Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge r ak e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom račnna st»
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih alicah 6t. 12. DpravniStvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V lifiibljaui 18. januarja.
Nemškočeške konference približale eo se svojemu koncu, in morda so sc že razšli odposlanci, ko to pišemo. Kakor izvemo, so konference vender imele uekaj pozitivnega uspeha, vsaj za vlado, ki je nekda prigovarjala Čehe in Nemce, da so se po godili o najvažnejših vprašanjih. Kaj da so se dogovorili, tega danes še ne vemo, ampak moremo le toliko reči, da so se v največ vprašanjih udali le Čehi, Nemci pa dosegli, kar so želeli. Deželni šolski sovet se bode razdelil v nemški in češki, ravno tako tudi deželni kulturni sovet in nadso-dišče v Pragi. Tudi glede Sol za narodne manjšine so se Čehi udali Nemcem. Okraji sodnji in politični se bodo razdelili po narodnosti, kakor so to želeli Nemci.
Glede glavnega vprašanja, to je urejenja jezikovnega vprašanja pri sodiščih, se pa neso nič sporazumeli. Nazori so bili v tej zadevi tako nasprotni, da na sporazuraljenje niti misliti ui bilo-Vlada tudi ni bila prav voljna preklicati jezikovne naredbe. Nemci so v tem oziru spoznali, da jim ne kaže strune preveč napenjati, ker bi se sicer utegnili zameriti višjim krogom, kateri so želeli spo-razumljenja. Zategadel so se odrekli zahtevi, da bi državni zbor moral z zakonom potrditi nemščino za državni jezik. Temu so se pa toliko ložje odrekli, ker so vedeli, da v sedanjem državnem zboru za tak zakon itak večine ne dobe in je tudi dvomljivo, da bi jo v prihodnjem, kajti celo mej levičarji so nekateri, ki si ne upajo na tak način rušiti ustave.
Pa tudi v tem oziru so Otdii in vlada Nemcem nekaj prijenjali, tako da so poslednji mogli reči, da so zadovoljni. Vlada je obljubila, da se bode bolj ravnala po faktičnih potrebah nego po črki jezikovnih naredeb. In ta izjava vidi se nam jako nevarna. Kdo more jamčiti, da vlada ne bode pojma, kaj je faktična potreba, tolmačila Čehom na škodo. Vsaj Taaffe nikdar ui bil posebno prijazen Slovanom. Njegovo srce jo bilo vedno ua levici.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Vsem ljudem nihče ne uguja, najmenj pa nadležna hripa. Vender pa ima tudi ona svoje obože-vatelje. Ko se je nadobudni mladeži v šoli na Coj-zovem grabnu bilo objavilo, da nekoliko dnij ne bode šole, hitela je na ulico ter ondu začela kričati: „Zivela hripa!" No, veselje njeno ni bilo dolgotrajno in nekaterniki pojdejo v ponedeljek s kislimi obrazi v šolo, kjer se bode kmalu dokazalo, ali jih je mučila zares hripa, ali pa le „favlenca", katera pa pri ljudskošolskih učencih sploh nobeno leto ne počiva.
Razven učeče se mladeži bila sta še dva stanova, katerima je hripa naklonila mnogo dela in mnogo zaslužka. In to so bili gospodje zdravniki in lekarničarji. Mej njimi je sicer velika konkurenca, kajti zdravnikov imamo okolu štirideset, šesta le-karnica pa ima skoro toliko ovir, kakor „Zjedinjena Slovenija". Navzlic vBemu temu pa sem čul iz verodostojnega vira, da ie samo jeden zdravnik v jednem dnevu moral obiskati sto bolnikov, v neki le karni pa so v jednem poldnevu na recepte spečali za 160, rekše : sto in šestdeset goldinarjev zdravil proti nesrečni hripi. Jaz bi dotičuo lekarnico tudi lahko imenoval, a tega ne &torim, ker bi sicer uteguil gospod Verderber pritisniti z neizprosnim
Češki odposlanci se tolažijo s tem, da se na teh konferencah neso odrekli nobenemu zgovinski utemeljenemu pravu češkega kraljestva. Toda ta tolažba je slaba. Odrekli se neso, ker Nemci od njih tega zahtevali nesj, kajti to se jim ni potrebno zdelo, ko jih je že bil Taaffe dovolj poto lazil z odgovorom na Plenerjevo interpelacijo, da vlada v bližnej bodočnosti ne misli na uresničenje državnega prava. Tudi Čehi sedaj ne uživajo nobene svojih zgodovinskih pravic, torej se jim tudi odrekati ni trebalo. Pa še v tem oziru so baje Nemci zmagovalci.
Kakor se govori bode se namestnik Thun kmalu zamenil s kakim generalom, ki bode Nemcem povoljneji in kateremu se bode dodal uradnik, kateri bode posebno po volji Taffeu. Mi nemarno gotovo nobenih simpatij za grofa Thuna, toda tu ne pride osoba njegova v poštev, pač pa uzrok zaradi katerega Nemci zahtevajo, da naj se grof odstrani. Kaj je pa storil, da se je tako zameril Nemcem. Mi se no sporninamo druzega, nego da je ob priliki, ko še ni bil namestnik, se bil izjavil za kronanje cesarja češkim kraljem Z njegovim od stranenjem hoče se le dati Čehom razumeti, da naj si le izbjiejo iz glave vse nade na uresničenje svojih zgodovinskih prav.
Mi ne zamerimo Čehom, da so se udali Nem-cem, ker vemo, da je bii njih položaj jako neugoden. Pritiskalo se je nanje z vso močjo. Tudi da nes že ne moremo soditi o njih postopanji, ker še ne poznamo podrobnosti teh konferenc. Ali nekaj moramo vender obžalovati. Ko so Čehi videli, da se morajo Nemcem udajati v raznih vprašanjih, bili bi morali stvar drugače obrniti. Postavili naj bi se bili na državno stališče in odločno zahtevali, da se ugodnosti, ki se dovole Nemcem na češkem, do-vole tudi Čehom na Moravskem, Šlezkem in Slovencem v meševitih pokrajinah. Temu bi se Nemci ne bili upali odločno ugovarjati. Če bi se pa Nemci ne bili hoteli udati, bi pa bili Čehi najbolje nare
svojim davčnim vijakom, kakor se je zgodilo s to varno Krisperjevo v Gorenji Šiški.
Ilesuici na ljubo pa moram povedati, da so se še drugi obrtniki okoriščevali s hripo. V prvi vrsti bili so to krčmarji. Ima namreč gotovo vrsto ljudi j, in tudi jaz se jim deloma pridružujem, kateri vsako bolezen preganjajo z vinom. V tem svojem načelu so tako radikalni, da vino pijejo tudi tedaj, kadar hripe ni. Ko pa jo nastala hripa, bil je to poseben „titulus" in pilo se je vino belo in črno, rudeče in rumeno, cviček in „refoseo", vmes tudi „Sainotok" in navadno je dotičnikom naravno, še pogosteje pa umetno vino pomagalo, kajti „der Glaube macht selig".
I u kakor z vinom, tako jo bilo tudi z žganimi pijačami. Kakor da ni več posebne priklade na alkohol, tako so hlastali ljudje po specifično kranjskem brinjevci, po žoltem slivovci, mnogokrat z žafranom pobarvanem, osobito pa po konjaku, francoski „cognacu prišel je baš sedaj ob vesoljne) hripi v pravo veljavo in naši praktični kavarnarji uporabili so ugodno to priliko ter omislili si višje, a neizrecuo ozke čašice, da človek zauživajoč „co-guacu skoro resno premišljuje, bi li pri tej draginji no kazalo, izumiti kak drug ceneji „nntidot" proti hripi.
Poleg omenjenih stanov pa ni nobenega, da bi ne čutil splošne epidemije. Prodaj alnice so prazne, da bi skoro pajki uhode zapredli, obrtniki uemajo posla, dosedanje predpustne  veselice pa so slabo
dili, da so konferencam obrnili hrbet. Ko bi se pa jim bila ta taktika posrečila, bili bi lahko rekli, da so vsaj nekaj dosegli, tako so pa na konferencah zmagali le Nemci in vlada, Čehi so pa poraženi in nasledki njih poraza se bodo še le v bodočo prav pokazali.
Kompetentni zastop za jezikovno vprašanje.
Sedanja pogajanja na Dunaju se sučejo tudi in najbolj okoli jezikovnega vprašanja. To, o čemur se zjedinijo udeleženci konferencije, ne bo takoj zakon ; osrednja vlada si pridrži svoje pravo, da potem izdela poseben načrt, ki se predloži kakeršnemu si bodi zakonodavnemu zastopu v obravnavanje in sklep z namenom, da bi se sklep dotičnoga zastopstva predložil v najviše potrjenje.
Od pogajanj, ki se vrše sedaj na Dunaji, do najvišega potrjeuja je pa pot Še daleko, in to je v nekakem pogledu dobro, pred vsem, ker bo možno dogovore Dunajske konferencije pretresovati z raznih stališč in od strani raznih strank in narodov.
Vender pa se je začel že stari prepir o tem, kateri zastopi, ali deželni zbori ali državni zbor imajo pristojno oblast za sklepanje o jezikovnem vprašanji.
Lani in letos še posebe je glavno glasilo nemških liberalcev dokazavalo in poudarjalo, da za rešitev jezikovnega vprašanja je kompetenten državni in jedino državni zbor. Najbrže je to glasilo imelo pred očmi samo ono rešitev, za katero gre pred vsem nemškim liberalcem, namreč rešitev vprašanja o državnem jeziku, naj si tega sedaj imenujejo tudi občevalni ali jezik gosposke — ali tudi obče upravni jezik. V resnici ima tisto glasilo za to zadevo prav, ker državni jezik, ako bi prišlo kedaj do potrjenja, bi se moglo zgoditi to jedino potom državnega zbora. Kajti ta važna zadeva se dostaje jednako vseh, na prvem  mestu vseh nenemških  narodov,  potem ko
obiskane. Kazina imela je pred tednom dnij prvo veselico, a uspeh bil je nepričakovano slab. Na parketu, kjer se je sicer, kadar je bil nesrečen dan, vrtelo po 60 do SO parov, gomazelo je ta dan samo nekaj nad petdeset ljudij. Plesalo pa je le devet parov. Stoprav pri kadrilji, ko se je rekru-tovalo vse, kar leze in kar gre, naštel sem dvanajst parov. In mej temi pari bil je samo jeden — civilist!
Javna tajnost bila je že doslej, da kazina ne more prirediti niti jednega plesa brez vojaštva, a tla so tako na zadnjem konci, tega bi ne bil nikdar verjel. Pojde li tako dalje, potem bodemo čez par desetletij z občudovaujem v deželnem muzeji gledali oguljen frak, češ: to oblačilo služilo je plesalcem kazinskim pred toliko in toliko leti. Sedaj se nihče več tako daleč ne izpozabi, kajti samo jeden civilist, in še ta dolgočasen, to je prežalostua figura.
Neugoden bil je ta plesni začetek v kazini, kjer marsikaj ni več tako gladko, kakor nekdaj. Jaz čul st'iii o raznih nasprotstvih, katera so pa popolnoma naravna, kajti „inter fraetionem panis" spoznavajo se ljudje in njihovi značaji. Upam pa in sem preverjen, da bodo veselice v narodnih društvih odlikovale se mimo veselic kazinskih, da bodemo predpustni čas praznovali z isto živahnostjo in radoBtjo, kakor druga leta in princu Karnevalu prav pošteno odšteli dolžni, vsako leto običajni in prijetni tribut. s.
se usiljuje v to Bvrho  vsaj v tej  državni polovici nemščina kot upravni ali državni jezik.
Drugo vprašanje pa je, ali nemški liberalci priznavajo isto takć kompetencijo državnega zbora za splošno rešitev jezikovnega vprašanja, torej tudi glede" na jezikovno jednakopravnost jezikov drugih narodov. Sicer naj se vedejo nemški liberalci na to stran, kakor jim drago; konsekvencijo za jeden del, ki ugaja njim, bodo vedeli zastopniki drugih narodov izvajati tudi na korist teh narodov. Vsekakor je dobro zabeležiti Bklepauje nemških liberalcev za njih stran.
Pa tudi deželni avtonomisti kažejo že nejedi-noBt glede kompetencije reševanja jezikovnega vpra sanja. Tako je nemško glasilo Staročehov vsprejelo izjavo od „pozora vredne" strani, v kateri izjavi se naravnost priporoča državni zbor kot pristojen zastop za ta namen. Ta dopisnik, oziroma člankar, prav za prav kaže, v vsej svoji jedrnati pisavi, da je Btvar premišljeval jako temeljito, poudarja potrebo pogajanja iu rešitve jezikovnega vprašanja za vse narode in apostrofuje posebno na Mo-ravo, nadejajoč se, da, ako in kedar Be reši jezikovna jednakopravnost za češko kraljestvo, pride potem Moravska na vrsto. Vidi se temu dopisniku torej, da mu ni prav, ako bi pogajanja prenehala pri češkem kraljestvu.
„Politik" pa se je hitela takoj zavarovati nasproti mJadočeškim „Nar. Listom", češ, da je sprejela dotično izjavo brez komentarja in le zato, ker se da govoriti o stvari tudi s takega stališča. Sklicuje pa se staročeško glasilo na izjavo, katero je Groliolski 1. 1884 preČital v državnem zboru. Groholskega izjava priznava — brez uzakonjenja — nemščino na mnogo stranij kot že udomačeni državni jezik, odreka državnemu zboru pristojnost glede na rešitev jednakopravnost! drugih jezikov ter jo prisvaja jedino deželnim zborom.
To je pred vsem poljsko stališče, in umeti je jako lehko, zakaj ravno Poljaki zanikujejo kompetencijo državnemu zboru v jezikovnih zadevah ; saj bi v doslednosti prišli tudi gališki Rusi do jezikovne jednakopravnosti, ako bi se stvar reševala iu ko-nečno dognala v državnem zboru. Poljaki so uajveč krivi, da so jo zabredli v tem pogledu tudi Čehi in Slovenci, ali pa tudi iu še praviluiše je resnica narobe. Čehi in Slovenci so pred vsem zakrivili po svojih zastopnikih, da so dobili Poljaki v državnem zboru odločilno mesto, katero mesto jim vsled nespremenjenega vedenja čeških iu slovenskih zastopnikov ostalo do današnjega dne. Odtod vsi neuspehi Slovanov na desnici doslej 1
Ali resnica oBtane vender resnica, in nihče, ki se drži z m i s 1 a ustave, nas ne more pobiti v mišljenji, da jezikovno vprašanje na vse strani spada jedino v državni zbor, nikakor in nikdar ne v deželne zastope!
V tem uas potrjuje zgodovina sedaj veljavne ustave. Ko je dotični ustavni odbor predlagal ustavni načrt državnemu zboru v razpravljanje in sklepanje, je isti odbor izrecno naznanil, da ni hotel in mogel narodnostnega člena (XIX. drž. osnovnih zakonov izdelati v obliki izvrševalnega zakona ter je rekel, da naj to državni zbor razpravlja in sklene o primernem Čsbu,  to je,  ko dojdejo   pred  vsem Čehi zopet v državni zbor.   Da se to doslej ni zgodilo, kljubu temu, da sede Čehi in drugi Slovani že 10 let v državnem zboru,  krivi so desničarji poleg liberalne nemške stranke sami, ker niso ne sami, ne 8 pomočjo osrednje vlade do današnjega dne oBno vali takega izvrševalnega načrta. Zaradi tega pa se zmisel ustave in njenega XIX. člena spremenil, in kar se ni zgodilo, mora se izvršiti prej ali pozneje, ako se noče biti ustavi v obraz pojediuim narodom in državi v škodo.
"VVurmbrandov in pozneje Scharschmidov jezikovni načrt dokazujeta, da liberalni Nemci sami se drže v resnici kompetencije državnega zbora v jezikovnem vprašanji, torej vsaj načelno v zmislu odbora, ki je osnoval načrt sedaj veljavne ustave. Liberalnim Nemcem nasproti bilo je od strani Slovanov postaviti analogen načrt, se ve da, ne v takem zmislu, kakor liberalni Nemci, ki so nalašč pozabili na zmisel ustave, ampak v zmislu ustave
Ravno te dni so raznašali po novinah govorice , da hoče osrednja vlada sama predložiti državnemu zboru lastno predlogo o jezikovnem vprašanji. Kolikor bi bilo v tem resnice, bi mi to pot imeli načelno za najsrečnejšo, ker je jedino prava. Kajti jezikovna jednakopravnost je le jeden del
narodne jednakopravnosti, ker k tpj upada zagotov-Ijenje narodnosti in jezika, ne pa jezika samega. Jezikovno vprašanje se ne more deliti od narodnosti, in že jedino to je odločilen povod, da se mora jezikovno vprašanje skupno z vso narodno jednakopravnostjo reAt-vati v državnem zboru, ne pa v deželnih zastopih. Deželni zastopi bi ne mogli v Avstriji zaradi mešanega prebivalstva raznih dežel nikdar rešiti narodne jednakopravnosti v ustavnem /.mislil. Zato je potreben poseben izvrševalen zakon za vse narode jednako in jednakomerno in za tak zakon bi se nikdar ne zjedinili deželni zastopi. Stvar se je Že toliko razpravljala, da je tudi StaroČehom jasna, ko bi je no bili zabredli od začetka in ko bi zaradi Poljakov še dandanes ne držali se deželne avtonomije. Ne deželnim avtono mistom ni stvari ponavljati , pač pa zastopnikom, ki nimajo nikakega uzroka zagovarjati deželne av tonomije, da jezikovno vprašanje spada, dokler velja sedanja ustava, v državni zbor in jedino v ta zastop, in da je v državnem zboru skleniti tak izvrševalen zakon, ki ne bo odgovarjal samo jezikovni jednakopravnosti, temveč tudi podelil svobodo razvijanja in gojenja narodnosti in jezika vsakemu narodu posebej, hkratu in jednakomerno.
Politični razgled.
RTotranjc <ležel<».
V Ljubljani, 18. januvarja.
Da je od čeSko-iieiii&kili pogajanj pričakovati nekaj uspeha, sklepajo nekateri iz tega, da konference tako dolgo zborujejo. Ko bi bila nasprotja taka, da bi se ne dalo doseči nobeno spo-razumljenje, bi se konference že davno bile pretrgale.
Mej Slovaki na severnem Ogerakera vlada letos velika beda, to priznavajo celo madjarski listi. „Pešti Napio" vladi očita, da je kriva bede, ker ne skrbi dovolj za razvoj domače industrije. Th \Ut pa očita tudi prebivalcem, da so marsikaj zamudili ; ker vender ustava daje sredstev iu pravic, da bi svoje potrebe lahko obelodanili v postavodavnem zastopu, zahtevajoč pomoči. Seveda piše se lahko tako, a č'-5 se pomisli, kako se vrše volitve za ogerski državni zbor, se pa kmalu spozna, da Slovakov ne zadeue nobena krivda, da neso voljeni možje, ki bi se potegovali za potrebe narodove.
Viijiiije tlržave.
Več visocih dostojanstvenikov srbskih je bilo odlikovanih z visocimi ruskimi redi, kakor se poroča nemškim listom iz Belega grada. Ta odlikovanja bodo se bolj utrdila prijateljstva mej Srbijo in Rusijo.
RiiMlti car je ob novem letu odlikoval vojnega ministra z redom Svetega Vladimira I. vrste za zasluge, katere si je pridobil za zboljšanje ruske vojske. — V Parizu dobila je Rusija novo posojilo 500 milijonov frankov. S tem posojilom mislijo začeti konvertovanje orijentskih posojil, katera je bila Rusija najela za zadnje vojne s Turčijo. Sedanji finančni miuister Višnjegradski si jako prizadeva, da zboljša državne finance, in zato hoče kouverto-vati posojila sedaj, ko je moči dobiti denarja za nižje obresti.
Včeraj se je otvoril švedski državni zbor. Kralj je imenoval grofa Laverbjelka predsednikom, državnega svetnika pl. Ehreuhaima podpredsednikom prve zbornice, trgovca Olofa Wijka predsednikom in posestnika Olofa Larssona podpredsednikom druge zbornice.
Shea toži, kakor je znano, ženo svojo, ker je imela s Parnellom baje nedovoljeno znanje in se hoče ločiti od nje. Namen te pravde je vsacemu precej jasen, če povemo, da je ta mož bil mej pričami angleškega lista BTimesa proti Parnellu. Uničiti hočejo s tem Parnella, ki je vedno bolj nevaren angleškej vladi. Shea ie pa za to najeto orodje. Obravnava pa še ne bode tako hitro, ker Shea sedaj še nema potrebnih dokazil in jih mora še le iskati. Gotovo bodo z denarjem skušali najeti prič, da bi pričale proti Sheovi soprogi. Šele čez Štiri ali pet mesecev se bode začelo obravnavanje, če se morda ta čas še vsa stvar kako ne zasuče.
Glavni povod preobratu v Braziliji je bil baje ta, da vojaki neso bili zadovoljni s premajhno plačo. Zatorej bode pa začasno vlada morala pred vsem skrbeti, da zboljša častnikom in vojakom plačo. Na dan preobrata je bil boj po ulicah Ria de-Janeiro. Ko so republičani na cesarskej palači razobesili republičansko zastavo, zbralo se je več meščanov, ki so podpirani po drugem topniškem polku sneli republičansko zastavo in zopet razobesili cesarsko. Republičanska vlada poslala je pa takoj vojake na lice mesta, ki so kmalu premagali cesarju udane vojake in meščane jih nad 100 usmrtili in zopet razobesili zastavo. Drugi dan je pa republičanska vlada dala 21 cesarjevih privržencev postreliti.
Domače stvari
— (Mestni zbor Tržaški) imel je v četrtek zvečer javno sejo, na katere dnevnem redu je bila tudi razprava o prepovedi namestništva, da se pepel italijanskega pesnika Giuseppa Revera ne sme prepeljati v Trst. Mimogrede bodi povedano, da je Giu-seppe Revere bil rodom Tržašk žid, sicer pa irre-dentovec prve vr.nte Glavni govornik proti prepovedi namestništva bil je dr. Angeli, čegar govor je s samimi irredentovci natlačena galerija burno odobravala. Občni zbor vsprejel je z veliko večino vse Angelijeve predloge: 1.) Mestni zbor sklene, da se Giuseppa Revera pepel prepelje v Trst. (Frenetično odobravanje na galeriji.) 2.) Eksekutivi se naroča, da stori vse umestne in zakonite korake, da se razveljavi namestništva prepoved, po kateri pepel Giuseppa Revera ne sme čez avstrijsko mejo. 3. Mestno predsedstvo se pooblašča, da se obrne do slavnega mestnega zastopa v Rimu s prošnjo, da — ker se za sedaj pepel ne more prepeljati — na troške občine Tržaške primerno čuva pesnikov pepel, dokler ne bodo odstranjene vse ovire. 4. Da se postavi Giuseppu Reveru spomenik v mestnem lapidariji. 5, Voli odsek za postavljenje spomenika. Za te predloge, ki so jako drzna demonstracija proti Tržaški vladi, glasovalo jo z levice 26 obč. svetovalcev in trije do štirje iz desnega centruma. Tako glasuje mestni zbor, izvoljen na podlagi kompromisa...! „Meiu Liebchen was willst du noch mehr ? Po nedavnem govoru županovem bo Tržaški Slovenci drzni agitatorji, kaj pa so irredentovci, ki se proti vladi tako odurno postavljajo po robu? Proti jasnemu odloku namestništva obveljali so vender z burnim odobravanjem in ploskanjem rečeni predlogi! Mestni zbor je s temi sklepi vladi zagnal rokovico in to bi ne smelo biti brez posledic. Sedaj, ko se kazalec pomika že proti dvanajsti uri, trebalo bi vender napeti krepkejo struno. A kaj pomaga vse ? Stari godec pel je nekdaj: „Svet ostane slep" in bojimo se, da bi ne utegnil imeti prav.
— (O čeSko- nemških konferencah) pišejo „Narodni ListyB : „S tem, da so si z Nemci vkupe napravili pravno stališče, so Čehi sebi samim koristili, ker so s tem tudi njihove pravice zagotovljene, da pri eventuvalnem zrušenji politične sisteme ne pridejo zopet v nevarnost. Nemci neso vsega dosegli, kar so zahtevali, a vse to, kar so potrebovali!"
— (Slovensko gledališče) bode, kakor smo že včeraj omenili, jutri v nedeljo 19. t. m. V začetku igrala se bode Trifkovičeva veseloigra „Šol-ski nadzornik". Igra, ki je občno priljubljena, predstavljala se ni že 8 let na našem odru Potem se bode igral prvikrat igrokaz „Prepozno" ! Igra se odlikuje z ostro risanimi značaji in so uloge v rokah naših prvih igralnih močij. Nadjati se je dobro obiskane hiše.
— (Nova izvirna igra.) Gosp. dr. Voš-njak, ki je bil že s svojimi igrami: „Pene", „Svoji k svojim" in „Miniatersko pismo" dokazal svojo spretnost za dramatiko, izročil je dramatičnemu društvu novo dramatično delo „Ženska zmaga", šaloigra v treh dejanjih, katero utegne drematično društvo uprizoriti Še v tej sezoni. Želeti bi bilo, da bi se tudi drugi naši pisatelji vrgli na dramatično polje, kjer treba mnogo in pridnega dela, da bode kaj v roke vzeti, kadar se zgradi novo gledališče in se bode vsaj podvojilo število Blovenskih predstav.
— (O zadevi nove bolnice.) Iz strokov-njaških krogov, kateri se zanimajo za vprašanje nove bolnice Ljubljanske sprejeli smo sledeči dodatek k včerajšnji notici. Razpisane konkurence za bolnico v Odesi udeležila sta se samo dva kouku-renta, torej se nihče čuditi ne more, da je dobil vsak jedno razpisanih dveh daril. Priporočane, jako po ceni izvršene stavbe dalmatinskih bolnic ni moči neposredno pri nas porabiti, kajti izrekli so bo me-rodajni krogi za zavod s centralno kurjavo, ventilacijo in strežbo, kakor tudi za parno kuhinjo in perilnico s stroji, in dalje tudi ne pripuščajo, da bi ee za kozobolni oddelek napravile dotične sobe v kleti. Bati se je torej, da bi ne nastale vsled nekih poročil tujih neznanih kapacitet o zadevi zgradbe nove bolnice, jednake zapreke, kakor žalibože pri gledališči.
— (Dimitrij   Slavjanski Agrenjev) koucertoval bi tudi v Ljubljani, ako se za jeden
3MT~ Dalje v prilogi. ~^MI
Priloga „Slovenskemn Narodn" St
koncert zagotovi luOO gld. Ponudba ni došla od Slavjanskega samega, ampak od njegovega agenta na Dunaji Zahtevana vsota je za naše razmere sicer visoka, zlasti ker nemarno dovolj prostorne dvorane, ipak bi kazalo, ko bi naša glasbena društva in uplivne osebe po Ljubljani vzele stvar v roke in bi poskusile rešiti najprej finančno stran. Ni dvombe, da bi Slavjanskega koncert bil izreden užitek in da bi bil vreden, da se zanj kaj več stori. Slavjanski i svojim zborom je svetovna specijaliteta in naše glavno mesto bi samo aebo počastilo, ko bi ga dobili, četudi le za jeden večer v svoje ozidje. Ako ga nemški Gradec tako proslavlja, bi bela Ljubljana ne smela zaostajati.
— (Premeščen) je g. kapelHn Pavi Kra mar iz Mirne v Žire.
— („Slovenski pravnik") prinaša v 1. številki nastopno vsebino: 1. Dr. Ferjančič : O načrtu novega kazenskega zakonika. 2 A. Kupljen: O gospodarstvu iu njegovih vrstah. 3 Dr. Fr. Zu-pauec: Iz sodno-zdravniške prakse (Dalje.) 4. O preložitvi naroka po § 13. pravdne novele. 5. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Da dejanje moti posest, ki mora protivno pravu in svojeobla-stno (§ 314. obČ. drž. zak.) b) Za eksekutivno postopanje po § 2 98. obč. sod. r, in dv. dekr. z dne 7. majnika 1839, št. 358 zb pr. zak. treba, da je iz listine razviden pravni temelj tožbeni tirjatvi. c) Ako je odpoved zavrniti uradoma, dopusten je re-kurz proti odloku, sprejemajočemu odpoved. (K §-u 15. lit. e) ces. nar. z dne IG novembra 1858, drž. zak. št. 213. e) Deloma nepoplačane stroške pripravljene tožbe je moči iztožiti z isto pripravljeno tožbo. Kazensko pinvo: Zanimivejše razsodbe v obrano kaz. zakona (§ 88. in 292. kaz. pr. r) G. Književna poročila. 7. Drobno veBti.
— (Iz Starega Trga na Notranjskem) se nam piše: Preč. g. BI. Len če k, župnik v Starem Trgu na Notranjskem, umrl je dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil vesten duhovnik, skrben in radodaren sorodnik, priljubljen družnik, a posebno še uzoren narodnjak. Spomnimo le na notranjske volitve, pri katerih je on jedini duhovnik glasoval za gg. Kavčiča in dr. FerjaučiČa. Za Starotrško župnijo in občino, kjer je pastiroval blizu 20 let, pridobil si je mnogo zaslug in vsi občani brez izjeme pogrešali bodo njega uljudnost, pomirljivost in možtvo. Njemu se imamo zlasti zahvaliti, da v naši občini ni bilo tistega celo nepotrebnega razpora mej duhovščino in posvetnimi od ličniki. Prijenjavalo se je po nekoliko na obeh straneh in složnost je bila vselej najlepša. Bodi blag spomin preblagemu možu!
— (Iz Novega Mesta) se nam piše dne 17. t. m.: Jedno v hiši umetnikov (Kunstlerhaus) na Dunaji po g. prof S t ur m u razstavljenih slik, .Ciprese na cesti pri Gorici", kupil je nadvojvoda Ludovik Viktor za zahtevano ceno. O teh slikah ste pred par dnevi poročali.
— (Vrhniško županstvo) nam poroča v pojasnilo dopisa iz Borovnice dne 13. januvarja 1890, da je graščaku g. Fr. Gallć-tu iz Bistre c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani po nasvetu županstva Vrhniškega dovolilo do konca marca — in to iz tehtnih uzrokov — klade iz lastnega gozda tudi ob nedeljah žagati. Plača graščinskih delavcev v Bistri je z ozirom na krajevne razmere popolnoma primerna, Najboljši dokaz temu je to, da je večina delavcev skoro celo življenje v službi g. Galle-ta in je popolnoma izmišljeno, da bi se delavci vsled nezadovoljnosti v Ameriko odpravljali.
— (Vreme) je mrzlo, suho in bilo bi prijetno, da ni megle, tako goste, kakeršna se včasih le v Ljubljani nahaja.
— (Solkanska čitalnica) imela je dne 6. t. m. svoj 13. občni zbor, pri katerem je bil izvoljen g. Toma Jug predsednikom, g. Janez Abramič podpredsednikom, g. Josip Vuga tajnikom, g. Janez Makne denarničarjem.
— (Iz Dolenjega Logatca) se nam poroča 17. januvarja: Meteor, jako lep iu velik, bil je videti od severovzhoda proti jugozahodu danes ob 5. uri popoludne.
— (V Mariboru) bil je v četrtek v konjiški vojašnici mej dragonskim poročnikom in poročnikom tamošnjega pešpolka dvoboj na sable. Poslednji teško ranjen na glavi. Povod dvoboju bil je prepir v kavarni.
— (Ra epi S a na) je služba učitelja na jedno-razrednici v Gorenji Žici. PJača 400 gld., opravil-nina 30 gld. in stanovanje. Prošnje do IG. februvarja.
14 18, januvarja 1890.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'
Dunaj 17. januvarja. Iz Varšave dobila „Polit. Corrcspondenz" vest, ki potrjuje, da je ruska vlada iz versko-političnih nagibov sklenila, odpraviti katoliške župnije ob meji. Generalni guberner v Kijevu, grof Ignatjev, obvestil je nekda škofa v Žitomiru o tem in ga pozval, da diecezanski konzistorij to naredbo izvede.
Berolin 17. januvarja. Tukaj se potrjuje vest, da je papež za hripo zbolel.
Rim 17. januvarja. Zaradi bolezni vojvode Aosta odpeljal se je kralj v Turin.
Turin 17. januvarja. Danes zjutraj izdalo se je naslednje izvestje o bolezni \ojvode Aosta: Vojvodi vnela so se desna nluča in prizadeti sta blizu dve tretjini desnega dela.
London 17. januvarja. „Times" javljajo, da bi bil nemški cesar v kratkem obiskal ruskega carja in se udeležil lova pri Vi-tebsku, da je pa ta pohod vsled smrti cesarice Avguste odložen do meseca avgusta.
Pariz 17. januvarja. Vojni minister za-ukazal, da bode pri jesenskih manevrih več vojev rabilo brezdimni smodnik.
Lizbona 17. januvarja. Shod trgovskega društva, katero pretresuje uprašanje, kako bi se trgovske zveze z Angleško pretrgale, posvetoval se )e tudi ob uprašanji, kako bi se zavračal angleški denar ter odprla nova trgovišča v Afriki ter nasla nova sejmišča za portugalsko proizvode.
Carigrad 17. januvarja. (Izvestje „Polit. Corr.a) O protestu, ki bi ga bila ruska vlada uložila pri Porti zaradi trgovinske pogodbe mej Angleško in Bolgarsko, ni tukaj na pristojnem mestu nič znanega. Ta korak se bržkone tudi ni storil, akoravno je res, da je omenjena pogodba v ruskih vladnih krogih nemilo dirnila. Rusija bi s takim protestom tudi ne uspevala, ker Torta proti tej pogodbi nema ničesar ugovarjati. Iz istih razlogov je ve-rojetno, da tudi ruski protest glede posojila bolgarskega v Carigradu ne bode irnel posledic. Turška vlada bode v zmislu ruskem le tedaj posegla v bolgarske zadeve, kadar bode Bolgarska očitno rušila pravo in pogodbe. Sicer se pa v diplomatskih krogih misli, da ruski protest sploh nema daleč sezajočega pomena. Rusija hotela je le mogotcem v Sofiji pokazati, da se postopanje njihovo skrbno nadzoruje. In to nadzorstvo utegne jim še kdaj jako neprijetno postati.
Turin 18. januvarja ob 9Va uri zvečer. Zdravje vojvode Aosta se je shujšalo, bolnik vedno slabeji. Vojvoda vsprejel zvečer na svojo željo svetstva za umirajoče. Današnje jutranje izvestje: Po jako nemirni noči pokazala se lahna znamenja zboljšanja. Stanje še vedno jako opasno.
Madrid 18. januvarja. .Zbornični predsednik prevzel sestavo kabineta. Sestavil bode upravljivo ministerstvo.
Madrid 17. januvarja. Velikošolci v Gra-nadi imeli so včeraj shod, na katerem so se posvetovali o angleško-portugaJskem sporu. Bilo je več naudušenih govorov. Shod sklenil, da se povabijo tudi druga vseučilišča na Spanj-skem, da se pridružijo javnim simpatičnim pojavom za Portugalsko.
Razne vesti.
* (Velika ustanova.) V Budimpešti je umrl lekarnar Štefan Frum zapustivši p^ol milijona premoženja. Polovico svojega imetja je volil pre-stolnemu mestu ogerskemu, da napravi občnokoristne ustanove. Lekarno je zapustil provizorju svojemu, ostalo premoženje pa svojemu svaku, ravnatelju bolnice dr. Kolomanu Mullerju.
* (Lipsiski veteran.) V Brnu je-umrl invalid Matija Bavšek v 94 letu. Pokojnik je služil 38 let pri topuičarjih in se je udeležil bitve pri Lipsiji proti Napoleonu I. Prsi njegove krasil je topovski križ.
* (Egiptska očesna bolezen) se je zelo razširila mej vojaki ruskimi na Poljskem.. Nič manj nego 70.000 jih je že za to boleznijo zbolelo.
* (Hripa mej konji) se je jako razširila v Temešvaru. Skoro v vseh hlevih so za hripo bolni konji, posebno se je pa ta bolezen razširila mej vojaškimi konji.
* (Posebno srečo) imel je nek lovec iz Sibinja na Solnograškem na božični dn,n v Sibjelskem
gorovji. Pobil je 7 volkov, 9 |lisic in 2 srni. Po-bivši toliko zveriu, rešil je bedne gorjance velike nadloge.
* (Iiop.) V Budimpešti pride nek potujoči rokodelec beračit k branjevki Amaliji Mihalifv. Ko je hotela mu baš kaj dati, jo je hitro omamil tujec s kloioformom in oropal. K sreči so ženo še živo dobili in jo oteli.
* (Blisk v j an u v ar j i.) Dne 14. t. m. se je v Solnemgradu bliskalo, kakor v najbolj vročem poletji, dasi debel Bneg pokriva vso okolico.
* (Trojčki.) V Esekefalvi je te dni žena Mojzesu Majorju povila dva dečka in deklico. Zakonska dvojica ima veliko srečo, kajti tri rojstva so ji prinesla 7 otrok.
* (Krs t z ovi rami.) V Menningenu so šli oče, kum in kumica v cerkev, da dajo krstiti otroka. Ko se je imel zvršiti krst, so pa opazili, da so otroka pozabili.
* (Ženitev na menice.) Grški trgovec v Aleksandri ji si je pridobil veliko imetje in je jel misliti, da bi se oženil Ker ni imel znanstva z ženskami, pisal je trgovskemu prijatelju v Korint. Pismo njegovo končavalo se je z nastopnimi besedami : „Poleg tega prosim te, da mi pošlješ s prvim odhajajočim paruikom mlado deklico, ki bi botela postati soproga moja. Imetje se ne zahteva, vender mora biti iz poštene rodbine in v dobrem imenu. Imeti mora 20 do 24 let, ter mora bit« srednje velikosti, lepa, zdrava in krotka. Priloženo menico, katero sem jaz izdal, prosim, da akceptu-jete Ch mu prinese gospiea menico z akceptom Vašim, zagotavljam Vas, da bodem takoj nagradil podpis svoj in deklico vzel za ženou. Prijatelj v Korintu našel je takoj mlado damo, imajočo vsa zahtevana svojstva in dal jej jo akceptovano menico. Ko pripluje parnik v Aleksandrijo, prišel je že Grk in se je oziral na krov. Kar začuje ime njegovo klicati. Ko se oglasi, stopi mlada gospica k njemu in mu reče: „Gospodine, prinašam Vam menico glasečo se na ime Vaše, nadejam se, da menice ne bodete zavrnili". To izgovorivši izroči mu menico, na katere zadnji strani je bil prijateljev podpis z oj>azko: „Gospića, ki prinese menico, je naročena soproga". Trgovec se jo priklonil, rekši: „Še nikdar nesem zavrnil menice in tudi Vaše ne bodem. Srečen pa bodem, če hočete postati žena moja I" V štirinajstih dneh bila je menica zares izplačana in Grkinja omožena.
* (Velikan) se sedaj nahaja v Berolinu. Ta Golijat je Livlandec Adolf Gordovskv in ima še le 27 let. Po velikosti je jednak o svojem času toli občudovanemu Kitajcu Shong yu singo. Vsi deli telesa so proporcijonalni in se zaradi tega roke njegovo ne vidijo tako velike, dasi nosi rokovice št. 12. Njegov oče bil je srednje velikosti, mati pa celo jako majhna. Bratje in sestre njegove so tudi le srednjo velikosti. Brat materin je pa bil malo manjši nego on. Velikan ima lepo črne brke in obraz njegov je prijazen iu inteligenten.
* (Gori je gorke je.) V Parizu se je pripetil miHtopni dogodek : Mali Luciau Vaux je prišel iz šole domov. Mati je bila odšla z doma pustivši ključ pri hišnici. Deček je pa rajši čakal matere na ulici nego v sobi brez luči Mimo pride mlada ženska In vpraša dečka, kaj da dela. Pove jej, da čaka mater. Ženska mu sedaj reče. da ima nekaj govoriti z materjo njegovo in pa da naj bi počakala mater gori v stanovanji, kjer je gorkeje. Deček prijel je tujo žensko za roko in vel jo v stanovanje roditeljev svojih. Gori prisedši je dama poslala dečka po bonbone v prodajalnico. Ko se deček vrn**, je bila tuja ženska že zginila pobravši nakit, mnogo perila in obleke.
* (U z r o k i za ločitev zakonov.) V Zje-dinjenili državah se je poslednjih dvajset let ločilo .'i2871G zakonov. Vsaka država ima «lede ločitve zakona posebna določbe. Mej drugim so se zakoni ločili iz nastopnih uzrokov: Mož je rekel sestri svoje žene, da je tatica Mož je tepel kodra svoje soproge. Drugi je po navadi žvečil tobak. Zopet drugi je ženi s silo k to odrezal. Nekdo se je branil šetat z ženo svojo. Nek mož je prihajal še le o polunoči domu in je silil ženo, da je morala ž njim govoriti, če tudi bi bila rada spala. Žena se je branila pri-šivati gumbe možu svojemu. Druga je imela navado, da je dolgo ležala. Jedna žena ni pustila možu, da bi se bil pri ognji grel. Dni .m je pa moža za brado izvlekla iz postelje. Jedna se je pa potikala po mestu, za gospodinstvo se pa brigala ni.
* (Ogoljufana robkinja.) V Coope Co-unty v Ziedinjenih državah je bila nedavno zanimiva obravnava. V začetku državljanske vojne je kupil Josip Hichlipm najbogatejši in najveljavnejši farmar v Cooper Coun!y-ji robkinjo, da bi opravljala gospodinjstvo. S tega času se zamorki ni nikdar dovolilo, da bi ostavila farmo ali da bi občevala s svojimi soplemeniki. Ker ji ljudje na farmi nikdar neso povedali, kaj se po svetu godi, ni zvedela, kako se je končala državljanska vojna in da je odpravljeno robstvo. Bila je ves čas robkinja v pravem pomenu besede. Pred nekaterimi ledni jej pa gospodar umrje in ona je u bežala pri tej priliki v sosedno mesto Ondu so jej razložili, daje že davno odpravljeno robstvo. Jeden odvetnik se je takoj ponudil, da jej napravi tožbo za mezdo 25 let, od kar jo robstvo odpravljeno. Sodišče je priznalo, da so jej farmarja dediči dolžni plačati 1400 dolarjev, katere je zaslužila.
* (Veliki požar) V Baltimore je dne 13 t. m. pogorela na kolodvoru žitnica, v kate rej je bilo turške v vrednosti za 800.000 dolarjev Užgal se je eagleiki parnik „Sacra Boseo", ki je bil /nsidran bli/ti kol.dvora Trije pomol Maki in zgoreli. Dva droga parnika sta poškodovana.
* (Z a r a d i j fd neg a para n og o v i c ) Charles Ilegginbottovvu je tri let r* stanoval pri vdovi Vinifred Pbilipps v Birmioghamu. N
dne ga je udova obdolžila, da |ej je ukral par no govic. To ga je  pa tako  razdražilo,  da   j<> je s težkim kladivom kar ubil.  Bil je zaradi tega obso jen na smrt in te dni so ga usmrtili v jeci V Warwii.
* (Oženiti se ni već treba.) „Pomisli, prijatelj, petdeset tisofi dobil sem v loteriji". — Kosmata kapa, sedaj se ti pa že ni treba vei že-niti.
* (Pri čaji.) Gospod: »Vem, da dobro poznate sveto pismo, katero mesto Vam najbolj ugaja ?■ Možaželjna gospica: „Glej, ženin prihaja".
r o u i u n o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
■kuleno In od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti labasanjn. — 1 skatljiea a 16 pil 15 kr, 1 »avoj = 120 pil l gld! a. v. — i»rr«i posuuroloojom hv jau«» Hvuri. — Pristne eo samo, če ima vsaka skatljiea rndeoe tiskano našo protokolovaoo varstveno znamko ,,Nveil l.< <>I>ol<l • in našo lirtno IcknriiH "»»P**! *y. I.eo-poiu u--, i »umi j. meato« ■:«•»-»- der umi Plonkengosae« — v i.juui;nni so dobivajo pri gosp lekarjl G, IMeeoli-ji. (1C68—4
„LJUBLJANSKI IW 1
H loj i
ah V«e lelo gl«l.  t.iH>:  s.n  ]M»I Ivin
glđ.21.80: z» i-vivi leta gl«l. 1.1.5.
Zahvala..
Podpisali načelnik Izreka v Imenu prostovoljnega gasilnega druStva llimvtakega slavni papirnici v % e* -i'iih za velikodušni dar 35 gld. naj oplijso zahvalo.
lTl*itIlj<> ISiilnnli.
načelnik prostovoljnega gasilnega drultva (10; v Bizoviku.
Listnico nprovnlitvoi Gosp. .1. S.....v St.
P, I Naročnina je poravnana do lf>. maja 18!)o. — Pozdravi
17. januvarja.
Pri Nlonn : Kaindl I Dunaja. — Zainič i/. PodmoklegR
— BUeber iz Selc. — Burja iz Kamnika. — Vogl li Gradcu.
— Plut /. st. Pavla.
1'ri Jlullei: Zinaiicr i/. Maribora. — Madule i/. Trsta.
— Zore, Svarcenberg Is Poluna. — Heroog, K rana z Du naj a
1'i i KiiviirMkoiu rtvoru :   Legat i/. Seno?.ec.
Ulllirli  SO r  14*1 bi j ah* ;
16. januvarja : Franca Gregorln, usmiljena sestra, 22 let, Kravja dolina St. 11, /a jetiko.
IU. jniiuvarjii : Ivan Boni, delavec, frJ let, 1'oljanski nasip št. ."i0, ga cmf zcmoin. — Marija Cerne, gostiju, 71 let. Krakovske ulice St.       /a srčno kapjo.
17. januvarja: Marija (.'erar, gostija, 60 let, Kravja dolina 5t. 11, za oslabijenjem.
18. januvarja: Marij« Mejač, trgovskega pomočniku ženu, 36 let, Pred Škofijo št. 22, za vnetjem trebulnu kožico — Meta Tiibernik, dtlaveeva žena, 4f) let, OeitS na Loko za plačnico.
Meteor ologično poročilo.
Dan	Om opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-klimi v mm.
.2L	7. zjutraj 2. popoi. il. zvečer	748*3 mm. 742 ti nun. 742'ti mm.	— »1G°C 0-6« C —8 6° G	bresv. Sl. 8VZ jlirezv.	megla jas megla	0 1)0 mit.!
Srednja temperatura — ;i-2°, za 1-1° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
dne 15. do 17» jaaovarja 181)0.
(lavfvan telegram.)
Prajaoli teden
lil 916.000 gld. (— 19,686.000 gld, 341,801.000  .    .+    807.000 „ 150,144.000  ,    (— 11868.000 „
27,297.ooi) „   (-- 7,399.000 „
Bsakoveei • proroatn Zaklad v g-.tovmi . .
Portfelj......
Lorobard.....
Davka    prosta ban« kov-ii.i. reserva . .
87,605.000
(+ 39,888.000
dne 18. januvarfa t. 1.
(tivirno teltgrafi'iio poročil O
		\čeraj	_..	d a ne a
Papirni renta.....	gld	88 15	— gld.  88- —	
	»	88 86	»	18 20
/Iuta renta......	d	109 86	n	109 66
r>°/o marčna renta ....	1»	[• i SQ		101 66
Akcij.' narodne barake .	n	'.'32 -	n	984-—
Kreditne akcije.....	n	96 35	n	324 ~
	n	i 17- 90	n	117-95
	n	—•—	n	
		H 88'/,		'•34
0. kr. cekini.....	ti	.) ft«	" ji	.'>-.r)ti
	n	57 63»/,		>7-ti7'/.
4°/„ državno srečke i/. 1. Idol		2f) gld.	188 gld. - kr	
Državne srečke iz 1. 1864		100 „	1 ifi	n     "'»O n
Ogeraka zlata renta 4% ■ ■			101	n     80 „
Ogerska papirna renta f>°/() .			'.)'.)	i    05 n
Dunava reg. srečko ;V'/0 . .		100 gld.	12ij	n »
Zetnlj. obč. avatr. 41/, /„ zlati	zast. listi . .		110	n     75 „
Kreditne srečke.....		100 gld.	181	n     60 „
Rndolfpre srečke ....		10 ,	18	«    r'° S
Akcije anglo-svstr. banke		120 ,	161	■    75 „
Trammway druit. \Hj. 170 gld. a.		v,.	—	
Ivan Mejač javlja v svojem in v imenu Vf-eh sorodnikov žalostno vest, da jo Bogu vsemo-gnčncniu ugajalo njegovo drugo, presrčno ljubljeno soprogo, oziroma hčer in sestro, gospo
roj. Friškovic
danes «.li 9. uri zjutraj po kratkoj, hudej bolezni
Bprojemll ^vete sakramente za umirajoče poklicati na oni boljši svet.
Posvetni ostanki drage pokojnice so bodo v ponedeljek dne 20. januvarja ob 4. uri popoludne iz bise St. '22 Pred Skotijo prenesli na pokopališče k svetemu Krištofu in ondu pokopali.
Svete ladtttne mase brale se bodo v skofiskej cerkvi.
Draga pokojnica priporoča se pobožnemu spominu.
V lij ubija ni, dno 18. januvarja 1890. Namesto vsake drugo objave.
PRI KATARU
sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavusti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
O LAVNO SKLADIŠTE
BJEE
——' o
najčistije lužna KISELINE
ki so rabi uspešno sama ali z gorkim ml. -kom pomešana. (15—2)
Ima luiloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoei upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznima kot dobro zdravilo.
V ..NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla kn jigii:
Blodne duše.
t.Vški spisal Vitc»lit\ lteii«'H-'i'fel»ixNky.  Preložil Ivuu Gornlfc.       Mala 8", 523 stranij.  Cena 70 kr., po pošti HO kr.
Glasovir
dobro ohranjen, proda se takoj po nizkej ceni.
Vid.'ti j.- pri KliiMOvii-itrji  gOOp. .1. ISuiiipel-mt, l m <> ii«.', ii MOtfl        O. i.! I—_')
„Goriška jadikovanja"
dobivajo se v
NARODNI TISKARNI-
jpo lO Ibx. Iz-voci.
i i
i i f
Ženitvena ponudba.
Odvetnik na Hrvatskem, okraj Stubica, poštu Stubica, vdovec, na dobrem ttfeitll, aonašojofiem lepe dohodke, ae želi ttarftdl pomanjkanja zna ost va tem putom oženiti.
Dekleta ali vdove brez otrok, v starosti od 30 do 40 let, dobrega sica, dobro odgojena in varftna, z imetjeni G do 1O0O0 goldinarjev, — naj se obrnejo pismeno na A. K. poste restante Stubica na Hrvatskem.
4
i
128-7
ovo sni
katero izmoj mnogih napovedanih zdravil za bolezen nie^ovo najbolje ugaja, piše naj takoj dopiabloo na Kicbterjevo zalogo v bi psi j i in zahteva ilustrovano knjigo ..Krankenri-eiinil'-. Pri-tiskano zalivalo dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo se nepotrebnih denarnih izdaj, teraveć našlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetili to male knjige, P o S1 j o se zasionj.
Zdravila za živino.
Štupa za živino.
mm
Ta prav dobra itnpa pomaga najliolje pri vm'Ii boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuj«-ta ilupa likanja |io ere-tfffižT^~*—*v ■ vili, beigavk, v*ah na-
• " lezljivih  kn/.nili lii)lez-
Ošr>^tW'»; ..;.'-\™,>s»» nij, kaftlla. pljučnih In '■*'*"" * " • -*\l:-r vratnih Bolel ij tu- odpravlja vse gliste, tudi vzdi/uje konje debele, okrogle in iskrene. Kravo dobe mnogo dobrega mleka. — Znmotek z rabilnim navodom vred volja lo Sil kr., 5 zamotki.v z rabiluim navodom aamo 2
Cvet za konje.
Najboljše inazlo za konje, pomaga pri protegu žil, otekanji kolen, kopitnih Imlez ih, otrn-nenji vlioku, v krizi itd., otekanji mig, mehu rji h na nogah, izvinjenji, ti-šeonji n<l sedla in oprave, pri mišici itd., s kratka Ipn vseh vnaujili boleznih in hibah. Steklenica i rabilnim navodom vred slane le 1 gld, 5 stekleni« z rabilnim navodom vred samo  1 gld.        1D39—5)
Ta zdravila se pristna dobivajo samo v
LEKARNITRNKOCZT
zraven rotovža v Ljubljani
in se vsak d iu a prvo pošto razpošiljaj ■.
St. 674.
Razglas.
(39 1)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja:
1. ) da bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1867, 1868 in 1869 rojenih domačih mladeničev pri magistratu razgrneni od 20. do 28. januvarja t. I. v ta pomen, da jih vsakdo lahko pregleda in
a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisnu bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju  podvrženih  ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 81, 32, 3H in 34  vojaškega zakona nave denili ugodnosti ugovarja in te ugovore tudi dokaže.
2. ) Dalje naznanja magistrat, da se bode vršilo žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki nemajo Se žrebne Številke, letos dne 3. svečana ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani in da je vsakteremu dovoljeno udeležiti se žrebanja.
dne 11. januvarja 181)0.
1 Za čiščenje in olranjenje sveže kože.
Arnioa-Glyoorin-ovet, najboljši pripomoček proti trdi, razpokani in hrapavi ii> koži, ohranja jo svežo in ozdravlja ; v kositar, zavitku a j.', kr.
Tx Olyoorin-ovet, v lončkih o 26 kr. 4$G£ Vazeline, bel in rumen, od 10 kr. višje o£ Cremo-oeleste, od tO kr. naprej.
Pariški praiek za gospe, bel in Vosa, najbolj sloveča in najbolj fiua pudra; v Skatljic.ab ft 40 in 60 kr. 0#  Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, lol-XX tlne, mazulčke in kožine spuščaje. 1 stoki. 70 kr.
Dr. Fr. Lengiolovo brezovo mazilo, da se kola nežna obrani. 1 stoki. 70 kr. aiyoerin-milo iu Glyoerln-vijoliono milo, odlikuje se po čistosti, stidni
vonjavi in najbolje upliva na kožo ; komad po tč ~ir>,        40 kr. Speik-mllo, prav priljubljeno v obranilo sveže iu čiste kože pri gosppdih, ;i 86kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj"
v Ljubljani, Mestni Trg st. 11. (1058-6)
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
02
Št. 23.021.
(42-1)
Razpis službe.
Pri deželnega stolnega mesta Ljubljane magistratu je popolniti službinsko mesto
druzega inženirja
z letno plačo 1000 goldinarjev in s pravico do dveh v pokojnino uštevnih 10°/0 petletnic.
Prošnje, v katerih je dokazati usposobljenost, kakeršne treba za državno stavbinsko službovanje, je uložiti
<lo 20. febnivarja letos
pri podpisanem magistratu in sicer potom pr d-stoječe gospodske, če se prositelj že nahaja v javni službi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
17. dan januvarja 1890.
Župan: Grj.sselli s. r.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrumbe Batnega Bebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-47)
Dra ltctaii-a
ebeochrana.
Češka izdaja po 80. neniškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki to pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin IC. F. Biercy v L i p s k o m (Saksonsko), Neuraarkt 34"  in v vsakej knjigarni.
S
T7"ea.lc dain. sveže
pustne krofe
priporoča
(18-2)
J. F6derl-a sladna pekarna
-V   I . j u t • 11 : i i ■ i.   I „ i ii n-■ » \ «• uli«-.-.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upllrajoče pri "boleznih želodca.
Preverjeno pri pomanjkanji slasti do jcdij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi, zlatenici, gnjusa in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v Želodci, zapiranji, preoldoženji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici z mi * o.lilom, kako h« rabi, -10 kr., «Ho|ui »tekleiilel 70 kr.
Osrednjo razpošiljalmco ima lekar bcuuuuiurke.    Hurol Itranlj,  Kromoriž (Moravsko).
&VAKII..O! Pristno Marijaceljske kapljice za želodec so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da ho prlHtue, mora vsaka steklenica imeti rudeu zavitek z gorenju varNtveno inuinko in I navodom, kako rabili, ki se pridene vsakej steklenici, opomniti jo, da mora navod biti tipkan v tiskarni II. dluitek-a v Kroinerlzi. -
Mariiaceliske   ki 8°.že vef»let z tn*iboVIIin
*j**vw*jm«v      uspehom rabijo pri zapira-
Čistilne krOOnlliee i»Jlta«»b»»»»JlijNMdaJ
umvumv O j      ' pogostoma ponarejajo. —
Pazi naj se torej na gorenju varstveno znamko in podpis lekarja K. Brady-ja v Kromeriži. —jCena škat-ijici 2» Ur., /vitku a škatljic gl«l. 1.—. (Je se naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek gl<i. 1.20, 2 zvitka gl<l. ».SO.
M uijaceljsko kapljico za želodec in Marijacejske čistilne krogljico neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na uhvoiIii, kako rabiti, ki Sfl pridene vsakej steklenici. (798—1B)
NariJaceljMke kapljice za želo«lec in Murija-eelfNke cifttilne krogljice imajo pristne: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar S\voboda; — v Postojini lekar Fr Baccarcich; — v Škofji Loki lekar Kurol Fabiani; — v Radovljici lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mostu lekar Dominik Kizzoli, lekar 13ergmanu; — v Kamnik u lekar J. Močnik; — v Črnomlji lekar Iv. lUažek.
XKXXKKX*I*IXXKKXKXK
AVGUST SCHWEIGER
or«liuu|e vMak dan o«l ». <l«► 12. ure dopolia-dne iu o<l -. <lo 5. ure popoludiie.
Stanuje (908—2.)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23.
Nova neprekoMljiva Pariik« plomba, priznana od avtoritet za najbuljAo, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo.
I XXXXXXXXIXIXXXXXXXX i
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Motava in hitro u pliva joče sredstvu proti kurjim uresom, žuljem, tako ime-nuvani tniej kuži na podplat:h in petah Proti brudovicam in vsem drugim trdim praskom kožo. — Uspeh zajamčen. g/C~ Cena škatljiei G0 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnica:
h j L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingii pri Dunaji.
——--Pristnega imajo v l.fuhl itmi J. Swo-
boda, U. pl. l'rnkocz-v, G. Pioooli. L. Greoel; v Ru-dolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v kamiiiku J. Močnik; v Celov«! A. Egger, W. Thurmvvald, J. Hirnbacher; v llrezali A. Aicbinger; v Trgu na Koroškem) (J. Menner; v llcljakti F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Wolfp*l»ergu A. Ilutb; v CJorlei (*. B. Pontoni; v Kranj* K. Savnik; v Kadgoui C. E. A 11111-n • 11; v Iliriji Josip VVarto ; v Kitdovl i A. Robi i k,
Ta obliž  dobiva  »e  le  v Jedncj   veliko ..i po «jo kr.
1'rlsten nuiiiii. če imata navod ii. obiti varstveno znamko iu podpis, ki jo tu zraven; tedaj naj sj pazi in odločno zahteva: ..li. Iaiacrjev obli/, (flit-n-r) za luriHi. ^449—45)
Važno xa c. kr. državne uradnike !
0
o> o
CD CD
s
tsi
Podpisana tvrdka se priporoča za letoinjo   »pomladno sezono po Jako znižanih cenah, kakor tudi za narejanje
gala- in službenih uniform
za o. kr. državne nradnlke po najnovejšem predpisu, ravno tako svojo bogato zalogo predpisanih suknenih vrat, potem mečev, kapelj, kap in klobukov po tovarniiklh oenah.
J. N. POTOČNIK
(24—2) "v JDoin^atah,
IS1
CD
CD
O CD
CD
Važno za c- kr. državne uradnike!
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki ceui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in oveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portiaiid in Roman cement, sklejni papir (l)acbpnppti) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in modno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer nt vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železne okove. (9—3)
li
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Duvski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Hiša na prodaj.
Svojo hišo št. 7, ležečo na Martinovi cesti pri Kravji dolini, prodam iz proste volje za 2500 gld. — Več povem lastnik Jlilm llricflf na Martinovi cesti. (96—8)
K št. 11.124.
Iz vleč e k.
C, in kr. državno vojno ministerstvo namerava
izdelane iz ovčje volne zgotovljene mon-turne vrste in materijalne potrebščine
za c. in kr. vojsko z dne 1. januvarja 1891 tudi nadalje preskrbovati si potom zasobne industrije in s tem javno pozivlje na ulaganje pismenih ponudeb direktno pri c. in kr. državnem vojnem ministerstvu,  ki imajo  ondu doiti
vsaj do dne 135. marcu 1N5MI> ob 12. uri opoludne-Natandneji pogoji za udeležitev pri tem zalaganji so obseženi v razglasu,  objavljenem  v  popolnem obsegu v št. 5 z dne 8. januvarja 1890 tega lista.
V Grade i, dne 30. decembra 1889.
(12—2)
^1
Od c. in kr. intendancije 3. voja.
A"
Vspcšna sredstva
za čiščenje in zboljšanje zraka v sobah.
Kadilni papir, provzroči izredno prijetno in vstrajno vonjavo 80 listov v zav. JO ki; Potpourrl se nasiplje na oglje ali na vročo železno plodico. Skatljiea 30 kr. Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih
cvetic, stekleniAica 70 kr. E enca iz smreko vino, prouzroči, ako so razsiplje po sobah, prijetno gozdno
vonjavo. Steklenica 60 kr. Conlfercn-sprit, Bittnerjev, stekleničica SO kr.
V porabo za parfnmovanje žepnih robcev, perila ln obleke imam
v zalogi najtinejše francoske in angleško dišave v naj raznovrstne jžili cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 tjld. in 2 gld. Vijolični prašek, prouzroči raztresen mej perilo, najprijetuejSo vonjavo. V zavitkih a 15 kr.
Sacliotos za parfumovanjo obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah.  Zavitek 20 kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" L UDO VIK A GREČEL-a,
v Ljubljani, Mestni '* št. 11.
1054—6)
SlužIla občinskega tajnika
r Ajdovščini
z letno plaćo 250 gld. je razpisana. — Zmožni prosilci naj ulože prošnje do 31. t. m. pri županstvu v Ajdovščini. (31—t,
Okrajna bolniška blagajnica v Ajdovščini
VNprefme tuk<»j
zmožnega in zanesljivega
z letno plačo 250 gld. — Prošnje se pošiljajo na čelniku A. Casagrandi v Ajdovščini. '31—3
% grNovosti^E $
^ blaga m plese, „Sortie 0 k* de bal" cvetice, pahljače, d E rokavice in parfumerije J
v največji i'/beri x\
% J. S. BENEDIKT i
v Ljubljani. K
Na najnovejii in najbolj Si način
um. in.' (1083—5>
zohe f» zobovja
ustavlja brez vsakih bolečin t-t opravlja ploiuko-iHiijtt in  vse  /ftt.ir  »p«>aelj»t — odstranuje moltue bolečine z usuirtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poteg Hradeekega čevljarskega) moatn, 1. nadstropje.
Hmelova slatina kava.
%'Irav siislti priporočena !
žscHUTZ~MARKi]I Privarnje pri gospodinjstvu mnogo ' Z~JL~OETIll.      salVUa in sladorja ni treba rabiti.
Ilme.ovn Mla«ln» kava (zdravilna kava) je labko prebavljivo želodec krep'-njoče rodilo. Ntrtlilna karu prijetnega okusa in dobrega duhu, važna je z.i -,l«'<lu:e;;u in neobhodno potrebna (služeč bh pri dohljcnje in ohrauenje zdravja) za v**e bolnike zlasti trpečo na želodci, prsih, jetrih, protinu, obletih flt živcih, pri kaliji, hripavisti itd., za prebolele, slabotne osobe, dojeni;«, otroke, žensk« pred in po otročji po.stolji, krvitevne, bledične itd, itd. Zatorej Be more dajati prednost tej kavi pred no-redtlno, živce razdrainjodo!n (v večjih množinah ulito) otrovno uplivajoč.o indijsko kavo in kitajskim čajem.
Zametek N    , kilo VNeblne velju HO ki. Njijroin-je   Hfi   dobita V  poštllill   zaVOjHl pO
I kilo. v katerih Je 16 zametkov.
Gospodu pl. Trnkoczy-ju, lekarjM v Ljubljani! Vaša „lunelova sladna kava" so je za prebolelo jako dobro pokazala, pošljite je le 6 zamotkov.
Spoštovanjem       Dr. Ford. Zelnaler, (1015—6) kopališki drair.ik.
Kop:.liš''e IHed (Kranjsko), ». januvarja 1888.
LEKARNA TRNK0CZ7
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja ln vsak dan s prvo pošto razpošilja, -mm
inoMiMHi
A. KORSIKAi
IiIutn:\ prodajalnira:
Tržažka cesta 10
poleg c. kr. glavno tobačno tovarni*.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v < • i n 1» I j ni* i-
Poddružnica:
Selenlmrjrove ulico ii
vis-fl -vla c. kr. poJt. in telegraf, uradu.
PHporo^e se p. n. občinstvu za izdelovanje Mveilk šopkov in o'iicci n ira'.od iti napisi, lin , veliko ■BlOgo trakov mnogovrstne baze In barv; ravno tako ima vedno narejene Mtitie voiice, kakor tudi Iflakarriove vene«? in hnkete, vse v najnovejših lanenih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po poŠti se hitro in po ceni zvrše.
Poten priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrinili in družili Nemem, pravih in dobro kalilnih, m -i lin («%*ette) v lomili in izdeluje stvari v tijeg-vo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila.
(89—1)
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA.
Das Parteiwesen
der
Slaven in Bohmen
Betrachtet an der Hand der Versammhmg des prager altčechisehen Parteitages.
Voh eiiieni iistcrrcidiiscliPii Patriolon.
BroStirica ta izSla je ravnokar in je dobiti v „Narodni Tiskalni" za ceno 80 kr., po poŠti 5 kr. več. (367 — 19)
r t rrrrnii mvrf
t
O h
PL.
Podpisani usoja si čestito občinstvo opozarjati na Jim?
pustne krofe
kateri se bodo dobivali v«*h preilpii*ttnl «"•!»-. vnuk ilnu pri podpisanem. (21—2)
Tudi opozarjam na nuj fine j*-o. vtmk «l»n »veže
sladne pekarije.
rLSt Starem trgu št.
ioooooocx>ooooooooooooooooo
V varstvo in ohranitev
l>r. Flnd-ovn ushia voda, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, oja-
čuje zobno meso, zabranjuje gnilobo ter lajša holečiue; steklenica G0 kr. AiuiIcrinovH ii*tnn vodu, po I*opu, steklenica 40 ki.
I'ii|i-mui niiaterinovn  iislna vodu, v steklenicah po  50 kr., 1 gld. in
/ gld. 40 kr. S it I i« ■ J ii ii iiNtini voda. steklenica 50 kr. lioi ii *» - ji-1 u iimiiiu voiiu, b te kloni ea 35 kr. ICo«»*i«-r-j«'t n ii^tnu voda, steklenieii 35 kr. 1'iiielit !-i«»i» ustna voda, steklenica 1 gld.
I»r. BteidOr«Jev zobni prašek, DAJpriporoeaejle, najbolj zdravo in ceno ftisti'o za zobe, s katerim se ohrani zobovje do visoko starosti zdravo. — Skatljiea 30 kr.
Nalieilni zobni prašek, skatljiea 30 kr.
Zobna paHta. odoutoNitiegiua imenovana, jako priljubljeno in izvrstno
čistilo za zobe in usta, v percelanastih škatljicah a (10 kr. Zubna paHta l*on-ova, a 35 kr.
Zobna paHta Siilu de Kouleuiard -o * a, a 88 in 70 kr. Zobna pasta l*feflVrui>iun«oin. a 1 gld.
Zolina ploiiiha 1'op-oia, s katero more vsakdo sam plombovati zobe, v
kartonih a 1 gld. Odontiu, izvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. /.oi»ii«- kapljiee zoper najraznovrstnejši zobohol, steklenica 30 kr. Caetiu (ustne kro^ljicre), v škatljicah po 30 kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj"
v Ljubljani, Mestni trg št. II. (1052—6)
»*Jm* »M* *JK* •JK * •mL* *mL* *ml* *JK.* * J
Jedina tu i >«>t»ii-»ti-isl£ n u ii      j ai v X^Jut>lj i« ui. -^>*-
Tapocirar
. i.^.L«,« i .aa-a,,! jl. ^.1 va»Auj.ijj^i, i Tapocirar J V!^^lJ 1 Littb^ SelenbnrgOTO ulice št. 1, |_in dekorater, j
Ji—66)
cone izven konkurence.
priporoča okusno iu trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne m>W in spalnice; dekoracije za šahe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-pozuano dobro iu brezhibno, Kar go tovo priča moja razstava V RuilnlU-iL 11 m ti, in stojim /, ozirom na nizko Priporočam pa vseuu resnim kupcem, da zahtevajo
moj ilusttovani cenik iu uzoren blaga, kar ra/.pošiljaiu zastonj in franko.
*M.* *M* *M* *ML* *My •!
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
prcsku&ei.o zdravilno sredstvo proti mehur-ni m boleznim, kamenu v mehurji, protinu, dalje proti boleznim v želodci, mokril, ilolmitraj- ^fS^ajti nemu kataru dihal, --<r-~^
zlotej žili i u zlatenici.__-
Kot
okrepčujoča
\v Vi^^e,^^^ pijuen z vinom ali ftt^vte *ci-^>^^ sadnimi soki in slad-^ korjeui pomešana, je Ra-
denska voda v obče priljubljena.
Kopališče Radensko
Koprnijo v slatini in vjoklcniui njiliva posebnu  pri: protiuu,
ImliTin.ili mokril, malokrvnosti, Jonskih   bolesnih, slabostih i. t. il. N< iOi-.   e po
«'Olll. I'ri»s[ii-I.| (lirezjilaOnu) oil iji i -init«;l|Ntvii : ko* pallšee Itailcn«:« bltra l,)iii<>iiu-i-ji
ita«l<kia.ska Ui^la vodu, ob vznožji Slovenskih gorio, ue za-menijuti z Radgonsko, to je KadliorMSiurger.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender so peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojeno ogljikove kislino. To svojstvo pa jo odlik nje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katero imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (2(34—40)
Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in M. Kastnor-Ji v l^jubljai
p»*'»<la ju
PAVEL SEEMAHN v LJUBLJANI.
(1045 -7)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotiu Hribar.
Lastnina in tiak „Narodne Tinkanie".