1928
GOSPODAM
sta
Nekaj misli o katastrskem čistem donosu.
Ob uveljavljanju novega davčnega zakona postaja pereče zopet vprašanje določitve katastrskega čistega donosa, ki tvori podlago za izračunavanje zemljarine. Ker določa novi zakon, da se sčasoma vpelje kataster tudi v onih krajih, ki ga dosedaj nimajo, v bivših avstroogrskih pa, da ima služiti za podlago pri izračunu davka dosedanji katastrski donos, je dobro, če si ogledamo, kaj je pravzaprav to in kako se do-
Novi zakon o davkih imenuje katastrski čisti donos denarno vrednost srednjega donosa zemljišča, ki g« je mogoče doseči z občajnim gospodarjenjem, po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov.
Srednji donos imenuje zakon ono količino pridelkov in postranskih užitkov, ki se dosežejo v povprečnem gospodarskem letu s krajevno običajnim obdelovanjem zemlje na enem hektaru, odnosmo oralu površine.
Kot redne gospodarske stroške našteva zakon: stroški za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča, za setev, žetev, pripravljanje in hranjenje ter oskrbovanje pridelkov, stroški za gnojenje, za seme in sadike, amortizacijski stroški glavnice, vložene za gospo-darske zgradbe in inventar, in stroški, ki so I potrebni v zavarovanje, da se doseže s kra-i jevnim običajnim obdelovanjem zemljišča srednji donos v dotičnem kraju.
Za pravilno in pravično določanje srednjo donosnosti zemljišča je potrebno izkustvo in podatki iz vež let, ne samo enega, ker je Mina skoro vsako leto drugačna. V Avstriji se je pri določanju tega donosa tudi ravnalo po tem, dočim nag novi zakon, ki bo v Sloveniji pustil za podlago dosedanji kataster, za ugotovitev vrednostnih sprememb določa, kakor bomo videli kesneje, dobo enega samega leta in sicer čas od dne L julija 1925 do dne 90. junija 1928, kar je gotovo pomanjkljivo.
Predno preidemo k novemu zakonu samemu, si na kratko oglejmo, kako se dolo-
zgoraj omenjeni katastrski čisti donos. Katastriranje zemlje obstoji iz dveh glavnih oel: izmeritve zemlje (površina) ln iz cenitve donosnosti.
Z izmerjenjom je treba najpreje določi natančno površino vsakega posamičnega Posestva in sicer po parcelah. To izmerje-W "fPravijo geometri, ki obenem napra-«ii0> co in načrta jo mapo po katastralnih »'! davčnih občinah. Obenem že tudi dolo-
vrsto kulture vsake odmerjene parcele
"J^a. travnik, gozd itd. Šele, ko je iz-
roudehr izraera' 1® možno Preiti k druge"
Cenitev donosnosti. Ta cenitev se opi-"a dve stvari: vrsto uporabe (kultura) tL«. v,t08t (bon»eta) zemljišča. Za vsak - J določi posebej donos posamične
vrste zemlje v gotovem številu razredov (dosedaj po novem zakonu osem). Ta v denarni vrednosti izraženi čisti donos enega hektarja za vsako kulturo in razred se potem sestavi v tako imenovani klasifikacijski tarif. Po cenitvi se potem vsako zemljišče uvrsti v odgovarjajoči bonitetni razred do-tične kulturne vrste in se mu tako da odgovarjajoča tarifna postavka.
Za določevanje teh postavk se cenit-veni organi poslužujejo pripomočkov kakor: tabel tržnih cen, uradnih statistik, o donosu zemljišč, zakupov, najemnin, plač poljskih delavcev itd. Ti izkazi in statistika pa morajo obsegati več let, izključevati vsaj najboljše letine, da je ree možno dobiti pravo srednjo donosnost.
Na zgoraj opisani način izvršeno kata-striranje zemljišč in njihova tarifna razvrstitev je pri nas dosedaj določala:
a)	deset kulturnih vrst: njive, travniki, vrtovi, vinogradi, pašniki, planine, gozdovi, jezera (močvirja, ribniki), parifika-cijska zemlja in neproduktivna zemlja.
b)	osem bonitetnih razredov.
Katastralni čisti donos je dosedaj znašal v kronah za hektar povprečno:
a)	za Kranjsko:
njive 8.56, za travnike 5.04, za vrtove 14.02, za vinograde 8.12, za pašnike 0.98,. za planine 0.32, za gozdove 1.32 in za jezera in ribnike 1.28. Za takozvano parifi-kacijsko zemljo, to je zemljo, ki se upotreb-ljava za druge kakor poljedelske svrhe, se je določil po Izmeru v njeni bližini ležečih zemljišč.
b)	za Štajersko v istem vrstnem redu ko za Kranjsko:
10.58, 11.78, 23.98. 17.-, 2.60, 0.58, 1.64, 4.50.
Tako dosedanji zakon.
Novi zakon pa določa o kat. č. donosu naslednje:
Kulturne vrsto ostanejo iste kakor dosedaj, samo da se planine izenačijo s pašniki in dobimo tako samo devet vrst. Vsaka teh vrst se deli po kakovosti na največ 8 razredov.
Katastrski čist? dohodek fn katastrska vrednost v krajih, kjer so katastri že osnovani, se morajo predhodno izpremenitl v dinarsko vrednost v razmerju: 1 K =1 Din. Tako Izravnana vrednost zemljišča in kat. č. dohodka služi za osnovo Izpremembam, ki jih bomo omenili spodaj.
V krajinah, kjer ni zemljiškega katastra, se mora Izdelati tak kataster v 10 letih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Kat. č. dohodek v krajinah, kjer je tak kataster že osnovan, se mora ugotoviti po skupinah okrajev, ki naj se ocenijo ln ki so si med seboj najpodobnejši po vseh okol-nostih, vplivajočih na velikost č. zem. dohodka. Ugotovitev čistega dohodka za vsako tako skupino se mora omejiti na vzorne parcele dveh tipičnih okrajev, ld imata vse kulture fn razrede dotične skupine. Denarna vrednost dohodka se mora ugotoviti po cenah kmetijskih pridelkov v 5asu od dne 1. julija 1925 do dne 80. Junija 1926.
Za vsak vzorni okraj se mora izračuniti razmerje nad sedanjim in novougotovljenim dohodkom. Srednja vrednost dobljenih razmerij je količnik, s katerim se pomnože sedanji čisti dohodki vseh okrajev dotične skupine.	(Dalje prih.)
Poglavje o zadružni vzgoji.
Samopomoč ln zadružništvo.
Zadnjič smo govorili o nalogah zadrug, danes pa hočemo govoriti o tisti notranji sili, na kateri zadruge slon« in ki jih drži skupaj. Ta sila je samopomoč. Zadružniki si z zadrugami sami pomagajo pri podpiranju in izboljšanju svojega gospodarstva. V samopomoči je vsa skrivnost uspehov, ki jih zadružniki dosegajo in kar imamo mi zadružništva, je zrastlo iz samopomoči.
Odkar zadružništvo obstoji, so pionirji zadružništva vedno povdarjali načelo samopomoči. Naj imenujemo le Rajffeisena, po katerem nosi ime marsikatera naša kreditna zadruga, in pa Schulze-Delitzscha. To sta dva zadružna organizatorja, ki jih moremo imenovati tudi prednike našega zadružništva.
Obadva sta smatrala, kakor tudi pozneje vsi veliki zadružni delavci, samopomoč za temelj zadrug. Samopomoč pri zadrugah obstoji v tem, da več posameznikov skupaj izvrši stvar, ki je en sam ne more. Eden sam ne bo dosegel znižanja obrestne mere. Več skupaj združenih v kreditnih zadrugah pa to lahko doseže. Vsi vemo, kako je obrestna mera pri naših hranilnicah in posojilnicah nizka v primeri z drugimi denarnimi zavodi, z bankami in mestnimi hranilnicami. Kdo je to dosegel? Ali ne vsi tisti tisoči naših zadružnikov, združenih v kreditnih zadrugah?
Samopomoč obstoji tudi še v zaupanju v lastno moč. Ko ustanavljamo zadruge, moramo biti prepričani, da si bomo z njimi pomagali in sicer sami. To se mora pokazati v tem, da ne računamo na tujo pomoč, ampak predvsem na lastno moč.
Ko je treba zbirati osnovni, začetni kapital za novo ustanovljeno zadrugo, ne smemo računati samo na to, če bo država ali oblastni odbor ali kdo drugi kaj prispeval. Delo zadrug je za narodno gospodarstvo koristno, zato smemo zahtevati, da nas država podpira. Ne smerjo pa niti zahtevati, niti pričakovati, če hočemo biti zadružniki, da nam država zadruge ustanavlja ali daje zanje ves denar.
Zanašati se smemo Ie na nas same in računati s sredstvi, ki Jih bomo sami prispevali. Nobena zadruga na bo živela od tujih podpor, kvečjemu bo životarila; živinorejske zadruge 30 savrilen vzgled, če je ne bodo podpirali zadružniki sami in če ne bo med njimi zanimanja zanjo.
Zadruga bo naša, zato mi glejmo, kako jo bomo preskrbeli in ne prepuščajmo tega dragim. Pri najboljši volji ne bo mogel tisti, ki stoji izven zadruge, tako skrbeti
zanjo, kakor oni, ki jim je zadruga del lastnega gospodarstva.
Le če bomo zidali na samopomoči, bomo v zadrugah sami svobodni in po svoji volji odločevali, kakor bo nam v korist. Kdor je navezan na tujo pomoč, ni več svoboden. Zato ne smemo videti naših zadružnih vzorov v kakšnih državnih zadrugah, kot jih hočejo fašisti, to je takšnih, v katerih gospodarijo vladni komisarji.
Učimo se pri Rajffeisenu! Zadruge v Nemčiji, ki so bile v njegovi zadružni zvezi, niso od začetka hotele jemati niti posojil, niti iskati kakšne druge pomoči pri pruski državni zadružni banki. Bale so se, da ne bi prišle v odvisnost in pod gospod-stvo države. Njihovo zadržanje je bilo sicer pretirano nezaupljivo, a vendar se pri njem marsikaj koristnega naučimo. Tako zadržanje morejo imeti le zadruge, ki zaupajo v svojo lastno moč in, ki so sigurne, da jim tudi člani zaupajo in jih podpirajo.
Zadružništvo je naše or< žje v gospodarskem boju. Zato ga moramo sami držati v pesti, ne pa ga prepustiti drugim rokam, ki so nam danes sicer lahko prijazne, jutri pa nasprotne. Kdo naj nam jamči, da ne pridejo enkrat do odločilne moči v državi, četudi le začasno, tisti, ki so kmetskemu zadružništvu nasprotni, n. pr. trgovci, delavci, ali pa tisti, ki jim je stranka nad vse. Zato ne smemo dati državi nikoli preveč vpliva v naših zadrugah.
Sami moramo ustanavljati zadruge, ko j spoznamo, da jih potrebujemo, sami mo- j ramo skrbeti zanje, kot za del svojega go- j •podarstva in sami jih moramo voditi! Le j tako bomo uveljavljali načelo samopomoči j v našo korist in korist zadrug.
Letošnji občinski proračun.
Največ moram odgovarjati na ustna in pismena vprašanja županstev in županov v zadevi občinskih proračunov prav jaz podpisani. Zato se smatram za obvezno dolžnega, dati nekaj pojasnil javnosti tudi tem potom.
Poglavitna skrb občin je, bodo li dobile vse dohodke od sklenjenih davščin za celo leto ne glede na to, kdaj dobe uradno rešitev, da je proračun odobren in da 90 dovoljene doklade in druge davščine. V tem pogledu naj bodo občine brez skrbi! Vse doklade in naklade — zlasti na pijače (za te gre v prvi vrsti) bodo smele pobirati občine tudi za nazaj, to je od po-cetka leta vselej tedaj, če so bile od občinskega odbora sklenjene in po županstvu razglašene vsaj do konca leta 1927. — To je ob sebi umljivo. — Zakon ne določa namreč izrecno, da se smejo pobirati davščine na pijače šele od tedaj nadalje, ko dovoli pobiranje nadzorno oblastvo. Tako pač mislijo tisti nekateri, ki točijo pijače. Pa je zmotno njihovo mnenje, že bivše (dunajsko) upravno sodišče je nekoč razsodilo, da se smejo pobirati take davščine tako, da je z njihovo uvedbo ali z zvišanjem ter s pobiranjem možno začeti tedaj, ko je bila dana točilcem možnost pravo-časno regulirati cene pijačam ter prevaliti breme na konsumente. ki edini plačujejo
te davščine s svojimi grli, - To Je torej v redu. - Pa še par drugih opazk.
Ker sem imel sam največ posla z občinskimi proračuni - mislim, da smem povedati, kakšne težkooe je bilo treba premostiti, preden je bilo sploh mogoče pričeti z rednim reševanjem. — Javnosti mora biti znano, da je po členu 97. ustave kraljevine SI1S ministru za finance pridržana pravica nadzorovati tudi občinske finance, i Oblastni odbor je imel ne malo truda, ! preden je prejel od ministrstva navodila glede reševanja občinskih proračunov. Med tem se je seveda delo kupicilo. — Dokler ni prejel oblastni odbor od ^ministrstva širšega pooblastila, da sme reševati tudi del onih proračunov, koje odobravati je sioer bila pridržana pravica ministra stvu po zakonu o oblastni samoupravi ter po členih 6. in 83. finančnega zakona za leto 1927-28, je romalo nekaj proračunov v Belgrad. — To je seveda za vsakega dvojno delo, dvojen trud, dvojna zamuda časa.
Potem pa mora javnost tudi vedeti, da je mogel oblastni odbor šele s početkom aprila leta 1928. nastaviti nekaj uradniških moči in da popred dela ni bilo mogoče čarati. — Sedaj se posluje s polno paro in v nekaj tednih bodo rešeni vsi proračuni.
Čul sem tudi v nek'h zabavljanjih o •.✓nesposobnih« uradniških močeh (n. pr. iz Kranja) ter več drugih opazk. — Vse te kar najodločneje zavračam. Drugega ne rečem.
Občine in županstva pa naj še malo potrpe. Saj še ni poteklo leto, odkar je prevzel oblastni odbor nadzorstvo nad občinami. — Ali smo mar mi krivi, da je bil razpušoen stari deželni odbor, kar spada sicer že v zgodovino? Krivi pa tudi nismo, da je prišlo šele tedaj do oblastnih samouprav, in da šele od aprila nadalje odstopa država samoupravam del svojih dohodkov. Brez nič pa ni nič!
Fran Kristan.
občinski revizor pri ljublj. obl. odb.
Pridobivanje čilskega sol tra.
Kmet rabi v svojem poljedelstvu različna umetna gnojila, o katerih bi moral vecalimanj biti poučen, odkod izvirajo oz. kako se pridobivajo. Tako mora vedeti, da so Tomasova žlindra tiste pene, ki plavajo po vrhu pri izdelovanju jekla iz litega že-eza po Tomasovem načinu; kajnit se kop-e v rudnik,h v Alzaciji-Loreni kot kar,^ M, s.lvinit m pod drugimi imeni kot odpadek pri pridobivanju kuhinjske soli- iz njega delajo kalijeve soli z 20 in 42" ln kal^v klorid s.52% kalija. Rudninski su" perfosfat je iz sirovih fosfatov, ki jih obde-
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
Breg It. 33 JZAGRfr" H°dr,užmcei » CELJU, SARAJEVO, KO^OK'!"."'^ f U?TU
ulic. XI. puka.	ZLITIJ,
lajo z žvepleno kislino, kostni »uDeri«!, pa iz kostne moke. Kostna moka se faS 1 je iz kosti, rožena moka iz rogov narkr in kopit. Žveplenokisli amonijak prid? •' plinarn in koksarn, apnov dušik na zmes apna in oglja, prepojenega z zrSni! dušikom itd.	"u
Odkod pa izvira čilski soliter? označba sama nam pove, da je ta izdelek i/ Čile, južnoameriške države ob Tihem occl nu. V tej republiki so pokrajine Tarapace Antofagasta in Taltal, ki vsebujejo rudo' imenovano ikaliče«. Ta ruda ni povsod enaka; imamo tako, ki vsebuje 40—sna-druga 30—40% in tretja 20-30% natrije! vega nitrata t. j. čistega čilskega solitra, So pa tudi skladi omenjene rude z le 17% m. trijevega nitrata, ki se danes že začenjajo izrabljati.
Ruda >kaliče« je bele do sive prsteno barve, kar zavisi od tega, koliko zemlje jI je primešane. Razen tega so ji primešane tudi še druge soli. Plasti te rude so debele do poldrugi meter, ležijo pol do tri metre pod zemljo ter pokrivajo cesto velike površine. Kraji, kjer so ležišča te rude, so prave puščave, kajti tam dežuje komaj vsako tretje do peto leto enkrat in še tedaj tako malo, da zemljo komaj jjovrhu nekoliko zmoči. Samo vsled te stalne suše je mogoče, da se tam ohrani ruda kaličet neiz-prana. Tu ni potokov, ne studencev, ne jezer, ne dreves, ne cvetja, ne trav, sploh nobenega živega bitja, kajti hrane ni zanj nikjer. Tudi blizu morja je ni, ampak le v strmih visokih legah, ki se vzdigujejo do 1000 m visoko za gorovjem Kordiljerov. Kaliče dobimo bolj v višinah, medtem ko se nahaja v nižinah morska sol.
Kaliče j^ridobivajo z razstreljevanjem z minami, v tvornice jo pa prevažajo na dvokolnicah, zapreženih z mezgi, deloma jxi tudi po železnici. Tu se zdrobi in zmelje, nato spravi v kotle, v katerih se topi 8 paro pri 110—120" Celzija. Paztopina se očisti in spelje v velikanske f»onve, kjer se tekom štirih dni izkristalizira in sesedena dno čilski soliter. Ostala raztopma, ki vsebuje druge snovi, se odvodi in uporabi za pridobivanje drugih sredstev, n. pr. joda, magnezije, borove kisline in drugih prvin. Nato se čilski soliter, ki ima še dovolj vode v sebi, razprostre po posebnih podih, kjer se suši tri dni. Od tu prihaja v cementna skladišča, kjer ostane še par tednov, na kar se polni v vreče, navadno J« 100 kg, in razpošilja po celem svetu. VeČina naprav za industrijo čilskega solitra J« v odprtih prostorih, ker ni nevarnosti zaradi dežja.	i V Čile je 46 tovarn čilskega solitra, od katerih je nad eno tretjino v rokah nas« Dalmatincev. Tudi mnogo naših izseljencev deluje v tej industriji. Iz tega se viai podjetnost nekaterih naših ljudi, ki si zn?' jo v tujini s žilavim delom in vztrajnost)" pridobiti bogastva. innl.. Navadni čilski soliter vsebuje v 1W*K 95 kg natrijevega nitrata, ki ima 15 kg J' atega dušika, 2\U kg kuhinjske soli, po"1* natrijevega sulfala in 2 kg vlage m ne»* topnih snovi. Po izgledu sliči ktfiMF soli in je umazano-bele, rdečkaste aH ru menkaste barve. Lahko se navzame vtag iz zraka in se sprijema, zato ga
uraniti na suhem prostoru. V vodi se hitro topi, zato tudi v zemlji hitro učinkuje na rastline, ki jim nudi dušičnato hrano v najprikladnejši obliki. Zato se je tudi izkazal kot najučinkovitejše dušičnato gno lilo, ki se uporablja že 100 let v to svrho.
'de pomislimo, da so ga Angleži leta 1825. prinesli prvič v Evropo in se ga je v letih 1830—1840 uporabilo že 550.000 stolov, pomenja to, da se ga je napredno kmetijstvo takoj oprijelo kot prikladno sredstvo za povečanje poljskih pridelkov. Danes pa ga gre vsako leto na milijone stotov po vsem svetu. Republika Cile pobira od vsakega stota izvoženega solitra mal prispevek kot izvozno carino. Ta prispevek pa skoraj zadostuje za vse državne potrebe, da ni treba prebivalstvu plačevati skoraj nobenega davka. S tem je jasno označen pomen te industrije za to državo.
Toda čilski soliter je tudi svetovnega pomena. Za rastlinsko produkcijo kakor tudi za industrijske svrhe ga vse kulturne države rabijo v ogromnih množinah. Tako je n. pr. samo Nemčija v letu 1914. uvozila tega gnojila 7 milijonov 680 tisoč stotov, Francija 3,375.000, vse države skupaj pa nad 23 milijonov stotov. Dandanes pa je poraba še toliko večja, četudi imamo drugod in pri nas polno novih tvornic, ki iz-i delujejo razna sintetična, to so iz zračnega dušika sestavljena, dušičnata gnojila.
Denar.
g Vrednost denarja 17. t. m. Na svetovnem denarnem trgu ni bilo v zadnji dobi nikakih posebnih sprememb. Valute skoraj vseh držav se držijo precej trdno. Tudi naš dinar je na zunanjih borzah nespremenjen in notira v Curihu stalno 9.13 c e n t i m o v. Temu primerno so tudi tuje valute na ljubljanski denarni borzi precej stalne z malimi spremembam'. Tako se plačujejo v Ljubljani, Zagrebu in Belgiaclu tujo valute približno enako, in sicer: 1 angleški funt 277.40 Din, 1 ameriški dolar 56.81 Din, 1 inozemski goldinar 22.90 I>in, 1 nemška marka 13.59 Din, 1 švicarski frank- 10.95 Din, 1 madjarski penga 9.93 dinarja, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.93 Din, 1 italijanska lira 3 Din, 1 rancoski frank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, l bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.86 Din.
> g Uvedba srebrnega denarja na Češkoslovaškem. češkoslovaška vlada je Predložila parlamentu načrt zakona o ko-vanem denarju, po katerem se imajo kovati »rebrni novci po 5 in 10 čeških kron. Sre-- »mi denar po 5 kron bi nadomestoval semnje novce iste vrednosti iz nežlahtne ko-vme; srebrni denar po 10 Kč pa bankovce Po 10 kron. Vrednost srebra teh novcev bo basala 50 odstotkov nominalne vrednosti, »kupna svota vsega kovanega denarja je v »ikonskem načrtu določena na 600 milijo-
Kč. S tem bi odpadlo na osebo 44 Kč
toaarn za moške obleke
se dobro kupi pri
miklauc . pri Škofu -
LJUBLJANA
(v Nemčiji 160 Kč, v Avstriji 83 Kč.) Obtok kovanega denarja bi predstavljal na podlagi te vsote 6—8 odstotkov vsega denarnega obtoka, dočim je to razmerje v predvojni Avstriji znašalo do 31 odstotkov.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Promet na ljubljanski blagovni borzi je po praznikih nekoliko zastal, ker so potrebe bile že prej krite in ker so cene visoke. Plačevalo se je blago v vagonskih dobavah postavljeno večinoma na vsako postajo v Sloveniji ali pa, kjer je to označeno, v Ljubljani. Za 100 kg so veljale za deželne pridelke te-le cene: Pšenica 78—79 kg težka, baška po 387.50—390 Din, slavonska 385—387.50 Din; koruza nova 297.50—300 dinarjev; za maj 305—307.50 Din, činkvan-tin 305—307.50 Din; oves baški zdrav, re-šetan 295 Din, ajda domača, suha, reše-tana 295 Din; moka »Og« v Ljubljani 530 do 535 Din. Tudi za 1 e s je bilo malo po-praševanja. Cene veljajo za kubični meter lesa, postavljenega v vagon na mejo, kjer ni drugače označeno. Tako so veljali: bukovi plohi, žamani, ostrorobi, paralelni 750 dinarjev; bukovi hlodi na naklad, postaji 280 Din, trami merkantilni 252—280 Din, postavljeni na postajo v Srbiji 440 Din; deske smreka-jelka monte 500 Din; škorete III. 480 Din. Hrastovi pragovi 2.60 m dolgi, po komadu 60 Din; hrastova in cerova sveža država za 100 kg 16 Din.
g Tržišče žita. Znatnih sprememb v kupčiji z žitom v zadnji dobi ni opažati. Četudi je ameriška špekulacija dvignila cene, vendar nima ta pojav pri nas nikakih posledic. Nasprotno je cena pšenici po praznikih nekoliko popustila, vendar se v splošnem še vedno drži precej visoko. Cene baški pšenici se gibljejo med 340—345 dinarji za 100 kg. Cene koruzi se držijo še vedno na višini od 375.—367.5 Din na no-vosadski borzi in to vsled večjega nakupa od strani oblasti za pasivne kraje. Tudi semenski oves notira visoko, n. pr. v Zagrebu 340—350 Din. O bodočem razvoju cen jo danes težko kaj prerokovati, ker še ni ničesar znano o stanju posevkov v Vojvodini in Sremu. Vendar se v najslabšem primeru pričakuje nazadovanje cen proti koncu maja.
g Lesna kupčija. Na našem lesnem trgu ni v zadnjem času posebnih sprememb. Povpraševanje po našem blagu je še vedno čvrsto in se pričakuje, da bo še nadalje ostalo tako živahno. Grčija se v zadnjem času zelo zanima za naš les. Ta-mošnji uvozniki iščejo predvsem deske v določenih debelinah in širinah, in sicer paralelne, ostrorobe, očeljene, 4 m dolžine, od 12—48 mm debeline in 19—30 cm širine, franko vagon Djevdjelija tranzit. Prav tako se zanimajo za remeljne določenih mer. Če bi naši producenti izdelovali blago, kakor ga tam zahtevajo, bi mogli dobiti v Grčiji stalne odjemalce. Francija zahteva brzojavne droge in bukovino, Belgija in Nizozemska hrastove prage, deloma tudi bukove, Italija drva za kurivo za poletno dobavo. V splošnem je trenutno slovenski elsnitrg večinoma razprodan in z naročili založen. Na italijanskem lesnem trgu pa
vlada še vedno mrtvilo, ker se tamošnje gospodarsko življenje vsled posledic defla-cijske krize ne more še opomoči.
v
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani. Na zadnji živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih 281 konj, 74 volov, 44 krav, 20 telet in 445 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 49 konj, 40 volov, 34 krav, 10 telet in 310 prašičkov. Zanimanje je bilo predvsem za prašičke, ker je sedanji čas najbolj prikladen za nakup za rejo. Zato so bile tudi cene prašičem precej visoke; plačevali so se po 200—300 Din komad. Teleta so se nekoliko podražila, prvovrstni voli za 50 par pri kilogramu. Cene za kg žive teže so bile: voli debeli 9 Din, vprežni 7.50 Din, mršavi 6.75 Din. Krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 8—4 Din, teleta 12—14 Din. Kupčija je bila v splošnem živahna.
Razno.
gDolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju. Umestno je, da davkoplačevalci vedo za svoje dolžnosti pri poravnavi davw kov, da nimajo vsled zamud kakih sitnosti. Zato navajamo tukaj nekaj tistih davkov, ki zadenejo predvsem našega podeželskega posestnika. — I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1- maja 1928 doepo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se z zamudnim obrestmi vred prisilno izterjajo. II. Posebna pridobnina. Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako Into tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 90. junija predložiti napoved za odmero posebne pridab-nine. III. Davek na poslovni promet za I. Četrtletje je odrajtati do 30. t. m. IV. Davek na zaslužke telesnih delavcev in na službene prejemke privatnih nameščencev
te vplačati najkasneje do 14. t. m. V. Usluž-»enski davek. Namesto davka na zaelužek telesnih delavcev in na službene prejemke zasebnih nameščenceo so službodajalci od 1. t. m. dalje dolžni pobirati po novem davčnem zakonu uslužbenski davek. Vsi nameščenci in delavci si morajo takoj nabaviti davčne knjižice, v katera služboda-jalec vpisuje izplačila mezde in zaslužka ter pobrane davčne zneske. Odtegnjene in predpisane davčne zneske mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojnem davčnem uradu s seznanom vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca, to je prvič do dne 15. maja 1928. VI. Taksa na knpone ali dividendc in na tantijeme je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. VII. Dopolnilna prenosna taksa, drugi obrok, ako presega letni predpis
'^hteocfip 7ottnsko cikQvijo\
znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do 15. t. m. — Pripominja se tu, da se je v proračunu 1928-1928 zvišal eksistenčni minimum pri dohodnini od 6000 na 12.000 dinarjev. To pomeni, da poslane od 24.000 dohodnini -bvezanih davkoplačevalcev v Sloveniji tega davVa prostih okrog 15.000
davkoplačevalcev. S tem je ta za naše kmet-ske posestnike največji strah tako rekoč
odpravljen.	,	,
g Zvišanje uvozne carino na moko. Naša mlinska industrija se nahaja v težki krizi, ker ji dosedanja zaščitna carina na moko ni mogla nuditi dovolj dela, ker pri-
haja iz Madžarske cenejša moka k Iz tega razloga je vlada zvišala carin!!""1' moko od 4 na 8 zlatih dinarjev za 1M i Ravno Sloveniji bo ta odredba precei V dila, ker ne bo cena moki, ki se k m.jra uvažati, zvišala.
nam
Kako dvigniti naše kmetijstvo.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
2. Umuo kmetovanje.
Poleg pomanjkanja zemlje je glavni vzrok žalostnega gospodarskega stanja našega kmetijstva zastarelo kmetovanje, saj smo že spredaj ugotovili, da bi lahko naš kmet pridelal in preredil na isti površini skoro še enkrat toliko, kot pa pridela in prerodi danes, s čemer bi bil na na mah rešen yseh današnjih gospodarskih stisk.
Če pridela nemški kmet na 1 ha 19.6 q pšenice, danski oelo 27.8 q, a naš le 8.4 q, ali pa češki kmet na 1 ha 97.3 q krompirja, belgijski pa celo 168 ., a naš povprečno le 64.4 q, ni prav nobenega dvoma, da tu nekaj ni v redu. Res je, da je naša zemlja ponekod preplitka in pretežka, a še bolj res je, da se tudi naš kmet mnogo, mnogo pretrmasto drži zastarelega obdelovanja, ki ga je podedoval še od svojih dedov. Prav je, če ne razmetava denarja za razne novo-tarije, ki jih ponujajo neštevilne reklame, a prav tako škodljivo in pogubonosno je, če se upira sprejeti stvari, ki so jih preizkusili že sto in stokrat in ki jih po drugih naprednih državah kmetje že splošno in z velikimi uspehi uporabljajo. Tu ne drži prav noben izgovor, zato bo vsekakor treba najti potov in sredstev, da pridemo čim prej iz dosedanjega nazadnjaštva k res modernemu obdelovanju zemlje. Prav važen korak k napredku bi bil primeren zakon o obdelovanju zemlje, kakor ga n. pr. pripravlja Avstrija, kajti lastnik do zemlje nima le pravioo, temveč tudi dolžnosti, zato bi ga bilo v slučaju potrebo glede na koristi celokupnosU treba tudi prisiliti, da zemljo dobro in smotreno obdeluje, kar naj bi nadzorovalo agrarne oblasii.
Če se ozremo le na nekatere najvažnejše dosedanje napake tedaj moramo navesti najprej pomanjkljivo odbiranje
LehmeHnh!' > HJ,i rn0' (,a iz. slabe*a sera™ia "e moremo dobit dobre žetve. Ogromna večina naših kmetov in kmetičev
seje kar je pač pridelala, le tu in tam kupi novo seme a se
♦LT °	s0sedu a,i kvečjemu v sosedni vasi. Pogoj
tozadevnega izboljšanja je, da posvečamo čim največjo pozorS
?ib,iri ,|n izmenjavi semenja. Za setev te treba izbrati najlepše žito (ponekod z velikimi uspehi izbirate cel! le najlepše klase) in še to temeljito očistiti s tovrstnimi čiS 111 tr*r"- ta način dobimo ^ le lepa in zdrava zfna,
Vabilo na občni zbor
MLEKARSKE ZADRUGE NA VRHNIKL re< zadr K M Triil,T »«de!io 29 april, n. v C 3. .p°P°1tDe T dvor«! Rokodelskega doma
na Vrhniki _ Spored: 1. (Stanje in odobre-9!. zaP'»ni*» O zadnjem občnem zboru. 2. Porodi V2"*?',. revilif- 3- P°trjenje računskega
5 Vot/v " H }921\	pred sto jništva.
5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti - Vsi člani
se \ budno vab.|o, da se občnega zbora zanesljivo
--------udeležijo.
ki so potem zmožna roditi dober in obilen 6ad. Ker se pa tud' žito, kakor živina, v istem kraju polagoma izrodi, odbiranje san* ne zadostuje, temveč ga je treba večkrat popolnoma izmenjati s tujim. In kar velja za žito, velja tudi za vso druge sadeže Druga naša napaka je, da s e j e m o in s a d i m o v
preslabo pripravljeno zemljo, že
oranJe (tudi
modernih plugov imamo jako malo) samo je pri nas navadno p r e p 1 i t k o , vsled česar leže spodnejše plasti zemlje stalno neizrabljene (primerjaj pravljico o zakladu v vinogradu), p« tudi zgornja plast sama ostane pogo6to preslabo zrahljana, ker še nimamo dovolj dobrih bran, valjarji so bili pa prav do'zadnjega časa pri nas sploh neznani, kakor so še danes skoro ne-znani sejalni stroji (na ravnem svetu), s katerimi se spravi seme v pravilno globočino in poraadeli enakomerno po j rostoru, pri čemer se prihrani več kot tretjina semenja in doseže vse drugače bujnejša rast. Hes je, da si naš mali kmet za svojih par njivic ne more nabaviti vseh teh in drugih potrebnih strojev, a to bi lahko in morale preskrbovati kmetijsko strojne zadruge, ki so zlasti za male kmete neizmerne važnosti in o katerih bomo govorili še pozneje.
Tretji prevažni činitelj umnega poljedelstva je pravilno in zadostno gnojenje. 2e domačcnvu hlevskemu poju po«veča naš kmet na splošno premajhno pozornost, zaradi česar je ta gnoj navadno tudi slabe kakovosti in kljub pogosto močnemu gnojenju ne zaleže mnogo. Po naših kmetiških vasah vidi človek še jako malo modernih gnojišč in gnojnih jam, pač mora pa še pogosto broditi po mlakah dragocene gnojnice, ki se steka z dvorišč na pota. V tem pogledu bi bile prav umestne najstrožje odredbe od strani županstev in drugih oblasti, ker kratkovidni kmetje s tem na eni strani izgubljajo nenadomestljive gnojilne snovi, na drugi strani je pa tudi jako nezdravo in grdo.
Res velikih pridelkov pa s samim domačim gnojem, ki gu imamo tudi mnogo premalo, ne bomo mogli nikdar doseči, temveč so zanje neobhodno potrebna tudi umetna gnojila. V tem pogledu smo še silno zaostali, deloma zato. ker so umetna gnojila pri nas še precej draga, deloma pa zaradi nezadostnega pouka o njih koristi in ravnanju z njimi (napačno ravnanje je pogosto povzročilo več škode nego koristi). Nujno potrebno je zato, da izrabimo vsa sredstva v svrho pocenitve umet-" ' - Kgin 0 ^'1' kmete na najučinkovitejše načmo prepričamo o njih koristi In jih temeljito poučimo o njih pravilni uporabi, v tem pogledu čakajo še velike naloge državo, kmelijske organizacije m kmetijsko šolstvo, o čemer bomo tudi govorili še pozneje.
Najccnclšc in nafbolfSc
kupite klobuke, čepice, srajce, samoveznice, nogavice in vse vrste pletenine lastnega izdelka pri:
Anion AdamiC-a v Kranju
Največja zaloga
-——m°dnega blaga
NaSiSmiia lyrdHa g!os!)Cn"1 instrumemoi t TfS?
Tovarniško skladišče
MEINEL & HER0LD t^*r,n/.£'V,ben"! »••»"■«■
*wi.w tOT, gramofonov In harmonik
Maribor Slev. 107.
...... 2££» ST-srs«
r^cSEr''
Violine
Mandolina
Uitar-cltre
Prvovrstni švedski
posnemalnilii
Na mesečne obroke
Od 75 litrov dalje, vse s krožniki v bobenčku.
„TEHNA"
družba z o. t LJubljana
Mestni tr? 25/1.
Iščemo povsod zastopnikel
Moderno izraženo. Gospa (novi služkinji): »Kje pa ste preje slutili in kakšno je bilo vaše opravilo?« — »Sobarica se*0 bila pri kravah.«