Mlnha plačana t goforM.
Leto XI., št. 101
LliAlfaita, sobota J. maja
Cena Ž Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: tfubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
it 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 312* 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13- — Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
_ št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241.
Otvoritev nemške proračunske debate
Obsežni ukrepi za znižanje državnih izdatkov in davkov
Berlin, 2. maja s. Na dnevnem redu današnje šele državnega zbora je bila kot edina točka otvoritev razprave o proračuna za leto 1930.
Finančni minister dr. Moldenhauer je imel ob pričetku razprave daljši govor, v katerem je ugotovil, da bo znašal deficit za tekoče proračunsko leto nad 360 milijonov mark. Zaradi tega se mora dati prednost sanaciji državne blagajne pred nameravano razbremenitvijo gospodarstva. Znižanje davkov je eden najvažnejših problemov bodoče finančne in gospodarske politike. Podlaga za izvedbo vladnega finančnega programa, pa ie uravnotežen proračun. S pomočjo švedskega vžigaličnega posojila :n fonda za izplačilo dolgov, ki znaša 515 milijonov mark bo mogoče v teku leta 1930. pokriti tekoče dolgove v višini približno
» milijarde. Ostali dolgovi, ki bodo potem še ostali, ne bodo več predstavljali nevarnosti. Za kritje teh dolgov v prihodnjih letih se pripravljajo pogajanja.
Izmed velikega števila nameravanih odredb za znižanje izdatkov v državnem, deželnih in občinskih proračunih, je finančni minister omenil naslednje ukrepe: Določena bo meia preko katere se celokupni izdatki ne smejo zvišati. Dalje bo izvedena redukcija proračuna s postopno opustitvijo nekaterih uradov, z znižanjem personalnih izdatkov, omejitvijo dvojnih plač pri sprejemanju plač in penzii in izenačenje plač v državi, deželah in občinah. Minister ie končal svoj govor s pozivom na vse stranke, naj sodelujejo pri proračunu in ureditvi državne blagajne, kar ie v skupnem interesu vseh strank.
Komunistično rovarenje v Zedinjenih državah
Člani sovjetskih trgovskih misij organizirajo in financirajo ameriške komuniste
Newyork, 2. maja g. Policijski predsednik Ne\vyorka Grover Whalen k objavil senzacijonalno poročilo, da ima dokaze za direktive uradnih sovjetsko ruskih mest ameriškim komunističnim agentom, glede opora delavcev proti ameriškim podjetnikom. Ti dokazi ▼ obliki pisem baje izvirajo od članov sovletsko-ruske trgovske družbe.
Pisma vsebujejo dalle nakazila za denar na ameriške člane komunistične stranke. Policijski predsednik objavlja nekaj teh zaplenjenih dokumentov, ki so potom kurirja prišli od sovjetskih poslaništev v Berlinu in Parizu. Najvažnejši teh dokumentov odreja generalnemu direktorju Amtorga Grafpenn naj odpotuje v Seathle. kjer naj ima razgovor s 25 odličnimi agenti ameriške komunistične stranke in kjer naj pripravi učinkovite manifestacije za 1. maj. V pismih se opozarja na to, nai se dela
propaganda po možnosti med nižjim delom proletarijata, in sicer med nepismenimi delavci, med zamorci in ženami. Kakor se govori. je s to afero kompromitiran ameriški komunistični voditelj Willian Foster in nekaj drugih znanih komunističnih voditeljev.
Pariz, 2. maja AA. »Havas« poroča iz Newyorka, da je včeraj radi proslave 1. maja 10.000 komunistov defiliralo preko »Trga Uiedittienja«. Poficiia Je razpršite manifestante. 40 komunistov je bilo Prijetih.
Amsterdam, 2. maja AA. 1. maj je potekel po vsej Nizozemski v redu in mira.
Pariz, 2. maja AA. Snoči se je odigral v pariškem predmestju Vitry incident. Komunisti so napadli stražnika m mu razbili lobanjo. V Parizu samem in v predmestjih ie bilo tekom včerajšnjega dne prijetih 839 oseb, od tega 50 inozemcev.
Potreba notranje razorožitve v Avstriji
Poročilo kancelarja dr. Schobra Ligi narodov- Avstrijska vlada pripravlja zakon o posesti in nosnji orožja
Ženeva, 2. maja, s. Tajništvo Lige narodov objavlja danes pismo,, ki ga je poslal avstrijski kaneelar dir. Schober dne 13. maTca 1930. Svetu Lige narodov.
Pismo se glasi: Z ozirOm na v raznih političnih krogih inozemstva izraženo mišljenje, po katerem bi bila popolna notranja razorožitev Avstrije koristna za državo, smatra avstrijska vlada, ki se zaveda, da je v najširšem smislu izpolnjevala določbe senžermen-ske mirovne pogodbe, za potrebno od časa do časa poročati Svetu Lige narodov o tozadevnih ukrepih avstrijske
zvezne -vlade. Usojatn si s tem dostaviti prvo tako poročilo. Zaradi izkušenj, ki jih je dobila avstrijska vlada glede do sedaj obstoječih določb glede nošenja orožja, je zvezna vlada prisila do tega, pripraviti učinkovitejše zakonske določbe. V to svrho izdeluje zvezna vlada zakonski načrt, ki bo izpremenil pod imenom »orožni patent« zinani zaikon. Ta zakonski načrt bo še odločnejše izražal prepoved posesti orožja. Proti onim, ki bodo kršili ta zaikon, so predvidene še bolj ostre kazni. Ta zakon siki načrt bo predložen narodnemu svetni na njegovem prihodnjem zasedanju.
Razgovori dr, Schobra z angleškimi državniki
Poglobitev prijateljstva med Anglijo in Avstrijo — Spomenica o položaju v Avstriji
London, 2. mala, g. Avstrijski zvezni fcancefar dr. Schober je imel danes izredno delovni dan. Po kratkem sprehodu v livdeparkui je zaporedoma imel Ob 10. dopoldne razgovore z Baldwinom. Lloyd Georgoin in Macdonaldom. Ob 15.30 je dr. Schober sprejel zastopnike avstrijskega in inozemskega tiska, katerim ie izročil spomenico v angleškem m nemškem jeziku, ki ohrazlaga sedanji gospodarski in poiitčni .položaj Avstriie teT vsebuje pregled avstrijske povojne zgodovine.
Dr. Schober je novinarjem izjavil
med drugam: »Staro tradScijonelno prijateljstvo med Veliko Britanijo ki Avstrijo je srečno vzpostavljeno ter je bilo v zadnjih letih še ojačeno. Dr. Schober je nato govoril o haaŠki konferenci iin o položaju, ki je nastal za Avstrijo po tej konferenci, s katero je Avstrija zopet dofoila svojo finančno svobodo in postala zopet svobodna država.«
London, 2. maja. AA. Semkaj je prispel avstrijski kancelar dr. Schober. Listi mu posvečajo tople članke, ga pozdravljajo im naglasa jo njegovo uspešno mednarodno delo.
Telefonska zveza London-Avstralija
isondon, 2. maja. AA. Tu je bila otvorje-na javna radiofonska služba potom postaje za kratke valove po sistemu Marconi. Predsednik angleške vlade Macdonald je imel popolnoma jasen razgovor s prvim avstralskim ministrom Scullinom. Nato so ravnatelji raznih londonskih listov govorili s svojimi avstralskimi poročevalci.
Novi Marconijevi poskusi
Rim, 2. maja. AA. Snoči ob 22. uri je senator Marconi s krova svoje jahte »Elet-tra* ki je zasidrana v pristanišču Civita Vecchije, delal nove radio-telefonske poskuse. Govorili je kakih 20 minut s predsednikom »United Press« v Newyorku ter je odgovarjal na vprašanja o bodočnosti radijskih razgovorov m o možnosti televizije.
Italijanski stanovanjski zakon
RJtn, 2. maja AA. V zbornici se nadaljuje razprava o ukrepih za učvrstitev kolektivih pogodb z>a podnajemnike m majhne na-ftečarike.
Krvave dijaške manifestacije v Madrida
..Parlz> 2- maja. AA. »Havas« poroča te
Madrida, da je tekom velikih dijaških manifestacij ob prihodu Unamuna iz Salaman-ke policija streljala na množico. Unamuno se je pripeljal v avtomobilu ▼ svoj hotel, kjer ga je iznova pričakovalo več tisoč oseb. Tu je došlo do gneče, nakar je morala policija ponovno streljati. Ranjeno je bilo vsega 12 oseb.
Nemški protest v Varšavi
Berlin, 2. maja. AA. Nemška vlada je poslala odločen protest vladi v Varšavi, ker prehajajo poljska vojaška letala nemško mejo. Nemška vlada izjavlja, da bo prisiljena izvajati ukrepe notranjega ministrstva, ki pooblaščajo obmejna oblastva. da prisilijo tuja letala tudi s silo k pristanka.
Otvoritev zasedanja Sveta Lige narodov
Žoneva, 2. maja. s. Zasedanje Sveta Lise narodov bo obrooeno 12. t ja. ▼ Zorni
ENERGIČEN NASTOP BOLGARSKE VLADE PROTI MAKEDONSTVUJUŠČIM
Zanimiva informacija dunajskega lista — Dva atentatorja prijeta in obtožena — Obtožen je tudi Vanče Mihajlov
Dunaj, 2. maja, M. >Arbeflter Zeitumg« objavlja v obliki dopisa iz Sofije zanimiv članek. y katerem pravi med drugim:
»Kakor vse kaze, bo pod pritiskom inozemstva, zlasti pa na pritisk angleške vlade bolgarska vlada naposled napravila konec zločinom malkedonstvu-juščiih, ki more in ubijajo svoje nasprotnike že več let ne samo na meji, marveč tudi v bolgarski prestolnici. Po nedavno izvršenem umoru književnika Vasilija Purndeva je policija aretirala oba morilca. Preiskava o tem umoru ni bila le izvršena, marveč je rodila na
splošno presenečenje onih, ki poznajo razmere v Bolgariji, za bolgarske prilike vsekakor veliko senzacijo. Preiskovalna oblast .ie namreč obtožila ne samo olba morilca, marveč tudi voditelja makedonstvujuščib Vančo Mihailo-va kot duševnega očeta tega umora. Za oba morilca in za Vančo Miihailova zahteva sodišče smrtno kazen. Vanča JVLihajJov ie obtožen na podlagi izpovedi Obeh dejanskih morilcev, ki zatrjujeta, da sta izvršila umor po njegovem iz-rečnem naročilu. Za tako dejanje določajo (bolgarski zakoni smrtno kazen. V krogih makedOnstvujuščih je vest da
bo Vanče Miihajlov obsojen na smrt. izzvala veliko presenečenje, pa tnndti razburjenje, tem bollj, ker so smatrali svojega »nekronanega kralja« Vančo Mihajlova, ki se skriva po planinah, za nedotakljivega gospodarja v državi.
»Arfoeiter Zeitung« naglasa, da vsa evropska javnost z napetostjo pričakuje. kakšen 'bo nadaljnji razvoj dogodkov in kako se bo končala sodna razprava. Vprašanje je le, končuje list, ali bodo mete bolgarske oblasti dovolj moči, da bodo izvršile odločitev sodeča.
Zastopniki športnih savezov pri kralju
Nj. Vel. kralj je včeraj sprejel v avdijenci veliko deputacijo vrhovnffi
športnih organizacij iz vse države
Beograd, 2. maja, AA. Zastopniki zveze Sortnih savezov kraljevine Jugoslavije, 58 po številu, so bili danes
oib 11. dopoldne sprejti v avdi jenci od Nj. Vek kralja v starem dvoru. Vladar je bffl pri vstopu v dvorano burno pozdravljen. Predsednik zveze dr. Hadži je nato pozdravil kralja z naslednjimi besedami:
»Vaše Veličanstvo! Vsi športni save-zi kraljevine Jugoslavije vam pošiljajo, Veličanstvo, svoie zastopnike in prva ke, da se poklonijo Vašemu Veličanstvu in izrazijo svojo neomajno zvestobo in obenem svojo zahvalo za vse, kar ste Veličanstvo, doslej izvolili storiti za nas. Pri tej priliki hočejo soortniki kraljevine Jugoslavije izraziti svojemu najvišjemu zaščitniku, Vašemu Veličanstvu, svoje želje in načrte v posebni spomenici.«
Nj. Vel kralj se je zahvalili predsedniku in članom za izjavo zvestobe in vdanosti. Izrazil je obenem svoie priznanje vsem savezom in njihovim zastopnikom za veliki trud in skuDne napore za bratsko slogo vseh naših športnikov v razvoju športa in viteškega duiha, ki ga širijo v Jugoslaviji. Želel jim je, da nadaljujejo delo z istim poletom. Nj. Vel. kralj je obljubili, da bo pri tem delu športnike in njihove organizacije podpiral.
Nato je dr. Hadži predstavil Nj. Vel kraDju vse zastopnike in prisotne prvake sportniiih savezov. Kralj se je živo zanimal za stanje in razvoj posameznih
športnih organizacij, za njihove uspehe in razmere. Na koncu je izjavil dr. Had-žiju, da želi biti Obveščen o rezultatih tekem, ki se bodo te dni vršile v Beo- i gradu. Ko je kralj zapuščal dvorano, so j ga prisotni športniki zopet pozdravili
z bornimi ovacijami.
«
V	delegaciji športnikov, ki je bila sprejeta danes v avdijenci pri Nj. Vel. kralju, so bili zastopniki Saveza športnih savezov s predsednikom dr. Steva-noim Hadži jem, jugoslovanskega nogometnega saveza s predsednikom Jankom Šafarikom ter g. Rybarem iz Ljubljane. Zastopam je bil še jugoslovenski lahkoataets-ki savez s predsednikom Veljkom Ugrimcem, jugoslovenski teniški savez z glavnim tajnikom dr. Hein-zem, jugoslovenski zamsko-sportni savez s predsednikom dr. Milanom Hristi-čem In glavnim tajnikom Joso Goroent iz Ljubljane ter članom uprave dr. Cirilom Žižkom in smučarskima prvakoma bratoma Joškom in Jankom Janšo, jugoslovenski težko-a#etski in boksarski savez, jugosfOvenski veslaški savez, jugoslovenski plavalni savez, savez motokiluibov Jugoslavije, kolesarski savez ter. jugoslovenski bazenski savez z dr. Piibolijem.
V	poročiMi o bivanju športnikov iE vse države v Beogradu naglašajo^da-našnji beograjski isti, da je moštvo Ljubljane najresnejši kandidat za zmagovalca v stafetnem teku Avaffa—Dvor.
Francoski dan v Zagrebu
Svečana otvoritev francoskega kluba v Novinarskem dpmu in razstave moderne francoske umetnosti — Odlikovanje šefa Presblroja
Zagreb, 2. maja č. Z današnjim popoldanskim brzovlakom je prispel iz Beograda francoski poslanik Emil Dard, ki bo svečano otvoril nove prostore francoskega kluba v Novinarskem domu. Sprejema francoskega poslanika se je udeležila vsa francoska kolonija, mnogo članov tukajšnjega kluba s svojim predsednikom dr. Milanom Zori-čičem, zastopniki banske uprave, rektor zagrebškega vseučilišča dr. Beiobrk, francoski konzul Boisier, mestni župan dr. Sr-kuli in drugi. Poslanika Darda je pozdravil predsednik francoskega kluba dr. Zoričič. Poslanik se je nastanil v hotelu »Esplanade« G. Dard je prišel v Zagreb tudi zaradi tega, da se osebno zahvali prirediteljem francoske akademije v korist francoskim
poplavliencem. Ob tej priliki bo jutri v avK univerze svečan sprejem, na katerem bo govoril tudi rektor dr. Beiobrk. V nedeljo ob 11. dopoldne bo svečana otvoritev francoskega kluba, ob 12. pa svečana otvoritev razstave francoske sodobne umetnosti v umetniškem paviljonu. Tu bo pozdravil francoskega poslanika mestni župan dr. Srkulj, nakar bo banket v hotelu »Espla-nade<. Jutri popoldne bo v francoskem klubu konferenca delegatov vseh pokrajinskih francoskih krožkov.
Beograd, 2. maja p. Včeraj opoldne Je posetrl osrednji tiskovni urad francoski poslanik g. Emil Dard in izročil šefu osrednjega tiskovnega urada g. Milanu Marja-noviču francoski red legije časti.
Otvoritev zračne proge Beograd-Solun
Solun, Z maja. AA Včeraj ob 7.10 je pristalo na letališču Mikra prvo letalo zračne zveze med Beogradom in Solunom, ki je bila s tem otvorena. Pristanku so poleg civilnih zastopnikov prisostvovali naš generalni konzul v Solunu Kojič s soprogo, upravnik jugoslovenske svobodne cone Ne-šovič, zastopniki časopisja m naša kolonija. Letalo je vodil šef pilot Striževski. Na letalu sta bila še ravnatelj Sondermayer in podpolkovnik Crvencani ter sotrudniki beograjskih listov. Zvečer je bil po »Aero-putu« prirejen svečan banket v prostorih »Mediteranean Palače hotela«. Na banketu so govorili naš generalni konzul dr. Kojič, general Mukali«, ki je prečital pozdravne Brzojavke predsednika grške vlade Venize-losa in grškega ministra za zunanje zadeve Mihalokopulosa, predsednik solunske občine Mrnos in ravnatelj Sondermayer, ki se je zahvalil grški vladi za izkazane usluge. Nato je govorij o pomenu nove zračne zveze mod Grčijo in Jugoslavijo in je izrekel nado, da bodo mogti jugoslovenski letalci kmalu pozdraviti svoje grške tovariše in grška kršila na našem ozemlju. Govoril je končno podpredsednik grško-jugoslovenske lige o tem, da bo nova ZTačna zveza med Grčijo in Jugceisvijo lahko postala osnova
Tu mirne odnošaje na vsem Balkan«.
Beograd, 2. maja. p. Iz Skoplja javljajo, <fe i« bil prvi aivrjoa na novcotvorjeni zračni potniški progi Beotgrrad—Solun, kd je prispel včeraj y Skoptje, nad vse svečano sprejet.
Akcija za balkanski sporazum
Atene, 2. maja. M. Nekateri tukajšnji dobro informirani listi smatrajo, da je potovanje sofijskega angleškega poslanika v Atene in njegov sprejem pri Venizelosu v zvezi z akcijo angleške vlade za rešitev nekaterih sporov med Bolgarijo in Grčijo. Ta akcija angleške vlade stremi za tem, da bi prišlo do popolne pacifikacije Balkana in do tesnejšega sodelovanja med vsemi balkanskimi državami.
Osrednja zveza vinogradnikov
Beograd, 2. maja. p. V Beograd« }e bila ustanovljena glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevin« Jugoslavije. Zveza ima svoj sedež v Beogradu, tajništvo pa v Novem Sadu. Za predsednika J« bil izvoljen Vlada Stajič, z« podpredsednik« pa več delegatov iz raznih pokrajin, med njimi g. Lovro Pefrorar ie Ivamjkorvceiv. Zastopstvo glavne rveze sadjarjev in vinogradnikov j« danes posetifo ministra za kmetijstvo dr. Otona Frarageša, ter ga obvestilo o konstkiuiirac ota sveže ter zaprosilo za podporo.
1. maj po vsej državi miren
Beograd, 2. maja, p. Kakor je bilo pričakovati, je prvi maj potekel v Beogradu in v osej državi v popolnem redu <iin miru. Nikjer ni bilo niti najmanjšega incidenta. Delavstvo večinoma niti ni praznovalo, tako da je počivalo delo lie v nekaterih velikih delavskih centrih in pa v tiskarnah, ker je 1. maj že od nekdaj tradicijonalen tiskarski praznik. Zato listi davi niso izšli Drugače pa se na zonaj skoraj ni poznalo kako praznovanje. Nikjer ni bilo niti najmanjšega poizkusa kaiklh demonstracij ali kršenja javnega reda. Delavstvo je pokazalo, da ne želi nemirov in izgredov ter je dokumentiralo na celi črti svojo zrelost.
Pogreb Koste Jovanoviča
Beograd, 2. maja. č. Včeraj ob 3. popoldne je bil ob veliki udeležbi občinstva izvršen pogreb bivšega podpredsednika beograjske občine dr. Koste Jovanoviča. Poslednje poti pokojnika se je udeležilo mnogo odličnih predstavnikov beograjske družbe, v izredno velikem številu pa so bili udeleženi na pogrebu tudi beograjski reveži, ki jih je bivši podpredsednik mestne občine vedno podpiral. Pokojnikovo dobrosrčnost so poudarjali tudi mnogi govorniki na njegovi poslednji poti. Beograjsko občino je zastopal Božidar Protič. Od pokojnika se je poslovil v imenu pravoslavne cerkve prota Bogoljub Milaševič, pred cerkvijo pa je govoril v imenu beograjske občine kmet-pTavnik Vitomir Kr-stič, za bivšo občinsko upravo Vasa Laza-revič, za njim advokat Aca Pavlovič, v imenu sotrudnikov v nekdanji stranki Mi-lutin Stankovič in drugi.
Imenovanja v vojski
Beograd, 2. maja. p. Vojni fet objavlja obširen nlkaiZ o imenovanju in premestitvah v vojski. Med drugimi so imenovani za načelnika štaba dravske divizije pešadiijski polkovnik Tod« Miličevič, za komandanta 45. ipesadijskega polka v Maribora polkovnik Karel Dolenc, za pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega oikruga pešadij-ski podpolkovnik Vojln Cerovič, za pomočnika komandanta celjskega vojnega o-kruga peladijski podpolkovnik Milan Cerovič, za komandanta 1. bataljona 45. pešadijskega polka v Mariboru pe-šadiijstei podpolkovnik Lovro Crnikovič.
Za pomočnika načelnika štaba komande IV. armijske oblasti v Zagrebu je imenovan generalštabni polkovnik Avgust Maric, za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande osješke diviz. oblasti artiljerijski podpolkovnik Aleksander Stojičevič, za pomočnika komandanta 35. pešpolka »Zrinj-ski« v Zagrebu pešadijski polkovnik Fra-njo Nikolič, za pomočnika komandanta 36. pešpolka »Jelačič« pešadijski polkovnik Mi-lovan Sekulič, za pomočnika komandanta otočaškega vojnega okruga pešadijski podpolkovnik Gustav Stejskal.
Francosko odlikovanje direktorja »Avale«
Beograd, 2. ma?a. AA. Franoosfci poslanik n*
našem dvoru Bmiil Dard je izTočid g. Gjorgiu Pe-riču TavmateKm časopisne agencije »Avala* red legije časti viteške stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike.
Pretep v praškem parlamenti!
Prasrav 2. nnaja g. Nocoj je orfšlo v praškem parlamentu pri glasovanju o ženevskem sistemu brezposelnega zavarovanja do takih tumultov. kakršnih praška zbornica, ki je vajena na razne viharje, še ni videla. Komunisti so nričeli delati hruo ter so metali tiskovine proti nemškim socialnim demokratom. Nemški socialni demokrat Katz je odšel h klonem komunistov, kier ie prišel s komunističnim poslancem Stemom v oster preoir. Poslanec Stern ie dal poslancu Katz zaušnico. V tem trenutku je nemški socialni demokrat Kaufmann skočil proti Stermu ter mu dal dve zaušnici.
Vihar je trajal mnogo minut. Ko je bilo glasovanje končano, je poslanec Katz skočil proti Sternu, da se maščuje za zaušnico, ter ga je parkrat udaril po obrazu. Prišlo je do splošnega prerivanja zlasti pred klopmi ministrov. Po končani seji so trajali nemiri dalje.
Pospešeno zasliševanje obtožencev
šesti in sedmi dan beograjskega procesa — Obtoženci vztrajno zanikajo krivdo in preklicujejo svoje izpovedi
tekom preiskave
Beograd. 2. maia p. Včeraj in danes se je
nadaljevala pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti zagrebškim teroristom. Včerai se je nadaljevalo
zasliševanje Franekiča,
ki vztrajno zanika in preklicuje vse svoje izpovedi pred policijo in pred preiskovalnim sodnikom ter odklania vsako krivdo. Včeraj ie bil zaslišan zlasti glede nameravanih atentatov na Jugoštamoo in na Ju-coslovensko akademsko čitalnico. O obeh teh atentatih noče sedaj ničesar vedeti, priznava le to. da ie nabavi! eksploziva, za kar ie prejel od Prpiča 1800 Din. »1400 Din sem dal za eksploziva 380 Din pa za anod-no baterijo Ostanek sva potrošila s Prpi-čem.«
Sodnik dr. Koščec: Od Strtaka ste dobili 2 kg smodnika. Koliko pa ste plačali za ti-tanit?
Franekič: Za titanit sem dal samo 200 Din. za smodnik pa tudi 200 Din. Dr. Koščec- Odkod ste vzeli denar? Franekič: Denar sem založil iz svojega. Pozneje pa sta mi vrnila Hadžija rn Prpič, vsak po 200 Din.
Dr. Koščec: Vi ste služili v vojski, zato morate vedeti, kai ie smodnik.
Franekič: S takimi stvarmi se sploh nisem nikdar bavil. Služil sem v vojski kot pisar.
Dr. Koščec: Kakšen je bil smodnik, ki ste ra nabavili? Franekič: Bil je navaden črn smodnik. Državni tožilec dr. Ucovič: Zakai oporekate sedal svo.ie prejšnje izpovedi? Prej ste čisto točno povedali, da ste se sestali z Bernardičem v kavarni in da ste tam sklenili, da boste ubili generala Belimar-koviča in Tomiča ter policijskega šefa dr. Bedekoviča.
Franekič: Vztrajam pri svojih sedanjih izjavah. O tem nismo govorili.
Dr. Ucovič: Pri soočenju vam ie Mate-kovič povedal v obraz, da ste sklenili na tem sestanku da izvršite atentate. Zakaj bi vas Matekovič in Paver brez Povoda tako obremenievala?
Franekič: Ta dva sta nrfonala samo glede kaDetana Kaledina. Da bi oprala sebe. sta osumila tudi mene.
Zagovornik dr. Grgurevič: Ali so bili to slučaini prijateljski ali pa dogovorjeni sestanki?
Fanckič: Naši sestanki so bili vedno samo slučajni.
Dr. Grgurevič: V kake lokale ste zahajali?
Franekič: Vedno le tja. kier je bilo kai
zabave.
Dr. Ucovič: Vi ste pomagali prenašati košaro s peklenskim stroiem.
Franekič: To že. toda nisem vedel, kaj ie v niej. Štefanca sploh ne Poznam. Prvič sem ga videl šele po aretaciji na policiji.
Dr. Trumbič: Ali se ie pri zasliševanju na policiji govorilo tudi o Radiču in dr Mačku?
Franeki: Da. da. dr. Mačka so zelo pso-
vali.
Dr. Trumbič: Al? veste to zanesljivo?
Franekič: Da
Dr. Trumbič: Ali se ie govorilo tam tudi že o kom drugem? Franekič: Tudi o dr. Pernariu. Zagovornik dr Hrvoj: Ali ie res. da je Hadžiia rekel, da ne smete porušiti mostu pri Martinovki? Rekel vam ie. da sme biti samo demonstracija in da ne sme biti pri tem nobenih človeških žrtev.
Franekič: Da. Hadžija ie rekel, da ne smemo nikogar ubiti, ampak da gre samo za demonstracijo.
S tem ie bilo zasliševanje Franekiča zaključeno
Zasliševanje Uubomira Kremzirja
V dvorano so nato privedli četrtega obtoženca Ljubomira Kremzirja, 19-letnega trgovskega pomočnika iz Zagreba. Kremzir je šibek mladenič in dela vtis bolehnega človeka. Na vprašanje odgovarja tiho, je-dva slišno.
Predsednik dr. Subotič: Slišali ste obtožnico in veste, česa ste obtoženi. Ali se smatrate za krivega?
Kremzir: Ne po zakonu 'm ne po svoji vesti.
Predsednik: Ali niste hoteli, da se i®pre-meni obstoječi red v državi?
Kremzir: Ne. za take stvari se sploh nisem nikoli brigal.
Predsednik: S kom ste se pajdašili in kai ste se dogovarjali?
Kremzir: Poznam izmed vseh obtožencev ^samo Franekiča in Bernardiča kot bivša člana HSS. Nisem sodeloval na nobenem sestanku in tudi nisem bil član nobene organizacije. Mene so vabili v društvo in v kavarne le zaradi tega. ker so vedeli, da se rad šalim in da sem veseljak. S politiko se nisem nikdar bavil. Vrh tega sem bil ves čas bolehen: ime! sem pljučnico in sem bil operiran na slepiču. Ko smo nekega dne sedeli v gostilni Mokos. je naenkrat počil stre! in Bernardič je rekel, da se je sam obstrelil. Prosil je. naj pozovemo avto. da se odpelje k zdravniku. V tem so že prihiteli v gostilno detektivi, ki so nas obkolili z revolverji ter nas izpraševali. koga smo zasledovali od kolodvora do gostilne. Govorili so o nekih generalih in oficirjih. Ker o vsem tem nismo ničesar vedeli. so nas izpustili.
Predsednik: Pri zaslišanju ste izpovedali. da ste vi po nerodnosti ranili Bernardiča.
Kremzir: To ni res.
Predsednik: Zakaj pa s-te potem to priznali?
Kremzir: Tega nisem nikdar priznal. N5-mam pojma, kako se ie ranil. Predsednik: Zakaj je Bernardič potegni!
revolver?
Kremzir: Menda ie bi! dobre voMe. p« Je
hote! streljati.
Predsednik: Sai b; vendar lahko pri tem koea ranil ali vsai kai razbil.
Več braniteliev: To se često doetrja. da ljudje od veselja streliajo. Predsednik: Tudi vi ste imeti revolver. Kremzir: Ne. to pa ne. Jaz v svojem živ-lieniu nisem ime1 nikdar revolverja, ga tudi nisem potreboval m sploh ne vem, kako «« z njim ravna.
Nato so bili prečitanj obširni zapisniki o zaslišanju obtoženca tekom preiskave, nakar je predsednik odredil 20-minufcni odmor.
Pred nadaljevanjem razprave je predsednik opozoril na to. da ie eden izmed sodnikov opazil, kako daje zagovornik Franekiča obtožencu znamenja z roko. kaj naj prizna in kaj naj zanika. Opozarja zagovornike na nedopustnost takega postopanja in jih prosi, nai se strogo drže zakonskih predpisov. Nato je bil prečitan še zadnji del zapisnikov o zasliševanju obtoženca pred preiskovalnim sodnikom. Na vprašanje predsednika Kremzir tudi sedaj odločno zanika svoje prejšnje izjave in vztraja pri tem. kar je izpovedal tekom sedanje razprave.
Predsednik: Zakai vas potem drugi obremenjujejo?	, , Kremzir: Tega ne razumem Branitelj dr. Lamešič zahteva, nai se rentgenološko ugotovi, kako ie bil ranjen Bernardič. da se bo dokazalo, da se je ranil sam. i i Ko so branitelii stavili obtožencu še razna vprašanja glede svojih kliientov in je Kremzir vztraia! pri tem. da nikogar ne pozna, je bilo zasliševanje zaključeno in včerajšnja razprava zaključena. Dan.v.s dopoldne je bil prvi
zaslišan Stjepan Matekovič
2lletni železolivar iz Zagreba. Matekovič je zelo močne, čokate postave, pri tem pa izgleda precej primitivno. Po ugotovitvi identitete izjavlja, da ee ne čuti v nobenem pogledu krivega, ker ni bil član nikake organizacije, od vseh obtožencev pa pozna samo Pavra, s katerim je igral skupaj v nogometnem klubu.
Predsednik: Kako je vaše politično aaan-ranje?
Matekovič: Za politiko «e nisem nikoli
brigal in me ni prav nič zanimala.
Predsednik: Obtoženi ste, da ste zasledovali javne organe v namenu, da bi jih ubili, ter da ste streljali na konjeniškega kapelama Gavrila Kaledina in ga nevarno ranili. Matekovič: Tega nisem storil. Predsednik: Ali vas je Paver k temu nagovarjal?
Matekovič: Ne, o tem sploh nismo nikdar govorili.
Ker je tudi Matekovič amilkal vsako krivdo in preklical vse svoje prejšnje izpovedi, so bili prečitani zapisniki o njegovem zaslišanju na policiji, kjer je izpovedal, da ga je Margetič nagovarjal in da je kontno pristal na lo, da stopi v teroristično organizacije. Priznal je tudi, da se je sestajal z Bernardičem in Franekičem, ki ga je hrabril, naj pogumno izvrši prevzete atentate, a če bo aretiran, naj ničesar ne prizma. Priznal je tudi, da so imeli on, Paver in Kremzir revolverje in da so na sestankih razpravljali o tem, koga naj ubijejo.
Matekovič: Vse te izpovedi niso točne. Z nikomur nišam imel kakih sestankov in nikdar se nismo kaj takega dogovarjali.
Predsednik: Zakaj ste pa potem povodom soočenja s Pavrom in drugimi obtoženci tekom preiskave priznali, da vas je nagovarjal Bernardič, ter ste tudi izpovedali, da je bil on najvplivnejša oseba v teroristični organizaciji. Priznali ste tudi, da ste prejeli od Pavra revolver in 300 Din in ste podrobno opisali, kako ste se s pripravljenimi revolverji sprehajali po ulicah in zasledovala določene žrtve, vse to pa po navodilu Bernardiča, ki vam je sporočil svoje naloge potom pavra.
Matekovič: To ni nič res. Vsega tega se niti ne spominjam, bil pa sem menda zelo razburjen, ko so me zasliševali.
Predsednik je obtožencu stavil Se nekatera vprašanja, nanašajoča 6e na prejšnje izpovedi. Matekovič je vse svoje prejšnje izjave preklical, češ, da ga je bilo v zapora strah in da sploh ni prav razumel, kaj je vse povedal. »Ničesar nisem kriv in ničesar ne priznavam.«
Za Matekovičem je prišel na vrsto 2ileh» mizarski pomočnik iz Zagreba
Filip Paver.
Tudi ta zanika vsako krivdo in pravi, da je bil z obtoženci znan le kot z bivšimi člani HSS.
Predsednik: Ali ste Maj govoriH o politiki?
Paver: Ne, to pa nikoli. Predsednik: Obtoženi ste, da ste ebaH na straži, ko je Matekovič streljal na kapetana Kaledina Paver: To pa že mi res. Predsednik: Saj 6te vendar prej prianaH. Paver: Da, a bil sem preplašen. Predsednik: Kako ste bili na straži? Ali pte bili na straži takrat, ko je Matekovič streljal?
Obtoženec postaja vedno bolj vznemirjen, se ozira na zagovornike, išče odgovora in končno razburjen prizna: Da, bil sem na straži . . . Toda nisem vedel, kaj bo Matekovič storil. Matekovič me je pozval, nag skupno zasledujeva onega oficirja. Na vogalu Hercegovačke in Istarske uliee fce je nato Matekovič oddaljil.
Predsednik: Kaj vam je rekeJ, ko je odšel?
Paver: Nič mi ni rekel. Nisem ga mogel videti, ker napravi ulica ravno tam velik ovinek. Slišal sem streljati, pa sem se preplašil.
Predsednik: Kdo vam je dal revolver? Paver: Matekovič mi ga je dal šele po»-
neje.
Predsednik: Slišali ste streljati. Ali vae ni zanimalo, da bi pogledali, kaj se je ugodilo?
Paver: To že, toda »e nisem upaj.
Sodnik dr. Kavčič pokaže obtožencu revolver in ga vpraša: AK je to va8 revolver? Paver: Da, to.
Zagovornik dr. šiasnbuk: F oliko korakov ste bili oddaljeni od Mhtekoviča, ko je streljal?
Paver: Kakih 15 korakov. Dr. štambuk: Pravite, da niste vedefi, kaj dela Matekovič? Paver: Seveda nfsem vedel, saj ga nisem
videl.
Paver je nadalje obtožen, da je dal Prpi-ču kabel za peklenski stroj in da je pomu-gal prenašati stroj v Zagreb. Na to pravi: Res je, da 6em nesel tisto profeleto košaro,
ntaem pa vedel, fca} Je ▼ oJbJ. MMH
je kaka stara obleka.
Predsednik: Ali vam jo je <M Prpič?
Paver: Da. Bil je moj prijatelj, p« i mu rad pomagal.
Pri soočenju z Matekovidem je Paver vztrajal na tem, da je «tal na straži in da nffl je Matekovič dal revolver po atentatu na kapetana Kaledina.
Po odmoru so bile prečitane izpovedi, ki jih je podal Paver povodom svojega zaslišanja na policiji. Tam je obširno govoril o Štrtakovih bombah in o tem, da ga je nameraval Štrtak naučiti, kako je treba z bombami ravnati. Po atentatu na kapetana Kaledina je Matekovič prihitel k njemu in mu izjvil, da je kapetana ubil. Pri končnem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom pa je Paver vse te izpovedi oporekel. Ob zaključku današnjega zaslišanja je ponovno izjavil, da so vse njegove prejšnje izpovedi netočne in da je res samo to, kar je povedal danes.
Kot zadnji je bil danes zaslišan 211etni trgovski pomočnik iz Zagreba
Ivan Ban,
precej šibak mladenič, ki prav tako oporeka vsako krivdo in preklicuje vse svoje prejšnje izpovedi. Dočim je v preiskavi priznal, da se je sestajal z ostalimi zarotniki, pravi sedaj, da pozna izmed vseh samo Franekiča.
Predsednik: O čem ste razpravljali na
vaših sestankih?
Ban: Naši sestanki so bili prijateljski, govorili smo. kar je pač naneslo, najčešče pa o dekletih.
V svoji nadaljni izpovedi pripoveduje obtoženec, da je bil slučajno navzoč v gostilni Mokos, ko se je Bernardič ranil. Franekič ga je spremljal domov in mu je ponovno izjavil, da se je Bernardič sam obstrelil.
Podrobnejše zasliševanje Bana se bo vršilo na jutrišnji razpravi. Jutri bosta zaslišana udi Ivan Štrtak in Velimir Mocnaj.
Že četrti vlom v iste trgovino
Tržič. 2. maja.
V	gostilni g. Zaolotnika v Krizah je bilo v ponedeljek 28. aprila zvečer precej ži vahno in šele okoli polnoči so zadnji gostje zaoustili prijazno gostilno, nakar so se odpravil; tudi domači k počitku. Gospodar Za-plotnik ie sam zaklenil vse prostore, pregleda! še enkrat vse ključavnice na vratih v trgovino in se truden vleeel k počitku. Malo nred drugo uro Pa se ie nenadoma slišal od snodai nenavaden šum. kakor da ie kdo v pijanosti zaorl vrata. Skočil ie iz oostelje. nogledal skozi akno na dvorišče in pred hišo na cesto, počakal nekoliko minut, toda nič ni zmotilo več mirne temne noči. Dozdevalo se mu ie. da je imel le hude sanje. Zopet se ie vlegel in za nekai ur trdno zaspal. Ztiutrai ie moral zaradi pogreba v hiši zeodai ustati. Prav ie stopal po stopnicah, ko mu Priteče nasproti služkinja in mu vsa prestrašena pripoveduje, da so bili gotovo tatovi v hiši. ker ie soodaj vse narobe in vse razmetano. Stooil je iz veže v kuhinjo in dalie v jedilno shrambo ter de moral ugotoviti resničnost izjav služkinje.
V	trgovini so bili vsi predali na s teža J odprti in vsa vsebina je bila razmetana po tleh. Takoi ie bilo iasno. da so vlomilci stikali za denarjem, katerega seveda niso našli, ker je g. Zaiolotnik sosed pa3te, ki mu vsak dan sproti prevzame vso gotovino in no odpošlje v svoio centralo. Pač pa je manjkal en sveženi najboljšega lakastega usnia in kakih 15 kg teletine za otroške če-velioke. Skupna vrednost ukradenega blasa 2naša okoli 2000 Din.
Vlomilci so bili ka.i pretkani. Lahko bi bili vzeli cele svežnje dragega lakastesra usnja, toda kako bi ga spravili v denar, da ne bi ©ostali takoi sumljivi! Zato so si rajši prilastili nekai takih kož. ki jih rabi vsak čevljar in menda tudi vlomilec, ki ne bo daleč od čevljarskega poklica. Iz Zaniotnikovega vi-zitieia. ki ga ie imel v predalu pisarniške mize. ie tat oobasal kakih 6 kovačev in en stotak. Boli temeljito ie pospravil v jedilni shrambi, kier je vlomil zunanja vrata in prišel na ta način v hišo. Nabasal si je kakih 7 kg težko kuhano gniat, dobro četrtino velikonočnega kolača, celo ogrsko salamo in več drugih dobrot ki jih ceni g. Za-plotnik na kakih 500 Din. Pa kaj bo jedača brez tviiače! Vlomilec io je mahnil v vežo. kier se ;ie ustavil pri pivu. S netim; steklenicami si ie pogasil veliko žejo. nato se mu ie zahotelo še vina. pa je stopil še v klet in si privoščil črnega dalmatinca precejšnjo merico. Cela škoda zna'la kakih 3000 Din.
Ko ie gospodar vse to ugotovil, ie poslal svoiega hlapca v Tržič po zastopnika zavarovalnice. kier ie zavarovan proti vlomu, sam na se ie vsedel na avtomobil in odpu-hal proti Liubliani. da ipoišče policijskesra osa in ga pripelie za zasledovanje vlomilca. Vrnil se tie okol; 10. brez psa. ker premore Liubliana samo dva dresirana policijska psa. ki imata, kar je čisto razumljivo, dela črez glavo. Obenem de obvestil o vlomu tr-žiško in oobreško orožniško postaio. ki je napravila na licu mesta potrebne popise in zapisnike. Pri ugotavljanju nastale škode je pomagal tudi trgovski potnik tvrdke »Florjan« iz Ljubljane g. Lesjak, ki je Prenočeval v eostoljubni hi»Si. Ko ie bilo že vse do-gnano. kako in kaj. se je hotel odpeljati na svojem kolesu znamke »Steyr«, ki ga je zvečer prislonil v veži na zid. Žal, ie moral sam ugotoviti, da je tudi kolo postalo plen vlomilcev.
Ves način vloma, ki ie bil že četrti pri g. Zaplotniku, kaže, da je bil vlomilec vedno ena in ista oseba, katere ni mogoče ugotoviti, ker zabriše za seboj vsako sled. Nikoli ne vtzame velike količine, temveč vedno tako malo. da tudi. če sreča orožniško patruljo na svojem nočnem izpreho-du. ne more biti sumljiv, ker vse lahko po-skrije pod suknjič. Nikoli ne pozabi vzeti tudi slaščic. Vedno pa stika za denarjem, ki ga nikoli ne dobi več kakor nekaj deseta-kov. Eno pa je gotovo, da pozna razmere pri Zarfotnikovih zelo dobro, ker pozna tudi oba ipsa, ki nista niti lajala, čeprav sta dobra čuvaja. Poznati mora trenutne prilike, ker sicer ne bi vlomil v kuhinjo, kjer ie še pred nekaj dntvi spal domači hlapec, ki se je pravkar preselil pod streho, ker se tatovi že dolgo niso oglasili. Gotovo je vedel. da leži gospodinja za. Tončka Zaplot-nikova hudo bolna in da domači že več noči zaradi te bolezni ms o zatisnili očesa. Sodil je. da so izmučeni, tako da vloma m Topotanja ne bodo slišali, in ga seveda tudi niso.
Podpirajte Osrednjo protituberkulozno ligo!
Zakon o prodaji srečk in državnih papirjev
na obroke
Zakon vsebuje stroge določbe ter ima namen onemogočiti razne zlorabe in prevare, ki so se doslej često dogajale
Beograd, 2. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ ter ministra
trgovine in industrije predpisal in progla
sil zakon okupovanju in prodajanju obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečka srbskega Rdečega križa na obroke. Zakon določa med drugim:
Po predpisih tega zakona se morejo ku-kovati in prodajati na obroke samo obveznice državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečke Srbskega Rdečega križa in to v celih komadih v njihovem nominalnem znesku.
Te vrste posle lahko vršijo: delniške kreditne ustanove, občinske, banovinske in re-gulativne hranilnice in protokolirane privatne banke, ki obstojajo najmanj že pet let.
Akcijske kreditne ustanove ter občinske, banovinske in regulalivne hranilnice so dolžne pri začetku vršenja te vrste poslov javiti to ministrstvu financ in sicer oddelku za državne dolgove in državnega kredita. Protokolirane banke morajo priložiti podatke o višini kapitala in dokaze o ob- j stoju zavoda.	i
Kreditne ustanove s kapitalom manjšim j od 10 milijonov Din in bančne poslovalnice morajo obveznice in srečke pri zaključku posla deponirati pri finančnih direkcijah ali ustanovah, ki jih odredi minister financ, pri Narodni banki, Državni hipoterkarni banki ali pri Poštni hranilnici, kjer ostanejo na čuvanju do predaje kupcem.
Prepovedano je prodajanje na obroke potom potovalnih agentov.
V času zaključitve prodaje mora biti prodajalec lastnik papirjev.
Prodajalec ne sme papirjev obremeniti. Sporazum med kupcem in prodajalcem proti predpisom tega zakona nima pravne veljave. Kup in prodajo je prepovedano spojiti s kupom in prodajo katerihkoli državnih vrednostnih papirjev, s prodajo zlatih ali srebrnih novcev ali kakimi drugimi dragocenostmi, kakor tudi ne s tem, da se vežejo ti posli 3 katerimkoli zavarovanjem ali premijo v gotovini.
Kupec postane lastnik obveznic ali srečk ter ima tudi njihove koristi takoj po kupu, kadar plača prvi obrok. Prodajalec je dolžan zadržati papirje v zastavi, dokler kupec ne plača vseh obrokov. Papirji morajo biti varno zaprti in čuvani. Prepovedano je od kupca jemati kakršnekoli obveze za zavarovanje obveznic.
število obrokov ne more biti večje od 24 in na podlagi tega ne more biti rok daljši od 24 mesecev.
Prodajalec obveznic in srečk je dolžan, da vsako prodajo redno napiše v posebno knjigo. Knjiga mora biti vezana, listi označeni s številkami ter vidirana od oblasti. Voditi se mora v službenem jeziku. Knjižiti se mora kronološko dan za dnem in mesec za mesecem. Vsak list obsega 2dela: Odplačilni list, ki se izroči kupcu in juxta, ki ostane pri prodajalcu. Odplačilni list se odtrga od juxte na perforiranem mestu, kjer je tiskan naziv prodajalca tako, da ostane polovica črk na odplačilnem listu, ostala polovica pa na juxti. Odplačilni listi morajo imeti naslov: Odplačilni list, ime in priimek ter poklic in stanovanje kupca, datum izvršitve posla, vrsta in serija prodanih obveznic ali srečk, njihovo nominalno vrednost, borzno vrednost za časa zaključitve posla in njihovo prodajnp ceno.
Glede vodstva ostalih knjig veljajo predpisi trgovskega zakona. Kupec ne more prenesti izplačilnega lista na druiro osebo brez znanja in odobritve prodajalca.
Prodajna cena vsakega kosa obveznice ali srečke, ki je predmet tega posla, sme znašati njihovo borzno ceno ob času skle
mu obenem prepove nadaljnje izvrševanj« teh poslov.
Prodajalec, ki bi prevaril kupca, se kaznuje poleg kazni, ki je predvidena v kazenskem zakonu in ki jo ugotovi in o kateri sodi pristojno sodišče, še z denarno kazniio od 5 do 10 tisoč dinarjev v korist državne blagajne in s prepovedjo nadaljnjega izvrševanja teh poslov.
Vse druge kršitve odredb tega zakona se kaznujejo z globo do 10 tisoč dinarjev v korist državne blagajne, v .ponovnem primeru pa z denarno kaznijo in s prepovedjo izvrševanja teh poslov.
Kazni po tem zakonu bo izrekla po zaslišanju prodajalca v prvi stopnji pristojna finančna direkcija. Proti sklepu finančne direkcije se sme prodajalec pritožiti na ministra financ v roku 15 dni po dostavi kazenskega odloka. Na odločitev ministra financ je dopustna pritožba na državni svet neposredno v roku 3 dni po sprejemu formalnega sklepa min. financ. Izrečene kazni se iztiTjaio takoj in ostanejo zastavljene pri finančni direkciji, ki je izdala sklep o kazni, dokler ne postane izvršna. Kršitve po tem zakonu zastarajo Po 2 letih.
PREHODNE DOLOČBE.
Nakupi in prodaje te vrste, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona m kojib popolna likvidacija ne znaša več kot 6 mesečnih obrokov, ne spadajo pod določbe tega zaona.
Mesec dni po uveljavitvi tega zakona J» vsak prodajalec dolžan predložiti ministrstvu financ spisek preje sklenjenih nakupov in prodaj, ki še niso popolnoma likvidirane^
Revizija čsl.-madžarske trgovinske pogodbe
Praga, 2. maja. h. Češkoslovaška vlada je izročila madžarski vladi noto, v kateri zahteva delno revizijo trgovinske pogodba z Madžarsko. Danes je češkoslovaška vlada vprašala v Budimpešti, ali je madžarska vlada pripravljena pristati na tako revizijo trgovinske pogodbe. V Budimpešti je danes popoldne razpravljal ministrski svet o tem vprašanju. Odločitve do večera v Prago še niso sporočili. Češkoslovaška vla-t da zahteva, da madžarska vlada v najkrai« šem roku odgovori.
Nesreča kanadskega parnika
Ouebec, 2. maja. AA. Parn.fk »Cotiland* s« Je stioči ponesreči! n« reki Sv. Lavrencija. PoteSrf so brli p.r«peliie«M na ob a Jo s pomočjo rcš>fcc
Pomanjkanje živil v Rusiji
Moskva, 2. maia. s. KaKnil
je v srotvom o narodnem položaju danes izjarviil, da ■fre1>a obžalovati, da v RnsiH še ni mogoče odpraviti krušne karte. Te pa so po-trelro«, da se zagotovi presfcfar mest z živ iti.
Letalska zveza med Monakovom in Milanom
Milan, 2. maja. AA. Med Milanom
in M ■"»tako v ©m na Bavarskem je bil o-tvor.je« letalski promet preko Bfewnerja. Polet traja 2 uri in pol.
Borba za Davisov pokal
nitve posla in največ do 18 % kapitala iz naslova kapitala in stroškov, ako število mesečnih obrokov ne presega 12, ako le število obrokov večje kakor 12. se sme prodajna cena zvišati preko 18 % in to največ za 1 % od vsakega mesečnega obroka preko 12.
Kupec je dolžan točno v roku plačati dogovorjeni obrok. Ako ga po pogojenem roku ne plača tekm 15 dni. je prodajalec upravičen. da v prihodnjih 7 dneh proda vrednostni papir na domači borzi, ali da ga prevzame sam po borzni ceni.
DRŽAVNO NADZORSTVO
Ministrstvo financ (oddelek za dolgove in državni kredit) in finančne direkcije na področju svoje teritorialne pristojnosti smejo s svojimi organi vsak čas izvršiti pregled te vrste poslovanja.
Državni organi, ki vrše pregled, so dolžni, da v knjigah prodajalca pismeno uko-tove najdeno stanje.
Vsi prodajalci so dolžni imeti uradno borzno tečajnico naibližnje domače borze in jo staviti na razpolago državnim organom pri pregledu.
PRESTOPKI IN KAZNI Kdor ne izpolni predpisov tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din v korist državne blagajne in se
Po včerajšnjih igrah vodfta Jugoslavija proti Švedski 1:0 iti Japonska proti Madžarski 2:0
V Beozradu in Budimpešti se j« včeraj priSeta borba dveh parov, Jugoslavije m Švedske "ter Japondske in MadžarsJte za Davisov pokal. Prvi dan je potekel za JugosJaviijo ugodno. Fnedr-ich je premagal Raimfoerga, fera Scharer - Sedc-rstrom pa je bilo ugodno za SchaieTje radi tenne prekinjena. Japonska si je priborila dve točki. V naslednjem poročili.
Beograd, 2. maja.. Na igriščih Tenis MiAa sta, se srečali danes pred mnogobrojnim občinsitvom dve single igri med Jttgoslovenom Friedrickodn in Švedom Ramibergom in Jugoslovenom Scha-ferr.cm in Švedom Sedersiromom. Fricdrick }e premagal svojesa nasprotnika v 5 setih 6:3, 1:6, 6:4, 5:7, 6:4. Partija Schafer - Sederstrom je bita prn stan.ju 4:6, 6:3, 6:1 prekinjena in se oada-ljnije jutri. Jugoslavija vodi torej 1:0 in m» mirK>go igleda, da si pridobi jutri še drugo točko. Pole« teiga se vrši jutri double igra Schafer-Radovič proti Ramberg-Sederstrom.
Budimpešta, 2. maja. Današnji reMifta^? iger w Davisov pokal s© bili: Harada (Japonska) protf Kelorlmg (Madžarska) 2:6, 6:3, 8:6, 6:2. Ot* (Japonska) : Takacs (Madžarska) 6:1, 6:4, 6:0.
Češkoslovaška - Madžarska remis
Praga, 2. maja. h. Danes se je vr§i!a nogometna tekma med češkoslovaško in madžarsko reprezentanco, kj je z 1:1 (0:1) ostala neodtačena-Češki listi poudarjajo nazadovanje češkoslovaškega nogometa, ki je s tem neodločenim tczhiL tatom proti Madžarski zopet doživel poraz.
+
Mestni pogrebni nrtd obStne Ljob!j®n»
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stan oče, brat, stric in tast, gospod
FRANC PIŠLAH
strojevodja drž. železnice v pokoju
dne 2. maja 1930 ob pol 7. uri popoldne, v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, dne 4. maja 1930, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pod Rožnikom cesta VTU, št. 4. podaljšana Svetčeva ulica.
V Ljubljani, dne 2. maja 1930.
Globoko žalujoči ostali, i!
Danes premiera ob 4*9 7« in 9«
Grandiozni zvočni film
po slaTni noTeli L. X. Tolstega

»Beli vrag«.
Junaški epos iz kavkaških gora. vlogah
Ivan Možuhin
Lil Dagover ln Betty Ariiaiin
Srditi boji med Kozaki, Čerkezi in Tatari. Razkošje carskega dvora v Petrogradu. — Romantična ljubezen lepe baletke. — Ljubavne avanture carja Nikolaja L — Balet petrograj-ske velike opere. — Junaška borba in smrt za domovino.
ELIT9TI KINO MATICA
T E L E F O K 2124
Maši kraji in ljudje
Prihod češkoslovaških strojnikov
Maribor. 2. maja
I>anes ob po! 15. so prispeli v Maribor Bara ekskurzije federacije strojevodij CSR. Ekskurzija šteje skupno 215 članov in jo vodi predsednik federacije z. Stuchly. Ze v Spili e je šla izletnikom naproti tričlanska demrtaciia jugoslovenske organizacije strojevodij in iih prisrčno sprejela. V Maribora ie krajevna skupina strokovne zveze strodevodij Jugoslavije pripravila eo-rtoan iz bratske Češkoslovaške uprav slovesen sprejem in pogostitev. Ves kolodvor je bfl okrašen, vhod in peron kolodvora z zelenjem in zastavicami, na tirišču sta plapolali na visokih drogih dve veliki državni zastavi, a na četrtem tiru. kjer je obstal posebni vlak z gosti, je bil postavljen okusno izdelan slavolok z dvema jugosloven-skima in eno češkoslovaško državno zastavo ter z napisom: Dobrodošli, bratje strojevodje češkoslovaške republike. Ves peron m ves prostor tik do tira, po katerein je pripeljal vlak z gosti, ie napolnilo občinstvo in ko je prispel vlak, je zadonela pozdravna koračnica železničarske godbe »Drava« in oglušujoči vzkliki mnogoštevilnega občinstva.
Navzoči so bili odeg zastopnikov ždez-ničars-kih organizacij tudi zastopniki državne uprave z obema sreskima poglavarjema na čelu. zastopnik mestne občine, nadalje zastopniki Češkega kluba. JČ-lige in drugi Prvi je pozdravil goste sr. Pavel Dežman v imena centralne norave udruženja jugo-skrvenskJh strojevodij, za njim v hnenu državne uprave sreski načelnik dr. Hacm, mariborski poverjenik udruženja strojev o-dfi Tolfčič, šef kurilnice inž. Vidic, zastopnik mestne občine masrrstratni svetnik dr. P od osek, v imenu upokojenih strojevodij Vavroušek v češkem jeziku, v imenu Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev Rudolf Tumpei. v imenu centralnega odbora Udruženja jugoslovenskih železniških uradnikov Vedemjak, za JČltgo in Če-Ski klub svetnik Knop v češkem ieziku. Dame so razdelile gostom cvetne. V imenu izletnikov se je zahvalil za lep sprejem vodja eksfcnrziie g. Stuchlv, nakar je godba »Drave« zaigrala češkoslovaško himno, pevski zbor »Drave« pa ie zapel tudi več pesmi. Tzipred kolodvor? se je nato razvila po Aleksandrov^ cesti imporaatna povorka. Domače občinstvo ie spremilo goste do hotela »Orel«, kier ie zveza strojevodij priredila gostom kosilo. Kmalu po pol 11. so se izletniki s svoiim posebnim vlakom odpeljal proti Zagrebu. Na Pragerskem jih }e pozdravil še tamošnii poverienik udruženja strojevodii z. Krepek. Gostje so odpotovali preko Zagreba v Beograd, kier bodo ostali dva dni. nato na posetijo Sarajevo, MostaT. Dubrovnik. Kotor, Korčulo. Hvar in Spfat odkoder krenejo preko Zagreba v Ljubljano. kamor bodo prispeli 11. t. m. :ri«trai. 12. maja napravijo izlet na Bled, odkoder se nato vrnejo v svojo domovino.
Habent sna fata libelli...
Cerkniško jezero Je tegubflo te dni dva verna oboževalca. Bližji po življenju mu ie bil akad. slikar FTarnio Sterle. Vzrastel je skoro tiik rib niegovem bresm. V nizki, po-hlevni kovačnici ob cesti skozS razpotegmleno Dolenfio vas ie vihtel njegov otče ves božji dan kladivo in pritiskal meh. zvečer na ie stopil sajast in z žuliavitmi dlanmi v Ttratnikovo gostilno med možake. Vsak teden sta s staro dobričimo Bianzauiiem ugibala. kako bodo kai loterijske številke na Trst in Gradec.
•»•Kar orrleeffi bi se ml kaki denarcf«. je deial »Francelina bi dal rad v šolo. Za kovača ne bo. že vidim, da ne bo. Tudi nad-TTČfteli Šest oraviio. da ne bo. Samo risal bi. To rrni na gTe od same?a vranča. Le Podelite. kai ie spet danes uštimal«. Trvlekel j« irza usniaitega predpasnika skrbno zgani en narnr in ga razgrnil po mizi. Vsi «mo tako! spoznali na njem kovačev obra*z. ki bi ga še fotogra-f ne pogodil bolje.
Ne vem. ali ie kai oomogla loteriia afi ni, toda Franceli ie res odšel v Luiblijano in na Dunai i« ie narisal še toliko imenitnih obrazov. Pa če ie le utegnil, se ie spet oglasil doma. stopil k jezeru in oblezel vse niegove kotičke, od temne Karlovice pa tia do idiličnega Zadniega kraja. Sam ni vedel, kam b; s to tiho lepoto, tako na široko razCTnje-no med Slivnico in Javornikom. pa doli do Križne gore ...
• Onkraj Slivnice leži košata vas Besninie. Tam ie dolgo let odganial begunjsko mla-dež nadučiteli Mfha Kabaj. krepka vipavska
grča Da mehka, topla duša. Tudi njega je neštetokrat zvabilo iezero. da mu je poznal že vse skrivnostne požiralnike in bruhalnl-ke od Vodonosa in Rešeta pa tia do Suha-dolce. Ko so se oo vojni čedalje bolj oglašali izletniki v ta zeleni obmejni kotiček, je Kabai uvide! živo potrebo po priročnem opisu^ Cerkniškega jezera. Tako sta se dobila Sterletom in sta izdala lepo ilustrirano kniieo o tem velikem prirodnem čudu. Kabai ie dal tekst. Sterle ilustracije. Tako sta skupno položila v to delce kos lepote, s katero iu ie opajalo iezero leto za letom, kos razgibanega življenja te zelene Kraške oaze.
Habent sua fata libelli... Kdo od njiju, ki sta napisala to toplo knjigo, bi verjel, če b; iima bil takrat dejal, da oojdeta daleč vsaksebi, pa iu bo vendar dohitela smrt isti dan in skoraj isto uro... Tam pod Kamniškimi planinami so včeraj zagrebli Kabaia, daleč ob megleni Temzi je zgrmela zemlja na Sterletovo krsto, čez Cerkniško jezero je gnal vihar tisto uro težke valove in pel v njih svoj divje-pobožni Requiem...
_	V. Mazi.
Jubilej obrtnika
Dne 1. t. m. je praznoval Ljubljančan gospod Josip Eberle 301etnico obstoja svoje obrti in trgovine. Izučil se je v Ljubljani pri g. Rudholzerju, nakar je odšel v tujino, da bi se izpopolnil v svoji stroki. Dne 1. ma-
ja 1900 j« otvoril malo trgovino »a Mestnem trgu v sedanji Čud novi hiši. V teku 30 let je s svojo brezprimerno pridnostjo in poštenostjo povečal in razširil svojo trgovino v taki meri, da slovi kot ena najpopolnejših v Sloveniji. Njegovim številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo let dela v procvit svoje trgovine.
III. kongres slovanskih geografov in etnografov v Jugoslaviji
V dneh od 4. do 17. maia se bo vršil v Jugoslaviji III. kongres slovanskih geografov in etnografov.
Prvi kongres geografov ter etnografov iz slovanskih držav se je vršil 1. 1924 v Češkoslovaški. Iniciiativo zanj so dali odlični zastopniki te vede med slovanskimi narodi, v prvi vrsti pokojni Jovan Cvijič. ki je bil no znanastvenem slovesu ena najodličnei-ših avtoritet med Slovani.
Drugi slični kongres je bfl v Poljski 1. 1927.. a tretii je letošnji kongres, ki se vrši v naši državi.
Kakor pred tremi leti na Poljskem, tako se tudi letošnji shod slovanskih geografov ter etnocr. vrši v obliki potovalnega konjrre-kongresa. tako da imaio udeleženci kongresa. tako da rmaio udeleženci možnost opraviti svoie strokovne in organizacijske razgovore. imeti znanstvena predavanja iz geografije ter sorodnih ved. Iffcrati pa si na potovaniu ogledati naiinteresantnejše značilnosti zernlie in prebivalstva.
Letošnji kongres bo priče! v nedeljo 4. t m. v Beogradu, kier bo slovesna otvori-
tev ter prva predavanja. Naslednji dan. 5. maia se bodo odpeljali udeleženci z ladjo po Donavi skozi Železna vrata in nato čez Zaiečar. Kniaževac ter Niš v Skoplje. ki si ga bodo ogledali natančneje: tam bodo tudi predavania. Iz Skoolia bo potoval kongres čez Kosovo do Kosovske Mitrovice. odtod na z avtomobili skozi sotesko ob Ibru do Kraljeva ter dalje z železnico čez Čačak v Sarajevo in preko Mostara k morju. Na-dalini oddelek potovanja bo posvečen Dalmaciji. ki si io bodo ogledali od Dubrovnika do Solita, odkoder se bodo podali skozi Liko in čez Karlovac v Ljubljano.
V	LJubljano bodo prispeli udeleženci kongresa v sredo. 14. t. m. okrog sedme ure zvečer, prenočili bodo tu in si naslednji dopoldan ogledali mesto, popoldne pa se bodo odpeljali na Bled. odkoder se bodo že zvečer povrnili ter odpotovali takoj dalje v Zaereb. V soboto. 17. t. m. se bo kongres v Zagrebu zaključil in gostje se bodo razšli.
Na kongres so se priglasili geografi in et-nografi razen sovjetske Rusiie iz vseh slovanskih držav, v prvi vrsti oa iz češkoslovaške in iz Poliske. Vseh udeležencev kongresa bo blizu 200.
Kongresi slovanskih geografov imaio do eni strani smisel strokovnih sestankov slovanskih znanstvenikov, na katerih nai se obravnavajo strokovna vprašanja v obliki predavani in diskusije. Da se omogoči smo-trena orsranizaciia vsega dela. so se predavanja razdelila na osem sekcfi. za vsako panogo geografske in pomožne znanosti posebej.
Dalie imaio kongresi pomen tesnejšega osebnega kontakta med znanstveniki geografske vede in sorodnih strok iz vsega slovanskega sveta, kar gotovo izdatno pripomore k zbliževanju med slovanskimi kulturami.
Končno t>a izvršiio slJčni kongresi ogromno nalogo, da seznanilo goste z razmerami v državi, v kateri se kongres vn5i. Ne more se dovoli nazlasiti. kako velikega pomena le ta učinek. Sai smo se Slovani v preteklosti tako malo poznali med seboi in smo !e prečesto razmere pri svojih bližnjih ali daljnih sorodnikih gledali skozi tuia očala. Na kongresih, ki so organizirani kot potovanje. pa se da gostom najlepša prilika, da si sami ocledaio zemlio ter njene prebivalce, gospodarske razmere ter naprave in se se-znaniio skratka s stanjem, v kakršnem se država nahaia. Marsikak predsodek se ob tel priliki razblini v nič in mnogi vtisi se tu porodiio. ki ne izgineio nikdar več. če še Domislimo, da gTe tu za geografe, katerih živliensko delo ie proučevati in o opis m'a ti ravno mnoge najbolj vidne in rekli b; — aktualne ooiave v zemlji in v narodu, potem moramo Pritrditi, da pomeni dobra organizacija in dobra izvedba takega-le potovalnega kongTesa najboljše sredstvo za seznani en ie tuiine #z domačijo, za propagiranje lastnih vrednot v vnauiem svetu, skratka za uveliavlienie vloge lastne države v vna-niem. zlasti oa slovanskem svetu.
Samomor starca v Savinii
Celje, 2. maja.
V	četrtek 1. maja je bilo najdeno v strugi Savinje pod železniškim mostom v Tre-merju pri Celju truplo starejšega moškega. Truplo je viselo na nekem drevesnem štoru ob bregu. Splavarji, ki so truplo našli, so o svoji nenavadni in žalostni najdbi obvestili orožnike. Truplo je bilo z vozom prepeljano v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališča, kjer bo tudi pokopano.
Celjski orožniki so takoj uvedli preiskavo m so kmalu ugotovili identiteto utopljenca. V mrtvecu so spoznali 65Ietnega bivšega zidarja Valentina Juharta, rojenega v Braslovčah in pristojnega v Petrov če pri Celju. Juh a rt je prebival v zadnjem času v Pečevniku pri Celju. Ker je trpel na težki neozdravljivi bolezni in ker je
zaSel ▼ veliko bedo, se je že dalje časa pripravljal na samomor. O tem je tudi veliko govoril s svojimi sosedi. V ponedeljek se je pa končno odločil za smrt, ki jo je poiskal v hladnih valovih Savinje.
Protituberkulozni dnevi
Kaj storit}, da se strašna bolezen tuberkuloze zatre
Te dni — 3. do 5. maja — praznujčmo kot proti tuberkulozne dneve. Namen te proslave je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socijalni bolezni, jetiKi.
Ne poznamo nadloge in bolezni, ki bi leto za letom brez prestanka zahtevala toliko smrtnih žrtev vsepovsod po svetu, kakor ravno tuberkuloza. Ona je kužna, nalezljiva; prehaja io širi 6e od človeka do človeka. Jetične kali zaidejo v jed ali pijačo, posuše se v prah, ki z zrakom sili v pljuča. Prilik za okuženje je nebroj.
Radi izredne trpežnosti in žllavosti bacila jetike s samim zdravilom poljubne vrste tej bolezni ne pridemo dovolj do živega. Preizkusiti je treba razne načine, spojiti in organizirati vse učinkovite metode borbe proti tuberkulozi, razprestš mreže organiziranega boja na vse strani in na vsakega človeka šele potem bomo doživeli nagel umik jetične pošasti na vsej črti, šele nato znatno omejili število smrtnih izgub vslad nje.
Vsakdo izmed nas mora po svojih možeh sodelovati v boju proti tuberkulozi, zakaj vsak človek se po njej okuži, vsak lahko zboli, a sleherni bolni poedinec je laliko vir okuženja in bolezni za druge.
Poglejmo okoli sebe, da vidimo, kako se vrši boj zoper jetiko dandanes! Poglavitna naloga v tem boju je odstranitev kužnih virov, to je bolnih ljudi s kužnim izmečkom. Te bolnike je treba osamiti, izolirati. Ozdravljivi slučaji spadajo v bolniške zavode (bolnice za tbc. zdravilišča), neozdravljivi v hiralnice, deloma v bolnice ali vsaj v lastno sobo na njih domu. Zdrave ljudi pa je potrebno vestno poučevati glede ravnanja in načina življenja, da enkrat ne podležejo zavra t ni bolezni.
Žalostna je slfka, bi jo nudi bodba proti jetilci okoli nas dandanes. Tako potrebna in uujna odstranitev kužnih izvorov je splošno nemogoča. Saj nimamo dovolj zavodov (bolnic, zdravilišč, hiralnic), ki bi bili široki javnosti t tej bolezni dostopni in ki bi zadoščali za dalje časa vsaj znatnemu delu naših bolnih rojakov. Še manj pa je izvedljiva izolacija, osamitev bolnih ljudi ▼ lastnem domu. OOcuževanje se vrši naprej, otrjci obole po starših, mnoge rodovine ta-korekoč izumirajo.
Predpisi glede čuvanja pred okuži tvijo r javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje ondot, kjer je obešena tablica s prepovedjo pljuvanja ali kajenja, to vse je nekaj navadnega. V oddelkih za nekadilce na vlaiku si je breba zrak brez škodljivega dima šele priborili. Prav tako je večkrat v avtobusih. Gostilne, pivnice, ki eo dostikrat pravo leglo in zbirališče vsemogočih kužnih kali, rastejo nove iz tal. Žalostno, prav žalostno je vse to.
Ves protituberkulozni boj Je doslej obstojal večinoma v skromni borbeni sili borcev v najhujšem bolezenskem metežu: ▼ bolniški sobi, v zavodu ali v lastnem domu. Že zdavnaj je napočil čas, da ves ta boj prenesemo tja, kjer so kemične tvornice sa rojstvo j etičnih projektilov, kužnih bacilov. Neobhodno je potrebno ločiti jetične od zdravih. Zato pa morajo rasti te tal — čeprav s še tako težkimi finančnimi žrtvami — zavodi za tuberkulozne, bolnice in ljudska zdravilišča; v drugem redu moramo polagati skrb za zdrava zračna stanovanja, v tretjem redu pa nuditi pouka in prilik za krepitev ljudskega organizma.
Zavedajmo pa se, da je izolacija Jivih kužnih virov naša prva in najvažnejša naloga. Zakaj tudi v slučaju prestanka stanovanjske krize in kljub morebitni visoki stopnji telesne kulture bo — žal! — še vedno mnogo tuberkuloze na svetu. Ne pozabimo tega dejstva!
Se besedo bolniku samemu: zavedaj se, da si lahko ti vzrok in povod za okužitev in obolenje drugih. Zavedaj se, da so že nešteti zakonci, bratje, sestre bili v svojem neprimernem ponašanju v bolezni vzirok smrti svojih otrok, bratov, sester... Zato pa se moraš — v slučaju lastnega jetienega obolenja — po svoji vesti najpazJjivejše ravnati po predpisih, ki ti jih daje zdravnik ali druga poučena oseba. Bistvena tozadevna navodila se glase: Ako le mogoče, imej sobo sam zase. Kadar kašljaš, drži glavo vstran, a pred ustrni imej robec. Tvoje perilo, posodje, jedilno orodje naj se daje zase, pri čiščenju ali pranju naj se prekuhava v vreli vodi. Vsako jutro naj ti strežna oseba z vlažno krpo obriše posteljo, pohištvo, stene. Pljuvanje bodi dovoljeno le v plju-valnik, ki imej razkuževalno tekočino (malo lizola, sanitola v vodi). Okna Imej po možnosti vedno odprta. Zdravih ljudi ne pu-
Zbirajmo sredstva za splošen boj jetiki!
55aj bUžje od 2 m k sefcfi, riast! pa ne otrok.
V slučaju da nimaš sobe zase, naj bodo ležišča vsaj po 2 m oddaljena eno od drugega.
Zavedajmo se vsi brez izjeme velikih lastnih dolžnosti, ki jih imamo ▼ bolezni in zdravju do drugih, pa bo tudi jetična pošast primorana k naglemu umiku.
Osrednja proti tuberkulozna liga.
Krajevna protituberkulozna liga v Celju
Celje, 2. maja.
Sinoči se je v mestni posve+o-valnici sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev proti tuberkulozne lige. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika g. dr. Gorioan Alojzij, mestni načelnik; za podipreds. dr. Rebern.ik J^ šef Zdravstvenega doma; m blagajnika g- Gor up Anton, gimnazijski profesor, in za tajnika g. Šmigovc Viktor, upravitelj ekspoziture OUZD v Celju. Pripravljalni odbor je na tej seji sklenil, da se bcxio ob borbenih dnevih prof j tuberkulozi 3., 4., 5. maja in naprej nabirali člani in članarina ter prispevki.
Vsi odborniki dobijo v t« svrho nabiralne pote, da vsak v določenem krosu pridobiva člane, članarina znaša: za rednega člana letno 12 Din, za podipornega letno vsaj 50 Din, a ustanovni plačajo enkrait za vselej 1000 Din. Ko se nabere zadostno število članov, se takoj skliče ustanovni občni zbor krajevne proti-tuberkulozne liga. Namen lige je z vsemi sredsitvi pobijati jetiko, podpirati in skrbeti za zdravljenje in zaščito tuberkuloznih bolnikov ali po tuberkulozi ogroženih oseb, oitrok in družin, ustanavljati m vzdrževati prot ituiberkniioztie dispanzerje, okrevališča, zdravstvene kolonije itd. Naloga krajevne lig« je tore! izredno velik«.
Ker }e troberioirioza med mestnim kakor med oko luškim prebivalstvom zete razširjena, so krajevno ligi mujno poiretai viri in sredstva za nspešno zdravljenje in pobijanje jetike. Zaradi tega se bo krajevna Hga ob borbenih dnevih in prihodnje dni po svojih odbornikih obrnila do meščanov okoliškega prebivalstva s prošnjo za •izdatno denarno pomoč in z vabilom na pristop k Jigi.
Caistna radera io dolffinost vsafco^ar fn
družine je, da }e član krajevne profribuberkulozne lige. Vsak narod pokaže svojo kuttaro s tem, kako skrbi za svoje zdravje. Zato vsi na branik ba v bojno četo za narodovo zdravje!
Dve žrtvi šmarnice
Gornja Radgona, 3. maja.
Žrtev Smarnice je postal te dni posestnik Meglic iz Bolehnec. Imel je svoje gorice pri Sv. Duhu na Stari gori, kamor je pogosto hodil pit lastni pridelek šmarnice. Pred kratkim ga je obiskal njegov sin, ki se je dalje časa nahajal nekje na Hrvatskem. Minuli ponedeljek sta se podala oba v gorico pri Sv. Duhu in tamkaj popivala dalje časa. Od preveč zavžite šmarnice je končno posestnika Meglica, ki je bil okrog 60 let star, zadela kap. Ostal je na mestu mrtev.
Nekaj dni pred tem je 621etni delavec Andrej Kurbus iz Kraljevcev v vinjenem stanju stopil v Rakuševo kolarsko delavnico v Kraljevcih. Kakor pripovedujejo, si je hotel tamkaj skuhati krompir, ter je zanetil ogenj. Po nesreči pa so se vžgale saje in naenkrat je bila vsa delavnica v plamenu. Zaradi viharnega vremena so padle iskre tudi na bližnjo stanovanjsko poslopje. Ogenj je uničil do tal delavnico z vsem kolarskim orodjem, in prav tako stanovanjsko hišo, od katere so ostale le gole porušene stene.
Nerodni požig al ec, lri je bil aretiran šc istega dne, je dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je bil' od šmarnice pijan ter da ni vedel, kaj je počenjal. Izročen je bil v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
Danes je protituberkulozni dan! Kaj si storil za zatiranje jetike?
Živčno bolnim in otožnim mitji mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vpoTabo »Franz Jrv. sefove« grenčice pri težkih obolenj i fi možganov in hrbtnega mozga najtoplo je priporočati. »Franz Josefova« gren-eica se dobi v vseh lekarnah, droge-riiah in špecerijskih trgovinah._
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota. 3.: Vdova RoSlinka. A. Nedelja, 4.: Velika abeceda. Ljudrfka preJ*
stava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 5.: Vihar. B.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20.
Sobote, 3.: Norma. E.
Nedelja, 4.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izvem. Ponedeljek, 5.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob pol 21. Sobota, 3.: Cirkuška princesa. A. Gostovat
nje beograjske operete. Nedelja, 4 ob 20.: Koncert kvarteta Tjrcfo-ljanske »Glasbene Matieec Draimetea cene.
CELJSKO GLEDALIŠČ®.
Začetek ob 20. zvečer
Sobota, 3. maja ob 20.: Herman Celjski. Go»
etovanje Mariborčanov. Nedelja, 4. maja ob 16.: Hermam Celjfeiki. —» Ob 20.: Caričine Amazonke. Gostovanja Mariborčanov.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. maja: NeiopiT. Gostovanje
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Din. 8.—, velika tuba Din. 13.—, četkica za zube Din. 20.—. Leo-Werke A.-G„ Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. 9
s z mita	raz-
r a	red
{• (V. razred) drž. razr. loterije
■ so dospele in Jih morejo naši igralci obnoviti do 5. t. m. 8. t. m. se bo pričelo žrebanje, ki bo trajalo ves mesec. Posestnike naših srečk ^fc bomo redno obveščali v časopisju o izžrebanih srečkah.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra 19
Domače Testi
* Kraljica Marija s princi v Splitu. Kakor javljajo iz Splita je dvorni vlak z Nj. Veličanstvom kraljico Marijo, prestolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom in Andrejem v sredo popoldne prispel v Split, ki je bil tem povodom ves v iugoslo-venskih zastavah. Na obali se je bila zb;ala velika množica ljudstva ter zastopniki oblasti in korporacij z banom dr. Tartaglio in županom dr. Račičem na čelu. Ko je dvorni vlak privozil na postajo, je vojaška godba zaigrala državno himno, ki so io navzoči navdušeno aklamirali. Mestni župan in ban sta pozdravila kraljico ter visokim gostom želela prijetno bivanje v Splitu. V imenu Sokola je gospodična Dobra Giulič Izročite ob navdušenih ovacijah kito cvetja. Ob treh popoldne je kraljevska rodbina prispela v penzijonat »Split«, kjer je visoke goste pozdravil domačin Trumbič. Na poslopju je bila ob prihodu izvešena zastava. Kraljica ostane v Splitu mesec dni.
*	Dar kraljice šolskim poliklinikam. Nj. Veličanstvo kraljica Marija je podarila šolskim poliklinikam 100.000 Din z željo, da se ta denar porabi za organiziranje poletnih okrevališč, v katerih bi se bolehni in siromašni otroci krepčali in zdravili v dobi šol. skih počitnic.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva gdč. Vladimira Abramova in g. Vladimir Volovšek.
*	Napredovanje gledaliških igralcev.
Uradno se objavlja ukaz o napredovanju gledališkega osobia. Izmed članov ljubljanskega narodnega gledališča so napredovali v višjo skupino gg. Ivan Cesar, Leopold Kovač in Osip Šest.
*	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani 16. junija ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pri-pust k usposoblienostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 31. t m. v rokah izpraševal-ne komisije. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala.
*	Poroke. V Begunjah pri pri Cerknici se je poročil bivši mnogoletni župan in deželni poslanec g. Ivan Vehovec, rodom iz Žužemberka, z gdč. Greto Poznikovo, učiteljico v Begunjah. — V soboto se je poročil v Teharjah g. Tonček Pajk, trgovski mani-pulant v tovarni perila v Gaberiu pri Celju, z gdč. Zlatko Tomažičevo, hčerko naduči-telja g. Tomažiča, rodom iz Kanala na Primorskem. V Slavonskem Brodu se je poročil g. Lovro Vavpot, rodom iz Slovenj-gradca, z gdč. LjeTko Feričevo, hčerko pokojnega majorja. — Vsem trem parom obilo sreče!
*	Otvoritev telefonskega prometa Novo-mesto-Wien-Graz. Dne 20. aprila se ie otvoril telefonski promet med centralo Novo mesto in centralama Wien in Graz. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša v relaciji Novo mesto-\V5en 46.20 Din, Novo mesto-Graz pa 37.95 Din.
*	Birokratizem pri bankah. Naš naračnik iz Ljubljane nam poroča: Iz Rige na Lati-škem sem prejel denarno pošiljko. Denar je bil s točno označbo mojega ljubljanskega naslova brzojavno nakazan na podružnico neke praške banke v Beogradu. Ta zavod je 11. aprila nakazal denar ne morda meni naravnost, temveč neki ljubljanski banki in to zopet brzojavno. Mene je o tem obvestil pismeno. Obvestilo sem prejel 14. aprila, istočasno ie prišlo tudi pismeno obvestilo dotične ljubljanske banke, da je dobila iz Beograda za mene brzojavno denarno nakazilo in da mi je nakazani znesek poslala po — Poštni hranilnici. Naslednji dan sem denar res prejel. Kljub brzojavnim nakazilom je bilo treba za to ravno toliko časa, kakor če mi bil denar poslan iz Rige kar po navadni pošti, samo da bi si v tem primeru prihranil stroške za dvakratno brzojavno nakazilo in pa za bančne transakcije. Ta izkušnja me je tem bolj presenetila, ker se ravno iz gospodarskih krogov tolikrat slišijo pritožbe nad birokratiz-mom.
katere se je udeležil tudi komandant IV. ar-mijske oblastj general Matic.
*	Nova šolska ladja za vojno mornarico.
V torek je na admiralski iahti »Vila« prispel v Split komandant vojne , mornarice admiral Wickerhauser. Posetil je izvršilni odbor Jadranske Straže ter ga obvestil o poteku priprav za gradbo šolske ladje za našo vojno mornarico. Po njegovih informacijah vlada v nemških ladjedelnicah veliko zanimanje za gradbo šolske ladje naše vojne mornarice in je bila izražena želja, nai bi se rok za tozadevne oferte podaljšal do 10. t. m. Želji se je ugodilo in se bo torej šele sredi tekočega meseca vedelo za definitivne. načrte za šolsko ladjo, ki jo bo Jadranska straža poklonila naši mladi vojni mornarici.
*	Danski turisti v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Sarajeva, je prispela tjakaj skupina danskih turistov, ki so si ogledali Sarajevo in okolico ter potem odpotovali v Dubrovnik in ostala mesta na naši riviieri. Ekskurzijo je organiziralo Dansko turistično društvo.
*	Izlet hrvatskih turistov na Pohorje. Hrvatski turistični klub »Sljerne« priredi iutri za svoje člane skupni izlet na Pohorje in sicer do Mariborske in Ruške koče. Železniška vožnja do postaje Hoče.
*	Pevski kvartet Glasbene Matice Iz LJubljane nastopi danes v Slov. Bistrici in v nedelio 4. t. m. v gledališču v M<arib-airu z izbranim sporedom naših umetnih in narodnih pesmi.
Šefzdravnik zdravilišča
Dr. F. Kolterer
v Rogaški Slatini
naznanja zopet vsem gg. kolegom svojo kopališko prakso z dne 1. maja (otvoritev sezone).
* Proslava Zrinjskega in Frankopanske-ga dneva. V vsej naši državi je bH dne 30. aprila proslavljen spomin na tragično smrt hrvatskih narodnih mučenikov bana Petra Zrmiskega in Krste Frankopana. V cerkvah so se vršHe maše zadužniee, po šotah pa predavanja in akademije. Posebno slavnostno se je proslavil spomin na mučenika Zrhijskega in Frankopana v Zagrebu, kjer je tudi 35. pehotni polk Zrtniskega in Fran-kopana priredil veftko žatao manifestacijo,
Novo!	Premiera!
Victor Mc. Laglen
in lepa
Lois Moran
v filmu senzacij in ljubezni
NOČNI GUSAR
Ob 4., pol 8. in 9.
KINO IDEAL
*	Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova 54, in njena podružnica v Mariboru imata v zalogi aktualne francoske knjige, sprejemata naročila na vse inozemske revije ter knjižne novosti.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Turistični odsek Narodne knjižnice In čitalnice v Zagrebu priredi v nedeljo 4. t. m. (ako bo vreme povoljno) izlet na Ple-šivico in Okič-Grad. Iz Zagreba bomo odšli z vlakom ob 6. zjutraj s samoborskega kolodvora, vračali se bomo iz SamoboTa z vlakom ob 19. Za člane, ki se priglase pravočasno odboru (Gunduličeva 29, telefon 68—65), je izposlovana polovična vožnja.'
*	Volkovi v okolici Sarajeva. Kakor javljajo iz Sarajeva, se je v zadnjih dneh v tamkajšnji okolici pojavila čreda dveh odraslih in pet mladih volkov, ki napajajo staje drobnice ter so povzročili že znatno škodo. Nepripravljeni na take napade, selja-ki le težko branijo svojo drobnico in živino Love; so priredili pogon na vokove, ki p? ie ostal brez uspeha.
Iz Ljubljane
u— Zadnje vodstvo po razstavi Srečka Magoliča. Zadnje vodstvo priredi g. Srečko Magolič po svoji razstavi, jutri v nedeljo ob 11. dopoldne. V ponedeljek 5. t. m. ob 18. bo ta zanimiva in doslej še najboljše obiskana razstava zaključena in bodo v torek 6. in sredo 7. t. m. slike s poštnimi položnicami v Jakopičevem paviljonu kupcem na razpolaganje. Do 1. t. m. zvečer je bilo razprodanih 52 slik. Ker je še mnogo krasnih, še ne razprodanih umetnin na razstavi, opozarjamo nanje našo inteligenco, ki zna ceniti neumornost samoizraslega umetnika, ki se ie poleg svojega življenjskega poklica povzpel tudi v slikarski umetnosti na tako visoko stopnjo dovršenosti. V knjigi »Avtogrami lepi umetnosti naklonjenih« in med kupci slik pogrešamo še mnogo odličnih imen tukajšnje in zunanje inteligence.
n— Petletnico svojega netmtornega umetniškega dela bo slavil pevski zbor Udruže-nja jugoslovenskega učiteljstva v soboto 10. t. m. na svojem koncertu v dvorani Uniona. Isti večeT bo proslavil 10 letnico svojega delovanja v učiteljskih pevskih zborih dirigent učiteljskega pevskega zbora g. Srečko Kumar. Oba, zbor in dirigent sta velezaslužna za našo posebno še novejšo zborovsko glasbo. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice že v predprodafi v Matični knjigami.
a— Smrt zvestega magistratnega uslužbenca. Prošli četrtek jSe v Ljubljeni umrl g. Nikolaj Rus, magistra tni uslužbenec v pokoju v visoki starosti 82 let. V mladih letih je bil sprejet v magistratno službo v Ljubljani, bil par let mestni policijski stražnik, potem pa Je služboval pri mestne« fi-
arfkatn ter Se k po več kot petdesetletnem
službovanju stopil v pokoi. Ves čas svojega službovanja je bil zanesljiv, vesten m marljiv uslužbenec. V teku svojega aktivnega službovanja je doživel polstoletno zgodovino zdravstva v mestu ter vršil nevarno in važno službo ob času epidemije koz in kolere. Mestni magistrat in njegovi tovariši so mu ob službenih jubilejih ponovno pokazali, kako so cenili njegovo delo. ki ie bilo tudi priznano na najvišjem mestu ter je bil opetovano odlikovan. Pogreb bo danes ob po! 17. iz hiralnice sv. Jožda na Vidovdanski cesti. Blag mu spomin!
u— Dobrodelni koncert v Unionu. V ponedeljek 5. t. m. ob 20. se bo vršil v Unionu koncert v korist počitniškim kolonijam mestne občine ljubljanske. Že sam namen koncerta zahteva, da se zanima za njega vsa javnost, kajti z izkupičkom tega konceTta naj bo omogočeno, da bo šlo čim večje število okrevanja potrebnih otrok na počitnice. Spored: J. S. Bach: arija iz pa-sijona sv. Janeza »Dopolnjeno je<; G. F. Handel: arija iz oratorija »Deborah« (ga. Cirila Medved-Škerijeva); R. Stnauss: Dolina (g. Julii Betetto); Z. Prelovec: »Nageljni rdeči« (moški zbor »Ljubljanskega zvona«); E. Adamič: »Čudna zdravila« (mešani zbor »Ljubljanskega zvona«) J. Pavčič »Škrjanček«; O. Nicolai: arija iz opere »Vesele žene windsorske« (Lovšetova); P. Čajkovski: duet iz opere »Pikova dama«; Adamič: »Poj, petelin, zoro nam naznani« duet, (Lovšetova in Cirila Medved-Šker-ljeva); dr. Fran Kimovec: »Naročilo«; dr. A. Dolinar: »Svatba«. (Ljubljana) Vstopnice v predprodaji v socijalno-političnem uradu mestnega magistrata, soba 42.-H. vsak dan od 9. do 12. Segajte pridno po vstopnicah, da pripomorete naši slabotni deci do ozdravljenja.
NAZNANILO.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. A. Grila
pekarijo
na Rimski cesti v hiši g. Jelačina.
Potrudil se bom cenj. odjemalce ppstreči vedno z najboljšim svežim pecivom. Se priporočata
Janko in Anica Kante.
Ameriški novinar Rlchard Coock, ki
se je moral pred tremi tedni podvreči operaciji v ljubljanskem Leonišču, le popolnoma okreval. V teku meseca si namerava ogledati Golico s cvetočimi narcisnimi polji Mister Cook je velik ljubitelj naših planin in se ie pozimi pridno vežbai v smučanju po naših planinah. Največkrat je bil gost Staničeve koče. V Slo veni ji-se mudi že več mesecev in mu zelo ugaja naš planinski svet
- Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi Bellinijeva »Norma« z Zlato Špeharievo kot gostom. Za abonma E. V nedeljo zvečer se bo ponovila opereta »Grofica Marica« pri znižanih cenah. , V drami bo drevi »Vdova Rošlinka« za red A.
u— Uprava igrišča Atene marljivo ureja svoje prostore v Tivoliju za poletno sezono. Prostori za tenis so na novo rdeče posuti z opek.no moko, da so tla gladka in zlepljena v splošno zdavoljstvo igralcev. Postavila se bo za igralce-začetnike deska za trening in uredil se bo prijeten plaoe-ment, kjer se bo lahko zbirala športna družba. Tenis dobi tudi nove mreže, nove klopi in sodniške stole. Na otroškem igrišču se popravlja inventar, ki med letom mnogo trpi zaradi mladih razposajenčkov. Obeta se tudi prvovrstna gugalnica, ki bo mladini vir veselja in zabave. HazensKo igrišče se je sveže začrtalo in zravnalo, za naravno tribuno so se zasadile smreke, ki bodo dale, ko dorastejo, senco za gledalce. Igrišče se ie zagradilo tudi v gornjem koncu proti za«tonjkarjem. Tekališče ?e z ugaski obnovljeno, pota so sveže posuta, nasadi urejeni. Uprava igrišča ima z vzdrževanjem vežbališča ogromne izdatke, vendar se dogaja skoro redno, da brezvestni zlikovci pokončavajo naprave in naraščajo stroški. Koliko vztrajnosti in rnrav-ljinčne pridnosti je potrebno odboru, da se zberejo potrebni novci za vsa popravila. Društvena vežbališča so socijalne naprave ter narodova last. Zato jih čuvajmo.
Upamo, da bo naSa Javnost razumela težnje
naše tehniške mladine ter s številnim odzivom pripomogla k uspehu akademije. — Začetek ob 20. po akademiji ples.
u— »Divne laži »Nine Petrovne« ob ljudskih cenah v Kinu »Ljubljanski Dvor«. Danes ob 4. pol 8. in 9. zvečer prične ob najnižjih ljudskih cenah 2, 4 in 6 Din predvajati »Ljudski kino« film »Nina Petrov-na«. Ta film je svoječasno ob plebiscitu kina Matice proglasilo občinstvo za najlepši film, ki se je kdaj predvajal v LJubljani; zato naj si ga občinstvo prav gotovo ogleda. — V glavnih vlogah tega krasnega filmskega nastopata Brigita Helm in Franc Lederer. Film je na sporedu še v nedeljo pri predstavah ob 3. pol 5., 6., pol 8. in ob 9. zvečer. — Vstopnice se naroče lahko tudi telefonsko na številki 2730.
u— Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobnine za davčno leto 1930. in dneve razprav, razposlani pristojnim županstvom omenjenega področja v razgrnitev za dobo 8 dni, kjer jih interesenti lahko vpogledajo.
u— Cvetlični dan v prid vodnim žrtvam bo v nedeljo 4. t. m. od 9. do 13. v Ljubljani. Cenjenemu občinštvu se priporoča za blagohotne darove krajevni odbor Udruže-nja vojnih invalidov v Ljubljani.
u— Jurjevanje na Gradu bo v nedeljo 4. t. m. Pred Gradom v parku bosta razstavili svoje šotore moška in ženska šentjakobsko -trnovski podružnici Ciril-Metodove družbe, na dvorišču Grada pa bosta taborili moška in ženska šentpeterska podružnica. Poskrbljeno ho za dobro jed in pijačo. Srečo bosta nudili 2 paviljona, polna najlep-šik dobitkov. Posetnike Jurjevanja bo razveseljevala »Sloga«. Vsi, ki bi bili radi nekaj ur dobre volje, v nedelio na Grad. Ob slabem vremenu bo jurjevanje v nedeljo 11. maja.
u— Zveza rezervnih oficirjev v LJubljani sporoča članstvu, da je ustanovila odsek za posmrtni sklad, ki ga je pristojno oblastvo odobrilo. Člani odseka moreio biti samo člani Zveze zase in za svoje soproge. Pri sprejemu v odsek plača vsak član smrtne prispevke za prva dva smrtna primera. Za vsak smrtni primer (ne glede na že vplačana prvotna dva (primera) plača član smrtni prispevek takoj po prejemu položnice, ki mu jo pošlie Zveza. Člani, ki žele pristopiti k temu odseku, naj zahtevajo od Zveze pristopno tiskovino in pa pravila.
u— Otvoritev Ljudskega kina. Kino »Ljubljanski dvor« bo v poletnih mesecih posloval kot »Liudski kino«, pri skrajno nizki vstopnini 2, 4, 6 in 8 Din. Opozarjamo na obvestilo na 7. strani.
Razstava
skavtov in planlnk svetovne skavtske organizacije
odprta še danes in jntri ves dan
na velesejmu, paviljon »L«. Vstopnina Din 4.— in Din 2.—* 6149
Fod pokroviteljstvom gospe soproge bana dravske banovine
AKADEMIJA
ljubljanskih skavtov in planink se vrši v sredo 7. maja zvečer v dvorani delavske zbornice Predprodaja vstopnic na skavtsld razstavi.	6149
n— Vpisovanje na otroškem igrišču Atene v Tivoliju se bo nadaljevalo 5., 6. in 7 t. m. od 14. do 16
u— Ciril Metodove šentpeterske in šent-jakobsko-tmovske podružnice pri rede v nedeljo 4. t m. običajno jurejvanje.
u— Razstave vajenskih del obrtnih nadaljevalnih šol v LJubljani se bodo vršile v nedelio 4. t. m. v šolah na Ledini, Grabnu in Prulah, dne 11. t. m. pa na šoli pri Sv. Jakobu in na Vrtači. Otvoritev razstav bo ob 8. uri. Vstop prost. Obrtnike in javnost prosi Obrtniško društvo, da se v čim večjem številu udeleže teh razstav.
n— Smrtna kosa. Pod Rožnikom je v 79. letu starosti umrl g. Franc P i š 1 a r, strojevodja državnih železnic v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
u— Prireditev maturantov srednje tehni-Ste šole. Pod pokroviteljstvom bana gosp. inž. Serneca prirede maturanti tehniške srednje šole drevi v veliki dvorani Uniona akademijo. Prireditev ima namen, omogočiti maturantom nameravano poučno ekskurzijo v inozemstvo. Cenjeno občinstvo se vabi, da poseti to prireditev, katere zanimiv in izbran spored bo lep dokaz uspešnega izvenšolskega kulturnega udejstvova-nfe dijakov naše. tehniške srednje šole.
i— Ameriško-Jugoslovenskf večer bo v
Ljubljani v petek 9. t m. v dvorani Delavske zbornice. Ta večer bo namreč predavanje, združeno z izvajanjem raznih koncertnih točk iz ameriške in slovanske literature. Spored bo izvajala po vsej Ameriki znana pevka EHenor Cookova. Vstopnice za ta večer bodo v predprodaj v Matični knjigarni od ponedeljka dalje.
t— Redni avtobusni promet Uubljana-Brezovica-Podpeč-Breg-Borovnica in obratno se je pričel dvakrat dnevno. Odhod iz Borovnice proti Ljubljani ob 6.20 in 13.15 odhod iz Ljubljane proti Borovnici ob 12. in 18.15. Postajališče Ljubljana, Borštnikov trt_*__
Danes je protituberkulozni dan! Kaj si storil za zatiranje jetike?
n— Pevski zbor Glasbene Matice. V soboto 3. maja ob 20. skupna vaja mešanega zbora.
n— V proslavo treznostnega tedna priredi ljubljanska trezna mladina akademijo s plesom pod pokroviteljstvom bana g. inž. Dušana Serneca. Akademija bo v dvorani Delavske zbornice v soboto 10. t e ob 20. Igral bo jazz Merkur. Po akademiji bo ples.
n— Izgubljeno le bilo malo gledališko
kukalo z držajem (lornjon) obloženo s temno sivo bisernico. Pošten najditelj naj ga vrne proti izredno dobri nagradi v direkciji »Jutra«.
a— Družabni večer Sokola t Šiški se zaradi neugodnega vremena preloži na soboto 10. t m.
upravitelj celjske javne bolnice, je pismeno obvestil mestnega župana dr. Goričana, da je zaprosil bansko upravo v Ljubljani, naj ga razreši dolžnosti občinskega svetnika v celjskem mestnem občinskem svetu. O vzrokih njegovega odstopa se bo naj-brže razpravljalo na prihodnji občinski seji.
e— U kin jen je električnega toka v Celju. Vodstvo falske elektrarne obvešča vse prebivalstvo Celja in okolice, da bo v nedeljo 4. t. m. v času od 7. do 14. ukinila dobavo električnega toka.
e— Obnovite čimprej srečke državne razredne loterije! Ker se bo pričelo žrebanje 5. razreda 19. kola že 8. t. m., se opozarjajo vsi lastniki sTeek, naj te obnovijo najpozneje do 6. maja zvečer, ker bomo sicer srečke prodali številnim novim interesentom.
e— Prošnje za nove kinematografe v Celju. Pri banski upravi sta bili vloženi dve novi prošnji za kinematografski koncesiji v Celj u, in sicer od Prosvetne zveze, ki bi namestila kinematograf v novi dvoriščni dvorani v palači ljudske posojilnce v Vodnikovi ulici ter od Ivana Tomljanoviča, ki bi namestil kino za zvočne filme v veliki dvorani Celjskega doma. O izreku lokalne potrebe bo sklepal mestni občinski svet v Celju.
PEGE °dpravi hitro in brez sledu
„CREME ORICOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmocemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
i J
e— Prizidava tretjega nadstropja na palači Mestne hranilnice. Mestna hranilnica v Celju namerava prizidati svoji palači na Krekovem trgu nasproti kolodvora še tretje nadstropje. Načrte je izdelal inž. arh. Ogrin iz Ljubljane. Mestna hranilnica pa se je obrnila pismeno po mestnem županu g. dr. Goričanu. direktno na univ. prof. Plečnika v Ljubljano, da tudi on poda svoje mnenje o tem, ali je prizidava tretjega nadstropja glede na okolico primerna ali ne.
e— Smrtna kosa. V Celju je umrl v Benjamin Ipavčevi ulici 12 761etni zasebnik Vid Perehlin. V celjski javni bolnici sta umrli 601etna dninarica Ana Straškova iz Zagorja in 271etna dninarica Antonija Jec-lova, doma pri Sv. Tomažu v okolici Šmarja.
e— S kolom po glavi. Predvčerajšnjim je bil pripeljan v celjsko javno bolnico 321etni posestnik Franc Čebular, doma iz Št. Vida pri Grobelnem. Sosedov sin ga je v prepiru udaril s kolom po glavi in mu hudo poškodoval levo oko. Ker je poškodba očesa tako huda, da mu grozi izguba vida, je bil Čebular včeraj odpremljen na očesni oddelek ljubljanske javne bolnice.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Mariborske gledališko abonente opozarjamo, da dobe tudi po eno predstavo beograjske operete v abonma. Tako se vrši v soboto, 3. t. m. »Cirkuška princesa« za ab. A, v nedeljo, 4. t. m. ob 20. pa koncertira v gledališču kvartet ljubljanske Glasbene Matice z zelo izbranim sporedom. Dramske cene.
a— Danes Matični koncert. Drevi nastopi mariborska Glasbena Matica z velikim aparatom svojih gojencev v Unionski dvorani z Dvorakovim »Mrtvaškim ženinom«. Kot solisti sodelujejo: sopran gdč. Anica Mezetova iz Ljubljane, tenor g. Josip Gostiš (Ljubljana) m bas pater Kamilo Kolb iz Zagreba. Koncert ki obeta nepričakovan umetniški užitek, bo gotovo potrdil sloves Matične šole. Nekaj kart ie še na razpolago.
I
železnato China-vino
povzroča Izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvalescentom In slabokrvnim od zdravniških antoritet zelo priporoča. IZBORNI OKUS. Cez 10.00« zdravniških priznanj. — Dobi se po vseh lekarnah. 6150-s
I
Iz Celja
e— Tri gostovanja v celjskem gledališču bodo danes 3. t m. in v nedeljo, 4. t. m. Znamenita drama v Celju živečega pisatelja dr. Antona Novačana »Herman Celjs-ki« se uprizori danes zvečer za mestno publiko ter jutri v nedeljo ob 16. za okoličane. Jutri zvečer pa se bo pela najboljša slovenska opereta, Parmore »Caričine Ama-zonke«.
e— Zaključek predavan] na Ljudskem vseučilišču v Celju. Pretekli ponedeljek je predaval na celjskem Ljudskem vseučilisču dr. Ramiro Bujas o okultizmu. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je privabilo v prostorno predavalnico na trgovski šoli toliko hvaležnega občinstva, da je bila dvorana polna do zadnjega kotrfika. S tem predavanjem je celjsko Ljudsko vseučilišče zaključilo svoje poslovno leto 1929-30.
e— Seja mestnega občinskega sveta. Redna javna seja celjskega mestnega občinskega sveta bo v petek 9- t m. ob 18. na mestnem magistratu pod predsedstvom župana dr. Goričana. Seja obeta biti zaradi gotovih zadev dnevnega reda zelo zanimiva in burna.
e— Spremembe v mestnem občinskem tvetu. Občinski svetnik g. Ivan Prekoršek,
a— Protituberkulozni dnevi v mariborskem okrožflu. V dneh od 3. do 5. t. m. bodo
zdravniki mariborske ekspoziture OUiZD priredili celo vrsto predavanj o boju proti jetški. Predavali bodo dr. Matko 3. t m. ob 12.45 pred tovarno Hutter in drag za Melje, 4. 5. ob 10. pred barako D v Danj-kovi ulici dr. Valerija Valjavec za magda-lensko predmestje, 5. t m. ob 13.30 pred tovarno Doktor in drug dr. WankmulleT za Studence, 3. t m. ob 18. bo predaval v šoli Pri Sv. Lovrencu na Pohorju dr. Alojzij Pinrat, 5 t m. ob 20. v dvorani gostilne Črnko v Rušah, dr. Adolf Zoreč, 3. t. m. ob 17. v tovarni Prrič pri So. Lenartu v Slov« goricah dr. Ludovik Kramberger m 4. t. m. po maši v Št. Il.iu dr. Bačar, 3. t. m. pa isti predavatelj v S^adkogorski tovarni pa-piria, 5 t m. pa v tovarni v Čeršaku.
a— Redni občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo 4. t m. na deški meščanski šoli v Maribora. Začetek cA 10. Dnevni red objavljen v »Učiteljskem tova« rišu<.
Podpirajte Osrednjo protituberkulozno ligo!
a— Razširjena avtobusna mreža. Od danes naprej bodo avtobusi, ki vozijo na progi I (kolodvor-Glavni trg-kasarna kralja Petra) postajali pred kasarno samo 1 minuto, vozili nato skozi Kettejevo ulico mimo mestne delavske kolonije in po Magdalen s ki ulici nazaj na Glavni trg.
a— Vprašanje trafike na [>C"onu glavnega kolodvora Dostaia vedno boli pereče in se tozadevne pritožbe potujočega občinstva neprestano množe. Sai ie res naravnost neverjetno. da imajo na peronih trafike veliko manjše in mami frekventirane postaje: Pra-Kersko. Celie. Zidani most. dočim mariborska postaja, ki je velik center ne Ie domačega. ampak tudi mednarodnega prometa
»JUTRO« št 101
S
Sbtkrta, 3. V. 1930
12545678902509576545211
2
3
4
5
6 7
6 §
2
3
4
5
6
7
8 9
2
3
4
5 2
Številke govorijo za
jedilno mast Schichtov Ceres
Odrasel delaven človek potrebuje dnevno 3100 kalorij. Za pridobitev istih bi se moralo vzeti:
! nnimjl
tišs
Ceresa 0-34 kg
Sirovega masla 0-41 kg
Kruha 1-15 kg
Jajec 2-3 kg
4
5
6 7
d
9
O
2
3
4
5
6
7
8 9
2
4
5 2
CISTA KOKOSOVA MAST
Krompirja 4 kg
Mleka 4-7 kg
Najvišjo hranilno moč pri najmanjši količini daje
Schichtov1
Zelja 11 -4 kg
JEDILNA MAST
fant okna. Ce že železnSka uprava ne uvidi nujnosti potrebe po trafiki na peronu z ozarom na potnike, zlasti na neštete potnike, ki se vozijo skozi Maribor iz inozemstva, ali pa tja odhaiaio in jim pristop v notranjost kolodvora ni dovoljen, bd pa morala uvideti vsaj potrebo večjih dohodkov mo-nopolska uprava. Zato znova pozivamo, naj se nuino potrebno ukrene, da se bo izpolnila želja tisoče in tisočev potnikov.
a— Karel Reyer vendarle tudi utonil. Prvotno se je domnevalo, da je utopljenec, ki so ga pred tednom dni pri Ptuju potegnili iz Drave, trgovski potnik Karai Rever iz Maribora, ki je zagonetno izginil. Ta domneva se ni potrdila, ker so v sredo po-tegnli pri Ptuju zopet utopljenca iz Drave, ki je bil agnosciran za Reverja in v četrtek prepeljan z vlakom v Maribor, kjer bo danes pokopan na pobreškem pokopa-, lišču.
a— Nesreča na Muri zaradi pomanjkanja varnostnih naprav. Pri državnem tožilstvu v Mariboru je vložena kazenska ovadba proti podjetju Redlich & Berger iz Gradca oziroma z Dunaja, odnosno inženjenju podjetja J. Bi asu zaradi nesreče, ki se je zgodila 23. aprila v Ceršaku ob Muri, kjer je tamošnja tovarna lepenke po navedeni firmi dala popravljati svojo strugo ob Muri. Pri teh delih je navedenega dne zaradi po-mankljivih naprav nad vodo padel v Muro najprej 171etni delavec Franc Bauman. ki mu je nenadoma popustil ploh, na katerem je stal. Skoro takoj za njim je padlo v Muro iz istih razlogov še dvoje delavcev, ki so ju k sreči ostali delavci še mogli potegniti iz vode in rešiti. Baumana pa je voda odnesla. Mladenič je plaval še kakih 1000 m, nato pa omagal, izginil v vodi in utonil. Mati pokojnega fanta, ki ji je bil sin edina pomoč, zahteva od podjetja odškodnino.
a— Zopet poskus samomra. V tekstilni tovarni Hutter in drug nameščeni 32 letni barvar Stanko Rebolj je včeraj v samomorilnem namenu izpil večjo količino nekega strupa, česar kakovost še ni ugotovljena. Takoj pozvano rešilno moštvo je samomorilskega kandidata odpeljalo v bolnico. Nje-^vo stanje je zelo kritično.
11 Kranja
r— Ob priliki vrotituberkuloznih Vona-iandnih dnevih pod devizo »Dajmo deci zraka in solnca« se bo vršilo v nedeljo 4. maja ob 9. v Ljudskem domu iavno predavanje. Predavala bosta tukajšnja zdravnika dr. JosiD Bežek in dr. Josip Bežič. Predavanje priredi tukajšnja ekspozitura
OUZD. ,	,	. a
r_ Tlakovanje državne ceste skozi mesto. Mestna občina je prejela nedavno od kraljeve banske uprave odlok, v katerem se javlja, da namerava cestni erar tlakovati državno cesto skozi Kranj od Gašteja do Krone v Kokrskem predmestju v dolžini 1947 m. Mestna občina naj bi dobavila ves potrebni materijal iz granitnih kock, kar bi jo stalo okrog 2 milijona dinarjev. Mestna -občina je osvojila stališče, da pozdravlja to namero, da pa ne more prevzeti tega bremena, ker mora v prihodnjih letih zgraditi osnovnošolsko poslopje, kar jo bo itak stalo okrog 5 milijonov dinarjev.
Ež^aiuam mimimbi————
Fod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja
v nedeljo 4* t. m. veliko gasilsko slavlje v Kranja
r— Prvi maj v Kranju. V našem mestu, ki je znano središče tekstilne industrije, se je vršilo normalno delo v vseh tvornicah rn delavnicah. Edino v tvornici usnja Pollak, d. d., so imeli delavci prost dan, ker je to v tej tvornici že star običaj in v mezdni pogodbi določen pogoj Ker je bilo slabo vreme, so odpadli še običajni izleti na Smarjetno goro in na Sv. Jošt.
Z Jesenic
%— Praznik dela. Delavski praznik je minul na Jesenicah letos neobičajno mirno in tiho. Delavstvo skoro vseh podjetij je imelo prosto, dočim so nameščenci vršili službo. Večina delavstva je šla na sprehode v bližnjo okolico, mnogi pa so ostali doma pri obdelovanju njiv in vrtov. Mir se ni kalil nikjer.
s—• »Pred porokoSokolsko društvo Jesenice vprizori v nedeljo 4. t. m. ob 8. zvečer velezabavno burko »Pred poroko«. Predprodaja vstopnic pri g. Mežiku.
s— Obrtniško društvo na Jesenicah bo praznovalo letos 10. avgusta 10-letnico svojega obstoja ter priredi pri tej priliki velik obrtnioki tabor s slavnostnim razvitjem društvenega prapora na sokolskem letnem telovadašču na Jesenicah. Vsa društva iz bližriie in daline okolice se vljudno ooozar-jaio na to slavje in se prosijo, da isti dan jie prirejajo siičnih -prireditev.
s— Snort. V nedeljo se je vršila na nogometnem igrišču pod tovarno na Jesenicah nogometna tekma med SK Svobodo z Jesenic in SK Bledom, ki je končala z zmago Jeseničanov v razmerju 4:1. Isti dan se je vršila na sokolskem letnem telovadišču v K ran m nogometna tekma med SK Brat-sitvom z Jesenic in sokalskomi nogometaši iz K rani a. ki ie končata neodločeno v razmerju 1:1.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(Številke za označbo kraja pomenijo* 1. Ca* opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. <• relativno vlago v %, 5. smer to brzino vetra, 6. oblačnost l—10, 7. padavine v mm).
2. maja 1930.
Ljubljana: 7, 763.1, 11, 88. —, 10, dež, 11. Maribor: 7, 762.7, 11. 90. SE2, 10, —. Zagreb: 7, 762.5, 13. 88. NE2, 10, dež, 1.3. Sarajevo: 7, 762.5, 12, 85, —, 10, —. Skoplje 7, 763.3, 11, 75, —, 6, —. Split: 7, 762.3 16 75. ESE6, dež, 0.1.
Solnce vzhaja ob 4.49, zahaja ob 19.7, hina vzhaja ob 7.40, zahaja ob 0.10. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13.2, najnižja 11. Najnižja temperatura: v Mariboru 11, v Zagrebu 11, v Beogradu 12, v Sarajevu 10, v Skoplju 6, v Splitu 14.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se oblačno, možnost lokalnih neviht, počasi se bo temperatura dvignila, lokalni vetrovL
Iz Radovljice
rc— Oder Zveze kulturnih društev. Zveza kulturnih društev v Ljubljani vzdržuje že nekaj let sem dramsko šolo, ki jo vodi glavni režiser Narodnega gledališča profesor Šest. Mlani učenci te šoie pa se, naravno, ne morejo zadovoljiti le s šolanjem samim, ampak hočejo tudi pokazati, česa so se naučili. V to svrho se je osnoval oder Zveze kulturnih društev, ki hoče biti uzor-ni amaterski oder in kot tak' prirejati predstave pri društvih, ki so včlanjena v Zvezi. Prva taka prireditev bo v nedeljo 4. t. m. ob pol 16. v Sokolskem domu v Radovljici. Odločilni činitelji so izbrali Lipahov »Glavni dobitek«, ki je vsestransko primeren za slična gostovanja, ker nima dosti osebja in. ima enostavno scenerijo, zraven pa bo z zdravim humorjem povsod zabaval občinstvo. Igro sn člani odra naštudirali pod avtorjevim vodstvom, kar jamči za dobro izvedbo. Oder bo za tem prvim gostovanjem v Radovljici priredil še po drugih odrih gostovanja z »Glavnim dobitkom«.
Iz Kočevja
ko— Gasilno društvo bo letos po dolgem času praznovalo god svojega zaščitnika sv Florjana zopet v Orehovcu, kjer bo daroval g. župnik sv. mašo ob 10. v tamošnji kapelici.
ko— Požar. V ponedeljek so kopali v vinogradu g. Jakoba Colariča v Zajčkah. Po končanem delu so delavci večerjala in se nato razšli; mogoče je pa tudi, da je nekoliko oseb ostalo še v bližini vinograda. Takoj po odhodu gospodinje in sina je nenadoma nastal ogenj na spodnji zidanici, ki je zajel v kratkem času tudi gornje poslopje. V Kostanjevici je velik svit spravil na noge vse prebivalce, gasilno društvo pa takoj napotil z brizgalno na mesto požara, ki je med tem že uničil obe s siamo kriti strehi. Ker sta stali obe zidanici na samoti, ni bilo nevarnosti za razširjenje požara in se je akcija gasilcev omejila samo na reševanje vinogradniškega in kletarskega inventarja, ki je ostal nepoškodovan. Oba objekta sta bila vrednosti primerno zavarovana
ko— Nesreča. Na belo soboto sta privedla posestnika Menič in Kerin, oba iz Malega Podloga vsak po eno kobilo na pleme-nilno postajo v Kostanjevico. Ob povratku sta hotela napojiti pri severnem mostu blizu žage g. Glihe svoja konja na Krki. Bila sta pa tako neprevidna, da sta šla v vodo z vpreženim vozom. Ker nista poznala terena, sta kmalu zašla preg'oboko. kar pa bi se dalo še popraviti, da se nista prestrašila in bila sama v strahu za lastni živeljenji. Pustila sta voz in kobili sami, ki se nista mogli več rešiti iz uprege in vajet in zato v nekaj minutah utonili.
Iz Novega mesta
n— »Jutrova« podružnica v Novem mestu ima telefon št. 26.
n— Vsi romani »Jutrove«■ knjižnice, vezani in broširani se dobe v naši podružnici na Ljubljanski cest.
Konkurzni zakon
Novi konkurzni zakon, ki jo 1. maja dobil obvezno moč, je v nasprotju z dosedanjim hrvatskim, madžarskim in srbskim konkurz-aim zakonom, zgrajen na principu insolventnosti. Trajna plačilna nezmožnost dospelih dolgov je dovoljni razlog za otvoritev kon-kurza nad imovino trgovca ali netrgovca, fizičnih ali jurističnih oseb, ne glede na 1o, ali je imovina prezadolžena ali ne. Edino pri zapuščinah in jurističnih osebah je že sama pr »zadolženost dovoljni razlog za otvoritev konkurza. Pri fizičnih osebah pa se smatra, da je prezadolženost le navidezna, vsaj dokler se v redu plačujejo dospeli dol-govi.
Glede otvoritve konlkurza se v zakonu poudarja, da se konkurz nikoli ne otvarja po 6lužbeni dolžnosti, temveč samo na predlog samega dolžnika ali kakega konknrznega upnika. Edina izjema obstoja v prisilno-po-ravnalnem postopanju, ki predpisuje, da se ima konkurz nad imovino trgovca otvoriti po službeni dolžnosti, če se poravnalno postopanje konča brez pravnoveljavne poravnave. Kot predlog za otvoritev konkurza se smatra tudi dolžnikova prijava o ustavitvi plačil, če ni v tej prijavi izrecno zahtevano, da se ne otvori konkurz. Predlog za otvoritev konkurza se lahko umakne, dokler ni otvoritev nabite na sodni deski, ker v tem trenotku nastopijo pravne posledice otvoritve konkurza. (V poravnalnem postopanju nastopijo nekatere pravne posledice, n. pr. razpolaganje z nepremičninami, odstopanje izločitvenih pravic itd. že onega dne, k3 je sodišče prejelo predlog za poravnalno postopanje.)
Konkurzni dolžnik ne razpolaga svobodno s svojim zaslužkom, ki si ga pridobi za časa konkurznega postopanja, pač pa se mu mora od tega zaslužka pustiti toliko, kolikor je potrebno za njegovo vzdrževanje in za vzdrževanje onih oseb. ki jih je konkurzni dolžnik dolžan vzdrževati. Za vsa pravna področja razen za ona, kjer je doslej veljal avstrijski konkurzni zakon, je zelo važno, da z otvoritvi,jo konkurza prestanejo ločitvene pravice, in sicer prisilne zastavne pravice, hipoteke, retenzije. ako so bile te pravice pridobljene z izvršbami tekom zadnjih 60 dni pred otvoritvijo konkurza. Če pa so bile take pravice v tem roku pridobljene s prostovoljnim sporazumom (če se torej gotove terjatve izvensodno in v sporazumu 6 konkurznim dolžuikotn pred otvoritvijo konkurza zapisu rajo) tedaj ne izerube veljave, temveč se lahko samo pobijajo.
Kar se tiče izpodbijanja, so določbe poostrene napram sedanjemu stanju. Razlogi za izpodbijanje so oškodovalna namera, od-evojitev za slepo ceno, brezplačna razj>oln-gania, naklamjanje ugodnosti upnikom, vednost o nesposobnosti za plačevanje itd.
Zakon pozna tri razrede konkurznih upnikov. V prvi razred soaHaio stroški za pogreb, za prejemke uslužbencev do 20.000 Din, terjatve zdravnikov, babie itd., izvirajoče iz zadnjega leta pred uvedbo konkurza. V drugi razred spadajo poleg javnih davščin, ki so dospele v poslednjih treh letih, in zahtevkov bolniške blagajne, tudi terjatve za plačilo hranilnih vlo? do 10 000 Din za vsakega vlagatelja in zahtevki za povračilo Škode prezadnlše.nra kot varuha. V tret'i razred spadajo vse ostale konknrzne terjatve.	(Konec sledi.)
n— Prevoz pošte je prevzelo avtobusno
podjetje Josip Kos za vse pogodbene pošte ob progi Novo mesto - Krško preko Skocjana.
n— Novomeški Sokol priredi drevi družabni večer v počastitev svojih najstarejših članov: Burgerja, Klinca, Smoleta, Nifer-gala, Skaleta in Zurca.
n— Mestnim ubožcem je daroval tukajšnji dentist g. Filip Ogrič 2000 Din.
n— Prvi letošnji promenadni koncert pri redi Godbeno društvo jutri 4. t. m. po gasilski maši pri Božjem grobu na Trgu kraljeviča Petra ob 11.
n— Nova avtobusna proga je bila otvor-jena s 1. t. m. med Novim mestom in Čr-mošnjicami. S tem je zelo ustreženo prebivalcem ob tej progi, zlasti Kočevarjem, ki imajo opravka pri tukajšnjih uradih.
Iz Litije
I— Neurje zadnjih dni. ZadnJi dnevi v aprilu so bili v znamenju neurij. V nedeljo popoldne je nad vso okolico močno udarjala strela. V bližini Brega je treščilo v nekaj dreves na Grbinu, nedaleč od Gcren-čeve gostilne, pa je stTela poškodovala električni vod. V torek, okrog poldneva, se je nebo nenavadno potemnilo, da so morale gospodinje prižigati luči. Med nevihto ie na Bregu udarila strela v Oblakov kozolec, ki stoii na samoti. Udarec je je bil tako močan, da se je lesena stavba podrla. Strela je sicer vžgala slamnato streho, ker pa se je v istem hipu vsul močan dež, je bil ogenj kmalu pogašen. Med dežjem ie padlo tudi nekaj zrn toče, ki pa ni storila oosebne škode.
i— Umrla je na Dobravi 801etna ga. Barbara Simončičeva, bivša predilniška uslužbenka. Pokopali so o na pokopališču na Savi. Blag ji spomin!
i— Vstopnice za koncert, ki ga bo priredil v ljubljanskem Unionu prihodnjo soboto, dne 10. maja. Učiteljski pevski zbor, ki se je nedavno povrnil z zmagovite turneje po ČSR, si Litijani in okoličani lahko rezervirajo pri litijskem učitelju g. Župančiču. Udeleženci koncerta imajo zelo ugodne železniške zveze.
Iz Trbovelj
t— Kino »Sokola bo predvajal 3. in 4. t. m. zvočni film »Zakonski trening« in zvočno šalo v dveh dejanjih »Prekleti zo-bobot«. Najlepša in najcenejša zabava. Salve smeha. Ugodna zveza vlakov omogoča tudi okoličanom, da se z malimi stroški ogledajo to lepo vprizoritev. Velezvočni film »Atlantik« pride.
t— Prvi maj Letošnji 1. maj je potekel v naši dolini popolnoma mirno in brez vsakega najmanjšega incidenta. Po vseh obratih je delo počivalo, zaprte so bile tudi vse trgovine in druge obratovalnice.
Iz Ljutomera
Ij— Danes zvečer ob pol 9. priredi v Sokolskem domu Ženska dramatska sekcija ZKD iz Ljubljane pozdravni večer z igro »Čitalnica pri branj evki«. Vabljeni vsi.
Zborovanje mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug
Prošlo nedeljo ee je vršil redni letni glavni ibor mariborske Splošne zveae obrtnih zadrug, in sicer v celjskem Narodnem domu. Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik Zveze gosp. Bnreš ob prisotnosti častnega predsednika gosp. Rebeka iz Celja, je 55 delegatov zastopalo 36 včlanjenih obrtnih zadrug iz področja bivše mariborske oblasti. Prisostvovali so za bansko upravo obrtno - zadružni nadzornik Založnik, za mestno občino celjsko župan dr. Goriča z mag. svetnikom Šubicem, za mariborsko občino mag. svetnik Rodošelk in za ljubljansko Zvezo obrtnih zadrug odbornik g. Iglic. Od 83 obrtnih zadrug v bivši mariborski 'oblasti je v zvezi včlanjenih 46 zadrug s 4300 zadružniki. Dohodki Zveze so bili malenkostni in je Zveza leta 1929. na članarini prejela samo 2277 Din. Iz delovnega poročila pa je razvidno, da je Zveza toliub temu živahno delovala in ee zanimala do podrobnosti za vsa aktualna vprašanja, ki posegajo v gospodarsko življenje obrtništva. Složno z drugimi zveznimi organizacijami v Sloveniji je Splošna zveza marljivo sodelovala v Vrhovnem obrtniškem svetu t Ljubljana kakor tudi v Predstavništvu gospodarskih organizacij v Mariboru. Glavni odbor je z odobravanjem izrekel odboru popolno zaupanje in za prihodnjo funkcijsko dobo z malimi izjemami poveril zastopstvo svojih interesov dosedanjim članom odbora, med katerimi vidimo posebno tudi že mane obrtniške delavce gg. Bureša, Zadiravca, Horvata. Volka. Golčarja in druge. Članarin« bo tudi v bodoče znašala samo 5 Din m vsakega zadružnega člana, da ee tako olajša pristop se ostalim ne včlanjenim zadrugam.
Običajnim poročilom 90 sledila predavanja o novem obrtnem zakonu (g. Založnik), o zakonu o pobijanju nelojalne kokureaee in o mojstrskih izpitnih komisijah (g. Bu-reš), o davčnem vprašanju (g. Zadravee) in o mojstrskem zavarovanju za bolezen, nezgode, starost in onemoglost (g. Volk). K vsem predavanjem so bile sklenjene primerne resolucije. Pri slučajnostih ee }e vršila še razprava o špeharskd spomenici mariborskih mesarjev, o potrebi enotnega pravilnika za nadaljevalno šolstvo, o strokovnih sestankih na velesejmih in razstavah zaradi ustanavljanja domačih produktivnih zadrug in o preži ran ju obrtnih zadrug pri prirejanju poučnih tečajev po Zavodu za posveševanje obrti Zbornice za TOI.
Po zborovanju se je večina delegatov podala v poslopje mestne osnovne šole, kjer jih je pozdravil vodja obrtne nadaljevalne šole gosp. Bizjak in jim ljubeznivo razkazal vzorno razstavo šolskih izdelkov, nato pa so si pod vodstvom domačina gosp. Golčarja še ogledali Obrtniški dom celjskega Slovenskega obrtnega društva. Prihodnji glavni zbor se skliče v Ljutomer.
= Nov kredit Privilegirane agrarne banke. Kakor znano, je pred tedni dovolila Narodna banka Privilegirani agrarni banki j kredit od 200 milijonov Din ro izredni o'ore j stni meri 4% letno Te dni pa je tudi upravni odbor Državne IvpoM-arne banke sklf nil. da cdohri Privilegirani acrrnrni kredit od 200 milijonov Din. in sicer prav I
tako po obrestni meri 4 % letno. Tako ima sedaj Privilegirana agrarna banka 400 milijonov Din novih denarnih sredstev za kreditiranje kmetijstva. Glede na nizko obrestno mero, ki jo ima plačevati Privilegirana agrarna banka za nova denarna sredstva, bi bilo želeti, da bi znižala svojo obres+~o mero za posojila, ki je pri sedanjih razmerah za Slovenijo previsoka, kar nam dokazuje dejstvo, da je bilo temu denarnemu zavodu do srede marca mogoče plasirati v Sloveniji komaj 35.000 Din.
= Zavod ra pospeševanje trgovine daje pojasnila brezplačno in nanj naslovljeni dopisi so kolka prosti Na vprašanja, ali pobira zavod za pospešvanje zunanje trgovine v Beogradu za pojasnila kako pristojbino in ali so nanj naslovljeni dooisi zavezani kolku, opozarja Zbornioa za trgovino, obrt in industriio v Ljubljani, da ne zahteva omenjeni zavod za pojasnil«, katera daje tudi privatnim osebam, trikake pristojbine. Tudi vloge privatnih oseb, ki žele pojasnila, kakor pojasnila sama niso zavezana kaki taksi po zakonu o taksah. _
= Konkurz je razglašen o imovini javne trgovske družbe Ivan Kopač in Ivan Uranič, mehanične delavnice v Ljubljani, BIedvv^isova 12 (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 16. t. m., oglasitvemi rok do 6. junija, ugotovitveni narok 20. junija); nadalje je razglašen konkurz o imovini F. Trnika, trgovca z mešanim blagom v Gozdu pri Kranjski gori (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranjski gori 13. t. m., oglasitveni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 26. junija).
= Konkurz 1« razg1a$Mi & tatovim Marije J«-zKtecheve, trgevke v Martbocrn, registroivane pod firmo Franc Framgeseh rasi. Rirperit Je-gHitsoh, žele®nM*a v Mariboru (prvi rf>oir mmilrov pri oJppožirem sodišču v Mariibofa 8. t. m., oglasitveni rok do 10. firmi a, ngo^ovitivemi narok 23. junija).
= Uradne are pri Klavni carinarnici v Uubfta-
al. Zbornic« ra TOI opoeairla interesent«, da posluje počeroK s 1. majem rlavna carinarnica I. reda v LjuMlaoi ob delavnikih od 7.30 do 1230 ter od 16. do 18. are, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30.
= V trsevinsk! register » se rpfeaie nastopne tvndke: M. Doboik, lesna tTgovrna in indio-srtrila, parna ža®a in paronrtin v Krškem; Jakob Mandfl, trgovina z dežetetmi prideIVi v Maribora; Lorbeir Vinko, trgovina z mešanim blagom v Doborvcn pri Roga,ton.
= Znižanje diskonta v Belgiji. Belgijska Narodna banka je s 1. majem znižala svojo diskontmo stopnjo od na 3 %, torej na isto višino, kakor velja v Francija, Švici in Nizozemski.
BORZE
2. maja.
Ra ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab in je bilo le v devizah London, Praga in Berlin nekaj več prometa. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi London in Trst sta za malenkost popustili. Včeraj je bil med efekti zabeležen zaključek v Kranjski industrijski po 304.
Na aagrebškem efekt, tržišču se je Vojna Skoda danes okrepila za več točk ter ee je trgovala aa aranžma in kaeo po 425.5 — 426. ta maj po 426—426.5, za julij po 426.5 in za december po 429.5 — 431. Blairova posojila so nadalje bolj slaba ter je prišlo do prometa v 7% po 84.75 — 85. V zasebnih vrednotah ni bilo prometa.
Deviie in valut«
Ljubljana. Amsterdam 22.786, BerRn 13.4775 — 13.5075 (13.49.25). _ Bruselj 7.8894. — Budimpešta 9.8850. — Curih 1094.4 — 1097.4 (109S.9). — Dima i 795j — 798.5 (797). — London 274.37 — 275.17 (274.77). — Newyork 56.41. — Pariz 221.79. .— Praga 167.06 — 167.87 (167.46). — Trst >96.14.	^
Zagreb. Aiurtonbui 32.755. Dwnj 795.5 do 798.5. Berlin 13.4775 — 13.5075, Bruselj 788.94, Budimpešta 98R.4 — 988.4, Milan 99.- 081 — 297.081, London 274.37 — 275.17, Newvork kabel 56.42 — 56.02, ček 56.31 do
56.51, Pariz 220.79 — 222.79, Praga 167.06
«
do 167.86, Curih 1094.4 — 1097.4, Mairid 705 blago.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2350, London 25.0725, Newyork 515.70, Bruselj 72, Milan 27.0250,,Madrid 64, Amsterdam 207.65, Berlin 123.12, Dunaj 72.725, Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.S0, Budimpešta 90.20, Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
aranžma in kasa 425 _ 426, za maj 426 do
426.25, za december 429.5 — 430, investicijsko 87.25 den., agrarne 54.25 den., 8% Blair 97 bi., 7% Blair 84.75 — 85.25; bančne vrednote: Pražitediona 900 — 910, Union 196 do 198, Jugo 81 — 82, Srpeka 178 — 182, Ze-maljska 145 — 150, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 den., Našicka 1450 bi., Gutmann 165 — 173, Slaveks 70 — 74, Slavonija 200 den., Drava 267 den., Šečerana 365 den., Brod vagon 110 den., Vevče 125 den., Tsis 28 _ 40, Dubrovačka 440 den., Trbovlje 47S do 482.
Beograd. Vojna Skoda 430 — 431 zaklj^ investicijsko 87.5 zaklj., agrarne 54 den.. Narodna'8670 zaklj.
Blagovna tržišča
Les
Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih pragov. — Pričakovanje, da se bo situacija zsa rezan les po praznikih spremenila, se ni uresničilo; rezan les ?e vedno čaka na kupca. V tramih se kupuje le po noti in le toliko, kolikor je potrebno 1 stavbne svrhe. V zivezi s početkom stavbne eezdje se iščejo deske (smreka, jelka), toda le III. vrste, medtem ko monte blago vedno zaostaja. V lira sto vin i vlada popolno mrtvilo. Edino glede bukovine obstojajo izgledi za zboljšanje. Pojavili so se interesenti za prvovrstno, paralelno, ostro robo bukovino parjeno kakor tudi neparjeno, pri čemer ps bodo prišle v pošte v le večje, moderno urejene žage, ker 6e to blago na malih vodnih žagah ne more precizno izdelati. Za oglj« je povpraševanje nekoliko živahnejše.
Žito.
-f- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi s« pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 255 _ 257-5; 78 kg po 247.5 — 250; 77 kg po 242.5—245; rž: bašlka, 72/73 kg po 197.5; koruza: baška, promptna, po 137.5 — 140: za maj po
142.5 _ 145; ječmen: baški, 62/63 kg po
162.5 — 165; oves: baški, navadna tarifa po 180 — 185; moka: >0g«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405.
+ Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 19 vag. pšenice, 6 v. moke, 27 vag. koruze. Pšenica: baška, 77 kg 192.50 — 197.50; 78 kg 197.50 do 202.50; gornjebaška. 78 kg 200 — 205; banaška, Tisa. slep, 78 kg 200 — 205; gor-njebanaška, 78 kg 195 — 200; sremska, 77 kg 177.50 — 180 Oves: baški in srem^ki 125 — 130. Ječmen: baški, 63/64 kg 110 — 112.50. Koruza: baška in sremska 95—'J7.50; baška, ladja Dunav 95 — 97-50; baška in sremska za maj 97.50-100: za junij 100-102.50 banaška 90-92.50? Moka: baška ,Ogg' 335-343; »0g< 33a-S*0; s2< 295—305,»at 240 _250.i6« 170 — 180; ,7« 125 — 130: ,8< 85 _ 95
+ Somborska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 175 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šlep 200—205; baška, 77 kg 192.5 — 197.5; 78 kg 197.5 do 202.5; sremska in slavonska 172.5 — 177 5. Oves: baški 120 — 125. Bž: baška 130—135. Ječmen: baški, 03/64 kg 107.5 — 112.5. Kotu**: baška 90 — 95; za maj 92.5 — 97.5; za junij - juliij 97.5 do 102.5. — Moka: baška >Ogg< 330 — 340; »Og< 325 do 335; >2< 295 — 305; ,5< 230 — 240; »6s 165 do 175. Otrobi: 70 — 75.
+ Budimpeštanska terminska borza (2. i n.) Tendenca slabša; promet srednji. — Pšenica: za maj 20.37 — 20.38, za junij 20.65 do 20.06, aa oktober 19.56 — 19.57; rž: za junij 10.88 — 10.90, za oktober 12.55—12.57; koruza: za maj 11.80 — 11.82. za julij 11.89 do 11.90. tranratna za maj 11.35 — 11.40.
GOSPODARSTVO
KULTURNI PREGLED
Poljsko znanstveno delo o Istri
fVfieczvsla-v Maleeki: Praeglad sk>wiauskieh gwar Istrji, Nakladem Potetoej Akademiji Umijetnosci w Krakowie 1990. S. 160 + 6 map.)
V založbi Poljske Akademije Umetno«*
izišla knjiga »Pregled slovanskih narečij Istre« predstavlja odlično studijo. Mladi jezikoslovec g. M. Malecki, asistent ▼ rfmm skem seminarju Jagiellouske nBriverae (Krakov), si je pridobil veliko zaslugo, ko ne je z nenavadno požrtvovalnostjo posvetil proučevanja slovanskega jezika ▼ Istri.
Kakor je sam zapisal v uvodu pregledu« Študije, mu je vzbudilo zanimanje za istrska narečja znano dejstvo, da je to po dialektih najpestrejša provinca nekdanje Avstrije, kaos 13 popolnoma različnih etnografskih skupin. G. Malecki se je podal v Istro dobro pripravljen. Poleg Czoernigove študije »Etnografija avstrijske monarhije« omenja vsa kolikor toliko važna dela slavistov, ki so obravnavali jezikovne razmere teh krajev. Točno ocenjuje zasluge, ki so si jih pridobili tu njegovi predhodniki: Nemanič, Rešetar, Strohal in Zgrablič, pozna najpo-drobnejše publikacije o Istri in prehaja na delo (1. 1928.) z vso previdnostjo zbiralea-špedjalista. Sam je prepotoval vso Istro, živel tam 128 dni, v teku katerih je kljub vsem težkočam zbral gradivo za svojo prvo •študijo o hrvaško - slovenskem cakavizmu in za svoje večje delo, ki je izšlo letos kot 17. zvezek Jezikovne komisije v Krakovu. Za njegovo delo so se zanimali mnogi odlični slavisti, posebno K. Ni teh (Krakov), A. Belič (Beograd), F. Ramovš (Ljubljana) in zgodovinar M. Kos (Ljubljana), katerim se pisec zahvaljuje za marsikatero i-omoč in prijaznost. Pri tem ni pozabil izreči posebne zahvale našemu istrskemu ljudstvu, svojemu nezavestnemu, a kakor pravi, najdragocenejšemu sodelavcu.
Uvodne opazke »o po avtorjevi caslusfi obenem prvo važno poglavje, ocena obširne literature, oris sedanjih jezikovnih razmer in smeri, v kateri napreduje italijani-zacija. G. Malecki si je priobil proučevalne metode aa našo pokrajino pri Beliču. Za ljudska narečja v Istri je poznavanje vseh možnih metod zapisovanja in izpraševanja nujno potrebno, veliko ulogo igra izbera objektov. Avtor se je oprl v prvi vrsti na govor starih ljudi, ki se niso nikdar učili knj'Jevn?ca jezika in pa otrok do l4* leta, ki šole niso več našli in torej kulturn vpliv na njih ni tako močan, da bi si sami popravljali govorico. Najboljši objekt so bile ženske in to še posebno čičke, kjer vemo, da moški sploh v" •<" oihaja;o v svet in zato sprejemajo tujke, ženske pa ohranjajo domač besedni zaklad.
V drugem poglavju nam prikazuje glavne dialektične skupine: čakavsko, štokavsko in slovensko ter prehodne mešane dialekte štokavsko - čaka veke in čakavsko - ■slovenske. štokavsko - slovenski prehodi se niso razvili v svoj dialekt, meja je ostro začrtana m tako tu odpadejo nekatere težkoče, ki so sicer znanstvenikom znane na vsem jugoslovanskem jezikovnem prostoru. Tn je pisatelj raziskal posebno prehodne dialek te in prišf-1 do zaključka, da so Slovenci in Hrvati živeli skupno mnogo prej nego Slovenci s štokavskimi Morlaki. Več pa govori » tem še pozneje.
Čakavsko skupino obdeluje v tretjem poglavju; to je približno vzhodna Istra do Pa-Bina, na jug do roba Labinjšoine, na severu do Reč.ne in Starode pri Podgradu. Tuji vpliv je posebno jasno razločljiv v liburnij-skem narečju, zapadno od Učke, kjer so mesta očitno cakavska, a vasi čakavske, kar opažpmo nekoliko manj jasno tudi v drugih skupinah. Ker ni moja naloga prehajati v čisto jezikoslovna vprašanja, opozarjam le na bogata snov, ki jo prinaša g. Malecki za centralno, semunsko, čepičko in čičko narečje. Vpliv rumunskih vasi e mu zdi dokaj močan, slovenski vpliv pa konštatira posebno v skadanskem tipu.
Med slovenskimi skupinami ▼ Istri našteva glavne znake in razlike za buaetsko kot prehodni dialekt, celoto pa deli na dva slavna tipa; pomjanslri in dekanski. Upajmo, da nam avtor nekoč poda še primerjalno študijo te dialektov e kraškimi in goriškimi.
Ob Izvanski Riki, nad Pazinom, konšta-1Sra južno mejo čakavsko - slovenske skupine. kamor prišteva buzetski in čielc dialektični tip. Akcent je splošno ostal kot ▼ Man h čakavskih narečjih. Skoraj vsi čakav-ski znaki so takšni, da odgovarjajo slovenskim, »K pa so bili včasih obema dialektoma skopni: ne velja pa obratno: slovenski Enaki so čisto svojevrstni, zvezani so s posebnim razvojem sloveuskeka jezika in ▼ čakavskem neznani.
Šesto poglavje, posvečeno Stokavski skupini, torej južni in vzhodni Istri, je mogoče »nanstveno še večje važnosti, ker moramo upoštevati, da ta pokrajina znanstveno še ni bila raziskana. Na severu imamo čičko stoka viski prehod (Vodice, Trstenik), nekak otok med slovenskimi vplivi. Štokavska meja je na jugozahodu morje, mimo pretežno italijanski mest, na severa reka Rokava, vas G radi na, potem proti jugu obkroži parinske hribe, otoke buetskecra narečjp ter konča a ' i*rugn Raše na vzhodu ob morju. Ta obširni prostor štokavškab, čaksvBko - štakav?iki"i narečij se deti na več mafjhirih skupin, pri prvih na vodnjanski, čečki in perojski, pri dragih na motoronska, kaštaMrski in hajski tip. Avtorjeva raarieERev pa upošteva še mw,5e skropine, a naijmamenitej^a m>> ura zdi perojska (Pernf), kjer se j« še ohranilo pravoekwje, % njim pa tatdS jestfkov-ne posebnosti kraja. — Štokavsko - čakav-ska narečja (Motov un, Kaštetir, Boj.-,) se zbirajo okrog mestec, M jih avtor na »»-)jp<vidu iteje kot italijandca.
Kolonizacijo proučuje na podtegl geajgra fične in zgodovinske delitve. Kras, prava Istra hi Liburnija vsebujejo vsaka Se manjše zemljepisne celote, zato so velike jezikovne razlike precej razctmljive. Poleg tega p* j? šibka slovenska kolonizacija v zvezi b slabim goratim prehodom v severna Istro, ko je hrvatsko kolonizacijo pospeševala udobna pot v Liburnijo. kamor so se Slovani selili že t VIL in VIII. stoletja.
Nova komedija Todora Manojloviča
Beograd, konec aprila.
Po lepem uspehu, ki ga je imel g. Todor Manojlovič e svojim »Centrifugalnim igra-čem<, se je sedaj še boli vneto lotil dramat-skega ustvarjanja. Ni izključeno, da se bo popolnoma, ah vsaj v glavnem posvetil gledališča. V vezani besedi se v zadnjem času oglaša prav po red koma. Sedaj brska po nekaterih svojih starejših sestavkih v prozi in namerava objaviti obširnejšo, že dovršeno m v odlomkih tudi natisnjeno studijo o naši liriki.
Vrhu tega piše g. Todor Manojlovič novo komedijo. Dovršena bo za prihodnjo sezono, tako da se bo lahko na jesen že vpriaorila. G. Manojlovič bo tu skušal — ne da bi bil imel kakšne posebne pretenzije — podati v lahkem zabavnem okviru nekaj življenske filozofije — stare kakor svet in vendar večno nove: da človek tako mnogo želi in tako visoko teži (visoko in daleč po lastnem ume-vanju, po tujem je lahko to zelo nizko, tako da sploh ne kaže hrepeneti), da pa se naposled vendarle zadovolji s povsem majhnim in neznatnim, docela normalnim in spodobnim _ z nečim, kar je daleč od vsakršnih
genialnih ekstravaganc. V vsem tem je, kajpada, mimo bridke ironije tudi mnogo hu-morističnih strani. Prav te bo predvsem zajel g. Manojlovič v »Katinkinih sanjarijah«, kakor se bo imenovala njegova komedija.
Katinka je mlado dekle, vzgojeno — kolikor je sploh vzgojeno — v povojnem vzdušju aeroplana in filma. V njeni glavici se poraja čudo zasnov in hrepenenja po velikem in največjem. V njeni domišljiji pa je največ, kar si sploh more zamisliti: postati filmska diva. In dekle skuša storiti vse, kar se da, da bi prišlo k filmu, vendar pa ne uspe, kakor ne uspe tolikim drugim vrstnicam. Toda Katinka se ne ukloni: začenja iskati veličino drugod. Najde jo v nekem zamorcu jazz-bandi6tu. Zaljubi se vanj. A tudi tu jo polomi. Pride na vrsto neki znameniti književnik, pa mlad graščak in — naposled se vse veliko hrepenenje konča s pametnim, praktičnim zakonom z bogatim trgovcem ...
Kajkrat se tudii v življenju končujejo na tak način velike omame in silne ljubezni: iz nežnega dekletca z negovano linijo postane debelušasta matrona s kopico otrok okoli sebe; od vsega navdušenja za film ji je ostala samo želja, da kdaj pa kdaj vidi na platnu tega ali onega, nekoč oboževanega »stara«. Tudi Vrazova Ljubica ali Prešernova Julija sta se nekoč umirili v nimalo lir-kem zakonu; tolike druge Lavre in Beatri-ce so si raje izvolile izhojeno stezo bogastva in blagostanja, nego trnjevo pot slave.
To je torej notranji smisel te komedije, v katero skuša pisec položiti kar moči veliko komičnih zapetljajev in nemočnega človeškega otepanja naključij.
Tako bomo torej dobili iz peresa priznanega pisatelja novo komedijo — a komedij nimamo nič preveč — in Desa Dugoličeva bo imela po vsej verjetnosti zopet novo dobro vlogo.	C. Z.
Hrvaška književnost
V aprilskem zvezku »Letopisa Matice Srpske« ie napisa! A. Bonifačič pregled hrvaške književnosti v lanskem letu. Vzlic enemu književnemu jeziku obstoji še vedno ločitev srbskohrvaške kniiževnostj v dve polovici: hrvaško in srbsko, z latinico in cirilico, z Zagrebom in Beogradom kot dvema književnima središčema. Pokojna Ivo Voinovič ie idealno sroajal v sebi oba dela. Gustav Krklec. Ivo Andrič tn Tin Ujevič so se priključili beograjskemu delu. vendar v celoti še vedno ne opažaš živahnega sodelovanja hrvaških književnikov v srbskih revijah in obratno. V Bosni je ločitev skoraj že zabrisana, tudi drugod se bo počasi vse težie razločevala med seboj.
Po sodbi A. Bonifačiča imajo Hrvati preveč revii. ki se morajo vse trdo boriti za
ctostod. Ena konzervattvmo - reprezentativna. ena socialno - kulturna in ena omladn-ska bi zadostovale. Knjiga ie v krizi vsaj kar se tiče komzuma: veliko so krivi tudi dnevniki, ki molče prehajajo preko najvažnejših literarnih dogodkov. Izmed pripovednih novosti leta 1929. omenja pisec Nehaie-vo romaniziramo biografijo kneza Franko-pana »Vuci«. mladinsko, knljigo VI. Nazora »Šarko«. novele Verke Škurla Iliiič »Djevi-čanstvo*. romam B. Lovriča »Neodoljiva mladost«, novele dr. M. Veniia i. dr. Pravo siiiko sodobne proze na dajejo šele revije. Tu ima prvenstvo Miroslav Krleža, ki je »danes brez dvoma centralna osebnost hrvaške književnosti, kakor je bil nekoč Senca za njim Gialski. Obenem pomeni Krleža evropski maksimum v naš; književnosti«. PUsec omenja njearove spise o Glemba-levih tn Klamfanju in zelo hvali tudi Krle-žin esed. Gjuro Vilovič ie najizrazitejši pred stavmk hrvaške novele brez socialne pri mesii. Zato ca ie Avgust Cesarec izrazito socialni pisatefi. Dalje se omenjalo Luka Perkovič. St. Tomctiič, Ka MeSarič. M. Be zovič. Slavko Batušič. J. Kulundžič. A. Mu radbesovič. Alija Nametak. Novak Simič i. dr.
lirika zaostala za prozo. Najboljša zbir ka lanskega leta so pesmi Griure Sudete »Sutomi«. ki so izšle po avtorjevi smrti. V drami domrnira zoroet Krleža. Izčlo ie tudi več knjig literarno - kritičnega in esejist č-mega značaia. ki so deloma na precejšnji višini.
V splošnem pa se lahko govori o boli sla 'bi literarni; letini, čeprav M. Krleža trdi. da ie odveč vsaka beseda o krizi hrvaške književnosti. ker ie zadnjih trideset let dalo po rezultatih več lirike, drame in novele, nego prej 400 let
Praške gledališke zadeve
Država in Nar. divadlo. - Ali bo kaj s stavbo novejša velikega gledališča? . Kriza Vinogr. gledališča in nie rešitev.
Praga, v aprilu. Od začetka letošnjega leta posveča češka kulturna javnost posebno pozornost vprašanjem. ki se tičejo gledališkega življenja. V zadnjem času ie bilo v Pragi otvorienih več novih manjših in večjih teatrov. Tudi brnski gledališki svet je ves vzkipel od novega nemarnega kvašenja. Gospodarsko in umetniško stanje gledališč v večjih podeželskih mestih takisto vzbuja pozornost: Samo ob sebi se ume. da stojita v ospredju vsega zaniman-ia dve največji prašlkj sceni. Narodno in Vinogradsko gledališče, katerih upravna in umetniška vprašania so dala češkemu tisku mmogo snovi za diskusije.
Na Podlagii zakona o novi državni administrativi je s 1. januarjem letos prešlo Nar. gledališče v Pragi, ki ie bilo doslej last in v upravi češke dežele, v državno posest in opravo in ie torej .posibrnal podrejeno prosvetnemu ministrstvu. Tu so se vršila že mnoga dolga oosvetovania o načinu. kako nai držaja praktično upravlja Nar. divadlo. Pojavilo se ie predvsem dvoje načelnih vprašani, o katerih se ie vnelo živahno razpravljanje: ali nai bo vodstvo Nar. divadla podrejeno neposredno ministr stvu. ali Pa nai se ustanovi nekak posredujoči intendantsiki urad. ki bi direktno vodil upravo in odgovarjal za njo ministrstvu. Ko se ie razpravljalo o osebj gen. inten-danta. se je skoraj vedno imenoval Jaro-slav Kvapil. Vse kaže. da ie trenutno položaj tak. da bo treba siorejeti kompromisno rešitev. Po namovejSih vesteh bo ustanovljen Petčlanski svet za upravo Nar. divadla. Kdo bn v svetu, ni znano, gotovo pa je, da je bilo predsedstvo poverjeno Ja-roslavu Kvapilu.
Medtem ko so bila ta pogajanja v toku. ie baš v očigled osemdesetletnici preziden-ta Masarvka oživelo vprašanje zgradbe novega. velikega reprezentativnega državnega gledališča, ki nai bi se imenovalo Ma-sarvkovo. Kakor znano. g. prezident ne prikriva svojega prepričania. da bi Čehi bili morali ob prevratu 1. 1918. pustiti sedanje Stanovsko gledališče (podružnico Nar. divadla) Nemcem in ie zato že ob svoji 75-letnici poklonil 5 milijonov Kč za zgraditev novega Nar. divadla. Pozneje ie Zemska banka ob priliki svojega iubileia darovala v isti namen 2 milijona Kč. Torej ie zbranih že 7 milijonov Kč. Malo pred 80 letnico pre-zidenta Masarvka ie »Dramatickv klub« iniciativno opozoril na to dejstvo in izdal poziv javnosti, ki sta ga podpisala pisatelja Jan Bartoš in Amošt Dvorak. V pozivu proglašata, da ie prezident s svojim darom pokazal umevamje za novo potrebo češkega kulturnega razvoja, da se gledališko živlie-nie spravi iz neprilik in da sedanji rod izvrši veliko nalogo, lci bo v skladu s celotnim razmahom češkega narodnega življenja. Izraža se prepričaiMe. da bo ves narod tako navdušeno, kakor takrat, ko se ie v minulem stoletju gradilo Sedanje Nar. divadlo. pozdravil pobudo za novo gledališče ter s prispevki dokazal silo sodobne češke kulturne zavesti. V podobnem smislu se je —---™
Stik Slovencev e Hrvati se je začel v Istri pred izgubo nosnikov, torej pred 12. stoletjem, in sicer v okolici Buzeta. Za zgodovinski dokaz slovanskih naselbin v Istri smemo vzeti pismo papeža Gregorja Vel. solunskemu knezoškofu Maksimu iz L 600. Ta del Maleokijeve knjige zasluži, da ga v celoti prevedeno v naših publikacijah, kjer je pisec tudi kot zgodovinar vzorno izčrpen in vesten proučeval ec. Važno je predvsem ta, (te je avtor posebno z ozirom na narodnost Moriakov mnenja, dla so bil med njimi maloštevilni Rummni, in odvrača trditev o njTh sk>vanw»«iji, ker bi po teKem raavojn morali gcwori!ti ekevsko - čakavsko narečje in ne ikavefeo - Stekavskega. Ta narečja leze ta tleh bnvfte Beneške republike. Todi o izvora CSSer vemo m trdno, da fo biti nb prihod« v hAro vecanom« slovanske narodnosti, in sfoer treh tipov: buoetski, ča-kavska in štokavnirf ModaM. Zadnje naselbine so nastale v XVT. stoletja.
Tem razpravam prilaga avtor dodatek, ki prinaša tahele z deJfflvijo narečij, tabelo 130 ekrniiških posebnosti, fonetično transkfrp-edjo itd. Gotovo bodlo marsikoga zanimali seanam krajev in štari prikljnžene mape. T? se omejujejo samo na slovanska narečja, ker/sna «*> le še italijanska mesta, ker je te avter smatral za potrebno. Umikanja slovanskega elementa kooSta-
tira pisec samo na zahodu od Buj, kjer prevladuje že benečanski dialekt Kot sledovi slovanstva obstoje le še končnice priimkov na -ic, ki so pa tudi po sedanjih oblastnih odivdfbah obsojene na smrt. Italijanski jezik je tod »jezik hleba«, hrvatski le »jezik krvi m srca«, pomen više kulture ima ita-MjanSsim le pri Birjah. Večjih sledov kake posebne rta.lijeenizacije aH raznarodovanja pisec ni našel .»Za zunanjim laškim okostjem. ot so cestni napisi in šildi ter pravkar široko izvajana italijanizacciiija ne le geo-gtraKmih imen, temveč celo priimkov, je vaško ljudstvo Istre ostalo slovansko, t. j. med seboj govori le slovensko ab srbohrvaško. Tak je sedanji poiožaj in ta mi je važen v mojem izključno znanstvenem delu. O bodočttjsti dSaiektologija ne ve mnogo povedati, k večjemu to, da se oelo jezikovni otočld radi ohranijo skozi stoletja. In ali naj se zgodi z Istro drugače prav zaradi tega, ker ni jeaškovni otok, temveč najna-ravnejffi podaljšek ostalega eteografičnega ozemlja, slovenskega in srbohrvaškega?«
Nisem prevel teh avtorjevih stavkov s kakim nestvarnim namenom, ampak za dokaz, da je poijpki jezikoslovec v teku svojega bivanja v Istri kljub vsemu nezaupanju ljudstva in Mjufo šikanam varnostnih oblasti, — uspešno uveljavil raziskovalno objektivnost	I. p.
glasfl proglas drugega, širšega odbora, proglas. ki mu je dal Alois Jirasek svoj poslednji podpis. Toda proglasi so izšli, proslave minile, pričakovanih odmevov pa ni bilo. To ie znak. da gledališče izgublja svo-io popularnost v širokih narodnih vrstah ...
V svetovnem tisku se mnogo razpravlja o gledališki krizi, o tem. da se občinstvo odmika od gledališča k filmu. Vse kaže, da v čeških razmerah ni nič drugače, čeprav drama N. divadla baš sedaj, v dneh prvega razmaha govorečega filma, zaznamuje po zaslugi Fr. Goetza najboljše uspehe. Tem resnejše težkoče pa ima Vinograsko gledališče. Niegova sedanja kriza je sigurno eden izimed vzrokov, zakaj pobuda za zgraditev novega gledališča ni bila sprejeta s pričakovanimi simpatijami.
Vprašanie procvita aH uaizadovania teatra je koncem koncev vendar le tud: vprašanje sposobnega ali nesposobnega dramaturga. Medtem ko drama Nar. divadla izkazuje pod Gotzom naiboliše uspehe, se dramaturg Vin-o g r. gledališča Kodiček vzlic enako bistremu pogledu na gledališke probleme in enako intenzivni delavnosti ne more pohvaliti z njimi. Vinogdarsko gledališče nekai časa stalno nazaduie in si ie s tem. da ie ustanovilo svoio Podružnico. »Mestno komorno gledališče«, še bolj otežkočilo položaj. Treba Pa ie povedati, da Vinogradsko gledališče deluje ood mnogo težjimi pogoji nego Nar. divadlo. zaka.i: brž ko si kateri igralec ali režiser Vinogradskesa gledališča pridobi ime in sloves, ga zvabi Nar. divadlo. ki mu v gmotnem in umetniško - reprezenta-tirnem oziru jamči boljšo bodočnost
Razmere v Vinogradskem gledališču so privedle tako daleč, da je Josef Kodiček resigniral na svojo dramaturško funkcijo in ie v zadnjih dneh šlo za vprašanje, kdo bodi niegov naslednik. Fr. Gotz ni sprejel ponudbe in se ie naposled to važno mesto poverilo dramatiku Fr. Langeriu. ki bo %nel še dva ali tri lektorie. Prihodnost bo pokazala. ali ie dober draimatik lahko tudi dober dramaturg.
Dr. Josef Knan.
Med bolgarskimi književniki
Sofija, aprila 1930. Hladen veter pihlja od Vitoše. Kakor da ne stojimo na pragu pomladi, marveč jeseni. Na nebu raztrgani sivi oblaki, nahuljeni nad metropolo Bolgarije v grotesknih si-luetah. Zdi se mi. da se je ena teh siluet nagnila nizko nad mesto, baš nad bulvar Dondukov. po katerem se sprehajam s prijateljem. mladim Bolgarom — literatom. O bolgarski književnosti se pomenkujeva, a veter nama donaša od Vitoše neprestano svoie vihrave pozdrave, pomešane z vonjem oznojenih volov in žuljavih dlani bolgarskega seliaka. ki s svojim primitivnim plugom rile po prostranem, plodnem sofijskem polju.
Kakšen je današnji položaj v bolgarski književnosti? Vse prej nego odličen. Pro-ducira se zares silno mnogo, ali kvalitativno se ni povzpela preko mej povprečnosti ne 'Poezija, na ti novela in roman. Iščejo se nova pota. ali to so samo neodločna tipanja brez realne podlage. Po starih iz-hojenih stezah bi se moglo reči. hodi še dandanes večina. Blestečim imenom bolgarskih klasikov Hrista Boteva. Ljubena Karavelova in Ivana Vazova vsekakor ne bo tako lahko naiti nadomestila v sedanji razrvani dobi. Priljubljeni današnji bolgarski beletristi Nemirov. Mihailov. Strašimi-rov in Jofkov so brez dvoma zelo talentirani in ambiciozni pripovedniki; nedostatek tiste tvorne individualnosti, ki fascinira — kakor fasciniraio n. pr. pesni; Hrista Boteva — in ki se viteški bori s problemi časa. pa je Pri njih očividen. Današnja generacija v Bolgariji ie. po mnenju Teodora Traianova. daleč celo od tega. da bi dala karakteristiko sedapii prehodni epohi. T. Trajanov takisto misli, da kulturno življenje Bolgarije v sedanjem trenutku uprav vpije po beletristiki mesta z njegovo problematiko in socialno diferenciacijo. Vojna in povojna doba. so izpremenile patriarhal-no-idriličn-: kolorit ne samo življenja po mestih. nego tudi po vaseh. To treba pri tem upoštevati!	%
Razveseljiv pojav na bolgarskem književnem polju ie nastop bolgarske žene, ki se udejstvuje posebno v liriki. Treba tudi omeniti, da se bolgarska mladinska književnost godi z vso skrbjo. Kakor pri nas Stritar, tako sta v Bolgarih v tem ožim popularna »dedo« Blago in »čičo« Stoiaru ki sta prva posvetila pozornost domači mladinski literaturi. >Cičo« Stoian_ ie pred kratkim izdal novo mladinsko kniigo »tDe-telinki«. To ie zbirka ljubkih otroških pesmic. ki se odlikuieio po svežosti in slikovitosti.
Društvo bolgarskih rtsateBev je doživelo nedavno maihno krizo. Izstopilo ie namreč iz društva 25 pisateljev, od ETrna Pelina pa do Asena Razcvetnikova. Vzrok? Frakcio-narstvo — stara bolgarska bolezen. Predsednik društva g. Vlafkov je kkiub temo Je dalje optimist In optimisti so zaeno ž nfhn prav tako tudi vsi jzstopivši pisatelji. Stara balkanska solidarnost in optimizem, kakopak ...
...Veter od Vrtoše }e nenadoma prenehal. Udarile so deževne kaplje, težke, debele — znamlke trenutne pomladanske plohe... S prijateljem stopiva v prvo kavarno. ------K.
Madžarski pisatelj Slovanom
Češkemu prevodu romana »Pomnik, ki }e izšel pred dnevi v Pragi, je napisal madžarski pisatelj Deszo Szabo uvod. ki ga lahko smatramo z romanom vred za poslanico madžarskega pisatelja m intelektualca slovanskim sosedom. Madžare premalo poznamo, če jih presojamo zgolj po njihovi vladeželj-ni aristokraciji, HorBivievesn režimu in WmdischgTataovi aferi. Madžarsko duhovno življenje je dalo več svetlih imen, kakor n. pr. Andreja Ada, pesnika madžarske melanholije in človečaneke bolesti Tudi Deszo Szabo spada v vrfrto onih, ki so pognali iz prave madžarske prsti m visoko prerasli vso to notranjo, od samega historizma živečo plast ki se s sflo drži na krmilu. Roman »Pomoč« je izraz zdravja, ki Je še v madžarskem naroda in ki ga sedanji sferahovai-
ei madžarstva na vse pretege skrivajo. Szabo vidi odločno nasprotje med vladajočimi krogi, ki so po večini tujega porekla in med zdravim madžarskim ljudstvom. Celoti more priti pomoč samo iz preprostih kmečkih in delavskih slojev, ki bi lahko popolnoma prerodih madžarski narod, če bi bili v svobodnejših razmerah in zlasti ekonomsko ugodnejšem položaju. Deszo Szabo Je pristaš čistega madžarstva, ki se skuša ostro ločiti od vseh priseljenih in pomadžarjenih tujih živ-ljev. Roman »Pomočt je klic teptane<:a in zasužnjenega madžarstva, ki so mu stopili na glavo tujci; le-ti sicer govore njegov jezik. nimajo pa pravega, prvinskega madžarskega duha. To je izraz madžarskih simpatij do Evrope, klic tiste narodne duše, ki je pod krinko narodnosti in državnosti sama zatirana in ki hoče živeti brez veliko-madžarskih megalomanskih stremljenj, priznavajoč vsaki sosednji narodnosti to, kar ji gre.
DeszS Szab6 je napisal v predgovoru češkemu prevodu svojega romana med drugim naslednje značilne besede: _ Pisec tega romana je živel in bo še skušal živeti zato. da bi dal svojemu izrinjenemu tragičnemu plemenu svojo misel in te njene forme. Njegova misel je preprosta, logična in pomeni edino pot v življenje. Notranjepolitičen obseg te mi6li je: zgraditi madžarsko demokracijo v širokem okviru, demokracijo, ki bi bila tako pravična do madžarskega plemena, da bo tudi ostalim plemenom omogočila čim bolj človeško življenje. Pomeni konec vseh privilegijev, vsega izkoriščanja in infamne aristokracije. Pomeni avtonomno organizacijo treh članov madžarskega dela: kmetov delavcev in duševnih delavce^ V zunanji politiki: končna osvoboditev madžarstva iz interesnega kroga mesožerske in pohlepne Germanije. Trdovratno, sistematično iskanje zgodovinskega sodelovanja s slovanskimi in romanskimi sosedi ter z narodi vzhodne Evtot» in Balkana Iskanje takega historičnega sodelovanja, ki bi pomenilo za vsako pleme najsvobodnejM razvoj in največjo z«iščifo. Vsak moj spis je obupni boj s smrtjo, prizadevanje, da bi svoje nesrečno pleme stisnil v objem življenja, v objem bodočnoeti in razodel svetu njegovo obličje. Njegovo globoko človeško obličje, ki nima v grbi imperializma, ki ne zahteva tega, kar pripada drugemu, ki pa hoče v zgodovinski formi, zgrajeni na lastnih organ i onih z?sk> nih, dati človeštvu elemente svoje duše. In moja velika prošnja bratom Slovanom, ki so globokega srca, se glasi tako-Ie: Poglejte skozi ta roman to obličje in ne bodite sovražni tej čisti človeški volji!
Izjava DeszSja Szab6ja je klic, ki pričuje, da pri naših madžarskih sosedih ni^O zakrneli globoki temelji mirnega sožitja rn pravičnega priznanja tega, >kar komur gre < Brez dvoma je, da Szabta ni osamljen, dn govori v imenu delavskih in kmečkih množic, ki so v svoji državi zatirane in prisiljene k molku. Vsekakor bi madžarska literatura zaslužila malo več naše pozornosti. Opozorili smo že na hudo napako, ki se je zakoreninila pri nas: da preziramo duhovnost naroda, ki nam je vsaj na zunaj sovražen. Škodujemo predvsem sebi ker bomo napačno pripravljeni na to, kar utegne kda} priti.
Prof. dr. Mnrk« in Jngoslovenska narodna epika. Naš ugledni rojak praški urtiver. prof. dd. M. Murko je izjavil v razgovoru z urednikom praških >Nar. Listov«, da poj ie letos na študijsko potovanje po vzhodni Bosni, jugozapadni Srbiji, Črni gori, vzhodnem delu eandžaka Novi pazar in po Stari Srbiji. Ze 1. 1912. in 1913. je v teh pokrajinah zbiral in s fonografom beležil narodne pesmi. To gradivo mu je služilo za dosedanje razprave o jugoslov. narodni epiki, ki so izšle nedavno tudi v francoščini. Vzlic temu, da se bliža že 70 letom, pojde letos znova na pot s fonografom, da ujame nanj še nadaljnje pesmi, M se še pojo med ljudstvom m ki utegnejo kmalu zatoniti v pozabo. Pod-pon za to potovanje bo dal uglednemu snei*-stveniku Slovanski institut v Pragi. Prof. Murko si obeta nov, zanimiv material za spoznavanje jugoslovenske narodne epike.
Profesor Strzygowski v Maribora. Po daljšem času se je v torek zopet zglasil v Mariboru s predavanjem v Ljudski univerzi svetovna znani umetnostni zgodovinar dr. Josip Strzygowski, vseučilifki profesor z Dunaj«. Za predmet svojemu predavanju si je izbral karakteristiko velikega flamskega umetnika Petra Pavla Rubensa. Na svoj' posebni način je opisal življenje, umetnostni razvoj in delovanje tega z renesanso prepojenega, v južnem, katoliškem in špansk.mi duhu vzgojenega severnjaka XVII. stoletja na njegovih mladostnih, cerkvenih, dvorskih in rodbinskih, zlasti portretnih delih, lci vsa prekipevajo od izredno poudadjene čutnosti. — V petek 2. maja nadaljuje prof. Sfcrzr-gowski s predavanjem o Holandcu Rem-brandtu. ki radi primerjanja z Rubeosom obeta biti še zanimivejše, tembolj, ker g. predavatelj opira svoje predavanje na najlepše in najbolj karakteristične slike umetnikov. Za inteligentni Maribor so predavanja g. prof. StrzygowBkega vedno velik dogodek.
Petdeseta obletnica smrti Gustava Flan-berta. Spominu ustanovitelja naturalistične šole posvečuje tedenska revija »Življenje in svete odlomek prevoda iz njegovega romana »Salambo«. Roman bo izidala v dr. Debe-Ijakovem prevodu Tiskovna zadruga v Ljubljani. Ista številka pri občuje Zolov popis Fla«bertow<sga pogreba. — Zanimiv je prispevek pTO*. ?vana Koštiala >JaJcob torbe®, der Slavenriec\er«.
Nova razstava r Beograda. V beograjskem: Umetnostnem paviljonu se je otvorila razstava Skupine >Krug«, M obsega arhitekte, slikarje in kiparje. Umetnike te skupin« druži nagih k dekorativnosti.
Največjo literarno nagrado v Italiji je ustanovil turinki list »Stampa«. Iznašala bo 50.000 lir. Prvič bo podeljena 1. 1931. za najboljšo knjigo, ki izide letos.
Nov Papinijev spis. Eden največjih laških esejistov Giovanni Papini je izdal v Milanu svojo novo knjigo »Življenje Michelangela«. Koncem lanskega leta je izšel njegov življenjepis sv. Avguština. Videti je, da tudi v Italiji procvita ena najbolj priljubljenih panog sodobnega slovstva: biografija velikih mož.
Tehnifni del rubrike urejuje anotchniem oddelek Vacuum Oil Companv. d. d.
Ceste iz gumija
Promet v modernih mestdh. posebno na velikih križiških. postavlja graditelje cest pred težke naloge. Ceste, kot so jih gradili še pred roolstoletiem. ne morejo vzdrzati, da bd drveli do rajih nepretrgoma drug za drugim nairazličneiši vozovi od lahkih atvomo-bilov do naitežiih tovornih vozov in avtobusov. Material, iz katerega arrade m s katerim tlakuieio dandanes velikomestne ceste. ie zelo različen: vsaka vrsta ima svoje dobre in slabe strani. Najboljšo bodočnost ie Da vsekakor pripisovati gumiju: kajti Poskusi ž njim. ki iih delajo v zadnjih letih, se izredno dobro obnašajo.
Tlakovanje z gumijem ie silno drago oodietie in preseca v neprimerno veliki meri vsak drugi materijah Da pa ima kljub temu gumi bodočnost, ie poleg raznih prijetnih lastnosti gumijevega tlaka, kot ie na primer zmanjšano ropotanje. pripisovati predvsem raiegovi veliki trpežnosti. Za nekatere gumiiaste ceste, ki so jih zgradili do sedai. računajo, da bodo trajale okrog 70 let _ seveda, če bo ostal način prometa na današnii stoonii. Lesen tlak vzdrž; samo 10 let. asfaltna podloga 15 let. cesta iz granitnih kock pa 20 do 30 let.
dumi ie posebno odporen napram vsem činiteliem. ki pola<roma rušiio cesto. To se nredvsem drsenie koles in trenje, ki nasta-ia zaradi tega ter razni udarci. Gotove vrste gumiia ima.io nosebno trdnost proti raz-tezaniu in stiskanju in raznim deformacijami ki ie skorai enaka kovinski trdnosti, ne da bi na pri tem izgubila svojo elastičnost. Ker rma gumi močno notranjo koheziio ter velik odpor prot; deformiranju, ima na ta način tudi odpor proti izbrušenju.
Poleg trainosti so glavne prednosti gumijastih cest te. da so mnogo bolj tihe — vozila povzroča i o za 30% marai hrupa kot pa do drugih cestah — in da .ie vzdrževanje mnogo boli enostavno, ker se daj o lahko prati ter iih ni treba posipati s peskom.
Ideia srumi.iastih cest pravzaprav ni nova. ker ie na primer železniška družba Midland v S t. Pancrasu v Angliji že leta 1870. rabila za ceste 5 cm debele gumiiaste bloke, ki so se deloma obdržali še do danes. Zaradi po-manikania izkušeni so se pa s tem problemom začeli resno baviti šele ipo volni. Danes imamo že dokai takih cest in tudi več sistemov in patentov.
Princip ie navadno ta. da se polagajo 2,5 cm debeli. 30 cm dolgi in 15 cm široki bloki na betonsko T>odlatro. Med betonom in gu-miiem vlagajo vročo zmes cementa in gumiia: razen tega pritriaio gumiiaste bloke s klini na cementno podlago. Posamezne pb-šče spaiaio med seboi potom vulkanizaciie ali oa z bitumenom. Voda ne sme dospeti do cementne podloge.
Zelo dobro se ie obnesel Cowpeniew blok, ki so ga uporabili začetkom 1928. v Thurloe Plače v južnem Kesingtonu. na 250 m* velikem prostoru.. Vozni del ceste je širok 6.3 m ter ima nenavadno velik tovorni in avtobusni promet, tako da ie bHa ta cesta že na glasu, da jo je nemogoče držati v redu. Po drugi strani ie silno oviralo promet. da so cesto skoraj vedno popravljali. Odkar so io tlakovali s Co\vperievim gumijastim blokom, ie vse v na.ilepšem redu.
P rine in tega bloka ie naslednik Blok je se" stavlien iz 3 plasti, ki ne leže točno ena nad drugo, ampak ie srednja pomaknjena nekoliko nanrei.-zgornja in spodnia pa naza.i. Skupna višina znaša 5.2 cm. Srednja plast .ie iz naitrše^a materiiala. d očim sta zgornji in soodnii mehkeiši. Površina ie hrapava, da ne bi oviralo pešcev, pa tudi ne vozov. Bloki sc polaga.io neposredno na betonsko Podlago. Pasi so bloki že itak tesno položeni drug ob drugega, iih PTomet sčasoma še boli raztegne, tako da brazde med njimi praktično ne obstoje.
Zelo priljubljeni so Gaismanovi bloki, s katerim so v Londonu in Manchestru prav dobro uspeli. V podrobno opisovanje teh blokov se ne moremo spuščati. Na Nizozemskem postavljalo gumi na slabotno podlago ter zato s posebnim zanimanjem pričakujejo rezultate. Na Francoskem bodo rabili Gaismanove tlake. V Ameriki že od leta 1924 pridno tlakuieio z gumiiem. zlasti mostove. kier pritriuie.io gumiiaste plošče z žeblii. AH bo okolnost. da žeblii s časom zariave. motila ali ne. bomo še videli.
Za avtomobilizem je ta problem neprecenljive važnosti. Ceste iz gumiia bodo brez dvoma vedno v izredno dobrem stan.iu in ob deževnem al; ledenem vremenu ne bodo povzročale drsenja kot na primer asfaltni ali kak drugi tlak. Gotovo ie. da bodo mesta prei ali slei pričela tlakovati z gumijem. Vprašanie ie samo. kako se bodo plačali veliki stroški. Toda tudi to se bo sčasoma na leD način rešilo. Pri večjem oovpraševa-niu bo postalo tlakovanje cenejše. Nekateri krogi na Angleškem so predlagali, da pla-čaio del stroškov za tlakovanje posestniki hiš ob dotični cesti, ker bodo po zaslugi bolj elastičnega tlaka poškodbe hiš zaradi težkega prometa -znatno manjše. Javile so se tudi že družbe, ki so nudile za gumijasto tlakovanie tako usodne cene im plačilne po-coie. da bi znašalo tlakovaniie z sum nem skoro mani kakor pa z granitom. Tako na primer Pubber Roadwavs Ltd. — seveda na Angleškem, me pri nas!
Spalna kabina y tovornih avtomobilih.
V A merilci eo nekatere tovarne vgradile v tovorne avtomobile spalno kabino za voria-ča. Družbe, ka ste pečajo z razvažamjem blaga na daljše proge, kjer traja vožnja tudi ponoči, so ugotovile, da se dogajajo pofto-ertoma neereče le vsled tega, ker je vortč truden in neizspan. Na takih avtomobilih sta fiieer dva vozača, ld se v upravljanju avtomobila menjata, vendar vozač, ki ne upravlja. ¥>e sede ne more dovolj odpo"iti in pride največkrat v takem stanju do nezgod Zato so sedaj avtomobilske tovarne vgradile v talke avtomobile posebno kabino za vozaea, ki ni v službi, in v njej ae lahko popolnoma komodno spi. Kljub temu ta kabina ne odjemlje prostor namenjen za tovor.
Velika garaža r Chieagn. Z razvojem avtomobilskega prometa je postalo tudi vrnra-šan.ie velikih garaž v mestih zelo aktualno.
Posebno občutno je bilo pomanjkanje garaž v mestu za one, kii prihajajo z avtom b dežele ali pa prihajajo iz bližnje okolice
v mesto na delo in so morali puščati svoje vozilo mnogokrat na neprikladaiih inestiii. Zato je razumljivo, da so se garaže pojavile v sredini mesta im ker je prostor drag in ga je težko dobiti, so morali dotlej le pritlično ziidane garaži opustili in jih zidati z več nadstropji. Tako se seda] zida v Chi-cagu velegaraža, ki ima nič manj kakor 29 nadstropij, v katerih bo prostora za oad 1000 avtomobilov. Prenos avtomobilov v nadstropja se bo vršil s tremi dvojnimi lifti, M funkoijonirajo popolnoma avtomatično.
Pnevmatični sedeži. Na Anglelkem so začeli graditi sedeže in naslonjala v avtomobilih tako, da je pod usnjem še posebna blazina iz gume, ki se da napihniti. S tem hočejo udobnost vožnje še bolj povečati in pričakovati je, da bo to tudii uspelo.
0 Quaker
State motornem olju
piše dne 25. aprila 1930 avtopodjetoilk goep. E M., lastnik Austro - Daimler avtomobila št. 2. 47 iz Ljubljane sledeča:
»Hvaležen sem Vam, da ste me opozorili na Quaker State motorno olje, ki sem ga medtem preizkusil.
O kvaliteti Vašega olja sem bil naravnost presenečen. Do sedaj sem uporabljal drugo olje svetovne znamke, ali moram Vam priznati, da je Quaker State motorno olje veliko boljše. Menjal sem prejšnje olje na vsakih 2500 km, Quaker State motorno olje pa mi bo sigurno vzdržalo vsaj 5000 km. Takoj, ko sem začel voziti z Vašim oljem, sem opazil, da mi stroj veliko boljše vleče in da daje večjo brzino kakor z drugim oljem. State olja ne dopušča nikakih ostankov, na sveče se ne vsedajo nobene saje in uporaba je vsaj dvakrat manjša.
S Quaker State motornim oljem sem izredno zadovoljen in ga morem vsakemu najtoplejše priporočati.«
QUAKEK STATE MOTORNO OLJE se dobi pri
M. Težak. Za&reh.
Gunduličeva 13.	6273
v kanticab od 4.7 1 čiste vsebine po Din 190, v kanticah od 3.8 1 čiste vsebine po Din 160
za eno kantico fko skladišče Zagreb.
SOKOL
Na našo olimpijado!
Bratje! Sestre!
Samo še mesec dni nas loči od na« šega zleta v Beogradu, ki se začne s početkom junija z nastopom našega dijaštva. Za tem nastopom se vrste dan vojske, dan naraščaja in končno glavni zletni dnevi s predhodno tek« mo za slovansko prvenstvo.
Ves mesec junij je naše Sokolstvo določilo samo sebi, da na svojem zle« tu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. krp Ija Aleksandra dokaže domačemu in tujemu svetu sedanjo višino svoje pri« pravljenosti, red in disciplino svojih vrst, ki bodo v onih dneh preplavile našo prestolico kakor veletok moči in zdravja, lepote in navdušenja. ^
Vsa pripravljalna dela se bližajo h koncu. Zletni odbor je napel vse sile in položil za uspeh velike stvari vso svojo voljo, da ne bo nihče od nas razočaran v svojem pričakovanju. A od nas samih je odvisno, da ne bo raz« očaran nihče od onih množic, ki pride« jo tekom meseca junija v Beograd, da vidijo svoje Sokolstvo, da se preverijo o naši dozorelosti in da izreko nad na< šim delom in nad našim vedenjem svojo nepristransko sodbo.
Beograd bo nas in množice naroda iz vseh predelov naše zemlje sprejel bratski in gostoljubno. Nad našo pre« stolnico se tedaj razlijejo svetli, veli« ki dnevi narodnih fizičnih in moral« nih kreposti in vrlin, kakršnih Beograd doslej še ni videl. Poseben sijaj tej sokolski slavi pa bosta dali udeležba in sotrudništvo naših slovanskih bra« tov in sestra ter zastopnikov nam pri« jateljskih narodov in držav.
Obračamo se s pozivom do vseh vas, bratje in sestre, ki stojite pod sokol« skimi prapori, da se dvignete na pot v glavno mesto naše države, a da pred tem temeljito in do dna precenite vsak samega sebe, kako ste se pripravili in kaj ste odločili, da tudi poedinec lah« ko prevzame del skupne odgovornosti za popolni uspeh naše skupne stvari. Nobena stvar ni malenkost, ki bi smel kdorkoli preiti preko nje; vse je po« glavitno in neogibno, v vsem je treba dovršenosti in umevatija, absolutne discipline in popolnega reda. V kroju, vedenju, kretanju, na ufici, na zletišču, v prenočišču, v besedi in dejanju naj vsakega poedinca prešiti j a zavest, da je uspeh ali neuspeh odvisen tudi od' njega samega in da je za sodbo celote odgovoren tudi on sam. Samo v lepem in dobrem tolmačenju svobode .moreta priti sokolsko bratstvo in sokolska enakost do popolnega in pravilnega iz« raza.
Merodajno merilo presoje m cenit* ve priprav v vseh bratskih župah in društvih mora biti prepričanje, da je naš zlet revija dela in preizkušnja vseh naših energij, ki se razvijajo in izpo« polnjujejo v trdem sokolskem življe« nju, da se na zletu spletajo v venec na« rpdove moči in slave domovine! Naš zlet mora prižgati plamenice nacional« ne zavesti, katerih neugasni žarki naj vso našo zemljo pregrejejo in razsvet« le v plemeniti in vzvišeni sokolski mi« sli in odpro vsakemu pripadniku na« šega naroda vrata v hram Tyrševe ge* nialne tvorbe, da bo vsa naša domovi« na sokolski dom in da vsa srca našega naroda prešine nesebična ljubezen so« kolskega bratstva v velikem kotu slo« vanske vzajemnosti!
Jaki in zdravi, navdušeni in požrtvo« valni, ponosni in smeli, zvesti in vdani hočemo na dostojno mesto v veliki zajednici kulturnega človeštva!
Ta cilj našega dela je tako velik in element, da mora delati zanj vsak, komur je srce čisto in misel prežeta z ideali sokolske ideje!
To hočemo in to hoteti mora vsak Jugosloven!
Pridite vsi, da se pregledamo in pre* cenimo!
Zdravo! Beograd, 1. maja 1930.
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije A. Brozovič	E. GangJ
tajnik.	I. podstarešina.
Uprava sokolske hipe Ljubljana ima v torek 6. maja ob 20. svojo redno sejo v mali dvorani na Taboru. Vhod skozi mak vrata na Vrhovčevi ulici.
Save zna uprava SKJ je imenovala na »roji zadnji seji v Beogradu še naslednje brate v upravo župe Ljubljana: za II. pod-starešino br .dr. Riko Fuxa, za člane uprave in predsednika župnega zdravniškega odseka br. dr. Franto Misa, za člane-namest-nike upTave pa brate: Švajgar Verija, železniškega uradnika, Rusa Ivana ml. starešino društva Grosuplje, Arko Ivana ml. trgovca v Ribnici, dr. Riharda Karbo, starešino društva Kamnik ter dT. Milana Papeža, starešino društva Dolenji Logatec. Zup-na uprava je dostavila vsem imenovanim 'ndevna obvestila ter jih vabi, da se udeleže redne seje uprave v torek.
LJUDSKI KINO
V kinu »Ljubljanski dvor« veljajo od danes naprej pri vseh predstavah najnižje, ljudske cene. — Na sporedu bodo najboljši izbrani filmi.
Z uvedbo »Ljudskega kina« v poletnih mesecih je bilo že nekaj let sem ljubljanskemu občinstvu zelo ustreženo. Dobri filmski sporedi ob nizki vstopnini — to je bila deviza vsa pretekla leta in to je cilj »Ljudskega kina« tudi v letošnji sezoni. Ravnateljstvo kina »Ljubljanski dvor« « je pridobilo prve reprize največjih svetovnih filmskih del in iz njih sestavilo program, ki bo gotovo zanimal in mikal vsakogar ter pridobil kinu novih trajnih prijateljev. Filmi bodo vsi res prvovrstni; slabih oe bo vmes.
Da se omogoči obisk kina m ogled teh odličnih izdelkov fillmske umetnosti, je nastavilo ravnateljstvo najnižjo vstopnino, ki je pri današnjih razmerah mogoča.
Vstopnina znaša pri vseh predstavah za sedeže 2, 4 in 6 Din, za lože pa 8 Din!
Pri tej vstopnini si bo torej res lahko prav vsak privoščil obisk kina in ž njim prijetno razvedrilo in koristno izobrazbo.
V mesecu maju so m. dr. na sporedu filmi: »Divne laži Nine Petrovne*, film, ki je bil pri svoječasnem ljudskem glasovanju priznan kot najlepši, v Ljubljani predvajani film; »Nini Petrovni« slede nato filmska veledela: »Asfalt*, »Dama iz lože it. 13* z Greto Garbo, »Baron Trenkc s Svetisla-vom Petrovičem, Janningsov »Krik mesa*, Fritz Langov velefilta »Žena na mesecu«, »Manotescu* z Ivanom Možuhinom in Bri-gito Helm, »Latinska četrt*, »Sestra Marija* itd. Za razvedrilo bodo skrbeli filmi Harolda Lloyda, Pata in Patachona in Charlie Chaplina. Tudi oni, ki bodo željni senzacij in pustolovščin bodo prišli na svoj račun z najboljšimi filmskimi atrakcijami Harry Piela, Douglasa Fairbanksa in Lucia-na Aibertinija.
Poleg teh filmov se bodo vršila odslej v kinu »Ljubljanski dvor« tudi
filmska predavanja ZKD za katera je med ljubljanskim občinstvom že tako lepo zanimanje, da so postali prostori v kinu Ideal za vse te mnogoštevilne ljubitelje kulturnih filmov že pretesni; zato se je ZKD odločila odslej prirejati svoja filmska predavanja tudi v kinu »Dvor«. — Poleg repriz znanih kulturnih filmov »Nuri« in »Vzgoja naših deklet* se bo v majniku predvajala premijera kulturnega velefilma »Ramper* s slovitim Paulom Wegenerjem v glavni vlogi.
Če si ogledamo ves ta pestri in bogati repertoar ter izredno nizke cene, za katere se bodo nudili filmi take kakovosti, ni dvoma, da bo naše občinstvo z »Ljudskim kinom« nadvse zadovoljno. Opozoriti pa moramo, da bodo vsi ti /ejh" velefitmi na sporedu le kratko dobo 2 dni, ker namerava vodstvo skrbeti s hitro menjavo programa za čim večjo pestrost repertoarja. Cenjeno občinstvo naj torej s posečanjem nikakor ne odlaša, temveč si vsak spored ogleda že prvi dan.
Spored se bo objavljal le v dnevnem časopisju in v izložbenih oknih kina »Dvor*.
Predstave se bodo vrSile delavnikih ob 4., pol 8. m ob 9., ob nedeljah in praznikih pa ob 3., pol 5., 6., pol 8. tn 9. zvečer.
»Ljudski kino« je overjen, da bo z vsakim svojim sporedom v polni meri zadovoljil svoje posetnike, vodstvo pa je tudi pripravljeno ugoditi po možnosti vsem željam publike tako glede filmskega sporeda kakor tudi glede dragih eventualnih stvari; cenjeno občinstvo naj tedaj vse aroje želje m morda kake pritožbe ustmeno ali pismeno prijavi na
ravnateljstvo ktna »Ljubljanski dvor.*
Šport
SK Železničar : ASK Primorje
Za jutri je Primorje povabilo mariborske Železničarje. Po nedeljski tekmi Ilirija : Primorje, ki je nudila dober šport in nam pokazala oba ljubljanska kluba v zelo dobri formi, bosta oba kluba igrala z Mariborčani. Ilirija igra v Mariboru prvi del finala za podsavezno prvenstvo, Primorje bo pa pomerilo svoje moči na domačih tleh z drugim reprezentantom Maribora. Ta moment ni neinteresanten, ker nam bosta obe srečanji služili kot merilo moči ljubljanskega in mariborskega nogometa.
V	zadnjih letih se je mariborski nogomet toliko razvil in dvignil, da je povsem dosegel ljubljanskega. To se je zlasti videlo zadnji dve leti, ko je Primorje v finalnih tekmovanjih komaj nadvladalo mariborskega finalista. Tudi letošnji izid finalnih borb nikakor ni že v naprej siguren.
Železničar je v Mariboru posegel z vso odločnostjo v dogodke. Nobena tajnost ni, da ga smatrajo v Mariboru povsem enakim z Mariborom in Rapidom. Potem takem je smatrati ljubljansko tekmo za enako važen domač športni dogodek, kakor je srečanje Ilirija : Maribor, s to razliko, da mu ne-dostaje oficielnega značaja.
V	predtekmi bosta izvojevala borbo za obstanek v prvem razredu Svoboda in Jadran. Derby na koncu tabele, ki bo gotovo v največji meri interesiral ožje pristaše obeh klubov.
Obe tekmi bosta na igrišču Primorja.
Službene objave LNP
(T® seie u. o. z dne 29. IV. 1930)
Navzotči: Rybar. Stanko. Kuret Kovač, ravm. Šetina. inž. Kuliiš. Kemperle. Novak. Logar. Rrali. Bul i evič in Malovrh.
Sooroča se klubom, da se vrše šele p. o. redno vsako sredo.
S 1. maiem se razveljavijo vse dosedanje izkaznice ter se uvedejo nove. in sicer za odbornike u. d. in k. o. ter za no-vmarie. Izkaznice bodo oprem Mene z letnico 1930 m z značko »LNP«. Kdor izkaznice še ni oreiel. a ie do irie upravičen, io dobi pri tainiku II. z. Kovalču P.. Splošno kreditno društvo. Miklošičeva cesta. Zunanji odborniki LNP in redakciie io dobe oo pošti.
Preda se kazenskemu odboru g. Batte-zar. član SK Iliriie. o čemer bo prejela SK Iliriia še tozadeven dopis. Tajnik I.
(Sfkleoe te sede elede finalnih prvenstvenih tekem smo objavili že v četrtkovi številki. Oo. nred.)
*
(Iz seje poslovnega odbora dne 30. aprila 1930.)
Prisotni: Stanko, Kovač P, Šetina, Acetto, Revam, Kovač J., Cck, Kačar.
Verifikacija prvenstvenih tekem: IKnqa : Jadran 4:2, Hermes : Jadran 4:1, Primorje : Jadran 3:1, Herm-e-s : Svoboda 2:1, Ilirija II : Jadram H 5:0, Primoirjie H : Jadran M 8:0, Grafika : Reta 5:1, Sto vam : Kra.koivK> 8:0, Celie': Amater 6:1 ter 4:3, Rapi-d : Zelezmičaj 4:3. Rapi-d : Svodcba 3:0, Maribor : Svoboda 11:0, Maribor : CeKe 4:1.
Na podlagi § 14 pravilnika prvenstvenih tekem se verificirajo tekme: Jadram II : Henmes II, Svoboda II : Hermeis II, IliTija II : Hermres LI z rezultatom 3:0 »a Jadran, Svobodo in Ilirijo rez. imošbva, ker je ŽSK Hermes nastopal z neveri-ficirairtirm i®raoi Erik h odnosno Sedem. ZSK He>r-mes se obenem preda upravnemu odboru v po-stoipanje po § 1 opč. pravilnika. Tefcma ASK Primože II : Hermes II se verificira s 7:0.
Prvenstvene tekme v nedeljo 4. maja 1930: V Ma-rSbonu: prva firalma tetama JSSK Maribor : SK Ilirija. — V Ljubljami aa igrišču Primorja sledeče ptveoshrene tekme: ob 8.30 SK Natakar : SK Slovan, ob 10.15 SK Reka : SK Krakovo. Stoabujoči odbornik Z- Kovač Jakob, biazajnlška shraSba SK Natakar, vsak fchib mo.ra postaviti po 2 reditelja. Stranski sodniki: za prvo tekmo zg. Narobe in Peterneh", «a drugo g. Klančar in eden od Reke. Popoldne tudi na igrišču Primorja pr-veiwtve»e tekme: ob 14. Svoboda II : Jadram II, ob 16.46 Svoboda I : Jadram I, službujoči odbornik g. Rovan, stranska sodnika ra prvo tekmo gg- Bealaj in Lovrač, za drnigo tekmo gs. Kovačevič in Pavlin. Rediiteljstvo preskrbi ASK Primorje.
VertUkadie Igralcev. Verificirajo se s pravom nastopa 10. maja 1930: »a SK Raipid Maribor: Čebul Mirko, Dvoršak Jakob, FAlipec Franc, Frangeš Franc Herič Josip. Ju.rgec Karo!, Ka-ger Herman, Kosem Karol, Koltoam Oto, Kristan Alojz, Podjavoršek Josip, Sdhwanz Karol; za JSSK Maribor: Fradel Franc, Haber Oto, M teku š Albert, Obersnel Oskar. Puh Karol, Puh VaMer, Vodeb Dušan; za SK Železničar, Maribor: Bo-rovski Miroslav, Gotinar Franjo; za SK Grafika, Ljubljana: Zupančič Evgem, Zaigar Andrei, Žagar Josip, Šlamberger Lado, Strohmajer Valjem, Srebotrcjak Leon, Mrakrrič Jožef, Kamnika t Viktor; za SK Elaa, Novomeško: Lapa mi« Mirko, Meznaršič Jože, Murn Ivam; z« SK CefSe: Ste-pančič Slavko; za SK Trbovlje: Skočir J trti). — S pravom nastopa 30. oktobra 1930 za SK Zeteiz-ničar Maribor EferI Romam; za SK Svoboda Ljubljana Klanomk Aniaost; za SK Koro*an se čšta Trček Ivan.
Odobri se nastopanje v priijateljskifli teJomah s 20. IV. 1930 za SK Ilirijo, LnitoHa-na igračn Pfe.iferjm Mirk.u, članu SK Celje, ter za SK Svobodo, Maribor s 12. Vili. 1.930 pgraou Snkovič Francu.
Obravnava soditijskMi poročil ki poročil službujočih odbornikov. Zaradi nesportnega obnašanja pri tekmi Jadran : Primorje 13. IV. se predajo kazenskem« odboru naslednji igralci: Rogač Stane, s taiko?šnVkn suspenzom, Benedetič Stane in Januš od SK Jadrana ter Zemljak Pavel in Juig Franc od ASK Primorja.
Nadalje zaradi istega prestopka pri tetami Hi-rtja H : Hermes II se predate kazenskemu odboru Ma.lič Miroslav od SK Ilirije ter Zupančič Boris od ZSK Hermes.
Upravnemu odboru se preda ŽSK Hermes v disciplinski postopek, ker nj oddal predpisane postave moštev pri tekmah dne 12. IV. (Hajduk), nadalje dne 13. IV. (Atlet. SK Celje) ter ker pri tetami Ilirija II : Herles H ni postavil stranskega sodnika.
Predlaganje za sprejem v članstvo JNS. Ker je SK Korotan zadostil vsemi pogojem, se odstopi «. o., da se ga sprejme v članstvo JNS.
SodMjska sekcija se naiproša, da odda sodnij-ska poročite vsak teden najkasneje v torek zvečer v poštni predal 136.
Odobritev prijateljskih tekem: Naknadno »e odobre prijateljske tekme SK Olimp : SK Železničar in AtJetrk SK Celje : ŽSK Hermes, obe v Celin 13. aprila. Grafika : SK Litija 31. IV. v Litiji in 1SSK Maribor : SK Varaiždin 21. aprila v Varaiždinu. Dne 27. IV. v Novem mest« SK Efem : SK Svoboda. Za nedeljo dne 4. t. m. se odobri pri], tekma. ASK Primorje : SK Želeatvi-črr v LJubljani, 11. t. m. M SV Donavitz : SK Železničar v Mariboru, prijava iste tekme za 1. jmna! pa se istočasno preklicu je.
Okrožnica klubom. Vsem klubom se dostavi
okrožnica t na vod® za deJovaote ter W
časno vse klube opozarja, da morajo od 1. maja 1930 dalje vse denarne obveznosti nakazovati di-retetno po čekovnih položnicah ter se bodo verifikacije izvršile, ko bo LNP prejel odgovarjajoče zneske za poškodbeni fond, enako doiposla-ne naročene tiskovine. (Nadaljevanje sledi.) —
Tajnik II.
Poziv zimskim športnikom
Podpisani Savcz poziva vse zimske športnike tekmovalce, naj prično sedaj po končani zimski sezoni s smotrenim treningom v raznih letnih športih, da si izboljšajo svojo formo ter da se čim bolje usposobijo za start na bodočih zimskih tekmah.
Pri tej priliki opozarjamo na zimsko -športni znak, ki ga je ustanovil JUSS z namenom, da bi bodril zimske športnike na trajno in sistematično delo, ki naj bi jim omogočilo največje uspehe. V priznanje za doseženi uspeh si morejo pridobiti z.im-sko-sportni znak v bronu, srebrn ali zlat. Tak znak je največje priznanje spprtniku ter je vpeljan v raznih oblikah v vseh državah.
Pravilnik o zimsko-sportnem znaku se nahaja v prvem zvezku Savezne knjižnice »Pravila«-; v tem pravilniku najde tekmovalec vse potrebne predpise za dosego zim-skosportnega znaka, za katerega se je treba prijaviti v naprej s posebno prijavno Pol o. Prijavne pole naj naročajo klubi pri Savezu, tekmovalci pa naj zahtevaio te pole pri svojih klubih.	JZSS.
Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 4. maja 1930 na igrišču Primorja: Ob 8.30 Natakar : Slovan — Z-Dolinar: ob 10.15 Krakovo : Peka — z. Deržaj; ob 14. Jadran II. : Svoboda II. — g. Czerny; ob 15.45 Jadran I. : Svoboda I. — g. Pevalek; ob 17.15 Primorje : "elezničar (Maribor) — g. Schneller. — V Mariboru: SK Iliriia : ISSK Maribor — g. Fabris (Zagreb).
Sekcija zbora hazensklh sodnikov JHS, Ljubljana. (Službeno.) Za prvenstveni tekmi v nedeljo, dne 4. maja t. 1. se določate naslednja sodnika: SK Mura : SK Čelne v Murski So beti Z. Peterka; SK Ilirija : H&K Conoordia v Ljubljani g. Schneller. — Tajnik.
Službene objave LHP. (Iz seje n. o. dne 1. V J H5K Concordrji se zabranjuje nastopiti kot reprezentanca LHP cb priliki poklomitvene manc-festaci.ie športnikov v Beogradu. Sklene se soglasno protestirati pri SSS zaradi netafotneza postopanja Hazena saveza pri aranžiram ju bazenske tekme ob priliki poklonitvene manifestacije. Isfotatoo se sklene obvestiti beograjski ha-zema podsavea, da je Concordiji zabranjen nastop v Beogradu pod imenom reprezentance LHP. Na znanje se vzame dopis SK Celja, s katerim sporoča, da ne nastopi proti Muri dne 4. V. Prvenstvena tetama Maribor : A'ena dne 4. V. odpade. Za prvenstveno tekmo Goneordija : • Ilirija dne 4. V. v Ljubljani se delegira kot službujoči odbornik g. Bucik. Čita se s pravom nastopa dne 9. V. Kastelic Marta za SK Savo. — Tajnica.
Posebni vlak v Maribor k prv. tekmi Ilirija : Maribor odpade, ker se do včeraj popoldne ni prijavilo potrebno število udeležence". Dosedaj prijavljenim gg. se vplačani znesek vrne pri "blagajni kavarne »Evropa« danes med 14. im 15. ter imed 18. in 19. — SK. Ilirija.
SK Svoboda. Jutri v nedeljo igra l. in II. moštvo prvenstveno tekmo s SK Jadranom na igrišču Primorja. Rezerva naj bo v naši garderobi do 13.30, prvo moštvo pa do 15. ure. Posffavi v ga rb e robi ter pri Svobodi v Delavski zbornici.
SK Jadran. Danes ob 20. sestanek vseh nogometašev v Narodni kavarni. — Načelnik.
SK Krakovo. Jutri ob 10. dop. na igrišču ASK Primorja prvenstvena tetama s SK Reko. Postava moštva: Brker, Jeršek, Edo, Logar, Novak I, Novosel, Jesemko, Waser, Komam, Bardu'psky, Marktič, reiz. Fr., str. sod. Klamčar, re-ditelja Ro-škar im Marimšck. Moštvo naj se javi ob 9.30 na igrišču, ker bo ob enem v primeru lepega vremena slikanje. Točno!
SK Sava : SK Ilirija. Poleg prvenstvene tekme Comcordija : Ilirija bo jutri dopoldne ob pol 11. na igrišču Ilirije prijateljska tekma mlajših Ilirijank proti ambicijozni družini Save. Tudi ta igra obeta izredno zanimivo borbo, ker so II'-rijamfoe trenutno v prav dobri formi. Zlasti obramba podaja v taktičnem ozira brez dvoma boljšo igro od prve družine. Sava, ki nastopi s sedimorico, s katero je absolvirala lefošmie prvenstvene tekme, je mlada, a zelo ambčcijozna drmžima. ki trajno im brzo napreduje. — Pred bazenskimi tekmami nastopita ob 9. v prijateljski tekmi mlajši nogometni moštvi Grafike in Iliriie.
SK Ilirija (haeensk-a sekcija). Jw:ri nastopi kompletna rezervna družina proti Savi. V garderobi najkasneje ob 10. Istočasno mora biti tam kompletna prva družina, ki nastopi proti Concordiji. Oprema-: rezerva črno-bela, I. družina belo-zelema.
Spomladanski tenišk; turnir TKD A t en a : SK Ilirija. V nedeljo 4. maja se bo vršil prvi večji teniški turnir med omenjenima kluboma. Igralo
se bo za srebrni pokal, ki ga je v to svrho podarila firma Krisper. Za Ilirijo nastopijo naslednji: Kmet Milan, inz. Oskar Novak, Milan Koželj, Zaje Lado, Stojam in Joža Pogačar. Dame: Ina in Boža Sapl.ia. — TKD Atemo po bodo zastopali: Bleiweis Mirom, Dacar Robert, Vaso Zajec, Burger Franci in Marko ter Jože Medved. Dame: K. Ravni h ar in D. Grasselli. — Igralo se bo 13 iger, in sicer 8 slngle in 5 doublov. Začetek točno ob 8. zjutraj.
Odbor SK Idrije opozarja klubovo članstvo na akademijo, ki jo prirede maturanti Tehnične srednje šole pod pokroviteljstvom g. bana inž. D. Serneca danes, v soboto ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«.
Članstvu SK Ilirija! Poživlja se vse članstvo, ki dosedaj še ni poravnalo članarine za prvo polletje 1930 (do ink!. 1. julija 1930), da to nemudoma stori in sicer najkasneje do 5. t. m. Člani, ki članarine do tega roka ne bi poravnali, se bodo brez izjeme črtali iz članstva. Zamud.iikom se bo znova računala prijavnina. Članarina se lahko poravna pri blagajni na kepališčn Pri blagajni kavar.ie »Evropa« ali pa pri tainiku II.. ozir. blascainiku v KmeKV: nr>-
sojilnici, kjer prejemajo člani tudi kollce.
-
»MERKUR"
društvo trg. in priv. nameščencev, Jugoslavija, in privatna društvena bolniška blagajna MBRKUR v Zagrebu, podr. Ljubljana, sta PRESELILA svojo pisarno te Tavčarjeve ulice št. Z, T. nadstropje, na
aa Dunajsko cesto H. 31
(Zidarjeva hiša), pritličje, levo, vhod iz veže.	6303
Iz življenja in sveta
Vzroki letalskih nesreč
Večkrat Startno: »V višini 2000 metrov se je nenadoma pokvaril motor in letak) je treščilo na zemljo. Pilot in toliko in toliko potnikov mrtvih itd.« Iz takih in sličnih poročil sklepajo nepoučeni, da je izredna sreča ali slučaj, če si ljudje rešijo življenje, ako se ustavi motor. To mnenje pa je popolnoma napačno. O tem zanimivem vprašanju in o varnosti življenja v zraku poroča zadnja številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet«. Revija se 'naroča pri upravi: Ljubljana, Kmafljeva ulica 5 in stane mesečno samo 8 Din.
Žrtev nesreče
K nemirom v Indiji
Jtidihska rta da {e zasedla z vojaštvom vsa važnejša državna poslopja hi zavode, da jih očuva pred napadi nezadovoljnežer. Stika nam prikazuje veliki valjčni mlin v Bombayu, ki ga straži vojaški oddelek, da ne M opornik] onemogočiti preskrbe z živili in tako poostrili nerede.
Sežgane papige
Braziljski parnik »Ruiz Barboza«
je dospel v Rotterdam z različnim blagom in je imel poleg pomaranč, le* sa ter sličnega na krovu tudi 150 ze* lenih amazonskih papig. Holandske oblasti so sporočile, da ga ne smejo taoj raztovoriti. Poprej bi moral v večtedensko karanteno, da se ugoto» vi, ali niso papige bolne na nalezljivem psitakosisu, proti kateremu obstoje razne varnostne odredbe. Kapitan^ Fi« guerejdo ni maral izgubiti toliko časa in imeti nepredvidene izdatke. Zato je dal pometati vse papige kratkoma* lo v ladijsko kurilnico. Tam so žalost* no poginile v plamenih, zato pa je do» spel »Ruiz Barboza® prej na cilj. A zdaj se je zganilo Društvo za varstvo živali in se je moral kapitan zagovar* jati radi neusmiljenosti. Povedal je, da ni ptičev prodal že med potjo na Nemškem, ker so bile sumljivo naje* žene, ker so malo jedle in sta morala v Hamburgu dva strežaja v zdravni* ško opazovalnico. In v kurilnici vlada velika vročina: tja pometane papige so bile takoj mrtve. »Lahko bi se mi očitala krutost«, je sklenil kapitan, »če bi jih v kletkah pometal v morje, a privoščil sem jim najlažjo smrt. Res nisem kriv.« Če bi nesrečnim papigam njih bolezen vsaj toliko koristila, da bi jih nehali loviti in pošiljati v Ev*
skem predmestju in je z izrednim po* gumom priznal, da se ne zanima za politiko, živi samo za svojo znanost in da je malo vnet za javne nastope in šolsko delo z jako slabo priprav« Ijenimi dijaki. Delavci so mu veliko* dušno privoščili »tri minus«, najnižji zadostni red, a v poročilu o izpitu, ki je romalo na Upravo visokih šol, sto* ii: »Kdor idela za proletarijat, se mo* ra zanimati za politiko. Znanost ne sme ostati nadrazredna in izvenpoli* tična.«
Vegetarijanci
Ameriški mesečnik »za reformo človeške hrane kot sredstva za zvišanje ■mednarodne morale« je pred kratkim razposlali vprašate pole vsem odličnim mednarodnim sodobnikom. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da so Bernard Shaw, Mussolini in Kemafl paša — pristaši' izključno rastlinske hrane, ki nikoli me pokusijo nobenega mesa. Zatrjujejo, da dolgujejo svojemiu vegetarijanstvu stalno neomajno zdravje in delavnost.
Seveda ne bo nihče dvom®, da ni mogoče smatrati smrt na električnem stolu za »nesrečen Slučaj«. Toda neki sodnik v Ghicagu je moral v tem smislu rešiti vprašanje. Obsojenčeva rodbina je ostala po njegovi smrti brez sredstev in se je zanašala samo na dokaj visoko zavarovalnino zoper nesrečo, i katero je bil redno plačeval pokojnik. ! Sodnik je po dolgem premišljevanju 1 odredil, naj izplača zavarovalnica domenjeno odškodnino. »Edina tolažba je v -tem,« 'je pripomni odvetnik, ki je zastopal zavarovalnico, da nas ne bo nihče mogel oSlepariti s sfično »nesrečo« ali jo ponarediti. Druge neprfflke nudijo sleparjem širše polje za udejstvova-vamje.«
Nov roparski trik
Nenavadno drzen razbojniški napad se je nedavno pripetil v neki newyor-škii slaščičarni, ki jo posečajo imovi-tejšd sloji. Sredi belega dne je vstopilo med goste šest zakrinkanih razbojnikov z revolverji v rokah in vodja tolpe je ukaza! presenečenim gostom: »Dame in gospodje, takoj se slecite!« Prestrašeni gostje so se seveda takoj pokorili ukazu in slekffii vrhnjo olbleko. Eden izmed: razbojnikov je pdbral obleko ter jo zvezal v sveženj, nakar je sesitoriea sedla v avtomobil in oddiir-jafia s plenom. Seveda razbojnikom m šlo za Obleko, marveč za 1'istnice rn mošnjičke. Preiskovanje žepov bi bilo ■preveč naporno in dolgotrajno, zato so morali gostje sairrti pomagati s slačenjem. Po odlhodu razbojnikov so se oropani hiitro odpeftjafi vsak na svod dom v zaprtih avtomobilih in šele čez kako uro je bila pdliciia obveščena o dogodku. Pazibojniki so bili med tem že za deveto goro, kakor je to običaj v Ameriki
ropo!
Sovjetski izpiti
Med sovjetske posebnosti je treba šteti tudi izpite iz politične abecede, katere morajo polgati vsako leto viso* košolski docenti. Na odredbo marksi* stične znanstvene centrale pri Akade* miji znanosti morajo v to svrho ob določenem roku nastopiti v katerikoli veliki tovarni, kjer sklepa delavski občni zbor o njihovi zanesljivosti. Če propadejo pri izpitu, pomeni, da za vselej izgubijo službo. Edino izjemo je doživel znani fiziolog prof. Pavlov, ki ni prišel k izpitu »radi nedostajanja časa« in je odgovoril potem na s4av* Ijeno pismeno vprašanje: »Kako gle* date vi na sovjetsko vlado? dobesed* no: »Z velikim začudenjem!« Toda Pavlov je v izredno ugodnem poioža* ju. Ostalim znanstvenikom pa se godi, kakor je bilo minuli teden z znanim kemikom prof. Zelinskim. Poklicali so ga v livarno Dorogomilovo v moskov*
Rumtmska mladina se poklanja svojemu kralju
Sffla nam prfkaztrje odposlanstvo ntrnonskita dečkov iz Vlaške ▼ pestri narodni noši. Pred kraljem Mihaelom dvigajo mladeniči desnico v tk. zv. »rimljanski« pozdrav.
Radio
IZVLEČEK PROGRAMOV Sobota 3. mala
LJUBLJANA 12.30: Reproduelrana dasba 13: Napoved časa. borza, renroducirana srfasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: V dolini gradov. — 18: Koncert ra-dio-orkestra. — 19: Nemščina. -- 19.30: Hrano Uilasa: Tečaj za gimnastiko. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reiproducirana zlasba. 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Godba za oles. — 20: Klavirski koncert — 21.30: Koncert zazrebškesa codalneea kvarteta. — 22.30: Poročila. -- 22.45: Koncept radi-or-kestra: ooeretna elasba. - ZAGREB 12.30: Ret)roducirana cHasba. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 17.30: Glasbeni program za deco. — PRAGA 16.30: Jazz-band 17.30: Koncert nevskeza zbora. — 19.05: Zabaven program. — 20.40: Lahka godba orkestra. — 21.40: Arije in zdravice. — 22.35: Prenos iz Bnna. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Pevski koncert — 19: Prenos iz Prage. — 20.30: Dramski večer. — 21.05: Violinski koncert. — 21,35: Godba za ples. — 22.25: Lahka glasba. — VARŠAVA 16: Popoldanski koncert. 20.30: Koncert orkestra im solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. — 17.15 Klavirski koncert. — 19.30: Slavnostni koncert avstrijskih železničarjev. - Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 16.25: Koncert lahke glasbe. — 20.40: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Sluhoigra. — 22.30: Orkestralen in pevski koncert. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. -20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTTGART 15.30: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.05: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30: Klavirski koncert — 20: Zabaven večer. — 21.30: Pevski koncert - Ciganska godba. RIM 17.30: Prenos koncerta iz Neaplja. — 21.02: Prenos opere iz gledališča v Neaplju ali koncert.
NoTi modeli angleških
B. S. A.
motoclklov
6341
na zalogi pri
Anto-trg. dražbi z o. z. Ljubljana
Kapiteljska ulica št. 3
Telefon 204«
Trstje
107
za strope
izdelujem s najmodernejšimi »troji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
Jo§. R. Puh, Ljubljana Gradaška al. 22. Tel. 2513
Likanje moške ali damske obleke 18 Din
Moško, daansko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da Je kot nova
WALLET EXPRESS. LJUBLJANA Stari trg 19.
Naznanilo«
Naznanjam cenj. občinstvu,
da bom o tvoril redni tovorni promet na progi
škof ja Loka — Ljubljana in obratno
Vozim vsak torek, četrtek in soboto
Ostajam pri »Figovcu«. Poleg tega sem na razpolago tudi za druge vožnje.
Se priporoča	6334
RUDI LINKE.
Prodal
mlin
pri železniški postaji, v najbolj prometnem kraju, kar se tiče za mlin. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6184
Naznanilo!
Sostllaft J. Bevc, Gasilski nlica 19 v Sp. Šiški
vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da je balinišče na novo preurejeno in se bodo od 3. maja dalje točila pristna dalmatinska in štajerska vina. Vedno na razpolago topla in mrzla jedila. V nedeljo, dne 4. maja popoldne posebna senzacija in pokušnja vina. — Za obilen obisk se priporoča	J. BEVC.
Zahvala HBHHR1
Za premnoge dokaze Jskrenega sočutja In sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega očeta, strica in tasta, gospoda
Antona Zabukovca
se tem potom najiskrenerjSe zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku za njegovo izredno pozornost in požrtvovalnost, čestitim sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost in tolaži ln e besede, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti
Sv. maša zadušnica sebo darovala v torek, dne 6. maja 1930 ot> 7. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
LJUBLJANA, dne 2. maja 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Ponovno
Globoko znižane cene D o k o - čevljem« V zalogi vse vrste in vseh Številk za dame in gospode.
„Doko", Prešernova nlica 9, dvorišče.	6297
Zastopnik
(notranji) popolnoma nov predmet«
Vsako gospodinjstvo je kupec. — Brezkonkurenčni predmet. Najvišja možnost zaslužka. Poklicni zastopniki imajo prednost. Dober nastop in garderoba pogoj. — Ponudbe pod »Gute Verdienstmoglichkeit 556« aa oglasni oddelek »Jutra«.
6327
liscem takoj 350 komadov debel črnega bora
v dolžini 12—16 m. Mera na manjšem koncu 12—14 centimetrov. Rok izročitve deloma takoj, a najkasneje sredi julija.
Tehnični biro Ing. M. Kompanjee, Beograd, Vojvoda MHenka 26.
Telefon 15—76.	6337
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega
Rudolfa Kopana
posestnika in gostilničarja
se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze blagodejnega sožalja, za poklonjeno cvetje in vsem, ki so ga v tako izredno velikem številu spremili do preranega groba.
Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Vojnika, dalje g. načelniku gasilcev Jerneju Vengustu za ganljivi poslovilni govor ob grobu in vsem gasilcem. Ljubečna pri Celju, dne 1. maja 1930.
6297	Globoko žalujoči ostali.
Natečaj Nestle
čast nam je sporočiti vsem našim cenjenim odjemalcem, ki so sodelovali pri našem nagradnem natečaju ali pri Nestle čokoladi (Albumi s sličicami in »kraljico«) ali pri Nestle otroški moki (bele etikete), da po novem zakonskem stanju ne moremo izdati nikake nagrade po 10. t. m. Vsled tega opozarjamo p. n. interesente, da svoje izpolnjene albume, kakor tudi zbrane etikete izvolijo poslati takoj v lastnem interesu, da bi Vam mogli dati odgovarjajoče nagrade pred 10. t. m., torej še pred rokom, predno je nadaljnje izdanje nagrad zabranjeno z zakonom. Da zadovoljimo zbiralce sličic za albume našega natečaja Nestle čokolade, jih opozarjamo, da bomo izdali nagrade tudi takim igralcem, ki so nam pred omenjenim rokom priposlali albume, ki niso povsem izpolnjeni s sličicami, ki pa imajo že predpisano sliko, t. zv. »kraljico«.
Po 10. maju ne bomo mogli z ozirom na zakonske predpise prevzeti nikako izdajanje nagrad za kasneje prispele izpolnjene albume, pa tudi ne etikete brez ozira na to, kdaj so bili albumi izpolnjeni ali etikete zbrane.
Veseli nas pa, da moremo že danes javiti našim cenjenim odjemalcem, da jim za kratko dobo pripravljamo lepo in prijetno iznenadenje, čigar provedba bo povsem v skladu z zakonskimi predpisi, kar je bilo doslej sprejeto od vseh interesiranih krogov z velikim zadovoljstvom.
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo
J1TESTJLE
6322
Markičeva ul. 11, Zagreb.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialnt namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
JCdor hcee
mu
po«/;« po pciti namlov a IS icašcc driijc infotrnanijo tičoco «« maKh c glas ov naj prilo&i v xnatn/eah a mine* n« bo preje/ odgovora 1 ULrfl
'fff
Cg^g MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Izdelovalnica perila
sprejme več spretnih šivilj in Teč učenk. Naslov pove uglasili oddelek »Jutra«
16690
Več prvovrstnih mizar, pomočnikov
za fino pohištvo sprejme mizarsko podjetje I. Repše, Ljubljana, Dvorni trs l-
16640
Natakarico
sprejmem takoj v boljšo gostilno v Ljubljani. Dobre računarice imajo prednost. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10605
Stroj, mizarski
pomočnik
ciobro izvežban dobi takoj službo t tvornici pohištva Andrej Kregar in sinova St. Yid nad Ljubljano.
16600
Perfektno sobarico
pošteno, i večletnimi spri Sevali iščem za takoj. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16467
2 sladoledarja
prodajalca ki sta zmožna vložiti primerno kavcijo — •prejme takoj v službo Cenen, Jesenice, Gorenjsko.
16739
Hlapca
vestnega, h konjem in za t« kmečki dela sprejme IiridtvT Flcrjančie. Dravlje pri Ljubljani.	167-15
Iščem vajenko
*a špecerijsko trgovino. —
Hrana in stanovanje lahko r hiši. Sprejmem samo deklico li poštene diružine. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«,	16748
Zobotehnik
»tistent, samo za operativno de'o dobi službo z dobro plačo. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod lifro »Perfekten asistent« 16710
Zobotehnik
lahko . tudi začetnik dobi s užbo v ateljeju, kjer ima priliko do nadaljne spopol-sitre. Ponudbe a> oglasni • ddelek »Jutra« »»d šifro »Trn;«« noato«. 1SPB
Krojaškega vajenca
sprejme takoi Jos. Hudo-vernik. krojač, Bied. 16719
Dva kleparska
pomočnika
samo dobro izurjena v stavbnih delih sprejme takoj Franc žužek, Bled.
16727
Gospodično
zmožno slovenske stenogra-l'j« in strojepisja, po možnosti z znanjem italijanščine, sprejme odvetniška pisarna. Tonudbe, če mogoče e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Tudi začetnica«. 16732
Tri soboslikarje
dobro izvežbane sprejme takoj Zaje Ludvik, Tacen pri Ljubljani.	16771
Učenca
dobrega račnnarja. za trg. mešanega blaga sprejmem takoj. Prednost imajo sinovi železničarjev. Naslov rwve oglas oddelek Jutra.
16773
Vajenca
* primemo šolsko predfa-obraibo, absolutno poltenega sprejme Jos. Ogoreutz t-g. mešanega blaga. Novo mesto.	16775
Čevljar, vajenca
sprejme Novak Iran, Tace* "št. 4 — Št. Vid nad
Ljubljano.	16543
Za vodstvo gozdarskih poslov
iščemo adjunkia za takojšnji nastop. Biti mora ju-goslovenski državljan, prost vojaščine, samec, vešč nemškega in srbohrvatskega jezika. Š umski Ured Darda — Bannja.	16777
Šiviljo
dobro izurjeno sprejme takoj damski modni atelje Mice Kovačič. Mestni trg št. 20/11. Reflektira se samo na prvovrstne moči.
16783
3 čevljar, pomočnike in vajenca
sprejme takoj Ignac Pajk. Višnja gora.	16795
Potstrežnico
sprejmem dnevno od 1. do 5. ure na Poljanski cesti št. 15, I. $topnjice, vrata
16868
Mlajšo kuharico
z večletnimi spričevali, proti dobri plači sprejmem na Rim.ski cesti 18/11. 16821
Zobotehnfka
samostojmega v operativnem delu in tehniki iščem. Naslov pove oglasni cddelek »Jutra«	16819
Soboslikar. in plesk. pomočnike
za mesto in dež-elo, v stalno delo, z dobro plačo sprejme Tone Malgaj, d. z o. z., Ljubljana. 1684-4
Več slikar, in plesk pomočnikov
sprejme tvrdka F. & E Remžgar. Kolodvorska ulica št 18	16790
Cirkularist
z dolgoletno prakso, spre ten in hitei delavec, dobi stalno službo v Ljubljani Ponudbe z zahtevki pače na og'3.s<ni oddelek »Jutra pod »Cirkularist«. 16891
Potnika
dobrega in a^rilnega sprejmemo takoj proti provizij" in mesečni plači. Obiskoval bi z v i o r c i privatne stranke. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dober manufakturist«.
16575
Natakarico
obenem plačilno, strokovno naobraženo, z dobrimi spričevali, pošteno in pridno sprejme takoj restavracija nri kolodvoru v Kranju.
16831
Strojepisko
prakso, zmožno slovanskega, erbo-hrvatskega in nemškega jezika ter steno-gtafije, Išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Strojepiska« na Alcma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1.	16896
Osrednji odbor
Slovenskega planinskega društva razpisuje uradniško mesto za svojo pisarno v Ljubljani. Zahteva s« znanje stenografije, strojepisja, d-loma knjigovodstva ter sloven-s-ki, srbohrvaški m nemški j-ezik v govoru m pisavi. Prošnje je vlažiti najkasneje do 12. t. m. v društveni pisarni. 16892
Vajenca
za lesostrugarsko obrt takoj »prejme Fr. R o j i n a. Kolodvorska ulica 8. 16852
Vajenca In
pomočnika
sprejme takoj M. Fajfar, izdelovalnica avtokaroserij, Ljubljana, Trnovski nI. 25.
16861
Prikrojevalka
in aranžarka — prvovrstna moč se sprejme v damski atelje. Ponudbe s spričevali na naslov: M. Mikla-uc, trgovka. Karlovac. 16855
Fanta
ima veseLje do vrta — sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16877
Čevljar, vajenca
sprejme takoj Matija H5-nigmann, Ribnica št. 72 — Dolenjsko.	16878
Šiviljsko pomočnico in učenko
spretni sprejmem v fin salon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16882
Medičarskega pomočnika
zvestega sprejme takoj L. Domitrovid. Celje. 16926
Prikrojevalca
prvovrstnega sprejmem takoj v etaluo službo, proti dobri plači. Naslov v ogl. odde-lku »Jutra«. 16831
G. Th. Rottnan:
Potovanja in Čudovite prigode Tomija Popkinsa
Potnike
manufakturne stroke — sa Ljubljano ir. bližnjo okolico. za obisk priv. strank sprejmem takoj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
16789

ti-
Šivilja pletenin
z lastnim mol. SingeTje-vim Interlock šival, strojem za rezano blago, vzame delo na dom. Ponudbe pod »Interlock« na oglasni oddelek »Jutra«. 16754
Na Jesenicah
iSčemo raznaša.lko in inka santa za »Jutro«. Reflek-tanti naj se javijo pri podružnici »Jutra* na Jesenicah. Gorenjsko. .16757
Izurjeno šiviljo
sprejmem na dom. za . šivanje oblek. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Izurjena«. 16788
Kdo
ve za dober nasvet,, dobre ideje, isnajidbe ali drugo, s katerim se da zaslužiti. — Ponudbe pod »Nepreviscki stroški« aa oglasni oddelek »Jutra«.	lfisn3
Pozor!
Dcber postranski -zaslužek za vsakega privatnika in trgovca, ki naroča in oddaja po vzorcih naše blago za obleke, perilo in drugo, iz naše razpošiljalnice. — Zahtevajte cenik in vzorce pod »Tekstilna industrija« na oglasni oddelek »Jutra« 16812
Zastopnika
ki je uveden v mlinski in tekstilni industriji sprejmem takoj. Ponudbe z referencami na ogl. oddelek »Jutra« ped »Mlinski«
Zastopnike
s kavcijo, za zalogo in prodajo gramofonov sprejmemo za Ptuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Dol. Lendavo, Slovenjgradec, Celje in Prevalie. Pismene ponudbe -pod »Gramofon« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	16919
Osebno pravico
išče za takoj samska ženska za trg na deželi. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	16904
Take m bili sdaj nas Štirje junaki pokopani r severnem snegu! Doktor Hitraž, profesor in Tomi so se kmalu spravili na
noge, le o stricu Štefien ni bilo — o, strah in groza! — ne duha ne sluha!
Redka prilika
Iščemo agilne in zanesljiv« dame ter gospode "kot okrožne predstavnike našega podjetja. Prodajamo samo prvovrstne, lahko prodajne predmete in nudimo stalen zaslužek z visoko provizijo. V postov pridejo samo najresmejši reflektan-ti. Ponu-dfoe z točnim osebnim popisom pod »Velik in trajen zaslužek« na Al orna Companj-, Ljubljana, Aleksandrova c. m. 16897
Aiifi, A
Skladiščnik
reduciran, z večletno samostojno prakso, vsestransko izvežban m perfekten v slov. in nemščini, išče primerno službo Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Samo v Ljubl'ani«.
' 16614
Slepi pletar
ki se je izučil v bivšem državnem zavodu za slepe, prosi zaposlenja Cenjene ponudbe na naslov: Joško Trontelj, Rakovnik — St. P.upert na Dolenjskem.
16604
Korespondentka
perfektna, v nemščini, slovenščini in srbohrvaščini, ter nemški stenografiji in strojepisju, z večletno ptak-so. išče naraeščenje s 15. majem. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Perfektna nemščina«.
16491
Kontorlstinja
zmožna slov. in nemškega jezika, perfektna v nemški stenografiji ter strojepisju, izvežbana tudi deloma knjigovodstvu, z večletno prakso, išče nameščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kon toristinjac.	16752
Turški ies
82 let star, ba-ržunast. zlatom vezan, od turške okupacije 48. leta, napro daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 167ŽT
Otroški voziček
lep naprodaj v Ljubljani. Rožna ulica 15A 16708
Otroško posteljico
za 12 let stareg? otroka dobro ohranjeno prodam Vprašati v kavarni Preše rer.. Ljubljana.	16730
Lep velik kovčeg
zelo pnipraven za . potnike, zlasti pa ©ed&j za letovi ščarje. poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16858
Otroško posteljico
belo emajliranc ugodno prodam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 16876
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam. — Naslov pove oglas«w oddelek »Jutra».	16823
Trgovec
mlad, k,i vozi avto. žel službo potnika ali kako zastopstvo kakršnekoli stro ke. Naslov pove oglasn oddelek »Jutra«. 1676'
Frizerske obrti
M se rada izučila pridna deklica, kjer bi imela -stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16713
Stenografinja
slovensko-nemška iri strojepiska s perfektnim .znanjem slovenščine, nemšči ne in italijanščine, vešča knjigovodstva .itjI. ilSe- mesta. Ponudbe na cplaiC' oddelek »Jutra« pod značko »Devetletna praksa«. 16731
Prodajalka
dveletno prakso, pridna in ..-poštena, želi premeniti službo s 15. majem. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in pridna mp,č<
'	16774
Učenka
ki se je že S mesečev, učila v modni trgovini in obisikuje trg. grem. nad. šolo ter je zaradi likvidacije trgovin^ odpuščena — želi dopolniti svojo učno dobo istotaJo v modn.i trgovini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16784
Prodajalka
mešane stroke, zmožna kavcijo, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelejc »Jutra« pod šifro Dolenjka«.	16791
Mlado dekle
tremi razredi meščanske šole — z dobrimi uspehom, želi mesta , v trgovin,i mešanega blaga z vso oskrbo v hiši, pri boljši rodbini v Mariboru ali okolici. Dopise: Narodni dom, Ptuj.
16507
Notarska uradnica
dvanajstletno prakso — išie mesta za takoj ali pozneje. Gg. notarji in od-etniki so naprošeni, da si zabeležijo in v slučaju potrebe obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Odvetniška pisarna«. 16841
Primerno službo
išče reduciran skladiščnik, večletno samostojno prakso, vsestransko izvežban in izkušen, perfektem v slov. in nemščini Dopise na ogl. oddel-ek »Jutra« pod šifro Samo Ljubljana«. 16614
Pouk v šofiranju
dajem po najnovejšem načinu. Oglasite se takoj, ker je še nekaj mest nezasedenih Prijave sprejema Scbwab, gostilna Drašček. Bohoričeva ulica 1&548
Nemščino
konv-erzacijo in teorijo pc najboljši metodi poučujem. Prijave med IS. in 5. uro v Salendrovi uflici št. 4/II.
16692
Učiteljiščnik
odlSčnjak IV. letnika. iSče čez počitnice instrukcije, ali primernega dola. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Pauper studi-CKOft«	16837
Klavir poučuje
učiteljica i dalji« prakso.
Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspehe.	16550
Avto tapetnik
dobro izurjen, išče za takoj stalno službo. Naslov r cfflasn-em oddelku Jutra.
16838
Natakarica
izvefbana. ki obvlada 3 jfc. zike ( slov., nemško in italijansko) išče primerno mesto natakaric« ali blaga.imi-čarke v kakem letovišču Slovenije. — Ponudbe pod »Poštena 20« na ogla«, oddelek »Jutra«.	16662
Brivski pomočnik
samostojen in dobro izmrjen išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni od-delefc »Jutra« pod šifro »Vesten 28«	16889
Oprema za trgovino
belo emajlirana, malo rabljena naprodaj na Rimski oeeti 16.	16693
Sokolski kroj
kompleten naprodaj v Slom. škovj ulici 4/II, desno. — lstotam se tudi proda kompletna postelja	16798
Spalnico
razno pohištvo, več novih lesenih banj, visečo pretro lejko, žensko kelo in razno poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
16679
Gramoz in pesek
za zgradbe, za vrtove in tenis dobavlja v vsigonskih pošiljkah, vagom nakladan v Poljčanah Franc Dtc-fenik. Poljčane. 161S4
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čist/ bcio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg: pa 300 Din L. B ozovič Zagreb, tlica štev 82 Kemična Čistilnica perja.
Premog In drva
prodaj* Jezeršek. Vodmat.
m
kitna
Radio aparat
nov, moderen, na elektr. omrežje, kompleten, zamenjam proti doplačilu za
»ajraje
piamno
z angleško
meha-
niko, ali pa aparat ugodn« prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Planino«.	16776
Osebni »Ford« avto
osebni, dobro ohranjen. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ford«	16793
Motorno kolo
znamke »Ariel« OH\V 500 cm», s prikolico ali brez.
brezhibnem stanju takoj proda Rafael Berlot, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16.
16645
»Ford«
lukeue in tovorni vozovi, novi in stari modeli, generalno reparlrani. v dobrem stanju poceni naprodaj. — Avtodelavnica Adamovich. Maribor. Tržaški 8. 14766
Avto Renault
takse proet, 6 CV, dobro chranjen, z 2 rezervnimi kolesi ugodno naprodaj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16751
Motorno kolo
D K. V., 6 konjskih sil. dobro ohranjeno proda S<"-benik. Knezova ul. 16804
Več moških koles
rabljenih kupi Ivan Rotar. Ornuče št, 36.	16683
Moško kolo
popolnoma novo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16845
Moško kolo
dobro ohranjene poceni prodam. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 16814
Več vasi brez
trgovine!
Prodam parcelo čez 1000 m« veliko, t okolici Ljubljane 10 minut 00 kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabim gotovino«.	16857
Starejšo žensko
z nekaj gotovine, v dobro dosmrtno oskrbo sprejme trgovka v okolici Maribora. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru
16712
Pohiitvv
Več pohištva
starega prodam. Pojasnila od sobote do torka dale Kovač. Poljanska cesta 41.
16746
Železno ogrodje
za solnčnico pred trgevino. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Solnč. niča«.	16502
Tvrdka Lederer Desider, Sombor
k u p u j p rabljene železne sode in rabljiene vreče od soli in išče za-topnike za prodaja masti, slanine, nadalje bencina, petroleja in motornega olja Izven kar-tela.	16778
Pisarniško omaro
z zapiranjem na rolo, srednje veliko kupim. Ponudbe pod »Omaia« na oglasni oddelek »Jutra«. 16859
Lončeno sobno peč
dobro ohranjeno kupim. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjena peč«.
16818
Družabnika
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji stara, renomirana firma z manufakturo in galanterijo, t večjem industrijskem me«tu Slovenije, Tozadevne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sijajna prihodnjost 156«.
16657
Gostilna
dobro idoča, v Roš|>ohu pri Spodnji Kungoti, ob glavni cesti, po zelo ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daje Franc Prah.jRošpoh št. 12 16694
Gostilno
na prometnem kraju v Za grebu. blizu glavnega kolodvora prodam takoj. Lepi in veliki prostori Ponudbe na naslov: Vladko Latinčič, Zagreb, Ilica 131 16528
Stanovanje
2 seb, kuhinje in pritiklin, v mestu tli na periferiji išče za avgust mirna stranka 2 oseb brez otrok. — Cenjene ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirni dom«.	16733
Sobo s kuhinjo
aH prazno sobo išče samor stojna gospa za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avgust 1930« 16716
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. junijem. Izve se v soboto popoldne in nedeljo. Zupane M.. Rožna dolina VIII/18.	16801
Lokal
v velikem industrijskem kraju od^am po zelo ugodni ceni Primeren je za lekarno. drogerijo ali trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16510
Trgovina
z blagom vred na Glavnem trgu Maribora naprodaj. Godina. Tattenbacho-va 19.	16481
Lokal
za manufakturo in galanterijo oddam v kraju, kjer .ie zagotovljen dober promet, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16792
Skladišče
oddam takoj v Kolodvoreki ulici 28. Vprašati v Kolodvorski ulici 30. 16853
Večje suho skladišče
po mogočnosti v centru Ljubljane iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promptno«.
16849
10 % obrestovanje
Vašega denarja za vsakr znesek od 1000 Din naprej.
Pismene ponudbe na poštni »reda! št. 4. Maribor.
16168
Za 3500 Din posojila
dam v centru mesta šest mesecev fino hrano za obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na posc-do«.	16869
Tihega družabnika
za dobre gostilno iščem. — Ponudbe na o^Ias. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovo naložer.o«.	16800
Zidarski mojster
šče družabnika ali stopi družbo. event prevzame tudi akordna dela. ali gre za stavbnega delovodjo. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Delaven«.	16871
Družabnico
najraje z osebnim sodelovanjem. s 50.000 Din ali več sprejme trgovec. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra« pod »Skupno dele«.
.16815
9 % obresti
plačam za posojilo 7000 Din do konca t. 1. Ponudbe na glas. oddelek »Jutra« r>od šifro »Obresti«.	16865
Družabnico
za čez poletni čas iščem za dobro idočo kavarno v Mariboru. — Potreben kapital 30—40.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sigurno 16»15
»Opel«
štiriaedežna limuzina, v zelo dobro porabnem stanju poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Opel« 16836
»Bulk«
odprt, 6—7sedežen, 13.000 km vožen, vele d nabave zaprtega voza, poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Buick«.	16835
Limuzino
4,Weedežno, S cM. motor. 2600 km voieno, pod skrajno ugodnimi pogoji odda Lampret in d-rug. Ljubljana — Šelenburgova ulica 4.
1683S
Tovorne avtomobile
S—Stonske ima lelo ugodno naprodaj Lamoret !n drug, Ljubljana. Šelenbur-gova ulica 4.	16834
Prodajalno mizo
(pult) in stelaže, skoraj nove takoj ugodno prodam Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«	16635 št. 1
Motocikel
Terrot. 500 cm», DJTV. f prikolico. skoTo nor proda ugodno Lampret in drug. Ljubljana, Seleuburgov« ul.
Hiša
e skladišči in gospodarskim poslopjem, na prometnem kraju, zraven lep sadonos-nik, v Slovenjgradcu. pripravno za obrtnika ali trgovca, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slov-enjgradec 100«.
16720
16838
Stavbna parcela
v bližini nove šišenske cerkvo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16820
Dvodružinsko vilo
z velikim vrtom, n« periferiji mesta, t lepi solnčni legi, 15 minut cddaVemo n<1 glavne pošte prodam. — Stanovanje prosto. Pojasnila daie Ceh, Rožna dolina cesta Vm.	16824
Naprodaj 2 hiši
na Tržaški cesti. 20 minut od Ljubljane. Prva je dvo-stano.van.jVka. velik« klet. pripravna za vsako obrt — druga je enostanovanjska. z veliko delavnico in gospodarskim r>nslop:em. nova rn v najboljšem stanju. Naslov pove oglasni odde'pV »Jutra«.	16854
Pisarniški lokal
takoj oddam v bližini sodišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. -16872
V Kranju
iščem majhen lokal za de lavnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna obrt«.	16810
Lokale za trgovino ali obrt
na zelo prometnem kraju ugedno oddam. Ponudbe na o_glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina in obrt«.
16875
Objekt
primeren za tovarno, večjo delavnico ali skladišče, na periferiji Ljubljane, blizu kolodvora, z vpeljanim vodovodom, telefonom ter elektriko za luč in pogon strojev, oddam za daljšo dobo po zel c nizki ceni v najem. Pi-mene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Objekt«	16759
Trgovino
dobro vpeljano, v prometnem kraju oddam v najem — Vprašanja pod »Dobra kupčija« ' na oglasni oddelek »Jutra«.	16508
Gostilne
trgovine, bufete. branjari-je in drugo prodaja in oddaja v najem pod povolj-nimi pogoli in cenami agencija »Kolumbus«. Zagreb. Vlaiška ulica 24. — Telefon 24-33.	16714
Stanovanje
1 sobe in po možnosti sobice. s priti-klinami išče trič'anska družina za avgust. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tričlanska«. 16808
Stanovanje
sobe in kuhinje, s pritikli-nami oddam v bližini šentjakobskega mostu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje za avgust«	16782
Stanovanje
2 sob in pritiklin. dobi tisti ki plača za 6 mesecev na prej. Vseli se lahko takoj. Poizve se pri Cehu v Rožni dolini, ce«ta Mil.
16825
Prazno sobo
s strogo separiranim vhodom, elektriko in parketi, v centru mesta oddam s 15. majem. Ogledati med 11. in 13. uro. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16717
Novomeške. Toplice
Cez sezono poceni oddani solnčno, novoopr-emljeno sobo. Prostor za solučenjte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16726
Stanovanje
3. event. 4 sob in pritiklin v pritličju ali I. nadstr., lepi solnčni legi »redi mesta išče za avgust u:irna stranka 3 odraslih gosp. Pismene ponudbe do 6. maja 1930 na og'a-ni oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega-16794
v bližini Ljubljane
v lepi, solnčni legi ob Sa vi, 5 minut od avtobusne postaje, bo jesen; dograje no moderno štirisobno sta nevanje, z elektriko, vodo dom, kopalnico. pralnico itd. Naslov pove ogl-asn' oddelek »Jutra«. 16400
Lepo stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin takoj ali z junijem oddani zakoncema brez otrok, ali dvema gospodičnama. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16873
Lepo stanovanje
4 sob in pritiklin takoj od dam.v sredini mesta. Vprašati v Društvu hišnih po sestikov, Salondrova ul. 6.
16908
$4>{>e
Sobo
z vso ostkrbo oddam y bližini kavarne Evropa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16673
za na
S«bo
(t gospoda takoj oddam Itarem trgu štev. 17/111 16618
Opremljeno sobo
oddam v vili Na Kodeljevo št. 13 —nasproti Leoniščn 16435
Sobo
v centru mesta oddam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	16736
Opremljeno sobo
strogo separiraiio in z elek triko takoj oddam 1 ali osebama, oziroma zakon sk-emu paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	16738
Opremljeno sobo
lepo in solnčno. s parketi ter elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16744
Sostanovalko
sprejmem takoj v Hrenovi ulici 17/1.	16743
Sobo
opremljeno ali prazno, posebnim vhodom i« stop-njic oddam s 15. majem I. nadstr. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16740
Kuhinjo
dobro vpeljani gostilni v Ljubljani takoj odda.m na račun. Nasljv pove oglasni oddelek »Jutra«. 16866
Brivnico
najraje na deželi vzamem v najem. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten«.	16890
Pridem
Štajerski krompir
za s e m e nudi na vagone tvrdka R Pevec, Ormož.
16764
Tesan les
jopolnoma suh, za takojšnjo »porabo pri stavbah, ima stalne v zalogi Ilirija dr z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta štev. 46. telefon 2820 ' ■ '.6881
lili 4%'i
m*
Stanovanje
eno- »la dvosobno išče mala družina s 15. majem ali 1. junijem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mala družina«.	16607
Boljšo gospodično
sprejmem kot sostanovalko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	16707
2 sostanovalca
sprejmem po nizki ceni snažno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16750
Iščem 2—3 sobe
s pri-tiklinami za takoj ali pozneje v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Odrasli«. 16753
Dva gospoda
sprejmem na hrano in stanovanju na Starem trgu št. 2/1	16749
Veliko sobo
s posebnm vhodom in električno razsvetljavo oddam « 15. maiem na Rimski cesti št. 10/H.	16761
Opremljeno sobo
v vili, z razgledom na vrt oddam solidni osebi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16799
Opremljeno sobo
lepo in zračno oddam v bližini Tabora boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16715
Sobo
oddam solidni osebi. Na-»'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16807
Opremljeno sobo
lepo, z eltsktnčno razsvetljavo in posebnim vhodom, po možnosti z zajtrkom lšč.ni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba takoj*	10581
Sobo
za takoj, išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Periferija 22« 16S02
Gospoda
-prejmem- kot sostanovalca. Xas'ov pove ogla-, oddelek »Jutra«.	167U6
Opremljeno sobo
lepo in ve-iko. z elekt-rično razsvetljavo ter posebnim vhodom takoj oddam na Domobranski cesti št. 17/3.
16S43
Prazno sobo
zračno oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	167%
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16797
Sostanovalca
bo^šega sprejmem v oskrbo v Škofjd ulici 13, pritličje.
168 IS
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, v vili oddam finemu in mirnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16856
Majhno sobico
z elektriko, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16851
vetnSka pisarna, Prirod« kra«, Prijateljstvo 15357 Pouk in vzgoja, Posestvo. Poštena 20, Poduradntk S Pridna in poštena 19o, Po večan*' promet, Puh 22U Pritličje. Predplačila, Podjetje 6613, Pianino, Pridna in peštena. Pridna 16, Pro. dajalka 15595, Potrebni ka-pital, Pošten plačnik, Pu-Iia/rjeva 12. Praktično originalno, Plačam takoj. Pouk, Pouk in vzgoja, fluck 2201, Prometna točka, Poštena prodajalka. Rentabilnost 7, Robins-cn, Reference, Rado. in Mina. Risar. Sv. gora. Stroji. Skupn' interesi, Sreča 14i297. Slovenija 14378. Srčna" kultura. Stalna dobava. Sposobni io, Takojšnjo plaoiio: Trgovec -501. Trajno prijateljstvo. Takoj. Točno plača. Tatra. Termin maj. Takoj stanovanje, Trgovec i Ljubljani. Ugodna prilika 730, Ugodna prilika. Ugrid-na naložitev, V-a o^krbs in zadovoljstvo, Vdova por, 60 let. Varčna gospo-dinja 15477, Valvazor, Vzgo-jjite-'•ica. Večerne ure. Vzaiti"it W. L,. Vesten 230. Zaboji. Za-iguran uspeh. Z vrton prednost. Zaslužek. Zaya^ rovatni zastopnik. Značaj 28. Zanesljiva moč, Zmožna 500, Zvestoba v zakonu. 150. 1 ali 15. maia, 18000. 1930. 26. 90. 20%.
' t A

Klavir
prodam Ulica na grad 6/1 16W3
Zatekel se je
rujav doberman, 4
star, e koupiranim repon in ušesa. Oddati ga je pro ti naoradi na naslov: Henrik Framzl, Ljubljana, Pri-voa 17.	1671?
Nikoptost
Vas odvadi kajenja! B» krat za vselej 56 Dim. Razpošilja: Josip LindiS. L;ub'iana, Komenskega nI št. 17.	~1661<
Opremljeno sobo
-odda Strniš«. K ar! o vek a c. št. 32.	16863
Dve gospodični
ali. 2 gospoda sprejmem vso oskrbo. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. - 16874
Lepo sobo
-sepsrirano. z razgledom na Stritarjevo .ulico oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. .16817
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in veliko verando takoj oddam samo boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16850
Prazno šobo
veliko in svetlo, v bližini Zvezde takoj oddam za. pisarno a1« samski osebi. — Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova ulica 6.	16902
Prazno sobo
veliko in eokičmo, s -predsobo, strogo separirano in separirano
opremljeno sobo
takoj oddam. — Vprašati: PodroSnik, Večna pot 14.
16879
Lepo sobo
prašno aH opremljeno oddam na Glincah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16867

»9230«
V nedeljo čakam ravno tam kot zadnjič. J. 16770
Gospodična
srvoji polni dobi lope preteklosti, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti tem potom z bolje situira-nim gospodom, blagega in mirnega značaja. Oenj. resne ponudbe pod »Osamlje na« na oglasni oddelek »Jutra«.	16785
Ing. F. L. 1000
Jesam za u-smeni razgovor 16768
3.
Akt penesem, kakor zmenjeno, in ti pridem naproti, če ne prejmem drugega obvestila	—r.
Skrivalnico
sprejmem. D	16862
V oglasnem oddelku «Jutra»
dvigniti sledeča pisma:
Automehanik-šofer 22. Angleško zastopstvo, Auto Chevrolet, Čast, Center soba. Domače ognjišče. Dro-gerija. Družabnik 16427. Dolenje, Dobra gostilna 50 Delaven. Frida, F. K., Graščina, Glavna proga, Gen-tleman. Gewissenhaft. Goba Hitra prodaja. Hrepenenje. Hišnik, Hvaležna in pridna 16, 1. junij 1930. Izurjen pomočnik. Izvežbana. Izvoz. Iskrenost 416. Kapital. Kavcija. Kjerkoli, Lepa noč. Lepa spomlad. ' Lepa bodočnost. Lep zaslužek. Lepa. soba. Ljubezen. Ljub-"'flna. Lokal. Možitev ni zkljmčena. Motor, Mirna tranka. Mirna 438. Mizar. Mehahi-k-šofer 28, Mladenič 1930. Moško kolo 15150. Na Gorenjsko 1S313. Novo rn.
arovanje. Nujna pcmnč. Očarljiva, Organizator, Od-
Izgubila se je
mala. verižica belih peri Pošten najditelj se naproša, da jo proti primerni nagradi izroči v oglasnen oddelku »Jutra«. 1673S
Kampatutml
Vinotoč pod vejo!
Najfinejša pristna vina ii jabolčnrk se toči na »Livadi«, Ceije-Gaberje št. 31 1660»
C&rt
Pozor!
Vsa soboslikarska rn pfe skarska dela izvršuje naj ceneje po najnovejših skicah t o č n o ter solidn« Anton Stiplovšek, Ljublja na, Krakovska nllca št. 5 1677!
Zahvala
Ob priliki mojega odhodi od firme D. Hribar v Ko čevju, se tem potom š« enkrat za.hvaljra, jem. vsen delavkam za prekrasno da rilo in meni izka.zano Iju bežen ter spoštovanje. — Fran-ta Rožek, plet. mojet« ZLL91
Preklic
Obžalujem vse žaljiv4e. ka tere sem izgovoril v kavar ni »Merkur«, Celovška 81 proti kavarni kakor tud proti v kavarni u-službeoen osobju, ter se zahvaljujem da je lastnica ga. Dovžan Izlakar odstopila od sod nega postopanja. — Tin« Azekonič.	168«
SUvanca iz leta 1925 trikrat pretočenega, za buteljke, bjelino silvanca, traminca, rizling in črnino iz let 1928 in 1929 nudi
oskrbništvo graščine Impolca, pošta Se vrti
ca, Dolenjska 6332
Suha drva hi premog
nudi tvrdki . Pogačnik, Bohoričeva S 246.	Telefon 805«

mm k »Ml«
lato za embalažo tau-<r«dM v «al®gt Mirko Mlakar LJaMiua.
ffomtfi:
MOŽJE
Roman
XL. POGLAVJE
Sedel sem in jo gledal, ko se je obračala k meni. Njen obraz in .Vse držanje njenega telesa sta izražala prošnjo in moledovanje.
»Jack,« jc nadaljevala, »ženska potrebuje nekoga, da jo ima rad in jo ljubi. Hočem, da me imate radi — zaradi take malenkosti me vendar ne boste zavrgli — ko ste sami ves ta čas —«
»Luč je svetila na milje daleč po vsej dolini,« sem dejal.
»To je res in tako se je menda tudi zgodilo, da je prišel semkaj. Mislil je, da je še vedno vse po starem. Oče ga je zmerom nagovarjal, naj se nastani pri nas in ne hodi v gostilno. Kakor vidite, nista prijatelja samo v politiki, ampak tudi v mnogih drugih stva-!<
»Tista luč je tedaj gorela pri kaki služkinji?«
»Bržkone. Jaz ne vem o tem ničesar. Bilo je golo naključje, in rendar mi ga očitate — nu, vobče je bilo naključje, da ste se srečali • kapetanom Ormeom. Povejte mi, Jack, ali sta se sprla? Kaj vam Je rekel?«
»Marsikaj. To ni tiste vrste človek, da bi znanje z njim koristilo vam ali vobče kaki ženski.«
»Ali menite da tega ne vem? Nikoli več se ne bova videla.«
»Nikoli več, zakaj o tem, da se poslej ne bo vračal semkaj, ni nrkakega dvoma! Obljubil mi je, in mimo tega me je prosil, naj mu tudi jaz nekaj obljubim.«
»Kaj pa ?«
»Da izpolnim svojo obljubo nasproti vam. Zahteval je, naj se oženim z vami. Zakaj to?«
Ženska bistrota je neskončna! Koliko upanja imajo možje proti takemu orožju? S silo si je nadela koketno krinko, in odgovorila: »To kaže. da je bil v živo zadet. Niti slutila nisem, da je tako. Ko-fiko nežnosti je v tej njegovi želji, naj vzamem drugega, ne njega
reh:«
samega! Mo§ki imate res strašne nazore!«
»Gospod Orme je bil tako prijazen in ml je povedal, da sem gentkrnan, obenem pa veliki bedak.«
»Ali ste mu obljubili, Jack, da izpolnite svojo obljubo?« Tako govoreč je položila obe roki na mojo roko, ki je ležala na opiralu naslonjača. Gledala mi je naravnost v oči. Le človek z večjo domišljijo, nego jo imam jaz, bi bil mogel opaziti, da so ji veka trepetala. Spet in spet je ponavljala: »Jack, ljubim vas! Nikoli nisem ljubila nikogar drugega!«
»Nu, vse to sem vam prišel povedat,« sem izpregovoril po kratkem molku; »in obenem sem prišel zato, da končnoveljavno določiva svoje načrte za bližnjo bodočnost.«
»A povejte, Jack, verjamete mi vsekakor, jelite? Ali mi obljubite, da boste izpolnili svojo obliu-bo? Ali me ljubite?«
»O ženski, ki se zanio potezam, ne dvornim,« sem odgovoril. »Odpotovati moram za dva ali tri tedne. Kakor v tem trenutku stvari stoje, bi bilo od naju obeh nezmiselno, če bi hotela kaj drugega kakor pustiti vse v sedanjem stanju, dokler ne bova imela časa za premišljevanje! Ko se vrnem, gospodična Grace, vas bom prosil odgovora!«
»•Na to se zanesem, Jack,« je zamrmrala. »Veliko je za žensko, če ima obljubo moža, ki ve, kaj obljuba pomeni.«
Pri teh besedah sem se zdrznil, kakor se zdrznemo vselej, kadar nam kdo hote ali nehote zasadi nož v srce. »Da, mislim, da ima Orme prav. Velik bedak sem, nič drugega ne,« sem rekel.
Pomolila mi je roko. Čutil sem, kako so njeni mrzli prsti trdno stisnili moje, kakor da me noče pustiti od sebe. Poljubil sem ji prste in odšel, ves vesel, da je bilo najinega razgovora konec.
Neutegoma sem se umaknil v svojo sobo, da bi si pripravil pftljago za bližnji odhod. Ko sem v ta namen izpraznil večji kovoeg, sem v njem zagledal zvitek bivolje kože. Vzel sem ga in ga razgrnil pred seboj po postelji. Na njem je bilo nekaj zapisano. Crke so bile neokretne — a vendar so bile to besede, ki so ves ta čas, vse dni in vse noči zvenele in pele v moji duši:
»Jaz, John Cowles — jaz, Ellen Meriwether-jeva — te vzamem — za dobre in slabe čase
— dokler naju smrt —
In spodaj sem videl zapisano njeno ime: »E-l-l-e-n«.
XLI. POGLAVJE Ellea ali Grace?
Kmalu potem sem spet odpotoval. Tudi mati je končala svoje gostovanje na farmi Dixiani in se rajša vrnila v svet svojih dveh tesnih, pobeljenih izbic, k starinskemu ognjišču in sajastim loncem, ki so služili dvema pokolenjema naših sužnjev.
Ni treba, da bi obširno pripovedoval o stvareh, ki sem jih dognal v Huntingtonn. Glavno je bilo to, da so dejstva pričenjala opravičevati podjetnost mojega rajnega očeta. Posli, ki so zahtevali špekulacijo s premogovnimi zemljišči, so se pokazali docela izvedljivi. Toda posvetovanje z mojimi agenti mi je pokazalo, da bi bilo zame dokaj neugodno, če bi šlo to za to, da prekinem poslovno zvezo s polkovnikom Memvetfrerjem. Tako se je ponujala nama z materjo zanesljivejša možnost, da pTodava del tistih zemljišč in ohraniva ostanek brez vsakega dolga. Zato smo iz Huntingtona sporočili vsa ta dejstva polkovniku Meriwetherju, proseč ga, naj se zanima za te stvari. Nato sem brez odlašanja odpotoval domov, vesel in potola-žen^ob misli, da se obračajo moje gmotne razmere na boljše.
Šest tednov je bilo minilo od mojega odhoda, ko sem naposled dokaj utrujen dospel v WaIlingford.
Ko sem se približali tamkajšnji mali gostilni, sem začul iz notranjosti glasen smeh, razgovor, hojo sem ter tja in hrup, kakor aa ljudje vznemirjeno prihajajo in odhajajo. Očividno je bila tik pred menoj prispela velika družba. Naslonil sem se na ograjo hodnika pred hišo in čakal, da pride kak konjar. Poštar je odnesel svojo vrečo, radovedneži so se po malem razgubili in jaz sem jel počasi gledati okoli sebe. Moj pogSed se je ustavil na dolgi prikazni, ki je sedela na onem koncu hodnika, v senci strmega griča, ki ie zakrival večerno solnce. Bila je ženska, visoka in mršava, v volneni obleki brez modrca, pokrita z nenavadno širokim zelenim klobukom. Sedela je nepremično, z rokami prekrižanimi na prsih. Le časih se je pokazal izpod širokokrajnika oblak dima, ki ga je spremljal ostri vonj naravnega tobakovega listja. Spet in spet sem se moral ozreti na to tujko; nazadnje sem stopil k njej in ja podal roko.
PRAKTIČNI IN CENENI POMLADANSKI ČEVLJI
Čeveljček iz lastina z visoko peto. Ugajajo zaradi svoje lahkotnosti.
9445-60402
Din. 89.-
Čeveljček iz somota za družbo in izprehod, elegantnega kroja.
6445-
Din. 89.
Prijeten somotski čeveljček' za izprehod.
u vam
pokažemo nov
Blllllllllllllllllllllllllllllto
POMNITE, Ja je CLevrolet šestcilindrski voz 8 vsemi odlikami šestcilindrskega motorja — trpez-nostjo, ekonomičnostjo in udobnostjo.
ijpi^
način za presojo vrednosti avtomobila !
EVO VAM RAZPREDELNICE, PO KATERI LAHKO PRIMERJATE PRAVE VREDNOSTI AVTOMOBILOV. — KAJ PRIČAKUJETE OD j i VOZA, KI GA KUPUJETE? — POGLEJTE, KAJ VAM DAJE CHEVROLET — TOČKO ZA TOČKO — IN PRIMERJAJTE! Ne mečite s trudom prisluženega denarja na cesto! Prepričajte se prej, ali ima j poceni voz, za katerega bi se utegnili odločiti, vse naštete vrline! Preden kupite, primerjajte!		
	CHEVROLET 1930	DRUGI ! VOZOVI
MOTOR šestcilindrski. Avtomobflski motor se je naglo razvil v smeri šestcilindrskega motorja. Šestcilindrski II motor rahleje teče, ima hitrejši pospešek in absolutno I nič ne trese.		
| g* KAROSERIJA svetovnoznanega graditelja karoserij | 2 Fisherja. Kombinacija lesa in jekla, dražestne linije, | dovršena politura s kromom barvanih kovinastih delov.		
o EKONOMIČNOST IN DOLGO ŽIVLJENJE. Brezhibno O razplinjanje jamči za ekonomičnost Zračna ventilacija varuje motor pred izrabo.		
A VARNOST. Sest notranjih zavor — vetrobran in pred ^ leskom varujoče zrcalo — z nogami regulirana glavna žarometa — zadaj nameščeni bencinski rezervoar, daleč od vročega motorja.		
fiT UDOBNOST. Dolg volan — nizek — prostoren ročajni ** razstoj — poleliptične vzmeti — hidravlični blažilci sunkov. Vse to jamči za kar največjo udobnost in stabilnost voza.		
ft DOPOLNILNA OPREMA. Voznikov razplinjevalee z " akceleracijsko sesalko — bencinska sesalka s filtrom za olje — zračno čiščenje — merila za merjenje stanja bencina, vodne toplote in pritiska olja.		
IZVOR. Proizvod največje avtomobilske družbe sveta, ki ' gradi vozove vseh kategorij, tudi najluksusnejše, in ki ima na razpolago v vsej avtomobilski industriji najbolje II urejeni laboratorij ter lastni preizkuševalni teren.		
B _ DOBAVA IN JAMSTVO. Ne glede na to, ali kupite avto B © v trgovske svrhe ali za lasno zabavo, vam zmerom u dovolimo olajšave pri dobavi — če potrebujete kak na-1 domestni del zdaj ali čez nekaj let, ga boste vselej takoj i dobili. Celoletno jamstvo.		
f PO TEJ PRIMERI AVI SI NE POMISL.JAJTE VEC! ZAHTEVAJTE OD ZAS- j J TOPNIKA CHEVROLETA POSKUSNO VOŽNJO, KI JE ZA VAS BREZ | I SLEHERNE OBVEZNOSTI.		
Panelni kupci si bodlo ogledali to razpredelnico, preden se odločajo za nakup.
kupite znamke — ne kupite cene—kupite vrednost! Pazite, da svoj s trudom prisluženi denar dobro porabite. Skrbno proučite to razpredelnico in videli boste, koliko vam da Cbevrolet za vas denar.
Vse vrline, ki jik avtomobilisti leta 1930 zahtevajo od svojega voza, dobite v Cbevroletu 1930.
Potem ko ste proučili vse točke te razpredelnice, recite zastopniku Chevroleta, naj vam priredi poskusno vožnjo. Videli boste, da vam daje ta voz za vas denar največ. In to je tisto, o čemer ste se želeli prepričati.
CHEVROLET SIX 1930
Chevrolet - Pontiae - Oldsmobile - Oa-kland • Oldsmobfle - Buick • Marqnette Vauzhall ■ Cadillac - La Salle - Vozovi Chevrolet • Vozovi G. M. C. - Karoaeri od FUhera.
PROIZVODI GENERAL MOTORSA
Bolezni
živčne, prehlada, gripe, španske, revmatizma, splošne utrujenosti, postaranje hi dr. izčrpajo organizem onim, pri katerih ie kri onečiščena s strnipi nariršene razmer« materije (kakor je sečna ktsHna, nrati, oksol-aifci in dr.). Zaradi zaščite samega sebe od bolezmi pa trudi radi njihovega zdTarljefitia Je poirebno očistiti od časa do časa kri od gori navedenih stritrpov s poznanim čistilcem ir ta-korekoč ponn I a jemalcem »Kalefluidomc D. Kaleni-čenka. Po dovršenem kuirzu zdravljenja bolezni, slabosti se delavna sposobnost pojačj in prejSnji bolnik zoipet trživa vse lepote življenja svojih mladih dni.
Brezplačno se pošlje nova metoda — »Pomlajevanje bi zdravljenje bolezni«. Obrniti se je Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Mairkovič.
»Kalefhiid« se dobiva v vseh aipotelcah m dro-gecijah.	6311
Rimske Joplice
Ra<fio-»ktivno termalno ko. paLa&e, sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ienskim boleznim, nervojemu živčijemu etanjn (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni eezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daj« brezplačno kopališčno ravnateljstvo, Rimske Toplic«.	117
RAZPIS
Cerkvenokonkurenčni odbor Bfzeljsko, srez Brežice, odda za zgradbo novega podstrešja na farni cerkvi v Izvršitev zidarska, tesarska, mizarska in kleparska dela.
Ofertalne pripomočke in pojasnila dobe interesentje pri navedenem odboru.
Oferte je vložiti do 15. maja 1930.
Odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na najnižjo ponudbo.	63^1
Cerkvenokonkurenčni odbor Blzeljsko
Zeiezo-Mir
sposoben za Bpecijalna železo-strugarska dela v večji tovarni, dobi stalno službo. Reflektira se na dobro izvežbano moč. Ponudbe z navedbo zahtevkov, dosedanjega službovanja in nastopa službe Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »železo-strugar«.	6325
Rovostl ltovttt! Železna služinska Brozov(£. patent postelja zlož-
Siva, s tapecirani m ma-raconvzeto praktična za vsako hite. hotele, prenočišča, nočne slu2» bo bi za potu|o£e ose. be stane Din. 450.-— Ras pošiljam pa poit-pem povzetim
Lesen* patent postefla (loiliiva. s Upeciranim madritom, zel« praktična .stane Din. 230.—
L«ffcRt* i«-wimf»ni«—fttfcj
gc*tuhl))najnoviie »lili »ta-®e Din- 130—
tfc BHOZOTm Biča. M.
ČJtajte vedno
naše ogl^e!
Nerazdružljiva sta danes pojma:
KOPALNA SEZIJA
TRAJNA ONDULACUA
Jamstvo za trpežne kodre ln nepoškodovane lase Vam daje vestna in individualna postrežba v salonu
Fettich - Frankheim, Ljubljana
(nasproti kavarni »Zvezda«)
6304
AVINAL ozdravi pijančevanje
Preparat berlinskega lekarnarja Franka je edino sredstvo in zdravju popolnoma neškodljivo. Z njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijančevanja, ne da bi oni o tem vedeli. — Polno zahvalnic od ozdravljenih. — Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva ulica 7.
_____.L_______
Občina Ljubljana	H	Mestni pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjam pretužno vest, <ja je moj srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Nikolaj Rus
magistratni sluga v pokoja
dne 30. aprila t. 1. po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 83. letu starosti, mimo preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne S. maja 1930, ob % 5. uri popoldne iz mrtvašnice, hiralnica sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, i. maja 1930.
ŽALUJOČA SOPROGA In ostali sorodniku
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Afoizij Novak. Vsi v Ljubteani,