Z36. številko. Pavšalni franko v driavl SHS.. I LjuDijBii, i prek 10. oktobra 1919. Ul. lito. LOffEKSKI IzJiafa vsak dan svatov, iinessUS aa4ei; j ln prainlka. arati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne ln male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži znamka za odgovor. tfpr '.vnistvo „Siov. Naroda11 in ,,Narodna Tiskarna1' Enailova niica it 5, pritlično. — Telefon št 90. „Slotenaki Narod1 v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84'— polletno ....... M 42 — 3 mesečno ....... 21'—I 1 7'— velja v L j ubit a ni ln po noitli V Inosematvo s celoletno......K 95*— polletno 50-— 3 mesečno 26*— q-_ Novi naročniki naj pošljejo v prvič iiaručnino vedno SNa*" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda" EasUova alioa at 3, U Telefon itev. 34. Dopise sprelems le podpisane in zadostno ■asr Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Sloi/oslio pismo*) Ne mine skoro dan, da bi se nas ne sitilo s pravljicami, kako vzoren red in sloga vladata drugod, pri nas pa tak strašen kaos brezglavosti in korupcije. Za poseben zgled se nam postavlja Čeho - Slovaška. Kadar že drugih argumentov primanjkuje, pa se oglasi kdo: »Poglejte Čehe, to so mojstri!« Toda časopisi, kolikor jih prihaja od tam, nas ne potrjujejo v tej veri. V resnici je stvar namreč precej drugačna. Nikakor ne mislim trditi, da vladajo v Čeho - Slovaški morda še slabše politične razmere nego pri nas in da se od Čehov nimamo česa učiti. Potrebno pa se mi zdi povedati, da je oboževanje drugih držav prav tako slaba politična medicina, kakor tista nezdrava flegma, ki jo tudi dostikrat čujemo: :Saj je drugod še slabše. V narod je treba vcepiti edino spoznanje, da se novorojena država ne more nikjer konsolidirati kar Čez noč. da za konsolidiranje tudi doba enega leta ne zadostuje, zlasti pa. da je v vsaki novi državi tako. ker pač drugače ne more biti. Razlika ie le v tem, kakšne zmožnosti imajo delavci, ki grade državno stavbo. Da pri nas nismo imeli doslej na državnem odru najboljših graditeljev, o tem čivkajo že vrabci na strehah. A tudi drugod niso imeli s temi graditelji posebne sreče. Niti čeho - Slovaška ne dela v tem oziru izjeme. V praškem Narodnem predstavništvu je bila dne 16. septembra prav zanimiva polemika proti državnemu gospodarstvu: 6 milijard deficita, potsatnost armade, 280 cistern bencina jecaje hkrati neznane kam izginilo itd. Torej tudi čeho-slovaško gospodarstvo ni tako brez nedostatkov, kafeor govore in pišejo pri nas oni, ki razmere ne poznajo. • Pa da se vrnem k namenu svojega članka! Seznaniti hočem našo javnost v kratkih potezah s političnimi razmerami, ki vladajo sedaj na Slovaškem. Češki del republike pri nas precej dobro poznamo, slovaški del pa nam je skoro »terra ineognita«. Radi istovetimo češke razmere s slovaškimi, Češ, saj je vseeno, ali tako mnenje je Čisto napačno. Ker sem se večkrat mudil na Slovaškem med vojno, pa tudi po vojni ter precej občeval s priprostim ljudstvom in z inteligenco, zato dobro poznam ta kos republike. Pred dobrim tednom sem se zopet vrnil od ondot. Utisi mojega poslednjega bivanja na Slovaškem so me napotili k temu članku. Za poznavanje slovaških razmer je treba predvsem vedeti, da je slovaško ljudstvo v nasprotju s češkim zelo konservativno in globoko verno. Zato so * Priobčujemo ta članek v informacijo, prepuščajoč piscu vso odgovornost Uredništvo. Čehi že koj po zasedbi naleteli na odpor. Pripomogli so k temu odporu različni madžaronski elementi s skrivnim, pa tudi z očitnim rovarenjem, a Čehi so napravili usodno napako, da so tem elementom nehote napeljavah* vodo na mlin. Ta napaka je bila v preradikalnih sredstvih^ ki so se jih Čehi prehitro posluževali v utrjenje svoje republike. Pričela se je omejevati osebna svoboda z različnimi legitimacijami. Brez legitimacije se ni smelo iz vasi v vas. Zato je bilo prav lahko sugerirati konservativnemu slovaškemu kmetu, da Čehi niso prišli na Slovaško kot bratje, ampak kot policaji. Sledile so ne-številne internacije. Kdor je bil naznanjen, da je količkaj pozabavijal, je od-romal na pokoro v zloglasne Terezine. Vse učitelistvo in uradništvo na Slovaškem je bilo odpuščeno in je moralo iznova zaprositi za službe. Tu pa si je država pridržala pravico, postaviti uČitelia in uradnika kamorkoli. Tako so večino boljših mest zasedli učitelji z Morave in Češkega, ki imajo poleg mesečne plače visoke dnevnice (50 do 60 kron), slovaški učitelji in uradniki pa prejemajo še danes iste plače, kakor v lanskem oktobru. Aprovizacija deluje še zelo pomanjkljivo. So družine, ki niso dobile v vseh desetih mesecih niti kapljice petroleja. Prejemanje moke, masti in sladkorja ie še danes zelo omejeno in neredno. Največ hude krvi pa vzbujajo neprestane rekvizicije. Tako se na nr. rekvirira goveje meso 1 kg žive teže po 4 K, ki ga potem lahko v mestnih mesnicah kupiš po 20 K. Nezadovoljstvo vzbuja tudi preme-ščenje domačih polkov drugam, kjer preiema slovaški vojak po 3 K dnevno, dcČim dobivajo češki vojaki na Slovaškem po 6 K na dan. Naposled se pritožujejo Slovaki, da se z vladne strani ne ozira na njih verski čut. Kot glavne vzroke nezadovoljnosti naštevajo Slovaki: nasilno postopanje uradov, pretirane rekvizicije in agresivno izpodrivanje reliei'oznosti. Iz vsega tega se oglaša bolj in bolj klic po oni državni ureditvi, kakor je bila dogovorjena dne 30. maja 1918 v Pittsburgu med češkimi in slovaškimi organizacijami v Zedinjenih državah. Ta dogovor, ki je podpisan od Masa-ryka, Beneša ter dvanajstorice drugih uglednih mož, vsebuje dobesedno: »Slovaško bode imelo lastno administrativo, svoj pokrajinski zbor in svoja lastna sodišča. Slovaščina bo uradni jezik v šoli. v uradih in v javnem življenju sploh.« Spričo opisanih razmer je nastala na Slovaškem silna opozicija, katero vodi »Slovaška ljudska stranka«. Na čelu te stranke stoji znani Andrej Hlinka, ki se je nedavno tega napotil preko Varšave v Pariz, da pred mirovno konferenco na sličen način, kakor to delajo pri nas Radičevci in Frankovci, tolmači separatistična stremljenja svoje stranke. Češko časopisje ga je zato proglasilo za veleizajnika in nemara ne po krivici. Vse kaže, da na Slovaškem nevarno vre. Tudi Čehi niso za to slepi. V. M. Hrvatske pritožbe proti slovanskim železnicam. V »Slovencu« štev. 228. od 4. oktobra t. 1. je posnetek člankov »Ju-goslov. Llovda- kakor »Jugoslov. Ekonomista-, razun teh so prinesli zadnje dni različni hrvatski časopisi dokaj ostre članke, ki so bili naperjeni zoper slovenske železnice. Da se prepreči vsako sumničenje in razbi-srrijo pojmi, objavlja obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani to - le: Doslej je stalo na Teznu pri Mariboru okrog šeststo, a v Sevnici pri Zidanem mostu okrog 100, razun tega še v Nemški Avstriji nekaj stotin ustavljenih vozov in sicer za progo Sisek - Zemun, progo Zagreb - Koprivnica - Virovitica - Osjek, ter Zagreb juž. in drž. kol., večina tega tovora je stalo že mesece tam in ga vzlic vsem naporom ni bilo mogoče spraviti na Hrvatsko in sicer iz sledečih vzrokov: Za progo Sisek - Zemun je bilo ustavljenih preko 300 vozov. Ta proga je že čez mesec dni zaprta za tovorni promet, razun za premog. Zaustavljen tovor sprejema državna železnica le v neznatnih množinah, paroplovba po Savi je bila vsled nizkega stanja Save dalj časa ustavljena. Za progo Zagreb - Koprivnica-Virovitica - Osjek je bilo ustavljenih preko 200 vozov, ker državna železnica v Zagrebu veliko prepočasi, včasih sploh samo premog sprejema. Zagreb državni kolodvor je bil nekaj časa sploh zaprt, a v splošnem sprejema tovor v neznatnih množinah. Zagreb južni kolodvor je že več mesecev prenapolnjen. Presojati, kaj je krivo stagnacije na progah državne železnice na Hrvatskem, ni stvar slovenskih železnic. Trdi se, da pomanjkanje strojev in premoga. Strojev posodijo Slovenci Hrvatom 30, a premoga jim daje Slovenija več, kakor ga sama u trpeti zamore. Glede zagrebških kolodvorov je pripomniti, da sta v splošnem za dosedanji obseg prometa in trgovine obadva veliko premajhna. Ravnateljstvo v Ljubljani je glede južnega kolodvora že ukrenilo, da se v dogled-nem,času primerno poveča. Glavna ovira za promet na zagrebških kolodvorih pa so prepočasno ocarinanje ter reekspedicije. Za ocarinanje blaga v Zagrebu ni ne primernih tirov, ne skladišč, ne dovolj izvežbanega carinskega osob-ja. Vsled tega se ocarini dnevno samo 2 do 3 vozove. Jasno je, da tudi dotok ne more biti večji. Ocarinanju v Zagrebu pa je podvrženo tudi blago za vse druge postaje na Hrvatskem. Da se v interesu Hrvatske same odstrani ta prometna ovira, predlagalo je obratno ravnateljstvo v Ljubljani, naj se ocarinanje izvede v Mariboru in se je izjavilo, da kupi v ta namen velika skladišča eskompt-ne banke v Mariboru, kar bi južno železnico stalo več milijonov. Pri tem pa je ravnateljstvo zadelo na najhujši odpor zagrebške trgovske komore, ker hočejo združene tvrdke Ornstein, Spitzer, VVeiss, etc. obdržati posredovanje pri ocarinanju in s tem združene dohodke v svojih rokah, dasiravno se s tem zajezi ves promet in onemogoči trgovina. Glede drugega tovora, ki ni ocarinanju podvrženo, ovirajo promet reekspedicije. to je trgovci naroče robo v Zagreb, jo puste stati na kolodvoru, da jo drugam prodajo in odidejo ali se razložijo dotični vozovi šele čez več dni oziroma tednov. Ta čas zastavljajo tire in se druga roba ne more razkladati. Popolnoma napačno je torej dolžiti slovenske železnice nepotizma, anarhije ter jim podtikati politične motive, vzroki niso to stran, ampak onostran Sotle. Naj Hrvati sami narede red na svojih lastnih progah in odstranijo ovire na zagrebških kolodvorih, pa jim bodo slovenske železnice redno dovažale več stotinvozov nadanterbo odpadla vsaka podlaga krivičnega sumničenja. Tak je bil do sedaj dejanski položaj. Zadnje dni pa je nenadoma nastal preokret. Ko se je mudil načelnik" generalne carinarne v Beogradu gospod Dimitrije vić v Ljubljani, se mu je položaj razložil v gori navedenem smislu. Strinjal se je s predlogom, da se tovor za Hrvatsko začasno zacarini v Mariboru in je izdal tozadevna navodila. Ko pa je prišel omenjeni gospod v Zagreb, brzojavi! je nenadoma ravnateljstvu v Ljubljano, da je carinsko osobje v Zagrebu in Sisku tako pomnožil, da zamore vse blago gladko ocariniti, tako da ocarinanje niti LISTEK. IDr Fr. Ilesić - „noviji slovenslii pisci". (Namesto predgovora knjigi.) »Matica Hrvatska« je ravnokar izdala knjigo z gornjim naslovom, t. j., krestomatijo slovenske novejše proze z življenjepisi pisateljev, ki so zastopani v njej.* Knjigo sem uredil jaz. Zdi se mi potrebno, da izpre-govorim par besed o nje nastanku in namenu. * Sadržaj. Dr. I v a n Tavčar: Moj sin. Cesar Leopold t v LJubljani. (Odlomek iz novele »Janez Solnce«). Janez Trdina: Jutrovica. Zakleti oreh. F r a a Maselj (Podlimbarski): Vojvoda Pero ln perica. Fran Milčinski: Kratkočasna igra o prostoru za pesnikov spomenik. Fran Govekar: Mlaj. Ivan Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku. Fran Ksaver Meško: Mir božji. Fr. S. Finžgar: Nad petelina. Rado Murni k: Ata Žužamaža. Cvetko Golar: Čebelarjev greh. Milan Pugelj: Osat. Dr. Ivan Lah: „Nji va. Alojzij Kraigher: Kontrolor Škrobar (14. poglavje). Dr. Anton Novaca n: Pes, Sredi 1. 1911. mi je »Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev« poverilo nalogo, da naj za njegove šolskim potrebam služeče publikacije priredim izbor najboljših slovenskih pripovednikov. Lotil sem se dela ter sestavil načrt, ki sem ga poslal več - slovenskim profesorjem " na ogled in oceno. Pri sestavi načrta sem se oziral 1. na to, da pridejo v knjigo po možnosti celotni spisi, 2. da ne pride v knjigo nič, radi česar bi učna uprava mogla knjigo zabra-n je Vati, 3. končno na prostor,, ker knjiga ni smela biti preobsežna. Nekateri še živeči avtorji so mi sami nasvetovali, kaj naj vzamem izmed njihovih spisov. Izbor je odobrilo hrvatsko profesorsko društvo. Radi življenjepisov pa se je stvar še zavlekla in prišla je vojna ter z njo tudi zastanek literarnih načrtov. Ko sem pred 2 letoma končno redigiral knjigo, sem sprejel vanjo še Podlim-barskega, Kraigherja in Novačana. V življenjepisih mi je Šlo pred vsem za čim večjo popolnost konkretnih biografskih podatkov. Znano je, da je o živečih pisateljih najteže dobiti življenjepisnih podatkov, če jih slučajno potrebuješ. Tem bolj se mi je zdelo potrebno,.zbrati ter y tej knjigi publicirati take podatke, ker se je nameravana »Jugoslovanska Enciklopedija« tekom vojne pri zagrebški Akademiji izpreme-nila v »Hrvatski Biogr. Rečnikc, kjer so Slovenci izostali. Mislim pa, da bodo življenjepisi, kakor sem jih podal, dobrodošli tudi slovenski publicistiki. Seveda mnogokomu se bodo biografski uvodi zdeli presuhi, preveč »inventarni«. To rad verjamem, a vprašanje je, če more inventarnost podatkov biti povod očitkom. Vem, da bi uvodi lahko bili splošne razprave o umetnosti poedinih pisateljev, esčji, pisani v visokem stilu, in umetniške ocene. S pedagoškega stališča pa bi bili taki uvodi, ki jih sicer ljubi površna publika, zgrešena stvar; vsiljevali bi namreč pojme in nazore, ki naj si jih mladina z lastnim opazovanjem in z 1 a s t n i m duševnim delom sama izvaja in pridobi; treba je dati le migljaje za sodbo, ne sodbe same. Vse to pa ne velja samo za mladino, nego bi moralo veljati za vsako publiko. Dokler publika ne pozna snovi (gradiva), t. j., spisov sarrrih, ji brez Škode ne moremo nuditi splošnih izvajanj, ki se zde duhovita, a so le — neumevane dogme. Take razprave sodijo na najvišjo stopnjo, kjer se sme misliti, da so dela pisateljev kot taka znana. Prišel je čas, ko se bode srbo-hrvatski del našega naroda mogel in moral natančneje baviti s tem, kar smo ustvarili tu gori okoli bele Ljubljane; natančneje, pravim, nego je bilo mogoče v dosedanji naši politični razcepljenosti. Zdi se mi, da so »Noviji slov. pisci« edina knjiga, ki bo po srednjih šolah mogla služiti tej svrhi. Treba le še slovarja, a ta se tudi pripravlja. Seveda ta ali oni bi rajši videl posebna izdanja poedinih pisateljev, a le najodličnejših. To je dobra misel, a v sedanjih razmerah iz vnarijih vzrokov teže izvršljiva. Ostalo je nekaj tiskovnih pogre-škov. Opravičevati se morem le s tem, da nisem dobival tiskovnih korektur. Pri pisateljih, ki pišejo le po listih in revijah sem navedel vsaj najvažnejše spise. Končno še naglašam, da bi knjiga tudi v slovenskih srednjih šolah mogla služiti kot pomožna knjiga. najmanje ne bo motilo prometa ter zahteval, naj se ustavljeni tovor takoj pošlje v Zagreb, sicer pade krivda na zastoju prometa na južno železnico. Na podlagi te zahteve je južna ž e 1 e z ni c a 6. t. m. k r a t-komalo dirigirala vseh 600 vozov iz Maribora v Zagreb. Prvi dan se je ocarinilo v Zagrebu juž. kol. 2 voza in pol. Drugi dan nič. Proga Zidani most-Sisek je prenapolnjena. Kakšne posledice bode to imelo, se bode pokazalo prihodnje dni. M iam r liiiii. V nedeljo ob pol 10. dopoldne sklical je odbor za zasedeno ozemlje tabor beguncev v veliko dvorano hotela »Union«. Zbralo se je bilo mnogo beguncev, ki stanujejo širom po Sloveniji, tako da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Na skupščini se je sklenila organizacija beguncev, ki bo imela namen zastopati interese vseh onih nesrečnežev, ki so b:D primorani zapustiti svojo domovino, oziroma se vsled nastalih razmer ne morejo vrniti v zasedene kraje. Shoda se je udeležil tudi zastopnik primorskih Slovence\r, član nase pariške delegacije g. dr. Rvbaf in narodna poslanca dr. Puc in dr. Lončar. Skupščini je predsedoval okrajni glavar dr. Vodo-pivec, zapisnikarja gg. dr. Rybaf ml trt Rozman, Referirali so gg. dr. Krmpotič, nadučitelj Merljak in dr. Fornazarič. K besedi se je oglasil tudi reški begunec BariČ in istrski Hrvat Ružič. Gospod ravnatelj Pritok je prečita! v zmis-lu referatov sestavljene resolucije, k\ soj bile z nekaterimi dodatnimi spremem--bami z velikim oduševljenjem sprejete. Na predlog g. Ružiča odposlal je zbot!< pozdravno brzojavko Nj. Vrsocanstvu prestolonasledniku. V imenu koroških' neodrešenih Slovencev je govoril gospod Brandtner iz Ziljske doline. V debato so posegli nadalje še gg. župnik Budin, Legat, Masle, nadučitelj Bajt in kot zastopnik beguncev, nastanjenih v Ljutomeru g. Vahtar. G. Ceian je v ognjevitih besedah pozval organizacijo na delo. Sprejete resolucrje se glase: Begunci in izseljenci iz Primorske tet notranjskih in koroških delov, zasedenih po Italijanih in Nemcih, zbrani dne 5. oktobra 1919 na javnem shodu v veliki dvorani hotela »Union«, so sklenili sledeče resolucijer 1. Oduševljeno pozdravljajo ujedinjenje troimenskega jugoslovanskega: naroda v samostojni državi S. H. S. in naglašajo v svojem m v imenu svojih še neodrešenih sobrarov iz Primorske, da hočejo vslkdar ln povsod nastopati kot zvesti jugoslovanski državotvorni element, ker želijo čim prejšnjo in čim boljo konsolidacijo svoje ujedinjene in samostojne države, poživljajo vlado ln jugoslovansko mirovno delegacijo, naj do skrajnosti ščitijo vsa od Jugoslovanov naseljena ozemlja in zahtevajo, da se določi za vsa od Italijanov in Nemcev zasedena jugoslovanska ozemlja ljudsko glasovanje. Vočigled sedanjemu položaju v zasedenem ozemlju svečano protestirajo proti krivičnemu in brezobzirnemu ravnanju, kateremu so s strani Italijanov podvrženi naši sorojaki v zasedenih krajih, protestirajo pa tudi proti podvzetju neodgovornih _ italijanskih elementov, ki brez zadostnega odpora prizadetih uradnih kro^nv skušajo prejudicirati rešitvi reškega vprašanja. * 2. Uvažuje težavni zunanji in notranji položaj naše nove države, obsojajo strastno, skrajno strankarsko politiko narodnih predstavnikov v Beogradu, ki spravlja obstoj in konsolidacijo države in uspešno zaščito ogroženega ozemlja in njega prebivalstva v skrajno nevarnost, smatrajo za dolžnost narodnih predstavnikov, ki zastopajo za-' sedeno ozemlje, tudi če so dobili svoie mandate od posameznih strank, da_se Izogibajo, sledeč vzgledu prebivalstva v zasedenem ozemlju, vsakega strankarskega boja in jih zato poživljajo, da se združijo v svojo posebno parlamentarno organizacijo v varstvo interesov .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. oktobra »919. Stran 2, i tega ozemlja in njega prebivalstva doma in na tujem, ker le v tem slučaju bode prebivalstvo zasedenega ozemlja in begunci ter izseljenci imeli zaupanje do svojih poslancev. 3. Obžalujejo neprimerno razumevanje in omalovaževanje, ki so ga do-sedaj pokazali merodajni vladni faktorji in narodni zastopniki za begunsko jvprašanje, čigar posledica je nepopolna in nezadostna ureditev tega vprašanj a, kakor tudi ureditev službenega razmerja uradnikov in delavskih pogojev delavstva, pričakujejo sistematičnih ukrepov glede izseljevanja in naseljevanja beguncev, posebno poljedelcev m delavcev, nadalje točnih nakazil begunske podpore ter popolne zaščite in ■preskrbe invalidov, begunskih vdov in sirot ter vobče begunskih otrok, nagla-;šajo skrajno potrebo intenzivne skrbi za begunsko dijaštvo, potem ustanovitve dijaških kuhinj in dijaških konvik-tov ter nakazila zadostnih dijaških podpor in poživljajo, da vlada in mirovna delegacija zastavila ves svoj vpliv pri sklepanju mednarodnih dogovorov za ureditev odškodnine za vojne poškodbe in za obnovo po vojni razdejanih posestev. Nujno je potrebno, da ;prevzame varstvo in zaščito beguncev čim prej posebni samostojni urad pri deželni vladi v Ljubljani In pri centralni vladi v Beogradu. 4. Neizogibna potreba je enotna organizacija beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja. V to svrho se ustanovi v prvi vrsti po demokratskih In strogo medstrankarskih načelih »Narodni svet«, ki naj bo zastopstvo in predstavništvo vseh beguncev in izseljencev jugoslovanskega Primorja v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah in zagovornik interesov neod-rešenih krajev in njihovega prebivalstva. Za pripravljanje načrta »Narodnega sveta<- se izvoli odbor devetero članov, ki naj najkasneje v enem mesecu pripravi posameznosti in predloži načrte v odobrenje in izvedbo. Topla in mvjna želja vseh beguncev in izseljencev ie, da že obstoječa društva, kakor Ciril - Metodova družba, »Straža«, izobraževalna društva in ^organizacije Sokolov in Orlov in slična, h katerim naj marljivo pristopajo tudi primorski begunci in izseljenci, spremene primerno zahtevam sedanjega narodno - političnega položaja svoj delokrog in se postavijo v polnem obsegu v službo narodne obrambe. Pripravi naj se vsesplošna narodna organizacija, ki bo skrbela za kulturno jn gospodarsko povzdigo ter za zbliža-nje in združitev vseh delov troimen-;skega naroda in ki bo širila zavest In ^zanimanje za naše zasedene kraje in injih prebivalstvo. Taki organizaciji, ki jnaj bi se razširila po vsej državi SHS, ■naj bi pristopili vsi Jugoslovani brez razlike vere, stranke in bivališča. Za propagiranje idej, začrtanih v predstojećih sklepih, naj se po možnosti Čim prej ustanovi lastno glasilo, četudi začetkom le tednik, ki bo zastopal interese beguncev in izseljencev, -pojasnieval v javnosti njih razmerje ter ;služil kot vez med posameznimi člani m faktorji begunskih organizacij. Za vse gornje namene in potrebe naj se vsestransko nabirajo prispevki za obrambni in tiskovni sklad. PoiitKne vesti. = Dr. Korošec odšel iz Beograda. Beograd, S. oktobra. Več čla-jiiov Jugoslovanskega kluba je danes zapustilo Beograd, med njimi tudi dr. Korošec, ki je navedel kot vzrok svojemu potovanju, da že več kot leto dni ni bil v svoji domovini. V krogih njegovih prijateljev se raznašajo tri verzije: 1. da je v istini odpotoval •v Maribor zgolj iz zasebnih vzrokov, 2. da je odpotoval demonstrativno, ker mu ne ugajajo sedanje politične ;razmere v Beogradu in 3. da okrepi ■zopet ono gibanje v vrstah svoje jstranke, ki je prevladovalo ob času ^prevrata in kmalu nato. namreč republikansko gibanje. O zadnji verziji ;se govori zlasti po vsem Beogradu. Dr. Korošcu je gotovo to gibanje v fdomovini dobro znano in ker je nje-igova stranka pri zadnjem poizkusu (za sestavo nove vlade sodelovala •osobito v zvezi z Narodnim klubom, čigar separatistične težnje so vsem •'dovolj znane in je regent to ministrstvo separatističnih elementov preprečil s tem. da novega že sestavljenega in v svet razbobnanega ministrstva ni potrdil, občuti dr. Korošec to kot korak, naperjen proti njegovi stranki in proti njemu samemu. Da se sedaj nekoliko opere in da si pri svoji stranki zopet pridobi nekaj kredita, se je napotil dr. Korošec v do-imovino, izrabljajoč svoje neimeno-ivanje in konflikt s krono v protimo-narhistične agitacije (?). — V Beogradu je ostalo le malo članov Jugoslovanskega kluba. Tudi člani Na- 1 rodnega kluba nameravajo zapustiti Beograd in jih pri tem gotovo vodijo ' iisti vzroki, kakor se raznašajo po Beogradu o tretji verziji glede odhoda dr. Korošca. = Elegičen članek pri občuje »Slovenec« o izvoznicah. Pritožuje se, da se o izvoznicah »kar tja v en dan besedici in da se stavi nespametno za-'sebne sleparje v eno vrsto s tistimi 'zadružnimi organizacijami, ki delajo za' blagor širokih plasti naroda in ne :za osebni profit« Pravi, da je to »pro-tiljudska demagogijaja s strani politi-jfeok Id toahUaJoi Undsto nerodnost ta ■ protikapitalističuo razpoloženje nar o- , da.« Ta tožba morda ni docela neumestna. Vprašali pa bi »Slovenca«, kdo je speljal vprašanje izvoznic na polje strankarske borbe? Ali ni bil to >SloVenec« sam? Šele sedaj, ko se je izkazalo, da so bile pri nas izvoznice zgolj v rokah »Gospodarske Zveze« in njenega druga »Impexa«, šele sedaj je glasilo SLS prišlo do prepričanja, da je gonja proti izvoznicam vobče — kvarljiva in nevarna. Preje se je »Slovenec-; junaško udeleževal kampanje, dokler je mislil, da bo le - ta morda škodovala osebam, ki pripadajo nasprotni politični stranki, predvsem pa spravila morda v slabo luč omraženo osebo, recimo — trgovinskega ministra. A sedaj so gospodje sami teleb-nili v jamo, ki so jo izkopali drugim. Zato sedaj te solze in tožbe! = Izvoznice in manipulacija ž njimi. Beogradska »Politika« poroča, da se je izvozilo iz Makedonije mnogo klavne živine v Solun ih na Madžarsko, dasi je v Makedoniji živine itak že premalo. »Vse do 1. oktobra je take izvoznice izdajalo ministrstvo za prehrano in obnovo. A razen njega se je vmešavalo tudi ministrstvo za zdravstvo v to trgovino, ki je posredovalo, da se Dunaju da mast, svinjina in drug živež. Čc pridete protestirat proti takemu delovanju, tedaj dotično ministrstvo prekriža roke in odgovarja, da se je to zgodilo po naredbi drugega ministrstva. V tem trenotku se v trgovino vtikajo štiri ministrstva: trgovinsko, prehranjevalno, finančno in zdravstveno. Nobenemu ministrstvu ni točno opredeljen delokrog in vsako je pristojno za vse. Žal, da je mnogo ljudi, ki jim je ta položaj dobrodošel: v kaosu, v kalni vodi se najlažje lovi. A poleg beogradskih ministrstev so za trgovino pristojne še pokrajinske vlade in delegat trgovinskega* ministrstva v Skoplju. Vsi ti delajo na svojo roko. Česar ne morete dobiti v Beogradu, opravite brez truda v Ljubljani ali v Skoplju. Ni stalno določenega načrta, ni nikake trgovinske politike. Vsi državni organi kakor da se posebno trudijo povečati zmešnjavo in desorgani-zirati vse delo čim temeljiteje.« = Naša vlada preti avstrijskim delavskim svetom. Avstrijski listi javljajo: ^Jugoslovanska vlada je dne 4. oktobra vložila pri državnem kancelarju dr. Rennerju energičen protest proti temu. da so v zadnjem času dunajski delavski sveti jeli jugoslovanskim državljanom pleniti živila. V protestu se naglasa, da je jugoslovanska vlada poslala ta živila za prehrano svojih v Avstriji biva-jočih državljanov, in da si naša država pod rrobenim pogojem ne bo pustila odvzeti od nikogar, najmanj pa od delavskih svetov pravice za preskrbo z živili svojih državljanov v Avstriji. Končno se poziva avstrijsko vlado, naj z vso energijo nastopi proti tem nasilnostim delavskih svetov, ker bi bila sicer Jugoslavija primorana poseči po represalijah. = Ustavljen železniški promet v Avstriji. Od 12. t. m. naprej bo na vseh železniških progah po nedeljah ustavljen vsak osebni promet. Po nedeljah ne bodo vozili nobeni osebni vlaki, da se s tem prihrani premog, ki ga primanjkuje na vseh koncih in krajih. Blažena Avstrija! Ali so še takšni tepci pri nas, ki hrepene po njej? = Sovražnosti med Jugoslavijo in Italijo so se že pričele? Milanski ^Corriere della Sera« javlja, da so se že pričele sovražnosti med Jugoslovani in Italijani. Regularne jugoslovanske čete so baje obstreljevale pri vhodu v Kotorski zaliv z obeh obali italijanski parnik »Epiro«. »Epiro« je imel na krovu 210 italijanskih vojakov in nekaj francoskih in ameriških častnikov. Ranjenih je bilo več italijanskih vojakov. V Kotoru je dal francoski mestni poveljnik parniku »Epiro« za spremstvo svojo torpe-dovko z ukazom, naj takoj prične bombardirati jugoslovansko trdnjavo, ako bi se obstreljevanje opetovalo. Enega izmed ranjenih italijanskih vojakov so prinesli umirajočega v bolnico. Pred vratmi Skadra so našli več izmrcvarjenih trupel. Albanci se nahajajo pred skadrskim mestom. — Prepričani smo, da je ta vest o izbruhu sovražnosti med našo kraljevino in Italijo čisto navadna italijanska časopisna raca. = Amerika proti Italiji? »Chi-cago Tribune« javlja, da se odpošlje v Dalmacijo še več ameriških mornarjev v svrho, da zastopijo pot Italijanom, ako bi znova nanadli Trogir ali pa. da bi se hoteli polastiti Splita ali kakega druzega jadranskega pristanišča. Iz Zagreba so na potu prot! Reki 4 baterije poljskega topništva. V mestu vlada veliko razburjenje. Letaki naznanjajo, da je Wilson izjavil, da bodo v slučaju potrebe nastopile ameriške čete, da ščitijo jugoslovanske pravice na Reki. Vojna z Italijo se smatra za neizogibno. = Ruski list o reškem vprašanju. »Slavjanskaja Zarja« je priobčila tale članek: »Politično viteštvo italijanskega pesnika na Reki izgublja, kakor se zdi, svojo nacijonalno romantičnost. Dasi so vse zadnje vesti o oboroženem turnirju drugega Garibaldija, kakor je to povsod i običajno v podobnih slučajih in K danih okolnostih, x svoii poli- tični intimnosti nezanesljive, zmedene in pestre, vendar je treba priznati to, da traja reška napolustaška epizoda že dokaj dljei kakor se spodobi za državo z urejenimi razmerami in za vlado, zavedajoč se svoje odgovornosti. Ne gre tu samo za odgovornost vlade vzpričo svoji avtoriteti na znotraj in zunaj, marveč gre za pomembnejšo in globljo odgovornost z ozirom na razvoj mednarodne politike in z ozirom na zasigu-ranje splošnega miru. Ne sme se molčati o temeljih te odgovornosti in jih skrivati namenoma samo za to, ker je bil član najvišjega sveta — sveta Četvorice — in je še zastopnik italijanske države, ki je domovina pesniškega junaka. Ako ni reškj oboroženi ekstem-pore zgolj navadna politična epizoda in epizoda vzhjčenega poeta, je treba z njo računati kot navadnim dogodkom. Toda nekatere vesti pripuščajo, da, naravnost vzbujajo dojem, da ima reška pobuna pozitivneiše ozadje ne samo v narodnem šovinizmu, marveč tudi v narodnostnem imperijalizmu. Toda to je samo vtjsk. Vendar pa se v Italiji že lahko konstatujejo pojavi in stremljenja, katera hočejo izsiliti sedaj že ne pesniško aneksijo Reke, dočim se vlada trudi, to vprašanje razrešiti z retoričnimi in diplomatskimi pomočkj. In Antanta? Zdi se, da hoče tudi v tem slučaju znova in znova dokazati upravičenost onega naziranja, da je napram Slovanom dovoljeno vse, ker so Slovani ljudje drugega reda. Za nas ni nobenega dvoma, da je reško vprašanje, vprašanje slovansko. Reško vprašanje je ono izmed jugoslovanskih vprašani, ki ogrožajo svetovni mir, zlasti pa od-nošaje med Italijo in Jugoslavijo. To je jedno izmed vprašanj, ki netijo državni antagoizem in ustvarjajo vzroke za destrukcijo zunanje politike. To vprašanje lahko navzame skrajno nevaren značaj že zategadelj, ker se slučajno ali neslučajno tiče jedne izmed držav An-tante, ki je krojila mir in dajala direktivo evropske politike, temelječe na mirovnih pogodbah, seveda, ako ne bodo te pogodbe postale po nemškem vzorcu samo košček papirja. Slovanstvo kot celota ni imelo na mirovnem kongresu nobenega zastopnika in slovanski narodi pri mirovmh konferencah niso bili vdeleženi. Razkrojena Rusija je odpadla iz te kombinacije, zato se dela politika brez nas . . . Zato pravimo: Ne samo s stališča moralne vzajemnosti slovanskih narodov, marveč tudi iz razloga zgolj praktične politike je potrebno, da se postavimo za Jugoslavijo tam, kjer gre za jugoslovanske interese uroti neslovanskim političnim ali imperiial;st|čnim stremljenjem. Italijanski kralj ima sicer za ženo Slovanko, toda to ne pomenja ničesar. V oboroženih sporih ni mesta za poezijo. Ako pa italijanska vlada nima volje, moči ali sile, da bi likvidirala politično legendo Reke, se mora ta zadeva razrešiti po volji in sili Antante in na temelju pravkar sklemenega miru. Reka je slovanska in mora nripasti Jugoslaviji. Ne samo zastopniki Jugoslovanov v diplomaciji in mirovni deleeaciii. marveč predstavitelii vseh ostalih slovanskih narodov so dolžni, da se zavzamejo za jugoslovansko Reko in da se postavijo odločno na stran Jugoslavije. = Avrtr^kf glas o kompenzacijski pogodbi. LDU. Dunaj, 7. oktobra. Listi komentirajo kompenzacijsko pogodbo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo ter pišejo: Sred? septembrn ie javnost doznala, da se je posrečilo skleniti z Jugostaviio pogodbo za dobavo velike množine Živil. Ta množina nai bi zadostovala za tri me^ce. ?e dejstvo, da jugoslovanske no^l'atve niso- dospele na Dunaj, je mornlo zbuditi sum proti uspehu, k' so ga dosegli v Beogradu. Danes imamo pred seboi tiskano besedilo prave kompenzncifske pogodbe, skleniene z državo SHS. Po pretrht^nju njene vsebine prjhaiamo do zaključka, da ie bilo nezaupanje popolnoma upravičeno. Pred vsem je označba »kompenzacijska Pogodba« ncpravflft**' Počim nred-stavliaio živila, ki nam i?h mora dobav-Hap* Jugoslavija, vsoto okroglih 800 mi-liionov kron, določa pogodba, da mora Nemška Avstrija poslati v Jugoslavijo indusrrii^ke proizvede v skupnem znesku 300 milijonov kron. Ostanek 500 milijonov kron pa je poravnati ne v blagu, ampak v gotovini. Če hočemo nakupovati baš v Jugoslaviji, bi imelo to posebno vrednost le tedaj, ako bi Jugoslovani iemali v plačilo naše krone, kar ne bi bilo popolnoma izključeno, ker je jugoslovanska krona v inozemstvu ravno tako malo vredna kakor avstrijska, ali pa ako bi Jugoslovani hoteli Nemški Avstriji proti polnovrednim valutam prodajati ceneie kakor drugi inozemcl V resnici pa ni ne eno ne drugo. Nasprotno, jugoslovanska živila bodo — in ta bojazen izvira iz določil kompenzacijsko pogodbe — dražja kakor pa živila na svetovnem trgu. Poleg tega nam pogodba pri izberi inozemsk'h vaHft še nalaga omeiitve. katerm Jie bi bili Izpostavljeni na svetovnem trgu. Sklenila se ie torej *kodliiva porođba. ki nas bo stala mnogo denarja in "am preprečila svobodno kretanje. — Kakor je nezaslišana vsebina te kompenzacijske po- godbe, tako nečuvena je tudi njena oblika, v kateri se je sklenila. Nič manj kot šest jugoslovanskih ministrov je podpisalo to pogodbo. Kot pooblaščenec Nemške Avstrije pa ilm je stal nasproti edino le Knjep. Kdo pa je Kniep? Dedič veletrgovine s sladkorjem, mlad človek, čigar legitimacija so zveze s tvrdko Scholler, izvirajoče jz njegovega sorodstva, in z Zemljiško - kreditnim zavodom. In takega moža postaviti nasproti šestim jugoslovanskim ministrom, v vprašanju, ki ie življenske važnosti za nemško - avstrijsko državo, je nevredno postopanje naše vlade, ki ga ni mogoče primerno označiti. Pogodba pa je tudi izpadla primerno takemu postopanju. = V Avstriji bodo brez kruha In moke. Kakor je znano je avstrijska vlada sklenila prodati razne umetnine, ki se nahajajo na Dunaju, v inozemstvo, da s tem dobi v roke tuj denar, s katerim bo mogla nakupiti najpotrebnejša živila. Te dni je bila pri državnem kanclarju dr. Rennerju deputacija občinskega sveta dunajskega, da protestira proti temu sklepu. Dr.Renner je ta protest zavrnil kazoč na to, »da bo Avstrija ostala brez moke in brez kruha, ako seneboposrečilo dobiti v najkrajšem času inozemskih plačilnih sredstev. Avstriji grozi velika katastrofa. Da b o m o g 1 a v n a j b 1 i ž j i bodočnosti vsaj Še par dni živeti, potrebuje okrog 15 milijonov holandskih goldinarje v.« Nezadovoljneži z življenjem v naši kraljevini, pojdite v Avstrijo, saj tam je pravcati raj, kakor je to razvidno iz izjave dr. Ren-nerja! = Bolgari in srbski volni vjetniki. V srbski »Politiki« poročajo, da se je pravkar vrnil iz Sofije šef poročevalske pisarne Srps. rdečega križa; Stojadino-vič. ki je bil poslan, da obračuni z Bolgari glede pošiljk, ki so med vojno dohajale iz Ženeve v Srbijo, okupirano po Bolgarih. Bolgari so mu priznali, da so prejeli za Srbe, vojake in drugo srbsko občinstvo 16,023.968 levov, a izplačali so le 3,300.000 levov. Ostalih 13 miliionov niso izplačali, dasi so vojaki in drugi Srbi umirali od gladu in mraza. Seveda so morali zdaj zadržanih 13 milijonov vrniti, toda vrednost je danes jedva tretjina. ___.__ i Kralievina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Pokret proti odpravi vero-nauka. Iz Sarajeva poročajo »Jutarnjemu Listu«, da se je pojavil v Hercegovini močan pokret proti odpravi veronauka v višjih razredih srednjih šol. Pokret vodi hrvatska ljudska stranka. — Kongres iueoslovanske mladine — odgođen! Odbor jugoslovanske omladine poroča: Ker so zadnji čas nastale nepremagljive težkoče glede nastanjenja udeležencev kongresa jugoslovanske omladine, je konferenca seniorjev sklenila, odgoditi kongres na nedoločen čas. Odbor prosi vse omladince, zlasti organizacije in poverjenike, %da takoj dbvestijo tovariše, da ne bodo potovali v Zagreb. — Izvoz iz kraljevine SHS * je glasom odloka finančnega ministrstva oziroma generalnega inšpektorja drja. Nedelikoviča popolnoma ustavljen, dokler se natančno ne določi carina. Vsled tega je pričakovati, da bo krompirja kmalu v izobilju natrgu, ker bo moral ne glede na špecijelno. prepoved izvoza iz Slovenije ostati tudi krompir iz drugih delov kraljevine doma z ozirom na skorajšnjo zimo, — Bankovci gotovi. Iz Beograda javbajo. da so naši bankovci po S, 10 in 20 dinarjev, ki se izdelujejo v Parizu, izgotovljeni in jih komisija že sprejema. — JzoPooIrHenie čmoeorske vlade. Novinski odsek prinaša iz Beo-erada, da se prideliio cetinjski vladi nri vs^h panogah državne uprave referenti, da se na ta način čimprej urede p^li v Črni gori. 1 — Javno sk1pd?*če v Novem Sadu. Kakor javljajo iz Novega Sada »Ju ta rn farmi Listu« ustanovi država tam veliko skladišče, v katerem se bodo hranile vse zaloge žita cele Vojvodine. Hentfref™ domovino.- — Nov incident glede Reke? LDU Berlin, 9. oktobra. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Curiha: Vesti o Reki si deloma nasprotujejo. Dočim je po eni strani razširjeno mnenje, da bo kriza kmalu rešena, nam!-gava »Corriere della sera« na neki nov dogodek, ki ne zadeva le Italiie, nego vse zaveznike in ki ie za skrajno kočljivi mednarodni položaj zelo vzne-mirliv. — ReSVo vprašanje nred orf'^oft-v?«o? LDU Bern. 8. oktobra. (DKU) K^kor roroča *Secolo«. *e bo Peka udeležila it°i;i^nskih volitev. Olasom Tfnh"e ga niso hoteli premestiti v zdravejši kraj. Še^e 2. septembra t. L je bil poklican na vojaško poveljništvo v Cagliari, kier so mu dovolili svobodno gibanje in povratek v domovino. V italijanski internaciji je prebil celih 8 mesecev. Sokolstvo* — Z Iga. Na Studencu — prijazni vasi pod Krimom, se je leta 1909 ustanovil Sokol. Prošlo nedeljo je društvo v proslavo tega dejstva priredilo javno telovadbo. Ljubljanski Sokol je sodeloval. Došle brate, sestre in naraščaj je pozdravil starosta brat M i n at t j star. Podstarosta Ihibljanskega Sokola D. je izrekel zahvalo za sprejem, čestital društvu, se zahvalil za vozove in posebno povdarjal napredek vrlih Ižan-cev. Po tretii uri se je pričela javna telovadba. Nastopili so člani, članice, ženski in obrtni naraščaj ljubljanskega Sokola s prostimi vajami, na orodju in z zaključno skupino. Domači Sokol je pa postavil naraščaj m člane s prost;m? vajami. Javna telovadba je naredila najboljši utfs na občinstvo, posebno na domače, ki bo vedelo ceniti važnost bodočega Sokolskega doma, ki je neobhodno potreben za razvoj društva. Pri telovadbi je, kakor vedno, marljivo sodelovala vojaška godba pod vodstvom odličnega kapelnika g. Čerina. Obžalovali smo le, da so nas Ljubljančani, katerim dolgujemo hvalo za poset, prezgodaj zapustili. S Koroškega. Tabor v Labodu dne 12. oktobra se vrši ob vsakem vremenu. Začetek tabora ob 9. uri dopoldne. Dopoldne: ob pol 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. uri sv. maša. Sodeluje vojaška godba našega generala Majstra. Po maši tabor. Nastopijo razni gg. govorniki s Korotana, Štajerske, Kranjske in Primorske. Ob 1. uri skupen obed. Popoldne: ob 2. uri narodna veselica: ples, srečolov, šaljiva pošta, confeti. cvetlice, licitacija predmetov itd. Tople in mrzle jedi ter pijača na razpolago. — Slovenci, Slovenke, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo, nihče naj ne ostane doma. Zvečer z vlaki ugodne zveze na razpolago. Ob priliki tabora se praznuje obenem otvoritev Čitalnice in knjižnice. Vsi v Labod, tužni Korotan vas vabi in kliče. Št. Janž v Rožu. V nedeljo dne 12. t. m. se igra v prostorih gostilne »pri TiŠlerju« igra »Skrivna zaroka«. Na sporedu so Še govor, petje in deklamacija. Začetek ob pol 3. — V Grabštamu se vrši dne 13. oktobra na Koroškem velik konjski semenj, posebno za žrebeta. Interesenti se opozarjajo, da bodo na prodaj toplokrvni konji angleške pol-krvne pasme. Ljubiteljem konjskega športa se ta semenj najtopleje priporoča. Tudi pristojne vojaške oblasti se zanimđip za ta semenj, ker se iz tega okraja' rekrutirajo najboljši remonti. Grabštanj leži ob Južni železnici, zadnja postaja pred Celovcem. Županstvo občine Grabštanj. Sport* Footbail. Proti S. K. »Iliriji« tekmuje v nedeljo 12. t. m. varaždinski športni klub. Pogreb dr. Levro Pogačnika. Ob 4. uri popoldne se je vršil včeraj veličasten pogreb poslanca in bivšega poverjenika za narodne brambo dr. Lov. Pogačnika. Pogreba so se udeležili poleg Orlov in Orlic ter orlovsisegn naraščaja ttid^ razna druga društva in korperacije v obilnem številu. Pri pogrebu je sodelovala tudi vojaška in orlovska godba. Do groba je spremilo pokojnika tudi vojaštvo in sicer pehota in topništvo, ter tamkaj oddalo častne salve, v zraku pa sta krožila dva letalca s črnimi zastavami. Na zadnji poti so spremili pokojnika predsednik dr. Brejc in poverjeniki: dr. R a v n i h ar, dr. G o 1 j a in profesor dr. Ve r s t o v Š e k ; mestno občino je zastopal župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel T r i 11 e r, poleg teh mnogo poslancev, med drugimi: dr. Rybar, dr. Novak, poslanec P i š e k , hrvatski poslanec dr. Rogulja, profesor dr. J u r e t i ć in unijatski škof dr. N y a r a d i. Ljubljanska garnizi-ja je bila zelo častno zastopana po mnogih častnikih, med njimi tudi generala S m i 1 j a n i ć in M a j s t e r. Ob odprtem grobu se je v imenu stranke, kateri je pokojnik pripadal, poslovil profesor Remec, nato v imenu Orlov in Orlic predsednik Pire, v imenu hrvatskih poslancev dr. Rogulja in v imenu častništva in vojaštva podpolkovnik pl. B 1 e i -\v e i s. Pogreb se je izvršil z velikim pompom in dostojno. Dnevne vesti. — Prvi vseučiliški izpiti v Ljubljani. V torek, dne 7. oktobra se je vršil pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Janka B a b n i k a prvič v Ljubljani tretji juridični takozvani državno-znanstveni izpit. Fksaminatorji so bili: vladna svetnika dr. Bogomil S e n e -kovic in dr. Fran Skaberne ter višji finančni svetnik dr. Fran Eller. K izpitu sta se javila dva kandidata, ki sta oba položila izpit s prav dobrim uspehom. — Nerazumljivo in ža!ostn°. Že 23. decembra lanskega leta je izšla od g. ministra vojne in mornarice pod F. Gj. O. Br. 29.657 naredba, da se morajo oprostiti vojaške službe vsi oni visoko-šolci in dijaki, ki to žele in od takrat do danes je izšlo še nekaj takih na-redb. A glej, v oktobru smo, v desetem mesecu, odkar se je pojavila prva naredba — predavanja se prično v najkrajšem času! — nekatere vojaške oblasti pa še vedno ne odpuste vojakov - dijakov, kot jim je to že večkrat zankazal gosp. minister vojne In mornarice. Tako na pr. so primorani služiti kljub vsem ministrskim nared-bam pri Ibarski divizijski oblasti, ki se nahaja v Sandžaku, še dijaki - dobrovoljci, četudi so že večkrat zaprosili odpust v svrho nadaljevanja svojih študij. Ni to lepo, da se postopa na tak način z jugoslovanskimi dobrovoljci, ki so pripravljeni v svojem globokem idealizmu žrtvovati vse za blagor domovine! Rad bi le vedel, če je znano to postopanje gotovih, gospodov komandantov gospodu ministru vojne in mornarice. — Poslednji čas bi že bil, da se napravi konec tem krivicam. Naj se zavzamejo merodajne oblasti za te nesrečne žrtve in jih spravijo na mesto, kamor si sami žele in ki jim pravno pripada. — Ponarejeni bankovci? Te dni je odposlanec neke posojilnice prišel v Ljubljano, da zamenja več tisoč sto-kronskih bankovcev. Večina teh je bila opremljena s štampilijo mestnega magistrata ljubljanskega. Pri natančnejšem pregledu teh bankovcev se je dognalo, da so bile Štampilje ponarejene. Denarni zavod, kateremu so bili bankovci izročeni v zameno, je nato prejem tega papirnatega denarja odklonil. — Doprsni kip regenta Aleksandra je izdelal za zborovalnico v mariborski mestni hiši kipar Janko Beres v Mariboru. — Imenovanja. Na moški kaznilnici v Mariboru so imenovani: za upravitelja v IX. činovnem razredu Anton S t r a k a v Celju, za kaznilničnega preglednika učitelj moške kaznilnice v Kopru Anton J a k a c, za kaznilničnega zdravnika v IX. čin. razredu okrožni zdravnik dr. Fran Jankovič, za kaznilniške učitelje v IX. čin. razredu učitelja Ignacij Bajt in Miško C i -zel j; pri ženski kaznilnici v Begunjah za kaznilničnega nadzornika v IX. čin. razredu kapetan v pok. Anton Š1 a n -d e r, pri jetnišnici v Ljubljani za iet-niškega upravitelja v IX. razredu Valentin G o g a 1 a, pri jetnišnici v Celju za jetnišničnega upravitelja v IX. čin. razredu Ivan M oži na, pri jetnišnici v Mariboru pa Anton H o h n j e c. — Iz profesorske službe. Za stalne učitelje so nameščeni na državni realni gimnaziji v Novem mestu prof. Janko Krajec, Ivan Koštial in dr. Milan Šerko. Na gimnaziji v Kranju: Mirko Kmet in na realni gimnaziji v Ljubljani Josip Mam. Viktor Prosinig, profesor na gimnaziji v Petrinji in Vinko Levičnik na realki v Splitu se prevzameta v državno službo v Sloveniji. — V Imenik odvetnikov je vpisan g. dr. Dinko P u c in otvori svojo pisarno v Ljubljani. — Izvoznice. »Trgovinski Glasnik« v Beogradu objavlja v št. 149. in 150. imenik oseb in firm, katerim so bile izdane izkaznice v kontingentu in izven kontingenta po pogodbi sklenjeni z Nemško Avstrijo in s Če-hpslovaško. V tem seznamu čitamo med^rugjm tala imena: poslaništvo SHS na Dunaju 4 vagone krompirja, 2 vagona jajc, 1 vagon masti in 2 vagona moke. Rudolf Starovašnik v Konjicah 4 vagone šišk, Katarina Hrepevnik v Konjicah 4000 kg suhih sliv, Maks Robič, Središče 1 vagon jajec, Hinko Privšek v Ljubljani, 15 vagonov suhih sliv, Franc Vokač, Ljubljana 25 vagonov suhih sliv. — Internacijonaliziranje Južne železnice. Na dunajski borzi zatrjujejo, da bo Južna železnica v najkrajšem Času internacijonalizirana. Vsled tega so prijoritete Južne železnice poskočile za 171 kron. — Radi tbotapstva tobaka. V Mariboru so aretirali Engla Blisa. trgovca lz Nemške Penešave, ki se je brez potnih izkaznic pritepel v Jugoslavijo in skušal iz Jugoslavije v Avstrijo vtihotapiti za 50.000 kron tobaka. Tihotapcu je policija zaplenila 1640 dinarjev. Istočasno z Blisom je bil aretiran tudi bivši avstrijski rezervni poročnik Fric Kolmann. Moža sta bila na potu v Ljubljano, da tu prevzameta menda že nakupljeni tobak. — Usposoblienostne preizkušnje za obče ljudske In za meščanske šole v jesenskem terminu 1919 se prično na državnem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 7. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobijenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 31. oktobra v rokah izpraševalne komisije. — Visokošolcem iz zasedenega ozemlja. Ker je še vedno mnogo akademikov - beguncev popolnoma neinformiranih o korakih, ki se za njih napravljajo. se daje tem potom naslednje v upoštevanje in pojasnilo. — V Zagrebu se je ustanovilo letošnje počitnice društvo »Udruženje jugoslavenskih akademičara bjegunaca«, ki si je stavilo v prvi vrsti nalogo preskrbovati svoje člane z zadostnimi gmotnimi sredstvi v svrho njihovega študija. Društvo je nadstrankarsko, član postane lahko vsak jugoslov. visokošolec, ki je doma iz jugoslovanskega ozemlja, pri-klopljenega drugim državam. Po vseh vseučiliščnih mestih tu- in inozemstva (začasno samo držav bivše Avstro-ogrske). kjer študira najmanj 10 jugoslov. akademikov-be-guncev. se ustanavljajo avtonomni odseki U. J. A. B., ki so radi enotnosti organizacije le v skupnih zadevah vseh akad.-begrmcev vezani na centralo društva v Zagrebu. — V dosego svojega namena je U. J. A. B. v Zagrebu (kakor preje tudi že za svoje zagrebške člane), za akad. begunce v Ljubljani zahtevalo od centralne vlade v Beogradu poleg begunske podpore mesečnih 250 K (skupaj toraj 370 K), kar se smatra z ozirom na to, da obstojajo »akade-mične monze in dorri«, kot mesečni eksistenčni minimum akademika-begunca (že preskrbljenega z obleko in perilom) brez vsake druge redne podpore. Redne podpore (od doma, sorodnikov ali Štipendije) se bodo pri razdeljevanju podpor upoštevale. Rešitev od strani centralne vlade se pričakuje v najkrajšem (?) času. V Ljubljani je začasni odsek že ustanovljen in le radi tega ne more še javno nastopati, ker niso še društvena pravila od vlade odobrena, kar se pa Pričakuje v teku prihodnjih dni. Natančnejše informacije pri tajniku. PraŽakova v.\\ca 3, T. nadstr. — Nova avstrijska himna. Na Dunaiu pojo v zadnjem času tole avstrijsko himno: »Gott erhalte, Gott beschiitze unsern Renner, unsern Seitz, aber auch. man kann nicht Wissen,Kaiser Kari in der Schweiz<. Jasno je. da je to dovtip. ali dovtip je dober, ker jasno označuje sedanje razpoloženje na bivšem cesarskem dvoru. — Brzovlak Trst - Dunaj štev. 6a/6 proti Dunaju ne vozi, kakor je bilo prvotno določeno vsaki torek, četrtek in soboto, ampak vsaki po-neljek. sredo in petek. Nadalje vozita brzovlaka 5/5a in 6a/6 do Trsta in iz Trsta. Brzovlak štev. 5 z Dunaja dne 8. oktobra vozi v prvič do Trsta in brzovlak štev. 6a iz Ljubljane v prvič v sredo dne 8. oktobra in iz Trsta v petek, dne 10. oktobra na Dunaj. — Vojni vjetnlkf - častnik], ki so se vrnili, se vabijo danes dne 9. t. m. ob 191/«.- na sestanek v gostilni pri Miku-žu (Kolodvorska ulica), da se posvetujemo o pomožni akciji tovarišem, ki še v vjetništvu trpijo. — M. Skrjanec, nadporočnik: Petelin. — Tečaj za učitelje meščanskih šol na državnem učiteljišču v Ljubljani se prične v ponedeljek dne 13. oktobra. Spored predavanj naznanja razglas na črni deski. — Ravnateljstvo. — Dvignjena sekvestracija. Se-kvestracija nad imovino družabnika Alberta Ebenspangerja je z naredbo ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919 razveljavljena. — Ustanovitev iredentističnega društva — »Narodne obrane«. Sporočam slovenski in hrvatski Javnosti, da odstopamo danes od nas železničarjev in drugih meseca svečana 1919 zasnovanega podvzetja za ustanovitev iredentistične »Narodne obrane« — katere ustanovitev smo morali potem iz važnega političnega vzroka za skoro pol leta odložiti, ker bo stvar sedal nadaljeval odbor, ki ga je postavila pisarna za zasedeno ozemlje, s katero smo že svoj čas stopili v stik. Vse naše dogovore proglašamo zato za neveljavne. Za začasni pripravljalni odbor: Zvon. Masle. — Pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani Iz obrtniških krogov nam pišejo: Za vajence v našem mestu celo dolgo dobo vojske ni bilo šolskega pouka. Huda In morda nepopravljiva škoda je bila to za naš tedanji obrtni naraščaj. Izobrazba zelo trpi, če vajenec ves čas učne dobe nima nobene prilike, da bi užival dobrote in prednosti teoretičnega izobraževanja v obrtno-nadalje-valni šoli. Obrtniki, ki imamo vajence, smo se trdno nadejali, da letos zopet prične šolski pouk. Število vajencev v Ljubljani je zek> veliko, poučeni gospodje pravijo, da jih je nad 800. Vaša včerajšnja novica, da letos ne bo nobenega pouka, je obrtnike, pa starše zelo potrla. Opozarjamo šolska in druga oblast-va, da je šolski pouk silno potreben. Strokovna izobrazba naše obrtne mladine ostane celo življenje nepopolna, ako vajenec nima poleg vežbanja pri mojstru tudi še pouka v obrtni nadaljevalni šoli. Lepo prosimo, da se ta sklep, o katerem ste poročali, vendarle še iz-premeni. Ako res ni mogoče urediti letos še rednega pouka, naj se poskrbi saj za pouk za silo. Ce dnevni pouk ni mogoč, dajte našim vajencem saj večerni in nedeljski pouk. Mladina silno trpi, če se v odločilni dobi ničesar ne stori za razbistritev duha in oblaženje srca. — Poročil se je v kočevski cerkvi crosp. Martin J a n č i g a j, trgovec In posestnik v Zgoml: Šiški, z gospico Viki Honigmanovo. Poročil ju je tamošnji gimnazijski ravnatelj g. Watzef. — Za urarje. Obratno ravnateljstvo družbe Južne železnice v Ljubljani bo oddalo v najem popravilo onih ur, ki se nahajajo v službenih prostorih naslednjih prog: Meja pri Špllja-Zldan most (vštet). Zidan most- (nevštet) Verd, eventualno Postotna (nevšteta), od odcepa glavne proge prt Mariboru- kar. kol. Guštajn, Pragersko- (nevšMo) Ko-toriba-Dubrava, Zidani most- (nevšter) Sisak. — Iz Trbovelj smo dobili z ozf-rom na dopis, ki je bil priobčen v 232. številki našega lista, od docefa zanesljive strani informacijo, da je občinsko gospodarstvo v popolnem redu, kar je notoriČno znano, in da so dotičnega dopisnika aluzije na raz-drapano občinsko gospodarstvo popolnoma neosnovane. — V Mariboru se je razdružilo nemško učitelistvo društvo, kakor nemški listi pišejo, »pokoreč se sili razmer«, v resnici pa, ker mu je zmanjkalo članov. — V Ljutomeru je razpisana služba na ondotni meščanski šoli. Prošnje je vlagati do 20. oktobra. — Dobrim rodoljubnim srcem. Slovenec s Štajerskega, ki je bil radi svojetra narodnega mišljenja obsojen na večletno ječo tn se je ob prevratu vrnil v domovino brez vsakih sredstev, prosi rodoljubna srca, da bi mu darovali nekaj obleke in perila, ker mu je v njegovi odsotnosti vse propadlo, on pa si ne zasluži toliko, da bi si mogel nabaviti potrebno obutev in obleko. Naslov dotičnika se izve v uredništvu »Slov, Naroda«. Umrl je v PoMčanah nadučitdj g. Josip Svetlin. N. v m. p.! — Umri le v Ljubljani major, komandant IT. divizije dravskega artilerijskega polka gosp. Ivan Loger. Naj v miru počiva! Prevoz zemskih ostankov junaka nadporočnika Malgaja. Odboru za Malgajev spomenik v št. Juriu ob Južni železnici je uspelo, da more izpolniti zadnjo željo junakovo, da počiva njegovo truplo v rodni zemlji. Zemski ostanki se ekshumjrajo dne 24. oktobra t. 1. ob 9. uri predpoldne v Guštanju, odkoder se prepelje krsta z vozom v Dravograd. Dohod v Celje dne 25. oktobra t. L zvečer, od tod prevoz 26. oktobra zjutraj v št. JuriJ ob Južni železnici, kjer se po svečani maši zadušnici v domači farni cerkvi izroče zemski ostanki materi zemlji. Isti dan popoldne odkritje spominske plošče na njegovem grobu. Slovenci! Slovenke! Naša dolžnost je. da izkažemo vsi zadnjo čast junaku, ki je posvetil vse svoje moči osvoboje-nju naših bratov na Koroškem in za ta ideal žrtvoval v junaški borbi svoje mlado življenje. Zadnja pot junaka Mal-gaja bodi dokaz, kako vemo Slovenci ceniti pravo ljubezen do naroda in domovine. Stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 10. oktobra 1919. 235. sicv. V prvi vrsti pozivamo vsa narodna I društva, da se polnoštcvilno udeleže po- I creba- Obed se preskrbi za društva, ki najpozneje do AL t. m. prijavijo odboru število udeležencev. Natančni spored se bode pravočasno objavil. Odbor za Malgaiev spomenik v &ent Jurju ob Južni zelenici. Kultura. Iz pisarne dramskega gledališča. V torek, dne 14. t. m. se bo vprizorila prva izvjrna slovenska noviteta v tej sezoni, namreč »Kasija«, drama v treh de-jaiijili. Spisal Stanko Majcen. Na to zanimivo delo nadarjenega našega pisatelja že danes opozarjamo slavno občinstvo. Predstava se bo vršila izven abo-nementa. Manon Lescaut. Če se že ponavljajo opere lanskega repertoarja kar zaporedoma, bi smeli pričakovati, da bi bile letošnje uprizoritve istih najmanj boljše. O predstavi »Manon« pa tega ne moremo trditi, in vendar je di-rigentti že \ sled razmeroma toliko boljšega orkestra naloga olajšana, zato tem bolj pogrešam instrumentalnih suptilnosti partiture. Gracijoznost menueta n. pr. ne zgreši nikjer velikega efekta, kateri po interpretaciji gosp. Rukavine izostane. Pogreški kakor koncem predigre k prvemu aktu bi se ne smeh pripetiti ravnotako je z odgovornostjo za pravočasno vpadanje zbora. Glede premočne uporabe trobil, ki pokrijejo pri ff - mestih nele pevce, ampak tudi orkester, naj gosp. dirigent preizkusi pri vajah akustično razmerje. Ako je Je vzrok nedostatkom, ki se jih brez drugega lahko odpravi, le komodnost, potem se da doseči v vsakem oziru boljša uprizoritev. — Pevske vloge so razdeljene kakor lani. Skepsa, s katero sem pričakoval takrat prvi nastop gdč. Thalerjeve v operi, je bila le malo opravičena. Svojo nalogo zmaguje z razveseljivo lahkoto. Medtem ko je bila lansko sezono v zadnjih dejanjih vedno boljša, ji letos tudi glede prvega ne moremo oporekati, ker ga poje s štedljive jše uporabljenimi sredstvi brez nepotrebnega poudarjanja visokih tonov v začetni povesti, ki ni bilo v skladu z lahko tekočimi melodičnimi frazami te pristne francoske glasbe. Dobro fraziranje ie znak njene muzikalne inteligence, le prehodni toni v višjo lego zvenijo radi razlike v barvi manj lepo, — S svojo nemuzikalnostjo sprav-ja gosp. Drvota sopevce in spremi j e-vanje le prevečkrat v zadrego in mu tega kljub — zlasti v višini — dobremu glasu ne morem oprostiti. — Previsoko intoniranje gosp. Levarja moti pri še tako dobro prednašani vlogi. Krivo je temu po mojem mnenju, ker preveč stiska glas. oziroma glasnice. Sunkovito proizvajanje glasu, tudi x najtempera-mentnejših nastopih neopravičljivo, je neokusna razvada, katere naj se v svojem interesu odvadi. — Serij ozn ost partije grofa de Grieuxa je glasu in igri gosp. Zatheva v prilog. Manjše vloge so na našem odru neobičajno dobro preskrbljene. V tem pogledu je gosp. Kovač eden najzanesljivejših in njegova pevska sigurnost v primeri z izjemami zelo prijetno iznenadi. Med zadnje spada gosp. Cermak, ki ne zadošča v nobenem oziru. Opera v Zagrebu in v Ljubljani. Radi pomanjkanja stanovanja so morali člani zagrebške opere prekiniti pogodbe in meste zapustiti. S tem je opera tam onemogočena, živGtari komaj opereta, a vprašanje Časa ie. kako dolgo še. Dovolj žalosten pojav, da mesto kot Zagreb nima strehe za naše umetnike, dočim je gostoljubno do skrajnosti za različne tujo zalego, za ve-rižnlke. zakotne trgovce in druge temne elemente celega sveta, naj imajo potem Že krive ali ravne nosove. Imenoval bi to škandal prve vrste, če bi bilo v Ljubljani — boljše. Naša opera Je danes ena prvih in vzdrži vse primere, četudi se je začela šele prav razvijati. Koliko truda, naporov in stroškov je to stalo! Vendar smo upravičeno upali, da se bo še bolj razvila in dosegla višek popolnosti, volja in materija! sta bila na razpolago. Računali smo sicer s slabimi stanovanjskimi razmerami, a zaračunali smo se vendar pošteno. Dobra polovica gledaliških članov je brez pravega stanovanja. Dokaj godbenikov - konser-vatoristov leži v skladišču Balkan, do pred kratkim časom celo na golih tleh, naše najboljše igralke - pevke so nastanjene po tri v majhnem kabinetu. Nezadovoljnost rase, ker ni od nikoder pomoči. Vidimo, da LJubljana ni obljubljeno mesto, ampak mesto obljub. Radi stanovanjskih razmer je izginilo čez noč že par godbenikov, kako dolgo vzdrže še drugi člani pri teh razmerah? Stanovanjska komisija, kaj delaš? Seveda bo pomagala, kolikor more, bi kdo mislil. Evo! Glavno garderoberko gledališča hoče postaviti iz njene borne sobice na cesto, naši drugi primadoni gospicl Zlkovi grozi glasom naših informacij Isto, Da nam stanovanjska komisija meče enega tovariša na cesto in nakaže isto stanovanje dragemu članu, ah pa tudi ne, s tem nam v skunosti vendar ni omagano. Ali smo ali nismo ljudje? AU smo man! vredni člani človeške družbe kot verižnikl? In ti imajo stanovanja in še pisarne! Naši umetniki pa životarijo v skladiščil! In podstrešjih. — Slovenske iaslice. Da se emancipiramo tujega, zlasti nemškega vpliva in okusa in da dobi naš" narod tudi jaslioe s figurami iz našega domačega ljudstva ozir. iz naše narodne pesmi. Je izdala Umetniška nropaganda v Ljubljani po M. Gaspa-ffltaviti risbah sličice v trobarvnem flOta. Tu hite k jaslicam v hlevcu je star slovenski otroci, dečki, deklice, starci in starke v naših nošah, v staro-slovenskih kožuhih, z avbami in pečatni, s polhovkami in bosanskimi fesi na glavah. A tudi trije kralji so deloma podomačeni, misli in čustvu slovenske mladine približani. Zastopani pa so tudi meščani v starih modah. Ne dvomimo, da se slovenske jaslice naglo udomačijo po naših kmečkih domovih. — Klferle Ivan: Tri slovanske pesmi. 1. Srbska: Bože pravde. 2. Hrvatska: Lepa naša domovina. 3. Slovenska: Tam, kjer beli so snežniki. Za citre. Cena 1 dinar. Tiskali J. Blasnikovi nasl. v Ljubljani 1919. Str. 4. — Slovaško narodno gledališče. V čehoslovaški republiki rastejo nova češka gledališča na raznih točkah, tako da že primanjkuje igralcev in pevcev. Tudi Požun (Bratislava) dobi češko gledališče in za Košice se delajo priprave. Ker Slovaki nimajo dovolj svojih igralcev, se sestavijo ansambli iz Čehov. Začasno igrajo med Slovaki najboljše češke potujoče družbe igralcev pod vodstvom rav- telja Bed. Jerabka. Za Slovence je bil skrajni čas, da so si osnovali svoj dramski in operni konservatorii, k?r Češka nam ne bo mogla dajati več svojih pevcev in igralcev. Vsaj dobrih ne. — Senjić-Tvrtkovlć Pavo: Pesmi preganjanja. Sarajevo 1919. Mastila naklada. Cena 2 dinarja. — Antonelli E.: Boljševička Rušila, 1. deo. »Jug« 19IQ. Politički boljševizam. Vidici i putovi, svezak V. Cena 9 K. U štampi: Socialni boK*šo-vizam. Kdor se hoče ruskem boljševizmu, njegovem programu, vodilnih možeh, uspehih in prevarah dobro poučiti, bo s pridom prečital to kn;:"o. posvečeno \Vilsonu. t * Celjske e*^va?®. Poročali smo že, da se je v Celju ustanovila ^Glasbena Matica«, ki otvori glasbeno Šolo pod vodstvom g. ravnatelja Stolza. Priglasilo se je že nad 200 gojenk in gojencev, kar kaže, kako potreben nam ie bil ta zavod. m Celjsko pevsko društvo je začelo pod vodstvom g. Cirila Pregla zopet z rednimi pevskimi vajami. V zadnjem času se je poleg že omenjenega pevskega društva ustanovilo pevsko društvo -Oljka« pod vodstvom g. prof. Be-raniča. Celjsko mestno gledališče je prešlo za leta 1919 '20 v upravo in oskrbo Dramatičnega društva. V sokolski telovadnici cvete življenje in delo. Obeta se nam za jesenski in zimski čas prav lepo društveno in kulturno delovanje; treba samo med Dosamnimi dnistvj za prireditve vscr-kdar sporazuma. V Celju imamo uradno določene tržne cene za Sivila, do m^lih ljudi sega naša uradna moč. po trgovinah pa so cene naravnost zdivjale. V brjvn^cah se oziraš zaman po določenih cenah, enako v mesnicah, kjer so cene objavljene za ro, da se jih ne vpošteva; drobovine ni dobiti, če milostno, stane kilogram 10 kron, a brivec računa poljubno. Ali zares n? mogoče vsaj malih stvari urediti, ali ^e lih tudi noče? \ Pomanjkanje stanovanj je veliko; pri tem pa mirno stanujejo pri nas še žene uradnikov prejšnje politične uprave, kojih možje službujejo v Avstriji. Vemo, da z enim slučajem ni pomagano 50 strankam, ki so brez človeškega stanovanja: protežirane izjeme pa ne morejo utrjevati zaupanja do onih, ki o tem odločajo. V soboto 4. oktobra je priredji v celjskem mestnem gledališču jugoslovanski umetnik - goslač Zlatko Baloko-vič koncert, ki ie usoel sjjajno. Obisk bj bil lahko še lepši, da se ni istočasno vršil v Narodnem domu zabavni in koncertni večer trgovskih na stavljen cev. Balokovlča, ki odhaja v svet, ne bomo imeli tako kmalu. Pouk na osnovnih in meščanskih šolah in na gimnaziji se je pričel. Na nemških mešanih 4razrednicah je vpisanih 126 učenk in učencev. Na slovenski mestni deški 6razrednici ie vpisanih 367 učencev, na dekliški firazrednici 371 učenk. To je prava slika nemštva in slovenstva v mestu, Nemcem je hudo neprijetna ta resnica. Niti nemški advokati, ki jih »Cilljer Ztg.« kliče na pomoč, ne bodo mogli resnice potvoriti. Časi nasilja so minuli, iz naših ljudi in naših otrćk se v Celju ne bo več fabriciralo odpadnikov - poturic. Narodno gospodarstvo. — Reforma vaHtie se pri nas menda vendar bliža. O tem, aH se krone opremijo s posebnim kolkom, ali pa se zamenjajo za nove dinarje, še ni potrjenih vesti. Poročajo pa, da ie dotis-kanfli te bDzu dve milijardi novih dinarjev, namenjenih za izmenjavo. Glavni kontingent teh novih novčanic je francoskega izvora. Čas M bilo, da pride do resnega koraka, tem bolj, ker se zadnji čas dviga vrednost naše krone. Tem večja je opasnost da nam zanašajo od vseh strani plesniiv papirni *&m- y fc*h časih, to le na vsak nafita blizu neke vrste reforma in bo treba stare bankovce predložiti, je tem bolj bedasto in smešno, da ljudje zadržujejo silne množine bankovcev doma. Vsled tega trpi ves denarni promet, opaža se občutno pomanjkanje gotovine. Obresti gredo v izgubo. Denar treba nalagati. Dobro bi tudi vplivalo, če bi se mislilo na povišanje obresti. Napetost med obrestmi, ki jih zavodi plačujejo za vloge in med onimi za posojila, je itak velika. — Prodaja fesa. Šumarska uprava v Ključu bo prodala dne 19. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne potom javne ustmene, oziroma pismene dražbe okoli 100 m3 češnjevega, okoli 50 m3 hruško-vega in okoli 100 m3 lipovega lesa. Pismene ponudbe je poslati do 1°>. novembra t. 1. do 10. ure dopoldne omenjeni upravi. Tozadevni razelas, ki vsebuje podrobne podatke, je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. — Prodala pirlta (žveplenega krš- ca). Dne 20. oktobra t. 1. se bo prodala v Beogradu vsa množina žveplenega kršea, ki ga ima direkeMa plena v Beo-giac'u na razpolago. Natančnejše infor-mtcije bo dobiti pri omenjeni direkciji. — Ponudba za razne kemikalije. Tvrdkam, ki se zanimajo za nakup bo-raksa, borske kisTne, bichromut-natrija, biehromnt kalija, krouvgaluna, kvebra-ho-ekstrahta, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke inozemske tvrdke. (Naša poročila.) SEJA DEMOKRATSKE ZAJEDNICE. Beograd, 8. oktobra. Danes popoldne je imela Demokratska zajednica sejo, na kateri se je razpravljalo o notranjepolitičnem položaju z ozi-rom na rešitev krize. PROTIČ VED?;0 ENAK. Beograd, 8. oktobra. O. Protič je imel po neuspehih g. Trifkoviča enak incident, kakor z ministrom notranjih del. g. Pribičcvičem, tudi z g. Balugdžičem, ministrom dvora. — G. Balugdžič je srečal g. Protiča ter ga ljubeznivo nagovoril: »Dober dan g. Protič.« »Kaj hočete?« ga je osorno nahrulil g. Protič. »Da se malo Doraz^ovormto^-. odgovoril je g. Balugdžič. »Po vsem, kar se sedaj dogaja, se vi in (az ne moreva razgo-varjatk. zavrnil ie osorno g. Protič, se cbrnil in nadaljeval svojo pot. TRTKOVtfEV KOMUNIKE. Beograd, 8. oktobra. Trifkovi-čev komunike je izzval danes veliko sčnzaciio. Do sedaj se čuje iz vrst njegovih pristašev, da službeni komunike o neuspehih njegove akcije ni bil točen, zlasti pa, da g. Triikovič ni nikdar govoril o razpustu parlamenta, že zato ne, ker ni imel nobenega mandata od strani zavezniških strank, da bi DOfJ^l kako tako izjavo. Sedaj pa g. Trrfkovič sam priznava v svojem komunikeju, da so vsi podatki službenega komunikeja povsem točni. Njegova izjava ni ničesar drugega, nego potrdilo službenega komunikeja. Ni čuda, da je mnenje opozicije o g. Trifkoviču in onih oseb, ki se skrivajo za njim, zelo slabo. V opozicijonalnih krogih se je danes že mnogo razpravljalo o tem. PROTIČ ZOPET DOKAZUJE. Beoprad, 8. oktobra. V današnji posebni izdaji »Samouprave« dokazuje g. Protič, kako so stranke, iz katerih je sestavil g. Trifkovič svoj kabinet, močnejše od demokratsko-socijalističnega bloka. Ta dokaz je ovržen s samim faktom, da stranke Protič-Trifkovičevega bloka v svoji borbi proti demokratsko-socijalistič-ni vladi niso nikoli imele večine, nego je bila ta vedno na nasprotni strani. Protič-Trifkovičeve stranke niso dobile nikdar večine glasov, na drugi strani pa tudi demokratsko-socija-listični blok ni izgubil niti enega člana, zato je smešen trud g. Protiča dokazati nekaj, kar je že s samim (aktom ovrženo. POGAJANJA DR. PAVLOVIČA DO-SEDAJ NEUSPEŠNA. — NOVE KOMBINACIJE. Beograd, 8. oktobra. Opozicija Je danes cel dan razpravljala o taktiki, ki jo naj zavzame napram dr. Pavloviču. Le - ta ni mogel dobiti od nje nikakega odgovora ter je bil zvečer obveščen, da mu bodo koalirane stranke jutri opoldne izročile kolektivni odgovor. Kakor se Čuje, bo ta odgovor zopet negativen, zato pa bo, kakor se govori v parlamentarnih krogih, tekom jutrišnjega dneva vrnil gosp. dr. Pavlovič regentu poverjeni mu mandat — V političnih krogih se živahno razpravlja o novih kombinacijah. Zatteva se na eni strani rzvenparlamentarne osebnosti, ki bi mogle dobiti podporo radikalcev in demokratov. Govori se o predsedniku ka-sacijskega sodišča Mihajlu Jovanoviću in o bivšem finančnem ministru dr. Miki Popoviču, katerega predlagajo nekateri opozicijonalni krogi Na drugi strani, posebno v nekaterih opozici-ianalnin krogih, se dela groti neparku mentarcem, češ, da niso dovolj izvež-bani kot voditelji v sedanjih strankarskih bojih. — Druga kombinacija ie, da sestavi kabinet državnik, ki se more smatrati za nevtralnega in govori se o dr. Trumbiču. Kakor vedo povsem točne informacije, g. Trum-bjč nebi prevzel pod nikakim} pogoji take misije, ker je na vsak način potrebno, da ostane v Parizu in dokonča pogajanja o naših mednarodnih vprašanjih. Pole^ Trumbiča se govori v političnih krogrh o mogoči kandidaturi poslanca Andrije Radoviča, bivšega črnogorskega ministrskega predsednika, ki se je danes vrnil iz Pariza. Vse to so kombinacije, ki do sedaj Še niso aktualne, ki pa že jutri, če vrne g. dr. Pavlovič poverjeni mu mandat, Inhko dobe konkretnejše oblike. Iz razgovorov s člani Demokratske zajednice je razvidno, sprejme ona vsako možno kombinacijo, ki bi omogočila čim širšo koalicijsko vlado, pa naj bi doprinesla v ta namen Se tako velikih žrtev. Za opo-EfeifO ie karakteristično, da zavlačuje Odgovor dr. Pavfov;Č in s tem otežko-čuje hitro rešftev krize. POLITIČNI POT 0?AJ. Beosrrad. 9. oktobra. Splošni politični položaj je ostal docela ne;zpreme-nrev». trotovo ie le, da se Pavlovičeva misija ne bo posrečila. Dr. Pavlovič še ■'•no-; vrne s\ ni mandat v roke pfesto-inna^]edn»ka. Za raznletinj' krize obsto-b're samo dve mo>MOsti: ali nevtralna vlada z uradniki kot m' n istr i ?.\\ pa kombinacija s širšo i ■ l i c i j o, ki smo jo že pred dnevi označi1'. v.tronvi i rT" MurrvA !7fF UJ- /srr^v vhi^d^ yTr MINISTROV. Zagreb« 9. oktobra, m*1 som poročil »Jutranjega Lista« ce tovori v poljtjč-m.-ji krpgfh, da zahteva Narodni klub izključitev dna Kramerja, dria Poljaka in Pribfčeviča novega kabineta, STALIŠČE np. KOROŠCA IN NARODNEGA KLUBA. Zagreb, 9. oktobra. »Jutarnji list« por 'r> da Je skupina dr. Korošca odgovorila dr. DraŽi Pavloviču. da zahteva rredvsem razjasneufa v zadevi Trf-koviča in da stoli na stališču koncentracijskega kabineta. Dalje zahteva, da cC poleg predsednika parlamenta* vzame^ kot svetovalci krone tudi oba podpredsednika dr. Ribar in Fran Jankovfč. Po!j+ičarii Narodnega kluba so istoiako izjavili, da so pripravljeni vstopati samo v koncentracijski kabinet. STA' ČPNOGRORCEV. Zagreb. 9 oktobra. »Jut^rnij list« Javlja, da je dal Hne neopredelienjh po-slančev iz Črne ?ore predsedniku par-!amerAp ;r. Draži Pav1oyI5fl pfsmen od-vor, ki ie šde^tičep 7 odgovorom, ki rg jg \y\\ rrredsedrrifc te ^rei dobil. An-drifa RfcdoviC, bfvsl črnogorski minister, !e o^r^o-^al iz Pariza: tudi r>n se zlaga s stališčem svojfh črnogorskih tovarišev. SPOPADI VEH ITALIJANI IN lUnOSLOVANI. Curin. 7. oktobra. Švicarski h>sti javlja in. da sc vrše neprestano borbe na dalmatinski obali med italijanskimi in jugoslovanskimi četam?. Cnrih. 7. oktobra. »Fpoca« iavlia. da so regularne iugoslovanske čete in dobrovoljci zasedb nn7*c*\e na Snežniku. Poveljnik na Peki je zaiikazal pro-tiodredbe. BODOČA Z\rT?7\ !\«FD POLJSKO IN RUSIJO. Varšava, 7. septembra. General Dienikin je priredi! na čast poliskl miril*, ki ie prišla v Ser^astopo! banket, na katerem *e imel velik govor. k: ga ie končal z besedami: »Po dolgih letih nesnorazumt'enia, po grozotah svetovne vojne sta sklenila dva slovanska naroda na bojišča nerazdnizTivo bratsko zvezo. Naši novi odnošajl temelje na barmoniij skupnih interesov naših drŽav in na skupni obrambi proti zavez-nlskemn sovražniku. Tz vsega srca želi, ria bi se naša pota nikdar več ne križala. Izrekam napItn{co za vstaienie Poljske in za našo bodoče zavezništvo.« Vetti LDU. OSFRNF VFSTi IZ BEOGRADA. LDU. Beograd, 8. oktobra. Jovan Jovanovič, bivši poslanik v Londonu, se je vrnil v Beograd, kjer se bo stalno nastanil. LDU. Beograd, 8. oktobra. Mini-ter za zunanje stvari dr. Tmmbič je ozdravel. ZVEZA Z ALBANIJO. LDU. Soh«, 8. oktobra. Grški časniki priobčnjejo Reuterjevo brzojavko, da je neki srbski diplomat izjavil, da smatra srbsko-albansko zvezo za mogočo'. Nekateri arnavtski prvaki so prosili mirovno konferenco v Parizu, da se Albanija zedinl s Srbijo. tudi zlikovci so z vsemf možnimi triki izrabili politično konjunkturo v svoje namene. Sodišča imajo sedaj mnogo posla > njimi. V Loki pri Mengšu je triumvirat: Vinko Sršen, .Janez Bolte in Jože Dimic sklenil rekvizicijo konj. Dolgi Vinko se je oblekel v lepo »na#-rednikovo« uniformo, opasal bajonet in hajdi z drugima tovarišema - vojakoma v sosedno občino. Vinko je drzno nastopaj in dne 5. decembra 1918 izvabil od kmetov večje vsote denarja in enega konja pod pretvezo, da je vojaška komisija. V vodiški občini na Gorenjskem je Vinko pri kmetu Bilbanu izvabil 250 kron. ker ie kmet brez listka pet konj prodal naprej. Isto so uprizorili pri Lavrlčn, kjer so vzeli enega 1000 K vrednega konja. Marija Rebolj jim je dala 150 K, ker ji je rekel narednik Vinko, da mora kazen plačati zato, ker so konii »brez listkov«. Vinko je dajal kmetom potrdila z napačnim podpisom, ter pristavil, da po »pečat« naj pridejo v Ljubljano. — Sele kmetica Marija Gubane se je ojunačila in nagnala komisijo z »barabe mestne«. Odšli so tudi k županu, ta pa jih je ovadil orožnikom, ker se niso mogli legitimirati. Orožniki so iili pozneje aretirali. — Sodišče jim je sedaj preskrbelo hrano in stanovanje v svojem hotelu. Obsoieni so: Vinko Sršen na šest mesecev, Janez Polte na tri mesece in Jože Dimic na šest tednov težke ječe. K zgodovini prevrata. (Poglavje o goljufijah.) Idealisti so pozdravljali v prevratu uresničenje svojih velikih sanj in .teženj; praktični, razumni liudje $0 nakopičili gospodarske dofarjne. oa1 Društvene vesti in prireditve. Zensfco telovadno društvo v Ljubljani poživlja vse one dame, katere so se že priglasile za damsko telovadbo, na sestanek v torek, dne 14. oktobra ob V27. zvečer v telovadnici v Mladiki. Bazne stvari. * Mackensenov arhiv. LDU. Budimpešta, 8. oktobra. (DKU.) Romunski tiskovni urad javlja, da so romunske oblasti našle arhiv generalnega feldmaršala Mackensena. Listine se tičejo vojnih operacij na za-padu in se bodo pregledale._ t Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v ponedeljek ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici. f Krušne komisije bodo uradovale v sreda dne 15. oktobra 1919 od 8. do ttl. popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za premog. Način razdelitve izkaznic se objavi s posebnim razglasom. t Izkaznice za premog. Na podstavi I 19 ukaza deželnega predsednika za Kranjsko z dne. 9. oktobra 1917, št 28.915 o uporabi premoga in drugega kuriva, odreja mestni magistrat sledeče: 1. Pravico do premogovnih izkaznic ima vsaka v krušnih okrajih mestne aprovizacije stanujoča stranka, katere zaloga ne znaša več kot 1000 kg premoga ali 5 kubičnih metrov drv. 2. Premožnejši sloji pa, ki si lahko kupijo drva, sploh ne dobe izkaznic za premog. 3. Izdajale se bodo dve vrsti izkaznic za premog, In sicer: a); rjave izkaznice za štedilnike, in b) bele izkaznice za peči; več kakor eno izkaznico za štedilnik in dve beli izkaznici za peči ne dobi nobena hišna stranka, četudi bi imela več kakor dve peči v svojem stanovanju. Pripadnikom hišne stranke pa se prištevajo tudi podnajemniki, ki stanujejo v istih prostorih skupno s hišno stranko, ako nimajo lastnega gospodinjstva. Podnajemniki z lastnim gospodarstvom se smatrajo za samostojne stranke. 3. Obrtniki, zavodi, uradi itd. ne dobe teh izkaznic temveč dobe na magistratu posebna nakazila za premog. 4. Izkaznice za premog so neprenosljive listine Pri Izselitvi morajo stranke oddati vse svoje izkaznice za premog hišnemu gospodarju, ki jih mora takoj vtočW stranki, ki se nanovo naseli v Izpraznjenem stanovanju. 5. Na vsak odrezek izkaznice za premog odpadajočo množino premoga, kakor tudi čas m način prodaje premoga določa in obiavlja mestni magistrat. 6. Za izgubljene ali uničene izkaznice za premog se ne izda novih. 7. Prestopke tega razglasa bo kaznovalo politično okrajno oblastvo po § 18 gori navedenega ukaza z globo do 20.000 kron ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni prestopek po obstoječih kazenskih zakonih strožje kaznovati. Ta razglas ie veljaven z dnem krajevno običajne razglasitve. - — Lovska psrca, rjave barve s kratkim repom se je našla v Zalogu št 21. Ako se pospodar tekom šestih dni ne oglasi, se psica odda. 9975 Izgubila se Je starinska zlata broša na sokolski veselici na Igu. Najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi na upravnlštvo »Slov. Naroda«. Kdor kaj ve o Janku Oarvasu, učitelju rz Trsta, ki je služIl kot enoletnik korp. pri 17. pešpolku, nazadnje je pisal meseca junija 1918 iz Tirolskega, naj blagovoli sporočiti Mariji Garvas, Glince 214 pri LJubljani. StroSki se povrnejo. 10020 Oglase za načllsi sprejemajo tudi podrnžnlce „Slovenskoga Naroda11 v Celin, Maribora in Ptojn. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina io tak »Narodne 5t 15.998 — 1919. 9832 Razglas glede uporabe električnega toka Iz mestne elektrarne u plina Iz mestne plinarne. Mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bo zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnje Jeseni in zime izključena. Zato je treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v LJubljani zavladala splošna tema. Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omejiti samo na najnujnejšo potrebo. Le tedai bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime. Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na Čas dnevne svetlobe, katero Je treba docela izkoristiti. Vsa ostala razsvetljava po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se mora omejiti do najnujnejše potrebe. Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredb in kazni, ker je znano, kako teiko Je prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist del svojih udobnosti. Občinski svet ljubljanski Je v svoji seji dne 16. septembra 1919 soglasno sklenil, da stopijo s 1. oktobrom letos v veljavo sledeče omejitve glede uporabe elektrike in plina iz mestnih podjetij: 1. V času od 1. oktobra 1919 do 31. marca 1920 se bode oddaial plin in elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8 ure zjutraj do 3. ure popoldne — zato naj se po vseh javnih in zasebnih uradih ra?deliio uradne ure na dnevni čas. Izven navedenega časa je vsaka uporaba plinove in električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana. Čas od 3. do 4. ure na? se porabi za snaženje uradov, izvzeti so le javni uradi, ki morajo imeti nočno službo, tam je santo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena 2. Šolski pouk naj se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo naj se po možnosti opoldanske ure, da lahko odpade večerni pouk. 3. Trgovine in skladišča ne smejo uporabljati plinove in električne luči pred 8. uro zjutraj in od t. do 31 oktobra ne po 5. uri popoldne: » 1. novembra do 28 februarja ne po 4. uri popoldne in » 1. marca do 31. marca ne po 5 uri popoldne. Izvzete so le trgovine z živili, drogerije, lekarne In trafike; te smelo uporabljati omejeno razsvetljavo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. 4. Za delavnice, gostilne, kavarne in druge Javne lokale naj se natančno določi pri posameznikih velikost in Število luči. Za princip naj velja, da sme goreti največ polovica preje običajne razsvetljave. Ostala žarila naj se odstranijo. 5. Vsaka reklamna razsvetljava Je prepovedana ravno tako, kakor sleherna luč v Izložbenih oknih ali pred vhodi In okni Javnih in drugih lokalov. 6. V hišnih vežah, na stopnjiščth in hodnikih so dovoljene le 10-svečne žarnice ali najmanjše plinove svetilke, goreti sme le polovica preje običajnih luči, In sicer najdalie do 9. ure zvečer. Zjutraj so te luči sploh prepovedane. 7. Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero množino električnega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih. Za merilo naj velja poraba toka 25svečne žarnice, ki sme goreti do 10. ure ponoči, odnosno kolikor se poprej ugasuje, toliko časa sme goreti zjutraj. Za stanovanja do največ štirih stanovanjskih prostorov (vštevši kuhinjo), se dovolita dve žarnici po 25 sveč, za stanovanja z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa tri žarnice po 25 sveč. Seveda se priporoča uporabljati maniše žarnice, katere potem lahko gorijo v večjem številu, oziroma dalj časa, ker porabijo manj električnega toka. ' Izvedba predpisov pod točko 7.: Od solnčnega zahoda do 10 ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih: oktober .....142 ur januar......161 ur november .... 162 » februar......125 » december .... 175 » marc ......114 » iz tega sledi: a> da imajo stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih: oktober .... 257 vatov januar .... 291 vatov november .... 307 » februar .... 250 » december '. . . . 316 » marc .... 206 » b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po mesecih: oktober . .... 385 vatov . januar.....4.^6 vatov npvemher .... 454 » februar..... 375 » december ... . 474 » marc .... 309 » Tako določena množina električnega toka ie za vsako gospodarstvo obilna dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno nI doseglo niti polovica elektrarnišklh odjemalcev. Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme dovoliti za vsakega podnajemnika ena 25svečna svetilka več. Podnajemniki se bodo upoštevali le tedaj, če jih stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oktobra 1919 ravnateljstvu mestne elektrarne. Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po desetkratni enotni ceni. 8. Električni monterji se smelo uporabljati od 1. oktobra do 31. marca izključno le pri dnevni svetlobi, sicer se bo tok odklopil. 9. Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, llkalnlkov In dragih električnih aparatov je v času od 1. oktobra do 31. marca vobČe prepovedana. Zato naj se odklopijo. Izvzeti so le zdravniški aparati 10. Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, če Je drugačna kurjava nemogoča. 11. Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda Ie v skromnih mejak za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo še določila. 12 Uporaba Dlinovih peči, vodogrelcev in kopalnih peči s plinom Je prepovedana, zato naj se vse take peči zapro in odklopijo. 13. Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedil ali drugače teh predpisov ne upošteval (izvzemši točko 7.), zaračunal se bo ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin ali električni tok po desetkratni normalni ceni. V slučaju neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina, oziroma elektrike ustavi. Po trikratni kazni se elektrika ali plin sploh trajno odklopi. 14. Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma prepoveduje, dovoliti se sme le v posebno nujnih slučajih. 15. Mestni magistrat opozarja vse merodajne oblasti in korporacije, da upoštevajo te predpise v kolikor se tičejo iavnlh uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodaialnic. skladišč in delavnic, — ker Je treba dajati dober tfzgled ostalemu občinstvu. 16. Zlasti se pozivljejo rudi vojaške oblasti, da se prilagodijo tem splošnim odredbam, ker to zahtevajo ne le javni, temveč tudi vojaški Interesi. Mestni magistrat Ifubljanskl, dne 16. septembra 1919. Župan: dr. Ivan Tavčar L r. Haiaiflilaiki za Kavarno i^rt, je pri restavraciji .Narodni dom". 10043 hitita Mila, S&f nv* kantini, Ambrožev trg 3. 100=6 Solititatoria,-:; obro izvežban , išče dr. Alojzi! Bratkovič. odvetnik v Slovenf-gridcn. Plača po dogovora. 10025 Untnrnn l/nlfl Wanderer na 2 cilindra, niUlUluU nlilll dobro ohranjeno, «e proda. I Rozman, Ljobljana, Florjanska nlica 24. ?962 DKllCiilllllliUl 4 Ur, Poiasnila v Anončni eksied. Al. Matelič. Ljnbljana, Kongresni trg 3. 10 45 Vnnim ve*- metrov konopnenega pasu 1111)11111 (Aufzuggurte) 10—12 cm širokega in sod za gnoinico in sesalko (pumpo). Ivan Knralt, valjčni mlin. Domžale. 1 0?6 Dve lelezni Deds g£&~3E!r ,,Phobus") sta na prodaj. Sv, Jakoba trg št 2 (Virant pri šolskem slogi) Ravno tam tudi ena navadna železna peč. A&s9lveĐfiDfa govodstva, slovenske in nemške stenografije, korespondence in strojecisja, želi primerne službe. Cen jene ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod „Absolventlnja'10038. 10038 Brezni dam "alii^UJS razsvetljavo boljši gospej brez otrok, ki bi mi pospravljaja sobo in kuhala Prednost imajo begunke. A.dresa ori upravi Naroda. 10050 Mj m jedna dobra kuharica za bo-I aC Iju kuću u Osijeku, sa nastupom odmah, plača 150 —180 K s cjelom opskibom. — Ponude i prenio sviedočba neka se šalju na gdju Štefanijo pi Bartholovich u Osi teku 3., Zmaj Jovina nlica br. 22, Slavonija. 10027 Spreten železnioar, ^.S katkulant in korespondent, se laća za veletrgovino železnine. V ponudbah je navesti do-edanje službovanje in plačilne zahtevke ter iih nasloviti na .Merkur' Peter Majdič ▼ Celja. 10^32 [eno se orada damski rlaš\ O^' s* rri Ivan Krečn Dana jska cesta, dvorile II 10042 Naslov pri uprav. ,.^1ov. Naroda" 1« 036 Skoro nov b!rjk?!i se proda. Kje, rove uor.?1 i'tvn .Slovenskega Naroda*. 10037 Hnil in unrnl/ kuruje v v^aki množi- MC'J IH VUjKII ni družba .Sad' preje Primož Hudovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica. lO'MK Mj fa za novembar magistra ili 1 ib magistru farmacije za već i ljekarnu u Dalmadii Ponude sa opisom dosadašnje prakse poslat' na upr. Slov. Naroda pod .mngjster 9978" [8oo se Dioda fc^S-OT * damski in moški trd klobuk. Poizve se v upravniStvu ,,S!ovenskega Naroda" 100M_ Eaičfli ravnatelj Srne** d^a"3 trgovske šole, sobo z dobro hrano in vso oskrbo v bo'i^i družici Cenjene ponudbe pod , Bančni ravnateIJ"/10D2t na urravniStvo ,,Slov. Naroda". 1C024 Lepo letoftje brinje š^o^r. bi v vsaki množim pri tvrki Mihae; Omahen, VJsniagora. Istotam se kupi ovčja vojna po na višji dnevni ceni. 10047 Iščem primeren loKal uJl^z ali Zagrebu, posredovalcem plačam nagrado za takoj ali pozneje. Ponudbe prosim pod ,Trgo vina'10039 na mrav. Slov Naroda. 10U39 Zenitna ponudba! ^ Iščem trgovsko Izobraženega gospoda 30—40 let starega v zakon, tudi brez premoženja Bodočnost zasie irana. Le tesni* r0_ + Friderik Loger, okrajni glavar, naznani« v svojem in v imenu brata in sestre vsem sorodnikom, pcijateljem in znancem da je gospod IVAN LOGER majer, komandant n. divizije drarsk. art. polka, danes dne 8. oktobra nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnik se bo vršil v petek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bode darovala v soboto ob 9. ur v cerkvi Marijinega oznanjenja V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1919. B.og je poklical k sebi našega najblažjega soproga, najskrbnej-V šega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Jožefa Svetlin naduiitelja v Poljčanah po kratki, mučni bolezni v 57. letu stardsti dne 8. oktobra 1919 ob polu 4. uri zjutraj, sprevidenega s sv. zakramenti. Ž njirn smo izgubili svoje najdražje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek ob 4. uri popoldne na pokopališče v Poljčanah. POLJČANE, dne 8. oktobra 1919. Marija Svetlin, soproga. Fran. Tinca, Andrej Gretki. otroci. Albin Svetita, brat Koza Sternberger. Oabi Borak. Adela Weiler, Kristina Stciber Fiida Wlassak, sestre Terezi a Svetlin, mačeha. Jožef Logar, trgovec, svak. Ivanka Logar, Alojzija Kavčič, svakinji. Nečaki in nečakinje. PraftH mladiči, 7 tednov stan, I*"! za pleme so naproJaj. Sta'* pot štev. 3.. Unnljana. 9941 kunim ro naNišii ceni Naslov pove unnv. 9946 v pol *nih d 'bavi vsako Lc e ^ Slov.rNa'Od<> Sira M' drva ni dom trgovina z lesom A RESCHITZ. Dvorski trtr st. 1 II. B 1 H M (H An ro ugodni ceni ledna omara rl"Ln yc in nekal pohištva v kantin vojašnice Kcalja Petra L 10013 Proda n U7finiltolfIrS m,ai*ai energična itie lLi|UJ!l"l|[ldt mesta za tako . — °o- nndh na upr. SI. Nar rod .Vzgojiteljica 9988". 9988 Pri: Leonhardstr. 49. Napečfa zaloga vsakovrstnih vlog za ploščate in neenake noge tudi po mod !u in zdravniški naredbi. 9649 1000 K nagrade n ovan je, obstoječe iz 2 sob, predsobe in kuhinje ter priiikli-ne. z elektr. razsvetljavo, vodo etc. enemu, ki mi preskrbi stanovanje s 3 ali več sobami, kuhinjo in pritiklinami v mestu ali na periferiji mesta. Sedanje stanovanje Imam ob Zaloški cesti tik c stne železnice. Ponudbe pod „Sola 1U04O" na upravo SI. Nar. Resna ženilna ponudba. SS? že s svojo koncesijo, 31 let star. z večjo vsoto denarja, se Želi seznaniti z gospodično aH vdovo približno iste starosti, ki izvršuje že obrt. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, do konca tega meseca pod .Triglav" na poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta Tajnost zajamčena. » 10028 RADIUM katerega je izumela soproga znamenitega francoskega profesorja CUR1E, delu i e čudesno na človeško zdravie, posebno pa ? živčnih boleznih, rev-itd. • (Opozarjamo na iu-X trilnji oglas). 10022 matizmu KUOMPm prodaj a. po najnižji cehi mmwšf trgovec v Stožicah 51. p. Jezica Nriti-čiia se sprejemajo istotam. Nar - krompir v patak in s avnem kolodvoru v L t . se prinesejo s seboj. 10.018 epa, malo rab'-ena salonska oblfka, predvojno b'a?o. Ma« ilov v upravništvu .Slovenskega Na- roda" 9 83 predanega, *^ekup' tikcj Ponudb? na 10007 1 vagon Koniikega mi franko pnstajfl V žmarje. poitnl predal 141 VsbVo wm WM fiiiie Um M.heljc, Selenbnrgova n'ica, i':.!'jl 3-!i. 10O14 UrCfO i7 illfO rabf'enet u veoma do-■ ItlB !l u c brom stanju, za brašno, ?itc. si menje i Ine svrhe prodaji firma Pavao Weiss Ilica 21. Zagreb- -735 I* z eno veliko sobo in veliko jB kuhin'0 se zamenia v Ko- pj ' ki ulici z istotakim ali večj m v mestu. Več se izve pri modistki Ivani Sler, Kongresni trg 6. 9911 IfMni m i ali več vagonov lepih, suhih slUlll Sc bukovih desk,20 mm debelosti. ponudne na tovarno stolov, Zgornje Gameloe nad Ljublj no, 1C006 DiSn h I inhfani na tnimem prostoru :\M I L lililiOiL, z dvoriščem in vrtom, se v svrho event selitve proda. Kupna cena okoli FO0 00O K. Naslov ^ri upr. Sr Nar. 9990 Lopa industrija" za cementne izdelre Hstastm v? ZABRS7 & KOMP., tovarna firneia v Britolu pri Kranjs. 9 olja in 9786 društvo lesnik trgovcev in indiisirijcev v Celju kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: „SAVINJA", Kapucinska ulica 5, I. nadstr. aH poštni predal štev. 1. TTTt- X K X X X X X X X X X X X XXKHHHXX XX XXXXXXXXXXXXXX X X X X X X 3^ natelj šumskog poduzeća tehniko i komecijalno potpuno spremam. Nastup službe što prije. Obložene ponude na i u Spreten stavbni klepar bi rad zamenjal s hišo, kjer bi mogel izvrševati svojo obrt, svojo davka prosto hišo v XIU. okraju na Dunaju Dopisi pod „Zukunft 22.937" na # Schalek, Dunaj, (Wien)9 I. _ Wollzeile 11. 10j30 v kosih za obrtnike je došel. NaroČi se pri drogeriji ,Sanitas' Celje Razpošiliam v vagonih trešana jabolka za sadjevec in namizna jabolka. — Cene nizke, dobava takoj •'. Veletrgovina Franc Oset, Vransko pri Celju. .*. Razpisuje se služba 10031 občinskega tajnika v trgu Labod, Koroško, primerna za kakega vpokojenca (pen-zijonista). Zmožen mora biti popolnoma slovenskega in nemškega jezika ter voditi sam vse pisarniške posle in uradovanje. Urado-vanje je dnevno. Nastop lahko takoj! Prošnje je vlagati z navedbo plače na gerentstvo v Labodu, Koroško. Oerentstvo v Labodu, gerenti OSRAJNIK. iz Ia švicarske gume, dokler traja zaloga. — Velika izbira manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga, bogata zaloga oblek lastnega izdelka po najnovejših krojih, srajc barvanih in belih, ovratnikov, samo veznic, športnic čepic itd. v I. kranjski razpošiljalnici SCHIVAB & BIZJAK, ^sijana, Dvorski trg 3. — pod Narodno kavarno. lastni modni atelite. iMGrlAUSE VVATT Dvostavno in ameriško knjigovodstvo Sestavil v. Krottmaver, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenc — Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LE6AT V MARIBORU. Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron. Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v Mm utira Legat v Mariboru, VetnnlsMa ulica 17, L oastr. KREMENEZftt Baterije žarnice vseh £ipov elekirote^n predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogacar Ljubljana Mestni trg 25 METAX r£XPQRTfe IMPORT Elt'KTROTtHNIKA-TEHNIK/J Car idealne lepote! Lepa i ena Ima neoplsno isioč, nepremagljivo oarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. lipama TrraJfla' NajdovršenejSe sredstvo moderne kosmetike jadosego v% \ GiTiO faUldlUd • i-jcalne. mikavne lepote. To divno polepšalo Je sestavljeno po receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde turSitejpi harema bivšega Abdul Hamlda, iz čistega rastlinskega soka, meda. daoBBSaajl soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika tfoza bruto i/, kg K 30-—. if nnhia naeta miln Dosedaj nedosežno. Tega čudotvornega mila llirjciiiu Po5ia"8TIIIU» ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč vsem osebem, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času liiaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. H 20-—. Da$bii f<|b Razven Zoraide in paste se priporoča bledoličnim osebam KOZnl SOK« Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničke K S'—■ flntAMliiiiiibi DaImI Čudotvorno sredstvo za rast las. Naj- žiSTieriKdnSKI nali reirOI. čistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. WilHamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Wtlliara»ona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr X IS"—). Saj pesnik nc poje zastonj: .Lasje moji so ko svila gosta, 9494 Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko*. Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS"-PARFUMEBMA. I. KosmetiSka parfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11. Parilnik „ALFA" sa paranje Urinske krme. priprava aa kuhani e iganja ta kukanje parila, Je med vsenU parilnik! najbolj«. Parilaike vsak ▼eUkeatt osi 90 aa 350 lir. ▼ pocinkani In eml lapellavi laman* na raipolape far m istlad knpoom lakka tako! poatrežomo. Prekupčevalci se iščejo in dobijo na dnevne cene primeren popust 9998 Cenik na teljo zastonj. ~?M lika družba 1 Separakr h Mt it mm. JL TRG. SOTRUDNIK detajlist, popolnoma isvetban manufakturne stroke a prima referencami se takoj sprejme kot prva moč v manufakturno in modno trgovino R. Starmecki, Celje. V ponudbi se želi navedeno kje in kako dolgo dosedanje službovanje in željeno plačo. Preskrbite se s krompirjem dokler je prilika in ugodna cena in dokler traja zaloga v skladišču 3alkana, kjer ga prodaja tvrdka Paternost & Hemlc na cele vreče, ki se imajo prinesti s seboj. Kdor rabi cel vagon naj se obrne direktno na imenovano tvrdko. 10046 Dobavljam točno brez izvoznice: 300 ton za kuhanje pripravljenih juh v obliki kock po 50 gramov, 100 ton kock za govejo juho, prva znamka, 300.000 škatelj sardel in anjoviske paste najboljše kakovosti in druga živila. 10035 CM: R. GronrJler, Udz a. i Domu. Brzojavke: Grttndler, Llnzdonau. I Štev. 2163. Razglas. 9871 Mestno županstvo v Kranju razpisuje službo tretjega redarja katero se lahko takoj nastopi. Plača do dogovoru. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega slnžbovanja, je vložiti do 20. oktobra 1919 pri podpisanem županstvu. Mostno županstvo v Kranju, dne 2. oktobra 1919. Zupan: F« Polak, s. r. USKO RUBLJE razne vrsti košulja, gaća, nočnih košulja i mekanih ogrlica' nudja trgovcima samo na veliko 9673 DOMAČA TVORNICA RUBLJA D. D. Zagreli, Jelatliev trs Z, II. k. Naručbe pouzećem izvr-šuju se kretom pošte. • O) 93 4751 SH 6172 8955 FY