Št. 49 (14.465) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 048 "[/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 19. FEBRUARJA 1993 O OD 1,5 MILIJONA DO O MILIJONOV O MILIJONOV ZA VSAK AVTOMOBIL, KI 1 GRE V ODPAD OB NAKUPU P ‘Ut NOVEGA FIATA (razen 500 in ŠKANDALI / VIHAR TUDI PRI NAS SLOVENIJA / SEČNJA GOZDOV Ofenziva sodnikov v deželi Uprava v velikih težavah Novosti v Trstu in Pordenonu, politična zaostritev v goriški občini Novi spori na meji s Hrvaško Sandor Tence TRST - Furlanija-Ju-lijska krajina ni več srečni otok, kot so do včeraj (napačno) mislili in upali marsikateri upravitelji in politiki. Razne sodne preiskave, v katere so v prvi osebi vpleteni nekateri upravitelji, so močno zamajale deželno vlado, ki je bila včeraj tik pred ostopom. Predsednik Vinicio Turello je na koncu vendarle ostal na svojem mestu, a le iz "čuta odgovornosti" in predvsem zato, ker bodo v začetku junija deželne volitve. O sodnih preiskavah in o vpletenosti političnih osebnosti poročajo iz Trsta, Gorice in Pordenona, na Videmskem pa se, kot kaže, obetajo velika presenečenja v zvezi z obnovo od potresa porušene Furlanije. Sodniki so sprožili pravo ofenzivo proti politični korupciji in ilegalnim poslom. Preiskave so doslej najbolj prizadele deželno vlado, ki se je znašla z enim aretiranim in z enim osumljenim odbornikom. Oba upravitelja sta takoj odstopila. Odbornika za kmetijstvo, krščanskega demokrata Ivana Benvenutija so že zamenjali, resor osumljenega socialista Pierantonia Riga pa je včeraj začasno prevzel sam Turello. Zanj in za njegovo deželno vlado je bil včeraj vsekakor dramatičen dan. Pozno dopoldne je vse že kazalo, da bo prišlo do politične krize, po odstopu gglggggj Riga pa so se stvari kasneje nekoliko razjasnile. Ne pa umirile, saj je odbor dejansko odvisen od razvoja raznih sodnih preiskav. Odstop celotnega odbora in tudi deželnega sveta je doslej zahtevala le Zelena lista, ostale stranke - tudi tiste z opozicije - pa kažejo precejšnjo previdnost. Za sedaj so zahtevale (in dosegle) odstop vseh osumljenih deželnih odbornikov, marsikdo pa se sprašuje, kaj se bo zgodilo, če bodo sodniki klicali na odgovornosti še druge upravitelje in politike. Slišalo se je tudi zahtevo po predčasnih deželnih volitvah. V Trstu so se na zatožni klopi znašla podjetja, ki so zgradila avtocestno obvoznico ter tudi tržaška občinska uprava. Sodna preiskava se je začela na osnovi prijave zelenih in naravovarstvenikov, ki so že več mesecev opozarjali na hude nepravilnosti pri gradnji te ceste. V Gorici pa je v teku preiskava o izgradnji velike veleblagovnice, v katero sta vpletena tudi dva občinska odbornika, ki nista odstopila in s tem spravila v hude težave občinsko upravo. Obema bo župan Tuzzi odvzel odbomiška resorja, o njunem odstopu pa bo šele 1. marca sklepala občinska skupščina. Pozornost javnosti in predvsem sodnikov je medtem uprta v preiskavo o krahu Fintour (Sesljanski zaliv), ki je pustil za sabo približno tristo milijard lir dolgov. Deželni odbornik za turizem Giocchino Francescutto, ki je bil na potovanju na Japonskem, se bo že danes zglasil pri tržaških sodnikih, ki zahtevajo od njega pojasnila v zvezi s (spornim) finansiranjem projekta za Sesljanski zaliv. Dežela je leta 1988 dodelila Fintour pet milijard lir (obljubila jih je deset), dela za gradnjo sesljan-skega pristanišča pa se niso nikoli začela. Na srečo, da so bila finančna sredstva predhodno zavarovana, zato jih je uprava pred kratkim dobila nazaj. Na delu so torej sodišča v Trstu, Gorici, Pordenonu in Tolmeču. Malo vesti prihaja za sedaj le iz Vidma, kjer pa so začeli širokopotezno preiskavo o popotresni obnovi Furlanije in Karnije. Kaj se bo iz vsega tega razvilo je v tem trenutku nemogoče napovedati in predvidevati. Mnogi vsekakor mislijo, da je vse to samo začetek in da nam bodo prihodnje ure oziroma prihodnji dnevi prinesli še velika presenečenja. LJUBLJANA - Gozdarski spor o 65 hektarih gozda na Tomšičevi parceli v Prezidu bi utegnil biti samo uvod v nove meddržavne spore ob slo-vensko-hrvaski meji. Gozdarji obeh držav, ki so se včeraj sestali v občinskem središču Cabar v Gorskem Kotarju, so se po večurnih pogovorih za zaprtimi vrati in obhodu sporne gozdne parcele - razšli brez dogovora. Zdi se, da Hrvatje niso mogli prepričati svojih sosedov iz Slovenije, da je po katastrskih zaznamkih v zemljiški knjigi področje Milanovega vrha oziroma Tomšičeve parcele njihovo »splošno narodno premoženje«. Obmejni spor bodo po vsej verjetnosti reševali na državni ravni in v precej neopredeljenih časovnih rokih. Tomšičeva parcela seveda ni edino področje ob meji, ki bo vladama v Ljubljani in Zagrebu povzročala še hude glavobole. Slavko Horvatino-vič, namestnik ministra za gozdarstvo in kmetijstvo Hrvaške, v svojem poročilu o tej neljubi temi omenja še več spornih mejnih točk v občini Ozalj, Jastrebarsko in Varaždin. Nobenega dvoma ni, da bodo v prihodnjih dneh skrbno proučili tudi te odseke državne meje med obema državama. Kot menijo hrvaški gozdarji, s katerimi smo se pogovarjali, gre za veliko bolj zapleten primer, kot je Tomšičeva parcela, pri približno dvestohektar-skem zemljišču v bližini Ozalja, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot hrvaško premoženje, čeprav na njem gospodarijo Slo- venci. Hrvatje zatrjujejo, da je do leta 1967 z njim upravljalo Gozdno gospodarstvo iz Karlovca, potem pa je bilo - menda »pod Kardeljevim pritiskom in z Bakaričevim blagoslovom« - predano v upravo gozdarjem iz Metlike in Novega mesta. Za hrvaško stran je to, podobno kot gozd pri Prezidu, »zelo čist« primer. Hrvaški gozdarji omenjajo tudi obmejno področje v hrvaški občini Jastrebarsko, kjer cesta zavije zdaj na eno zdaj na drugo stran meje, vendar po hrvaških zagotovilih na škodo njihove države. Na področju Varaždina, tedanje hrvaške občine Vinica, je bila med Hrvaško in Slovenijo leta 1959 opravljena medsebojna izmenjava gozdnih področij. Zamenjali so 50 hektarov hrvaškega gozda za 30 hektarov slovenskega, tako da sta morala hrvaška Vinica in slovensko Središče ob Dravi vnesti popravke v zemljiško knjigo. Ge bodo Slovenci še naprej vztrajali pri sporu okrog Tomšičeve parcele, bo Hrvaška, kot svarijo iz Zagreba, sprožila še nove obmejne spore. Obstajajo celo predlogi, naj si vsaka država zgradi svojo cesto ob Kolpi in Cabranki, do česar bi nazadnje utegnilo v resnici priti, če se bodo spori še nadaljevali. Hrvatje se prav tako bojijo, da bi utegnil marsikdo od približno 350 Cabranov, ki delajo v Sloveniji, ostati brez dela. Ge pa bodo dogodki ob meji še naprej tekli tako kot zdaj, utegnejo sporom slediti še hujše posledice. ZDA / GOSPODARSKI NAČRT V NASPROTJU Z DOSEDANJIMI AMERIŠKIMI NAVADAMI ECONOMIST Clinton močno obdavčil Ameriko Več davkov, manj izdatkov, nove pobude za razvoj in za zagotovitev delovnih mest. Podražitev elektrike, bencina in ogrevanja, manj stroškov za obrambo, nič več vesoljske postaje »freedom« V Italiji se niši politični red Vesoljska postaja freedom je ena izmed »žrtev« Clintonovega klestenja (AR) VVASHINGTON - Več davkov, manj izdatkov, novi prijemi za spodbujanje razvoja in za zagotovitev novih delovnih mest. To so smernice nove ameriške politike, ki jih je Clinton nakazal včeraj v washingtonskem parlamentu. Ukrepi novega predsednika so v nasprotju z običaji ZDA, kjer so predsedniki predvsem pazili na soglasje bogatejšega sloja prebivalstva. To nasprotje je razvidno že iz prvega ukrepa, s katerim si namerava Clinton zagotoviti 328 milijard dolarjev več davčnih dohodkov v petih letih. Kdor zasluzi več kot 140 tisoč dolarjev letno bo odslej plačeval 36 odstotkov davkov, pet več kot doslej, kdor zasluži več kot 250 tisoč dolarje pa bo moral plačati dodatnih 10 odstotkov davka na premoženje. S posebnim davkom na energijo bodo obdavčili bencin, električno energijo in olje za ogrevanje. Pomembni so tudi ukrepi za zmanjšanje izdatkov: Clinton namerava prihraniti 376 milijard dolarjev v petih letih s tem da bo skrčil izdatke v državnem proračunu. V programu krčenja je 147 milijard dolarjev odtegljajev pri pokojninah in družinskih dokladah ter 112 milijard dolarjev rezanja pri stroških za obrembo, med drugim pa bodo tudi krčili sredstva za vesoljski program: vesoljske postaje »freedom« torej vsaj v teh petih letih še ne bo. Mnogo sredstev je namenjenih spodbujanju razvoja. V dveh letih nameravajo potrositi 30 milijard dolarjev za javna dela, s štiriletnim načrtom pa 160 milijard dolarjev za nove tehnologije, za zaščito okolja in za poklicno usposabljanje. Mala podjetja bodo razbremenili davkov za 83 milijonov dolarjev. S temi ukrepi naj bi zagotovili najmanj 500 tisoč novih delovnih mest v dveh letih, v petih letih pa naj bi število delovnih mest naraslo za celih 8 milijonov. Mnenja o Clintonovih ukrepih so deljena. Javnomnenjska raziskava potrjuje, da predsednikove ukrepe odobravata najmanj dve tretjini Američanov. Clintonova popularnost zaenkrat torej ne upada. Premiki na borzi niso enosmerni: vrednost delnic je včeraj na Wall streetu rahlo upadla, dvignila pa se je vrednost obveznic. Sicer pa so bili premiki precej omejeni in splošno mnenje je, da so že v prejšnjih dneh napovedi Clintonovih ukrepov izčrpali premike na borzi. Zelo negativno je na Clintonov načrt reagiral nekdanji predsednik Ronald Reagan. V članku, ki ga je objavil včeraj v New York Timesu, je Clintona obtožil, da uničuje ameriško gospodarstvo in citiral nekega arabskega modreca iz 14. stoletja: V začetku so bile plače visoke in davki visoki, na koncu so bile plače nizke in davki visoki. LONDON - Današnji Economist posveča uvodni članek na prvi strani »revoluciji v Italiji... v srcu zahodne Evrope« in pravi, da se v Italiji ruši ves politični red. Italija mora zdaj začeti povsem znova, pravi londonski tednik, ki dodaja, da obnove ne bo mogel izvesti stari politični razred. Za to so potrebni novi ljudje. Tednik zaključuje z zeljo, da bi v Italiji Cim prej dobili nov volilni zakon, ki bi odvzel orožje iz rok mogočnežev, ki prosto določajo, kdo bo izvoljen in kdo ne bo. Morda ne bi bilo napačno, če bi Italija izvolila ustavodajno skupščino, ki bi sprejela tudi novo ustavo, odraz nove politične in družbene stvarnosti. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Predsednik Kučan danes pri papežu Papež Janez Pavel II. bo danes v Vatikanu sprejel slovenskega predsednika Milana Kučana. To bo prvi uradni obisk slovenskega državnika v Vatikanu po mednarodnem priznanju Slovenije. Kučana bo na vljudnostznem obisku sprejel tudi predsednik republike Scal-faro. ....................stran 2. Težaven dan za predsednika Amata Za predsednika vlade Amata je bil včeraj težaven dan, saj se je koalicija, ki ga podpira, še nadalje zamajala. Po drugi strani pa je doživel tudi majhno zadoščenje, ko mu je predsednik Evropske komisije Delors priznal, da Italija v Evropi spet pridobiva na verodostojnosti. ....................stran 4. Napetost med rimskimi in milanskimi sodniki Zahteva milanskih sodnikov za predajo gradiva o preiskavah Anas in Enimont, je pri rimskih kolegih naletela na dokajšnjo nejevoljo, ki bi se celo lahko izrodila v spor o kompetencah. Medtem sta bila včeraj v Milanu zaslišana Licio Gelli in Craxijeva tajnica, v Palermu pa so zaradi podkupovanja v volilne namene zaprli podpredsednika deželnega sveta Sicilije. ....................stran 4. Navodila v zvezi s superticketom Zdravstvena reforma je zaradi neznosnih finančnih bremen izzvala splošen odpor. Med predpisi, ki jih prinaša, je najbolj razburila duhove uvedba takoimenovanega super-ticketa, še zlasti ker je prišlo do zamud pri dostavljanju tiskovin in navodil. Kako se morajo ob vsem tem ljudje ravnati? Na ta vprašanja odgovarja Boris Simoneta v posebni rubriki. ....................stran 7. Gorica: občina vse bližje krizi Goriška občinska uprava se vedno bolj pogreza v posledice afere Coop. Odbornika Del Ben in Breščak sta še včeraj županu potrdila, da kljub ultimativni zahtevi tajnikov strank koalicije ne bosta odstopila. Občinski odbor je v njuni odsotnosti sklenil, da bo občinski svet 1. marca glasoval o predlogu, naj se jima odvzame mandat. Liberalci se s tem postopkom ne strinjajo in grozijo z umikom iz večine. ....................stran 8. Gospodarska stran z vestmi iz kmetijstva Med kmetijskimi novicami objavljamo na današnji gospodarski strani tudi poročilo o srečanju delegacije Kmečke zveze z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti Ivom Jevnikarjem. ...................stran 10. Valprapor Espego pokrajinski prvak Kolo pred koncem mladinskega odbojkarskega prvenstva je Valprapor Espego z zmago v »play-offu« proti Olympii s 3:1 osvojil naslov pokrajinskega prvaka. ...................stran 18. »Prešeren« prvi, »Stefan« pa tretji Na včerajšnjem dijaškem košarkarskem finalu je naša šola »Prešeren« premagala »Ober-dan«in tako osvojila pokrajinski naslov, v finalu za 3. mesto pa je »Stefan« odpravil šolo »Galilel«, tako da je bilo slavje slovenskih šol na Tržaškem popolno. ...................stran 18. NOVICE Brodolom pri Haitiju: najmanj 800 mrtvih NEW YORK - Kaže, da je vsaj 800 mrtvih v brodolomu trajekta »Neptune«, ki se je prevrnil v hudi nevihti, ki je zajela območje haitskega otočja. Baje se je rešilo samo 30 oseb, med katerimi je tudi kapitan. »Neptune« je plul iz pristanišča Jeremie proti glavnemu mestu Port-au-Prince. Ladja je bila prepolna potnikov, v sredo okrog polnoči pa jo je 150 kilometrov od obale zajelo hud neurje. Brodolomcem je najprej priskočila na pomoC ameriška obalna straža, ki ima v neposredni bližini Haitija veC ladij, ki nadzorujejo plovne poti, da bi preprečila protizakonito izseljevanje z otoka v ZDA. Najprej se je zdelo, da je ladja prevažala kar 2000 potnikov, potem so to število znižati na 800, kar je za trajekt kot je Neptune le preveč. Razsežnost tragedije, ki se je odigrala na morju, je postala jasna le mnogo ur po brodolomu, ko so opaziti prva plavajoča trupla. Dve letati ameriške obalne straže še vedno preletavata območje, kjer se je trajekt prevrnil, vendar ni veC nobenega upanja, da bi kogarkoli rešiti. Stoli Janeza Suhadolca LJUBLJANA - Sinod so v Cankarjevem domu odprli razstavo stolov Janeza Suhadolca, enega izmed vodilnih slovenskih arhitektov in oblikovalcev. Naslovil jo je Constrmcit et fecit (Oblikoval in naredil), saj gre za petintrideset enkratnih primerkov - prototipov - ter nekaj njihovih izpeljank. Upamo, da bo slovenska industrija pogumno stopila v iskanje kupcev zanje in se odločila za proizvodnjo vsaj majhnih serij. (Na shki: J. Suhadolc in M. KuCan, fotografiral J. Suhadolnik/TRIO.) (C.C.) Kritike odločitve o ustavitvi humanitarnih konvojev za BiH NEW YORK - Po odločitvi visoke komisarke ZN za begunce (UNHCR) Sadako Ogata o prekinitvi dovozov humanitarne pomoti v BiH, je VS OZN v sredo ponoči od sprtih strani zahteval, naj takoj dovolijo nemoten dovoz humanitarne pomoči. Z odločitvijo UNCHR se ne strinjajo predstavniki mirovnih sil ZN. Poveljnik Unproforja v Sarajevu Philippe Morillon je že nekaj ur po odločitvi Ogate izjavil, da bo kljub temu še naprej podpiral humanitarne akcije. (Reuter) Družba za primorski turizem NOVA GORICA - Včeraj so se direktorji obalno-hotelskih turističnih organizacij in predstavniki HIT-a iz Nove Gorice pogovoriti o lastninjenju. Poleg direktorjev hotelov in igralnic iz Portoroža in Nove Gorice se je posveta udeležil tudi dosednaji minister za turizem Janez Širše. Dogovorili so se, da bodo ustanoviti posebno družbo, ki bo pripravila vse potrebno za ponudbo vlaganja certifikatov ali morebitnih delnic državljanov Slvoenije v turistično gospodarstvo. (V. C.) V BiH posiljujejo tudi Srbkinje BRUSELJ - Evropski parlament je v Četrtek obravnaval dramatične razmere v BiH, posebno žrtve posilstev v tej državi. Parlamentarci so prvič omeniti, da so žrtve posilstev tudi ženske srbske narodnosti. Doslej so množični mediji govoriti predvsem o posilstvih Muslimank. V Bruselj so tokrat povabili tudi posiljene Srbkinje, ki pa so izrazile solidarnost s posiljenimi Muslimankami in Hrvaticami ter poudarile, da je »umazana vojna v BiH usmerjena proti vsem ženskam, ne glede na narodnost, in da so v njej ženske samo predmeti v rokah vojakov«. V Parizu pa je Svet Evrope označil posilstva zločine proti človeštvu in od mednarodne skupnosti zahteval, da jih ustavi. (Ansa, Reuter) Christopher prispel v Kairo VVASHINGTON - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je v Četrtek prispel v Kairo. To je njegov prvi obisk na Bližnjem vzhodu, pogovarjal pa naj bi se o miru na tem območju. Na letališču ga je pričakal egiptovski zunanji minister Musa. Ob prihodu je Christopher izjavil, da bo med obiskom skušal ugotoviti dejstva in doseči nadaljevanje mirovnih pogajanj. (Reuter) HRVAŠKA / BEGUNCI IZ KNINA Krajina etnično očiščena Goran Moravcek RIM - Papež Janez Pavel II. bo danes dopoldne v Vatikanu sprejel na avdienco predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. To je prvi obisk najvišjega predstavnika mlade slovenske države pri Sveti stolici, ki se je ob krizi bivše Jugoslavije močno angažirala za priznanje Slovenije in Hrvaške in ki si danes moCno prizadeva za rešitev balkanske krize in za ustavitev sovražnosti v Bosni in Hercegovini. Vatikan je med drugim dva dni pred Dvanajsterico priznal suverenost in neodvisnost Slovenije in Hrvaške in med prvimi z obema navezal diplomatske odnose. Kot priznanje za zasluge Vatikana za mednarodno priznanje Slovenije je predsednik KuCan podelil vatikanskemu državnemu tajniku msgr. Angelu So-danu Zlati Častni znak svobode, odlikovanje pa je šefu vatikanske diplomacije izročil slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Ob tisti priložnosti sta bili v ospredju pogovorov dve vprašanji: sloven- ski pogledi na balkansko krizo in vprašanje pravnega statusa katoliške cerkve na Slovenskem. Zelo verjetno bodo ta vprašanje, še zlasti pa krvava kriza v Bosni in Hercegovini v ospredju tudi današnjega srečanja med Janezom Pavlom II. in Milanom Kučanom. Predsednik Slovenije je bil pred nedavnim v Ženevi, kjer je prav tako orisal predloge Ljubljane za rešitev krize. In papeža, ki je v začetku letošnjega leta priredil dan posta in molitve za Bosno in Hercegovino zelo zanima, kako gleda na dogajanje na Balkanu Slovenija in kakšne rešitve predlaga. Poleg tega pa ne gre pozabiti, da je še pred razpadom Jugoslavije bil ravno Milan KuCan državnik, ki si je najbolj prizadeval za miroljubno razdružitev brez nasilja in brez prelivanja krvi. Janez Pavel II. bo sprejel Milana KuCana na avdienco ob 11. uri. Pred tem se bo predsednik Slovenije na zasebnem srečanju sestal s predsednikom ita- VATIKAN / PRVI URADNI OBISK PO PRIZNANJU Predsednik Kučan danes pri papežu Sestal se bo tudi z italijanskimi voditelji RIM - Papež Janez Pavel II. bo danes dopoldne v Vatikanu sprejel na avdienco predsednika Republike Slovenije Milana KuCana. To je prvi obisk najvišjega predstavnika mlade slovenske države pri Sveti stolici, ki se je ob krizi bivše Jugoslavije moCno angažirala za priznanje Slovenije in Hrvaške in ki si danes moCno prizadeva za rešitev balkanske krize in za ustavitev sovražnosti v Bosni in Hercegovini. Vatikan je med drugim dva dni pred Dvanajsterico priznal suverenost in neodvisnost Slovenije in Hrvaške in med prvimi z obema navezal diplomatske odnose. Kot priznanje za zasluge Vatikana za mednarodno priznanje Slovenije je predsednik KuCan podelil vatikanskemu državnemu tajniku msgr. Angelu So-danu Zlati Častni znak svobode, odlikovanje pa je šefu vatikanske diplomacije izročil slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Ob tisti priložnosti sta bili v ospredju pogovorov dve vprašanji: sloven- Vojmir Tavčar ski pogledi na balkansko krizo in vprašanje pravnega statusa katoliške cerkve na Slovenskem. Zelo verjetno bodo ta vprašanje, še zlasti pa krvava kriza v Bosni in Hercegovini v ospredju tudi današnjega srečanja med Janezom Pavlom II. in Milanom Kučanom. Predsednik Slovenije je bil pred nedavnim v Ženevi, kjer je prav tako orisal predloge Ljubljane za rešitev krize. In papeža, ki je v začetku letošnjega leta priredil dan posta in molitve za Bosno in Hercegovino zelo zanima, kako gleda na dogajanje na Balkanu Slovenija in kakšne rešitve predlaga. Poleg tega pa ne gre pozabiti, da je še pred razpadom Jugoslavije bil ravno Milan KuCan državnik, ki si je najbolj prizadeval za miroljubno razdružitev brez nasilja in brez prelivanja krvi. Janez Pavel II. bo sprejel Milana KuCana na avdienco ob 11. uri. Pred tem se bo predsednik Slovenije na zasebnem srečanju sestal s predsednikom italijanske republike Oscarjem Luigijem Scalfarom. Tema pogovora ni znana, ni pa težko uganiti, da bosta državnika izmenjala mnenja o krizi na Balkanu in o vprašanju bilateralnih odnosov pred začetkom dela dvostranske komisije, ki se bo sestala prihodnji teden v Ljubljani, da zaCne s preučevanjem možnosti posodobitve osimskih sporazumov. Predsednik Scalfaro je med nedavnim obiskom v Trstu nakazal Furlaniji-Julijski krajini kot perspektivo vlogo povezovalca z državami nekdanje Vzhodne Evrope, toda notranja politična in gospodarska kriza zavira FJK, predvsem pa Italijo samo, da bi aktivneje odigrala vlogo povezovalca in se vključevala v gospodarsko sodelovanje. V tem okviru je treba rešiti tudi vprašanje manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, ki bi ob krepitvi dobrososedskih odnosov in sodelovanja lahko postali resnični in vsestranski vezni Člen, eden od resorsov rasti ob meji. KOMENTAR Kakovost za preživetje Mile Čuk V Času po osamosvojitvi, posebno pa v zadnjem letu, je pri nas dokončno prodrla zavest, da je boj za kakovost v bistvu boj za preživetje. Menedžerji so dojeti bistvo pomena vlaganja v kakovost, ki je postala odločilen dejavnik v prizadevanjih, da bi slovenska podjetja ohranila tržni položaj in okrepila konkurenčnost. Zato tudi ne preseneča, da se je ravno v tem Času dokončno uveljavila zavest, da je prihodnost Slovenije usodno povezana s kakovostjo v najširšem pomenu te besede. Pri takšnih prizadevanjih je imelo pomembno vlogo Slovensko združenje za kakovost, ki so ga ustanoviti pred dobrim letom. Združenje namreč ves Cas spodbuja in razvija idejo o kakovosti in jo uresničuje v praksi, povezuje in združuje strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem kakovosti itd. Nekakšen vrhunec teh prizadevanj pa je Nacionalni program za kakovost, ki so ga včeraj predstaviti v Cankarjevem domu. To je namreč prvi takšen projekt, ki podrobno in celovito določa, kako naj bi Slovenija, kar zadeva kakovost, do leta 2000 postala evropsko primerljiva država. Druge izbire kot s kakovostjo narediti preboj in na ta način zaznamovati celostno podobo in okrepiti ugled v svetu Slovenija pravzaprav niti nima. Sicer pa so v preteklosti tudi vse razvite države jasno opredelile cilje strategije kakovosti. Nacionalni program kakovosti Slovenije je, kot je poudaril vodja projekta Mitja Borko, »obsojen« na uspeh. Seveda je pri tem ključnega pomena nacionalni konsenz, ki naj bi ga v kratkem potrdil državni zbor, tovrstna prizadevanja pa morajo prerasti v nacionalno gibanje za kakovost. Takšen optimizem ni povsem brez podlage, saj je že doslej veliko slovenskih podjetij, kar zadeva kakovost, doseglo dobre rezultate, vse bolj pa se tudi pri nas uveljavlja filozofija, da je investiranje v kakovost najbolj dobičkonosno. ODMEV Je Slovenija Zahod? T| /T°j namen je po-l\/Jdati vtis o televi-JL V A.zijskem omizju o slovenski diplomaciji na razpotju (16.2. med deseto in eno) kot medijskem dogodku. Zato mi udeleženci omizja delajo težave, kadar govorijo o svojih vtisih o zunanji politiki in celo o vtisih, ki so jih zahodnoevropski politiki izrazili v zvezi s Slovenijo. Lahko pristanem na to, da je politika Evrope do Slovencev impresionistična (temelječa na vtisih) in da je naša politika do Evrope prav taka (temelječa na ugotavljanju razpoloženja Evrope do nas). Ce dodam Se svoje vtise, pridem do zanimivo pestre, barvaste, vendar ne pretirano razločne slike. Moj vtis je: neostro. Druga beseda za neostro je spacano. Takoj je jasno, kdo je bolj zato, da bi bile zadeve nejasne: tisti, ki je večji in močnejši. Moramo se odločiti samo Se, ali je Evropa večja od Slovenije in obratno. V romantičnem času (po Zoranu Thalerju), ko se je Slovenija še borila za priznanje, se je Evropa skoraj panično bala priznati Slovenijo: priznati državo z dvemi milijoni prebivalcev in s slovanskim jezikom pomeni predlagati Evropi, da se razdeli na stosedemde-set samostojnih držav. (Edina sreča je, da Slovenci v Evropi ne moremo biti ruska manjšina, ker pač nismo ne pravoslavci ne muslimani). Pod vodstvom Janeza Staniča so nas mirili: Marjan Sedmak, mag. Vojka Ravbar, Zoran Thaler, Lojze Peterle, Borut Pahor, Mirjam Škrk. Pahor je povedal, da gre Slovenija elegantno v Svet Evrope. Ima manj problemov kot druge primerljive države (Litva ima rusko vojsko, Slovaška madžarsko manjšino); Peterle se ne boji, da ne bomo dohiteli tekmecev na poti v Evropo, našo identiteto vidi v kakovosti izdelkov, omenja Litostrojeve vodne črpalke v Egiptu. Franček Rudolf Sedmak poudarja spretnost srbske politike, Peterle pa razloži, kako nejasni so naši odnosi s Srbijo, ki ni priznana, problem je pa še denacionalizacija našega premoženja v Srbiji. Vojka Ravbar je povedala, kako so podjetja iskala za tuje partnerje potrdila, da je Slovenija varna država, Thaler pove, da smo najbolj razvita socialistična država; navede Brzezinske-ga, ki pravi, da so samo Poljska, Češka, Madžarska in Slovenija v drugi skupini za prihod v Evropo, Sedmak ga popravi, da je Brzezinski pač Poljak. Borut Pahor: Nacionalno bo preživel tisti, ki bo vključen v veliko Evropo, Peterle pojasni, da sta Luksemburg in Irska obdržala nacionalnost tudi v Evropi. Thaler je vesel, da imamo končno evropske probleme. Ravbarjeva pove, kako si želimo investiranja, obenem pa nas je strah, da nas pokupijo, tujci pa začnejo z mnogimi, majhnimi naložbami. Ko bo varno, jih bodo večali... Peterle je prepričan, da se Evropa regionali-zira, manjšine in etnične identifikacije prihajajo do izraza ... Mirjam Škrk pove, ka- ko nas imajo prej ko slej vedno za nadgradnjo Jugoslavije, Stanič govori, kako se po Sloveniji širi prepričanje, da je slovenski narod ogrožen; prej strah pred Srbi, zdaj se tako počutijo ljudje tudi pred bližajočim vstopom v Evropo. Vojka Ravbar je govorila o naši največji meji - to je meja s Hrvaško, treba jo bo urediti - in o pravni usklajenosti z Evropo: kaže, da vsega ne moremo kar tako prenesti v naš sistem. Evropski uradni listi prinašajo ogromno gradiva in zahtevajo ogromno strokovnega dela. Thaler pove, da je slovenski parlament - tak kot je bil prej - zavrl debato o osnutku zunanje politike in zavrl debato o nacionalni varnosti. Evropa pa se spreminja. Kakšen je koncept zunanje politike? Sta res zanimivi Argentina, Kanada? Sedmak je vedno bolj skeptičen do sosednjih držav. Je potemtakem mogoče računati na bolj oddaljeni Kazahstan? Peterle pove o tujem politiku, kako je srečen spoznal, da je Slovenija pravzaprav že Zahod. O zunanjih politikah drugih evropskih držav zvem, kar pač zvem, iz tujih časopisov. O zunanji politiki Slovenije me informirajo predvsem tvorci te politike. To je zelo lepo, mi pa preveč burka fantazijo, da bi se lahko pomiril. Kot je omizje na vsak način hotelo. POLEMIKA (3) Post mortem o podjetništvu brez aziatstva v se to je posledica izvirnega nesmisla marksizma in iz njega izvirajočega komunizma, da namreč organizirano delo ni produktivno, medtem ko je res, da brez organizacije dela še tako zagnano in naporno fizično delo ne prispeva ničesar za blaginjo. Menedžersko izvijanje najhujšim ekscesom kardeljevštine je sicer dober znak za njihovo pamet, niso pa biti podjetniki. Ker za izgube niso odgovarja- ti, so biti v bistvu tehniški vodje, ki so pač skrbeti za to, da so se kolesa vrtela in da so bila dvorišča pometena. Z gospodarskim vodenjem pa niso imeti veliko opravka, saj le-tega sploh ni bilo. Ce bi bilo, ne bi bile danes plače tako nizke in ne bi bilo treba sanirati bank. Ne zanikam, da je med menedžerji dosti ljudi, ki so za podjetništvo sposobni, toda tega do sedaj niso še z ničemer pokazati. Gospod Kraševec nima prav, ko pravi, da geni niso zagotovilo za po- djetništvo. Toda prav tako ni porok za to študij ati menedžerska praksa, kakršna je bila pri nas. Podjetništvo je ustvarjalnost in te se ni mogoče naučiti niti v najboljših podjetniških šolah, Ce Človek nima talenta in smisla. Podjetniške šole pa zelo koristijo tistim, ki imajo talent. Preprosto je takole: denacionalizacija mora prenesti lastnino na tiste, ki jim formalno pripada, to je nekdanjim lastnikom in ________Ljubo Širc_______ njihovim potomcem, komunističnim in nacističnim oškodovancem itd. Nima smisla, da jo razpršimo na vse. Tisti, ki bodo premoženje dobiti zaradi formalnih pravic, bodo znati z njim upravljati ati pa tudi ne. Ce ne bodo znali, ga bodo pac izgubili v prid tistim, ki bodo vedeti, kako se taki reci streže. Ce pa bodo za dobro upravljanje denacionaliziranega premoženja potrebovati menedžerje (pose- bno stare vrste), je drugo vprašanje. Obrniti se moramo k naprednim kapitalističnim deželam in pogledati, Ce se lahko tam kaj naučimo, kar zadeva razmerje med podjetniki, lastniki in menedžerji. Tudi tam ni vse najboljše in literature o tako imenovani Corporate Gover-nance je ogromno. Medtem ko so bila v 19. stoletju tudi velika podjetja v rokah uspešnih lastnikov, ki so jih voditi sami in so torej bili podjetniki, je prišlo do problemov, ko se je lastnina podjetja ločila od uprave podjetij. Običajno interesi upravljalcev-menedžerjev niso taki kot interesi lastnikov, interesi lastnikov pa so na splošno enaki družbenim interesom. Interes lastnika je, da svoj kapital kar najbolje naloži in z njim kar se da največ zasluži. Lahko reCemo, da želi, da je produktivnost kar najvišja. S tem je tudi na razpolago kar največ novega kapitala, s tem se dviga produktivnost dela. Obenem med podjetniki-kapitalisti poteka bitka za prodajo izdelkov na trgu (preprečevanje navijanja cen) in konkurenca pri iskanju sposobnih delavcev (višje plaCe). Menedžerju-nelastniku ni tako samo po sebi koristno, da je kapital dobro naložen. Njemu je le do tega, da ima dobro plačo, ki ni nujno vezana na uspeh podjetja. Gre mu za to, da je na primer podjetje veliko, pa Ce to koristi produktivnosti kapitala ati ne. Nadaljevanje jutri 2e več let sodi Vida Slivniker prav v vrh slovenskega kolorizma. Stoji na višini, kjer ni pretirane gneCe. Prodrla ni samo doma, marveč si je odprla vrata tudi v svet. Na tej višini si je postavila s svojim delom umetniški grad. Ko danes pregledujemo njeno slikarsko pot, se zdi za vse četrtsto- letje izjemno logična, povezana, zvesta nekaterim trajnim usmeritvam. Začetni motivni izhodišči sta tihožitje in krajina, vendar ne brez vpletanja LIKOVNA UMETNOST / VIDA SLIVNIKER V GALERIJI SMELT Plemenita jedra V zastrtem gradu aristokratske barvne domišljije Nace Šumi figuralike, za njen kasnejši zreli opus pa je temeljnega pomena zlitje različnih sestavin v organično slikarsko jedro, ki ga ne deli z nikomer. Med zgodnjimi deli najdemo nekaj tihožitij, ki se razločno dvigajo nad realistično obnovo predmeta, lahko bi jih označili celo za nadrealistične; nakazujejo Vidin kolorizem vsaj v zarodkih zelenomo-drega, rumenega, celo rahlo vijoličnega. V nadaljnjih podobah se pojavljajo zelenomodre partije kot dominantne, v njih temnejše sestavine s presevajočimi obrazi. V sedemdesetih letih si je slikarka ustvarila svoj rokopis, s svojo temperamentno potezo svoj izraz. Prevladala je harmonija barv nad figuralno pripovednostjo. V začetku osemdesetih nastajajo pogosto kar dramatični zapleti na stiku temine slikovnega jedra in svetlobe obzorja, hkrati se tukaj radi tudi barvno podčrtujejo prehodi. Včasih se zdi, da srečujemo kar vulkanske izbruhe, zublje hladnih ali vročih ognjev kot poglavitno dogajanje na platnu. ZaCenja se proces prekrivanja, ki ga je poprejšnja faza že nakazovala; v prihodnje bodo jedra prekrili svetli vzorci. O jedru ne govorim naključno. Delo naše slikarke kaže, da se jedro, izvijanje globine nad površje, lahko pojavlja tudi v sli- karstvu na izjemno prepričljiv način. Belo prekrivalo tukaj nastopa hkrati kot vzorec za členitev površine: nastajajo torej tako imenovane strukture. Potem pa sledi zanimiv in vse do danes odločilen preobrat: na vrsti so namreč vrtovi, rože, pisani in bogati svet vegetacije, šopkov in podobnega. Rečeno je že bilo, da smo zdaj priča novemu amalgamirane-mu svetu avtoričinih predstav. Zdaj je slikarska popolnoma razvila tudi barvno skalo, ki vCasih rada spominja celo na Riharda Jakopiča, je pa po vsem, kar smo videli doslej, njen izvirni dosežek. Njene slike so še zmeraj barvna jedra. Kakorkoli pa njene podobe zdaj polno žarijo, slikarka ob vsej raz-cvetelosti svoje zasnove vendarle rahlo odmika popolni izpostavljenosti. Njene podobe so ovite v prosojne ovoje namesto poprejšnjih zaves. Smisel tega postopka je vsekakor rahel odmik, distanca. Zakaj v teh jedrih je treba nedvoumno videti prispodobo, še bolje projekcijo avtorice same, ki svojo dragocenost diskretno zavaruje kot nedotakljivo. Bogastvo te zadnje faze pa se odraža še v neki značilni pomenski razsežnosti. Te podobe namreč ne glede na opustitev nek- danjih figuralnih sestavin izpričujejo tudi antropomorfno prvino, tako da mnogi v dvignjenih cvetovih ali razporejenih listih vidijo ali vsaj slutijo človeške like. Toda tudi v celoti podobe brez takih naslovov rade spominjajo na bogastvo dragocenih oblačil v starih plemenitih domovanjih, na svet, ki ga je pri nas odstiral denimo Matej Sternen. Avtorica s tako izbrano tematiko rešuje svojo osebnost, zavarovano s prosojnim plaščem. Tako ostaja samosvoja in eksistenčno trdna, zato se tukaj v polni meri upravičuje primera z umetnikovim opusom kot gradom na višini. Njegova vsebina ni naprodaj. Ko pa se nam odpre, smo deležni plemenitega sporočila. Vida Slivniker: Tulipan, 1992,150 x 1 lOcm (FOTO: arhiv) NA KRATKO Karikaturist Milan Alaševič očaral Japonce Japonska revija Vomiuri Shinnbun vsako leto organizira mednarodni festival karikatur. Letos (že štirinajstic) so povabili karikaturiste iz 65 držav, ki so se s skoraj 13.000 deli potegovali za nagrade Grand Prix, Excellent Frize, Junior ali pa zgolj za odkup za objavo v posebni številki, ki jo revija natisne ob zaključku tekmovanja in jo v nakladi 14.000.000 izvodov razpošlje po vsem svetu. Medaljo Excellent Frize je s karikaturo, ki jo objavljamo, osvojil tudi Slovenec Milan Alaševič. To je že njegova druga nagrada na tem tekmovanju, prvo je prejel leta 1982. (L.B.N.) ,r/> y •* \ .. 3. mednarodni festival mirne v Saint-Mauru Od 2. do 7. februarja je v Saint-Mauru (jugozahodno predmestje Pariza) potekal že tretji festival t. i. mirne. Gre za novo, vedno bolj popularno zvrst gibne umetnosti, ki v nasprotju s pantomimo v svojem izražanju išCe tudi nepomenske, »neizgovorljive« plasti ter pri tem poleg giba in obrazne mimike upora-vlja tudi glas, plesne elemente, maske, itd. Festival sta umetniško zasnovali in soorganizirali Pinok in Matho, (panto) mimicarki, ki se po priljubljenosti v Franciji uvrščata takoj za slavnim Marceaujem in Pradelom. Pinok in Matho, še vedno nastopata, tudi na letošnjem festivalu sta sodelovali z eno predstavo, že pred leti pa sta ustanovili tudi gledališko šolo TEMP (Theatre Ecole Mouvement et Pansee). S svojimi uprizoritvami sta gostovali že v mnogih državah, pripravljata popularne televizijske oddaje, svoje pedagoške in ustvarjalne izkušnje pa sta javnosti posredovali v svojih knjigah o telesnem izražanju, na veC ploščah, filmih in vedeih. Tudi na letošnjem festivalu sta uspeli privabiti nekatere trenutno najbolj zanimive predstavnike (panto) mirne iz različnih držav kot so npr. Peter Ma-kal, Januše, Fujio Ishimaru, Daniel Stein, skupina A Fleur de Peau, Predel idr. (K. S.) KLOBUK DOL! / KNJIGA Pravočasno svarilo Josip Osir ESEJISTIKA / KNJIGA Nadvse okusno Tone D. Vrhovnik KRANJSKI KOMEDIJANTI . './( '■ Ziehetiak PISMA Aleš Debeljak: Pisma iz tujine, eseji - Založba Mihelač 1992 (mehka vezava, cena 1785 tolarjev) M* Zupane it 01) BLAZNOSTI 1)0 BLAGOSLOVA @166, Boštjan M. Zupančič: Od blaznosti do blagoslova; Eseji o sred in duši (Društvo 2000, mehka vezava, cena 1785 tolarjev, 1.1993) Nova knjiga esejev Aleša Debeljaka, Pisma iz tujine, ki je izšla pri založbi Mihelač konec lanskega leta, je nadaljevanje analiziranja ameriške kulturne scene, začetega z njegovo prejšnjo knjigo Temno nebo Amerike. V njej so zbrani teksti, napisani v zadnjih dveh, treh letih, ki so bili v glavnem objavljeni po revijah in Časopisih v Sloveniji in zunaj nje. Tematsko različni teksti, v katerih se ukvarja z ekologijo, množično glasbo, književnostjo, filmom in drugimi znamenji časa in prostora, iz katerega piše in za katerega piše, so plod večletnega bivanja v tako imenovani obljubljeni deželi, videni iz neposredne bližine in iz različnih kotov. V njih se prepletajo njegov vpogled v obilje raznovrstne literature in pridobljene življen-ske izkušnje. Prav zaradi tega so njegova pisma, ki nimajo epistolame oblike, zato pa imajo sogovomi-ško intonacijo in bistvo pisma, kulturološko zelo relativna, vendar zaradi tega nic manj zanimiva živim in branja željnim. Ko se radovednega duha in dojemljiv za vse druge resnične vrednosti javlja iz New Yorka, današnje svetovne kultune Meke, razkriva obraz in masko Amerike, a tudi svoje ožje domovine Slovenije na robu Evrope, ki se vse občutneje amerikanizira. S samosvojo publicistično esejistiko, kakršne je danes v Evropi malo, premešča prepad, ki ločuje Ameriko in Evropo, dva po marsičem paradigmati- čna kontinenta. Pri tem na najboljši način demonstrira svetovljanskega duha, in to kot ena od izjem, ki potrjujejo pravilo njegove odsotnosti v Sloveniji. Debeljak je kot »dedič evropskega razsvetljenstva« in evropske kulture, močno zaznamovane z metafiziko, Ameriko opazoval s kritičnim očesom intelektualca, ki ne pristaja na anestetične sanje o uspehu, v katerem se sreča meri s količino pridobljenega denarja. Ker mu je veC do duhovnih kot do materialnih dobrin, tudi na ekologijo gleda predvsem kot na duhovno higieno. Ne skriva svoje literarne, glasbene, filmske in druge ljubezni, pa tudi od- pora do tistega, za kar meni, da je tuje svojemu duhovnemu habitusu. Vrednost videnega in prebranega izpostavlja stalnemu preverjanju. Njegova Pisma iz tujine so zanesljiv prikaz stanja kulture v Ameriki, ker »ponujajo komentirano informacijo in soCasno kritično distanco«, vendar so tudi dragocena analiza in kritika potrošniške družbe. Med drugim so tudi pravočasno svarilo dušebrižnikom slovenske kulture, naj je nikar ne prepuščajo neusmiljenim zakonitostim tržišča in profita, Ce jim je v resnici do nacionalne identitete, ki jo trajno ohranja samo kultura. Ce bi si smeli Boštjana M. Zupančiča predstaviti kot računalnik, bi verjetno pisali o mnogo »mega« spomina, predvsem pa o osnovni plošči, ki neženirano omogoča delo na vseh aplikacijah hkrati. Med blaznostjo in blagoslovom so velika duhovna prostranstva in zanimivo jih je aplicirati na komplementarno manjšo tvarino, primerno drobno - v prvem delu esejev na primer Slovenijo. Zupančič pacientko secira z ustrezno ostrimi pripomočki -predvsem s filozofskimi in psihoanalitskimi, kar seveda omogoča natančno operativno delo, žal boleče za podloženo. Navedimo le izreden spis O družabnosti, v katerem avtor obuja hude skomine po duhovnem kozmopolitizmu in hkrati še-ne-tako-minule domače družabne preteklosti, kakršno utegne osupla mladina rekonstruirati iz kronik starejših staroselcev in jo je Cas neusmiljeno povozil. Drugi del knjige je bistveno obcejši, saj se Zupančič po vrsti ukvarja s tako imenovanimi »večnimi« temami: minljivostjo, smrtjo, sreCo, dušo in kar je podobnega -a vnovič v za Slovence prav obsceno neobremenjeni naturi, filozofsko pa (recimo temu) kantovski maniri iz lepih starih Časov, ko klasičnih filozofskih vprašanj še niso do nespoznavnosti »zameštrali« marksizem, Heidegger in ozna-Cevalizem. Morda je v Zupančičevi kuhinji za slovensko razumevanje za šCepec preveč Freuda in Junga (spremna beseda razlaga, da gre za maniro ameriških Critical Legal Studies), saj je za heglovsko-marksovsko izobraženo občinstvo tovrstna interdisciplinarnost morda malce eksotična. Pa niC ne de: opraviti imamo z odlično knjigo, eno redkih, ki jih je te- žko prebrati iz enostavnega razloga, ker sprožajo Zupančičeve miselne bravure toliko diskurzov in ekskurzov, da se je treba vsakokrat na silo vrniti nazaj k vrsticam. Zupančič tako na Slovenskem ponovno sproža vsakih nekaj let znova obujeno misel (ne zamenjujmo je, bognedaj, z usmerjeno šolo) o potrebi univerzitetnega študija antropologije. Nocoj se bo v Celju na Dnevih komedije predstavilo novogoriško gledališče z Vitracovim Volkodlakom, v režiji Dušana Jovanoviča, kjer v vlogi Odiseja, po domaCe ptica nastopa Ivo Barišic. O svoji vlogi in odnosu do smeha nam je povedal: Moj odnos do vloge je taksen, kakršna je pač predstava, torej surrealističen. Sicer pa sem bil te vloge zelo vesel, saj je veliko zadovoljstvo, če lahko človek z majhno vlogo izvabi smeh pri občinstvu. Lansko leto sem prejel Severjevo nagrado za vlogi v Zmagoslavju ljubezni (režija Janez Pipan) in Tramvaju poželenja (režija Dušan Mlakar), poleg tega pa mnogo dobrih kritik in navdušenje občinstva. Kar se tiče smeha, menim, da si ljudje v teh kriznih časih želijo zabave in smeha. Fascinirala me je zgodba o smehu v Ecovem romanu Ime rože, kjer je smeh prepovedan, zato pa pomeni veselje do življenja in bistvo vsega. Menim, da bi se moralo človeštvo bolj smejati in tudi v grozotnih stvareh iskati smeh in radost. (V.S.) (Jutri Ivo Godnič) Petek, 19. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / GOSPODARSKE RAZMERE SE SLABŠAJO Vse večje težave za Amatovo vlado Liberalci grozijo z izstopom iz vlade, če bodo odvzeli imuniteto ministru De Lorenzu ____PODKUPNINE / PREISKAVI ANAS IN ENIMONT_ Merjenje moči med Milanom in Rimom V primeru spora o pristojnosti bo razsojala kasacija IZVRŠNI ODBOR SKGZ Manjšina mora odigravati aktivno vlogo V bodočih pogajanjih o dopolnitvi Osimskih sporazumov Vomr Tavčar RIM - Če je v sredo kazalo, da je predsedniku vlade Giulianu Amatu uspelo zadihati, mu včerajšnji dan ni nakazoval več tako jasnega obzorja. Odnosi med strankami se niso bistveno spremenili, toda v sredo zvečer je Amato naletel na oviro, na katero najbrž ni računal, ko je pripravljal mirnejšo in postopno preosnovo svoje vlade po zaključku današnje razprave v senatu. Ta ovira je odvzem parlamentarne imunitete ministru za zdravstvo France-scu De Lorenzu, ki je osumljen volilnega barantanja. Pred dvema tednoma je Giuliano Amato v zbornici zavrnil kritike na račun osumljenih ministrov in glede De Lorenza dejal, da »z zaupanjem čaka na sklep komisije za odvzem imunitete«. V tem času so sodniki naslovili jamstveni obvestili še dvema podtajnikoma, pravodosni minister Claudio Martelli pa je odstopil zaradi jamstvenega obvestila milanskih sodnikov. In prav o tem odstopu bo danes govor v senatu. Ah po Martellijevi potezi minister za zdravstvo lahko še vztraja na svojem mestu? Amato bi se najbrž izpostavil zelo ostrim kritikam, če bi ohranil osumljene ministre v svojem kabinetu, po drugi strani pa je v težavah, ker PLI odločno brani svojega pred1 stavnika in grozi tudi z izstopom iz večine, če bi bil De Lorenzo prisiljen vrniti mandat. Tudi zaradi teh nepričakovanih problemov bo današnja razprava v senatu pomembna, še zlasti pričakovan je nastop demokr-ščanskega tajnika Mina Martinazzolija. načelnik demokrščanskih senatorjev Antonio Gava napoveduje, da bo voditelj KD potrdil podporo Amatovi vladi, obenem pa pripravljenost za oblikovanje nove večine. Ah je novo odškr-njenje vrat opoziciji, potem ko jih je v sredo odločno zaprl? Socialisti so pripravljeni na razširitev sedanje večine, kot je včeraj poudaril načelnik skupine Gennaro Acquaviva, ne pa na sprejemanje tistih sil, ki si od vstopa v vlado obetajo politične protivrednosti. Toda tudi socialisti glede tega niso enotni. Notranja opozicija je že opozorila tajnika Benvenuta, da ocenjuje zaključeno izkušnjo z Amatovo vlado in ga poziva, naj se zavzame za novo večino z DSL in PRI. V nasprotnem primeru grozi z možnostjo zavzemanja avtonomnih stališč. In medtem ko so socialdemokrati včeraj skušali zbližati DSL in socialiste in povabih obe stranki na sestanek, na katerem naj bi iskali skupna stališča o brezposelnosti, moralnem vprašanju in volilni reformi, je tajnik DSL Achille Occhetto na seji tajništva ponovil svoj »ne« vladni preosnovi ah goh razširitvi večine in zahteval oblikovanje vlade, ki bo odraz drugačne večine in ki bo imela kot glavne programske točke gospodarsko problematiko, brezposelnost, volilno reformo, nov zakon o javnih dražbah in reformo Rai. Drugi snubljeni, tajnik PRI Giorgio La Malfa pa je poudaril, da je od večine odvisno, ah bo mogoče skleniti sodelovanje z njegovo stranko. La Malfa trdi, da časa ni več veliko, predvsem pa, da sedanja krhka večina ne bo sposobna ozdraviti gospodarstva in izpeljati reforme. In po referendumih bo dogovor še težji. Medtem pa se gospodarske razmere v državi slabšajo. Po novih izsledkih bo letos bruto poizvod narasel le za 0,5 odstotka, inflacija naj bi se približala spet 6 odstotkom, letni državni primanjkljaj pa naj bi dosegel 163.000 milijard lir. Gospodarsko nebo je oblačno, vprašanje pa je, če bo iz razprave v senatu zapihala tista sapica, ki bi lahko obetala vsaj delno zjasnitev. Milanski javni tožilec Pierluigi Dell'Osso, fotografiran po večurnem zaslišanju Licia Gellija (telefoto AP) RIM, MILAN - Odnosi med milanskim in rimskim državnim pravd-ništvom se nevarno zaostrujejo, iz včerajšnjih izjav predstavnikov obeh tožilstev pa izhaja celo nevarnost konflikta glede pristojnosti. Milanski sodniki so v sredo od rimskih kolegov zahtevali, naj jim posredujejo gradivo preiskav o aferah Anas in Eni-mont, saj sodijo, da sta le-ti v njihovi pristojnosti, ker sta povezani s preiskavo o bankrotu zavoda Banco Ambrosia-no. Neuradno pa se šušlja, da se Milančani bojijo, da bi Rim preiskavi arhiviral, kot se je v preteklosti večkrat zgodilo. Toda rimski sodniki se ne dajo, časi so se medtem spremenili, trdijo, zato o kakem arhiviranju ni niti misliti. Po besedah šefa rimskega pravdništva Vittoria Me-leja se želijo v Rimu prej prepričati, kako je s pristojnostmi, ki so sicer precej akademska tema. Po mnjenju milanskih sodnikov - pravijo v Rimu - sodijo vsa finansiranja strank po letu 1980, ne glede na način, v okvir enega samega kriminalnega načrta, ki se je začel z bankrotom zavoda Banco Ambrosia-no v Milanu. Toda če bi sprejeli to tezo - pravi Mele - potem bi bil pri- stojen za vse preiskave prav Rim, kjer so začeli in nadaljujejo preiskavo o smrti predsednika banke Roberta Calvija. Milanski tožilec Ge-rardo D’Ambrosio je medtem podrobneje utemeljil razloge za zahtevo o preselitvi preiskav o Anasu in Enimontu iz Rima v Milan. V Rimu smo opazili zadržanja, ki bi lahko kompromitirala preiskavo - je izjavil - saj se rimski kolegi ukvarjajo z istimi zadevami kot mi, le da uporabljajo drugačne kriterije. V nastopih predstavnikov obeh tožilstev pa je bila kljub vsemu poudarjena obojestranska pripravljenost na sodelovanje, medtem ko bo končna beseda o morebitnem konfliktu pristojnosti pripadla kasacijskim sodnikom. Framazonski mojster Licio Gelli in Craxijeva tajnica Enza Tomaselli sta bila medtem včeraj glavna protagonista milanskih zaslišanj. Prvega sta javna tožilca Pierluigi DelTOsso in Antonio Di Pietro v vojašnici Finančne straže zasliševala dolgih sedem ur in zbrala 16 strani dolg zapisnik, ki se v največji meri nanaša na švicarski bančni račun »Protezio-ne«. Craxijeva tajnica pa je na vprašanja sodnikov odgovarjala dve uri in odločno zavrnila vse ob- tožbe o korupciji in kršitvi zakona o finansiranju strank (tako kot njen šef je osumljena, da je sprejela podkupnine za okrog 20 milijard lir). Priznala je samo, da je arh. Larini v Craxijev milanski urad prinašal svežnje, naslovljene na pokojnega upravnega tajnika PSI Vincenza Balsa-ma, za katere vsebino pa sama seveda ni vedela. Edina krivda gospe Tomaselli - sta izjavila njena zagovornika - je ta, da je tajnica posl. Craxija. Ne glede na to, da je baje mimogrede tudi »lastnica« njegovih vil in delničarskih deležev raznih družb. Tudi v ostalih preiskavah o podkupninah po vsej Italiji je bilo včeraj kup novosti in novih aretacij, medtem ko so na Siciliji pod obtožbo podkupovanja v volilne namene zaprli demokr-ščanskega podpredsednika deželnega sveta Ni-cola Nicolosija. Včeraj je zasedal tudi parlamentarni odbor za imuniteto, ki je odločitev o Craxije-vi poziciji preložil na 2. marec, medtem ko je zaradi pozitivnega odgovora odbora glede ministra De Lorenza odstopil njegov elan in De Lorenzov liberalni kolega Alfredo Biondi. Predsednik poslanske zbornice Napoli-tano je njegov odstop zavrnil. TRST - Pogajanja med Italijo in Slovenijo so na začetku in želeti je, da bodo obrodila dolgoročno vizijo novih odnosov, iz katerih bo mogoče črpati navdih in konkretne oprijeme za gospodarski ter vsakršen razvoj naših krajev. Manjšini ob meji morata biti v ta proces dejavno vključeni z vsem svojim potencialom, neizbežna pa je v tem okviru potreba, da se pri obravnavanju zaščite Slovencev v Italiji odpre novo poglavje, neobremenjeno s slabimi, zato pa toliko bolj poučnimi izkušnjami iz preteklosti. Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze je na zadnji seji ponovno postavil v ospredje to, v tem trenutku za našo skupnost bistveno vprašanje, pozornost pa je osredotočil na oceno nedavnih državniških obiskov v naših krajih ter na razpravo o zaščitnem zakonskem osnutku, ki ga izdeluje strokovna komisija skupnega predstavništva manjšine. Izdelava osnutka je v zaključni fazi in člani izvršnega odbora so na seji k izdelanemu tekstu predlagali pripombe. Pripravljeno besedilo je bilo ob izraženi potrebi po nekaterih dopolnitvah, ocenjeno pozitivno, kajti predvsem gre za rezultat skupnega dogovora različnih komponent Slovencev, ki so doslej v številnih parlamentarnih dobah vlagale vsaka svoj osnutek. Skupni zakonski predlog vseh Slovencev je sedaj bistven korak naprej, saj poenostavlja možnosti za razpravo o zaščiti. Gre pa tudi za konkreten odziv na vabilo predsednika republike Scalfara, ki je ob obisku v Trstu slovenski delegaciji dejal, naj Slovenci sami predlagajo rešitve, če z dosedanjimi vladnimi predlogi niso bili zadovoljni. Izvršni odbor SKGZ je pozitivno ocenil tako obisk predsednika republike, kot tudi obisk predsednika vlade Ama-ta, ki se je z govorom v deželnem svetu s trezno oceno krajevnega položaja nedvoumno zavzel za sožitje in spoštovanje pravic manjšin. Dejanja bodo v bližnji prihodnosti pokazala, ah ne gre le za vljudnostne izjave in država naj dobre namene dokaže s tem, da slovenski manjšini omogoči aktivno vlogo pri razgovorih med Italijo in Slovenijo. Člani izvršnega odbora SKGZ so podčrtali nujnost, da se delo v zvezi s skupnim zakonskim osnutkom čimprej zaključi. NOVICE Sindikalni voditelji pri notranjem ministru Mancinu RIM - Italijanski notranji minister Nicola Mancino je včeraj ob prisotnosti šefa policije Parisija sprejel sindikalne voditelje CGIL, CISL in UIL Trentina, D’Antonija in Paganija. Govor je bil o »težkem gospodarskem in zaposlitvenem trenutku ter o možnih posledicah za javni red«. Na pogovoru, kot piše v tiskovni noti, so soglašali o potrebi, da bi preprečili kakršnakoli motenja protestnih manifestacij. Papež bo maja sprejel v Vatikanu vse štiri škofe iz Furlanije - Julijske krajine TRST - Papež Janez Pavel TI. je pristal na prošnjo štirih škofijskih skupnosti iz Furlanije-Julijske krajine za posebno avdienco. Kakor sporoča tržaški škofijski urad, bo tako papež sprejel v soboto, 15. maja, v Vatikanu monsinjorje Vitaleja Bommarca (Gorica), Alfreda Battistija (Videm), Lorenza Bello-mija (Trst) in Sennena Corra (Pordenon-Concor-dia). Snidenje v Vatikanu naj bi izzvenelo tudi kot vrnitev obiska, ki ga je opravil sveti oče pred letom dni v deželi. Stališče Severne lige o Osimskih sporazumih VIDEM - Furlanski senator Severne lige Rinaldo Bosco se je obregnil ob ravnanje italijanske vlade v zvezi z revizijo Osimskih sporazumov. Rimskim politikom očita, da sprejemajo odločitve brez predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom, in omenja pri tem v prvi vrsti ljudi, ki naseljujejo videmsko pokrajino, torej tisto, ki se med vsemi štirimi v deželi najdlje razprostira vzdolž meje s Slovenijo. Senator poudarja med drugim potrebo oziroma zahtevo zainteresiranega prebivalstva po izoblikovanju prostocarinske cone v Na-diških dolinah, ki naj bi bistveno pripomogla h gospodarskemu preporodu teh krajev. Severna figa je s svojimi tremi furlanskimi parlamentarci že ustrezno nastopila pri zunanjem ministru Colombu. Danes bo potovalo skozi Trst 52 bosanskih beguncev TRST - Danes okoli poldneva se bo pripeljala čez slovensko-italijanški mejni prehod pri Rabojezu skupina 52 vojnih beguncev iz Bosne, ki so namenjeni v Bergamo. Tam se bodo nastanili pri številnih družinah, ki želijo izkazati na tak način svojo solidarnost s trpečimi. Prav tako v Bergamu so že ob koncu januarja sprejeli drugih 41 bosanskih beguncev. Pobudo za to človekoljubno akcijo sta dala ARCIRagazzi in Associazione per la pace pod pokroviteljstvom bergamske občinske uprave oziroma v okviru kampanje »Dai ruote alla pace«, ki je zadobila vsedržavno razsežnost in omogočila med drugim preselitev 31 beguncev v Turin, medtem ko še druge pričakujejo V Ostiglii, Pesaru, Vi-terbu, Pistoii, Čapu D‘Orlandu in Sestu Fiorentinu. Današnje prišleke bo pri Rabojezu pričakala tudi podpredsednica deželne skupščine FJK Augusta De Piero Barbina. RIM / OBISK PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE TRST / PRVIČ V URADNI PUBLIKACIJI Delors: Italija spet pridobiva verodostojnost v Evropi »Evropo moro biti sposobno tudi politične integracije« Statut nabrežinske občine objavljen v slovenščini v uradnem vestniku FJK RIM - S svojimi ukrepi na gospodarskem področju je Italija že spet začela pridobivati na verodostojnosti v evropskem merilu. In Evropa, ki potrebuje Italijo, jo bo spremljala v njeni težavni nalogi sanacije gospodarstva. Tako je poudaril predsednik evropske komisije Jacques Delors, ki je bil včeraj na obisku v Rimu, kjer se je srečal s predsednikom vlade Giulia-nom Amatom in predstavniki sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. Na tiskovni konferenci sta Delors in Amato podčrtala zlasti soglasje o tem, da je treba gledati na Italijo in na njene težave kot na celoto in ne razdrobiti problem na toliko majhnih, sektorskih problemov. Na izrecna vprašanja je Delors orisal napor Evropske skupnosti za reševanje problema brezposelnosti. Pri tem je poudaril, da ima ES na razpolago skromna sredstva in da lahko dela predvsem na področju inovacij in infrastruktur. V okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva pa bo ES finansirala gradnjo cestnih in železniških povezav ter vzpostavitev evropske infor-matske mreže. Delors je končal pogovor z ugotovitvijo, da ne bo prave gospodarske in denarne integracije, če Evropa ne bo sposobna tudi politične integracije. Glede odnosov z novo ameriško administracijo pa je dejal, da je treba z oceno počakati še nekaj časa, to obdobje pa ne bo lahko, ker bo Clinton najbrž nadaljeval z dosedanjo agresivno gospodarsko politiko in Evropa bo na to prisiljena odgovarjati. (V.T.) Predsednik italijanske vlade Giuliano Amato (levo) med včerajšnjim srečanjem s predsednikom evropske komisije Jacguesom Delorsom (telefoto AP) IONE AUTONOMA FRSUU-VENEZIA GRILJA 8/2A9M - 26» i mlmeme con decreto del Comltato centrale di con-; troilo di Udine nella seduta del 7 gennaio 1992, n. di ! prot. 22881/3,10.1,, n. Reg. C.C.C. 270, modificata • con deliberazione consiliare n. 219 del IS dicembre j 1991 ravvisata iegšttima dal Comitato čenč rale di con-j troilo di Udine nella seduta del 28 genn.uo 1992 al n. I 10195/822. | OBČINA DUINO AUR1SINA - DEVIN NABREŽINA Občinski statut. Zakon z dne 8. junija 1995, it. 142. L oddelek SPLOŠNA NAČELA. I L člen Definicija t. Občina Dnino Aunsina - Devin Nabrežina je j -avtonomna krajevna ustanova z lastnimi političnimi, j upravnimi in birokratskimi organi, ki izvajajo pristoj- i nosti na občinskem ozemlju. 2. Samoupravljanje občine se izvaja v skladu z i ustavnimi načeli ter državnimi zakonskimi določili, s pristojnostmi in imitucijami. ki >o navedene v | pričujočem statutu, j___________________ 2. Člen_____________________________ Stran deželnega uradnega vestnika, kjer je prvič v slovenščini objavljen statut devinsko-nabrežinske Občine RIM / V POSLANSKI ZBORNICI SE JE NADALJEVALA OBSTRUKCIJA MSI IN SKP Sklepa o odložitvi volitev še ni RIM - Poslanska zbornica bo šele prihodnji teden glasovala o zakonu, ki določa dva letna termina za obnavljanje občinskih in pokrajinskih svetov in predvideva odložitev upravnih volitev, predvidenih za 28. marec (med njimi volitev za obnovo tržaškega pokrajinskega sveta). Tako so sklenili včeraj opoldne predsedniki poslanskih skupin, ki so menili, da mora zbornica glasovati o ustavnosti zakonskega načrta, ki spreminja sestavo upravnih organov radiotelevizijske ustanove RAI. S tem glasovanjem bo zakonski osnutek danes lahko začel svojo parlamentarno pot, ki bo najbrž tudi zelo težavna. Sklep načelnikov skupin je izzval precejšnje nezadovoljstvo med poslanci. Sicer pa je bila razprava o zakonskem osnutku zelo napeta, ker so se zlasti pripadniki MSI in SKP poslužili vseh sredstev, ki jih dopušča pravilnik, da bi zavlačevali z odobritvijo zakona. Največji prepir se je vnel, ko je zbornica na predlog predsednika demokrščanske skupine z veliko večino glasov prekinila splošno razpravo o prvem členu in sklenila, da začne z glasovanjem o amandmajih. A tudi v tem primeru je nasprotnikom zakona uspelo, da so zavlekli razpravo, saj se jih je kar 33 prijavilo k besedi, da utemeljijo »nesoglasje z izjavami lastnih načelnikov skupin«. Tako je zbornici dopoldne uspelo, da je glasovala - in ga zavrnila - samo o prvem amandmaju k prvemu členu na okoli 150, ki so jih nasprotniki zakona predložoli k celotnemu besedilu. Z včerajšnjo novo odložitvijo je zdaj skoraj gotovo, da bodo pokrajinske volitve v Trstu ob predvidenem datumu 28. marca. Tudi ko bi namreč poslanska zbornica prihodnji teden odobrila predlog odložitve, bi moral osnutek romati šele v senat. (VT) TRST - Uradni vestnik Dežele Furlanije-Julijske krajine je prvič po začetku svojega izhajanja priobčil v slovenskem jeziku besedilo statuta ene od občinskih uprav v tržaški pokrajini. Gre za statut Občine Devin-Nabreži-na, ki je bil sprejet po zakonu št. 142 iz leta 1990 in objavljen v izredni prilogi št. 10 deželnega vestnika St. 2035 dne 8. februarja letos. Omenjeni vestnik bo priobčil v slovenskem jeziku tudi statuta re-pentabrske in zgoniške občine, saj sta obe občinski upravi njegovemu uredništvu ustrezni besedili že posredovali. Devinsko-nabrežin-ska sekcija Slovenske skupnosti je ob tem dejstvu izrazila veliko zadovoljstvo, saj je bil tokrat, kot piše v tiskovni noti, poplačan trud krajevnih upraviteljev, ki dosledno uveljavljajo dvojezičnost. Poleg priznanja, ki gre vsem demokratičnim silam, ki so zastopane v občinskem svetu, je krajevna sekcija SSk še poudarila, da. so odslej tudi imena vasi v občini uradno označena dvojezično. Tajništvo SSk je prepričano, je nadalje rečeno v tiskovni noti, da se lahko edino s strpnostjo, odločnostjo in medsebojnim spoštovanjem doseže pravno priznanje zgodovinske prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti tudi tam, kjer smo bili priča načrtnemu razno-rodovanju. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 19. februarja 1993 POLITIČNI ŠKANDALI / TURELLO V VELIKIH TEŽAVAH Vihar je zamajal Deželo Predsednik je prevzel tudi odborništvo za delo in za sedaj izključil možnost odstopa odbora Sandor Tence TRST - Škandali, jamstvena obvestila in aretacije so moCno zamajali politične temelje deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, ki (za sedaj) ne bo odstopila, a le zato, ker so volitve za vogalom. Morebitne novosti v preiskavah, ki se bliskovito širijo povsod po deželi, pa bodo nedvomno zadale smrtni udarec odboru, ki je v nekaj dneh izgubil kar dva odbornika (Benve-nutija in Riga), politična usoda tretjega (France-scutta) pa visi na nitki. Vztrajno se govori o novih jamstvenih obvestilih in o velikih presenečenjih, ki naj bi prišle iz Vidma, kjer so sodniki, kot kaže, zaceli podrobneje preiskovati vse aspekte obnove potresnega področja. Predsednik deželne vlade Vinicio Turello je imel včeraj zelo težaven dan. Hude težave zanj so se sicer začele že predsi-nočnjim, ko je iz Pordenona prišla vest, da so tamkajšnji sodniki poslali jamstveno obvestilo odborniku za delo, socialistu Rigu. Včeraj zjutraj je bil predsednik na tem, da odstopi in je to svojo namero sporočil odboru in tudi strankam, ki ga podpirajo. Prišlo je do mrzličnih posveto- vanj, telefonskih razgovorov in raznih srečanj, ki pa niso pojasnili situacije, zgodaj popoldne pa je Rigo - najbrž na pritisk samega predsednika in morda tudi svoje stranke - napovedal Tu-rellu odstopno pismo. Odborova seja je potekala v zelo napetem vzdušju, tudi zato, ker so bili nekateri odborniki mnenja, da je odstop vlade v teh pogojih res neizogiben. Na koncu pa je prevladala neke vrste kompromisna rešitev. Turello bo po formalizaciji Rigovega odstopa začasno sprejel odborništvo za delo (dejansko je to že naredil), vlada pa bo kljub temu viharju skušala plavati v tem razburkanam morju vsaj do 13. junija, ko bodo volilci izvolili novo deželno skupščino. Predsednik je po odborovi seji izrazil svojo solidarnost in solidarnost uprave osumljenemu Rigu, Ceš da je vpleten v preiskavo, ki ne zadeva njegovih odborniških funkcij, ampak njegovo župansko funkcijo v občini Ganeva. Turello je kasneje v uradni izjavi priznal, da je vihar političnih škandalov sedaj neposredno prizadel tudi Furlanijo-Julijsko krajino. »Spričo teh dogajanj sem ponovno resno vzel v pretres možnost takojšnjega odstopa, pri tem pa sem pomislil na tiste zdrave sile in na poštene ljudi, ki so angažirane v javnih upravah in ki jim je treba v teh nelahkih momentih pomagati«, je dejal predsednik. Do volitev nas ločuje le še nekaj mesecev, ki jih bo uprava - vsaj tako upa njen voditelj - izkoristila za preureditev deželnih ustanov (npr. gorskih skupnosti) in za posodobitev celotnega deželnega aparata. Za sedaj torej nobenega odstopa, a samo zamenjava odbornika Riga. Kaj se bo zgodilo jutri pa v teh skrajno negotovih razmerah ne more nihče napovedati. Včeraj je bil tudi dan vsesplošnih govoric, ugibanj in nepreverjenih vesti o novih jamstvenih obvestilih za krah Fin-tour. Zjutraj se je celo razširila vest, da nameravajo sodniki glede tega škandala postaviti na zatožno klop celotni deželni odbor, kar bi bilo prava sodna in politična ”bomba“. Iz sodnih krogov do večernih ur ni prišlo nobenih konkretnejših vesti, sum, da se nekaj velikega res "kuha", pa ostaja. Rigo osumljen tudi izsiljevanja PORDENON - (Bivši) socialistični odbornik za delo in obrtništvo Pie-rantonio Rigo je osumljen, da je kot župan občine Ganeva "pomagal" nekaterim gradbenim podjetjem za ureditev ene izmed vaških ulic in pri izkoriščanju bližnjega kamnoloma. Pordenonska sodnika Antonello Fabbro in Raf-faele Tito sta mu poslala jamstveno obvestilo za izsiljevanje in za izkoriščanje javne funkcije, sumijo tudi, da je poneveril nekatere občinske sklepe in odredbe. Govori se, da je Rigo v zameno za usluge dobil od podjetnikoj 60 milijonov lir. Finančni stražniki so po nalogu sodnikov preiskati njegovo stanovanje v Canevi, tamkajšnjo sekcijo socialistične stranke in urade njegovega osebnega tajnika na deželi Fulvia Tambos-sija. Karabinjerji iz Saci-leja in Caneve so v okviru iste akcije preiskali tudi županstvu v Canevi. Rigo se je včeraj popoldne v spremstvu odvetnika predstavil porde- nonskim sodnikom. Obramba je ostro konte-stirala potek sredine preiskave v Pordenonu, ko so finančni stražniki preiskali urad njegovega deželnega tajnika, saj menijo, da je Rigo vpleten v preiskavo kot nekdanji župan in ne kot deželni upravitelj. Izkoriščanje kamnoloma v občini Ganeva je bilo predmet zelo ostrih političnih polemik na občinski ravni, domačo upravo je dolgo let vodila levičarska uprava, sedaj pa je v rokah levosredinske koalicije. Škandal “vreden” tristo milijard lir TRST - Krah Fintour visi kot Damoklejev. meC nad deželno upravo. Tržaški sodniki ne preiskujejo samo okoliščin finančnega prispevka (5 milijard lir), ki ga je Dežela pred petimi leti dodelila Carda-reltijevi družbi, ampak, kot kaže, tudi neposredno vpletenost nekaterih bivših in sedanjih deželnih upraviteljev in politikov v ta finančni škandal, ki je pustil za sabo približno 300 milijard lir dolgov. V vrtincu polemik in sodne preiskave se je v prvi osebi znašel odbornik za turizem Gioac-chino Francescutto (PSI), ki sicer ni dobil navadnega jamstvenega obvestila, ampak le neke vrste poziv, naj se cimprej predstavi preiskovalcem. Odbornik se je sinoči vrnil z Japonske in se bo skoraj gotovo ze danes predstavil sodniku Filippu Guilot-ti, ki skupno s kolegi preiskuje krah Fintour. Kot kaže, sodniki (za sedaj) ne načrtujejo aretacij, ni pa seveda izključiti presenečenj. Francescuttov odvetnik Bruno Malattia, ki zagovarja tudi Pieranto-nia Riga, je izbral pot strogega molka in Čaka na zasliševanje odbornika, M je z Japonske dal vedeti, da je popolnoma miren in da se ne Čuti na noben način vpletenega v škandal okrog Sesljan-skega zaliva. Zaradi njega se je zaporu znašel (bivši) upravitelj Fintour Quirino Cardarelti, ki so ga potem izpustili na prostost, jamstveno obvestilo je dobil tudi njegov najožji sodelavec Ivano Fari. Benvenuti ostane še dalje v zaporu VIDEM - Bivši odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti bo vsaj do jutri ostal v zaporu v Tol-meCu. Videmsko sodišče svobode je včeraj vzelo v pretres priziv njegovih zagovornikov Luče Pontija in Roberta Petiziola, ki sta mnenja, da aretacija ne sloni na stvarni obtožnici in da si Benvenuti zasluži vsaj začasno svobodo. Včerajšnja razprava je trajala približno petdeset minut, sodišče, ki mu predseduje sodnik Vitulli, si je na koncu vzelo še dva dni Časa za razmislek ter za razsodbo. Benvenutija obtožujejo, da mu je gradbeno podjetje Venturini popravilo kmečko hišo v zameno za razne "usluge" pri kasnejšem izvajanju javnih del na potresnem območju. Nekdanjega odbornika je, kot kaže, prijavil sodnikom prav lastnik gradbenega podjetja Pietro Venturini, ki je pred nekaj tedni doživelo steCaj. Benvenu-tijevo hišo v kraju Fie- lis di Zuglio so gradbeno resanirali pred petimi leti. Podjetje Venturini je sodelovalo pri obnovi od potresa porušene Karnije, kasneje pa je dobilo v zakup tudi nekaj velikih javnih del na potresnem območju Kampanije in Bazilikate. Tudi Venturini je dobil jamstveno obvestilo. V Vidmu je vsekakor marsikdo prepričan, da bo afera Benvenuti v prihodnjih dneh prinesla še marsikatero veliko presenečenje. ________RAZISKAVA / PO RAZSODBI VRHOVNEGA KASACIJSKEGA SODISCA OB PROCESU ZOPER SAMA PAHORJA_ Protislovenski izpadi na Tržaškem Fašistični atentati, molotovke, mazaške akcije, protislovenska geslo, žaljivke proti slovenski manjšini v Italiji Oskrumbe v letih 1977-1978 MNENJA / IVAN PETERLIN Na športnem področju nas sedaj le spoštujejo mičen izbruh, za protislovensko žaljivko, ki jo je fant »pobral« doma, pri starših ali sorodnikih. Vse kaže, da nas Italijani sedaj spoštujejo; naša športna sfera se je zadnja leta moCno razvila in italijanski športniki to zdaj sprejemajo kot danost. Mislim, da so se tudi medčloveški odnosi mnogo izboljšali, tako med trenerji, odborniki in spremljevalci, kot tudi med športniki. Ti odnosi so takorekoC pristni, nimajo spolitiziranega prizvoka. Zato tudi ni naključje, da vodita pokrajinsko moško in žensko odbojkarsko selekcijo slovenska selektorja, da vodijo številne strokovne tečaje slovenski strokovnjaki, da niso naša društva prav nič prikrajšana pri prejemanju nagrad deželnega odbora CONI, da imamo v deželnih in pokrajinskih športnih zvezah svoje predstavnike. Spomnimo naj se tudi na fenomen Jadran, ki je privabil na tekme naše združene ekipe tudi mnogo italijanskih ljubiteljev košarke. Skratka mislim, da se sedaj ne bi moglo veC ponoviti tisto, kar se je dogodilo v šestdesetih letih Primorju, ko so italijanske ekipe bojkotirale tekme s proseško enajsterico zaradi slovenskega imena društva. Ivan Peterlin Ivan Peterlin, športni delavec, predsednik Odbora za šport pri SKGZ: Pred leti so bili protislovenski izpadi na športnem področju pogostejši. Spomnim naj se le na incident na finalu rokometnega šolskega prvenstva med Prešernom in šolo italijanskih geometrov. Slo je za organizirano akcijo: italijanski dijaki so na tekmi žalili in izzivali, njihovi profesorji pa sploh niso posegli. Na srečo je nato takratni šolski skrbnik Čorbi ožigosal tako početje in opozoril ravnatelja šole. Od takrat ni veC jutranjih tekem za šolsko prvenstvo. Sedaj je na športnem področju manj protislovenskih izpadov. V glavnem gre le za kak posa- Manifestacija neofašistične mladine proti Osimskim sporazumom leta 1975 v Trstu MNENJA / 6ALLIANO FOGAR ~ V Trstu je vedno obstajala komponenta plazečega se protislovenstva, ki je pogojevala odnos do Slovencev nov uspelo večkrat pogojevati italijansko vlado. Trstu je uspelo doslej vplivati na vlado le na tem področju. Na gospodarskem področju, tam, kjer bi bilo to največ potrebno, se kaj takega še ni dogodilo... Naj zaključim s preprosto ugotovitvijo: vsi odbori in organizacije za obrambo italijanstva Trsta dajejo navzven sledečo sliko našega mesta: 200.000 Italijanov se boji 20.000 Slovencev. Trst je skratka nevrotično in strahopetno mesto, ki ni sposobno lotiti se resne politike. Galliano Fogar Galliano Fogar, ravnatelj Zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini: V Trstu je vedno obstajala komponenta plazečega se protislovenstva, ki je bila bolj ali manj agresivna in je temeljila na utrjenih zgodovinskih predsodkih. Pri tem ne mislim na fašiste, saj oni opravljajo le »svoj fašistični poklic«, paC pa na precej vpliven del mesta. Gre za sloj ljudi, ki je ovit v lepe besede, ki morda tudi noče nasilja, a spodbuja tisk k protislovenskim kampanjam, pači zgodovino, je sk- ratka nosilni steber tržaškega protislovenstva. Ta sloj tudi venomer poudarja italijansko kulturno večvrednost. Taksna zadržanja so zelo učinkovita, prodirajo v zavest ljudi, dajejo substanco strategiji nezaupanja do Slovencev. Te sile so tiste, ki so doslej minirale in onemogočile vsak poskus zaščite slovenske manjšine v Italiji. To je naš Zavod okusil na lastni koži pri avdicijah o predlogih za zaščito. Čeprav gre za manjšino, je temu sloju »dobromislecih« Tržaca- Leto 1977 17. marec: pomazali dvojezične napise na vzhodnem Krasu in Bregu, 14. maj: atentat na sedež KPI, 8. junij: molotovke na sedežu sindikata UIL pri Domju, 9. junij: molotovke na sedež Delavskega doma na PonCani, 16. junij: podtaknjen požar na sedež CGIL, 17. junij: pretepli dva antifašista in zažgali avto, 10. julij: zažgali avtomobila dveh antifašistov pri Sv. Alojziju, 13. julij: protislovenska gesla v Križu, 18. julij: pomazali dvojezične table v občini Zgonik, 31. julij: oskrunili spomenik padlim v NOB v Križu, 4. september: vrgli molotovki na razstavo komunističnega tiska na PonCani, 16. september: oskrunili spomenik na bazoviški gmajni, 17. september: oskrunili spomenik 71 talcem na openskem strelišču, 2. oktober: oskrunili 'ploščo padlim NOB na PadriCah, 4. december: oskrunili spomenik padlim v NOB v Sempolaju. Leto 1978 23. januar: pod- taknjen požar na sedež krožka Zvezda v Pod-lonjerju, 8. april: atentat na Kulturni dom v Trstu, 25. april: oskrunjen spomenik Almi Vivodi pri Sv. Ivanu, 31. maj: oskrunjen spomenik padlim v NOB na Opčinah, 17. julij: molotovke pred Kulturnim krožkom v Boljuncu, 12. september: oskrunjen spomenik na bazoviški gmajni, 17. september: protislovenska gesla na sedežu slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška, 28. septembra: oskrunili spomenike padlim v NOB na PadriCah, v Križu in Almi Vivodi pri Sv. Ivanu ter spomenik na bazoviški gmajni, 30. septembra: oskrunili spominsko ploščo na cesti pri Križu, kjer sta padla Košuta in Gruden, 6. oktober: oskrunjen spomenik Almi Vivodi pri Sv. Ivanu, 8. oktober: protislovenska gesla in profaši-sticni znaki na sedežu slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška 20, 6. novembra: protislovenska gesla na osnovni šoli Ivan Grbec v Skednju, 21. novembra: protislovenska gesla na osnovni šoli Ribičič pri Sv. Jakobu, novembra: pomazana tabla na osnovni šoli Fran Milčinski na Kati-nari. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 19. februarja 1993 NOVICE RAI: »Milano-ltalia« tri večere zapored neposredno iz Trsta V ponedeljek, 22., v torek, 23., in v sredo, 24. februarja, bo tretja televizijska mreža RAI oddajala v živo iz kongresne dvorane v prostorih bivše Pomorske postaje v Trstu novinarski program »Mi-lano-Italija«, ki ga vodi časnikar Gad Lerner. Vsaka od treh zaporednih oddaj bo trajala od 22.45 do 23.45. Predstavnik družbe Promotrieste Franco Milošič, ki upravlja kongresno palačo, opozarja tržaško javnost, da bodo imele vstop v dvorano samo osebe z izrecnim pooblastilom ustanove RAI. “Neusmiljeni" v Aristonu V okviru 13. Festivala festivalov bodo danes predvajali v kinodvorani Ariston (istočasno tudi v Rimu in Milanu) novi vvestem Clinta Eastvroo-da “Neusmiljeni" (Unforgiven), ki je na prireditvi Golden Globes 1993 prejel prvo nagrado za režijo, poleg tega pa tudi nagrado za najboljšega igralca neprotagonista, ki je eden glavnih kandidatov za letošnjega oscarja. Prihodnji petek pa bodo v Aristonu predvajali novo delo režiserja Ettoreja Scole “Mario, Maria e Mario". V njem bo kot igralec-de-bitant nastopil tudi poslanec Willer Bordon in sicer v vlogi tajnika sekcije, ko je prišlo do preoblikovanja KPI v DSL. Predvajanju filma bo prisostvoval tudi sam posl. Bordon. Skupščina upokojencev Na sedežu sindikata upokojencev SPI-CGIL v Drevoredu Elizejskih poljan 38 bo danes, ob 17. uri, javna skupščina upokojencev. Na njej bodo razpravljali o zdravstvu, skrbstvu, preventivi, ticketih in novih nalepkah. Predvsem pa bodo razpravljali o vprašanju, kaj delata občinska uprava in KZE v zvezi s temi vprašanji v odnosih do starejših oseb. Glavno poročilo bo imel Sergio Fuccaro, ki je v sindikalni organizaciji CGEL odgovoren za zdravstveno problematiko. Za davek ICI v Trstu 4 promile Tržaški občinski odbor namerava predlagati glede vplačila občinskega davka na nepremičnine - ICI minimalni količnik 4 promilov. To je povedal pristojni odbornik Augusto Seghene s pripombo, da so ljudje dandanes že itak preobremenjeni z davki in da jih zaradi tega krajevni upravitelji ne marajo še dodatno obremenjevati. »Res je sicer, da potrebujemo večji denarni priliv,« je nadaljeval odbornik za proračun Seghene, »toda pridobiti ga bomo skušali s čim večjo racionalizacijo izdatkov.« _________SODSTVO / PRIČAKOVAN POSEG PREISKOVALCEV_ Jamstvena obvestila zaradi dražbe v zvezi s »supercesto« Vpleteni sta gradbeni podjetji »Grassetto« ter »Rizzani De Echer« DEŽELA IN GORSKE SKUPNOSTI KGS se mora ohraniti takšna kot je Pomembno srečanje na Deželi z odbornikom Dahom Barnabo Ze 28. januarja smo pisali o zahtevi »Zelenih«, da bi se o vprašanju velikih cestnih povezav v tržaški pokrajini morala ukvarjati posebna deželna preiskovalna komisija. Pisali pa smo še, da se z njim že nekaj časa spoprijema tudi sodstvo in rezultat preiskave so sedaj 3 jamstvena obvestila, ki jih je poslalo državno pravdništvo iz Trsta. Vse kaže, da se ne bo ustavilo pri tem, saj nekateri napovedujejo, da bo v preiskavo vpleten še marsikdo. Jamstveno obvestilo sta dobila inž. Giovanni Damia, predsednik pa-dovske družbe »Grassetto costruzioni SpA« ter odvetnik Venturi, pravni zastopnik videmskega podjetja »Rizzani De Echer«. Oba naj bi bila osumljena motenja dražbe, izkoriščanja uradnih aktov in kršenja tajnosti. Obvestilo je prejela tudi tržaška Občina kot oškodovana stranka, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivila komisija, ki je bila zadolžena, da skrbi za regularnost dražbe, na kateri so dodelili delo za gradnjo zadnjega dela »superceste« od Katina-re do Padrič. V tej komisiji so bili osebje Občine ter inženirji, ki sta jih imenovali Občina ter Dežela. Namestnik držanega pravdnika Re-inotti, ki osebno vodi preiskavo, ni izključil možnosti, da bodo sledila še druga jamstvena obvestila. Za kaj gre? Velike cestne povezave v tržaški pokrajini, ki so jih financirali z izvršilnimi dekreti osimskih sporazumov, so delno poverili neposredno podjetju ANAS in delno Deželi. Slednja bi bila morala zgraditi povezavo med 7. pomolom in Padriča- mi. Dva odseka sta že dokončana (7. pomol -Valmaura, Valmaura -Lakotišče), zgrajen je tudi prvi del 3. odseka, od Lakotišča do Katinare. Drugi del tega 3. odseka pa so zatem razdelili še na dva dela, in sicer od Padrič do križišča za Pesek in od tega križišča do Katinare. Koncesijo tega odseka je Dežela poverila tržaški Občini, ki ga je dala na dražbo. S to dražbo pa so se začele težave. Zmagalo je sicer podjetje »Gras- setto »skupaj z »De Ec-herjem« in konzorcijem »Cooperative costruzioni«, vendar se je tretjeu-vrščeno podjetje, »Co-geco«, obrnilo na deželno upravno sodišče, češ da je prišlo do neregularnosti. Na sodstvo se je obrnilo tudi nekaj članov same dražbene komisije ter občinski svetovalec »zelenih« Paolo Ghersina. V dokumentaciji, ki jo je prvotno predstavilo podjetje »Grassetto«, je manjkal dokument, brez katerega se sploh ne bi moglo udeležiti dražbe (navedba stroškov za odvažanje materialov pri izkopu). Dokument pa so čez nekaj dni našli v kuverti, v kateri bi bil moral biti od vsega začetka. »Cogeco« je nadalje trdilo, da tudi pri drugouvrščenem podjetju, »Astaldiju«, ni bilo vse regularno: manjkalo naj bi pismeno zagotovilo, da ne bo dvigalo cen. Deželno upravno sodišče se je tako 14. januarja odločilo, da vse akte preda sodstvu. »Grassetto« je ena večjih italijanskih gradbenih družb, večinski delničar pa je Salvatore Li-gresti, ki se je v okviru preiskave o milanski podzemeljski železnici znašel v zaporu julija lani. Iz zdravstvenih razlogov so ga iz zapora izpustili novembra, isti mesec se mu je tudi razvezal jezik. Za rešetkami se je znašel tudi Damia, ki so ga prav tako obtožili korupcije. »Rizzani De Echer« iz Vidma pa je največje gradbeno podjetje v F-JK, saj njegov promet presega več kot sto milijard lir letno. Deluje tudi izven F-JK in zaradi nekaterih del na Siciliji se je njegovo ime znašlo v neki preiskavi o mafiji, vendar ni prišlo na dan nič takega, kar bi dokazovalo njegovo vpletenost. Na sedežu deželne uprave je bilo predvčerajšnjim srečanje med Zupani in predsatviki enajstih občinskih u-prav, ki sestavljajo Kraško gorsko skupnost. Predmet pogovorov je bil zakonski osnutek deželnega odbora o reorganizaciji gorskih skupnosti. Se prej so o tem vprašanju razpravljali v prvi deželni svetovalski komisiji. Zupani so na sestanku sklenili, da vprašajo za avdicijo deželnega odbornika za javne u-prave Daria Barnabo. Predvsem pa so poudarili, da je treba Kraško gorsko skupnost ohraniti v sedanji sestavi, to je z ohranitvijo vseh enajstih občin v enotnem telesu. Zupani in predsednik KGS Ivo Sirca so obrazložili razloge. zaradi katerih zahtevajo, da se Kraška gorska skupnost ohrani in poudarili, da bo deželna uprava čez nekaj mesecev imela primarne pristojnosti na področju krajevnih uprav in se ji zaradi tega ne bo treba držati državnih zakonov. Poudarili so tudi, da deželna uprava nima razlogov, da bi “hitela"; če pa že "hiti", naj deželni odbor izrazi politično voljo in predlaga rimski vladi, da se za Kraško gorsko skupnost naredi izjemo zaradi njene specifičnosti. Sicer pa se to vprašanje trenutno prepleta Se z drugim problemom: Karnijci so med tem časom predlagali ustanovitev svojega okrožja, kar bo brez dvoma še zapletlo celotno zadevo. Nakopičila se je torej vrsta problemov, ki ne bodo lahko rešljivi tudi spričo krize institucij in obširne razprave o vlogah in nalogah krajevnih avtonomij. Odbornik Dario Barnaba je pozorno poslušal izvajanja predstavnikov Kraške gorske skupnosti in obrazložil, da je celotna zadeva še v razpravi in da se bo o njej vsekakor razpravljalo v komisijah in nato v deželnem svetu. Vse je sicer povezano tudi z vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo različne ustanove. Ravno tako je bilo poudarjeno, da se bo bodisi o KGS bodisi o Karnijskem okrožju razpravljalo istočasno. Ob vsem tem je jasno, da je treba okrnitev Kraške gorske skupnosti tolmačiti tudi kot pritisk desničarskih sil, da bi se Trst s tega vidika odcepil od Gorice. ŠOLSTVO / ZANIMIV STUDIJSKI SEMINAR Permanentno izobraževanje za premagovanje zaprtosti Na seminarju IRRSAE o naših društvih spregovoril Aldo Rupel Marjan Kemperle Stari bradati Karl Marx je v svoji znameniti tezi o Feuerbachu zapisal, da so bili tudi učitelji nekoč učenci: tudi sami so se morali učiti, predno so lahko postali učitelji. Neizprosni moderni čas žiletk in brivskih aparatov je obril tudi to Marxovo intuicijo. Za modernega učitelja ni dovolj, da se nečesa nekoč nauči, svoje znanje mora tudi sproto-ma izpopolnjevati in dopolnjevati. V eri skokovitih sprememb to ne velja le za učiteljski razred, pač pa za vsakega modernega človeka. Skratka: Janezu ne zadostuje več le tisto, kar se je Janezek naučil; tudi Janez se mora sproti še naprej učiti. In že smo na polju permanentne vzgoje. Na to temo je Deželni zavod za raziskovanje, eksperimentiranje in vzgojno izpopolnjevanje IRRSAE priredil včeraj izredno zanimiv studijski seminar v sejni dvorani italijanskega klasičnega liceja Dante. Slo je dejansko za neke vrste informativno srečanje, na katerem so se udeleženci (med njimi je bil tudi lep odstotek slovenskih šolnikov) seznanili s cilji permanentnega izobraževanja in z možnostmi, ki jih le-temu nudijo institucije in organizacije civilne družbe. Vodja projekta pri IRRSAE Narciso Fumo je naštel nekatere oblike novega, globalnega tipa izobraževanja. Sola nima pri tem več monopola: njeno mesto prevzemajo društva, organizacije, združenja, ki delujejo na teritoriju in omogočajo posamezniku, da polno in zavestno zaživi. V naši deželi je paleta teh organizacij tako razvejana, da obsega na primer več kot 340 glasbenihin pevskih skupin, 120 gledaliških. Večina od teh deluje na prostovoljni podlagi in združuje ljudi, ki so povezani v skupine po lastnih interesnih sferah. Na seminarju so prišle do izraza nekatere tukajšne značilnosti subjektov permanentnega izobraževanja: Projekt Mladi 93 na višjih srednjih šolah, občinski rekreacijski centri, Ljudska univerza, Univerza tretje starosti, skavtske organizacije, športna društva, združevanja po župnijščih. V tem okviru je bil poudarjen doprinos slovenskih kulturnih in športnih društev. O njih je spregovoril predstavnik Slovenskega raziskovalnega instituta Aldo Rupel. Omenil je prostovoljno delo tisočev Slovencev, ki prispevajo svoj prosti čas v skupnih 40 športnih društev in 355 kulturnih jedrih. To njihovo delo je po eni strani protiasimilacijsko, po drugi krepi zavest posameznikov, prispeva pa tudi k boljšemu poznavanju sorodnih združenj in organizacij večinske skupnosti. Prav sprejemanje različnosti pa je eden od ciljev permanentne vzgoje. Aldo Rupel med posegom na seminarju (f. Križmančič) Tudi SSk proti odstopu Caldija nocDora V zvezi s politično krizo v devin-sko-nabrežinski občini se je včeraj oglasila tudi SSk. Sekcijsko tajništvo namreč obžaluje, da ni zaznati prave volje po premostitvi sedanjega mrtvila. Odločno je tudi proti odstopu občinskega odbora, dokler ni dogovora o novi večini, Zupanu Caldiju pa izraža popolno solidarnost, češ da je deležen nevrednih napadov. Ob tem poziva vse demokratične sile v občini, da se zavzamejo za takšno večino, ki bo uživala polno zaupanje prebivalstva. ZDRAVSTVO / PO UVEDBI NOVEGA SISTEMA Promet v lekarnah upadel Ljudje »Sledijo« z nalepkami V kratkem naj bi pričeli razdeljevati še ostalih 8 nalepk »Ge ne bi nekateri hodili v lekarne, kot da gre za običajne nakupe, nam tega ne bi bilo treba,« se je hudovala priletna ženica v eni od šentjakobskih lekarn. V roki je imela eno od osmih nalepk, znanih kot »bollini«, s katerimi bo za nekaj časa brezplačno prejemala zdravila. Lahko bi jih sicer po mili volji prejemala vse življenje, tako ona kot vsi tisti, ld jih je dolžila, da so si »privoščili« preveč zdravil, le kakšno desetletje prej bi bili morali stopiti na prste tistim, ki so kradli vsevprek po Italiji... Prvi sveženj osmih nalepk so v glavnem že razdelili, v kratkem (datuma nihče ne ve) naj bi pričeli z razdeljevanjem drugega. Prvotno so domneva- Danuel Bizjak li, da bodo za drugi sveženj vzeli v poštev lanskoletne dohodke (torej letošnjo davčno prijavo), sedaj je tudi to v dvomu in nejasnost je popolna. Gotovo je le, da tisti, ki se še ni oskrbel s prvimi osmimi nalepkami, jih lahko dvigne v uradih KZE (krajevni zdravstveni enoti, USL) v Ul. Nor-dio, Ul. Vespucci, Ul. Puccini, Ul. Ghiberti in v Miljah. Do njih pa imajo pravico upokojenci, ki so imeli 16 milijonov lir dohodka ter zenske nad 55. letom starosti in moški nad 60. letom, katerih dohodki prav tako niso presegli 16 milijonov lir. Ce imajo koga v breme, znaša znesek 22 PUST / PUSTNA MRZLICA VSE VEČJA Kralj pusta prispel v Milje in ogrel veseljake Jutri na Opčinah 26. Kraški pust, v torek pa sprevod alegoričnih voz rajonov po tržaških ulicah S prihodom kralja pusta se je včeraj uradno začel Miljski pust, ki bo dosegel svoj višek kot običajno v nedeljo z največjim in pustno najbogatejšim sprevodom v naši deželi. Na miljskih ulicah je pričakalo kralja šaljivcev na desetine mask in šem, ki so zaplesale v pisanem sprevodu veseljakov (na sliki foto Križ-mančič). Včeraj je bilo vse živo tudi v Skednju. V tem mestnem predelu je pustna tradicija prav tako živa, višek pa bo dosegla na pustni torek. Na Opčinah se medtem mrzlično nadaljujejo priprave na jutrišnji 26. Kraški pust. Na naši najvecji pustni manifestaciji se bo za pustni naslov borilo 12 alegoričnih voz s Krasa in Brega ter iz predmestij. V mestu bo osrednja pustna prireditev v torek s sprevodom vozov in mask posameznih rajonov po središčnih ulicah do Trga Unita, kjer bodo razglasili najboljše tržaške pustne rajone. Letos bodo na tem tekmovanju sodelovale tudi Opčine, in sicer z vozom, ki se bo jutri - po nekajletni odsotnosti -spet potegoval za kraško pustno lovoriko. milijonov lir in se za vsakega nadaljnjega člana v breme poviša za milijon lir. Za vse ostale izredne primere (invalidi) so zdravila še vedno brezplačna, kot so brezplačna tudi zdravila, ki so ne-obhodno potrebna za samo preživetje (tako imenovana »salvavita«), V nekaterih lekarnah prihaja tudi do nesporazumov, saj so na primer od nekaterih, ki so povsem oproščeni ticketa, zahtevali nalepke, ki pa jih zainteresirani razumljivo niso imeli. Vsekakor je promet v zadnjih treh dneh precej upadel. Z ene strani se je vsakdo, če je le mogel, prejšnji teden »založil« z zdravili, z druge strani ljudje hranijo dragocene nalepke za večje potrebe. Ce je zdravilo poceni, je namreč bolj pametno, če ga neposredno kupijo. Običajno jim kar v lekarni svetujejo, kaj naj naredijo. Tudi tisti, ki niso oproščeni plačevanja ticketa, morajo biti pozorni: v ticket sta namreč všteta fiksni znesek 4.000 lir na recept ter 50% cene zdravila in se lahko zgodi, da plačamo več s ti-cketom kot brez njega. Ker bodo nekateri kaj kmalu porabili vse nalepke, bodo posamezne Dežele na podlagi finančnih razpoložljivosti poskrbele, da jih zainteresirani prejmejo še nekaj. Ne ve pa se, kdaj naj bi do tega prišlo in koliko nalepk naj bi še razdelili. TRAGEDIJA / Z AVTOM V JAREK Mlad Tržačan ob življenje v nesreči na avtocesti A4 Na avtocesti A-4, ki pelje v Milan, se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ob življenje mlad Tržačan, njegova sestrična pa ranjena. Žrtev je Fabrizio Cociani, ki mu je bilo 28 let, njegova 18 let stara sestrična Cinzia Furlani, prav tako iz Trsta, pa leži na bolniški postelji v San Bonifaciu. Tragedija se je pripetila blizu Montebella. Fabrizio je upravljal avtomobil alfa romeo giuliet-ta v smeri proti Milanu, ob njem pa je sedela Cinzia. Kot so pojasnili prometniki, je Cociani- jev avto nekaj kilometrov zanašalo z ene strani cestišča na drugo, zatem pa je treščil v drsno ograjo in zgrmel v obcestni vodni kanal, v katerem je nesrečni voznik utonil. Cinzio so pravočasno povlekli iz razbitega vozila in jo prepeljali v omenjeno bolnišnico, kaže pa, da njeno stanje ni zaskrbljujoče. Cocianijeva alfa je med trkom v guard-rail izrula del drsne ograje, tako da sta se vanjo zaletela še dva avtomobila in se poškodovala - ljudem pa ni bilo hudega. ______GLEDALIŠČE / PREDSTAVA V ROSSETT1JU_ Draga poznanstva in slabi spomini Izvrstna interpretacija Arolda Tierija in Giuliane Lojodice Bojana Vatovec Aroldo Tieri in Giu-liana Lojodice ter seveda Giancarlo Sepe kot režiser njune letošnje predstave so bili res nestrpno pričakovani gostje Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, ki jih je vključilo v spored letošnje sezone, pa Čeprav samo med »alternativne« ponudbe. Tržaški ljubitelji gledališča se jih namreč prav dobro spominjajo iz lanske odlične postavitve drame E-duarda De Filippa Le bugie hanno le gambe lunghe. Letošnja predstava spada v popolnoma drugačen žanr, Čeprav je velikodušna profesionalnost obeh igralcev in režiserja še vedno vrhunska. Enodejanka popularnega ameriškega avtorja Israela Horovvitza z originalnim naslovom Pak Your Car in Harvard Yard (Parkiraj avto v Harvardskem dvorišču), medtem ko je italijanski Čare conoscenze e catti-ve memorie (Draga poznanstva in slabi spomini) veliko bolj sugestiven, je tipična sodobna ameriška drama, pri kateri se zastor dvigne nekje sredi dogajanja, gledalec pa iz dialogov med protagonisti odkriva mraCna in tudi sramotna ozadja v stilu Be- autiful: strogi profesor je, danimo, imel ljubezensko razmerje z uCen-kino mamo, alkoholizirani oCe je verjetno vse vedel... Človek se sprašuje, zakaj si junaki takih zgodb vedno išCejo težave v ozkem krogu sorodnikov, prijateljev in bližnjih znancev, ko je vendar svet tako velik in tako odprt. Na koncu se nakaže tudi happy end, sicer samo moralno, saj si sodobno občinstvo, ki samo o sebi misli, da nikakor ni naivno, pričakuje nekaj Črnogledosti, kljub temu pa gledalcev ne moreš poslati domov brez kanca optimistične potešenosti. Edina protagonista Horowitzeve drame sta osemdesetletni Jacob Brackish, profesor glasbe in angleškega jezika v pokoju, ter njegova guvernanta, trda in neobčutljiva Katleen 0’Hara. Za Katleenino skrivnost zvemo takoj. Zaradi slabih ocen strogega učitelja se ni mogla vpisati na college. Pri njem pa so padli tudi njen pred nedavnim umrli mož, Se prej pa oCe in mati. Tudi stari profesor ima seveda marsikaj za bregom. Na koncu se sprijaznita s preteklostjo in sabo. V resničnem življenju za slabe odnose med lju- Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice dmi žal navadno niso potrebne stare krivde in tudi sovražnik) se bolj redko in z veliko težavo pobotajo. Kakorkoli že, igralca in rešiser so iz dela iztisnili vse, kar je bilo dobrega in še celo marsikaj vec, tudi patetičnosti so se skoraj po-ponoma izognili. Navdušeno ploskanje občin- stva je bilo torej povsem upravičeno. K uspehu je nedvomno pripomogla tudi učinkovita scena Uberta Bertacce, ki prikazuje profesorjevo sobo polno ploSC in raznega pohištva sredi ploščadi, okoli katere visi vrsta prižganih luči, tako da spominjajo tako na ring kot na ulico ponoči. PATRONAT INAC SVETUJE S samoprijavo se izognemo supemcketu piše Boris Simoneta Zdravstvena preo-snova, s katero nam je postregel minister De Lorenzo je zaradi svoje nepravičnosti in neznosnih finančnih bremen med državljani izzvala tolikšen odpor in odkrito osporavanje, da se iz dneva v dan veCa krog pristašev, ki zagovarjajo njeno protiustavnost in zato zahtevajo ukinitev nepopularne ureditve zdravstvene oskrbe. Nekatere politične sile in tudi v zdravniških krogih so že dali pobudo za referendum proti taki vsebinski zasnovi zdravstvene reforme, ki torej verjetno ne bo imela dolgega življenja. Dokler ne pride do takega razpleta pa seveda imajo polno veljavo sedanji predpisi, med katerimi ta C as najbolj buri duhove uvedba Se dodatnega partecipacij-skega deleža za zdravila in storitve, ki so ga poimenovali superticket. Kot je že običaj pa je prišlo do običajnih zamud pri dostavljanju tiskovin in zadevnih navodil. Da bi dobili nekaj veC informacij, smo se obrnili na strokovno službo pri patronatu INAC v Trstu, ki je varovancem na razpolago za izpolnjevanje o-brazcev. UPRAVIČENCI: Kdor noCe od 1. marca dalje plačati 85 tisoč lir za splošnega zdravnika in kriti v celoti s trosek do 40 tisoC lir za nakup zdravil oziroma do 100 tisoC lir za specialistične preglede in izvide, mora s samopotrdilom (autocertificazione) izjaviti pod lastno odgovornostjo, da niso dohodki v letu 1992 presegali določenih zneskov. MEJA BRUTO DOHODKA: Za eno osebo 30 milijonov lir, za dvočlansko družino 42 milijonov, za tri elane 50 milijonov in za vsakega nadaljnega elana družinske skupnosti prištejemo 5 milijonov lir. DRUŽINSKA SKUPNOST: Sestavljajo jo poglavar, zakonec in Člani v breme. V breme so lahko otroci oziroma bližnji sorodniki, ki nimajo veC kot 4.800.000 lir dohodka. OPROŠČENI: Samo-potrdila niso dolžne predstaviti osebe (upokojenci), ki so že o-prošCene ticketa, ker je njihov dohodek nižji od 16 milijonov oziroma pod 22 milijoni lir skupaj z zakoncem. Edinole v primeru, da je eden izmed zakoncev že oproščen, drugi pa ne, mora družinska skupnost vložiti samo-potrdilo, Ce skupni dohodek ne presega 42 milijonov lir. IZRAČUN: Pri izračunavanju dohodka v letu 1992 je nekaj težav, ker nimajo vsi Se obrazcev 101 in 201 o plaCi oziroma pokojnini. Zato si morajo odvisni delavci zbrati izpiske vseh lanskih mesečnih plaC, upokojenci pa se nanašati na odrezek pokojninske knjižice. LAHKO KASNEJE: Kdor bi ne utegnil oddati samoprijave do konca meseca, bo to lahko storil tudi kasneje, ne da bi bil za kaj prikrajšan. BREZ PANIKE: Za verodostojnost podatkov v samoprijavi bo nosil podpisnik osebno odgovornost in ta obrazec bo naknadno dostavljen davčni upravi, ki bo preverjala dohodke in pri tem upoštevala tudi avtomatični mehanizem dohodkovnika (reddito-metro), ki se nanaša tudi na vrednost davkoplačevalčevih luksuznih dobrin. Kdor bi naredil napako, pa bo lahko to popravil naknadno v roku 30 dni po majski davčni prijavi in ni predvidena nikakršna kazen, le plačilo neupravičeno korišCe-nih uslug. Zato naj se upravičenci preveč ne vznemirjajo in naj mirno navedejo zahtevane podatke. DOKUMENTACIJA: Pri izpolnjevanju samoprijave so v pomoC lanska davčna prijava 740, izračun davka ISI, vse plače v letu 1992, pokojninska knjižica in vsa druga potrdila o dohodkih. Patronat INAC ima obrazce za samoprijavo, katere brezplačno izpolnjuje in jih neposredno dostavlja na Krajevno zdravstveno enoto, nakar jih bo žigosane vrnil varovancem, ki se bodo tako izognili dolgim vrstam. DOLINA 7 vozov in 5 skupin na Pustu v Bregu Za prvo nagrado 6. pustnega sprevoda v Bregu se bo letos potegovalo sedem vozov in pet skupin. Se do jutri pa se lahko zglasijo pri predsednici pustnega odbora Tatjani Turko (tel. 228-090) morebitni »zamudniki«: žirija bo namreč stroga pri ocenjevanju, prireditelji pa so precej »širokogrudni« glede udeležbe. Breški pust bo kot po navadi na pustni ponedeljek popoldne, kot zbirališče je bila spet določena občinska telovadnica v Dolini. Organizatorji se priporočajo za točnost, tako da bi sprevod res krenil izpred telovadnice ob 15. uri. Vozove in skupine -skupaj je predvidena množica 600 mask! - bo pot peljala kot vsa leta po glavni cesti mimo dolinskega županstva do prvega križišča in nazaj, nakar bo na vrsti slavnostna proglasitev zmagovalca. Kot že poudarjeno, Bo tokrat prva nagrada le ena. Vsem sodelujočim bo seveda šla spominska diploma. Pustno prireditev bo obogatilo igranje Pihalnega orkestra Breg, kot po navadi pa bosta sprevod uvedla kralj in kraljica, letos spet Mackoljana, saj je bil ta vaški voz lani najuspešnejši. Po izžrebanem vrstnem redu se bodo predstavile občinstvu skupine mask. VeC bo vozov, saj se jih je doslej prijavilo sedem: Mackoljani se bodo (verjetno spet) potegovali za prvo nagrado z naslovom Pust na puff..., v Logu in Ricmanjih se pripravljajo na »svet tatov«, poleg breških vozov pa bodo tekmovali še gostje iz Sempo-laja (Press Hit Parade), pod-lonjerski voz Stencnika na temo rožnatega življenja, Klapa s Podlonjerja s Svetom pravljic in pa Alchimi-sti od Sv. Ivana z nslovom »L’arca de noi«. [aler\j& Ul. sv. Frančiška 20 GIANFRANCO CARPANI fotografska razstava Vabimo Vas jutri, 20. t. m., ob 17. uri na srečanje z avtorjem. [J OBVESTILA VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289. KOLESARSKI KLUB ŠK KRAS prireja danes v športno kulturnem centru v Zgoniku od 21. do 0.1 ure ples z ansamblom Happy Day KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. VVhoopi Goldberg. Zadnji dan. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30. 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera di čarne«. Prep. mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »I sign ori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare», i. Števen Seagal. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I.nuo-vi eroi«, i. Jean Claude Van-Damme. NAZIONALE III -16.30, 22.15 »Pioggia di soldi*. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Singles, 1’amore e’ un gio-co«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dil-lon. GRATTACIELO - 17.30 19.45, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Inserzione pericolosa«, r. Barber Schoeder, i. Bridget Fonda, Jennifer Jason Leigh. EDEN - 15.30 - 22.10 »Sister act - Una svitata in abito da suora«, i. VVhoppi Goldberg. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 , »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Yimou. ALCIONE - 16.00, 18.30, 21.00 »La conquista del paradiso«, r. Ridley Scott, i. Gerard Depardieu, Sigourney VVeaver, Fer-nando Rey. RADIO - 15.30 - 21.30 »Telefono rosso number 2«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 19. februarja 1993 KONRAD Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 5.40 in zatone ob 15.52. Jutri, SOBOTA, 20. februarja 1993 URH VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,1 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Elisabet-ta Dargenio. UMRLI SO: 77-letna Ele-na Sala, 69-letni Raffaele Divincenzo, 33-letni Franco Fonda, 86-letni Ettore Sancin, 62-letna Silvana Olli-pitsch, 71-letni Gino Coglia-ti, 63-Ietni Giovanni Ma-strangelo, 58-letni Marino Millo, 72-letni Luigi Kožuh, 81-letni Ubaldo Alessandri-ni, 75-letni Salvatore Maga-raci, 72-letni Antonio Valle, 78-letni Pellegrino Grassi, 90-letni Oscar Bionaz, 68-letna Maria Vertovez, 87-letna Bianca Amedei, 85-letni Bianca Macor, 82-let-na Ferdinanda Pachor, 70-letna Maria Šorli, 87-letni Francesco Brazzatti, 77-let-ni Giuseppe Carloni. LEKARNE Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severa 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severa 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - ADRIA vabi na predvajanje filmov o dirkah za »Pokal Lonjerja«, ki bo zvečer, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. KRUT obvešča, da se začenjajo v torek 2. in v Četrtek, 4. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTa, Ul. Cicerone 8/3 v Četrtek, 25. t.m. od 9. do 12. ure., tel. 360324 OKRAJNA ZVEZA SPI-CGIL Devin-Nabreži-na prireja danes, ob 16. uri v domu Igo Gruden v Nabrežini praznik včlanjevanja. Prisotni bodo predstavniki pokrajinskega tajništva SPI-CGIL iz Trsta. Udeležencem bo nudena zakuska in glasba. Vabljeni vsi vpisani in.vsi ki si želijo pridružiti sindikatu. OB 50 LETNICI PRISILNE MOBILIZACIJE let- tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 3 PRIREDITVE NABREZINSKA GODBA NA PIHALA bo ob pustu obiskala naslednje vasi: jutri, 20. t.m. popoldne Medjo vas; v nedeljo, 21. t.m. Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot. V ponedeljek 22. in v torek 23. t.m. Se-sljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz. prijave lahko interesenti telefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD -tel. 635626 ob uradnih urah ali na St. 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : petek, 26. februarja. ZA MALE MASKERE bo v KD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj VESELO PUSTOVANJE jutri, 20. t.m., od 16.30 do 19. ure. V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU se bodo na PUSTNO SOBOTO od 18. do 22. ure zabavali nizješolke in nižješolci. na PUSTNI TOREK pa bo od 15. do 18. ure tradicionalno otroško rajanje za pustne seme in najmanjše še-mice. Prisoten bo priljubljen čarodej. Tako lepo bo kot še nikoli. Čakamo vas! SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja otroško pustno rajanje v torek, 23. t.m., od 15. ure dalje. Ples za odrasle od 19. ure dalje. Vabljeni. PUST, PUST, PUST je že tu. Otroci Čakamo vas v ponedeljek, 22. t.m., ob 16. uri v prostori KD I. Grbec, Skedenjska ul. 122. Vabljeni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 20. t.m., ob 18.30 na pustno zabavo z ogledom komičnega filma »Nesrečni slučaj ( Un caso di sfortuna)« - igrata Martin Short in Danny Glover ter z zakusko in družabnostjo. PUST V DOLINI bo zaživel v nedeljo, 21. t.m., s tradicionalnim pobiranjem povasi. Pustne šeme se ob glasu harmonik in trobent zberejo med 8.30 in 9. uro na Kaluži. Po dišeči kavi krenejo na obisk vseh his v Dolini in v Krogljah, zvečer pa se bodo zbrale v društvenih prostorih. SKD VIGRED vabi pustne Seme na veselo pustovanje v nedeljo, 21. t.m., od 15.30 do 18.30 v društvene prostore v Sempo-laju. PUSNI ODBOR in KD Primorsko-Mackolje priredita na pustni torek veselo pustno rajanje v Srenjski hiši v Mackoljah od 16. ure dalje. Vableni otroci in starši. Čaka jih veliko zabave. Vabljeni. I. STEG vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustovanje, ki bo v nedeljo, 21. t.m. v Nabrežini od 19. ure dalje. nikov 1924,25 in 26 vabimo bivše deportirance na spominsko srečanje, ki bo v društveni gostilni v Gabrovcu (Zgonik) v soboto, 6. marca letos, ob 13. uri. Zainteresirani (z vse Primorske) naj se cimprej javijo povernikoma, ki sta Janko Simoneta iz Zgonika (tel. 229120) in Alojz Kapun s Proseka ( tel 2251871 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Draga Ocvirka »Cerkev v postmodernizmu«. H ČESTITKA ROBERT GERDOL praznuje danes 20. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo starsi in brat Maurizio MALI OGLAŠi OSMICO sta odprla v Saležu Silva in Maurizio. OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. ToCi belo in črno vino. OSMICO je odprl Žbogar - Samatorca 47. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medji vasi St. 7. OSMICO odpre danes Zvonko Ostruška v Zagradcu. ToCi belo in Črno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju 123. PRI BIBCU v Križu je odprt kmečki turizem ob Četrtkih, petkih in sobotah. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu smo odprli agritu-rizem. Nudimo domač prigrizek in domačo kapljico. PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240. PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338. HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145 AVTOMOBIL NIVA 4 x 4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 - tel. 040/228932. PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 -Gorica, tel. (0481) 81314 NUJNO iscem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah. GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188. IZGUBIL se je v nedeljo pri Gabrjah kodrast ovčar, ki sliši na ime Cupo. Poštenemu najditelju lepa nagrada. Tel. v večernih urah na St (0481) 535894. CITROEN BX turbo die-sel, 1800 cc, v zelo dobrem stanju, en sam lastnik, cena 6.300.000 lir. Tel. zvečer (040) 941527. FIAT 127, letnik 80 z opravljeno revizijo prodam najboljšemu ponudniku. -Tel. (040) 395709 MOŠKI SREDNJIH LET želi spoznati žensko 35 -43 let (tudi z otrokom), ki bi prišla k njemu na dom z namenom, da si skupaj ustvarita lepšo prihodnost. Ponudbe poslati na Publie-st - Ul. dei Montecchi 6 šifra »lastovka«. ZENSKA 40 letna isce delo kot šivilja ali kot hišna pomočnica dvakrat te- densko v okolici Opčin -Telefonirati ob jutranjih urah (040) 225973. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 420604 po 20. uri RANGE ROVER v zelo dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Telefon 420604 po 20. uri. PRODAJAM Y 10 letnik 90, prevoženih 49000 km, bele barve - 8200. Tel.(040)229126 V NAJEM dajem 3-sob-no stanovanje (novejša zgradba) v strogem centru mesta, primerno za urade ali ambulanto. Tel. (040)396502 v uradnih urah. POŠTENA gospa srednjih let, z veliko volje do dela, nudi pomoC družini ali osamljeni osebi; urnik in plača po dogovoru. Tel. 828251 ZELO prijazen kmečki delavec, vešč obrezovanja in vezanja trt ter drugih poljskih del išče delo. Tel. 828251. TRIDESET LETNA uradnica, resna, dobrega značaja, diploma knjigovodje 48/60, štiriletna praksa v uvozno-izvoznem podjejutju, pet let službe v javni ustanovi »inštruktor z znanjem slovenščine« nujno iSCe zaposlitev par-time. Telefon 274978 MLADO 21 letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev; telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov. PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefonirati na St. (040) 273337 po 15. uri. PRODAM golf 1800 GTI, rdeCe barve, 1985, s premično streho v odličnem stanju in z novimi gumami 6.300.000 lir.Tel. (0481) 533908 ob uri kosila. PRODAM hišo na Krasu - Salež 92. PRISPEVKI Ob 10-letnici MPZ Primorsko daruje Sergij Smo-tlak 100.000 lir za istoimensko Kulturno društvo. Namesto cvetja na grob dragega Alojza Tula darujejo Alojzija, Nadja in Danica 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Mackoljah. Drago Stoka daruje 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na umrle Josipa Štoko, Romanota KavaliCa, Marijo Rupel vd. Husu, Vaškota Puntarja, Riharda Rustjo darujeta Zofka in Miranda Kapun 50.000 lir za FC Primorje. Ob obletnici smrti Marcela Siege daruje družina 100.000 lir za Odbojkarski klub BOR V spomin na bratranca Maksa Kocjančiča daruje Marica Kapun 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na pok. Riharda Rustjo darujeta Nini in Nada 50.000 lir za pevski zbopr V. Mirk Prosek-Kon-tovel. Zena in hčerka pok. Riharda Rustje darujeta 200.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Pine Maganja daruje Zora Košuta (Križ 398) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na pok. Rudolfa Škabarja daruje družina 100.000 lir za NK Kras in 100.000 lir za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Ernesta Žnidarčiča daruje družina Kemperle 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Pino Maganja in Štefanijo Sedmak daruje Gabrijela Sedmak 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Albino in Nanda Pertot darujeta 100.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Oresteja Gergoleta darujeta Jolanda in AnCi 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina Riharda Rustje daruje Nino in družina Pol-duzzi 100.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na mamo Pino Košuta darujeta Luci in Jušto 100.000 lir za SD Vesna. V spomin na Pino Maganja daruje Slava Furlan vd. Sedmak 15.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Josipine Maganja vd. Košuta daruje družina Draga Purica 50.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Tence vd. Sedmak darujeta Ida in Drago PuriC 25.000 lir za MPZ Vesna. Ob plaCanju članarine darujeta Olga Lakovič 10.000 lir in Marija Budin 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Bruna Sar-da daruje Marica Suc 50.000 lir za Kulturni dom -spomenik padlim v NOB iz BrišCikov. Namesto cvetja na grob Bruna Sarda daruje Albina Briscik 70.000 lir za Dom-Spomenik padlim v NOB iz BrišCikov. Namesto cvetja na grob Luckota Kante darujeta Mirella in Darko 20.000 lir za otroški zborček Vigred. V spomin na Ivanko Milic vd. Ukmar darujeta Anica in Poldo Vatovac 30.000 lir za Lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Tomija Grilanca darujeta Mojca in Vasilij 100.000 lir za Slovenski dijaški dom. V spomin na Vanko Milic Ukmar daruje Mirka Ferfolia 30.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob pokojnega Tomija Grilanca daruje Milan Milic z družino 50.000 lir za SD Kras. Namesto cvetja na grob pok. Tomija Grilanca darujeta Valerija in Mariza z družino 50.000 lir za SD Kras. V spomin na pok. teto Ivanko Doljak-Križman daruje nečakinja Zdenka Kante z družino 50.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Berta in Karla Kante ter na Bruna Sardoča daruje družina Kante iz Samator-ce 100.000 lir za SK Kras. V spomin na Štefanijo Tence vd. Sedmak darujeta Danjela in družina Birsa 100.000 lir za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob Bruna Sardoča darujejo Tatjana, Mauro, Elga in Claudio 40.000 lir za pevski zbor RdeCa zvezda iz Saleža. t Nepričakovano nas je zapustil nas dragi Nini Milič Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Pepka z možem ter neCaka VValter in Daria z družinama Zgonik, 19.2.1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustil nas je Ivo Ribarič Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sestre in vsi sorodniki Vodice, Trst, Maribor, 19. 2. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje sinu Claudiu, Luisi in Axelu Fulvio, Elena, JanoS ter Fabio in Graziella Ob izgubi dragega očeta izrekamo Elviri Ivančič globoko sožalje učno in neuCno osebje osnovne Sole »V. Scek« iz Nabrežine Ob izgubi dragega no-nota Rudija IvanCiCa izrekamo Dariji in družini iskreno sožalje elani združenja Lupusinfabula NOVICE OBČINA / ODLOČITEV ODBČINSKEGA ODBORA POKRAJINA / ZAMENJAVA V UPRAVI V ponedeljek bo stavka trgovine pa bodo zaradi pusta odprte Čeprav so sindikati v ponedeljek, 22. februarja, ob obisku vladne delegacije, ki preučuje stanje na gospodarsko kriznih območjih, razglasili splošno pokrajinsko stavko, bodo trgovci prav na ta dan lahko izjemoma odprli trgovine. Goriško združenje trgovcev Ascom je to odločitev sprejelo sicer najbrž ne v polemiki s sindikalnimi zvezami, paC pa zato, ker je naslednji dan pust. Na pustni torek bodo namreč trgovine popoldne zaprte, zato pa imajo trgovci možnost ponedeljkovega odprtja. Pust bo spremenil tudi umike javnih lokalov: v nedeljo in v torek bodo smeli biti redno odprti tudi lokali, ki imajo sicer v teh dneh obvezno tedensko zaporo. Stavka mestnih avtobusov Ob napovedani ponedeljkovi splošni protestni stavki na Goriškem, je mestno podjetje za elektriko, plin in vodo sporočilo, da ne bodo prekinili dobave energije in vode. Mestni avtobusi pa ne bodo vozili med 9. uro in 11.30. Zaradi stavke utegnejo zapreti v dopoldanskem Času le urade. Dežurna služba za sprejemanje sporočil o okvarah, bo delovala po prazničnem razporedu. Sejem Flash moda predstavijo v Ljubljani V festivalski dvorani v Ljubljani bodo danes ob 22. uri priredili modni defile in predstavili jesenski modni sejem v Gorici. Pobuda je sad sodelovanja med Goriško sejemsko ustanovo in Gospodarskim razstaviščem, prikaz modnih kreacij pa je pripravil Odbor mladih modnih proizvajalcev iz FJK. Predstavitev zbornika o mittelevropi v 20. letih V kraju San Vito al Torre so pred kratkim predstavili zbornik ”La Mitteleuropa negli anni Venh: cul-tura e societa”. Zbornik je izdal Institut za mittele-vropska kulturna srečanja. Pobudo je podprla podružnica Banca popolare udinese v San Vitu, pokroviteljstvo pa so prevzeli avstrijski in madžarski konzulat, goriška in videmska pokrajina ter Videmska univerza. Ženske DSL proti reviziji zakona, ki ureja splav Za korektno in doslednjo izvajanje zakona št. 194 o prekinitvi nosečnosti, je smisel poziva, ki ga na javnost naslavljajo ženske, članice DSL na Goriškem v posebnem tiskovnem sporočilu. Tako stališče so sprejele po v zadnjem Času vse številnejših pobudah za revizijo zakona, ki dovoljuje in ureja splav. Članice DSL potrjujejo stališče, da mora o materinstvu odločati ženska in nihče drug. Del Benu in Breščaku naj bi odvzeli mandat Občinski svet šele 7. marco - PU se umika iz večine Marko Marinčič Ce odbornika nočeta odstopiti sama, potem naj ju občinski svet odstavi in to na seji, ki ne bo danes, paC pa 1. marca. To je sklep občinskega odbora, ki je včeraj na dolgi in, Ce naj sodimo po številnih prekinitvah, vroči seji razpravljal o položaju podžupana Maria Del Bena in odbornika Marjana Breščaka, ki sta med prejemniki sodnih obvestil glede afere Coop. Kot smo poročali te dni, se je med strankami večinske koalicije uveljavilo mnenje, da morata odbornika ne-glede na njune odgovornosti, o Čemer se mora seveda izreči sodstvo, iz korektnosti in spoštovanja do inštitucij odstopiti. Odstop so vCeraj tudi pričakovali, saj ga je Del Ben najavil prav v občinskem odboru v torek, Breščak pa je že od vsega začetka bil pripravljen na odstop in se je premislil samo pod pritiskom stranke. V resnici pa je vCeraj šlo drugače: Del Bena (ki je bolan) in Breščaka (ki je službeno še v Civitavec-chi) ni bilo na seji, župan Tuzzi pa je poročal, da je včeraj zjutraj po telefonu govoril z obema in da sta mu izjavila, da ne nameravata odstopiti. Spričo tega zadržanja se je pojavil problem, kaj narediti, saj je bilo na predvčerajšnjem srečanju tajnikov strank koalicije jasno reCeno (Četudi z razhajanji med partnerji, saj na primer SSk nasprotuje zahtevi po odstopu odbornika Breščaka in mu izreka brezpogojno solidarnost), da mora problem rešiti župan: ali z odstopom vsega odbora ali pa' da je treba sprožiti postopek za odstavitev dveh odbornikov. Odstavitev je možna po določilu v 37. el. zakona 142 o reformi krajevnih uprav, ki predvideva, da lahko občinski svet odvzame mandat tudi posameznim odbornikom. Kot kaže je bila razprava o izbiri med tema dvema možnima izhodoma v odboru precej dol- ga in zapletena, naposled pa je obveljalo stališče, da naj se uprava izogne nevarni krizi. Odstop župana z vsemi odborniki bi namreč odprl krizo, ki ji vnaprej ni videti izhoda. Za upravo manj boleCa je torej druga rešitev. Zato so vCeraj v odboru sklenili, da se za danes že sklicana seja občinskega sveta odloži na 1. marec. Kot prvo točko so v dnevni red seje vključili odvzem mandata odbornikoma BrešCaku in Del Benu ter njuno nadomestitev. Tudi ta rešitev je za večino tvegana, saj bodo stranke (ali celo njihovi posamezni deli) ubrale različne poti. Medtem ko se KD in celo socialdemokrati gredo odloCne moralizatorje, je SSk preko mestnega tajnika Brešana že dala vedeti, da bo glasovala proti. Tudi med socialisti je težko misliti, da bodo kompaktno glasovali za odstavitev svojega strankarskega tovariša. Celo z izstopom iz večine pa grozijo liberalci, ki jim ni pogodu zadržanje partnerjev v tej zadevi. Sinoči so sklicali občinsko tajništvo, danes pa napovedujejo ti-skvno konferenco: po vsej verjetnosti bodo javili, da upravi odrekajo dosedanjo zunanjo podporo. H PODKUPNINE / SODSTVO POJASNJUJE Novih sodnih obvestil še ni SKP: afera Coop je le vrh ledene gore, ki skriva marsikaj V goriških političnih že vlada “psihoza sodnega obvestila”. Vse bolj vztrajne so govorice o desetinah (nekateri vedo že toCno število: 52) sodnih obvestil, ki da so že na poti. V sodni palači so vCeraj demantirali te govorice. Možnosti novih sodnih ukrepov ne gre izključiti (julija so na občini zasegli kar precej svežnjev dokumentov o javnih delih), toda zaenkrat ukrepov še ni, previjo na državnem pravdništvu. S trafika komunistične prenove s tem v zvezi ugotavlja, da je afera Coop, ki se sicer zdi del spopada med starimi in novimi politiCno-tr-govskimi lobiji, samo vrh ledene gore, ki skriva marsikaj. “Poslovni odbor”, ki da že leta monopolizira odločitve v mestu, naj bi bil odgovoren še za marsikaj, od avtoporta do fi-nancarske šole, proste cone itd. SKP zahteva, naj sodstvo gre do dna, odgovorni politiki pa naj se umaknejo. Mesto Bombijeve ima Di Mercurio Odbornica odstopila zaradi afere Coop -Zeleni: De Gironcoli nadomestil Fiorellija Vlado Klemše Goriški pokrajinski svet je pretežni del včerajšnje seje, ki jo je v odsotnosti obolelega Predsednika Gina Saccavinija vodil podpredsednik Alberto Bergamin, posvetil razpravi o odstopu svetovalca Fiorellija in odbornice Bombijeve ter njuni nadomestitvi, oziroma zamenjavi. Renato Fiorelli se je na zadnji seji odpovedal svetovalskemu mestu iz korektnosti in doslednosti, še preden je postavil svojo kandidaturo za predsednika podjetja APT, ki pa je bila zatem zavrnjena. Bombijeva, ki je opravljala funkcijo odbornice za javna dela, pa je s tega položaja odstopila (ostaja sicer še naprej pokrajinska svetovalka), ker je prejela sodno obvestilo v zvezi z zadevo Coop. Ukrep sodne oblasti je v zvezi z njenimi zadolžitvami na občini, kjer je uslužbena in ne z njeno funkcijo na Pokrajini. Medtem ko je zamenjava Fiorellija šla mimo precej gladko, čeprav je bilo med razpravo slišati kar precej kritičnih in tudi samokritičnih ugotovitev in so nekateri celo predlagali da se odstop ne sprejme in tako tudi volili (Dejust in Gandin) in je na nje- Gianni Di Mercurio govo mesto pokrajinski svet soglasno potrdil Luciana De Gironcolija iz Krmina, se je zadeva zapletla pri zamenjavi odbornice. Odstop je pokrajinski svet sprejel po kratki razpravi, ob poplavi priznanj glede korektnosti v ravnanju Bombijeve, ki je ob prejemu sodnega obvestila takoj dala ostavko. Zapletlo se je ob kandidaturi Gian-nija Di Mercurija za mesto odbornika za javna dela. Pomisleki, ki so jih izrekli zeleni in tudi republikanec Gandin so bili politične narave. Z ozirom, da je do zapadlosti mandata le še nekaj mesecev, naj bi odborništvo za ta čas prevzel predsednik, je predlagal Gandin, medtem ko so bili zeleni kar za odpravo te- Luciano De Gironcoli ga odborništva, kar pa je, ob spoštovanju Statuta menda nemogoče. Po daljši razpravi so Di Mercuria, ki je p° poklicu računovodja in zaposlen na občini v Gradežu, le izvolili za odbornika. Pravzaprav gre za njegov povratek v odbor, saj je bil do razširitve večine odbornik za proračun. Tretja zamenjava na dnevnem redu sinoCne seje, zadeva odstop Maria Saracina, dosedanjega predsednika zavoda IACP. Za nekoliko hecno (smo pač v pustnem Času) ozračje je poskrbel misovec Cosma, ki si je ob glasovanju o odstopu Bombijeve nataknil bele rokavice. KULTURA / PREDAVANJA O NEMŠKI PRISOTNOSTI V GORICI Vprašanje ali sodi Janez N. Hrast v slovensko ali v nemško kulturo Nekdanji rektor centralnega semenišča v Gorici je bil angažiran v slovenskem narodnem preporodu, dnevnik pa je napisal v nemškem jeziku Marko Waltritsch POŽAR / PREPLAH V STAREM DELU MESTA Zgorelo stanovanje v hiši na ftgu Cavour Tri družine so ostale brez strehe Gasilci na prizorišču predsinočnjega požara (foto Studio Reportage) Kdo je bil Janez Nepo-muCen Hrast, ki je v odločilnih Časih narodnega preporoda, od leta 1864 do 1874, bil rektor centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici? Rojen na Likvu leta 1830, je bil odličen dijak, študiral v Gorici in na Dunaju. V Gorici se je zavzemal za ustanovitev slovenskih društev, Časopisov, bil povsod blizu v raznih pobudah. Zavzemal se je za krščansko osnovo javnega delovanja, zagovarjal prednost vere nad nacionalnimi zahtevami. Bil je zelo konservativen. “Leto 1848 je mnogim zmešalo glavo. Hrast pa je ostal zvest svojemu namenu”, beremo v Slovenskem primorskem biografskem leksikonu. Dokaj čudna ugotovitev, saj se tudi naš narodni preporod začenja prav zahvaljujoč se dogodkom v letu 1848. Čeprav pozitivno angažiran v slovenskem narodnem preporodu se je Hrast najbrž zelo počutil doma v nemščini, Ce je smatral potrebno pisati svoj dnevnik v nemškem, ne pa v slovenskem jeziku, kot bi od njega najbrž pričakovali. Prav zaradi tega so ga sedaj prišteli v nekak nemško-go-riški kulturni krog. O njem in njegovem delu smo poslušali predavanje dr. Marjete Kranner, ki je o Hrastu napisala diplomsko nalogo, na ciklusu o nemški kulturi v Gorici. Hrastov dnevik, v katerem opisuje dogajanja v semenišču in tudi izven njega v letih, ko je mož tam bil za rektorja, je napisan v nemščini, obrob- ne opazke pa so tudi v latinščini in slovenščini. V dnevniku so opisani, kot se običajno s tem dogaja, bolj negativni kot pozitivni dogodki. Slednji so itak sestavni del rednega vsakdana, zaradi tega se o njih ne piše. V dnevniku zaradi tega najdemo precej podatkov o sporih tudi nacionalne narave med gojenci semenišča. Hrast omenja tudi zunanje dogajanje, še zlasti v Času, ko so Avstrijci zapustili Veneto in se je meja približala Gorici. Goriško semenišče je v avstijskih Časih bila prava in edina univerza v Primorju. Tu so se šolali mladeniči iz vsega avstrijskega Primorja (vanj je sodila tudi Istra), iz Dalmacije in drugih dežel. Gojenci so se morali priučiti vseh deželnih jezikov, tako da bi razumeli želje in potrebe vseh vernikov. V tem je bil Hrast zelo odloCen. J.N. Hrast je seveda veliko dopimsoval v slovenske liste, sam je bil pobudnik ustanovitve nekaterih v tej naši Gorici. In vendar ga nekateri dandanes, prav zaradi omenjenega dnevnika, prištevajo bolj k nemškim kulturnikom kot pa slovenskim. Omenjeno predavanje je bilo prejšnji petek, ko je predaval tudi prof. Hans Kitzmiiller, profesor na videmski univerzi, sicer doma iz Krmina. Govoril je o treh nemških kulturnikih, ki so živeli v Gorici. To so bili Otto von Leitgeb, Franz Zim- mermann in Anton von Mally. Se zlasti izstopa Zimmermann, ki je v letih tik pred 1. vojno poučeval na goriški nemški gimnaziji. Pomembno je njegovo delo Gorzer Studien, ki je izšlo leta 1918 v Celovcu. V njem analizira nemško kulturo ob Jadranskem morju. Veliko je pisal tudi kasneje, ko je od 1923 do 1943 bil avstrijski legat v Vatikanu. Analiziral je goriški urbar iz leta 1507, star goriški mestni statut, dokumente goriških plemičev, dopisovanje med Matijo Čopom in Franzisko pl. Savio. Dragocena zapuščina Antona von Mallyja, v Za obisk vladne delegacije za krizna območja - v bistvu bosta v njej le podtajnik pri predsedstvu vlade sen. Fabio Fab-bri in koordinator komisije tridesetih sen. Bor-ghini - je v Gorici veliko pričakovanje. Vladna “mini” delegacija bo pri nas v ponedeljek, program obiska pa je precej “zgoščen”. Ob 10. uri bo na županstvu srečanje z občinskim odborom, pol ure kasneje bo srečanje s pokrajinsko upravo, ob 11. uri pa širše srečanje na Pokrajini, kjer bodo goste pričakali predsed- kateri je nad 1200 tekstov, se nahaja na Dunaju in Čaka preučevalce. Veliko je pisal o navadah in običajih v mestu in v goriški okolici. Pisal je o ljudskih zgodbah in pravljicah, seveda tudi slovenskih. Pisal je sicer nemško, v njegovi družini pa so bile zastopane vse tukajšnje narodnosti. Mati je namreč bila Slovenka, iz plemiške družine Premerstein iz Vipave. Predavanja o nemški kulturi na Goriškem se nadaljujejo v dvorani Co-colin v semenišču: danes ob 16.30 bosta na vrsti predavanji prof. Arba o nemški glasbi v Gorici, ter prof. Sergia Tavana, o nemški likovni umetnosti pri nas. nika deželne vlade in deželnega sveta, goriški parlamentarci in deželni poslanci, župani z Goriškega in predstavniki Trgovinske zbornice ter gospodarskih organizacij. Gostoma bodo predložili skupni dokument z osemnajstimi točkami, ki so ga izdelali na pobudo Trgovinske zbornice. Na srečanju predvidoma ne bo predstavnikov sindikatov, ki so prav v ponedeljek oklicali štiriurno splošno stavko. Že ob 12.30 je nato predvidena tiskovna konferenca in odhod delegacije. Goriški gasilci so šele vCeraj popoldne dokončali delo na pogorišču na Trgu Cavour, 10, kjer je ogenj, ki je izbruhnil v sredo, okrog 18. ure, povsem opustošil stanovanje Riccarda Sfiligoia v tretjem nadstropju. Požar so sicer pogasili že dobri dve uri zatem, vendar so vso noč Čistili pogorišče, včeraj pa poskrbeli za zavarovanje ostrešja. Ogenj je namreč načel leseno kaščo in strešno konstrukcijo nad njo. Stanovalci, med katerimi so tudi starejše osebe, so preživeli kar nekaj ur v strahu, saj bi se plameni lahko vsak Cas razširili tudi na spodnja nadstropja ali celo na sosednje stavbe. Hiter poseg gasilcev je preprečil najhujše, vendar pa je kljub temu ogenj povzročil za nad sto milijo- nov lir škode. Povsem uničeno je stanovanje omenjenega Sfiligoia. Štiri osebe so se znašle brez strehe nad glavo, vendar na Občini, kjer smo se vCeraj pozanimali, kako je z reševanjem novega primera (po tistem Ville Frommer), računajo, da bodo brez-domccem lahko hitro in uspešno pomagali. Tudi zaradi tega, ker gre za dva mlada zakonca in dve osebi, ki živita sami. Za eno so že poskrbeli tako, da si ji nudili zavetje v eni od sob otroškega vrtca v ulici Cipriani. Poleg stanovanja v tretjem nadstropju, ki ga je opustošil ogenj, je nastala posredna škoda, zaradi vode namreč, tudi v spodnjih nadstropjih, , zlasti v drugem. V hiši, ki jo je zajel požar, je živelo enajst družin. PRIREDITVE KD A. PAGLAVEC v Podgori vabi danes ob 20. uri na Prešernovo proslavo. Priložnostni nagovor bo imel Sten Vilar, recitirala bo igralka PDG Nevenka VranCiC, pela bosta zbora Paglavec in Soča. KD BRIŠKI GRIČ prireja jutri ob 20.30 na Bukovju proslavo dneva slovenske kulture. Nastopajo pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža, slovensko društvo Bazovica z Reke s komedijo Glej, kako lepo začenja dan in Oder mladih iz Steverjana z recitalom. SD SOVODNJE priredi jutri pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples, večerja, nagrade, maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam. OBISK VLADNE DELEGACIJE Malo časa v Gorici Program srečanj je precej "zgoščen" PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA vabi jutri, 20. februarja od 15. ure dalje v župnijsko dvorano v Podgoro na PUSTNO SREČANJE 1993 Nastopili bodo učenci OS Dobrovo z veseloigro Pujskovo kolo in mladinska zbora iz Steverjana in Podgore. V nedeljo, 21. t. m., ob 19. uri pa bo v župnijski dvorani gostovala dramska skupina PD Standrež z veseloigro DOLŽNOST JE DOLŽNOST Nastopil bo tudi mladinski zbor »Podgora«, na sporedu šaljivi prizori - sledi družabnost. □ OBVESTILA KINO SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK sporoča da je zaradi pomanjkanja snega do nadaljnjega od-goden smučarski tečaj na Nevejskem sedlu. SPD GORICA vabi na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. februarja v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave in informacije pri Z. Cotarju, tel. 30995. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča vozni red avtobusov na jutrišnje pustovanje v Podbonesec: prvi avtobus ob 15.15 s Travnika, mimo gostilne Primožič, v Podgoro in Standrež, drugi avtobus ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež. Društvo vabi člane naj pridejo v maskah. DRUŠTVO UPOKOJENCEV obvešča nadalje, da bo 8. marca izlet v Asolo (kosilo v Castel-francu Veneto). Prijave ob sredah, samo na sedežu društva od 10. do 11. ure do vključno 3. marca. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je na oglasni deski razgrnjen pravilnik Kraške gorske skupnosti za dodeljevanje prispevkov kmetom, v smislu dež. zakona št. 16/92. Pravilnik je na ogled med uradnimi urami. GORICA VITTORIA 19.40-22.00 »Luna di fiele«. Režija Roman Polanski. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sister act - Una svitata in abito da suora«. VERDI 18.00-20.00-22.00 »Trappola in alto mare«. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Puerto Escondido«. EXCELSIOR Zaprto. Jutri: 17.30-22.00»Codice d’onore«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA LEKARNA PRI SV. ANI - ul. Garzarolli 154 - tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SAN NICOLO’ - ul. Primo Maggio 94 - tel. 790338. POGREBI Danes ob 11.uri Leopold Hoban,iz splošne bolnišnice v cerkev v Standrežu in na tamkajšnje pokopališče, ob 13.15 Maria Bean iz splošne bolnišnice v Moš. PRIMORSKA Petek, 19. februarja 1993 Za dobrimi odnosi med dižavami so vedno ljudje Vojko Cuder NOVA GORICA -Občini Nova Gorica in San Vendemiano v pokrajini Treviso (dežela Venelo) praznujeta v letošnjem letu 20-let-nico pobratenja in več kot četrt stoletja sodelovanja in izmenjav na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Dandanašnji, ko se vsa Evropa združuje in povezuje - zlasti po razpadu obeh blokov in padcu berlinskega zidu - taksna povezovanja niso več ne redkost, še manj novica, ki bi jo zagrabili časnikarji in iz nje naredili senzacijo. Toda pred dvajsetimi leti je bilo to drugače. Slovenija in Italija sta bili vsaka v svojem drugačnem družbenem sistemu, vsaka v svojem drugačnem vplivnem območju. Zato je podpis listine o pobratenju (26. oktobra 1973 v Novi Gorici in 24. novembra v San Vendemianu) gledan iz današnje stvarnosti pomenil napoved povezovanja in združevanja v Evropi. Pomenil pa je zagotovo tudi postopno odpiranje Slovenije v demokratizacijo in odločnost poiskati si mesto v zahodnoevropski civi- lizaciji, ki ji je tudi sicer kulturno in zgodovinsko vseskozi pripadala. Samo v letošnjem jubilejnem letu bo na obeh straneh kar nekaj prireditev, ki bodo vse naravnane na krepitev povezovanja. Sredi tega meseca so San Vendemiano obiskali dijaki Srednje kmetijske šole, maja je predvideno srečanje Športnikov, junija srečanje mladih in družin iz obeh mest (piknik), konec junija in v začetku avgusta bodo letovali otroci iz novogoriških družin pri družinah v San Vendemianu (s taksno obliko druženja se je pravzaprav vse začelo), septembra bodo Novo Gorico obiskali predstavniki San Vende-miana in sodelovali na skupni proslavi ob 20-letnici podpisa itd. Pogumno in daljnosežno dejanje je prispevalo k odprtim odnosom med obema državama. Tudi zato (a ne samo zato) je "spodrsljaj" ob odprtju mednarodnega mejnega prehoda v Goriških Brdih, ko prebivalci novogoriške občine niso bili niti povabljeni zraven, je pustil v ustih grenak priokus... ŠOLSTVO / TRETJA UNIVERZA Univerzama v Ljubljani in Mariboru se pridružuje še tretja - na Obali Olga Knez Stojkovič JUŽNA PRIMORSKA - Smo Slovenci kaj bolj pametni kot drugi narodi? Ne bi rekli. Res je, da se n^še mladeži procen-tualno veliko več šola na višjih in visokih šolah, kot je to primer pri drugih narodih, pa vendar... Očitno še premalo. Dvema univerzama (v Ljubljani in Mariboru) se priključujejo nove - v Kranju, Celju in konec koncev moramo sem prišteti Se prizadevanja na Obali. Na obali se je visoko šolstvo začelo razvijati že v 60-letih z ustanovitvijo Višje pomorske in prometne Sole v Piranu. Nato je bilo odprtih več dislociranih oddelkov, od katerih sedaj deluje enota Pedagoške fakultete iz Ljubljane. Podatki zadnjih dveh let pričajo, da obstoječi univerzi ne moreta sprejeti vseh študentov, ki si želijo izobraževanja in imajo za to tudi vse pogoje. Zato na obali potekajo prizadevanja za ustanovitev Visoke hotelirske Sole in instituta za pomorstvo in promet. Nove visoke sole oziroma centri naj bi bili že od vsega začetka organizirani drugače kot obstoječe univerze. V njih naj bi uvajali nove metode. Bili bi odprti v svet tako glede pretoka visokošolskih učiteljev kot tudi študentov. Z osamosvojitvijo Slovenije je slovenska obala podstala okno v svet. Močna gospodarska, izobraževalna in znanstvena središča sosednjih držav vplivajo tudi na razvoj obale, kar pa terja vedno več znanja. Prav visokošolsko in znanstveno raziskovalno delo na Obali lahko pritegne k sodelovanju strokovnjake sosednjih univerz iz Italije kot tudi iz drugih držav. Načrtovano visokošolsko središče naj bi imelo tudi pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne identitete slovenske Istre in nenazadnje tudi pri razvoju italijanske manjšine na Obali. Tako so pri skupnosti obalnih občin Koper opravili več raziskav, ki so pokazale možnosti in potrebe po nadaljnjem razvoju visokega izobraževanja. Predvidevajo postopno selitev visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih organizacij na skupno lokacijo. Najprimernejši prostor za visokošolsko središče je hotelski kompleks Belvedere nad Izolo. Pri vzpostavljanju pogojev za oblikovanje visokošolskega središča naj bi poleg ustreznih republiških ministrstev, univerz in šol sodelovale tudi obalne občine s Sežano in Ilirsko Bistrico ter drugi dejavniki. Tudi izvršni svet sežanske občine je podprl ustanovitev Visoke šole za hotelirstvo in turizem na Obali, občinska skupščina pa je poleg tega tudi podprla ponudbo, da se na Primorskem oblikuje tretja univerza ter v okviru te tudi novo visokošolsko središče na Obali. _________POGOVOR / MIROSLAV GERŽINA____ V parlamentu ni časa ne prostora za ”špetiije“ Tako trdi poslanec v državnem zboru iz Ajdovščine. "Pred vsako odločitvijo je najbolj važno mnenje stroke! “ Artur Lipovž Miroslav Geržina, ajdovski poslanec (Foto: A, Lipovž) AJDOVŠČINA - V našem časopisu smo v soboto objavili izjavo Miroslava Geržine, poslanca v državnem zboru, ki je odkrito povedal, koliko znaša poslanska plača. Takrat smo se z njim pogovarjali tudi o drugih stvareh. O čem, pišemo danes? So že pogoji za poslansko delo v državnem zboru in v volilni enoti? Ste navezali stike s katerim od podjetij iz te volilne enote? Je kdo vas poiskal? - Naša poslanska skupina v skupščini ima le eno samo skupno pisarno, kjer ni mogoče delati. Tudi za strokovne sodelavce niso še sprejeti dogovori. Podobno velja tudi za volilne enote, iz katerih smo prišli. Slišim, da so nekatere občine že dale kolegom na razpolago prostore za poslanske pisarne. Dokler se drugače ne dogovorimo, se poslužujem enkrat tedensko pisarne stranke (SKD) v Ajdovščini. Potrebni bodo tudi drugi dogovori: pokrivam namreč ne le domače (ajdovsko), temveč tudi druga območja. Name so se že začeli obračati npr. družina iz sosednje novogoriške občine z eksistenčnimi težavami, s poslanskim kolegom Poljšakom pa sva se povezala s Koržetovim skladom v zvezi s podjetjema TPO Batuje in Kovinsko, ki jima grozi stečaj (medtem je temeljno sodišče v Novi Gorici že objavilo stečaj TPO). Ker je interes za ohranitev delovnih mest širši, kaže razmisliti o možnostih za njuno režitev, saj kaže, da bo banka kot glavni upnik predlagala stečaj. Sklad za razvoj opozarja, da ob stalnih prekinitvah dela ne bo mogoče pripraviti primernih predlogov. Mislim, da je problem mogoče rešiti V sodelovanju banke, občine in sklada, še posebej v primerjavi z nekaterimi bistveno večjimi izgubarji v regiji. Zelo hitro ste v državnem zboru sprejeli vrsto zakonov. Ali je imela ek- speditivnost državnega zbora podlago v stroki? - Slo je predvsem za tiste zakone, ki so bili že prej obravnavani. V državnem zboru so tudi poslanci iz prejšnjega mandata, začeli so že delati prvi (začasni) skupščinski odbori... Morda smo nekoliko na lahko potrdili državi precej javnega dolga, ko smo “spustili skozi" tri največje izgubarje z 90-odstotnim deležem izgube. Hočem reči, da smo se morali zanesti na strokovnost služb in da nam te niso česa podtaknile. So pogosti stiki poslancev različnih strank po regionalni pripadnosti? - Strankarska pripadnost je ena od sestavin delovanja parlamenta in kot taka je pomembna predvsem pri programskih zadevah. Seveda bodo morali imeti tudi koalicijski partnerji nekakšno medsebojno sodelovanje. Povezave glede na lokalne zadeve so bolj proste in prepuščene lastni iniciativi. Predvsem gre za to, da se poslanci med sabo spoznamo, nikakor ne gre za strankarsko sektašenje. Kateri najpomembnejši zakoni so pred poslanci? - Nujni so zakoni, ki bodo nadgradili privatizacijski zakon, torej celotna lastninska zakonodaja, zakon o družbah... V katerih odborih si želite predvsem delovati? Državni svetniki so očitali, da se ne meni za njihova stališča... - Odbori bodo očitno združevali sorodne zadeve in jih bo zato manj. Osebno si želim sodelovati v odboru za zaunanje zadeve in v odboru za promet in zveze. Državni svet bo želel dobiti večji pomen: osebno ga razumem v ustavnem smislu kot “vest zbora". Od “baze" dobi pobude, ki jih strokovno utemeljuje. Doslej pa ne vidim nobenega razloga za vrnitev v ponovno odločanje niti v enem primeru. Mislim pa, da nismo ničesar pomembnega izpustili. TPO BATUJE Stečaj TPO vodi D. Taljat Artur Lipovž NOVA GORICA - Pred dvema dnevoma je temeljno sodišče v Novi Gorici na predlog novogoriške Komercialne banke sprejelo sklep o uvedbi stečajnega postopka v podjetju Tovarna poljedelskega orodja (TPO) Batuje. Sodnik Andrej Orel je povedalk, da je za stečajnega upravitelja imenovan Dušan Taljat. Glavna upnika naj bi v kratkem dala ponudbi za najem prostorov TPO, v katerih naj bi se nadaljevala proizvodnja. Bančno podjetje Finivest naj bi ponudilo najem firmi Cont, Sklad pa želi, da najem dobi podjetje Batuje Jeklo. Sodišče bi odločitev o tem šele sprejelo. Kot upnik se je y imenu delavcev prijavil tudi sindikat. Njegov predsednik Bojan Ušaj je povedal, da so odločbe o prenehanju delovnega razmerja pripravljene, da je stečajni upravitelj že v podjetju, da ima nalogo opraviti inventuro in dokončati nujno proizvodnjo. Ta zdaj popolnoma stoji. Kakšen je interes banke, ki ni bila pripravjena sodelovati že doslej pri reševanju TPO? Podjetje Jeklo je brez zaposlenih, nanj se steka denar TPO, vendar se ne ve, čigavo je kaj, pravi Bojan Ušaj. Pust, ti si kriv za vse, kar se na svetu slabega zgodi. Za to boš v torek usmrčen in na sredo pokopan! _________PUST / ŽIVAHNO BO POVSOD____________________ "Lautarji", ”Škoromati“, "Kurenti11, "Pustovi11 in druge maškare prihajajo na piano Skoraj ga ni kraja na Primorskem, kjer ne bo prireditve Olga Knez Stojkovič,Mateja Godejsa, Miran Mihelič, Roman Bric LOKEV, POSTOJNA, DRE2NICA, CERKNO -Za pusta bo veselo tudi v Lokvi, eni naj večjih slovenskih vasi. V Milton clubu prirejajo pustno rajanje za najmlajše in za odrasle, in sicer v nedeljo Najboljše maske bodo nagrajene. Zvečer bo za pustni ples igral ansambel Stefano top shov band iz Postojne. Glavno pustno dogajanje se bo v Postojni začelo v torek ob 15. uri, ko bo po glavni mestni ulici krenila pustna povorka. V njej se bo predstavilo pet večjih skupin. Člani konjeniškega kluba iz Postojne se bodo našemili v cigane. Na svoji kobilici jih bo spremljal Martin Krpan, ki bo namesto soli tovoril bolj “aktualno robo". Vaščani iz Parij pri Pivki bodo prikazali kameno dobo, postojnski gasilci pa zdrahe pri Postojnski jami. Med gostujočimi skupinami zal tudi letos ne bo pustnih likov iz Cerknice, ki so prejšnja leta vedno popestrili postojnsko povorko. Povabili pa so Skoromate, da bodo tudi v Postojno pripeljali pomlad in zaželeli rodnost. Sprevodu se bodo pridružili tudi otroci osnovnih šol. 2e danes in v soboto bodo pustni čas začeli naznanjati ptujski Kurenti. Drežniški Pustovi so se letos začeli pripravljati že mesec pred pustom.Najprej so imeli “poizkusni sprevod" šolarji, ki so si pri šolskem likovnem pouku sami pripravili tradicionalne drežniške maske in oblačila. Na pustno soboto, 20. februarja, pa s pomočjo starejših pripravljajo prvo pustno razstavo drežniških mask, oblačil, fotografij, jedi itd. Cerkljanski "Laufarji" se bodo predstavili občinstvu v domčem Cerknem (na Mestnem trgu) v nedeljo ob 15. uri, ko bodo Pusta obsodili pred sodiščem, v torek ob 15.30 pa bo "storil strašno smrt". Na pepelnično sredo bodo povsod tako ali drugače pokopali grešnega pusta in vse bo dobro. IZOBRAŽEVANJE / TEČAJI Znanja ni nikoli preveč, prej premalo... Roman Bric ZAVRATEC - Kmetijsko svetovalna služba v Idriji je v soboto v Zavraten oraganizirala tečaj predelave mleka v poltrde sire in jogurte. Letos bosta še dva. Največ zanimanja je za peko peciva in kruha, saj so jih samo v lanskem letu, v idrijski občini od Črnega vrha do Bukovega pripravili 15, z nad 25 udeleženci. Poleg strokovne pomoči, svetovanja in priprave različnih projektov, organizirajo tudi različna stro- kovna predavanja za živinorejce, sadjarje in ostale kmetovalce, s praktičnimi prikazi in strokovnimi ogledi. V letošnjem marcu pripravljajo tudi občinski kviz “Mladi in kmetijstvo". V sodelovanju z idrijskim muzejem, aktivom kmečkih žena, čipkarskim festivalom in drugimi organizatorji so doslej pripravili že vrsto uspešnih prireditev, na katerih so predstavili tudi bogato ponudbo kmečkih dobrot. Tečaj o predelavi mleka vodi Janez Cebanšek iz Kranja. (Foto: R. Bric) NOVICE Ciplji se zbirajo v jato, obeta se dober ulov PORTOROŽ - Na Morski biološki postaji so povedali, da so se ciplji že združili v večjo jato sredi piranskega zaliva. Ribici podjetja LARA ki je letos od občine pridobila koncesijo za ulov te jate seveda budno spremljajo njeno gibanje. Pravijo, da so pogoji ugodni. Nizka temperatura na odprtem morju sili jato k zavetrnim plitvinam, ob obali pa jo ribiči stisnejo v obroč in zajamejo v mreže. Nekateri se boje, da bi se ponovil lanskoletni neuspeh, takrat se je glavnina jate razkropila in ulov je bil zelo pičel. Jata se razkropi, če se dvigne temperatura vode, vzrok pa so lahko še razne bolezni in tudi hrup večjih motornih čolnov. (AN) Na Tolminskem resno računajo s HIT-om TOLMIN - Na nedavnih pogovorih, v katerih so predstavniki tolminske občine seznanili vodstvo novogoriškega HTT-a s svojimi turističnimi načrti, je bila izražena pripravljenost za sodelovanje pri konkretnih projektih. Predsednik tolminskega izvršnega sveta Pavel Gregorčič je povedal, da bodo na podlagi opravljenih pogovorov v prihodnjih dneh pripravili konkretne projekte na področju turizma in predloge za njihovo realizacijo, ki naj bi jih sofinanciral tudi HIT. Kot smo že poročali, sta tolminska vlada in občinska skupščina že v začetku letošnjega leta obravnavala okvirni koncept turističnega razvoja za letošnje leto, v katerem je predvideno urejanje turistične infrastrukture in zanimivih turističnih točk, informacijskih in usmerjevalnih tabel, promocija Gornjega Posočja in ureditev muzejske stavbe v Tolminu. (RB) Rokometaši imajo sponzorja SEŽANA - Podjetje Exclusive team iz Sežane vsestransko pomaga športnim klubom (sponzorji rokometnega kluba in sosponzorji košarkarskega kluba, karate kluba in povirskih mažoretk). Do podpisa pogobe o sponzorstvu so sežanski rokometaši bolj životarili. Spremeniti so ime (RK Tita-nic) in upajo na boljše čase. Po prvem delu tekmovanja so imeti občni zbor. Izvoliti so nov upravni odbor, ki mu predseduje Gorazd Hočevar. Zastaviti so si smele cilje, to je uvrstitev prve članske ekipe v 2. državno rokometno ligo. V klubu kjer imajo še kadete starejše in mlajše dečke, delujejo štirje izšolani trenerji, v klubu je 120 članov.Obveznost do sponzorja jim nalaga sodelovati na mednarodnih turnirjih z zamejskimi ekipami. Povabljeni so na mednarodni turnir v Catanio v Italijo. V sodelovanju s primorskimi klubi so organizirali interligo, v kateri nastopa pet ekip (Andor-Jadran, Izola, Kras Zgonik, CUS Uctine, RK Titanic Sežana). (OKS) Uredili so drsališče in kegljišče na ledu LOG POD MANGRTOM - Letos je sicer zima s snegom zagodla celo Avstrijcem in iztržek ne kaže tako kot so pričakovati, toda v novem motelu En-cian v Logu razmišljajo že o naslednji zimi. Pretoplo vodo iz rudnika, ki se pri zasneževanju smučišč ni izkazala, bodo v bodoče ohlajevati v bazenu. Prirediti bodo tudi zmrzovalnik, tako da bodo lahko zasneževati proge že pri -2 stopinjah Celzija. Ze letos pa so se znašli tudi z ureditvijo drsališča in kegljišča na ledu. Takoj ko se bo led stopil bosta zopet pripravljeni dve igrišči za tenis. (MM) Premoženjsko stanje piranskih funkcionarjev PIRAN - Občinski odbornik Sašo Sraml je postavil zahtevo, da vsi funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta dostavijo podatke o svojem premoženjskem stanju. V zahtevi navaja sum, da nekateri opravljajo pridobitno dejavnost. V nasprotju z zakonom. Zakon namreč določa, da funkcionar med časom, ko opravlja funkcijo, ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo ravnanje. Prav tako zakon določa, da gospodarska družha, podjetje ati zavod, v katerem ima funkcionar delež večji od 25 odstotkov, ne sme poslovati z državo ter javnimi podjetji in javnimi zavodi. (BV) "Rdeči petelin poje11 na Krasu SENOŽEČE - V lanskem letu je senožeško gasilsko društvo praznovalo visok jubilej 110-letnico delovanja. Praznovanje so počastiti s slovesnostjo, na katero so povabiti številne ugledne goste in podeliti priznanja, hkrati pa je bila to priložnost, da so dokončati gasilski dom in urediti okolico. Gasilski dom je postal osrednje mesto, kjer se zbirajo krajani. V njem se razvija družabno življenje.V zadnjem času daje družba velik poudarek prostovoljnim gasilskim društvom. Se posebej je to prisotno v zadnjem mesecu, ko rdeči petelin na Krasu “poje“ vsak dan in poklicni gasilci sami ne zmorejo pogasiti vseh požarov. Ne le da je na Krasu in širši Primorski veliko požarov, ti zajamejo velike površine. Pri tem pa se prostovoljni gasilci srečujejo s težavami, saj svojih delovnih mest ne morejo kar tako zapustiti. Kljub temu pa je še veliko prostovoljnih gasilcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni preprečiti škodo, ki bi nastala zaradi požarov in s tem očuvati Kras zelen. Novi zvonovi PORTOROŽ - Deseto obletnico začetka gradnje portoroške cerkve (25. marca) bodo verniki počastiti z novimi zvonovi. Danes so namreč delavci koprskega Stavbenika ob zahodnem jadru cerkve (cerkev ima podobo ladje) začeti graditi prizidek za štiri, skupno 1650 kilogramov težke, zvonove. Zvonove z vsestranskimi zmogljivostmi, zlasti v pritrkavanju, ki je slovenska posebnost, bodo te dni vlili v znameniti innsbruški livarni Gross-mayer.Imena za zvonove so poiskati v portoroški zgodovini. Največji bo posvečen tako kot cerkev Mariji Rožanvenški, drugi svetemu Janezu, kateremu je bila posvečena nekdanja cerkvica na Sentja-nah, tretji svetemu Bemardinu Sienskemu s cerkvico na Bemardinu, četrti pa svetemu Lovrencu, ki mu je bila posvečana kapela v nekdanjem samostanu na Vesni. (AN) BORZA / DRŽAVNE OBVEZNICE LB spremenila pogoje za odkup obveznic Bruno Kropar Trgovanje z obema izdajama republiških obveznic je ta teden v središču pozornosti borznih posrednikov. Finančno ministrstvo skuša prek Abančnega borznega posredništva podpirati tečaj republiške obveznice druge izdaje. Zaradi omejenih finančnih sredstev pa njihovo povpraševanje do zdaj ni moglo nevtralizirati večje ponudbe, tako da so se posli sklepali tudi več kot odstotek pod tečajem, po katerem je obveznice kupovala država. Vendar pa je bil psihološki učinek vsaj delno dosežen, saj minimalni tečaj, po katerem je še mogoče kupiti to obveznico, iz dneva v dan raste. Četrtkov povprečni borzni tečaj je ob prometu 550.000 nemških mark tako znašal 89,60 dstotka. Ce je država do zdaj intervenirala le pri svoji obveznici druge izdaje, pa bo zdaj potrebna dodatna podpora tudi za obveznico prve izdaje (RSl). Njen tečaj se dobesedno iz dneva v dan znižuje in je od začetka tedna izgubil že 3,7 odstotne točke. Neposreden vzrok je seveda vnovična zaostritev pogojev odkupa te obveznice na okencih Ljubljanske banke d. d. Osemnajstim enotam banke, ki te obveznice še odkupujejo, zdaj njihovo borzno posredništvo določa višino provizije, ki jo mora plačati občan ob prodaji obveznic. Včeraj je provizija že dosegla 8 odstotkov odkupne cene, spreminja pa se celo večkrat na dan. Nižja provizija velja le ob predložitvi originalnega potrdila o nakupu obveznice pri tej banki. S tem želijo preprečiti po njihovem mnenju prevelik pritisk na prodajo obveznic banki, saj je banka javno in pogodbeno prevzela garancijo za takojšen odkup obveznic od občanov. Zdaj borzni tečaj obveznice neposredno vpliva na neto odkupno ceno na okencih. V trenutnih razmerah pa to ne pomeni nič drugega kot strmo padanje obeh. Ali bo v tem primeru kdo zaščitil male varčevalce? Da bi bil položaj za njih še bolj boleč, je večina drugih bank iz skupin LB že prenehala z odkupovanjem obveznic RSl na okencih, razen v primerih, ko se serijska številka obveznice ujema s seznamom obveznic, prodanih na njihovih okencih. Povprečni tečaj obveznice na borzi je bil v četrtek 112,3 ob prometu 840.000 nemških mark, pri čemer so se posli sklepali celo po tečaju 111,00. Nižji tečaji zdaj zagotavljajo večjo donosnost obveznice do dospetja, ne omogočajo pa več dodatnega zaslužka pri prodaji na okencih. _____KAKOVOST / NACIONALNI PROGRAM_ »Morali bi postati ustvarjalna elita« Do leta 2000 naj bi dosegli evropsko kakovost Mile Čuk TURIZEM / OZNAKE POTI Brošure in table Po Sloveniji bodo namestili 300 turističnih kažipotov Nataša Perovič Sloveniji ne preostane nič drugega kot kakovost, saj druge alternative sploh nima, ker je kakovost temeljna razvojna strategija vsake razvite države. Tako bi lahko na kratko povzeli včerajšnjo predstavitev Nacionalnega programa kakovosti RS v Cankarjevem domu. Predsednik RS Milan Kučan, ki je na predstavitvi govoril o pomenu kakovosti v strategiji razvoja države, se je na začetku vprašal, s čim bi se Slovenci v svetu sploh lahko uveljavili, če ne ravno s kakovostjo ustvarjalnega dela. Morali bi se potruditi in postati ustvarjalna elita. Tako kot smo oblikovali svoje lastno videnje osamosvojitve in državnosti, bi morali priti do lastne razvojne vizije in strategij-je. Vzpostavitev temeljnih tržnih prvin je ne glede na to, kako zahteven je ta proces, le prvi pogoj za uspešen razvoj Slovenije. Primerna makroekonomska politika je po Kučanovem mnenju le nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za gospodarsko prestrukturiranje, ki bi omogočilo rast produktivnosti in konkurenčnost slovenskega gospo-darstrva ter navsezadnje kakovost življenja prebivalcev Slovenije. Nujen razvojni cilj Slovenije je konkurenčnost gospodarstva, v ta osrednji cilj pa je vključen tudi Nacionalni program kakovosti Slovenije. Naša prihodnost zahteva, da ta skupnostna zamisel postane sestavina naše zavesti in življenja, je prepričan predsednik Kučan. Začetek priprave naci- onalnega programa časovno sovpada s slovenskim osamosvajanjem, ko smo se jasno odločili, da želimo postati del razvite Evrope, je dejal Borko. Po njegovem mnenju bo na uresničevanje tega programa ugodno vplivalo dejstvo, da je ponudba pri nas večja od povpraševanja, uresničitev procesov lastninjenja, kot tudi nastanek številnih majhnih podjetij. Nacio- nalni program kakovosti upošteva interdisciplinarnost, se pravi, da zajema vse od izobraževanja, svetovanja, metod, postopkov, tehnologij, motiviranja itd. Temeljna filozofija programa je celovito obvladovanje kakovosti na podlagi evropskih sistemov in standardov. Ključna naloga je, združiti tovrstna prizadevanja v nacionalno gibanje za kakovost, saj mora skrb za kakovost prevevati vso družbo. Nacionaolno priznanje za kakokvost naj bi se pri nas poimenovalo po Francetu Mlakarju, enem od utemeljiteljev slovenske standardizacije in meroslovja. Sicer pa naj bi vlada in GZS ustanovili nacionalni svet za kakovost, ki naj bi začrtal politiko na tem področju in jo usmerjal. Nastala naj bi tudi neprofitna vladna agencija za nacionalni program kakovosti Slovenije. Vladna naj bi udeležencem programa pomagala z davčnimi olajšavami, ugodnejšimi obrestnimi merami, zavarovalniškimi premijami in podobno. Financiranje nacionalnega programa naj bi bilo proračunsko, zunaj-proračunsko in s sredstvi za tehnično pomoč Za normalno izvajanje programa naj bi potrebovali 800 milijonov tolarjev ali 11,5 milijona nemških mark. Zelo pomembno je doseči nacionalni konsenz, zato naj bi o nacionalnem programu odločal državni zbor. Na predstavitvi nacionalnega programa kakovosti Slovenije so sodelovali tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik, ki je govoril o kakovosti kot dosežku ustvarjalnosti, ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar se je osredotočil na etiko kakovosti, minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc pa je govoril o vlogi njegovega ministrstva pri uresničevanju nacionalnega programa kakovosti. PROTEST Pretirano povišanje cestnih pristojbin LJUBLJANA - Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije je vladi in pristojnim ministrstvom poslala protest, v katerem nasprotuje nesprejemljivemu povišanju povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za motorna in priklopna vozila. Protestu se je pridružilo tudi Združenje prometa in zvez pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vlada je sprejela odlok o kar 220-odsto-tnem povišanju cestnih taks, svojo odločitev pa je utemeljila z nujnostjo uskladitve cen cestnih taks z rastjo drobnopro-dajnih cen. Obrtna zbornica v svojem protestu opozarja, da je inflacija od zadnje uskladitve cen in cestnih taks, torej od 29.12. 1991, do januarja 1993 znašala 96, 2 odstotka, vladi pa predlaga takojšnjo odpravo odloka in spremembo cestnih taks največ v višini inflacije. Za cestne prevoznike pomeni omenjeno povišanje cestnih taks hudo obremenitev. Za 260-kilovatni vlačilec bi moral voznik zdaj plačati 264 tisoč 120 tolarjev cestne takse, pred njihovim povečanjem pa je taksa znašala 82 tisoč 540 tolarjev. LJUBLJANA - Vsaka dežela, ki želi biti turistična, mora poskrbeti, da je pot za turista pravilno označena. Zato so na sekretariatu za turizem pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti izdelali raziskavo novega sistema neprometne signalizacije za potrebe turizma, ki so jo predstavniki sekretariata predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v Radovljici. Rezultati omenjene raziskave, ki je vključevala pregled stanja signalizacije ob mejnih prehodih, cestnih križih in počivališčih, so opozorili na številne pomanjkljivosti. Zato so se turistični delavci v sodelovanju z ministrstvom za varstvo okolja in republiško upravo za ceste odločili, da bodo v najkrajšem možnem času po Sloveniji namestili 300 usmeritvenih tabel, ki bodo turiste usmerjale do turističnih in kulturnih objektov in jih tudi opozarjale, kje lahko dobijo vse druge informacije, ki jih želijo. Podsekretar za turizem Bogo Umek je ob tej priložnosti podal tudi informacijo o promoti-vnih dejavnostih ministrstva za turizem v prvem trimesečju letošnje- ga leta, med katerimi so tudi izdelava nove celostne podobe za potrebe turizma, vključitev v mednarodni program Phare ter izdelava bor-šure Slovenija na sončni strani Alp (v treh jezikih in v nakladi 100.000 izvodov). V okviru promocije na ameriškem tržišču so zaradi neuspelega projekta, ki sta ga vodila Združenje za razvoj turizma TDA in agencija Yankee traders, v New Yorku postavili novega informatorja, slovenska turistična ponudba pa se predstavlja tudi v posebej izdelanem prodajnem katalogu za ameriško tržišče z naslovom The United States of the Alps. V Londonu, Budimpešti, Pragi in na Dunaju pa informativno turistično službo opravljajo predstavništva Kompasa. »V letošnjem letu se bo slovenska turistična ponudba predstavila na 24 evropskih sejmih in borzah, v okviru Evropske turistične komisije pa bomo obiskali tudi 21 ameriških mest,« je še povedal Bogo Umek in dodal, da bodo za predstavitev na ameriškem tržišču namenili 85.000 dolarjev. Vodja projekta Mitja Borko je podrobno predstavil Nacionalni program kakovosti, ki so ga skoraj sedem mesecev pripravljali na ministrstvu za znanost in tehnologijo na pobudo GZS. V pripravi projekta je sodelovalo več kot 150 uveljavljenih strokovnjakov s tega področja. Eden od ključnih ciljev tega programa je izpolnitev pogojev, da do leta 2000 Slovenija postane članica ES in po kakovosti izdelkov primerljiva z Evropo. V drugi fazi -do leta 2010 - naj bi dosegli konkurenčno, do leta 2020 pa odlično kakovost. Vse razvite države so v preteklosti jasno opredelile cilje strategije kakovosti, saj kakovost izdelkov in storitev pomembno prispeva k celostni podobi in mednarodnemu ugledu neke države. KMEČKA ZVEZA / SREČANJE Z JEVNIKARJEM KMETIJSTVO / PODATKI PROF. GREGORIJA O GIBANJU V OBDOBJU 1970-1990 Problem zastopanosti v ospredju razgovora Deželni svetovalec obljubil posredovanje Nazadovanje malih kmetij Z malimi se niža tudi število srednjevelikih kmetij, v zameno pa je opaziti trend krepitve števila velikih kmetijskih podjetij - Med zaposlenimi je vedno manj poklicnih kmetovalcev Predsedstvo Kmečke zveze se je pretekli torek na svojem sedežu v Ul. Cicerone sestalo z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti Ivom Jev-nikarjem. Tudi to srečanje, kot že prejšnje z deželnim odbornikom za načrtovanje Tersarjem, je bilo namenjeno pregledu položaja kmetijstva na Tržaškem in obravnavi problemov, s katerimi se v tem trenutku soočajo Kmečka zveza in kmetje na splošno. Predstavništvo Kmečke zveze je vodil predsednik Alojz Debeliš, v njem pa so bili še podpredsednik Robi Ota, vodja strokovne službe Mario Gregorič in tajnik Edi Bukavec. Predsednik Debeliš je v uvodu razgrnil sogovorniku pahljačo vprašanj, ki so bila potem predmet podrobnejše razprave in analiz vseh prisotnih. Med splošno obravnavo položaja kmetijstva je bilo ugotovljeno, da predstavljajo to panogo na Tržaškem ,v glavnem kmetije, ki niso sposobne kljubovati danajšnjim spremembam, ki so značilne za evropsko gospodarstvo. Zato je bilo rečeno, da bi za obrambo in razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini bilo treba bolj učinkovito ukrepati in posodabljati kmetijska posestva, da bi lahko zagotavljala primeren dohodek ljudem, ki se s kmetijstvom ukvarjajo. Za to pa bi bila potrebna izdatnejša finančna podpora tako deželnih oblasti kot iz Sklada za Trst in s tem Trgovinske zbornice. Potrebna je tudi bolj učinkovita strokovna pomoč, ki bi jo morale zagotavljati pristojne deželne ustanove, predvsem za področje žlahtnih kultur, kot so vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo in oljkarstvo. Beseda je tekla tudi o zastopanosti slovenskih kmetov v raznih strokovnih ustanovah, zlasti v zavodu ERSA, ki bo tudi v okviru reforme, ki jo predlaga Dežela za poenotenje teh ustanov, prevzela vodilno vlogo na področju kmetijske strokovne službe. Posebno poglavje je bilo med razgovorom z deželnim svetovalcem Jevnikarjem namenjeno vprašanju kraškega parka, vlogi Kraške gorske skupnosti, odstranjevanju vinkulativnih norm na področju teritorialnega in prostorskega urejevanja, že večkrat napovedani in še neuresničeni konferenci o uporabi tržaškega teritorija, zakonu o jusu in nenazadnje o nujnosti, da se vsej tržaški pokrajini prizna status nerazvitega oziroma hribovitega območja. Svetovalec SSk Ivo Jevnikar se je predstavnikom Kmečke zveze zahvalil za priložnost, da se seznani s stališči in pogledi stanovske organizacije slovenskih kmetov glede vseh nakazanih vprašanj in je takoj na začetku poudaril, da je njegova stranka vedno sledila kmetijski problematiki in se za ta primarni sektor zavzemala, saj je ta panoga za slovensko narodno skupnost na Tržaškem življenjskega pomena. Dejal je med drugim, da se danes opaža, da vladajoči krogi te- žijo k izrinjanju Slovencev iz raznih uprav in ustanov, kar je še posebno zaskrbljujoče. Zato pa bi morali vsi, in torej tudi Kmečka zveza, vztrajati, da se Slovencem zagotovi zastopstvo na vseh ravneh, še zlasti pa mora priti do zajamčene zastopanost Slovencev v deželnem svetu in v italijanskem parlamentu. Glede kraškega parka in Kraške gorske skupnosti je Jevnikar menil, da je stališče Slovenske skupnosti podobno, če ne celo enako stališču Kmečke zveze in dodal, da bo treba zelo odločno nastopiti pri predsedniku deželnega odbora Turellu, da se odloži predvideno krčenje obsega Kraške gorske skupnosti do sprejema novega državnega zakona, ki bo dal naši Deželi, kot deželi s posebnim statutom, večjo avtonomijo na področju reforme krajevnih uprav, kakor jo predvideva zakon št. 142. Beseda je tekla še o zakonu za razvoj Krasa s posebnim ozirom na pripravo načrta za uporabo 15 milijard lir za deželne posege v korist kraškega prebivalstva. Glede tega so se sogovorniki strinjali, da morajo biti v celoti sprejeti predlogi, ki so jih postavili krajevno prebivalstvo in njegove stanovske organizacije. Svetovalec Jevnikar se je na koncu srečanja obvezal, da bo posegel za odpravo vinkulacij na Krasu, za finansiranje prošenj, ki jih državno ravnateljstvo za kmetijstvo v Rimu še vedno ni rešilo, kakor tudi za zakon o jusu. (j.k.) V zadnjem povzemanju podatkov o položaju kmetjstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini iz poročila prof. Maria Gregorija na videmski deželni konferenci o položaju in razvojnih težnjah deželnega kmetijstva, smo morali ugotoviti, da se je število zaposlenih v kmetijskem sektorju v primerjavi z letom 1982 globalno znižalo za 15.208 enot oziroma za 11,6 odstotka, da pa so bili vzroki upadanja zaposlenih po posameznih segmentih dokaj različni. Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih med poklicno zaposlenimi (za -24,73 odstotka), nekoliko manj med odvisnimi delavci (-19,19 odstotka), med avtonomnimi, a nepoklicno zaposlenimi pa Prošnje za dopolnilne odškodnine za leto 1992 Kot smo že pisali, zapade 28. tun. rok za vložitev prošenj na KG S za dopolnilno odškodnino za leto 1993 po dež. zakonu 34/86. Prispevek (okrog 130.000 lir za vsako odraslo govedo oz. za ha obdelane zemlje) je namenjen Janetom na višinskih območjih, ki obdelujejo vsaj 3 ha zemlje, in živinorejcem. Podpis prosilca mora overoviti občinski funkcionar. Prošnje izpolnjuje KZ na sedežu v Ul. Cicerone in v podružnicah v Nabrežini in na Opčinah, danes ob 13. uri pa v Sie-njski hiši v Gročani. le za 7,39 odstotka. Razlike so tudi med posameznimi starostnimi pasovi zaposlenih, kakor tudi v razmerju med moškimi in ženskami. Iz tega in še iz drugih podatkov izhaja, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih nazadovanje v deželnem kmetijstvu sicer splošno, ne pa homogeno med posameznimi sektorji, da tudi vsi sektorji niso bili deležni enake recesije in da so nekateri zabeležili celo porast, pa čeprav majhno, kakor so po drugi strani nekatera kmetijska podjetja preprosto izginila. Zanimivi bodo zato podatki, kakšno je bilo nihanje oziroma nazadovanje kmetij glede na njihov obseg. Preglednica kaže, da se je nabolj ob- Z zadnjima sestankoma v Borštu so se za sedaj zaključila predavanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki jih je priredila strokovna služba Kmečke zveze s sodelovanjem izvedenca dr. Pier-paola Sapretta. Kot je povedal vodja strokovne službe KZ dr. Mario Gregorič, je bila udeležba na vseh setankih zelo velika, razlogov za to pa je bilo več. Prvič, ker se ljudje danes dobro zavedajo, da so ta sredstva, vsaj neka- čutno zmanjšalo število malih ali srednje malih kmetij, se pravi tistih s površino med 2 in 20 hektarji, manj se je zmanjšalo število zelo malih kmetij (pod hektarjem površine), celo nekaj povečalo pa se je število velikih kmetij od 20 hektarjev površine navzgor. Ob upoštevanju samo izkoriščanih površin, to je obdelovalnih, se je v zadnjih desetih letih od 1982 do 1992 število kmetij brez terenov zmanjšalo od 1.538 in od 37.967,52 ha na 185 oziroma na 35.425,83 ha. Število kmetij z manj kot enim hektarjem se je od 24.295 zmanjšalo na 20.815, pri čemer pa se je njihova hektarska povši-na celo povečala, in sicer od nekdanjih 28.630,92 tera, zelo strupena in zato čutijo potrebo, da znajo pri njihovi uporabi pravilno ukrepati, ker so lahko posledice zelo hude tako za osebe kot za rastline oziroma pridelke in nenazadnje tudi za okolje. Drugi razlog je bolj pragmatičen: gre za to, da interesenti osvojijo vsaj osnovno znanje, da lahko potem pozitivno opravijo zahtevani izpit za dovoljenje (patentin) za nakup sredstev prve in druge skupine strupenosti. Potreba po takem dovoljenju je sicer obstajala že precej zadnjih na 33.403,54 ha. Število kmetij z 1 do 2 hektarja se je od 13.226 zmanjšalo na 11.062 oziroma od 32.092,72 na 26.888,11 ha. Število kmetij z 2 do 3 ha se je od 7.897 zmanjšalo na 6.432 in od 28.660,81 na 22.646,09 ha. Podobno se je zmanjšalo število kmetij s 3 do 5 in s 5 do 10 ha, od tu naprej pa se je število začelo rahlo večati. Tako je bilo kmetij z 20 do 30 ha zemljišča leta 1982 737 s skupno 20.321,05 ha, deset let kasneje pa 769 s skupnimi 21.077,89 ha, tistih s 30 do 50 ha se je od 432 povečalo na 512, tistih s 5 do 100 ha od 264 na 272, vendar se je v teh dveh primerih skupni obseg njihove zemlje zmanjšal v prvem segmentu od 32.361,34 let, vendar pa je sedaj z uvedbo evropskih normativov glede razvrstitve strupenosti sredstev, ki so znatno strožji od dosedanjih italijanskih, postalo to dovoljenje praktično obvezno. Predavanja so bila na strokovno dognani ravni. Udeleženci so najprej dobili informacijo o razvrstitvi parazitov, ki se delijo na virusne, rastlinske bolezni in rastlinske škodljivce. Na podlagi tega jim je bil podan prikaz oziroma opis sredstev, s katerimi se posamezni škodljivci zatirajo (fungicidi, sekticidi, ha na 26.788,00 ha, v drugem pa od 52.647,94 na 35.657,19 ha. Pomemben skok navzgor pa je bil pri podjetjih z več kot 100 ha površine, katerih število se je od 181 povečalo na 194, površina pa od 126. 278,39 ha na 148.592,28 ha. Zdi se, da je zmanjšanje števila malih ali srednje malih kmetij treba v največji meri pripisati zmanjšanju števila kmetij dela manj zmožnih obdelovalcev, kot so ostareli ali pa le obrobno zaposleni kmetje, kot tudi tistih, ki so imeli izredno omejene možnosti za kolikor toliko solidno poHicno dejavnost. Relativno povečanje števila zelo malih kmetij gre predvsem na račun hobij-skega obdelovanja, vr- akarcidi). Ko je bilo to opravljeno, so bili seznanjeni z normativi, po katerih se določa strupenost uporabljenih sredstev in njihova razdelitev po stopnjah strupenosti. Udeleženci sestankov so bili opozorjeni, naj si pozorno preberejo etikete na embalaži in naj ta navodila strogo spoštujejo, saj je v njih zajeto praktično vse, kar je bistveno. Prav tako je bil dan tudi pouarek na primerni opremi tistih, ki sredstva uporabljajo, kakor tudi na spoštovanje določil o shranjevanju sredstev samih kot tudi nji- tičkarstva, medtem ko je povečanje števila srednje velikih in velikih kmetij rezultat utrjevanja ožjega kroga poklicnih kmetov s poudarjenimi možnostmi za nadaljnjo poklicno krepitev. Končni učinek teh pojavov je vsekakor povečanje koncentracije površin kmetijsldh posestev s širšim obsegom. Ce je bilo v sedemdesetih letih kar več kot 50 odstotkov vseh razpoložljivih površin v upravi kmetij z manj kot 20 hektarji površine, se je v devetdesetih letih to razmerje znižalo za več kot 10 odstotkov, medtem ko okrog 60 odstotkov vseh razpoložljivih zemljišč upravljajo kmetije, ki imajo več kot 20 hektarjev površine, (jk) hovih odpadkov, ki seveda ohranjajo določeno raven strupenosti. Udeleženci so izvedeli marsikaj novega tudi glede njihove osebne varnosti in ustreznega ukrepanja. Med drugim je bilo o vrženo splošno zmotno mnenje, da prihaja strup v organizme samo prek dihal oziroma skozi usta, ne pa tudi skozi kožne pore in da je zato izjemnega pomena ne le zavarovanje ust in torej dihal, pač pa tudi skrbno ispiranje rok in telesa (tuširanje) po vsaki uporabi fitofarmacevtskih sredstev, (j.k.) STROKOVNA SLUŽBA KZ / SKLENJEN NIZ PREDAVANJ O UPORABI STRUPENIH SNOVI Z veliko udeležbo na predavanjih so kmetovalci pokazali zanimanje za pravilno in čim bolj varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev GOSPODARSTVO Petek, 18. februarja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 18. februar 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 62,10 62,80 8,72 8,88 6,50 6,69 AMTK plus 62.20 62,80 8,65 8,85 6,50 6,90 Avtohlša ljubljana* 62,00 62,50 8,70 8,83 6,53 6,72 Ažur Grosuplje 62,20 62,90 ti,// 8,93 6,50 6,70 6,55 6,80 Bobr Fužine 62,40 62,80 8,75 8,90 Bobr Trzin 62,40 62,80 8,75 8,90 6,55 6,80 BTC terminal Sežana 62,10 62,75 8,72 8,85 6,50 6,67 BTC d.d. Ljubljana 61,90 62,80 8,70 8,90 6,25 6,65 Burin Center* 62,10 62,75 8,70 8,95 6,60 6,80 Burin Moste* 62,10 62,60 8,75 8,95 6,60 6,80 Come 2 Us* 62,20 62,90 8,75 8,85 6,50 6,85 Creditanstalt - Nova banka 62,20 62,80 8,80 8,90 6,50 6,80 Dom na trgu 62,41 62,75 8,84 8,89 6,61 6,65 Emona Globtour 62,00 62,80 8,77 8,90 6,30 6,55 Eros Ljubljana* 62,30 62,70 8,78 8,85 6,50 6,67 Eros Kranj* 62,20 62,60 8,78 8,85 6,50 6,70 Eurotours International* 62,10 62,90 8,72 8,85 6,50 6,80 Euroservis Sežana 62,40 62,75 8,75 8,82 6,45 6,66 Feniks Markovec Koper 62,00 67,6U 8,70 8,88 6,40 6,69 Feniks Koper 62,00 62,68 8,70 8,88 6,45 6,69 Feniks Portorož 61,90 62,50 8,71 8,88 6,40 6,69 Fiba d.o.o. Koper 62,05 62,50 8,70 8,84 6,32 6,59 Firadas 61,80 62,78 8,70 8,84 6,45 6,70 Galileo - Kozina 62,30 62,60 8,70 8,82 6,55 6,65 Golfturist Ljubljana 61,95 62,70 8,72 8,88 6,40 6,80 Golfturlst Domžale 62,20 62,65 8,76 8,92 6,60 6,90 Hida 62,50 62,60 8,83 8,87 6,55 6,65 Hranilno kreditna služba 62,05 62,73 8,73 8,89 6,49 6,80 Idila Sečovlje* 62,05 62,65 8,75 8,89 6,48 6,68 Ulrika Ilirska Bistrica 61,95 62,70 8,65 8,83 6,30 6,60 llirika Slovenj Gradec 62,15 62,79 8,73 8,87 6,51 6,68 llirika Postojna 62,21 62,70 8,67 8,83 6,47 6,68 llirika Sežana 62,41 62,74 8,75 8,83 6,47 6,63 Invest Škofja Loka 62,50 62,90 8,84 8,93 6,45 6,72 Italdesign Nova Gorica* 62,00 62,60 8,/6 8,85 6,58 6,66 Klub Slovenijales 62,30 62,80 8,80 8,95 6,50 6,80 Komercialna banka Triglav 61,90 62,75 8,70 8,90 6,50 6,75 Kompas Hertz Celje* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Velenje* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Idrija* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,5U 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 62,20 62,70 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Flntrade 62,15 62,80 8,60 8,85 6,50 6,85 Kompas Holidays 62,20 62,70 8,75 8,85 6,50 6,80 Ljubljanska banka d.d. Lj. 62,20 63,10 8,76 8,96 6,43 6,64 LB Banka Zasavje Trbovlje 61,70 62,50 ti,// 8,88 6,50 6,80 LB Dolenjska banka N.M. 62,20 63,10 8,78 8,96 6,50 6,70 LB Komercialna banka N.G. 61,67 62,73 8,67 8,94 6,33 6,65 LB Kreditna banka Mb. d.d.* 61,62 63,00 8,75 8,97 6,25 6,90 LB Splošna banka Celje d.d. 62,00 63,00 8,80 8,95 6,40 6,70 LB Splošna banka Koper d.d.* 61,66 62,77 8,63 8,83 6,21 6,58 ■ MA Vir 62,30 62,70 8,75 8,95 6,50 6,85 Media* 62,30 62,70 8,75 8,85 6,60 6,80 Otok Bled 62,11 62,66 8,76 8,88 6,53 6,74 Panna 62,30 62,70 8,77 8,95 6,55 6,80 Petrol* 62,40 62,65 8,75 8,85 6,50 6,75 Plgal Solkan Nova Gorica* 62,00 62,70 8,75 8,90 6,59 6,68 Pigal Kobarid* 62,00 63,00 8,72 8,90 6,57 6,73 Pigal Obutek* 62,00 63,00 8,72 8,90 6,57 6,73 Pigal Diskont* 62,00 63,00 8,82 8,90 6,57 6,73 Poštna banka Slovenije 61,60 62,85 8,50 8,84 6,00 6,67 Probanka d.d. Maribor 61,90 62,90 8,73 8,94 6,45 6,80 Publikum Ljubljana 62,40 62,59 8,80 8,91 6,50 6,75 Publikum Celje 62,15 62,49 8,79 8,84 6,45 6,65 Publikum Dobova 62,20 62,80 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 62,20 62,80 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 62,20 62,80 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor- 62,30 62,48 8,80 8,85 6,28 6,69 Publikum Metlika 62,20 62,90 8,70 8,85 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,80 62,58 8,75 8,85 6,30 6,70 Publikum Novo Mesto 62,40 63,00 8,70 8,90 6,50 6,75 Publikum Piran 62,06 62,65 8,72 8,80 6,40 6,60 Publikum Ptuj 61,90 62,50 8,76 8,83 6,30 6,70 Publikum Sevnica 62,10 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,15 62,40 8,79 8,83 6,28 6,69 Publikum Šentjur pri Celju 62,25 62,55 8,80 8,88 6,48 6,68 Publikum Trebnje 62,30 62,85 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 62,15 62,48 8,79 8,88 6,54 6,76 Publikum Žalec 62,20 62,59 8,79 8,86 6,40 6,66 Roja 62,40 63,00 8,80 8,88 6,55 6,75 Shalaby Koper 62,10 62,70 8,65 8,78 6,35 6,65 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,22 62,24 8,84 8,84 6,60 6,65 Slovenijaturist Jesenice 62,15 62,70 8,72 8,84 6,45 6,65 Slovenijaturist Ljubljana 62,45 62,75 8,80 8,90 6,55 6,70 Slovenijaturist žel. postaja Lj.* 62,35 62,70 8,80 8,90 6,50 6,75 Slovenijaturist žel. postaja Mb. Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka* 62,20 62,20 62,15 62,95 62,50 62,90 8,75 8,74 8,72 8,95 8,85 8,85 6,10 6,40 6,35 6,80 6,70 6,75 Sonce 62,50 62,70 8,74 8,92 6,48 6,72 SZKB d.d. Ljubljana 62,05 62,73 8,73 8,89 6,49 6,80 Tartarus Postojna 61,87 62,59 8,68 8,84 6,43 6,64 Tentours Domžale 62,30 62,65 8,80 8,95 6,40 6,78 Tori 62,30 62,70 8,75 8,90 6,50 6,90 Trias* 62,30 62,70 8,75 8,90 6,60 6,80 Upimo 62,50 62,58 8,77 8,85 6,55 6,70 VVilfan Kranj 62,40 62,60 8,75 8,85 6,60 6,80 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 34 z dne 18. februarja — Tečaji veljajo od 19. 2. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 70,0279 70,2386 70,4493 Avstrija 040 šiling 100 876,6444 879,2822 881,9200 Belgija 056 frank 100 299,3706 300,2714 301,1722 Kanada 124 dolar 1 80,7801 81,0232 81,2663 Danska 208 krona 100 1608,8161 1613,6571 1618,4981 Finska 246 marka 100 1717,3865 1722,5542 1727,7219 Francija 250 frank 100 1821,0219 1826,5014 1831,9809 Nemčija 280 marka 100 6168,7735 6187,3355 6205,8975 Grčija 300 drahma 100 — 46,4360 46,5753 Irska 372 funt 1 — 150,7854 151,2378 Italija 380 lira 100 6,5111 6,5307 6,5503 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 9,0000 — Japonska 392 jen 100 85,0674 85,3234 85,5794 Nizozemska 528 gulden 100 5479,4131 5495,9008 5512,3885 Norveška 578 krona 100 1450,8955 1455,2613 1459,6271 Portugalska 620 escudo 100 67,3630 67,5657 67,7684 Švedska 752 krona 100 1339,2407 1343,2705 1347,3003 Švica 756 frank 100 6671,5285 6691,6033 6711,6781 Velika Britanija 826 funt šterling 1 144,8428 145,2786 145,7144 ZDA 840 dolar 1 101,9699 102,2767 102,5835 Evropska Skupnost 955 ECU 1 120,0011 120,3622 120,7233 Španija 995 peseta 100 86,1161 86,3752 86,6343 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se.uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19. FEBRUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 614,500 615,610 1,230,110 24 122,8999% 123,1221% 123,0110% 100,000 61,450 61,561 123,01 T Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 18. FEBRUAR 1993 vSLTzalOO HRD menjalnica nakupni prodajni Eros Ljubljana 8,00 11,00 Fiba 7,80 11,80 Hida 7,00 9,80 llirika Ilirska Bistrica 8,00 10,90 Kompas Holidays 8,00 13,00 LB Dolenjska banka 7,00 10,00 MA-Vir 7,00 11,00 Otok 5,94 9,70 Sonce 8,00 11,00 Tentours Domžale 7,00 12,00 Tori 7,00 10,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo ... TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 18. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1520,00 1565,00 nemška marka 935,00 955,00 francoski frank 275,00 284,00 holandski gulden 827,00 853,00 belgijski frank 45,20 46,75 funt šterling 2185,00 2245,00 irski šterling 2275,00 2345,00 danska krona 243,50 251,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1205,00 1245,00 japonski jen 12,70 13,20 švicarski frank 1015,00 1040,00 avstrijski šiling 132,50 137,00 norveška krona 219,00 227,00 švedska krona 204,00 211,00 portugalski escudo 9,50 10,75 španska pezeta 12,50 13,50 avstralski dolar 1045,00 1080,00 madžarski florinf 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,50 18. FEBRUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,4500 11,9500 kanadski dolar 8,9500 9,3500 britanski funt 16,2000 17,0000 švicarski frank 743,0000 773,0000 belgijski frank 33,3000 34,6000 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,8000 715,8000 italijanska lira 0,7220 0,7620 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 148,5000 155,5000 finska marka 189,0000 199,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,4000 9,8000 slovenski tolar 10,7000 11,5000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 18. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1525,00 1570,00 nemška marka 940,00 962,00 francoski frank 275,00 286,00 holandski gulden 828,00 850,00 belgijski frank 45,00 47,00 funt šterling 2190,00 2240,00 irski šterling 2270,00 2320,00 danska krona 243,00 253,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1208,00 1248,00 švicarski frank 1014,00 1035,00 avstrijski šiling 132,50 136,00 slovenski tolar 14,80 15,30 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. februarja 1993 od 00. CO ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 894,0140 1857,1032 896,8562 1863,0072 Nemčija marka 100 6291,0000 6311,0000 Italija lira 100 6,6402 6,6613 V.Britanija funt 1 147,7127 148,1823 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 103,9902 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 104,3208 ?no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 62,70 62,95 SKB Banka d.d. DEM 62,80 63,00 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 19. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure , banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 62,76 62,95 Bank Austria DEM 62,70 62,95 UBK banka DEM 62,70 62,90 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 62,75 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati — 1840,800 — nemška marka — 948,150 — francoski frank — 279,940 — funt šterling — 2231,020 — holandski gulden — 842,160 — belgijski frank — 46,050 — španska pezeta — 13,259 — danska krona — 247,310 — irski funt — 2311,720 — grška drahma — 7,056 WtBBtk portugalski escudo — 10,392 — kanadski dolar — • 1239,780 — japonski jen — 13,060 — švicarski frank — 1022,880 — avstrijski šiling — 134,730 — norveška krona 223,040 — švedska krona — 206,000 — finska marka — 264,120 — avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zave b o i | o 1073,990 talia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 18. FEBRUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,653 - francoski frank - 29,520 - nizozemski gulden - 88,825 - belgijski frank - 4,853 - španska peseta - 1,396 - danska krona - 26,080 - kanadski dolar - 1,309 ' - japonski jen - 1,379 - švicarski frank - 108,150 - avstrijski šiling - 14,211 - italijanska lira - 1,055 - švedska krona - 21,710 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 1 18. FEBRUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,50 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,80 Italija Kmečka banka Gorica 14,80 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 18. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6545,5305 6565,2262 13627,6600 6584,9219 Francija frank 100 13586,7770 13668,5430 Nemčija marka 100 46052,1220 46190,6940 46329,2660 Italija lira 100 48,6498 48,7962 48,9426 Švica frank 100 49916,4430 5066,6430 50216,8420 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1087,5999 1090,8725 1094,1451 Opomba: povzeto po Reuterju. 1 19. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 9690,2083 9719,3664 9748,5245 Kanada dolar 1 881,6224 884,2752 886,9280 Francija frank 100 20129,3319 20189,9016 20250,4713 Nemčija marka 100 68194,8000 68400,0000 68505,2000 Italija lira 100 71,9455 72,1620 72,3785 Japonska jen 100 930,4499 933,2496 936,0493 Švica frank 100 73821,6893 74043,8208 74265,9523 Velika Britanija funt 1 1601,0775 1605,8952 1610,7129 Slovenija tolar 100 Mil 1100,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar >račun carir 1 "i in starege 1115,6669 i deviznega varče 1119,8240 ivanja. 1122,3811 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 NOVICE Prvi gospodarski sporazum z Rusko federacijo LJUBLJANA - Namestnik ruskega ministra za gospodarske zveze s tujino Rabotjazev in državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske odnose in razvoj Ravbarjeva sta podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med Rusko federacijo in Slovenijo. Gre za vsebinsko nadgradnjo odnosov med državama iz Časa, ko še nista bili suvereni, je ob podpisu dejala Ravbarjeva. (STA) Malo možnosti za predčasno srečanje držav G7 TOKIO - Japonski premier Mijazava je predsednika Evropske komisije Delorsa obvestil, da je malo možnosti za predčasni sklic vrhunskega srečanja sedmih najbolj razvitih držav, saj so zanj potrebne temeljite priprave. Delors je namreC predlagal, da bi to srečanje sklicali že aprila - predvideno je za julij -, da bi Cimprej preučili možnosti za oživitev svetovnega gospodarstva. (STA, AFP) Nova možnost za mirovne pogovore v Angoli LUANDA - ZDA, Portugalska in Rusija so voditeljem angolskega uporniškega gibanja Unita za dva dni podaljšale rok za določitev datuma začetka mirovnih pogajanj z vlado. Prvotni rok se izteCe v petek. Diplomati teh treh držav niso vedeli povedati, kaj se bo zgodilo, če Unita na to pobudo ne bo odgovorila, diplomatski viri v Lu-andi pa ne izključujejo možnosti, da bi vlada lahko zaprosila za tujo vojaško pomoC v boju proti pripadnikom Unite. (Reuter) OZN zasuta s prošnjami za mirovna posredovanja OTTAVVA - Organizacija Združenih narodov je zasuta s prošnjami za mirovna posredovanja po vsem svetu, je dejala kanadska zunanja ministrica Barbara McDougall. Dodala je, da so ZN v zadnjih petih letih odobrili več akcij za vzdrževanje miru kot v 40 letih delovanja skupaj. V proračunu so leta 1991 za tovrstne operacije namenili 700 milijonov dolarjev, samo lani pa je bilo v ta namen porabljeno že 2, 8 milijarde dolarjev. (-STA, AFP) Od leta 1970 v Latinski Ameriki ubili 362 novinarjev CIUDAD DE MENICO - V Latinski Ameriki so od leta 1970 zaradi nasilja policistov, vojakov ali tihotapcev mamil ubili 362 novinarjev, 151 pa jih pogrešajo, je sporočila latinskoameriška novinarska zveza. NajveC umorov novinarjev se je zgodilo v Kolumbiji, kjer so od leta 1970 ubili 74 novinarjev. (STA, AFP) ZDA / PREDSEDNIKOV GOSPODARSKI PROGRAM Clinton je za ozdravitev predpisal najgrenkejše zdravilo v zgodovini ZDA Predlog novih obdavčitev bo moral v naslednjih tednih potrditi še kongres NEW YORK - Nedvomno je bil to večer smehljajev, ploskanj, obljub in povsod navzočega optimizma, v ameriški tradiciji običajnega letnega nagovora predsednika kongresu. Nedvomno je bil to veCer velikih besed in velikih načrtov, veCer, v katerem je novi ameriški predsednik Bill Clinton razgrnil svoj gospodarski program, veCer, v katerem je demokratska večina v obeh domovih kongresa po dvanajstih dolgih letih končno dočakala podobo svojega človeka na ključnem položaju, in veCer, v katerem so se številne Clintonove plapolajoče obljube iz predvolilne kampanje porazgubile v temi proračunskega primanjkljaja, ki ga namerava nova ameriška administracija v naslednjih štirih letih temeljito znižati. Nedvomno je bil to tudi večer televizijske politike, saj so vse kljuCne televizijske mreže neposredno prenašale izjemno dolg predsednikov govor, ki je trajal kar 58 minut, govor, od katerega je v marsičem odvisna prihodnja usoda tudi tistih, s pomočjo katerih je Clinton porazil Busha na oktobrskih volitvah - nekoliko pozabljenega srednjega razreda, ki mu je Clinton obljubil, da mu bo pogledal skozi prste pri novih odmerah dav- kov; nedvomno tudi veCer, ki je nastopil po dveh, treh dneh »ogrevanja« in preiskovanja terena in v katerem je bil Ameriki nakazan izhod iz proračunskih ožin v okrepitev gospodarstva, ki ga ni mogoCe uresničiti brez manjših ali večjih žrtev prav vseh. Clintonov načrt, ki ga je do zadnje minute spremljala nenavadna skrivnostnost za takšne priložnosti, saj je bil njegov govor razdeljen novinarjem šele v tistem hipu, ko je predsednik že zaCel govoriti, je v celoti posvečen gospodarskim vprašanjem, prepreden s kombinacijami novih davkov, ki bodo zajeli vse družine, katerih letni prejemki so višji od 30.000 dolarjev, in poln gospodarske strategije, v skladu s katero bi se morala poraba preliti v naložbe, da bi v naslednjih štirih letih lahko uresničili dva cilja: skrčenje proračunskega primanjkljaja za petsto milijard dolarjev in odprtje osmih milijonov delovnih mest. »Ta gospodarski načrt,« je rekel Clinton, »ne more zadovoljiti vsakogar. Če gledamo vsak njegov del posebej, bo sleherni v njem našel kaj, kar ga bo razjezilo, Ce pa ga gledamo v celoti, gre za naCrt, ki bo pomagal nam vsem. Zato vas pro- Zoran Kurtovič / New York sim, da se uprete skušnjavi vrednotenja podrobnosti.« Hip zatem pa je izrekel še retorično bravuro, ki je mnoge spomnila na slovit izrek iz uvodnega nagovora Johna Kennedyja: »Ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak, kaj lahko vi storite zanjo«. V Clintonovi različici ta razvpiti stavek zveni kot sporočilo Ameriki, da »osnovno vpraša- nje naCrta ne more biti: kaj lahko v njem najdem zase, ampak, kaj je v njem takšnega, da lahko koristi nam vsem«. Verjetno najtežji preizkus Clintonovega naCrta, ki si bo moral v naslednjih mesecih v kongresu šele pridobiti soglasje, je nova davčna politika, posebni davki na vse vrste energije (na bencin, naravni plin, premog, mazut) in vse izdelke, ka- terih proizvodnja zahteva uporabo naštetih energentov. Clinton prav tako predlaga povečanje najvišjih davčnih stopenj od 31 na 36 odstotkov za vse prihodke, višje od 115.000 dolarjev na leto za posameznika in 140.000 dolarjev na leto za družine, višje davke za korporacije, prav tako pa tudi zvišanje zveznih davkov. V programu, ki ga prve analize označujejo kot »najbolj grenko zdravilo«, kar jih je katerikoli ameriški predsednik predpisal ameriškemu gospodarstvu po drugi svetovni vojni, Clinton predvideva tudi veliko zmanjšanje vojaškega proračuna (za veC kot 76 milijard manj, kot so sprva načrtovali, precejšnje zmanjšanje proračuna za 150 različnih projektov in zamrznitev plač zveznih uslužbencev. Sestavni del naCrta, sredstvo, ki bi moralo Predsednik Bill Clinton na govornici ameriškega kongresa (Telefoto:AP) prepihati zamašene gospodarske ventile in ustvariti nove posle, so Clintonove olajšave pri poslovanju: davčne olajšave za vlaganja, novo opremo in odpiranje delovnih mest. Clintonov gospodarski program, ki je bil v kongresu sprejet burno in bučno, si bo, kot rečeno, moral šele pridobiti soglasje v obeh domovih, za kar bodo očitno nujni tudi kakšni popravki, Ce si bo ameriški predsednik hotel pridobiti večino glasov. V tradicionalnem odgovoru, ki ga je sinoči v imenu republikanske stranke izrekel kongresnik Robert Mic-hell, je bilo že zaobjeto bistvo republikanske taktike pri spremembi naCrta, ki ga danes v NeW York Timesu nekdanji predsednik Regan že ocenjuje kot »propadlo liberalno politiko preteklosti«. Michell namreC dokazuje, da bodo novi davki »neupravičeno obremenili položaj srednjega razreda«, pri Čemer je treba upoštevati, da so navkljub svoji sinočnji podpori Clintonu številni kongresniki Demokratske stranke že danes opozorili na to, da večina prvih raziskav med volil-ci kaže, da so odmevi na zvišanje davkov izjemno neugodni, saj komaj eden od 50 anketiranih podpira povečanje davkov. PORTUGALSKA / BLOKADA ZRJ Tildi portugalska vojaška ladja bo kmalu priplula v Jadransko morje Se Zahod vendarle pripravlja na vojaško posredovanje na Balkanu? Dragiša Popovič-Baldani / Lizbona Ameriška letalonosilka JFK (Foto: Aleš Pavletič/ TRIO) LIZBONA - Ladja portugalske vojne mornarice Sacadura Cabral bo v soboto izplula iz lizbonskega pristanišča in se usmerila v Jadransko morje. Kot so uradno sporočili v portugalski prestolnici, se bo ta vojaška ladja pridružila drugim mornariškim silam Evrope v okviru operacij za nadzor embarga zoper ZRJ. Vojaška ladja Sacadura Cabral je dolga veC kot sto metrov in lahko prepelje 1990 bruto registrskih ton tovora, na pot pa bo odplula s posadko 217 Častnikov in mornarjev pod poveljstvom kapitana fregate Cerasa Cimoe-sa. Predvideno je, da se bo portugalska vojaška ZVEZA NATO / RAČUNALNIŠKE VOJAŠKE VAJE Vse je izmišljeno - ozemlje, nasprotniki, vojske, resnični so le računalniki BRUSELJ - Zveza Nato pripravlja prvo večjo vajo, s katero naj bi preizkusila načine sprejemanja vojaških in političnih odločitev v vojnih razmerah. Gre za najvecjo vajo po koncu hladne vojne, za njo pa naj bi pripravili posebne zemljevide z vrisanimi namišljenimi armadami. Vaja se imenuje Nato CMX 93, potekala pa bo od 25. februarja do 4. marca, in to prek računalnikov in komunikacijskih mrež ter brez sodelovanja konkretnih vojaških enot. Tovrstne računalniške igre po koncu hladne vojne vse bolj uporabljajo za takšne vaje.Tiskovni predstavnik Nata je povedal, da v vajo tokrat ne bodo vključili jedrskega orožja ali namišljene armade kakšne države. Pred leti so namreč v takšni vojaški vaji, imenovani Wintex, uporabili namišljeno jedrsko orožje, in to proti silam takratne zveze Varšavskega sporazuma. Za ustavitev takšnih »vojaških iger« v Času hladne vojne si je leta 1989 prizadevala zlasti Nemčija, ker je zavračala možnost, ki jo je predvidevala ena takšnih »-iger«, da bi jedrsko orožje uporabljali na njenem ozemlju. Od leta 1989 teh »računalniških iger« v zvezi Nato do danes niso veC uporabljali. »Območje vaje, topografija in nasprotujoči si strani so popolnoma izmišljeni, jedrsko orožje pa izločeno,« je zagotovil tiskovni predstavnik Nata. Uradni predstavniki zveze Nato pa so zlasti poudarili, da omenjena vaja nima nikakršne zveze z razmerami v nekdanji Jugoslaviji in da ne gre za priprave za vojaško posredovanje sil Nata v tej državi. (Reuter) ladja zadrževala v vodah Jadranskega morja do konca marca. Drugih podrobnosti o operacijah z drugimi silami v vodah Jadrana niso sporočili. Ker se položaj v območjih nekdanje Jugoslavije, kjer divjajo spopadi, vse bolj zaostruje, so tukajšnji vojaški in politični opazovalci prepričani, da utegne odhod portugalske vojne ladje pomeniti tudi napoved oboroženega posega mednarodnih sil na ozemlju Bosne in Hercegovine in na nekaterih drugih področjih, kjer potekajo spopadi. V včerajšnjih vodilnih lizbonskih Časopisih so objavili tudi komentarje, katerih avtorji ob sklice- vanju na dobro obveščene kroge poudarjajo, da je »edini način za zaustavitev prelivanja krvi in pustošenja, trpljenja in življenja na robu lakote na ozemlju nekdanje Jugoslavije - oborožen vojaški poseg mednarodnih sil«. Portugalska javnost je s pomočjo radia, televizijske mreže in poročil posebnih dopisnikov seznanjena s strahotno resnico, da je v nekaterih predelih Bosne prišlo tudi do primerov kanibalizma! Se en razlog več, da se članki v vodilnih časopisih odločno zavzemajo za učinkovite ukrepe, ki naj bi zaustavili bombardiranje, spopade in pustošenja. AZIJA(4) / TAJVAN Ameriška pomoč in pridne roke zagotovile uspeh nepriznane dižave Kitajsko bi Tajvan najraje spet priključila »matičnemu ozemlju« v okviru znanega Dengovega načela o eni državi in dveh sistemih Kaj naj človek napiše o državi, ki po površini ni niti dvakrat večja od Slovenije (Slovenija meri 20.251 kvadratnih kilometrov, Tajvan pa 35.961), ob tem pa ima dvajset milijonov prebivalcev in letni družbeni proizvod na prebivalca, ki že presega deset tisoč dolarjev. Pred drugo svetovno vojno je bil otok le revna japonska kolonija. In kar je najhuje, Tajvan ni niti mednarodno priznana država. Njen sedež v OZN je leta 1971 prevzela Ljudska republika Kitajska. Kljub temu pa Tajvanci trgujejo skoraj z vsem svetom (tudi s Kitajsko imajo dobre gospodarske stike - Čeprav posredne, prek Hongkonga) in v Taipeju so gospodarska predstavništva vseh pomembnih svetovnih držav, ki pa opravljajo tudi druga diplomatska opravila. Tajvan je otok, ki leži med malajskim otočjem, Japonsko na severu in Kitajsko. Položaj otoka je oblikoval njegovo zgodovino. Prvotni prebivalci so pripadali malajskim plemenom. Prvi znani stiki s Kitajsko so znani že v sedmem stoletju, a do štirinajstega stoletja na otoku ni bilo stalnih kitajskih naselbin. V naslednjih stoletjih so dele otoka poselili Portugalci in Spanci, ki pa so jih 1663 pregnali Kitajci. Do leta 1895 (ko so Kitajci zgubili vojno z Japonci) je bil otok v kitajskih rokah. Petdesetletna Miloš Ekar japonska nadvlada (od 1895 do konca druge svetovne voje) je otoku prinesla nekaj bazične industrije in infrastrukturnih objektov, toda pravi razvoj so Tajvanci doživeli šele po drugi svetovni vojni. Denar, ki so ga Tajvanu od leta 1951 do leta 1965 pošiljale ŽDA, je vlada porabila za razvoj kmetijstva, industrije in poravnavanje zunanjetrgovinskega pri-mankljaja. Premišljena vlaganja ameriškega denarja in obsežna agrarna reforma, ki je po eni strani veleposestnike prepričala, da se splaCa vlagati v industrijo in bančne posle, kmetom pa omogočila priti do lastnih posesti (pred vojno so le tri od desetih gospodinjstev imela svojo zemljo, po reformi pa je bilo takih go- spodinjstev že osem), sta kmalu dala prve rezultate. Kmetijska proizvodnja je naglo naraščala, Čeprav se je zlasti po letu 1970 začelo vidno zmanjševati. Tajvan nima velikih rodnih bogastev, predvsem pa mu primanjkuje najnujnejše surovine - nafte. Čeprav je le malo možnosti, da bi na otoku ali v morju ob njem našli naftna ležišča, država še naprej vztrajno podpira tovrstne raziskave. Ob vsej navezanosti industrije predvsem od uvoženih surovin se je dežela naglo gospodarsko razvila. Se pred kratkim je bilo mogoCe izdelke tajvanske električne industrije videti le, Ce si odprl pokrov radia, računalnika ali kake droge naprave, ki se je prodajala pod blagovno znam- ko kake evropske ali ameriške priznane firme. Danes se izdelki z oznako Made in Taivvan ponosno prodajajo že po vsem svetu. Država ima velik trgovinski presežek z ZDA, ki je tudi najveCji kupec njenih industrijskih izdelkov, sledijo pa jim Japonska, Kanada in Nemčija. Seveda vse ni potekalo brez težav, a vlada je znala vselej pravočasno začutiti nastale probleme in ustrezno ukrepati. Zato so letom zastojev in padcev sledila leta nagle rasti in razvoja. Le upati je, da bodo na podobno uspešen način rešili tudi vprašanja prehoda v večstrankarsko demokracijo in ureditve odnosov s Kitajsko, ki bi Tajvan, po znanem Dengo-vem načelu »ena država, dva sistema« z zadovoljstvom ponovno priključila »matični domovini«. m . /gm i uumn KltAJSKA M * Tajpej : Guangču TAJVAN % 0 I *" \ S m W M /• •1; 331 ■ MAKEDONIJA / VROČA SKUPŠČINSKA RAZPRAVA KRAJINA / BOJ ZA OBLAST NOVICE Parlament podpri Gligorova in njegovo diplomacijo Proti začasnemu imenu države - Turgut Ozal odšel v Albanijo Marjan Kos / Skopje Razdvojena krajiška vlada Krajišniki se prepirajo, Miloševič po modro molči Radomir Dklič/Cina SKOPJE - Brez poslancev opozicijske VMRO-DPMNE je makedonski parlament v Četrtek po šestdnevni razpravi podprl dosedanjo politiko makedonske diplomacije. V sklepih ni dodatkov, ki jih je zahteval VMRO-DPMNE, naj natančno opredeli, da Makedonija ne sprejema vstopa v OZN pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Podprli pa so memorandum Gligorova, ki ga je ta poslal svetovni organizaciji in v katerem je zapisano, da za Makedonijo ni sprejemljivo začasno ime, pa tudi ne arbitraža, ki naj bi posredovala v makedon-sko-grškem sporu v zvezi z imenom makedonske države. Gligorov v parlamentu ni zavrnil možnosti pogovora o tem predlogu, ki ga podpirajo Francija, Velika Britanija in Španija. Na podlagi nastopa Gligorova v parlamentu pa je grška vlada vendarle sklepala, da je makedonski predsednik zavrnil možnost »kompromisne rešitve«. Njen predstavnik Manginas je izjavil, da Atene »obsojajo« predsednikovo nepopustljivost. Hkrati so se na make-donsko-grški meji nadaljevala drobna izzivanja. Tako so grški obmejni organi že zaceli uveljavljati for- mulo začasnega imena za makedonsko državo, Čeprav ta zamisel v ZN še ni potrjena. Gez žig republike Makedonije na makedonskih dokumentih grški obmejni uslužbenci udarjajo peCat, na katerem v angleščini piše Nekdanja jugo-slovanjska republika Makedonija. Ce hoCete prečkati mejo, se temu preprosto ne morete izogniti. Po vsem sodec, se bo Grčija zdaj spustila v boj za dokončen izbris novega simbola iz makedonske zastave, ki je zamenjal nekdanjo socialistično zvezdo. Dva elana Micotakisove vlade nameravata parlamentu predložiti zakon, s katerim bi bila »zvezda iz Vargina« razglašena za grški grb. Turški predsednik Tii-rgut Ozal, ki se je v okviru turneje po balkanskih državah mudil na dvodnevnem obisku v Makedoniji, je v Četrtek s številnim spremstvom, v katerem so tudi številni gospodarstveniki, zapustil Ohrid in odšel še na obisk v Albanijo. Turški in Makedonski gospodarstveniki so se pred tem dogovarjali o razširitvi sodelovanja in o možnostih ustanovitve mešane turško-ma-kedonske gospodarske zbornice, katere ustanovitev so pripravljeni financirati Turki. Ustanovili naj bi tudi skupno banko. Karikatura: Milan Alaševič BEOGRAD - Voditelji tako imenovane Republike srbske Krajine so prispeli v New York, kjer naj bi se pogovarjali s sopredsedujočima konference o nekdanji Jugoslaviji. Ob prihodu je predsednik srbske Krajine Hadžič ponovil zahtevo, da se morajo hrvaške enote umakniti še pred začetkom pogajanj, in poudaril, da bo, Ce mednarodna skupnost ni pripravljena priznati njihove pravice do samoopredelitve, srbska republika zahtevala dodatna zagotovila. Izjava je precej drugačna od tiste, ki jo je dal pred odhodom iz Beograda, saj prvič omenja tudi možnost, da mednarodna skupnost Srbom v krajini ne bi priznala pravice do samoodločbe. Poznavalci menijo, da je to mogoče le politična poteza, s katero naj bi si voditelji krajine pridobiti Cas. V srbski Krajini pa je opaziti vse veC političnih nasprotovanj. Potem ko sta Hadžič in Paspalj podprla Vanceov načrt, sta s političnega prizorišča izrinila bolj radikalnega Milana Babiča, odstopil je minister za informiranje Ečo-movič, notranji minister Martič pa je direktorju kninskega radia in televizije prepovedal vstop v stavbo. Ta je s pomočjo nekaj pristašev Željka Raž- nj atoviCa-Arkana vstop v stavbo izsilil, zaplenil opremo in jo odpeljal v GraCac, odkoder namerava oddajati »televizijski program vlade srbske Krajine«. Tej akciji so sledile še druge, zaradi katerih je bila ogrožena varnost elanov vlade Krajine. Zato so se morati preseliti v pisarno v Beogradu, notranjega ministra Martiča, nekdanjega obrambnega ministra Spanoviča in nekdanjega predsednika Babiča pa so obtožili za poskus državnega udara.Vse kaže, da gre za nasprotja med tistimi, ki podpirajo mirovni načrt, po katerem naj bi Krajina ostala v sestavi Hrvaške, in pristaši skrajne možnosti, ki zagovarjajo stališče, da Krajina ne bi bila nikoli veC del Hrvaške. Delegacija srbske Krajine, ki je prispela v New York, zagovarja prvo možnost, Martič, Spanovič in Babic pa so bolj radikalni. Neuradni vplivni viri v Beogradu napovedujejo, da bo v Krajini potekal »-boj do smrti«, viri v Kninu pa trdijo, da se »razmere na bojiščih umirjajo, da pa notranja nasprotja slabijo obrambo na južnem območju Hrvaške«. Čeprav krajinski Srbi trdijo, da jih podpira Slobodan Miloševič, ta še vedno molči. RedsecHc Kučcn denesvVcAcru LJUBLJANA - Na povabilo papeža Janeza Pavla H. bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan s soprogo danes na obisku v Vatikanu. Predsednika Republike Slovenije bo spremljal minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Lojze Peterle s soprogo. Uradno srečanje s papežem Janezom Pavlom H. bo danes ob 11. uri. Predsednik KuCan se bo še isti dan neuradno srečal tudi s predsednikom Republike Italije Luigijem Scalfrom, vrnil pa se bo v petek približno ob 23. uri na letališče Brnik. (STAJ helbegovid pisal Clintonu SARAJEVO - Predsednik predsedstva BiH Atija Izet-begovič je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu poslal pismo, v katerem ga obvešCa o alarmantnih poročilih iz vzhodne Bosne in množičnem umiranju od lakote. Izetbegovič je Clintona zaprosil, naj pošlje pomoč v hrani in zdravilih za približno 200.000 ljudi na tem območju, ki so v popolni blokadi agresorja. Pomoč je mogoče pripeljati samo po zraku, to pa lahko storijo samo ZDA, piše v Izetbegovičevem pismu. (-STA, Reuter) Izgnali več kot 700 Hrvatov PRIMOSTEN - V Primošten je ob dveh zjutraj pripeljalo 7 avtobusov z izgnanimi Hrvati iz Vrpolja pri Kninu. Skupno 350 izgnanih Hrvatov s kninskega območja so s pomočjo šibeniškega rdečega križa namestiti po primoštenskih hotelih. Izgnani Hrvati so biti 15 dni zaprti v vrpoljski osnovni šoti, kamor so jih iz domov izgnati srbski teroristi. Spati so na betonu in se hraniti s konzervami, ki so jim jih prinašati pripadniki mirovnih sil OZN. Med 350 Hrvati je bilo več deset nemočnih in bolnih ostarelih ljudi. (STA, Reuter) Ameriška letala kmalu nad BiH? VVASHINGTON - Nemški obrambni minister Volker Rtihe je sinod po pogovom z ameriškimi politiki v VVashingtonu napovedal, da bo ameriška vlada že v naslednjih tednih dala pobudo, da bi z vojaškimi sredstvi zagotoviti spoštovanje prepovedi vojaških zračnih preletov nad BiH. Glede udeležbe nemških vojakov pri tej akciji je nemški Rtihe povedal, da tretjino posadke AVVACS, ki zdaj nadzomjejo zraCni prostor nad ozemljem nekdanje Jugoslavije, sestavljajo nemški vojaki, ki tako lahko ostanejo v izvidniških letalih. (STA, Reuter) Sankcije tudi zoper Hrvaško? MOSKVA - Ruski parlament je v torek izglasoval zahtevo Združenim narodom, naj spremeni uradno politiko do nekdanje Jugoslavije in izvede sankcije tudi proti Hrvaški. Odločitev, izglasovana s 162 glasovi za in 4 proti, ki je v parlament prišla na zahtevo konservativne struje, je zbegala Jelcinovo vlado, ki je doslej podpirala politiko ZN. Očitno pa potrjuje hud boj za Jelcinovo mesto, ki vlada znotraj ruskega parlamenta. (Reuter) SRBIJA / UMAZANI POSLI »Oblast so prevzeli mafijaši« Kdo bo preganjal korupcijo, ko pa je najbolj skorumpirana prav oblast Zoran Jelicič / Beograd BEOGRAD - Ze drugič v kratkem Času je vodja srbske države javno izjavil, da je boj zoper kriminal in korupcijo ena od treh najpomembnejših točk dnevne politike. Tokrat je to izrekel v pogovoru s elani nove republiške vlade. Dan kasneje so objavili sporočilo Demokratske stranke, v katerem podpirajo boj države zoper kriminal in dodajajo, da ni jasno, kdo naj bi to počel, saj so najbolj skorumpirani organi oblasti. Iz tega sledi, da je izjava predsednika republike »demagogija in zavajanje državljanov.« Dilemo o tem, kaj se pravzaprav dogaja, poraja skoraj vsaka zgodba o kriminalu, kakršnih so iz dneva v dan prepolne novinarske rubrike. V vrsti reportaž o eksploziji ustanavljanja različnih finančnih institucij (ocenjujejo, da jih je v Srbiji okrog tisoč!) so se tako kar na lepem pojaviti ljudje iz Narodne banke Jugoslavije z informacijo, da je bila sredi preteklega leta regularno registrirana zadnja banka. Odgovornost pripisujejo Gospodarskemu sodišču, inšpekcija centralne banke pa zdaj sedi križem rok, saj so pred kratkim dva njena inšpektorja postaviti pred vrata neke menjalnice v Beogradu. Zgolj po lokaciji omenjenene menjalnice je mogoCe sklepati, da je ta last Željka Ražnjatoviča-Arkana, ki je trenutno zaposlen v Kninu, pri »preoblikovanju« oblasti kot posebni svetovalec vodje oblasti Republike srbske Krajine. Hkrati se je znašel na Časopisnih straneh tudi predsednik Srbske domovinske zveze Dragoslav Bokan, znan po prvih shodih oboroženih udeležencev. Udarna pest njegove stranke je pred kratkim večkrat zadela v glavo glavnega urednika Večemjih novosti, zadnjega beograjskega urednika, ki je bil večji miloševiCevec od samega Miloševiča. Zdaj se je v javnosti oglasil tudi pogumni zasebni gostinec z zgodbo, da ga Bokan že veC mesecev nadleguje, ker mu noče plačati »davka«. Na vse to Bokan izjavlja: »To je politični proces, izpeljan po policijskimi metodah.«Posebno, jugoslovansko razsežnost je dal temi predsednik GZ Črne gore Vojin Djukano-vič z izjavo, da je problem v tem, »da mafija s pomočjo države prevzema oblast in denar.« Djukano-vic je seveda zrasel iz »an-tibirokratske revolucije« v Črni gori, jugoslovanska dimenzija pa ne tiči v razmahu mafijaštva, ampak v povzdigovanju zgodb o organiziranem kriminalu v kontekstu vse bolj odkritih sporov vodstev Črne gore in Srbije o ureditivi Jugoslavije. Iz Srbije ne prihajajo samo pritiski o unitarni ureditivi države, ampak tudi glavni val dr-zavno-mafijskih poslov, pravi Djukanovič, in zainteresirane pošilja h guvernerju Narodne banke Jugoslavije, ki je še kako dobro seznanjen, komu in kolikšne kredite je odobril iz primarne emisije.Iz oblaka prahu, ki se je dvignil, je mogoCe zaznati zgolj to, da je zaCelo vreti. Za nekaj Časa sem zaradi mednarodnih obveznosti na relaciji Za-greb-Washington-Lon-don spet zapustil Sarajevo. Izhod iz pekla? Čeprav je vse veC mojih rojakov, ki iz strahu - že dolgo so ločeni od begunskih svojcev, na cedilu jih pušCa zdravje, grudi jih lakota oziroma trpijo vsakega po malem - razmišljajo samo o tem, kako bi prišli od tod, se tistim, ki se jim to posreči, neredko zgodi, da kaj kmalu doumejo, kje je zanje pravi pekel - prav tam, kjer so iskali rešitev. Ko sem se prejšnjo nedeljo dopoldne takole sprehodil po zagrebškem Trgu bana Jelačiča, sem videl veliko znanih obrazov iz Sarajeva, Mostarja, Bosanske krajine. Večinoma obrazov brez nasmeška, življenj brez radosti in tudi brez upanja. »Po Sarajevu niti poezija ni veC to, kar je bila nekoč,« mi je rekel prijatelj, sarajevski pesnik, ki zdaj tule v Zagrebu že deseti mesec išCe izgubljeni mir, medtem ko njegova žena, tudi umetnica, nemo hlipa, ker je naletela na nekoga, s komer je pred vsega enim letom ob tem Času prebila lep dan na smučanju po pobočjih sončnega Igmana. A pesnik, ki se je pred kratkim vrnil s tritedenske poti po Avstraliji, mi pripoveduje, kako je tudi tam daleč srečal nekaj znancev iz Sarajeva, same pametne fante - inženirje, zdravnike, strokovnjake - PISMO IZ PEKLA V Sarajevu je pekel, a hočem se vrniti v svoje mesto Kemal Kurspahič nekakšne bosanske yupije (angl. skovanka besed »young, urban, Professional« - mlad, mesten, profesionalen), ki bodo brez dvoma našli zaposlitev in nekako zaceli na novo, vendar ne bodo nikoli preboleli spominov na mesto svojih najlepših dni: sarajevske kavarnice, Bi-jelo dugme, smučarske steze, minljive ljubezni. To me je spomnilo na decembrsko snidenje v Ann Arborju v ameriškem Michigenu, v družini dveh sarajevskih profesorjev matematike Harryja Millerja in Naze Tanovič-Miller, ki sta zdaj v Ameriki na univerzi svoje mladosti z dvema hčerkama, tudi matematičarkama. Tedaj sem se dolgo pogovarjal z neko novinarko Detroit Pressa. Harryjeva in Nazina hčerka Aliča je nepremično, ne da bi trenila z lepimi pametnimi oCmi, poslušala mojo pripoved o vojnih dneh v Sarajevu. Ko pa se je ameriška kolegica poslovila, me je odločno nagovorila. »Naj vas zdaj nekaj zelo resnega vprašam,« je rekla z glasom, ki je skušal zveneti izsiljevalsko. »Me lahko vzamete s seboj v Sarajevo?« Enako odločno, vendar s težkim srcem sem ji odgovoril, da »ni šan-se«, ker UNPROFOR in UNHCR z letali prevažata samo delegacije v okviru pomembnih mirovnih odposlanstev in ker ne gre brez obveznega preverjanja in odobritve za slehernega potnika v samih ženevskih vrhovih. Dekle je komaj zadržalo solze. »Mene so sem zvabili z zvijačo!« se mi je iskreno potožila. »Sestra Lejla se je lani tu v Ann Arborju poročila in pregovorili so me, naj pridem na poroko. Ko bi vedela, da se ne bom mogla vrniti, ne bi nikoli prišla!« Proti koncu leta, ko sem bil v Biogradu na moru na okrevanju, sem srečal tudi nekaj znank iz Sarajeva, ki so se tja zatekle z otroki, vendar jim dnevi minevajo v žalosti in skrbi za vse, ki so jih zapustile: može, starše, prijatelje. Ko daleC od doma poslušajo skope novice o »še enem pokolu v vr- sti za vodo v Sarajevu« in o »devetih žrtvah granat in ostrostrelcev«, vendar brez enega samega imena in tudi brez kakega posebnega Časnikarskega sočutja, nekako tako, kot so svojCas rutinsko poročali iz Bejruta, zbujajo te ženske vtis, da dremajo in da jih ne skrbi, ali je med mrtvimi kdo izmed njihovih svojcev, od katerega se ne bodo mogle posloviti na pogrebu, oziroma nemara niti tega ne bodo zvedele, kje je pokopan, ker bo nekdo tudi leseni nagrobnik z imenom pokojnega odnesel domov, da bi zakuril v hladnem stanovanju. Novice o novih žrtvah v Sarajevu v dušah njegovih begunskih prebivalcev netijo peklenski ogenj: kako od svojcev slišati vsaj vsakdanje »živi in zdravi smo«, ko je to mesto vendar že šest mesecev brez navadne telefonske zveze s svetom, in kako od jutra do veCera živeti v strahu in trepetu? Sarajevo je zares samo dno pekla, kotel ubijanja, zmrzovanja, stradanja, toda rešitev iz njega mnogim pomeni zgolj začetek drugačnega, vendar resnično hudega trpljenja. Zato že zdaj v mnogih mestih »rešitve« naletite tudi na ljudi, ki se zatekajo v begunske centre in urade z nenavadno -in žal skorajda neuresničljivo - zahtevo: »HoCem v Sarajevo!« NekoC morda že... To pa je zanje edini razlog, zaradi katerega se še splača živeti. _______ZRJ / VOJSKA________ Si Srbija sama izdeluje letala? Pri Užicah menda gradijo poizkusno vojaško letališče Žarko Rajkovič / Beograd BEOGRAD - Gospodarsko uničena Srbija je začela z lastnimi silami proizvajati letala! V nekdanji Jugoslaviji je bila letalska industrija ena od vodilnih izvoznih gospodarskih vej. Ko se je v zadnji vojni jugoslovanska vojska umikala iz Bosne in Hercegovine, je odpeljala s sabo vse, kar je bilo mogoče odpeljati iz tovarn, ki so sodelovale pri proizvodnji letal in delov za letalsko industrijo. Očitno pa danes ostanek nekdanje jugoslovanske vojske meni, da je sposoben, seveda z neizbežnimi dopolnitvami, sam nadaljevati delo, ki bo Jugoslaviji poleg varnejšega neba zagotavljalo tudi soliden devizni zaslužek. Da se je izvajanje tega načrta že zaCelo, potrjuje tudi podatek, da v Srbiji pospešeno gradijo vojaško letališče v Ponikvah pri Užicah, to je na višini okoli tisoč metrov, kjer je najustreznejši prostor za strateško dejavnost jugoslovanskega vojnega letalstva. O Ponikvah se je v javnosti sicer govorilo že prej, vendar je pravo presenečenje prišlo te dni, saj se je začelo govoriti, da bodo v okolici Beograda takoj na drugi strani Donave v PanCevu zaceli graditi še eno letališko stezo. Tako bo Beograd poleg SurCina in Batajnice dobil še tretje letališče. Posel je vreden samo pet in pol milijona dolarjev. Vojaški predstavniki poudarjajo, da je to pravzaprav cena počasnega letala Galeb 4, se pravi, da morajo prodati samo eno letalo te vrste in tako bodo pokriti stroške izgradnje steze. Ni pa jasno, komu bodo v času blokade in sankcij prodali to letalo. Odgovor se seveda glasi: vojaška skrivnost. Da pa jugoslovanska vojska zelo resno računa na svoj elitni rod, kaže tudi podatek, da bo v roku štirih mesecev izdelan elektronsko izpopolnjen model Galeba 4, kar preprosto pomeni, da se je novi letalski industriji posrečilo povezati z vojno pretrgane verige dobave surovin in znanja. V načrtu ali v domišljiji je tudi veliko boljša verzija Galeba 4M, ki bi bil sposoben nositi tudi najtežje nosilne bombe z velikim dometom izstreljevanja. V senci teh naCrtov se v vojaških krogih verjetno namerno ne omenja dejstvo, da pančevska Utva množično proizvaja brezpilotna letala, ki imajo razpon kril samo 4 metre. Ljudje jih imenujejo »kamikaze« z dolgim doletom in težkim eksplozivnim tovorom. V Utvi o tem le neradi govorijo. Na vprašanje, za kakšna letala gre, smo dobili odgovor: »Smo sponzorji pri konstrukciji majhnega letala za civilno uporabo z delovnim imenom Vila, z maksimalno hitrostjo 150 kilometrov na uro. Stal pa bo približno toliko kot avtomobil srednjega razreda!« OB VRNITVI Z DOPUSTA PREDSEDNIKA VLADE JANEZA DRNOVŠKA Smučanje, infarkt ali zlata žila? ____________PRETRES NA TOŽILSTVU__ Kdo je odgovoren za odhod petih javnih tožilcev? Predsednik vlade na smučanju - država na kolenih Za nevzdržne razmere na ljubljanskem tožilstvu optoižujejo Tomaža Miklavčiča Tanja Starič LJUBLJANA - Bolezen v visoki politiki je nenavadna reč. Ko je zbolel predsednik Združenih držav Amerike, je svetovna javnost zelo kmalu in zelo podrobno izvedela vse podrobnosti o izrastkih na njegovem debelem črevesu. Izčrpno smo bili obveščeni tudi o boleznih predsednika Francije, zunanjega ministm Avstrije in papeža. Pač pa so samo posvečeni slutili, da nekaj ni v redu z zdravjem Jurija Andropova ali pa dmgega vodje Kirn 11 Sunga. Zaradi tovrstne zapore informacij je, denimo, med boleznijo maršala Tita samo bolje obveščeni del populacije kupoval rezervne zaloge salame, klobas in olja. Po nenadnem prisilnem slabem počutju predsednice Vrhovnega sodišča Francke Strmole - Hla-stec v prvih tednih Demosove vladavine pravzaprav ni bilo več pomembnejših, z zdravjem povezanih dogodkov v krogih slovenske visoke politike. Vse do nenadne viroze predsednika vlade Janeza Drnovška. Nihče pravzaprav nikoli ni trdil, da je Drnovšek bolan, časopisi pa so naenkrat polni zagotovil, da je »predsednik vlade zdmv in nasmejan«, »da spočit uživa v zimskem soncu«, da je skratka na smučanju in da je v vrhunski kondiciji. In v trdih časih sporočil zdravniškega konzilija preizkušeni državljani so nemudoma začeli resno trepetati za zdmvje svojega premierja. Najbolj dramatični so tisti, ki so na lastne oči videli izvide, v katerih piše, da ima predsednik vlade aids. Nekateri so ga videli ležati po infarktu. Drugi spet prisegajo, da ima predsednik težave z ožiljem in da je bil že na preiskavah pred večjo operacijo. V vladni palači so skorajda pregoreli telefoni in sekretarji si pulijo lase od obupa. Z vsakim demantijem je govoric več in z vsakim dnem predsednikove odsotnosti so. bolezni hujše. Medtem pa lahko opazimo zanimiv pojav. Spm-šujemo, kako se odvijajo pogajanja o proračunu, dobro obveščeni pa skomigajo z rameni; vsi čakajo na zadnjo besedo in trdo roko predsednika vlade. On bo odločil, kateri resorji bodo dobili manj in kateri še manj. Spmšujemo, kaj bo z združitvijo socialistov in liberalnih demokratov in spet slišimo, da se ne bo zgodilo nič, dokler se ne vrne Drnovšek. Da o kadrovskih spremembah v vladi, o ekonomski in socialni stmte-giji države in drugih malenkostih sploh ne govorimo. Brez predsednika ne POLICIJA / ILEGALNE MIGRACIJE Dobro obmejno sodelovanje Notranji minister o mednarodni konferenci v Budimpešti Vlado Kadunc Ivan Bizjak: Zainteresirani smo za takšna srečanja (Foto: TRIO) LJUBLJANA - »Sodelovanje na mednarodni konferenci o nedovoljenih migracijah sem glede na to, da sem ministrsko mesto prevzel Sele pred kratkim, izkoristil predvsem za spoznavna srečanja z notranjimi ministri ostalih evropskih držav. Podrobnejše pogovore pa sem imel z madžarskim kolegom, s katerim sva ugotovila, da je dosedanje sodelovanje med državama izredno dobro. Pri tem sem ga prosil, naj posreduje za hitrejši promet predvsem tovornjakov na mejnem prehodu Dolga Vas, kjer že nekaj Časa prihaja do večjih zastojev,« je po povratku iz Budimpešte, kjer je bila v ponedeljek in torek 2. mednarodna konferenca o ilegalni migraciji, povedal novi slovenski notranji minister Ivo Bizjak. Zlasti po razpadu (revnega) vzhodnega, komunističnega bloka je v ra- zviti del Evrope pljusknil večji val priseljencev, ki iščejo boljše oziroma varnejše življenjske pogoje. Da bi preprečili taksna (tudi organizirana) ilegalna preseljevanja med državami, so takrat ustanovili posebne delovne skupine, ki so za 2. konferenco pripravile nekaj priporočil za preprečevanje tega pojava. Priporočila, ki so bila glavna tema pogovorov v Budimpešti, omenjajo skupne in poenotene načine kontrol posameznikov pri prehajanju mejnih prehodov in pri nadzoru mej samih. Predvsem je pomembno medsebojno obveščanje med državami in tudi obveščanje o organizacijah, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. »Slovenija se s svojo politiko meja vključuje v standarde teh priporočil in bo na podobnih srečanjih Se sodelovala,« je se povedal notranji minister Bizjak. Politični vrhovi že stikajo glave in tuhtajo, kdo bo novi predsednik vlade bo nobene prave odločitve. Ostrmimo, ko slišimo, da politiki že stikajo glave in tuhtajo o morebitnem nasledniku aktualnega premierja. Konec koncev, pravijo obveščeni, se lahko oslabelemu Drnovšku mimogrede stanje poslabša že ob pogledu na to, koliko denarja iz državne blagajne zahteva, na primer, ministrstvo za obrambo. Zaključek je jasen. Ce je predsednik zdrav in je na smučanju, potem mora opozicija nemudoma vlo- žiti interpelacijo. Saj je država v zadnjih dneh tako rekoč na tleh, da o ministru za finance, ki se v tako težkih trenutkih sam bojuje s pogoltnimi ministrstvi, ne govorimo. Ce je predsednik bolan, potem je Slovenija še vedno v prijaznih časih Jurija Andropova, Kirn II Sunga in maršala Tita. Edino opm-vičilo v teh težkih dneh bi bilo pravzaprav lahko samo odkritje zlate žile. Seveda v kakšnem Prekmurju ali na Dolenjskem in ne pri predsedniku vlade. Majda Vukelič LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) je na včerajšnji seji sklenila predlagati poslancem državnega zbora, naj 23. februarja sprejmejo predloga za razrešitev dveh namestnikov javnega tožilca ljubljanskega temeljnega javnega tožilstva, in sicer Milana Štruklja in Milana Benka, ker sta na januarski seji zbora že bila izvoljena za sodnika ljubljanskega temeljnega sodiSCa. Hkrati Kviaz ni soglašal s predlogom za razrešitev Se treh namestnikov ljubljanskega javnega tožilca - Borivoja Rozmana, Zdenka Cujnika in Emila Bukovca - predvsem zato, ker želijo pred temi razrešitvami razčistiti zadeve, ki botrujejo odhodu vseh petih namestnikov, ki so bili prej tožilci na kasneje ukinjenem oddelku za pregon kaznivih dejanj v gospodarstvu. Tožilci so namreč v pojasnilu svojih predlogov za odhod s tožilstva zapisali nekaj hudih obtožb na račun te ustanove oziroma »na način in metode vodenja tožilstva«, z včerajšnjim pojasnilom republiškega javnega tožilca Antona Drobnica, ki sicer soglaša z razrešitvijo omenjenih namestnikov, pa elani Kviaza nikakor niso bili zadovoljni. Zato je komisija tudi sklenila, naj celotno problematiko najprej obravna- Temeljnemu javnemu tožilstvu preti razsulo (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) va odbor državnega zbora za notranje zadeve in pravosodje, ki bo imenovan Ljubljansko pravosodje: kdo bo tožilcem delil pravico? (Foto: Sašo Stražar/TRIO) KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE Po dve minuti za javnost Pogajanja glede vodstvenih mest v delovnih telesih odprli za javnost Pojasnjevanja ali obtožbe? - Kviaz predlaga tretjega podpredsednika LJUBLJANA - Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) državnega zbora je oblikovanje formalnega predloga 'kadrovske sestave delovnih teles državnega zbora, vključno s predlogi imenovanj predsednikov in podpredsednikov, včeraj preložila na ponedeljkovo sejo. Računa paC, da bodo vodilni poslanskih skupin do takrat vendarle prišli do soglasja. Uro pred včerajšnjim zasedanjem Kviaza so se ti sicer ponovno sešli in se ob vztrajanju ljudske stranke dogovorili, da pogajanja končno odprejo za javnost. Tako so v naglici poklicali novinarje, Cas, namenjen dogovarjanju o razdelitvi zlasti spornih mest, pa so tako neproduktivno izrabili za »največ dvominutne po- I v anka Mihelčič litiCne izjave za javnost«. To, kar so sami imenovali »pojasnjevanje«, pa se je sprevrglo v medsebojno obtoževanje o tem, kdo je pravzaprav začel kršiti že sprejete dogovore, kdo se obnaša hegemonistično, kdo koga ponižuje in kdo je imel kaj za bregom, ko je predlagal takšno ali drugačno rešitev. »Iskre« so »preskakovale« z ljudske stranke na liberalno in tudi na krščanske demokrate ter zelene, in, kajpada, nazaj. Kviazu so potem naložili, da predloge za predsednike teles kljub temu izglasuje, le-ta pa je, kot rečeno, zadevo preložil. Oblikovali so le formalni predlog za tretjega podpredsednika državnega zbora - to naj bi bil posla- nec zelenih, Vladimir Topler - Čeprav je ljudska stranka temu nasprotovala; kot so dejali v SLS, ga ne bodo priznali kot opozicijskega podpredsednika, tudi Ce bi bil izvoljen, saj so že vložili pobudo za ukinitev tega mesta. Zadrega Kviaza glede imenovanja nesporno dogovorjenih predsednikov delovnih teles je nastala zaradi dejstva, da vodje poslanskih klubov niso posredovali konkretnih imen. Dejstvo pa je, da tudi v samih strankah to »podrobnost« bolj tajijo kot ne. Kljub temu smo izvedeli, da je Zoran Thaler (LDS) »resen« kandidat za predsednika odbora za mednarodne odnose, Feri Horvat (ZL) za gospodarstvo, Zmago Jelinčič (SNS) za obrambo, Žare Pregelj (SLS) za okolje in skupaj s France- (FOTO:Aleš Pavletič/TRIO) tom Bučarjem (menda je skupni kandidat SLS in DS) za nadzorovanje VIS in VOMO, Dimitirij Rupel (DS) za kulturo, Igor Omerza (DS) za proračun, Lu- dvik Toplak (SLS) in Izidor Rejc (SKD) za lastninjenje, Breda PeCan (ZL) za lokalno samoupravo in Vika Potočnik (LDS) za ženska politiko. šele prihodnji teden. Hkrati pa je naložila tako republiškemu tožilcu Drobniču kot pravosodnemu ministru Mihu Kozincu, da o vseh dogodkih na ljubljanskem temeljnem tožilstvu izčrpno poročata. Državni zbor naj bi se s celotno problematiko seznanil do 15. marca. Zadeve na ljubljanskem javnem tožilstvu naj bi se začele zapletati že januarja 1991. leta, ko je vodenje tožilstva prevzel Tomaž Miklavčič. Takrat naj bi »-kljub opozorilom v nadrejenih tožilstvih in pravosodnem ministrstvu prevladali drugi kriteriji nad strokovnimi«. Tako je Emil Bukovac v utemeljitvi predloga za svojo razrešitev med drugim zapisal, da »zadnje spremembe v vodstvu tožilstva ne omogočajo poštenega in strokovnega dela«. Strokovno in organizacijsko sporne odločitve naj bi porušile sicer prej zelo dobre medsebojne odnose in pripeljale do kratkih stikov med tožilstvom, policijo in sodiščem. Vse to se je odražalo tudi pri kakovosti dela, kot je zapisal Milan Štrukelj, in pri »ne le samovoljni, ampak tudi nezakoniti ukinitvi oddelka za pregon kaznivih dejanj v gospodarstvu in to prav v času, ko bi to moral biti oddelek sestavljen iz najboljših in Anton Drobnič, javni tožilec Republike Slovenije na seji Kviaza; »Nobena obtožba na račun ljubljanskega temeljnega tožilstva ni prišla do mene. Vsem prizadetim sem sicer povedal, da k meni lahko pridejo in pojasnijo, s Cim ne soglašajo. Toda prišel ni nihče! Glede na to, da so mediji o dogodkih, povezanih z gospodarskim oddelkom na ljubljanskem tožilstvu, že precej pisali, smo zadeve obravnavali in dokazali, da je bilo tisto, kar so pisali novinarji, neresnično.« najbolj izkušenih tožil-' cev«, kot je zapisal Zdenko Cujnik. Dodal je, da je ob razkroju celo najbolj elementarnih moralnih in pravnih norm in bohotenju novih oblik gospodarskega kriminala, ki ga večinoma nekaznovanega v dobri meri omogoča tudi kazenska zakonodaja, saj ta ne sledi novim pojavnim oblikam kriminalitete, delo tistih, ki sodelujejo pri pregonu, odkrivanju in sojenju storilcev kaznivih dejanj, obsojeno na neuspeh. »V okoliščinah, ki so tako nenaklonjene doslednemu, strokovnemu, poštenemu, odgovornemu ter učinkovitemu tožilskemu delu in v razmerah, ko lahko vsakdo kadarkoli zaradi interesov kazenskega ali drugega postopka ali celo drugih interesov po krivem ovaja ah celo javno obrekuje delo namestnika javnega tožilca ah preiskovalnega sodnika, noCem več opravljati tožilske funkcije,« je zapisal Zdenko Cujnik. Ker je vzrok odhoda kar petih tožilcev od sicer tridesetih zaposlenih na tožilstvu očitno isti - to so nevzdržne razmere - smo Tomaža Miklavčiča, ki naj bi bil najbolj odgovoren, poklicali, da bi odgovoril na trditve tožilcev, vendar za zdaj še ni bil pripravljen dati izjave. Foto: A. Pavletič/TRIO KRŠITVE SLOVENSKEGA ZRAČNEGA PROSTORA VLADA / KADROVANJE Štirinajst kršitev v mesecu dni LJUBLJANA - Ministrstvo za obrambo je vCe-raj objavilo pregled vseh kršitev zračnega prostora Republike Slovenije v Času od 1. januarja do 14. februarja letos. V tem Času je brez dovoljenja nas prostor preletelo 11 letal in trije helikopterji. V kršitvah prednjačijo hrvaška letala in helikopterji, ki so naš zračni prostor kršili kar sedemkrat, od tega pet letal družbe Croatia Airlines. Poleg njih so kršitelji tudi Italijani, ki so preleteli Slovenijo sredi januarja. Istega dne je letalo Unproforja brez najave letelo iz Zagreba v Italijo. Izvor ostalih letal ni znan. NajveC kršitev je bilo konec januarja in v začetku februarja, in sicer so hrvaška letala letela prek območja Dolenjske. Dve letali sta leteli na višini 1700 metrov, dve letali na višini nad 6000 metrov, ostala letala pa na povprečni višini 3000 metrov. Trije hrvaški helikopterji so se 11. februarja v Beli Krajini, približno 500 metrov od meje, spustili do višine 50 metrov. Je zračni prostor dovolj zavarovan? (Foto: TRIO) Nov paket sekretarjev Manj denarja za vojsko pa tudi za zdravstvo in pokojnine? Mile Šetinc - novi predstojnik Urada za tisk Vlada bo na današnji seji imenovala nov »paket« državnih sekretarjev. Sprememba med že znanimi imeni je, kot navajajo naši viri, kandidat za državnega sekretarja za borce v ministrstvu za delo. Ta funkcija, ki spada v resor Združene liste, naj bi pripadla dosedanjemu namestniku obrambnega ministra Janku Stušku. Predsednik vlade bo verjetno predlagal le enega kandidata za mesto ministra brez listnice - Lojzeta Janka, in sicer za področje zakonodaje. Mile Šetinc bo po naših informacijah postal novi predstojnik vladnega urada za tisk. Med že znane kandidate za direktorja VIS pa poznavalci uvrščajo tudi elana LDS in predsednika novomeške vlade Boštjana Kovačiča. Vlada bo prvič obravnavala osnutek proračuna prihodnji Četrtek. Včeraj je finančni minister opravil razgovore s posameznimi ministri o tem, katere zahteve bo treba zmanjšati. Kot smo izvedeli, naj bi v novem proračunu vlada namenila manj denarja za vojsko, znižale pa naj bi se tudi prispevne stopnje za zdravstvo in za pokojninsko zavarovanje.(T.S.) AVSTRIJA, KOROŠKA Petek, 19. februarja 1993 DUNAJ / PODOBNO KOT PREJŠNJO SOBOTO PRI MELKU AVSTRIJA / KRIZA NA BALKANU NOVICE Spet železniška nesreča: trije mrtvi pri Dunaju Nesrečo je terjala tudi 41 ranjenih in veliko gmotno škodo Kosovo ostaja pravi vulkan Ivan Lukan DUNAJ - Železniških nesreč v Avstriji ni konec! Po sobotni blizu Melka v Nižji Avstriji, ki je terjala tri človeška življenja in 21 ranjenih, se je vCeraj v dunajskem predmestju Hutteldorf zgodila skorajda popolnoma enaka nesreča: regionalna vlaka sta z veliko hitrostjo Čelno trčila, spet so izgubile življenje tri osebe. Število ranjenih pa tokrat presega 41. Kot pred tednom dni, je tudi pri včerajšnji nesreči strojevodja regionalnega vlaka spregledal stop signal, tako da je prišlo do Čelnega trčenja z drugim vlakom. Življenje so izgubili strojevodja regionalnega vlaka, 32-letna ženska ter 38-letni moški, vsi z Dunaja. Centralni direktor Avstrijskih železnic (OBB) je v prvi reakciji na nesrečo dejal, da je zadeva zanj »nedoumljiva«. Poudaril je, da so strojevodje »optimalno izo-baženi« ter da tudi niso peobremenjeni. Napovedal pa je, da bo minister za promet, Klima, sklical posebno komisijo strokovnjakov iz inozemstva, ki naj bi preverjala vzrok za obe nesreči. V komisijo bodo povabljeni tako psihologi kot tudi varnostni tehniki. Klima sam je poudaril, ljudeh, marveč da so progi Dunaj - Rekawinkl Na sliki (Telefoto da bo pustil preveriti morda le Se potrebne iz- je bil skoraj ves vCeraSnji AP): obe kompozi-»vse vidike poteka obeh boljšave pri sistemu nad- dan močno oviran, na- ciji, ki sta vCeraj zju-nesreC« in pri tem menil, zorstva železniškega pro- stala gmotna Skoda pa traj trčili pri Dunaju da ne bi bilo smiselno meta. znaša veC deset milijo- sta bili močno iskati krivdo samo pri Promet na regionalni nov Šilingov. poškodovani. Igor Schellander DUNAJ - Poslanka Terezija StojšiC (Zeleni) je bila pretekli teden v okviru mednarodne delegacije parlamentarcev na Kosovu. Organizator delegacije je bila Congres-sional Human Rights Foundation v VVashing-tonu. Včeraj je na tiskovni konferenci poročala o poteku delegacije in o vtisih s Kosova. Delegacijo je vodil angleški parlamentarec Lord Ni-colas Rea, ostali udeleženci pa so bili iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Kanade. Ze na makedonsko-kosovski meji so pričele srbske oblasti delati težave. Čeprav je bil prihod delegacije koordiniran z ambasado Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) v Wa-shingtonu, so srbski organi, zlasti milica, stalno zaustavljali delegacijo in jo ovirali pri njenem delu. Srbske oblasti tudi niso bile pripravljene na informativne pogovore, je poročala StojSiCeva. Delegacija je razgovarja-la s predstavniki Republike Kosovo (predsednik Ibrahim Rugova ter predstavniki različnih strank), zastopniki Sveta za obrambo človekovih pravic in svoboščin v Prištini, delegacije opazovalcev KVSE v Prištini ter funkcionarji alban- skih Neodvisnih sindikatov v Kosovski Mitroviči. »Dejansko že dolgo ne gre veC za ugotavljanje in razčiščevanje prekrškov zoper človekove pravice na Kosovu,« je svoje vtise po informativnem potovanju zaokrožila zelena parlamentarka, »temveč za dejstvo, da ves albanski narod na Kosovu glede na človeške in politične pravice živi v pravnem vakuumu.« Predstavniki Albancev so ponovno jasno izpostavili, da je rešitev kosovske krize sprejemljiva le v okviru državne samostojnosti Kosova in nikakor ne v okviru kakršnekoli avtonomije v okviru Srbije ali nove Jugoslavije. Ibrahim Rugova je parlamentarce opozoril na negativne posledice embarga proti ZRJ za Kosovo, zlasti glede oskrbe z energijo, nafto in farmacevtskimi izdelki, kar Albance moCno prizadene. Kot poseben problem je Terezija StojšiC izpostavila problem 350.000 albanskih beguncev - po večini mladih moških, ki so zbezali zaradi preteče mobilizacije za srbsko vojsko. Tudi v Avstriji jim slabo kaže, pravi StojSiCeva. Anketa »Ženske v Evropi« CELOVEC - Pod geslom »Zenske v Evropi - dejstva in perspektive« bo danes v Celovcu potekala anketa o položaju žensk v današnji družbi. Anketo prireja referent za ženska vprašanja pri Uradu koroške deželne vlade ter ministrstvo za ženske zadeve pri avstrijski zvezni vladi. Glavne teme so uresničitev enakopravnosti žensk na delovnem mestu, pri politiki zaposlovanja, na področjih zdravstvene in socialne politike ter za soodločanje žena na vseh ravneh družbenega življenja v Evropi. Anklete se bosta udeležili tako zvezna ministrica Johanna Dohnal kot tudi državna sekretarka za vprašanja evropske integracije Brigitte Edere. Med referenti bodo nada-laje strokovnjaki iz skoraj veC držav Evropske skupnosti. (I.L.) Delavska zbornica proti "črni zaposlitvi” CELOVEC - Delavska zbornica in sindikat na Koroškem sta odkrili, da je neko podjetje v VVolfsbergu nameščalo nekaj deset delojemalcev ”na Cmo”. Predsednik delavske zbornice, Josef Quantschnig, je s tem v zvezi zahteval konsekvence na zakonodajnem področju in dejal, da so predvidene kazni za neprijavljeno zaposlitev očitno prenizke. Kazen po sedanjem zakonu znaša med 3000 in 30.000 avstrijskih Šilingov. Gradiščanski Hrvati pri Tudjmanu ŽELEZNO - ZAGREB - Predstavniki gradiščanskih Hrvatov so bili v začetku tedna - v ponedeljek, 15. februarja - v okviru uradne predstavitve pri hrvaških vladnih ustanovah sprejeti od hrvaškega predsednika Franje Tudžmana. Zastopniki Hrvaškega akademskega kluba (HAK), HrvaškogradiSCanskega kulturnega društva na Dunaju (HGKD) in Hrvaškega kulturnega društva (HKD) na Gradiščanskem so se srečali tudi z vodjem hrvaške televizije Antunom Vrdoljakom, zastopnikom zunanjega ministra in z vodstvom izseljeniške matice. Beseda je tekla o izboljšanju sodelovanja HravSke s svojo manjšino na avstrijskem Gradiščanskem. (I. S.) Občina Škocijan izdala dvojezične informacije ŠKOCIJAN - Občina Škocijan v okraju Velikovec je za svoje občane prvič izdala dvojezični informacijski list. V listu je v obeh deželnih jezikih predstavljen razvojni načrt za občino, ki sodi med najveCje turistične kraje v Avstriji. Samo v lanskem letu so v Skocijanu našteli nad milijon prenočitev. Projekt upošteva razvojne možnosti na področjih turizma, prometa, kmetijstva, zaSCite okolja ter kulture. DUNAJ / PO PRVI EVFORIJI Se Ljudska stranka boji Liberalnega foruma? Ivan Lukan NA DUNAJU IZBRALI HAUPLA Loschnak pogorel Stranka vzela na znanje izvolitev DUNAJ - Razkol v Haiderjevi svobodnjaški stranki in nastajanje pete politične sile v avstrijskem parlamentu v obliki »Liberalnega foruma« pod vodstvom disidentke Heide Schmidt, sta - po začetni evforiji - vsaj v Ljudski stranki privedli do določene streznitve. Stranka vicekanclerja Erharda Buseka se je očitno ustrašila pozitivnega odmeva liberalcev v avstrijski javnosti, tako da sedaj v Schmidtovi (Se ne ustanovljeni) stranki vidi tekmeca, ki bi ji na volitvah lahko odvzel nekaj odstotkov glasov. V to smer kažejo namreč tudi nekatere ankete. Da »Liberalni forum« v DUNAJ - Državni industrijski koncern »Au-strian Industries« (Al) je v letu 1992 pri svojem rednem poslovanju zaključil z 2, 9 milijarde Šilingov izgube. To poroča dunajski dnevnik »Der Standard«, ki se sklicuje na konkretne račune in dokumente. Vodstvo koncerna te navedbe ni hotelo ne potrditi ne demantirati. Leto poprej je »Austrian Industries«, ki ga sestavljajo različna podjetja od podržavljene kovinske industrije do naftne rafinerije OMV, Se imel 2, 1 milijarde šilingov dobička. V sklopu parlamentu ne bi dobil preveliko politično težo, se je predsednik parlamentarnega kluba OVP, Rudolf Neisser, naenkrat izrekel proti dodelitvi klubskega statusa »Liberalnemu forumu« Neisser je pri tem sicer poudaril, da to še ni dokončno stališče stranke, dejal pa je, da »vsa dosedanja pravniška izvedeniška mnenja dopuščajo sklep, da je veC pravnih argumentov proti kot za dodelitev klubskega statusa za no-vopuslansko skupino«. Se začetek tega tedna je Busek pouaril, da je pravica za ustanovitev parlamentarnega kluba za poslance okoli Heide Schmidt »nesporna«. koncerna je najveCje težave povzročala proizvodnja aluminija AMAG v gomjevastrijskem Ran-shofnu. Podržavljena OMV pa je lani skrbela za razburjenje, ker je po dolgih letih pozitivnega delovanja (in nazadnje tudi uspešne faze na dunajski borzi) koncern bremenila s 500 milijoni Šilingi izgube. Upadanje konjukture, neugodni razvoj deviznih tečajev v državah važnih trgovinskih partnerjev ter ogromne izgube v okviru Al utemeljujejo domnevo, da bo državni kon- DUNAJ - Kar so tako imenovani »insiderji« pričakovali, se je le zgodilo: volilni komite dunajskih socialdemokratov v sredo zvečer na svojem zasedanju ni imenoval notranjega ministra Franza Loschnaka za kandidata za predsednika dunajske SPO, marveč se je odločil za mestnega svetnika za zaščito okolja Michaela Haupla. Odločitev je bila večinska. Haupl bo 23. aprila letos edini predsedniški kandidat na deželnem cern tudi letos imel med dvema in tremi milijardami šilingov izgube. Le-te pa bremenijo državni proračun. Minister za podržavljeno industrijo Viktor Klima je zaradi tega že pred daljšim Časom od Al zahteval, da najde partnerja za naložbe. V trenutni situaciji bo to kajpada težko, in tudi vodilne avstrijske banke se otepajo predloga ministra za gospodarstvo Schiissela, ki je predlagal, da naj banke obstoječe kreditne dolgove Al spremenijo v udeležbe pri podjetju.(I.S.) obenem zboru dunajskih socialdemokratov, oba ostala kandidata - poleg Loschnaka se je za predsedniško mesto potegoval se mestni svetnik Johan Hatzl - pa bosta najbrž izvoljena za podpredsednika. Kandidaturo Losch-naka so poznavalci politične scene na Dunaju tolmačili kot potezo ožjega kroga v SPO okoli kanclerja in predsednika zvezne stranke Vra-nitzkega, ki je želel pridobiti večji vpliv na dunajsko SPO, največjo deželno organizacijo avstrijskih socialdemokratov. Ta poskus je očitno spodletel. Vranitzky pa je odločitev dunajskega komiteja komentiral s tem, da »Lochnak ni bil kandidat zvezne SPO« in da je dunajska stranka avtonomno in samostojno odločala. V trojki Haupl-Loschnak-Hatzl da pa so sedaj upoštevane »vse različne politične kvalitete«. Dosedanji predsednik in dunajski podžupan Hans Mayr je odločitev volilnega komiteja pozdravil z izjavo, da ima stranka sedaj Človeka, ki zna nagovarjati tudi mlajše ljudi, tako da je prepričan, da bo SPO v avstrijskem glavnem mestu obdržala večino. Kot podžupan da bo pravočasno odstopil. (I.L.) __________DUNAJ / Al V HUDI STISKI___________ Podržavljena industrija beleži hud primanjkljaj, ki bemeni državni proračun Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * Št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * Šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec LJUDJE IN DOGODKI Petek, 19. februarja 1993 NOVICE IRAN / SPREMEMBE V ŽIVLJENJU ISLAMSKE REPUBLIKE SOMALIJA / NENAVADNO, A RESNIČNO .... V veliki Britaniji narašča brezposelnost 4 LONDON - Število brezposelnih je v Veliki Britaniji prvič v zadnjih 6 letih preseglo 3 milijone. Od začetka sedanjega recesijskega obdobja aprila 1990, je v Veliki Britaniji bilo ob službo 1, 4 milijona ljudi. Kriza je sprožila vrsto protestov: na sliki demonstranti odhajajo pred londonski parlament. Dvojna plača za argentinsko vlado BUENOS AIRES - Argentinski minister za gospodarstvo Cavallo je potrdil pisanje dnevnika »Pagina 12«, Ceš da prejemajo ministri, vladni sekretarji in podsekretarji poleg redne plače tudi drugo, ki prihaja iz posebnih skladov predsedstva vlade. Tako prejemajo ministri 4000 dolarjev, sekretarji 3500, podsekretarji pa 3000 dolarjev mesečno. Rigoberta Menchu zahteva spoštovanje izvirnih prebivalcev Latinske Amerike ŽENEVA - Nobelova nagrajenka za mir Rigoberta Menchu je na zasedanju komisije OZN za človekove pravice pozvala k spoštovanju pravic izvirnega prebivalstva Latinske Amerike. Ne gre za zaščito rase, kajti sicer bi bila rasistka, ampak za spoštovanje drugačnega načina življenja, ki ga predstavlja izvirno prebivalstvo Latinske Amerike. Cocacola in mamila: se Iran bliža Zahodu? V državo so se vrnili nekateri bogati trgovci TEHERAN - Iran se približuje Zahodu. Tako bi lahko sklepali iz dejstva, da so v Iranu zopet odprli tovarno Cocacole in to 14 let potem ko so jo ob ustanovitvi islamske republike zaprli. Zanimivo je tudi dejstvo, da so tovarno odprli v Mašadu, iranskemu svetemu mestu. Seveda, Cocacola je bila na razpolago v Iranu tudi doslej, in to kar v dveh inačicah: cenena (in slaba) pijaCa iranske izdelava in zelo draga (in dobra) pijaCa, uvožena iz Arabskih emiratov. Sedaj pa je na iranskem tržišču na razpolago so-razmeroma poceni prava Cocacola, ki jo v Iranu ponovno proizvajajo po ameriški licenci. V Iran se vračajo tudi kapitalisti, ki so ob islamski revoluciji pobegnili v tujino. Doslej so se vrnili najmanj trije: najvecji iranski trgovec z železninami, »kralj« trgovin s papirjem in pa nekdanji najvecji proizvajalec Čevljev. Povratek je bil očitno dogovorjen z oblastmi in vsi trije so prejeli vsa potrebna jamstva zase in za svoj kapital. Gre torej za spremembe v usmeritvi iranskega vodstva, ki se želi približati tržnemu gospodarstvu. Vse to seveda ni tako enostavno, saj so v sami vodilni strukturi v državi veliki po- misleki glede teh odločitev in tisti, ki se sklicujejo na Homeinija, vztrajajo pri stališču, da se ljudje, ki so bili na površju za Časa šahove vladavine, ponovno uveljavijo v Iranu. Zaenkrat pa je ta skupina v manjšini. Vendar pa to ni edini problem, ki ga predstavljajo spremembe v Iranu. Z rahlim popuščanjem »trde roke« Homeinijevega režima se je spet razcvetela trgovina z mamili. Na vzhodu države, v bližini meje s Pakistanom in z Afganistanom, delujejo številne tolpe, ki se ukvarjajo izključno s trgovino z mamili, tako je pred dnevi prišlo do hudega spopada med vojsko in organizirano skupino tihotapcev, ki je s 60 terenskimi vozili, zaščitenimi celo s težkim orožjem, prevažala veliko količino mamil. Prišlo je do oboroženega spopada in pet tihotapcev je bilo ubitih. Ostali so se umaknili, vendar je prišlo malo kasneje do drugega spopada, v katerem je izgubilo življenje še 12 tihotapcev. Vendar je to le majhen del tolpe, saj se je glavnina tihotapcev umaknila Cez mejo. Sicer pa ta obnovitev dogodkov ne govori ne o ranjenih ne o padlih na strani iranske policije in vojske, saj so pakistanske oblasti sporočile, da so bili spopadi zelo ostri in da so tihotapci celo sestrelili nekaj iranskih helikopterjev. MANAOUA / KO PREDANOST POSTANE FARSA-i V Nikaragui skrbni funkcionarji čistijo ostanke sandinizma iztoponomastike MANAGUA - Tri leta po volilnem porazu nikaragujskih sandinistov, ko je bila izvoljena za predsednico Violeta Chamorro, je stanje v Managui spet vroče, tokrat zaradi »vojne imen«. Marsikatera mestna Četrt v Managui ima še vedno ime z jasnim ideološkim predznakom kot so SZ, Kuba ali Vietnam. Obstaja tudi bolnišnica, ki so jo poimenovali po Karlu Marxu. Konservativni župan Manague Ar-noldo Aleman je sedaj sklenil, da bo počistil te ostanke sandinisticne diktature in je zaCel z mestno Cetrtijo Christian Perez (Perez je bil sandinistiC-ni gverilec, ki je umrl leta 1979): odslej se bo imenovala Salvadorita (ki je, glej sluCaj, prednica nekdanjega diktatorja Anastasia Somoze). Njego- vo odločitev je sandinisticni dnevnik Barricada označil kot zločinsko farso, nakar je Aleman odgovoril, da je treba deideologizirati katastr tudi na podlagi zahtev prebivalcev. Pred tremi leti so že spremenili ime središčnega Trga revolucije v Trg neodvisnosti, o Čemer pa ni nobene sledi, saj po katastrofalnem potresu leta 1972 niso veC obnavljali tabel z imeni ulic in trgov. Nekatera imena pa so se le vkoreninila v ljudski tradiciji. Tako na primer nikomur ne pade na pamet, da bi spremenil ime Četrti Libija ali Trgu Salvadora Allendeja. Ko so hotel i spremeniti ime mednarodnemu letališču Sandino v Managui, pa se je uprl sam župan, Ceš da Sandino ni bil sandi-nist, temveč liberal. Z avtomobilom na... izlet Moderni način življenja je dosegel tudi najbolj nerazvite dežele. Tako si mladi Somalec zamišlja nedeljski izlet z avtom ... (Telefoto AP) VELIKA BRITANIJA / POLICIJA ŠE NI UGOTOVILA, ALI SO 2-LETNEGA JAMESA UBILI MLADOLETNI KRIMINALCI Krtimionel med mladoletniki no Otoku zaskrbljujoče narašča - Predlog za odprtje posebnih kaznilnic rebivalci so s cvetjem prekrili kraj, kjer so našli truplo malega Jamesa (Telefoto AP) LONDON - Organi javne varnosti v kraju Bootle (v bližini Liverpoola) so pozno v noC zasliševali 12-letnega dečka, ki je bil osumljen umora dveletnega Jamesa Bulgerja. Otrokovo truplo so našli po 48 urah, potem ko sta ga “ugrabila" dva mladoletnika v trgovskem centru mesta. Preiskovalci so ugotovili, da aretacija dečka, skupno z drugima dvema - vse tri so kasneje izpustili na prostost zaradi maščevalno nastrojene množice - ne predstavlja dokončne rešitve problema; razpolagajo namreč z važnim pričevanjem, ki bi lahko razkrilo celotno zadevo. Po pričevanju neke ženske, ki se je v petek mudila v istem komercialnem centru, kjer je prišlo do ugrabitve, naj bi nekateri mladoletniki že poskusili ugrabiti druge otroke, predno so srečali malega Jamesa, ki se je oddaljil iz trgovine, kjer je bil z materjo po nakupih. PriCa naj bi organom javne varnosti zaupala, da se je zavedla, kako so nekateri otroci skušali ugrabiti nekatere malčke. Domneva je torej, da ugrabitev malega Jamesa ni nekaj izoliranega, kar naj bi se zgodilo med naključnim srečanjem dveh malčkov v iskanju avantur, ama-pak da bi se lahko uokvirilo v sistematično kriminalno “igro", ali pa da bi sodilo v sklop širše kriminalne organizacije. Medtem ko policijski organi ob pravem besu prebivalstva, ki ga je umor otroka tako priza- del, nadaljujejo svoje raziskovalno delo, se sociologi sprašujejo o problemih mladinskega kriminala. Po statističnih podatkih je namreC le malo verjetno, da bi te otroke umorili “tujci", ker naj bi bili po njihovem mnenju v prvi vrsti odgovorni prav družinski elani. Po podatkih, ki jih je posredovala policija je mladinski kriminal v Veliki Britaniji med leti 1980 in 1990 narasel za 54 odsto. Ce so malega Jamesa umorili isti sovrstniki, ki so ga “odpeljali" iz “shop-ping centra", naj bi le-ti po mnenju preiskovalnih organov lahko imeli od 12 do 14 let. Sicer nejasni posnetki televizijskih kamer, ki so bile nameščene v blagovnem centru dokazujejo, da sta ugrabitelja otroka. Ta vtis je potrdila tudi neka mimoidoča starejša gospa, ki je videla jokajočega in potolčenega otroka nekaj ur po ugrabitvi v spremstvu dveh otrok, ki sta po njenem mneju imela od 11 do 13 let. Kaj pa se je zgodilo v naslednjih urah je popolna skrivnost, ki jo policijski organi želijo razkriti. Nekroskopski izvidi so pokazali, da morilci otroka niso posilili. Umorjen pa je bil na barbarski naCin: sodni zdravnik je namreč izjavil, da v 25 letih zdravniškega dela še ni bil priCa tako okrutnemu primeru. Porast mladinskega kriminala je sprožila pravi alarm pri številnih britanskih sodnikih, ki se Čutijo nemočne; zakonodaja jim ■ ' i namreC preprečuje, da bi lahko ukrepali proti mladoletnikom pod 15 letom starosti. Britanski premier John Major je pred zbornico zagotovil, da bo uporabil “trdo roko" za kaznovanje mladoletnikov, ki zakrivijo taka dejanja. Konec prejšnjega tedna je notranji minister Kenneth Clarke predstavil naCrt o odprtju “mladinskih kaznilnic", v katere naj bi zaprli male 11-12- letne kriminalce. Podkrepil ga je s primerom 11-letnega otroka, ki ga je policija ustavila v Hartlepoolu, ker je bil za volanom ukradenega avtomobila, s katerim se je z veliko hitrostjo pognal na vrt dveh upokojencev, ki pa na sreCo v nesreči nista utrpela poškodb. Otroka so seveda takoj izpustili. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. moška spolna celica, 8. poljski astronom, utemeljitelj heliocentricnega svetovnega sestava, rojen na današnji dan leta 1473 (Nikolaj), 10. nizek ženski glas, 11. staro indijsko mesto ob Gangesu, 12. ime nekdanje Češke atletinje Zatopek, 14. grofija na jugovzhodu Anglije, 15. uradni razglas, odlok, 17. paradiž, eden, 18. mesto v notranji Dalmaciji, središče Srbov na Hrvaškem, 20. medmet smejanja, 21. avtomobilska oznaka Splita, 23. grški bog vojne (iz Crk RESA), 25. najvišja točka vzpetine, 27. samec noCne ptice, 30. avstrijska alpska smučarka (Sylvia), 32. ameriški filmski igralec (Robert de), 33. slovenski matematik (Ivan), 35. najdaljša reka Afrike, 36. spoštljiv naCin ogovarjanja, 38. ime nekdanjega sovjetskega politika Mikojana. Navpično: 1. denarna sredstva, zbrana za določen namen, fond, 2. človek, ki se vozi s prevoznim sredstvom, 3. začetnici slovenske pisateljice Peroci, 4. izrastek pri nekaterih živalih, 5. poltema, 6. italijansko nogometno moštvo iz Milana, 7. ustanovitelj Pakistana (Mohammed Ali), 9. ime slovenske igralke in pevke šansonov Levstikove, 10. ameriški humoristični pisatelj (George), 13. mozoljavica (iz Crk KANA), 16. palica boga Bakha, 19. žlahtni plin za svetlobne cevi, 21. italijanski tržaški pisatelj s pravim imenom Ettore Schmitz (Italo, »Starost«), 22. slovenski pisatelj (Janez, »Bajke in povesti o Gorjancih«), 24. samica prašiča, 26. švedski raziskovalec Azije, rojen na današnji dan leta 1865 (Sven), 28. znamenje zodiaka, oven, 29. kamboški general (Lon), 31. kraj pri Krškem (iz Crk ARAK), 34. manjše naselje, 37. začetnici izumitelja Tesle. ■se}seuy ‘aluRpuo ‘p n ‘Aeppv ‘otin ‘rapg ‘ubaos ‘qiA ‘sary ‘xs ‘B1T ‘upi)! Ter ‘pppa ‘jua^j ‘bubq ‘emej ‘ije ‘qnu9do)i Tranads :poy\ ‘.'z '61 aup z aqneztq aAitsay 8 : 6HHW8 7 i i lit 6 5 * cEr€i ' 4 ^ ... ,