Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 35. v LlUMjODl. V soloio, 13. februarja 1915. lilo XLI1L Velja po pošti: =3 Za oolo leto naprej . . E 26'— za en masoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno , „ 29'— za ostalo Inozomstvo . „ 35' — V Ljubljani na dom: Za oelo leto naproj . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— I apravt preleman meseSno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = za celo letu........ T— za Nbmčljo celoletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— luseratl: Enostolpna paUtvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ aa trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna ozoailli. »mali. osmrtnice Iti: enostolpna petltvrsta po 21 vin. :■ Poslano: ...... enostolpna peUtvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozil rodi. Iti" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopis! se ne vračajo; ueirankirana pisma se ne ®= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74.__ Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. Seja kidn krnjskUi fefeiiaer skil poslancev S. 1, S. Unc 8. februarja se je vršila seja kluba deželnozborskih poslancev S. L. S., ki jo je sklical klubov načelnik d r. L a m p c, da se deželni poslanci posvetujejo o nujnih zadevah dežele v sedanjem izrednem času, ko ni deželnega zbora. Seje so se udeležili skoraj polno-Številno v s i deželni poslanci S. L. S., v kolikor niso bili zadržani vsled vojne glužbe. Deželni glavar dr šusteršič je podal obširno poročilo o deželnem gospodarstvu v vojni dobi. Poudarjal je, kako izborno so sc obnesli oni sklepi v zadnjem zasedanju deželnega zbora, s katerimi se je elefinitivno uredilo deželno gospodarstvo. Hvaležni moramo biti deželnemu zboru, da .je izvršil to veliko delo, ki je omogočilo, da sc more tudi v sedanjih kritičnih razmerah deželno gospodarstvo razvijati brez katastrofe. Vendar je bil deželni odbor prisiljen v izpremenjenih razmerah storiti važne sklepe, po katerih jc postavil deželno gospodarstvo na novo podlago. Vsled vojske sc je položaj tudi za deželne finance bistveno izpremenil. Prej smo preračunavali prejemke po potrebščini, sedaj pa moramo potrebščino spraviti v soglasje s prejemki, ki so se vsled vojske občutno skrčili. Zaradi tega je deželni odbor sestavil nekak vojni lcalkul. Ustavila so se nova melioračna dela popolnoma, že započe-ta so se pa provizorično zaključila, tako da tudi iz prenehanja deia ne bo sledila nobena škoda. Občutno vpliva na deželne finance izpadek pri pričakovanih državnih preodkazih od davka na žganje in od direktnih davkov. Tudi dohodek na deželnih dokladah se mora po izkušnjah, ki smo jih naredili v drugi polovici lanskega leta, znatno nižje proračunati za leto 1915. Zaradi tega je deželni odbor sklenil, da čim najvarčneje postopa in ničesar ne izda, za kar ne bi imel pokritja v tekočih deželnih dohodkih. Če se to načelo strogo izvršuje, nam bo mogoče prestati tudi to kritično dobo, ne da bi bilo treba v doglednem času zopet zvišati deželne doklade. Po intenzivnih obravnavah s centralno vlado se je posrečilo pri izplačevanju državnih predodka-zov in pobranih dokladah doseči tak način, po katerem se bo moglo deželno gospodarstvo nemoteno nadaljevati. ; Vršila se je jako živahna debata, I Dunajsko pismo. Bilo je začetkom avgusta prošlega leta. Krasno vreme. Topli solnčni žarki so razgrevali kameniti tlak, strehe so se parile v vročini in lesk belih sten je jemal človeku pogled. V taki vročini je sicer človek šel nerad ven, in če je šel, je z napol zatisnjenimi, mižečimi očmi taval iz ulice v ulico, iščoč hladilne sence. Lansko leto je bilo drugače. Najhujša vročina ni ovirala tisočglavc množice, da sc jc palila in žgala na solncu, kadar je začel odmevati po cesti od daleč votel, umerjen korak vojaških čet, ki so od vseh strani odhajale na kolodvore. Vse novo je bilo na njih, obleka, črevlji, orožje; zares lep pogled, poln najboljših upov. In ljudstvo jim je klicalo in nazdravljalo, obsipavalo jih jo s cvetjem in obmetavalo s sval-čicami, in ko so jenjali prvi, so začeli drugi. Hrup in vrišč in krik in vik sc ,ic strinjal nad košatimi vrhovi odc.ve-lih kostanjev v mogočno patrijotično simfonijo s takti junaškega marša: princ Evgen . . . Dunaj jo stal takrat v znamenju te zgodovinske koračnice, katero je navadno spremljala nemška katere so se udeležili skoraj vsi navzoči poslanci. Naglašalo se je, da se naj podpore posameznikom v sedanji dobi popolnoma ustavijo in izplačujejo edino samo v slučajih velike bede in nesreče. Posebno obširno so se obdela-vala vprašanja kmečkega gospodarstva v vojnih razmerah. Poudarjalo se je, cla bosta hirali prašičoreja in govedoreja, ker ne bo krme za mladiče. Sklenilo se je, da sc nanj obrne deželni odbor do centralne vlade, naj v tem oziru energično ukrene potrebno. Skrbi se naj tudi sedaj, da bodo občine imele zadostno število bikov, da se tako uspešno započeto delo v povzdigo domače živinoreje v vojnem času ne uniči. Od centralne vlade se naj zahteva, da nam izroči koruzo, ki je nakupljena na Ogrskem, in da naj pritisne na Ogrsko, da bodo njene žitne zaloge odprte tudi za našo državno polovico. O teli vprašanjih, ki jih je sprožil d r. K r e k, se je vršil obširen razgovor. Dr. Lampe je poročal, da je deželna elektrarna na Završnici dogotov-ljena in začne v kratkem svoj obrat. Zanimanje je jako veliko. Zgradba se je vsled vojnih dogodkov zakasnila, vendar jo je bilo mogoče srečno dokončati. Posamezni poslanci so sprožili še veliko drugih nujnih vprašanj. Storili so se primerni sklepi glede pomoči na-. širn vojakom v raznih bolnišnicah, glede podpore rodbinam vpoklicanih vojakov, o živinozdravništvu v vojnem času, o razdeljevanju močnih krmil med posamezne dežele od strani vojne oblasti, o rekviriranju živil, o oderu-štvu pri cenah, o podpiranju obrtnikov pri vojnih naročilih, o podpiranju ovčje- in kozjereje, o sodelovanju dežele pri zadružnem nakupu krmil in živeža, o nabavi semena za setev, o poljudnih gospodarskih predavanjih ob porabi vojnih ujetnikov Obširni in temeljiti razgovor je pokazal, da tudi v sedanjih časih, ko je ustavno življenje prekinjeno, deželni poslanci vsak v svojem delokrogu skrbno delujejo za blagor ljudstva, ki ga zastopajo. Pokazalo se je popolno soglasje, ki vlada med poslanci S. L. S. v vseli za našo deželo važnih vprašanjih. Načelnik kluba dr. L a m p e je sejo zaključil s toplo željo, da bi se kmalu po srečno izvojevani zmagi nad sovražniki vrnili v našo domovino mir- I cesarska ali pa nemška narodna himna, v znak avstro-nemškega zavezništva. Ti vsem dobro znani akordi so spremljali tačas človeka po vseh njegovih potih od zore do mraka, od mraka do dne. Svet je oživel, je živel, je bil vesel in navdušen skoro do fanatizma. Le tu in tam se je na kolodvorih ali pa doma med štirimi stenami po-rosilo zvesto žensko oko, pa kdo je to gledal? Zadoneli so zopet zvoki princa Evgena in pozabljeno je bilo vse, solnce nade in boljše bodočnosti je zopet sijalo. Tak je bil Dunaj pred pol leta. Živ in divje razposajen. Danes ni o tem življenju ne duha ne sluha več. Razlika med tedaj in danes jc velikanska. Lep dol dunajskega življenja sc odigrava po kavarnah. Precl poi leta so bili lokali, kjer se prodaja res dober črnec ali pa slaba cikorija in omledni knajp, nabito polni tiho čitajočega ali glasno razpravljajočega občinstva. Liste so ljudje drug drugemu kar trgali iz rok in predmestni bosopetci, ki so tekali po mostu s svojimi zvežnji »Extra-ausgabe«, so dovolj zaslužili za clgarele. Ljudje so srkali kavo za kavo, lepe dame so polizale kupe sladoleda, samo da so pričakale naslednje posebne izdaje. Danes sc ni treba nikomur več bati, da mu kdo zasede njegov stalni ni časi, v katerih bo mogel deželni zbor zopet ustavno zborovati. Dvijea mero. Sedanja svetovna vojska je že marsikaj razkrila, kar bi bilo ostalo odeto s plaščem napačnih nredsodkov, nabranih iz nejasnih in netočnih poročil pristranskih časopisov. Tudi v vrstah nam sovražnih moči smo zapazili marsikaj svetlega in priznanja vrednega, kar poprej ni prodrlo na dan; enako pa vojni hrušč tudi tega ne more utajiti, kar je slabo tu in tam. Francozom nismo pripisovali tolike jakosti in vztrajnosti, ker smo vajeni, da sodimo vse ali vsaj večinoma vse zgolj po časopisju, ki je francoski narod označevalo kratkomalo kot izmozgano ljudstvo. Če hočemo pa iskati nelepe lastnosti, napake in madeže, bi jih našli brez dvoma največ ondi, kjer je bila sprejeta pred dobrim desetletjem za duhovno življenje francoskega naroda tako usodepolna Com-besova ločitvena postava. Na Francoskem se že dolgo, ognjevito, a brezuspešno poteguje poslanec in član akademije Maurice Barres — za ohranitev francoskih cerkva. Uspeha nima nobenega, ker se je »umetniški« čut proti-cerkvenih bojevnikov, ki je zvaril francosko ločitveno postavo, moral umakniti pred sovraštvom do Cerkve; katoliške cerkve in njene umetnine so torej obsojene, da propadejo. Ali ni torej zgolj h i n a v -š č i n a ? če hoče francoska javnost pritisniti sovražni armadi pečat barbarstva in vandalstva, ker so njeni topničarji obstreljevali katedralo, ki so na njenem zvoniku imeli Francozi postajo za signale, za njenim ozidjem pa topove. Kako ravna francoska vlada s svojimi cerkvami, naj bo razvidno iz sledečih podatkov, ki so bili nedavno objavljeni v listu »Siiddeutsche Mo-natshefte«. Usoda francoskih cerkva je zapečatena s tem-le določilom ločitvene postave: »Posestvujoče občine morejo cerkve ohranjevati, niso pa primorane. Slobodno jim je, da ne določijo nikakih izdatkov za ohranjevanje. Ako je cerkveno poslopje v slabem stanju, se odtegne prvotnemu namenu ter razruši, če je nevarnost, da se podre.« Tako se je vlada z eno potezo otresla cerkvenega bremena. In posledica? Maurice Barres sam pravi tako-le: »Posledica bo, da bodo naše cerkve prej ali slej razpadle... Nikogar zdaj ni, ki bi bil primoran naše cerkve varovati in cerkvena poslopja, t. j. vso našo umet- prostor. Mladi svet je odšel in samo stari, plešasti gospodje z naočniki na koncu nosa počasi študirajo svoje »Leibjournale« in mirno puhajo sivo-bele oblačke tobakovega dima precl se. Gospe in gospice, katerim prej ni bilo dosti mar za politične liste, prav radovedno bero »Extrablatt« in kar je podobnih ilustrovanih produktov dunajske časnikarske zmožnosti in nezmožnosti. Flirt se jo pa popolnoma nehal; ali zato, ker je ta beseda angleškega izvora, ali zato, ker ni pripravnih objektov za različne subjekte, tega nc bomo raziskovali. Konštatiramo rajše, da je prišel zopet do popolne veljave stari častitljivi volneni klopčič, in sicer ne samo pri postarnih gospeh, ki počasi vbadajo iglo v zanjke in preko velikih, z debelo rogovino obdanih naočnikov zvedavo pogledujejo vsakega novodo-šleca, ampak tudi pri mladem ženskem svetu, kateremu pletenje prej ni nič kaj dišalo. Danes plete vse, staro in mlado, vse za vojake. Tiho in mirno pretikavajo prsti zan j ko na zanjko in le redke opazke motijo idilični mir. Vojska je res velik čudotvorec, še ne-ugnane ženske jezičke je ustrahovala; vsaj nekoliko, in to je tudi nekaj. nost ščititi in ohranjevati. Ni ga poglavja v zgodovini francoskega uma, ki bi kazalo toliko nemarnost za to, kar je ta um tekom stoletij ustvaril... Prvikrat v francoski zgodovini so naše cerkve izdane poginu temeljem postave. Varstvo cerkva je izročeno onim, ki jih sovražijo in zaničujejo .. . Vsakdo lahko razvidi, da bo ločitvena postava pokrila vso Francijo in sicer kmalu z razvalinami...« Kar je na Francoskem predvsem ža-lostno, je dejstvo, da je vsa uprava umerjena po politiki vsakokratne vlade ali bolje kamorne večine; z njo stoji in z njo pade. Barres je vprašanje francoskih cerkva spravil trikrat pred zbornico; zadnjikrat 13. marca 1913. Toda prepričal se je, da je njegov z najboljšim namenom stavljen predlog padel očividno le vsled hudobne volje nasprotnikov — predvsem Brianda, ki se je sam oglasil za besedo. Storil je svojo »dolžnost kot minister t. j. mislil je samo na to, da hoče ostati še minister ter je v ta namen govoril v zmislu večine«. Kako presoja ta mož vrednost cerkve? Barres ga obišče na domu; izjavi se takole: »Cerkve imajo pač vlogo v življenju naše dežele. Naši kmetje so nanje navezani, ker pridejo vsak teden tja; to so zanje tržišča. Pred cerkvijo se snidejo, pa se pogovore o kupčiji.« Tako sodi Briand. Zanaša se na moč, in ta je zbornica, senat. Na drugo ne misli. Kak"o tedaj ravnajo Francozi s svojimi cerkvami? »Koncem 1909 je pozval župan v Grisy-Suisnes ondotnega župnika, naj mu tekom 48 ur naznani, če namerava popraviti cerkev na lastne stroške. Proračun je znašal 48.000 frankov. 25.000 je spravil skupaj župnik sam; to svoto je dal občini na razpolago. Preteče 6 mesecev. Župan zahteva pod neko pretvezo ključe, jih spravi ter sporoči župniku, da je cerkev sekularizirana in d abo na javni dražbi prodana. Neki časnikar pri listu »Liberte« opisuje dražbo takole: »Ko pridem v ta kraj, srečam pri kolodvoru štiri dečke v ministrantskih oblačilih, ki so se pačili in peli nedostojne pesmi. Pred velikim oltarjem stoji na odru sodni uradnik s svojim pisarjem in kliče: »Spovednica — 15 fr. Kdo da več? 16, 17, 18 ...« Spovednica je dobila prijatelja, ki je dal samo 19 fr, — Kamenita podoba Marije z odbito glavo je bila prodana za 401 fr,: podoba sv. Jožefa pa, še čisto nova in bela je šla samo za 1 fr. 50. Podoba Marijina je namreč iz 15. stoletja. Harmonij je šel za 115 fr.; zvon, težak 500 kg pa za 800 fr. — Zmrači se. Sveče, se prižgoj nekateri dražilci si zapalijo pipe in smodčice. Dražba se nadaljuje... Ko se odpeljem, ben čas.. Drugače je zunaj, ob periferiji. Tam se pa govorica suče okoli drugih reči. Moka, riž, mast, meso itd., to je tam edini tema za pogovor. Človeku se zdi, da je na špecerijski borzi in smejal bi se, če ne bi bila stvar tako presneto resna in če ne bi tako globoko segala v življenje onih številnih tisoč ljudij, ki drže in nosijo večino krvavega bremena na svojih utrujenih ramah. Vojska je stopila sicer ne popolnoma, ampak za lep del v ozadje. Odhod okroglih 200.000 vojakov t Dunaja samega se le pozna. Toliko ljudi gre približno tudi vsako leto na letovišče, pa se nič ne pozna. Sedaj je pa odšlo iz mesta ne samo zgoraj imenovano število mož, ampak odšle so tudi večinoma njihove rodovine proč, kam na deželo k sorodnikom. Mnogo delavnic je praznih in zaprtih, ravno tako mnogo malih trgovin, katere so poprej gospodarji sami vodili. Pomanjkanje malih stanovanj, katero je bilo pred letom še občutna kalamiteta, je skoro docela nalc!:m zopet na poredne dečake v minis-trantski obleki in sicer pri pijači.'; oc nekaj slučajev. Tcuring-Club« izve, da hoče občim Voh., (dep. Basses-Alpes) podreti '.po, v pravilnem romanskem slogu z'dr.' o kapelo; obrne sc do župana, ki je tn 1 e o d poveril: » V resnici sem že vse Ukrenil, da se stara kapela razruši z dina-mitoui. .'• "iviic, ie zamcVina naših prednikov; nas spominja tudi časov, ko so nasi ocene nosili '•eni vladoželjnega in grozoviijj-a crhovstva. Le pomislite, da je — po vsem so< iti ta kapela iz 12. sto- letja:. .Gi i a je torej priča inkvizicije in jcrr.ejske noči.« »Cr-kcv v Taingy ent- (dep. Yonne) ie znamenit snomenik iz 15. stoletja. PorU'1, okna in druge posameznosti so izvršene vsej natančnosti in finesi poznogotskegti sloga. Zastonj! Kramp je zagospodaril. -J Katoliška zveza za ventveno obraiK-bo je fotografirala 40 cerkva, ki so obsojane — za nič, samo za zabavo.« Barres je predložil zbornici zapisnjjt razpadajočih cerkva, ki navaja 1200 imen. Kdo je torej barbar? Ali ti?ti, ki je s težkim srcem in v stlohranu primoran naperil' razdirajoče orožje zooer gotsko katedralo, ali oni Francozi, ki v mirnem času razdirajo cerkve zgolj iz sovraštva do Cerkve, iz fanatizma? zow to mM. Da našim fantom nikoli ne zmanjka poguma in dobre volje, priča med neštetimi dru£;>•:.; tudi naslednje pismo Franceta Jere iz Kupljenika z dne 22. januarja 1915.: Draga mati! S pozdravom Vam še enkrat pišem, sedaj ko imam ravno čas in se tudi papir lahko dobi. Sedaj smo v nekem mestu na Ogrskem; imamo par dni prosto, da se lahko odpočijemo. Gre nam po navadi. Doslej smo se vsak dan tepli; navadno so jih dobili Rusi, časih pa seveda tudi mi. Rusom se veliko huje godi nego nam. Jesti dobe zelo malo, zato se radi dajo ujeti. Pa kaj, ko jim še vedno noče biti kraja; imajo žc veliko mlajše fante v vojski nego mi. Ne vem, kdaj bo prišel tisti čas, da bodo Rusi menažo jedli v Budimpešti in bodo kozaški konji iz Donave vodo pili, kakor so poprej govorili Rusi. Mi nikdar ne bomo odnehali in zmaga bo gotovo naša, čeravno morda še ne tako hitro, a ob letu pa gotovo. Samo da bi enkrat zima minila, ta nas trpinči. Godilo se nam je zelo slabo, sedaj bo pa zmeraj .boljše, ker zima se je že nagnila proti svojemu koncu. Poleti je pa veselo, četudi je treba včasih teči — enkrat Rusom, enkrat nam. Pobitih in ujetih je pa le veliko več Rusov nego nas. Na Sv. tri kralje smo jim opolnoči voščili sv. večer; bili so v nekem mestu in obhajali svoj praznik. Začeli smo jih pozdravljati z bombami in granatami in jim zažgali mesto, da so morali še ponoči bežati. Ko bi Vi videli, kako je v Galiciji vse stolčeno, porušeno, pohojeno, prekopano in požgano, kako so ljudje reveži — brez strehe in brez živine. Ni več ne krompirja ne sena in slame — popolnoma vse je uničeno. Bog se usmili uboge Galicije. To pismo Vam pišem že pet dni. Naj še omenim, da so Rusi hoteli imeti naš Pr-zemysl in so ga. tudi naskočili, a so bili strašno tepeni. Sedaj so že spoznali, da nič ne opravijo. Kmalo kaj več. Letos ni nič podobno, da bi bil pred-pust; mi smo kar v gozdu, dan in noč smo enaki, kakor zajci, vsi divji. Praznika ne poznamo nobenega, za nas so vsi dnevi enaki. Ko bo vojska končana, nas bodo pa uši domov pripeljale, če nas ne bodo poprej snedle. So take kakor ruski kozaki. Ponoči me prav premaknejo, se prav bojim, cla bi me enkrat kam ne odnesle. Še-le nekaj dni smo tukaj, pa mi je že delgčas, ker nam več ne pokajo kanoni; bi rajši šel nazaj, kjer smo jih pustili, da bi zopet Rusom pošiljali naše hruške, ki jim vselej pokvare želodec. Zmaga bo naša! Živela Avstrija! Vse skupaj srčno pozdravljam, posebno na Vas, oče in mati, ter Vam v duhu podajam roko! Vaš France, Filip Skvarča iz Herpelj piše svojemu prijatelju in sosedu Josipu Pagan iz Mar-maros-Szigeta dne 21. januarja 1915.: Dragi prijatelj! Namenil sem se Vam pisati par vrstic. Pa predno Vam kaj več pišem, sc spodobi, da Vas lepo pozdravim in žeiim vse najboljše. Sporočam Vam, da sem sedaj prišel v bolnišnico, ker me je 14. januarja udaril kanon, in sicer v desno nogo, a ne močno. Se bom vsaj malo odpočil in živce shladil, ki so mi kar zakrk-nili od pokanja topov. Ne boste mi verjeli, a je resnica, da sem kar nekam oglu-šel od večnega pokanja. Kajti celih pet mesecev sem bil neprestano pri enem in istem delu, da sem top basal. Na tisoče granat in šrapnelov sem pahnil v cev 10 cm kalibra. Upam, da smo precej ruskih ne-potrebnežev poslali na oni svet. Sam gospod major nam je rekel, da je naša hav-bična baterija pobila toliko Rusov, da pride na vsakega moža pri bateriji po petnajst mrtvih Rusov. Ko bi bil torej vsak mož v vojski uničil toliko sovražnikov kakor mi, kdaj bi bil že mir sklenjen in bi Rusi ne gazili več po Karpatih in Bukovini. Res čudno: naši so na Ruskem, Rusi so na našem. Veliko sem doživel v tej vojni, katere si moj um preje niti predstavljati ni mogel. Ni ravno vsakdanja zabava, ako prileti ruska 14 cm granata par metrov pred naš top, in to se je mnogokrat zgodilo. A srečo smo imeli, topa ni nikdar zadelo. Mi smo se pa tiščali v izkopani jami kakor jazbeci. Veliko zanimivih stvari bi Vam lahko še pisal, ki sem jih doživel v vojni, ki so pa zame seveda že čisto vsakdanje. Bom imel kaj povedali, če pridem kdaj domov. Sedaj pa sklenem te slabe vrstice in vse lepo pozdravim. Vaš zvesti prijateli F. S. Narednik Jj7. pešpolka- Vilko Simon Ci C, ki je bil odlikovan s srebrno hrabrost no svetinjo I. razreda, poroča iz spominov na prve boje svojega polka krog Lvova to-le: Dne 28. avgusta sta 3. in i. stotnija dobili povelje, da zasede'.« pod poveljstvom nadporočnika Lenarta kolodvor Hurovice blizu Lvova, kjer so se nahajale tudi velike zaloge živil za vojaštvo. Komaj pridemo do kolodvora, že udari cela vrsta šrapnelov in granat poleg kolodvorskega poslopja, ena pa zadene poslopje samo. Hitro se razkropimo in napravimo kritja, Bilo je krog 12. ure opoldne. Postajni načelnik je bil z rodbino ravno pri kosilu, ko jc udarila granata. Družina .ie planila od kosila in zbežala na pripravljeni vlak, ki se je takoj odpeljal. Ko smo mi kasneje prišli v postajno poslopje, smo našli, kosilo še skoro nedotaknjeno in smo se potrudili, da smo ga spravili pod streho. Potem smo pred kolodvorom izkopali jarke in so zabarika-dirali z železniškimi tračnicami, ki jih je bilo na kolodvoru dovolj. 28. in 29. avgusta so neprestano deževali ruski šrapneli, a hvala Bogu, izgub nismo imeli nobenih. Čudno se nam jc pa zdelo, da naša artiljerija nič ne strelja. A kmalu smo bili poučeni. 29. avgusta zvečer smo zvedeli po telefonu, da nameravajo močne sovražne sile pri kolodvoru predreti naše vrste in priti za hrbet našim glavnim močem. Naš poveljnik da takoj notrebna povelja in naročila. Bilo nas je 200 mož s tremi častniki. Napravili smo silno močna kritja iz tračnic, tako da se nam ni bilo treba bati nobenih izgub. Pred kritjem smo skopali dolg in širok jarek, čez katerega bi bil moral sovražnik iti, ako bi nas bil hotel napasti; seveda bi ga bilo to stalo strahovitih izgub, kajti bili smo za popolnoma varnim kritjem mož pri možu in bogato založeni z mu-ilicijo. Vsi smo bili nekoliko razburjeni ter smo nestrpno čakali sovražnika. Ko se je naredil mrak, pokliče poveljnik vse podčastnike iu nam da potrebna povelja za slučaj morebitnega sovražnikovega napada. Bilo nas je krog 30 podčastnikov. Naenkrat vpraša poveljnik, kdo bi hotel iti prostovoljno na poizvedovanje v bližnjo vas. Vsi smo bili tihi: Poveljnik ponovi vprašanje, a nihče se ne oglasi. Tedaj se oglasim jaz. Moji tovariši tiho zakličejo: Zivio, Si-mončič! Moja naloga je bila prodreti v bližnjo vas in takoj sporočiti, kaj in , kako je s sovražnikom. Prisrčno se poslovim od častnikov in moštva, ker so bili vsi prepričani, da grem v gotovo smrt. Dobim še tri može in v gosti temi odrinemo krog 9. ure proti vasi, ki je bila oddaljena od naših jarkov 1000 do 1500 korakov. Ko pridemo blizu vasi, ležemo na trebuh in se tako plazimo' dalje ter pazno opazujemo in prisluškujemo. Slišali smo močne kozaške oddelke dirjati po vasi sem in tja, pa tudi močne infanterijske čete smo opazili, ki so se počasi pomikale v smeri proti nam. 2e se hočemo odpraviti nazaj in sporočiti, kar smo videli, ko nenadoma strahovito zagrmi, v zraku čudno za-Sumi iu -sredi sovražnih krdel, nedaleč ocl nas, udari granata, in za njo še druga in tretja in četrta____Takoj sem vedel: To so naše težke havbice! Učinek je bil strahovit; sovražniki sc v blaznem strahu razkropc in beže nazaj, vsa vas je v plamenih. Tedaj jo odkurimo tudi mi; poveljniku poročam, kar sem videl. Vsi štirje dobimo pohvalo. Nato se spravimo k počitku, a vsi se jezimo, da sovražniku nismo mogli prirediti sprejema v našem okopu, ko smo imeli vse tako imenitno pripravljeno zanj. Drugo jutro ni bilo ne duha ne sluha o sovražniku, a v vasi strašen nrizor: Vse naokrog so ležali mrtvi in ranjeni ljudje in konji. Sedaj smo razumeli, zakaj naši izorva niso nič streljali: prikrili so se, da je sovražnik brez bojazni prišel na cilj .. 1! slrgffl Wm v ličili. Načelnik kamniških Orlov Mihael K! a dni k, ki se bori na severnem bojišču ze od 19. avgusta 1914 kot četovodja dra-goncev, piše: »Slovenca« redno dobivam do petih dneh, ker smo že od 6. t. m. na enem prostoru, ter dobivamo vsak dan pošto. Vendar imamo enkrat malo počitka, Vsaki četrti dar. grem s patruljo (17 km). Snega imamo obilo, po nekorii do prsi, ker imam vedno skoro še eno uro peš iti; s konji sploh ni mogoče naprej priti. Nikdo si ne upa iz svojih jarkov naprej, k večjemu se male patrulje kje spoprimejo, tedaj pa, kdor jc močnejši in prej nasprotnika zapazi, tisti je srečen. Hitri beg oziroma skrivališče je nemogoče, zato gre vsakdo kolikor mogoče previdno naprej. Govori se, da bo kmalu večji spopad, o izidu seveda ni dvoma. Srečen bode pač tisti, ki bo ves čas na bojnem polju, pa bo zdrav učakal konca. Pri pehoti jih bo malo, boljše je pri konjenici. Tako jc pri nas od 190 mož, ki smo prišli prvi sem, še nad sto zdravih: nad 30 jih je šlo z bolnimi konji nazaj. Padlih imamo samo 15 do 20, drugi so v bolnišnicah. Zdrav sem popolnoma ter se mi dobro godi. Ne manjka mi ničesar, a boljše bi bilo vseeno doma. Pijača, kar se dobi, je zelo draga, ravno tako druge reči. Kos čokolade, ki stane 80 vin., stane tu 2 K. Vsakdo si pa misli, glavno, da se dobi. V upanju, da se Vam dobro godi, pozdravljam vse znane! M 21 Črnovojniški polk. Prijatelj, ki že od začetka vojne sluzi v 27. čniovojniškem polku kot narednik, ram piše z južnega bojišča: Naš polk jc sedaj že tretji teden tu na počitku; dobili bomo novo obleko in sc nekoliko osnažili te nesrečne ušive golazni, ki nas je že res Slovencev ni veliko več tu, kar jih je, pa čakajo, da se bo stvar počasi poravnala. Tu in tam naleti človek na starega znanca, ampak bolj poredko-ma. A če se znajdeta dva, si imata povedati veliko — ni čucla, ker tukaj beseda le nekoliko bolj prosto teče. Prav srčno smo se smejali zadnjič, ko je nekdo v Ljubljani bil tako prijazen, da je poslal sem hektografiran »viš« — škofovo poslanico. Smejali smo se, pa z žalostjo v srcu. Z žalostjo zato, ker se morajo ravno pri nas v tako važnem zgodovinskem trenotku najti ljudje, kj nimajo druzega dela in nimajo smisla za druge stvari, kakor za take čenče. Muja je bila zastonj. Taki otroci! O priliki pa še kaj več. Mmu drusive zo stolno lupijo v LMaai, v četrlok, dne 11. februarja 1915. Sodelovali so: gospod Gaston Z u c c o 1 i, i . otesor glasbenega kon-er-vatorija v (orgle , čast. gosp. T e - o d o r p 1. i a .. i c z v n s k y j (tenor) in ; t o . n i p e v ki z b o r. f'etje je vodil: Cč'- . gof pod d r. F r a n č i š e k Kimov« < : n; orglah spremljal: čast. gospod S i a k o P r e m r i. V «'-•• i-rek zvečer sc je zopet vršil konc v iju! ian ki stolnici. Skoraj smo mi -liii. ' i ■ le-o;, v tako neugodnih razim "ah, v dobi svetovne vojske, ko sc bije boj z a ob-oj. kaj takega ne bo jnnrn):'n: k <■•••• če v vojski v.-e živ- ljenje, koliko bolj še življenje umetnikov in umeino: !i. Vendar ugodno na- ključje je pripomoglo, cla se je mogel vršiti koncert, ki glecle programa in tudi izvajanja posameznih programskih točk nikakor ne zaostaja za koncerti minulih par let. Vojska jc stolne-ne koru -neposredno naklonila v sodelovanje dvoje izbornih moči: virtuoza na orglah g. Z u c c o 1 i j a (glej »Slovenec« št, 31., stran 5.) in ljubega pevca, čast. g. Teodora p 1. P a s i c z y n -s k y j a (glej »Slovenec« štev. 33., str. 5). Spored koncerta je bil precej obširen in tudi raznoličen: staroklasična, klasična, moderna glasba. Vse mogoče ni bilo za vse, vendar kdor mnogo prinese, že vsakemu kaj prinese. Oglejmo si podrobneje posamezne točke sporeda. 1. f. S. B a -c h a p r e l u d i j in f u-g a v d - m o 1 u za orgle. Na prvi pogled se bo zdela komu te vrste glasba pusta in dolgočasna; in zares mnogo pustih in dolgočasnih, takozvanilv »šolskih« fug se je že napisalo; tucli Bachu (mojster fuge; pravijo, cla, kar je napisal, je bila fuga) so nekateri to očitali, kar izvira sevecla iz nezadostnega študija in pomanjkanja poglob-ljenja v posamezna dela velikega mojstra. V novejšem času je Rilmann nasprotno dokazal. Glasbeno nekoliko iz-, obraznemu, ki pozna vsaj ustroj fuge,! je nudila pričujoča, kakor tudi nasledil n ja pod točko 5. p r e 1 u d i j j n f u g i'' v - d urn mnogo užitka, k čemur 19,' ne malo pripomoglo ' precizno izvajali nje, ki priča o nedvomno veliki rutini virtuoza v rešitvi tehniških težkoč, kat0 kor tudi o umetnosti in spretnosti iz-o fsr/nnin i. - s i jijnih lopo!. Izvajale! i g O'1 Zuccoli, se je dre -la poglobil v svojo ! nalogo in jo tudi sijajno rešil. Hegi- ' stracija mogoče, da je bila nekoliko preveč nemirna. 2. Trije vokalni komadi za mešani zbor, deloma a cappella, deloma z or-glami. a) Karol Adamičev zbor je zares lepa interpretacija teksta. Na zbor nc stavi prevelikih zahtev in pri izvajanju zelo učinkuje; izvajanje jc bilo uzorno. b) Drugače je z Emil Hochreiter-jevim zborom »Med nami Jezus biva« za mešani zbor z orglami. Skladba je zelo moderna, polna elegance in finega občutka. Skladba stavi zboru težko nalogo in zahteva od poslušalcev izobraženega okusa. Svojo nalogo jc zbor (v prvem delu kratek sopran-soio) poci vodstvom spretnega in energičnega dirigenta častno rešil. Basi se zdi, da so bili ponekod (posebno v drugem delu, proti koncu) nekoliko preveč boječi ali pa prešibki (mogoče vsled bleste-čega tenorja). c) Dr. Kimovčev zbor je prišel do popolne veljave. Prvi del miren, prevzet religijoznega čuvstva, drugi pa bolj živahen, poživljen od lahke tematike in učinkujoče gradacije; konec zopet miren. 3. Dva moderna komada za orgle. Izvajal g. ti. Zuccoli. Isto preciznost in sigurnost v izvajanju. G. izvajatelj je doma na orglah in zna svoj inštrument tudi izrabiti. Nekaterim jo bolj ugajala »Meditacija« (A. Gallicra), nekaterim bolj P. Krau.--e.ja »Consolation«. 4. J. B. Lully: »Inviolata«, zapel čast. g. T. pl. Pasiczynskyj. Skladba je mirna, vendar lepa naredi vtis. Našemu okusu že nekoliko tuja. Občudovali pa smo neizrečeno lepo preunašanje. Skladba in način izvajanja sta bila v kar najtesnejši zvezi. Skladba so uib- ije v zmernih mejah, zato izvajatelj g. T. pl. Pasiczynskyj ni mogel pokazati in razviti popolnoma svojega zares lepega tenorja. V kaki moderni bi bolj briljiral, a tucli v premagovanju sc kaže mojster. b) St. Premrlo v zbor (še nenatis« njen) je zelo lepa himna božja Kraljici. Zbor ga je izvajal z navdušenjem. 5. Fr. pod 1. 6. L. Perosi: Kvrie, Gloria in Ag nus Det i z ,Missa pontificalis II.' za tro-glasni mešani zbor z orglami. Te točke so izmed pevskih menda najbolj ugajale. Tenor ima zelo visoko lego ponekod, menda značilno za hiško glasbo. Najbolj efekten seveda jc bil konec iz »Gloria«. Nekatera mesta zelo ljubka, posebno v »Kyrie« srednji del. v- Koncert sam je bil slovesen zaključek mirovne pobožnosti, vstop brezplačen, radovoljni prispevki namenjeni v prid Rdečemu križu«. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu polno-srevilna. Poleg prevzvišenega knezo-škofa, deželnega predsednika ekscelen-ce barona Selnvarza, grofa Chorynskija etc., zastopnikov raznih glasbenih društev se je tudi p. 11. občinstvo v nino-gobrojnem številu odzvalo vabilu in pokazalo z napetim zasledovanjem posameznih točk zanimanje in smisel za , umevanje t tuli moderne glasbe, kar j znači gotovo velik napredek v glasbenem življenju širših slojev. In namen 'auderne gla lic res niso samo prijetni občutki, ki naj jih ima poslušalec, marveč mnogo bolj in v prvi vrsti izobrazba duha; navdušiti in dvigniti mora, če na fizično, vsaj moralno. Ta namen je smočnji koncert, kakor upamo, koli k o r i o 1 i k o do s e g e 1. zelo mučila. Gospod deželni glavar kranjski je za naš polk že drugič preskrbel gor-ko spodnjo obleko, za kar je moštvo v tem mrazu zelo hvaležno. — Naš črnovoj-niški polk je na bojišču v polni meri rešil svojo čast; to pričajo odlikovanja, ki so bila že doslej podeljena moštvu, a veliko je še predlaganih. Tako je n. pr, naš Anžič dobil srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda in postal 2. t. m. štabni narednik; sam je ujel z enim vojakom sedem Srbov. Pri isti stotniji je , prejel srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda še en četovodja. A kakor rečeno, veliko je še predlaganih v odlikovanje. Polk se je res postavil. A to je i v veliki meri zasluga našega plemenitega l poveljnika podpolkovnika Adolfa Markel pl. Markel, ki je dobil visoko odlikovanje; tega moža bo vsak izmed nas do smrti , ohranil v najlepšem -in najhvaležnejšem spominu. — Pozdrav vsem prijateljem in znancem! — A. R. Ki 27-11. Četovodja piše dne 5. februarja bratu: Danes ti naznanjam veselo novico. Včeraj je bil na naši strani zelo hud boj. Naš oddelek se je še posebej odlikoval. Rusi so nas hoteli naskočiti, ali pri tem so se hudo opekli. Nevedoči kam gredo, so šli kakor za procesijo proti našim strojnim puškam. Pa joj. Na 200—300 korakov so začele bruhati nanje strojne puške morilni ogenj. Povem Ti, da jih je gotovo ena sama puška umorila gotovo tristo. Gotovo je ležalo 500 mrličev na takem prostoru kakor je od Vaše hiše do Zupančičevega zida na Ahacljevi cesti. Imel sem tudi priliko govoriti z ruskimi ujetniki. Veš kaj odgovarjajo: »Dal Gospod kmalu mir! Dal Gospod Bog kmalu mir; ves narod bo propal.« Tudi od 3. in 4. lov. polka so strojne puške zelo učinkovale. To, kar sem pa spredaj pisal, je napravil oddelek poročnika Mohra. Nadporočnik Japelj je pa tudi ravno tako bruhal ogenj na oehoto; pri tem pa še posebej razbil eno baterno artiljerije, ki je ravno vozila po cesti v rojno črto. Torej polk se je izvrstno izkazal. Fantje pravijo: »Ako bi mi prvi dan v vojski to znali, kar sedaj znamo, bi Rusi ne bili zavzeli Galicije.« Seveda smo imeli tudi mi nekaj izgub, ali vendar proti tolikim izgubam kakor jih imajo Rusi, to ni nič. Štejemo tudi vsi trije polki 3., 4. in 27. približno 3000 ujetih Rusov. Še en slučaj. Ravno sedaj pred pol ure sem videl, ko sta prišla dva ranjenca na obvezovališče. Pa^glej! Eden ranjen v roko, eden v nogo'; eden v sivi obleki in počez še oblečen snežni plašč; drugi pa v rujavi suknji in kosmati kučmi. Po' obleki jih že od daleč spoznamo, da je eden Avstrijec drugi pa Rus; pripeljeta se pa pod pazduho kakor dva največja ljubljenca. Polkovni zdravnik ju vidi že od daleč ter jima leti z aparatom nasproti ter jih fotografira. Mogoče bodete videli še slike v kakem časopisu. So pa ujetniki iz zelo različnih krajev. Eden je iz Sibirije, drugi iz Podolja, tretji zopet iz Krima; vse mogoče guberniie naštevajo. To ie oa resnica, da so plašljivi. Sploh vsak jamra, da bo ves narod propadel. Kruh imajo oa zelo slab, suhor je pa tudi tak kakor bi bil tisti njihov »komis« kar na koščke razrezan in posušen. Tobak za svalčice je tudi jako slab, tak je, kakor bi iz solnčnih rož seme razmlel, debel tako kakor so otrobi. Sploh imajo hrano slabšo kakor mi. Ali si poznal nadporočnika Kandrada? Včeraj je padel. Takrat, ko si bil Ti pri našem polku, je bil tudi on v Ljubljani, decembra je postal nadporočnik in zopet je prišel sem. Slaba ruska inlanterija. Neki vojak v svojem pismu staršem opisuje boje v Galiciji pred Božičem, ko so bili Rusi v veliki številni premoči. Kljub temu pa, tako piše, bi bili mi z lahkoto zmagali rusko pehoto, ko bi ne bilo izvrstne ruske artiljerije. Ruska pehota je slaba; po 5 nas je šlo na patrolo, pa smo tolkli po 50 Rusov, Pismo z daliiialiiisMfiogorskG meje. J. P., c, kr. orožniški okrajni stražmoj-ster piše svoji materi dne 28. januarja 1915.: Predraga mati! Vedno, vedno mislim na Vas in ne morem nikoli pozabiti, kako ste me v sobi za kuhinjo jokajoč stisnili k sebi, ko sem se poslavljal. To ima gotovo kak pomen, a kakšnega, sam ne vem. Takrat sem bil tako ginjen, da sem se na skrivnem solzil in dolgo molčal; še-le Janezu sem to pripovedoval, ko sva se peljala skozi leske klance. On se bo tega gotovo še dolgo spominjal. Bog daj, da se tedaj nismo zadnjikrat videli in za vekomaj poslovili. Kako mi gre tukaj in kaj delam, veste iz pisem, ki jih Janezu pišem. Tu sein med Sa]rinj *U'C'! mo'' mc 'ma'° ze'° radi, dasi sem nepopisno strog, a obenem tudi nasproti vsem pravičen. Kjer smo in kamor gremo, so mi zelo zvesti in pozorno pazijo, da bi se mi kaj ne zgodilo. Kadar gremo čez mejo v Črnogoro in sem pri tem prehiter, me vedno svarijo, češ, ne hodite vi tjekaj, gremo mi, da se vam kaj ne pripeti. In če odvrnem, da je pač vseeno, če zadene krogla mene ali koga drugega, pravijo: Ne, to ni vseeno, vi ste naš poveljnik in če izgubimo vas, izgubimo vse. Ja, to so dečki korenjaki, nekateri že priletni, da bi šel z njimi, kamor kdo hoče. Moj oddelek je vstanu več narediti nego nekaj stotnij navadnih vojakov. Pa nas tudi cenijo; ako treba kaj težkega in nevarnega izvesti, pravijo višji častniki: A, tjc pošljemo pa oddelek orožnikov. In mi gremo veselo in se prav nič ne bojimo. Kajti vsi dobro vemo, da je Bog gotovo že v naprej odločil, kje in kako bo kateri umrl, V postelji ali za mizo pri kosilu me smrt ravno tako lahko najde kakor na nevarnem poizvedovalnem polu, mar ne? Čemu tedaj strah. Tu imamo strašno veliko snega in še vedno sneži; mi se vozimo s smučmi kakor velike race po Blejskem jezeru. Ker ga je tudi v Črnigori dovolj, ni izključeno, da gremo te dni enkrat pogledat te nehvalež-neže. Ja, draga in ljuba mati, če bi me Vi videli, kje sem že vse lazil, odkar sem v vojni: po hribih in skalovju, ponoči in podnevi, ob lepem in slabem vremenu, vedno v bližini sovražnika, gotovo bi rekli: »No, saj je bil vedno neumen in preveč koraj-žen.« In prav bi imeli; toda danes smo vsi dolžni darovati domovini vse svoje sposobnosti in moči, pa naj nas to tudi stane življenje. Zato Vas, ljuba in draga mati, še enkrat prosim, nikar ne žalujte, da imate svoje zdrave in korajžne sinove v vojni, to je Vam in nam v čast. — Sprejmite najlepše pozdrave od Vašega sina, ki Vaših dobrot in milosti nikdar pozabil ne bo! Vaš Jože. PriCa nesrečne bralove snirll Jožef Les, vojak 87. pešpolka, doma v Stolcvniku pri Rajhenburgu, piše s srbskega bojišča svojim domačim dne 21. januarja: Ljuba mati in bratec! Nahajam se celi čas vojske na južnem bojišču in dan za dnem sem videl strašne prizore. Ali roka božja me je dosedaj obvarovala. Angel varih me je spremljal v vseh bojih in me čuval. O, da bi že skoraj Bog dal konec te strašne vojske! Ker ne vem, kaj mi je Bog odločil, pošiljam Vam sliko iz vojnega kraja, da jo boste imeli za spomin od sina Jožefa. Ne vem sicer, če bi me sedaj spoznali, ker sem se zelo izpremenil. Britev sem pa zgubil, ko sem za Srbom »štur-mal«. Ljuba mati! Videl sem strašne prizore ali najstrašnejši je bil, ko sem opazoval, kako je moj brat Ivan tri korake od mene zadet od krogle se zgrudil na tla. Nemila smrt ga je pobrala izpred mojih oči. Zapustil je ženo z otročiči. Prosim Vas, pišite mi, če veste kaj o mojem mlajšem bratu, ali je živ, ali je mrtev, ali ujet. Še enkrat Vas lepo prosim, spominjajte se me večkrat v molitvi, da bi ljubi Bog dal in Marija, da bi se še enkrat vsi skupaj zdravi videli na tem svetu. Takrat, ljuba moja mati, sestre in bratje, bo moje največje veselje. Veselje moje bi bilo, ako bi našel tudi vse sosede tako zdrave, kakor sem jih zapustil. Upam v Marijo in sv. Jožefa, da mi bosta izprosila od Boga, da me še usoda pripelje nazaj. Vam, draga mamica, in vsem drugim nebroj iskrenih pozdravov! Kako se m bejiffl vesele »Slovenca". Ravno sem sedel po težkem dnevnem naporu ves prezebel (tukaj imamo mrzlo zimo) v ruski prazni hiši pri topli peči in mislil na dom in svojce. V tem pride desetnik, me pokliče po imenu in mi izročil »Slovenca«. Ne morem povedati, kako sem bil vesel, cla sem mogel brati novice iz domače dežele. Zdelo se mi je, da sem doma, ves srečen sem bil. List sem prebral od prve do zadnje vrstice. Prosim, pošljite mi ga še. Z iiogom! I. D. 5. dragonski polk. — Dragi prijatelj! Kako sem bil vesel, ko sem po tolikem času dobil slovenski časnik v roke. Ti si ne moreš misliti, kako si želi vojak, daleč od prijateljev in svojih domačih, izvedeti, ka je novega v domovini. S časnikom nisi ustregel samo meni, ampak vsem mojim tovarišem Slovcncem, katerim sem ga dal, da so ga brali. Ko bi naši ljudje doma vedeli, kako nam ustreže-jo s slovenskimi časopisi, bi nam jih gotovo večkrat poslali. Še enkrat prav lopa hvala! Z Bogom! Na veselo svidenje se veseli Fr. K—n, 27. domobranski pešpolk, vojna pošta 73. — Kakor je videti že iz teh dveh pisem, napravimo našim vrlim slovenskim fantom in možem na bojišču nenavadno veselje in radost, če jim pošljemo časnike, da izvedo vendar kaj novega z doma. Naro- čite jim »Slovenca«, ali pa vsaj enkrat na teden jim ga kupite in pošljite, nc bo vam žal tistih vinarjev, ko jim napravite toliko veselje. Poštnina je tako malenkostna, cla ne pride v poštev. Našim vojakom pa, ki trpe in se dolgočasijo po bolnišnicah v tujini, pošiljamo časnike sploh poštnine prosto. Zaiji pozdrav iz daljniii daljav. Ko se je vnela sedanja vojna, je moral tudi Ljubljančan France Pilko z drugimi slovenskimi fanti in možmi vred na severne bojne poljane. Poslovil se je od žalostne in bolehne žene in drobne dece pa odšel. Izprva je pisal par pisem ženi, kje je in kako se mu godi, potem pa ni bilo ne duha ne sluha o njem, kakor bi bil našel smrt sredi srditih bojev. Ali France Pilko ni padel na bojišču, ampak zgodilo se je ž njim kakor s tem in onim Slovencem: Rusi so ga ujeli in odvedli s seboj v ujetništvo. Če piše in pripoveduje ta ali oni Slovenec, da ni bilo vožnje v rusko ujetništvo ne konca, ne kraja, kaj bi šele rekel France Pilko, ki se ni vozil samo preko vse evrop- Novi davki Novi davki niso nikdar popularni in tem ne-ljubši, čim bolj zadenejo široke in revne mase. Poleg drugih vabljivih načel je pri davkih vendar predvsem potrebna davčna pravičnost. Ravno vojni čas pa je tak, da nudi ugodno priliko za pravično davčno politiko. Široke mase plačajo največ davkov v krvi, redki bogatini naj bi ga plačali v denarju. V naši državi že celo vrsto let pripravljajo »veliki« in »mali« finančni načrt. Parlament teh finančnih predlog ni rešil, sedaj pa jih bo vlada s cesarskimi naredbami. Davčne načrte vlade je pretresala tudi kontrolna komisija državnih dolgov in ob tej priliki zvemo, kako se bodo te davčne reforme izvršile. Predvsem se misli povišati poštne in druge pristojbine, to je predvsem koleke. Ravnotako se poviša davek na vozne karte, odpravi se 15-odstotni popust pri zemljiškem davku. Tem zvišanjem bo sledil davek na užigalice in davek na dedščine in daritve. Sicer ni znano, kako visoko misli vlada priviti davčni vijak, vendar to je gotovo, da je opustila misel vinskega davka in da so nameravani davki le mali del novih bremen, ki so in bodo naravna posledica vojne. za Pri ministrstvu za notranje zadeve se je vršila enketa o uporabi beguncev za poljska dela. Na razpolago je kakih 14.000 sezonskih delavcev, ki so sicer šli vsako leto v gotovem času na veleposetva na Nemškem, Češkem in Nižjeavstrijskem in ki so sedaj zbrani v raznih koncentracijskih taborih. Dobe se le proti gotovim pogodbam in delodajalec prevzame pogodbene obveznosti. Kranjsko je zastopal d r. Lampe, ki je naglašal, da pri nas niso begunci v koncentracijskih taborih, kakor drugod, ampak razdeljeni po občinah. Imamo jih do 5000, od katerih je pa mnogo obrtnikov in družin drugih stanov. Za poljsko delo bo sposobnih kakih 600, večinoma žensk. Za Kranjsko, ki bi spomladi trpela silno vsled pomanjkanja vprežne živine in delavskih moči na poljih, je treba, da se tisti begunci, ki so tu, pritegnejo k poljskemu delu. Zastopnik poljedelskega ministrstva je obljubil, da se to sprejme v novo naredbo, ki v kratkem izide. Župani bodo tedaj imeli moč, da bodo take osebe ob času nujnega dela, tudi prisilili k delu na polju. Iz Kranjskega bo v kratkem čez poldrugi tisoč beguncev odposlanih v veliko koncentracijsko taborišče, ki se gradi v Gmlindu. Kdor si želi obdržati od tu bi-vajočih beguncev kako delavsko moč, naj se torej pogodi že zdaj, preden ga odpeljejo. Veliki posestniki se naj obrnejo potem do koncentracijskih taborišč v Gmiindu, v Lipnici na Štajerskem in v Wolfr.bergu. Od tam vzameta okoli 10.000 dclavcev samo Češka in Nižja Avstrija. Za ostale sc pa jako zanima Nemčija, ki bi najrajše vse pobrala. Priglasi se naj pošljejo na deželno delavsko posredovalnico pri deželnem odboru v Ljubljani. Dodatno k temu poročilu omenjamo še, da je dr. Lampe tudi omenil vprašanja vojnih ujetnikov, ki bi se porabili za poljska dela in za zgradbe javnih korporacij. Odgovorilo se je, da loži zadeva pri vojnem ministrstvu, ki se še: ni odločilo v tem oziru. ske Rusije, ampak tudi preko vse Sibirije v mesto Habarovsk, ki leži na reki Amur-ju ob mandžurijski meji tik Tihega oceana. Kolikor je nam znano, je videl Fr. Pilko največ sveta izmed vseh Slovencev, kar jih je v ruskem ujetništvu. On bo vedel povedati, kaj je neizmerna ruska država. Če se naši Amerikanci peljejo preko Av« strije in Nemčije, preko Atlantskega oceana v New York in od tam naprej čez vso Severno Ameriko v San Francisco, pa še niso tako daleč od svoje domovine, kakor on. Prevozil se je šestino vse naše kopne zemlje. In vso to daljavo je prehodilo tudi pismo, ki je prišlo te dni v Ljubljano. V re« čenem pismu piše Pilko: Predraga soproga! Tu ti pošiljam naslov, da boš vedela, kje sem. Piši mi vse natanko, ker od 7. avgusta nimam nobenega sporočila od Tebe. Vse skupaj prisrčno pozdravlja in poljublja Tvoj France. Z Bogom! — Ali žena ni brala pisma in pozdrava iz daljne daljave, zakaj žena je že v grobu. — Obvdovela Betty Kos, om. Pilko, je imela gostilno »Pri levu« na Mar. Ter. cesti v Ljubljani. Pismo je datirano z dne 9. grudna 1914 in je hodilo v Ljubljano domalega dva meseca. Omejitve glede na odvetništvo. C. kr. korespondenčni urad poroča«. Od leta do leta se vedno bolj prenapol-njuje odvetniški stan in se je v nekaterih okrožjih že tako pomnožil, da postajajo posledice nevarne ugledu stanu, koristim pravosodja in prebivalstvu, ki išče pravice. Vojno stanje je približalo nevarnost, da se s hipnim skokom pomnoži število odvetnikov v okrožju dunajskega višjega deželnega sodišča, ker se priseljujejo zunanji odvetniki. Veliko odvetnikov, ki so zaradi vojnih dogodkov zapustili svoje bivališče, je naznanilo, da se preselijo na Dunaj ali v kak drug sodnijski kraj v okrožju dunajskega višjega sodišča. Če se tako nenadoma pomnoži število odvetnikov v omenjenem okrožju, bi bilo to v sedanjih razmerah naravnost nevarno, ker je vojno stanje pridobitno možnost odvetništva izdatno znižalo. Vlada je zato sklenila, da nastopi z obrambnimi sredstvi. Danes (13. t. m.) se je razglasila cesarska odredba, ki pooblašča pravosodnega ministra, da lahko zapre začasno kako višje deželnosodno okrožje dohodu odvetnikov iz drugih okrožij. Da se prepreči izogib prepovedi, lahko pravosodni minister ukaže, da se smejo v okrožju kakega višjega deželnega sodišča v odvetniški seznam vpisati le taki odvetniški kandidati, ki so v dotičnem okrožju višjega deželnega sodišča določeno najkrajšo dobo poslovali. Okrožna enota in ne okrožje kake odvetniške zbornice se je zato prevzela, da se deloma omili dalekosežnost omejitve. Odvetnikom in kandidatom, ki so nastanjeni v okrožju kakega višjega deželnega sodišča, se ne zagotovi le prosta preselitev izven in v okrožju lastne odvetniške zbornice, marveč v celem okrožju višjega deželnega sodišča. Istočasno se je objavil odlok pravosodnega ministra, ki odreja začasno zatvoritev v okrožju dunajskega višjega deželnega sodišča in zahteva, da morajo biti odvetniški kandidati vpisani vsaj dve leti v seznamu odvetniških kandidatov odvetniških zbornic na Dunaju, v Lincu ali v Solnogradu, če hočejo, da se kot odvetniki vpišejo v odvetniški seznam ene teh zbornic. Dunajski žunon o gospodarskem položaju Dunaj, 13, februarja. V posebnih iz-vestjih, ki jih izdaja dunajski župan dr. WeiBkirchner, stoji: Nemška država in Avstro-Ogrska stojita v neomajni obrambni moči na vse strani proti sovražniku, v čegar deželo ste z orožjem globoko prodrli. Gospodarsko pa nismo mi med vojno nič več trpeli kakor naši nasprotniki in nevtralni. Kot znamenje na to navajamo dejstvo, da so hranilne vloge 1585 milijonov padle le na 1536 milijonov, torej samo za 27 milijonov, in da je denarno stanje dunajskih bank, četudi se je na vojno posojilo vplačalo že 80 do 100, slejko-prej tekoče. Tudi trajno dobri davčni dohodki so ugodno znamenje. V decembru so bili dohodki dunajskih mestnih davčnih uradov za 5 milijonov kron, davčni dohodki celega leta 1914. za 21 milijonov kron višji kot v prejšnjem letu. Preskrba Dunaja z živili je bila tudi v januarja 1915 v splošnem zadostna, akoravno so se posamezne potrebščine podražile. Samo preskrba moke se še vedno ni izboljšala, kajti razmerje dunajskih maksimalnih cen napram onim v drugih kronovinah in v ogrskih ko-mitatih onemogočuje reelno trgovino skoro popolnoma. Dunajska občina je zato zagotovila velike množine koruze za potrebščine ^ dunajskega prebivalstva. Mesa na Dunaju tudi v januarju ni primanjkovalo. Preskrba s premogom je bila popolnoma zadostna. Naročajte »Slovenca". Preskrba z žilom in moko. Ogrska je pričela že pred tedni z re-kviriranjem žita. Kake uspehe je imela, danes ni še znano. Avstrijska vlada je imela zadnje dni več ur trajajoče seje z ogrsko vlado v Budimpešti, Vsebina teh sej je bilo vprašanje, koliko in kako oddati ogrske pridelke naši državni polovici. Ministrske konference so sedaj končane in vprašanje glede preskrbe vsaj principijelno rešeno. Edino, kar se danes ve s precejšnjo gotovostjo, je, da bodo skupne zaloge obeh državnih polovic pri štedljivi rabi in uporabi vseh žitnih surogatov kakor ječmen, koruza, krompir itd. zadostovale do nove žetve. Koliko žita in moke bode oddala Ogrska nam, je odvisno od zalog žita v Avstriji. Meseca oktobra že je vlada poizvedovala po stanju žitnih zalog v Avstriji. To inventariziranje pa je bilo žal nepopolno. Z največjo gotovostjo se danes že lahko sklepa, da bode centralna vlada odredila novo inventariziranje zalog, in sicer z največjo natančnostjo in strogostjo. Skoro gotovo bode vlada zagrozila, da zapadejo vse zaloge, katere bi posamezniki prikriti hoteli, brezplačno državi v last in bi čakala dotičnika poleg tega še občutna denarna in zaporna kazen. Neprijetno, a pri današnjih razmerah umljivo. Da bodo prišle tako na dan zaloge privatnikov, ki so si zasigurali velike zaloge, je gotovo, gotovo pa tudi, da bode vlada odločila, koliko sme posameznik zase hraniti. Kadar bode inventariziranje obeh državnih polovic končano, tedaj šele bode mogoče sklepati, koliko naj Ogrska Avstriji žita odda. Ako bode žito posameznikom zaplenjeno, danes še ne vemo, skoro gotovo pa bode prosta prodaja žita in moke ustavljena, ali pa, če se bode smelo prodajati, bode navesti novega lastnika. Tako bode mogoče vedno imeti evidenco, kdo je lastnik zalog in bode prikrivanje ali zatajenje zalog onemogočeno. Ko bodo zaloge znane, potem šele bode mogoče rešiti vprašanje, koliko žita odstopi ogrska vlada avstrijski vladi. Kako bode odredila vlada razdelitev rekviriranega žita, oziroma ali bode Ogrska odala mesto žita že izgotovljeno moko, o tem še ni nič gotovega sklenjenega. VojaSKe zadeve. V priznanje hrabrega, požrtvovalnega in uspešnega obnašanja pred sovražnikom so bili odlikovani z redom železne krone 3, vrste z vojno dekoracijo: Pred sovražnikom padli polkovnik Evgen Brunswick pl. Korompa, bivši poveljnik 44. polj. top. brigade, znan izza dolgoletnega službovanja v Ljubljani; pred sovražnikom padli major Julij Tambornino 16. in stotnik Jos. Ranzinger 29. p, p. — Z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo: Major Rudolf Passy; stotnika Vilko Schon-hofer in Gustav Traun 47.; pri železniški nezgodi v Liittichu ponesrečeni stotnik Ferdinand Ammann 8. trd. top. bataljona; nadporočnik v. r. teh. dr. Norbert Assam 7. p. p.; nadporočnik Miroslav Rachai in poročnik v r. Tone Klinger, oba 7. in nadporočnik Maks Schober 9. polj. lov. bat. — Signum laudis so si priborili: Poročnika v r, France^ Hummler in France Zauner 47.; stotnik Štefan Tunner in poročnik v r. dr. iur, Rihard Hornung 7.; poročnik v r, France Matschnig 47. p. p. prideljen 4. d. p. p. ter nadporočnik Vilko Grazzer nad-števen v 17, pešpolku pri 6. hus. polku, V »Slovencu« št, 31 z dne 9. t. m. — »Vojaške zadeve« — sta se urinila dva stavčeva pogreška: Poročnik v r. Osvald Zestel naj se pravilno zove: Zettel. Nadporočnik pl. Lukanc se ne zove Milan, ampak Mihael in je sin polkovnika pl. Lu-kanca, čigar trije sinovi se nahajajo na bojiščih kot častniki, dva izmed teh sta bila že odlikovana za hrabro in odlično obnašanje pred sovražnikom. Dež ie sneg — naraslo vodovie -mrlev proM Takega februarja že ne kmalu kakor fetošnji. Skoraj že cel teden pri nas dežuje, drugod pa sneži. Posebno zadnje tri dni lije noč in dan. To čudno vreme je povzročilo vse polno zmed. Vodovje je na-rastlo in že se pričenjajo povodnji, kjer jih pa še ni, pa stoje vode prav do vrha bregov. Pri izlivu Gradašice v Ljubljanico so odprli zatvornice. Voda pa še narašča in je nižji del Barja že pod vodo. Tako na-rastle Ljubljanice že dolgo ni bilo. Zaradi narastle vode, ki je pri Črnučah pokvarila železniško progo, se je moral včerajšnji popoldanska kamniški vlak vrniti nazaj v Ljubljano in je tu železniški promet sploh ustavljen. Nekateri pasažiiji so izstopili in šli peš domov, drugi so se povrnili v Ljubljano. Pri Trzinu je tudi vodovje razdrlo železniški tir. Vozovi iz Domžal včeraj in danes niso mogli v Ljubljano, ker je tudi cesta poplavljena. Kakor pri nas dež, tako po Gorenjskem dela zmede sneg, Včeraj n. pr. od Gorice do Jesenic in od tu do Trbiža zaradi nagloma zapadlega ^nfcga, ki ga je do poldrug metra visoko, ni vozil noben vlak in tudi danes jc tako. Še hqjše je pa v višjih alpskih deželah. Temperatura je pa zelo različna. Danes zjutraj n. pr. je v Kranju snežilo, od Škofje Idke dalje je deževalo. Z višjih hribov drče Velikanske lavine, ki bržkone ne bodo'brez zlih posledic. Zmede zaradi vremena so prav povsod, samo da so različne, idrijske novice. Vojnopomožno delo ima v Idriji svoj sedež v podružnici Rdečega križa. Načelnik je že enajsto leto msgr. dekan Mihael Arko, ki je skrbel, da tudi v letih, ko se nismo bali vojske, ni prenehala podružnica delovati. Do konca januarja t. 1. je zbrala denarja 2665 K 20 h, Naloženega je bilo namreč 717 K 36 h, redni člani so plačali letnega zneska 134 K, ob pričetku vojske so znašale zbirke 1520 K 23 h, cerkvene zbirke vsako zadnjo nedeljo v mesecu so prinesle pa 293 K 61 h. Za naše razmere pač lepi prispevki. Krščansko gospodarsko društvo je izdalo računski zaključek za 16. upravno leto 1914. Koncem leta je bilo 531 zadružnikov s 539 deleži. Prejemkov je bilo 142.989 K 50 h, izdatkov 138.346 K 40 h, denarnega prometa torej 281.335 K 90 h! Iz bilance je razvidno, da nima drugih pa-siv, kot deleže v znesku 14,485 K in rezervnega zaklada 21.348 K 10 h, dolgov na nezadružnike torej nobenih, kakor nam aktiva kažejo, da zadružniki redno vse plačujejo, vsled Česar tudi zadruga ni imela koncem leta samo vsega blaga v zalogi v vrednosti 31.605 K 93 h plačanega, ampak še celo naloženega denarja čez 6600 kron, v gotovini pa 4643 K 10 h. Čistega dobička se je prigospodarilo 7434 K 65 h. Ker se je nekaj blaga oddajalo brez divi-dendnih znamk, bo mogoče letos predlagati na občnem zboru 7odstotno dividendo na oddane znamke. Vkljub temu bo rezervni zaklad zrastel na 21.854 K 43 h. Kot božično darilo za vojake je zadruga darovala 10 K, Rdečemu križu pa je dala gorke obleke v vrednosti 127 K. Občni zbor bo v nedeljo, 21. februarja, popoldne ob štirih v verandi Didičevega hotela. Ljudska hranilnica in posojilnica je tudi dovršila račune za preteklo leto 1914., ki je bilo radi vojske precejšnja poizkušnja za denarne zavode. Naša »Ljudska« jo je dobro prestala. Članov je imela koncem leta 282 z ravno toliko deleži, ki znašajo 564 K. Hranilnih vlog je bilo 102.342 K 50 h, kapitalizovanc obresti 24.184 K 18 h, vzdignjene hranilne vloge pa so znašale 124.273 K 52 h, tako da so se vloge vendar za dobrih 2000 K zvišale in znašajo 558.647 K 65 h. Posojila pa so se znižala, ker se je dalo posojil 60.629 K 69 h, vrnilo pa 83.595 K 53 h, Koncem leta je bilo posojil še za 457.370 K 71 h. Rezervni zaklad se bo tudi letos pomnožil, ker je čisti dobiček tudi čeden. Občni zbor bo v nedeljo, 14. marca, v pisarni krščanskega gospodarskega društva, kjer uraduje hranilnica. Naše čete u Ijaitih bojih Velik nemški uspeh o uzho AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Nadaljevanje bojev v Karpatih. — Napredovanje v Bukovini, — Naše čete dosegle črto Sereth. Dunaj, 12. februarja. Uradno se poroča: Položaj na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen. Boji na karpatski fronti povsod še tra-jajda se jutraj-šnja prireditev vsled prav nenadno nastalih in popolnoma nepričakovanih ovir ža-libog ne more vršiti. S tem )preklicuje odbor vabila. v ' lj Gospod vitez Pogačnik, stotnik 27. črnovojniškega polka, ordonahčni častnik nadvojvode Evgena, je začasno poslan v službovanje v Ljubljano. lj Pouk za deklice šentjakobske šole, ki je bil od 5. februarja 1915 prekinjen, se zopet prične v sredo, dne 17. februarja 1915. Poučevalo se bo v notranji uršulinski šoli, Poučevani bodo štirje višji razredi v osmih oddelkih po trikrat na teden, namreč ob ponedeljkih, sredah in petkih vselej od ene do petih popoldne. — Deklice omenjenih razredov se zberejo v sredo 17. t. m. ob tri četrt na eno v uršulinski cerkvi ter odidejo pod vodstvom svojih učiteljic v od-kazane učilnice, Čč. župnijski uradi ljubljanski naj blagovole oznaniti to izpremem-bo tudi v cerkvi. lj Novi ranjeni in bolni vojaki v Ljubljani. Včeraj opoldne je došlo v Ljubljano zopet 338 ranjeih in bolnih vojakov, poleg teh tudi šest častnikov. Večinoma so bili lahko ranjeni in bolni, med njimi sta bila samo dva težko ranjena. Na kolodvoru so ranjence pričakovali za vlado gosp. dvorni svetnik dr. Zupane, vojaški zdravnik dr. Herzmann in za »Rdeči križ« transportni voditelj g. Anton Jagodic in za reševalno društvo g. Turk. Ranjenci so bili hitro odposlani deloma na vozeh, deloma peš v novo infanterijsko vojašnico. Gasilno in reševalno društvo je tudi to pot s svojo preciznostjo storilo svoje dolžnost. lj Računski podčastnik top, polka št, 7 Jakob Mlekuš umrl. Umrl je v četrtek zvečer v Celovcu računski podčastnik ljubljanskega top. polka št. 7 v Celovcu, gospod Jakob Mlekuš. Z njim je izgubil polk po celih alpskih deželah znanega in priljubljenega moža, tovariši dobrega, delavnega ter krepostnega kolega in cesar, oziroma domovina enega najvztrajnejših in najpridnejših podčastnikov. Kdo izmed fantov, ki so služili pri polku, bi ne poznal starega »Jakata«, vse ga je^ poznalo, vse ga je ljubilo kakor očeta. Saj jim je pa res tudi bil kot pravi oče. Rodom je bil g. Mlekuš Čeh, doma pri Budjevicah. Usoda ga je zanesla kot čvrstega mladeniča v Ljubljano, kjer je ostal kot vojak 20 dolgih let. Tu se je pred enajstimi leti poročil in dobil družico iz znane Zabukov-čeve rodbine. Srečnejšega zakona bi si človek kmalu-misliti ne mogel: priden mož, zvesta in prijazna ženica — in poleg dvoje zalih in pridnih fantkov. Res srečen zakon! Ako bi ne bila izbruhnila vojna, bi bil Mlekuš v kratkem poslal vojaški uradnik! Sedaj je pa moral zapustiti ljubljeno družino v najlepši moški dobi. Družini odkrilo sožalje ob nenadomestni izgubi, pokojniku pa naj sveti večna luč! lj Imenovanje. C. kr. vojno ministrstvo je c. kr. vojnega akcesista Stanislava Adlerja imenovalo za c. in kr. vojnega oficijala, ne pa za oficijanta, kakor je napravil tiskarski škrat. lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši v ponedeljek, dne 15. februarja, ob 6. uri zvečer v predavalnici duželnega muzeja. (Vhod z Bleivveisove ceste.) Vabimo vse p. n. ude k najštevilnejši udeležbi. lj Iz ruskega ujetništva so se oglasili. Matija Jordan, bivši domobranec, je pisal materi, bivajoči v Ljubljani, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v Moskvi. — Janko Ložar je sporočil, da je živ in zdrav v mescu Barnaulu v Sibiriji. Pismo, datirano 25. decembra 1914, je prišlo dne 7. februarja 1915 v roke sestri Josipini orno-ženi Klemene, Trnovski pristan 5 v Ljubljani. — Iz Barnaula se je oglasil tudi Franc Lavrič. Pisal je sestri Ani Lavrič, bivajoči na Sv. Petra cesti št. 14 v Ljubljani, ki se je pisma jako razveselila. — Iz Moskve je pisal, da je še med živimi, Franc Praprotnik. Helena Praprolr.ik, Po-gačarjev trg št. 3 v Ljubljani, ni dobila dva dolga meseca nobenega glasu od Franceta. Zato je bila vsa vesela, da sc bosta še videla. Iz Moskve se je tudi cglasil France Juvan, ki je pisal: Od 30. decembra 1914 sem ruski ujetnik. Ni mi hudega, na popotovanju sem pa še zmeraj. Tudi po ruskem so lepa mesta, pa ne za ujetnike. — Pismo je datirano z dne 3. prosinca 1915 in je prišlo te dni prijatelju v roke. — Iz Kijeva je pisal Valentin Balantič, da so Rusi ranjenega ujeli in odvedli v ujetništvo. — Iz Moskve je pisal svojcem, cla jci še živ, France Mrhar iz Vižmarjev. — V Barnaulu z drugimi Slovenci vred se nahaja tudi France Krese, kakor je pisal svoji ženi Mariji Krese, stanujoči na Poljanski cesti št. 60 v Ljubljani. — Iz ruskega ujetništva se je nadalje oglasil tudi Jožef Čebulj, bivši pisar pri ljubljanskem odvetniku dr. Rav-niharju. — Tako se oglašajo iz ujetništva dan na dan novi ujetniki, in vstal bo od mrtvih še mnogi Slovenec, za katerega so sedaj svojci šc v takih skrbeh in žalosti. lj Za odpravljanje smeti je v mestnem proračunu svota 13.000 K, lj Ponesrečen »Titanic II.« Usoda ladje »Titanic« je znana. Enaka je zadela sedaj pri narasli Ljubljaniti tudi last našega krakovskega čolnarja na »Jegu«. Tudi ta si je nabavil čoln, da prevaža čez Ljubljanico ljudi, ter ga krstil s »Titanic II.« Tudi tega je sedaj zaneslo k zatvor-nicam ter ga docela pokvarilo. Čoln visi poln vode pri zatvornicah, streha pa se je nagnik in kaže svoja rebra kakor okost- njak. ( , lj Nekaterim trgovcem z žitom je vlada zaplenila zaloge moke. lj Opozarjamo na današnji oglas g. Julije Albert, ki je prevzela znano restavracijo pri »Lipi« v Židovski ulici. lj Semenj, V sredo so prignali na semenj 44 glav živine in sicer: 35 volov, 8 krav in 1 tele. Vojaški iaboralorii zleiei v zrak. Stockholm, 12. februarja. Včeraj popoldne je zletel v zrak vojaški laboratorij v Djursagarden, kjer se nahajajo velike množine streljiva. Ubitih je bilo 7, 2 osebi sta nevarno ranjeni. Razna poročilo. VELIKOPOTEZNA DRŽAVNA INVESTICIJSKA AKCIJA. Dunaj, 13. februarja. »Fremdenblatt« napoveduje, da se vlada pesvetuje o velikopotezni investicijski akciji. Izvesti nameravajo več nameravanih in tudi novih načrtov da podpro tudi tisto industrijo, ki ni zaposlena z delom vojaških dobav. POVIŠANE CENE PIVU V NEMČIJI. Berlin, 13- februarja. (Kor. ur.) S 17. februarjem se povišajo cene pivu za 2 fc-niga pri litru. PLAZ PODSUL VELIKO DELAVCEV. Cuneo, 13. februarja (K. u.) Pri Mesce je poasul snežni plaz lopo, v kateri so bili nastanjeni delavci, ki so gradili električno centralo. Dozdaj so izkopali izpod snega 15 mrličev. j- Ime najmlajšega nadvojvode. Pred dvema dnevoma je bil krščen sin prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa in nadvojvodinje Citc ter je dobil pri krstu ime: Robert, Karel, Ludovik, Maks, Mihael, Marija, Anton, Franc, Ferdinand, Josip, Oton, Hubert, Jurij, Pij, Ivan in Marko d' Aviano. Glavno ime Robert je dobil po svojem starem očetu, očetu svoje matere vojvodi Robertu Parmskemu. -f Vpokojen je trajno na lastno prošnjo c. kr. deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Frančišek Leveč. Ob tej priliki mu je izrazil naučni minister za njegovo večletno delovanje v šolski nadzor-niški službi popolno priznanje. -f Bolezen kardinala Pilila. Stanje dunajskega nadškofa kardinala dr. Piffla se je zboljšalo. -+- Na »Slovensko Stražo« tudi v teh težkih časih rodoljubi nikar ne pozabite, da ne bode popolnoma opešalo njeno delovanje. -j- Odlikovani domačin. Stotnik 29. pešpolka Jožef Ranzinger, rojen v Kočevju, je bil odlikovan za hrabrost z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Bil je dvakrat ranjen in se zdaj zopet vojskuje v Karpatih. -j- Odlikovanje. Z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je bil odlikovan za svoje hrabro vedenje pred sovražnikom g. stotnik Adolf Jeršino-vec, poveljnik kolesarske stotnije. _Tvrdka Zaje & Horn v plačilnih tež- kočah. Tukajšnja stavbena tvrdka Zaje in Horn je naznanila sodišču svojo pasivnost in zaprosila za poravnavno postopanje v smislu novega zakona. Med upniki se nahaja ljubljanska »Ljudska posojilnica« za 383.262 K, od katerih je 100.000 K intabu-liranih, ostanek je pa pokrit po dobrih poroštvih in po odstopu zaslužkov tvrdke pri raznih zgradbah na Kranjskem in Primorskem. To navajamo radi tega, ker so razni ljudje raznesli trapaste govorice o »velikanski izgubi« od dežele kranjske ga-rantiranega zavoda pri tej tvrdki. Vsakdo se sedaj lahko sam prepiča, koliko je dati na take neumne govorice, ki se samo razširjajo, da bi se ljudje razburjali in oškodovali. — Vojaki rekonvalescentje — dile-tantje. Z Viča poročajo: Jutri (nedeljo) t. j. 14. februarja ob 4. uri popoldne bodo v tukajšnjem društvenem domu vojaki rekon-valescenti 97. pešpolka vprizorij|j dve burki enodejanki, in sicer: »Usodepolna brzojavka« in »Dva gluha«, — Čisti dobiček se bo podaril za tukajšnje vojake rckonvale-scente. Nastop — vojakov diletantov— ki so že okusili grozote vojske na lastnem telesu, ter blagi namen, za katerega se bo čisti dobiček porabil, je gotovo najboljša reklama, da se bo občinstvo polnoštcvilno odzvalo povabilu in da se bo kljub resnobnemu času, v katerem živimo razvedrilo in nedolžno iz srca nasmejalo, — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina navadna. — Nevarno je obolel na pljučnici višji državni pravdnik v Gorici gosp. Andrej Jeglič. — Hotel »Siidbahn« v Gorici ni pro« dan. Poročali smo, da je bivši hotel »Siidbahn« v Gorici kupil neki Hrvat z Reke. V listih se je navedla tudi že kupna cena. Kakor pa smo izvedeli, sc je baje kupčija razdrla že pretekli teden. — Umrl je vsled bolezni, ki jo je dobil na severnem bojišču g. .1 v a n Golob, c. kr. štabni narednik pri 20. lovskem bataljonu v Krminu, doma iz Šmarje te pri Ljubljani. — Namestu »Soče« je včeraj pričela v Gorici izdajati neka posebna družba »Primorca«. _Umrl je član gosposke zbornice dr. Ignacij grof A 11 e m s, star 71 let. — Obtožen je, kakor poroča »Hrv. Misao« bivši župan v Šibeniku dr. Krstelj zaradi zlorabe uradne oblasti pri volilnih listinah ter sc bo moral zaraditega dne 23, t. m. zagovarjati pred sodiščem v Šibeniku. — Iz Tržiča. Damski odbor je odposlal mnogo božičnih daril vojakom v vrednosti 1100 K. Izrazil je željo, naj bi dobili la darila vojaki 17. in 27. domačega pešpolka. Darila so prišla v prave roke. Mnogo zahvalnih dopisnic je prejel odbor in posamezne članice odbora. Poveljništvo 17. polka omenja v zahvalni dopisnici, da se kljub mnogim naporom naši kranjski fantje vrlo drže. Isiotako izražajo^ zahvalo častniki in moštvo deželnobrambovskega polka št. 27, ljub. 3. komp., in pravijo, da so jim ta darila napravila mnogo veselja. Umrl je 10, februarja na jetiki strojarski mojster in posestnik Ivan R u p -n i k, — Zadnje delo na bojišču padlega umetnika in kiparja Pauiina iz Radovljice je krasen kip sv. Jožefa, ki je bil razstavljen na radovljiški razstavi. Kip jc naročil g. kaplan Čadež za novi društveni Dom v Tržiču. Te dni so ga postavili na svoje inc-sto. Lep spomin na umetnika-junaka. — Tovariš alkohol? (Kamerad Alko kol?) Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki jo je spisal graški vojaški poveljnik pod-maršal pl. Mattanovich. Pisatelj temeljito, a ne znanstveno-suhoparno, marveč živo in šegavo razpravlja o vprašanju, da-li in v koliki meri more biti alkohol častniku dober tovariš in prijatelj v njegovem vojaškem poklicu. Na podlagi _ bogate vojaške izkušnje ter znanosti in literature prihaja pl. Mattanovich do zaključka, da je alkohol le previdno uživati in da more biti vojaku le v posameznih, izjemnih slučajih koristen. Knjižica je namenjena predvsem častnikom, a jo bodo s pridom brali tudi zdravniki, učitelji in starši. Čisti dobiček je namenjen v vojaške dobrodelne svrhe, — Goriški »Gazzeitino Popolare« je prenehal izhajati; pravijo, da le za nekaj časa, ker je urednik Kerešovani bolan. — Podružnica »Rdečega križa« v Št. Fetru na Krasu priredi clnc 14. ie-fruarja 1915 gledališko predstavo v dvorani hranilnice in posojilnice. Spored: »Sin«, rodbinska drama v i dejanih od E. Gangl. Živa slika. Pri igri sodelujeta iz prijaznosti gdč. Skrabariz Gorice in g. E. Koleša iz Ljubljane. Cene prostorom: I. in II. vrsta 2 K, III. in IV. vrsta 1 Iv 50 vin., V. in VI. vrsta 1 K, stojišča G0 vin. Začetek ob 4. uri popoldne. Blagjna se oclpre ob 3. uri. Ker je čisti dobiček namenjen v prid ranjenim in bolnim vojakom, so pre-plačila hvaležno sprejemajo. Otrokom je dovoljen vstop le v spremstvu staršev. — Odbor. — Drugokrat izpuščen. Gosp. Simon Pušnik, župan v Črešnovcih, je bil dne 25, januarja od orožnika Preskara na Pragerskem že drugokrat aretiran in odpeljan v Gradec. Dne 7. februarja pa je bil zopet brez zaslišanja izpuščen. Treba bo tudi javnim oblastem z vso odločnostjo nastopiti proti denuncijantom, da ne nastane med nami popolna pravna nesigur-nost. — Nadporočnik Vodopivec v ruskem ujetništvu. Nadporočnik mariborskega (26.) domobranskega pešpolka Emil Vodopivec, ki je dne 16. januarja s svojo maršstotnijo odšel iz Maribora, je bil pri nekem boju v Karpatih dne 28. januarja od Rusov ujet. — Grof Sternberg odlikovan. Cesar je bivšemu češkemu državnemu poslancu grofu Adalberlu Sternberg, kateri je sedaj prideljen kot poročnik 5. domobranskega ulanskega polka 10. črnovojniškemu infan-terijskemu brigadnemu poveljstvu, podelil najvišje priznanje za njegovo hrabro zadržanje pred sovražnikom. — Iz seznama izgub št. 123 in 124. Poročnik Čebul Bruno, 9. lov. bat., 2. stot., iz Beljaka, ponovno ranjen; praporščak Zamečnik Karel, 32. dom. pp., 1. stot., ranjen; kadet Koschcll Karel, 17. pp., 4. stol., iz Celja, ujet v Rusiji; poročnik Prcmer-stein, 30. Črnovoj. oddelka, mrtev (umrl 9. decembra 1914 do 1. januarja 1915). — Iz seznama izgub št. 122. Poročnik Begovič Pavel, 87. pp., 15, stot., po- novno ranjen; poročnik Gogola Viktor, 87. pp., 14. stot., ranjen; stotnik Keiter Robert, 17. pp., 9. stot., ujet v Rusiji; nadporočnik Martin Alfons, 97. pp., 15. stot., iz Trsta, mrtev (6./11. 1914); praporščak Michl Ivan, 87. pp., 5. maršstot., ranjen; major Peter Franc, 87. pp.» ranjen; poročnik Rumler Franc, 87. pp., 15, stot., mrtev (27./11, 1914); kadet Stumpf Emerik, 87. pp„ 14. stot., mrtev (26,—28./11. 1914); poročnik Swoboda Julij, 87. pp., 13. stot., ranjen; praporščak Tiirk Franc, 87. pp., 5. maršstot., mrtev (7.—10./11. 1914); stotnik Vittori Evgen, 87. pp., 14. stot., ranjen; nadporočnik Wolfgang Maks, 87. pp., 16. stot., ponovno ranjen; kadet Zadravec Matija, 87. pp., 14. stot., mrtev (26,—28,/11. 1914). — Oderuštvo tudi na deželi cvete v nekaterih krajih v polni meri, Marsikak oderuh se je založil takoj začetkom vojne z večjo zalogo moke, žita in drugimi jest-vinami. Posebno srečo so imeli ti poštenja-koviči z nakupovanjem prešičev. Vsled malenkostnega dolga, ki ga je imel ta ali oni kmet pri teh krvosesih, je bil marsikateri primoran prepustiti žival že v jeseni za malenkostno ceno tem pijavkam. In kako izkoriščajo ti nečedniki kupčijo? Mesto da bi prodajali svinjino sproti, so jo poskrili po raznih podstrešjih, kjer čaka vnebovpijoče cene. Ti bogati — večinoma že stari, tik groba stoječi izkoriščevalci — ki nimajo nikakih režijskih stroškov, se danes ne zadovolje niti z 200 odstotki dobička; čakajo poletja, da bodo izpili ubogemu ljudstvu zadnjo kapljo krvi. V Ljubljano hodijo izpraševat po cenah, izgovarjajoč se: »Saj je tudi v Ljubljani tako!«, ne pomislijo pa, da so navezani ljubljanski mesarji na vsakdanji trg, ko morajo živo blago zadnji čas celo dražje plačevati kot te pijavke, poleg tega so pa obremenjeni še z velikanskimi davki in drugimi režijami, — Ni li to vnebovpijoče? Ima tak človek sploh kaj vesti? — Velika nesreča na delu. Iz Trsta poročajo: 40 letni Rudolf Hreščak, ki stanuje v ulici G. Caprin številka 5, je sebi in svoji družini služil vsakdanji kruh v tržaškem tehničnem zavodu (Stabilimento Tecnico Triestino). Sinoči ob sedmih je pa reveža zadela nesreča: prijel ga je neki transmisijski jermen ter ga vrgel z vso silo ob tla. Pri tem si je nesrečni Hreščak zlomil več reber. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomcč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje ubogega Hreščaka je opasno. — V Dubrovniku je umrl v 78. letu svoje dobe kapitan g. Lujo Klaič, bivši ravnatelj navtične šole in brat pokojnega buditelja in narodnega voditelja v Dalmaciji, nepozabnega dr. Mihe Klaiča. — Kako se godi ujetim častnikom v Nišu. Osješka »Drau« posnema iz pisma, ki ga je pisal iz Niša neki osješki meščan, ki je že od začetka vojne interniran v Nišu, to-le: »S svojo ženo stanujem v revni čumnati, ki je preje podobna pralni kuhinji nego sobi, pa plačujem za njo 150 dinarjev mesečne najemnine,. Draginja živil je dosegla nemogočo višino. Prebivalstvo v Nišu je od 25.000 poskočilo na 150.000 duš. Ujeti častniki vživajo tu popolno svobodo. Opetovano sem videl znane mi osješke častnike v tukajšnjih kavarnah. — Moža zastrupila. V Sovodni pri Celju je perica Jožefa Pečnik svojega moža, ki se je bil ločil od nje radi njenega malo-vrednega življenja, zvabila na večerjo, kateri je primešala arzenika, Pečnik je čez dva dni umrl, Pečnikova je upala po moževi smrti dobiti njegove prihranke v znesku 2400 K. Sedaj je že v ječi. — Umrl je v Ptuju 78 letni Ferdinand Kutnmer. — Plaz podsul. Iz Železnikov se poroča: Pod Zijavko je Polajnarjevega Toneta s Češnjice podsul plaz in ga vrgel globoko doli v strugo Sore, kjer so ga našli čez dve uri mrtvega. — Nova zaplemba moke na Nemškem. Nemški zvezni svet je sklenil na-redbo, ki daje občinam pravico, da zaplenijo vse zaloge moke, ki znašajo nad 25 kg. Z naredbo od 25, januarja so se zaplenile le zaloge nad 100 kg. — Monakov-ski magistrat razglaša, da bo od 12. februarja naprej zaplenil vse zaloge pšenične in ržene moke, ki znašajo nad dva stota. — Pet bratov vojakov. Tik župne cerkve na Viču je občespoštovani gostilničar pri Merčniku, g, Franc Pavlič, oče štirih, v vojni služečih sinov. 1. Ivan, korporal 27. lov, p,, ki je bil že dvakrat v Galiciji ranjen, ter se v kratkem vrača tretjič v boj. 2, Viktor, korporal 17. pp., je ves čas vojne v Galiciji. 3. Leopold, korporal 17. pp., se od začetka vojne ni oglasil. Prosi se, kdor kaj ve o njem, sporočiti očetu. 4. Matijče, prostak 17. pp., odide po iz-vežbanju v boj. Najstarejši sin Franc, vojak 17. pp., ne more iz Amerike. Šesti sin Lojze pride sedaj na nabor, a ima še štiri mlajše brate, ki bodo brezdvomno še nosili vojaško suknjo. — Deset sinov ima g. Pavlič, sedaj že pet vojakov, gotovo redek slučaj med 12 otroci! Če pa cesar še pokliče stare vojake do 50. leta, bi moral tudi oče v boj. Bog živi čislanega moža in sinove! 11 , , — V ruskem ujet ^!ivu v Samarkandu je vojaški zdravnik dr, Pavlič iz Novega mesta, — Prepoved točenja opojnih pijač. Okrajno glavarstvo v Olomucu je ukazalo, da se morajo gostilne zapirati ob deveti uri zvečer, žganje pa se sme točiti le do 12, ure dopoldne, — V Srem ne more nihče potovati z železnico ali vozom, kdor nima policijske izkaznice. — Semenj v Kandiji bo prihodnji četrtek, dne 18. t. m. za govejo živino, konje, prašiče in drugo blago. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo, — Izbiranje smotk v trafikah prepovedano. Finančno ministrstvo je z odlokom z dne 30. januarja odredilo, da trafikanti, dokler se ne vrnejo normalne razmere, odjemalcem ne smejo več dovoljevati, da bi si iz zabojčkov ali škatelj sami izbirali smotke in svalčice, marveč morajo željene izdelke kupovalcem sami vročiti. Prepovedano je, da bi odjemalci pretipavali smotke in svalčice, in kar je kdo enkrat vzel v roko, mora brezpogojno kupiti. — Posrečen beg iz srbskega ujetništva, Kakor se iz Osjeka poroča, se je posrečilo desetniku 78. pp. Jakobu Kapp s še petimi tovariši, ki so bili ujeti 14, oktobra, pobegniti iz srbskega ujetništva ter se vrniti k svojemu kadru v Osjek. Za svoje junaštvo je bil Kapp takoj povišan za četovodjo. Imenovani pripoveduje, da je bil najprej poslan v Valjevo, od tam pa v Arangjelovac, kjer je bil do srede decembra zaposlen pri zgradbi ceste. Po končanem delu je bil poslan v ujetniški tabor v Niš, nato pa v Knjaževac, ki je samo 15 do 18 km oddaljen od bolgarske meje. Z devetimi tovariši je sklenil zbežati v Bolgarijo. Seveda pri tem begu ni šlo vse po sreči. Srbi so begunce zapazili in so enega od njih ustrelili, dva pa*ujeli. Ko so bili na bolgarskih tleh, jih je tamošnje prebivalstvo zelo gostoljubno sprejemalo in jim dalo na razpolago voz, da so mogli preje dospeti do avstrijskega poslaništva. Tam so dobili civilno obleko, denar in potne liste ter so se preko Rumunije vrnili v domovino. — Ruski jetniki na Hrvatskem. Iz Osjeka poročajo, da so preteklo soboto popoldne peljali okoli 1000 ruskih jetnikov skozi Osjek za Dalj, kjer je na pusti dr. Milankoviča napravljen jetniški tabor. Jetnike bodo uporabili za gradnjo cest in druga dela. Jetniki so bili pripeljani na Hrvatsko iz Josefstadta in izgledajo še dosti dobro. — 225 gramov za ena usta dnevno. Nemška vlada je po svoji državni razdelje-valnici sedaj natančno določila, koliko moke in kruha sme vsak dan snesti civilni Nemec. Za ena usta j? določenih dnevno 225 gramov. Ker mora biti moki pridejano krompirjevo nadomestilo, zato znaša množina moke na teden za eno osebo eden in dobrega pol kilograma, ki mora zadostovati za kuho in kruh. — Delniška družba mlinov v Pragi je imela svoj četrti redni občni zbor. Čisti dobiček družbe je dosegel po znatnih amortizacijah višino K 373.506-32 in je bilo sklenjeno, odštevši statutaričnih dotacij in izvanredne rezerve plačati 8% dividendo. Ostanek od K 10.999-09 se prevede na novi račun. Kuponi za trgovsko leto 1913/14. se bodo od 12, t, m. nadalje vnovčili pri blagajnah Češke industrijalne banke, njenih podružnicah in ekspoziturah s 32 K. Poljski begunci na Kranjskem. »W, Kuryer Polski« je dne 10. t. m, prinesel dopis iz Radovljice, ki opisuje življenje poljskih beguncev v radovljiškem okraju. Največ beguncev je naseljenih na Bledu, kjer je velika draginja. V Breznici je par družin naseljenih v stari šoli; domačini so do njih izredno dobri. Mnogi gospodarji Poljake preveč izkoriščajo. Dečki, stari po 15 let, morajo delati težka dela, a ne dobijo razen slabe hrane nobene plače; gospodarji pa dobijo še plačo za hrano. Mnogi Poljaki morajo od hudobnih ljudi poslušati očitanja, da Poljaki ne znajo delati, da so »prekleti Poljaki«; nekateri jih celo tepejo. Pri poštarju v Kamni-gorici služi 17letni dijak, sin šolskega voditelja v Jaslu, za konjskega hlapca, vozi gnoj in dela na polju. Objavljamo v informacijo, Antikvarjat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ima na razpolago Luegers, Lexi-kon der gesamten Tcchnik und ihrer Hilfs-wissenschaften, 7 zvezkov v originalni vezavi (nov izvod). Cena mesto 273 K samo 100 K. »Zgodnjo Danico« (Jeran—Zupan) letnike 1884, 1890, 1892, 1893 in 1903 kupi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. »Glasnik Najsvetejših src« od 8. letnika 1909 nadalje kupi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. ; Zbirka določb k občinskemu volilnemu redu za Kranjsko. Priredil dr. Bogomil S e n c k o v i č , c, kr. okr. komisar. V Ljubljani 1915. Založilo in izdalo društvo »Pravnik« v Ljubljani. Naprodaj v ,K a t o 1 i š k i b u k y a r n i po 50 vin. izvod. Ponatis je to iz 1. številke letošnjega »Slov. Pravnika«. Pri občinskih volitvah nastanejo mnogokrat vprašanja, kako je razlagati eno ali drugo določilo občinskega volilnega reda. Mnogo je tudi pritožb, ki jih rešuje deželna vlada ali celo upravno sodišče na Dunaju. Dotične dosedanje določbe so zbrane v tej knjižici in razvrščene k posameznim paragrafom občinskega volilnega reda. Delo bo torej izvrstno služilo volilnim komisijam in volil-cem, da se bo v dvomljivih slučajih zadelo pravo in se preprečijo pritožbe, ki včasih povzročijo mnogo nepotrebnega vznemirjenja in stroškov. Zaloge v Ljubljani: R. Šafabon in Mihael Pyastnet». Odlikovan na razstavi v Hadolllcl leta 1904 a častno diplomo ln svetinjo I. vrste. BRINJE VEC najfinejše vrste posebno priporočljiv proti Kužnim boleznini, sc dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže poŠta Begunje pri Lescah , Kranjsko. Za pristnost se jamCi. Cene zmerne. 316} Lepa moderna oprava za špecerijsko trgovino se radi pre-sel.tve poceni proda. Pismena vprašanja na pošt. predal 121. 'ogresa se vojak 87. pešpolka Mihael Irman, rojen » Lokah, občina Okolica Mozirje pri Celju, Štajersko. Omenjeni jo služil pri zgoraj imenovanem pešpolku pri 2/2 marškompaniji ter se po odhodu iz Vipave na severno bojišCe ni vež javil. Ako je komu kuj znanega o njem, so prijazno prosi, naj poroča Josipu Hren. Milanov vrh, pošla Prezld, Hrvatsko. 332 2 \ SANATORIUM • EMONA I 1 ZA'NOTRANJE -iN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA. ' / LTJUBLTJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 41 ^ZDRfiyNK:pramaj'DRFR.DERGANC Sprejme se 15. marca oskrbnik izurjen v travništvu, živinoreji in drugih strokah poljedelstva. — Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 331. zmožen vsega dela, se takoj sprejme v službo. Plača po dogovoru. JEKNEJ PIRNAT, Srednje Jarše 13, p. Domžala. m&M Brez posebnega obvestila. Preminula je danes in končala dolgo pot svojega življenja v 89. letu svoje starosti previdena s sv. zakramenti za umirajoče, naša preljuba mati, stara mati, prababica in tašča, gospa Elizabeta Jleren roj. Lygek vdova uradnika južne železnice in hišna posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bodo v nedeljo 11. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Cerkvena ulica št. 5, Trnovsko predmestje, ua pokopališče k Sv, Križu Priporočamo jo v blag spomin. V Ljubljani, dne 13. februarja 1915, Vlaska Zelger roj. Heren Alice Linsbauer roj, Heren Leo Heren Peplna vdova Heren roj. Ulrich snaha. Paulina Marsich roj. Heren hči. Emil, Franc, Oskar, Friderik Aleksandra, Niko, Božo in Paulina Marsich vnuki in vnukinje. Adriano Marsich zet. Mario Zelger, Aleks Linsbauer pravnuka. Naznanilo. Marta Rupar roj. Heron Mirko Heren Marijanica Heron Marica vdova Heron roj. Jakopič snaha. Slavnemu občinstvu tem potom najvljudneje naznanjam, da sem --prevzela staro, dobro znano restavracijo „3Vi lipi" Pričakujoč obilnega obiska se blagohotno priporočam cenjenim gostom iz niesla in okolice, zagotavljaje vedno točno postrežbo z najboljšim vinom in okusnimi jedili. — Najodličnejšitn spoštovanjem julija Hlberi restavraterka „Prl lipi". sa! stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, predsobe, jedilne shrambe in pritiklin se odda za maj. Kje, pove iz prijaznosti uprava tega lista pod št. 323. 323 Touarna £eo!jet> Peter Kozina & Ko. u Tržiču na Gorenjskem sprejme takoj več v prirezovaniu izurjenih delavcev z dobro plačo. Zglase naj se tozadevno D Ljubljani o pisarni na Bregu ali d iouarni d Tržiču. 324 U«V se proda v Ljubljani na lepem prostoru Sv. Jakoba lil mil Rožna ulica št.13. Pripravna KMIMbA za vsako obrt. Poizve se pri ^ " lastnikih: gospa Marija Leve, vdova po c. kr. merosodmku, Rožna ulica št. 13, ln Mihael Majcen, posestnik na Dolenjski cesU št. 4 (gostilna »Pri ribiču«), 312 i miši miii Slutnja 20 let, dobrega značaja in z dobrimi spričevali. Več pove uprava »SLOVENCA« pod štev. „329". POZOR! POZOR! Kedor hoče varčevati, naj se obrne na mojo tvrdko, v kateri imam še vse blago po stari ceni, ter veliko 209 zalogo čevljev katere nudim slavnemu občinstvu radi poman kanja prostora po nakupni ceni. Se priporočam najvljud, neje K. WIDMAYER, pri Solncu, za »vodo« lekarska oprava se proda iz proste roke radi bolezni in sicer pasterizo-valec za mleko, hladilnik,velika množina transportnih in prenaševal-nih vrčev, vse v dobrem stanju, skoraj novo. Prodajni pogoji ugodni. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 296. za notranje kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark). 1'rosta izbira zilruvnikov. — Cene zmprne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki. Poljanska c 16. Tcleion št. 141 obstoječe iz treh sob, sobe za služkinjo, kopalnice, kuhinje, kleti in drugih pritiklin, se odda mirni stranki za majev termin na Ahacijevi cesti štev B. — Vpraša se pri lastniku v 1. nadstropju. 281 3 Pred inica v Dugaresi, Hrvatsko, :: sprejme v stalno delo več :: Priglasila sprejema „ licijo in se doslej še ni oglasil. Njegov naslov je bil: pešpolk št. 87, 6. stotnija, vojna pošta št. 73. Kdor kaj ve o njem, naj izvoli sporočiti njegovi sestri Fanl Wressnig, Hllšerjeva ulica št. 12, Ljubljana. 327 Vsake vrste kurjava! Trboveljski premog, bukova drva in premog proda po najnižjih cenah na dom postavljeno St. & C. Tauzher Dunajska cesta št. 47. Hbsolutno zajamčeno, pristno : VINO ! Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1913 od 40—45K m letnika 1914 od 35—40 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano SJfisr rizling je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svojo posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, ccna 2 K 40 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje. Kmetiisko društvo v Vipavi. Zlate svetinjo: Berlin Pariz, Bim iti 7Za/bel/. koam. zobo- (ia tli »red-atvo lzdelovatel) O. LJoDIIana, Stritarjeva cika ? flužba cerkvenika in organista 08 se odda v TUNICAH. Letni dohodki 800 K. Prošnja naj se vloži pri Župnem uradu v Tunicah (Kamnik). Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč in posestev VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14. Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena. St. 1811. 322 Razglas. V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in za-predkov (ličin) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja, Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, raotiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. februarja 1915. Moff šivalni stroji edino prvovrstni zato ker noben drug šivalni stroj ni izdelan s lako točnostjo, skrbnostjo in trpežnostjo kakor PFAFF-šivalni stroj. I1L Pank v vezenja vsak čas brezplačen. noben drug šivalni stroj nima toliko prednosti in izboljšanja kakor PFAFF-šivalni stroj. Usodne cene In obroki 10 letna garancija Ljubljana IGNirllOK Sodna ul.3 Posredovalci se iščejo. specialna trgovina šivalnih Strojev in lioles. Posredovalci se iščejo. ran