čevljar 8 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič ZASKRBLJUJOČE STANJE \ ''v J Skupni delavski svet je na zadnjem zasedanju razpravljal o gospodarskem stanju delovne organizacije ter na predlog predsednika KPO sprejel obvezujoče naloge za zboljšanje gospodarjenja. Osrednji cilj poslovanja v drugem polletju je povečanje dohodka za najmanj toliko, da bomo pokrili porabo za osebne dohodke in ustvarili potrebno realno rast akumulacije. Minimalna stopnja rasti dohodka v letošnjem letu mora biti dosežena v višini vsaj 88 %. Če povečanje ne bo tolikšno, bomo morali vračati osebne dohodke. Torej le večja rast dohodka kot 88 % daje možnost za povečanje osebnih dohodkov, zato je to spodnja meja opredeljenega cilja. Naloge za dosego tega cilja, še posebej v sedanjih gospodarskih razmerah ne bodo lahke. Lotiti se jih moramo s kar največjo mero volje in pripravljenosti spopada z vsemi preprekami, ki so in bodo na poti izpolnjevanja. Naloge so razdeljene na dva dela: 1. Povečati prihodke in s tem celotni prihodek delovne organizacije z: — večjo proizvodnjo in nato večjo prodajo; — prodajo izdelkov, ki so že izdelani; — manj izdelkov slabše kakovosti ; — večjo kakovostjo poslovanja nasploh, še posebej izpolnjevanjem sprejetih obvez v dobavnih rokih; — doseganjem višjih prodajnih cen in (ali) spremembo strukture prodajnih poti, ki omogočajo doseganje višje povprečne prodajne cene; — dodatnimi izvoznimi vzpodbudami, ki jih pričakujemo z ukrepi ekonomske politike. 2. Znižati stroške s: — skrajšanjem časa od nabave materiala — poteka proizvodnje — odpreme kupcu in do vnovčenja terjatve, kar pomeni znižati zaloge, to pa bo zmanjšalo stroške za obresti; — kakovostnejšimi materiali za isto ceno ali nižjimi nabavnimi cenami; — zmanjšanjem stroškov osnovnih materialov, kar pomeni boljši izkoristek; — varčnejšim ravnanjem na vseh področjih povzročanja stroškov. Izpolnjevanje navedenih nalog pomeni povečanje dohodka. Na razširjeni seji KPO je bilo dogovorjeno, da vsak v svoji sredini izdela podrobnejši načrt potrebnih nalog, da res dosežemo kar največ moremo. Sposobnosti in znanje imamo, potrebujemo le pripravljenost in močno voljo. Politika delitve OD V LUČI NOVIH PREDPISOV Konec junija je začel veljati Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, skupno porabo delavcev in določene poslovne stroške za leto 1986. Drugi člen zakona določa, da se za leto 1986 ne sme izplačati večje akontacije čistih osebnih dohodkov kot določajo določbe samoupravnih splošnih aktov, ti pa morajo biti usklajeni s samoupravnim sporazumom panoge in družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje razmerij pri pridobivanju in delitvi dohodka SFRJ in družbenim dogovorom republike. V Sloveniji so osnova sporazumom resolucijske usmeritve, ki določajo, da se morajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo povečevati oziroma zmanjševati v soodvisnosti od rezultatov poslovanja in da se bruto osebni dohodek na delavca lahko veča pod pogojem, da se hkrati oblikuje tudi večja akumulacija na porabljena sredstva. Predpisana je tudi metodologija za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986, po kateri se ugotavlja uspešnost delovne organizacije v okviru panoge in glede na to, možnost povečanja sredstev za osebne dohodke. Na povečanje vpliva tudi zmanjševanje deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku. V uradnem listu je 22. julija letos izšel pravilnik kako se določa znesek za izplačevanje čistih osebnih dohodkov za leto 1986. Po tem pravilniku je treba službi družbenega knjigovodstva predložiti obrazec, z izračunano višino sredstev, ki bi jih glede na resolucijska določila lahko izplačali in dejansko izplačana sredstva za osebne dohodke. Skupščine občine in družbenopolitične organizacije kontrolirajo usklajenost aktov in izračun višine sredstev za izplačilo. V primeru ugotovljenih neskladnosti bo treba pri oktobrskem izplačilu zmanjšati osebne dohodke za celotno razliko ugotovljeno v obdobju julij—september ter še 3/6 razlike za prvo polletje. Podatki predloženi službi družbenega knjigovodstva nam dovoljujejo, da za mesec julij, avgust in september izplačamo osebne dohodke po merilih našega pravilnika- in sklepa zborov. Pri tem moramo vedeti, da z enako rastjo materialnih stroškov in dohodka ne bomo mogli obdržati enakih razmerij v delitvi. Prisiljeni bomo zmanjšati višino sredstev za osebne dohodke, kar zahteva in tudi sankcionira zakon. Naša delitvena razmerja bomo morali uskladiti z reso-lucijskimi in našimi plani, ki smo jih sprejemali na začetku leta. Pri ugotavljanju višine mase, ki smo jo bili upravičeni razdeliti kot OD v prvem polletju, smo upoštevali spremenjene pogoje poslovanja pri izvozu, večje obremenitve iz naslova prispevkov in davkov na doseženi dohodek in pa dinamiko osebnih dohodkov v letu 1985. Za drugo polletje nam kaže napeti vse sile in vložiti mnogo napora za zboljšanje oziroma povečanje dohodka. Običajno je poslovni uspeh v drugem polletju boljši, sprejeli pa smo tudi nekatere ukrepe za zboljšanje poslovanja. Predvidevamo izboljšati tudi delež akumulacije v dohodku. ŠUŠTARSKA NEDELJA Letošnja šuštarska nedelja ne bo drugačna kot so bile doslej. Modne revije bodo pred upravno stavbo BPT, razstava modne obutve bo v paviljonu NOB. Glavno vlogo bo tudi tokrat odigral »šuštarski semenj« na Trgu Svobode v nedeljo 7. septembra. Prireditev pa se bo seveda zaključila z veliko šuštarsko veselico. VEDNO SLABŠI POLOŽAJ STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Ustrezne stanovanjske razmere so elementarna potreba vsakega človeka, delavca in njegove družine in lahko odločilno vplivajo na njihov prispevek k rezultatom delovne sredine in k razvoju celotne družbe. V delovni organizaciji Peko smo vedno posvečali zelo veliko pozornost reševanju teh problemov, saj smo poleg rednih virov sredstev namenjali tudi dodatna. Kljub dosedanjim prizadevanjem, vlaganjem sredstev, pa trenutno ugotavljamo, da je neustrezno rešenih stanovanjskih razmer še zaskrbljujoče veliko. Stanovanjska vprašanja v naši delovni organizaciji rešujemo po naslednjih samoupravnih poteh: — TOZD s sedežem v Tržiču združujejo sredstva po sporazumu in rešujejo stanovanjska vprašanja skupno. Samoupravni organ, ki o zadevah odloča na prvi stopnji, je komisija za družbeni standard — TOZD Mreža oblikuje svoja stanovanjska sredstva in o zadevah odloča komisija za delovna razmerja — na enak način rešujejo probleme tudi v TOZD Budu-čnost in Trbovlje. Viri za pridobivanje sredstev so: stanovanjski dinar, sredstva amortizacije in sredstva iz ostanka dohodka. Število zahtev in prošenj za pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj v zadnjih letih skokovito narašča v vseh naših sredinah, hkrati pa se ožijo možnosti za gmotno reševanje vprašanj. Ocenjujemo da so poglavitni razlogi za tako stanje sledeči: —- Strahovita rast cen gradbenega materiala, komunalnega urejanja in celotnih stroškov v gradbeništvu. — Staranje stanovanjskega fonda, tudi davek manj kvalitetnih rešitev v preteklosti. — Izredna rast zaposlovanja delavcev, predvsem mladih in veliko preseljevanje iz drugih območij, kar zlasti velja za Tržiško območje. — Vedno večje zahteve prebivalstva po izboljšanju stanovanjskih standardov. — Vedno večje zahteve po varovanju in urejanju okolja, graditvi komunikacij ter težave pri zagotavljanju energetskih surovin. Ugotavljamo tudi, da celotnega pregleda nad razmerami na tem področju nimamo. Zlasti nimamo izdelane objektivne in analitične študije o stanovanjskih razmerah naših delavcev v najmlajših sredinah. Predvsem se ukvarjamo le s prosilci za dodelitev stanovanj in posojil in še nekaterimi, to pa so verjetno ekstremni primeri, ki nas vsako leto znova presenečajo. Tokrat bi želeli malo podrobneje predstaviti stanovanjske razmere, ki jih rešujemo z združevanjem sredstev na območju TOZD s sedežem v Tržiču. Vse zadeve rešujemo v okviru samoupravno sprejetih planov in pravilnika. Natančno upoštevanje teh podlag je nujno v izogib še večjim nezadovoljstvom in težavam. Vsako leto v decembru objavimo natečaj za zbiranje prijav prosilcev za dodelitev družbenih stanovanj, dodelitev posojil za nakup novih in starejših stanovanj in hiš, za individualno gradnjo, za dograditev stanovanjskih hiš in za adaptacije stanovanjskih objektov. Temu sledi obravnava vseh prošenj, dopolnjevanje dokumentacije, preverjanja, izdelava predloga vrstnih redov. Ko lahko tako zbrane podatke primerjamo s finančnimi kazalci in s stanjem na tržišču stanovanjskega prostora se prične prikazovati realna slika uspešnosti naših prizadevanj v tekočem letu. Vsi postopki so strogo predpisani in se jih moramo držati. V ilustracijo navajamo nekaj podatkov za tekoče leto: Vrstni red za dodelitev družbeno-najemnih stanovanj vsebuje 77 prosilcev. Za nakup novih in starih stanovanj smo kreditirali 5 prosilcev. Posojila za individualno gradnjo je prejelo 38 prosilcev, za dograditev 13 prosilcev in za adaptacije 28 prosilcev. Kupili smo 5 novih stanovanj in tako sedaj razpolagamo s 159 družbeno najemnimi stanovanji. Poleg navedenih podatkov imamo v evidenci še približno 10 % dodatnih zadev, ki jih nismo upoštevali zaradi zamude razpisnih rokov ali nepopolne dokumentacije. Skupno smo načrtovali za realizacijo tega programa nekaj nad 127.000.000,- din. Iz zgoraj navedenih razlogov bo potrebno še veliko vloženih sredstev, naporov in angažiranih sporazumevanj z vsemi prizadetimi v delovni organizaciji in izven nje za postopno odpravljanje teh težav. V Tržiču se dokaj uspešno sporazumevamo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo pri reševanju najnujnejših primerov, pri adaptacijah starih stanovanj, objektov in revitalizaciji mestnega središča. Vendar so poglavitne težave v tem, da ta gospodari s fondom starih stanovanj in da kronično primanjkuje sredstev za najnujnejša popravila, za kvalitetnejše rešitve pa jih sploh ni. Izkoriščamo priliko, da opozorimo interesente na redni razpis, ki ga objavljamo na običajni način in v njem bodo navedeni vsi pogoji za pridobitev ugodnosti in pravic. Lojze Hostnik PRAZNIK ČUVARJEV MEJA 15. avgusta je bilo v karavlah širom naše domovine nad vse slovesno. Pripadniki mejnih enot so slavili svoj praznik. Obiskali so jih pokrovitelji, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in prijatelji. Vojakom Karavle maršala Tita na Ljubelju smo ob njihovem prazniku izročili sliko taborišča Ljubelj, ki jo je izdelal naš upokojeni sodelavec Ivan Lausegar. Nekdanji taboriščnik Janko Tišler pa je vojakom in gostom pripovedoval o življenju v taborišču in delu v predoru Ljubelj. rt - qpe-. tonoifSo7.. 3MVJJV SMOLLICI ! X'!f'2 k- / X V c a c v E Ss V- O « C x> - E 3 A) -■° o S z < _ XI QQ << << nn Ul Ul v l dree i/c $ Jćo /c k h I/lA I/ '0A / // CĆL efe c c / PIHALEC NAKAZA SPAK ZASUTJE, TUDI KRAJ PRI BLEDU KOTANJA V GORAH IT-1ZPEL0VA LET VIOLIN sr (7) 0 ^ STARI PREDEL MARIBORA BIVŠI SEF ČAJE SÄ R riznanje W ZOLA ALOJA, AQAVA ZVITEK PAPIRJA SOQB ;. PHEDSEONIK DS B| 30-letnici obstoja PRELOŽEN TOVOR ZAVADLAV AN 3 A 100 M1 ► DÉLUDB-L3AUE SPREMETE-/ALEE EROSA PV0K0L0 ZA IPVA KOLESARJA • POSLOVALNICE d qi.MESTC ERITREI 4 BOLE TONE ZPRAVJLO V OBLIKI PL0SCICE AULIOAM. t IME D RÜBIT IVO PROCACE. popomft RAPI0AK-TIVHi m ELEMENT, ZNAK AS VLEČNO VOZILO, 5LEPER IDILIČNA PASTIRSKA PESEM TOVARNA PIJAČ V LJUBLJANI BIC1KEL WDI05KI DROBIŽ UOVO MESTO PUTKA mp- UAIIV ffil r ZVOK PRI COIČLJAUJL) BIVŠI AS V KOŠARI/ (IVO j SLONOVA SAMICA afriški VELETOK Mli/A ERO TIČUEGA PESNIŠTVA ODISEJEV SUJ A COVEPO VTIBETU 51. VARIVA TURIST (MILAH) SESTAVIL LJUBO 5RAPEŠK0 JASA V qOZPU ZNAMKA 5P1PVEJ MOTORJEV S Za zadnjo križanko smo dobili samo 8 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec iz splošnega sektorja Franci GODNOV. Nagrade je razdelil takole: 200 din — IVANKA PAJNTAR — upokojenka 150 din - BORIS MIKOLIČ - 529 100 din - ROMANA ŠPAROVEC - 510 70 din — IVANKA HVALICA - upokojenka 70 din — MARIJA SLUGA - 524 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 15. septembra 1986. ZAHVALE Ob težki in boleči izgubi naše drage mame KATARINE BEVEC se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam in skladišča 529, dispozicijskega oddelka in sekalnice 512 za podarjeno cvetje in izrečena sožalja sinova Marjan in Tone Ob boleči izgubi moje drage mame KRISTINE MEGLIČ se delovni organizaciji, osnovni organizaciji sindikata ter TOZD-u MREŽA, posebno pa oddelku reklamacij, zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjena venca. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in kakorkoli pomagali se iskreno zahvaljujem. hčerka Danica Meglič Ob izgubi dragega očeta JURIJA MARKOVIČA se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz šivalnice 512/5 in vzorčne šivalnice. hčerka Ljubica Marin Ob smrti mojega moža JANKA BEDINE se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu Peko za venec in denarno pomoč žena Jelka Ob izgubi predrage mame FRANČEK H KAVČ se toplo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tozda Po-liuretan in RPS za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Marija Šetinc Ob boleči in prerani izgubi ljubega moža MARJANA KAČIČNIKA se iskreno zahvaljujem kolektivu »PEKO II Celje« za izrečena sožalja, prelepi venec ter obilno spremstvo na njegovi zadnji poti. V najtežjih trenutkih mojega življenja ste mi v oporo. Hvala vam. Žalujoča Kačičnik Sabina Janez Meglič PRIŠLI V 71. letu starosti je preminil JANEZ MEGLIC ustanovni član industrijskega gasilskega društva PEKO. Janez izhaja iz številne delavske drušine, zato se je moral že v zgodnji mladosti zaposliti. Komaj 14 let je bil star leta 1929, ko je prišel v tovarno obutve Peko, kjer je začel svojo delovno in delavsko življenjsko pot. Pot polno trpljenja, odrekanja, presenečenj, trdega a uspešnega dela. Njegova pridnost in resnost pri delu ter volja do izobraževanja so ga privedle od priučenega delavca do kvalificiranega čevljarja, preddelavca pa do mojstra in nadmojstra. V času mladosti je okusil izkoriščanje kapitalističnega sistema, zato je tudi nekaj mesecev delal kot delavec pri zidarjih. Kot napredno misleč delavec proletarec, je tudi v času okupacije našel svoje mesto med aktivisti OF ter tako aktivno delal za narodno-os-vobodilno gibanje vse do septembra 1944, ko je vstopil v NOV, ter se boril na Primorskem v najhujših bojih vse do osvoboditve. V vrstah JLA je na posebni dolžnosti ostal še do avgusta 1946. Po demobilizaciji se je po- vno poučevati ter jih obenem neusiljeno navajal na delovne navade. Pri svojem delu je bil vedno resen in preudaren, iskal je vedno nekaj novega, naprednega. Kot dober delavec in organizator je bil leta 1950 izvoljen v prvi delavski svet v tovarni. V organih samoupravljanja je uspešno deloval vse do upokojitve, bil je tudi predsednik DS ter nekaj mandatnih dob predsednik UO, tudi v DPO je bil zelo aktiven. Med ostalimi dolžnostmi je bil tudi dva mandata predsednik sindikata v DO. Ker je bil dober gospodar ter je imel veliko skrb za družbeno premoženje je bil leta 1953 med desetimi delavci iz neposredne proizvodnje, ki so ustanovili »Prostovoljno gasilsko društvo Peko«, ter njega izvolili za predsednika. Bil je to skromen začetek in vendar viden napredek. Člani so delovali predvsem na preventivnem področju, učili so vse delavce o pomoči pri gašenju, posebno pa urili gasilce ter tako skrbeli za požarno varnost v delovni organizaciji. V treh desetletjih se je gasilsko društvo razvilo v dobro opremljeno industrijsko gasilsko društvo. UO IGD je v zahvalo ob 30-letnici Janezu podelil plaketo ustanovnega člana. Janez je bil vedno delaven in polno zaposlen z raznimi družbeno koristnimi deli, tako da prostega časa za sebe in družino skoraj ni bilo, a vendar je bil tudi doma steber napredne družine, otroke sta z ženo vzorno vzgajala. Za nesebično delo na poklicnem, samoupravnem in političnem področju je prejel red zasluge za narod s srebrno zvezdo, medaljo dela in red dela tretje stopnje. V TOVARNO Primožič Slavko, Plajbes Peter, Grguraš Boštjan, Mesareč Boris, Dorič Admira, Keršič Otto, Primožič Marko, Perne Andrej, Ribič Matjaž, Valjavec Matjaž, Borič Nada, Mesarek Bojan, Petek Drago, Krajač Igor, Grdič Zoran, Djordjevič Robert, Hajsan Boris, Mušič Fatima, Sirovica Refik. V TOZD BUDUČNOST Okič Zvonki, Vugrinec Kruno, Hižak Ivan, Kovačevič Predrag, Horvat Antun, Glozinič Dražen, Namjestnik Dražen V MREŽO Ljubljana III. Domžale Maribor I. Piran Kranj III. Idrija Portorož Kranj I. Dubrovnik Rijeka I. Srem. Mitrovica Kragujevac I. Kragujevac II. Beograd III. Skopje I. Titograd I. Valjevo II. Sili Suzana Štempihar Ani Recek Suzana, Simončič Marija, Štampar Nevenka Dukič Nada Keršič Majda, Perko Marjana Erjavec Sanja Frank Zvezdana Kikelj Melita Njavro Marijo Korda Mirko Božič Danica Zečevič Zorica Ivanič Dragica Milutinovič Žaklina Petkovška Sneža Boškovič Nevenka Isidorovič Milan Resman Marija, Žohar Draga, Pusovnik Jožica, Plohl Ivanka, Novak Stanislava, Srdanovič Dragan, Nunar Marjan, Šutar Igor, Uršič Branko, Žnidarič Franci, Valjavec Frenk, King Uroš, Stojanovič Miroslav, Volaj Breda, Kahri-manovič Almira, Rajsar Marjan, Meglič Franc, Janežič Alojz, Ekič Mojca, Gradišek Danica, Bešič Emina, Bedina Vida, Novak Ferdo, Črešnar Jožefa, Papier Mirko, Zaplotnik Jože, Makuc Ana, Ibrakič Sedija, Bačani Božo, Košak Tatjana, Meglič Marija, Lupša Lovro, Hajsan Jože, Malec Marko, Alauf Bariča. IZ TOZD BUDUČNOST Vitez Snježana, Breško Marija, Povijač Andjela. ljeval je delo ter se strokovno izpopolnjeval v svojem poklicu. Janez je bil mirnega značaja ter vedno pripravljen sodelavcu pomagati, zato je znal mlajše delavce stroko- Vsem, ki smo Janeza poznali nam bo ostal v spominu kot vzor tihega, skromnega in delovnega tovariša. Hvaležni smo za vse njegovo delo v gasilstvu. IGD PEKO IZ MREŽE Tržič I. Kranj III. Tržič II. Portorož Ljubljana IV Ljutomer Lončar Antonija Brezar Zvonka Lukanec Milan Markovič Marinela Novak Magdalena Farkaš Amalija Jakovljevič Vesna *■ > M*. -. ** * *ČIl*'* P* * & v X&tù, všr Ruma Sodelavkam iz oddelka 512/1 se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Pavla Ahačič Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem tozda Trbovlje najlepše zahvaljujem za vsa prejeta darila in pozornost. Vsem želim veliko uspeha pri delu. Jožefa Črešnar Plaketa mesta Tržič V PRAVE ROKE Srebrno plaketo mesta Tržfc je ob letošnjem občinskem prazniku prejel Jože GROS za prispevek k razvoju čevljarstva in čevljarske tehnologije. Pred nedavnim je odšel v pokoj po dolgoletnem uspešnem in pomembnem delu. Čestitamo! NJEGOVA LJUBEZEN SO GORE Filip BENCE je dobitnik bronaste plakete mesta Tržič za vrhunske dosežke na področju alpinizma. Tudi letošnji dopust je Filip preživel v gorah. Plezal je v italijanskih Dolomitih, skočil na morje, nato pa se s prijateljem in plezalnim tovarišem Benkovičem podal v centralne Alpe. Preplezala sta izredno težko severovzhodno steno ozebnika Druja. Filipovi načrti so tudi v prihodnje usmerjeni v gorske stene. Prihodnje leto je v planu ekspedicija v himalajsko pogorje. Filip bo član odprave, če bo našel razumevanje pri zbiranju finančnih sredstev. Želimo, da bi mu to uspelo in čestitamo za prejeto priznanje. V ZNANJU JE MOČ V maju smo objavili razpis štipendij za poklice v naši delovni organizaciji. Ker se zavedamo, da je znanje nosilec razvoja in da razvoj delovne organizacije sloni na izobraženih in ustvarjalnih mladih delavcih vabimo mlade, da se prijavijo za štipendije. Podeljujemo jih za poklice: — dipl. ekonomist — dipl. ing. strojništva — dipl. ing. strojništva za konstrukterstvo — dipl. ing. strojništva za tehnologijo — dipl. ing. elektrotehnike — dipl. ing. računalništva za logiko in sisteme — ing. strojništva za konstrukterstvo — kemijski tehnik — gumarski tehnik — čevljarski tehnik — izdelovalec obutve — krojilec obutve — izdelovalec zgornjih delov — izdelovalec gumarskih tehničnih izdelkov — oblikovalec kovin Po končanem študiju nudimo zanimivo delo. Mladim, strokovnjakom omogočamo strokovno rast, izobraževanje doma in v tujini ter specializacijo na področju svojega dela. PEKO V ALŽIRIJI V Frendi in El Bayadahu se nadaljuje takoimenovana »dokazovanja proizvodnje«, ki bo trajalo do konca septembra. Tovarna v Bou Saadi je zgrajena, tečejo pa priprave za začetek proizvodnje. r ■'n MLADINA NA USPOSABLJANJU Za mladince in mladinke, ki se po končani osnovni šoli zaposlijo, pripravijo vsako leto 18 dnevni program usposabljanja v vojašnici Rudno polje na Pokljuki. V programu (enoten je za vso slovensko mladino), skušajo pridobiti tisto znanje, ki ga srednješolci osvajajo v rednem šolskem programu in vključuje med drugim tudi preizkus streljanja z vojaško puško. Na usposabljanje odhajajo že nekaj let tudi dekleta, ki pa z znanjem prav nič ne zaostajajo, kvečjemu prednjačijo. Leta nazaj je na usposabljanje odhajala vsa gorenjska mladina naenkrat, letos so jih razdelili v dve skupini, ker je mladih, ki ne nadaljujejo šolanja vsako leto več. V prvi skupini so bili mladi iz Tržiča in Kranja, v drugi skupini (ti so še na Pokljuki) pa so mladi iz ostalih treh gorenjskih občin. Na oddelku za ljudsko obrambo Tržič so nam povedali, da je bilo usposabljanje izredno uspešno, brez nesreč in bolezni. Ni bilo problemov na področju medsebojnih odnosov, alkoholizma in podobno, kar si štejejo v dobro. Letos je imel Tržič posebno obveznost, ker so izvedli vsa pripravljalna dela in skrbeli za potek usposabljanja. Mladi so dodobra spoznali vojaško življenje, saj so bili v kasarni skupaj z redno vojsko, pa tudi hrana je bila vojaška. NEURJE POVZROČILO ŠKODO Hudo neurje, ki je 20. avgusta divjalo v Podravini je povzročilo velikansko škodo. Toča je skoraj povsem uničila poljske pridelke in vinsko trto. Veter je ruval in lomil drevesa. Na objektu tozda Budučnost je bila poškodovana streha, razbitih pa je bilo tudi veliko zasteklenih površin na strehi in oknih. Komisije za ugotavljanje škode so bile na delu več dni, ljudje pa so hiteli odstranjevati škodo. JLopiL olt G IOùxju OSH ijlXy, o čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.