1. Berbuč : Fizika. 131 razpravo o porabi predlogov po Gundulicu in Palmotiču. Za slovenske gimnazije je sestavil: „Latinsko-slovenske vaje za I. in II. razred" (po Dtinebieru in Rožku), za hrvatske pa „Lat.-hrv. vježbenico za II. razred" (po Rožku). V rokopisu je dovršil iste vaje (po Rožku — Jur-kovicu) za III. razred. Za „Lat.-hrv. rječnik za škole" zdelal je on črke C—H, pregledal ves rokopis, prispodobil ga z izvirnikom ter za tisk pripravil. Ravno tako je pripravil za tisk več knjig zbirke: ,,Stari hrvatski pisci", ki jo izdaje jugoslavenska akademija ter je več let za veliki akademični ,,Rječnik'1 zbiral gradivo kakor pridna čebelica. Da, dragi prijatelj, bil si marljiva čebela na. polji znanostij, vnet za svoj stan, skrben, ljubeč oča in mož, dober prijatelj, značaj en domoljub brez plemenske ozkosrčnosti, v plemeniti veri delajoč za našo sedanjost in boljšo bodočnost. Za to bridko čutimo tvojo izgubo, žalostni zremo na prerani tvoj grob, kjer počiva srce, ki si je zažigalo plamen svojega čistega in stalnega domoljubja še v jutranji zarji našega prebujenja in v solnci ljubezni plamtelo do zadnjega dihljaja. Za to smo ti hvaležni dobro vedoč, da tudi iskrena hvaležnost more poplačati le jeden del tega, ker smo dolžni svojim zaslužnim možem. Slovenska književnost. IV. Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča. Spisal in založil Jakob Čebul ar, c. kr. višje realke profesor v Gorici. V Gorici natisnila Hilarijanska tiskarna 1882. 8ka> 90 str. Cena: 80 kr. I. del: Vvod, občna svojstva teles, toplota, učini molekularnih sil, kemija, magnetizem in elektrika. (Konec.) O posameznostih opozorujemo, da jednači pisatelj v pomenu pojma »zemeljska privlačnost" in „teža" (str. 5.), kar je napačno. Teža je „Schwere", zemeljsko privlačnost (Anziehungskraft der Erde) zovemo težnost = Schvverkraft; teža je svojstvo teles, težnost je sila. Da izme-nuje časih Nemec „Schwere" in „Schwerkraft", nas nič ne briga. 9* 132 t. JBerbiiČ: Fizika. Na 6. strani je ponesrečen začetek tretjega §.: „ Telesa okoli nas so na različnih mestih. Odtod izvajamo, da so telesa prostorna in da vsako zajema odločen in ob jednem omejen prostor". To se nam ne vidi logično. Definicija atomov na 7. strani je v tej obliki učencu povse nerazumljiva, pisatelj bi jo moral tu izpustiti ter s točnejšo v „ kemiji" nadomestiti Tukaj se nam zdi primerno umestiti vprašanje, zakaj rabijo vsi naši pisatelji za nemško besedo :,das Molekul" slovenski izraz »molekula" in zakaj ne „molekula-e", ko je vender ta beseda v latinščini, italjanščini, francoščini i. t. d. ženskega spola. Da je iz francoščine presajena tujka „das Molekul" v nemškem jeziku srednjega spola, naravno je po pravilih nemške gramatike, a meni nerazumljivo, zakaj se je pri nas ta izposojena tujka od Nemcev izposodila. In še Nemci pišejo »die Molekel". V 9. §. se izogiba pisatelj izrazu „težnost" za „Schwerkraft" in imenuje napačno privlačno zemeljsko silo „privlačnost" namesto „težnost". Privlačnost (Anziehungskraft) je splošen pojem za vse privlačne sile, zemeljsko privlačno silo zovemo posebno „ težnost". Izpuščena je tudi „neprodirnost" iz občnih svojstev. Na 10. strani in v 5. vrsti odzdolaj bi se moralo glasiti: „V telesnem težišči smemo , . . ." namesto „v telesnem središči smemo i. t. d." Tudi bi zelo pridila primerna podoba pojasnitvi tega §. Na 11. strani v istem §. rabi pisatelj »presečni ca" za „I)urchschnittspunct" namesto »presečišče". Presečnica je „Durchschnittslinie". K §. 14. in drugim: Pisatelj ima v rabi za pojme „Spannkraft", „Spannung", „Elasticitaet" in »Elasticitaetskraft" po njegovem mnenji kon-gruentna izraza ^napetost" in »prožnost". Najprej bi bilo potrebno razlikovati »napetost" od »prožnosti", potem pa označiti »prožno stanje" z jedno, uzrok tega stanja z drugo besedo, isto tako natanko ločiti „Spannung" od »Spannkraft". Res, da izrazujejo Nemci z besedo „Elasticitaet" toliko „prožno stanje" telesa, kakor njega uzrok, a to ne sme biti nam merodavno. Primeri nemški izraz „Magnetismus" za slov. „magnetnost" t. j. magnetno stanje, in za »magnetizem," t. j. uzrok magnetnosti; ali nalično »Elektricitaet" za „elektriko" in „električnost". Torej bi morali rabiti za „Elasticitaet" slov. izraz „prožnost = elastičnost", označujoči ž njim »elastično stanje" kacega telesa, a za uzrok „prožnosti" treba je poiskati novega izraza. Isto ¦ tako je potrebno, da vpeljemo za I. Berbuč: Fizika. 133 »Spannung" različen izraz od onega, katerega smo za »Spannkraft rabili, n. pr. „napon" za „Spannung", ako je „Spannkraft" = »napetost". Po tem bi bila „ elektrische Spannung" = „ električni napon" in ne „električna napetost", kakor pisatelj na strani 68 piše. To moramo strogo ločiti, da ne nastanejo zmešnjave, in to tem večje, čim bolj se bode veda razvijala. Cigale n. pr. jednači v pomenu še »Ausdehnsamkeit" in „Spannkraft" in zove ,, Spannung" napetost, napon ali nateg. V 20. §. izvaja pisatelj iz tam navedenega poskusa stvari, o katerih ni v poskusu ni duha ni sluha, in to se večkrat ponavlja. Popolna skladnost pojmov „topitev" in „talitev" (§. 24.) nam ne dopada; v tem nam bolje ugaja Cigale, kateri ima za „ Schmelzprocess " izključivo term. izraz „talitev" (ali plavitev), a za glagol »auflosen" (einen festen Korper in einer Fliissigkeit) le „ topiti" ali »raztopiti;" torej za „Auflosungsprocess" „topitev" ali ,,raztopitev". Tudi pogrešamo tu razprave o „mrazotvornih zmeseh," katera bi še le povse pojasnila poskus b) na strani 21. Po tekstu tega §. bi se tudi lehko mislilo, da razlikuje pisatelj „utajeno ali vezano toploto" (gebundene Warme) od „tekočne" (Sehmelz-oder Fltissigkeitswarme), pišoč: „toploto, katero vzprijemajo telesa pri topitvi, zovemo utajeno ali vezano toploto,. , , toplotno množino pa, katero potrebujemo za topitev jednega kg. kacega telesa, njegovo tekoeno toploto". Stalno je, da je vezana toplota povse skladen izraz za „tekočo" toploto, prvi izraz izvira le iz zastarelih napačnih nazorov o tekočni toploti. Ce je pa pisatelj v tem §. navel že „vezano" toploto, bilo bi vender potrebno, da bi bil v naslednjem §. omenil, kaj je „prosta" toplota, ter brez ovinkov zval „Erstarrungswarme" tako in tako, §. 29. bi bil našel po naših nazorih primernejše mesto v aerodinamiki nego tu. Ta §. se odlikuje posebno tudi v tem, da vsakdo sluti, kako malo je izkoristil pisatelj podobe v pojasnilo teksta in narobe. Uzrok prikazni v lasastih cevčicah (§. 37.) zove pisatelj „lasovi-tost;" dobro, a da rabi za endosmozo izraz „vpojnost" in ne „vpoj" (kakor Cigale), tega ne pojmimo. Po našem sicer nemerodavnem prepri* čanji bi morali imenovati endosmozo „vpoj" in uzrok te prikazni »vpoj*-nost." Primeri: ravno navedeno „lasovitost", „težnost", „privlačnost", „odbojnost" i. t. d. Poskus a) v 42. §. ne spada sem, ampak v oddelek „elektrika", kajti tu se govori o „električnem toku" in „elektriki", učencu vender še povse neznanih pojmih. 134 I. Berbuč: Fizika. Zakon o spoji kemičnih prvin (§. 45.) v razmeri njihovih više-kratnikov bi moral pisatelj bolj obeležiti in poudarjati ter ga s primernimi vzgledi pojasniti. Pri kisiku (§. 49.) bi svetovali takoj po označenem načinu njegovega razvoja skupno naštetev vseh važnih znamenitostij, po katerih učenec ta plin lehko spozna, kakor je pisatelj to prav lepo pri vodiku in druzih prvinah učinil. Prav nič ne opravičuje tudi v tem §. navajanja peterih dušikovih okisov in kemičnih spojev kisika z žveplom. Ni-li to anomalija, da se uči učenec o spoji kisika z dušikom in žveplom, ko ni o zadnjih prvinah niti besedice slišal? Prve spojine spadajo v §. 52., druge pa v §. 53. Isto to velja o ogljikovem žvepleci in še druzih spojinah. Popravljanju knjige, posebno oddelka „kemija", bilo bi večje pozornosti treba. V knjigi nahajamo lepo vrsto prav neprijetnih napak kakor: Str. 38. 5. vrsta odvzgor: vodik in kisik se spajata a vodo v utežni razmeri 1: 16 nemesto 2: 16. Str. 41. 3. vrst. odvzdoli: natron (NaO) namesto (Na20). Str. 44. 14. vrst. odvzdoli stoji za amonijak kemični znak N03 namesto NH3. N03 je čisto kaj druzega nego amonijak. Na strani 46. v 3. vrsti odvzgor navedena kemična formula je kriva. Str. 47. 25. vrsta odvzgor: fosforova sokislina (H2 P03) namesto (H3 P03). Str. 47,. 30. vrsta odvzgor: fosforova kislina (H2 P04) namesto (H3 P04). Na strani 42. izostali sta pri 23. podobi črki a in b; isto tako pri podobi 33. na strani 65. Leva 38. podoba stoji narobe. Na strani 80. 8. vrsta odvzgor: Giauberve soli namesto Glau-berjeve soli i. t. d. Razven teh bi mogli našteti še celo vrsto drugih, vender menj neprijetnih tiskarskih napak. Z ozirom na to, da šteje knjiga 90 stranij in je namenjena šolskemu pouku, štejemo v njej preveč pomot. V oddelku „magnetizem" (§. 6 7.) nam razlaga pisatelj najprej, kaj so magnetna telesa in kaj je magnetizem, kar bode vsakdo odobraval; a par vrstic niže pripoveduje, kako se železu in jeklu „magnetnost" podeli, ne da bi ta pojem pojasnil. In ne bi^ bilo li to dosledno in neobhodno potrebno? Je-li učencu in čitatelju sploh izraz „magnetnost" ročnejši nego „magnetizem ?" Ni-li nevarnost izmene teh pojmov ali vsaj nerazumenje zadnjega temu opustu za petami? I. Berbuč: Fizika. 135 Podoba 29. v 70. §. ne spada sem; ta pojasnuje magnetenje pri tako zvanem dvojnem potegu (Doppelstricb), katerega pisatelj niti omenil ni. V §. 71. izvaja pisatelj iz poskusov a) in b), da so najmanjši magnetovi delki, t. j. molekule, magnetni. Res je sicer, da zmatramo magnetove molekule magnetne, a isto tako je res, da zmatramo tudi molekule nemagnetov (palic iz železa in jekla) magnetne. V 91. §. bi bilo treba podobo iz že ocenjenega §. 42. natisniti, in to tudi tedaj, ako se pisatelj ne strinja z navedenimi našimi nazori. V dotični podobi (21.) pa nista platinski ploščici s črkama a in b zaznamenovani, temveč steklena valja nad njima. To otežuje urazumenje tega §. V 78. §. proti koncu piše pisatelj, da privlačnost in odbojnost električnih, teles pojema v kvadratni razmeri z daljino teh teles. Ako je privlačnost = Anziehungskr a f t in odbojnost = Abstossungs kr aft onda je to neistinito, kajti navedeni sili sta stalno jednaki in le jakost medsobnih učinov teh sil pojema v navedeni razmeri z daljino. Meni pa pisatelj: „die Anziehung und Abstossung nimmt im quadratischen Verhaltnisse ab", potem bi moral reči: „privlaka in odboj pojema" i. t. d. Tudi na 70. str. v 8. vrsti odvzgor izmenuje pisatelj .,privlačnost" za „privlako". Zakaj piše pisatelj dvakrat „Lejdinska" sklenica (Levdnerflasche) na straneh 70. (13. vrsta odvzdol) in 71. (6. vrsta odvzdol) in zakaj ne stalno Lejdenska sklenica? Iz te objektivne razprave je razvidno, da ima knjiga sicer nekoje nedostatnosti — in katero delo na svetit jih nima? — toda radostno pripoznavamo, da ne morejo te obče priznani veljavi knjige mnogo škodovati. Priporočamo torej konečno knjigo še jedenkrat najtopleje ter jej želimo vsestransko najboljšega vspeha. V Gorici, 8. nov. 1882. Ivan Berbuč. 462 Slovenska književnost. umetniško gibanje sploh v Parizu, hočem konečno še dodati števila razstavljenih del v letošnjem Salonu. Slik je vzprijetih 2480; risarij, akvarelov, pastelov etc. 783; skulptur, to je različnih kipov od marmorja, gipsa in druge tvarine 1048 ; lesorezov, bakrorezov, gravur etc. 632 — torej skup skoro 5000 del! Koliko truda in duševnega napora, koliko stroškov je pač treba, da se napolni Salon! Kaj tacega ni v nobenem drugem mestu sveta mogoče, osobito ker je zraven Salona vsako leto po tri do pet lokalnih razstav, ki so tudi obilno obiskovane od umetnikov in občinstva, in ki imajo navadno namen kazati, kako se slika v Parizu samem, kako napreduje domača umetnost. Vse te naprave pa nam kažejo, kako se dela v metropoli francoske republike, kako cvete tudi v zdanjem mate-rijalnem času umetnost ter potrjujejo moje začetne besede, da ga ni mesta na zemlji, ki bi se v tej stvari moglo meriti z modernim, veselim Parizom! — V Parizu, meseca maja 1883. Jurij Subic. Slovenska književnost. x. Fizika za nižje razrede srednjih šol. Spisal Andrej Senekovič, c. kr. profesor v Ljubljani. V berilo je vtisnenih 200 slik. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. V Ljubljani. 1883. 8, 238 str. Cena 1-80 gl. Kdor ljubi narod svoj, veseli se, če vidi napredek na domačem polji; srce mu vzkipi, če vidi, da napreduje najžlahtnejši biser na narodovem telesu — šola. Slovensko šolstvo je nastopilo pot napredka, ako še ne povsod, pa vsaj v sredini slovenske zemlje. Mogoče je zdaj, kar stoletja mogoče ni bilo; slovenska, rekše iz slovenskega korena vzrasla inteligencija je pisala nekdaj o znanstvenih predmetih samo v tujih jezikih, zdaj — tandem aliquando — začela je pisati v domačem; začeli smo delati zase tudi na šolskem polji. Take in jednake misli so me navdajale, ko sem v teku jednega leta drugikrat dobil priliko, govoriti o novi šolski knjigi slovenski. Je pa to knjiga, s katero stori naša šolska književnost važen korak naprej. Oglejmo si jo natančneje. Slovenska književnost. 463 Tvarina je razvrščena na deset poglavij: 1. Občna svojstva. 2. Molekularne sile. 3. Osnovni nauki iz kemije. 4. Toplota. 5. Mehanika. 6. Akustika. 7. Optika. 8. Magnetizem. 9. Elektrika. 10. Osnovni nauki iz astronomije. Ta razvrstitev se v poprek nahaja skoro po vseh dotičnih knjigah za nižje razrede srednjih šol; deloma je poljubna, ker nikakor ni bistveno, da stoji poglavje o kemiji že na tretjem, o toploti na četrtem mestu. Magnetizmu in elektriki se tudi da odmeriti drugi prostor, le mehanika, akustika in optika so razvrščene iz stvarnih razlogov vselej v ravno imenovanem redu. V poglavji, ki je odmerjeno delovanju in učinkom molekularnih sil, sklopljeno je vse, kar se na ta predmet nanaša, tudi pronicanje, lasovitost in endosmosa. O teh točkah se govori v nemških knjigah navadno na celo drugem mestu, pred hi-drostatiko ali pa za njo, ne da bi se za to razvrstitev dalo našteti tehtnih razlogov, temveč se v mehaniki le trga nit, ako se s temi stvarmi še le tam pečamo. Zato ima po mojem mnenji razvrstitev naše knjige prednost pred drugimi. Isto tako je tvarina vsakega poglavja zase razvrščena tako pregledno in utemeljeno, da se v obče ne da lahko kaj boljšega nasvetovati. Ako se ozremo po vsebini prvih dveh poglavij, imamo lepo število fizikalnih resnic pred seboj, ki se tičejo trdnih, kap-ljivih in plinastih teles in spominjajo me načela, ki je obveljalo v spe-cijalni metodiki ljudske šole, t. j. poučevanja v koncentriških krogih. Metoda, po kateri je predmet obravnavan, izvedena je na vse strani tako pravilno, kakor to terja vednostno stališče zdanjega časa. Pisatelj se je ravnal po predpisanih instrukcijah, (Instruktionen fiir den Unterricht an Realschulen) in po svoji temeljiti praksi ter je ustvaril delo, ki bode služilo isto tako realnemu kot formalnemu izobraženju slovenske mladine. Vsakemu pouku podlaga je poskus in opazovanje, prirodnim prikaznim in fizikalnim razmeram vsakdanjega življenja odmerjen je dostojen, časih prvi prostor. Iz opazovanih prikaznij se izvajajo vseskozi pravilno fizikalni zakoni; vmes pa je vpletenih zmerno število vprašanj in računskih vaj, kojih reševanje je važen pogoj za razvitek duševnih zmožnostij učenčevih. Posebno mi je poudarjati, da se fizikalne priprave, oziroma na njih izvršljivi poskusi dosledno uporabljajo do skrajne meje, n. pr. At-woodovo padalo. Na tem se ne izvajajo samo zakoni o jednakomerno pospeševalnem gibu, temveč tudi od česar je odvisna kolikost gibajočih sil in kako se merijo. Tako postane fizika po polnem nazorni uk, opira se na izkustvo, metoda je induktivna. Fizikalni pojmi so vseskozi strogo opredeljeni, n. pr. pojem tangencijalne sile je tolmačen izvrstno. Stvarno 31* 464 Slovenska književnost. xn metodično izvrstno obdelana je točka o delu sil, katera se računi na dva načina, jedenkrat iz premikanega bremena, jedenkrat pa iz delujoče sile; to je celo naravna posledica tega, da se je poprej pojem sile (gibajoče in uporne) temeljito osnoval na pojmu vztrajnosti. Tako je bilo mogoče delo sil na strojih računiti na najprimernejši način. Res praktično rešeno je vprašanje, kakšno sposobnost za delo imajo gibajoča se telesa. V poglavji o toploti se pri taljenji in hlapenji vestno nagla-šajo učinki utajene toplote, kakor to zahteva mehanična teorija (o toploti). Koristno bi bilo, izrecno opomniti, da v teh slučajih toplota opravi j a delo. Da je izostalo magnetenje po podelitvi, odobrujem, ker ni treba staviti, kar se mora kmalu podreti; magnetenje po razdelitvi je dobilo s tem večjo važnost. V poglavji o kemiji so pojmi: spojina, razkroj, prvina na poskusih jako jasno osnovani. Obdelane so najvažnejše nekovine, iz organske kemije pa vrenje. Ta tvarina ugaja učnemu načrtu za tretji latinski razred. Ako dodam opazko, storim to iz osobnega izkustva. Kemija spada med tiste predmete, kojih priučenje je zavisno dosta od učenčeve pomnjivosti. Podpirati jo je mogoče s tem, da se posamezni deli tvarine, ki so med seboj stvarno v rahli zvezi, tesneje zvežejo potem teorije. Teoriji so podlaga kemijske formule; v tem oziru je storil pisatelj ravno dovolj, a želel bi, da bi se bilo več storilo glede teorije, t. j. da bi bil pisatelj o medsebojni zavisnosti glavnih spojin: okisov, osnov, kislin in solij iz-pregovoril nekoliko več. Tako pa se nahajajo celo izrazi „sokislina", „anhidrit", ki jih ne najdem tolmačenih; o amonijaku ni povedano, da je važna osnova. Omenjena razširjatev bi bila toliko umestnejša, ker se bo najbrž knjiga rabila tudi na učiteljiščih, kojih učni načrt ima odmerjenih temu predmetu celih dveh tečajev. Da izpregovorimo o jezikovni strani nove knjige, pričakuje gotovo vsakdo, ki se zanima za stvar. Konečno besedo v istini rad prepuščam strokovnjakom jezikoslovcem, vender hočem nekoliko razodeti tudi svoje misli. Nihče izmed nas ne dvoji, da je pisatelj prve dovršene šolske knjige o fiziki imel premagati mnogo jezikovnih težav, kljubu nekterim plodovom iste stroke, ki jih je v slovenski književnosti od prejšnjih let. Ni vse jedno, pisati znanstveno knjigo v popularnem zlogu za izobraženo občinstvo, ali pa šolsko knjigo, ki naj bi ustrezala precej tanko določenim terjatvam učnih načrtov. Cesar se popularna knjiga navadno iz-ogiblje, to je šolski knjigi glavna naloga, namreč kratko, točno, a pri vsem tem lahko umljivo izraževanje. Slovenska književnost. 465 No, tudi v tem ozira jo je pogodil pisatelj v obče izvrstno. Dokazov nahajamo na vsaki strani, kamor koli pogledamo, posebno se mi zdi naglašati mehanike, lomljenja svetlobe, osnovnih naukov iz astronomije, tudi galvanizma i. t. d. Fizikalni stroji so opisani tako precizno in jasno, da ni ne jedne besede odveč, isto tako so izražene opazovane prikazni in izvedeni prirodoslovni zakoni. Proti tej trditvi se da navesti le jako pičlo število izjem. Terminologija je skoro brez izjeme priprosta, lahko umevna, slovenskemu jeziku, pa tudi predmetu popolnem prikladna. Preobširno bi bilo, navajati vseh posameznih primerov, po katerih se odlikuje knjiga. Komur je mari zato, naj vzame knjigo v roko ter naj se sam prepriča. Tukaj opozorujem le na § o vijaku, ki je stvarno in jezikovno mojstersko zdelan, na zakona o strminah, na definicijo prožnih teles, strojev i. t. d. S kemijskimi izrazi: kisik, vodik, dušik, ogljik se približujemo v terminologiji drugim Slovanom. Splošno navadni tehnični izrazi, ki so vzeti iz latinskega ali grškega jezika, obdržali so svoje mesto. Takoj med berilom je dodana v oklepajih nemška terminologija. Vse te stvari se morajo z ozirom na naše razmere po polnem odobravati. Slike so posnete, kakor mi je g. pisatelj naznanil sam, po knjigi: „Dr. Ig. G. Wallentin, Grundziige der Naturlehre fiir die untern Classen . . . Wien 1881". Imajo torej iste prednosti in slabosti kot Wallentinove. y obče so prav dobre, mnogo jih je izvrstnih, nekatere nove, ne nahajajoče se v drugih knjigah za spodnje razrede, a jako poučne n. pr. slike 23, 26, 69, 189; posebno je še omenjati pravilno risanih daljnogledov. Menj prozorna je si. 18, na kateri se težko spozna, da je palica v vodi, ker je senca pretemna. V si. 64. so obroči pokvečeni, v si. 66. posamezni deli glede visokosti nimajo prave razmere. V slikah 121, 122 in 123 trakovi AO in OB niso potrebni, deloma so nenatančno risani, sploh pa njih pomen ni tolmačen. Te hibe se sicer vse nahajajo tudi v Wallentinovi knjigi. Hvalevredno je, da je o jednostavnem drobnogledu dodana boljša slika, nego je Wallentinova. Primerjal sem obe knjigi tudi glede drugih lastnostij, a ne rečem preveč, če trdim, da se razlikujeta toliko, kakor sploh knjige služeče istim namenom, da se torej naša knjiga mora smatrati samostalnim delom. O razlikah v razvrstitvi sem nekoliko že govoril na drugem mestu. Tukaj mi je omeniti še sledeče: Po obsegu je tvarina kolikor mogoče skrčena, knjigi se ne bo moglo očitati, da bi učence preobla- 466 Slovenska književnost. gala. Nektere menj važne stvari so izpuščene, tam pa tam kaj važnega dodano ali malo obširneje obravnavano, n. pr. o zračni vlažnosti, o solnci kot izvoru toplote (v Wallentinu le 5 vrst!), o prostih oseh, o rabi barometrov i. t. d. Važne in glavne stvari so tiskane vse z velikim tiskom, menj važni dodatki, računske vaje in historične opazke pa z drobnim. To sicer ne bi bilo nič posebnega, ker i Wallentin rabi dvojni tisk, ali razlika je ta, da je g. Senekovič dal drobno tiskati le to, kar je res male važnosti ter se sme po potrebi izpustiti, Wallentin pa tudi take stvari, ki se ne smejo prezreti; le da si je s tem prihranil nekaj prostora. Iz do sem navedenega se prepričamo, da bo naša knjiga prav dobra za rabo, ker zadostuje vsem glavnim terjatvam, ki jih pričakujemo od take knjige. Nižjim razredom gimnazij in realk bo ugajala po polnem, pa tudi učiteljiščem1) bo jako ustrezala, če ne ravno po obsegu (zarad premalo kemije), pa po dosledno izpeljani metodi, na katero se imajo bodoči učitelji ozirati in na zadnje tudi po terminologiji in jeziku sploh, kar je dozdaj vsled nedoločnosti delalo težave. Dasi torej knjiga v glavnih ozirih zasluži naše popolno priznanje, vender mislim, da storim le svojo dolžnost, ako opozorim na različne malenkosti, ki jih bode v drugem natisu prilika predelati ali popraviti. V jeziku se je pripetila časih ista napaka, kakor več ali menj nam vsem, ki od tega dne, ko smo stopili prvikrat čez šolski prag, V živimo pod vplivom germanizacije. Ce pišemo ali govorimo slovenski, vender naše mišljenje ni vselej slovensko; - da se tudi branimo, vrivajo se nam germanizmi. Sicer pa takoj povem, da to očitanje zadene pisatelja le v mali meri, kajti germanizmi, ki jih nekaj sledimo, ne zde se mi tako nevarni, da bi zmanjšali vrednost knjige. Pripetili so se nekatere-krati v tacih slučajih, kjer je pisatelj, hoteč biti točnim v izrazih, zabredel v tisto abstraktno izraževanje, po katerem se odlikuje nemški jezik. Ker pa je moč slovanskega jezika v glagolu, zato se mu konkretno izraževanje bolj prilega; abstraktno naj se rabi tam, kjer to stvar neobhodno zahteva. Opisujoč fizikalne priprave piše pisatelj dosledno za „Kreisteilung" — „krožna delitev". Ker pa to povsod pomeni na 360 stopinj razdeljeni krog, bi se na strani 42. vrsti 4. spodaj slovenski bolje glasilo: „nad razdeljenim krogom" nego „poleg krožne delitve". *) Visoko ministerstvo za uk in bogočastje je potrdilo knjigo za rabo v vseh učiliščih, kjer se fizika predava slovenski. Odlok s 23. majnika 1883, št. 9131. Slovenska književnost. 467 Str. t;?, izrek 1. „Razno dolge palice. . . raztezajo se . . . sorazmerno dolžini" mesto „Razteza razno dolgih palic . . . je . . . sorazmerna dolžini". Grermanizem je tudi (str. 15 v 14. zg.) : „za železo, žveplo . . ." mesto: „o železu, žveplu ..." Str. 70. v. 8. sp.: Mesto „Vse te sile imajo torej posljednico jednako vsoti vseh" bi mi bolj ugajalo: „Posljednica vseh teh sil je torej jed-naka njih vsoti." Str. 95. v. 6. sp. S samostavnikom „raztrg" (das Zerreisen) se ne morem sprijazniti; ali ne bi glagolnik bolje godil ? Str. 9 7. v. 14. sp. „ . . . okoli horizontalne, vender ne skozi težišče idoče, osi vrtljivo telo" zdi se mi preveč skrčeno. Bolje bi ugajal relativni stavek. Str. 59. v. 12. sp.: Mesto „iz več" . . . beri „iz njih več . . ." Str. 58. v. 2. sp.: „bolj suh" mesto „suhejši". Za „magnetisieren" rabi se „magnetiti". Po tem vzgledu naj bi se tudi pisalo : Elektrovanje, kristalovanje" mesto „elektmovanje i. t. d. Mesto „kapljivo tekoča" in „raztezno tekoča telesa" bo zadostovala krajša oblika: „kapljiva" in „plinasta telesa". Str. 138. Opisovanje piščali je jako skrčeno; težko je razumeti, kaj je spodnja ustnica in kako nastane tresenje zraka v cevi, kadar piskamo. O stvarnih zadevah zdi se mi opozoriti na sledeče: Str. 19. v. 5. in si. Za ta poskus bolj kaže rabiti solitar, ker je učinek dosti bolj očividen. Str. 35. 2. Pogrešam znamenite lastnosti solitarne kisline, da stalno porumenjuje organske snovi. Str. 36. Fosfor prozoren je v tankih plasteh, v debelejših koscih je samo prosojen. Str. 54. „kryophor" je opisan in naslikan (st. 2 7). Zakaj se je izpustilo označujoče ga ime ? Str. 84. v. 16. sp. Tukajšnji jednačbi manjka v levem delu znaka: ,,kgm." Isto je še na nekterih krajih popraviti. Str. 113. Poskus b) in zakon sta vsak zase pravilna, ali drug se ne strinja z drugim. Str. 117 in 118. Izmed barometrov šel bi po mojem mnenji For-tinov na prvo mesto, ker se po obliki ujema s pripravo za Torricellijev poskus. Navadni (Birn-) barometer bi se slobodno ponižal v drobno tiskani predal, njegova nenatančnost to opravičuje. 468 A. A. Cesar v Ljubljani. Str. 122. v. 4. Tamošnji stavek utegne se krivo razumevati. Zrak pritiska na obe odprtini z isto močjo (njijini višini se le malo razlikujeta). Zračnemu tlaku nasproti dela v vsakem kraku tlak kapljevine na dno, ki je sorazmeren višini AC oziroma DC. Voda teče iz tistega kraka, kjer je ta protitlak večji. — Sledeča opazka o Cerkniškem jezeru je jako umestna v slovenski fiziki. Str. 147. v. 17. zg. „Ako je izvor svetlobe večji nego temno telo", je polna senca stožkovito omejena, dvojna senca pa že nastane, ako svetita vsaj dve različni točki. Str. 149. Vrsti 12. in 13. sp. se smeta brez škode izpustiti; sicer pa moti v spodnji vrsti tiskarski pogrešek „4kratK mesto „2krat". Str. 151. v. 7. zg. Mesto „do trdnega telesa" naj stoji „do površja drugega telesa." Str. 155 v. 6. sp. Mesto „za goriščem" beri „pred središčem". Str. 227. Omenja se telefon. Koristno bi bilo vsaj kratko opisati ga. Njegova porabnost se priznava od dne do dne bolj in v malo letih ne bo mesta, katero ne bi njegove žice preprezale, kakor zdaj telegrafske zemeljsko površje. Str. 34. Dušikova gostota je 0.972, ne pa 0.791. Par drugih tiskarskih pogreškov ne omenjam, ker resno ne motijo. Zunanja oblika knjige je jako ugodna, papir in tisk brez vsake graje; tiskarju naše popolno priznanje. Ker so se odličnosti knjige v jako kratkem času oficijalno že priznale, imam izreči še iskreno željo, naj bi se ne le v srednjih šolah, temveč tudi med narodnim učiteljstvom in slovensko inteligencijo sploh prav hitro udomačila. Prijatelju Senekoviču pa izrekam v imenu slovenskega naroda najtoplejšo zahvalo na njegovem trudu ter mu čestitam na vspešnem delu, o katerem smemo zopet reči, da je naše. (k^Zq) F r. Hauptman. Cesar y Ljubljani. „Bela" Ljubljana še nikdar ni zaslužila tega lepega svojega pesniškega imena tako, kakor te dni, ko se pripravlja z iskrenim navdušenjem vzprejeti ter z verno ljubeznijo počestiti presvetlega cesarja in gospodarja svojega Nj. V. Franca Jožefa L, kateri 11. julija pride med verni svoj narod slovenski, da vojvoda kranjski in presvetli cesar in gospodar avstrijski vzprejme iz nova navdušeno prisego neomahljivo zvestega naroda slovenskega, prisego, da je vedno pripravljen svojo