POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 i AtA VIV 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 1 Leto Al V. 1 UPRAVE: 25-67 ln 28-67 1 i*. MAM \ POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 ŠteV. 144 j TELEFON LJUBLJANA: 45-91 Maribor 27., 28., 29., SO. junija 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. postni Čekovni raCunt 11.409 Cena din 1 — Prvi angleški ofenzivni sunki imhhmiiii iimiiimim Po angleških poročilih in nemških potrdilih so včeraj Angleži izvršili več napadov na obalne postojanke od Norveške do Španije ter se za trenutek celo izkrcali - Obenem so se nadaljevali srditi letalski napadi na Anglijo in na Nemčijo LONDON, 27. junija. Reuter. Uradnoporcčajo, da so se zavezniške kopnene in pomorske čete v zvezi s kraljevo angleško mornarico in aviacijo izkrcale na več mestih na sovražnih obalah. Prišle so V stik z nemškimi četami in jim prizadejale velike izgube. Sovražnik je pustil na bojišču več mrtvih in ranjenih. Do poldne se je neka angleška letalska eskadrilja spustila nekje na po Nemcih zasedenem ozemlju. Razvil se je boj, v katerem se je posrečilo ujeti več Nemcev. Z ujetimi Nemci se je angleška eskadrilja zopet vrnila v Anglijo. Ob priliki izvidov je bilo zbranih mnogo dragocenih podatkov. Zavezniške sile niso utrpele nobenih izgub. BERLIN, 27. junija. DNB. Po vesti Reuterjeve agencije so angleške kopne-ne; pomorske in letalske sile izvršile več operacij na sovražni obali. Poročilo dalje pravi, da so imeli Nemci pri tem izgube in da so Angleži zbrali koristne podatke. Na merodajnih berlinskih mestililzjavljajo, da ta sicer skrbno pripravljeni manever ni imel nobenega posebnega eiekta. Angleži so se skušali izkrcati tudi na dveh mestih francoske obale v Kanalu, aso bili odbiti. Nemške izgube izkazujejo 2 ranjena. Ti manevri pome-ntio le zakasnelo pošiljanje angleške pomoči Franciji, ki je takrat, ko bi jo bila Francija potrebovala, ni bilo. Izraz »zavezniške sile« v londonskem poročilu še sam po sebi označuje neresnost te akcije, Nemško uradno poročilo rala južnozahcdno od Irske angleško obo roženo ladjo »Saranac«. Poleg te 12.000 tonske ladje je napadla tudi še dva obo- | BERLIN, 27. junjja. DNB. Vrhovno po-S-veljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Na zahodu ni bilo posebnih dogodkov. V noči od 25. na 26. junija so izvršila naša letala več napadov na letališča in letalsko industrijo v srednji Angliji. Bombardiranje je bilo uspešno. Po naknadno dospelih poročilih so 24. t. m. bombardirala | naša letala v vodah Bayonnea neko 7000-i tonsko transportno ladjo. Na ladji je na-i stal požar in slišale so sc močne aksplo-|zije. Neka naša podmornica je torpedi- rožena parnika. Tri angleška letala so skušala bombardirati letališče v Savan-gerju. Dva izmed njih smo uničili. Angleška letala, ki so letela v noči od 25. na 26. t. m. na severno in zahodno Nemčijo, niso zadela vojaških objektov. Doslej tudi ni znano, da bi bila povzročena škoda znatnejša. Ubiti so bili štirje civilisti. Podrobnejša angleška poročila LONDON, 27. junija. Reuter. Včeraj Je bil dan britanskih ofenziv na morju, kop nem in v zraku. Kombinirane pomorske in letalske sile so izvedle tekom dneva vzdolž cele novozasedene obale od Severnega rtiča na Norveškem do španske meje številne koncentrične napade na izbranih točkah, kjer so se izkrcale, zapletle presenečenega sovražnika v boj, mu prizadejala težke izgube na ljudeh in materiale, uničila orožje ter se z ujetniki in važnimi informacijami zopet vrnile v svoja izhodiščna oporišča. Namen teh drznih podvigov ni bilo sicer izkrcanje trajnega značaja, — tudi za to bo še prišel čas — ampak da nadaljuje z uničevanjem napadalnih naprav, v kolikor to britanske čete že niso izvedle ob priliki umika iz Francije, ter da poizvedo o sovražnikovih namerah. Ta cilj je bil povsod odlično dosežen. LONDON, 27 junija. Reuter. Tekom včerajšnjega dne je RAF izvedla pravo letalsko ofenzivo proti Nemčiji, tako v Franciji, na Holandskem v Nemčiji sami ter na Norveškem. Letalsko ministrstvo jfe o tem izdalo sinoči sledeči komunike: »Naša letalska sila je tekom dneva izvedla silovite napade na sovražna opo- Na italijanskih bojiščih zatišje RIM, 27. junija. Stefani. Glavnt stan italijanske vojske je izdal včeraj sledeče poročilo: Nič novega ne na evropskih ne na afriških bojiščih. V Vzhodni Afriki so bili onemogočeni poizkusi sovražnika, da rišča. Tako so letala RAF bombardirala bi bombardiral Asmaro in Diredauo. Dve letališča v Boulognei ter jih zažgala, na sovražni letali sta bili uničeni. Tudi po-Borkumu In v Arnheimu, razrušila pri jzkus bombardiranja Neaolja po sovraž-Lingenu na Holandskem železniški most, nih bombnikih so naša lovska letala pre-bombardirala industrijske naprave v prečila. Uspešno se je uveljavilo tudi pro Mannheimu, uničila kemično tvornico v tiletaislco topništvo. Kdlnu, letalsko tvornico v Bremenu, bom LONDON, 27. junija. Reuter. Včeraj ni bardirala pristaniške naprave na Helgo- til0 nu,;c 0 vojnih operacijah v Afriki iandu, zažgala skladišča bencina v Hamburgu, Dorselu, ter Osterfeklu. Na poletu nazaj so sestrelila letala nemški bombnik. Vsa letala so se vrnila. Nadalje je formacija letal RAF napadla pravkar zgrajeno novo letališče Boneim pri Bergenu na Norveškem. Pogrešamo dve naši letali. Druga skupina naših lovcev se je na Norveškem zapletla v boj s številnejšo sovražno eskadriljo 17 lovcev od katerih je sestrelila tri. NAPADI NA ANLLIjO LONDON, 27. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo: Sovražna letala so se pojavila tekom noči v več distriktih. V akcijo je stopila protiletalska obramba in žarometi. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni, škoda je neznatna, žrtev ni. ter v Sredozemlju. Delovale so samo pa- trulje in predhodnice, ki so tipale nasprotnikove slabe točke odpora. Opažati je, da libijsko prebivalstvo ne sledi vedno italijanskim poveljem. Včeraj sta bila izvršena na Malto 2 sovražna napada, ne da bi bila povzročila kako škodo. O neprijetnosti agleških letalskih napadov piše »Giornale d’ Italija«: »Angleške letalske baze v Sredozemlju so za Italijo neznosno izzivanje. To je razlog, da je Italija stopila v vojno.« Italijanska uradna poročila zmanjšujejo pomen včerajšnjih angleških letalskih napadov na Neapel ter na Palermo na Siciliji. De Gaulleova akcija v Angliji LONDON, 27. junija. Reuter. General de Gaulle ustanavlja v Angliji iz francoskih čet, ki so prispele v Anglijo in ki tja še prihajajo, novo francosko legijo. Ustanovil bo tudi novo francosko vojno industrijo ter vojaški znanstveni institut. V to svrho mu dala angleška vlada potre bno finačno pomoč. Tekom včerajšnjega dneva so prispeli v Anglijo ter se javili ge neralti de Gaulhi številhl vodilni častniki francoske armade, mornarice in letalstva LONDON, 27. junija. Reuter. Sinoči je general de Gaulle po londonskem radiu apostrofiral maršala Pčtaina. Postavil mu je direktna vprašanja, češ, »gospod Najboljša obramba je ofenziva Anglija je pripravljena na svojo Govor angleSkega ministra Anthonyja Edena — obrambo kakor ni bila še nikoli v svoji zgodovini LONDON, 27. junija. Reuter. Sinoči je ua radio spregovoril britanski vojni minister A. n t li o n y E d e n, ki je podčrtal da je najboljša obramba ofenziva. Dejal je uvodoma, da govori narodu nocoj kot Optimist, čeprav bodo prihodnji časi za AngHio trdi dnevi preizkušnje. »Dnevi, ki se pam obetajo, nam bodo dali priliko, ne le da odločamo o nas samih, marveč usodi vsega civiliziranega sveta in še preko tega o bodočih generacijah. Zato nas bodo dnevi, ki pridejo, našli zedinjene in pripravljene. Danes smo Izvedeli o nenavadno drznem in uspešnem podvigu našega orožja na sovražnikovih obalah ter daleč notri v njegovi zemlji. Doma »mo pripravljeni, kakor še nikoli Ministrski predsednik je komaj pred 10 dnevi dejal da razpolagoma z IX milijona vojakov in s pol milijona brambovcev ter z dominionskimi silami. Danes vam jaz lahko povem, da je to število že daleč prekoračeno. Razven tega so prispele nove dominionske čete iz Kanade, Avstralije in Novega Zelanda.! vojaške operacije. V bitki za Anglijo te- fem pa so se pridružile britanske divizije iz Francije ter močne siie zaveznikov. So nikoli v angleški zgodovini m bilo na tem otoku toliko vojakov, kakor danes. K temu dodajte naše vedno bolj naraščajoče letalstvo ter mogočno brd-dovje. V enem samem dnevu'je pri Dun-keraueu zbila na tla 70 sovražnih letal. Koliko’ več jih bodo na domačih tleh! — Vel Britanija fe danes trdnjava. To pa ne pomeni, da se bomo omejevali samo na obrambo, marveč bomo izvedli tudi oien žive in , ko bo čas za to, bomo ponesli naše orožje daleč noter v samo sovražnikovo deželoi« Govoreč o francoskem brodovju in francoskem kolonialnem imperiju, je o~ pomnil na Churchillove besede,, po katerih je Vel. Britanija s kapitulacijo Francije težko, vendar ne bistveno prizadeta. »Zaupajmo v ministrskega predsednika, ki - ve kaj dela.« Nadalje je dejal, da je bil eden od vzrokov francoskega poraza ogromni tok beguncev, ki je oviral ga ne bo. Vsakdo ostani na svojem mostu tor s tem prispevaj k efektnosti vojaške obrambe 1 O italijanskih pogojih je izrazil ostro kritiko. Izrazil je svoje ogorčenje nad Petainom, ki je podpisal pogoje, ko je razpolagal še z imperijem in brodovjem. Izrazil je zaupanje de Gaulleu. V obrambi Anglije se bo Anglež boril z zobmi. In ko bo prišel čas, bo udaril z vso silo nazaj. Medtem pa prihajajo neprestano vojne dobave iz USA, ki so ■spoznale, da se borimo za skupno, stvar. Toda nismo samo mi oblegani, Oblegani sta tudi Nemčija in Italija, ki jih naša mornarica vedno bolj duši. Naša ofenziva, ko bo prišel čas za njo, bo tako uspešna, kakor ona na Srednjem vzhoda. In še bolj! Kajti gre za boj dveh svetov med dobrim in zlim med katerima ni kompromisa. Ako je sovražni napad grozeč, bo naš odgovor nezaslišan kajti gre za to da vspostavimo pravico človeškega uma in vesti. maršal, kdo pa je kriv, da Francija ni imela mehanizirane vojne sile? Ali ste vi, gospod maršal, ki ste bili najvišji vojaški dostojanstvenik Francije odi. 1932, kaj storili za reformacijo francoske vojske? In vendar ste bili vi, tisti gospod maršal, ki ste zaprosili za pogoje premirja! Ni bilo potreba, da je zmagovalec pri Verdunu spravil nad Francijo poraz, tem manj, ker ste imeli na razpolago še ves francoski imperij in nedotaknjeno francosko brodovje, razen tega pa še zagotovilo USA, da vam bodo dobavljale orožje ter mogočno pomoč zaveznikov. Rad bi vedel, gospod maršal, kako boste s praznimi žepi Francozov zopet uposta-vili Francijo pod nemškim škornjem In italijanskim šolnotn! Da, Francija se bo zopet dvignila do njene veličine in z njo celotni imperij. Toda to bomo storili mi, ne pa Vi, gospod maršal!« Beg poMskih ministrov Iz Romunke BUKAREŠTA, 27. junija. DNB. BivSl poljski ministrski predsednik Skladkow-skl In pa nekateri poljski ministri, ki so bili internirani v Herkulovi Slatini, so dobili dovoljenje, da smejo oditi v Bukarešto, da obavijo nekatere svoje posle. Ko so pa Skladkowski in spremljevalci odšli iz Herkulovc Slatine, je za njimi izginila vsaka sled in jih doslej zaman iščejo. PREPOVED SAMO ZA ŽIDE BUKAREŠTA, 27. junija. Rador. Izdano je bilo uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so netočne vse vesti, po katerih narodne manjšine ne bi mogle pripadati novi stranki nacije. Poudarja se, da samo Židje nimajo pravice postati njeni člani. PREPOVED U«TOV v -miiH JELKIH ATENE, 27. jan. Stefani, Prepovedano )?. izhajanje listov v tuj h jezikih, razen tistih, katerih manjšine bivajo v Grčiji. Podrobnosti iz Petainovega govora Fandja ni biia vojaško pripravljena na veliko evropsko vojno in jo je zato morala izgubiti — Nemci so bili v skoraj trikratni premoči BORDEAUX, 27. junija. Havas. Pred- angleških ter francoskih divizij, ki so se sedniik vlade maršal Petain je naslovil na hrabro branile. Sestavljene so bile iz najboljših edinic. Kljub vsemu njihovemu naporu se domovina ni mogla rešiti. Prišla je druga bitka na Scini in Aisni. šestdeset francoskih divizij se je tako rekoč brez Francoze doma in v kolonijah po radiu naslednji apel: »Francozi! Obračam se do vas, da vam pojasnim raizloge, zaradi katerih je prišlo do premirja med Nem- čijo in Italijo. Najprej je treba naglasiti j bojnih voz in tankov borilo proti 150 velike iluzije, ki so jih imeli Francija in nemškim pehotnim in 11 oklopnim divizi-zavezniki o svoji oboroženi sili ter iluzije jam. Sovražnik je v nekaj dneh razdelil o gospodarski sili, svobodi in moči morja, naše bojno črto v štiri vojske. Nemčija je Ne doslej in tudi vnaprej se vojna ne do- vojno že tedaj dobila. Ko je pa vstoprla biva z denarjem, zlatom ali surovinami. Vsaka zmaga je odvisna od vojaških efek tov, od vojnega materiala in pogojev, s katerimi se izkorišča. Nemčija je bila v maju 1940 močnejša, proti njej smo lahko postavili le hrabrost in upanje. Bitka v Franciji’ se je končala s kapitulacijo belgijske vojske in obkolitvijo v vojno še Italija, se je pridružil francoskim četam na umiku velik val beguncev. Deset milijonov Francozov in 1,500.000 Belgijcev je bežalo v zaledje naše fronte in oviralo operacije francoske vojske. Po 15. t. m. je sovražnik prestopil Loiro in vdrl v ostanek svobodne Francije. Pod takšnimi okoliščinami je moral odpor na- še vojske prenehati. Francoska vlada je stala pred odločitvijo: ali se vkrcati na morje ali pa da ostane. Odločila se je, da ostane doma in ohrani narodno edinstvo. Smatrala je za potrebno, dobiti povoljne pogoje za premirje in apelirati na- sovražnikovo čast in razum. Premirje je sklenjeno, bitka končana. Na dan narodne žalosti hite moje misli k vsem, 'ki so padli za čast in zastavo domovine. Ostali bodo trajno v naših srcih. Velik del naše države bo začasno okupiran. V vsej severni oblasti, od šenevskega jezera do Toursa in dalje k morski obali vse do Pirenejev bo imela Nemčija svoje posadke. Naše armade bodo demobilizirane, vojni material izročen, vojne ladje vsidrane v lukah. Pomorske baze v Sre- laponska ekspanzija na Daljnem vzhoda Japonske čete zasedajo brez posebnega odpora francosko Indokino — Japonski tisk pravi, da je napočil trenutek, ko more Japonska uresničiti vse svoje težnje TOKIO, 27. junija. Reuter. Po tukajš. njih informacijah so japonske čete, ki so vdrle v francosko Indokino, napredovale že včeraj za 170 km, a se prodiranje v notranjosti še vedno nadaljuje. Japonske čete niso naletele nikjer na resnejši odpor, ker v Indokini Francija ni imela skoraj nobenih vojnih sil, razen policijskih, ki se Japoncem ne morejo uspešno postaviti v bran. Obstaja resna nevarnost, da bodo Japonci br®z posebnih težav zasedli vso IndoIJho. Zdi se tudi, da delajo Ja. ponči v popolnem sporazumu z Nemčijo in Italijo, ki sta ji prepustni na Daljnem vzhodu proste roke. Iz pisanja japonskih listov je mogoče razbrati, da se bo Japon ska popolnoma priključila osi Rim-Berlin in igrala veliko ulogo tudi v primeru konflikta s Sovjetsko zvezo. Zedinjene drža. ve Severne Amerike stoje zaenkrat tudi še ob strani in še niso zavzele nobenega stališča do najnovejše japonske osvajalne akcije v francoski Indokini. HONGKONG. 27. junija. Ass. Press. .Vigleška oblastva so ocred:!a. da se raz-strele vsi mostovi, ki vežejo angleško kolonijo Hongkong s kitajskim ozentliem. Naloga Kalife v bolu z Anplijo RIM, 27. junija. Stefani. Kakor poroča »II Giornalc d’Italia«, bo pripadala Italiji v vojni z Anglijo velika vloga. Italijanske bojne sile ne bodo sodelovale z nemškimi pri direktnem napadu na Anglijo, ampak se bodo vojskovale s povsod raztresenimi angleškimi bojnimi silami v imperialnih pokrajinah. Z onemogočitvijo pomorskega prometa po Sredozemskem in Rdečem morju bo italijanska vojna sila odvrnila od pomoči AngHji važne pomor- ske sile. Dalje bo Italija vezala v Egiptu 250.000 mož štejočo angleško vojrko in velike kontingente čet v Keniji. Italijansko letalstvo bo vodilo operacije proti angleškim oporiščem na Malti, v Aleksandriji, Egiptu, Cipru, Palestini, Srdanu, Adenu, Zeilu in Berberu. Italija mora uničiti zlasti angleške letalske baze, od koder angleška letala bombardirajo italijanski polotok. Okrepljene so bile tudi mejne straže. Na merodajnem mestu izjavljajo, da so to le varnostni ukrepi. TOKIO, 27. iunija. Ass. Press. Japonski tisk Diše obširno o zahtevi po popolni neodvisnosti jtižnovzhodne Aziie od evropskih sil. Listi naglašajo, da je napočil sedaj trenutek, ko Japonska lahko uresniči te svoje stare težnje. Pri tem omenja posebej tudi Holandsko vzhodno Indijo, o kateri pavi, da po padcu Holandije ne sme priti spel v roke kake evropske velesile. Listi se dalic zavzemajo za pop(4Mo naslonitev na velesili osi. Romuni sestrelili rusko letalo BUKAREŠTA, 27. junija. Reuter. Včeraj so pri čemovicah opazili 4 sovjetska letala. Romunske protiletalske baterije so otvorile ogenj ter sestrelile 1 rusko leta- lo. Romunsko letalsko ministrstvo je danes ustavilo vse letalski promet. Novoimenovani sovjetski poslanik bo jutri izročil kralju Karolu poverilne listine. Usoda mornarice nejasna KAJ BO S SEVERNO AFRIKO? TUNIS, 27. jun. DNB. General Wev. LONDON, 27. jrnija. Reuter. Londonski radio je začel objavljati pozive častnikom in mornarjem francoskega brodovja, naj svoje cdinice nemuodma usmerijo v naj-bližnje pristanišče Vel. Britanije ali njegovega imperija ali v luke francoskega imperija. LONDON, 27. junija. Razpravljanje o pozivu francoskim mornarjem, naj svoje ladje usmerijo v angleška pristanišča, tvorijo važen del člankov, ki jih prinašajo londonski listi. »Times« pišejo: Usoda francoskega brodovja je še vedno neznana. Ne moremo si pa misliti, da bi francosko brodovje bilo pripravljeno storiti manj, kakor so storila brodovja Norveške, Holandske in Belgije. »Manchester Guardian« pa poziva vlado, naj ukaže an gleški mornarici, da vsako francosko ladjo ustavi ter jo s spremstvom odvede v najbližnjo angleško luko. gand je poslal generalu Nogesu brzojav ko, v kateri zahteva poslušnost vseh častnikov in vojakov v imemu maršala Petaina. Določbe o premirju se morejo spoštovati. General Noges je izročil kopije brzojavke vsem vrhovnim poveljnikom francoskih čet v Tunisu, Alžiru in Maroku. ALŽ1R, 27. junija. Včeraj je poveljnik francoskih vojnih sil v Alžiru general Nogučs izjavil, da francosko vojska brez borb ne bo odstopila niti pedi alžirske zemlej. Tuniški radio, ki je prinesel to vest, ej dostavil, da doslej noga sovraž. nika še ni stopila na tuniška tla in da tudi ne bo. Francoski otok Mauritius je poslal vdanostno brzojavko generalu de Gaulleu. Francija po kapitulaciji BORDEAUX, 27. junija. Havas. Nav-zočni narodni poslanci in senatorji so imeli sejo ter razpravljjali o premirju, ob novitvenih delih in organizaciji dela. Vladi maršala Petaina je bila izglasovana zaupnica. Francoska vlada vztraja pri svojem stališču pomirjenja države brez poseganja v nadalnjo vojno. Poslanci so izrazili željo, naj se sestavi mifllstrtvo za demobilizacijo. BORDEAUX, 27. junija. Havas. Včerajšnjim ceremonijam v katedrali in pred spamenikom padlih v svetovni vojni so poieg Lebruna prisostvovali maršal Petain, čalni vlade, predsednik senata Jean neney. predsednik parlamenta Herriot, 1 svoj sedež. Paul Reynaud, narodni poslanci in diplomatski zbor. BORDEAUX, 27. junija. Havas. Bivšim bojevnikom doma in v kolonijah je bil izdan proglas, naj ne bodo, kljub vsej žalosti, obupani. Francija je pokazala svoje junaštvo, možje so se borili dan in noč in je sam nasprotnik priznal njih junaštvo. Vsi naj se zbero okrog maršala Petaina ter preprečijo, da bi razdiralni elementi prišli na površje. BORDEAUX, 27. junija. Havas. Diplomatski predstavniki so sklenili, da bodo ostali v Biaritzu toliko časa, dokler ne bo francoska vlada dokončno določil t UGIBANJA O BODOČIH AKCIJAH LONDON, (preko Švice, Bern) 27. junija. A". Siusse. Vojaški dopisnik „Eve-niug Standarda' jc mnenja, dn bo pred nemškim napadom na Anglijo verjetno prej drug napad na severno Afriko. Dočim da je Anglija soliden blok 45 milijonov discipliniranih ljudi, pa da je tako v Maroku, Alžiru, kakor v Tunisu opažali neke znake nesigurnosli. Tako psihološko razpoloženje pa zna nemško vojaško vodstvo vselej mojstrsko izrabiti. Napad na Anglijo bo verjetno sledil šele med sredino julija in avgustom, kajti v Nemčiji računajo na to, da ho London zavzet 15. avgusta. Pri tem računa Nemčija z izgubo .‘(00,(XX) lastnih ljudi. Treba se je zatorej zavarovati pred nemškimi brzimi motornimi torpednimi čolni, flolilj;imi ribiških parnikov in amfibijskimi tanki. Prav tako tudi pred padalci in transportnimi letali. Te bo treba sproti uničevati, da se prepreči, da bi prišli medsebojno v stik. FINSKA V NOTRANJI KRIZI MOSKVA, 27. junija. Tass. Finski listi poročajo o vedno večji brezposelnosti v j finski izvozni industriji, švedski list »Aftenbladet« porča o večno bolj akutni vladni krizi med strankami, ki ima tudi zunanjepolitični vzrok. Vladne stranke se upirajo socialnodemokratski stranki, ki želi tesnejšo naslonitev na Sovjetsko unijo. ODSTOP FRANCOSKEGA VELEPOSLANIKA V LONDONU LONDON, 27. junija. Reuter. Francoski zunanji minister je dejal, da za enkrat ne bo postavljen poslanik Franclze v Londonu. Posle poslaništva bo vodil svetnik Cambon. Francoski poslanik Corbin je podal namreč ostavko, ker je bil prisHaš francosko-angleškega sodelovanja In v novih prilikah ni hotel več nositi odgovornosti za delo. SIKOHSKV 1»HI CHURCHILLU LONDON, 27. junija. Reuter. Včeraj sta se. sestala angleški in poljski premier Churchill in general Sikorskv. ki sta se dogovorila glede nadaljnjega udejstvovanja lMjljskih čei in letalstva ob strani Anglije. dozemlju bodo demilitarizirane, nihče ne bo smel izkoriščati naša letala in vojne ladje. Zadržali smo teritorialne in pomorske točke, potreben je rde tako doma kakor v kolonijah. Francoska vlada ostane svobodna, upravljali bodo domovino Francozi. Vem, da ste bili pripravljeni, boriti se dalje. Vojna je pa bila na evropskih francoskih tleh izgubljena. Ali naj se nadaljuje v kolonijah? Ne bi bil dostojen, če bi ostal na čelu vseh in pristal na nadaljnje prelivanje krvi zato, da bi se zadostilo težnjam nekaterim zgrešenim Francozom. In to tistih, ki so slabo poznali pogoje naše borbe. Zveze s kolonijami ostanejo. Trpeli ste in še boste, mnogi ne boste našli več svojih domačij. Življenje bo težko. Ne vdajajte se pretiranim nadani. Država vam more dati samo to, kar prejme. Računajte poslej le nase, mislite na deco, ki jo je treba vzgojiti za bodočnost. Obnovimo Francijo, pokažimo svetu svoje sposobnosti. Iz naše požrtvovalnosti naj vznikne nova Francija.« Osemurni delavnik uveljavljen MOSKVA, 27. junija. DNB Kakor poročajo, so predlogi za uvedbo osemurnega delavnika in sedemdnevnega tedna v Sovjetski zvezi bili včeraj že potrjeni po vrhovnem sovjetu. Novi zakon je bil tudi že takoj uveljavljen. S tem zakonom je tndi prepovedano vsako svojevoljno menjavanje zaposlitve ali selitev iz enega v drugo podjetje. Plače delavcev ostanejo kljub podaljšanemu delovnemu času in spremenjenim razmeram dosedanje . MOSKVA, 27. junija. Tass. Uvedba 8 urnega delavnika v 7 dnevnem tednu je bila odobrena od vrhovnega sovjeta. — Pospešitev dela jc v interesu ljudstev Sovi. unije ter so ga pozdravile vse delavske organizacije, kajti gre za to, da se napno vse sile za povečanje vojne industrije, kajti rdeča armada, pomorstvo in bredovje potrebujeta nujno več tankov, več letal, več granat več bencina, več lokomotiv, več topovi Vse to je potrebno za obrambo Sovi. unije. Pri tem pa ostane delovni dan v Sovi. uniji . še vedno najkrajši na svetu. Razmere si!! v bUki za FrancUo BORDLAUX. 27. junija. Havas. V objavi o junaštvih francoske vojske je posebno poudarjeno, da je imela francoska vojska, ko se je dne 5. junija pričela bit. ka za Francijo, na bojišču samo 55 divizij, dočim so jih imeli Nemci 140. Tem so pridružili nato še 11 oklopnih divizij, da je šte‘.a njihova operativna sila skupaj 151 divizij. Ob koncu bitke za Francijo je imela Nemčija tud:. še 80 divizij rezerv. BLOKADA FRANCIJE LONDON, 27. junija. Reuter. Anglija je včeraj uradno raztegnila blokado tudi na vse obale Francije. Vse ladje, ki bodo plule v Francijo ali iz Francije, bodo podvržene angleški kontroli. To velja tudi za ladje, ki plujejo v francoska sredomorska pristirišča ali iz njih. Dalje bodo pod kontrolo vse ladje, ki plujejo v portugalska ali španska pristanišča. USODNI DNEVI FRANCKJE LONDON, 27. junija. Reuter. Južnoafriški poslanik pri francoski vladi jc kot zadnji zapustil Bordeaux. Rešil se je na ribiško ladjo, nakar ga je vzel na krov angleški rušilec. Dejal je, da je usodne dni okoli 17. junija ustavno Francijo popolnoma podtninir?lo intrlgantstvo. Za vojaški poraz Franclje, da fe najbolj kriva Maglnotova črta, ki je zazibala francosko komando v brezdelje. Reynaud i® bil pripravljen boriti se do konca ter oditi v Afriko, toda maršal Pčtain In večina ministrov je bila proti temu. General Weygand pa je bil popolnoma strt. Videl pa je francosko mladino, ki ie vsa pripravljena zapustiti Francijo in nadaljevati borbo zaatijo. Toda Petain ji je to jaenkrat preprečil. UMIK Z DONAVE BUKAREŠTA, 27. junija. DNB. Angleški in francoski vlačilci, parniki in eleva-torii, ki so bili doslej na razpolago romunskemu prometu, so bodo umaknili z Donave v Carigrad. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno, vetrovno m stanovitno vreme; toplota se ne bo mnogo sprmnenilu. Včeraj je bila najvišja toplota 2!?,‘danes najnižja 11.5, opoldne 21. Naš Vidov dan Spominu kosovskih junakov - Vidov dan, izhodišče našega preroda Vidov dan! Dan, ki je s krvjo zapisan v zgodovini Jugoslavije, dan, ki je držal naš jug v petstoletni sužnosti. Povsod se bero ta dan črne maše, vse ie odeto v črnino in zatopljeno v molitev. Nad Kosovim poljem visi turoben molk. Sonce žge in sence se izgubljajo v močvirju. Na polju valovi zlato žitno klasje nad pepelom junakov, ki jih je na Vidov dan 1389 peljal v boj hrabri Lazar Junaki počivajo, na njih čvrstih kosteh je zgrajena močna, velika in svobodna domovina. Iz njih krvi je vzklil rdeči mak, znak ljubezni slovanskih bratov in sester. Ni ga naroda, ki ne bi doživel kake katastrofe. Veličina naroda pa se kaže v tem, da tudi najtežja katastrofa ne zlomi njegove odporne sile in da narod tudi v največji tegobi ne kloni, ampak še poveča svojo vero in ljubezen ter svojo moč in odpor. Bratje Srbi so dali Vidovemu dnevu izredno veličino, ko so svoj najnesrečnejši dan postavili za največji praznik. Svojo tragedijo so poveličali in dali s tem svetel opomin, kako je treba odstraniti napake, ki so katastrofo povzročili. In mi, Slovenci? Doživeli smo mnogo katastrof in porazov, krvavih in nekrvavih, nismo pa nikoli sledili onemu velikemu srbskemu zgledu, da bi si osvojili naok Vidovega dne. Kar smo doživeli nesreč, se ne dajo primerjati s katastrofo, ki se je odigrala na Kosovem, vendar je bilo vse, kar smo doživeli neprijetnega le izraz naše nesposobnosti in needino-sti. Naša notranja slabost je zlomila naš polet. Preveč smo majodušni, nedisciplinirani, premalo zavedni, da bi ob danih trenutkih bili edini, nacionalno ponosni. Vsota vseh teh velikih napak našega notranjega življenja je naš Vidov dan. Ta naš slovenski Vidov dan moramo pre magati, nauk Vidovega dne mora postati zakon nas vseh. V», tj morali zavedati vzrokov naših porazov, drug drugega opominjati na naše napake, katerih se moramo otresti, da bo posijal v nas duh onih junakov, ki so pokazali pot v Dve Franciji Zadnja leta pred to vojno je Francija preživljala neprestane politične krize. Vlade so se menjavale z veliko hitrostjo, kar je bila posledica notranje razgibanosti in neenotnosti. Za razliko od Anglije, kjer je vladal sistem dveh, treh strank, je bilo v Franciji vedno veliko število strank in zato notranja stabilnost manjša, kakor v Angliji. Toda to odgovarja značaju in tradiciji obeh narodov in ta notranja nestabilnost Francije še zdaleč ni to znak njene notranje razrvanosti. V času veličine Francije se je ta pestrost političnega življenja javljala kot srečni genij francoskega naroda, ki se je v danih trenotkih iz te mnogoličnosti zna vedno uveljaviti kot edini odločujoči ton. na katerega se je vse vzkladilo. Ko pa so prišle nad Francijo nesreče, ji je ta mno-postranost, ki je nosila do sveta značaj vsestranosti, kateri se Mii ves svet, postala v pogubo, kajti nesreča je prišla nad Francijo od zunaj, in le posredno tu di od znotraj. In grešijo tisti, ki vidijo v današnjem porazu Francije edini vzrok v nieni zatrjevani notranji »gnilobi«. Ni rečeno, da ie tisti, ki v borbi podleže, že temu tudi sam kriv. Dragocena vaza se pa tleh razbije zato, ker je fragilnejša, kakor trdota tal. Ko je septembra lani izbruhnila vojna, je v politični mavričnosti prevladal en sam ton. Vse stranke so se prostovoljno disciplinirano podredile enotnemu vod- stvu. To pa je zaupalo popolnoma vojnemu VOdstVU. 1 '!!! nuj; ' ; f| |! ;] . I’!!!,Hit:'!l.l i.iUti. I. '!mlt .i«1 ) ... :! Ll 'UHjn? ul' "MIMO!' lil S iiiUiti.. ti '(tul, .i, . <1 i ,1U tiuuTt i. u’i » ' ! - 'liiifliifitt' ' f’|ir ■ lili t i t, ii itn. li.iiii (lin. t 'in rn »iiTlUvu, s i.;iUliUss.i [ 'fn ’ r ‘ < ri(i* 1 r' V ii HU ill! i; Itl .Hi! I' ' t 1 r f 'O ; )|< 1 «■. I it I I ti' II j--?f v; '< 1' rfi,' tH ! " !■ .'1 \! lili, i. I ii! i! r II t ’ i * l' | : r i t; ii I'.' r .' »nHm Vrunt » V"-u. n’r i.i k r V< i, ■ u'ti; i rt* i . i n ii i i .. ,i i , i, . t I ' ’ r‘: . ■ I • . i I -, .i , ,n) Občutek var- nosti je zopet razgibal francoskega duha in stranke so začele staro igro političnih taktiziranj. Discipliniranost strank ob začetku vojne se je umaknila vajeni igri političnih previranj. Razumljivo je zato, da so ostali glaso- vi tkzv. moderne francoske vojne šole, ki ji pripada de Gaulle in ki je videla, kaj se za mejami pripravlja in zahtevala še motorizacijo vojske in povišanje letalstva, glasovi vpijočih v puščavi. Zastopniki znanih 200 družin, pa so bili prepričani, da tem »nergačeni« na.ibolic odgovore takole: Za Maginotovo črto smo žrtvovali nad 100 milijard! Če niti taka astronomska vsota ne zadostuje, potem Odon Sorii naj vse skupaj vzame vrag! In so imeli glede drugega prav. Niti primer Španije, niti Poljske, niti primer Norveške ni tem krogom odprl oči. Temu je bila kriva Maginotova črta, s katero ni razpolagal noben od imenovanih narodov. Razen tega je znala premišljeno prikrojena nasprotnikova propaganda odpor vseh teh narodov devati v nič. To je zazibalo Francijo (in Anglijo) v sanje in neaktivnost. Daladier je bil glede trdnosti vojaškega položaja tako prepričan, da je v sov- je tsko-finski vojni celo odkrito zastopa! mnenje, da je treba raztegniti vojno še proti Sovjetski uniji'! V tem pa ni našel podpore Churchilla, ki je bil tedaj še mornariški minister. Ko pa se je izjalovila norveška ekspedicija, v kateri je bila Francija zelo angažirana, so nastali prvi dvomi o vojaškem vodstvu Francije. To je omajalo položaj Daladierjeve vlade, o kateri se je zdelo, da bo ostaia vso vojno. Najprej so nastale v tej vladi osebne spremembe, nato pa je Daladier odstopil svoje mesto Reynaudu, sam pa je zadržal manj važen portfelj. Prišel je 10. maj 1940. Tretji dan po vdoru na Holandsko in Belgijo, ie ener- zarje Vidovega dne. Ne iščimo vzrokov tam, kjer jih ni, nego v pritllkavostl, kf je glavni vzrok vseh naših slabosti. Da bi le enkrat hoteti biti res složni, da bi le enkrat hoteli res delati za narod in žrtvovati, kakor žrtvujejo junaki in že bi bil v nas drug duh. Nikoli več se ne sme ponoviti to, kar nas že leta in leta ubija! S svojimi srd stopimo v zarje Vidovega dne in se približajmo vidovdanskim junakom. To je naša vzvišena naloga, ki nas čaka in id jo moremo izvesti le če smo udanl svojemu narodu in prežeti z ljubeznijo do svobode. Vidov dan mora postati vsestransko izhodišče našega notranjega preroda. V tem je tudi ključ našega obstoja in napredka. Vidovdanski borci pa, ki ste inč našega preroda, čuvajte našo zemljo in morje! Vaš sen gre preko nas in mi bomo hodili po vaših poteh! \m- gični Reynaud s posebno preiskavo dognal, da je bila francoska norveška ekspedicija nad vse pomanjkljivo pripravljena. Že 13. maja je Reynaud ves zaskrbljen nad bližno bodočnostjo, zahteval odstop generala Gamelina. Daladier seje z vso odločnostjo uprl. Moral je priti predor ob Meuzi, da je Gamelin končno šel. Toda, tedaj je bilo že prepozno. Nasprotnik, ki je imel iniciativo v rokah, je navalil s popolnoma neslmteno taktiko Rusija in evropski jugovzhod »Nova Evropa« (Zagreb) prinaša še en glas o vlogi sovjetske Rusije do balkanskih držav in pravi med drugim: »Glede odnošajev Rusije do nas je treba vedeti dve stvari. Prvič, da pozitivna pomoč Rusov Južnim Slovanom v sedanjem položaju ne more biti velika. Rusija je daleč od nas, boriti se mora in prebroditi velike notranje težkoče. Njena glavna skrb je zaenkrat, kako nas čimbolj izkoristiti v svoji mednarodni igri. Druga stvar je, da bi morali mi ob sedanjih prilikah vzpostavitve odnošajev z Rusijo urediti zadeve med Hrvati in Srbi ter potem enotno nastopati v stikih z Moskvo. Če bomo iskali pri Stalinu pomoč eni proti drugim, bomo sigurno oboji propadli. Rusija je brezdvoma največja in najvažnejša sila slovanstva, to je tudi šlo v zgodovino človeštva največ po Rusih in Rusiji. Toda zaradi tega ne moremo še iti preko dejstva, da vodi Rusija daleč bolj rusko, kakor slovansko politiko. Kdor hoče voditi pravo slovansko, demokratsko, človečansko politiko, mora začeti pri sebi, svojih sosedih: Rusi pri Poljakih, Čehi pri Slovakih, Srbi pri Hrvatih.« Dobre in slabe strani motorizacije Ko je Nemčija s pospešeno naglico motorizirala svojo vojsko, so vojaški strokovnjaki tudi doma imeli dosti kritikov. Godrnjali so proti njim, češ da bo nemogoče tolikim edinicam v pravem času dovažati potrebno gorivo. Dalje so postavljene tankom in oklopnian vozovom zapreke, preko katerih ne bodo mogli in vsa kolona bo brez haska zastala. V vsem tem je nekaj resnice, pravi nemški vojaški strokovnjak Erich Belter. Toda zapreke preko ulic in minska polja, počez postavljene vozove, jame od granat in podobno lahko tanki igraje preidejo. Ker so se motorizirane divizije prilagodile vsakemu terenu, je odpadel strah, da bi bile vezane samo na trdne ceste. Kadar napad uspe, ima motor samo dobre strani. Omogoča, da se plodovi zma- ge popolnoma izkoristijo. Z naglim napredovanjem gre pred motoriziranimi kolonami v sovražno deželo 'strah. Panika in zmeda so že po izkušnjah iz svetovne vojne najboljše orožje napredovanja oklop-nih divizij. Tu so Nemci mojstrsko dokazali, da so dobri učenci, ki so vrnili svojini učiteljem nauk iz svetovne vojne. Belter pripoveduje, da je bil sam priča takšnega predora pri Cambraiju. Nemške oklopne divizije so se kakor klin zarile med francoske čete. Uničile so pred seboj vse, na kar so naletele: tanke, strojnice, čete, konje, vozove, topove in žične pregrade ter zbujale pehoti silen strah ob prizorih na strašne žrtve. Bil je to sunek, ki ga more prestreči le enako, a še močnejše orožje. Tega pa pri nasprotniku ni bilo v dovoljni meri. — Proti trdi stolici iu zlati žili, z&u-žani z navalom krvi, utripanjem srca Ih glavobolom je naravna „Franz-Josefova,<: grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava „Franz-,tosefova“ voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih nte odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35. strmoglavcev in oklepnih divizij. IzzvH je med Francozi, ki jih je skozi 9 mesecev uspaval, s totalnim presenečenjem, zmedo in niti datekovidni Weygand, ki so ga bili odrinili na Bližnji Vzhod, ni mogel navala več zadržati. Manjkala so sredstva modernega vojskovanja. To je spoznal 13. junija Reynaud, ki je zaprosi Churchilla, naj Francijo odveže obveze, da ne bi smela sklepati separatnega miru. Sporazumno je zatem Reynaud padel in že 17. junija je bil kratkomalo postavljen za novega premierja maršal Petain, ki je zaprosil za premirje. Mandel ki je skušal organizirati nadaljevanje odpora v kolonijah je bil — aretiran. Petain pa predstavlja staro šolo generalov, konservativno desnico in pripada eni fz-med 200 »družin«. V Bordeauxu so se zbrali še novi pripadniki teh porodic: Tardieu, La val, Pommaret in drugi. Ta Francija se bo dala voljno vključiti vno- vi evropski red, ki ga pripravljajo zmagovalci. Druga Francija, ki jo vodi general de Gaulle, se zbira v Londonu. Nasprotna je prvi notranje in zunanjepolitično. Nasprotnica je desničarskemu konserva-tivizmu 200 familij. V tem je sorodna Angliji, ki se je z Attleejevim zakonom odločno oddaljila od podobne smeri, ki je že toliko škodovala tudi Angliji, zu-nanjepolitično pa je, kakor Anglija za odločno nadaljevanje vojne do zmagovitega konca. Mnogi vidijo v tej drugi Franciji zarodek II. francoske revolucije. Bodočnost bo pokazala, katera Francija je prava. Madžarski učenjak o rešitvi problemov Podonavja V »Current History«, znani njujorški reviji, razpravlja bivši vseučiliški pro-esor prava v Fordhamu, madžarski učenjak De Bessenyey o problemu balkanskih manjšin in prihaja do naslednjega zaključka: »Besarabska« manjšina na severovzhodu Romunije je 10-krat večja od mlgarske v Romuniji. Razmerje sil med Rusijo in Romunijo je tako nepovoljne za slednje, da zavisi povratek besarabske manjšine k materi zemlji samo od volje Rusije. Sam Molotov je dejal, da Rusija nikoli ni priznala Besarabije Romuniji. V resnici so tudi zgradili Romuni svojo obrambno črto proti Rusiji ob Prutu. na bivši rusko-romunski meji. Madžari so bili pripojeni Romuniji proti volji in v nasprotju z Wilsonovimi principi. Romunija drži zaradi močnih manjšin večjo vojsko, kakor USA. Boji se, da bi pobegnile od nje milijonske manjšine. Avtor omenja nato vlogo lorda Runcimana na Češkoslovaškem, ki se je končala z okupacijo Sudetov. Citira Macchiavelija. ki je dejal: Dajte manjšinam ali popolno svobodo ali pa jih uničite. srednje poti ni« ter nadaljuje: »Trans fuzija krvi manjšin na evropskem jugovzhodu je odpovedala, zdaj je na mestu le še kirurgični nož. Z mirovnimi pogodbami je bilo priključenih Romuniji 50 tisoč kvadr. milj. nekdanje Ogrske, blizu dva milijona Madžarov biva v Romuniji, deloma ob meji, drugi del v južnem Er-deliu. ki ga krog in krog obdaja romunsko prebivalstvo. Madžarski naj se pripoji Maramureš. Krišani in severna polovica romunskega Banata v zameno za one Madžare, ki bi še ostali v Erdelju. S povratkom Maramureša Madžarski, pravi pisec, bi se ukrajinsko prebivalstvo, ki tu biva, spojilo z Ukrajinci v avtonomni Podkarpatski Rusiji. Če bi potem še Slovaška odstopila Madžarski obmejni ukrajinski teritorij, bi nastala administrativna edinica z milijon Ukrajincev pod Madžarsko, mesto Košiče bi dobilo svoje pravo zaledje.« (Tu De Bes-senyey očividno pozablja, da bi bila prav tako kršena Wilsonova načela, zaradi katerih pravi, da so bili po svetovni vojni prizadeti Madžari.) O naši manjšini pravi avtor: »Ker biva madžarska manjšina v Jugoslaviji večinoma na madžarski meji, naj se ta meja popravi v korist Madžarske, ostali Madžari naj bi se pa izselili.« (Pri tem je mož pozabil na 165.000 Jugoslovanov, ki bivajo v Bajskem trikotu in na Slo- Dolgoletno evropsko ravnotežje sil porušeno Pre^ed vojnUt dogodkov od predora Weygandove črte do sklenitve premirja Najnovejši tedenski pregled odkriva pogled v važna razdobja, 'kr so v nastanku. Kajti v tem kratkem tednu jcstaHo iportjšeao evropsko ravnotežje. Najvažnejši steber zahodnega sveta,: ki je ‘držal (Jvajset fef Ih še stoletja prej, se je zrušil. Gigantska borba dveh svetov je dr>6egla kritične momente, ko gre- za to, da serita steber ali zopet postavi, jpii pa, 'da z njegovimi ostanki pomete. S ,13. junijem je, bila podrta ^Vevg^ndova črta. Na. .to. črto Vso gradili v Franciji vse upe in nade. Ko še'je sesula, je bilo poveljnikom jasno, da je izgubljeno vse. Povprečnemu Francozu je bilo treba* da .to strašno, spoznanje doume, da pade tudi Pariz. Zanj je Pariz srce Francije. Brez Pariza Francije ni. Zato je sivolrfst novoimenovani maršal Petain počakal tega psihološkega trenutka, da se je v. ponedeljek, 17, junija s težjim srcem odločil, da francoskemu narodu pove, da Fran-cij& fii več’ v stanu nadaljevati bojev. Tolažilno-pa je-pristavUi da pr-ieakuj« častnih-pogojev.. .... .. . ' Ml i Že v soboto, 15. junija je Sovj. Unija hitela zasedati Litvo, v ponedeljek pa še Estonsko in Letonsko. Atedtem so Nemci prišli ,na celi črti jftagmotbvv liniji za hrbet. V nedeljo zvečer 16. junija-.je angleška vlada, predložila traneoski, da jo-v njeni;; najtežji uri podpre, ponudbo brez primera, q uniji obeh držav, s skupno vlado, parlamentom, zunanjo politiko, financami, obrambo iit posestmi. - Istega -dne je angleška vlada izdala deklaracije, da .bo sam* borbo? nadaljevala, četudi- Francija klo-Ue. -Churchill je po radiu potrdil, da se bo Anglija borila dalje sama, Če treba, več let. Zaključil je: »Vse bo še dobro.« V ponedeljek, 17. junija so Nemci dosegli že švicarsko mejo ter so s tem Maginotovo linijo obkolili. Zvečer istega dne je na radiu spregovoril francoski zunanji minister Baudoin. ki je dejal, da Francija spremje samo take pogoje, ki so združljivi s častjo francoskega [duha. in orožja. • ;*■- ,.4 . Prva reakcija na evropske dogodke v Ameriki je bil prelog za osnovanje gospodarskega bloka 'Vsih 22 ameriških ' republik, i ki bi mil pristopila tudi Kanada in ki bi imel monopol med vsemi za vojskovanje potrebnimi surovinami, ,s katerimi velesili osi ne razpdlagata. V torek, 18. junija sta se z oziroirl nd zaprosilo maršala Peteina V Monakovem sestala vodja ■ rajha in Duee ter na dveurni konfe-rejic.-isprejela sklepe q novi ureditvi Evrope. Odniev v Nemčiji je bil zapopaden v1 nasprotju z devizo: »Nikoli veČ-Monakdvo!« v izfe-ku: »Samo še Monakovo!« Popoldne in zvečer istega dne- j« spregovoril »v Londonp v parlamentu in*na;.,radiu Churchill, ki jp dejal: »Bjfta za Francijo je končana. Pričenja se bitka za Anglijo!« Postavil je zanjo bilanco, ugotovil,. da bo bitka huda, da pa so tehtni razlogi za. zaupanje v zmago. Govoril s je na ijevarnost zračnih napadov. Komaj par ur za tern je začel prvi veliki nemški zračni napad na angleško otočje. Odslej se Anglija tt Nemčija dan za dnem, noč. za nočjo spopadata v zraku. , ........ Isti večer je po londonskem radiu .francoski general de Gaule izdal oklic za zbiranje nove francoske armade na angleških tleh. »Ta vojna,« je dejal, »se spreminja v svetovno vojno in zato izguba ozemlja lastne države, kakor posameznih ozemelj sploh, ne igra več bistvene vloge. Bistvena je odločtfost, vojno nadaljevati.« Enako stališče je zavzel tudi poveljnik francoske vojske na bližnjem vzhodu, general. Mittelhauser. Nemco so prekoračili Loifo irf zasedli Le Creusot, Metz in Dijon. V USA je prezident Roosevelt podpisal zakonski predlog o uvedbi. splošne vojaške obveznosti, admiraUStark pa je'zahteval dodatni izredni kredit 4 milijard dolarjev, s katerimi bodo USA zgradile največjo vojno bro-dovje sveta. i. V sredo, 19. junija je iz Bordeauxa odletelo belo letalo, .ki-j«, pongslo y kraj, nekje v zasedeni Franciji, francoske opolnomočence, da prevzamejo ■sporočilo £lede nemških pogojev za premirje.' Francoska- vlada pa je sporedno s tem vzela v pretres angleško ponudbo o angleško-francoski uniji. Nemci so zasedli Lyon in Brest. Duff Cooper je objavil po radiu, da se Anglija bori samo s hrbtom proti steni. A ta stena je mogočna. Skozi njo bodo v doglednem času začela dohajati dojačenja v istem tempu, kakor bodo nasprotniku pohajala, Visoki komisar za Knado pa je po radiu izrekel besede tudi Novemu svetu, da to ni vojna 1. 1942 ali, 194L marveč vojna 1940. Prav tako je podčrtal "nujnost pomoči angleški veleposlanik v Ameriki. USA so še isti dan odstopile jVngliji 20 vojnih ladij. Prav' talčO je bila sprožena akcija za sklicanje nove Panamske ^konference vseh ameriških republik, ki naj:; £ ozirom na novi položaj v Evropi..zavzamejo novo stališče. Istega dne je Amerika sporočila vojujočim se strankam, da ne bo dopustila nobenega prenosa ozemelj na ameriški poluti. Not! sta bili predvsem namenjeni Nemčiji in Italiji. Istočasno pa je bilo občutiti neko rezerviranost Turčije in Egipta napram Angliji. . - j V četrtek, 20. junija je ostal svet glede vsebine nemških pogojev Franciji še vedno v negotovosti Nemški listi in radio pa sta kazala na nepopustljivost. Nemčija je zavzela Nantes na Atlantiku, Bourgeš in Tours. Francoska vlada je zapustila Bordeaux in se podala v Biarritz, tik ob španski meji. Francija Prošnja cen j. naročnikom in bralcem ! Zadnji čas dobivamo iz raznih krajev pozive, da naj tudi čindod'uvedemo prodajo » Večemika«, če žčfne vsakodnevne, pa vsaj sobotne-riedeliske številke »Ve-černika«. Da bi mogli ustreči vsem željam interesentov za kupovanje posameznih številk »Večemika«, prosimo cenjene naročnike m bralce '»Večemika«, da nam sporoče, kdo bi v določenem kra ju bil pripravljen prevzeti prodajo »Ve- černika« proti dobri proviziji. Za razpečavanje lista naftr1 lahko Sporočite všako za redno in vestno opravljanje tega po- sla pripravno osebo, bodisi da bi list sama prodajala ali pa trajno skrbela~zž krajevno kolportažno prodajo. Ni treba še posebej poudarjati, kolike važnosti je v današnjih časih, da so ljudje vsepov sod naglo in pravilno poučeni o vseh stvareh, ki se bliskovito dogajajo po svetu. Zato pričakujemo od prijateljev našega lista, da bodo ustregli naši prošnji, za uslugo pa se jim zahvaljujemo najlepše vnaprej. Uprava »Večernika«t Maribor. Odmevi naših stikov z Rusijo venCe ob'Rabi. Mnenja je, da'bi takšna operacija še poglobila prijateljstvo MadJ žarske do Jugoslavije.) Jugoslavija, Mad žarska in Bolgarija bodo ostale še nadalje ekonomska sfera Nemčije kot industrijske velesile. Ni pa izključena možnost, da bi se hotela Rusija razširiti na Balkan. Rusija bo zahtevala povrnitev Besarabije, četudi š silo orožja-. V tetn primeru se bo pribiržala'za 100'milj sonarodnjakom Bolgarom in raztegnila panslavistično Jiegemonijo na Balkan s ciljem, da zavlada ustju Doiuive in da se približa Carigradu. « ^ l Seveda, Madžarska ne bi tega miimo gledala. Oslanjajoč se na svojega zaveznika Italijo, bi £aš&Uil» seHe « ^vxetjam sigurne prirodne pregrade za obrambo svoje ravnine, Transilvanskih alp, s čimer bi bil vrnjen Madžarski ves Erdelj. Lahko se pa zgodi, pravi De Bessenyey, da bi Hitler izročil Besarabijo Rusom, Erdelj Madžarom, 'Dobrodžo Bolgarom, sam pa obdržal kontrolo nad ostald Romunijo s petrolejskfmi vrelci. Avtor postavlja Se zadnjo možnost, da bi zavezniška vojska na vzhodu predrla na Balkan in začela r bočno ofenzivo na Nemčijo. Nemška vojska bi šla nasproti, vnela bi se velika bitka za petrolejske vire ob spodnji Donavi. Romunija bi postala eno samo veliko bojišče.« De Besseney-ey s precejšnjo dozo cinizma zaključnic: »V vsakem takšnem primeru bi se Madžarska, začasno ali za trajno polastila Marannireša, Krišan, severnega Banata in Erdelja. To bi sicer podaljšalo manjšinske spore, toda Madžarska bi se znašla na kočijaževem sedlu...«- Sofijska »Zarja« pišer Razvoj •pri ja--teljstva in? dobrih:.odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo bo imel dalekosežne posledice za ves Balkan, ker je več kot gotovo, da zdaj ne Jugoslaviji ne ostalim balkanski in podonavskim državam ne preti nevarnost, da bodo potegnjene v vojno. B e'r 1 i nvs k i dopišnik H Politike«: Z uradnega neprškega mesta uarru,ie reče-’ tjo, da pozdravlja raj-h vsako akcijo, ki vzpostavlja mirne odnošaje na Balkanu. Nemčija ima na tein prostoru močne gospodarske interese in stabilizacija miru na jugovzhodu Evrope je njej le v korist. Drsava z mladim Ifi močnim narodom, kakor je Jugoslavija, pravijo v Rimu, ne more fatalistično čakati na dogodke. Jugoslavija je med prvimi spoznala, da gremo nasproti novi Evropi. Vzpostavljanje stikov s, sovjetsko Rusijo vodi Jugoslavijo k stvarni politiki. 'Veliko zadovoljstvo - ie diplomatska obnova Beograda z Moskvo sprožila v Turčiji. Listi poudarjajo, da ie s tem odprla’Jugoslavija sebi nov svet na vžhbdu Evrope v času, ko je vsa zahodna Evropa rapi*ta ža'trgovinski promet. Zadnja ovira za dokončno ' stabilizacijo miru na Balkanu je padla. Madžarski listi ugotavljajo, da se je položaj Jugoslavije' s postavitvijo poslanikov v Beogradu in Moskvi močno okrepil. Ruski vpliv sega zdaj od Baltika do- Jadrana. Glede vseh problemov južno vzhodne Evrope pa je pričakovati skupnega nastopa Nemčije, Italije in Rusije. Beograjski »N a p r e d« pravi, da smo btli' zgodovinsko--vedno povezani z usodo Rusije, zato je vsaka obnova stikov z njo za tifts pomenila obnovo had in pričakovanj. Brez naslonitve na činitelje, ki so v stanu, vzdržati ravnotežje v Evropi. ne moremo doseči sVoj 'življenjski cilj. .................... -................. »H rva ts k i Dnevnik«: Sentimentalne zveze, zasnovane v spominih na slovansko preteklost,-ne Igrajo zdaj nekake vloge. Jasno je vsakomur; da sovjetska Rusija ne vodi nikake slovanske politike, nego le politiko lastnih interesov. Ti interesi se skladajo z našimi, ker se prizadevajo, ohraniti mir. Po svoji velikosti, vojaški in gospodarski moči ter po svoji zemljepisni legi ima Jugoslavija poseben položaj na Balkanu. Ta njen položaj pravilno ocenjujejo tako vojskujoče se kakor nevoskujoče se veje.sile^^-to jo skušao držati izyen vojne. Normalizacija odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo je tedaj le korak ,k stabiližaŽiii balkanskega- miru. je zaprosila za premirje tudi Italijo. Maršal Petain pa je imel najtr^gičnejšj govor po ra-'Hiu, tar jih -je moral spregovdriti kdaj kale premaganec«. Izrekel je besede';obupa ne le 'liad potekom vojne kot take; marveč celo tudi nad francoskim narodom samim. Baudoino-veni samozaupanju v ponedeljek je sledil že V" četrti grenak-obup5, IVrrdišignacija maršala Petaina. Pogajanja za premirje v Compiegiu, so zo-pet. Rrjšla v. tek- To^a^AmBri^a je |a' tfan' iz-trdla (tonik, -W ritma primere -v -\%ej njeni politični zgoodovini. V vlado sta -stopila dva tsajtoolj-j pronu.ne.ntna oi^zicionalca, , j-epubli-kanska voditelj? Stijppson fe da ju- fe repubmeanska stranka sicer izRtfifciIo.. Pokazalo se bo, ali^6 istega mnenja tui njeni pristaši. Na vsak način pa sta: 1. nasedla dva najgorečnejša propagatorja takojšnje pomoči zaveznikom prevozni njinistrstvi vg^ske in mornarice, 2. »skvarjena je bila narodna fronta; čeprav formalno ne - še koalicija, 3. zunanji minister Hull jc‘-imel najostrejši govor proti velesilam osi, kar jih je. kdajkoli izrekel kak odgovotni državnik, U$A. Skratka USA so s tem zavzele napram vsem silam pdkrito neprijateljsko stališče. V Londdnu so lžjaVtfi, da so USA “na najboljši poti vstopa v vdjno na strani zaveznikov. V petek, 21. junija je kancelar Hitler končno sprejel francoske delegate. V istem železniškem vozu, v katerem je 1918 maršal Foch diktiral Nemcem pogoje premirja, in v istem kraju l^ker takra^v &9*du C#mpiegnu. Ifi^Od je nasprotnUtu, ki je or je‘ bila 'bitka zži pagojev-v tako Francijo, dokazal .svoje vojaške vrline. Po-fftji za fireimirje so: I: Ffaftcija #6 vojne pod nobenim pogojem ne-tideleži več, 2. Francija omogoča Nemčiji, da podvzame uspešen .napad na Apglijp, 3. nemškeinujtarodu da Fran clja reparacije‘ za vše’gorje, lof mu je bilo pri-zadejano 'z versaillesklm miforti. V soboto, 22.-junija je francoska^ vlada v Bordeauxu nemške pogoje za premirjfe sprejela. Ti pogoji, ne le. da Fraijcijo izločajo iz boja, ampak jo še vključujejo v nasprotni sistem za borbo proti Angliji. Angleška vlada je .zato že. v nedeljo, 23. junica v zgodnjih jutranjih^ tirali izdala uradno izjavo, s katerd jemlje-to dejstvo na znanje »z^obžalovanjera in zaprepaščenjem«. Ne gtede na to pa od* reja nadaljevanje borbe;Sdo zmagovitega koji-ca. Istočasno poziva vse Francoze, da.se pp-stavij'o ha njeno strnn ter jfm stav!ja na razpolagi vse materialne vire imperija. -Takoj za tem jespo radiu, general d« Gaulle pozval. Frao cozg.rna nadaljevanje odpora., Istega dne popoldne je angleška vlada izdala nov komunike, ^ katerem iig#tavlja,' da se je" tudi francoski' imperij izrekat 2a - nadaljevanje' borbe. Zato mu stavlja jia razpolago vsq., potrebno iinapčno podporo. V„KUn so prispeli ftanepski *rgWWHa,‘^!a*|e tranobgltti vtadn pfekršila za* vemiško pogodbo. Ob 22. uri je general objavil ustanovitev začasne francoske vlade t L,ondonu, angleška vlada pa jo je takoj uradno priznala. Za nadaljevanje odpora so še'iz* feklf tudi 'Belgijci; Holdndei, Poljaki in Nor* vežanL V ponedeljek, 24. junjia je, francoski vlada v Bordeauxu sprejela ^tudi italijanske pogoje ter je bil v torek, 25, junija'zjutraj ,ofe !.A35 minut dan znak za prerfeftanje sovražnosti,-Francija kot taka je okrnjena, njen velik industrijski in vojni potencial bo služil Net# čiji in Italiji. Na drugi strani pa se1 je veA francoski kolonialni imperij, ki šteje 70 milijonov prebivalstva ' in ki razpolaga z znatnimi vojnimi silami na kopnem, v zraku, zlasti pa na morju, izrekel za nadaljevanje odpora, Tudi francoska trgovinska mornarica se je večji del zatekla v angleška pristanišča. S prenehanjem sovražnosti na kontinentu si- ,3 Predsednik vlade Cvetkovič bo dospel . v 7aptch ’/ ministrom KAn^tanfinvitem voino oporišče preneslo na Sredozemlje tef v ^a*reo. L ministrom Konsuntiov^em, na afrj5ko ceHno An pričaUujc napove^ in hcvn.rw.kmii plani vlanp hn bana ■ t ^____ ______________________ in lu'vatt.kinii člani vlade bo gost bana dr. Šubašiča v Vukovi Gorici. Za novega bana vardarske b^aovine je imenovan vpok. minister Živojin Rataj-lovič. . ■- Ruske filme bodo predvajali v Jugoslaviji. Po podpisu trgovinskega sporazuma bo prišlo k nam 22 ruskih filmov, ki so doslej prihajali le po posredovanju tujih tvrdk. dane težke udarce iz zraka, morja ter morda celo izkrcanje sovražnika. S tem se pa vojnrt približava pragp Amerike, Roosevelt je v svo-* ji zadnji poslanici italijanskemu ministrskemu predsedniku predočil, da to ne bi moglo osta* ti brez vpliva na obe Ameriki. Komaj včeraj pa so USA na usta ameriškega poslanika pr uruguaj^ki vladi, VVilšona, povedale, da bodd USA na vsak poskus vmešavanja totalitarnih sil v notranje razmere ameriških republik odgovorile 7. oboroženo intervencijo. Pričenja torej vojna med kontinenti. O. S. ;v * ....... , . ..... j • -j.-, : • , i Srečanja z begunci na francosko-švicarski meji Kdor je v zadnjih dneh bil v Neuen-burgu ,ua. švicarsko4raričoski meji, piše •>Basetor Nachrichtcn«, je bil . priča ganljivih prizorov. Zbrala se je velika množica ljudi in pričakovala, prve begunce ter transporte vojakov iz Francije. Ob 10. uri zvečer je pripeljal dolg vlak begunce, po večini ženske in otroke. Nekaj so jih nastanili v Neuenburgu, ostale so odpeljali dalje v Biel. Stare mamice s sivimi lasmi, žene in deca do najmlaj-Sih dojenčkov na prsih so napolnile dol-vagone vlaka. Malo prej so pripeljali z več vlaki francoske vojake, mnogi so še bili v starih uniformah iz svetovne vojne. Bili so med njimi tudi Alžirci in Marokanci. Švicarji so obdarili vse s cigaretami in čokolado. V noči so prispeli francoski vojaki na kamkmnih. za njimi dolge kolone beguncev na kolesih, med njimi zelo mladi ljudje, ki so vse svoje imetje nosili v nahrbtniku... .Največje zanimanje vseh so seveda zbujali vojaki, Prvi večji kontingent in- ternirancev so bili francoski sanitejci, 450 mož iit.^0 častnikov, zdravnikov in lekarnarjev. Poseben odbor švicarskih cfam je poskrbel za nje. Visok švicarski častnik je izrazil Francozom .iskreno dobrodošlico. S simpatijami so jih spremlja li domačini, ko so korakali skozi, mesto. Že več dni niso imeli drugega, kakor juho za hrano, zato so bili srečni, ko so med spremljanje mgodbe harmonikarjev prejeli obilno večerjo. Cete so bile iz vojaške bolnice v Bar le Duc v Lozani. Ko je prišel trkaz za urnik, sta prva dva vlaka odpeljala lahke in težke ranjence. Zadnji vlak je zapustil mesto, ko so bili Nemci le še nekaj kilometrov proč. Spoznali so, da je nemogoče priti daleč, zato so se umaknili na nevtralna švicarska tla. Ljudje so bili ganjeni, ko so videli krepko raščene Francoze in nobeno oko ni ostalo suho ob tragediji, ki je zadela prijateljski francoski narod. Pretresljive scene so se dogajale na meji pri Les Barrieres in La Chuux de Fonde. Ves leden se je vlekla množica beguncev čez mejnike prav tam, kjer se je 1871 umaknila na švicarska tla Bour-bakijeva francoska vojska. Vsi so tekmovali, da so nudili nesrečnežem hrano m prenočišče. Neka mati, ki je dan pred begom rodila dete, ga je videla na begu umirati. Ko je radio javil kapitulacijo francoske vojske so se dogajali obupni prizori. Mnogim, posebno starejšim ljudem, je segla usoda domovine pretresljivo v srce. Na mejnem odseku Doubs so pritisnile na švicarska tla še hujše množice beguncev. Možem od 16. do 60. leta je bil prehod meje prepovedan. Pretresljivi so bili prizori, ko so se morali moški člani družin vrniti in ločiti od svojcev. Povsod se je pa pokazalo plemenito švicarsko srce,, ljudje so s sočutjem pomagali, tako beguncem kakor vojakom in skrbeli z vsem, da jim olajšajo gorje Novice Kako je treba preganjati lubadarja čala, kako pridno so na delu nedolžne »mušice«. 11 Kobanski mladini planinsko šolo KOBANSKA MLADINA IMA PRAVICO, DA SI NABERE V PLANINSKI SOLI POTREBNEGA ZNANJA S Kreftovega vrha v Murščaku POROČAJTE O NASLEDKIH ZIMSKE POZEBE IN O USPEHIH TRSNE REZI V ZELENO! Naslednjih pet dni in noči sva imela oba poleg cele kopice na hitro roko najetih drvarjev dela preko glave, preden sva zatrla najhujšo zalego lubadarja. Zatiranje z nastavljanjem lovilnih dreves pa je trajalo vse do pozne jeseni, šele naslednjo pomlad se nam je dokončno posrečilo omejiti nevarnost za gozdove, pri čemer nam je v izdatni’ meri pomagalo slabo in hladno vreme. še nekaj! Ko se je iz napadenih smrek lupilo lubje, je padlo po nevarnih ličinkah in bubah nešteto os, ki so z vso pridnostjo odnašale hrano za svoj zarod. Užaljeni čuvaj pa je udrihal po osah, češ: »Tudi to golazen je treba uničiti, da mam ne bo nagajala pri delu.« Ta primer sem opisal zato, dia predočim našim kmetovalcem, kako ogromno škodo lahko povzroči drobcena »mušica«, ako budno ne pazimo nanjo. Sekati suha drevesa, iz katerih je že izletela zalega, nima smisla, pač pa je treba iskati napadena drevesa, v katerih se še razvija škodljivi tlsočglavi zarod. neguje zobe z zobno kremo popoldne z Boča na drugo stran v bogato, pestro dolino travnikov, gozdov in trte, kjer je dovolj gostiln in imaš blizu nazaj do Poljčan. Nič slabši kakor z Boča ni ražgled z 883 metrov visoke Donačke gore, ki je najlaže dosterpna iz Rqgatca, pa tudi iz Poljčah preko Studenic in Stoprc vodi do vznožja med polji prijetna pot. V dveh dneh pa se lagodno vzpne,s iz Poljčan na Boč, z njega na drugo stran v >G o s p o d a r s k i vestnik« je v svoji zadnji številki izmed ostalega aktualnega gradiva, ki ga je uredil inž. Stanko S o t o š e k, prinesel tudi naslednji poučen sestaveik Miroslava Hanzlowske-ga:. Pred desetletji mi je bil dodeljen za opravljanje gozdarske varnostne službe širokopleč gozdni čuvaj. Njegova slaba stran je bila, da razen nemarnih ljudi ni poznal nobenega drugega gozdnega škodljivca. Ob vsaki priliki sem ga opozarjal na škodljivost mrčesa in gliv, toda za vse to ni imel pravega zanimanja, češ: »Kaj nam pa morejo .mušice’, gosenice in glive!« .3-4 % S I. Tisto leto je vladala v našem kraju prava afriška vročina s silno sušo. Kadar sem se ozrl na pobočja smrekovih in borovih sestojev, ki so bila najbolj izpostavljena sončni pripeto, me Je obšla gfoza ob misli na zloglasno »mušico«, kakor ljudje imenujejo lubadarja. Ko sem nekega dne zopet upravljal v revirju svojo nadzorno in manipulativno službo, ml je čuvaj resno Visoko na kobanski planini, tani kjer se ponosno ozira divni Žaucerjev vrh preko gričev in dolin je raztresenih precej planinskih domov. Deca s teh gorskih bivališč hodi dnevno dobrih sedem km daleč v selniško šolo. Močne rasti mora biti malček, da zmaga dnevno tako dolgo in težavno hribovsko pot. Ni čuda, da tak korenjak prične hoditi bolj pozno v šolo. Med tednom istostane, da se tnalo odpočije in zbere novih moči za pešačenje. V lepem vremenu mora zgodaj od doma, da pride pravočasno v šolo. Po končani šoli zopet na dolgo pot. Pol dneva hoda, pol dni v šoli. V neugodnih vremenskih prilikah, ob dolgem deževju, hudi zimi, ko so pota zasnežena, brez gazi, ali poledenela, ostaja otrok doma. Ni deležen pouka, kakor dete ravnin. Ko-banska planinska deca ima isto pravico, V primeri z drugimi izletnimi louka,mi se piše o Bgču in Donački gori malo in premalo. Vendar pa ta dva hriba po lepoti in razgledu ne zaostajala prav lilč za drugimi bolj priznanima vrhovi: Morda skrivata celo več lepot in sta v svoji divji osamljenosti privlačnejša in bolj prirod-na kakor toliko drugih hrilx>v, kjer ob nedeljah kar mrgoli izletnikov, kjer ni več prostorčka, kamor bi še ne stopila človekova noga in kjer skoraj ui več jase, kjer bi ne stala moderno opremljena planinska koča ali letna hišica z vsemi udobnostmi najbolj razvajenega meščana. Na Boču' tega ni. čeprav so prometne zveze z vseli strani do Poljčan ugodne in kažejo pol na Boč markacije, tura pa ni dolga, le malce strma je, poseča ta hrib vendar malo izletnikov. Tu ne najdeš iia vsaki jasici odvrženih konzervnih iška t-Ijic, papirja in drugih rekvizitov civiliziranega človeka, iz gozdov ne čuješ jodlanja in vpitja — divji gozdovi na Boču šume v soncu zgodbe o zadnjih merjascih, ki so sc še pred nekaj leti borili s smrtjo, ili jasi sredi gozda pa vidiš, če ti je sreča mila, srno, kako se razgleduje po okolici... Celo planinska kpča in gostilna sta še-le zadnje leto primerno urejeni. Od tod sc je treba Vzpeti še kaksnili 100 metrov do neoskrbovane, a vselej od-prto lesene kočice tik pod razglednim stolpom in do samega stolpa, od koder je z višine 1000 metrov zares čudovit razgled v dolino, na vasi, ki se stiskajo kakor piščanci sredi travnikov, polj, vinogradov in gričev. Pred teboj se razgrinja vsa pokrajina od Kozjaka na severu pa do Gorjancev s sveto Jero na Jugu, od Savinskih planin z Hadiiho, Ojstrico in Grintovcem na zahodu do Ivanščice na vzhodu. Med vrbe skrita struga Dravinje se vije od Konjic mimo Poljčan proti Dravi, zlata Iraka Drave na severni in Save na južni strani se bleščita v soncu. Pohorje, PJuj-sko polje, Haloze, Slovenske gorice, Konjiška gora, Maceljskl hribi, Sljemen, Zagorje — vsa la dežela je pred teboj kakor na zemljevidu, le da je tu pestra in živa. Maribor in Celic, Konjice, Slov. Bistrico, Šmarje vidiš od tod. Ce imaš srečo in je dan jasen, ti je odprt razgled do Gradca in še naprej do Blatnega jezera, jan, Podlesnik Bogomir, Laharnar Ljubomira. Ustni izpit so napravili: Attems Emil, Bajec Otokar, Brglez Franc, Cichy Pavel, Cilenšek Edvard, Fischbaeh Rudolf, Ilaller Vladimir, Hojnik Miran, Jankovič Mojmir, Jagodič Pavel, Kokal Erik, Kranjc Milovan, Kropej Albert, Ledinek Anton, . Makarovič Dušan, Mlaker Ladislav, Ogrizek Boris, Pistotnik Karel, Pogorelc Anton, .Šoštarič Mirko, Verdnik Oskar, Vezjak Oskar, Kurent Ivana, Cotič Olimpija, Hrovat Karolina, Letonja Pavla, Založnik Ljuba, Attems Ignac (priv.). NA POBREŽJU BO ŽAGAL DEKLE Mariborčanom znani akrobat in fakir Peter Glišic bo v soboto in nedeljo nastopal v kinu »Pobrežje«, kjer bo predvajal svoje znamenite točke: požrl bo britvice in ogenj, žagal bo dekle v zaboju, in razbijal kamenje na glavi ter plezal po steklu. Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-černik v upravi, prosimo, da poravnajo naročnino pred 1. julijem. - Uprava. m Iz poštne službe. K pošti Maribor I je premeščen' Ervin Kolbezen iz Smartna ob Paki. m «00 sezonskih delavcev je včeraj odpotovalo preko Maribora v Nemčijo. Bili so iz Banata in je večji del transporta sestavljalo ženstvo teiv mladina. m Zadruga „Pohorski dom“ mariborskih občinskih uslužbencev se bo l zaradi novega zadružnega zakona Spremenila v turistično..društvo.- .. m Vlom na Pobrežju. V noči na sredo so neznani storilci prekopali zid trgovine ■Zamuda v Nasipni ulici na Pobrežju ter ukradli večjo količino masti, razne jestvine, dopisnice, znamke in tobačne izdelke, tako da je nad 5000 din škode. m Mariborski sejem 25. junija. Prignanih je bilo !) konjev, 10 bikov, 90 volov, 290 krav in 21 telet; skupaj 120 komadov. Cene so bile le-Ie: Debeli voli od 7—8 din, poldebeli 0—7, plemenski voli 0.50—8, biki za klanje 5—7, klavne krave, debele G—7* plemenske krave 0—7.50, krave za klobasarje -1—5, molzne krave 5—7, breje krave 4.50—6.50, mlada živina 0.50—8, teleta 6—8 din za kg žive leže. Zda/ je eas . . da s« odstranijo sončne d ege, mozolji, izpuščaji Ud. Kozmetika „(.ADY**a Stolna ul. 1)11. m V mestnem parku bo danes od pol 21. do 22. koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika kapetana Jiranka.. m Zdravniško dežurstvo OUZD ima v soboto, na praznik sv. Petra in Pavla, dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12, V nedeljo,. 30. t. m., pa dr. VVankinuller Aifonzz, Maribor, Frančiškanska ul. 8-IH. ni Po 14 letnem službovanju pri pošti .upokojen preselim za stalno v Ljubljano.. Iver mi m mo- M>»ril“H’ 1 se sedaj kot noče od vseh prijateljev in znancev posloviti sc osebno storim to tem potom ter vse prisrčno pozdravljam! Doljak Andrej, poi^i inšpektor v pokoju. m Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru sporoča, da bo na Vidov dan, 28. I. m., ob 11. uri, v pravoslavni vojni kapeli sv. Cirila in Metoda parastos za vse viteze svobode, ki so padli na Kosovem polju in po kosovski tragediji do danes. m Na ljubljanski univerzi je promoviral za doktorja Mariborčan g. Miroslav Zei. ni Polkovne slave 32. artilerijskega polka sc je med drugimi odličniki udeležil tudi upravnik narodnega gledališča g. dr. Brenčič Badovan. m Uradništvo okrajnega načelstva Mari-bor-levl breg je naklonilo Protituberku-lozni ligi v Mariboru 1-18 din kol preostanek zbirke za venec gospe Josipine Ja-kijeve. m Sokolsko društvo Muribor-maliea poziva svoje pripadnike, da nemudoma vrnejo „osebne podatke1' v društveni pisarni. Ce hi kdo izmed pripadnikov ne prejel tozadevne tiskovine, naj se javi v društveni pisarni. Isto velja za moški in ženski naraščaj. - Zdravo! m Škofijska eerkvenoglasbena šola priredi jutri ob 20. v stolni cerkvi orgelski večer, ki ga izvajajo učenci prof. Gregorja Zafošnika. Vstop prost. m Sprejemni izpit na drž. klas. ginm. v Mariboru. Na tukajšnji drž. klas. ginm. je bilo pripuščenih k sprejemnemu izpitu 91 dečkov in 30 "deklic, skupaj 121, lani 123. Od teli je napravilo izpit 81 dečkov in 29 deklic, skupaj 110. m 50 letnico življenja obhaja to dni upokojeni poštni inšpektor g. Peter Ma-roli iz Maribora. m Premeščen je za višjega kontrolorja iz mariborskih železniških delavnic v Banjaluko Maks Fajfer. m Slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma v Studencih bo v nedeljo, 7. julija. Ob pol 10. uri bo slovesna služba liožja pred domom, po maši pa blagoslovitev doma. Pri slovesnosti bo nastopil pevski zbor ,,Drave" iz Maribora. Popoldan istega dne bo velika gasilska vaja na novem tržnem prostoru pred cerkvijo. Ul ..lunuffu* * Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj .,Hermes'’ v Mariboru. Absolvente (tinjc) meščanskih šol in one. z nižjim tečajnim izpitom opozarja ravnateljstvo tečaja, da sprejema prijave za prihodnje šolsko leto dnevno v pisarni, Zrinjskega trg 1. Nizka šolnina, pravica javnosti, soliden strokovni pouk. Ne pozabi naročnine! o Ro!gari odlikovali naše funkcionarje JB lige. Bolgarski kralj je odlikoval za delo na jugoslovansko-bolgarskem zbliža-nju z bolgarskimi redi funkcionarje Ju-goslovansko-bolgaiske lige v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljani so dobili odlikovanja predsednik iige ravnatelj Ba-slo Pustoslemšek, podpredsednik in predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, tajnik lige Vekoslav Bučar, pisatelj France Bevk in prof. Alojz Bolhar iz Celja. Vidov dan je vsako leto spominski dan naših junakov in borcev, ki so dali življenje za vero in domovino. V počastitev njihovega spomina bo mestna občina razobesila na svojih poslopjih že na predvečer državne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Župan dr. Juvan, s. r. * Gostilna Krempl, najlepši gostilniški vrt okolice, vsak čas sveže pivo, dobra topla in mrzla kuhinja, prvovrstna sortirana vina, ribezovo vino, bovla od jagod. * Enoletni trg. tečaj Kovač. Začetek v sept. 1910. Vpisovanje dnevno Trg. šola Kovač, Maribor, Tyrševa 14. ________ Fotoamaterji! za Vaš dopust in izlete svežih, poceni filme, plošče. Najboljša strokovna izdelava Vaših posnetkov Foto-trgovina Kieser. Vetrinjska ulica 30 Vis-a*vis Grajski kino * Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju. * Birtič sc je rcnoviral. Popularna restavracija „Pri klavnici" je renovirana ter spada sedaj med vodilne gostinske obrate v Mariboru. Lep restavracijski vrt je kakor prirodni park. G. Birtič je priznan gostinski strokovnjak, zalo pa slovi tudi njegova kuhinja, sortirana vina pa privabljajo k njemu najodličnejše meščane. * V petek in sobolo na strešni terasi koncert. Kuhinjske, specialitete. Sladkovodne in morske ribe. Scampi. Izbrana ljutomerska vina in Laško pivo. Zmerne cene. Hotel, restavracija in kavarna „Orcl“. * Pobrežje. Ne pozabile na gasilsko tombolo v nedeljo, 30. I. m. Lepi dobitki. Tablifce po 2 din. * Staroznana gostilna Janžekovič v Peklu priporoča svoja izvrstna vina. * „GRIČ“ pod Vrbanom, vinograd, izlel, razgled. Prvovrstna vina, jedila, sobe, avtocesta, sončenje. * Sokol Limbuš priredi v soboto, 29. t. m., na letnem telovadišču koncert. Igra Pekrska godba, za dobro kapljico in jestvine je preskrbljeno. Zato vsi prijatelji Sokola in Sokoli, na praznik sv. Petra in Pavla v Limbuš na dobro zabavo, Vas vabi odbor. Na svidenje! Zdravo! * Tombola Sokola I. se radi tehničnih ovir, preloži na nedeljo, 7. julija t. I. * Naši vrli člani „Rdečega križa“ iz Teznega prirede igro „Itodoijub iz Amerike", dne 29. I. ir.. ol> 17. uri popoldne v gostilni gospe Roze Dovič (preje Plitko). Po igri koncert. Vse prijazno vabi tudi nova gostilničarka. * Kolonija ..Jadranske slražc“ odide predvidoma prve dni meseca' julija v Ba-kar na tritedensko letovanje. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 3._______________________________ Kino * Grajski kino. Danes veliki zabavni film „MaIa ljubezen velikega kneza1*. Jenny Jugo, Gustav Frolich. 0 Esp'anade-kino. Četrtek zadnjič „Ni-nočka“ z Grelo Garbo. — Od petka prekrasni, zabavni film „Pesein velru“ z Giuseppe Lugo-jem, tenoristom milanske opere. Glasba: Puccini, Verdi, Lconcavallo, sodeluje zlior kraljevske opere. 4 Kino Union. Do vključno četrtka „Ju-naki arene", senzacija v cirkusu — trije bratje Bitz, najsijajnejši humoristi svela. * Zvočni kino Pobrežje. 28., 29. in 30. junija „Tihotapei ljudi" z dodatkom Fox Novosti in smešnice. Novo podjetje v Banjaluki * KJE NABAVIM CIK ŽVEČILNI GUMI? Pri Maks Jeras v Ljubljani, Miklošičeva 34, tel. 38-3«. __________________ m Pregled uniforme in vojne opreme rezervnih častnikov bo 9. in 10. avgusta 1.1. ob 10. uri v Galnbrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 20. Vsi v Marilioru bivajoči rezervni častniki in vojaški uradniki se morajo osebno javiti predsedniku naborne k°misiie. Pregledala se bo uniforma, ki so jo dobili rez. častniki od države in pa vojna; oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rezervni častniki, ki pripadajo po pristojnosti mariborskemu vojnemu okrožju, pridejo k pregledu z uniformo in vojno opre-. mo dne 9. avgusta 1.1., rez. častniki in , vojni uradniki ostalih vojnih okrugov pa dne 10. avgusta 1.1. m Tit HA PISARNA S m Da bi zadostili interesentom iz Slovenije, ki kažejo Izredno zanimanje mirno Bosno, so uvidevni faktorji odprli na eni najprometnejših ulic Banjaluke real i t e 111 o pisarno. Vsem, ki si nameravajo postaviti v tem kraju domače ognjišče, priporočamo, da nemudoma sporeče pisarni svoje željo glede lego hi velikosti hiše. oz. parcele. Blagovolijo pa naj pohiteti, ker rastejo cene iz dneva v dar, Naslov: »Realitetna pisarna za malodnšneže iz Slovenije.« Dopfenlca zadostuje. »Toti list«. V oblakih vre, nevihta prihaja - toča se kuha... Pogled v laboratorij ledenih zrn, ki so vsako leto strah in trepet pridnih kmetov Največja katastrofa pri-rodnih elementarnih sil je kmetu za ognjem in povod-nijo toča. Vsako leto uničijo ledena zrna premnogo njegovega truda, žalost in obup legala v domove. Poleti, ko leži od ranega jutra nad zemljo svinčeno težka sopara, zemlja tako rekoč gori pod sončno pripeko in izpuhteva soparni zrak. Vroče je, da človek in žival komaj dihala. Nad jasnim obzorjem se kmalu začno zbirali kroglasti, najprej neznatni, potem pa zmerom večji oblaki, ki se sklenejo v visok, temačen zid. Sivočrna gmota se na robovih svetlika rdečkasto, žveplenorjavo, v sredini pa vise razcefrane krpe oblakov. Praktičen kmečki opazovalec vremena že vej kaj se pripravlja. Naenkrat plane v skrivnostno tišino mo- čan veter, sunki postajajo vedno silnejši, iz daljave se oglaša sumljiv šum. V oblakih vre — toča se kuha! pravi kmet in sc prekriža. Za posameznimi zrni seusu-jejo bobneči, ledenomrzli kristali. Brez odmora udarja grom, za njim blisk. Sledi močan naiiv, že kratek čas pa je zadoščal, da je toča na svoji uničujoči poti oklestila sadovnjake, vinograde in polja... POGLED V LABORATORIJ TOČE Toča pada skoro izključno le v toplejših širinah naše zemlje. V svoji sestavini nudi zrno toče sliko, kakor da bi se okrog sneženega, gomoljaslega jedra nanizali številnejši, prozomejši, ledeni ovoji. Pravi vzrok nastajanja toče je še vedno predmet proučavanj, z registrirnimi baloni so pa ugotovili, da se toča laže pojavlja v toplejših kakor mrzlejših mesecih. Segreti zrak se s površja zemlje dviga v liladnejše tišine in doseže že pri 7000 m hitrost 30 m na sekundo. S tal do le višine potrebuje komaj sedem minut. Pri tleh sparjeni zrak doseže pri 2000 m letni nnvnrp?*pL' A0 C*. \r viiini in inmiiprn. Z mmm <$. * ' • > • sSŠShmhI gozdov: spopad dveh rogačev Čim večje je ledeno zrno tem večja je seveda njegova hitrost. Zrno s 10 cin premerom udarja s hitrostjo 28 m na sekundo. Na Štajerskem so nekoč zrna toče prebila skodljasto streho, na polju se pa zarile pol metra globoko v zemljo. V Hu- na nagle ohladitve se vzpenjajoča se sopara pretvori v majhna, snežno ledena zrnca, ki padajo skozi niže ležeče hladne oblake. Pri tem se nabira nanje ledeni ovoj. Močne struje ženo zrna toče spel navzgor, od koder znova padajo nizdol, Pri lem se nanje nabira nadaljnji ledeni oklep. Čim večkrat se to ponavlja, preden pade toča na zemljo, tem debelejša so njena zrna. KJE PADA TOČA NAJRAJE Nimajo vsi kraji na zemlji enake množine toče. Veliki bazeni, široke, sončni pripeki izpostavljene ravnine in doline, kjer se v velikanskih množinah segreva zrak, odprle in pristopne še toplim vetrovom z jugovzhoda, so prava ognjišča za stvarjanje loče. Obdana na severu z težko prehodnimi gorovji, prejemajo preko teh ohlajeni severni zrak v kotline. Izpodrinjeni topli zrak se naglo dviga v višine, razpoloženje za npvihle in nastanek loče je tu. Notranja Dolenjska tja v Belo Krajino, spodnja Savska dolina od Sevnice navzdol, večji del Savinjske doline, posebno pa še Dravsko polje z vinorodnimi goricami krog in krog je z graško in dunajsko kotlino klasična zemlja toče. Starejši rod se še spominja strašnega razdejanja.loče pred 16 leti na Dunaju in hudih katastrof, ki so zadele Maribor in okolico po razdejanju toče. VELIKOST LEDENIH ZRN Toča pada navadno 10 do 15 minul. Že to pa zadošča, da s težino svojih udarcev uniči nasade. Običajno imajo zrna 1 cm v premeru, toda niso redki primeri, ko pada toča v obliki lešnikov ali orehov. N'»šli .so zrna toče, velika kakor kokošja jajca. V severni Nemčiji so pobrali zrna loče, ki so imela premer 10 cm. Pri Sondersliausenu je tehtalo največje zrno 625gr, kar odgovarja krogli' s premerom 1(1.9 cm. Na gornjem Štajerskem so izmerili zrna loče, ki so tehtala 1—1.5'kg in imela v premeru II cm, na južnem Tirolskem celo 16 cm. ščuku v Bolgariji je prišla toča s takšno silo, da so zrna prebila šipe, ne da bi pri tem odskočila. V 10 minutah je bilo pobitih 50.000 šip, razdejanih 10 hiš in dva zvonika. Toča je oklestila drevje do zadnjega lističa, neko dete je pa v materinem naročju ubila. Toča, ki je padala 5. julija 1905 v Berlinu in imela velikost kokošjih jajc, je zbila z drevja kakor roka debele veje. STRELJANJE PROTI TOČI Naravno, da je človek že zgodaj mislil, kako bi se ubranil toče. Raziskovalci so dognali, da gozdnate pokrajine varujejo pred loče, da sc nevihte s točo kaj rade pomikajo ob vodotokih, po goratih pokrajinah mimo grebenov. Kmetje so nekdaj hilcli zvonil proti toči, običaj je že cesar Jožei' II. prepovedal. Še dandanes pa kade z oljko po hišah, zažigajo gobe, nekaj praproti in kresnih rož za varstvo pred točo ... Pod vznožjem Pohorja in v vinorodnih štajerskih goricah so delali svoj čas velike poizkuse s streljanjem proti loči. Ker se navadni možnarji niso obnesli, je slo venjebistriški župan Stiger postavil posebno pripravo, ki se je kmalu razširila po Štajerskem. Lelo za letom so okrog Sl. Bistrice nabijali po 60 možnarjev, strel za strelom, vsak po 120 g smodnika. Hu dourna nebesna mreža se je marsikdaj pretrgala in razpršila, pravega učinka pa vendarle. ni bilo. Samo v mariborski okolici je bilo 35 lakih „baterij proli loči“. Vera v uspeh je pripravo razširila tudi po sev. Italiji in Bavarskem, kjer so na vladne stroške streljali proti loči celo s topovi. Ker so se možnarji izkazali prešibki so zadnje čase poizkušali v Franciji in Italiji s streljanjem raket proti hudournim oblakom. Težka je borba s prirodnimi silami, najuspešnejše je zaenkrat le dobro urejeno zavarovanje proti toči, ki bi kmetu vsaj malo pomagalo v škodi, prizadejani v nekaj minutah po uničujoči sili ledenih zrn. -INE. Na lovu za premogom Grenlanda Zedinjene države Ameriške se vedno bolj zanimajo za Grenland. Že pred več leti je profesor Ericson, rojen Skandinavec in docent na univerzi v Columbiji izjavil, da bi se izplačala velikopotezna vrtanja na grenlandskih tleh. S tem bi se dognalo, koliko je bil otok še pred nastopom ledene dobe zaraščen. Sodijo, da je nekdanja bujna vegetacija pripomogla, da ima otok velike premogovne sklade v notranjosti. V zadnjem času se je zanimanje za Ericsonove napovedi spet dvig nilo. Posebno važno bi bilo pridobivanje črnega premoga, ko je zdaj znanih že več načinov pridobivanja goriva na sin tetični način iz tega premoga. Prihodnjo pomlad bo odšla posebna znanstvena odprava na Grenland in odkrivala zemeljske zaklade otoka. Srečanja živali z lokomotivo V divjih krajih se večkrat primerijo strojevodjem stvari, o katerih se jim v naših krajih ne sanja. Tako je na neki železniški progi v Indiji pridrvel na progo velik slon, ki so ga najbrže razjarile prednje luči stroja. Žival je dvignila rilec in se postavila v bran. Strojevodja ni mogel o pravem času ustaviti vlaka. Stroj je vrgel slona s proge, toda pri tem je sam skočil s tira in prevrnil 11 vagonov. Na Madžarskem se je postavil pred lokomotivo razjarjen bik. Nastavil je roge in čakal. Stroj ga je Seveda raztrgal in od bika je ostal le kup zmrcvarjenega mesa. Ko so gradili železnico skozi argentinsko ravnino, so brli domači konjači ze- lo jezni na inženirja. Noč in dan so se morali paziti pred njihovim maščevanjem. Ko je končno železnica stekla, se argentinski kovboji niso mogli načuditi, da pe- Važrto Je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont zobna p a st a ni videl. Pograbil je puško, skočil na tir in vpM: Stoj, stoj! Vlak bi ga bil gotovo razmesaril, če bi strojevodja ne odprl ventila, izpustil z obeli strani paro, da je oglušujoče zažvižgalo. Vojak je mkshl, da ima opravka s samimi hudičem, odskočil je in pustil vlak mimo ... 80,000 dolarjev škode zaradi rokopisa nameščencev so utrpeli njujor-ški trgovci. Tako je ugotovila trgovsika zbornica, ki pravi, da znaša ta škoda v vseh USA prav gotovo milijon dolarjev. Poziva lastnike, naj bolj pazijo na čitljiv rokopis svojih uslužbencev. Rusi industrializirajo Iran. Družba »Eksport-stroj« je pred dnevi postavila v Iranu orjaški mlin, ki bo lahko zmlel dnevno 600 ton žita, v skladiščih je prostora za 64 milijonov kg zrna. Rusi predvajajo po Iranu tudi poljedelski film, ki propagira industrializacijo kmetijstva, Poboljšanje slabih vrst rjavega pre* moga. Veliki del rjavega premoga se ne da koristno izrabiti zaradi prevelikega odstotka vode, ki doseže včasih tudi 50%. Češkim kemikom, Šimeku in Ru-žički je uspelo, s pomočjo stiskanja in povišanja temperature odstraniti vso vodo iz rjavega premoga in tako zvišati •kalorijsko vrednost od 4000 na 7200 do 7800. Premog je obdržal svojo trdoto ta homogenost in ne npija vlage. Sle — Toda, povem vam: prve dni se ne smete preveč gibati... Konj ujel tatu Rimska sodišča so imela že večkrat opravka z nepoboljšljivim tatom Giusep-pom V. Ko je mož šestkrat sedel za zapahi in spet prišel na prosto, mu žilica ni dala miru. Opazil je blizu sodnije prislonjeno kolo, sedel nanj in oddirjal. Na cesti, kjer so stali blizu fijakarski konji, se mu je pa pripetila neljuba »aretacija«. Ko je drvel mimo neke kočije, ga je tiamreč bliskovito zgrabil konj za rame in zadržal toliko časa, da je prihitel ko-čijaž. Prišel je tudi stražnik, spoznal že starega tatiča in ga odvedel na policijo. Konj, ki je s bliskovito naglico pograbil tatu. je bil nekdaj cirkuška atrakcija. Zdresirali so ga bili tako, da je v naj-večjem diru zgrabil mimo letečega človeka in ga pridržal. Zdaj je gesta postavila dosluženo cirkuško kljuse še enkrat 1 v svetlo luč. klenšček, ki puha dim, s toliko naglico drvi čez pampase. In ko se je vlak vračal prazen s še večjo naglico, so opazili, kako jezdita vlaku nasproti dva človeka. Ob vsaki strani proge je jahal en mož in ko je prišla lokomotiva blizu, je eden izmed njiju vrgel laso na dimnik in hotel vlak ustaviti. Seveda, to ni pomagalo, vlak je moža in konja vlekei X, seboj. Padla sta pod kolesa, ki so ju strašno razmesarila. Ko je drugi jezdec opazil, kaj se je zgodilo, je v divjem strahu pobegnil. Še zanimivejši je bil primer na ruski meji. Ruski mužik je šel na stražo in dobil nalog, da ne sme nikogar pustiti čez tnejo. Pridrvel je vlak, ki ga siromak še Vražja sedmica Sir Claude Jefferson, poznavalec mistike številke 7 ie zbral zanimive podatke o tem. Tako pravijo za Buddho, da je po rojstvu napravil sedem korakov proti severu. Po sedmih letih se je vrnil v svojo domovino po begu, na katerem se mu je pridružilo sedem učencev. Njemu na čast je bilo postavljeno svetišče s sedem nadstropji, tik pred smrtjo je odgovoril na sedem vprašanj. Sedem dni je ležalo njegovo truplo preden je bilo sežgano. V Babilonu so imeli sedemglavo kačo, simbol zmage in moči. V Indiji ima bog sonca Aghi sedem žarkov, kopal se je v sedem nebeških rekah in jahal konja, ki je imel sedem jezikov. Legendarni perzijski junak Rusten je napravil sedem junaških dejanj. Znana so sedmera vrata Tebe, sedem je bilo tebanskih borcev ter sedem mest, ki so tekmovala kot rojstni kraj Homerja. Tudi med Malajci ima sed mica važno vlogo. No, mnogi ljudje se pa tudi pri nas počutijo v sedmih nebesih .,. Ščuke, požrešne sladkovodne roparice Znano je, da jegulje za-puste ponoči vodo ter po vlažni travi iščejo polže. Zoolog H. Neuse je bil pa dvakrat priča, kako je ščuka šla ropat na kopno. Prvič jo je videl pri Gliiok stadtu v Holsteinu, kako se je vrtela po travi. Drugič jo je videl pri Briiggeu. Bila je velika ščuka, ki se je zdaj plazila, zdaj skakala po travi. Ko je dospela do strmega brega potoka, se je kakor strela pognala vanj in izginila. Ščuka lahko požre dvakrat več kakor je sama težka. Posebna poslastica so ji žabe. Videli so celo, da so ščuke pograbile račke in jih razcefrale. Nekoč je ščuka odgriznila labudovo glavo, ko je z njo rinil pod vodo v blato. Lovci, ki so ustrelili viranc so tudi že opazili, kako je šču- ka pograbila plen, ko je padel na vodo. Celo dvoboj ščuke z vidro so ujeli na plošče. Gornji primer kaže, da se tudi v vodi dogajajo tragedije. Požrešna ščuka je pograbila nič hudega slutečo postrv. Zenski kotiček Ali bomo šli na letovaire? Zadnje čase pogosto slišim: lani smo bili tam in tam na počitnicah, letos pa ne bomo šli nikamor, ker so takšni in takšni časi. Že zopet to nepotrebno malodušje, ta zbeganost, ki si jo sami napravljamo in to pričakovanje ne vem česa, da izgleda, kakor da bi za lase nekaj na dan vlekli. Potem je pa sploh najboljše, da prenehamo z vsem življenjem, se vsedemb na stol in čakamo, kaj bo. In kaj bo? Nič ne bo, ker nobena jed se ne poje tako vroča, kakor se skuha. Vi pa lepo čepite doma, v jeseni pa se boste po. glavi tolkli, da ste se sami spravili ob letovanje, denar pa vseeno ni ostal v žepu. Kar lepo miroljubno uredite svoje stanovanje kakor je pač navada, če se pa več dni kam odpel jamo, da ob povratku vemo, kam smo kaj vtaknili in da ne bomo našli ob povratku plesnivih 'ostankov v jedilni shrambi, potem pa kar na zaželjeni in težko pričakovani oddih. Kam? Ja, v tej točki pa bo morda treba res nekoliko bolj premisliti nego druga leta." Predvsem je vse dražje in si bo bržkone treba poiskati letos skromnejši kotiček za oddih nego prejšnja leta. Doslej smo v glavnem hoteli poleti vsi na morje, da se naužijemo sonca in vode. No fo je res, da letos marsikoga ne bo mikalo v bližino vojskujočega se so- ELITNA KONFEKCIJA MARIBOR P KI NASA V E ONO NAJ NOVEJŠE seda, toda ali je oddih samo ob morju? Ali se nam ne nudi baš letos liajlepša prilika, da si nekoliko ogledamo našo ožjo domovino, ki je tudi bogata na raznih letoviščih, kjer tudi ne manjka sonca in vode? In naše planine? Ali ne bi šli za izpremernbo v eno izmed planinskih letovišč? Tam boste šele spoznali, kako prijetno je preživeti par dni daleč od vseh Vznemirljivih Vesti in mestnega hrupa. Poglavje o vzgoji otrok Kdaj .naj pričnem vzgajati v s.yojega otroka? Glede tega so matere različnih mnenj, zato pa tudi imamo različno yzgo jene in. nevzgojene otroke. Nekatere so mnenja, da je treba pričeti z vzgojo takrat, ko otrok shodi, druge zopet trde, da je najprimernejši čas takrat, ko prične hoditi v šolo, a nekatere, so celo mnenja, da otrok sploh ni treba vzgajati, ko strgano torbo in beraško palico. Teh ima otrok svobodo. Razumna mati pa bo uvidela, da je tre ba pričeti z vzgojo otroka takoj po rojstvu. Prvi znaki vzgoje se kažejo v tem, da otroka privadimo, da dobiva hrano le ob določenem času, recimo vsake tri ure, kar je tudi pravilno. Če prične jokati poprej, moramo dobro pregledati, če nima otrok kakega drugega vzroka za jok (bolečine, če'je moker ali slično), če kon-statiramo, da kriči v želji po hrani, moramo ostati trdni. Mirno ga pustimo, da joče, dokler ne poteče tretja ura. Dojenček bo kmalu opazil, da z jokom nič ne' opravi in se bo privadil na jed. Kmalu ga odvadimo ponočnih obrokov. Še bolje, pa je, če ga na iste sploh ne navadimo/ čeprav bo prve noči vpil, obveljati mora materina volja. Spanje mu bo ponoči več koristilo nego mleko. Ko se prične otrok zanimati za predmete okoli sebe, prične vse nositi v usta. Tu moraš nastopati z odločno prepovedjo, katero bo otrok po parkratni ponovitvi dobro razumel in bo uvidel, da se mora pokoriti materini volji, če skuša z jokom kaj doseči, ne smeš popustiti. Čim popustiš enkrat, moraš pozneje vedno iznova. Otrok, ki ’se je v prvih dueli naučil spoštovati materino voljo/tudi v poznejših letih pokorščina ne bo v breme. Tak otrok bo mater ljubil in spoštoval. Kuhinja Telečje noge v obari. Kuhaj 2 ali 3 lepo osnažene telečje noge s kožo. (take morajo biti) v laneni kropu. Ko so mehke, razgrej presnega masla, deni vanj po potrebi več ali manj moke in pri ognju lepo speni, zalij z govejo^-juho, dir lepo prevre, vzemi noge vefl/ razreži vsako na -štiri koščke' (veliko,, kost že poprej odstrani) in jih deni v omako. Radi prijetnega vonja dodaj .vršiček s soljo stla-čenga majerona in malb^limcmove lupinice. Ko se malo prekuha, daj .ha miz-o. Lahko tudi malo okisaš z limonovim sokom, a potem naj več ne vre. Vampi s slanino. Zreži na tanke rezance 1 in četrt kg govejih že prej osnaženih in ku-Imnih vampov, preplakni jih še v mlačni vO-dit. potem -zreži žemlja..na drobne kocke, razgrej 14 dkg slanine ali zaseke, deni vanj drobno zrezane čebule in ko ta zarumeni, še zelenega peteršilja. V to deni zrezano žemljo, lepo jo zarumeni, potem dodaj še vampe, malo jih obrni pa zalij z juho, pokrij in praži pol ure. Zaliti ne smeš preveč, ker morajo ostati gosti. Sirovi rezanci. Deni na desko pol litra lepe moke in ravno toliko zdrobljenega suhega sira,. jn4l°. soli .n i 1 dkg moke. To deni na pomazane pl. čevino, pol prsta n debelo, potresi dobro z rozinami in počasi speči lepo rumeno. Pečeno razreži na poljubne ploščice. Čokoladni obročki. Deni na desko 15 dkg moke, 10 dkg sladkorja, 5 dkg presnega masla, 3 dkg zmehčane čokolade, l drobno jajce in nožev vrh jelenove soli Vse to z nožem sesekaj in z \aljarjem siri ter naredi urno testo. Razreži testo na koščke, velike za oreh, jih razvaljaj : rokami v svaljke, debele za svinčnik, upodobi iz njih obročke, pomaži jih z beljakom in speči v srednji vročini. Nič jih ne namaži, pa pečene in ohlajene oblij s čokoladnim ledom. črni koren kot solata, črne korenine lepo ostrži, razreži na poševne koščke in deni vsako korenino, ki je osnažena, sproti v vodo, kateri si primešala par kapljic limonovega soka ali kisa, da ne postanejo rjave. Nato jih deni v slano vrelo vodo. Kuhane odcedi, potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in poprom ter zabeli z oljem in kisom. Ribezova marmelada (mezga). Očisti zrel ribez in ga pretlači skozi sito. Na vsak kilogram pretlačenga ribeza vzemi tudi kilogram sladkorja ter kuhaj marmelado tako dolgo, da pade kaplja • te marmelade na dno čaše mrzle vode, ne da bi se razlezla. Pri kuhanju marmelade ves čas.- mešaj. Poizkus s kapljo je važen, ker se ribezova marmelada ne sme predolgo kuhati,' ako hočmo, da ne počrni, marveč ostane lepo rdeča. Navadno kuhamo to marmelado 15 do 1.3 minut. Ko je gotova, napolni še vročo v kozarce, ki jih zaveži, ko se je marmelada ohladila. Crešnjeva torta. Mešaj pol ure 8 dkg surovega maslaj 14 dkg sladkorja, 4 rumenjake ter drobno zrezano lupino polovice limone; prilij četrt litra mrzlega mleka ter vse skupaj dobro premešaj. Prideni sneg 46 beljakov, 28 dkg moke, žlico ruma, 2, dkg zmletih orehov in kavno žlico kuhinjske sode ali cel pecilni prašek, ki si ga presejala nazadnje v moko. Ko vse narahlo premešaš, stresi testo v velik pomazan tortni model, ga zrhvnaj in obloži s črešnjami, ki si jim odbrala peclje in peške. Postavi torto v srednje vročo pečico, da se počasi rumenkasto zapeče; pečeno potresi s sladkorjem, jo razreži in postavi gorko ali mrzlo na mizo. Tirolska kakavova torta. Mešaj četrt ure 7 dkg masti, 1 rumenjak, 12 dkg sladkorja in 2 žlici mezge (marmelade), prideni 4 dkg zmletih orehov, 2 dkg kakava, drobno zrezano lupino in sok polovice limone ter prilij četrt litra mrzlega nileka in z mlekom IS dkg moke; prideni sneg 1 beljaka in polovico pecilnega praška. Zmes stresi v- dobro pomazan in z moko potresen tortni model in peci v srednje vroči pečici 25—30 minut. Pečeno torto potresi s sladkorjem. Ječmenček s suhimi Češpljam!. Nambči zvečer četrt litra dtfmačega ječmena; zjutraj ga pristavi k ognju, da.zavre, z.avrelemu ocjjij vodo in ga na novo zalij z 2 litri vode ter kuhaj počasi 2 urj. Posebej skuhaj v lohču pol litra olupljenih češpelj v T litru vode in ko.se češplje četrt ure kuhajo, jih, stresi z vodo vred k- ječmenu, kuhaj vse skupaj počasi še eno uro in osoli. Jed zab.eli v loncu z žlico razgretega jnasl,a ih jo postavi na mizo. ", Linška torta. Stresi na desko 30 dkg moke in 15 dkg sladkorja, prideni 6" dkg, orehov, 3 dkg čokolade ali 2 dkg drdkava^ 1 jajce, velik ščep' cimeta in dišave, polovico pecilnega praska, 2 zrni soli in 2 žlici Vode. Iz vsega napravi testo, ga razvaljaj} odreži -s tortnim obodcem in deni kolobar testa v {godel. Nadevaj ga.po vrhu pol prsja nadebelo z' mezgo. Nato zvaljaj z rokami iz . testa, ki ti je ostalo, za mezinec debele paličice in jih položi v obliki mreže na namazano torto; rob obmeji s testom, ki ga zvaljaj kakor za mfe-žo. Postavi torto v srednje Vročo pečico in jo peci tri četrt urfi. •S* Varujte čez poletje zimsko obleko Satni ljajboljše^vemo, kako težko dandanes kupimo oWeke, posebno Zimsko, ki je precej dražja od letne. Nikakor se ne smemo predati razkošju, da bi imeli zimsko obleko samo za eno zimo, Češ, prihodnjo leto si bom že kupila drugo. Lahko je govoriti, težko narediti. Potrebno je, da z največjo pazljivostjo spravimo zimsko obleko, da ne bomo ob prvih/zimskih dneh ^razočarani. Ne shranjuj, umazane obleke, ker na mestih, kjer so madeži, se najraje naselijo molji. Za-Šij, če je kje kaj raztrganega, izprazni, obrni in očisti žepe. Obleko -.zrači eden do dva dni v senci. Nato. zavij vsak komad v kos svežega časopisnega papirja ali v čiste stare rjuhe, vmes pa naloži majhne vrečice z naftalinom ali drugim uspešnim sredstvom proti moljeni. Vse te zavitke zloži v omaro ali drug zaprt prostor, kamor ne morejo z lahkoto molji. Kož ul to vin e ne stepaj premočna, dane potrgaš-dlačic. Zavij; jo*.istoiako.v svež Časopisni papir (ker-svež; tisk- moljem smrdi), nato pa v vrečo iz ovojnega, papirja. ki je dobro zalepljena. — -Ako.. je mogoče, shrani vso robo na hladu m prepihu,, ker v takem okolju se molzi ne počutijo dobro. — V zalepljeni papirnati vreči shrani tudi vse, volnen^ žempe^je, rokavice, nogavice in podobno. Razpne se, da mora biti vse-.oprano. Bolje je, če napraviš več manjših; zavojev, da v slučaju, da pride mplj yredcn‘žavo.i, ne ,uniči vse obleke. ~ / L " . ’ t" ’ ,/L. Tudi zimsko obutev očisti, zavij m shrani. V copate daj tudi nekoliko naftalina. Snežke in galoše namaži z vazelino. Obrabljeno obleko, ki je ne misliš več nositi,-pa ne shranjuj ampak jo podari revežu. Sttrgiusz Plasecki * LJUBLJENEC ZVEZD Roman ix tihotapskega življenja'na bivii poljsko-ruski meji 33 Fantje hrepenijo po njej.. Morda je lepša kot Lena. Tesno jo prižemam nase. Klada me tiho opozarja; _ . »Blaznež! Odnehaj, sicer te udarim! Ljudje »aju opazujejo!«, Videl sem, da pleševa sama. Vsi naju opazujejo in se nama smejijo. Karel in Zigmund ošabno vihata nosove. Tiho pravim Kladi: »Kaj meni mar, ljuba moja. Naj naju kar požirajo z očmi!« .Nehala sva plesati in sedla k oknu. Fela in Zofka oditeta pripraviti čaj. Lord je na Široko sedel med Ando Vojakovo in Manjo Kouravo. Nekaj jima pripoveduje, da se veselo hihitata. Fela in Zofka sta se vrnili. Sredi j>o-be smo postavili veliko mizo., Nanjo so dekleta razpoložila skodelice, pecivo, sladkarije in podobne dobrote. Pijemo čaj. Vsi, razen mene in Lorda, se delajo silno resne. Devčata se trudi}#, da bi ne srkala. Zbirčno in kot brez teka jedo pecivo in sladkarije. Pogovor neprestano obtiči, čutim, da so vsi nekam okore- li in vase zaprti. Fela stopi h gramofonu in zamenja ploščo. Polka v gozdu. Plesal sem s Klado, Zofko in Cilko. Ko sem plesal s Klado, sem jo vprašali ' »Ali vas smem spremljati domov?« Smejala se mi je porogljivo v obraz. , v* Ve m, kaj bi radi!« -'.»Mar je v tem kaj hudega? Zelo si mi všečL—..........— »Znaš držati.jezik za zobmi?«-»Bani ti besedo. Nikomur ne zinem, sicer naj me zadene prva krogla na meji!« v, »No, no! Nikar se ne zaklinjaj!.Verjamem ti! Sedajle se bom od vseli poslovila, ti pa počakaj vsaj še deset minut; zapleši, nato pa pridi za menoj. Čakala te bom v prvi ulici na levo. Tam ni nikogar ...« Nehala sva plesati. Pristopi! sem h gruči, kjar sta sedela Lord in neka tiho-tapka. Fela je razgovarjala z Zofko in bratoma Fabinskima. Kmalu nato se je Klada poslovila in odšla. Opravičevala se je, češ da jo boir glava.'Ples je pričel znova. Videl sem, da se tudi Elegan poslavlja. Zato sem se poslovil tudi jaz in odšel z Eleganom. Na ulici sem mu dejal: »Nekaj bi še moral povedati Lordu! pojdi, vrnem se čez čas!« Vrnil sem se na dvorišče ter škrit za vrati čakal, da je; Elegan odšel. Potem pa sertl jo naglo ubral po ulici. Toda pričakoval nisem, da bi še našel dekle, kajti mraz je bil tak, da je reža! do koštl. 1 ■ Hitim po ulici, ne da bi koga srečal. Nenadoma zaslišim žvižg. Iz temo stopi Klada. »Ali si ozebla?« sem jo vprašal. »Ne... toplo mr je.... Meni mraz ne more do živega...« Pritegnil sem dekle k- sebi in jo poljubljal na- hladne ustnice. Prijel sem jp pod roko in že hitiva po ozkih ulicah. Veter pomota sneg pod nogami. Mraz ščiplje v obraz,. Na nebu žarijo zvezde iti nama veselo pomežikujejo. Velika me-dvcdicu, .žari prelepo... Gledam jo in si mislim: »Zal mi je, da eni zvezdi nisem dal imena Klada...« 15 V drugi polovici januarja sem šel prvič na pot. Še sanjalo se mi ni, da bo ta pot končala zame tako tragično ter me za dolgo potisnila za rešetke. Šel sem z Lordovim krdelom. Bilo nas je devet: jaz, Lord, Leo Cilinder, Krisa, Bolek, Vanka, Mamut, Fclek Louda in piegan. Tokrat smo imeli dragoceno blago: usnje, lakasto in kromovo. Nahrbtniki so bili sider težki, 'toda thafijše-ga obsega, kef je bilo blago tesno povito. Zgodaj zvečer smo krenili na pot. Čez pokrajino je bril lažji metež. Meni je bilo prijetno. Ko pa smo prešli drugi odsek, je planil na nas strahovit snežni vi-|iar, ki je postajal čedalje hujši in slednjič spremenil vso pokrajino v viharno snežno morje. Šli smo torej dalje. Lord, Komet in Ma iuut so menjaje vodili krdelo,'kajti vodniku je bilo najtežje, ker je moral osta- lim gaziti pot skozi ogromne zamete, i Metež se,1 je. razdivjal v strahovit vihar. Okoli nas. so se tepi; vetrovi s severno burjo. Burja je v trenutku pograbila cele kape snega, ga piskajoče zvr-inčila v zrak in'nato s .strahovitim.puntom vrgla spet na tla. Mi pa smo utru-eni in napol oslepili bredli naprej, pada- i in se-Spet -dvigali na poledenelih tleh. £anesljivo;~nI -bilo moči stopiti niti .koraka. Kadar je rihar ,v sunku pognal ku-}>e snega na tlay nas jm zasulo do vratu, nekatere |e čez, ,da smo jih morali izkopavati izpod sn6ga. .Zdelo se mi je, da se je vihar zaklel, da nam ohembgoči pot do skrivališča. Nepričakovano nas poganja naprej in nas suje-in reže v hrbte in tilnike. Potem s® kakor "krohot v zaprti cjolini spusti na desno, tdda. že v naslednjem trenutku nam.divje udari v prsa in obraz ter tias pomeče vznak. Nekaj minut zavlada popolna tišina, le v ušesih še piska podjv jaiii .element. Divji va! se čez nekaj* časa spet povrne, nam udari v prsa, da se moramo ustaviti. Sklonjeni in zgrbljeni skušamo naprej, krilimo z rokami m .o-vimo ravnotežje. Zdi se mi, da plavamo ix> širni ravni kot veliki ptiči, vihar se spet požene navzgor, piska, smeje se in krohota in potlej spet plane na nas in nas pomeče po tleh, da iedva lovimo sapo. Sedimo v snegu. Razdivjani veter nam pleše nad glavami. Prav gotovo mu ni mar, kako je z nami. Morda sc le zabava kot hudomušno dekle; poje, žvižga, se smeje in lagodno vrtinči za sneženimi oblaki, Mafich Groh-Johner la prvenstvo Švice 23. I>b2, Sd7; 24. Lb4, Sc5; 25. De2, Tc8 (težka pozicija. Slabo bi bilo 26. Lxb5 ra-I)b6I 27. Del, Sa6! ali 27. Lxc5, Dxb5. Do lanskega leta jc bil prvak Švice H. Johner; na lanskoletnem prvenstvenem turnirju pa ga je H. Grob stresel s prestola. Spričo tega je poslalo seveda takoj aktualno vprašanje medsebojnega matcha, ki naj odloči o prvenstvu Švice. Po daljših pripravah je match naposled le v teku. Prve štiri partije so bile odigrane v Zu-richu, nekaj partij pa bo igranih v Baslu in drugih mestih. Dosedanje štiri partije so dale rezultat 2:2. Prvo in tretjo jc dobil Johner, drugo in četrto Grob. Zanimivo je, da so vse zmage prinesle črne figure ter da igrala oba rivala samo odprte igre s kmetom e4. Iz zadnje vesli posnemamo, da je Grob dobil 5. partijo in vodi’ 3:2. Iz matcha objavljamo naslednje parlije: 89. Siciljanka (1. .partija matcha 15. t. m. v Ztirichu) Beli: H. Grob Crni: li. Johner 1. c4, c5; 2. S£3. tl«; 3. d4, cxd4; 4. SUtH, S(6; 3. Sc3, g«; 6. 1.62, Lg7; 7. Le3, 0-0; 8. h4 (bržčas prezgodaj; beli bi moral s Sb3; 9 Dd2 in Tdl.ali 0-0-0 parirati sunek do—d5), h5; 9. D(12, Seli; 10. 13, da! 11. Sxcfi, bxc6; 12. e3, Se8; 13. 14, 16; 14. g4. Lxg4; 15. Lxg4, hxg4; 18. ha, Ixe5! (črni je gotovo zračnimi, da bo s svojim močnim središčem kos belemu napadu); 17. hxg6, Dilfi! 18. fxe5, l)xe5; 19. 0-0-0, Sd6; 20. Lh<>, Lxh(i; 21. Txh6, D14 (tudi na 21. Dxh0 bi sledilo Dlt in črni bi izpodrezal ost belega napada); 22. I)xf4, Txf4; 23. Se2, TI«; 24. Si<3, Tf3; 25. Tgl? (kaj takega se Grobu menda redko kdaj primeri; toda tudi brez te napake je-Jiil v izgubljeni končnici), Txg3; 28. Txg3, SI5 (stolpa se ne moreta podpreti, to je seveda konec); 27. T«h4, Sxh4; 28. Txg4, Sfa in beli jc predal v 36. poleži. 90. Španska partija 02. partija maleha 16- I. m. v Zuriclni) Beli: II. Johner Črni: II. Grob 1. c4, ca; 2. Sf3, Sc#; 3. Lba, a#; 4. La4j, Siti; 5. 0-0, d«; 6. c3, Le7; 7. Tel, b5; 8. Lc2, Saa; 9. (14, Sd7 (s to potezo črni utrdi polje e3, beli lovec pa je tako na* «nenjeu na h7); 10. a4, LU7;il.Sbd2, e5; 12. Šli (d-i—d5 ni priljubljeno, to nastane, .potem preveč zaprta igra), Dc7; 13. Se3. exd4; 14. cx(14, 0-fl; 15. Sf5, SbB; 18. axb5, axba; 17. b3, Sc«; 18. Ld2, Tsalj 19. Dxal, Ll(i; 20. da .(torej vendarle, toda brez posebnega haska'. Sd4 podjetno);. 21. S\<14, exd4; 22. Ld3, Tl'a8; Beli pa hoče očividno dobili premoč na c liniji vendar pa ima črni lepo parado); 28. Tel, I>d7! 27. IJe2. Sxd3: 28. Txc8+, l)xe8; 29. Dxd3, Del-|-; 30. Dfl, Dc2 (beli kmetje so sedaj šibkejši od črnih; črni predvsem grozi Lxd5 itd.); 31. Del, d3! 32. Se3, I)xb3; 33. Lxd«, Lc3; 34. Ddl, Dxdl; 35. Sxdl, b4! (z obema prostima kmetoma ima sedaj črni lepe izglede); 38. 14? (s to potezo zapravi beli zadnje upanje na remis), la! 37. Kf2, lxe4; 38. Sxc3, bxe3; 39. Lb4, <12! 40. Ke2, Lxd5; 41. Lxc3, e3! (grozi Lb3); 42. Lx:i2. exd2; 43. g3, KI7; 44. Kxd2, Ktt>: 45. Ke3, Kfa; 48. Kd4, Lb.3 (Lg2!); 47. h3, ha; 48. Ke3, Lda; 49. Ivf2, Ke4; 50. Ke2, LeS; 51. h4, Lg4-f; 52. KI2, in beli preda. — (Glose po „BasIer Nachrichten“.) Če |e Marshall v stiski . . . Danes je seveda ameriški velemojster Frank Marshall že star. Kar je bilo velikih, slavnih dni, so za njim. Toda nekoč je bil Marshall strah in trepet na vseh mednarodnih turnirjih, znan kot izredno nevaren duh. Njegove kombinacije so bile včasih blesteče, drzne in zahrbtne. Ko je bil v partijah že na robu propada in je bila smrt v partiji že čisto blizu, je iznašel vražji lek ter s presenetljivim obratom sam zadal nasprotniku smrtni sunek. Izmed njegovih blestečih zaključnic je tudi naslednja proti ruskemu mojstru Levickemn. Poglejte *jo; iinpo-nirala vam bo! Kot črni je Marshall s svojo zadnjo potezo pravkar žrtvoval kva-: liteto na h3, Le-vicki kot beli pa mu je napadel damo. Zdi se, da je Marshall izgubljen. Pa je vendarle našel odgovor, ki vas bo presenetil. Po potezi belega je pozicija naslednja: Beli (Levicki): Kgl, Dg5, Tc5, Tfl in kmetje na a2, c2, f2, g2 in h2. Črni (Marshall): Kg8, Dc3, Tf8, Th3, Sd4 in kmetje na a7, b7, e6, g7 in h7. V tej poziciji je Marshall z eno samo potezo rešil na videz izgubljeno partijo, nakar se je Levicki takoj predal. Preizkusite svoje kombinacijske zmožnosti, morda boste našli pravo potezo. Rešitev pa pošljite najkasneje do 4. julija na naslov: Uredništvo »Večernika« (za šah. rubriko), Maribor, kjer bomo tudi objavili imena onih, ki bodo pravilno rešili objavljeno pozicijo. V TRENČANSKIH TOPLICAH NAS BO ZASTOPAL TOMOVIČ Končno je padla odločitev o tem, kdo nas bo zastopal na mednarodnem turnirju v Trenčanskih Toplicah na Slovaškem, ki bo od 1. julija dalje. Ker jc prvi kandidat za udeležbo velemojster dr. Milan Vidmar sporočil, da se turnirja ne bo udeležil, je Jug. šah. savez določil mojstra Vasilija Tomoviča iz Beograda kol udeleženca na turnirju. Dasi nam še ni znana lista vseh udeležencev mednarodnega turnirja, smemo vendar pričakovati, da bo mojster^ Tomovič častno zastopal jugoslovanski šah. Mojster Tomovič je še razmeroma mlad, rojen 1908 v Mataševu. Matematiko je študiral v Grenoblu v Franciji in v Beogradu. Naslov šahovskega mojstra je osvojil na nacionalnem turnirju v Veliki Ki- kindi 1932. Poleg nekaterih uspehov im turnirjih v Beogradu, jc njegov največji uspeh osvojitev drugega mesta na moj-slerskem turnirju v Zagrebu 1939, kjer je igrala vsa jugoslovanska šahovska elita in kjer si je velemojster dr. Milan Vidmar ponovno osvojil naslov državnega prvaka. V Trenčanskih Toplicah bo mojster Tomovič doživel svoj mednarodni „ognjem krst“, in upati smerno, da z velikim uspehom. š. Brzopotezno prvenstvo Prage je na velikem turnirju 1. t. m. osvojil češki mojster Karel Opočensky s 13 točkami, sledijo Hro-madlca 12, Kottnauer 11 in pol, Katetov 10 in pol itd. Igralci so bili razdeljeni v osem skupin, iz vsake sta se dva zmagovalca plasirala v finale. Mojster Opočensky ni izgubil nobene partije. š. Na Kubi, domovini bivšega svetovnega prvaka Capablance, je bil večji turnir. Prvo in drugo mesto sta zasedla Kashdan in Belgijec Koltanovski. Iz romantičnega gambitnega kraljestva Današnji moderni šah se raznih gambitov izogiba. Moderna generacija jih je zavrgla in zamenjala s pozicijsko igro, s strategijo, Sistemi in tehniko. Zato so divje, blesteče igre, ki so cvetele v prejšnjih stoletjih, le še redkost. Legendarnih junakov kot Morphy, Andersen, Čigorin itd. ni več. Danes skratka taki legendarni junaki niso več mogoči, kajti doba romantičnega šaha je za nami. Veliki mojstri današnje dobe se v romantiko ne spuščajo, ker je tvegana. V »spodnjih šahov, škili vrstah« pa še cvete romantika. Naši dve današnji partiji nam jo bosta pokazali. Na velikih turnirjih ne boste več našli Nordijskega gambita, ki je bil pred dobrimi tridesetimi leti še velika moda iti strahovito orožje. V turnirsko prakso ga je prvi prinesel mojster Mieses, in sicer 1903 na velikem turnirju v Monte Carlo. Takrat je z njim strahovito podiral in mesaril, ko sta pod njim padla dva velika asa Marshall in Pilsbury. Toda teorija je našla zadostno obrambo, in Nordijski gambit se je v resni turnirski igri velemojstrov preživel. Pri »malih ribah« pa je še vedno v čislih, in gorje mu, kogar zajame v svoje kolesje. Poglejte, kako je nevaren! 92. Nordijski gambit (S turnirja za prvenstvo Kentucky USA) Beli: Beckner črni: Theiss 1. e4, e5 2. d4, exd4 3. c3, dxc3 (gambit je mogoče tudi odkloniti s 3... d3 ali pa s Tarraschevo varianto 3 .. . De7) 4 Lc4, cxb2 (za to potezo pa je potrebna že precejšnja hladnokrvnost, kajti črni se s tem izpostavi nevarnemu napadu, ki ga običajno, če beli precizno nadaljuje, popolnoma zmelje) 5. Lxb2, Lb4+ (med mnogimi potezami, ki se na tem mestu igrajo, je menda najboljša d7—d5!) Sc3 (tudi Kfl je dobro), Šf6 7. Dc2, 0—0 8. 0—0—0!, Sc6 9. Sf3, d6 10. e5, Sg4 11. Sd5, Lc5 12. h4!, Scxe5 13. Sg5, g6 (izsiljena oslabitev: na 13... Sg6 bi seveda sledilo 14. S14!) 14. f4, Sxc4 15. Dxc4, Lf5 (preprečiti je treba neprijetno potezo Sg5e41 16. h5, c6 17. hxg6!, Lxg6 18. Txh7!!, Lxh7 19. Thl, cxd5 20. Txh7!, Sf6 (črni je izgubljen v vsakem slučaju) 21. Dd31, Tc8 22. Th8+!, Kxh8 23. Dh7+ mat. 93. Nordijski gambit (S turnirja za prvenstvo Tunisa) Beli: Koreicha črni: dr. RedaeHi 1. e4, e5 2. d4, exd4 3. c3, dxc3 4. Lc4, c2 5. Dxc2, Lb4+ 6. Sc3, Sc6 7. Sf3, d6 8. Lg5, Sge7 9. 0—0—0. Lxc3 10. Dxc3, 0—0 11. Sd4, Sxd4 12. Txd4, De8 (bolje je menda Le6; črni sicer grozi dobiti kmeta, toda za drago ceno) 13. f4, Sc6 14. Td3, Dxe4 15. Tel, Df5 (na 15... Dg6 ni močno Cedilo Tg3) 16. Tg3, Da5 17. Dxg7+S? (lepo, vendar pa bi ob Dravilni obrambi voejilo le k remiju), Kxg7 18. Le7+, Kh6? (napaka, po 18... Lg4! 19. Txg4+, Kh6 bi beli moral držati z 20. Sg5+ večni šah oz. remis) 19. Lxf8 + , Kh5 20. Le2 + , Lg4 (na 20... Kh4 bi sledil presenetljiv mat 21. Th3+!, Lxh3 22. g3 mat) 21. Lxg4+, Kh4 22. Ldl J(od-lična in problemska poteza; črni naj le "Vzame stolpa, safno da ga ne vzame s šahom), Dc5+ 23. Tc3, Dxc3+ 24. bxc3, Txf8 25. Te3 in črni preda, ker se kralj ne more več izmotati iz matne mreže. vVVwVvWVv^VVVvVVVvVVVv Wv*v^/vVWvVv*»WvV *AV^WVV^WwVVW*VVW*/vVwVVVVWVV J 6 M m ■ m m m H K Vodoravno: 1. najdražje, kar narod lahko izgubi; 2. severna žival, niesto v Dalmaciji; 3. staroslovanska pijača, sončni bog; -I. izdelek'iz mleka; 5. prite-žžilni dr^g,. oblika j^sehnega zaimka; ». nekaj, 25 kar'iias lahko ylečcjo, redka tkanina; 7. slovenska reka izven Šlove-nijč' ... . Navpično: !.'■ sftiipina narodov v Evropi; 2; tifiti, ki v rečeniei teSib vleče; vprašalnica; 5. ok&li česar se' uukaj vrti; kratiča za nekaj, kar šnio. sami.-napisali; *jT4iNevronska žVer‘tnačK Jrste; 5. ošebfti »'ftimfk, okrajšaiv.-f'zh to je; 6. tek za drugo besedo, prijazno ime za domačo žival; 7 i/ dveh v eno sestavljeno žensfeo- krstno ime, tudi ime francoske filmske igralke, —O— REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: I. Anglija; 2. Ren:; 3. Ra, ta; 4, Ant, kar; 5. ha, te;'. 6. ilo; 7 Maginot. — Navpično: 1. Abraham; 2. Ana; 3. gr, Ig; 4. les, ali; 5. in, on; d tat; 7 anapest. Rešitev uganke: ogledalo »VečerniJc« za mladino Leto 2 Maribor, 30. junija 1940 Štev. 26 lllillllliiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllilllllllllillillllllllllUlllllilllilllltlllilHimillllllllllltllllfllllllHIIIIIIIIItllllllttlllHni ALI STE JO VIDELI? V VLADKO KOS -iSl . Lilije bele, ki sladko dehtite, mar sc ni sklanjal nad vami obraz, njen obraz, ko je šla mimo vas^ Kaj bi drugače omamno dehtele, kakor od sladke Skrivnosti drhtele, če ne bi šla tod Mladost? Breze dehteče, v ovoje zavite, tiho vprašujem: Ste videli jo? Saj vas je božala s svojo roko!' Pravljic drugače ne bi šepetale, se ko omamljene v vetru majale, če ne bi šla tod Mladost! In ptički veseli, ki ves dan žgolite, zdaj pa ob strunah srebrnih molčite, kdo vam ukradel čarobni je glas? Saj bi drugače v njem ne onemeli, v dalje bi so,nčne JAA, \AAAAAAA/V W AvUV. /WvWwV' ^AAAVMkAAAA VVAA.VVVVA VV\VVVV V V 'A V V V^\AVVVV\A*AAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAA/ je najprej pristopil k sodom in potrkal s prsti po njih, da bi sc prepričal, koliko je še v njih pijače. Potem je pristopil k prašiču in se prepričal, da sta še obe polovici nedotaknjeni; torej je prašič ostal tel. 2e se je hotel obrniti k vratom, ko je opazil nekaj, kar ga je prikovalo na mesto. Gledal je hip, dva, še za glavo se je prijel, da bi se prepričal, če morda ne sanja, potem se je pa s trdim izrazom obraza obrnil h krčmarju in zagrmel: »Glej, glej, kje si neki vlovil to čudno zver? Kakšen prašič pa je to, da ima dva repa?« Res, na vsaki polovici je videl pristen, nedotaknjen prašičji rep. Krčmar se namreč ni spomnil, da bi razprodal enega prašiča, ampak je vzel od vsakega le polovico. Obe polovici z repoma sta ostali v kleti. Prevara je bila očita. Dacar namreč m bil toliko neumen, da ne bi razumel, da ga je hotel krčmar ukaniti za celo svinjsko glavo. Z grozečim obrazom je mrmraje stekel v pivsko sobo, sedel za mizo in razložil vsebino svoje torbe po mizi. Ko so krčmar in ostali prištorkljali za njim, je že računal, brskal po knjigah in nazadnje dejal: »Gospod krčmar, ker ste se drznili lagati in slepariti organa državne oblasti in ste s tem grešili proti zakonu, morate po pravilniku o protizakonitih prekrških plačati globo, ki znaša v tem primeru sedem goldinarjev.« Krčmar je ostrmel in komaj razumel, da mora odšteti kar čedno vsotico se je izgovarjal, da ni mislil tako in da se je zmotil. Tudi pijančki so jeli prigovarjati dacarju, da je sedem goldinarjev na vsak način preveč. Celo kozarce z vinom so mu ponujali. Nazadnje se je da-car le vdal, saj ni bil iz železa, in kozarec vina bi se mu prav prilegel. Zato je brž enega nagnil in izjavil, da je dovzeten za pogajanja. Po kratkem prerekanju so spravili globo na polovico, to se pravi, da je moral krčmar plačati tri goldinarje in pol, in sicer takoj na roko. Res jih je odštel, ko pa je dacar videl svetli denar, ga je premamilo in je za pol goldinarja takoj naročil pijače. Kmetje, ki so ostali v krčmi, so se pohlepno primajali k njemu in do mraka so se vsi trije goldinarji spet skotalili v krčmarjev žep. Zdaj se je dacar poslovil in zaprl vrata za sabo. Na pragu stoje pa je videl, da je nekaj korakov dalje, prav na robu hriba, še ena hiša z značilno smrečico. Ali ga je vlekel tja opravek ali kaj drugega, tega ne vem. »Zgodovinsko« dejstvo je, da je krenil tja. Dolgo, dolgo ga ni bilo na spregled. Sele ko so se prve zvezde vžigale na nebu, se je prikazal na pragu in komaj so ga še noge držale. Bil pa je brez suknje in klobuka, ki ju je v prid svojemu pivskemu nagnjenju spremenil v vino. Ozrl se je na cerkev sv. Mihaela, ki se je nad obzidjem dvigala pred njim, pogledal na nebo za njo in sc obrnil v gostilno. Poklical je enega izmed pivcev in mu naročil: »Slišiš, skoči v mesto in mi prinesi novo suknjo in klobuk, saj vidiš, da tak ne morem domov.« Obupno sc je ozrl po dacarju in pivcih, . ko pa le ni bilo od nikoder pomoči, so In sc je vrnil med pivce, m« solze prikapljale iz oči in med jokom I (58S2S POLJUBI ZVEZDAM VLADKO KOS Veš, kadar svetle zvezdice na nebu zagorijo, ko pride tiho sanjski škrat in ptički v gnezdih spijo, po strehah mesec zlat polzi, čez polje zašepeče mi vetrič tih in odleti, veš, takrat zatrepeče srce od skrivne sreče v noč. Ne, saj se še zasmeje, da ptičice iz sna zbudi, pod oknom strese veje. Z roko takrat poljube tri, veš, pošljem k zvezdam vroče, naj z njimi mi poljubljajo oči, kdor bdeti hoče nocoj z menoj v to svetlo noč! Veš, Kos bankir, v milijone zroč. «5Sae Pohujšanje Sonce je že zatonilo za borovimi vejami in grebenom daljne gore; drobne luči so zabrlelc v kočah. Predmestje. Tam zadaj so že kmetije in skrbno obdelana polja. Zatulil je čuvaj ob kozolcu za gozdom; morda ga je prestrašil potepuh, ki si je hotel poiskati primeren kot na senu, morda je lisica obiskala kurnik, morda je l>es jokal za psico, ki mu je pred dne- vi poginila. Pavle sc je zdrznil in nekaj strahu podobnega se mu je prikradlo v srce. Vedno si je pravil, da ne pozna strahu, da je vse to izmišljeno in le v svarilo drobnim otrokom, toda la večer. Nekaj sc je ugnezdilo v njem kakor mora in ga drezalo. Tedaj je zavihal ovratnik prav do ušes in naglo zavil nazaj po poti proti domu; dom je bil daleč, da ni razločil vrat od okna, v katerem je gotovo gorela luč. Videl je le obrise domače koče m rekel: „Ta je in nobena druga.11 „Hej, Pavlek, kam pa tako lutro, in sedaj, ko je noč?“ ('stavil ga je sošolec in ga smeje gledal. Pavlek sc je zmedel iti odvrnil: „Tako pač, malo okoli...'“ „Toda sedaj, ko jc že noč?' Pavlek je skomignil z rameni in molčal. Cernu bi mu pravil, saj bi se smejal, zakaj Pavlek jo hotel veljati nekaj in ne biti le otrok, ki ga imajo doma pod copato. Tovariš sc je hripavo zasmejal in ga šepetajo vprašal: ,,Morda loviš, Pavlek, če ze nisi vlovil'? Povej in nc zlaži sel“ Pavlek ga ni razumel; kaj naj bi lovil, oziroma zc vlovil; ni vedel in neznano mu jc bilo, saj ni lovec no stražnik. „Kako praviš?*1 „Kaj bi pravil, ko pa... Nici* Tovariš jc obmolknil; ozrl sc je preko polja in predmestja, nato pa sc nemarno prestopil. „Ničt Bavno sem bil pri znancu, Pavlek, in sedaj sc vračam domov. Mudi sc, slovensko nalogo moram še napisati. Nc znam. Poslušaj, Pavlckl" Pavlek se jc zazrl v njegov obraz, ki sc jc zbiral v gubah. „Kaj pa?“ „Nckaj bi te prosil. Pojdi z menoj in po nul gaj mi; ne znam sam, pa če tisočkrat premislim in preudarim! Pojdi 1“ Pavlek jc pozabil na dom in mater, zato ,je stopil z njim. Vso pot sla molčala in kaj kmalu sla prišla do Petrinove bajte. Vrata so zacvilila v tečajih in vstopila sla. Rumena luč stenske leščerbe je objela sebe in vso beračijo v njej. Mladi Petrin jc stopil k polici in vrgel karte na mizo. ,,Mešaj, Pavlek, in razdelil" Osuplo jc stopil Pavlek korak nazaj in počasi dejal: „Cuj me, nisva prišla kartal, ampak pisat tvojo slovensko nalogo 1“ Petrin sc jo nasmehnil in surovo zamahnil a roko: „Kaj slovenska naloga, kaj šola in enake zadeve! Mešaj in razdeli!11 In vrgla sla karte... Odbila je sedma, kmalu osma in čez. Zunaj je bila tema kakor v rogu; rjovel jc vihar, se podil okoli voglov in sikal skozi ozke špranje Petrinove bajte. Tok, lok, lok! • (Koncc prihodnjič) essas Slovenska' zemlja.., VIKTOR EMERŠIČ V hladnem mraku sem po poljih hodil, zdaj po cestah, spet po potih blodil. Kamor si srce jc zaželelo, tja ves srečen sem ga vselej vodil. Kdor me gledal je na teh sprehodih, jc gotovo me napačno sodil. Tebe zemlja, jaz, slovenska ljubim, tebi le zvestobo vso obljubim. S5S2S DOLGONOSE OPICE Na Malajskem polotoku žive mnoge redke živali. Med njimi so tudi cudovitc opice, ki imajo dolge in koničaste nosove, skoraj podobne človeškim. Ko so jih prvič opazili evropski raziskovalci, so menili, da imajo opravka z neznano vrsto divjakov. Pripovedovanje o teh pra-divjih »ljudeh« se je razširilo po vsem svetu in milijoni ljudi so dolgo vrsto let verjeli, da v resnici obstajajo. Sele pozneje so spoznali, da so ti dolgonosci vendarle samo opice. Zanimivosti Kako Je pa bilo, ko so Francozi zasedli Berlin Zgodovinske reminiscence ob vkorakanju Napoleonove vojske v prusko prestolnico oktobra 1806 — Zadovoljstvo s francosko upravo — Napoleon in berlinski pek| Skoro bo minilo 135 let, ko je bila Francija pod Napoleonom na višku svoje slave in moči. Genialni vojskovodja je vodil svojo vojsko od zmage do zmage in v drugi polovici 1806. leta so njegove čete prodirale proti Berlinu. Dne 17. oktobra 1806 je prispela že zgodaj zjutraj v Berlin vest: velika nemška armada Je bila pri Jeni in Auerstadtu premagana in razoita. Beriin je imel tedaj 150.000 prebivalcev. Ljudje so bili vznemirjeni, ko so či-tali proglase: »Kralj je izgubil bitko. Pr-. a in sveta dolžnost vsakega državljana je zdaj — mir in samozavest. Kralj in princi so še živi!« Toda prebivalstva ni bilo mogoče pomiriti. Ljudski srd se je obrnil proti vladnemu guvernerju Scliulenburgu. V strahu pred ljudsko jezo je mož že prej pospravil svoje kovčege. Pozno zvečer so dospele v mesto kočjje s kraljevim sprem stvom in kraljico. Še pred zoro so zapustile Berlin, z njimi vred se je umaknil tudi Schulenburg, ki ga je spremljala vsa mestna posadka. »Sclmlenburgov zet lialzfeld je prevzel vodstvo mestne uprave. Berlin vre!« je zapisal v svojih spominih pruski kronist Merkel in nadaljuje: »Francozi prihajajo! Topovi so že v predmestju! Za božjo voljo, nobene prenagljenosti, nikake neumnosti, ne odpora! Orožarna se izpraznjuje! Izpraznjuje? Smejem se: 40.000 pušk, mnogo topov in streliva je v njej. Polastimo sc jih, oborožimo se! Mir je naša prva dolžnost! Schulenberg je pustil državne zaklade, da reši svojo kožo! Da, ali Stein jih je odpeljal! V Stetin! H kralju! H kralju? Ha, kralj je mrtev! Ne, ranjen! Ne, on je zbežal. In Francozi so že blizu! Jutri bodo v mestu. V vsako hišo jih pride 50, Napoleon je prepustil Berlin na milost in nemilost svojim vojakom ...« Napoleon! Napoleon? Teden dni so trajale skrbi in vznemirjenje. Zanesljivih poročil ni bilo. Hatz-teld je izdal lepake: »Mir, nihče ne ve, kdaj pridejo Francozi. Verujte uradnim objavam, pravočasno vas bom obvestil o vsem! — V istem trenutku je pa že pridrla množica iz predmestij in vpila: »Francozi gredo!« Prvi so prihajali lovci na konjih in hu-zarji z generalom Huliinom. Dan nato je vkorakal maršal Louis Nicolas Davout. Prehitel je ostale, zato je bil čez dva dni nagrajen: postal je vojvoda auer-stadtski. V mestni hiši sta ga sprejela Hatzfcld in minister Reck. Ves truden ud bitk in naglega pohoda, blaten in prašen ju je sprejel hrabri vojak: »Priporočam največji mir in red, če se hočete ogniti nesrečam, ki jih bo pomnilo še potomstvo!« V mesto je vkorakalo nato 15.000 mož pehote, štirje dragonski polki in orožniška konjenica. Utaborili so sc sredi mesta, tisoči Berlinčanov so jih radovedno opazovali. Navajeni bleščečih uniform so bili Berlinčani sprva sicer presenečeni videč vojake v sivih plaščih in hlačali, neobrite in blatne od dolgih maršev. Istega dne je vkorakal Napoleon v Potsdam, predmestje Berlina, kjer so stanovali pruski kralji. Ukazal je. naj odpro grobnico Friderika Velikega, kjer je odslovil spremstvo in ostal dolgo časa zamišljen ob krsti velikega pruskega vladarja. O tem so kasneje krožile mnoge legende. Dne 27. oktobra 1806 je bil ves Berlin pokonci. Glava pri glavi so stali ljudje pri Brandenburških vratih. V vseh cerkvah so sc oglasili zvonovi, zagrmeli so topovi, vojaštvo jeo ddaio salve, oglasile so se trombe, vse to v pozdrav Napoleonu, ki je prijezdil v sivi poljski obleki skozi vstopno stebrišče. Francozi so ga z velikanskim navdušenjem pozdravljali. Berlinčani so jim spontano sledili. Za Nap 'ronom so sledili maršali v skrom-"ilt uniformah, z mnogimi odlikovanji na prsih in ranami na obrazili. Vrstile so sc zastave na čelu cesarske garde, potem na ostale edinice. ki jih zakliuČi topništvo. Zmagoslavna francoska vojska ie med velikanskim navdušenjem trium-firala po berlinskih ulicah. Mesec dni je ostal Napoleon v Berlinu. Kip kraljice zmage na Brandenbu-ških vratih, skozi katera je Napoleon jezdil v mesto, so prepeljali v Pariz. Drugače pa, pravi nemški kronist, je bila vlada Francozov v mestu blaga. Napoleon se je brigal za zmerne cene žita in kruha. Peke je poklical predse, razpravljal z njimi o mešanju moke, peki kruha in vseh pekovskih zadev tako strokovnjaško, da so bili ti presenečeni. Krušne cene so padle, moka se je pocenila... Napoleon je tudi odredil volitve v mestno zastopstvo. Vpeljana je bila najširša samouprava. Temelji pruskega birokratizma so se začeli rušiti. Prej je bil vstop v kraljeve parke Berlina prepovedan. Malo pred vkorakanjem Francozov je pruski general Gotz do smrti pretepel vojaka, ki je neki gospe dovolil, da je šla v park pobrat klobuk, ki ga ji je tja zanesel veter. Zdaj so pa ležali na travi kraljevega parka bradati Napoleonovi vojaki, kadili pipe in kramlja- li. Vsak meščan se je smel poljubno iz-prehajati po drevoredih. Berlin je užival svobodo, ki je prej ni bil deležen, zaključuje pruski kronist Merkel svoje spomine. Dne 25. novembra 1806 je Napoleon zapustil Berlin. Francoska posadka pa je ostala v mestu vse do 3. decembra 1808. . V;:SSx& Winston Churchill med avstralskimi piloti Odkril Je morilca ranjenega častnika V bojih na belgijskih tleh je bil med drugimi težko ranjen tudi belgijski kapetan Rihard Charlenome. Obležal je v jarku blizu neke vasi in; čakal, da ga prcneso v bolnico. Begunci so drli mimo, iz njih se je izločil nek moški, skočil v jarek, ustrelil častnika ter mu odvzel zlato uro, prstane, denar in legitimacijo. Nekaj dni kasneje je snimal ameriški fotoreporter belgijske begunce v Parizu. Vrni! se je bil pravkar iz belgijskega — Stojte! Ne potapljajte se, pljunil sem v vodo ... Prvih 1000 ton železne rude so pripeljali Italijani iz Albanije. 300 velikih tankov najmodernejšega tipa so poslali iz Kanade v Anglijo. Kavčuk iz sladkorja bodo lahko dobivali po nekem uspelem poizkusu švicarskega kemika. Štirje maskirani banditi so sredi dneva razbili izložbe nekega Žida v Milanu. Odnesli so precej nakitov in drugih dragocenosti. Stroge ukrepe proti peti koloni so izdali v Argentini Poletni utrinki Poletje je tu, zdaj tudi astronomsko. Planine, reke, jezera, morje — letovišča v gorah, v dolinah in ob morju prihajajo spet do veljave. Seveda ne more vsak tja, zato so pa ponekod še bolj goste mlake pravi raj vaških kopalcev. V sili hudič še muhe žre, zakaj bi si človek ne poiskal osvežujočega hlada celo v mlaki, če ni blizu bistrih valov gorskih rek. ■ Takole se selijo torej ljudje v vročih poipoldnevih iz kamnitih puščav mest na »riviere« rek in potokov; Tam je veselo, živahno, tam je »demokracija« vseh nagcev v veljavi, tam ni razlik med kristjani. Na obali je vsaka, še tako mlada tipkarica, z osemsto dinarjev honorarja na mesec, vzvišena nad bančnim direktorjem, V vodi pa še posebno, saj denarnica ostane pri oblekah ... Kdor sc na obali vleže v tuje gnezdo, je drzen tihotapec. Kdor si pa svojega gradi, misleč da bo drugi dan še prost, je velik optimist. Ob vodaii postanemo .vsi veliki otroci. Igramo se kakor deca, vse naše početje se .. navadno za nekaj desetletij pomladi. Ko bojišča, kjer je zvedel tudi o nesrečni ] pa ce zvečer vračamo na domove, smo usodi kapetana Charlenionea. V prijav nem uradu so se vrstili pred objektivom begunci. Reporter je postal pozoren na nekega visokega moža, ki se je legitimiral z dokumentom ubitega kapetana. Reporter je prepustil snimanje namestniku, sani je stopil bliže in ko se je prepričal, da je legitimacija res od ubitega kapetana, je skrivaj poklical stražnike. Ti so moža uklenili, brezsrčni morilec težko ranjenega častnika bo prejel zasluženo kazen. Osem vdov je hotel imeti na pogrebu V Pctcrsonu v USA je umrl 69-letni trgovec Harry Pumford. živel je zelo samotno, zato je bilo tembolj čudno, ko se je na njegovem pogrebu znašlo osem vdov. Razen teh je bil še en moški, ki se ie predstavil kot pokojnikov odvetnik, žene so se začudene gledale, ko je pa ena izmed njih dejala, da je pokojnikova soproga, je nastal vihar, ker so vse zatrjevale isto. Nobena ni vedela, da je imel trgovec še druge žene. V njegovi oporo- ki je namreč tudi bila želja, naj pride na pogreb vseh osem žen, da bi se med seboj spoznale. No, to spoznavanje ni poteklo posebno mirno. Vsaka je trdila, da je rajni ljubil le njo. Poseči je morala vmes policija, ki je napravila red, da se je pogreb sploh lahko vršil. V oporoki je čudaški pokojnik razsodil, naj se njegovo premoženje v osmih enakih delih razdeli med njegove vdove, ki so mu razveseljevale življenje... spet stari, škoda! Kopanje na prostem je ena izmed mnogih človeških navad. Po cele ure se prepu ščanio valovom, ne da bi nam bilo žal popoldneva. Zakaj? Zato, ker je pot k vodam več vredna, kakor cilj sam in sredstvo pomembnejše od razloga. Ko smo enkrat v vodi, se pokažemo Adame v vsej svoji notranjosti. Enemu je voda pri 20 stopinjah premrzla, da leta ves premražen okrog, drugi se spet smeje prijetni osvežitvi pri 10 stopinjah Celzija. Nekateri se pogreznejo do vratu v deročo vodo in se ne ganejo. Počemu, saj je voda sama dovolj gibljiva! Je globok mislec, racionalist ali relativist, vsekakor pa lena kost! So nagci, ki s posebnim užitkom skačejo za novci in sc potapljajo. Mnogi skočijo za plenom, prineso pa iz vode — pest mivke... Ko se vrnemo po kopanju na domove, največkrat nimamo nujnejšega opravka, da se spet slečemo in okopamo. Da se osve žimo, da odstranimo nadležno navlako, pesek iz oči in ušes ... Pomen Calaisa za Velikobritanske otoke Calais je imel že za Francijo velik pomen. Čim je padel v roke nasprotniku, je pa tudi Anglija precej prizadeta. Preko tega pristanišča so prihajali Angleži na evropsko kopno, od tod je spet Nemcem najbliže na angleška tla. Angleži so imeli Calais 210 let v rokah. Po enajstmesečnem obleganju ga je 1347 zavzela vojska angleškega kralja Edvarda 111. Kasneje so Francozi večkral poizkušali zavzeti luko, 1. 1558 se jim je to le posrečilo. Angleže je pregnal iz Calaisa vojvoda Guiški. Toda čez leto dni so sc Angleži spet vrnili in se obvezali, da osem let ne bodo nastopali sovražno proti Francozom. Toda čez leto dni so že prelomili dano besedo in Francozi so jih dokončno pregnali iz luke. V prvih letih zasedbe je bil Calais v okviru zelo prostranega zaledja, ki je segalo do Luksemburga, Lorene, Loire in Nantesa. Anglija je imela tedaj pod seboj pokrajino Champagne, pariško kotlino, Normandijo, Bretonsko in pretežen del Orleanske oblasti. V stoletni vojni so Francozi pregnali korak za korakom tujce iz zemlje, zasedli obale Rokavskega preliva, dokler ni ostal Angležem le še ozek pas okrog Calaisa. Bolj se je manjšala angleška posest v Franciji, bolj je dobival Calais kot strategična luka na pome nu. Od tu je bilo najlažje ogrožati Anglijo. Pri Calaisu se je nekdaj tudi končala stara nemška meja s Holandsko. V 30-letni vojni se je zato Anglija prizadevala, izriniti Nemčijo iz obal v notranjost. To se ji je tudi posrečilo s tem, da je Holandsko odtrgala od Nemčije. Celje Ob 50 letnici celjskega Sokola V zmoli ie Leta 1890 je prišel v Celje iniciativni dr. Dragotin T r e o, ki je prej služboval v Novem mestu, kjer se je udejstvoval v telovadnici »Dolenjskega Sokola«. S svojimi novimi prijatelji in znanci se je jel razgovarjati o načinu, kako bi mogli gojiti telovadbo. Po temeljitih pripravah se ie po pozivu na slovensko javnost vršil 31. julija ustanovni občni zbor. Občni zbor je sklepal o organizaciji društva: določila se je vstopnina in članarina izvršujočih in podpornih celjskih ter zunanjih članov, sklenilo se je potrebno glede kroja nabave, telovadnega orodja, ki naj bi se kupilo na Češkem. Za 7. in 8. september je bila sklenjena ustanovna slavnost, pri kateri naj bi sodelovala vsa slovenska sokolska in druga društva Bil je izvoljen društveni odbor, ki, je imel in^d drugim nalogo izvesti sklepe glede ustanovne slavnosti. Za starosto društva je bil 'izvoljen dr. Josip Vrečko. Prvi dan 7. septembra se je slavnost vršila v Celju in bližnji okolici. Zbralo se je mnogo ljudstva, v kraju je bilo nad 200 Sokolov. V cerkvi sv. Jožefa se je ob 11. uri vršila slovesna služba božja s petjem čitalniškega zbora. Cerkev je bila nabito polna, tudi pred cerkvijo je bila velika'množica ljudi. Pred velikim oltar- jem je bilo razvrščenih 6 zastav, Sokoli so stregli pri maši in tvorili po cerkvi špalir. Popoldne je bila slavnost pri »Skalni kleti«. Vršila se je prva javna telovadba. Slavnosti se je udeležila velika množica ljudi. Drugi dan se je vršila slavnost v Žalcu, kamor so došli Sokoli iz Celja v sprevodu. V Žalcu sc je zbralo na tisoče ljudstva. Tudi tam se je vršila javna telovadba. Ljudstvo se nikakor ni moglo načuditi veliki spretnosti telovadcev in lepoti njihovih vaj. Na slav nosti so nastopili tudi nekateri govorniki. Da so se slavnosti delale od strani takrat vladajočih zapreke, ni treba posebej povdariti. Ustanovna slavnost je bila za mlado dTuštvo velika žrtev, ali sijajno in uspešno ga je uvedla v življenje. Telovadba se je vršila v početku v Košerjevcm salonu v hotelu »Beli vol«, pozneje pa v telovadnici ljudske šole v sedanji Razlagovi ulici, kjer se je gojila, dokler ni bil leta 1909 pozidan v Gaberju Sokolski dom. Sokol je pričel krepko delovati. Pomagal je v tistih časih narodnim društvom pri njih prireditvah, sam prirejal prireditve, izlete in dal v mnogih krajih pobudo za ustanovitev novih sokolskih društev. Nepozabnna je bila slavnost ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Gaberju 14. avgusta 1910. Te slavnosti se starejši Celjani še prav dobro spominjajo. Takratni celjski gospodarji so delali razne zapreke, slavnost pa se je vršila kljub temu zelo veličastno. Po deputacijah so se je udeležili tudi bratje Srbi in Bolgari, Čehi in Rusi. Popoldanska prireditev je bila na travniku za Westenovo t-o v ar-, no, kjer se je zbrala večtisočglava množica občinstva. Pri večernem slovesu sokolskih gostov so se iz navdušene množice slišali klici Srbiji in drugim slovanskim državam. Vojna leta so delovanje Celjskega Sokola ustavila. Po vojni, ob prevratnih dneh, je Sokol stopil zopet na plan. Tvoril je narodno stražo m se v velikem številu udeležil celjskega narodnega praznika 6, novembra 1918. Velike sokolske svečanosti, ki bi se morale te, dni vršiti ob,, petdesetletnici Celjskega Sokola, združene s pokrajinskim zletom v Celju, so morale žal izostati. Upajmo pa, da se bo to lahko vršilo naknadno ob drugi priliki. Delavnemu Celjskemu Sokolu želimo krepkega poleta tudi v prihodnjih petdesetih letih. Naj tudi dalje krepi nacionalno in državno zavest med našim narodom. M. C. Seja mestnega sveta celjskega se Sinoči je bila redna seja mestnega sveta. Lovišče, ki ga je imel v najemu pokojni dentist Herbert Sohager, je podedovala dentistinja Erika Kunstova. Sama se lovske pravice ne bo poslužila, Prepustila je lovišče Fricu Confidentiju, kar je mestni svet odobril. — Finančni referent je poročal o ureditvi Mariborske ceste. Dela bi stala okrog 1,800.000 din. Urediti bi se morala tudi kanalizacija, kar bi stalo 350.409 din. Stroški za hodnik ob desni strani ceste bi stali din GfjO.OOO. .Občina bo zaenkrat uredila polovico tega hodnika, dočim se vsa ostala (S|&. na ureditvi te ceste od mostu Ko-prumnce dalje ne bodo izvršila ' u\ aipilj. ;.'.V!U! vn.r.v/JiUU' ‘tjjDM, ti . i'.:i — Izvršila bohz brezposelnimi regulacija Koprivnice v Tretjem delu. — Z rudarsko družbo »Bohemio« je bil svoječasno napravljen dbfiovor glede ureditve ceste Celje - ap-nehifk - Pristava. Dotični dogovor bi mfestna občina vzdržala pod pogojem, da bt družba, ki ima sedaj svoj sedež v teharski občini, tega prenesla v Celje. Ker dntffcba dosedaj v tej zadevi ni nič ukrenila se mestna občina po 1. avgustu ne bo smatrala več za vezano na sklenjeni dogovor, ampak bo po tem terminu postopala proti »Boherni« po zakonu o prekomernem uporabljanju cest. — Kopališče v Delavškem domu ima primanjkljajo do 1. marca 1939 17.000 din. Treba pa je kriti tudi primanjkljaj na plačah uslurž-l>encean. Skupna svota primanjkljajo znaša 36.980.68 din, kar se bo krilo iz višjih dohodkov proračuna. — Pri čiščenju snega je bil prekoračen določeni znesek za 54.000 din. Znesek, se bo kril iz raznih proračunskih postavk. — Za izredna dela določeni znesek 348.000 din se bo kril iz višjih dohodkov proračuna. — Napravil seb o načrt za mestne gozdove. Stroški bodo znašali 16.400 din. — Na Glavnem trgu se bo ob raznih slavnostnih prilikah razsvetljeval Marijin kip. — V kuratorij Vajeniškega doma so imenovani m. sv. Lečnik, Dobovičnik in Černeli. — V gradbeni odbor je imenovan za namestnika inž. Jože Brodnik. — Zgradil se bo most in propust čez potok Pečov-nico. Dela bodo stala 7784 din. — Mestni svet bo zopet podvzel na pristojnem mestu korake, da se v izogib nesreč napravijo zapornice preko žel. tire v Medlogu. — Mestni svetnik Fazarlnc je poročal za gradbeni odbor glede podaljšanja Samostanske ulice z Vodnikovo, ko bo Suzor pričel graditi novo poslopje. Poročal je tudi, da so se odala dela za gradnjo novega hodnika ob desni strani ceste. Pričela se bo graditi, * kakor že uvodoma poročamo, prva polovica tega hodnika. Širina je določena na 3 metre. Ob tej priliki je ostro kritiziral, da merodajni činitelji niso našH interdsa, da bi se bil po predlogih terenske sekcije uredil tudi del te najbolj frekventi rane ceste od Rudarske šole, do kraja, kjer se bo ta cesta uredila. Naravnost smešno in nemogoče bo izgledalo, da se bo cesta pričela urejevati od Ceste na pokopališče 700 metrov proti mestu, hodnik pa od mesta navzgor. Ostali del cestišča proti mestu pa bo ostal neurejen. Oblast je sicer predložila za ureditev tega dela ceste načrt glede izvedbe in materiala, s čimer pa mestna občina ni zadovoljna. Povdarjal je, da se povsod drugod urejujejo sodobna cestišča, dočim se bivša Štajerska v tem oziru dosledno zanemarja. Mestni svet jeo svojil predlog, naj sprejme ministrstvo za gradnje v celoti svoječasno predloženi načrt, da se ta del cestišča sodobno uredi. — Sledila je tajna seja. c Završiil izpiti na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju so se vršili od 10. do 21. junija pod predsedstvom g. direktorja Frana Marinčka. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 20 kandidatinj. Izpit so položili: Berdnik Oton, Cvitanič Franc, Čujež Stane, Jeriček Ivan, Kajtna Jože, Kapelar Maks, Klos Alfred, Ogrinc Ilugon, Ozimek Edvard (z odliko), Pečovnik Janez, Pušnik Franc, Roglosvitz Krik, Soln Vekoslav, Sorn Mitrofan, Štok Milan, Celinšek Darinka, 6 m ko Janja, Goriup So-nja, Gorjanc Marija, Jager Antonija, Kos Milica, Lesjak Vida (z odliko), Složir Kristina, Štravs Marija, Vipotnik Anastazija, Volovšck Terezija, Vršnik Milena, Zorič Nada. Odklonjeni so bili iz 1 ali 2 predmetov do septembrskega roka 1 kandidat in 5 kandidatinj, 2 kandidatinji pa bosta polagali iz zdravstvenih razlogov izpit v jeseni. c Promenadni koncert priredi jutri na Vidov dan od 20. do 21. pred celjskim kolodvorom Železničarska godba v Celju. c Nočno lekarniško službo ima od 29. junija do 5. julija lekarna „Pri Križu" nu Kralja Petra cesti. ZAKUP KOLODVORSKE RESTAVRACIJE NA POSTAJI CELJE Kolodvorska restavracija na postaji Celic. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. septembrom 1910 po predpisih pravilnika 135. v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo srednjo vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000 din če reflektanl nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 12.600 din, mora pa predložiti dokaz o posesti inventarja-,in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din, a letna najemnina za stanovanjske prostore 2.400 dih. Prošnje sc vlagajo do vključno , 27. julija t. I. na naslov direkcije urž. Železnic v Ljubljani, do katerega dne ob Ff. uri je položiti pri depozitni blagajui direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba št. 59, odnosno 54 in pri šefu postaje Celje. —- Direkcija drž. železnic v Ljubljani, štev. 180-1-40. * LAŠKO. — Koncert odličnega moškega zbora „Jadran-Nanos‘‘ iz Maribora bo v soboto, 29. t. m., v sokolski dvorani. Pridite, slišali Ivoslc lepe slovenske, ruske, srbske ih češke pesmi. c Tlakovanje Vodnikove ulice. Mestna občina razpisuje oddajo gradbenih tlako-valnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici. Ponudbe je vložili do 20. julija pri mestnem poglavarstvu. c Osebna vest. Na terensko sekcijo pri regulaciji Ljubljanice v Ljubljani je prestavljen iz Celja inž. Vsevolod Stefani. V Celju je deloval nad 10 let. c Smrtna kosa. V Liscah 45 je umrla 77 letna preužitkarica Anu Skoberne, v javni bolnišnici pa 20 letni sin posestnika Stefan Gologranc iz Šoštanja. c Hiziko dela. 19 letnega rudarja Vincenta Fuhrerja iz Rogaške Slatihe je stisnit jamski voziček in mu težko poškodoval desno nogo. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. naročnik, ki* Je ob naročbi »Večernika« morda plačal naročnino za kak mesec vnaprej, potem pa ne več, a je list še dalje prejemal do odpovedi ali ustavitve lista, ne da bi — navzlic tudi večkratnim opominom — zaostalo naročnino poravnal. Kajti zaradi reda in tudi v interesu mnogih tisočev naročnikov, ki naročnino točno poravnavajo, bomo dolžno naročnino, žal, morali brez .izjeme od vsa kega takega naročnika izterjati na način in s sredstvi, ki nam jih nudi zakon. Uprava »Večernika«, Maribor. c 17. nacionalni amaterski šahovski turnir se bo pričel v Celju 11. avgusta in bo trajal okrog 20 dni. Organiziral ga bo CŠK ob priliki 20 letnice. ' c Tekme obvezne telesne vzgoje v Celju bodo drevi ob 18.30 na Glaziji. c Razstava ženskih ročnih del na ljudski šoli v Laškem bo 28. in 29. t. m. Razstavljeni bodo med drugim tudi izdelki za vojake. č Zdravniško dežurstvo za člane OUZD bo imel 29. I. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo, 30. t. m., pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. n. Banjaluški natakarji bodo stavkali? Te dni so pričeli banjaluški natakarji mezdno gibanje. Zahtevajo 10 odst. zvišanje prejemkov in odškodnino za hrano ter stanovanje, če niso pri gospodarju. n. Gradnja aerodroma v Baru. Barska občina je odstopila »Aeroputu« brezplačno zemljišče, na katerem bodo zgradili veliko letališče. r n. Nova najdišča železne rude so odkrili v Koprivni in Rasavcih v okraju Sanski Most. Pravijo, da so najdišča zelo bogata in da jih bodo pričeli kmalu izkoriščati. ZAGREBŠK8 OUZD IMA MILIJONSKI DEFICIT Iz poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razvidno, da je končalo poslovno leto z deficitom v znesku 1,995.941 din. Poročilo utemeljuje izgubo s prevelikimi socialnimi zahtevami delokroga zagrebškega OUZD. Zato prosi za pomoč bansko oblast, ki naj skrbi za pobijanje jetike in malarije in naj uvede delavsko zavarovanje tudi za nezaposienc delavce. POLSKAVSKI VLOM POJASNJEN V noči od torka na sredo jc bilo vlomljeno v stanovanjc posestnika in mlinarja Ivana Muršeca v Spodnji Polskavi. Vlomilec je prišel v stanovanjc skozi mlin in prebrskal vse omare ter odnesel železno blagajno, v kateri je bilo okoli 700 din gotovine; ker je bila pritrjena na predal v omari, jo je odnesel s predalom vred. Razbilo blagajno in razne knjige so našli na travniku ob potoku nedaleč od mlina, druge stvari pa je zmetal v potok. Sum je padel na nekega 35 letnega brezposelnega delavca Ivana Ducmana iz Studencev pri Mariboru, ki je nekaj dni kosil pri Muršeeu in listo noč izginil proti Mariboru. Pri zaslišanju na njegovem stanovanju v Studencih, Je Ducman tatvino priznal, izgovarjal pa se je s brezposelnostjo. Pri njem so našli od ukradenega denarja še 425 din, ostali denar pa je že porabil. Nekaj misli pred Jmeljsko krizo“ v Savinjski dolini Potniki, ki se vozijo s »Savinjčanom« ali izletniki, kj obiskujejo Savinjsko dolino, se divijo krasnim hmeljskim nasadom, ki kažejo letos še posebno dobro. Tu in tam najdeš tudi popolnoma nove nasade, letošnje. Pa teh ni malo. Ko sem tako-le gledal savinjske hmelj-ske nasade, sem se spomnil tožba in jadikovanj s seje Združenja izvoznikov hmelja. Ne trdim, da niso utemeljena ta jadikovanja, pač pa menim, da bi se morali naši savinjski gospodarstveniki malo bolje vživeti v sedanje razmere. Tarnanje, da letos ni izgledov za izvoz našega hmelja in moledovanje za podpore, savinjskega gospodarstva prav gotovo ne bodo rešile! 2e lani v jeseni je kazalo, da bo težko spraviti hmelj na ameriška tržišča, ker so morske poti ali čisto onemogočene ali pa zvezane z izredno velikimi težko-čanti in riziki. Pa so prišli v Savinjsko dolino »vsevedni preroki« in napovedovali ogromne kupčije s hmeljem. Mnogi so jim nasedli in nasadili nove komplekse rodovitne zemlje s hmeljem, seve na ško . do drugih poljedelskih kultur. Je že res, da je »zeleno zlato« spravilo že marsikaterega savinjskega gospodarja na trdne noge, je pa tudi res, da je premnogega spravilo že na tla in mu dalo v roko strgano torbo in beraško palcio. Teh prerokov je še sedaj vse polno po Savinjski dolini in begajo po nepotrebnem ljudi. Znani so mi primeri, da so takšni brezvestneži nekatere gospodarje tako preslepili, da so jim že sedaj prodali hmelj-ske nasade, ker so zatrjevali, da izvoza sploh ne bo in da naj pač prodajo hmelj-ske nasade takšne, kakršni so sedaj, »judu«, ki bo morebitno izgubo laže pretrpel kakoir pa gOspodar, Na drugi strani pa Spet poznam primere, ko so hmeljarje nagovarjali, naj še žitna polja po-sade s hmeljom, ker se »obeta Izvrstna konjunktura!« Takšni iti podobni primeri so savinjskemu gospodarstvu prav gotovo v kvar in je zato Hmeljarsko društvo poklicano, da pouči svoje člane, naj vsak tak primer prijavi. Kako bo, če ne bo izvoza za hmelj? Tako se vprašujejo dandanes savinjski hmeljarji. In upravičeno! Saj živi nad 6000 družin samo od hmelja.' če bo ta od povedal bodisi zaradi letine ali pa zaradi onemogočenega ali otežkočenega izvoza, bo v Savinjski dolini zavladalo res siromaštvo. Toda temu bi se bilo lahko, izognilo in se da še sedaj pomagati. V primeru, da za dogleden čas res ni povoljnih izgledov za izvoz našega hmelja, bo treba savinjsko kmetijsko pro izvodnjo preusmeriti. Savinjska dolina potrebuje tudi krompir in žito in ne samo hmelj. Hmeljske nasade bo treba omejiti. Potrebno bi to bilo tudi v normalnih razmerah, ker je treba predvidevati elementarne katastrofe ali slabe letine. Kako dobra bi v takih primerih bila krompirjeva ali žitna polja! Vsaj hrano bi imeli savinjski kmetje, če že ne denarja. če so funkcionarji Združenja izvoznikov hmelja poslali resolucijo na pristojna mesta, naj poleg te resolucije ' za-mejo v pretres tudi vprašanje preusmeritve savinjske agrarne proizvodnje. Resolucija zahteva pomoč in z rešitvijo opisanega problema jim bo ta v polni meri dana. -Ig. Uiihliana Bankir Jankole in njegove žrtve Kazenska razprava proti bankirju Jan-koletu, obtoženemu raznih sleparij, se je včeraj nadaljevala ves dan, v glavnem z zasliševanjem prič oziroma oškodovan cev. Kakor .smo že poročali je med Jan-koletovimi žrtvami veliko število revnih malih ljudi, ki so mu zaupali svoje prihranke in potem svojega denarja niso več videli. Jankole jim je dajal majhna posojila na hranilne knjižice, ki jih je jemal v zastavo, a kadar so posojilo že vrnili in zahtevali hranilne knjižice nazaj, jih niso več dobili, ker jih je on med tem že z dobičkom prodal naprej. Izgovorov mu nikoli ni manjkalo, ne lepih pravljic, s. katerimi je znal potolažiti in pomiriti svoje upnike, velike in male. Da ima v Parizu 22 milijonov kredita, samo tako in tako dovoljenje je še potreb no iz Beograda, pa bo denar tu, tako je pripovedoval enemu, drugemu zopet o bogatih Judih, ki bodo prevzeli banko, tretjemu pa o ainerikanskih dolarjih, ki že čakajo nanj takorekoč, itd. Na sodišču se odigravajo dramatični prizori.. Bridko jokajo uboge ženice, ki so vse izgubile, kar so si prihranile za stara leta. Neka starka z Notranjskega si je morala izposoditi denar za vožnjo, da je mogla priti na sodišče. Njeno kosilo: košček kruha. Žalostne zadeve vse to. Ker navsezadnje, naj zadene zločinca še tako huda kazen, kaj bodo imele njegove žrtve od tega? Nič. Razprava se danes nadaljuje. a Na Vidov dan lx>do ljubljanske trgo-vine od 10. do 11. ure dopoldne zaprte. a Uradi mestnega poglavarstva na Vidav dan za stranke ne bodo poslovali, na kar opozarjamo jnešeane, da ne bi imeli brezuspešnih polov. a Na Vidov dan bodo slovesne službe božje: v stolnici ob 10., v pravoslavni in evapgeljsfd .cerkvi plx 11., v slarokaloliški kapeli na Gosposvetski eesli pa ob 0. do p. a Ljubljana pod zasedbo Rdečega križa. Tako bi se lahko reklo, da je bilo v soboto, in nedeljski sla bili proglašeni kol nabiralna dneva za Rdeči križ. Culi roji di&uh gospa in mičnih gospodičen so se razpršili po mestu in na vseh rtltenib vogalih, križiščih in prehodih od jutra do večera so žvenketale puščice. Nihče ni prišel skozi brez znaka Rdečega križa na prsih. No, pa saj je Vsak rad dal Uidi la dinar domu rta oltar, in tako je ta nabiralna akcija vrgla nad GO.000 din. Kar je vsekakor . v, čast Ljubljančanom, tako darovalcem kakor požrtvovalnim nabiralkam. a fliSna zaščita. Evidenčnega lista, ki ga je'mestni zaščitni urad dostavil vsem hišnim posestnikom, da ga nalančMo izpolnijo in v 11 dneh vrnejo, nekaleri go- .spodarji še vedno niso vrnili. Zalo se zamudniki opozarjajo, naj v izogib kazenskih posledic oddajo natanko izpolnjene liste najkasneje v 8 dneh v zaščitnem uradu mestnega poglavarstva v I. nadstropju, nad prodajalno mestne elektrarne. a V vseh zadevah rezervne hrane za mestno občino ljubljansko naj se inieocr senli ne obračajo osebno na predsednika prehranjevalnega odbora ali na odbornike, temveč brez izjeme samo na uradnega prehranjevalnega referenta med popoldanskimi uradnimi urami od 16. do 19. v 1. nadstropju mestnega magistrata nad prodajalno mestne elektrarne. a Polalni čas v trgovinah. Združenje ljubljanskih trgovcev opozarja občinstvo, da bodo v juliju in avgustu trgovine odprte od 7.45 do 12. in od 15. do 19. ure. a Nevaren požar je izbruhnil včeraj v zgodnjem jutru v parni žagi Frana Ravnikarja. mestnega tesarskega mojstra, v Linhartovi ulici. Le z veliko težavo sc je posrečilo gasilcem ogenj udušiti, da ni zajel drugih lesenih poslopij in je zgorela-samo strojnica, škode je okoli 100.000 dinarjev. Rmi HALO! HALO! Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kiblo jesti, in dober vinček piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« uriti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka. 3438-1 Službo dobi NATAKARICA do 22 let, ki obvlada nekoliko nemški jezik, naj bo čedne, bolj močne postave, naj ima svetle lase in vsaj 1000 din kavcjjc. Vse ostalo' ustmeno ali pismeno s sliko na ogl. odd. »Večernika«.. pod »Gorenjsko 1940«’ 4827-2 VINOTOČ TRAFENlK prej Viher odprt, najlepša izletna točka mimo VVolfzctla na Grič. 3755-1 Za doni bi potreboval izborno VINSKO KAPLJICO! Kje bi jo Te našel? V ^ i Iliči Kneza Koclja 5- Tam dobiš že od enega litra naprej z znatnim popustom. 4717-1 VINOTOČ KUŠER odprt. Meljski hrib. 4695-1 VINOTOČ A. Tkalec, za Kalvarijo, odprt 4781-1 V soboto vrtni koncert V GOSTILNI »PRI LOVCU« Frankopanova 39. Tam dobite marinirane, ocvrte, pečene sveže dravske ribe ter druga topla in mrzla jedila, kakor tudi dobro kapljico. Se priporoča gostilničar. 4773-1 VINO — PEKERČAN od 5 litrov naprej po din 7.— v Limbušu št. 59. dr. Boštjančič. .. 4819-1 SLUŽBO DOBI ZANESLJIVA GOSPODIČNA dobi službo 1. julija kot gospodinja in po zmožnosti v pisarni. Starost 20—30 let. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Večernika« pod »Gospodinja«. 4729-2 Zadn*a odločitev na zelenem polju! V nedeljo, 30. I. m., ob 18. bo na stadionu S K Železničarja povratna finalna 110-aoineUia.teliiaa za prvenstvo Slovenske nogometne zveze med ISSK Mariborom in SK ' Železničarjem. Že prvo srečanje obbli nogometnih prvakov je poteklo v znamenju -borbe dveh enakovrednih nasprotnikov, četudi je SK Železničar dosegel z 2:1 pičlo, a vendar zasluženo Zmago. 2e-le*ničar'}i f;o 1 postavili brez dvoma boljše moštvo kakor ISSK Maribor; Id je moral v nedeljo pritegnili! številne * rezervne moči. Kakor zagotavljajo, bodo belo-črni nasto- pili v nedeljski povratni tekmi s kompletnim prvim moštvom. Železničar bo gotovo tudi to pot stremel za lem, da obvaruje svojo prednost enega gola. Ker imata obe moštvi dovolj izgledov za zmago, bo končna odločitev nogometnega prvenstva Slovenije padla po res najzanimivejši tekmi cele konkurence. V predtekmi ob 16. uri se nam bo predstavil hrvaški športni klub iz Koprivnice, ki bo igral prijateljsko tekmo s prvim moštvom SK- Železničarja. Važna teniška konferenca v Mariboru V nedeljo so, bili v Mariboru važni teniški sestanki, ki utegnejo biti še velikega pomena za celokupni, jugoslovanski tenis. V Mariboru se je mudil predsednik Srpskega teniškega saveza Saya Grujič, ki se je sestal z nekaterimi odborniki Slovenske teniške zveze, s predsednikom Radovanom Sepcein ter s tajnikom S. Voglarjem, in s članom nadzorstva magistrom C. Maverjem. Na tej seji so. se obravnavali vsi problemi jugoslovanske teniške organizacije, pri čemer je prevzela ^Slo- venska teniška zveza posredovalno vlogo med Zagrebom in Beogradom. Ker so se nekaj dni popreje vršili pogovori med predsednikom Slovenske teniške zveze Radovanom Šepcem in predsednikom JTS dr. čopom ter tajnikom JTS ŠapovalenkOm, je pričakovati, da se bodo v najkrajšem času vsa nesoglasja med posameznimi teniškimi centri izgladih. S to akcijo Slovenske teniške zveze bo. jugoslovanski tenis gotovo mnogo pridobil in je samo želeti, da zadeva uspe. ŽENSKO LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE V nedeljo, 30. t. m. bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti propagandno žensko -lahkoatletsko tekmovanje. Priredi ga SSK Maraton. Začetek ob 9. url. s Propagandni nastop Mariborskega plavalnega kluba. V svojem .pri^dcvtuiju, da vzbudi ludi med' širšim občinstvom čim večje zanimanje za .lepi plavalni spori, bo izvpdel Mariborski plavalni' klub v uedeljo, 30. junija, popoldne svoj letošnji prvi javni propagandni nastop na Mariborskem otoku. Vabimo občinstvo, da v čim večjem številu poseli to propagandno prireditev, s katero hoče naš mladi plavalni klub pokazati, da je kljub velikim težkočam v svqjcm komaj enoletnem delovanju dosegel že prav lepe uspehe. Za propagandni nastop Mariborskega plavalnega* kluba na Mariborskem otoku v uedeljo popoldne ni posebne vstopnine. s .Mariborski plavalni klub (službeno). Za propagandni nastop kluba v nedčljo, 30. i. m., [»opoldne naj sc javijo točno ob 13.30 pod skakalnim stolpom ha .Mariborskem otoku sledeči člani: Rerlič, Uramselj, Bervar, Dornik, Gala, Golež B., Golež L., Golob, Jankovič, Petek L., Petek S., Steiner, Škapin, .Škofič, Tomašič, Zimic, Zlatki. s Subjuninrji Sli Železničarja gostujejo v sobolo v Murski Soboti proti Muri. Z, N. S., sekcija Maribor, službeno: Delegiranje za 30. VI.: Želzničar—Maribor str': sodn. gg. Grošelj in Orel. Koprivnica—-Železničar r. Orel, Turnir Slovana gg. Nemec, Lorber. Lendava—? g. Dolgoš. s S^anln zmagovalec (eniškega turnirja. V ponedeljek zvečer sla Škapin in Pavlin zaključila III. propagandni leniški turnir ISSK Maribora. Po mestoma razburljivi igri je zmagal Škapin z rezultatom 6:1 0:4 iii s lem dobil darilo lekarnarja Maver j a. s V nedeljo polfinale SK-eupa. V Budimpešti se je . vršita v ponedeljek konferenca komiteja SE-cupa, na kateri je bilo sprva govora o izpadlih klubih, nato pa objavljen žreb nadaljnjih parov. V II. kolu se srečajo: v Zagrebu Gradjanski—Ra-pid, v Beogradu pa BSK—Fcrenezvaros. s. Prijateljska tekma dijakov. V nedeljo sta se v prijateljskem srečanju spoprijela na zelenem polju moštvi dijakov iz Maribora in Slovenjgradca. Moštvo gostov je pokazalo, da ima v svoji sredi.mnogo aktivnih igralcev raznih mariborskih klubov in da zato v vseh ozirih prekaša mlado moštvo Slovenjgradčanov, ki so postavili na igrišče moštvo, katero je od početka nudilo nasprotniku močan odpor, pozneje pa popustilo in podleglo s 3 : 0. s. Moskovski nogometni klub »Dinamo« bo odigral na povabilo sofijske »Slavije« v juliju nekaj tekem v Sofiji. Kot se izve, se vodijo pregovori tudi z našimi športnimi krogi in bo ta klub gostoval tudi v Jugoslaviji, najbrže v Beogradu. s. Nastop rokoborcev v Slovenjgradcu? Iz športnih krogov je izšla želja, da bi vodstvo kluba priredil športno prireditev, na kateri bi nastopili naši rokoborci; kakor pa se govori, je vodstvo kluba že stopilo v stik z mariborsko sekcijo rokoborcev za nastop v Slovenjgradcu. s Sparlak (Moskva) v Zagrebu? Kakor es zanimajo v Beogradu za moskovski klub „Dinamo“, tako so trudi tudi Gradjan sld, da za mesec julij pridobi za tekmo prvaka SSSR „Sparlak“, s. Asboth je premagal Szigetija 8 6:1, 6' : 2 v teniškem klubskem prvenstvu Ma džarske. Sprejme se dobpr ČEVLJARSKI POMOČNIK za šivana ih zbita dela v stal no zaposlitev. Istotam se sprejme dober vajenec. Jakob Vaupotič. Hardek- pošta Ormož. 4736-2 PRIDNO KUHARICO pošteno, se sprejme v dobro službo. Naslov v ogl. odd. 4834-2 DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in liftom odda s 1. avgustom »Ljudska samopomoč« v Mariboru. 4768-5 SOBA IN KUHINJA se odda s 1. julijem v novi hiši, Pekre 202, pod Kalvarijo 4767-5 STANOVANJE soba in kuhinja/ se odda takoj. Vprašati Studenci, Ciril Metodova 1. 4756-5 Išče se pridna In poštena služkinja za gospodinjstvo. Brežylc, p. Rače. Zglasiti se pri gostilni Zagovec, Brezno- . 729 [ tiiiiiiiniiiiiiniiiiMiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii SLUŽBO IŠČE GOSPODIČNA z nekaj pisarniške 'pr&kse išče primerno, službo v .trgov skem podjetju. Ponudbe pod .-•Vestna« na ogl- odd. »Večer nika«. 482^-3 NATAKARICA mlada, poštena, išče s^ižlje. Nastopi lahko 1. julija? .Marek, Vojašniška ul. -10^#47'94-3 3 SOBE IN KUHINJA z verando^ sončna lega, v vi-Ji, alektrikg', plin, se odda mir ni stranki za 550 djn s 1. av, gustom. Koroška 89> 4755-5 Lepo,' sončno STANOVANJE kuhinja, soba in shramba se takoj odda za eno ali dve osebi. Pušnikova ulica 1, za Rapidovim igriščem. 4750-5 Želim spremeniti ; SLUŽBO GOSPODINJE ali služkinje s 15. julijem. — Poizve se pri gosp- Šuman, Trdinova 16, Maribor, ki jo priporoča. -_________4820-3 ABSOLVENTKA- MATURANTKA meščansko šole in Legatove-ga tečaja išče službe pisarniške uradnice-začetnice. — Pokzve se pri gosp. Šuman, Trdinova 16, Maribor- ki jo priporoča. 4821-3 ^VA3ENCI-(KE) SLIKARSKI VAJENEC se sprejme. Sodna uliea 1.5, Juteršnik . Jurij, - 4599-4 UČENEC se sprejme v trgovino z mešanim šblagoni. A. Hrovat, Kralja Petra trg 1. 4790-4 KLEPAR dobi službo v avtodclavnici inž. Friedaii. Mlinska ul. 13. > ' ‘ 4742*2 URADNICA zmožna vseh pisarniških del, nemške korespondence in strojepisja, Se sprejme. Ponudbe s sliko in zahtevki na podružnico »>Večernika« Celje pod »Industrija«. 4701-2 TKALSKI MOJSTER zmožen vs£h tkalskih poslov, eventuelno tudi samostojnega vodstva, se sprejme. Obširne ponudbe š sliko, zahtevki' in reierencami na ogl.j odd- »Večernika« Maribor POd >feeyoiver«v 4702-2 UČENEC se takoj sprejme v trgovini z železnino Alf. Menz, Maribor, r- -i 4760-4 Večje gozdno posestvo išče Obširne pouudbc z navedbo dosedaniili; službovanj je poslati pod »Graščina« na ogl. odd, »Večernika«. ZA 10 DIN Vam pošljem seznam’ 25 praktičnih predmetov, ki ■; jih hostes lahko Izdelovali doina. Staleii zasiužek tudi v teli kritičnih časjh! .Lindič Liulv ljana, prefliiT 245/v. 4808-2 služkinja”" '* dobi takoj službo pri‘' tričlanski družitn. Oglasiti se v ogl odd. »Večernika«;: 4771-2 • ^UCENKA_.., sc sprejme. Atelje za perilo Tea čep, Tyrševa 6. 4777-4 STANOVANJE odda TRISOBNO STANOVANJE lepo sončnato, v novo zidani hiš®' Slovenska 37, se odda z 1- julijem. ^Povprašati Go-spojn.3 4727-5 SOBA IN'KUHINJA ‘ se 'odda. Spodnja Radvarij-ska 28- Nova vafe ' 4803-5 LEPO STANOVANJE oddam- Studenci- . Ciril-Mctp-duva 17,,.nasproti pošte 4801-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE oddani''manjši, mirni družini s 15. Julijem aij L, avgustom. Prednost imajo upokojenci. Ogled popoldne^, utfšanova 9. STANOVANJE soba in. kuhinja,takoj odda. , Studenci, Makarjeva 77. Vprašati Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopanova ul. 9. . ,___... . 4774-5 SOBA IN KUHINJA se odda 5 1. julijetn v riajem. Koroška cesta- 60.* 4775-5 Velika KUHINJA IN SOBA vrt, se odda. Studenci,. Kralja Petra cesta 24. -£776-5 2 LEJ?I SOBI IN KUHINJI tako b/ez kopalni dam. Naslov v ogi černika«. 4' SOSTANOVALCA sprejmem na hrano in stanovanjc takoj ali pozneje. Nova vas, Lorbekova I. 4748-7 DVOSOBNO STANOVANJE se odda v Stritarjevi ulici 7 s 1. avgustom. 4845-5 SCBO ODDA MEBLIRANO SOBO sotičnd*‘p6'seben vhod, oddam solidnemu, štalno nameščenemu bo!j?$nu gospodu ali gospodični. Stritarjeva ul 5. prvo .nadstropje. 4724-3 . •**£ Lepa, čista^soba £spa§cbriirii vnoaoin, kopalnica' na j-azpalago. sc odda takoj boljšemu gosnodu. Ži-dovska 1|-I ;_*■ ,^1 4802-8 SOBO z p(«tefl«nft oddam zakonskemu paru. Ulica Kneza Koclja li>.*L desno, vrata 5 % 4826-8 SOSTANOVALCA solidnega.. .S.prejjnem v zračno. sončno^ soibo s posebnim 4*25-8 no. sončno soibo s pos vliodoni. Olavni trg 4-! TRISOBNO STANOVA lepo- sončno, s kopa parketirano, takai Aljaževa ul. 4 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobrežje, Aleksandrova 16. W'.*: Lepo opremliena, sončna SOBA z eno .ali dvema posteljama se odda. Wildenrainerjeva 6( II nadstr., levo. 4770-8 Sprejmem gospoda »NA STANOVANJE. Koraka c, 62, levo. 4758-8 Opremljeno sončno SOBO s_ strogo sep. vhodom v bil-“" a oddam. Livada 5. 4784-8 SOBA Utrti'Shodom sc '.dda. :Žtlici 4-U. 4787-8 APREMLJENA SOBA '_aJa se Posredo-:'d«. Gosposka J 797-8 JENA -spodu. SOBA ICoFOška 4800-S Prvovrstne fotografije dobite v foto-stndiu Maribor — Gosposka ulica št. 23 ODDAM SOBO in mali prostor s 1. julijem. Metelkova 19- Vprašati Slovenska 20-J Koser. 4S11-8 PRAZNA SOBA se takoj odda čisti, nmnii osebi. Pobrežje, Nasipna 88 4812-8 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopan^va ul. M. 4814-8 PRAZNO SOBO z štedilnikom oddam- Ob bregu 12. 4823-8 IŠČE SE GOSTILNA v najem s 1. ali 15. julijem v kateremkoli industrijskem kra ju. Ponudbe na »Večernik« Ptuj pod »Točen plačnik«. 4739-11 OPREMLJENO SOBO oddam takoj ali pozneje. Se-pariran vhod. Sodna ul 25-1, vrata 4. 4841-8 OPREMLJENA SOBA se takoj odda g- oficiru ali privat. uradniku. Ob železnici 8-1, vrata 5. 4831-8 OPREMLJENA SOBA s souporabo kopalnice sc odda gospodični ali mirnemu gospodu. Gregorčičeva ul. 3, pritličje desno- 4832-8 POSEST IŠČEMO za stalne resne kupce hiše, vile, posestva, nikakršnih predplačil. »Rapid«-.pisarna, Gosposka ul. 28. 4747-11 GOSTILNO dam v najem- Vprašati pri Franc Božiček, Meljska c. 9. 4705-11 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Prešernovi ulici 54-1., nasproti glavne pošte. — Telef. 44-20. Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se! 4741-11 Na prodaj dve hiši: ŠTIRISTANOVANJSKA, stanovanja po 320 din; cena 60 tisoč din. PETSTANOVANJ-SKA, stanovanja po 750 din; cena 150.000 din. Stavbene parcele, kvadratni meter po 13 din. Poizve se pri Francu Hadner, Zg. Radvanje št. 82. 4725-11 OPEKARNA na prodaj. Vprašati Betnav-ska cesta 1. 4625-11 PRODA SE TRAVNIK 2 orala, njiva 1 in pol joha. Viničarija 2 johi. Posestvo 12 do 14 johov ob banovinski cesti. Vprašati: Šantl, Vukovski dol 10. 4712-11 HIŠA več sob in velik vrt, se proda. Pekre 175, ob Kralja Petra cesti, Studenci. 4759-11 GOSTILNA na prometni točki v Slovenskih goricah v bližini Ptuja se takoj odda v najem. Potrebna je koncesija. Ponudbe na »Večernik«, Ptuj. 4684-11 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 AKO RABITE POSOJILO-.. ne odlagajte, temveč se zglasite čim prej pri zastopstvu »Moj Dom«, Aleksandrova c. 55, Maribor 4840-12 ŠIRITE »VEČERNIH«! KROJAČI! LEPA PRILOŽNOST! Prodam cel inventar. Oddam z obrtjo delavnico na promet ni 'očki radi bolezni. Pismene ponudbe na ogl odd. »Ve-černika« pod »Krojač«- 4795-13 HALO! HALO! Ali že veste gospodje, da ste najboljše obriti in ostriženi v salonu Drljevic, Valvazorjeva 30. 4816-13 PQHI$TV*>-bPREMAv SPALNICE. IED1LNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48 4311—1 RAZSTAVA PREPROG Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzijance v Mariboru v dvorani hotela »Za-morc«. Razstava bo odprta od 15. Vil. do vključno 10. VII. t. 1. Prevzemamo naročila tudi na dolgoročna odplačila. Razstava je odprta tudi v nedeljo ves dan. 4769-17 PRODAM NOVO HIŠO j z gostilno in trgovino v mariborski okolici. Ponudbe pod »200.000« na ogl. odd. »Ve-i černika«. 4783-11! Prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO gospodarsko poslopje, vrt, njiva. Cena 35.000 din. Nasi : Klaneček Katica, Studenci pri Mariboru. 4782-11 LEPA PARCELA v Špesovem selu se ugodno proda. Vprašati pri M. Ploj, trgovina, Aškerčeva 14, Pobrežje 4804-11 DOBROIDOČA GOSTILNA sredi mesta se da v najem. Pismene ponudbe pod »Kavcija 15.000« na ogl. odd. »Ve-černika«. 4818-11 Ugodno se proda od 450— 80o m2 PARCELE. Vprašati: Pobrežje, Lovska ul. 46. pri Mariboru. 4807-11 LEPA HIŠA v okolici 50.000- — Velika do bičkanosna hiša in vila, kakor tudi gostilna, sc poceni proda. Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka ul. 28. 4798-11 Ali imate velike zahteve ? Ako jih imate, Vam jih U Samo plemenita krema Vam lahko daruje lepoto! S KOZMETIČNI PROIZVODI sigurno izpolnejo. »SALVA« krema v lončku in tubi, katera prednost o dovršeni negi Vaše lepote Vas bo hitro prepričala z ozirom na svoje izbrane in najplemenitejše sestavine. »SALVA« kremo in »SALVA-GOLD-HORMON« kremo vpije koža v gube in razpoke ter tako obnavlja že zamrle celice. Negujte sc s »SALVA« kremo, ker postane koža bolj sveža in odporna, a lice dobi mladeniški izgled in dopadljivo lepoto. VEGETABILNA PARNA KOPEL za pranje obraza, »SALVA«-SHAMPOO in ostali izdelki bodo Vašo lepoto še podkrepili. »SALVA« LABORATORIJ Glavni depot: Zagreb, Varšavska 3. DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH. ,,Zakaj se Polde Fičfirič drži, kol bi ga gnal birič?" jc vprašal Nace Predikaka na cesti Riloznojca Jaka. j.Zakaj? Mar nisi slišal nič, zakaj jo Polde Fičfirič, nedavno še x>t'Cino2Cn fnnt, prišel popolnoma na kant? Ker nič ni za reklamo dal in nikdar ni oglaševal v „Vcčerniku“, kar je edini do sreče pol v tej solz dolini!" a Zadovoljisftm vsake gospodinje Domači proizvod TRAJNI KODRI od danes naprej samo 50 din — specialni preparat Mažik, takoj valovi. Garancija od 5 do 8 mesecev. Valvazorjeva ul. 30. 4815-18 333*: areagnaui—ima—n— DOSPEL SPECIALIST za trajne kodre, z najnovejšim garantiranim preparatom. Cena samo din 45,— Salon Kosem Poceni se proda športni OTROŠKI VOZIČEK otroška postelja in pisalna miza. Studenci, Radvanjska c. 6 4751-22 Moderen globok OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Vrtna ul. 8. 4779-22 OBRT - TRGOVINA Ce išiete kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se obrnite zaupno na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 Priložite znamke. STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN Znižane cene v brivnici »Ra-pid«. Meljska 1 . 4321-13 MARTIN SAFRAN Sobo-, črkoslikar in pleskar. Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. 2465-1 KOVČKE nahrbtnike ter vse, kar rabite za potovanje, pri kopanju in sončenju,- dobite v trgovini A. Franko, vogal Valvazorjeve 36, Frankopanove 16. 4772-13 PLESKARSKA DELA oddam. Drago Fiedler, Mlinska 21. 4778-13 BARVE laki, firriež, karbolinej, pasta za parkete itd. pri Hani Franjo, Orožnova ul. 3. 4761-13 Prodam lepo AVTOMATSKO TEHTNICO Vprašati Studenci, Ciril Metodova 1. 4757-13 ČEVLJARJU obrtjo oddam sobo na Pobrežju- Prodam stroj (Holl-maschine). Vprašati: Lovec, Glavni trg 4. 4786-13 GOSTILNIŠKE MIZE, stolice, klopi, obešalniki, svetilke, elektr. ventilator, velika ura, 2 kompl. posteljo z nočno moderno omarico se proda. Voller, gostilničar, Košaki. 4766-17 Meljska cesta 63. 728 SAMOSTOJNA DAMA z hišo in vso opremo želi resnega znanja v svrho ženitve z značajnim gospodom v stalni službi, v starosti 45 do 50 let. Ponudbe pod »Zna čajnost« na ogl. odd. »Večer-nika«. 4809-19 ŽELIM POZNANSTVA z dobrosrčno žensko, satno-stoinjo, od 30—45 let, vdovo ali ločeno, katera ima svojo stanovanje in nekaj kapitala. Ženitev ni izključena. Ponud-»Srečno življenje« ponudbe be pod »Srečno življenje« 4839-19 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Studenci, Aleksandrova 45. trgo vina. 4824-22 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Polhorje« na ogl. odd. lista., 4833-22 PRIDELKI RIBIZLA kupim vsako količino po dnevni ceni. Točilnica »WH-son«, Maribor, Aleksandrova c- 53. 481023 47-LETNA VDOVA poštena, z nekaj premoženja, lišče državnega! nameščenca s sigurno eksistenco. Nemški dopisi na ogl- odd. »Ve-černika« pod »10.000«. 4788-19 PRODA SE POSTELJA vzmetni vložek (matraca) in miza, vse dobro ohranjeno. Koroščeva 22-1. 4752-17 ORIGINALNE PERZIJSKE PREPROGE nekoliko komadov na prodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v hotelu »Zamorc« od 5. VII. do vključno 10. VII. t. 1. 4762-17 Pralno blago v prekrasnih vzorcih in vseh cenah prinaša tekstilana BudefeMt Maribor, Gosposka id. 14 Blago za zave vedno najnovejše prinaša teksfiana Budefeldt Maribor, Gosposka ul. 14 IŠČEM GOSPODIČNO radi nemškega pouka. Honorar po dogovoru. Ponudbe pod »Nemška konverzacija« na ogl. odd. »Večernika«. 4765-49 GLASBILA VIJOL1NO dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe pod »Vjjolina« na ogl odd. »VcČcmika«. 4709-20 Prodam poceni 4-cevni RADIO-APARAT v najboljšem stanju. Na vpogled: Tomšičeva cesta 19-11 4780-20 POUK TRIKOLESNI VOZIČEK rabljen, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. lista. 4837-22 ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Nabavite si naj novejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopntent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-18 POČITNIŠKI TEČAJ Stenografija, strojepis in nem ški jezik. Začetek dne 1. julija 1940. Trgovska šola Kovač, Maribor, T vrše v a ul. 14 4789-21 MOTORNO KOLO S PRIKOLICO v prvovrstnem stanju se proda. Ob jarku 2. 4764-22 Kupim proti mesečnemu odplačilu dobro ohranjen 200 ccm MOTOR. Ponudbe pod »Motor« na ogl. odd. »Večernika«. 4763-22 Fletno kopalno blago za- plašče in obleke za plažo Bfidefeldt Maribor, Gosposka ul. 14 OPOZORILA JAVNOSTI V VEDNOST! Z ozirom na neresnične govorice, ki so nastale o vzroku smrti mojega bivšega učenca, pokojnega Mihatova Matka, opozarjam javnost-da so to govoirice popolnoma izmišljene ter bom proti vsem obrekovalcem sodnijsko postopal- Gorenjo izjavo je pripravljen podpreti s priča-nejm. tudi g. dr. Ramšak. — Podstcnšek Ivan, čevljarski mojster, Črna pri Prevaljah. 4829-25 RAZNO PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro ln poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite so takoj m Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul 8. 11778-Jt KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodllvo zar nesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilec. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60,— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 STARA STREŠNA OPEKA vrata, okna itd. poceni proda Fiedler, Mlinska ul. 21. 4779-2* Prodam ROČNE STATVE s snovalom. Beograjska 18. 4721-28 FOTOAMATERJI POZOR! Kupim kompleten povečeval* ni aparat, samo boljSe znam* ke in dobro ohranjen. Po* iiudbe: Aleksandrova 34-11. 4805-2$ ona kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet .FORMA* ,HEIN ZELM ANN‘ SELFIX, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri konfekciji k greta m a r i b o » grajski trg Tudi za močnejše dame velika izDira Gramofonske plošče niso več luksus, ker dobite že za din 35*- najnovejše šlagerje, plesoe, narodne s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razne i