1 petek, 20. oktobra 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 20. oktobra 2023, leto 8, šte­vil­ka 18 Tukaj je lepo pa daleč se vidi Župani odprli širok nabor vprašanj Znanje in izkušnje, ki temeljijo na preteklih generacijah, tvorijo temelje današnjega delovanja društva, je bilo eno od sporočil praznovanja 130-letnice Planinskega društva Kamnik. Maša Likosar Župani občin na povodju Kamniške Bistrice so se srečali z državnim sekretarjem in vodjo vladne službe za obnovo po poplavah Boštjanom Šeficem. Kamnik – S slavnostno aka­ demijo z naslovom Tukaj je lepo pa daleč se vidi so v pe­ tek člani kamniškega pla­ ninskega društva počastili 130 let delovanja. »Sto tride­ set let presega življenjsko dobo posameznika. Za to so bile potrebne generacije, ki so predajale svoje znanje in izkušnje, da na njih še da­ nes gradimo in izvajamo svoje aktivnosti, kot so deni­ mo obnove koč. V preteklih letih nam je namreč uspelo obnoviti obe koči (na Kokr­ skem in Kamniškem sedlu, op. a.), kar je za društvo, ki temelji na prostovoljstvu, ve­ lik dosežek,« je med drugim povedal predsednik društva Marko Petek. Dobro uro trajajočo priredi­ tev so obogatili s pestrim kulturnim programom, v ka­ terem se je glasbeni reperto­ ar prepletal z recitali. Celo­ tno prireditev je povezoval film Greva na Kamniško se­ dlo, s katerim so na hudo­ mušen način predstavili, kaj danes predstavlja Planinsko Predsednik društva Marko Petek in nastopajoči na prireditvi ob jubileju / Foto: Aleš Senožetnik Program je pripravila Mojca Volkar Trobevšek. z gorami, gorjani, in mi­slim, da je skrivnost tega, da se to društvo ohranja toliko let, prav ta povezava znanja in idej skupaj z nekom, ki zna to tudi izpeljati. Tisti, ki je znal izpeljati to, da se je združilo znanje, je dal dobro popotnico nam, ki danes društvo vodimo,« je v svojem govoru spomnil Petek. Ob jubileju je predsednik Planinske zveze Slovenije društvu predal svečano listi­ no, najvišje priznanje PZS. Podžupanja Romana Učakar pa je v imenu župana Mate­ ja Slaparja kamniškim pla­ nincem predala zahvalo ob 130-letnici delovanja ter se zahvalila za skrb za dobrobit obiskovalcev gora, zagotav­ ljanje varnosti in ohranjanje planinskih poti ter gorske narave. Slavnostni govornik na pri­ reditvi je bil profesor na ljub­ljanski Filozofski fakul­ teti dr. Igor Škamperle, ki se je v svojem govoru dotak­ nil različnih vidikov obisko­ vanja gora. »V sodobnem času, ko tehnična in virtual­ na realnost postajata vse bolj invazivni in prodirata na vsa področja našega živ­ ljenja, se lahko spomnimo, da nam prav naravna kraji­ na s svojimi posebnostmi, malim in velikim bo­ gastvom človeških pripove­ di, znamenj in simbolov /.../ pomaga ohranjati živ spomin, ki je steber tako osebne kot kolektivne iden­ titete,« je med drugim pou­ daril Škamperle in dodal, da je pomemben delček v ta mozaik dodalo tudi kam­ niško društvo. KULTURA ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Šteje vsaka minuta Sirene spet pojejo Večer spominov Enota nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik je skupaj s prvimi posredovalci iz Planinskega društva Motnik predstavila temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Sirene so po večletnem glasbenem premoru znova nastopile in razprodale koncert Sirene spet pojejo v kamniškem Domu kulture. Nastop so začinile tudi s fotografsko razstavo članice zbora Ane Stanovnik Perčič. V cerkvi sv. Ane v Tunjicah so se septembra na prireditvi Večer glasbe, spomina in zahvale poklonili več častivrednim obletnicam, obenem so se s pesmijo zahvalili predhodnikom za pečat, ki so ga pustili v njihovih krajih. Razsežnost gora in prijaznost ljudi stran 2 stran 7 stran 8 Korenine v 19. stoletju Korenine kamniškega pla­ ninskega društva sicer sega­ jo daleč v 19. stoletje in se kažejo v različnih akcijah, srečanjih in prireditvah, 19. julija 1893 pa je bilo usta­ novljeno kot prva podružni­ ca Slovenskega planinskega društva. Prvi predsednik je Slavnostni govornik je bil dr. Igor Škamperle. / Foto: Aleš Senožetnik društvo Kamnik. V filmu se namreč nadobudna mlada planinca »sprehodita« med različnimi odseki, ki danes tvorijo skupnost, ki tudi po 130 letih ostaja še kako živa. postal takratni župan Josip Močnik, društvo pa je zdru­ ževalo še druge pomembne kamniške veljake. »Takratni župan je bil vizionar, vedel je, da je treba mesto povezati OBČINSKE NOVICE Izšel tudi zbornik Danes kamniško društvo ve­ lja za tretje največje v Pla­ ninski zvezi Slovenije. Ob jubileju je izšel tudi zbornik Sto trideset let močne tradi­ cije, ki ga je uredila Darja Horvatič, v uredniškem od­ boru pa sta sodelovala Vladi­ mir Habjan in Irena Mušič Habjan. Namen zbornika, ki je na voljo v spletni trgovini društva, je tako kot pred de­ setimi leti pregledati delova­ nje društva v preteklem de­ setletju, poleg tega pa prinaša še poročila o tradici­ onalnih dogodkih, ki jih pri­ rejajo, več pogovorov ter do­ živetij članov v minulih letih. Del kolektivne identitete Pri Planinski založbi Slovenije je izšla zajetna knjiga Karnijske Alpe s podnaslovom Med Julijci in Dolomiti avtorjev Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan. stran 12 Strokovne rešitve Med drugim so župani zasta­ vili vprašanje, kaj narediti z naplavinami in kam deponi­ rati gramoz, ki je bil odkopan iz rečnih strug in je trenutno na zasebnih zemljiščih. Stri­ njali so se, da bi se radi izog­ nili hitrim posegom na stru­ gah in zagotovili strokovne ter kakovostne rešitve. Kot je dejal Šefic, so trenutno v ospredju interventni posegi, ki bodo predvidoma končani do pozne jeseni. Temu bo sledila strokovno vodena in celovita sanacija z ukrepi na vseh vodotokih. »Ti ukrepi morajo biti kompatibilni, saj bodo le tako vodotoki sanira­ ni učinkovito in dolgoroč­ no,« je poudaril Šefic. 3. stran Župani občin na povodju Kamniške Bistrice so se v Samostanu Mekinje srečali z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem. / Foto: Primož Pičulin PREVOZ OSEB PREVOZ DO ZDRAVSTVENIH USTANOV DOSTAVA IN KURIRSTVO AIRPORT TRANSFER N A J B O L J P R I J A Z E N TA X I taxi-toni.si TONI LTA D.O.O., SREDNJA VAS PRI KAMNIKU 17, KAMNIK Aleš Senožetnik Mekinje – Na prvem opera­ tivnem sestanku projektne tehnične pisarne, ki jo je ko­ nec avgusta ustanovilo vseh devet občin na povodju Kamniške Bistrice, so župa­ ni odprli zelo širok nabor vprašanj, pri čemer menijo, da na konkretne odgovore glede sanacije po poplavah čakajo predolgo. Župane je zanimalo predvsem, kdo so konkretne osebe, s katerimi bodo občine koordinirale sa­ nacijo. Državni sekretar Boš­ tjan Šefic je pojasnil, da je trenutno kontaktna oseba vodja državne tehnične pi­ sarne Blaž Dolinšek. »Teh­ nična pisarna na državni ravni bo po potrebi sodelova­ la tudi s tehnično skupino, ki so jo oblikovale občine na porečju Kamniške Bistrice, in ji pomagala na področjih svetovanja, posameznih pro­ jektov, nadzora in pri konkretnih vprašanjih,« je zagotovil Šefic. Ob tem je dodal, da so prednostna na­ loga državne tehnične pisar­ ne objekti fizičnih oseb, a se bo vključila tudi v sanacijo občinske infrastrukture. 2 petek, 20. oktobra 2023 Občinske novice Poteka gradnja nasipa Šteje vsaka minuta Direkcija Republike Slovenije za vode je začela izvajati intervencijske ukrepe na področju Kamniške Bistrice. Enota nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik je skupaj s prvimi posredovalci iz Prostovoljnega gasilskega društva Motnik predstavila temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Aleš Senožetnik Kamnik – Po poplavah, ki so v avgustu močno prizadele tudi kamniško občino, je Direkcija Republike Slovenija za vode pred nedavnim začela izvajati intervencijske ukrepe na porečju Kamniške Bistrice. Na območju Šmarce, ki je bila ob ujmi močno prizadeta, tako poteka gradnja intervencijskega nasipa, ki bo v prihodnje ščitil naselje. Nasip bo dolg tristo metrov, skupna širina pa bo merila 14 metrov. Kot so ob tem sporočili s kamniške občinske uprave, nasip gradijo iz gramoznega materiala in tesnijo z glinenim jedrom. »Centralno glinasto jedro je širine en meter na koti krone in globine približno 1,5 metra oziroma do kote talne vode. Vgradnja gline se izvaja v plasteh z ustreznim komprimiranjem,« so še sporočili. Dela izvaja podjetje Hidrotehnik. Projektantska ocena stroškov intervencijskega nasipa znaša 672.179 evrov. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Otrok se je začel dušiti, potreboval je pomoč reševalcev; njegova mama je doživela hudo alergijsko reakcijo, ki se je razvila v anafilaktični šok, sledilo je oživljanje. Na srečo je šlo za prikaz nudenja pomoči, ki so ga v ponedeljek popoldne na Glavnem trgu v Kamniku izvedle članice Prostovoljnega gasilskega društva Motnik. Na 11. evropski in 6. svetovni dan oživljanja so se pridružile akciji ozaveščanja, da je treba čim prej ukrepati, ko je ogroženo življenje. »Pri zastoju srca se z vsako izgubljeno minuto možnost preživetja zmanjša za deset odstotkov,« je opozorila Nina Matovina iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, vodja prvih posredovalcev, med katerimi so tudi člani drugih kamniških gasilskih društev. »Ljudje, ki se znajdejo ob osebi s srčnim zastojem, se običajno bojijo pristopiti, mislijo si, 'saj bo pomagal nekdo drug', in na koncu se zgodi, da jih petnajst gleda, pristopi pa nihče. S tem dogodkom želimo širši skupnosti pokazati, da oživljanje ni nek 'bavbav', želimo razbiti tabuje, odgovoriti na vprašanja, ki se pojavljajo pri mimoidočih.« Kot je še pojasnila predstavnica enote nujne Članica enote nujne medicinske pomoči in vodja prvih posredovalcev Nina Matovina / Foto: Ana Jagodic Dolžan medicinske pomoči, je najprej treba ugotoviti, v kakšnem stanju je oseba: Na območju Šmarce gradijo nasip v dolžini tristo metrov. / Foto: Občina Kamnik Deluje Digi info točka Kamnik – Po državi so prejšnji petek zaživele Digi info točke, namenjene usposabljanju in izobraževanju o koristi uporabe digitalnih tehnologij. V sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije jih je vzpostavilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ena deluje tudi v kamniški območni enoti OZS, namenjena pa je vsem, ki bi se radi naučili uporabljati številne storitve eUprave in drugih digitalnih rešitev, ki so na voljo. Uporabnikom so v pomoč certificirani svetovalci, točka pa je odprta ob ponedeljkih in sredah od 11. do 15. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 7. in 11. uro. A. Se. / Foto: Ana Jagodic Dolžan Dan odprtih vrat Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da bodo ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, potekale različne komemoracije in slovesnosti. Na Čistilni napravi Domžale - Kamnik v prihodnje načrtujejo nadgradnjo. www.kamnik.si O njih in o spremembah prometnega režima v času praznikov pa boste obveščeni na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. V izvajanju temeljnih postopkov oživljanja so se lahko preizkusili tudi obiskovalci. če se ne odziva in ne diha, lahko sumimo na srčni zastoj. »Pokličemo na številko 112, povemo, kdo kliče, od kod in zakaj. Dispečer nam pove, kaj storiti in kje je najbližji defibrilator, nato sledi oživljanje.« V Sloveniji srčni zastoj doživi od štiri do pet oseb na dan, preživi ga le vsak deseti. Joži, ena od obiskovalk dogodka, nam je zaupala, da je že večkrat razmišljala, ali bi znala pomagati. »In danes sem si rekla, grem pogledat – da izgubim strah in se tudi sama preizkusim v oživljanju.« »Veliko sem na kolesu, v hribih … Zdi se mi prav, da obnovim znanje in ga uporabim, če je treba,« pa je odgovoril Frenk, ko nas je zanimal razlog za prihod na predstavitev temeljnih postopkov oživljanja. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 3. novembra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 26. oktobra 2023. Aleš Senožetnik Domžale – Na centralni čistilni napravi (CČN) Domžale - Kamnik so v soboto, 7. oktobra, za svoje uporabnike iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem organizirali dan odprtih vrat. Dogodka se je udeležilo okoli dvesto obiskovalcev, ki so si v sklopu obratovanja čistilne naprave po skupinah ogledali vse faze čiščenja odpadne vode, od vtoka na CČN do iztoka očiščene vode v Kamniško Bistrico. »Naš namen je pokazati, kako odpadni vodi, ki nima nobene vrednosti in ki neprečiščena predstavlja nevarnost za okolje, na čistilni napravi vračamo njeno vrednost,« je v uvodu poudarila dr. Marjetka Levstek, direktorica čistilne naprave, ki je od nadgradnje leta 2016 tretjič odprla svoja vrata. Med izzivi, s katerimi se soočajo, pa so vsebnosti mikroonesnaževal, zaznanih v virih pitne vode. Kot je pove- dala direktorica, bo v prihodnjem desetletju tako treba čistilno napravo nadgraditi na četrto stopnjo čiščenja. »Iz odpadne vode, ki je zdaj prečiščena 96-odstotno, bo Dneva odprtih vrat se je udeležilo okoli dvesto obiskovalcev. / Foto: Klemen Razinger treba odstraniti še mikroonesnaževala, da bomo dosegli 99 odstotkov čistosti,« je povedala. S posluhom občin lastnic so tako že odkupili zemljišče južno od čistilne naprave, saj na obstoječi lokaciji ni na voljo prostih razpoložljivih površin za vzpostavitev dodatnih tehnoloških postopkov, s katerimi bi lahko zagotovili tako višjo tretjo stopnjo čiščenja za redukcijo vsebnosti dušika in fosforja kot tudi dodatno četrto stopnjo čiščenja za odstranjevanje mikroonesnaževal. Sodelovanje s čistilno napravo so predstavili tudi predstavniki Agencije RS za okolje, Nacionalnega inštituta za biologijo in domžalskega Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ogledali pa so si jo tudi predstavniki nekaterih občin lastnic. 3 petek, 20. oktobra 2023 Občinske novice O težavah mladih Župani odprli širok nabor vprašanj Ob peti obletnici ustanovitve je Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod pripravil posvet o duševnem zdravju mladih in otrok ter vlogi stroke. 1. stran Ana Jagodic Dolžan Domžale – Center za socialno delo (CSD) Osrednja Slovenija – vzhod je obletnico združitve CSD Kamnik, Domžale in Litija povezal z letošnjim letom duševnega zdravja in porastom težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov. »Po epidemiji covida-19 pri našem delu opažamo, da je več mladostnikov s težavami v odraščanju, več jih stopa čez prag kaznivih dejanj prekrškov, več je težav v odnosih v družinah, pomembno se je povečalo število ukrepov, ki jih moramo izvesti centri – gre za tiste oblike pomoči, ki terjajo bolj odločno poseganje v družinska razmerja,« je razložila direktorica Andreja Rihter. Na posvetu, ki je potekal v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, so se zbrali zaposleni na CSD, predstavniki vrtcev, šol, zdravstvenih institucij, policije in drugi, ki so po besedah Rihterjeve ključni za mlade. »Naš namen je širjenje znanja, mreženje, predvsem pa prisluhniti mladim, kaj potrebujejo in kako jih strokovnjaki lahko uspešno podpremo na poti odraščanja. Eno naših glavnih sporočil je, da mladi niso sami.« Andreja Rihter, direktorica Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod / Foto: Ana Jagodic Dolžan Praktične izkušnje Med predavatelji, ki so spregovorili o oblikah nudenja pomoči, je bil tudi Peter Janjušević iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Predstavil je program za premagovanje anksioznosti Cool kids, ki so ga v Sloveniji s projektno izvedbo začeli uvajati pred tremi leti, cilj partnerskih ustanov pa je, da postane čim bolj dostopen, saj rezultati kažejo, da je učinkovit. Kot je poudaril, anksiozne motnje spadajo med najpogostejše duševne motnje pri otrocih in mladostnikih. Generacije, ki so jim zbrani na posvetu namenili pozornost, so zastopali mlada županja in župan Občine Domžale Klara Jeretina in Aljaž Praznik ter dijakinja Gimnazije Litija Frida Škrbina. Povedali so, da si mladi želijo več ozaveščanja o duševnem zdravju, manj predsodkov in več spodbud pri odraslih, s katerimi so dnevno v stiku (starši, učitelji). Direktorico CSD veseli, da so imeli tudi zelo konkretne predloge, na primer da bi imeli svetovalni delavci na šolah svoje pisarne bliže učilnicam, da bi organizirali več delavnic na temo dušev- Občina Kamnik je po besedah kamniškega podžupana Uroša Pirca dobro pripravljena na morebitne nove naravne ujme, opravljanje posledic poletnih pa je v začetni fazi. »Občine smo vse napore vložile v intervencijsko reševanje in urejanje pretočnosti strug, v sodelovanju s koncesionarji smo zavarovali rečne brežine, kjer je bilo to nujno potrebno, a narava je nepredvidljiva, tudi avgustovskih poplav ni nihče pričakoval,« je dejal podžupan. Povedal je, da so pred kratkim ob sanaciji struge Kamniške Bistrice našli dva avtomobila, ki sta bila zakopana meter in pol globoko. »Zato so bile prve ocene škode po poplavah okvirne in bodo v prihodnje zagotovo še narasle, saj bo še veliko nepredvidenih stroškov,« je dejal Pirc. Ob tem je še pozval državo, da jim pri obnovi stoji ob strani. »In morda podeli kakšno pristojnost več županom, saj ti najbolje poznajo nega zdravja, da bi jih učitelji večkrat vprašali, kako so, in pomislili, da se za vtisom, da ima nekdo samo slab dan, mogoče skriva dolgotrajnejša stiska. »Ključno sporočilo je, da lahko vsi naredimo prvi korak in smo zgled ter vir pomoči s tem, ko vprašamo drugega, kako je,« je povzela prispevek mladih iz lokalne skupnosti. Kamniška mladina po besedah Andreje Rihter ni izjema pri doživljanju stisk in težav. »Z občino smo zastavili strategijo za mlade, v kateri načrtujemo, da bi se mladinski center več posvečal preventivnemu delu. Nobeden od nas si ne želi, da bi bila končna oblika pomoči sodišče, zato je prav, da skupaj z lokalno skupnostjo posvečamo pozornost mladini že v osnovnošolskem obdobju, da razvijemo preventivne oblike dela, podporo družinam in mladim, da ne pride do najbolj drastičnih posegov v družino.« Kot nam je še povedala, je v tem času ena od prednostnih nalog CSD Osrednja Slovenija – vzhod tudi psihosocialna in finančna podpora po katastrofalnih poplavah. V avgustu in septembru so prejeli več kot 2.000 vlog za izredno denarno socialno pomoč; običajno jih v celem letu prejmejo 2.200. območja svojih občin in lahko logistično dobro vodijo koordinacijo obnove. Gradbeniki so na voljo, a glede koncesij se včasih razhajamo,« je poudaril. Pričakovanja ljudi so velika in upravičena Državni sekretar Boštjan Šefic je ob koncu še poudaril, da je projekt sanacije po poplavah finančno, po obsegu in številu angažiranih ljudi največji v zgodovini Slovenije. Ob tem razume ljudi, ki so nervozni in želijo hitre rešitve. »Vendar v sanaciji nastajajo problemi in izzivi, ki jih ni mogoče rešiti čez noč, zanje morajo strokovnjaki pripraviti ustrezne rešitve, saj lahko v nasprotnem s sanacijo naredijo več škode kot koristi,« je pojasnil in še dodal: »Pričakovanja ljudi so velika in upravičena. Naša dolžnost je, da jih uresničimo, vendar moramo biti ves čas pozorni na varnost ljudi, pri čemer ne smemo dovoliti, da s prehitrimi odločitvami delamo napake.« Opozorilo o upoštevanju navodil, da zbirna mesta za odpadke niso več vzpostavljena V času nujnih sanacijskih del po poplavah je Občina Kamnik zagotovila zbirna mesta za ločeno zbiranje odpadkov, ki so bila urejena na treh lokacijah v bližini prizadetih območij, in sicer na travniku v bližini trgovine Ančka v Črni, na travniku pri gostilni Jurček na Krivčevem ter na travniku na levi strani proti Domu starejših občanov. Omenjena zbirna mesta smo s 25. avgustom 2023 ukinil, o čemer smo občanke in občane tudi obvestili. Zdravje pomembna vrednota Ljubljana – K temu jih je nagovorila Jožetova zgodba, ki je eden od uporabnikov Dnevnega centra (DC) Štacjon. »Hudo otroštvo, neznosne družinske razmere, alkohol v družini, bitka za preživetje, nenehna hoja po robu, tvegana družba, nesrečne ljubezni, opijanje na mrtvo, huda prometna nesreča, težave z zdravjem, težave v duševnem zdravju,« je zapisal Jože, ki je po odločitvi, da želi živeti, ostal sam. »Dokler nisem prišel na Štacjon, mi je najprej edino stalno družbo delal mucek Miško, potem pa kuža Jimmy, ki je z mano še danes. Ne znam opisati, kakšno svetlo luč, oporo, ve- selje, dom sem našel v teh zvestih živalih.« Kot je pojasnila Vesna Žibert, strokovna vodja programa DC Štacjon, so z obiskom živalskega vrta želeli poudariti sporočilo Jožetove zgodbe, obenem pa tudi pomen skrbi za svoje duševno zdravje, ki ne pomeni samo odsotnosti bolezni, ampak tudi stanje splošnega dobre- Uporabniki DC Štacjon so obiskali ljubljanski živalski vrt. / Foto: arhiv DC Štacjon ga počutja. »Jožetu pogum za življenje vlivajo živali, na Štacjonu pa je našel nove prijatelje, ki jih sedaj imenuje družina. Njegova zdravje in splošno počutje sta se na ta način očitno izboljšala. Spoznal je, da to ni samoumevno, ampak nekaj, kar je treba ves čas graditi, se o tem na glas pogovarjati ter se medsebojno spodbujati, saj je zdravje najpomembnejša vrednota v življenju posameznika,« je dodala. DC Štacjon v sodelovanju s sodelavci Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje za uporabnike načrtuje še izvedbo delavnic za krepitev duševnega zdravja Dobro sem, pa ti, ki bodo potekale od oktobra do konca leta. V četrtek, 26. oktobra, ob 19. uri pa v DC Štacjon pripravljajo še predavanje z naslovom Kako daleč najbolje pomagati drugim – in sebi, ki bo odprto tudi za širšo javnost. Ker smo zaznali, da nekateri na (ukinjenih) zbirnih mestih še vedno odlagajo smeti, čeprav je tam označeno, da je to prepovedano, vljudno prosimo, da odpadkov ne odlagate več na ta mesta. Odpadke lahko dovažate v Zbirni center Suhadole, ki deluje po običajnem urniku: zimski urnik (1. oktober–28. februar): – od ponedeljka do petka od 6.00 do 16.00 – v soboto od 8.00 do 13.00 Občanke in občane, ki boste v zbirni center pripeljali odpadke, ki so nastali kot posledica poplav, tudi prosimo, da odpadke predhodno ločite na les, kovino, odpadno električno in elektronsko opremo ter ostali odpadni material. S tem boste prispevali k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki na območju zbirnega centra oziroma bomo lahko odpadke hitreje odvažali v končno oskrbo. Še vedno je odprto zbirno mesto na travniku pri Velikem jezu v Spodnjih Stranjah, kjer je dovoljeno odlagati samo zemljo iz sanacije intervencije. Poudarjamo, da je zbirno mesto namenjeno izključno omenjenemu materialu. www.kamnik.si Maša Likosar Foto: Občina Kamnik Uporabniki Dnevnega centra za duševno zdravje Štacjon Kamnik so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra, obiskali ljubljanski živalski vrt. Hvala vam za vaš prispevek k ohranjanju čistega in zdravega okolja ter čiste prihodnosti za naše zanamce. 4 petek, 20. oktobra 2023 Občinske novice, mnenja Zbiranje hišnih imen Aleš Senožetnik Kamnik – V kamniški občini letos projekt zbiranja in označitve hišnih imen poteka v krajevnih skupnostih Pšajnovica, Špitalič in Tuhinj. Po besedah Klemna Klinarja, vodje projekta pri Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (RAGOR), so bila zbrana imena pregledana in potrjena na srečanjih z domačini v vsaki krajevni skupnosti, nato pa so domačine povabili k podaji soglasja za namestitev table s hišnim imenom na hišo. Odzvalo se je več kot 160 lastnikov. Hišna imena bodo na tablah zapisana v pristnem narečnem izgovoru, saj želijo imena ohraniti v izgovoru Mnenje občinskega svetnika Bomo prenovili rondo na Duplici domačinov. Prav v Tuhinjski dolini so narečni krajevni govori namreč zelo zanimivi in se spreminjajo skorajda od vasi do vasi. Lastniki, ki soglasja za označitev niso oddali, pa lahko kljub poteku roka to še vedno storijo. Table so brezplačne, dostavili jim jih bodo na dom in po želji tudi namestili. Za več informacij se lahko obrnete na RAGOR (Klemen Klinar, telefon 04 581 34 16 ali e-pošta klemen.klinar@ ragor.si). Ob koncu leta bodo izdali še publikacijo, ki bo predstavila stara hišna imena na območju kamniške občine med Bučem in Motnikom. Občina bo projekt v prihodnje nadaljevala tudi na drugih območjih. Miroslav Bider, Lista Mateja Slaparja Med vozniki se je beseda rondo že udomačila. V desetletju jih je tudi v naši občini zraslo kar nekaj. Nevešči in neizkušeni vozniki so imeli v začetku kar precej težav, prihajalo je namreč do nesreč. Smo se privadili te novosti, bomo prometno uredili rondo na Duplici na način, kot je bil v času izgradnje? To se sprašujem, ko iz ljubljanske smeri pred rondojem stojim v dolgi koloni. Ko so leta 2010 gradili nakupovalno središče Qlandia, danes Supernova, so projektanti zahtevali izgradnjo velikega, dvosteznega krožišča. Kljub težavam s prostorom je velik krožni otok dobil današnjo podobo s čudovito zasaditvijo v središču. Nekaj trkov neizkušenih voznikov je bilo dovolj, da se je oblast odločila ta rondo spremeniti. Ko prihajamo iz Mengša, se moramo vozniki postaviti na levi pas, če želimo pot nadaljevati mimo Supernove ali po Ljubljanski cesti proti Kamniku. V osnovni zamisli je bil desni pas načrtovan za zavijanje proti Šmarci in za nadaljevanje vožnje po obvoznici. Ko čakamo v vrsti, mimo nas brzijo le redki vozniki, ki zavijajo v Šmarco. Vmes moramo čakati tudi avtomobile in motorje, ki vozijo v smeri sever–jug, za nami, proti Korenovi cesti, pa se nabirajo dolge kolone. Amebisu nagrada Škrabčeve ustanove Ljubljana – Kamniško podjetje Amebis, ki se ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij, je prejelo nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. Priznanje, ki ga je prvič prejelo podjetje, je namenjeno vrednotenju in podpori delu jezikoslovcev-slovenistov, ki so se izkazali s posebnimi dosežki na tem področju. Podelitev je prejšnji teden potekala v Cankarjevem domu. A. Se. Ključno je vzdrževanje Modra Pantone: 313C CMYK: 100, 0, 8, 13 RGB: 0, 154, 199 Rdeča Pantone: Red 032C CMYK: 0, 90, 86, 0 RGB: 239, 65, 53 Ker želimo, da vrata ostanejo odprta Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra je bila v naših očeh vedno šola, ki so jo obiskovali mladi odrasli, in temu primerno je bilo in še vedno je tudi vzdušje na šoli. Ponosni smo, da lahko učimo na tej šoli, da smo lahko v stiku z mladimi in se od njih tudi marsičesa naučimo. Profesorji športne vzgoje lepo vreme pogosto izkoristimo za športne aktivnosti na našem zunanjem igrišču. Kot šola smo vedno odprti za nove ideje in za sodelovanje z okolico. Tam se v popoldanskih urah pogosto srečujejo občani različnih starosti. Mladi, kot tudi tisti malo starejši, na igrišču igrajo košarko ali odbojko, otroci se igrajo v mivki, se spustijo po toboganu, ZD Kamnik izvaja različna testiranja, tu poteka tudi tečaj rolanja in tudi kakšen športni dan za osnovne šole … Lepo je videti, da je naše igrišče »živo« in ga veliko ljudi uporablja za športne aktivnosti. Je pa nekaj, kar nas žalosti, in to je odnos nekaterih posameznikov, ki na naše igrišče, kot kaže, gledajo z drugačnimi očmi. Namesto da bi poskrbeli, da ohranimo igrišče odprto in vsi skupaj skrbimo tako za čistočo kot tudi za varnost vseh, ki ga uporabljajo, nas v ponedeljek zjutraj pričaka prizor s fotografije. Ograjo smo v preteklosti popravljali že ničkolikokrat, in kot kaže, se v tem času ni nič Zahvala Četrtega avgusta zjutraj je bilo zame jutro groze. Vse okrog hiše voda, ki je drla z vso svojo močjo. Zato bi se rada javno zahvalila svojima sinovoma Jožetu in Matjažu, snahi Stanki, vnuku Mateju in Moniki, ki ste mi prvi priskočili na pomoč. Hvala Nejcu Koželju za srčnost in čut do sočloveka. Hvala predstavnikom Občine Kamnik, Civilni zaščiti, Karitas, PGD Kamniška Bistrica, PGD Nevlje, Slovenski vojski, Calcitu, sorodnikom in prijateljem. Hvala sodelavcem Radia Ognjišče, katerega prijateljica sem, za obisk in spodbudne besede. Zahvala tudi mojima pravnukoma Patriku in Tevžu, ki sta s svojo mladostjo, pridnostjo in čutom do starejših prispevala svoj delež. Ganile so me (tudi) besede Patrika, ki je na vprašanje snemalca Pop TV, ali ju kaj bolijo roke, odgovoril, da ni važno, samo da so ljudje in mama v redu. To so bile besede enajstletnika, ki se je zavedal nesreče, ki me je doletela. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste mi kakorkoli pomagali. Mara Mlakar, Županje Njive Dokončana dela na Selih Proslava ob dnevu suverenosti Sela pri Kamniku – Zaključilo se je urejanje površine pred gasilskim domom na Selih. Krajani so s tem pridobili prostor, ki ga uporabljajo gasilci, krajevna skupnost in druga društva. Investicija je znašala 97 tisoč evrov. A. Se. Kamnik – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever vabita na proslavo ob dnevu suverenosti, ki bo v petek, 20. oktobra, ob 17. uri v Domu kulture Kamnik. A. Se. Z optimizmom zremo v prihodnost Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Nesreče v vseh svojih oblikah in razsežnostih človeka spremljajo od samega nastanka civilizacije. Povzročajo škodo, uničujejo lastnino, a kljub temu ostajajo velika uganka. Svet vsako leto pretresajo naravne katastrofe, in kot kaže, se njihova moč in pogostost z leti stopnjujeta. Med najpogostejše naravne nesreče štejemo tudi poplave, ki smo jih že mnogokrat doživeli tudi v občini Kamnik. Manjše in večje, a ne tako silovite in uničujoče kot letos. Zaradi podnebnih sprememb in našega načina življenja pa se moramo naučiti z njimi živeti, se nanje čim bolje pripraviti in se jim prilagoditi. Ponovno se je pokazalo, da je velika težava vzdrževanje vodotokov. Po eni strani slabo vzdrževanje, po drugi tudi neupoštevanje zakonodaje nekaterih lastnikov. Vzdrževanje vodne infrastrukture je v pristojnosti Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki za ta namen podeljuje koncesije gospodarskim javnim službam. Na območju občine Kamnik imata koncesiji Hidrotehnik ter na vzhodnem delu občine Nivo Eko. Država bo morala imeti nad vzdrževanjem vodotokov večji nadzor ter za vse potrebne ukrepe zagotoviti več denarja. Če bi bili vodotoki redno vzdrževani in nadzorovani, bi bila škoda lahko bistveno manjša. Na seji Občinskega sveta Občine Kamnik v septembru sem med drugim opozorila na slabo vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. Urejanje in vzdrževanje občinskih cest v občini Kamnik na podlagi podeljene koncesije izvaja Komunalno podjetje Kamnik. Zaradi slabega vzdrževanja se po vsakem deževju na cestah dela še večja škoda. Treba je očistiti zamašene cevi za meteorno vodo pod cesto, mulde in jarke ter pokositi ob cestah, a se to žal ne izvaja oz. se izvaja le občasno – in še to ne povsod. Redno vzdrževanje občinskih cest je glede na omejena proračunska sredstva in izredno veliko razvejanost cest zagotovo ena izmed zahtevnejših nalog. V občini je tudi veliko mostov v slabem stanju in potrebnih celovite sanacije. V svetniški skupini NSi se vsekakor zavzemamo za čim hitrejšo obnovo v avgustovskih poplavah prizadetih območij in povrnitev v normalno stanje. Za to pa bo v prvi vrsti vsekakor potrebno skrajšanje birokratskih postopkov. Nikakor pa ob tem ne smemo pozabiti na tiste dele občine, ki v tokratnih poplavah k sreči niso bili prizadeti. Treba je poudariti, da nekatere ceste in vodotoki v občini niso urejeni še od prejšnjih neurij. Tudi ta območja bo treba urediti. Z rednim vzdrževanjem pa se je treba čim učinkoviteje pripraviti na prihodnje naravne nesreče. Bojana Pančur, občinska svetnica NSi Kamnik Kaj se bo dogajalo, če bo v križišču s Korenovo cesto zraslo še eno krožišče, kot napovedujejo projektanti? Potem bo verjetno celotna situacija še nekoliko bolj kaotična. Prepričan sem, da so se vozniki že navadili na krožišča, zato menim, da bi bil rondo na Duplici smotrno prenoviti. Z ureditvijo dveh voznih pasov bi hitreje potekal tudi promet iz kamniške smeri, prav tako z obvoznice proti Kamniku, Ljubljani in Šmarci. Prometni strokovnjaki so že veliko prispevali k varnejši vožnji v rondojih. Dober primer so trostezna krožišča v Kopru. Med voznimi pasovi so postavili betonske robnike, da nevarni prehodi med pasovi niso mogoči. Nam bližje sta dva novejša rondoja pred letališčem na Brniku. Direkcija za ceste bo zagotovo prisluhnila, če se bo občina odločila za prenovo. Tudi stroški za obnovo najbrž ne bi bili previsoki. Pa srečno vožnjo! Prejeli smo spremenilo. Tisti posamezniki niso v tem času nič starejši in modrejši. Močno upamo, da bo prihodnost prinesla tudi to. V upanju na mirna jutra in živahno šolsko igrišče vas lepo pozdravljamo. Katja Juhart, profesorica športne vzgoje na GSŠRM Dobra dva meseca sta minila od noči, ki pri večini še vedno ostaja zasidrana globoko v naših mislih. Čeprav smo bili v nesreči različno prizadeti, so dogodki redko koga pustili ravnodušnega. Narava nam je takrat pokazala, kako majhni smo v resnici v primerjavi z njeno močjo, avgustovske poplave pa so tako postale ena največjih naravnih nesreč na Kamniškem doslej. Posledice katastrofe na poslovnih in stanovanjskih objektih, cestah, vodovodnem, kanalizacijskem in telekomunikacijskem omrežju, kmetijskih površinah in drugod so se popisovale še dolgo po zaključku intervencije. Poleg škode, ki jo lahko ovrednotimo s številkami, ne smemo pozabiti tudi na sentimentalno vrednost izgubljenega in čustvene stiske vseh vpletenih. Slednje so običajno očem skrite, a zato še bolj boleče. Kljub vsemu je krizno stanje prineslo tudi veliko spodbudnega. Prineslo je nepredstavljivo dobrodelnost, stkala so se nova prijateljstva, številni sosedi, ki so si bili morda prej tujci, so se zbližali in pomagali drug drugemu, zato si upamo trditi, da je bila solidarnost na res visokem nivoju. Za odpravljanje posledic so z veliko vnemo župana Mateja Slaparja in vseh sodelujočih v relativno kratkem času potekale številne aktivnosti za povrnitev v predhodno stanje. V najkrajšem možnem času je bil urejen začasni most v Stranjah, urejale so se ceste, ki so v večini že sanirane, pripravljajo in izvajajo se sanacije posledic plazov, urejanje vodotokov in še mnogo drugega. Celotna situacija nam je tudi pokazala, na kaj bomo morali biti v prihodnje bolj pozorni, kako bomo morali urejati okolico, da prihodnje sorodne nesreče preprečimo ali vsaj zelo omilimo. Z vsakim dnem se oddaljujemo od prelomnega četrtega avgusta, življenje sicer teče dalje, mi pa ne smemo pozabiti na tiste naše občane, ki so utrpeli največjo škodo. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja smo si bili enotni in smo na prejšnji izredni seji občinskega sveta podprli prerazporeditev proračunskih sredstev za odpravljanje posledic poplav, prav tako pa smo se odločili, da sejnine namenimo žrtvam poplav. V tem kaotičnem času je bilo narejenega veliko, kar nekaj dela nas še čaka. Pri nadaljnji sanaciji potrebujemo tudi hitrejše ukrepanje države in čim prej tudi državna sredstva, saj je hitrost ključna. Bliža se namreč zima, ki – tudi če ni poplav – vsako leto prinese določene izzive. Klavdija Hribar, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja 5 petek, 20. oktobra 2023 Aktualno Spomini in zgodbe Kamničanov Minuli petek so se krajani krajevne skupnosti Kamnik – center že petič družili ob zgodbah, ki jih prinaša staro mestno jedro. Aleš Senožetnik Kamnik – V zadnjih letih v krajevni skupnosti Kamnik – center pripravljajo sprehode po mestu, na katerih lahko skozi zgodbe in različne anekdote domačinov prebivalci pobližje spoznajo bogato zgodovino svoje soseščine. Tokrat so se sprehodili mimo Cerarjeve hiše, kjer je živela znana kamniška urarka Marta Cerar Leskošek, o kateri sta pripovedovala Frenk Vengust in Brane Leskošek, spoznali so se tudi z zapuščino znanega kamniškega krojača in modnega oblikovalca Ivana Debevca, nato pa so pred Pollakovo hišo prisluhnili pripovedovanju Bojana Pollaka o usnjarstvu in nekdanjem življenju ob žajspohu, ki je nekoč tekel skozi ta del mesta. Sprehod so sklenili z ogledom rova pod Malim gradom, po katerem jih je vodil Goran Završnik. Kot nam je povedala predsednica krajevne skupnosti Ivanka Učakar, si krajani prizadevajo za celovito obnovo kompleksa Malega gradu, med dolgoročnimi načrti pa je tudi ureditev rojstne hiše Franca Pirca, ki jo je občina odkupila pred nedavnim. »Hiša je zelo pomembna za oživitev rova pod Malim gradom, v krajevni skupnosti pa upamo, da bi tam lahko Skozi središče mesta se je sprehodilo precejšnje število krajanov. / Foto: Aleš Senožetnik pridobili svoje prostore, en del pa bi namenili tudi spominu na Franca Pirca,« je povedala Učakarjeva. V krajevni skupnosti želijo začeti tudi zbirati stara hišna imena, kar že poteka po nekaterih drugih delih občine. Med glavnimi infrastrukturnimi projekti pa po zaključeni obnovi Glavnega trga v ospredje postavljajo celovito ureditev Medvedove in Tunji- ške ulice. »Upam, da nam niso poplave odnesle, kar je bilo predvideno za prihodnje leto, ampak če bo treba več sredstev nameniti za poplavljena območja, bomo potrpežljivi, hkrati pa tudi pozorni, da se na projekt ne pozabi, saj je območje zares potrebno celovite obnove, vključno z ureditvijo kanalizacije in druge infrastrukture,« je še povedala Učakarjeva. Ponovno srebrni Alenka Brun Snovik – Terme Snovik so bile tudi letos uvrščene med najboljša slovenska kopališča. Na slavnostni podelitvi akcije Naj kopališče 2023, ki je bilo v začetku oktobra na gradu Rače, so tako kot lani v kategoriji malih slovenskih termalnih kopališč osvojile drugo mesto. Akcija Naj kopališče 2023 poteka v organizaciji RTV Slovenija v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija na več radijskih postajah po vsej Sloveniji. Akcija sama ima dolgo tradicijo. Visoko priznanje je na podelitvi v Račah navdušeno sprejela Klavdija Hribar, vodja bazenov in velnesa v Termah Snovik. »Vedno znova smo hvaležni, da gostje opazijo naš trud in prizadevanja, da ohranjamo njihovo izkušnjo in naše storitve na najvišji možni ravni. Letošnja poletna kopalna sezona je bila polna preizkušenj, zato smo še toliko bolj hvaležni za to sijoče priznanje, ki nam potrjuje, da delamo dobro ter da naši gosti to cenijo. Hvala vsakemu in vsem, ki ste oddali glas za naše kopališče v Tuhinjski dolini, predvsem pa gre zahvala ravno naši ekipi, vsem zaposlenim, ki gradijo našo zgodbo,« je povedala po podelitvi. Na odru za zmagovalce Luka Schnabl Gornja Radgona – V okviru 9. Mednarodnega sejma obrambe, varnosti, zaščite in reševanja, ki je bil konec septembra v Gornji Radgoni, je potekalo tudi 13. tekmovanje v tehničnem reševanju ob prometnih nesrečah. Pravico do nastopa imajo gasilske enote širšega pomena (GEŠP), ki jih je v Sloveniji 56. Med 12 ekipami, ki so se opogumile nastopiti, je bila tudi ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, ki je na koncu zasedla odlično tretje mesto; zaostala je zgolj za največjo poklicno gasilsko enoto v Sloveniji – Gasilsko brigado Ljubljana in Prostovoljnim gasilskim društvom Materija. Tekmovalno ekipo Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so sestavljali Rok Dobovšek kot vodja, Jaka Balantič, Žan Hribar, Žiga Kotnik, Tine Štrajhar in Anže Trstenjak. Da gre za zelo zahtevno tekmovanje, kjer o končnem rezultatu odločajo že najmanjše podrobnosti pri pravilnosti izvedenih postopkov, priča tudi dejstvo, da ekipo šestih gasilcev oce- Kamničani so na tekmovanju osvojili tretje mesto. / Foto: PGD Kamnik njuje šest sodnikov, pri čemer prihajajo štirje iz gasilskih vrst, dva pa sta zdravstvena reševalca. Kamniški gasilci so tudi v preteklosti nizali solidne uvrstitve, večinoma v zlati sredini, letos pa se jim je torej prvič uspelo prebiti tudi na zmagovalni oder. Zagotovo pa ni namen udeležbe zgolj tekmovalnega značaja, ampak gre predvsem za proces stalnega izobraževanja, prepletenega s kančkom tekmovalnosti in namenom povezovanja z drugimi enotami GEŠP po Sloveniji. Ekipa se namreč že pred samim tekmova- njem sreča na več vajah, kjer spoznava nove pristope pri tehničnem reševanju v primeru prometnih nesreč, novo reševalno orodje, nove karakteristike vozil in še mnogo drugih stvari. Vse pridobljeno znanje in izkušnje pa gasilke in gasilci PGD Kamnik žal nemalokrat uporabijo tudi v primeru reševanja ob resničnih prometnih nesrečah. Letos so do začetka oktobra opravili že 67 intervencij v zvezi z nesrečami v cestnem prometu v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš, medtem ko jih je bilo lani v celem letu sedemdeset. Sušilni omet KEMASAN 550 Sistemi sanacije vlage podjetja Murexin (prej Kema) se ponašajo z dolgoletno tradicijo in številnimi referencami. Izkušeni strokovnjaki, preverjene rešitve in lastni razvoj, že 30 let ponujajo na trgu specialne rešitve za področje zaščite in sanacije vlage v stavbah. S pravo izbiro materialov boste zagotovili, da se bodo vaši zidovi in ometi izsuševali hitreje, da se bodo hitro ponovno vzpostavili pogoji za bivanje in da se posledice razvlaževanja ne bodo pokazale kot poškodbe na barvi in površini ometa. Vsem najbolj poznan izdelek iz Murexina je Hydroment sušilni omet, ki je posebej primeren za zidove, ki so konstantno obremenjeni z vlago. V primeru kratkotrajnejšega navlaženja pa je zelo priporočljivo uporabiti omet KEMASAN 550, apnenocementni sanirni omet, ki je posebej namenjen za površine, ki so bile v vodi oz. vlagi izpostavljeni kratek čas (poplave, izlitje itd.). Na voljo je tudi različica za strojni nanos - KEMASAN 550 M. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN MOŽNOST OGLEDA NA TERENU. 080 2886 murexin.si Murexin_Kamničanka_Kemasan_127x191mm.indd 1 To drži. 04/10/2023 09:21 6 petek, 20. oktobra 2023 Kultura Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Igralne knjige za prve korake Maja Šinkovec Rajh Po mnenju stroke je razvoj pismenosti proces, ki se začne, veliko preden otrok usvoji samostojno branje. Otrokove dobre bralne izkušnje, ki jih pridobi v predšolskem obdobju, zelo pomembno vplivajo na njegov odnos do branja in uspešnost tako v šolskem obdobju kot kasneje v odrasli dobi. Igralne knjige so tiste, ki jih otroku lahko ponudimo najprej in z njimi otroci naredijo svoje prve korake v svet branja. Prilagojene so za različna starostna obdobja in narejene iz različnih materialov (blaga, lesa, tršega kartona). Prve knjige, ki jih ponudimo otrokom v prvih mesecih življenja, so prijetne na otip in iz materialov, ki so primerni tudi za prve ugrize. V knjižnici že vrsto let dopolnjujemo zbirko igralnih knjig, ki si jih lahko ogledajo organizirane skupine in otroci skupaj z odraslimi ob obisku knjižnice. Za začetno pregledovanje priporočamo knjige Otrok se igra, Otrokovi čuti in Srečen otrok (zbirka Igrajmo se!) avtorice Miriam Stoppard. Igralne knjige so primerne tudi za objemanje in uporabo v postelji, na primer mehka knjiga iz blaga v obliki blazine (Hvala za mehko blazino, Christine Swift). Zaradi vizualne zasnove med kartonkami izstopa zbirka potipank z naslovi Nasprotja, Oblike, Čustva in Barve, ki jih je oblikoval Xavier Deneux. Za otroke od 2. do 3. leta starosti so primerne harmonikasto zložljive kartonske zgibanke (V savani, Federica Iossa). Tu pa so še Čudovita zgodba Zobne miške, Meritxell Martí) v obliki hiške z dodatki za igro, Gradimo! – zgodba z magnetki in mnoge druge. Otroške oči se zasvetijo tudi ob knjigi Mali dirkalni avtomobil – knjiga z igračko in dirkalno stezo (Kait Eaton), v kateri lahko opazujejo, kako avtomobil drvi po dirkalni stezi. Za otroke od 4. leta starosti dalje so primerne knjige, ki jim na zabaven način pomagajo pridobivati različne veščine in znanja. Take so na primer The very hungry caterpillar (Eric Carle), Gallop! – a scanimation picture book (Rufus Butler Seder) in Mala baletka – moja prva knjiga o baletu (Marianne Loibl). Ne gre pozabiti zelo koristnih del Zavežem si čevlje in Koliko je ura? avtorice Elizabeth Goldin. Naj omenim še zvočne knjige, ki so primerne za različna starostna obdobja, kot so Zvoki divjine – Džungla (A. J. Wood). In ne nazadnje: nikoli ni prezgodaj za vstop v čarobni svet pisane besede in nikoli ni prepozno, da spoznate bogastvo knjig, ki jih hranimo v knjižnicah. Festival Novi val Dvodnevni festival, ki ga je Kamnik gostil pred dobrim tednom dni. Organizirali so ga drugič. Alenka Brun Kamnik – Namen festivala je poiskati nove glasbene zvrsti, ki velikokrat ne najdejo svojega prostora, poslušalcem ponuditi pestro izbiro nove glasbe, izvajalcem pa možnost mreženja s povabljenimi profesionalci iz glasbene industrije in vzpostaviti okolje za različna sodelovanja – to je tisto, kar v strnjeni obliki opiše daljši odgovor programskega direktorja festivala Novi val Gašperja Selka. Za organizacijo Novega vala so uporabili podoben pristop, kot ga pozna festival Ment Ljubljana, nadaljuje Selko. Na enem mestu se srečajo ljudje, ki poznajo glasbeno industrijo, sodelujejo v njej, nastopajo pa zlasti še neuveljavljene glasbene zasedbe. »Pri nas sta se sicer bolj združila konferenčni in koncertni del, glavni namen festivala pa je izobraževanje.« Ker gre za dokaj specifičen dvodnevni festival in na njem ne nastopa dvajset skupin ter niti ni znanih imen, je nekako logično, da je bil obisk Novega vala nekoliko manjši. Kamničani in okoličani festival še spoznavajo, organizatorji pa se srečujejo z enakimi težavami kot večina krajev na obrobju: v prvi vrsti s tem, kako pri organizaciji butičnega festivala konkurirati Ljubljani oziroma motivira- Jan Kopač, Gašper Selko, Matic Munc in simpatična prostovoljka iz Latvije Krista Eliza Rugaja / Foto: Alenka Brun ti ljudi v domačem okolju, da ga obiščejo. Poleg tega, da se na festivalu osredotočajo na manj znane nastopajoče, je pomembno tudi, da glasbeniki uporabljajo inovativen pristop. Selko pojasni: »Da dejansko ponujajo nekaj zanimivega, imajo poseben glasbeni izraz. Kot glasbenik pa na takšnem festivalu lahko dobiš lep uvid v glasbeno industrijo z več področij.« Festival, ki je zelo butične narave, je v dveh dneh v pro- storih Mladinskega centra Kotlovnica združil delavnice in koncerte. Prvi dan, v petek, je tam letos z delavnico sinhronizacije gostovala Lea Jurečič, multimedijska producentka, na koncertu se je zvečer predstavil projekt Consule, nastopila je tudi mariborska zasedba Đoko. Zanjo, je prepričan Selko, bomo še slišali. V soboto pa so obiskovalci na delavnici lahko prisluhnili najprej Janu Kopaču, kitaristu in kognitivnemu znanstveniku ter enemu izmed ustvarjalcev in raziskovalcev v okviru programov Inštituta.abeceda, sledil pa je pogovor Odkrito o glasbi s psihologom, pisateljem, predavateljem, organizatorjem dogodkov in mladinskim delavcem Maticem Muncem. Beseda je tekla o glasbenem poslu, mentalnem zdravju v tej industriji ter o naši glasbeni sceni. Večer sta s koncertom zaključila Mihael Hrustelj in hrvaška zasedba Nemeček. Zbrali več kot deset tisočakov Aleš Senožetnik VOZILA N A Kamnik – Končni znesek, ki so ga v Galeriji Pogled zbrali ob dobrodelni dražbi in prodaji umetniških del, o čemer smo podrobneje pisali v prejšnji številki Kamničan -ke, znaša 10.150 evrov. Znesek je bil namenjen obnovi prostorov in opreme Gorske reševalne službe Kamnik, ki so jih močno prizadele avgustovske poplave. Bon sta pobudnica akcije Saša Bučan iz Medobčinskega muzeja Kamnik in Matevž Bergant, predsednik Lions kluba Kamnik, prejšnji teden predala predsedniku Gorske reševalne službe Kamnik Jerneju Lanišku. Kamniški in drugi umetniki so za dražbo in prodajo darovali 90 del in na ta način prispevali svoj delež k sanaciji škode po katastrofalnih poplavah. ZALOGI CITROËN C3 & C3 AIRCROSS Ponudba velja za izdobave in nakup navedenega modela Citroën iz zaloge s Citroën Financiranjem do vključno 30. 10. 2023. Navedena cena 12.810 € se nanaša na Citroën C3 C-Series PureTech 83 S&S BVM, v beli barvi Banquise. Navedena cena 17.880 € pa se nanaša na Citroën C3 Aircross Feel Pack PureTech 110 S&S BVM6, v rdeči barvi Peperoncino. Celotni pogoji prodajne akcije so objavljeni na spletni strani www.citroën.si. Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 4,0–6,6 l/100 km, izpusti CO2: 104–151 g/km, emisijska stopnja EURO 6.4, specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0179–0,0476 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00025–0,00152 g/km, število trdnih delcev pa 0,04–4,84 × 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak in spremembe podatkov brez predhodne najave. Slike so simbolične narave. C3 že od 12.810 € Z DDV C3 AIRCROSS že od 17.880 € Z DDV Matevž Bergant, Jernej Lanišek in Saša Bučan ob predaji sredstev / Foto: Medobčinski muzej Kamnik 7 petek, 20. oktobra 2023 Kultura Sirene spet pojejo Sirene so po večletnem glasbenem premoru znova nastopile in razprodale koncert Sirene spet pojejo v kamniškem Domu kulture. Nastop so začinile tudi s fotografsko razstavo članice zbora Ane Stanovnik Perčič. Aleš Senožetnik Kamnik – V Domu kulture Kamnik je pred dnevi potekal koncert Ženskega zbora Sirene, ki je ljubiteljem zborovske glasbe ostal v spominu po živahnem in ritmičnem repertoarju, se- na njihovi poti, nastopale na koncertih po Sloveniji in tudi v okoliških državah. Izdale pa so tudi tri albume. Leta 1997 je pri založbi Družina izšla kaseta z naslovom Noč božična, leta 2000 pa je sledila izdaja zgoščenke Malo sonca, dodala, da nikoli ne reci nikoli. Tako so se po 14 letih članice ponovno zbrale in znova stopile na oder. Da jih v tem času poslušalci niso pozabili, kaže tudi razprodana dvorana kamniškega doma kulture. Ponovitev sledi 29. novembra. O klapski glasbi Klapa Mali grad je sodelovala v mednarodnem projektu, ki se je osredotočal na klapsko glasbo. Ob zaključku so pripravili predstavitev študijskega priročnika, ki je nastal ob tej priložnosti. Aleš Senožetnik Kamnik – Klapa Mali grad, ki je pred kratkim praznovala dvajsetletnico delovanja, od lanskega februarja sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus+ z naslovom Pojmo, kot so nas učili, za odrasle. Ob zaključku so predstavili rezultate dela, v katerem so poleg hrvaških sodelovali tudi madžarski, avstrijski in slovaški predstavniki klapskega petja. Kot je povedal Marjan Plemeniti, so pionirji tovrstnega akapela petja pri nas, zato so še toliko bolj ponosni, da so lahko sodelovali v projektu. Projekt se zaključuje z izdajo študijskega priročnika za tradicionalno klapsko petje, namenjenega vsem, ki bi se s to dalmatinsko zvrstjo glasbe želeli pobližje spoznati. "Tudi na Hrvaškem doslej takšnega priročnika predstaviti širši javnosti doma in v tujini, kjer ni tako znana, hkrati pa ohranjati bogato izročilo in ga prenašati na mlajše generacije. V priročniku tako najdemo po- Ob zaključku so predstavili rezultate dela, v katerem so poleg hrvaških sodelovali tudi madžarski, avstrijski in slovaški predstavniki klapskega petja. ni bilo, zato je na naših srečanjih padla ideja, da na tem področju nekaj naredimo skupaj," je povedal Plemeniti, ki pravi, da so poleg učenja zakonitosti klapskega petja želeli s priročnikom zvrst glavja o petju in njegovem zgodovinskem razvoju, klapski pesmi in značilnosti klap, glasu in vokalni tehniki, delovanju klape ter značilnostih in zakonitostih interpretacije klapskega petja. Na koncertu Sirene spet pojejo / Foto: Saša Despot stavljenem iz črnske duhovne glasbe ter popularnih, filmskih in tudi narodnih pesmi. Zbor je nastal maja 1994, ko se je kakšnih ducat deklet zbralo okoli zborovodkinje Petre Grkman in so nastopale kot Dekliška pevska skupina Sirene. Od takrat so tudi ob glasbeni spremljavi številnih glasbenikov, ki so jih spremljali malo smeha. Leta 2009 so ustvarile še tretji glasbeni izdelek, zgoščenko Pridi v svet Siren, ki je izšel ob njihovem zaključnem koncertu, ki je naznanil konec njihove glasbene poti. Zborovodkinja Petra Grkman, ki je vsa leta delovanja zbora predstavljala zaščitni znak Siren, je ob 15-letnici delovanja zbora oznanila tudi konec njihove poti, a Ob tej priložnosti je članica Ana Stanovnik Perčič, sicer tudi nekdanja predsednica in soustanoviteljica Foto kluba Kamnik, odprla tudi fotografsko razstavo, ki gledalcu odpira pogled v zakulisje dogajanja in skozi črno-bele fotografije, ki jih je avtorica razvila v klubski temnici, prinaša še fotografski vpogled v glasbeno ustvarjanje Siren. V Doberdobu Doberdob – Člani Komornega mešanega pevskega zbora Šutna smo pred kratkim gostovali pri zamejskih Slovencih v Doberdobu, ki nam, čeprav živijo v zamejstvu, lahko dajo pomembno lekcijo o domoljubju, hvaležnosti in gostoljubju. Najbolj lahko občudujemo skrb in trud Slovencev za ohranjanje slovenske besede in pesmi, kar dandanes še v matični domovini ni več samo po sebi umevno niti spoštovano. Kako neki mora biti šele v zamejstvu! Ne samo mlajšim, tudi nekoliko starejšim se v besednjak nevede – dostikrat pa žal celo namenoma – vrivajo tujke in besede, ki jih je moč najti le v tujih slovarjih. V tem pogledu so nam zamejci vsekakor lahko velik vzor. Domači župnik Ambrož Kodelja, ki se kar tako – mimogrede – prelevi v izvrstnega vodiča, nas je po odpeti maši in krajšem koncertu narodnobuditeljskih slovenskih (seveda!) pesmi iz obdobja čitalništva popeljal po poteh prve svetovne vojne; soške fronte in v to strašno vojno vpletenega Doberdoba z okolico. Predstavil nam je tudi drobec zamolčane in boleče zgodovine njihovih očetov. Ogromno pokopališče z več deset tisoči italijanskimi vojaki iz prve svetovne vojne smo si zaradi gradbenih del lahko ogledali le od daleč; že samo pogled na brezmejno pokopališče človeku da misliti. Še bolj pa se nas je dotaknil ogled pokopališča avstro-ogrskih vojakov, torej tudi slovenskih fantov, ki so v imenu kmalu po tem propadle države morali pustiti svoja mlada življenja na širnih poljih, ki so nekoč pripadala nam. Avtorico tega zapisa še posebno pretresa, da se Madžari vsako leto svojim soldatom pridejo poklonit in jim prinesejo – vsakemu posamezniku – prgišče svoje, domače zemlje; iz Slovenije pa se medtem v svoji nevednosti hodili poklanjat na napačno grobišče (tako naš vodič!). Ob zaključku smo se povzpeli na Vrh sv. Mihaela, kjer se odpira lep pogled proti Sv. Gori, Sabotinu, Gorici, Novi Gorici in mnogim naseljem, ki so bila nekdaj slovenska. Zakaj muzeju na Vrhu sv. Mihaela nismo posvetili nobene pozornosti, pa nameravamo še raziskati; naš vodič je ostal skrivnosten! , KS MEKINJE, Cankarjeva cesta 37, Kamnik Mihela Gabrovec 8 petek, 20. oktobra 2023 Zanimivosti Recital Kajuhove poezije za stanovalce Kamnik – V Kamniškem domu starejših so septembra starostniki prisluhnili poeziji Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo prebirale članice recitatorske skupine Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Leto 2023 je razglašeno za leto Karla Destovnika - Kajuha. Da bi njegove pesmi zopet obudili, smo se odločili, da bodo članice recitatorske skupine v tem letu prebirale Kajuhove domovinske in ljubezenske pesmi. Nastopili smo že kar nekajkrat, a tokrat smo bili v Kamniku prvič. Bosa pojdiva, dekle, obsorej … in še mnogo drugih ponarodelih Kajuhovih pesmi je odzvanjalo v ušesih stanovalcev Doma starejših občanov Kamnik, kjer so bile na obisku članice recitatorska skupine ONA & ONE pod vodstvom Darinke Slanovec. Dopoldansko druženje je obogatil domski zborček, ki je skrbel za glasbeno povezavo. I. Ž. Članice recitatorske skupine Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine / Foto: arhiv dogodka Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi 5 PREDNOSTI SAVNANJA ZA VAŠE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE V svetu savnanja se prepletata finska tradicija suhe pare in turška parna kopel. Finsko savnanje prinaša sproščujoče učinke in koristi za telo, medtem ko turška kopel revitalizira dihalne poti s paro obogateno z aromami. Pri 45 stopinjah vlažna toplota ugodno vpliva na kožo, odpira pore ter spodbuja razstrupljanje telesa. Turška savna ponuja tudi aromaterapijo, meditativno vzdušje in učinkovito potenje pri nizki temperaturi in visoki vlagi. Pa res dobro poznate vse pozitivne učinke savnanja? 1. Očistite svoje telo: intenzivna vročina povzroči znatno potenje, ki spodbuja izločanje strupov iz vašega telesa. 2. Učvrstitev in čiščenje kože: visoka temperatura savne omogoča, da je koža globinsko očiščena, navlažena in napeta. 3. Olajšajte bolečine v sklepih: toplota razširi krvne žile in v sklepe prinese več kisika. Po mrzlem tušu savnanje aktivira tudi krvni obtok. 4. Odpravljanje stresa: toplota sprošča endorfine, ki so vir užitka in dobrega počutja (prav tako kot čokolada!). 5. Okrepite svoj imunski sistem: študije so pokazale, da toplota savne spodbuja nastajanje belih krvničk, ki skrbijo za obrambo telesa pred virusi in bakterijami. Krepitev imunskega sistema je ključna za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Ena izmed učinkovitih metod za doseganje tega je uporaba savne po Kneippovi metodi. Sebastian Kneipp, svetovno priznani naravni zdravilec, je razvil pristop, ki združuje toploto, hlajenje, gibanje in počitek. Z rednim prakticiranjem Kneippove metode v savni lahko učinkovito krepimo svoj imunski sistem. Pri tem je ključno ohranjati ravnotežje med toplim in hladnim ter dodati elemente gibanja, dihanja in počitka. Za najboljše rezultate se posvetujte s strokovnjaki in upoštevajte svoje zdravstveno stanje. Večer spominov V cerkvi sv. Ane v Tunjicah so se septembra na prireditvi Večer glasbe, spomina in zahvale poklonili več častivrednim obletnicam, obenem so se s pesmijo zahvalili prednikom za pečat, ki so ga pustili v njihovih krajih. Maša Likosar Tunjice – V Tunjicah so letos zaznamovali več pomembnih obletnic: 300 let Korbarjeve domačije, 30 let smrti tunjiške učiteljice Ize Palčič, 20 let smrti častnega krajana Tunjic Toneta Palčiča ter 10-letnico delovanja Ženskega komornega pevskega zbora Vox Annae in Društva Tun'ški glas. Večer v čast omenjenim obletnicam je pripravilo Društvo Tun'ški glas s predsednico Mileno Erbežnik Klanšek, ki se vse od leta 2013 posveča izdajanju tiskanih besedil, promociji domačega kraja, skrbi za športno udejstvovanje in povezovanju krajanov v umetnosti, glasbi in kulturi. Vsako leto pripravijo tudi različne prireditve in predavanja, ob koncu leta pa izdajo glasilo Tun'ški glas. Bogatijo domači kraj Na prireditvi je gostoval zbor Vox Annae, ki so ga spomladi leta 2013 ustanovile ljubiteljice petja v Tunjicah. Ime zbora, ki v slovenskem prevodu pomeni Glas Ane ali Anin glas, ima dvojni pomen: Vox opredeljuje pevsko dejavnost, Anna pa simbolično pripadnost zbora domačemu kraju z baročno cerkvijo sv. Ane. Zbor vodi domačin Aleš Sedušak, ki s predanim delom pevke in sestav kot celoto spodbuja h glasbenemu napredku in vse večjim ambicijam. V cerkvi sv. Ane v Tunjicah so se na prireditvi Večer glasbe, spomina in zahvale poklonili več častivrednim obletnicam, ki so jih letos zaznamovali v kraju. / Foto: arhiv organizatorja Nastopil je tudi kvartet Grm, ki ga sestavljajo štirje izkušeni glasbeniki. Med njimi je tudi potomec družine Palčič. Leta 1938 je učiteljski par, Kamničanko Izo in Jeseničana Ernesta Palčiča, življenjska pot pripeljala v Tunjice, kjer sta se poleg učenja šolske mladine ukvarjala tudi s starejšo populacijo. Iza je Tunjičanke učila ročnih del, pletenja, peke peciva in kuhanja. Ernest si je želel Tunjičane naučiti tarok, kar mu ni uspelo, jih je pa navdušil za smučanje. Njuna zgodba pripoveduje o ustvarjalnosti in bogatenju domačega kraja, poslanstvo staršev pa je nadaljeval sin Tone Palčič, častni občan Tunjic, ki je avtor tako knjige Tunjice kot tudi zapisa tunjiških domačij, križev, kapelic in kra- janov skozi objektiv fotoaparata Toneta Palčiča. Njegova žena je zgodbo družine Palčič zapisala, objavljena bo v naslednjem Tun'škem glasu. Najstarejša ohranjena hiša v Tunjicah Večer je bil posvečen še eni izjemni obletnici. Korbarjeva domačija, ki je najstarejša ohranjena hiša v Tunjicah, zaznamuje 300 let obstoja. Zgrajena je bila leta 1723. Po ustnem izročilu je na mestu, kjer stoji nova Korbarjeva hiša, prej stala oglarska koča, v kateri je prebival oglar Johan Vombergar, prvi gospodar na domačiji. Vombergarji naj bi v letu 1707 s Štajerske s Ptuja najprej prišli v Komendo, od tam pa v Tunjice. Od komendskih graščakov so dobili zemljo in postavili oglarsko kočo na dan sv. Jurija, to je 24. aprila 1707. leta. Odkar stoji prva hiša, se pri Korbarju drži priimek Vombergar. Leta 2011 je bila hiša razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je edina hiša s tem nazivom v Tunjicah. Domačija, kjer je ohranjena celotna dediščina tesarskih znanj, je zgleden primer pravilnega pristopa k prenovi tovrstnih lesenih stavb in je pomembna za ohranjanje ter predstavitev dediščine obrtnih znanj ter zgodovine življenja na območju Tunjic. Predsednica društva Tun'ški glas Milena Erbežnik Klanšek je ob tej priložnosti skrbnemu gospodarju Korbarjeve domačije Cirilu Vombergerju podelila priznanje za ohranjanje domačije. Praznovanje obletnice Marinka Gomiršek Vrhpolje – V nekoliko okrnjenem številu smo se v petek, 22. septembra, zbrali v gostišču Repnik na Vrhpolju nekdanji sošolci in sošolke, ki smo leta 1953 prestopili prag neveljske osnovne šole. Letos namreč obhajamo častitljivo obletnico – 70 let, odkar smo začeli nabirati znanje v radožive otroške glavice. Ob snidenju smo se kar malo spogledovali, saj nam je zob časa krepko spremenil zunanji videz. Žal se je kar nekaj sošolk in sošolcev zaradi bolezni moralo prezgodaj posloviti s tega sveta. V spomin nanje in na pokojne učitelje smo jim naklonili trenutek tišine, zanje bo darovana tudi spominska maša v neveljski cerkvi. V sproščenem pogovoru ob prigrizku in pijači smo obujali spomine na tiste čase. Ugotavljali smo, da nam je Na praznovanju častitljive obletnice / Foto: arhiv dogodka bilo kljub veliki skromnosti in nerazvajenosti neizmerno lepo. V prostem času smo se sproščali ob Nevljici z raznimi preprostimi otroškimi igricami, igrali smo med dvema ognjema, se lovili, igrali ravbarje in žandarje ter druge preproste otroške igrice. Še radia skoraj nismo poznali, kaj šele televizije in telefona. Otroci današnjega časa si brez teh sodobnih aparatov verjetno ne predstavljajo vsakdanjega življenja, a sami niso nič krivi, to je zahteva sodobnega časa. Po končanem šolanju in izbiri poklica je življenje vsakega izmed nas vodilo po usojeni poti. Ustvarili smo si družine, boj za obstanek nas je ob poklicnem delu dodobra oklesal. Zaposlovale so nas vsakdanje skrbi, gotovo se je vsak od nas spoprijemal z boleznimi in slovesom ob odhodih najdražjih. Vse smo prenesli, čeprav je bilo marsikdaj hudo, a ponosni smo, da nam v prsih še bijejo plemenita srca, ki znajo ločevati dobro od zlega. Poslovili smo se z željo, da bi se v taki sestavi še večkrat srečali. 9 petek, 20. oktobra 2023 Mladi Po obnovljeni poti Praznik športa V četrtek, 5. oktobra, smo na Osnovni šoli Marije Vere izpeljali že 5. Dobrodelni tek in pohod. Na sprehajalno pot ob reki Kamniški Bistrici med Šmarco in obvoznico, ki je bila močno poškodovana v avgustovskih poplavah, se je ponovno podalo veliko tekačev in pohodnikov. Tadej Trobevšek Kamnik – Občina Kamnik je pred tem poskrbela, da je priljubljena rekreativna površina spet takšna, kot smo je bili vajeni. Več kot tristo hitrih tekačev in bolj preudarnih pohodnikov se je ob mostu, ki povezuje Volčji Potok in Šmarco, naprej dobro ogrelo, za kar so poskrbeli v Plesni šoli Miki, in se nato spoprijelo s progo, ki jih je vodila po sprehajalni poti ob reki Kamniški Bistrici vse do travnika pri Kinološkem društvu Duplica. Na šoli smo se pred izvedbo že petega teka in pohoda obrnili na Občino Kamnik, ki je imela posluh in se je hitro lotila obnove v poplavah poškodovane poti. Nekaj dni pred tekom in pohodom je bila pot spet ustrezna in tako je bila z našim dogodkom simbolno spet predana uporabo. Tekače in pohodnike je ob poti tokrat pričakal duet Mark in Nace, ki sta dobro voljo in energijo delila s harmoniko in kitaro, ko smo se približevali cilju, pa so nam dodatno energijo dajali takti poskočnih melodij Mestne godbe Kamnik. V cilju je vsak udeleženec prejel zasluženo nagrado za premagano pot – vrhunske tekaške nogavice priznanega proizvajalca športne opreme. Za dogodek, ki spodbuja gibanje in medgeneracijsko druženje, so učenci pod mentorstvom učiteljice Teje pripravili predstavitvene plakate, zdrave prigrizke in sveže sadje za vse udeležence. S tem smo poča- Okoli tristo tekačev in pohodnikov se je podalo po obnovljeni sprehajalni poti. / Foto: Tadej Trobevšek stili trideset let Zdrave šole, del katere je naša šola že od leta 2008. Nato pa se je vsak tekač in pohodnik podpisal na velik plakat, ki ga bomo ponosno obesili v šoli. Čeprav tek ni tekmovalnega značaja, pa velja omeniti, da je progo tudi letos najhitreje premagal učenec Lovro Vodnik Urankar. Po prihodu v cilj nas je najprej nagovorila podžupanja Občine Kamnik Romana Učakar, ki je bila navdušena nad idejo in izvedbo teka in pohoda ter se je zahvalila za pobudo za obnovo poti. Poudarila je pomen športnega udejstvovanja in kvalitetnega preživljanja prostega časa za mladino in tudi odrasle. Kot je dejala, smo zmagovalci vsi, ki smo bili športno aktivni. S tem se je strinjal tudi ravnatelj Damjan Snoj, poudaril je dobrodelno noto prireditve, saj bo z zbranimi prostovoljnimi prispevki šolski sklad lahko pomagal učencem, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Kot je dejal, so takšni dogodki krasne priložnosti, da se povežemo kot skupnost in ob tem še nekomu pomagamo. Povabil pa je tudi na gledališko predstavo Vsi junaki zbrani, ki jo sredi oktobra v Domu kulture Kamnik pripravljajo učiteljice naše šole in ima prav tako dobrodelno noto. Za konec »uradnega« programa so svoj nastop pripravila dekleta, ki trenirajo ritmično gimnastiko pod vodstvom Tjaše Šeme. Sledilo je prijetno druženje in kramljanje in vsi smo se strinjali, da se naslednje leto ponovno srečamo. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki ste sodelovali in prispevali svoj košček dobre volje, da sta tek in pohod tudi letos tako dobro uspela. Najlepša hvala Komunalnemu podjetju Kamnik, Plesni šoli Miki, Mestni godbi Kamnik, Kinološkemu društvu Duplica, Klubu ritmične gimnastike Tjaše Šeme in ob dnevu učiteljev vsem učiteljicam in učiteljem naše šole, ki so poskrbeli za izvedbo tega lepega športnega dogodka. Predvsem pa hvala vsem, ki ste prišli in prinesli dobro voljo. Na Osnovni šoli Frana Albrehta so ponovno sodelovali v projektu Veter v laseh. Jana Svetec in Tamara Bračič Kamnik – Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje in je skupaj s skrbjo za duševno zdravje najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga. Tega se Slovenci dobro zavedamo. Šport je v naši naravi in to je prepoznala tudi država, ki je 18. junija 2020 na pobudo OKS ZŠZ razglasila 23. september za dan slovenskega športa. Na Osnovni šoli Frana Albreht se trudimo učencem približati veselje do gibanja. Želimo, da jim športno preživljanje prostega časa pomaga odložiti telefone in s tem prispeva k druženju ter krepitvi in ohranjanju zdravja. Za iste cilje se zavzemata tudi Športna unija Slovenije in Fundacije za šport, zato smo se že drugo leto zapored odločili za sodelovanje v njihovem dolgoletnem projektu Veter v laseh. Organi- Dan slovenskega športa na Osnovni šoli Frana Albrehta / Foto: OŠ Frana Albrehta Presenečenje iz vrtca Foto: Neža Vrhovski Kamnik – Otroke iz Vrtca Antona Medveda Kamnik je doletela posebna čast. Prosili so nas, da bi presenetili gospo Rezi ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu in mi smo z veseljem sprejeli nalogo.Ker zunaj na travniku ni bilo več rož, da bi jih nabrali in ji podarili šopek, smo ga naredili sami. Zavihali smo rokave, risali, strigli, lepili in tiskali ter izdelali devetdeset rožic. Narisali smo risbice in jih speli v knjigo želja, za piko na i pa smo ji spekli mini tortico. Ko smo prišli do gospe Rezi, je bila zelo ganjena, to smo čutili vsi prisotni odrasli in orosile so se nam oči. Zapeli smo ji, ji voščili ter zaplesali. Nasmeh na obrazu gospe Rezi je bil neprecenljiv. Veseli smo, ker smo ji lahko polepšali rojstni dan. Želimo ji, da bi ji zdravje še naprej dobro služilo in da bi se naše poti še kdaj srečale. B. S. NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI Dostopna je na povezavi https://go-to.si/najina-zgodba ali pa prek QR kode. ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO VAS ZANIMA NAJINA ZGODBA KAKO SVA IZBIRALA IN IZBRALA ČISTILNO NAPRAVO IN KAKO SE NAMA OBRESTUJE “RUDARJENJE” VODE Z NEBA? Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povozen. zacijo športnega dne za naše podružnične šole smo prevzeli Jana Svetec, Andrej Kunčič in Tamara Bračič. Tudi preostale dni v tednu od 18. do 22. septembra smo gibalno in družabno obarvali ter tako lepo počastili praznik slovenskega športa. Vse učence in zaposlene smo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti spodbujali k zbiranju kilometrov s pomočjo hoje, kolesarjenja, vožnje s skirojem in rolanja. Za vse učence in zaposlene so bile v petek, 22. septembra, pripravljene kratke spletne vadbe – kot spodbuda, da prekinemo dolgotrajno sedenje in se razgibamo ter na ta način razveselimo in razbremenimo svoje telo. Z učenci šestih razredov in nekaterimi drugošolci smo se srečali v športni dvorani, kjer smo s pomočjo starejših učenk in Vihre, simpatične maskote projekta Veter v laseh, pripravili in zaplesali simpatičen skupinski ples. Samooskrba s kompletnim sistemom za deževnico Odločitev za zbiranje in uporabo deževnice pripomore k prihrankom v denarnici zaradi do 50 % nižjega računa za vodo na položnici. Rožice in zelenjadnice vam bodo zelo hvaležne, ker jim boste privoščili zalivanje z mehko deževnico brez klora. Izberite enega od kompletnih sistemov s filtri, črpalko in vsem pripadajočim. Čistilne naprave za obrate za predelavo mleka in mesnih izdelkov Kompletne rešitve za čiščenje odpadnih voda za različne predelovalne dejavnosti, kot so sirarne, mesne predelovalnice, ribogojnice, piščančje in prašičje farme druge manjše obrate. Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192 www.cistilnenaprave-dezevnica.si 10 petek, 20. oktobra 2023 Šport Po lestvici navzgor Zares plodna sezona, ki pa še ni končana, bo zagotovo zaznamovala športno pot trenutno naše najboljše triatlonke Tjaše Vrtačič. Nataša Planko Kamnik – Po končanem študiju fizioterapije se je odločila za profesionalni pristop k treniranju, in sicer v španski Gironi. Trening z ekipo, tudi z moškimi, višinske priprave v Sierri Nevadi, prava kombinacija počitka in tekmovalnih naporov … – in letošnja sezona je stekla, kot si je lahko le želela. Kot edina predstavnica slovenskega triatlona je na evropskih igrah v Krakovu dosegla 17. mesto, na svetovnem prvenstvu mlajših članic U23 v španski Pontevedri pa odlično 7. mesto, kar smo označili za Tjašin uspeh kariere. A nedavno je premierno nastopila na članskem svetovnem pokalu v Rimu in se uvrstila na odlično 19. mesto, kar jo je postavilo na še višji rezultatski nivo in zagotovo so se vzbudili novi apetiti. Po uvrstitvi je članica TK Trisport Lelosi na družbenih omrežjih zapisala: »Še ena stopnička v moji karieri, ki sem jo uspešno prestopila. Spet sem bila povsem konkurenčna najboljšim na kolesu, kar pa se je poznalo na teku. Motivacije mi po zadnjih rezultatih ne manjka, pred koncem sezone me čakata še dva nastopa na evropskih pokalih v Turčiji.« Pred jesenskim delom sezone držimo pesti, da se čim več njenih (in posledično naših) želja uresniči še letos. Tjaša Vrtačič se je po zaključenem študiju odločila za profesionalni pristop k treniranju. / Foto: arhiv Tjaše Vrtačič Okrog planin Nataša Planko Kamnik – Ker so kamniške planine tako rekoč na dosegu roke, se jih je kamniški triatlonec Miro Kregar odločil prehoditi v zgolj dveh dnevih. Indijansko poletje mu je šlo zares na roko, saj je stabilno vreme eden prvih pogojev za celodnevno hojo po vršacih. In dneva sta bila dejansko kot iz škatlice, povsem primerna za deset ur hoda na dan, skupaj pa 64 kilometrov s skoraj šest tisoč višinskimi metri. Mirov krog se je v njegovih mislih preoblikoval v srce, ki ga je prehodil v tednu trajnostne mobilnosti. Potekal pa je takole: Zg. Stranje 38–Stahovica– Sv. Primož–Velika planina– Miro Kregar / Foto: Miro Kregar Konjščica–Dol–Rzenik– Konj–Presedlaj–Korošica– Ojstrica–Škarje–Planjava– Kamniško sedlo–Brana– Kamniško sedlo. Tam je prenočil, naslednje jutro pa proti domu: Kamniško sedlo–Turska Gora–Skuta–Štruca–Dolgi hrbet–Mlinarsko sedlo– Grintovec–Kokrsko sedlo– Kalška gora–Kalški greben– Vrh Korena–Zvoh–Krvavec– Kamniški vrh–Stahovica– Zg. Stranje 38. Čeprav so taki podvigi bolj v domeni trail tekačev, ga je tokrat opravil triatlonec, ki je poln presenečenj in se vedno rad loti novih izzivov. Za vse ponovitve željne pa zgolj nasvet: letos to verjetno ne bo več mogoče, ker bo kmalu zapadel prvi sneg. Med prvaki V začetku oktobra tradicionalno potekajo mednarodni pokali za najboljše evropske kegljaške ekipe. Tudi letos smo imeli dva predstavnika. Gašper Pirman Apatin, Kamnik – Ženske so se kot državne prvakinje uvrstile na svetovni pokal, v katerem nastopajo le državni prvaki. Kegljači so si v lanski sezoni zagotovili nastop na pokalu NBC, ki je letos potekal v Slavonskem Brodu. Na koncu so kamniške kegljačice osvojile odlično 6. mesto, za polfinalom zaostale za vsega 94 kegljev, a si za tolažilno nagrado izborile nastope v elitni kegljaški Ligi prvakov. Svetovni pokal je letošnje leto potekal v srbskem Apatinu, kjer imajo veliko kegljišče z osmimi stezami. Kegljačice kamniškega kluba so bile tam v družbi najboljših klubov v Evropi in med kegljaško smetano pustile več kot odličen vtis. Tea Repnik, Lea Drnovšek, Irena Koprivc, Lidija Pirman, Klara Koprivec in Noemi Živković so podrle 3441 kegljev. Na koncu je to zadostovalo za šesto mesto v izjemni konkurenci. Malenkosti so odločale o potnikih v polfinale, a za nagrado so dobile vstopnico za kegljaško Ligo prvakov. To pomeni, da bo na kamniškem kegljišču vsaj enkrat gostovala vrhunska ženska kegljaška ekipa. Lansko leto Kamniški kegljači so odlično nastopili v Apatinu. / Foto: arhiv kluba so se Kamničanke »udarile« z Rečankami, najboljšim ženskim klubom v Evropi. Kot četrtouvrščena ekipa v lanski sezoni so si nastop na pokalu NBC zagotovili kegljači. Močno pomlajena ekipa, sestavljena izključno iz domačih fantov, je v Slavonskem Brodu računala na presenečenje. Žal se na težkem kegljišču ni izšlo po željah, fantje pa so na koncu osvojili 15. mesto s 3371 podrtimi keglji. Med našimi šestimi kegljači sta bila najboljša Jakob Jančar s 607 in Gašper Burkeljca s 601 podrtim kegljem. Pri ženskah je kot edina mejo 600 podrtih kegljev presegla Lea Drnovšek (608 kegljev). Takoj po koncu mednarodnih pokalov se nadaljuje se- zona 2023/2024. Po treh odigranih kolih so ženske z enim porazom na trenutnem četrtem mestu, moška ekipa pa je ob zmagi in dveh porazih na sedmem mestu. Obe ekipi ostajata v primerjavi z lansko sezono igralsko nespremenjeni. Pri moških se je prvi ekipi pridružilo nekaj mlajših kegljačev, ki redno dobivajo priložnost za dokazovanje. Prvakinje v pikadu Miha Prosen Škocjan – V Društvu upokojencev Kamnik je razvita kar pestra paleta športnih dejavnosti, v okviru katerih člani z aktivnim udejstvovanjem skrbijo za svoje dobro počutje in posledično za svoje zdravje ter varčevanju denarja v zdravstveni blagajni. Med najbolj aktivne in prijazne prav gotovo sodi sekcija za pikado, ki združuje 17 prijaznih deklet in fantov, ki v prijateljskem vzdušju pridno trenirajo in vedno znova poudarjajo druženje v krogu resničnih prijateljev. Redni in resni treningi so osnova za dosego dobrih rezultatov. Tako dekleta kakor tudi fantje so redni udeleženci pokrajinskih športnih iger upokojencev, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Moramo pa priznati, da so dekleta rezultatsko uspešnejša, saj se skoraj redno kot zmagovalke pokrajinskih tekem uvrščajo na državna prvenstva, kjer so največkrat blizu vrha. Letošnje državno prvenstvo je bilo v sredo, 4. oktobra, v Škocjanu na Dolenjskem. Kamniški udeleženci tekmovanja / Foto: DU Kamnik Malo je sicer manjkalo, da bi ostali doma, saj iz pisarne DU nismo dobili niti razpisa. Ob prihodu na prizorišče smo doživeli novo razočaranje, saj si je organizator privoščil razlago pravil igre po svoje. Seveda smo ostro protestirali pri delegatu tekmo- vanja, ki se je sicer opravičeval, da ne dobijo ustreznejših organizatorjev, in obljubil, da bodo v prihodnje pozorni na napake pri organizaciji. Organizatorjeve samovolje ne bom opisoval in jo bom prihranil za primernejši čas. Mogoče le to, da je tekmovanje potekalo na le dveh avto- matih in se je zavleklo v pozne popoldanske ure. Končno smo stopili pred aparate in začeli tekmovati. Že med samim tekmovanjem smo ugotavljali, da bodo rezultati spodbudni. Pozitivno sta presenečali Jožica in Helena. Ko smo sešteli rezultate štirih tekmovalk, smo z veseljem ugotavljali, da smo blizu zmage. Občutki nas niso varali, dosegli smo neverjetne 3003 točke in drugouvrščeno ekipo DU Radlje ob Dravi premagali za celih 286 točk. Tako kot si naša dekleta in večina nastopajočih zaslužijo pohvalo za rezultatsko uspešnost in potrpežljivost, pa si organizator zasluži grajo za resnično slabo organizacijo, kjer je mrgolelo napak in neupoštevanja pravil državnih športnih iger, ki so lepo napisana na internetni strani Zveze društev upokojencev Slovenije. Upamo, da to ne bo postalo stalna praksa, ki bo odvračala člane DU od redne organizirane aktivnosti v družbi prijetnih ljudi. 11 petek, 20. oktobra 2023 Šport Kamniške odbojkarice in odbojkarji so na najboljši možni način začeli letošnje državno prvenstvo. Po treh odigranih krogih sta obe ekipi še neporaženi, že danes in v nedeljo pa ju čakata do zdaj najtežji preizkušnji. Miha Štamcar Kamnik – Ženska ekipa bo danes ob 19.30 doma igrala z Novo KBM Branik, moška pa bo v nedeljo ob 20. uri gostila Merkur Maribor. Calcit Volley je svojevrsten fenomen v slovenskem odbojkarskem prostoru, saj ima kar štiri svoje ekipe v prvoligaški konkurenci. Obe prvi članski ekipi sta v Sportklub prvi odbojkarski ligi že po dveh krogih najavili boj za naslov državnega prvaka, ob drugi ekipi pa igrata v 1B. ligi v glavnem z doma vzgojenimi igralkami in igralci. Če k temu dodamo še to, da imajo tudi še dve tretji članski ekipi, ki igrata v tretji ligi, in šestnajst ekip v mlajših kategorijah od mini odbojke do mladinske kategorije, je razumljivo, zakaj pravijo, da je Kamnik najbolj odbojkarsko mesto v Sloveniji. »Da lahko nastopamo s tolikšnim številom ekip v prvi ligi in v mlajših selekcijah, je možno le zaradi podpore našega glavnega pokrovitelja Calcita, ki je leta 2001 podprl moško ekipo, čez nekaj let pa še žensko. S tem je dal klubu možnost, da se organizira na veliko bolj profesionalni ravni kot pred tem. Sledili so uspehi prvih ekip, okrepili pa smo lahko Bruno Najdič / Foto: Klemen Brumec tudi strokovni del in delo z mlajšimi,« je pred dnevi na novinarski konferenci, ki so jo v Calcitu Volleyju pripravili v Ljubljani ob začetku nove sezone, dejal Gregor Hribar, predsednik kamniškega odbojkarskega kluba. Že prve tekme v novi sezoni so pokazale, da se bosta obe prvi ekipi spet borili za najvišja mesta. Ženska ekipa bo z Brunom Najdičem na klopi lovila svojo peto zaporedno lovoriko v domačem prvenstvu, sicer že osmo, moška pa se odkrito spogleduje po svoji četrti lovoriki. Zadnjo so osvojili leta 2003. »Resnično gremo na prvo mesto. Leta poslušam o tem, da ima Calcit ambicije, a letos bomo fantom resnično vsadili to zmagovalno miselnost. Mislim, da bomo s trdim delom, disciplino in pravo energijo prišli do rezultata, najprej do finala in potem naprej,« ne skriva ambicij novi trener Kamničanov Mladen Kašić, ki predlani z ACH Volleyjem v obeh domačih tekmovanjih in v srednjeevropski ligi ni izgubil niti ene tekme, lani pa je bil z žensko ekipo La Canet francoski državni prvak. »Za nami so tri tekme, v katerih igra še ni bila na najvišji ravni, ampak to je delo zame, da ekipo dvignem na višjo raven, in verjamem, da bomo že na prihodnjih tekmah boljši,« obljublja Najdič, še drugi novinec na kamniški klopi, ki je do zdaj vrsto let uspešno vodil mariborsko Novo KBM Branik. »Zagotovo bo to do zdaj naša najtežja preizkušnja, vendar se zavedamo svoje kakovosti. Želim si, da bi bilo na tekmi čim več gledalcev,« si boljšega obiska tekem želi sedemnajstletna Maša Pucelj. Več gledalcev v kamniški športni dvorani si želi tudi Nik Mujanović, ki je na svoj devetnajstletni rojstni dan v letošnji sezoni igral svojo prvo tekmo za Calcit Volley. Pred tem je bil z Urošem Planinšičem kar pet mesecev član slovenske »bronaste« reprezentance. »Čeprav je bil reprezentančni oder res velik, je dober občutek igrati za svojo ekipo. V klub bom poskušal prenesti kar največ elementov, ki sem si jih priučil v reprezentanci, tako v igri kot v splošni energiji, ki je bila tam res vrhunska,« je pred nedeljsko tekmo z Mariborčani dejal mladi kamniški korektor. Veselje med spustaši Minuli konec tedna se je na Mariborskem Pohorju končala sezona slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi. Kolesarja Calcit Bike Teama Matej Osolin in Gabriel Nosan sta osvojila drugo in tretje mesto. Kristijan Erjavec Maribor – Minuli konec tedna se je na Mariborskem Pohorju končala sezona slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi, imenovanega 20chocolate Downhill Cup. Za veselje v spustaški ekipi kamniškega Calcit Bike Teama sta z drugim in tretjim mestom poskrbela Matej Osolin in Gabriel Nosan. Matej Osolin je bil drugi med mlajšimi mladinci, Gabriel Nosan pa tretji v kategoriji do 15 let. Maj Babačič je osvojil četrto mesto med mladinci, Ambrož Vovk pa šesto. Ana Inkret je bila peta v ženski konkurenci. Miha Mihelič je končal na 15. mestu v U15. Aljaž Šav ni startal. »To je bila zadnja dirka sezone. Proga mi je bila všeč. Imel sem smolo z uničeno gonilko, ampak smo za silo uredili in je zdržala obe vožnji. Z rezultatom sem gle- Matej Osolin in Gabriel Nosan / Foto: Calcit Bike Team de na težave zadovoljen,« je povedal Osolin. »Na Pohorju je potekala zadnja tekma za slovenski po- kal v letošnji sezoni in moja prva po poškodbi. Proga je bila zelo suha in prašna. Bila mi je všeč. Po poškodbi mi ni uspelo dovolj trenirati, kar se mi je poznalo pri rezultatu. Končal sem na 4. mestu, premoč sem moral priznati dvema zelo močnima avstrijskima tekmovalcema in domačinu,« je povedal Maj Babačič. »Tekma je bila zahtevna, z glavo si moral biti na progi in dobro slediti. Rezultat je bil soliden. Proga mi je bila všeč,« je pokomentirala Inkretova. »Za konec sezone sem se šel preizkusit na tekmo v spustu na Pohorje. Tekmoval sem z enduro kolesom, s ciljem, da okrepim svoje tehnično znanje. Po dolgem času sem vozil s flat pedali, ki so me prisilila v boljšo tehniko vožnje. Z rezultatom sem zadovoljen, ker sem bil presenetljivo konkurenčen tekmovalcem s kolesi DH. Bila je zelo zabavna izkušnja,« pa je dejal Vovk, ki sicer večino sezone preživi na dirkah v krosu. Kamniški plavalci so uspešno nastopili na prvi tekmi nove sezone v ljubljanskem Tivoliju. Matjaž Spruk Ljubljana – V ljubljanskem 25-metrskem bazenu v Tivoliju je 14. in 15. oktobra potekal 2. Ribin jesenski pokal. Tekmovanja se je udeležilo 497 plavalk in plavalcev iz devetih držav. Izmed petnajstih slovenskih klubov je Plavalni klub Calcit Kamnik zastopalo 21 plavalk in plavalcev. Na prvi tekmi letošnje sezone so Calcitovi plavalci odplavali odlične čase. Ker pa je bilo vrhunskih uvrstitev res veliko, omenimo uvrstitve na prva tri mesta v posameznih kategorijah. Mladinci/mladinke: Taja Vejnovič 1. mesto na 800 m prosto, 3. mesto na 400 m prosto; Nik Peterlin 1. mesto na 800 m prosto, 2. mesto na 400 m prosto; Iza Videc 2. mesto na 50 m hrbtno, 3. mesto na 200 m hrbtno. Kadeti/kadetinje: Rok Vejnovič 1. mesto na 800 m prosto, 2. mesto na 200 m prsno, 2. mesto na 200 m hrbtno; Liam Negodič 2. mesto na 100 m prsno; Ivana Lukan 2. mesto na 200 m prsno, 3. mesto na 100 m prsno. Dečki/deklice:Kaja Hočevar 1. mesto na 800 m prosto; Tymur Beshlyk 1. mesto na 200 m delfin; Peter Lackovič 2. mesto na 200 m delfin; Žiga Kugler 3. mesto na 200 m delfin; Neža Hren 1. mesto na 200 m prsno, 1. mesto na 100 m prsno, 2. mesto na 400 m prosto med mlajšimi deklicami. Osvojenih bleščečih odličij je bilo tako kar devetnajst, to pa je Plavalni klub Calcit Kamnik uvrstilo na odlično sedmo mesto po številu osvojenih medalj. V alpinistični odpravi tudi Kamničani Aleš Senožetnik Ljubljana – Konec septembra je v Indijo odpotovala alpinistična odprava, v kateri sodelujejo tudi Kamničani. Odpravo Kamet, Mukut Parbat 2023 sestavljajo Luka Stražar (Akademski AO), Nejc Marčič (AO PD Radovljica), Martin Žumer (AO PD Radovljica) ter Kamničana Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Gregor Šegel (AO PD Ljubljana Matica). Po poročanju Planinske zveze Slovenije je odprava na Kamet in Mukut Parbat osrednja odprava Komisije za alpinizem PZS v letu 2023. Kamet (7760 m n. m.) je tretja najvišja gora v Indiji in predstavlja resen izziv za plezanje v alpskem slogu. Sosednja gora Mukut Parbat (7242 m n. m.) pa ima še nepreplezano, približno 1400 metrov visoko zahodno steno. Po poročanju spletne strani Planinske zveze Slovenije se odprava v Slovenijo vrača predvidoma 9. novembra. Potrebujete nove hlače? Izredno udobne moške in ženske hlače. www.leny.eu T: 04/59 55 200 · · · · Klasični kroji Različni vrhunski materiali Hlače za vse priložnosti Narejene v Sloveniji! Na zalogi jeans, pohodne, multifunkcijske, motoristične hlače… Hlače po potrebi prilagodimo, da vam bodo kot ulite. Industrijska prodajalna je v Kranju, na Jezerski c. 121. Delovni čas trgovine: pon., sre.: 8–15, tor., čet.: 8–18, pet.: 8–13, sob.: 9–12. GOMSTAR d.o.o., Zavrh pod Šmarno goro 12A, Zavrh pod Šmarno goro, 1211 Ljubljana Šmartno Prvi resni test Uspešni na prvi tekmi 12 petek, 20. oktobra 2023 Zanimivosti Razsežnost gora in prijaznost ljudi Pri Planinski založbi Slovenije je izšla zajetna knjiga Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan z naslovom Karnijske Alpe in podnaslovom Med Julijci in Dolomiti. Avtorja sta uveljavljeni imeni na področju planinske literature in med drugim tudi kamniška gorska reševalca, predvsem pa gornika, ki lepoto gora želita tudi na ta način približati širšemu bralstvu. Aleš Senožetnik Zakaj ravno Karnijske Alpe? V. H.: Leta 2004 sva bila na Lepem vršiču, smučarskem vrhu tik za mejo z Italijo, od koder se nama je prvič odprl pogled na Karnijce. Resneje sva se jim posvetila po letu 2007, ko sva se med obiskovanjem drugih gorstev, ki sva jih preučevala med nastajanjem vodnika Vzhodne Alpe, vozila med Julijci in Dolomiti in naju je navdušila nekoliko skrivnostna in divja narava, pozabljene vasice … Sistematično sva jih začela obiskovati in študirati literaturo, zemljevide in tako se je izoblikoval nabor vrhov, ki sva jih želela predstaviti tudi v vodniku. I. M. H.: V precejšnjo pomoč nama je bil vodnik Karnijska potepanja Urške in Andreja Stritarja in že po njem sva videla, da gre za zanimivo gorstvo, ki bi ga bilo treba podrobneje raziskati. Nisva se sicer posvečala nižjim hribom, ki za Slovence morda niso tako pomembni, temveč sva popisala višje vrhove, razglednike ... Komu je torej namenjen vodnik? V gorah Karnijskih Alp / Foto: osebni arhiv Vladimir Habjan Irena Mušič Habjan / Foto: osebni arhiv / Foto: osebni arhiv V. H.: V končnem naboru je sto ciljev, tako da bo vsak našel nekaj zase, od začetnikov do tistih z več izkušnjami, vključenih pa je tudi nekaj »cukrčkov«, v katerih bodo uživali tisti s plezalskim znanjem. sti. Res se počutiš sprejetega. Na drugi strani pa sva našla dolge samotne poti, na katerih ves dan nisva srečala nikogar, in tudi to ima poseben čar. I. M. H.: Najtesnejše vezi sva navezala z oskrbnikoma koče Pordenone, Mariko in Ivanom Da Riosa. Vidi se, da sta gornika, alpinista in tudi gorska reševalca, ki o gorah tudi veliko vesta. Med raziskovanjem karnijskega gorstva sta veliko doživela. Kaj vama je najbolj ostalo v spominu? V. H.: Zagotovo so to ljudje. Povsod, kamorkoli sva prišla, sva naletela na prijazne domačine, oskrbnike in druge pohodnike vseh narodno- Lahko Karnijske Alpe primerjamo z Julijci ali pa denimo Kamniško-Savinjskimi Alpami? V. H.: Velika razlika je v razsežnosti. Tako potuješ po dolgih dolinah, z vrhov pa se odpirajo vedno nove silhuete hribov. Res si obkrožen z gorami in tistim, ki smo gorniške duše, srce zaigra od vsega tega prostranstva. To je tisto, kar vleče in daje poseben čar tem goram. Bogastvo vrhov in prvinska divjina. I. M. H.: Ena od značilnost, ki sva jih opazila, je tudi, da je veliko opuščenih poti. Marsikdaj je pot označena zgolj do sedla oz. škrbine, na vrh pa jo moraš poiskati kar sam. Pri nas so poti bolje zavarovane z jeklenicami. Vodnik je opremljen s QR kodami, s katerimi lahko bralci dostopajo do navigacije oz. e-zemljevidov. Kako gledata na sodobno tehnologijo v gorništvu? V. H.: Vodnik smo opremili s QR kodami, s katerimi nas navigacija pripelje na izhodišče, nato pa prek zemljevidov maPZS Planinske zveze Slovenije še na vrh in nazaj. V Planinski založbi se trudimo, da bi to uveljavili v vseh novih vodnikih. I. M. H.: Midva sva bolj za klasiko in sva uporabljala tiskane zemljevide. Še ko sva se izgubila, nisva uporabljala telefonov. Se pa zavedava, da danes v hribe hodimo s pametnimi telefoni. Predvsem mlajši na ta način želijo hitreje priti do informacij, se povzpeti na vrh in priti nazaj. Ne glede na vse pa je dobro, da se v hribih čim bolj odklopimo od naprav in si vzamemo čas za opazovanje narave, uživanje v tišini ... Že razmišljata o naslednjem vodniku? V. H.: Vodnike pišem že od leta 1997 in doslej sem jih napisal že devet. Vedno znova si pravim, da se tega ne bom več šel​, saj je delo precej naporno, poleg tega se moraš sistematično lotiti obiskovanja gora, tudi ko bi šel morda raje v hribe za lastno dušo. A vseeno že nastaja nov vodnik, deseti. I. M. H.: Skupaj z Dušico Kunaver sva že napisali družinski vodnik po poteh ljudskih pripovedi, ki zajema gorenjski konec, zdaj pa sva zastavili nov del po dolini reke Soče. Bilo je nekoč v Kamniku (3) Divjanje Kamniške Bistrice pred devetdesetimi leti Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik Kamniška reka Bistrica in njeni pritoki so pokazali svojo silno moč tudi v prejšnjih desetletjih. V časopisih smo zasledili novico o divjanju Nevljice 23. septembra leta 1893, ko se je nad Tuhinjsko dolino utrgal oblak. Na mo- stu v Kamniku so takrat prestregli majhen svinjak in iz njega rešili tri še žive pujske. Je pa Nevljica takrat tudi odnesla most med Podgoro in mestom ter mlin v Podgori. Skoraj natanko štiri desetletja po tem dogodku pa je divjala Kamniška Bistrica. Konec septembra in na začetku oktobra leta 1933 so se prebivalci Kamnika dva- Posledice povodnji pri Malenškovih v Stranjah / Foto: hrani MKK krat zaskrbljeni zbirali na njenih bregovih. Ljudje so bili prepričani, da se je v gorah utrgal oblak. Voda ni naraščala polagoma, ampak v naglih sunkih. Valovi Bistrice so neusmiljeno butali ob bregove in razdirali varnostne nasipe. V dolžini od Stahovice do Radomelj se je glavni rečni tok premaknil na levo ali desno, prvotno strugo pa je zasulo. V Stahovici je spodkopalo in končno pokopalo Malenškovo elektrarno. Uničeni so bili trije glavni mostovi in nepregledno število brvi. Bistrica in Nevljica sta napravili veliko škodo predvsem v zgornjem toku, odnesli sta cele skladovnice drv in jih nato odložili na travnikih in produ med Duplico in Perovim. Na Perovem je oktobra voda naplavila truplo komaj šestletne Milice Erjavšek, ki so jo pred tednom odnesli valovi, ko je stala na lesenem mostu v Stahovici. Truplo deklice, ki so jo imeli vsi zelo radi, so odnesli v Stranje, kjer so jo ob veliki žalosti množice domačinov pokopali. Takole so še zapisali v časniku Slovenec: »Resnično je dejstvo, da graditelji vse premalo gledajo nato, da napravijo načrte in izgradijo most, ki bi vzdržal tudi večje poplave. Kdor gleda Bistrico samo v poletju, ko je nizka, si nikakor ne more predstavljati, kako nevarno je njeno divjanje ob večjem deževju. Bistrica je izrazit hudournik, ki napravlja skoraj vsako leto ob jesenskem in pomladanskem deževju veliko škodo. Takrat bi morali priti gradbeniki in mojstri, ki imajo opraviti z gradnjo vodnih naprav, da bi videli, kakšne napake so v gradnji in kaj bi bilo treba izboljšati. Tako pa vidimo, da je navadno novi most v vsem podoben prejšnjemu in da ga voda zopet točno tako poruši kot prejšnjega, kakor bi bilo to v načrtu.« Pisali so tudi o res nujni regulaciji: »Razmere nas silijo, da se regulacije resno popri- Na obrežju Bistrice v Stranjah / Foto: hrani MKK memo, dokler je še čas. Pred leti smo še govorili, da je v nevarnosti obrežje in zemljišča posestnikov, zdaj pa je obrežje že porušeno, Bistrica je odnesla cele komplekse Cesta v Stranjah / Foto: hrani MKK zemljišč, prestavila na mnogih mestih strugo in ogroža hiše in številna industrijska podjetja vzdolž struge.« Nekateri problemi so očitno večni. 13 petek, 20. oktobra 2023 Zanimivosti Volna in kvačka Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_KAM_23_18 NALOGA LAŽJI SUDOKU Nadjo Hribar smo pred časom srečali na Jezerskem. Na eni izmed stojnic je prodajala svoje izdelke. Ustvarja pod blagovno znamko Woolie Hook. Pritegnile so nas velike ročno kvačkane košare. 3 8 1 1 5 7 2 3 8 9 6 4 2 6 1 4 7 9 8 3 5 8 7 4 3 1 5 6 2 9 5 9 3 8 2 6 4 1 7 NALOGA 6 2 7 REŠITEV 9 4 8 1 6 7 2 5 3 TEŽJI sudoku_LAZJI_KAM_23_18 SUDOKU sudoku_LAZJI_KAM_23_18 9 2 4 7 6 9 5 8 3 9 5 2 7 1 5 1 4 3 8 9 1 3 2 1 7 9 3 1 9 6 6 2 3 4 5 7 7 2 8 4 5 5 4 3 5 7 4 6 6 9 1 2 2 7 8 8 5 1 6 8 2 9 3 4 5 6 5 7 9 1 6 5 9 2 8 7 1 4 3 7 5 6 5 7 9 1 2 4 9 3 8 6 8 9 6 4 2 5 5 6 3 7 7 3 1 9 2 3 2 1 4 7 8 8 9 5 6 5 7 9 3 1 1 2 9 6 8 6 4 4 9 4 8 7 5 6 3 2 1 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_KAM_23_18 se ne bo nobeno število 2 1ponovilo 6 ne8v vrstici 3 ne4v koloni 5 ne9v enem 7 REŠITEV sudoku_LAZJI_KAM_23_18 NALOGA Rešitev: 7 9 3 6 2 5 1 4 8 2 1 5 4 3 8 6 7 9 6 8 4 9 1 7 2 3 5 8 7 6 3 9 4 5 2 1 9 5 1 7 6 2 4 8 3 4 3 2 8 5 1 7 9 6 1 4 7 5 8 9 3 6 2 5 6 8 2 7 3 9 1 4 3 2 9 1 4 6 8 5 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_KAM_23_18 9 1 6 4 8 9 6 7 3 9 5 7 6 2 5 2 7 8 5 1 6 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 5 4 6 9 5 7 2 8 4 5 sudoku_TEZJI_KAM_23_18 NALOGA ti,« smeje pove Kamničanka. Kadar ne ustvarja ali pripravlja materiala za spletno trgovino, čas najraje preživlja s hčerko, družino in prijatelji. Ker so se nam oči takrat na Je- 6 3 2 9 5 4 1 7 8 morala prilagajati trgu. Zato ne kvačka več igrač in oblačil. »Sicer imam rada tudi kakšno dobro knjigo, tako da mi je žal, ker ne morem istočasno brati knjige in kvačka- 7 2 9 5 4 1 3 8 6 Nadja Hribar / Foto: Alenka Brun 5 9 Rešitev: 3 8 5 6 9 2 7 4 1 Kamnik – Hribarjeva se je s kvačkanjem srečala že v najstniških letih. »Moji bistveni sestavini za srečo sta volna in kvačka,« pravi mamica štiriletne deklice, ki je bila v nadaljevanju tudi povod za njene prve šiviljske izdelke. Leta 2021 je strast po ustvarjanju, šivanju otroških oblačil, kvačkanju dodatkov in kombiniranju obeh spremenila v posel. »Zame je ustvarjanje kot dihanje in brez tega ne morem. Zelo me sprošča, dodatno zadovoljstvo pa mi dajejo stranke, ki vzamejo moje izdelke za svoje,« pove ustvarjalka, obenem pa pojasni še, od kod ime za njeno blagovno znamko. V nekem obdobju je kvačkala živali, pove. Še posebno ji je k srcu prirasla ovca in iz kombinacije besed »woolie« (volna) in »hook« (kvačka) je potem nastalo ime Woolie Hook. Hribarjeva pravi, da uživa v tem, kar dela, le z izdelki in cenami se je do neke mere zerskem ustavile na ročno kvačkanih košaricah, smo jo povprašali, ali nam lahko kaj več pove glede materialov, ki jih uporablja. Pojasni, da sta to zadnje čase merceriziran bombaž in pleten reciklirani bombaž. Tako so košarice, torbice in večina nakita iz pletenega recikliranega bombaža, merceriziran bombaž pa uporablja za dodatke za lase, pentljice in metuljčke na elastiki, lasnici ali trakcu. Idej za izdelke ima še veliko. Poleg kvačkanja omeni še makrame. Izvemo, da ga uporablja za ogrlice in uhane, vendar je še začetnica, pozna pa kar nekaj posameznic, ki so jim takšni izdelki všeč in jih nosijo s stilom. V vlogi stojničarke se je na Jezerskem kar dobro znašla. Zaupa nam, da ji je tovrsten način prodaje všeč, saj ji omogoča pristen odnos z ljudmi. Srčno pa upa tudi, da ostane na poslovni poti, ki si jo je izbrala, čeprav ta zahteva celega človeka in je včasih kar težko ločiti poslovno življenje od zasebnega. 7 6 9 8 3 5 2 7 1 5 1 4 9 3 2 1 7 9 3 1 9 9 6 2 3 4 5 sudoku_TEZJI_KAM_23_18 4 1 6 7 8 3 5 9 2 Alenka Brun 4 7 9 3 6 2 5 1 4 8 2 1 5 4 3 8 6 7 9 6 8 4 9 1 7 2 3 5 8 7 6 3 9 4 5 2 1 9 5 1 7 6 2 4 8 3 4 3 2 8 5 1 7 9 6 1 4 7 5 8 9 3 6 2 5 6 8 2 7 3 9 1 4 Podprite lokalne zgodbe in se naročite na časopis Gorenjski glas, ki izhaja vsak torek in petek. Lepo vabljeni v našo veliko družino naročnikov! Za naročilo pokličite 04/201 42 41, pišite na narocnine@g-glas.si ali se prijavite na https://www.gorenjskiglas.si/prijavanoveganarocnika 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 eur 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 3. november 2023. 3 2 9 1 4 6 8 5 7 14 petek, 20. oktobra 2023 Prireditve Ponedeljek, 23. oktober Prireditve od 20. oktobra do 3. novembra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 20. oktober Ob 20. uri, MC Kotlovnica Od 7. do 13. ure, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Krvodajalska akcija Ponedeljek, 30. oktober Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Delavnica Izrezovanje buč Cena delavnice je 20 evrov na osebo, plača se tudi vstopnina v park. Ob 18. uri, atelje Hiša keramike, Šutna 29, Kamnik Ponedeljkova druženja z glino za vse kreativne 15 evrov na osebo Ob 20. uri, Samostan Mekinje, Mala dvorana Padec, gledališka predstava v dveh dejanjih 10 evrov Torek, 24. oktober Dogodki v teku Od 7. do 13. ure, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Krvodajalska akcija Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Ob 18. uri, MC Kotlovnica Razstava dinozavrov v naravni velikosti Komunikacija z otrokom in mladostnikom KM23 v Kamniku: Bregove dere + Moving as a Giant Brezplačno Plača se vstopnina v park. Brezplačno Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Ob 20. uri, Pri Podkvi Jazz in swing Pri podkvi – Petnajst čez Od 20. do 22. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik: Paloma Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Plača se vstopnina v park. 17 evrov/15 evrov/10 evrov Do 30. novembra, Arboretum Volčji Potok Sreda, 25. oktober Od 20. do 22. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Nočno kopanje Intermedijska razstava Souvani in njihov park v Volčjem Potoku ter Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok Od sobote, 21. oktobra, do nedelje, 5. novembra Od 8 evrov dalje Plača se vstopnina v park. Plača se vstopnina v park. Četrtek, 26. oktober Do 5. novembra, Arboretum Volčji Potok Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Iznenada Salome, standup komedija Razstava kaktusov Sobota, 21. oktobra Nočno kopanje Od 8 evrov dalje Začarani park, Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok 19 evrov/21 evrov Plača se vstopnina v park. Petek, 27. oktober Ob 10. uri, MC Kotlovnica Delavnica Nagrobni okras Brezplačno Arboretum Volčji Potok Cena delavnice je 18 evrov na osebo, plača se tudi vstopnina v park. Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Ob 10. uri, Samostan Mekinje Od 20. do 22. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Plača se vstopnina v park. 30 evrov Od 8 evrov dalje Do 22. oktobra, Arboretum Volčji Potok Ob 18.30, Terme Snovik, restavracija Potočka Sobota, 28. oktober Plača se vstopnina v park. Fotografska delavnica List Izmenjevalnica oblačil #27/ Clothing Exchange Delavnica čuječnosti in pris(o)tnosti Slovenski večer Kulinarična prireditev, 18 evrov na osebo Ob 19. uri, Krajevni dom Mekinje Seks in ljubosumnost Športno-kulturno društvo Mekinje, 15 evrov Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Neža Pele in Jelena Soro: Valovanje Plesna predstava, 10 evrov Od 20. do 22. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Nočno kopanje Do 31. oktobra, Arboretum Volčji Potok Trije konji Ob 16. uri, Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Nočno kopanje Razstava trav Od 9. do 20. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Do 2. aprila, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Dnevne počitniške animacije Nova sezona predbralne in bralne značke Od 8 evrov dalje Brezplačno Ob 10. uri, MC Kotlovnica Become my Model and get Great prictures of you Do 5. novembra, Arboretum Volčji Potok Brezplačno Razstava buč Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik, restavracija Potočka Slovenski večer Do 31. oktobra, Arboretum Volčji Potok Kulinarična na prireditev, 18 evrov na osebo Barvita jesen Od 20. do 22. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Plača se vstopnina v park. Od 8 evrov dalje Do 31. oktobra, Terme Snovik Nočno kopanje Od 8 evrov dalje Nedelja, 22. oktober Od 10. do 17. ure, Terme Snovik, Turistično društvo Tuhinjska dolina Cvetoča jesen – razstava cvetja iz krep papirja in izdelkov domače obrti Skupinska vodna telovadba Od nedelje, 29. oktobra, do petka, 3. novembra Od 9. do 20. ure, Terme Snovik, termalni kompleks Do 31. oktobra, Dom kulture Kamnik Dnevne počitniške animacije Sirene!, fotografska razstava Od 8 evrov dalje Brezplačno O grajskih vrtnarjih Brezplačno Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si V knjigi je 120 receptov, ki so razumljivi, natančni, sestavine pa vsem dostopne. Med njimi so recepti za: čokoladne brizgane piškote, cimetove zvezdice, žepke z marmelado, pariške rože, orehove rezine, kefirjeve tortice, pomarančne kocke ... Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 150 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Program R.E.A.D. – Beremo s tačkami Otroška delavnica. Brezplačno Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Branje je iskanje Brezplačno Do 7. decembra, Samostan Mekinje Tečaj čuječnosti, vsak četrtek od 17. do 19. ure 260 evrov 10 EUR + po št ni n a Maister Brewery je konec septembra domači Oktoberfest gostila kar pred pivovarno. Družbe, ki ima rada pivo, ni manjkalo, za zvočne vibracije pa je poskrbela glasbena zasedba Joške v'n. A. B. / Foto: Alenka Brun 15 petek, 20. oktobra 2023 Zanimivosti, zahvale So vozniki prehitri Prenovlje n Časopis januarja 2021, leto 6, Oglašujte postaja in a končna ov vlak poostrenih nadzo­ v nčasopisu delu in rih nad vozniki opravljajo meritve hitrosti. Poleg tega so pri Osnovni šoli Vrhpo­ lje postavljene hitrostne ovire, ki upočasnjujejo pro­ met. V bližini je nameščen tudi semafor, ki pa, kot po­ jasnjujejo na PP Kamnik, deluje senzorsko, kar po­ meni, da se rdeča luč na se­ maforju za voznike, ki vozi­ jo po regionalni cesti, prižge le ob prečkanju pešcev ali uvozu voznikov s stranske ceste na glavno cesto. »Cestnoprometnih kršitev v zvezi z neupoštevanjem rde­ če luči na semaforju ne ugo­ stran 5 stran 7 tavljamo. Prav tako na regio­ nalni cesti v bližini omenjene osnovne šole v letu 2023 nismo obravnavali prometne nesreče,« so doda­ li na PP Kamnik. Njihovi po­ licisti so septembra za učen­ ce Osnovne šole Vrhpolje izvedli tudi preventivno pre­ davanje na temo varnost na cesti. Poudarili so še, da bodo nadzor prometa na omenjenem odseku nadalje­ vali. Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa Kamničan-ka! nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva č 041 634 948 zd Kavči v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 stran 16 KPK KAMNIK, d.o.o.., Cankarjeva cesta 11, Kamnik Vrhpolje – Občanka je opo­ zorila na problematiko pre­ hitre vožnje na odseku regi­ onalne ceste Kamnik–Loči­ ca, ki poteka tudi mimo Osnovne šole Vrhpolje. Hkrati je navedla, da naj vozniki ne bi upoštevali rdeče luči na semaforju pri tamkajšnji osnovni šoli, za­ radi česar po njenem ogro­ žajo otroke. »V jutranjih urah, ko otroci sami hodijo v šolo in morajo prečkati cesto, kjer sicer je semafor, se dogaja, da vozniki prevo­ zijo rdečo luč in s tem ogro­ žajo otroke,« je zapisala. Ob tem je predlagala, da bi policija ob jutranjih urah, ko otroci hodijo v šolo, nad­ zorovala prehod za pešce, enako kot v prvem tednu v septembru, vsaj dokler se ne najde trajnejša in učin­ kovitejša rešitev. Vprašanja smo naslovili na Policijsko postajo (PP) Ka­ mnik, kjer so nam odgovo­ rili, da na omenjenem od­ seku regionalne ceste Kamnik–Ločica ob rednem mnik, 8. Foto: Gora Maša Likosar občine Ka Zahvala Zahvala V 84. letu starosti se je poslovil dragi mož, oče in dedek Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) Karel Jegovnik iz Šmarce Iščejo novega oskrbnika Domžale – Planinsko društvo Domžale je objavilo razpis za člane oskrbniške ekipe oz. novega najemnika, ki bi skrbel za delovanje Domžalskega planinskega doma na Veliki planini. Gre za registrirano kočo II. Kategorije pri Planinski zvezi Slovenije. Podrobnosti razpisa, ki je odprt do 30. oktobra, so objavljene na spletni strani planinskega društva. Začetek dela bo možen po 1. decembru oz. po dogovoru. A. Se. V 87. letu se je poslovila naša draga Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znan­ cem in sosedom za izraženo sožalje, podporo in po­ zornost. Posebna zahvala gasilcem in gasilkam PGD Šmarca, GZ Kamnik in vsem sosednjim PGD, župni­ ku Janezu Gerčarju in kvartetu Grm za lepo izvedbo po­ grebnega obreda. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem šte­ vilu pospremili na njegovi zadnji poti. Antonija Videc roj. Hribar, iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo obiskovali v njenih zadnjih dneh, za vsa izrečena sožalja, sočutje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju, pevcem ter trobentaču za lepo opravljen obred in posebna zahvala gospe Milen­ ki Brajer za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v le­ pem spominu. Žalujoči: žena Zofija, sin Tomaž in sin Miro z družino Oktober 2023 Ponovitev koncerta ob obletnici Kamnik – Ženski komorni pevski zbor Vox Annae v soboto, 21. oktobra, ob 20. uri vabi na ponovitev koncerta Čista desetka ob desetletnici delovanja. Koncert bo v koncertni dvorani Glasbene šole Kamnik. Pod vodstvom zborovodje Aleša Sedušaka in ob klavirski spremljavi Petra Milića bodo predstavili zahteven in raznolik program. Prvi sklop bo zajemal dela klasične zborovske glasbe domačih in tujih skladateljev, drugi pa priredbe ljudskih pesmi in skladbe iz njihovega železnega repertoarja. Vstop je prost, hvaležni pa bodo za vsak prostovoljni prispevek. A. Se. Žalujoči vsi njeni Oktober 2023 Zahvala Vsak morski val ima drugačno svetlobo, tako kot lepota tistih, ki jih imamo radi. Zahvala Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 51. letu starosti nepričakovano zapustil Samo en poljub mi dej v slovo, ker mi je res hudo. Sam en poljub dej ta večer, da zaspal bo moj nemir. Dušan Vavpetič Šmartno – Mešani pevski zbor Mavrica v petek, 20. oktobra, ob 19. uri organizira prireditev Tuhinjska dolina v pesmi in besedi, ki bo potekala v avli Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Nastopili bodo z gosti Jodel Express, Ženska klapa Kamelije, Manca Poljanšek - Manči, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, MePZ Društva upokojencev Motnik - Špitalič, člani Kulturnega društva Tuhinj, kitaristi Šole kitare Jani Kortnik in Citrin band. A. Se. s Tunjiške Mlake pri Kamniku Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedi, brat in stric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in podjetju Graditelj za vsa izrečena soža­ lja, sočutne stiske rok, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala župniku Urbaniji, pevcem Grm za zapete žalostin­ ke ter govornikoma za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste našega Dušana pospremili na njegovi zadnji poti. Edvard Osolnik iz Kamnika Ob nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izre­ čena sožalja in sočutne stiske rok. Posebej se zahvalju­ jemo Policijskemu veteranskemu društvu Sever za čas­ tno stražo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi September 2023 Zahvale, osmrtnice Žalujoči: žena Darja, hči Tjaša z družino in sestra Nada z družino September 2023 Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. Pojasnilo www.gorenjskiglas.si Tuhinjska dolina v pesmi in besedi V 17. številki Kamničan-ke, ki je izšla 6. oktobra, je bil na 16. strani objavljen članek z naslovom Srečanje športnikov in medijskih osebnosti, v katerem ni bilo zapisano, da je za napovedovanje in zabavni program poskrbel Franc Pestotnik - Podokničar. Uredništvo 16 petek, 20. oktobra 2023 Zadnja Pohod za prizadete v poplavah Ekipa Modrih novic je z dobrodelnim pohodom na sv. Primoža zbrala več kot deset tisoč evrov za družine, prizadete v poplavah. Aleš Senožetnik Stahovica – »Z zbranimi sredstvi bomo pomagali prizadetim v avgustovski ujmi, ko se je v eni noči, enem koncu tedna, močno spremenilo mnogo življenj prav v naši lo- deset tisoč evrov, ki jih bodo s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije razdelili družinam, prizadetim v avgustovski ujmi. Dobrodelni pohod na sv. Primoža so pri Modrih novicah pred desetimi leti osnovali Ključ prevzeli bajtarji Planinsko društvo Bajtar Velika planina je ob tradicionalnem bajtarskem prazniku z golažem prevzelo ključe planine in tako uradno vstopilo v 94. bajtarsko sezono. Maša Likosar Velika planina – Na Veliki, Mali in Gojški planini se je zaključila pašna sezona, v tako imenovanih bajtah oz. pastirskih kočah pa so pastirje zamenjali bajtarji. Ta posebni dogodek bajtarji že vrsto let zaznamujejo s prazničnim bajtarskim golažem, ki ga kuhajo od leta 1964. Bajtarska sezona, ki je letos že štiriindevetdeseta po vrsti, po besedah podpredsednika Planinskega društva Bajtar Vinka Poličnika traja predvidoma od prve sobote v oktobru do majske čistine akcije. »Bajtarjev je žal iz leta v leto manj – pravih je le še sedemnajst. Zato so bajte izven pašne sezone pogosto prazne, bajtarji pa nekoliko izgubljajo svoj pomen,« opozarja Poličnik. Nekoč sta bila bajtar in pastir po njegovem pripovedovanju tesno povezana, toda današnji razvoj infrastrukture je okrnil njuno vlogo. »Danes je naloga bajtarjev predvsem negovanje tradicijo za prihodnje rodove. Obenem pa smo še vedno zadolženi, da izven pašne sezone varujemo planino in ohranjamo njene naravne vrednote.« Letos na vrsti Mala planina Bajtarjem je letos ključ predala Pašna skupnost Mala planina. Kot je pojasnil njihov predsednik Andrej Potočnik, na Mali planini, kjer Na dobrodelnem pohodu so tokrat zbirali sredstva za družine, prizadete v avgustovskih poplavah. / Foto: Miha Kokole kalni skupnosti. Veseli smo, da lahko pomagamo, in tako pri reviji Modre novice dobre zgodbe ne le zapisujemo, temveč jih tudi sami ustvarjamo,« je na vrhu sv. Primoža poudarila Mateja Štrajhar, glavna in odgovorna urednica Modrih novic. Ker so avgustovske poplave močno prizadele vse »modronovične« občine, so se odločili, da tokrat pomagajo prizadetim družinam v ujmi iz lokalnih okolij. Na tokratnem pohodu so tako zbrali dobrih kot odgovor na čedalje večje stiske, ki smo jim bili priča v lokalnem okolju. Kot pravijo, v tistem času namreč ni bilo pogosto, da bi bile dobrodelne akcije organizirane za točno določen namen v lokalni skupnosti. Na preteklih desetih pohodih so tako zbrali že približno štirideset tisoč evrov, ki so jih namenili društvom in ustanovam iz posameznih občin, kjer Modre novice izhajajo. Gre za občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Bajtarski golaž sta letos kuhala Aleksander Slemenik in Tomi Stepišnik. / Foto: Maša Likosar Predsednik Pašne skupnosti Mala planina Andrej Potočnik je ključ predal podpredsedniku Planinskega društva Bajtar Vinku Poličniku. / Foto: Maša Likosar je vsako leto približno dvesto goved, še vedno vztraja devet pastirjev, a podobno kot število bajtarjev upada tudi število pastirjev. »Pastirji so vedno starejši, med mladimi pa žal ni interesa.« Dodal je, da je bila zaradi avgustovske naravne ujme letošnja sezona težavna. »Dostop do planine je bil nekaj dni otežen, a pastirje smo morali vseeno oskrbovati z osnovnimi živili,« je povedal Andrej Potočnik. Poleg njega sta bila na bajtarskem prazniku, kjer so med drugim podelili bajtarske značke, prisotna tudi predsednik Pašne skupnosti Velika planina Janez Koželj in Pašne skupnosti Gojška planina Marko Kemperl. Aktivnosti bajtarjev Bajtarji vsako leto organizirajo različne dogodke, kot so koledovanje za novo leto, pustni smuk v februarju, turni smuk v maju, malo in veliko turo, ki pa je letos zaradi poplave odpadla. Kmalu po bajtarskem prazniku, ki je v Velikem stanu potekal prvo soboto v oktobru, so pripravili še spominski pohod za vse prijatelje Velike planine. Pisana razstava buč v Arboretumu Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok jesenski čas vsako leto popestrijo tudi z razstavo buč. Letos lahko vidite poslikane buče najrazličnejših vzorcev v štirih sklopih ambientalnih postavitev. Razstava je na ogled na koncu programske poti in bo tam do 5. novembra. Bučam se bodo, zdaj že tradicionalno, konec oktobra za kratek čas pridružili tudi čarovnice, pajkci in prijazni duhci. Začarani park se bo tako razposajenim bučam pridružil 21. oktobra. A. B. Zimske pnevmatike po akcijskih cenah. Vaša varnost. Naša odgovornost. Odkrijte tehnologijo pnevmatik, razvito v Nemčiji. AVTO CERAR telefon: 01/839-50-40 e-naslov: info@avtocerar.si - mehanična popravila za vsa vozila - kleparska in ličarska popravila - cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava - vulkanizerstvo - avtovleka osebnih vozil - izposoja vozil - pranje in čiščenje vozil