prišla danes odškodovat!”
Rekši naglo odloži fini, čipkasti soln-čnik, skoči k pesniku, ki je kakor o-kamnel strmel v sliko, ki je predstavljala nenavadno lepo mlado žensko, oklene se ga okrog vratu ter ga poljubi na trepetajoči ustni...
“Tako, sedaj sva bot!”
“Milostiva, ali...”
“Nič, nič, moj mož vas je kruto razžalil in moja sveta dolžnost je bila prositi vas odpuščenja. In to vendar ni nič hudega!...”
“Ali, če vaš cenjeni gospod soprog?..
“Kaj soprog? Še danes mu povem sama, da sem vas poljubila ter vas tako odškodovala za kruto žalitev. Če mu pa ni všeč, naj si pomaga, če more... Za spomin si ohranite sliko moje sestre, če vam drago. Taka sem bila tudi jaz v svojem osemnajstem letu..."
“Kolika sreča! Kako vas dostojno zahvalim?!. •
“Pustimo to, gospod doktor. Obiščite nas o priliki, saj ni tako daleč do Golega...”
“To mi bode največja čast!.. .” “Torej pridite! Sedaj pa dovolite, da se poslovim; čas je zlato, zlasti za pesnika.”
Naglo je vzela rokavice, vzela soln-čnik ter segla osuplemu pesniku v desnico. “Še enkrat: na skorajšnje svidenje! ...”
Trenutek kasneje je izginila.
Kakor v omotici je vrtel sliko krasne mladenke med prsti; pozabil je bil celo, da bi bil moral spremiti tujo damo vsaj do stopnjic.. .
V zvoniku bližnje cerkve je zazvonilo poludne. Znani, brenččči glasovi ga predramijo iz teh sladkih sanj. Mehanično seže v žep •— toda dragocene gre — ni! Izginila je bila z lepo neznanko!. ..
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Tank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic:
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ana Vogrin
Izkušena babica
Michvt^e
205 Ruby St... N. W. 1727, Joliet, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalt tornijsko vino, dobro žganje in tržit najboljše smodke.
Frodaiam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
roia N. Broadway..JOLIET, ILL
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583
So.	Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mobor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, IU.
Ustanovljena 1*71.
Iti
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C.	H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik
C.	W. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podpieds
W. G. WILCOX, kasir.
Citizens’ National Bait
Kapital $100,000.00.
BARBEE UILDtNG. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan mesec* januarja in jnlija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest-in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo pc 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od g. ure z ju tra: pa do 4. ure pop.
Ne trpite za revmatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Eahilsem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
, I 1 Na vsaki steklenici je 'Ujfnaša varnostna znamka ^|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER&CO.
215 Pearl St., New York.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
Ooisstite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarn 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAMi
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET, ILL.
E.WiinderliohGranite Co.
804-806-808 N. Hickory St Joliet. Il
Velika zaloga spomnikov
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville III. Chi. tel. 1872. N. W Phone 404
PozorRojaki!
K m pit e si farme v North Dakoti m Montani potem bodete neoo v par letih
Pridite k nam, da se pomenimo
Al
H. Neli I».«i 1 e r
Young Building	!
STENSKI PAPIR
<a priliiiilniih 1(1 linij po zalo znižani ceni.
«lika /.aloza vsakovrstni barv, oijev n rtrne/.ev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander haras,»?
Chicago telef. 2794 ji^telef.N 62 7.,
$ Kje ie najbolj varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: 12 milijonov kron.
Rezervnega naklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zaved te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana 1 vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatslji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilaroo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.	\
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. J
Naš zaupnik v Združenih državah	I-RANI/ C Al/C CD 4
je že več let naš rojak	rnAltlV OAIVOLiT ,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA » PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O \
f
I
?
9
r
J
f
I
T
T
T
r
OA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL *J PRI
910 N. Chicago Strei JOLIET, IL!..
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne te: izdelujemo vsa r to stro-‘oadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER Vi izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Ant. Kirinčič
A.
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočan
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
'm U. S ” lPc. in "Mcerscbam” 5&.
Na d. ano se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, 11L
v.v.v.v.v.v,
I
\v,
■ ■ ■ ■ ■ I
'.•.V.V.V.WiV.V.V.'.V.W.V.W.V.VWV.V.V.V.VAV.WiNWA ¡C
I
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje p«'	4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
i
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice .............. 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z?, take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
VWYVW^AW.VA,AW/WV/WW.V.,.»AV.WA,.V.VA%VWAWiW.V.,/AV,W.,AV.»A

(Nadaljevanje s 2. strani.)
Tower, Minn., 1. febr.—X« se je poročil dne 30. jan. gospod John Bajuk z gospodično Marijo Vajda. Svatba je bila pri stariših nevestinih v Souda-nu. Svoj dom sta si izbrala v Chisholm, Minn. Mlademu parčku želimo največ blagoslova in sreče.	P.
usoda, kakor sem jo prej omenil.
Zatoraj pozdravljam vse cenj. čita-telje in čitalke A. A. to stran in ono stran luže. Tebi, A. S., pa čedalje več naročnikov. Vsakemu slovenskemu fantu pa v tem nerodnem času po eno zauber dekle”.	Pavel Bartel.
Steelton, Pa., 31. jan. — Cenjeni u-rednik Amer. Slovenca! Prosim vas, da mi uvrstite teh par vrstic v vaš cenjeni list. Dne 3. januarja 1909 predstava, katero so priredili slovenski fantje v slovenski dvorani, je nepričakovano prav dobro uspela. Vsi igralci so častno rešili svojo nalogo. Veseli smo naših fantov, ker so se v igri tako izurili. Želimo, da bi naši fanti še večkrat imeli predstave. Z delom gre tukaj na boljše. Zimo imamo prav lepo, suho brez snega. Pozdrav vsem: Marko Kofalt.
Steelton, Pa., 1. febr. — Tu se še nekaj dela, a prav polagoma. Stari delavci imamo delo, a novinc ga nobeden ne dobi. Še ni prerokovane prosperitete. Sicer nam je politikaši ne morejo dati. Bo že nekako. De lavec je suženj pa naj bo ta ali ona stranka na krmilu. Ako bi bili delavci složni in vstopali v unije bi se nam vsem drugače godilo. Kaj bo, če eden drugega izpodriva iz dela, a na zadnje pa oba dobita brco. Upati je, da se delavstvo probudi iz spanja. Čas je že!
Tukaj je v Gospodu zaspala ga. Ana Marentič, roj. Jaklevič. Zapušča tuž nega soproga in malo hčerko. Večna luč ji sveti!
Prej kot sklenem moram še malo omeniti, da bi bilo jako dobro, ako bi gospodje dopisniki in sotrudniki “A S.” večkrat dopisovali v list, a med dopise vpletovali dobre nasvete slovenskim delavcem, ker je ta list menda najbolj razširjen in radi izvrstnih člankov in dopisov najbolj koristen za Slovence v Ameriki. Vsak pošten slovenski delavec, ki želi sebi dobro, podpiraj ona podjetja, ki pripoznavajo unije. Slovenski delavci, čitajmo de-lavski-katoliški list “A. S.”!
Pozdrav vsem zavednim čitateljem!
______________ J. H.
Willard, Clark Co., Wis., 2. feb. — Cenjeno uredništvo Am. Sl. Prosim,
Iz Adlešič, 18. jan. — Miko Grabrijan iz Dolenjec h. št. 13., ki se je vrnil iz Calumeta v svojo domovino, prinesel mi je 25 K ($5), katere je poslal Dolenjski kapeli g. Jakob Grahek, doma iz Sel pri Otovcu h. št., 1. Črnomaljske fare. Za ta prelepi dar se mu prav srčno zahvaljujem in to tem bolj, ker g. darovalec ni iz naše fare. Naj mu povrne Bog stotero na priprošnjo Marije Pomočnice.
Naše župljane bo morda zanimalo zvedeti, koliko je bilo v naši fari lani rojenih, koliko jih je umrlo in koliko se jih je poročilo. Rojenih je bilo 43 otrok, 22 dečkov in 21 deklic. Od teh so bili 3 mrtvorojeni, 3k'rat pa dvojčki. Umrlo je 33 oseb, 14 moških in 19 ženskih. Od teh 8 otrok izpod 10 let, 11 oseb starih čez 60 let, 6 čez 70 in 3 čez 80. Najstarejša oseba (Miko Špehar iz Bednja) je bila stara 88 let in 8 mesecev. Porok pa je bilo 9.
Letina je bila lani še dosti dobra, kakršne pri tej strašni lanski suši, ki je trajala skoraj celo leto, nikdo ni pričakoval. Le krme so dobili ljudje prav malo, vendar pa nam je je nekaj preskrbela vlada, da bodo ljudje nekako izšli. A prav dobro pa je obrodila trta in tudi večinoma slive in jabolka.
Letošnja zima je večinoma mehka. Snega imamo malo. Bali smo se, da nam bo primanjkovalo vode, ko je bila tudi v jeseni huda suša in ni bilo /ode ne po studencih, ne po kalih. A Bog nam je dal večkrat dežja, da smo dobili vode.
Zadnji čas gredo ljudje od nas zopet bolj v Ameriko in jih bo šlo, kakor se sliši, še veliko.
V Dolenjski kapeli je bilo lani 45 aš, a predlani 74.
da priobčite ta dopis v cenjeni list Am. Sl. Poročati imam rojakom več važnih stvari o farmarstvu, ali za sedaj nimam še vse gotovo. Poročati pa hočem naše novice. Kakor je znano, da botra Štorklova obiskuje našo naselbino večkrat. Tako je tudi ta teden prišla iz Eau Claire reke. In to rajžo je prinesla čvrsto punčko naše mu sosedu Jožefu Prestar. Zadnji teden je bila tu gospa Katarina Penko iz Rockdale, 111. in je kupila 40 akrov zemlje severno od Fr. Perovšek farme. Zadnji mesec sta kupila en četrt sekšna zemlje skupaj Anton Zupančič, znani slovenski salunar v La Salle, 111., in pa Math Laikovic, izurjeni poljedelec iz Oglesby, 111. Oba sta potrošila dosti denarja, ker sta šla gledat v več krajev zemljo. Šla sta tudi pogleda se gspudom Gram v rajsko dolino blizi Memphis samo 150 milj proč v Missouri. Ali g. Math. Laikovic je kar se obrnil nazaj v Illinois. In drugi mesec bo se preselil se svojo družino na Willard. Vreme je bilo toplo, sneg je izginil popolnoma tukaj. Megleno vreme je bilo celi zadnji teden. Toplomer kaže 10 nad ničlo zdaj in imamo za par centimetrov snega. Zadnjo so boto je bil snežni vihar “sautist” od tukaj, ker vlaki so bili ustavljeni. Oko li velikih jezer je to navadno, da vihar se igra se snegom. Pozdravljam vse sobrate K. S. K. Jednote in vse citate-lje Am. Sl. in želim obilo zdravja in sreče. Tebi, Am. Sl., želim pa obilo novih naročnikov in predplačnikov. Bogom!
Ignac Česnik, farmar.
Waukegan, 111., 1. svečana. — Cenje no uredništvo! Z upom in strahom namenil sem se Vam poslati dopis iz naše slovenske naselbine. Pa bojim se, ker skoro gotovo ga bode zadela tista žalostna usoda namreč v “koš”. Ako se pa usmilite in prestavite v Vaš ce njeni list, hočem nakratko omeniti, kako je v naši naselbini
Z delom se ne moremo nič kaj po hvaliti. Bolj z žalostnim, kakor pa veselim srcem korakamo proti tovarni s “pelco” v roki, notri pa čakamo kedaj pride boss in nam ukaže delati Z vremenom se tudi ne smemo preveč hvaliti, snega ravno toliko, da je zemlja pokrita. Burja je pa tako mrzla pihala, da sem mislil, da imajo v Ala ski fabriko zanjo, ker ene dva dni ni hotela jenjati. Zato se pa bolj peči ti širno in prebiramo slovenske časopise Kar je pa že bolj starih “ledig” fantov pa si sedaj v predpustnem času mislijo, čemu sta dva spola na svetu. Zato pa vsako nedeljo slišimo, da kakšnega okličejo. Seveda zabave nam ne manjka, če ni “ohcet”, je pa “bali”, če ni “bali”, imamo pa pevsko dramatično društvo Ljubljanica, ki nam pre-doči igro. Kakor se sliši, se bo 14. svečana igrala igra “Vaški skopuh”. In na pustno nedeljo nas bodo pa presenetile slovenska dekleta z igro “Lurška
Anton Nemanich Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohi<;St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IX KONJUŠNICA Chicago Phune 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
! WVVWMVWWAV5W/A\\VA’.VAV.WAWAVAViW.,
Sedaj je čas hraniti denar
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & (Son, a gents, Joliet, Illinois.
Vse rojake in župljane lepo pozdravljam.	Ivan Šašelj.
Ali Vas nadleguje želodec?
Ali je vaš sestav zabasan? Ste li že čutili neko prenapetost v glavi? Tedaj e čas, da vzamete par Severovih kro-gljic za jetra, ki se lahko spravijo v želodec s pomočjo vode, tudi vsak čas. Delujejo prav dobro brez kakih slabih nasledkov. Samo eden poskus vas bo de prepričal, da so nenadomestno zdra vilo dobrih lastnostij. Cena 25 cen-v vseh lekarnah. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa.	1
tov;
Co.,
Skrajna vljudnost.
Sosedov Marko piše svojemu bogatemu stricu po vsakoletni navadi vo-ščilno pismo in pristavi na koncu to-le opazko: “Prosim lepo, da mi ne zamerite, ker pišem — bosonog. Ožulil me je čevelj na desni nogi.”
Posebna prodaja posteljine in mo-drocev $12.00 vredno blago za
Blago je novo. Pridite si je ogledati
M. E. SAHLER & CO.
209 Jefferson Street JOLIET, ILL
. V7WWW^V.V^WAW,VW.V.V.V,V,V7.V.,.VAV.
Žrtve plamenov.
Canton, Kitaj, 1. febr.—Najmanj 200 ljudi je zgorelo v požaru, ki je izbruhnili v brodovju cvetličnih brodov. Našli so že zgorela trupla 170 žrtev, a mnoga se še pogrešajo.
Iz šole.
“Kaj je naredil prerok Jona potem, ko je bil tri dni v ribjem želodcu?’ “Najedel se je!”
I
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vt» ] lej postregli z najnižjimi tržnimi c» ! nami... Mi imamo v zalogi vsakovr«»
Vzgled.
nega lesa..
Bratu necega duhovnika, kateri je vedno pridigal proti nezmernosti, reče nekdo: “Glej, kako uči tvoj brat, ti pa si vendar največji pijanec!”
“Tega ne razumeš!” odreže se pijanec, “jaz in moj brat delujeva skupaj. On pridiga in uči proti pijančevanji, jaz sem mu pa — strašilni vzgled.”
AMERIKANSKI SLOVENEC $1.00 NA LETO.
Za stavbo hiš in poslopij mehki u in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulir blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogli:si -pri nas in oglej si našo zalogo! Mi v bomo zadovoljili in ti prihrinili deunc
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
pošljem uzorce. Vs?.
vino 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje naročila pošljite
Jouet, tu.
PINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. ■«

POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Obnedeljtb N. W.344.
Stephen Jakše
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
POZOR!

pastarica”, katera se bode igrala v prid slov. šole. Zatorej se pričakuje od cenj. občinstva obilne udeležbe. Veliko lepega in koristnega se torej
zgodi v naši naselbini, zatorej vsa čast našim slov. podp. društvom in pevskemu društvu Ljubljanica, ravno tako slovenskim dekletom.
Sedaj moram pa zaključiti in nehati z mojimi krevlami in grbami, ker veliko bolj se mi suče glaž v roki kakor pero, če ne res doleti ta dopis ista
Vrednost je dokazna. Kupite “First Mortgage Bonks” od
Joliet & Southern Traction Co.
ki plačujejo 5 odstotkov interesa.
Lastniki teh obveznic so po večini jolietski trgovci in delavci ter farmarji, ki vlože svoj denar v domača podjetja. Interest na obveznicah se plača vsakih šest mesecev.
SEDAJ JE ČAS kupiti te obveznice, ker bodo kmalu razprodane. Ti bondi se prodajejo po $100, $500 in $1000. Lahko jih kupite na mesečna vplačila in tako hranite denar, ki vam bode donašal 5 odst. obresti vsako leto.
Zastopništvo sem jaz, spodaj podpisani prevzel. Kdor toraj želi vložiti svoj denar na varnost in obresti lahko pride k meni, da mu vse natanko razložim.
Pridite k meni za podrobnosti, ali me pa pokličite po telefonu Chicago telefon 741.
Te obveznice prodajejo sledeče banke: Will County National Bank, Joliet; Joliet National Bank, Joliet; Aurora National Bank, Aurora; Old Second National Bank, Aurora; First National Bank, Chicago H’gts; Bank of Chicago Heights, Chicago Heights; Citizens Bank, Frankfort; Grundy Co. Nat. Bank, Morris.
M. H. Nemanich
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči ». Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
'w^v.v.vavaw.v.wv.y.v.v.v.v/.wa’.v.v.v.vaW
s
A A A -«■ ^ A A A A A A A A a ... A .»-A.»- A * -»-A.». A A ■». A A A JL. _• A, A i.i
Y W V W •' W V “ V V V W V ™ '»’▼WV •	V 'í-V-i’W V W * V ■* W	V VBVt*«
?
v
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182. ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
|vseh parobrodnih družb.
a	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
T	dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Jr Zastopnik za Beslev Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ♦ točna.
v Amerikanskem Slovencu donašajo najboljše uspehe, ker j1 list najbolj razširjen. Trgovcem, ki žele priobčevati oglas1 v našem listu, pokažemo na željo imenik naročnikov, da s1 prepričajo. Pišite za cene oglasov. Amer. Slovenec, JoW
WWWAW.W//.WAY.Y.Y.
Cliieag-o telefon 741
1005 N. Chicago St.
Joliet, 111.
&
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS
JAVIM
NOTAH
S*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si, oko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.
■jwvwwwww;mww
PROTI‘IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdra' nikih preizkušeno sredstvo proti izp* danju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade 1 daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00.
Zahvalno pismo;
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Va! dam znati, da sem prejel vaša zdravil za lase in so mi nucale. Ne bom vi jest nikdar pozabil. Presrčni pozdra* Jak. Sukl, Box 568, Canon City, Co!( Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St., New York, N. f