Stev. 239 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v Mdriio 21. no vmbra tMO Posamezna številka 20 stotink letnik XIV izhaja — izvzcmSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: uUca sv. FrančiSka Asiskega žtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nb irpori države, katero bo predstavljali. Zapustitev cele Dalmacije, izvzemšl Zadar, in vseh otokov \ srednjem in južnem Jadranu, izvzemši la- jvsko otočje, je izzvala z vojaškega vidika tež-1. t vprašanje potrebe naše pomorske obrambe. Ni manjkal v komisiji ludi kak merodajen glas, kt*c-» če^a^no se ni strinjal z mnenjem, da se lahko smatra naš vojaški položaj v južnem in srednjem Jadranu danes po zavladanju v žornjein Jadranu za podobnega onemu, kakor je bit pred vojno, glas, kateri pa jc dat izraz svoji skrbi tq smatral, da bi se bila za naše jamstvo morala ; zahtevati vsaj posest drugih vnanjih otokov razen ! lastovske skupine kot podlaga za našo obrambo in staviti ta zahteva kot pogoj za našo privolite-v. S političnega stališča i&zburja zapustitev ftali-| janskih središč v Dalmaciji duhovo z2radi nevar-f nost>, ki grozijo kulturi, jeziku in itilijanskemu značaju, ki so ga oni kraji bili ohranili skozi stoletja. Nihče med večino r.i neobčutljiv za bolestni klic dalmatinskih Italijanov, katerih trdna vera in junaška udanost sta živi simbol lajbolj vzvišene ljubezni do domovine. Nekateri mislijo, da odreka pesebti Dalmacije s strani Italije ne bo mogla preprečiti. da bi Dolmacija brez vsakega vtikanja Italije v bodočnosti iz svoje lastne volje ne delovala 1 za do9ego avtonomije v kakršnikoli oblik:, kateri ' b: , -v- y> „-tf- 'Ja. Drugi tipajo, Ja se bo ! vi< seglo potom naduljnih dogovorov glede zaščite gospodarskih in kulturnih koristi Dolmatincev. da plamen italij^nsiva v onem velikodušnem ljudstvu f ne ugasne. Toda mala manjšina smatra, da sc mora odkloniti pogodba, češ, da jc naša pomorska obramba zanemarjena, kar bi tudi utegnilo postati nevarne za bodoči mir. Velika večina Vaše komisije (ker so sc namreč zastopniki socijalistične stranke odtegnili) ne smatra, d« s» mora priti do tega sklep-«, kateri bi oškodoval najvišje državne interese in bi odmaknil v daljavo uro sklepa miru, za kateri«* hlepi država. In zato }e prepričana, da se mora pogodba odobriti. (Do zaključka lista nismo prejeli nadaljevanja, j ki ga objavimo v prihodnji številki.) imenovanje italijanskega zastopnika v Beigrcdu — Zakaj le Jugoslovenska delegacija podpisala RIM, 20. Veliko presenečenje je pov* ; zročila vest lista »Manchester Guardian«, da je jugoslovenska delegacija najprej odklonila italijanske predloge v Rapallu, a jih je potem sprejela pod pritiskom Llovd Gcorgea, katerega je Giolitti br^ zojavno prosil za posredovanje. Splošno se poudarja, da se je pogodba sklenila v popolnoma prijateljskem ozračju, ki ga hoče Italija tudi nadalje ohraniti. V ta namen namerava italijansk vlada po* stati v Bclgrad kot zastopnika ugledne? ga diplomata grofa Manzonija, katere* ga naloga bi bila, da pripravi tla za pri* jateijsko sodelovanje med Italijo in Ju* goslavijo. Zasedba Cari^nda in Bosiiftrada s strani jugosiovenskih tet SOFIJA, 18. (S.) Bolgarska brzojavna agencija pravi: Vkljub sklepu konferen* ce poslanikov in korakom, ki so jih naredile velevlasti, nadaljujejo jugosl w venske oblasti in čete zasedanje Caribroda in Bosiljgrada. Caribrodsko prebivalstvo je poslalo belgrajski vladi prošnjo, naj teta dovoli zopetno otvoritev bolgarskih šol. Smatra se, da ne bo mogla jugoslo* venska vlada odkloniti tc prošnje. Bivši boigrrski kralj v Monakovera MONAKOVOt 20. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je prišel v Monakovo pod imenom grofa Murana. Ferdinanda spremljajo njegove hčerke. IZ ČEHOSLAV1JE Nacionalistične demonstracije v ćehoslaviji. PRAGA, 20. V Aschu ob nemški meji so se vr-^•le velike nacionalistične demonstracije. Čt-ho-Movenski vojaki so podrli spomenik Josipa II. Habsburškega. Vsled tega jih je napadia razjar-•na množica nemških nacijonalistov. Pri spopadu so bile tri osebe ubite, a 15 jih je bilo ranjenih, "o nemških stanovanjih se je sekvestriralo mnogo orožja. V Pragi vlada popoln mir. Delavci vzpodbujajo vlado, da zajamči mirno delovanje parlamenta in vzpostavi mir in red po vsej Čehosla-vi-i. Ministrski predsednik 6r. Ćemy je strogo ob- sodU nacijonalistične demonstracije in je pozval senatorje, posebno nemške, naj poskrbe in delujejo za vzpostavitev miru. Konćnoveljavna statistika prre razstave vzorcev t Pragi. PRAGA. 20. Po nekem poročilu vzorčne razstave se jo udeležilo prve razst 2338 izložnikov, štev. obiskovalcev je doseglo 1.300.000 oseb. Sklenjene so bile naslednje kupčije: 412 milijonov čsl. kros v tkaninah. 221 milijonov v kožarski, 183 milijonov v steklarski in 30 milijonov v kovinski industriji. Omejitev uvoza blaga t Čehoslavijo. PRAGA. 19. »Tribunaa piše. da j.e urad za inozemsko trgovino razpravljal danes o potrebi trimesečne omejitve uvoza blaga, kt ni najnujnejše potrebe, in sicer zaradi visoke vrednosti tuje valute. Sirovine in poluizdelano blago niso podvrženi tej prepovedi. Jugoslavija in Armenija proti madžarski monarhiji pod Habsburžani. PRAGA. 19. f Pravo Lidu« piše. da boste Jugoslavija in Armenija podpirali protest ministra Be-neSa proti Zvezi narodov za povrnitev Habsbur-žanov na madžarski prestol in ustanovitev madžarske monarhije, ker bi bila monarhistična Madžarska trajna grožnja vsem sosednim državam. Balfour v Ženevi ŽENEVA, 20. Balfour je danes pri* spel v Ženevo, da se udeleži dela ob* čnega zbora Zveze narodov. razodevajoče se volje enega naroda sta znana, težko pridobil za izvrševanje kakr šnegakoli pritiska, kateri bi bil v nas* protju z enodušnim soglasjem in složno solidarnost i o grškega naroda v želji, da se vrne kralj Konstantin na prestol. Francoska nota o prestolonasledstvu PARIZ, 20. Kakor poroča »Excelsior«, razvija včeraj od Paula Cambona v Foreign office oddana nota stališče, da se povratek kralja Konštantina nc bi mogel trpeti, kajti, ako bi ta nevarnost grozila, bi se morala Grška obvestiti, da bi zavezniki ne mogli već vzdrževati prijateljskih odnošaiev žnjo. Vrhu tega izjavi i a francoska nota, d.^ bi mogli za^ vezniki privoliti, da se dvigne na prestol princ Jurij, seveda samo proti nekatc* rim jamstvom. Konečno ptedlaga nota sestanek med Llovd Georgcra in Ley* guesom, da skupaj proučujeta vzhodno vprašanje in vprašanje sevreske po* clodbe. Obisk tujih poslanikov pri novem ministru vnanjib stvari ATENE, 19. Vsled dobljenega for* malnega povabila so šli danes predpol* dne v$i mini&tri pooblaščenci, ki so overjeni pri grški vladi, k ministru 7-a vnanje zadeve Rhallisu. Ministri so bili vsi drug za drugim sprejeti; prvi je bil sprejet angleški minister, kateremu so potem sledili po vrst!. španski, brazili--janski, francoski, poljski, italijanski mi* nister in minister ZecUnjenih držav. mu Konsfcistia 22 p&rniffla nu zascfljjs grikiga uresHa ln otlluijlla prijateljstvo VeliHi in KoJ entenil PARIZ, 20. Bivši grški kralj Konštan* tin računa z gotovostjo, da se kmalu po^ vrne na prestol, s katerega ga je bil vrgel Venizelos, vsled izpada zadnjih vo^ litev v Grčiji, ki so pokazale, da grški narod še ni zrel za velikopotezno poli* tiko, kakor je bila Venizelosova, in da se tudi v Grčiji smatra, da se bodo sla* be razmere, ki so posledica vojne, izbolj* šale s povrnitvijo oseb, pod katerih vla* davino je bilo boljše, ker še ni bilo voj* ne. Na drugi strani računa Konštantin tudi na podporo nekaterih ententnih ve* levlasti, ki se nikakor ne strinjajo v grški politiki, kakor se niso strinjale niti med vojno. Tedaj je protestirala proti postopanju zaveznikov v Grčiji samo Rusija, a sedaj se bo gotovo zavrela za Konštantina tudi kaka druga ententna država. Italija se ni na primer nikdar postavila odločno na Venizelosovo stran in se je obenem varovala zameriti tudi Konstantinu, pričakujoč, kako se bodo razvili bodoči dogodki, ki bodo dali smer njeni politiki nasproti Grčiii. Ve* nizelos je orijentiral svojo politiko — kakor je bilo edino prav — v smer poli* tike drugih balkanskih držav in se je vsled tega precej oddaljil od italijanske politike; zveza Grčije z Malo entento, če ne vstop v njo, je bila gotova stvar, kakor ie bilo gotovo zbližanje med Grči* jo in Jugoslavijo. Ce se še pomisli na Albanijo, je gotovo, da je Italija Ucaj nejevoljno zasledovala Venizelosovo de-lovanie. Italija se torej ne bo preodločno upirala povrnitvi Konštantina, ker upa, da bo ta spravil grško politiko v Italiji bolj simpatično smer. Kar se tiče Anglije, je težko reči, kakšno stališče bo zavzela, ker na eni strani potrebuje Grčijo proti Turčiji, a na drugi se ne bo mogla zanašati na grško vojsko, če se postavi odločno proti Konštantinu. Francija je, kakor se zdi, odločno proti Konštantinovi povrnitvi, toda njen odpor bo izgubil veliko na pomembno* sti. če ga nc bo podpirala Anglija. Tako se nahaja ententa tudi v tem vprašanju, kakor v večini povojnih vprašanj razdeljena v nasprotne tabore. Da bodo ta položaj izkoristili Konštan* tin in kogar zastopa, je jasno. Konštantin računa torej z gotovostjo na povrnitev na grški prestol in govori že o smereh svoje politike. Tako je imel pogovor s poročevalcem lista »Petit Pa= risien«, kateremu je izjavil med drugim: »Naša politika mora biti politika mi* ru; priti moramo do sporazuma z Bol* garsko, kar se tiče na primer njenega iz® hodišča na morje. Tudi s Srbijo mora* mo skleniti trajen sporazum. Kar se tiče Azije, vztrajamo tam popolnoma pri helenskih zahtevah. S Turčijo bomo vzpostavili stike, ki bodo zadostovali. vso resnico, da nisem hotel nikdar pre* kiniti tradicij, ki jih je določil moj oče. Zaupam na drugi strani v sposobnost in iskrenost Jugoslavije. Mladi bolgarski kralj je naredil na me izvrsten vtisk. Znane so vam razen tega vezi, ki nas vežejo z romunsko kraljevo hišo.« Na vprašanje, kaj bo, če bo ententa zahtevala kaka jamstva, je odgovoril Konštantin: »Jamstva so mogoča; to se bo lahko videlo. Na vsak način, če me grški narod in Grčija določita svoje* ga vladarja kot človeka, ki ima sedaj njihovo popolno zaupanje, kaj bodo mogle narediti, velevlasti? Zaston j bodo poizkušali staviti mi nasproti mojega prvorojenega sina Diiadoha, ker ta bi dal tistim, ki bi ga hoteli odločiti od mene, isti odgovor, kakor ga jc dal njegov brat, princ Pavel.« Bivša opozicija na krmilu RIM, 20. Posebni poročevalec agencije Štefan i je brzojavi! 18. t. m. iz Aten: Ves včerajšnji dan in po^no v zadnjo noč so se neprenehoma vrstile manife* stacije. Mnogo hiš je razsvteljenih. Vo* zovi in avtomobili s kraljevo sliko in z oljčnimi vejami (znakom opozicije) so se vozili v dolgih vrstah skozi ulice. Spremljala jih je velika odobravajoča množica, med tem ko je neprestano streljanje z revolverji in puškami razo* devalo navdušenie ljudstva in vojakov. Ta čas so voditelji opozicije mrzlično nadaljevali svoje razuovore. da še tekom istega dne sestavijo vlado, ker bi nc ino* iili Sc. ^».l/l^iir. Urua \ la nančno držav. pomoč s strani Zedinjcnih IZ JUGOSLAVIJE Minister dr. Korošec o pogodbi z Ita* lijo. Na shodu SLS se je dr. Korošec v svojem govoru dotaknil tudi pogodbe ? Italijo, o kateri je rekel: Naš velik greh je bil, da nismo že poprej uredili svojih odnošajev z Italijo, zakaj razkrajanje entente ni bilo mogoče preprečiti, z nje* nim razpadom pa je rastla moč Italijo proti nam. Tako smo morali s težkimi žrtvami plačati mir z Italijo. Ne vemo pa še, kako se je to zgodilo, ker so naši delegati odšli z drugimi inštrukcijami na mirovna pogajanja, kakor pa se je to po* karalo iz njihovega ravnanja, ter se bo stvar šele pojasnila. Na nedeljskem shodu je minister Ko* rošec izjavil o ratifikaciji pogodbe a Italijo: ali podpisati ali pa mobilizirati. Italija In pravice našega naroda. »Narodno Djelo« javlja iz Belgrada: Dozna« Sif«ft O. V Trete, dne 21. ;va se, da Italija nikakor ni hotela prista? t! na to, da se sprejme v besedilo pogodb T*© klavzula o varstvu naših rojakov, ki postanejo italijanski državljani. Giolitti ije pristal samo na to, da poda v parla« mentu izjavo o zaščiti nafcih manjšin. Ta izjava bo veljala kot jamstvo za naše manjšine od strani Italije. Proti banu Laginji. Ljubljanskemu jutru« poročajo i- Belgrada: V nedavni iministrski seji se je vršila debata o pro? i i državni agitaciji, ki jo vodijo gotovi prevratni elementi na Hrvatskem. No« tranji minister Drašković je izjavil, da je sedanji ban preslab obvladati situaci* jo in da bi bilo najbolje, ako bi izvajal ikonsekvence. Debata se bo nadaljevala v jutrišnji seji ministrskega sveta. Ustavni načrt ministra Markovića. Minister za konstituanto Markovič je izdela! načrt ustave, ki je zasnovan kot nekak kompromis med raznimi držav* nopravnimi strujami. Glavne točke na^ trta so tesle: Kralj oglasi vojno in zas ključuje mir. ("k; država ni napadena ali ji vojna ni napovedana od druge drža= ve, je za napoved vojne treba predhod* nega pristanka Narodne skupščine. — Narodno predstavništvo sestavlja (Na? rodna skupščina in Senat. Senat je se* stavljen iz 100 članov, ki so takole iz* brani: 70 članov izbirajo pokrajine, po 3 člane trgovske, industrijske, zanatske in delavske komore in Savez zemljorad* ničkih zadruga, po 2 univerzitete v Bel* gradu, Zagrebu, Ljubljani, po enega cer* k ve. po enega akademiji Belgrad in Za* Crcb, enega generaliteta, enega pa člani Jcasacionog Suda in Državnog Saveta. Veto senata pade, če se zbornici nista mogli po dvakratnem sklepanju zedi* niti. — Za posle lokalnega značaja se 'ustanavlja občinska in pokraiinska upržU va. Na čelu pokrajine je »oblastni na? mestnik« imenovan od kralja in ki uprav* Ija preko državnih organov posle držav* ne uprave v pokraiini. Za posle, ki se ne tičeio cele države in le lokalnih po* krajinskih interesov.e skrbe »oblasni or* gani« (pokraiinski). Pokrajinskim upra* vam se po odredbah zakona poveravaio sledeči posli: 1. pokrniinske finance: 2. pokrajinska javna dela: 3. pospeševanje vseh vrst oolicdelstva, šumarstva, ribar* stva; 4. skrb za nj^-odno zdravje v pO' krajini kakor v vseh ustanovah, s koii mi se posnešuie zdravstveno stanje v pokraiini: 5. nokraiJnska ekonomija; 6 pokrajinske humanitarne ustanove; 7. pokraiinske saobraćajne ustanove: 8. posneševanie narodne nrosvete v pokrajinah: 9 ekr^ za strokovne pokrajinske šo'e. PokrajincH organi (zbor in odbor) postavljajo pokrajinsko uradnjštvo. Jugoslovanom v I tali i i noj se omogoči in zagotovi popoln kulturni razvoj, naj se ji.m dopušča neovirano razvijanje svoje narodne individualnost! potom oib* stoječih in snujočlh se izobraževalnih, gospodarskih In političnih organizacij. Ker pa sedaj priklopi i eni Jugoslovani tvorijo tretjino slovenskega dela Jufio* slavije, bi bil naravnost kulturen škandd, ako bi nam ne dovoljevali sodelovanje za kulturno povzdigo našega celokupnega naroda. In misiim, da bo najti poti za to vkljub državnopravni razdvojenosti. Pred vsem je šolstvo. Šolske knjige in učni načrti naj bodo kolikor se le da — enotni. Izpiti, položeni v Jugoslaviji, naj bodo pripoznani za vso jugoslovensko Benečijo. Učiteljske organizacije naj bi ; slednjih bi bilo sedaj, da oaza pojasnijo, ali res obstoji tika iircdb« uprmre?! No, treba vendar u^oiovitl. d* na nre^rarau niče bile nik*kc Srbske Smne, ampak srbske narodne pesmi — canzoni popo^ Isri, Volksliedrr, ki se jim je divil nem« ški duševni v kan. ustanovitelj nemške filologije, Ja hj Ludo vik Grimin, ki je srbske narodne pesmi postavil med najlepše na svefett Sedaj niso časi, da bi ^e pevaie jugoslovenske »himne«! To naj bi opravičevalo goriški atentat?! Sedaj — po St stanku v S. Margheriti! Potemtakem bi bil ta sestanek najogab* nejša komedija in vsi tisti Giolittiji, Sioize, Trumbici in Vesniči so sami za? vratni komedijaši, in Giolitti bi bil dr* zen lažnjivec, ker je govoril celo o »več* bile skupne — učiteljstvo naj kompetira nem prijateljstvu«* med Italijo in Jugo* lahko iz Jugoslavije v Julijsko Benečijo slavijo kod sada sestanka v S. Marghe* in nasprotno. Istotako vse izobraževalne riti. In velika laž je ves dogovor, ko go* in gospodarske organizacije naj bodo | vori o kulturnih stikih in vzajemnem enotne. Škandal bi bil — pravim — za kulturnem snovinju med obema naro* evropsko civilizacijo, če bi se naš slo* j doma! In lažnjivec in hinavec bi bil tudi venski narod radi strategičnih državnih' — »Piccolo« sari;, ker je tudi on govoril mej ne mogel razvijati v vsej svoii moči te dni o velikih koristih, ki jih bo imela in obsežnosti ter tekmovati na splošnem Italija vsled sporazuma!! Sklepamo spo* kulturnem snovanju. Pomisliti je, da tu razum, priseganj »večno prijateljstvo^, ne gre za kak mal, neznaten odlomek, celo o vojni konvenciji govore — nedolž« odcepljen od skupnosti. Nočem biti črnogled, da bi mislil da misli Italija na kako nasilno asimilacijo, na jugoslovenski pesem pa opravičuje — po »Piccolo vem« — celo bombne a-tentate, ki bi Uhko stali stotine ljudi na raznaroditev, ali kaj takega. Stvar je življenje in zdravje! »Piccolo« ostaja danes preveč resna in tak nesrečen po* »Piccolo« — večen lažnjivec, večen šcu= skus bi postal prej ali slej težaven in ne* valeč, večen sovražnik miru! Brez mora= varen v svojih posledicah. lc in brez etične sile, da bi obsojal zlos Kako naj se našemu narodu v podrob* čine, če so jih zakrivili ljudje — njego* nostih omogoči in zagotovi popolna kul* ve vrste. turna skupnost, to je problem študija, Udeležili eo se koncerta — Pravi *Picn in pa vprašanje: bo*li politika Italije coio« _ vaj najbolj znani nacijonalistl globokomiselna, res stremeča po res pri* \z mesta in okolice. Organizatorji kon* odnošaiih. Pomirite nase duše in certa so c^li nabiti javne pozive v — srčnili oddahnemo se! Jadranski problem se je mogel tekom dveletnih razprav menda tako natančno proučiti, da ni menda človeka na vsem svetu, ki zna čitati in misliti, da ne bi poznal zemliepisne in narodnopisne lege nas Jugoslovenov. .Naša sveta dolžnost ie. da to ozemlie ohranimo svojemu na* rodu. To hočemo, to moremo in tako bomo. PomMtm In vi (Dopis z dežele.) V svojem dopisu v »Edinosti« z dne 20. oktobra t. 1. sem računal, oa >e dranski spor da velikopotezno reš'ti v blagor obeh narodov. Čitam rapallsko pogodbo. Reči moram, da me je nemalo presenetila, zanazivšeea tako obširne strar* ične točke od italijanske strani na nesporno hisoslovenskih tleh. Nas vadni razumnik ne razume tega. Morda so odločevali tu drufi činitelji,.. No. mi moramo računati z dovršenim dejstvom. Kar je, to je: no veliki večini slovanska »Julijska Benečija« je priklop* liena k Italiji — brez napovedane sa* mood'očbe. Deistvo neizmerne važnosti ie, da se vsakemu, po Jugoslaviji raztresenemu italijanskemu otočiču zagotavlja za^ .Oomba — garancija, da se bo mogel uveljavljati kot tak. Ni pa je jasne be* o meriti prebivalstva na komnaVts nem ju^os'ovenskem ozemlju do Soče, in celo or«l—te reke (Brda). Pač, nekai nade daie člen 8. rapallske pogodbe, ki govori. da ste obe vladi sklenili, da^ čim ore i ugotovite poseben dogovor, ki mu bo namen: iačiti prisrčen vzajemni raz* voj kulturnih stikov med obema deže* lama. Ne morem se iznebiti misli, da se ie o tem — vsaj načelno — že razpravljalo o priliki pogajanj. Zdi se mi pa, da je to predvsem naša stvar, ki so nam pri* sodili drugo državnopravno pripadnost, d* govorimo o tem. kaki naj bodo tisti »kulturni stiki«, da bodo res prisrčni in urejeni po res liberalnih načelih! Oa^traže ve?t! »Piccolo« in atentat v Gorici! Večen sovražnik resnice, če mu ta ne gre v ra* čune. Vedno branitelj vsake krivice, vsa? kega grdega dejanja, če je v prilog stva? ri, ki je ni emu k srcu prirastla. Njemu in njegovim — špekulacijam. Sosebno si ne moremo misliti take grdobe, da bi je ta list ne branil, ali vsaj opravičeval, ako je naperjena proti Slovencem. »Piccolo« ostaja »Piccolo« z vsemi grdiš mi in ogabnimi nagoni. Takega se je po« kazal tudi spričo bombnega atentata u* kulturno prireditev goriških Sloven* •;cv. Znana pa je stara resnica, da slabe -:tvii.ri ni mezno dopro praniti. lo pot se je menda — grdoba dogodka je pač prevelika in presramotna — zavedal tudi Odobravati si vendar ne upa, prekrižajte se, o židovski verniki!! — ... slovenskem jeziku! Šesta točka programa je obstojala v petju »srbskih in jugoslovenskili himen«, kar je tako peklo nedolžne fašite, da so prosili or» ganizatorje koncerta, naj opuste ono točko, ki bi mogla pomeniti na čisto ita* iijanskem ozemlju in tik pred sporazu* mom izzivanje. Organizatorji koncerta so jim baje to obljubili, in koncert se je začel v najlepšem miru, — Na »Piccolo* vo« trditev, da so se udelžili koncerta, vsi najbolj znani nacijonalisti, morda ni treba posebej odgovarjati. Ugotovimo nai le, da se je koncerta udeležilo tudi veliko Italijanov, ki v izvajanju Beetho* wenovih skladeb ne vidijo širjenja. -. jugoslovenske iret entistiČne propagande (bombe so bile namreč vTŽene med izs vajanjem Beethov en»srčka= no« je. kar pripovedujejo židovski po« licisti na Goldonijevem trgu o atenta* ali da bi odkrito in pošteno obsojal: tega torjih. Bomba počila, in nastala je ne zmore niegovo — poštenje. Zatekel! grozna panika..., toaa ko je nekdo ho, k t^rugemu, nič manje odiioz* tel ugotoviti, ah so bih to res fasisti^m* se je raie nemu sredstvu: vzrača dejstva, opisuje so našli nobenega. Na trgu Cesare Bat* Ginnastica dosodek lažnjivo in - poVajuje." Aten, tisti, kakor tudi v ulici ^nnastica m rve-IS.vrgei prečudno in značilno za moralično kva,; titelja javnega miru tno j u*^ t PO, _ znan vzrok za aten, in to je dejstvo da bomba ni bUa^^ na od fašistov, ki so po obljubi, da se ne bodo pele narodne himne, opustili liteto tega lista — znan vzrok za aten* tat. Ne pozna krivcev, vendar ve, kai jih ie sklonilo k tako črnemu zlode»stvul Protislovje je tu tako kričeče očitno— --------, v»Piccola« ne ženiraio take malenko, no posredovanje. Kdo je torel atentat vsako sovražno demonstracijo in direkt* sti. Pripoveduje namreč, da je prebival, tor. ^^r frav stvo vznemirilo, ker so bile na progra,1-naznani mot^ ^^ ude- mu »srbske himne«. Kaj takega da ven, kone so bili d^ovi, ali pa sami ude, ko so Hu* lezniki koncerta!! dar ne gre v sedanjih časih, bovi še tako razburjeni. Tudi da so bili povi sc „^u^u.. . — — ______ Na drufji strani *e. kolikor vemo, Pev. 5^reiTap^enTJn"aJ ne poio teh hi. sko in glasbeno društvo ^lede poreda men « In vendar da so jih peli Na tak in posameznih točk m PO£J*to spjoh z način skuša »Piccolo« oslepariti svoie nikomur, temveč predložilo^pored ka, občinstvo, da bi verovalo, da je zpnet kor to zahteva zakon "J*™?™™^ krivda na —Slovencih! Mi b! te poskuse ve. politiku oblasti, katera ga je tudi opravičbo zločinov zavrnili enostavno odobrila. S tem je opravio d^o svojo in na kratko: z ugotovitvijo, da je bil-dolžnost In punktum^^akrozde program predložen oblasti in da ie o*! grožeče govorice. blast dovolila prireditev po predloženem za društvo da bi sporedu! Mari pa meni »Piccolo«. da so kor bi kdo hotel, temveč to m puo nepoznani mu ~ znanci postavljeni, da kvečjemu vzrok za pohcijskoob^t da nadzorujejo in korigirajo - z bombami poostri vam^tne ukrepe m .«traz U^tcmu -in granatami ukrepe oblasti! Na teh po, dvorano vaenaokoll. Sicer pa sta aei stvo« da je počila bomba med Uvaja* njem pete točke, in dejstvo, da si »Pio colo« in »Nazione« nasprotujeta v trdi« tvah — prvi pravi, da so zahtevali faši« sti črtanje šeste, drugi pravi, da so zah? tevali črtanje sedme točke — najboljši doka;, da je veljal atentat Slovencem in ne tej ali oni točki, in da bi se bil ravno--rako izvršil, tudi če bi se bUo društvo res ponižalo in črtalo to ali ono točko. Po atentatu res ni bilo v ulici Ginna* stica žive duše, in vprašanje je, kam so bili izginili zločinci. Brez dvoma ali skozi uhodna vrata iz trga Ginnastica v preddvorano — to bi bila morala opa> 2iti številna navzoča straža — ali v eno ali drugo poslopje v bližini — tedaj bi jih straža pri količkaj dobri volji bila lahko takoj iztaknila. Sicer pa, tudi če je marsikaj zamudila, upamo, da jih iz* sledi, kar se ji bo brez dvoma posrečilo, če jih bo iskala tam. kjer obeta biti lov uspešen. Kar pa se tiče prepevanja narodnih pesem, priporočamo našim fantom po vaseh in po mestih, naj odslej dalje po* jejo samo kose iz italijanskih oper, a pevskim društvom, naj nikar ne sprejs meje v svoje programe kake Beetho\ve* nove sonate, kajti to zahteva rapailska pogodba ali pa uradno sklenjeno prija^ teljstvo med Italijo in Jugoslavijo, pred? vsem pa trobilo z Goldonijcvega trga. V nasprotnem slučaju nam grozi nevar* nos t, da nas pozdravijo — duhovi z bombami, v imenu jugoslovensko = itali* janskega prijateljstva! Še bolj ljubko poroČilce je prinesli o goriških atentatorjih »Nazione«, na ka? tero bodo pri »Piecolu« gotovo zelo jezni, ker jim kvari njihov tako lepo zamišlje* ni načrt. »Nazione« piše pod naslovom »Slovenska kolonija (!) v Gorici in fa= šisti«, da so prišli fašisti h koncertnemu odboru in zahtevali, naj se izbriše iz program 7 točka (St. Pirnat: Pomlad in jesen Pr ur. E.)? ki je — kakor jiravi list — slovenska narodna himna! Odbor je obljubil in »v svrho nadzorovanja iz* polnitve dane obljube je ostalo nekoli« ko fašistov v ložah, nekoliko v kinema= tografskem poslopju in nekoliko na trgu C. Fattisti. Pred polovico četrte številke programa (Brahms: a) Ballada D* moli. Rubinstein: b) Andante largamente iz Sonate E s mol. Pr. ar. E.) se je zašli* šala nenadna detonaciia« i. t. d. Dragi prijatelji, čemu se vendar trudite? Saj je vendar jasno, da Slovenci niso me; j tali bomb sami na sc, in da so jih torej | vrgli Italijani. In kateri stranki pripa? dajo ti Italijani — kar je sicer za nas postranska stvar — je jasno, če se po= misli na vse zadnje dogodke na zasede* nem ozemlju. Smrtna kosa. UmrJa je v Ljubljani ga. Barbara Spacanan, iz znane rodovine tržških rodoljubov. Bolehala je že dolgo in sedaj ji je neizprosna m ali 1>n. V staroslovenščini v resnici nahajamo glagol d1>niont donti, novo-slovensko bi se to glasilo dm^em, do*ti, v pomenu pihati. Sedaj se 2e spuščamo v podzemlje in smo že precej globoko, ker sem vas privedel do enega izmed naj* težjih poglavij, k prvotnim korenskim glagolom, ki so takorekoč Izvor skoraj vsega naiega besedišča, k spregatvi brez vrstne spone, in vrhu tega k najtežjemu, nosniškemu razredu korenov in debel na im in »a. Omenjeni glagol bi se torej glasil v novoslovenSČini d6*ti ko bi ga imeli. Pa ga nimamo več in tudi v sta* roslovenlčinl Je bil to glagol edinec. ki se ie končava! m »o ti. vsi drugi bo se končavali na .ari, *eti, m-non-ti (pihniti ali puhniti) pa bi tvoril trpno* pretekli deležnik tako kakor drugi ne* prehodni glagoli te vrste. Vsi vemo. da se ta deležnik n. pr. od glagolov za*tohc niti, puh*ni»ti in u*ve(d)*nl*ti ne glasi eatohnjen, puhnjen, uvenien, ampak za* toh^el, puhtel, u*ve(d)*I. Prav tako ima kor za druge pošiljatve plačana pristols bina za dostavljanje na dom?! Mord* pa poštno ravnateljstvo ne more dobiti pismonoše? Brezposelnost vlada pa na. splošno. PosbjoBje. Z orlrom na demonstracije v Složniji proti itaUjar«sko-jugoalovejij»kemu portuni u piše ili Resta dul Corlinoi: rNujrerjoin»je, četa gotovo je, da se bo s tem pol milijona f-lovamVih drža^ l;anov postopalo najbolje; vsaj tako dobro kakor z drugimi 38 milijoni italifanskih potlanikov. Umestno je, da se izjavi takoj in dobro jc, da slovenska jatnost ve toU Na adreso socialistov p« pi5e rečeni list, da ni nikako Čudu, ee v inozemstvu gledajo z živim vznemirjenjem, da petstol!« 6oč ljudi prehaja pod italijansko gospodstvo Ivo italijanski listi neprestano kriče* o zatiranju in izkoriščanju proletarijata. — 11 Rc*to del Carlino» želi, da bo to čula slovenska javnost. Dobro — čujemo! Ali vere v njegove besede ne bomo i.-ncli, dokler italijansko novinstvo ne začne drugače govoriti tistim, ki nočejo, da bi se z nami dobia postopalo iri ki celo reklamirajo zatiranje vsakega svobodnega diha v naSem narodu. In če se ne motimo jc bil tudi »1! Resto del Carlinc^ še nedavno med tistimi, ki «> dajali italijanski vladi nasvete, kako bi sc te naše jugoslovensko ozemlje dalo — italijaiiiziratiH E, gospoda, se bodo morali se podrediti temeljiti kurf. predno bodo mogli pričakovati vere od naSe strani. Iz Sv. Jalcoba. — Društveno življenj® v našem okraju bi lahko biio posebno cvetoče, ker jc lu kulturnih druStev dovolj za vse duševne potrebe. Ako bi bilo delovanje vseh tukajšnjih društev «mo-treno, bi lahko Imeli ne$Klo lepih rezultatov. 2a!« ^mu 2e od nekdaj ni tako. Društva no si bila — in kar je v resnici žalostno, vedno 1« radi o.seh-nosii — prece| nasprotna. Le v enem slučaju se j« po vojni dosegel sporazum: pe\ci vseh društev pe-jejo skupno v Šentjakobskem pevskem zboru«, ki je nastopil z 7jianim izvanreduo uspelim koncertom. z raznimi glasbenimi večeri vu na družinskih prireditvah. Sicer pa spijo društva spanje pravičnega ali pa so ovirana v pravem delovanju vsled nerazumljive intransigentnostf gotovih oseb, ne d» za molčim neprijetne okolnosti, da marsikdo iač« pri društvih ie »vojo materijclno korist. Nikakor pa ni moj namen, da stikam po krivcih in vzrokih, ne, to spada £e v preteklost in naj bo pozabljeno. Moj» besede nameravajo graditi aH %saj pomagati k morebitni novi zgradbi r iskreno občutenim nasvetom. Ker ima vsako tukajšnjih udruienj svojo z.crtano pot (pevski zbor goji umetnilko in zabavno petje, skupina V. Farma v zadnjem času orkestralno glasbo, Čitalnica skrbi za ljudsko knjiirico in bi lahko prirejala dr-matske večere, predavanja* otvorila v resnici tudi čitalnico, Sokol, podružnica CMD i. dr,, vsako \ svojem delokrogu), se mora najti način, ki bi onemogočal, da bi delovan'e e-nega društva Si-galo v ono drugega, da bi se mali četa za delo sposobnih ljudi delila ter da b> biJt delovanje brez pravega cilja. To bi se po mojem mnenju doseglo najbolje, ako se društva odpovej« svojemu zasebnemu cgoitti&nemu stremljenju tc# se strnejo brez izjeme v skupno kulturno akoft pod vodstvom kakega osredn|ega odbora, ohsto-. ječega iz odposlancev vseh kulturnih društev v našem okraju. Cista in prava ljubezen do duševne' izobrazbe našega ljudstva bi morala biti vsem glavni cilj pri delovanju, a vs,e osebne strasti v stran! Merodajne esebe naj o tem razmišljajo, nal se zganejo in naj se nesebično lotijo tega tako važnega podjetja. Opazovalec. Tečaji za angleški, francoski, italijanski in nemški iezik trgovska korespondenco it : U'w f'jo jezikih. Vpisovanja in natančnejša ro)asn-l dan od 12 - 21 v ul. Giovanni Bocca, ;o j r 14. U potne torbe. Ko sem se napotil nuncija ponedeljka po opravilu k zjutranje.ru ijtr.l en,« vlaku sem cul na kolodvoru pn Sv. Andr^ • da vsi -potniki, tudi naši kmetje, pra*a,o voz. c lt*tk« v lašćtni. Ko sem prišel na vnrto k okencu, sem fic odrekel tudi jaz kot potlačen zendjan .voph pravic in dolžnosti; opr,2ii sem namreč, da posle;« mlad uradnik, s katerim ni kazalo prerekati se u neporušni prasci našega rodnega jezika in praSal sem torel v italijanščini tirtek 3. raz- v T>. Tako smo dobiti čisto Jezikoslovnim po* v TNd, 2L If39. •EDINOST« Mšv. 239. 6tna QL cUU fr morda, na «tr»kih iistkife tokko tak* «■• jrataJca in dolcM pO JTlOf 5« mafal cfors« e uno tboj/llo, non h «o« {« bil v«s r>t>- gov odgovor. V imenu mnogih radovednih potnikov bi bilo j>ke koristno, če bi ravnateljstvo ita!. železnic blagovolilo priobčiti kako poiasnilo, zakaj se plača r.a voznih listkih v Istri do 115 odstotkov doki ade. Potnik. Tudi k poglavju imen. Sila našega jezika ie mogočna; mano je, kako fo daljna borja pota v tu-?ini, asprimer v NemKji Kelmorajn in Cahe, dobila mcspremljivo obliko. Za zgodovino našega naroda cslane gotovo zadnji sprazum v sv. Margeriti 11-; >rski neizbrisen dogodek. In res se mi je danes Jieka okoličanka prav bridko potožila o kupčiji r Ropala v Vili Spinosa. Telovadno društvo »Sokol v Rojanu. Redna članska telovadba se vr?i vsako sredo in soboto od 20 J? - 22, članice vsaki ponedeljek in četrtek od. 20-21. Radi pomanjkanja vaditeljev, telovadba ltaroščaja odpade za nedoločen čas. Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urad je ravnokar izdul svoje 46. demokratično (ljudopisno) poročilo za teden cd 7, do 13. co^embra 1920. Iz tega poročila je razvidno, da se je v reč enem tednu rodilo 105 otrok, 50 moških srn 55 ženskih, med njimi 84 zakonskih in 21 nezakonskih. V isti dobi je utnrlo 72 oseb, 40 moških in 32 ženskih. Celokupno število tržai-kega prebivalstva se cenil'> 1. septembra t. 1. na 239.860 du«. - __ Iz ftržaSkega življenja smo arv- Iz Sdf«M. Nabrala v Sofcani ratla žabica O priliki Ludvikom e ohceti, (svojega novega ateta) 50 Lir Nabrano v kuhinji: pridna kuharica Franc« daka svoj — -vsega dobrega žc napit firtoh — na dražbo, katerega jo izdražil Baje Anton za 5 lir, ?talir zato ker sta pila sezi Škrinjarjem samo pol litra, 3 lire, Skrinjar zato, k je biu u veseli drufbi, 5 lir Marica Polcajeva zatu ku sem lajn stregla 2 liri, Dreče Ulčarjev zato. ker se mu jc dobro zdelo, k je objemavau 2 liri, Marija ga jc kontinta 1 liro, Francka nevoščljiva Mariji zatu, ku jo šte-ma Dreče, 1 liro, an furman samu da ga je vidu 2 liri, Rupuik ker je videl Škrinjarja za Jurka ku spi 2 liri. zato ker se .jna Toni B. fajn sme jat da Marica še 1 liro. Toni B. zamirka Francko Barnčno in vrže z veselja še 2 liri. Skupaj: 5C-f-32 82 Lir. Rop v župni cerkvi Kerkovce. V noči 8.—9. novembra je bila župna cerkev v Kerkovcih oropana Tatovi so udrli dvakrat na močna stranska vrata mislimo, d* je temo mnenja dal* !$u cerkve, ukradli 2 srebrna kelha, 1 srebrn zlat o- proučenih načrtOV ni prišlo. Roparski napad v sredini mesta. Včeraj jwd tem naslovom priobčili, da je policija tirala takoj Krismancicha. ker je osumljen, da je bil v tajni zvezi z roparsko druhaljo, ki »c napadla ravnatelja io njega Ur jima vzela listnico, v kateri je bilo okoli 170.000 lir. Ko *o včeraj za-JJoli Crismancicha. je ta izjavil, da bi lahko Že davno preje naredil tako tat%ino. Rekel je: * Nc baciliram za tuj denar. Imel sem in imam Se vedno veHk ^razon« pred njem.« stcnsariuin, vdrli v tabernakelj in vzeli srebrn cibo rium s 50 posvečenimi sv, hostijami. kustodijo v ■veliko sv. hostijo, vdrli krstni kamen in vzeli srebrno žlico za krščeDjc in posodice z sv. oljem. Razrušili vclilu altar iz dragega marmorja iskajoč pod altarjera »zaklad* (deposito). Razbili so dve pušici za miloščino, ki sle bili pa ravno prcj.šnji leden izpraznjeni. Pustili so dva srebrna križa, ker so bdi od ljudi preplašeni. Ropanjem so na sle-Na..,,..u. mii ao baje prej udreti v župnisce, umoriti dekana-kanonika in okrasti vse župnišče, a so bili preplašenu Iz Logatca. Onega dopisnika, ki jc mene osumil v »Slov. Narodu« z dne 18. t. m., da sem bil baje soudeležen pri oddaji brzojavke na italijansko vlado ob času jadranskih pogajanj, pozivljem na odgovor: 1. Kateri moj protinaroden čin četudi le v besedah je dal dopisniku povoda za nesramno natolcevanje. Katere dokaze doprinata za to, ko imam na razpolago dokazila, da me ves čas pogajanj sploh . . » ... - r^.™-,« doma ni bilo, anip^k sem se radi raznih sodnih Ker pa policija le noče verjeti ^emu Cmman, ^ v L,uMjani m M&rifeoru. Ckhu, da ie pri vsej stvari tako nedolžen, ga j« • začasno nastanila v zaporih v ulici Coronco. kjer bo mislil, kaj se pravi imeti pred tujim denarjem tak Strah; da ga ne upoS nositi sajn, ampak ga d h? v shrambo drugim gospodom, ki se potem odpeLjejo » avtomobilom in ki nosijo častno ira« »ropar.. VCeraj popoldne so pripeljali na policijo tri gospođice, stanujoče v starem mestu, ker tudi ».umljcni, da so bili člani roparske dru h ali, ki jc napadla ra\natelja Carlinija. {.udno iiginotfe lOfl.OOO 1k. Včeraj popoldne »c gel vnovčit blagajnik Ugo Kesel, uslužben v tovorni olja pri sv. Andreju dva *eka v banko di Roma v skupni vrednosti 592.695 40 lir. Ko mu jc blag-rnik omenjene b<*nke odštel denar, g* je Kesel spravil v dve denarni vrečici. V eno je dal sto bankovcev po 1000 lir. v drugo pa ostalo svoto. Kesel jc priicl v *v0j urad in začel še enkrat ite-ti denar. Naenkrat it spoznal, da mu manka zavitek bankovcev. V p\i«resanemu zavitku Jc bilo 100.000 lir. Ubogi blag^r.ik an f r: i "1 tatovom na 3. Kako opravit bo navaja za to. da me zahrbtno napada v listu, v katerem si je moral skoro z gotovostjo misliti, da ga bržčas »ploh nc dobim v roke, ker bivam v zasedenem »»zemlju in bi mi bila tako vzeta možnost poštene obrumbe. Mi Slovenci v zasedenem ozemlju imamo tudi list, potom katerega si lahko pogledamo iz oči v oči. ' Ker me je brezvestni zahrblnež imenoma napadel, zahtevam, da s^opi tudi imenoma na plan, ker bi se sicer sam prišteval k nesramnim obrekoval-cera brez poštenja. Franc Oblak, lesai trgovce v Logatcu Iz Doline, Na dopis t iz Brega« v 227. št. »Edinosti* odgovarjam: Ne sprejemam uikake pohvale od strani g. dopisnika. Vršil sem vsikdar svejo dolžnost napram občin?. Kar se pa tiče ^čistili računov«: ali sem še kaj dolžan vrhu tislcga, kar sem plačal? Če sem, poravnam, čeprav sem moral odgovarjati za grehe tretjih oseb. UpropiSČ'- o je bilo drugim na ljubo — a res po moji k-vd! — le moje premoženje, ne pa ono občina. Pri velikih delih na gradnji cest, šol in vodnjiko* so nastale razlike. In prikril sem iz svojega čej>--iv Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Sika Roma vogal al. mirni — lastna palaca. Dclniika glavnica in rezerv al zaklad K Ć. SI. 223,000.000 izvršuje kulatfM m baačss in menjalnifiis traesatoje. — Uradu« ur« od 9-13----- ~~ Nesrečna vojna nam je prinesla v tem oziru tudi nekaj dobrega s tem, da nam ie zgradila med drugim dva vodovoda, namreč vipavskega od Fužin do Dornber* ga oziroma od irttov-iiske planote pre? ko črnič, Sempasa in Vogrskega do Šempetra in Ajševice ter kraški vodovod ou Nanosa preko Krasa do Opatjega* sel a. Kakor smo poučeni, > a biia Ul ii\a v< dovoda od poloma dalje v oskrbi vo* jaškega ženijskega poveljstva, ki je po= zneje izročilo oskrbo in vzdrževanje vodovodov glavnemu civilnemu komi* sarijatu v Trstu, kenijsko poveljstvo kakor tudi glavni civilni komisaiijat sta ponudila oba vodovoda interesiranim občinam, a trebalo je mnogo pomišljen vanja, predno so se zastopniki vipav<» škili občin odločili, < t so ustanovili vo* dovodni konsorcij : a vipavsko dolino in težje bilo pnpmviti do tega za* stopnike kraških občin. Kakor nam zatrjujejo izvedenci, ni* sta vipavski ne kraški vodovod popolna in ne odgovarjata potrebi za preskrbo z vodo vseh vipavskih in kraških občin, ker sta bila zgrajena z namenom, da preskrbita z vodo vojaštvo, ki je bilo razmeščeno po vipavski dolini in na Krasu. Oba vodovoda sta pa zgrajena solidno in z dobrim gradivom, tako, da Uhko služita kot dtjHraa podlaga za raz* širjenje ocevja. Dne 5. t. m. se je vršila v Dutovljah _____ na Krasu veieporr ibna seja, ki jo ie ZA *RONE. goldinarje sklical deželni kona ar dr. Pettarin. zyne, pcrtot, ulica S. seie sta unik? R* Aon 1 jpteresiranih Min tn dmai povabljeni in razdora med narodnjaki/ Občina dolmsia stofi - .. ___J 1 »i M^lr ■ m t rwkriri n tt t n;-.iHr.lio' "lima ^ "ufi-ljt. sled. toda do sedaj je bil ves trud zaman. __ , Napad nt tovorni vlak. \ noci od pe na soboto fco neznani tatovi napadli tovorm vlak. k. r« IT Lirfatec Napad se je fcvrtil n. c^-1 kron! ra^ia%-iii za vojno poi^ilo. - Ce .-e Hi Jg nameno v Lotf^-^ ^ v,E..rkov!?e. K« r I oen-aj^nLan. me ne briga. Jaz tposobc« t • i•__» _ j________j!__.1 «... no r»> i.]iot< rvrv Lnl; tki! So biLi pred nedavnuu napadi na vlake iako gosti, je železniška uprava naprosi;, kar binlerie da bi vsak tovorni vlak opremljal -tat. j-j so ga r Ko jc ista i tiAitai 'd začeli Ju kali na vlak, » i v ati n . reparie. i(o s » raiiin an^rtizacijskili za ridanje šol Ps tud; i: ' ! govi bi Vli že plačani če Hi biji predstop ' -ćint varčno V'c^podariii. tn Če it« bi bili ^o f>oJ. pisaxem prinranjei:*- glavnico v obiigaii^a' f-"G.CC)0 — te bil Wao ca delo in se mi ne cede sline po kat- s* 'čku pri občici D1 lova ti hoče.T v prid ga -naroua.; Ztlp^n! < v >ja.v ' -mr. g.Vkn.'i?, da stopiš c i kiail' tga voa^ ^ a m an prevzatnejo oskrbovanje in vzdrževanje istega. Konte r a ustanovitev kon^ sorcija iii prodaja \ odo voda konsorcij u od strani vlade j> ) ridržana drttgi seji, ki se ie vrsiia soKho, dne 13. t. m. Če n^do krashe ob T ine razumele tvojo in zlate plačam najvišje Franeesco 15. II. nadstr. 588 ORKESTRALNI ODSEK v Sv, Križu priredi danes ob 4. uri pop. plesno zabavo v društven« dvorani. K obilni udeležbi vabi Odsek. 590 DVE POSTELJI enaki, zelo močni, ~~uictj, chiffonier. dvojna vrata, dve ^aarici se prodajo po ceni. Massimo D'AzegLLo & 1» nadstr. 589 nikov. Tudi na vmKu, nočnjim. je bila st^-lo znjih a* progi* strelja o.'« a i -' k. esti. var ewat straž-1 doki me bo kaj reoči v meni Ir. nevošč!,?-- nisem , .__. .___. , . , ' : 'prcdsl- nikomur. Gospodje« Med narodom je nujnejše^ nalogo O SVOJO COl^lOSt, bojiš V dOgledf žila." da bo dela, ne^o pre. eka^ p *aU misel, da -»e zajame v - ! primar,;kuioca količina, vode iz Rublja. V prasanjet VOtlOVOdOV j SMamo. da namerava delelni od^or z na Goriškem Vode ima;i o dosti v de>M 3J." jio- K .dat, kaj se 'e zgodilo. Na testi, rar or: kov od žfclpi.iii tii i, «e leiv^ ucki . 'mrtno r ji'en. SdUiovai je »Mama, manja. i., bcai vrm: 13 .judje so hiti o po Lics_i zč. a-.Tiik* *- ->c tajt Isti se je pripelji! z avto muh flor: . di je nemanec nevareo ranjen v ol*c nogi ic ■ trehuh. Odpeljali so *a iji reiil '.M po-j VOGe IJliaU O V IldSI UC/u.. sl» n od tu pa v mestno bol Ranjen na- veiiaar imanv tudi veliko pomanjkanje padalec se pišu Jožci Bellini, 2 > . . vode. Kakor Se tO zdi protisloVTlO. je I^iuj^ino. stanujoč v ulici della Guardia st. 12. Omenjeni tudi resnično. Na eni strani se rarsiplje, Belimi ?e moral biti valed ntv^inih ran takoj opt- na dj^gj strani se strada. Posledica ne 1 £ „ . _ ,. baš umnega gospodarstva. Nrpota. Vce a; 6o pouu^gentt y redzadllji ^eviiki & princa »Go. v rte.i a t-'im.na. težaka. tilubeoM^ft v si -1 ... __-.« . , ■malu pri «r. Mari^Ukrade! je 50 H težak kos nška Straža« poročilo O ^ O izko--■'\oen 250 !ir. EiipicK jt n -J - zapo:-. nscaiiiu vodnih Sil v nust deželi, kt »e je vršila dne 21. oktob/a pri deželnem komisarijatu.'Sklicuje*ao se na to ptezno ukcijf poskrbeti ?x ure« ^jf^v' vor ovod/*' pružanja, ki 3c ne ... . i it. -t n •> v.pavsko i Uuinj in Svivodenj, temveč tudi na gc^riško mest< in na furlansko ČEVLJARSKEGA pomočnika za stalno delo in vajenca sprejme Anton Resčič, čevljar, Postojna 120. 568 TRGOVINA na deželi sprejmo učenca. Ponudbe na Štefan Baudaž, Podgrad — Istra. 562 ZLATO tn srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert fo\ b. . s\\> . Mazani <6 (v bližini drv ca a tr^aj. 537 Če se to i godi, in upajmo, da ne čim*__ prej zgodi bo vei kanskega pomena v j LEKARNA gospodarske-n in v zdravstvenem ozirv za vso deželo. »Gcr. Straža«. KROJAfNlCA Avgoit Štchtr. al. 6. Francesco D'A»/t«j It 34. UL calH}*\vc. 434 insermjte v „Bllnostr4 NA HOVO odprlo trgo'ino a pohištvom novim ln starim t«r a drugm potrebrumi predmeti priporoča za obilen ob .k J. Babič, ul. Artisti št. 7, zraven Corsa Vit'. Em.. Piazzu S. Caterina. Najnižje cene. Svoji k svojim. 190 tom dru^o /ivo besedo sorodstvu. Kje je tu kje sorodnost pomena? Moj jczikoslov kompas je dober in ni mogoče, da bi bil kam zabredel. Vse to je tako čudno, smo pač v podzemlju, ali ta dva stalaktita se* gata sem iz nadzemlja. Sorodnost pomena, se mi zdi, tiči v naslednjem. Naravno gibanje in malone nvidnost dima bodi izraz in podoba vsa# ke^a drugega podobnega gibanja in se* -do v tem čudnem j Dotedaj pa je votlo, puhlo ali, kakor se kar stno dozdaj spoznali, ne more biti i osnovna skupnost, tu glasi specifičen izraz, katerega pomen to ime nič drugega ko staroslovensko ia? Moj jezikoslovni sedai natančno razumemo — zadolo. občno ime za i amo. votlino ali vlienico i sedaj natančno razumemo — zadolo, Kakor i'uheU, tako ie tudi »zadol« sim* boiičen zraz za: p .^zen, votel. Natanč* nejšo razlago giej ipodaj. Nt vem. kako bi označil stopnjo spo* znanja in prepričanja, do katerga smo dospeli. So to pač novi vtisi posebne vr* ste, podzemeljska luč in lesk. ki se jima divimo in ki sta se nas živo dojmila kot stoja, torej tudi za paro.in vzduh ali zrak,[novo spoznanje, a vendar se nas poloti ki se gibljeta v vetru. DinemT dujem in, kmalu živa želja, da si vse to ogledamo pinam so sinonimi, ker je njih element redka, takorckoČ izgin jajoča snov in bi* btveno je le enako gibanje elementa, tako da element iz predstavljanja pos poli;oma izločimo. Tako prihajamo do psihološko zelo zanimivega dejstva, da ob dnevni luči in da začujemo čimprej glas žive govorice. Glejte čudo, čisto po drugi strani smo dospeli nenadoma zopet na svetlo in že nam zabobni na uho prava živa beseda, ki smo ji tako skrbno iskali obliko in pomen, sicer v . ____ ____kaj puhtel, katere sorodnost s pihom in pu* več. Tudi samostavnik detosć s) (dotost) hoiii je očitna, enako pa je tudi z besedo nam bije na uho in pomeni votlino, iz zad61. Živo si predočimo nedozorelo katere prihajamo; oboje proizhaja, ka* smokvo, da spoznamo, v čem pravzaprav * _ . .. " _ _:______i i . c> , __, , obstaja njena zadolost. Sadu podobna oblika smokve ni plod, ampak le veliko skupno plodižče, na katerega strani šele raste pravi cvet fn sad ofi bolje rečeno nebrojno cvetje, ki rastoče stremi proti votlemu središču, katero sc zapolni žele ob smokvini kor že obrazloženo, iz korena m. — Kar pa zmore poljščina zmore poleg nje, in sicer edina, slovenščina, če ne več v notranji občnem, pa vsaj v lastnem imenu Dim* niča v Shvju pri Trstu. Po vsem tem. - - - - a) Za « ▼ t«h poljakih besedah velja, kmg je bilo •dozorelosti. rečeno pod 1.). in dcer ia i*Lik razlogov. ' občno ime za Jamo in slednjo slovensko podzemeljsko jamo bi še dandanes najlepše in naj častitljiv veje nazivali s splošnim staroslovenskim izrazom: dimnica. Gioboko na Balkanu ob Bistrici (Haliakmcnu), že na grškem ozemlju, sem zasledil kraj enakega ime* na: Demnitsa, poleg naših Jam*elj do* brodošel dokaz, da nosijo slovanski kraji včasih svoje ime po jamah. Radi vse^ stranske umevnosti pa moramo pred za* ključkom priti popolnoma na jasno, ka* ko more staroSlovenščina istovetiti dim* nico z votlino oziroma dim s praznoto. To vprašanje je jezikovno?filozofsko. Pri razlagi Opčin sem omenil, da iz* raza staroslovenščina transcendental* nost, to je onostranost, z mejnim poj« mom. Filozofiji o prostoru in času v transcendentalnem smislu služita kot mejna pojma rob ali kraj oziroma konec ali kraj za izraz vsega onostranskega, oba vtelešena v skupnem starosloven* skem korenu op. Poleg prostora in časa pa se peča transcendentalna filozofija tudi s prostorom (praznin) in materijo na eni strani ter materijo (mrtvo) in ne* tvornostjo,, nerazteznostio ali dušev* nostjo na drugi strani. Tudi tu imamo mejne pojme, In sicer med vidno mate* rij o in nevidnim praznim prostorom kot MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), naznanja. da se je preselila v ul. Cologna St. 13, I. nad ter »c priporoča cenj. damam v mestu in okolici. 507 zadnjo tvarino, ki nam jo je še možno videti in zaznavati, celo dva mejna poj^ ma, starejši in nazornejŠi: dim, mlajš: in skrajnejši pa: puh; med materijalne telesnostjo in net varnost j o ali dušev. nostjo pa mejni pojm: dih. Z vsemi temi izrazi kot mejnimi pojmi pa izražamo nekaj enostranskega, transcendentnega bodisi prazen prostor (dimnica, zadol) bodisi netvarna bitja (duh, duša). Tako nas naše jezikovno raziskavanje o prilik: razglabljanja krajevnih imen vodi v osr^ čje transcendentalne filozofije, to je na višek človeškega spoznavanja. Daleč zc sabo smo pustili 2unkoviče, daleč zv sabo tudi vse one, ki so »povohali etimo* logi j o« in menijo, v svoji polizobraže-nosti, da se lahko obregnejo ob vsakogar Oprostimo jim če so nas kdaj klevetali in smešili! Dim kot prvotni mejni pojm jc služil kot izraz za vse onstransko man; vidno in manj tvarno, torej tudi za zrak. Zato je prvotni izraz za pihanje vetr? donti, duti; zato znači Se dandanes hrvatski izraz na*dim*ati n. pr. grudi se mi nadimlju: prsi se mi širijo, to jc pol* nijo z zrakom: zato pomeni slednjič kraška beseda »zadnit«, ki jo je lahko spoznati za obliko, odgovarjajočo hr* vatskemu: zadunut, slovenskemu: diinnjen — nc napolnjenosti a dimom, temveč z zrakom, namreč nahodnost. dopoldne v pisarni iste posojilnice, DNEVNI RED; t. Poročilo n»*-fn»štva. 2. o nađzorr ištva. 3. Poročilo o izvršeni revfzfji I. 19%tO 4. Odobn ev račun. zaJrii.u^- -- - i^11^ 5. Slučajnost'. Ako bi ob določeni uri ne bi! občni ?b)i sklepčen, se po § 32 zadiužnih pravil sk.lćt pc, ure kasneie drug (Tbčni zbor, ki sklep' ob veakera številu navzočih zadružnikov. <25C) ^ NAĆELN1ŠTVO. ToraTMa. Dne 7. decembra 1920 ob 9 uri dopoldne bode priredilo Upravnlštvo državne kobilarne v Prestranku pri civinem komisarijatu v Postojni lavno ciraibo. I. 1500 (entisočpet to) ( rlbližno 10.000 q) drv za kurjavo skoro popolnoma suha, prve vrste in sicer g^brova in bukova, zrez.ina in razsekana v metre. Ta drva so ob voinl cesti po kateri lahko vozijo tudi motorna vozila, oddaljena 2 km od postaje Prestranek (proga Trst-Logatec). II. 300 (tristo) Jelovih debel, stoječih, dolgih od 12 do 16 m. lil. 100 (sto) hrastov, stoječih, v premeru od 0.40 do 0.80 m, dolgi od 4 do 10 m. Kakor Jelova tako tudi hrastova debla so nahajajo v gozdu v ravnini man; kot I km oddaljenem od postaje Prestranek. IV. 480 kilogramov (šti istooseindesel kg) volne I. vrste, dcioma izprane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domače in pinegauske. Stroški dražbe bodo sorazmerno plačani od kupcev. Pre^ledovanje in dražbeni pogoji se po izvedo od 1. decembra 1920 v gradu v Prestranku pri gozdnem čuvaju Plesnlčar-ju Kdor se hoče še nadalje prepričati, čemu duži v slovanščini dim kot simbol, naj •»rečita »Dim« Tur gen jeva. Puh, pihati in puhel, to so poznejši izrazi in še živeči nasledniki gori imenovanih. Podobno transcendentalno razmerje, l v manjši meri se nam pojavlja v latin* ičini. Za nas namen naj zadostuje opoa :oritev na izraz špiritu« (duh) od spi* are (dihati) in — kar nas posebno za^ lima — na medsebojno sorodnost besed in-lmus (dih, duša) in an*trum (jama} tnalogno našemu dimu, ki pomeni pn votno, kakor že razjasnjeno, tudi zrak in sapo, in naši dimnici. Preostaja nam še zaključek: Dutovlje ie morejo pomeniti nič drugega kakor 'eraj jam in votlin. Nikdar si nc bi bili wega mislili. Zdaj pa vidimo, da ni le bila naša metoda raziskovanja podzemska, tmpak nas je tudi privela v resnično podzemlje. Ves dolgi ekskurz pa bi visel v zraku, iko ta razlaga ne bi imela tudi stvarne •X)dlage. Dutovlje je kraška vas in leži v oni črti v kateri *e sluti podzemeljski tek škocijanskc Reke, ki priteče spet na lan blizu Devina pod imenom Timava. To se splošno trdi in preiskovanja so to dognala v precejšnji meri. Natančna smer njenega podzemeljskega teka pa ni ugotovljena. Med Dutovljami in Zekan* cem jc globoka udrtina, ki jo smatrajo Stran IV. »L'DlNUST« štev. m v Trstu, dne zi. novemora Književnost in umetnost ' ralnih snovi bo razkroj enih, tem globo* t m kej še bodo prodirale bodoče rastlinske Glasbena Malica ▼ Trst«. Odbor G aabene Ma-| k . več hrane bodo lahko čr* tiče vabi s tem vso naio širšo javnost k pristopu - -- ... . stransko goji gjasbo n^emu narodu ter vzdržuje j jala v zemlji ter preprečala osušenje v to svrho na ume tniški podlagi zasnovano glas- zemlje. Globoko orati ali kopati smemo beno šolo. ima svoj pevski zbor. zalaga in izdaje pa je y zemlji, kjer je Zgornja plast skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača j qcj narave globoka, torej V lahki, glasbena ' la in pospešuje nabiro m izdajo narod- gčcni ali humozni zemiii, dočim težka r.ih pesmi; dalje prireja glasbene produkte m j ^^t* jn fJa ne smcmo takoj zdržuje glasbeno knuznicO. . I d1rvKr»lrr» r^ti fcnnatl. ker bi spravili društvo res kos tej svoj imeti močno zasiombo Batlč Viktor, LavrenCič Josip, Pečar Antonija; po 2 L s Gombač Alojz, Čok Anton, Gombač Anton. N. N., Čok Melhjor, Škrinjar Anton, N. N.. Čok Anton St. 163, Pertot Andrej, Plevel, Cok Anton, St. 62, Cok Matevži po 1 L: Čok Iv. Mar., Pečar Jožef, Ćač Karel, Gombač Just, Larrenčič Anton, Glavina Silvester, Maver Jožef. N. N., Čok Iv. Mar.. Lavrenčič Anton, Čok Ivan. Ob krstu najmlajše hčerke Beltram v Mirnu 75 L, Slava Košič dodala 10 L. Ob krstu sinčka Kar. Marusič 47 L. Josip Slabe v Zalogu ostanek 22 L, vsled od-j pusta žalitev g. Ivana Innocente)a. V veseli družbi j pri Gržinetu v St. Tetru 105 L. DoscdaJ izkazanih L 24.884'54; v današnjem Iz JOSIP STRUCKEL Trsti vojal Via Nuova-S. CaUrfna. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za moike in ženike. — Blago za suknje, žamet, ba ha nt, srile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. VVe po znižanih konkurenčnih cenah. .. trebni : globoko orati ali kopati, ker bi s ______ _________________. v- ^m \ečiem na površino preveč mrtve zemlje, v ka- \]l3i2ll l 414'— Skupno L 25.29854. članov ^n^šcT^^se^no^v^'sedanj em^reifotk™ t eri ni dovolj razkroj enih hranilnih sno? društvo [in z njim tudi glasbena 5ola) zgu- j vi. V taki težki zemlji moramo tore J j >, cd požarja Narodnega vse svoje i- iti le postopno V globino. tako, da or^j ^______ "tako da mora svoje z \-Jjdmi mukami do- jcmo ali kopljemo VSako leto jeseni za: JBa7kovfjanki ano delo zapričeti tako'-aoč znova. ; J—4 cill globokejŠC, dokler pridemo VI Za Cirtl-lN DAROVI UEUKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belili in pisanih, žepnih robcev, niožklh nogavic itd. K. tmui Trst. Corsa V.1 III. m. 24. Rlunione AdrSatlca dl Sfcurta v Trstu (Lastila palači?. fstaiiovlfcna leta 1*38. Zawrov. prott škodi, povzroč-cnl po Otfnju. strdl va eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploii orotl razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomo-n. Zavarovanja poŠiljatev na morju in do t>uhe:n. Z> vijeniska zavarovanja v »ajraz: ciiaU — Zastopstva v de. v stiji !n važnejših K: komblua- krt člani, in sicer ali kot ustanov nim prispevkom 200 L (plačljivih tudi v.I le^ fcQ obrokih zaporedoma po dO L) ali kot redni ciam j , Z letnim prispevkom 24 L (plačljivih tudi v mc-j izkopani ZCmljl Za dijaka L G. daruje naroden trgovec 100 L, ca 13 jgsL kron. _____.Metodovo družbo. Na veseleči Ženilo- ,:ivljajo se v&i Jugoslovcnr v zasedenem ozem- ' ZaŽeIjenO globino. Čim globokejše ra? j vanju 1. Kovačič-a na Idriji pri Bači zbrali valjci ljubitelji glasbe, vsa društva in korpora- hJjamo zemljo, tem blljncjše se bodo V ljeni gostje 100 L. Dal Bo^ obilo posnemovalcev, br.z razlike poklica in stanu, da pristopijo . . razvjja]c rastline, tem VCC hranilnih j Obsedeni ljudje pri čitalniškem koncertu v Koba- ,ni člani z enkrat- J j njihove korenine odnašale ridu 135 L. Nabrano na Dilcah 14. novembra 55 lelm ' - treba globoko orani ali L. v Hruiev u ostalo v mah družM 34 L. tudi bolje gnojiti. j 10ZLa Narodnega doma: Ivan \,pavski sečnih obrokih). Člani imajo razun ODicajnin uij i>a.jiKnjv jc w Za pogorele« ▼ Jelšanah: Čok Marija 10 L. De-j itvenih pravic in dolžnosti še to poluo vplačani letni članarini dobijo -------__ , . tAi DO zelo znižani ceni po društvu izdane muzi- j surovih brazdah, dobro prezebe in raz- kaliie, ki jih bo pričenSi z letošnjim društvenim letom izdajalo redno vsako leto. Rešite z mnogobrojnim pristopom naš zavod iz ttikega gmotnrga položaja in pošljite svoj naslov in svoje prispevke na naslov G!. Matice, Tr*t, «1. S. Francesco 20/1. _____ Gospodarstvo Vesti iz „Kmetijske družbe** -emlieznanstvo nas uči. da se je naša nekdaj nahajala v SoroC-ctekocem stan zemeliska skorja ohla- dila, pada, hranilne snovi se dobro raztap ljajo, a zemlja postaja prhka. Kdor ima kaj neobdelane zemlje, naj orje ali kop* Ije, ker si s tem pomnožuje zemljo, ne da bi mu je bilo treba dokupovati. -1 RAZGLAS. stanju. Ko se je zemelj - dila, nastale so razne hribine, kakor branit, sestavljen večinoma iz živca, Kre= men jaka in sljude, ali. mesto slednje 2 turmalina, an«4ita in amttbola, nadalje poslednjih časih se cesto shsi O kužnih boleznih perutnine. Najstrasnej. ša med temi je kokošja kuUa, kolera ali tifoid, ki se rado pojavlja poleti. Bole* zen povzročujejo male gljivice, ki napa* dajo tudi golobe in druge ptice, ki jo dalje širijo. Kakoš pogine nenadoma v 24 urah, kakor ,da bi bila zastrupljena. Simptomi bolezni so driska, težko diha* nje, omamljenost, čepenje, solzne oči, ^ iztekanje sluzne tekočine iz kljuna; ko« prostor, iz vapnika, ogljika in kisika, ter --------- --------, mineralne tvorbe. 1 edaj ni bilo se hvkl a]i razjcužiti z živim apnom ter bolne zem ^»Aie, kakor jo imamo danes, m tudi ne živali poydti in globoko pokopati. Rav. takih rastlin, ker niso mogle živeti raai nQ lako nevarna je tudi difterija ali grup,' »»manilronte orsti. Iz začetka Notar Mark Puslmik v Vipavi naznanja, da bode dne 25. novembra t. I. od 9 naprej na licu me-ta v Št. Vidu pri Vipavi na prostovoljni Javni draibl in po kosih ali skupinah prodajal gosp. Rihardu v Schiwizhoffen in Elzi por. Hnolnska iz Pod-berja lastne poslopja in zemljišča, snožeti n njive. Cenilna vrednost in zaeno izklicna cena zraša skupaj za celo posestvo L 150.0001 in se pod to ceno ne proda. Upnikom, katerih tlrjatve so vkn lžene, i ostanejo njihove zastavne pravice pridržane,. brez ozira na kupno ceno. Cen lni zapisnik, posestne pole in draž- ; beni oogoji so na vpogled v notarski pi-! sami v Vipavi in se bodo na dan dražbe razglasili. VIPAVA, dne Id. novembra 1920.. (247) Notar PUSHNIK. Trgovsko - ott ii\m v Ma registrovana zadr. z neomejenim jamstvom w ul. Pier Lulgi da Palestrina Št. 4, I. n, sprejema hranilne vloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 V«, večje po dogovoru. Trg.-kv.'orn on-arji Čekovne račune. - Posoia hranilne pušice na dom. - Rent:ii aavcK piacuje Iz svojega. Oajt posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemal nedelj In praznikov od 8 do 1. Jmoja ter so tako omogočile naselitev drueih višie razvitih i^tljn, ki so hile v g iimilirati, to je u p^ a., bi jati i- Stanu '.tv j>rlu. Izločevanje smrdljive tekočine, zatečenu krmežljeve oči, temnorudee ali j »lov £i*V»en. in rese. ki nozneie pos IVAN JANČAR JADRANSKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0)0.000 Helgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, opltt. Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v b,i.:čno stroko spadajoče posle. Sprejonia vlogo na hran'ine knjižice ter lih obrestuje po 3'/aV„ j v baneogiro prometu po 4J/.. Vfoge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. paje v najem varnostne predale (saies). ĐanČnf prostori v Trstu se nahajajo: ul. Cassa dl Rlsparmlo, ul. S. Nleolo Telefon : štev. 1463, 179 3, 267t> Blagajna posluje od 9 do 13 Zavarovalna zadrusa v Zasrebu. Ustanovljena ieta 18S4. Pedrožnlca v TtsIu ul. Lavatoioi.il. n. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proll Skočil po požarju fn streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torjl se sprejemajo po najtigodncjšili pogojih. JJ ZOBOTEHNIN (242) UubliansKa Kreditna banUa Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani, Foilružnice: 'Ml Soisvlis, Mu SaraJ.. Split, Trsi. Maribor Ptuj, Đe»a glavnica R 50.003.000 Rcserva H 45.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3'^'V jJjfjjl^jjjj »t; 3 , na žlro-račune proti 3 Za na odpoved vezane vlo^e piaca uuie-str po dogovoru. Izvršuj- borzne lialoge in daje v najem varnostne celice- jtlrvia od 9-13.§ Tel. št. 5-i 8. Blagaj i Carduccl 28, II. P. Mondello Nestler Trst — Via Roma 26, II. — Trst : MILA in SVEČE : najboijSih tovare« vedno v zalogi* Prodaja aa vagone in male partije Postrežba točna 1246) Cene ugodne iztroševanje in razhlapevanje kamenja v različne vrste zemlje. Tako je nastala! Cene vladnih trt in dreves I. vrste so I/, živca ali ortoklaza in drutZe.aa slićne£a sledeče: kolči 35 ct, hilfe 50 ct, cepljene kamenja glina, iz kremena peščena, iz trte L 1'60, drevesa 5 lir kos. Kdor je kai apnenca vapnena, a iz zmesi gline in naročil, mora takoj plačati, ker se za--peska ilovnata, iz gline in vapna lapor? hteva naprej plačilo. Plačuje se pri g. uči* jeva a1 i sovdanova ter iz rastlinskih in teliu Pertotu v Rojanu za cerkvijo, g. uv živalskih ostankov črna zemlja ali prst. čiteliu Grmeku pri Sv. Ivanu pri cerkvi. Če jc ostala ta zemlja na mestu, kjer se g. tok Dragotinu v Lonjeru, g. Juriševi* je napravila, ii pravimo prvotna; če ie rn Sv. Mar. Maf»d. Sp., fi. Oblak Josipu, pa bila od vo (Daro. ah bakterije v, to je, neizmerno malih; vali so; ^ 5 L; čok Dražotin< K)uder Fran; Cok Živih bitij V zemlji, ki pretvarjajo or^ Andref. Čok Valentin, Pertot Anton. N. N., Ama. Stnj a SIviBjf in vezni« pni mtti az«rii Sftldel & Ncumann in »Singer* Oast & Oasser Bogat* u v « v«h potrebitf-i Tvrdki uttanovlftn 1. 1078 Mehauiin Ulirnicalimko' FRANCESCO BEDHAR nekateri za nekdanjo vodno strugo. V Dutovljah samih je ohranjena pravljica, ki hi potrjevala razvotljenost dutovskega podzemlja, če se nanaša ta pravljica na resničen slučaj. Oče in hči sta orala na polju; on je drvari!, deklica pa spredaj gonila vole. Kar naenkrat se pod njima udere: oče, ki jc bil odzadaj, se je še mo^ gel rešiti, hči in voli pa so se pogreznili v brezno, ki je zazijalo tam, izginili so. najprei se je mislilo, da brez sledu, toda čez nekaj časa so našli v Stivanu na vodi, kamor so priplavali pod zemljo, deklic tine lase ovite okoli volovskih rogov. Sedaj občutimo živo, da je ime Du* .ovije silno staro, gotovo eno najstarej* sih. in čisto mogoče je, da se je tam zemeljsko površje znatno izpremenilo in da so imeli naši predniki važnejše raz* loge nego mi, da so nazvali svojo vas po vot,:nah. Vsekakor pa bi namenu te razprave dobro služili izčrpni podatki o d^naš~.jih dutovskih jamah in votlinah. V Dutovljah je tudi sicer cela vrsta zelo starih, zanimivih imen. Recimo, da bi bili po površni razlagi sprejeli rezultat: Dutovlje je kraj, kjer veter posebno duj~. Kako napačna, obe* nem kako borna bi bila ta razlaga! Ko= liko važnih in globokih spoznanj pa nam u 'i Dravo in resnično tolmačenje! Se? daj nam ni več žal, da smo se spustili s čisto posebno, podzemsko metodo v raz* iskavanja, pri katerih nam je bilo sprva tesno, pozneje pa se nam je zalesketal nasproti nov svet nenavadne lepote. S koliko prepričevalnostjo in živo resnico nain govorijo zdaj o svojem najožjem sorodstvu besede: dim, dimnica, zadol, zadnit, nadimati in krajevno ime Dutovlje. Prej nismo nikdar slutili njih so* rodstva, saj se skoraj nismo niti zavedali njih pomena. In koliko filozofije in simobolizma je v tem čisto slovanskem izražanju! Naj bi, recimo, obveljala potvorba Dottogliano in poleg nje počasi izginilo naše domače ime — prvotno slovensko spoznan ie krajevnega značaja Dutovelj bi izginilo za vedno, poleg tega pa bi bilo silno otežkočena pravilna razlaga naših starih besed dimnica in zadol, ka^ kor tudi nekaterih naših priimkov, ka* kor n. pr. Dim*ez in slovansko primerja* joče jezikoslovje bi izgubilo počasi zad* nie ostanke važnega in zanimivega je*! zikovnega korena. To je torej prav na^ zoren vzgled, kako protikulturno je pa* čenje naših tako pomembnih, častitljiv vih in starih krajevnih imen. V intersu kulture naj bi nam ostala neoskrunjena. pcpravtliDj«. Trsi, ul. Campaaile l'J V« V • m n (252) iiva ali zaklana po najnižji ceni dobavlja en gros tvrdka lanko Popovi t, Ljubila na PELLEGRINO CINCELLI Trst - ulica Malcanton Stv. 9 - Trst (Hlia ust»n»«!jena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chtvreaufc lak, podlage in vsakovrstni predmeti za Čevlje lt«s Vse po ugodnih ccnah Postrežba točna. Pozor uinorejci! Imam bn prodaj vačtlsot topljenih trt trna In bala vrsta na raznih amerikanskih pcdlagah, katere bom oddajal v jeseni (od novembra dalje.) — Pipan Josip, Preserje 16 pri Komnr« (m) Zaloga ur In zlalanlne z lastno delavnico (225) ALOJZIJ POVH »lana OaHbaldl St. 3 prej Barriera — telefon Stev. 3—29 DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. □ □ Telefon: Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno hran. račun 11—55 Prodajalna H—57 Stanovanje 30 —11 ZALOGA: Železnln, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje In poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo, — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. - Velika zaloga v to stroko spadnjoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zlstemov. A. De Masi s 0. Stena Mavric ija Wackvitza nasledniki Trst, ul. Torre blcnca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličniti in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 Najboljše mazilo za tevlja Podružnico v Trstu, ul del Toro St 10. — Telefon 31-92