.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
fclo leto K 24—
pol leta
Četrt leta pa mesec
12-6-2-
v upravništvu prejeman: celo leto.   • • • t * . K 22 —
pol leta .......   . 11-_
četrt leta. na mesec ••«•••
550 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nllca it 5 (v pritličju levo.) telefon it 34.
Uhaja vsak dan ivecer Izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin,, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., i to je administrativne stvari.
1 Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
,Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko
celo leto . pol leta , Četrt leta na mesec
K 25--. 13-. 6-50 . 230
za Nemčijo:
celo leto...... K 30--
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Ena!lova ulica št 5, telefon št 85.
fllbanslti proces.
Dunaj. 22. januarja.
Konferenca veleposlanikov v Londonu je pričela danes razpravljati o vprašanju albanskih meja. Podlago razprave tvorita dva spisa: avstrijski in ruski projekt. Človeku
di, kakor da bi Šlo za kak civilni proces, Avstrija in Rusija sta si nasprotnici in konferenca ima nalogo doseči obojestransko zadovoljivo avnavo. Mora jo doseči, kajti druga instanca v tem sporu je že — vojni bog.
Konferenca veleposlanikov je arrogirala albansko delimitačno vprašanje kot izključno zadevo ev-skih velesil, pri kateri prepušča balkanskim državam le nekako vlogo postranskih intervenijentov. Avstrijski projekt je zaeno oni cele trozveze, ruski zastopa stališče triple-entente; srbske, črnogorske zahteve so le memoranda, kakor je oni, ki so ga sestavili Albanci, in tvorijo zd gospode ambosadorie zgolj »informativni materijal.
Oba sporna projekta tripleen-tcnte in trozveze sta sestavljena ta-korekoč trgovsko, oba projektanta sta namreč pripravljena se nekoliko zglihati. in stavila sta dalekosežne zahteve, da tem lažje drug drugemu n^n^stita. Tako si je razlagati vesti, ki se zadnje dni ponovno pojavljajo,
Rusija je pripravljena koncedira-ti znatne popuste in se je približala stališču trozveze, in narobe, da je \vstrija že opustila svoje intran-zentno stališče zlasti z ozirom na severno albansko mejo.
Ako je res. da se hoče Evropa za vsako ceno izogniti vojski, potem bo seveda to, kar se danes naznanja, moralo postati resnica. In Če pride do kompromisa, potem ne bo popustila v svojem stališču le Avstrija, temveč tudi Rusija. In ker se ruski projekt v bistvu krije s srbskimi in črnogorskimi zahtevami, se je pač bati, da bodo ruske koncesije oškodovale srbske in črnogorske interese.
^cveda če bi šlo po predlogu, dunajskega kabineta, potem bi pač Srne preostalo   ničesar in baš ona bi bila edina država balkanske zveze, ki bi bila zamanj žrtvovala svoje
hekatombe. Avstrijski projekt ni objavljen, toda po zanesljivih informacijah se zdi, da zahteva skoraj večjo Albanijo, kakor Albanci sami. Po dunajskem načrtu naj bi namreč Albaniji pripadlo tudi celo Kosovo polje, seveda tudi Skader in Ohrida. Ta zahteva presega meje najprimitiv-nejše pameti — in vendar je kakor zatrjujejo najveredostojnejši viri — resnična. Razumeti jo je le kot kup-čijsko propozicijo.
V koliko so uspela dosedanja pogajanja med Dunajem in Petrogra-dom se ne da dognati, vendar se zdi, da je Avstrija principijalno pripravljena umakniti »svoje« severne meje tako daleč proti jugu, da bi ostal Pri-zren Srbom, to pa le za ceno. da se Rusija izreče za albanski Skader. In faktično pravijo ruski krogi, da ruska diplomacija baš glede Skadra ni repristopna »stvarnim argumentom« trozveze.
Gradivo, ki ga je pričela današnja konferenca obdelovati, je težavno in komplicirano. Morda potečejo še dolgi tedni predno pride tudi v tem vprašanju do sporazuma. Istočas-časno bodo pa tudi med Belgradom in Dunajem pričeli intenzivnejši pogovori o raznih nerešenih srbsko-avstrijskih vprašanjih zlasti trgovinsko političnega značaja. Smatrati je, da bo od uspeha teh dogovorov znatno se bodo pa tudi med Belgradom »albanske^ konference.
Slovenci v deželnem gospo-dapstvuvojvodineutojersSie.
(Konec.)
Če sem torej odkritosrčen glede knjižice dr. Benkoviča, ne smem reči samo, da je spis dr. Benkoviča ponesrečen in Slovencem škodljiv, meni se zdi, da te knjižice sploh ni pisal mož, ki je bil v dotičnem trenotku pri zdravi pameti, ker bi sicer ne bil samega sebe v obraz udrihal s tako nedoslednostjo. Žalostna nam majka, ker imamo take narodne voditelje!
Vpraša se pa nazadnje, kaj je potem pravo stališče, če niti dr. Benko-vič, niti dr. Negri nista na pravem potu? Ali se kaj spremeni na stvari, ako je omajano zaupanje zatrjeva-no neizpodbitnost izvajanj teh dveh
naših domačih finančnih znanstvenikov? Pravim, da je za davkoplačevalce tem boljše, brez ozira stranke in narodnosti, čimprej izprevidimo, da se z lažiučenostjo Wieser-dr. Ben-kovič-dr. Negri nikomur ne ustreie. Zlasti je skrajni čas za Slovence, da svojo prirojeno lenobo mišljenja, če se jih preseneti z navidezno učenim čvekanjem, od sebe stresejo. Če hočejo spodnještajerski nemškutarji živeti v sanjah, da je dr. Negri med finančne veleume zašel, lahko brez škode za nas odločitev Nemcem prepustimo. Ne da bi hotel jaz pobrati lavorike, katerih niti dr. Benkoviču, niti dr. Negriju ne priznavam, hočem navesti nekatere pomisleke zoper dopustnost in praktičnost takih razprav o deželnem gospodarstvu štajerskem, kakor smo jih morali prebaviti iz peres imenovanih politikov.
Prvi izmed pomislekov zoper ugibanje, ali eden del dežele ali ena narodnost toliko ali več ali manj sprejme iz skupnega deželnega gospodarstva nego tja vplača, se opira na znano okolnost, da ne vodi nobena dežela tako urejenih knjig o dohodkih in izdatkih, da bi se moglo količkaj zanesljivo preračunati, kaj so plačali n. pr. Nemci, kaj pa Slovenci. Tudi se v prihodnje pač ne bode izplačalo, tu drugače postopati. S kolikimi stroški in s koliko zamudo bi bilo to tudi spojeno! Ker pa že pri hišni najemnini, tembolj pa pri vseh dajatvah na posrednih davščinah pri živahnem valovanju ljudskega gibanja sploh niti najmanj ni mogoče preračunati, koliko plačajo člani ene narodnosti, ker odra j tuje davek v javno blagajno povsem druga oseba nego ga trpi, zakaj bi naj se spuščala dežela v take stroške! Menda zato, da bomo vedeli, ali je bolj verjeti dr. Benkoviču ali dr. Negriju? Dokler se pa računa s povsem nerazumljivimi številkami, smatrati je tudi uspeh kot neporab-Ijiv in nezanesljiv.
Drugi moj pomislek pa tiči v tem, da pri nas nimamo enotnega skupnega gospodarstva in da ne plačujemo le v eno javno blagajno za vse potrebščine, ter tudi pokritja naših potrebščin ne prejemamo le iz ene strani. Nekaj plačujemo državi, nekaj deželi, nekaj okrajem, nekaj občinam. Od vseh teh pa tudi prejemamo, ne da bi bilo plačevanje in prejemanje povsem v enakem razmerju. Od države n. pr. izmed naših
vplačil najmanj dobimo po deželah ali narodnostih povrnjeno. Znano je, da se ena tretjina vplačanih cesarskih davkov porabi za plačilo obresti državnih dolgov, druga tretjina za vojaščino in šele komaj tretja tretjina za vse druge državne potrebščine. Tu pa gotovo ne moremo toliko nazaj dobiti, kakor plačamo. Vendar pa se v nekaterih delih dežele gradijo potrebne ceste na državne stroške in imamo tam državne železnice, v drugih pa deželne ali okrajne. Srečnim krajem, ki dobe prometne zveze od države na naše skupne stroške, še na misel ne pride, zahtevati nepotrebne deželne železnice, dočim v tem oziru manj srečno ležeči kraji polagajo na deželne železnice ali okrajne ceste veliko važnost. Če pa tu dežela kaj izda, ali se mora prebivalstvo dotič-nega dela dežele ali dotične narodnosti za to še posebej oddolžiti prebivalcem onih delov dežele, ki so z vsem tem še boljše preskrbljeni na skuone stroške od države? Na vseh poljih javne uprave bi bilo mogoče navesti podobne vzglede, iz katerih sledi, da dolekrog dežele za posamezne pokrajine sploh v poštev ne pride. Vsak pravičen človek pa prizna, da te pokrajine ne morejo biti zato oproščene enakomernih plačil v deželno blagajno kakor druge pokrajine, kjer dežela mesto države svojo nalogo na gospodarskem polju izvršuje. Posebno naši nemški sodeželani so bili tozadevno od pamtiveka i>d države preskrbljeni z učnimi in kulturnimi zavodi, ko mi Slovenci nismo od države v tem oziru nič dobili, dočim pri plačevanju davka takrat nismo dobili za io kakih olajšav. Nemcem služečo državno obrtno šolo v Gradcu je ustanovila država tudi z našimi davki, in mi ne mrmramo. Kaj se bode kak dr. Negri potem vsajal, Če smo dobili revno deželno kmetijsko šolo mi Slovenci na skupne stroške; da pa imajo Nemci za to tudi od dežele, torej tudi z našimi davki plačani Grotenhof in še bogve-kaj, niti nočem omenjati. Delitev javnih opravkov med državo in dežele nam popolnoma onemogoči količkaj zanesljivo izvajati, komu je dežela pravična in komu krivična, vsaj v škodo Slovencev se mora vsak poskus takega dokazovanja na podlagi številk ponesrečiti, in naj potem pride sam profesor VVieser ali učenec dr. Negri.
Tretji načelni pomislek utemeljim z znano okornostjo, da nam dežela daje tudi marsikaj, za kar jo nikdar prosili nismo, kar smo nasprotno celo odklanjali, za kar torej naše hvaležnosti naj tu vladajoča stranka ne pričakuje. Z veliko izgubo obratujoče, od dežele podpirane konjiške železnice mi Slovenci nismo nikdar zahtevali, to je nestvor, ki ga naj nemškutarji zagovarjajo. Deželnih toplic na Dobrni in na Slatini ne rabimo, ker njih uprave naše ljudstvo bojkotirajo in proti naši volji germanizirajo. Žensko učiteljišče v* Mariboru in deželna gimnazija v Ptuju ne le našim zahtevam ne ustreza, ampak je vse to ustanovljeno proti volji Slovencev, da se nas po-nemčuje. Mar naj sprejmemo dotične na spodnještajersko odpadajoče deželne izdatke mi hvaležno v račun kot naš prejemek od dežele? Deželne bolnice pri Gradcu, ki bi stala 12 milijonov kron, tudi nismo mi želeli. Če se dr. Negriju usmilijo deželni denarji, ki se izdajo za plače slovenskih učiteljev, saj ni treba, da nam to dežela plačuje. Naj se ljudsko šolstva podržavi, kakor narodna stranka zahteva, in se učitelji od države plačajo, pa bode štajerska dežela takoj prosta največjega izdatka, ki ga ima s Slovenci. Z eno besedo! Dr. Negri bi le tedaj po pravici trdil, da smo mi vladajoči stranki v deželi dolžni kako priznanje za to, da v istem razmerju prejemamo kakor plačujemo, če bi mogel trditi, da za take stvari sprejemamo primerni delež, katere si želimo, nikakor pa v naše prejemke ne sme prištevati izdatkov dežele, s katerimi dežela nas tepe, žali, preganja. Da pa dežela povsod obenem zasleduje germanizacijski namen, so pre-obilokrat priznali v deželnem zboru odlični politiki Schreiner, dr. Der-schatta in drugi!
Četrtič in slednjič pa vprašam dr. Negrija kakor tudi dr. Benkoviča, ali se jima ne zdi zlasti pri današnji zadolženosti dežele in pri današnjem večmilijonskem letnem pri-mankljaju sploh nekoliko zgrešeno, če govorita o tem kaj Nemci in Slovenci s svojimi deželnimi davjd poplačajo. Ali bi ne bilo morebiti pametnejše izražati se z »nepobitnimi številkami«, koliko odstotkov Nemci plačajo ali pumpajo in dolžni ostanejo in koliko odstotkov tega malo častnega gospodarstva Slovence zadene!
LISTEK.
Skrivnost liiše št. 17.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
Tedaj je pa. med njega in med staro gospodično planil Feliks Cha-peL Z obema rokama je zagrabil slušalo in je rekel:
; Draga gospodična Maepher-son, zagotovljam vas, da se je zgodila velika zmota. Predno kaj sklenete, kar se tiče gospe Molyneux, to se nravi, predno premenite svoj testament, počakajte še malo. Mi skušati.o stvar pojasniti in upamo, da ne ho tako hudo, kakor govore ljudje, da, meni se zdi utemeljeno mnenje, Ja resnice sploh še nič ni prišlo na lan. Gospa Molyneux najbrž še živi. Počakajte torej... le še malo poča-\ajte in videli boste...«
»Še živi? Ali res mislite, gospod? Je-li to mogoče?«
»Ne samo mogoče, draga gospoji C- na Maepherson, nego celo zelo verjetno,« je zagotovljal Feliks Cha-nel; »počakajte — en teden — štirinajst dni.«
»Evgenija,« se je stara dama obrnila do svoje družabnice »morda 'e dopisnica vendarle od nje.«
»Dopisnica ?« je vzkliknil Fran-cis. »Katera dopisnica, milostiva?«
»Gospodična Maepherson,« je odgovorila družabnica, »je dobila danes zjutraj prav čudno in skrivnostno dopisnico.«
»Od koga?« je burno vprašal Francis.
»Ali mi dovolite, da porabim slušalo?« je prosila Evgenija, toda Cha-pel je držal slušalo krčevito z obema rokama, kakor da je to njegovo zadnje upanje na svetu.
»Le povejte mi kaj želite,« je dejal, »bom že jaz vprašal . . .«
»Dopisnica! Za boga, vprašajte vendar kaj je s tisto dopisnico!« je prosil Francis.
Chapel je vprašal. Stara dama je iz svoje torbice potegnila dopisnico.
»To-le sem dobila danes zjutraj; ne morete si predstavljati, kako sem se prestrašila,« je rekla stara dama. »Evgenija, ali hočete gospodom dopisnico prečitati?«
Evgenija je Čitala: »Ne boj se, jaz sem živa.« Potem je rekla: »To je vse! Gospodična Maepherson je od tedaj strašno razburjena. Na vsak način je vztrajala pri tem, da se pelje semkaj in se sama prepriča, če se je uboga gospa Molyneux vrnila. Kaj naj pomeni ta dopisnica? Kdo jo je pisal?«
Francis se je hitro polastil dopisnice in jo pazljivo ogledoval. Potem se je obrnil do Chapela;
»Prosim, dajte mi za trenotek slušalo,« je rekel.
»Pripravljen sem govoriti, če imate stari dami kaj povedati,« je dejal Chapel, a slušala ni dal iz rok. Francis je pa z eno roko prijel Cha-pela z drugo slušalo in ju hitro narazen spravil. Odločno se je na to vse-del poleg stare dame.
»Ljuba milostiva,« je začel, »pisava na tej dopisnici ni pisava vaše netjakinje.«
»Ali mislite da ne?« je vzkliku1' la stara daina; »jaz sem bila pa prepričana, da je to njena pisava.«
»2alibog pa ni,« je z največjo sigurnostjo izjavil Francis.
»Jaz sem to takoj rekla,« je triumfujoce vzkliknila Evgenija.
»Čigava je pa potem ta pisava?« je vprašala stara gospodična.
»Mislim, da lahko dam zanesljiv odgovor na to vprašanje,« se je oglasil Francis. »Nikar se ne razburjajte, milostiva, a meni se zdi, da je Molyneux to dopisnico narekoval svoji ljubici Wilson. Priznam, da je to grozno, a prosim vas, nikar nič ne mislite na onega obešenjaka. Mož bi se rad polastil tistega dela vašega premoženja, ki ste ga namenili svoji netjakinji. Zato vas skuša spraviti v zmoto, da vaša netjakinja še živi.«
»Ta grdi človek,« je vzkliknila gospodična Maepherson. »Zdaj vidim, da tiči on za to spletko. Toda mož se moti! Irvin Molyneux ne dobi od mene .nikdar nobenega vinarja!«
Z dopadajenjem je stara gospodična ogledovala Francisa.
»Kako se pišete, mladi gospod?«
»Francis,« je odgovoril.
»Ali mi hočete napraviti veselje, gospod Francis, in me enkrat obiskati.«
Francisa je to povabilo spravilo v zadrego, a obljubil je stari dami, da izpolni njeno željo.
»Moj naslov je: gospodična Maepherson, Heudon House, Raek-straw ulica, Hampstead Heath,« je rekla stara dama. »Zahvaljujem se vam presrčno za vašo ljubeznivost, gospod Francis.«
Lord Francis je gospodično Maepherson vljudno spremil do vrat. Ko se je vrnil, se mu je Rupert na ves glas smejal, dočim je Chapel ves potrt zdihoval na svojem stolu.
»Stavim, kar hočeš,« je vzkliknil Rupert, »da ti bo stara dama še nekaj svojega denarja zapustila.«
»Pojdiva, Rupert,« je rekel Francis.
»Kako praviš? Kaj nimava tu ničesar več iskati?«
»Ničesar več, ljubi Drijatelj, pojdi! Z bogom, gospod Chapel! Da se zavzemate za lopova Molyneuxa dela sicer vso Čast vašemu, srcu, a jaz vas zagotavljam, da je ta Molyneux najzvitejši obešenjak, kar jih sedaj hodi po angleški zemlji.«
»Ki ga pa ne bo več dolgo nosi-4 la,« je dostavil Rupert
V naslednjem trenotku sta prijatelja izginila: Feliks Chapel je zbral svoje moči in se vsedel za mizo ter začel pisati.
»No in zdaj?« je vprašal Rupert ko je s svojim prijateljem prišel na cesto.
»Ogledal sem si poštni pečat,« je vzkliknil Francis. »Dopisnica je bila oddana v Hammersmithu.«
»Izvrstno,« je dejal Rupert.
XVI. ;!
»Oglej si jo dobro,« je Francis rekel Rupertu. »Ali si si njeno podobo dobro vtisnil v svoj spomin?«
»Povsod bi jo spoznal na* prvi pogled.«
Stala sta na postaji Hammer-smith blizu blagajne in pazljivo ogle* dovala izrezek iz »Evening Tribune«, na katerem izrezku je bila podoba in pod njo zapisano ime »Eva Wilson«; v resnici pa je bila to izvrstna podoba gospe Molyneux. Ogledovala sta sliko dolgo in z napeto pozornostjo, potem jo je Francis zopet spravil v svojo listnico in prijatelja sta šla na cesto.
»KoLko ljudi,« je vzkliknil Rupert. »Vedno sem mislil, da se izgube ljudje v Hammersmith le vsake, svete čase enkrat, da vidijo kako regato — zdaj jih je pa toliko? Kaj delajo tod?«
»Stanujejo tu,« je poiasnil Fra**
cis.
(Dalj© prihodnjič.) "'t
Saj so vse številke dr, Benkoviča in dr. Negrija napačne, ako pravita, da je toliko plačano iz Žepa Nemcev in toliko iz žepa Slovencev. To v veliki ireri še ni plačano in z rednimi dohodki dežele tudi ne bode nikdar plačano. Za primankljaj pri deželni bolnišnici se bode sploh moralo najeti trajno posojilo, ki se bode tudi z našimi groši odplačevalo in vsaj obrestovalo. In tu najdejo vodilni politiki vzrok pričkati se, ali razmeroma Nemci ali Slovenci dovolj plačamo, ko pa deželni odbor za pokritje rednih potrebščin trka dan za dnevom pri denarnih zavodih zaradi pomoči s posojili.
In čemu končno pozabiti, da vodilne osebe štajerske dežele kakor drugih dežel že dolga leta britko stokajo in plačejo, da so dežele s svojim gospodarstvom na robu propada, ker s svojimi dohodki ne morejo izhajati! Ali ne beračijo vsi deželni odbori pri osrednji vladi, naj jim od državnih dohodkov nekaj preodkaže in sicer prav mnogo, ker morajo sicer celo bolnišnice zapirati, sestradano uči-teljstvo še bolj stradati pustih itd.! In v teh časih se zabavajo nemški nacijonalci kakor slovenski klerikalci s takimi plitvimi razpravami, kakor sta nas ž njimi počastila dr. Ben-kovič in dr. Negri, in sicer oba »neizpodbitno« vsak na svoj način! Redno delo v deželnem zboru je dolžnost izvoljenih poslancev in ne prazno besedičenje in izdajanje zavi-jajočih in lažnjivih znanstvenih razprav. To je moje mnenje.
Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici.
V Slov. Bistrici, meseca
januarja.
V Slov. Bistrici imamo »okrajno* hranilnico, ustanovljeno že leta 1867., torej jakx> star denarni zavod, ki uživa zato tudi veliko zaupanje med našim ljudstvom. Do leta 190S. je upravljal to hranilnico okrajni za-stop. V teh letih so imeli okrajni za-stop v rokah nemškutarji in začeli so premišljevati, kako bi si za vedno zasigurali hranilnico, tudi za slučaj, da propadejo v okrajnem zastopu. V plenarni seji dne 9. marca 19US so sklenili brez resnega odpora Slovencev izpremembo pravil, kar je bilo potrjeno od notranjega ministrstva z odlokom z dne 13. maja 1908, št. 14.407. Na ta način so pravila popolnoma izpremenili v škodo okraja. — Temu je ostala samo še pravica jamstva v korist Sloveajbistričanom in njihovim podrepnikom, ki so si s tem aktom zasigurali neomejeno gospodstvo in upravo v okrajni hranilnici.
Poslušajmo, kdo ima pravico pri hranilnici odločevati: § 31. hranilni-čnih pravil pravi: Hranilnični odbor sestoji iz IS članov, katere izvoli prvič, to je pri   konstituiranju, občni zbor okrajnega zastopa. Po preteku šest let izstopi iz hranilničnega odbora 6 članov, ki jih določi žreb. Izpopolnitev odbora se zgodi na ta način, da hranilnični odbor določi 12 članov, izmed katerih jih izvoli okr. zastop 6 v odbor. Važen je še paragraf 33., ki se glasi:   V hranilnični odbor pa morajo biti voljeni možje, ki so si pridobili zaslug, ki so avstrijski državljani in imajo redno bivališče v slovenjbistriškem okraju. Na prvi pogled so ti paragrafi čisto nekaj nedolžnega, v resnici pa pomenijo iztrganje okrajne hranilnice okrajnemu zastopu, to je okraju. Od sedaj ne bodo člani hranilničnega odbora odborniki okrajnega zastopa, ampak zaslužni možje,   to so bistriški pur-garji in njih podrepniki, ki jih glasom pravil izmed 12, določenih od odbora, izvoli 6 okrajni zastop. Seveda pravijo pravila, da izvoli prvič, to je pri prvem konstituiranju celi odbor okrajni zastop, pa ta prvič je že bil leta 1900, ko je vladala okrajni zastop nemškutarska veČina.   Iz tega sledi, da naravnim potom ne pridemo več do tega, da bi dobili hranilnico v roke, če tudi v okrajnem zastopu popolnoma zmagamo. Hranilnica je na ta načm za okraj izgubljena, okraj ne bode dobil od hranilnice ne ficka, če tudi bi bilo tisočake dobička. Pa kakor sem že poudarjal, ima okraj pravico jamstva,   torej   tudi pok.itja eventualnih primanjkljajev, če bi pri-šo do kakega poloma. In pri gospodarstvu, kakor ga opažamo pri hranilnici, polom ne bo nič čudnega. Kajti razkošni so ti naši špisburgerji. Kar meni nič, tebi nič, si sezidajo za par stotisoč kron veliko hišo, samo zato, da delajo zabave in veselice nemški turnerji. Ta hiša se redno ne obrestuje in zato morajo zatepsti ves dobiček, ki ga drugače prigospodarijo v to nenasitno žrelo.    Kaj mislite kmetje, kaj imate vi od te hiše, kamor nostite svoje žulje, na čigar stolp obešate svoje kože. Ne da se tajiti, da so mnogo zakrivili  tući tedanji slovenski odborniki okrajnega zastopa.    Saj so vendar imeli poleg nemškutarske občine  14 slovenskih
odbornikov (12 občine, sedaj jih volijo samo 8 in 2 Makole in Studenice), in vendar se pravi, da se Je premem-ba pravil sprejela enoglasno. Kako je
to mogoče, gosp. deželni poslanec? In niti gosp. župnik Medved se ni upiral! ? Za boga, ali niste zapopadli, kaj pomeni prememba pravil za okraj. Pa ljudje imajo zlobne jezike in govorijo, da so naši odborniki računali takole: Če izpremenijo pravila v škodo okraja, bodo pa kmetje napravili na okrajno hranilnico run in bodo zanesli denarje v klerikalno posojilnico. Pa zaenkrat so ga naši klerikalni odborniki nesmrtno pol'o-mili z drugimi našimi vodji vred.
Tak je torej položaj. Za okraj je naravnost sramoten in obenem nevaren. Gospod Wiesthaler pač zna dobro igrati, kadar je treba opehariti slovenskega kmeta. In gospod Stieger istotako. Vest imata že tako oba kosmato, da se niti ne vznemirita. Pa eno je gotovo! Kmetje slo-venskobistriškega okraja in sploh Slovenci moramo stremeti za tem, da se položaj izpremeni, moramo iskati sredstva, da odpravimo te neznosne razmere. Če ima okraj dolžnost jamstva, mora imeti pravico vodstva in uprave. Če se mu pa ne dovoli pravica vodstva in uprave, potem mora odpasti dolžnost jamstva; potem pa nai imajo hranilnico Bistričani in naj jamstvo prevzame mesto ali kakor si že bodi. Tako vidimo, da je poglavje o okrajni naši hranilnici ?ep kos gospodarskega vprašanja.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor se je včeraj prvič sestal po božičnih praznikih. Prostor Dred parlamentom je bil zoret zastražen od policije in orož-ništva, da prepreči dohod izključenim opozicionalnim poslancem. Združena opozicija je imela skupno konferenco, na kateri je sklenila, odpo-sfati 21 Članov v svrho posvetovanja o volilni reformi, vendar pa se ti člani ne bodo udeležili posvetovanj v parlamentu. Tudi narodna delovna stranka d.ioma ni zadovoljna z volilno reformo.Precejšen del te stranke deluje na to, da bi se razprava o osnovi volilne reforme preložila najmanj za eno leto. Na čelu tega gibanja stoj? bivši justični minister Aleksander Erdelv. Večji del delovne stranke pa stoji na stališču, da se mora o osnovi volilne reforme v plenumu razpravljati najpozneje v marcu tega leta.
Voditelji ogrskih Romur.cev se posvetujejo o pogojih, ki bi mogli služiti kot temelj mirnemu razmerja napram ogrski vladi. Pred temi pogajanji so bili romunski delegati na Dunaju, da si izprosijo na merodaj-nem mestu pomoči. Pri pogajanjih gre predvsem za volilno reformo. Romunci so nadalje izdelali posebno spomenico, v kateri omenjajo svoje politične in gospodarske zahteve. Te zahteve so: suspendiranje Apponv-jevega šolskega zakona, izvršitev narodnostnega zakona iz leta 1868., specialne želje glede ustanovitve nove grško-katoliške škofije in glede imenovanja romunskega velikega župana. Kar se tiče volilne pravice, naj se ustvarijo čisto romunski v< 'Hni okraji. G'ede volilne pravice j - že včeraj vložil poslanec Štefan Pop predlog, naj se uvede splošna in tnjna volilna pravica, ki se na izvršuj po občinah in ki naj jo ima vsak državljan brez razlike spola po končanem 24. letu.
Delavska organizacija pnreja neprenehoma zborovanja, na katerih, se posvetujejo o predpripravah za generalno stavko. Včeraj so socialni demokrati razdelili oklic v 500.000 izvodih, v katerem se delavstvo zopet poziva na politično generalno stavko. V okolicu pravijo: Eksistenca tega parlamenta je atentat na četo dežek), in danes je položaj tak, da bo uničena ali dežela ali pa razredni parlament. Pripravite se na nadaljni boj. _
Novo ministrstvo na francoskem.
Kakor srno že včeraj poročali, se je Briandu porečilo po dolgem posvetovanju z vsemi skupinami republikanske stranke sestaviti novi kabinet, ki je pravzaprav le rekonstrukcija Poincarejevega kabineta, iz katerega pa izstopajo razen že prej odstopiv-ših ministrov Milleranda in Pamsa odlične osebnosti. Leon Bourgeois, Delcasse" in Lebrun. Nanovo so vstopili v kabinet: Jonnart, bivši generalni guverner alžirski, miren republikanec, ki je sprejel portefeuille zunanjih zadev na nasvet svojega prijatelja, senatorja in protikandidata Poin-carćjevega, Ribota, Jean Morel, poslanec za Pas de Calais, novi kolonialni minister, Baudin, senator za de-rartement Ain, mornariški minister, Etiene, podpredsednik zbornice, voj-
ni minister, Barthon,   poslanec   za |
Basses Pvrenees, justični minister in poslanec Bourly, državni podtajnik financ. Briandov program, ki ga ie predložil    prvakom republikanske
stranke, s katerim se Je posvetoval, je bil1 sestaviti kabinet, ki bi nadaljeval politiko Poincarejevega kabineta.    Oko'i tega kabineta, ki naj bi
uresničil kar največji sporazum — le maximum d' entente — je hotel zbra- j ti vso republikansko stranko. Ta Bri- j andova formula je bila splošno priznana, toda nasprotja med mirnimi republikanci in radikalci ter radikalnimi socialisti, ki so se pojavila pri volitvi predsednika republike, se niso da!a naenkrat odstraniti. Toda politična lojaliteta Brvandova, o kateri spričuje cela njegova preteklost, je jamstvo, da bo uspešno deloval na nadaljno koncentracijo republikanskih strank. Aristide Briand je postal vprvič naučni minister 7. marca 1906 v Sarrienjevem kabinetu. 4. januarja
1908 je prevzel justični portefeuille po smrti ministra Guyot-Dessaigne-ja. Ministrski predsednik je bil že dvakrat in sicer najprvo od 27. julija
1909 do 2. novembra 1910. drugič pa j od ?. novembra 1910 do 27. februarja 1911. Ko pa je 13. januarja 1912 Poincare apeliral na njega, naj žrtvuje svoje site novemu kabinetu, je prevzel v njem Briand podpredsed- i ništvo ministrskega sveta in justični portefeuille ter bil desna roka seda-nega predsednika republike.
Volilna reforma na flngieškem.
Jutri začne angleška poslanska zbornica razmotrivati vprašanje, ali naj se volilna pravica do poslanske zbornice razširi na 2 in pol milijona mož in 13 milijonov žen, kakor se to predlaga v vladni predlogi in družil? dodatnih predlogih. Predvsem se bo bil glavni boj za glasovalno pravico žen, za katerega se pripravljajo su-fragetke z vso silo. Asouith sam se nekoliko boji predlogov, naj se glasovalna pravica podeli tudi ženam, čeprav je obljubil, da smejo liberalci glasovati, kakor hočejo, ne da bi jih stranka na ta ali oni način vezala. In sam sir Edvard Qrey, ki je navdušen pristaš ženske volilne pravice bo stavil predlog, naj se pri naštevanju volilnih opravičencev črta j beseda »moški« iz predloge, s čemur i bi dobile tudi žene volilno pravico, j Mirni pristaši ženske volilne pravice j hočejo predlagati fazne izpremem- i be, s katerimi se število ženskih vo-lilk omejuje. Vsled silne agitacije su-frageik je prišlo do razpora v kabi- ! netu glede vprašanja volilne pravice. Asom'th je proti ženski volilni pravici, Grey in Lloyd-George pa za njo. Balfour in Bona Law podpirata zahteve sufrasretk. Tri dni že govore o možnosti odstona Greya.
Vladna predloea posebno določa, da se more snrcieti v volilski imenik v kakem volilnem okraju samo \ oni, ki stanuje ali je lastnik zemljišča ali kakega poslopja v tem okraju vsai nosledniih šest mesecev, oziroma ki je del te dobe v tem okra-stano^al, ostali del dobe pa bil posestnik. Posamezna oseba na more biti samo v enem okraju volilec. Do-zdai je bilo volilcev v narlament združenega kraljestva 7.984.600 pri celotnem Številu prebivalstva 45.652.741. Predloga stvarja 2,500.000 novih volilcev. odstranjuje pa 525.000 pluralnih glasov in zastonstvo vseučilišč, s čemur odpade devet mandatov. Način registriranja volilcev naj se radikalno izpremeni. Dočim so se dozdai revidirali seznami volilcev samo enkrat na leto. naj se od zdaj naprej stalno izvršuje zapisovanje v seznam volilcev, s čemur bodo poverjeni uradniki mest in grofovskih svetov. Proti vladni predlogi se nedvomno postavi cela konservativna stranka, ki izjavlja, da bodo vsled odpada pluralnih glasov najbolj oškodovani konservativci. Razentega pa nasprotujejo londonska City in druga trgovska središča, češ da bo ravno v teh središčih izgubilo glasovalno pravico mnogo oseb, ki imaio v teh središčih največje materijalne interese, čeprav v njih ne stanujejo, če bi o glasovalni pravici odločevalo edinole bivališče.
Med volno in mirom.
Divan se Je izrekel za sprejetje kolektivne note velesil in za sklenitev miru.
Sestal se je divan včeraj ob pol 1. popoldne v palači Dolma Bagdže j v dvorani v drugem nadstropju, ki je 1 namenjena za sprejem veleposlanikov. Tudi bivši veliki vezir Hakki paša in bivši mladoturški minister Mahmud Šefket paša, princ Said Halim in vsi člani kabineta. Senatni predsednik Ferid paša Je bil edini Albanec, ki se je udeležil divana.
Pred otvoritvijo divana je sprejel sultan princa Far Eddina in Abdul Medjida ter takoj nato v njiju navzočnosti velikega vezirja in šejha ul Islam.
Posvetovanje je otvoril veliki vezir v sultanovem imenu. Nato je prebral generalni tajnik ministrskega sveta kolektivno noto veleposlanikov v turški prestavi, nakar je podal vojni minister sliko turške vojske. Za njim Je govoril finančni minister o fi-nancijalnem stanju Turčije. Nato se je dvignil generalni tajnik ministrskega sveta ter podal v imenu odsotnega zunanjega ministra Noradunghi-ana ekspose o zunanjem položaju Turčije. Razvila se je zlasti o tem ekspozeju zelo živahna debata. Razen enega samega govornika so vsi drugi odobravali stališče vlade in tudi bivši veliki vezir Kučuk Said se je zavzemal za sprejetje kolektivne note velesil.
Vlada bo tedaj odgovorila velesilam, da sprejema njih. nasvete in da je prepričana o dobri volji velesil Turčijo finacijalno in moralično podpirati ter upa, da se bodo velesile krepko zavzele za ohranitev oto-manski državi ostalih pokrajin.
Divan, katerega se je udeležilo kakih 80 oseb, je končal svoja posvetovanja ob 4. ponoldne. Njegova po-^aiania so bila strogo tajn#. Ta^r~' končanem divanu se je sestal ministrski svet, da končno sestavi besedilo odgovora Turčije na noto velesil. Ta ministrski svet pa svojih posvetovanj včeraj še ni mogel končati, vsled česar se je odgodil na danes.
Da^es ponoldne bo turški zunanji minister izročil veleposlanikom definitivni odgovor na kolektivno noto velesil.
Kakor poroča »Jugoslovanska korespondenca«, bo izdal sultan manifest na narod ter se ministrski svet že bavi s sestavo besedila te note.
Kliub temu pa, da se ie včeraj vršil cfivan, vendar ni položaj v Carigradu nič kai razveseljiv in prinesejo lahko prihodnji dnevi bridka razočaranja. Voditelji mladoturške-ga komiteia so se namreč zbrali predvčerajšnjem pri princu Halimu. Vzeli so pomočilo o diplomatičnem položaju Turčije, ki je je poslal sedaj na Dunaju se mudeči bivši zunanji minister A.sim beg, na znanje in sklenili- če bi jim sklepi divana ne ugajali, da nai predlaga eden izmed mla-dorurških senatorjev, da naj skliče vlada vse višje častnike, vse dostojanstvenike in bivše ministre k posvetovanju, da sklenaio o odgovoru TurČi^ m noto velesil.
Odločilno besedo pa je imel še vedno sultan. Iz zanesliivih carigradskih virov prihaja vest, da se ie tudi sultan odločil za mir. Izprva je sicer nasprotoval brezpogojni sklenitvi miru, ker mu dejanski položni turškega vojnega brodovja ni bil znan. Turško časooisie je lagalo vsej javnosti, da so izvo^vale turške vome indie nanram grškemu vojnemu brodoviu zmago in tudi ofici-jozni krogi so skušali sultanu nasnro-ti prikriti ponolni noraz turškega voinega brodovja. ?ele ko je veliki ve^ir videl, da vztraja sultan na nadaljevanju voine, se je odloČil povedati mu golo resnico. Tedaj ie tudi sultan moral uvideti, na bi bilo na-dah'evanie voine za Turčijo usode-polno ter se ie udal zahtevam ministrskega sveta.
Egejski otoki.
Kakor poročajo carigradski listi-, je poslala porta vsem turškim poslanikom okrožnico, v kateri zavrača zahteve Grške po otokih Egej-skega morja. Porta naelaša, da ne daje voiaška okuoaciia nikdar pravice do končne osvoiitve ter navaia kot vzgled zasedeme Tesalije 1. 1897 (leta 1881. je dobila Grška Tesaliio in majhen det Epi .a, katere pokrajine pa ii ie Turčija leta 1897. zonet odvzela) in vojno leta 1877. ter končno zasedenje Egejskih otokov od strani Italije. Tudi narodnostni princip ne zadostuje, da bi Grška dobila Egejske otoke. Če bi se donustil "ta princip, bi se zemljevid Evrope močno izpremenil. Končno opozarja porta, da bi trajen mir ne bil nikdar garantiran z aneksilo otokov od strani Grške, marveč da bi se na ta način posnešilo samo tihotapstvo. Na ta način bi trajalo razburjenje med obema državama še naprej.
■ *
Turške finance.
V Parizu zborujejo ravnokar zastopniki Otomanske banke. Nemške banke in »Nationalbank of Turkey« o turških financah. Prvo nalogo tvori izplačanje zaostabh plač uradnikom in Častnikom. To se bo takoj zgodilo, med tem ko je vprašanje posojila odvisno od sklepa miru. Z vprašanjem posojMa bo pa treba rešiti Še gotova vprašanja, kakor definitivna koncesija napeliave vode v
Mezopotamiji za Angleško, vzhodno-anatolska železnica za Francosko, nekateri detajli Bagdadske železnice za Nemčijo in gotove koncesije tobačne režije.
*    * *
Potovanje ruskega poslanika.
Ruski poslanik v Belgradu Hart* vig potuje z več višjimi srbskimi častniki po Srbiji ter bo obiskal med drugim tudi Skoplje. V političnih krogih pripisujejo temu potovanju političen pomen, ki ga ima tudi brez dvoma. Gotovi krogi pa sklepajo iz dejstva, da je imel Hartvig pred svojim odpotovanjem razgovor z bolgarskim poslanikom Toševom, da gre za ureditev bolgarsko-srbskega razmerja. Z ozirom na vse te vesti poroča »Jugoslov. korespondenca«, da je Hartvig odpotoval v Niš, Vranje in Skoplje, da obišče tam se nahajajoče ruske bolnišnice. Verzija, da potuje Hartvig v Sofijo v tajni misiji, je prazna izmišljotina.
Solun in njegova bodočnost.
Prof. Anton Bezenšek.
Sofija, 19. januarja.
Solun je jako oživljeno mesto. Po ulicah je videti tipe vseh delov sveta. Turki s svojimi rdečimi fesi, Turkinje s svojimi temnimi zagrinja-li, španjolski židje v pisanih platnenih plaščih in krasne Židovke v svojih mičnih narodnih nošnjah. Sploh je večina prebivalcev židovska in veliki del trgovine je v židovskih rokah. Njih tekmeci na tem polju so pa Grki, kakor so tekmovalke židovskim kra-soticam Grkinje. Iz obeh razlogov vlada med Židi in Grki v Solunu več ali manj javno sovraštvo, katero je sedaj, odkar so mesto okupirali grški vojaki, dobilo posebno rezek izraz.
Grški vojaki so se pomešali med ta Solunski »karneval«, obnašajo se, kakor da bi bilo mesto že od Boga za nje vstvarjeno, in govore javno, da ga ne bodo več zapustili.
Žide je ta arogantnost še bolj razdražila proti Grkom. Oni so za to izjavili željo, naj ostane Solun v bolgarski oblasti, in dokler so bili tam tudi bolgarski vojaki, klicali so jih židje večkrat na pomoč proti grškim silovitostim.
Grški vojaki so namreč ne samo Žide preganjali, nego so si tupatam nasproti židovkam dovolili takšne reči, kakoršne si le turški »doker« (prost vojak) v svoji razdivjanosti kristjankam storiti predrzne.
To je provzročilo, da vlada sedaj veliki gnev proti Grkom med večino Solunskih prebivalcev.
Sicer pa se v značaju mesta po balkanski vojski ni kaj premeniio. V mestu, kjer se ne ve, kdo je gost, kdo je gospodar, kdo je stalen, kdo je popotnik, — in druge značajne Črte, kakor — premenljivost. Zastav raznih držav in narodnosti je bilo vedno mnogo v luki in po mestu. Ako je sedaj še povzdignjeno nekoliko bolgarskih in nekaj več grških zastav, to res ne more premeniti fiziognomi-je Soluna. Tukaj so ljudje že navajeni, da se zastave menjajo: danes te, jutri druge. Iz tega razloga je bilo malo občutiti prihod in odhod vojaških krdel: občutila so se le izzivanja in nasilja Grških vojakov.
A zmagovalci in premagani so se v kratkem tako zbližali, da ni dandanes nobene razlike med njimi; politično življenje — ali bolje mrtvilo — je tudi ostalo isto, kakor poprej. V nekaterih tednih bo šlo zopet vse po starem, samo s to razliko, da se bodo današnji gospodarji preobrnili v slučajne goste in gosti — v slučajne gospodarje. Vse kar se vrši sedaj v Solunu velja samo začasno. Med bolgarskimi in grškimi vlasti pride često do konfliktov, kakor da bi druga drugi hotela reči: ena mora odstopiti! Katera se bo vzdržala?
Ampak tukaj se ne more priložiti »principium exclusi tertii sine medii«, nego ravno srednja pot je umestna in rešilna: Solun naj postane mesto balkanske zaveze (Balkan-Bundes - Stadt). V tem smislu piše prof. B. C o n e v v novoletnem broju »Mira« sledeče zanimive vrste:
»Naj bi v novem letu, ko se sklene zaželjeni mir, sprejeli balkanski vladarji, srečni in zadovoljni vsled pridobljenih uspehov, v zaveznl prestolnici Solunu poslance vsega slovanskega sveta, zbrane k velikanskemu zboru v rojstnem mestu slo« vansklh prosvetiteljev^sv. Cirila in Metoda. In tam ob bregovih Belega morja, ko se bo utrdila in ojačila istinska slovanska družba, ko se bo proslavil na najsvečanejši način slaven spomin slovanskih apostolov, naj se položi osnoven kamen vele-častnega hrama božjega kot spomenik večne slave dveh Solunskih bratov - svetnikov, prvih delavcev na polju slovanske prosvete, prvih obje-. diniteliev vesoljnega slovanstval
18. Itev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
.....■ iMvmm*
Tisti hram nai str/i obenem kot večen spomin na sijajno zmago križa
nad polumeseom, katero zmago nam je   prineslo   blagoslovljeno 1912.
leto!«
V istini blagoslovljeno se more imenovati to leto zaradi dveh velikih dejstev — Balkanska zveza in balkanska volna tudi na 1913. leto se bo ta blagoslov razlil in se razprostirali na vsa sledeča leta, dokler bo trajala sloga med balkanskimi in v obče med slovanskimi narodi.
Mnogaja ljeta!
Pismo z Bolgarske.
(Bolgarska zahvala. — Pride čas, ko bodo Bolgari povrnili izkazane dobrote.)
V Plevni, 19. jan. 1913.
Ljubljana, vaš list in ves slovenski narod je mnogo storil in žrtvoval za nas Bolgare.
Slovenci ste nam poslali zdravnike, obdarovali ste ranjence s perilom in toplo obleko ter nam izročili še lepe tisočake.
Mnogo hvale smo vam za to dolžni. Toda te zahvale ne bom izrekal jaz. Morda bo poteklo dokaj časa, predno bomo vam mogli povrniti izkazane dobrote.
Toda povrnili jih bomo in na vas ne bomo pozabili nikoli!
V imenu vsega bolgarskega naroda ne bom govoril, pravico pa imam izrekati zahvalo v imenu mnogih in mnogih ranjenih naših vojakov in bolnih naših meščanov v Plevni, katerih ljubezniv in požrtvovalen zdravnik je bil dr. Fran Žabec, ki ga je nam poslal slovenski odbor » Rdečega križa balkanskih držav.
Vem, da gospod zdravnik v svoji kromnosti ne mara pohvale in komplimentov. Tudi jaz ne bom delal komplimentov, zakaj kdor zapusti svojo službo in domovino, žrtvuje vse udobnosti in hiti bratom na pomoč ter se postavi s svojim znanjem in s svojo spretnostjo požrtvovalno v njihovo službo, takšnemu možu se ne dela komplimentov in se mu ne izreka zahvala, ker nobeden kompliment, nobena zahvala ne more odtehtati njegovih zaslug, njegove požrtvovalnosti.
Več kakor 1000 ranjencev in ne-broj bolnikov smo imeli v Plevni in samo enega zdravnika. V tem času je prihitel k nam dr. Šabec, poslan nam od ljubljanskega »Rdečega križa balkanskih držav-, in se posvetil ranjencem in bolnikom z vso ljubeznijo bratskega srca.
Sto in sto ranjencev je bilo dan za dnevom v njegovi zdravniški oskrbi, a vendar je še našel toliko časa, da je nudil zdravniško pomoč Še drugim bolnikom v mestu.
Ako pa se mu je za njegovo delo in trud ponudila skromna nagrada, je odvrnil: »Denarja ne maram, nisem prišel semkaj,   da zaslužim!«
Tako postopa samo pravi, odkritosrčni prijatelj, ki ima čuteče srce za svojega trpečega brata!
Hvala,   tisočera   hvala za vse,
li ne bomo pozabili dobrot, ki ste jih nam izkazali Slovenci, rotimo in zaklinjamo se, da vam. bratom po krvi in jeziku, novrnemo vse dobro, ki ste jih nam izkazali Slovenci, rotimo in zaklinjamo se, da vam, bratom no krvi in jeziku, povrnemo vse dobro, ki smo je prejeli od vas.
V imenu mnogih ranjenih in bolnih vojakov, ki jih je zdravil dr. Šabec.
Dr. I. Palasov, bančni ravnatelj.
hmi slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.)
Krasno jesensko jutro je bilo, ko sva se usidrala v Trstu na parnik Pnnz Hohenlohe«, da pohitiva med brate Črnogorce in se kot prostovoljca udeleživa njihovega zmagovitega pohoda proti petstoletnemu zatiralcu balkanskih Slovanov.
Natlačeno poln je bil parnik, same krepke in visoke posave Črnogorcev, ki so prihiteli iz dai'jne Amerike, da idejo v boj proti historičnemu neprijatelju. Bilo jih je nad dvestoinpetdeset, na čelu jim sloviti pop Ilija Kapa, ki se je odlikoval že v neštetih bojih proti dušmaninu z izredno hrabrostjo. Pred leti ga je poslala vlada v Ameriko, da opravlja dušno pastirstvo med tamošnjimi črnogorskimi izselniki. Komaj pa je čul, da je domovina zgrabila za orožje, je brez obotavljanja zbral četo svojih vernikov in se odpravil z njimi na dolgo pot preko morja, da pomore rojakom v težkem boju za svobodo bratov pod kletim turškim jarmom.
Točno ob osmi uri zjutraj je od-plul parnik mimo mnogobrojnih jadrnic in trgovskih ladij iz pristanišča na odprto morje. Cvileč se je vsula jata morskih golobov za nami, drvela zdaj naprej, rdaj ostajala zadaj, ali obkroževala v velikih krogih ladjo.
V stoterih barvah se je lomila somčna luč na mirni morski gladini. Dolga bela brazda se je vlekla kakor široka cesta za parnikom, ter se izgubljala v daljavi. Molče sva strmela na krovu proti severu, dokBer nama mso izginili izpred oči zadnji vrhovi domačih gora.
»Tako, prijatelj, zadnje vezi sva pretrgala z domovino. Bogve, ali jo bova pozdravila še kdaj,« je dejal tovariš.
Zavedala sva se dobro, kam odhajava, zato ni bilo mnogo upanja, da se vrneva še kdaj v naročje naših lepih planin. Bila sva sicer pripravljena na vse, a človeku zaigra vendarle neka čudna godba okrog srca, ako z gotovostjo misli, da se poslavlja za vedno od rodne zemlje.
Takrat pa ni bilo prostora za težke misli v glavi. V mogočnem zboru je zaorila po sinji Adriji črnogorska bojna: »Onam, onamo za brda ona ...,« ter odmevala po skalovitem istrskem obrežju.
Pridružila sva se pevcem, in ko sva jim odkrila cilj svojega potovanja, ni bilo konca milovanja.
»Došel si, da se biješ z nami? I katofik si? Ej, to je lepo!«
Kar obsuli so naju z vprašanji. Toliko neprisiljene, naravne prijaznosti in bratske ljubavi nisem pričakoval, dć.si sem mnogo lepega čul o sinovih Črne gore.
Iznenadilo pa me je njihovo začudenje, da kot katolika prihajava pravoslavnim bratom na pomoč. Tudi tekom svojega bivanja v vojnem taboru med priprostim narodom sem se prepričal, da Sudstvo tam doli ne dela kdove kako velike raziiKe med katolikom in Turčinom. Nemalo zaslugo v tem oziru si je gotovo stekla katoliška Avstrija vsled svoje sovražne politike napram Jugoslovanom.
Po kratkem odmoru v Pulju je odhitel parnik dalje, pristal za nekaj minut v Malem Lošinju ter dospel' ob šestih zvečer v Zader.
Nepregledna množica naroda nas je pričakovala ob pristanu, pevajoč rodoljubne pesmi in pozdravljajoč svoje krvne brate, želeč jim zmago v boju proti zakletemu sovragu balkanskih Slovanov. Navdušeni govori so se vrstili, mladenke so metale cvetje na krov in živio-klicev na bratstvo vseh Jugoslovanov kar ni hotelo biti konca.
»Bodite brez skrbi, bratje! Pokazati hočemo svetu, kako se bije Sfovan za svojo zemljo,« so klicali Črnogorci v slovo. Iskrile so se oči junakom v čudovitem blesku, krčile so se jim pesti, kar videlo se jim je, kako težko čakajo trenotka, da udarijo.
O polnoči smo pristali v Spljitu. Kljub tako pozni uri se je kar trlo naroda na pomolu, da pozdravi došle brate Srbe, osvetnike tužnega Koso-vega polja na njihovi bojni poti. Vršile so se podobni navdušeni prizori, kakor v Zadru.
»Ne bo težko boriti se ob strani takih junakov,« je menil tovariš, ko sva legla v kajuti k počitku.
Viharno je biib morje drugo jutro. Močan veter je gonil od juga valove, da so se peneč zaletavali v ladjo in se lomili ob ostrih skalnih robovih na obrežju.
Okrog desete ure dopoldne smo zavili v kotorski zaliv.
Ne morem popisati trenutka, ko so zagledali Črnogorci po dolgih letih zopet svoje divje gorovje. Skakali so po parniku, objemali in pofju-bovali se veselja, da zopet vidijo svojo domovino. V dežju so stali na krovu in prepevali: »Što so gore ovdje crne ...« Ne dobiš naroda po širni zemlji, ki bi tako vroče ljubil svojo domovino, kakor Črnogorec svojo skalovito in revno »starino«.
Ob enajstih je pristal parnik v Kotoru in vsuli smo se na obrežje.
Množica Črnogork v slikovitih narodnih nošah je pričakovala potnike. Objele so matere svoje sinove, sestre svoje brate, odvzele jim prtljago, natovorite osle in mule in odšla je cela karavana brez odmora iz Kotora.
Dež je lil curkoma, ko smo lezli v dolgi vrsti po strmih serpentinah med divjim skalovjem proti obmejnemu črnogorskemu mestu NjeguŠu.
Visoko gori nad boko kotorsko stoji v izklesani skalni votliniic podoba Bogorodnice in pred njo brli lučka.
»Vidiš, brat,« so mi hiteli pojasnjevati Črnogorci, »prav tu sem je priletel in se zvalil v jadransko morje buzdovan kraljeviča Marka, ko ga je treščil v smrtni uri v Prizrenu od sebe, da ne bi ga zaplenili Turki.«
In v večen spomin na ta dogodek gori luč pred Bogorodnico v skali! Narod, ki tako spoštuje in živi v svoji zgodovini, je pač vreden bodočnosti, katera mu je prisojena.
Vedno višje nas je vodila strma pot. Dež se je bil spremenil v sneg, kar nikakor ni bilo po volji najinim letnim oblekam in salonskim čevljem. Utrujena, lačna in mokra sva I dospeik v Njeguš, in ker ni bile upa-
nja, da prideva pred nočjo na Ceti-nje, sva sklenila prenočiti tu. •
Zatekla sva se v edini hotel (Grand hotel), popila nekaj čaja in legla v posteljo.
Snežilo Je celo ljubo noč, tako, da je pokrivala naravo nad pol metra debela snežna odeja, ko sva se prebudila nastednje Jutro.
Svetovali so nama, naj počakava, da poneha snežiti in da bo cesta na Cetinje pregažena, a čakanje v hotelu se prvič ni vjemalo z najinimi financami, drugič pa sva hotela biti na vsak način preje v taboru, ker sva se bala, da se ne bi sklenil mir že pred najinim prihodom, da bi torej morala oditi iz Črne gore, ne da bi videla oboroženega Turka pred seboj.
Zaupajoč v srečo, ki Kranjca v tujini ie nerada zapusti, sva krenila kar po bližnjici proti Cetinju. Dobra ženica nama je pokazala smer, katere se imava držati, in pričela sva najboljše vorje gaziti nerodni sneg.
Nekaj časa je šlo še precej dobro, kakor se sploh more govoriti o dobrem _ pri najini »turistovski« opremi. Čez dobro uro pa nama je le začelo presedati ono večno valjanje po snegu, kajti komur je spodrsnilo ob hoji navzgor ah navzdol, tega i kar zmanjkalo po bregu, le kaka roka ali noga je smešno migala izpod snežne odeje. Neredkoma se je celo pripetilo, da je prvi, oziroma zadnji izpodbil v padcu tudi svojega druga in takrat sva v bratski vzajemnosti drčala po več metrov navzdol.
Spočetka sva se smejala drug drugemu, a ker so se podobne scene le prepogostoma ponavljale, naju je polagoma zapuščala potrežljivost. Noge so postajale vedno bolj okorne in tudi tanka obleka je znatno pridobila na teži, ker se je nagrmadila na njej precejšnja snežna plast. O drugih ugodnostih, kakor: mraz, veter, lakota itd., niti ne govorim. Navsezadnje sva še pot zgrešila in kdove, ali bi bila sploh kedaj videla Cetinje, da se nisva z zadnjimi močmi nr;-vlckla slučajne do neke koče, kjer nama je gostoljubna Crnogorka postregla z mlekom in kruhom.
Ogrela sva si ob ognju ozeble noge, poslovila se polna hvaležnosti od prijazne devojke in dospela čez dobro uro na Cetinje.
Takoj na prvi pogled se je videlo, da je Črna gora v plamenu. Vse ceste polne naroda; kdor je Ie mogel, je prihitel na Cetinje, da stopi v službo domovine. Elegantne dame z rde- -čim križem na rokavu leve roke švigajo po ulicah, zdravniki, uradniki, fantje odhajajoči v boj, otroci in starci, dekleta in žene, vse tekmuje med seboj v delu za domovino.
Kakor mravljišče se mi je zdelo Cetinje, a nikjer ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka razburjenosti. Mirno, resno in z veseljem služi Črnogorec domovini.
(Dalj© prihodnjič.)
Štajersko.
Paberki iz »Straže«. »Proslula dr. Benkovičeva brošura je liberalni stranki sapo zaprla«, pravi ponedeljkova »Straža« na uvodnem mestu. Ali isti dan je izpolnil »Slov. Narod« vročo dr. Benkovičevo željo in se je začel obširno baviti z njegovo brošuro. Bojimo se samo, da dr. Benko-vič sedaj tudi ne bo zadovoljen. — Slabo vest kažejo notice ponedeljkove »Straže«, v kateri utemeljujejo klerikalni poslanci obstrukcijo napram — lastnim volilcem in preklicanim liberalnim kritikom. Ali čutijo, da so jo napram Nemcem s »proslu-lo« dr. Benkovičevo brošuro že totalno zavozili? In v opravičilo napram svojim volilcem in kritikom ne vedo ničesar drugega navesti kot
— neresnice. Tako na pr. ni »Slov. Narod« doslej nikdar in nikjer trdil, »da se Slovencem v štajerski deželi godi kot v raju« — dasi morda še vedno bolje kot slov. naprednjakom pod vlado klerikalne stranke z enim glasom večine na Kranjskem. Dalje nimamo mi nič proti temu, da bi se Slovenci ne jemali v deželno službo; nasprotno veseli nas, če se bodo klerikalci odslej bol} brigali za varstvo slov. deželnih in državnih uradnikov. Dokler pa ni trebalo zavožene Koro-šec-Benkovičeve obstrukcije zagovarjati, ni bilo te ljubezni nič čutiti. In doslej nam tudi ni znano, da bi klerikalci hoteli kot odkupnino za obstrukcijo predlagati — nastavljanje slov. deželnih uradnikov. Prijatelji
— v slepi ulici ste in spominjajte se, da vam ne bodemo pozabili sedanjega radikalnega vpitja, ki bi vas naj opravičilo in zakrilo — zadrege in polom. — Deželo! odbor ne deli pravično podpor za pospeševanje živinoreje, je odkrila sedaj »Straža«. Res je, dal je preveč za glasovito klerikalno zadrugo za pospeševanje živinoreje v Mariboru, premalo pa kmetotf, ki od te zadruge ničesar nimajo, kvečjemu, da jih od tam razni z državnimi podporami vzdrževani
Žebcti nadlegujejo s praznimi govo-rancami. Podpore za to nepotrebno zadrugo se naj dado kmetom — in če klerikalni vodje ne bi imeli zaradi te zadruge slabe vesti, bi še lahko za kmete več zahtevali, pa ne samo v »Straži«, temveč tudi na pristojnih mestih. »Straža«, molk je dostikrat —- zlata vreden.
Iz Celja. Občni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju se vrši v soboto 25. t. m. zvečer ob 6. pri Ploju na Bregu. Na občnem zboru predava g. dr. Zdolšek »O jezikovnih razmerah pri sodnih in političnih oblastvih na Spodnjem Štajerskem.« Zborovanju sledi prosta zabava.
Iz Brežic. Kakor smo že poročali, priredi Sokol v Brežicah dne 2. svečana svoj običajni Sokolski ples. Celi odbor je pridno na delu, da bo prireditev tem sijajnejša in bode vse dosedanje enake prireditve prekosila. Vršijo se redno plesne vaje, katere spretno vodi brat Bučar; plesala se bode tudi »Češka beseda« in sicer prvikrat v naši dvorani. Ob prijetni vojaški godbi se bode zavrtel marsi-kak valček, skrbljeno bode pa tudi za neplesalce v vsakem oziru. Na zdar!
Napredno politično in gospodarsko društvo za Št. Jur in okolico priredi v nedeljo, dne 26. januarja javni društveni shod. Govorilo se bode o obstrukciji v deželnem zboru in o drugih važnih političnih vprašanjih. Somišljeniki so vljudno vabljeni.
Braslovče. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas občni zbor C. M. podružnice za Braslovče in okolico. Podružnica, ki se je šele lansko leto vzdramila, šteje lepo Število članov, kar se vidi iz tega, da se je v nedeljo nabralo 135 kron udnine. Kot zastopnik glavnega odbora C. M. družbe je govoril g. Vane R a d e j, ki je v svojem govoru orisal delovanje družbe in njene namene. Podružnica bo v kratkem priredila gledališko igro, poleti pa večjo vrtno veselico. — Izvolil se je stari odbor, na čelu g. K r e f 1.
Iz Središča. Ormoška podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko priredi v nedeljo, dne 26. januarja ob 3. popoldne javno kmetijsko predavanje pri Rakušu v Obrežu. Predaval bo potovalni učitelj Pik-stinger o sadje- in vinoreji.
Iz Maribora nam pišejo: V Gradcu se zopet vrše pogajanja za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora. To je vendar za Kmečko zvezo velevažno politično vprašanje in bi v nobeni dobro organizirani in zares demokratični stranki ne šlo, da bi v politično tako dalekosežnih zadevah odločeval en sam človek. V naši Kmečki zvezi je drugače: tam dr. Korošec nikogar nič ne vpraša, kaj naj stori, temveč dela v Gradcu politiko na lastno roko. Še seje Slovenskega kluba, organizacije sloven-sko-klerikalnih poslancev v deželnem zboru, se mu ne zdi vredno sklicati. To je pristna duhovniška ošab-nost in prepotenca, katere se bodo gotovo tudi kmetje v Kmečki zvezi in klerikalni deželni poslanci naveličali, ako reilektirajo na to, da se jih bo v bodoče v javnosti še smatralo za može in ne za preponižne hlapce kaplana dr. Korošca.
Iz Gradca. Nemškonacijonalno dijaštvo je sklicalo v petek dne 24. januarja v gledališko restavracijo shod, na katerem bo govoril odvetnik dr. Plachki o triaJističnem vprašanju. Planinski Nemci se s »trijali-stično nevarnostjo« resno bavijo in na vsakovrstnih zborovanjih razpravljajo. Gre tu seveda v prvi vrsti za sistematično hujskarijo proti Slovencem, vendar pa se kaže tudi za trijalizem kot tak več študija in zani-manja kot med — Slovenci._
Koroško.
Celovški občinski svet ie imel 21. t. m. sejo, v kateri je župan naznanil že znano kupčijo mesta z Reichlom glede prevzema pogrebnega podjetja. V bistvu so pogoji taki, kot smo jih že omenili — izborna kupčija za Reichla — dasi jih je župan šele v torek oficijelno naznanil. On se zagovarja proti napadom raznih listov, da preje ni mogel' izdati podrbnosti kupne pogodbe, ker se je ta sklenila v tajni seji, od takrat do sedaj pa še ni bilo javne seje. K temu pripomnimo le, da je gosp. župan pozabil, da je dal »Tagesposti« precej natančne podatke o pogodbi, če pa župan tega ni storil, je »Tagespošta« lagala. Nekaj mora biti. Nato se je župan zavzemal za Reichla jun., ki bo ravnatelj in ga je branil kot mestnega uradnika na vse mogoče načine. Nato je občinski svet razpravljal še o raznih lokalnih zadevah, nakar je sledila tajna seja.
Ponarejale! denarja. 25letni Josip Ocepek s Koroškega je zbral s svojim tovarišem Josipom Kraljem, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že dve leti zaprt* celo družbo, ki ie ponarejala oziroma razpečavala ponarejene dvekronske tolarje. Ker denarja brž-
kotne na Koroškem niso upali razpe-čavati, so šli v Zagreb. Svoječasno smo poročali, da so dobili v Celovcu in Beljaku ponarejene tolarje in to jih je bržkotne oplašilo. V Zagrebu so imeli več sreče in so nekaj časa dobro živeli. Končno jih je zalotila policija, ki je omenjena voditelja aretirala, ostali pa so pobegnili brez sledu.
Mlada begunca. Y Beljaku je prijela policija dva komaj lOletna dečka, ki sta prenočevala v parku, čez dan pa prosjačila po hišah. Dečka sta priznala, da sta pobegnila iz neke sirotišnice na Zgornjem Štajerskem zaradi krutega postopanja.
Primorsko.
Istrski Italijani se pripravljalo na boj. V torek se je vršilo v Trstu zborovanje Italijanov, da reorganizirajo italijansko liberalno stranko v Istri in prenarede strankine statute. To je jako značilno in nam sitiži kot gotovo znamenje, da so se vendar Slovenci in Hrvati v Istri vsaj nekoliko zganili in vsaj malo povprašajo za svoje pravice. To pa še ni dovolj, to je šele malenkosten začetek, svoje pravice naj Slovenci in Hrvati odločno in edino zahtevajo brez vsakih obzirov. Tega zborovanja so se udeležili poleg državnih poslancev tudi vsi laški deželni poslanci, več laških županov in drugih laških veljakov. Predsedoval je poslanec Bennati. Sestavili so nov statut, glasom katerega se ustanovi poseben odbor zaupnikov, in se prične izdajati posebno glasilo stranke. — Slovenci in Hrvati, pobrigajte se za svoje pravice!
Parobrodna konkurenca. Iz Trsta poročajo, da je imel sredozemski pool, kateremu pripada tudi Austro-Americana, zaradi kanadske paro-brodne črte pred kratkem zborovanje v Berolinu. Sredozemski pool je sklenil na tem zborovanju, da začne konkurečni boj s Canadian Pacific in je pozval Austro-Americano, da otvori s pomočjo poola konkurenčno črto Trst-Kanada. Austro-Americana je izjavila, da tega ne more storiti, ker nima dovolj parnikov. Sredozemski pool je nato sklenil, da bo otvoril sam to Črto in bodo oskrbovali vožnjo parniki Hamburg-Amerika in parniki severnega nemškega Liovda. in sicer poleti Trst-Montreal, pozimi Trst-Saint-John. Tako bo imel Trst dve direktni črti z Ameriko.
Ustrelil se je v Trstu dne 22. januarja poštni praktikant Josip Frank. Vzrok neznan.
Ob morju pri Barkovljah se je ustrelil 221etni Alojzij R i c c i. Našli so ga že mrtvega, vzrok samomora neznan.
Vlom v občinsko pisarno. V noči od ponedeljka na torek so vlomili neznani tatovi v občinsko pisarno v Kanfanaru. Navrtali so že železno blagajno, toda do tresoria, kjer je denar, niso prišli. Vlomilci so bili bržkotne preje prepodeni aH pa niso imeli zadostnih priprav, da bi prevrtali še tresor.
Maščevanje, V neki vasi blizo Poreča je napadla 19Ietna Antonija Lanca 241etnega Petra Zaninija, ker jo je pod obljubo zakona zapeljal in na to zapustil. Polila ga je na cesti z vitrijolbm in mu zabodla obenem nož v trebuh. Zanini je težko ranjen na obrazu in trebuhu in bo bržkotne kljub takojšnji operaciji ranam podlegel.
Romunski beguni. Na Reko se je pripeljalo s parnikom »Gallipoli« 19 romunskih trgovcev, ki so pobegnili za časa izbruha balkanske vojne iz Janine. Med begunci je tudi milijonar Lazar Khuli. Begunci so na poti v Bukarešto.
Vlom. Na Reki so vlomili v pe-karijo V. Carissi tatovi, ki so odnesli dve uri in manjšo vsoto denarja, železne blagajne, v kateri ie bilo 15 tisoč kron denarja, pa niso mogli prevrtati, ker se jim je zlomil sveder. Policija je aretirala do sedaj dva osumljenca.
Dnevne vesti.
r+ Pri nas se preveč tiska! Velike križe nam povzročajo gl&sila naše mladine. In zopet je resnica, da tega križa S. L. S. ne pozna. Mladinci, dragi nam somišljeniki, Če že hočejo časopisariti, ne smeli bi nikdar pozabiti, da je tudi žurnalistika polje, na katerem se imajo še mnogo učiti in ničesar drugega, nego učiti. Nikdar pa niso poklicani, političnih svojih sanjarij pisati s tisto samozavestjo, kakor je pisal Kant kritiko svoje čiste pameti. Nekaj časa sem izhaja v Ljubljani list, ki je namenjen srednošolski mladini. Že naslov mu je precej ošaben, obseg pa je pisan, kakor bi naša srednješolska mladina imela v svojih rokah starodavno Avstrijo, katero lahko kot — pod geslom »quo usque tandem — kar čez noč na vse načine prestroji od sevef ra do juga in od juga do severa! vek bi sicer menil, da je za srednje^ šolsko mladino najboljša politika M
"    ■ ■ ^ ■ ii ■      i    i ■m   ■      ii      ii m i
šolska knjiga — če pa že hoče o politiki kaj pisati, dotični spisi ne morejo drugega biti, nego nezrele šolske naloge, To je ena! — Druga pa je, da vsi ti malo zreli žurnalistični poskusi, za katere se razen dotičnih pisateljev mak) kdo briga - koliko pa jih je v Ljubljani, ki v^do, da list sploh izhaja? — obračajo na se oči nase slavne deželne vlade! Stroške se ve plačuje narodna napredna stranka, kar je naši deželni vladi prav ljubo! Pred kratkim se je primerilo, da se je na Kranjskem sklenilo nekaj lojalnostnih izjav, katere niso bile všeč glasilu za srednješolsko mladež. Motiviralo se je to z neslano opazko, da hrepene nekateri po avstrijskih redovih! Za srednješolca brez dvojbe ošabna beseda, ali ob enem zelo smešna beseda. Dotičniki, na katere je merila ta smešna beseda, so se ji tudi smejali, ker je jasno, da starejši naši možje ne morejo biti železni značaji, kakor so mladi možje, ki še trgajo svoje hlače po klopeh šestega ali sedmega gimnazijskega razreda. — Drugače pa presoja vse to naša vlada: nji so pojavi omenjenega dijaškega lista resni pojavi napredne slovenske javnosti. Tudi omenjeni izrazek o lojalitetnih izjavah poslal je baron Schwarz na Dunaj, kjer je dal v ministrstvu povod, da se je prav odurno zabavljalo. Stroške, kakor rečeno, pa plačuje napredna Ljubljana. — Pač res: quo usque tandem!
4- Naši klerikalci proti Cehom.
Našim klerikalcem, zlasti dr. Šuster-šiču so bili Cehi ljubi takrat, ko jih je dr. Kramar podpiral pri sestavi dr-žavnozborske volilne reforme v njihovem smislu, takrat, ko je dr. Stt-steršie komandiral »Slovansko Enoto« in ko so češki  poslanci plesali, kakor te žvižgala Šusteršičeva družba. Cim pa so se Cehi odpovedali nečastnega za nje Šusteršičevega rob-stva, so jim naši klerikalci takoj odpovedali ljubezen ter   pričeli proti njim deloma skrivaj, deloma odkrito nastopati v parlamentu. »Slovenec«, glasilo klerikalne st-anke. je že opetovano priobčil ostre članke proti češki parlamentarni delegaciji, očitajoč češkim poslancem, da delajo samo svojo egoistično politiko in   da se hlinijo Slovencem kot prijatelje samo takrat, kadar jih potebujejo. sicer pa da so jim narodni interesi slovenskega naroda deveta briga.   Takšna in slična očitanja so se ponavljala. Češko časopisje jih je beležilo, češki poslanci sami pa so na te napade molčali. Toda teh zbadanj, teh pclen, ki so jih metali naši klerikalci pod noge Čehom, odkar so le-ti osvobodili Šu-steršičeve sugestije, le ni bilo konca. Zavrela je kri končno tudi Čehom in dr. Kramar jim  ?e  na  shodu v Nvmburgu povedal, kar jim gre. Rekel je med drugimi: »Gre se za uravnavo naših voda.   V tem slučaju mi ne moremo vladi ničesar očitati, toda ne moremo več dlje prenašati načina, kako v  tem   oziru postopajo proti nam   nekatere parlamentarne stranke ... Mi Čehi smo bili v resnici vselej sentimentalni.   Treba si je dobro zapomniti, kaj smo vse storili. Ko so se imele graditi alpske železnice, o katerih smo vedeli, da bodo železna krava v našem proračunu, da nas bodo stale ne samo ogromne milijone investicij, marveč tudi velike letne izdatke za vzdrževanje in ko teh železnic nismo   hoteli dovoliti, ker bi v tem slučaju morali prekiniti svojo obstrukcijo proti Korberju, so Slovenci našli pot k nam ter nas v imenu   svojega   ubožanega naroda prosili, da bi to storili. Zagotovljam vas, da to ni fraza, kar bom povedal, da je bil edini odločilni vzrok, da smo sklenili prenehati z obstrukcijo, ozir na Slovence. Vselej smo bili na njihovi strani in naj se je šlo za Trst, za Dalmacijo ali kaj drugega in če je to bilo tudi proti našim političnim interesom in intencijam... To vse smo jim storili. Lahko rečem in nihče mi ne more v tem oziru ugovarjati, da smo v resnici dobri Slovani in da je mnogo sentimentalnosti v tem našem slovanstvu.  Toda to pa odločno na-glašam, da ne bomo trpeli, da bi nam bratje Slovani metali polena pod noge .. .< Tako je govoril na adreso naših klerikalcev dr. Kramar, mož, ki gotovo ni sangvinik.   Čehi se torej postavljajo na staPšče: kakor ti meni, tako jaz tebi. A kdo bo po zaslugi naših klerikalcev za to trpel? Gotovo samo Slovenci,  saj  smo doslej vse, kar smo dosegli, dosegli edino s pomočjo čeških poslancev. In odslej? Odslej nas bodo reševali sami naši klerikalci, nemara jim bodo v bodoče prt tem poslu   pomagali — Nemci!
-f Stavka v Vevčah. Vodstvo papirnice v Vevčah je predvčerajšnjim in včeraj s silo pometalo 50 delavskih rodbin iz tovarniških hiš na cesto. To je kruto in nezaslišano postopanje od strani vodstva, ki ne vpošteva niti dejstva, da so delavci vendar tudi ljudje, ki morajo zdaj zmrzovat: in stradati na cesti. »Slovenec« pravi, da bi morala poseči
vlada vmes. Tudi mi smo tega mnenja. Znano pa je, da ima pri vladi, posebno pa pri dež. predsedniku baronu Schvvarzu, klerikalna stranka odločujoči vpliv. Vsled tega je bila dolžnost načelnika klerikalne stranke, ki je pri sedanjih, naravnost obupnih gospodarskih razmerah pognala delavstvo v stavko, da zastavi vso svojo moč, vsaj je načelnik kler. stranke tudi zastopnik tega okraja v drž. zbornici, v to, da se vsaj človeško postopa z delavci. Razmere pa, v katere je prišlo ubogo delavstvo, pa dokazujejo, da je klerikalna stranka zavedla ubogo vevško delavstvo v največjo bedo in da noče ali pa ne more vporabiti svojega »vsegamogočnega« vpliva pri vladi. Prepričani smo, da je šlo vevško delavstvo zadnjikrat raznim Gostinčarjem in Dimnikom na led in da bo v bodoče nastopalo samostojno ter s tem doseglo tudi več uspehov.
+  Dr. Sylvester, Albanija in
Turki. Zbornični predsednik dr. Syl-vester je na konverzacijskem sestanku solnograškega »Volksbunda« govoril v ponedeljek o političnih dnevnih vprašanjih. Bavil se je tudi z zunanjo politiko. Govoril je tudi o Albaniji in Turčiji ter rekel: »Od avtonomije Albanije se ne sme preveč pričakovati. Mnogo truda bo treba, da se izpremeni Albanija v evropsko kulturno državo, (Ali čujete, hura-patriotje?!) vendar pa se jo mora, če se to novo ozemlje ustvari, tako pretvoriti, da bo zmožna živeti. Za Turki ni treba preliti niti solze, že z ozirom na njih postopanje v bosanskem vprašanju, ko se je Turčija postavila takorekoč v službo tripelen-tente, ne napovedala samo bojkota našemu blagu, temveč zahtevala tudi odškodnino 55 milijonov« In Če vpo-števamo, da je dr. Svlvester govoril
v imenu precejšne večine nemškega naroda v Avstriji, tedaj pridemo do zaključka, da se za avtonomijo Albanije pravzaprav v Avstriji nihče drugi ne navdušuje, nesro »Reichspost«, par dunajskih krščansko-socijalnih šoisarjev in pa par nezmotljivih avstrijskih diplomatov. Milijone in milijone, ki bo stala kultivizacija Albanije, bomo na plačevali — vsi.
+ Pojasnilo in odgovor prevzvi-£er?3mu gospodu ljubljanskemu kne-zoškofj. V pismu, ki ste ga prevzvi-šeni pisali dne 21. januarja 1913 »Gasilnemu društvu Planina« v Planini pri Rakeku, nas krivično napadate, da smo imeli 28. januarja 1908, to je ob 201etnici in blagoslovljenju društvene zastave ples ter da je bilo pri veselici in plesu 138 kron čistega dobička. Ob enem nas sramotite, da ste bili grdo nalagani itd., da je bila izguba in da ste nam vi plačali, kakor ste se obvezali, 927 kron. Sedaj pa zahevate od gasilnega društva povračilo rečene svote 927 K do konca tekočega meseca. Nasproti temu pribijamo: Ni res, da Čisti prebitek leta 19C8. znaša 138 K, ampak leta 1907., kar je pa vaš informator prezrl: menda je imel dvojne oči. Ako želite, pre-vzvišeni. se lahko o tem prepričate pri društvu iz še skrbno shranjenih računov in sicer samo vi osebno, ter vas bomo pri ti priliki slovesno pričakovali z zastavo, h kateri ste tudi
vi prispevali. Denar smo porabili; vaš blagoslov, ki ste ga poslali 10. julija 1908, je pa nedotaknjen. To vam poroča — eden »gasilcev«.
— Zglaševanje novoporočeucev in novorojencev. Redno, točno in pravilno zglaševanje je v vsakem večjem mestu velikega pomena in to ne samo za različna oblastva, ampak posebno še za prebivalstvo. Predvsem omogoča naglo m točno poslovanje političnih in drugih oblasti, ki imajo na ta način vse potrebne podatke takoj pri rokah, koristi pa tudi občinstvu, kadar potrebuje kakih pojasnil, potrdil, izkazil in drugih izpričeval. Kadar je podeliti kako ustanovo, podporo ali miloščino, dobi popi-sovalni oziroma zglaševalni urad nalog, da na podlagi uradnih beležk na popisovalni poli dožene, če so v prošnji navedeni podatki resnični, ali ne. Če je dotičnik vsestransko pravilno in natančno zglašen, če ima natančno zabeležene rojstne in druge podatke vseh svojih otrok, je zadeva povsem lahka in enostavna. V nasprotnem slučaju pa je potreba podatke šele zbirati od vseh strani ter jih oblastvu predložiti, kar je zelo zamudno in često stvari sami kvarno, ker med tem že določeni rok lahko poteče. Posledice ima seveda nositi stranka, ki se ni pravočasno in pravilno zglasila. Neobhodno je tedaj treba, da se vsaka izprememba v družini ali rodbini, v poklicu ali staru nemudoma naznani v mestnem zglaševalnem uradu. Tako je treba naznaniti, če se kdo poroči, ker je žena izpremenila svoje ime in tudi faktično stanuje pri drugem gospodarju kot prej. Naznanjati pa je treba tudi novorojence takoj po krstu, da ima urad v razvidnosti število otrok kake rodbine. Čujejo se izgovori, saj je babica otroka prijavila,
toda ta izgovor ne velja, priglasi ga pač v mestnem fizikatu, ne pa tudi v mestnem zglaševalnem uradu, kakor to velevajo predpisi. Ker vladajo med občinstvom glede zglaševanja še povsem krivi in napačni pojmi, naj vsakdo vpošteva današnji ta opomin, ker s tem bo koristil sebi in celokupnemu mestnemu prebivalstvu.
— Maškarada slov. vpodob. umetnikov. V izložbi L. Schwent-nerja (Prešernova ulica) je razstavljena slika z naslovom: »Maškarada slov. umetnikov«, delo znanega slikarja Hinka Smrekarja. — Ma-škarade so se udeležili sledeči slov. umetniki: P. Gustinčič (kot klatež zvezd), Fr. Klemenčič (kot železni vitez), M. Gaspari (kot Don Juan), S. M. Peruzzi (kot drž. profesor), Ferdo Vesel (kot »upornik«), R. Jakopič (kot veliki gromovnik), A. Do-linar (kot Garnimet), P. Zmitek (kot kralj umetnosti), M. Jama (kot Budna), t Iv. Grohar (kot nadzemski duh), M. Sternen (kot elegant). S. Šantel (kot dobri rodbinski oče), H. Smrekar, avtor slike (kot menih pridigar minljivosti vsega posvetnega), prof. J. Franke (kot Triton), J. Zaje (kot agilen pek) in Iv. Vavpotič (kot Parižanka). — Skupina je zanimivo razprejena, ter se odlikuje po pestri barvenosti. — Da podobnost oseb ni izgrešena, nam jamči že ime avtorja samega, ki je pač že splošno priznan kot naš najboljši karikaturist - portretist. S tem večjim veseljem pozdravljamo te vrste proizvode iz rok g. H. Smrekarja, ker imamo večkrat priliko videti tu in tam potrebne karikature raznih naših mož, katerih sličnost pa obstoja često le v pristav-Ijenem imenu. — Prepričani smo, da vzbudi tudi ta skupina še večje vsestransko zanimanje med občinstvom, nego ste ga vzbudili prejšnji dve, pred kratkim razstavljeni skupini in da bode tudi slika izzvala še živahnejše tekmovanje kupcev. — Obžalovali bi, če se ne bi skušalo pridobiti te kulturno - historično zanimive slike za kako javno 2birko, kjer bi bila občinstvu dostopna tudi še pozneje. — Upamo tudi, da raz-stavljenju te slike ne bode sledil predolg odmor, po katerem nas umetnik zopet iznenadi s kakim novim umotvorom ter podpre naše prepričanje o ^vidnem napredku od umotvora do umotvora! —1.
— Tehnično osobje Katoliške tiskarne v Ljubljani priredi družinski večer v soboto, 25. jan. 1913 v salonu restavracije »pri Levu«, Marije Terezije cesta. Spored: Petje moškega okteta. Šaljivi nastopi. (Gg.: Franjo pl. Sladovič in Anton Gun-drum.) Ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 v. Prebitek odpade »Dobrodelnemu društvu tiskarjev na Kranjskem« in stradajočim delavcem v Vevčah, ter se zatorej preplačila hvaležno sprejemajo.
— Splošna volilna pravica za ženske. Po dolgotrajni borbi se je vendar posrečilo dobiti tudi našemu ženstvu zasluženih pravic in uverjeni smo, da bo vsak zaveden moški odobraval ta velevažen korak, ki kaže novo dobo napredka tako v društvenem kakor tudi v družabnem življenju. Osobito v zadnjem slučaju se bode zenstvo z vso vnemo posluževalo svojih pravic, da dokažejo moškim, da so z njimi enakovredne. Zato ie povsem umevno, -1a boto to pravico izrabi?e osobito prvikrat na velikem pustnem korzu »Slavčeve« ma-skarade, kjer bodo pred polnočjo in po polnoči imele enako pravico pri vsakem plesu voliti plesalce, kakor moški plesalke. Torej nikakršnega sedenja in čakanja več, vsled tega živeia splošna in enaka volilna pravica vse povprek.
— Poročil se je včeraj v tukajš-ni frančiškanski cerkvi g. Josip Mantel, javni notar in trgovec v Elyju v Ameriki z gdč, Miciko Meierletovo, hčerko veleposestnika Meierleta iz Vidoš pri Črnomlju. Čestitamo!
Komisija za pogozdovanje Krasa na Kranjskem je izdalo obširno poročilo o svojem delovanju od l. 1886. do konca leta 1911.
Iz Medvod nam pišejo: Ker sta se predsedstvo in odbor tukajšne podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v zadnjem času nekako razšla, delujeta sedaj vsak na svoj roko po svojih mo^eh za en in isti namen — koristiti prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Sporedno delo je tudi uspešno!
Čist in neomadeževan bodi porotnik! Iz Bohinja nam pišejo: Pravijo, da morajo porotniki biti po zakonu nekaznovani in neomadeževa-ni. Toplo'priporočamo sodišču, naj preštudira kazenko karto pravkar izžrebanega porotnika M. P. ter ukrene, kar je potrebno!
Poročni oklic z bobnom. Na uradni deski novomeškega županstva je nabit poročni oklic, ki naznanja, da se hoče g. N. N. civilno poročiti z gdčno. 1.1. Ta oklic se Je razglasil po Novem mestu tudi z bobnom dne 21. t. m., ko Je bilo vaicd sejma v Npvem
mestu vse polno Hudi. In glej! Kmetom in kmeticam oziroma dekletom se to ni zdelo nič pesebno čudno. Niki možak je menil: »E, samo da jo vzame, pa je dobro.« Nato Je pripomnil suh, sključen kmetiček: »Pa bosta morebiti bolj srečna, kakor je marsikdo izmed nas, ki smo poročeni cerkveno.« In možiček je globoko vzdihnil. Neko brhko kmečko dekle pa je pripomnilo živahno: »Jaz bi ga takoj vzela, samo če bi me hotel!«
Te deum laudamus. Iz Šmihela pri Novem mestu se nam poroča: Kar ni nihče resno smatral, to je zdaj resno postalo: Škof nam je namesto umrlega monsignora Peterlina določil prečenskega kaplana Štefana Terškana za novega vrhovnega dušnega pastirja. Ta četrtek se pripelje k nam, za popoldne je oznanjena velika reklama za njegov prihod, v cerkvi ga duhovni tovariši sprejmo s »Te deum laudamus«. Ali bo komu — razen seveda Štefanu samemu — ta »Te deum« izšel iz srca? Ne verujemo. Kajti to nameščenje v eno najbolj mastnih far (Peterlin si je prihranil baje 200.000 K) je podobno prizoru, če vržeš med prav sestradane berače kos belega kruha in dobro porcijo pečenke; vsi padejo po kruhu in pečenki (po tej še bolj) in vsi so nevoščljivi komur je bila sreča tolikanj mila, da kdo drugi lačnih ni dobil ne kruha, ne pečenke. Tudi za to faro je bilo mnogo konkurentov izmed župnikov, tudi mnogo boljših kot je Trškan, dozdaj neznaten kaplan v najmanjši fari. Kaj je vkljub temu škola napotilo, da je vse druge boljše konkurente prezrl in se ravno za Trškana odločil! Mar posebna sposobnost, izredna pobož-nost! Kaj še! Ampak kar je neznatnega kaplana iz ene najmanjših far dvignilo za župnika v eno izmed najboljših far na Kranjskem, to je: politika; svojčas so takim imenovanjem v cerkvenih krogih dali ime: simonija. Terškan je oni duh, ki je vodil znane prečenske volilne sleparije v 1. 1911, vsled katerih je pripravil celo faro v sodno preiskavo. In Terškan je tisti, kateremu se imajo prečenski klerikalci največ zahvaliti tudi za zmago pri zadnjih občinskih volitvah. Namesto, da bi sveti mož za svoje zasluge dobil plačilo vsaj po zgledu njegovega tovariša kaplana Funtka v Stopičah, je dobil eno najboljših-far kot župnik. Njegov pripo-ročnik je bil novomeški kapitelj. pravzaprav kanonik Zlogar, ki si je želel imeti enega političnega petelina več in bližje lastnemu apostolskemu »delokrogu«. Svoj delež pri tem nameščenju ima tudi Štembur, ki, odkar so se naprednjaki vendar začeli sramovati podpirati moža, ki se iz njih očitno norca dela, se tem trdneje oklepa »svojih« ljudi. — Te deum laudamus — tudi mi hvalimo boga, da nam je poslal pastirja, ki bo udaril svojo čredo ter jo razdelil v dva odločna politična tabora.
Kazniiva demonstracija proti tastu in tašči. Ive Š i r c e 1 j je bil rojen na Gorenjskem, kjer se je tudi izučil kolarstva. Priženil se je pa pred par Peti h Hrovatovim, kjer je dobil s svojo ženo Reziko tudi hišo in posestvo. Stara dva. France in Cecilija Hrvat, sta obdržala hišo, ki je Šircljevi ravno nasproti čez ulico. Šircelj je delal malo, zato pa s? je bolj pridno pečal z žganjem. Ko je prihajal pijan domov, mu je žena ušla k staršem, kar je Širclja Še posebno jezilo. Ker sta Dopivala tudi stara dva, se je navzela te navade tudi Širceljeva žena in kmalu ni bilo dne, da bi ne bil v tej ali oni hiši kdo pijan. Prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. Pri neki taki priliki je Šircelj skoraj zaklal tasta, ki je prišel na pomoč svoji hčeri, Šircljevi ženi, ko jo je pijani mož pretepal. Zelo je poškodoval tasta in bil za to kaznovan. Vrhu tega se je dala pa tudi žena ločiti od njega in živi od onega časa pri starših. Šircelj pa dela zdaj pri koBarju Sedlarju v Kandiji za pomočnika. Dne 5. prosinca t. 1. se mu je zahotelo po ženi. Zvečer je šel pred hišo tasta in klical ženo ven, zakonska Hrovat pa ji nista dala iti iz hiše. Ko je Šircelj pred hišo malo porobantil, je odšel. Toda dne 6. t. m. ie prišel že ob 4. zjutraj zopet pred hišo in začel tam razbijati. Tolkel je po vratih in oknih in hotel priti po vsi sili v hišo. To se mu pa ni posrečilo, zato je zagrozi? nazadnje: »Čakajta, starca, vaju moram postreliti, maga-ri če vaju najdem na vrhu Gorjancev!« Starima dvema je ta obljuba tako ugajala, da sta jo nesla gorko k orožnikom, ki so djali, da morajo dobiti Šircelja, pa magari če leti po zraku na vrh Gorjancev.
Iz 2irov. Znano je, da se kraj Žiri jako lepo razvija vsled procvitajo-če obrti čevljarstva in čipkarstva. Edina neprijetnost je, da smo tako oddaljeni od železnice, da bi se želez^ niča gradila tudi skozi Žire ni v do-glednem Sašu nikakega upanja. Da se temu vsaj deloma odpomore, ustanovil se Je tukaj konzorcij, ki bi na svoje stroške in riziko napravil avto-
mobilno zvezo med Škofjo Loko in Žiri. Človek bi mislil, da bo to podjetje z veseljem pozdravljal vsak treznomisleč človek, ki mu je na srcu blagor in procvit občanov, najmanj pa bi se nadejal, da bo ta stvar naletela na odpor pri občinskem predstojništvu. Pa vendar je tako! Dični in prosluli naš župan Petrič je prišel na idejo, da bi bilo to podjetje v kvar kmetom. Ne vemo, ali izhaja to iz njegove zlobnosti, ali omejenosti, kajti s temi lastnostmi naš kle-kalni prvak prvači; sirov in fanatičen je mož tako, da odtehta povprečnega Turka ali Arnavta. Ni mu zadosti, da svojo ženo, ki mu je prinesla v naročje najlepše posestvo in premoženje in mu omogočila, da se je vsec^ei na županski stolec, muči in tepe, da ima opraviti z sodnijo in je kaznovan. On bi v svoji sleponeumni strasti najraje uničil vse, kar po njegovih mračnih nazorih ni ž njim. Iz teh njegovih nizkih nagibov je izviral tudi njegov nagovor na zbrani občinski odbor, da naj se nameravana avtomobilska zveza, če mogoče, omeji in ustavi. Povedal je, da je na tozadevno vprašanje že parkrat odgovoril, da je občina proti temu. Konstatirati je vendar treba, da se večina odbora ni vjemala z njegovimi neumnimi trditvami, samo par voznikov mu je malo sekundiralo, ostali so pripoznali, da je nameravano podjetje potrebno in bi bilo občini v korist. Tako smo Zirovci osre-čeni po zaslugi klerikalnih agitatorjev in hribovskih volilcev z županom, kakršnega gotovo ni na Slovenskem in je gotovo v čast in ponos vsej S. L. S. Ako bo potreba, prihodnjič še bolj natanko opišemo delovanje dičnega našega župana, kateremu so ob izvolitvi na čast streijali...
Iz življenja pokojnega reservista. »Arbeiterwille« poroča sledeče: Pismo. Dragi brat! Tvoje pismo sem prejel in se ti zahvalim.Pišeš mi, koliko časa bomo Še tu ostali. Tega ti ne morem odgovoriti. Vrše se neprestano vaje, vlada pa tak pasji mraz, da bi se človek cel teden ne ogrel, če bi ne šel zvečer v gostilno. Spimo v neki telovadnici, 260 mož, kar eden na drugem in bojim se, da bomo v kratkem vsi ušivi. Jaz sem bolan in sem .ce tudi javil za bolnega, toda zato sem dobil dva dni poostrenega zapora, ker sploh ne sme biti nobeden bolan, dokler ne pade. Slabe razmere vladajo pri nas, slabše nam ne more iti tudi, če pridemo na mejo. Prihodni teden se bo odločilo, ali ostanemo v tej luknji ali gremo kam drugam ... Tvoj brat Karel F., železniški pclk, 4. stotnija, Korneuburg. — Ta Fuchs, ki je pisal bratu, pa tudi po zaporu ni ozdravel. Revež je vedno bolj bolehal in končno so ga vendarle morali spoznati za bolnega. Bolezen se mu je vedno bolj hujšala in morali so ga poslati domov. Dne 2. januarja so ga pripeljali v Fiirsten-feld, toda domov, dasi ni bilo daleč, ni mogel. Obležal je pri nekem znancu, bivšem svojem gospodarju, kjer ie 11. januarja — umrl.
Našim rojakom v Trentinu (Južno Tirolsko)! V nedeljo 26. t. m. popoldne sestanek v Roveretu restavracija Epler, mala dvorana, vseh narodno čutečih rojakov v Trentinu. Pretresavale se bodo v medsebojnem pogovoru važni momenti; obenem bodemo sklenili bilanco preteklega leta. Priporočamo se našim cenjenim damam, da nas počaste s svojo navzočnostjo. Pripeljite druge seboj, ki niso obveščeni potom časopisov! Prihitite vsi brez izjeme! Na veselo svidenje!
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 12. do 18. januar* ja 1913. Novorojencev je bilo 24, mrtvorojenca 2, umrlo jih je 28, od teh 13 domačinov in 15 tujcev, in sicer za jetiko 5, vsled mrtvouda t, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 21. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer za egiptovsko očesno boleznijo 1, za vratico 1.
Tatinska družba aretirana. K tej pred kratkem prineseni notici se nam še poroča: V preteklem letu je bilo v tukajšnjih hotelih, kavarnah in restavracijah izvršenih veliko tatvin. Tatovi so kradli večinoma le v spodnjih prostorih. Posebno pozornost so imeli na denarne nabiralnike. Meseca grudna lanskega leta je bila v kleti v hotelu »Union« ukradena zimska suknja vredna 40 K, iz mizni-ce pa 30 K denarja v drobižu, poleg tega pa za 12 K svalčič, par čevljev in 12 novih robcev. V noči 23. grudna pa je bilo vlomljeno v kszinsko restavracijo. Vlomilec je prebrskal vse omare in iskal največ po denarju. Ker tega ni našel je ukradel restav-raterju Bauerju 35 servijetov, 8 srebrnih nožev, 6 srebrnih žlic, dve srebrni kaseti, veliko novih ovratnikov in manšetov, plačilnemu natakarju pa je odnesel tat kožuhovinast suknjič. V klubovi sobi je vlomil tat v neko omaro in iz nje pobral 24 žepnih rut in 200 komadov svalčic, tudi je vlomil nabiralnik in iz njega po-i bral okrog 12 K denarja. Ko Je tat
18 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
tukaj končal svoje delo se Je podal v kuhinjo, kjer je tudi vlomil v vse zaprte omare. Ker ni dobil drugega se adovoljil s tem, da je snedel več tort in spi! nekaj kozarcev vina. Policija obveščena o vlomu je takoj zajela poizvedati, toda ni mogla pridi-ti do zaželjenega uspeha. Sumljiv teh tat .in pa je bil 221etni že petkrat zaradi tatvine predkaznovani plakater-ski pomočnik in snažilec oken Karel SchrroitlteT. Le-ta se je pa znal policije dobro ogibati in  tudi ni izdajal denarja ter še celo vsak dan sprosil svojega gospodarja za predujem. Policija je imela na Schwentnerja posebno pozornost in je tudi izvedela, da je o božičnih praznikih v družbi dveh žensk zapravljal denar in popival po gostilnah.  Na to je policija Schwentnerja aretovala in takoj izvršila v Razpotni ulici št. 6, kjer je stanoval, hišno raziskavo, kjer se je dobila   različna   ukradena obleka, ovratniki, inanšeti,   dežniki, čevlji, v rebrne žepne ure, razno perilo, žepni robci, kozarci, rjuhe, in 19 raznih zastavnih listov itd. Policija je nato aretovala tudi Sch\ventnerjevo gospodinjo vdovo Simnovec in pri nji u joči brezposelni služkinji Marijo in Kristino Bergant ter brezposelna   trgovskega   hlapca Antona marja iz Moravč. Kramar, ki je tudi kradel po trgovinah, je donašal. >imnovcovi razne stvari, več reči pa tudi podaril Sinmovčevi hčerki. Dodalo se je, da je Sch\ventner kradel žc več let vse, kar mu je prišlo pod -oko. Ukradene reči je nosil domov v neki posodi ter jih pokril s cunjo. V neki delikatesni trgovini je ukradel šunko in salamo.   V hotelu pri MaliČn« je ukradel posestniku kine-»grafa Počkaju revolver, vreden ?fl K: katerega je proda! Kramarju i K. Ker je Šchwentner večkrat ahajal v Kolezijsko ulico \ brezpo-?mu   ključarskemu pomočniku iju štrukelju, je policija tudi te-"etovala in dognala, da je poma-Schwentnerfu "-'i tatvinah. Štru-'] je šele pred kratkim prodal ne-nu znancu dve ženski krili, ki sta i ukradeni na   Mestnem   trgu iz tzeinovega izložbenega okna. Vse va.iee ie policiia izročila dežel-nu sodišču. —   Razno ukradeno . ki ie Schvventncr zastavil v vljavnici 'e zaznamovano s čr-E. \V., S. K., J. P.. K. B.. T. M., L. M. in S. A.  Lastniki   naj se pri mestni policiji soba štev. na ori preiskovalnem sodniku du Stocklu. Tatvine. Danes ponoči je nekdo 'orni! na Dunajski cesti stoinico Ja-^Ka Turka in pokradel za 10 K sla-:c. — Še drznejši je bil včeraj pa .ai v Lingarievi ulici    Okrog 4. u*e ie neki individij s ponarejenim iučem nri neki trgovini odprl iz-heno okno, iz katerega je vzel dva 'ada boljšega sukna, vrednega 22 -on. notem pa zopet zaprl in odšel c r!enom.
V mestni klavn?ci se je zaklalo '■i 5. do 12. t. m. 67 volov, 1 bik, 7 . 323 prašičev, 11S telet, 4 ko-uni, 23 kozličev. Vpelialo pa 396 -amov mesa, 15 zaklanih praši-. 26 zaklanih telet, 1 zaklan koz-
' zgubljeno in naldeno. Neki go-! je izgubi! zlat prstan. — Gdč. via Šternova je izgubila volneno liačo. — Hlapec Jakob Završnik ' :ubi! železno   dvigalo fvinta). Voznik električne cestne železni-ie našel športne sanke, po katere pride lastnik na osrednjo policij-c":n stražnico.
Ifopodno tfmmte.
Veselica v gostilni   Novljan v Vedvodah je prinesla družbi sv. Čila in Metoda 102 K. K tej vsoti je rnpomogel ^osp. J. Novljan, njegova Ič. hčerka, gdč. LršiČ in gg. Babnik in Zevnik. Lepa hvala!
Iz Bohinjske Bistrice. Dne 19. t. m. se je vršil občni zbor družbe sv. mirila in Metoda za bohinjsko dolino gostilni g. Groboteka. Bila je polna dvorana udeležencev, katerih v toli-kem številu nismo pričakovali. Gosp. ipnik Bercc nam je v zbranih bese-: poročal o blagem pomenu in ko-'i družbe. Slava mu! Njegovemu oru so navdušeno pritrjevali vsi /oči. Razmere v  Bohinju so se ono izboljšale, ker se je število ili ogromno pomnožilo. Pred par smo jih lahko našteli na prste ene . a danes?   Lahko smo ponosni tolik napredek, zatorej le tako na-t rej in tudi o Bohinju se   bo lahko eklo, da je postal napreden.
Podružnica sv. Cirila in Metoda y Loškem potoku je priredila dne 12. a rja zabavni večer, ki je uspel cakovano dobro. Zahvaljujemo se onim, ki so pripomogli do takega >peha s sodelovanjem in tudi g. Ža-rju ml. za velikodušen dar 21 K. Zabavni večer so posetili tudi prijatelji iz daljne Osilnice in Loške doline. V velikem številu pa so prihiteli &a zabavni večer vrli  domačini in
nam pokazali, da Je zanimanje   za i prekonstno družbo udi v njih vrstah veliko. Hvala vam!
Odbor »Sokola II.« naznanja članom da se vrši V. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. januarja ob 9. dopoldne v gostilni br. Frana Kavčiča na Pnvozu.
*    ** nt..
Društvena naznanila.
Društvo  inženirjev v Ljubljani.
Na jutrišnjem sestanku bo predavanje gosp. inženirja Dragotina Gustin-
čiča.
Ljubljanski šahovski klub priredi svoj prvi redni občni zbor v soboto, dne 25. januarja ob pol 9. zvečer v kavarni pri »Slonu«. Prijatelji šaha dobrodošli.
Za Šiško in okolico velike važnosti je politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški. Dolžnost vsakega naprednega Šiškarja bi bila, da bi bil član tega za Šiško prekoristnega društva. To društvo ima dne 25. jan. t. 1. ob pol 8. zvečer pri Raci v salonu svoj občni zbor. Želeti bi bilo, da se napredni Šiškarji udeleže tega zborovanja polnoštevilno in da tudi pristopijo k društvu kot člani.
Kmetijska podružnica v Lescah priredi dne 26. januarja pri Katrine-ku v Lescah kmetijski sestanek, kateremu sledi prosta zabava.
Telovadno društvo »Sokol« Kostanjevica - Sv. Križ ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 25. januarja ob S. zvečer. Lokal: narodna čitalnica v Kostanjevici. Vabijo se člani, redni in podporni, ter prijatelji Sokol-stva. Na zdar!
»Sokol« Kostanjevica - Sv. Križ je priredil v nedeljo, dne 19. januarja v prostorih brata Bučarja v Kostanjevici zabaven večer z gledališko predstavo »Anarhist«, tombolo in plesom. Ker je bil čisti dohodek namenjen zletnemu skladu, so se za tombolo nabirali prostovoljni prispevki za dobitke med podpornimi člani in prijatelji Sokola. Pa kakor pri prvi prireditvi leta 1910., se je ] tudi to pot odzvalo kostanjeviško meščanstvo in uradništvo pozivu in vabilu tako častno, kakor nismo pričakovali. Pć. tudi mili gostje od Sv. Križa, Št. Jerneja in Rake so prihiteli med nas in počastili našo prireditev s svojim obiskom. Prostorna dvorana, ki služi Sokolu sicer kot telovadnica, dalje citalniška soba, predsoba in ostah" gostilniški prostori, vse je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Primoran po tako mnogobrojni udeležbi, je brat starosta Malnarič pozdravil domače in tuje goste ter se imenom društva zahvalil za tako številen obisk, osobito pa darovalcem lepih dobitkov za sokolsko tombolo. Pozdravnemu govoru je sledila dvo-dejanka »Anarhist«, ki jo je uprizorilo 10 članov Sokola. Igra?o se je jako dobro in je le škoda, da bratje Sokoli s temi zmožnostmi večkrat ne nastopijo na odru. Saj je v Kostanjevici za gledališke predstave jako hvaležno polje. Vsakokrat so bili prostori popolnoma razprodani. Pri tomboli S 100 lepimi dobitki, so se razprodali vsi listki. Po končani tomboli se je razvil ples, ki je trajal do zjutraj. Za polnoštevilen obisk in krasna darila gre v prvi vrsti zahvala in odkrito priznanje kostanieviškemu meščanstvu in uradništvu. V žrtvovanju za Sokola« je bilo kostanjeviško prebivalstvo edino in velikodušno baš v času, ko nasprotniki Sokolstva ^ ne-!o dvigajo glave in pesti proti tej kulturni organizaciji. Zato pa smelo trdimo: dokler bo užival kostanjeviški Sokol take simpatije v ljudstvu, bo lahko sledil pozdravnemu geslu svo-i ga staroste (po pesniku Zupančiču): Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci! — pred nami plamen gre skoz' noč, — kot bog pred Izraelci . . .
Iz Žužemberka. V nedeljo, 19. t. m. je imelo tuk. prostovoljno gasilno društvo svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo nad polovico, to je 20 članov. Načelnik Alojzij Košiček je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu in tudi o stanju blagajne meto odstopivšega blagajnika. Društvo izkazuje koncem leta 1912 dolga v znesku 139 K. Nato se je prešlo k tretji točki dnevnega reda, t. j. vo-litvi načelstva in odbora. Po dveur-nem posvetovanju je bil zaključek volitve ta, da ni hotel nobeden članov sprejeti izvolitve načelstva, na kar se je občni zbor zaključil. Sedaj se bode baje naznanil okr. glavarstvu v Novem mestu razpust tako važnega in občekoristnega društva!! In zakaj je tako daleč prišlo? Samo vsled nesramnega klerikalnega sovraštva našega splošno nepriljubljenega kaplana Gnidovca dc tega društva, ki je bil tako nesramen in 7n hrbten, da je odiedel deželno podporo prepotrebni Žužemberški požarm brambi. Tudi njih visokost g. Ivan Vehovec, župan, deželni poslanec in načelnik vseh korit, »ki kaj nesejo«, se niso za podelitev podpore tukajšni požarni brambi popolnoma nič pobrigali, kljub temu, da so lansko leto na
abčnem zboru pod častno besedo
izjavili, da bodo že »oni« skrbeli, da dobi društvo gotovo denarno podporo. 2e to kaže, da je imel slabo vest g. župan, ko je letos počastil občni zbor s svojo odsotnostjo. Iz tega sklepamo, ali da ni g. Vehovec sploh nobenega koraka napravil glede podpore, ali pa, da če^ je, nima nobenega vpliva pri deželnem odboru (pač ga ima g. kaplan in njegov spo-den meznarček Adamček več!) Pretežna večina članov je pri občnem zboru izjavila, da naj prevzamejo za od sedaj naprej gasilno društvo fa-rovški čuki in izvoli načelnikom Karleta Pogoreto (Gnidovec). Dose-dajno društvo itak ne more vršiti nadalje svoje naloge, ko ima društvo prvič dolg, drugič pa nobene cele brizgalne cevi, katerih nabava bi stala zopet najmanj 1000 K Kadar bo zopet kak požar, bomo brzojavili po Lampeta, da bo pomagal Gnidovcu s svojim jezikom sikati na pogorišče mesto brizgalnih cevi.
Drugi občni zbor »Nar. bralnega društva v Zagorju ob Savi se vrši v soboto, dne 25. prosinca t. 1. ob 7. zvečer v prostorih gospe Marije VVeinberger v Zagorju.
»Akad. društvo »Slovenija* na Đunaju. V nedeljo, dne 26. januarja ob 10. dopoldne predava v društvenih prostorih starešina »Slovenije«, vseučiliški docent gosp. dr. M. Rc-stohar. Tema: Naš narodni problem. Slovanski gostje dobrodošli!
Prasneta.
Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek zadnjič v sezoni lahko melo-dijozna veledramatična VVeisova ljudska opera »Naskok na mlin« (nepar). V soboto, dne 25. januarja prvič za nepar-abonente Strindbergova globoka tragikomedija »Upnik«, nato Courtelinova duhovita groteska »Neizprosni stražnik«. »Upnik« nam razkrije Strindbergovo mračno dušo bolj od vsakega literarnega eseja; pri premijeri je dosegel najlepši moralni uspeh. V nedeljo popoldne drugič v sezoni priljubljena burka »Charleveva tetka«, zvečer ob 7. prvič v sezoni burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Opera pripravlja »Madame Butterflv«.
»Orpheus v podzemlju.« V nedeljo, dne 26. januarja zvečer se prvič na slovenskem odru uprizori ve-lezabavna opereta »Orpheus v podzemlju«, francosko besedilo napisal Hector Cremieux, uglasbil Jacques Offenhach, po vsem svetu znani in priljubljeni francoski skladatelj, čigar duhovito zabavne, razposajeno bur-kaste skladbe so si osvojile vse odre. J. Offenhach, 21. junija 1829 rojen v Kolnu (Kelmorajn), je prišel kot de-č k v Pariz, dovršil tamošnji konzervatorij, postal kapelnik v Theatre francais in si s svojimi melodičnimi, veselimi skladbami pridobil toliko premoženje, da si je za svoje glasbene burke ustanovil lastno gledališče »Les Bouffes Parisiennes« (Pariške burke), kamor se je hodil zabavat ves t danji Pariz. Daleč preko francoskih mej pa je Offenbaeh zaslovel, ko so 1859. leta uprizorili njegovo najznamenitejšo in najoriginalnejšo gledališko skladbo, burleskno opero »Orpheus v podzemlju«, ki je Offen-bachovim dovtipnim in gracijoznim operetam in burleskam odprla četo najznamenitejše odre. Dasi po rodu Nemec, je bil Offenbaeh tipus razposajenih, veseljaških Parižanov za drugega cesarstva. In kakor so si njegove komične sile, polne gledališke skladbe, ki jim je vsebina ponaj-več nebrzdano dovtipna, prešerno porogljiva, sijajno neresna, da, časih celo neumno smešna, ali kakor pravimo pri nas, »za poč't«, osvojila ves Pariz, tako so si izvojevale ves veseli svet in še dandanes z nezmanjšano privlačno sito uprizarjajo vsepovso-di, kjer se ljudje radi smejo dovtipom v glasbi, besedi, karakterizaciji in dejanju. Offenbaeh, ki je v Parizu umrl leta 1880., tudi nam Slovencem ni neznan. Saj se je pred leti tudi na našem odru z velikim uspehom uprizarjala njegova »Lepa Helena«, letos pa so se zopet pele njegove »Hoff-mannove pripovesti«.
Književnost.
— »Jugoslovansko vprašanje«. Politična razmišljanja o priliki balkanske vojne. Spisal Vladimir K n a -f 1 i č. V Ljubljani 1912. Založil L. Schwentner. Knjižica stane broširana 1 K 80 v, po pošti 1 K 90 v. — Razprava je pisana vseskozi zanimivo in je v njej nanizan ves materijal, ki je potreben za razumevanje prav sedaj aktualnega jugoslovanskega vpiašanja. Brošuro bo s pridom in zanimanjem čital ne samo aktiven politik, marveč vsak, ki se hoče poučiti o postanku, razvoju, vsebini in sedanjem stanju jugoslovanskega problema. Stališče, ki ga zavzema pisatelj v svoji razpravi, bemo naj-laglje označiti, ako citiramo n<5katers
markantne odstavke. Pisec pravi med drugim: »Toliko dosedanja avstrijska politika, kakor obnašanje vse Evrope napram temu vprašanju je tako malenkostno, tako kratkovidno, sebično in nazadnjaško, da ostane to dolgotrajno zadrževanje balkanskega in jugoslovanskega vprašanja v zgodovini Evrope in posebno v zgodovini Avstrije za vse »kulturtreger-stvo« neizbrisen madež in pravi pravcati evropski kulturni škandal.« Na drugem mestu čitamo: »Princ Evgen je hotel imeti močne Jugoslovane, močno Avstrijo ter rešiti Ev ropo polmeseca. Sedanja Avstrija pa hoče (ali je hotela) močno Turčijo, slabe Jugoslovane ter v korist enemu delu svojih narodov slabo Avstrijo.« Pisatelj končuje svoja izvajanja tako-le: »Toda ni le naš interes, da smo prijatelji balkanske zveze, mi sme tudi preslabi, da bi jo k temu prijateljstvu prisilili: smo morda preslabi vojaški, gotovo pa denarno. To, kar bi event /ojaški uspehi na Balkamu dosegli, si pokvarimo z gospodarskimi žrtvami, in končno bi s tem avstrijsko vprašanje ne bilo rešeno, marveč le poslabšano. Kajti s kakršnimkoli večjim avstrijskim vojaškim uspehom se oboroženi pogovor med trozvezo in tripelentento tako grozeče približa, da naj bog varuje te najusodnejše slepote avstrijskih državnikov in onih, ki bi to morali biti.« — Jugoslovansko vprašanje stopa baš sedaj o kritičen stadij. Za to je treba, da je vsak Jugoslovan vsaj površno poučen o tem vprašanju. Kdor hoče dobiti jasen pojem o razvoju in današnjem stanju jugoslovanskega vprašanja, ta naj seže po zanimivi in poučni Knafliče-vi razpravi.
izpred sodišča.
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Eno celo leto v spomin za Novo leto. Anton Sever, krščanski fant iz Trebnje Gorice je dobil eno celo leto v spomin na par trenotkov na Novega leta dan. To se je pa zgodilo tako-le: Sever je imel že deij časa »piko« na Jože Zajca, posestnikovega sina iz Podbukovja. Na Novega leta dan je Sever v družbi Franceta Miklavćiča popival v Rebolovi gostilni na Krki (Videm). V tej gostilni sta bila tudi že omenjeni Zajec in njegov prijatelj Hribar. Ves čas so se lepo razumeli med seboj. Ko sta pa Zajec in Hribar proti večeru odšla proti domu, nahujska Sever svojega pajdaša MiklavčiČa, Češ, da gresta za onima dvema, da ju »napodita«. Ker se pa ne napodi takih dveh fantov, kot sta Hribar in Zajec, kar tjaven-dam sta se oborožila s poštenimi koli. V tem ko onadva zalezovana nista nič slutila kaj prihaja za njima, sta ju napadalca dohitela. Sever se vstopi pred Zajca. Po par zbadljivih besedah ga z vso silo s kolom udari po glavi. Zajec je v svojo srečo tisti trenotek nastavil roko nad sence in čelo, tako da je s silo zamahnjeni kol namesto črepinje, prebil okostje na roki. Udarec je ponavljal. Odzadei ie pa Zajca napadel tudi Miklavčič. Zajec se je nezavesten in ves krvaveč zgrudil na tla, kjer ga je pozneje dobil ležati njegov prijatelj Omahen, ki je po naključju zaostal v Rebolovi trgovini, ko sta se Zajec in Hribar vračala iz gostilne domov. Napadalca sta se lotila tudi Hribarja, ki pa jima je ubežal ter pri begu padel čez neko skalovje, vsled česar se je tudi pobil. Ker je Sever nevaren, že večkrat kaznovani tiček, so ga takoj vtaknili v zavarov ilni zapor. Pred senatom okrožnega sodišča se Sever zagovarja s tem, da je Zajca najprejc Miklavčič napadel, on ga je šele potem parkrat po zadnjici udaril, ko je Zajec že ležal. Miklavčič se izgovarja, da je bil po Severju zapeljan, kar tudi potrjujejo županski, župni in šolski uradi. Težko poškodovani Zajec ima še sedaj roko v obvezi in bo za dlje časa dela nezmožen. Zahteva 3000 K za bolečine. Senat je razglasil sledeče razsodbo: Anton Sever se obsodi na 12 mesecev težke, poostrene ječe. Poleg tega ima Zajcu plačati za bolečine 300 kron, (ostalo se zavrne na civilno pravno pot) 79 K za predlagane druge stroške. Sokrivec Franc Miklavčič pa se obsodi na 4 mesece ječe. Oba bosta torej novo leto 1913 obdržala ne v večnem, vsaj v trajnem spominu.
Razne stvari.
• Ustreljena avstrijska vohunka — trgovka z dekleti. Iz Belgrada poroča »Straža«, da sc pred nekaj dnevi ustrelil v Skoplju neko žensko kot vohunko. Izdajala se je za princezi-njo Sosnovico iz Galicije in je stregla v tamošnji bolnišnici ranjencem in bolnikom, obenem pa je vohunila za Avstrijo, se vozila večkrat v Bel-grad, kjer Je dosledno posečala urad-
nika avstro - ogrskega konzulata Krumpnilckega. Ta dozdevna Sosno-vica je prišla v Belgrad takoj po izbruhu balkanske vojne in si je znala s svojim finim nastopom pridobiti kmalo vstop v najboljše kroge bel-grajske. Povsod je bila dobro sprejeta, vrlo spoštovana in naravnost oboževana. BeJgrajska policija se je sicer informirala o njej, toda kljub temu, da so informacije bile neugodne, reklo se je, da v Galiciji prince-zinje Sosnovice sploh ne poznajo, so jo vendar pustili pri miru in tem informacijam niso verjeli. Kmalo nato pa je prosila dozdevna princezinja, če sme iti na bojišče kot usmiljenka, kar ji je bilo dovoljeno in so jo poslali v Skoplje, kjer jo je dočakala usoda. Bila je po vojnem pravu kot vohunka ustreljena. Nadaljna preiskava pa je dognala, da se je imenovala ta dozdevna princezinja Brotman in da ni le vohunila, marveč je bil njen glavni posel trgovina z dekleti. Bila je v službi mednarodne zveze trgovci z dekleti in se je izdajala za prin-cezinjo le zato, da se je lažje uvedia v boljše kroge in da bi osnovala stalne zveze te mednarodne družbe z Balkanom.
* Dementi. Včeraj smo poročali na drugem mestu, da se je zaročil dr. pl Bleichroeders z princezinjo Sofijo Sachsen - VVeimarsko. Ta vest se danes od prizadetih krogov odločno dementira kot neresnična.
* Samomor na dunajski mestni železnici. Iz Berlina poročajo, da je župan Scherff iz Kranichsfelda, ki se je pred kratkem usmrtil v vlaku dunajske mestne železnice poneveril pri banki v Kranichsfeldu nad 200.000 mark in je zaradi tega izvršil samomor.
* Velik požar. Iz New-Londc.ia v državi Ohio poročajo: V trgovskem delu mesta je izbruhnil velik požar, ki ga v šestih urah niso mogli pogasiti. Celo mesto je v nevarnosti. Ne\v-London šteje 20.000 prebivalcev.
* Pred kratkim naznanjena požarna nesreča ni zadela znane dunajske preprogarnice S. Schein, c. in kr. dvorni m komorni dobavitelj na-Dunaju L, Bauernmarkt 10, 12 in 14, nego je bil požar v enako se glaseči trgovini z modnim blagom auf der Tuchlauben.
* Večkratni roparski morilec in požiga*ec Sternikel, katerega so prijeli v Frankobrodu, je, kakor je dokazala preiskava in kar je tudi sam pripoznal. poteg že priznanih 19 roparskih umorov in požigov, posilil in umoril Marto Piihringovo v Požunu in umoril in oropal v Solingenu krojača Dobro.
* Praznoverstvo v Rusiji. Iz Moskve poročajo: V novgorodski guberniji so našli v gozdu dva otroka v starosti od štirih do šestih let razrezana. Prsa in trebuh sta imela raztrgana. Srca, jeter in črev ni bilo. Umorili so jih tatovi, ki so iz masti obeh otrok najbrže napravili sveče, ki obvarujejo, kakor verujeio ruski tatovi, tatove pred policijo in sodnijo.
* Porotniki v kinematografič-nem gledališču. Iz Essna ob Ruhri poročajo: Včeraj se je menda prvič v kriminalnem procesu dogodilo, da se je razprava deloma vršila v kine-matografičnem gledališču. Razprava« se namreč vrši preti 201etnemu Rup-pertu, ki je umoril 171etno hčerko svojega delodajalca. Predsednik sodišča je ukazal, naj si porotniki ogledajo oni dve kinematografični sliki, ki jih je obtoženec videl pred umorom, da morejo potem presojati, ali je obtoženec izvršil umor s premislekom ali pa je na njega učinkovala predstava v kinematografičnem gledališču. Obe sliki ste jako krvavi.
* Pallos. Preiskovalni sodnik je odredil, da ostanejo milijonski goljuf Pallos in njegova dva glavna sokrivca v začasnem preiskovalnem zaporu. Državno pravdništvo budimpe-štansko zahteva natančno preiskavo proti obtožencem in sicer zaradi ponarejanja javnih in zasebnih ftstin, zaradi goljufije, poneverbe in zaradi nepravilnosti v knjigovodstvu. V to umazano afero je zapletenih več vi-sokostoječih uradnikov in med temi tudi šef tiskovnega urada, sekcijski svetnik A. Barad, kateremu so dokazali, da mu je Pallos od leta 1905. daroval, odnosno posodil blizo trideset tisoč kron.
* Izbruh vulkana v Mehiki. Kakor smo že poročali na drugem mestu, je začel bruhati v Mehiki pri Ouadalajara znani vulkan Pico de Colima. Ognjena lava je preplavila že več manjših mest, trgov, vasi in sel. Daleč na okrog je vse uničeno, ljudstvo preplašeno beži in zapušča premoženje in domove. Več sto ljudi je našlo v ognjeni lavi smrt, nebroj je ranjenih od padlih kamnov in kosov lave, polja so uničena, cele uKce hiš porušene, gozdi požgani. Samo materijalno škodo cenijo do sedaj čez 5 milijonov mark. Vlaki prodirajo kakor daleč pač morejo proti lavi in odvažajo n prebivalstvo. Vulkan še vedno b!*uje*
Skan ?«.
SCO VENSKI NAROD.
18 štev.
* Leksikon za inserenta ie časopisni katalog. Brez natančne, v vseh •točkah zanesljive pomožne knjige, ni moči, ali vsaj samo z velikimi stroški izvesti svoje insercijske načrte. Ta izkušnja je že od nekdaj navajala anončno pisarno M. Dukes nasled. (Malcs Augenfeld in Emerik Lessner d. d.) na Dunaju, I. okraj, Wollzeile št. 9, da ie časopisnemu katalogu, ki ga izdaja, posvečala največjo pa-znost. Z neutrudljivo revizijo vedno stoječ na višini časa, daje ta časopisni katalog M. Dukes nasled. d. d., anserentu množico dragocenih informacij. Ta obsežni leksikon najhitreje reši za vsakega interesenta odločilna vprašanja: »kje — kdaj — kako?« — Katalog je ravnokar izšel z uvodom splošne gospodarske vsebine in je inserentom gratis in franko na razpolago.
*   Noblova  mirovna ustanova.
Kakor je odbor Noblove ustanove norveškega državnega zbora razglasil in sporočil c. kr. notranjemu ministrstvu, so za razdelitev mirovne nagrade te ustanove v letu 1913 mero-dajni sledeči pogoji: Da pridejo prosilci pri razdeljevanju mirovne nagrade Noblove ustanove dne 10. decembra 1913 sploh v poštev, morajo biti predlagani Noblovemu odboru norveškega državnega zbora pred 1. februarjem 1913 po kaki za to poklicani osebi. Pravico do tega predlaganja imajo: 1. Sedanji in nekdanji člani Noblovega odbora r.orveškega državnega zbora in priseemiki norveškega Noblovega zavoda; 2. Členi zakonodajnih zastopov in vlad različnih držav, kakor tudi členi med-parlamentarne komisije; 3. Členi stalnega razsodišča v Haagu: 4. Komisijski členi stalnega mednarodnega mirovnega urada: 5. Redni in izvanredni členi zavoda za mednarodno pravo; 6. Vseiuiliski profesorji za pravno in državno vedo, za zgodovino in modroslovje; 7. One osebe, ki so prejele mirovno nagrado Noblove ustanove. Mirovna nagrada se prizna lahko tudi kakemu zavodu ali kaki družbi. Po členu 8. ustanovnih pravil Noblove ustanove mora biti vsak predlog podkrepljen z razlogi in opremljen z onimi spisi in drugimi dokazili, na katera se opira. Po členu 3. se sme pripustiti samo take spise k tekmovaniu. ki so bili v tisku objavljeni. Nadaljnih pojasnil dobe lahko osebe, ki so upravičene za predlaganje, pri Noblovem odboru norveškega državnega zbora v Kri-stianiji. Drammensvei 19,
— Častno svetinjo za 251etno uspešno delovanje na polju gasilstva je dobil gosp. Gustav C o r i a r y , podnačelnikov namestnik pri gasilnem in reševalnem društvu v Ljubljani. — Častno svetinjo za 401etno službovanje je dobil portir na južnem kolodvoru v Liubliani g. Fr. H a -bi t h.
Telefonsko in brzojavno
Dorocila.
Konferenca načelnikov parlamentarnih strank.
Dunaj, 23. januarja. V današnji Seji načelnikov parlamentarnih strank so razpravljali o parlamentarnem programu. Po tem programu se ima mali finančni program rešiti do 16. februarja, na kar bi se naj od 18. februarja naprej vršila splošna sesija deželnih zborov. Prva plenarna seja državnega zbora bo 27. ali 28. t. m. Državni zbor bo najprvo razpravljal o epidemijskem zakonu in uvedbi državnega davka na avtomobile. Potem bodo plenarne seje prekinjene, dokier ne konča svojega dela finančni odsek.
Finančni odsek. Dunaj, 23. januarja. V finančnem odseku se je vršilo danes glasovanje o §§ 3—9 predloge da^ka na žganje. §§ so bih sprejeti.
Konferenca načelnikov strank.
Dunaj, 23. januarja. Danes opoldne se je sestala konferenca načelnikov strank, da se posvetuje o programu sesije drž. zbora, ki se prične v torek.
Nadškof dr. Nagi na smrtni postelji.
Dunaj, 23. januarja. Danes opoldne je bil nadškof Nagi previden z zakramenti za umirajoče ob navzočnosti vsega stolnega kapitelja.
Borza.
Dunaj, 23. januarja. Pod vtiskom ugodnih zunanjih političnih vesti je stanje borze danes zelo trdno.
Nadvojvoda Rainer. Dunaj, 23. januarja. Danes dopoldne izdani buletin o zdravstvenem stanju nadvojvode Rainerja, konstatira, da se mu ie zdravstveno stanje znatno izboljšalo in da se mora imenovati zadovoljivo.
Češko - nemška spravna pogajanja. Budjejevice, 23. januarja. V do-
deželni zbor, Če ostanejo Češko-nem-ška spravna pogajanja brez uspeha, razpuščen in da bodo razpisane v majniku nove volitve.
Zaradi protivojnih demnostracij.
Chrudlm, 23. januarja. Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo delavca Zahradka zaradi demonstracij povodom odhoda vojakov na mejo na dvt leti težke ječe.
Demobilizacija.
Budimpešta, 23. januarja. .Pester Lloyd" poroča, da so dobili poveljniki mobiliziranih vojaških oddelkov povelje, da odpuste oni del vpoklicanega reservnega moštva, ki je vsled nujnih poslov potreben, da se vrne domov. V dunajskem vojnem ministrstvu se ta vest dementira in se izjavlja, da vest v tej obliki ni pravilna.
Kriza v ogrskem kabinetu.
Budimpešta,  23. januarja. Lu-
kaesev kabinet je v popolnem razpadu. Včeraj sta baje podala demisijo hrvaški minister Josipović in finančni minister Teleskv. Danes bo de-misijoniral naučni minister Zichy ter s tem protestiral proti vladni volilni reformi, V vladnih strankah se širi ostra agitacija proti Lukacsu in eno krilo vladne stranke pod vodstvom bivšega predsednika poslanske zbornice Berzevicsva zahteva, da Lukacs odstavi volilno reformo. Demisijo Lukacsovega kabineta pričakujejo tekom štirih tednov. Za njegovega naslednika velja grof Khuen.
Zagreb, 23. januarja. Akcija ministra Josipoviča se je baje za enkrat ponesrečila, ker je koalicija za pre-vzetje vlade stavila pogoje, ki bi jih bil Josipović za svojo osebo pač pa sprejel, Lukacsevi pristaši pa se boe, da bi moglo priti do protiogrske politike, vsled česar je Lukacs Josi-povičevo propozicijo odkloni?. Zato je baje Josipović včeraj ponudil svojo demisijo.
Stavka na eksportni akademiji.
Dunaj, 23. januarja. Dijaki eksportne akademije so sklenili prirediti 3dnevno stavko v svrho, da se eksportni akademiji prizna značaj visoke šole.
Mistifikacija.
Dunaj, 23. januarja. Dunajski listi so bili danes nesramno mistificirani. Pozno ponoči je prišla brzojavka, da je eksplodirala v Schonbrunu v Šieziji plinarna, ter da je bilo pri tem 40 oseb ubitih. Škoda znaša baje pol milijona kron. Rešilne akcije se je udeležil sam nadvojvoda Albert Friderik. Listi so prinesli razne podrobnosti te velikanske nesreče; imena plinov, ki sploh ne eksistirajo in imena inženirjev, ki jasno kažejo, da si je nekdo dovolil slabo šalo.Kon-štatirati je treba, da nadvojvode Alberta Friderika sploh ni, in da mesto Schonbrun v Šleziji tudi ne eksistira, marveč samo majhna vasica tega imena, ki pa nima plinarne.
Generalna stavka na Ogrskem.
Budimpešta, 23. januarja. „Neb-
sava" reagira na grožnje min. predsednika Lukacsa, ki je izjavil, da bo vlada nastopala z vso silo in vso težo državnega aparata, da potlači generalno stavko z izjavo, da naj vlada to le poskusi. Na tisoče delavcev se je priglasilo generalni stavki. Delavstvo bo odgovorilo s protipritiskom in nasilji proti političnim osebam.
Budimpešta, 23. januarja. Ogrsko delavstvo se energično pripravlja na generalno stavko, k* se bo pričela najbrže začetkom marca. V provincijalnih mestih so se sestali posebni odbori in meščanstvo je sklenilo stavkujoče materijalno podpirati.
Obravnava radi demonstracij.
Šibenik, 23. januarja. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pridela obravnava proti 6 osebam, ki so bile pri znanih manifestacijah za balkanske Slovane aretirani. Vsi so obtoženi hudodelstva razžaljenja veličanstva in javnega nasilstva. Državni pravdnik predlaga zanje kazen težke ječe od enega do pet let.
Jagow.
Rim, 23. januarja. Državni tajnik Jagow se je odpeljal včeraj v Berolin.
Nemčija se pripravlja?
Milan, 23. januarja. Rimski zastopnik »Perseverance« je govoril z nemškim poslanikom Jagowom. Ta je reke!, da velika mednarodna kriza še ni končno rešena, in da mora zaradi tega Nemčija svojo vojaško moč kolikor le more izpopolniti. Jagow je rekel dalje, da bi bilo za Nemčijo skrajno potrebno, da ustanovi tri nove vojaške kore.
Vesel dogodek v carski rodbini.
Berolin, 23. januarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Petrograda, da pričakuje carica koncem maja ali začetkom junija vesel rodbinski dogodek.
Razporoka v carski hiši.
Bsrolin, 23. januarja, Usti javljate Š&M c££^&p-
5 iaj lažveljavii zaroko svojo hčerke velike kneginje Olge z velikim knezom Dimitrijem.
Ruski prestolonaslednik.
Petrograd, 23. januarja. Zdravstveno stanje ruskega prestolonaslednika se je znatno izboljšalo. — Zdravniki so mnenja, da bo prestolonaslednik v nedolgem času popolnoma okreval.
Stolvpln.
Petrograd, 23. januarja. Pred državnim sodiščem sta bila general Kurlow in oberst Špiridović, ki sta bila obtožena soudeležbe atentata na ministrskega predsednika Stoivpina, oproščena, obrsta Kuljapka pa so izročili sodišču v svrho nove preiskave.
Stavka v Petrogradu.
Petrograd, 23. januarja. Na obletnico lanskih demonstracij dne 22. januarja 1905., so uprizorili petro-gradski delavci stavko, ki pa ni bila popolna, ker ni bila dobro pripravljena. Od 300.000 petrogradskih delavcev jih je stavkalo samo okoli 50 tisoč.
Kitajska.
Frankobrod, 23. januarja. Iz Pekinga poroča »Frankfurter Zeitung«, da so vse velesile, ki so upravičene, zahtevati odškodnino izza boksarske vstaje, zadovoljile z letošnjim obrokom do konca leta 1913 in si bodo potem razdelile, primerno zahtevam ostanke v carinskih blagajnah. Rusija je zaplenila 5 milijonov jenov, ki so bili naloženi v rusko - azijski banki. Kitajska vlada je proti zaplembi protestirala, češ, da je ta vsota del ruskega plačila za vzhodno kitajsko železnico.
Petrograd, 23. januarja. Iz Pekinga je prišlo poročilo, da so ustrelile straže pred Juanšikajevirn kabinetom nekega monarhista, ki je hotel vdreti v kabinet, bržkone, da bi izvršil' atentat. Pri njem so našli popolno listo zarotnikov - monarhistov. Na tej listi je bil eden izmed prvih zarotnikov označen tudi cesarski princ, katerega so aretirali.
Novi boji v Cirenajki.
Milan, 23. januarja. Pri Derni so napadli Beduini laško posadko. Po hudem boju se je posrečilo Lahom, da so pognali Beduine v beg. Na bojišču so pustili Beduini 7 mrtvih in več ranjenih. Italijani imajo več ranjenih. Ujetniki beduinski so povedali, da so Beduini ubili dva laška vohuna. — Iz Bengazija poročajo, da je imel turški poveljnik v Cirenajki konferenco z velikim senusijem, ki mu je baje obljubil' pomoč proti Italijanom. Proti Derni in Tobruku prodirajo že mnogoštevilne čete Bedu-inov. Glasom vseh poročil postaja situacija precej resna.
Mesto zgorelo.
Madrid, 23. januarja. Mesto Du-enas na Španskem je popolnoma zgorelo. Mnogo oseb pogrešajo.
MED VOJNO IN MIROM.
Mir zagotovljen. — Nadaljevanje mirovnih pogajanj.
Dunaj, 23. januarja. Z odločitvijo visoke porte je mir na Balkanu definitivno zagotovljen. V najbližjih dneh se začno v Londonu zopet mirovna pogajanja. Zatrjuje se, da bo sir Edvard Grev ket častni predsednik, ali pa Rešid paša sklical konferenco mirovnih delegatov. Turčija, ki se je teritorijalno popolnoma vdala, upa, da ji bodo balkanske države v drugih vprašanjih prizanesljive in da se ji bo posrečilo, v financijalnem oziru dobiti koncesije. Turčija upa zlasti, da bodo balkanske države re-stringirale svoje zahteve po vojni odškodnini. V krofih balkanskih delegatov pa se zatrjuje, da o tem ni govora. V tem slučaju hoče Turčija apelirati na posredovanje velesil. Zatrjuje se glede vprašanja vojne odškodnine, da bodo balkanske države za nekaj časa prevzele prebitke »dette publique«.
Albanija.
London, dne 23. januarja. Glede albanskega vprašanja je izjavil dr. Danev, da je upanje, da se bo vprašanje albanskih mej, ki je bilo na dnevnem redu včerajšnje seje konference veleposlanikov ugodno in mirno rešilo. Pesimističnega naziranja je samo glede Skadra in črnogorskih zahtev.
Dr. Danev obžaluje, da se Črnogorcem ni posrečilo Skadra v pravem času zavzeti, ter pravi, da se [je bati, da bodo priznale velesile Skader Albaniji, kar ne bo koristilo poziciji črnogorskega kralja.
Sarajevo, 23. januarja. Albansko odposlanstvo pod vodstvom derviša Hime je odpotovalo v glavna mesta evropskih držav, da nastopi v prilog balkanskim zahtevam.
Meja med Srbijo in bodočo Albanijo.
Dunaj, 23. januarja. Srbski poslanik Jova# Jovanović se je vrnil
seatiPj« Nasp«& Jumaiistom se je
izrazil, da vsebuje srbski predlog glede omejitve avtonomne Albanije tele meje: Najsevernejša točka Albanije naj bi bila gora Grabi v bližini Krušija, od tu bi naj meja tekla proti jugu v smeri pristanišča Sv. Ivan Meduanski.
Bolgarsko-romunsko vprašanje.
Sofija, 23. januarja. V diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da bo sporazum med Bolgarsko in Romunsko v najkrajšem času perfekten.
London, 23. januarja. Dr. Danev je izjavil glede bolgarsko-romunskega spora sledeče: Ni dvomiti, da bo bolgarsko-romunski spor v najkrajšem času popolnoma poravnan. Bolgarska je pripravljena Romunski koncidirati reetifikacijo mej ter ji odstopiti majhen del svojega ozemljo. Tudi je Bolgarska pripravljena porušiti one utrdbe Sili-strije, ki ogrožajo Romunsko. Da bi pa Bolgarska odstopila Silistrijo Romunski o tem ni govora.
Bukarešt, 23. januarja. Bolgarski poslanik Kalinkov je sporočil romunski vladi željo Bolgarske, da naj se bol-garsko-romunska pogajanja nadaljujejo v Sofiji.
Bolgarsko posojilo.
London, 23. januarja. V političnih in finančnih krogih se razširja seveda še ne potrjena vest, da poskuša dobiti bolgarski finančni minister Theodorov v Londonu večje posojilo. Pojutrišnjem se odpelje Theodorov v isti misiji v Pariz in od tam v Berlin (?)
Odrin.
" Carigrad, 23. januarja. Poveljnik turške posadke v Odrinu Šukri paša je poročal v Carigrad, da bi se Odrin Še lahko delj časa držal. V trdnjavi je Še dovoli živil, primanjkuje samo moke, soli, oglja, petroleja in drv.
Janina.
Solun, 23. januarja. Iz Epira poročajo, da štejejo sedaj čete grškr vojske, ki oblega Janino nad 70.000 mož. Ker upa grška uprava, da bodo te Čete lahko obkolile Janino in zavzele sicer jako trdne pozicije turške, se namerava pred Janino poslati več novih čet. Obenem so dobile grške čete nalog, da obkolijo in naskočijo turške pozicije.
Turške žrtve pomorske bitke.
Frankobrod, 23. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da so izgubili Turki v sobotni pomorski bitki 5 častnikov in 60 mož, ranjenih pa je bilo nad 200 mož.
Grški prestolonaslednik.
Atene, 23. januarja. Grški prestolonaslednik je prišel včera v Prevezo in odpotuje danes k grški armadi.
Turška križarka v Suecu poškodovana.
Milan, 23. januarja. »Corriere della sera« poroča iz Sueca, da je prosila turška križarka »Hamidije«, če sme ostati v Suecu 4 dni, da jo popravijo. Ker so dognali, da je križarka res zelo poškodovana in da se mora na vsak način popraviti, ji je vlada v Egiptu ta rok dovolila, kljub \ temu, da je grška vlada proti temu • odločno protestirala. ! V Epiru.
Atene, 23. januarja. Grki od včeraj i zopet počasi napredujejo. Pri Lobt Jsiju so pregnali Turke ter zaplenili 4 topove.
Nova turška stranka.
London, 23. januarja. Iz Carigrada poročajo, da se ustanavlja tam nova stranka z imenom „Pomlajena Turčija", ki agiti:3, da se osrednja turška vlada prenese v Malo Azijo, kamor naj se prenese tudi kalifat. Bodoče glavno mesto Turčije bi naj bila Brusa.
Gospodarstvo.
— Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki na Dunaju, I. okraj, Adlergasse št. 12. Ze skoro celo desetletje obstoja v Brnu pod firmo: »Stala vy stava a tržnice femesinych vyrobku« (Stalna razstava in tržnica z obrtni izdelki), družba z omejenim jamstvom, ki si je stavila nalogo, razstavljati in prodajati izdelke svojih članov- izdelovalcev, o b r t n i k o v. To je družba v svrho lastne pomoči, ki zavedno deluje za zboljšanje razmer malega obrtnika, mu omogočuje eksistenčni razvoj, skrbi za prodajo njegovega blaga, mu olajšuje kredit in mu nudi podporo, skrbno gledaje na to, da s solidnim/trpežnim in okusnim izdelkom ter zmernimi cenami zadovoljuje tudi kupca. Družba deluje vsled previdne uprave vsako leto z zelo ugodnim uspehom. Tekom časa je odprla v Brnu več prodajalen, v Olmucu je ustanovila pozneje samostojno podružnico itr tako razpolaga dandanes z znatnimi kapitali in rezervnimi fondi, ki so potrebni za tako obširno podjetje. — Na poziv »2ivnostensk6 jednoty«, v . kateri je osredotočeno dunajsko obrt-i ništvo, dalje a jtomočjo »Slovanske,
narodo-hospodafske společnosti« in podpirana od dunajskih čeških hranilnic, je ustanovila ta družba v rožniku 1912 po taistih načelih veliko stalno razstavo in tržnico z obrt. izdelki tudi na Dunaju, da bi v okvirju svojih pravil tudi tukajšnjim, s težkimi razmerami se borečim obrtnikom priskočila na pomoč. V poslopju, ki je na popolnoma moderni, trgovinskim smotrom služeči način od »Videhske založnv« postavljeno v I. okraju, Adlergasse   št. 12,   so v ta namen v souterrainu, dalje v celem znižanem pritličju in mezzaninu prostorne dvorane, kjer so pri   prostem dostopu   razstavljeni v predmeti, potrebni za opravo stanovanj, hotelov, restavracij, vil in pisar en. Tu najdete vse: od najpriprostejšega železnega in medenega pohištva in pohištva iz vpogljiega lesa, pa do najdragocenejših  izdelkov mizarske in tapetarske spretnosti, ki jih tudi najstrožje oko strokovnjakovo   mora opazovati z veseljem.    Dalje preproge, zastori, zimnice, posteljno perilo, odeje, slike, ure, steklo, sohe, okraski itd., sploh vse, česar je treba za opravo stanovanja in domačije. Upravništvo tržnice   sprejema dobavo posameznih komadov pohištva, kakor tudi popolno  opravo   domačij in hotelov itd., prav do oddaje ključa.  Trgovcem 5 pohištvom, prekupovalcem, bankam in vsem drugim zavodom pa se nudi tukaj prilika, ogledati si dunajsko pohištvo, preskrbeti ž njim svoja skladišča in opraviti svoje pisarne. — Obisk razstave nikogar ne zavezufe k nakupu in upravništvo tržnice ra-devolje pošlia osnutke in cenike, načrte za opravo pa izdeluje zastonj. — Dunajsko pohištvo   je   vsled svoje okusnosti, »dunajskega chica«, in so-lidnosti po celi Avstro-Ogrski in tudi za mejo na zelo dobrem glasu. Vsako leto se proda  s posredovanjem dunajskih trgovcev za nekaj milijonov kron tega pohištva po celi monarhiji in tudi v inozemstvo. Malokdo pa sluti, da večino tega dunajskega pohištva,   tega v vsakem oziru lepega in dobrega izdelka, izdelujejo češki mizarji in tapetarii,  ki v svoji spretnosti    proizvajajo naravno^: mojstrska   dela,   ki pa so prisiljeni prepuščati svoje   izdelke veletrgov-cem za take cene,   da   pri   tem s težkočo dobe sredstva za svoj obstanek. To pohištvo in izdelki, potrebni za opravo stanovanj, se koncentrirajo sedaj v stalni razstavi in tržnici z obrtnimi izdelki na Dunaju, I. okraj, Adlergasse 12. Vsak zaia-gatelj razstave in tržnice mora biti sočasno član tržnice   (plačati mora najmanj en članski delež v znesk-j 100 K) in je potemtakem deležen čistega prebitka tržnice, ki se poslužuje svojih nerazdeljenih prebitkov v ta namen, da ustanavlja nova obrtna podjetja, ali pa nudi kredit in podporo obrtnikom. Organi tržnice izgo-tavljajo izdelovateljem tudi načrte, strogo gledajo, da prihaja v razstavo in tržnico le solidno izdelano blago najboljše kakovosti, v čemur zopet zastopa interese kupcev, kar zagotavlja tudi tržnici vedno rastoči promet. Zalagateljem izplačuje upravništvo tržnice pristojne jim vsote za oddane izdelke   takoj v gotovini in tako omogočuje obrtniku nakup surovin za gotov denar in racijonalnei-Ši način izdelovanja. Tako se je torej na podlagi dolgoletnih izkušeni razvilo podjetje za lastno pomoč, k! daje obrtništvu  dalekosežne ugodnosti, kupcem pa nudi največje jamstvo pri solidni in skrbni postrežbi za zmerne cene. Lahko torej: Stalno razstavo in tržnico z obrtnimi izdelki na Dunaju kar najtonleje priporočamo kot podjetje, ki služi vseobče-mu blagru in okrepitvi v Avstriji tako važnih srednjih slojev. Kdor obišče Dunaj, naj se na vsak način prepriča o navedenem. Dostop na razstavo je vsakemu prost in so pojasnila slehernemu z veseljem na razpolago.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih 6trokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kinetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, WoUova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpelar go tudi napredjaim ^metskina žopasi-
ateom^
18. štev.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-
no-napredne stranke. Časopisje je ^anes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo rodno vsak četrtek preči tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova nlica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svo-v naslove. Poleg tega zbirajo kra-a politična društva precitane časopise v svojem okraju.
Ustnica uredništva.
G. J. v 2. O takšni reznatni osebi, ki ji drujrače toliko stopite na rrste, ako je res, kar o nji pišete, vendar ne bomo posvečali kilometrskega dopisa! Pošljite kaj kratkega.
Današnji list obsega 8 stranJ
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubliani:
Dne 21. januarja: Ana Valentin-:ič, zasebnica, 71 let, Reber 9.
Dne 22, januarja: Josip Stern, \ ojaški kapelnik v p., Emonska ce-
10. — Bernard Menart, delavec, ti) let. Radeckega cesta 9. — Vinko tdiha, sin vpok. železniškega klju-ivničarja, 15 ur, Opekarska cesta
- Jerica .Jarc, zasebnica, 54 let, Hrenova ubca 5.
Posledice prehlajenja
. prestanemo, ako nekaj Časa uživamo 5; ttovo emulzijo in s tem telesu do-no  novih  moči.  Učinek Scottove lizije je tako pripoznan in preizkušen, jo nekateri, odrasli In otroci, v časih ;a ali za prehlajenje primernega ena redno uživajo,  da odvračajo rehlajenje. Odpornost telesa se s tem rnnrno zviša, posebno zaželjen uči-slzbotnim osebam, ki imajo sicer aki premeni vremena opraviti z II mirni težkočami prehlajenja. :L-tr»vliena iz najčistejših in najučin-ejsih sestavin in na poseben Scottov I i napravljena užitna in siastna, je '.ottova emulzija zanesljivo vrlo prijavno sredstvo, hitro in trajno utrditi dravje. 3114
C«w oripnilni gtelvlen'ci 2 K 50 v. Dobiva ae po ,
ten lekarnah   Proti vpo«ilia>tvi 50 v %' pismenih tfl"m-
bita od tvrdke >C0TT A B0WNE. d. f o. t j i  T>un«ju VII   •kPcevfeje   »e na nal lis: enkratno j .   itev poizicuinje od kake lekarne //
SLOVENSKI NA30&
Sle* in i« n Orila In Metoda.
Mnenje gosp. dr. Mitterja
v Inomostu. Oosp. J. Serravallo
Trst.
Predpisujem že 15 let mnogim bolnikom z najboljšim uspebom Vaše zeleznato kina - vino Serravallo.
Inomost, 3. junija 1911.
Dr. M. Mitter.
Ustna voda
Zobna krema
HtfeoroKHHfoo perožllo.
Vttiaa ud urjoa M l-J Sre«iJ! načti tlak 73«
poroci!®.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljeibljani*.
Uradai karti dunajske hmt 23 januarja 1913
4°'„ 4-2°
«•/•
4'/,
malev? rcr.tn . . . . , srebrna rent* . . ♦ . avstr. kronska renta . . c?.. „ „ . . krailsVo de*e!no rosoiUo k. o. če?ke de?, banke .
SreCke !z I. I*«Q %   . .
|f t»     M   'UJ* •      •       • •
j. .....
„    zeme'Jske T. izdaje
din. kom tniJne avstr. kreditne . .
avstr. rde«?.
cr.
baT'UUc . tnr?ke . ,
križa
8515 88 15 85 20 846
89-
f |abt$Mltfcc kreditne b*nke
Avstr. kredi tite^ra z«voi® . Denafskc beri?nc drafbe . !u*ne Železnice .... Priavne železnice . . . AlpCne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnosten3ke banke.  . .
Valut«.
Cekini rtfarke Franki Lire . R;ibl|i.
435 -624 40 C9 — 10640 707 60 1043 — 367 50 26775
11-40 117-90 9580 94 25 25350
Žitne ceno v Budimpešti
One 23 januarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913. Rž za april 1913       . . Rž za oktober 1913 . . Oves zi april 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1913 Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg 11-83
za 50 kg Lsi7
za 50 kg 1018
za 50 kg 9 73
za 50 ke 10 67
za 50 kg 8 97
za r>0 kg 7-73
za 50 ke 7 95
Zahirala«
Povodoma smrti našega iskrenoljubljenega, srčr.odobrega in nepozabnega strica, brata, svaka, gospoda
cos. sveisika
Ivana Murnika
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov tolažilnega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zaradi tega se čutimo dolžni izreči na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali na katerikoli način svoje sočutje. Zlasti pa se še zahvaljujemo preč g provincijalu p Placidu za posete ob težkih urah bolezni in zadnjo tolažbo, preč. duhovščini, predvsem g. župniku p. Hdgolinu Sattnerju za zadnje spremstvo in g. dr. Demetru Bleivveisu vit Trsteniškemu za zdravniško pomoč. Zahvaliti pa se moramo tudi vsem darovalcem krasnih vencev zlasti pa mestni občini ljubljanski, trg in obrtni zbornici, dru-tvu »Rdeči križ«, ljubljanskemu gas in rešev. društvu, slov. trg društvu »Merkur« v Ljubljani in njega podružnici v Kranju, družbi sv Cirila in Metoda ljubljanskemu Sokolu, c. kr. kmetijski družbi, oblačilnemu društvu prvi žebljarski zadrugi v Kropi. Naša iskrena zahvala pa tudi vsem zastopnikom mestnih, deželnih in državnih uradov, zastopnikom občin, društev zadrug ter vsem onim prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da spremilo predragega pokojnika na poti k večnemu počitku Zahvaljujemo se slov. trg. društvu »Merkur« za v srce segajoče žalostinke m g. ces. svetniku Fr. Doberletu za impozantno ureditev in opremo pogreba, s čemur je ustregel zadnji želji pokojnikovi in čuvstvu dobrega starega prijatelja. 313
V Ljubljani, dne 22. januarja 1913.
Žalujoči sorodniki.
| januar. !J	Čas opazovanji	Stanje barometra ? mm	2b s| H- —	Vetrovi	Nebo
22 »t	2. pop. 9. zv.	7309 734 0	0-6 —08	s), jvzh. si. sever	oblačno, megla
23	7. zj.	736*2	—21	brezvelT.	•
Srednja včerajšnja temperatura 00, norm. —22° Padavina v 24 urah 00 mm.
" LJUBLJANSKI
«VON
MESEČNI* ZA KNJIŽEVNOST IN PflOSVETO Letnik XXXII. (1912).
Ishaja po 4 np$« obeožea v veli*> comsrk po eioa pot n* mesec v svozkih ter stsfi vat Uto 9 K so h, pol leta 4 K 60 h, čotrl leta 1 E so ta.
Z* vaa ntaTatrijak' aožele zz K 90 h na loto Pooameani zvaak! »e dobivajo po to h
t,N&rodrm Tiskarna" v Liubliar?.
odprta
©stilna
Flori) anska ulica št 6.
prodaja li pofllja po poitiei pciMio Iv. Bonač v Ljubljani
Gena sliki 9 kron*
372
Trgovina
z železsino 1» špeceriio,
obstoječa že čez 30 let, v lepem trgu na zelo prometnem kraju, v sredi glav-::     nega trga, tik žunne cerkve, ::
se proda pod zelo ugodnimi pogoji
radi smrt' gospodarja 31
Več pod „fii 45.&Q0ff na upravništvo =====   »Slovenskega Naroda«. ==
Pozor! Pozor!
'" parov mm.
4 pari čevljev za samo 9 kroik«
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, sem bil pooblaščen velik oddelek čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur: 2 psra moških in 2 para ženskih čevljev na j trakove, usnje rjavo ali črno, galo5irano, z j močno zbitimi usnjatimi podplati, veleČleg., ; najnovejša fasona, velikost po št Vsi 4 pari : stanejo samo 9 kron. Razpošilja po povzetju.
I J. GELB, izvoz čevljev, Novi Sandec« Galicija štev. 247. 310
Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. ::
Posebni mrtvaški listi se v Ljubljani ne iztfado.
Bogu Vsegamogočnemu je v nezapopadljivem njegovem sklepu dopadlo, našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, starega očeta, brata in strica, preblag, gospoda
c. in kr. vojaškega kapelnika i. s., imetnika srebrne hrabrostne kolajne, vojne svetinje itd.
po dolgem težkem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 83. letu življenjaf M   danes ob 6V4 zjutraj poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bo v petek, 24. januarja 1913 ob pol 3. popoludne iz hiše žalosti, Emonska cesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. posmrtne maše se bodo služile v trnovski mestni farni cerkvi.
V LJubljani, dne 22. januarja 1913. 311
Ivana Stern, soproga. — Huggon Stera, c. in kr. vojaški kapelnik pri 96. peh. polku, sin. — Marila Kmz roj. Stara, Justisia Czerny roj. Sfera, Eatina Deusier roj. Stern,
hčere. — Alfred Sclh&besta, c. in kr. sekcijski načelnik v p., Valentin Ž&urz, kr. ogrski davčni kontrolor, Henrik Caern^, c. kr. deželnovladni računski preglednik, Josip P sester, c. kr. agrarni nadgeometer, zetje. — Vsi vnuki in vnukinje.
sa
V težkih dnevih bolezni in prebritke izgube naše nepozabne soproge, oziroma matere, gospe
prejemali smo in dobili od vseh strani premnogo dokazov iskrenega sočustvovanja, kar nam je lajšalo našo globoko žalost.
Vsem dragim prijateljem in znancem, kateri ste se nas spominjali v naši boli in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in predrago pokojnico spremili tako Častno na njenem zadnjem potu, se presrČno in iz dna duše zahvaljujemo.
Posebej pa Še izrekamo zahvalo preč. g. kaplanu V. Sitarju za tolažila sv. vere, slav meščanstvu, gg. državnim in železniškim uradnikom, gg. ravnatelju in profesorjem ter dijaStvu gimnazije, učiteljskemu zboru ljudskih šol, slav. Narodni Čitalnici in njenemu pevskemu zboi 1, si gasilnemu in reševalnemu društvu, si. telovadnemu društvu „Sokol" in končno ljubim sorodnikom in prijateljem, ki so okrasili krsto pokojnice s cvetjem.
Izkazano nam sočustvovanje nam bo tešilo naše žalovanje in nam ostane nepozabno, kakor spornim na predrago pokojnico. 314
V Kranju, dne 22. januarja 1913.
Dr. Edvard Šavnik in njegovi
8
Cela in delna sfat*a
umetna ZOfiOVJS lil?
fWm KolUach po polni materialni vrednosti nao v potek, 24. fan. t Ljubljani, hotel pri Mali ću soba štev- 9, I. etg. 302
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se
12 vplačili.
*9
•■• -       viaiemno zavarovalna banka v Pragi.  .-• -
»titrnU Soadi K 58,4ai.432-SC — Uplaćene odakodoJna in kapitane K 123,257.699-77 Po velikosti dragi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
1     Ve« pojasnila daje: ■■
Generalno lastonstvo i Ljubljani fcr&e,fs.« f Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje-Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte !
C. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
— — ■      Veljaven od 1.
Postaja; LJubljana |ninl kolodvor. Odhod.
6»S2 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfcste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7»32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, fnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.j
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec,
6*36 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10-OO po noči« Osebni vlak na Kranj, Je-sornce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, iVonakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7"23 zjutraj« Osebni vlak \z Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
maja 1912. =
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, lno-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8a59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9a5f dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne« Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, K61na. Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- JjS zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*«3 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik:   7-27,  11-50. 3-12.
^"1S> ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42. 11-00« 2-41' (10«30 ob nedeljah in praznikih).
V trgovini z mešanim blagom
dobro Izurjena
251
prodajalka
teli aluibO. — Dopisi pod „Pošte-
nOBft" na upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
V najem ae odda za f ebrnar-termin
v  Selenbiirgovi   ulici   štev. L
......~::\V;~f~ Več pri hišniku, ......
C.kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se jc morala  ponovit', je ravnokar   izsrla  v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Cena K ni s poštnino 10 v vel
brila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plasčke, klobučke, havbice, Cepiče.
nlgiienltne potrebščine za novorojenčke
io vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
LJubljana, Stari trg št 9. |
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
Adrija
oblastveno RoacesiiOBirana prodaja strupov
2798        v LJubljani, Seienburgova ulica št- 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno poŠto Zahtevajte cenike 1
m neprava n
Pcvest. — Spisal Blaž Poni in.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
:: |iv Bil. ::
Zgodovinska povest. Spisal Iv« Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča   naj topleje
JfaroBna knjigarna v Ijnbljanl
SO
Velika izbira raznih krink« kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, koriandoli« serpentin in dru-gih stvari dobi se ceno pri tvrdki
3van gonac, £jubljana, Seienburgova ulica.
H
M
H
H H W
w M
W
Ljubljana,
Marije Ter. cesta st« U : (Kolizei). :
rt rt
rt rt
Ljubljana, ^
M Marije Ter. M H cesta ši. 11 N
u
I »v, ■ •   *vi I I U
um-■ w
ga noblstva in ta
Zaloga spalniH ter jodllnili so
:: v različnih najnovejših slogih. ::
Vsakovrstno top iikiitn.
Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno  trpežni izdelki.
S Otomane, iii in žimi
različne kakovosti.
Velika izbira 3408
jj otroških vozičkov, P
vsakovrstnih dil mM \\i i
se odda v nap pod ugodnimi pogoji
v občini Begunje na Gorenjskem.
291 Pisma naj se pošiljale :
Begunje, Gorenjsko, poštno ležeče št. 100.
• sodno in polletno odvetniško prakso
išče mesta. 164
Vstop takoj ali v doglednem Času. Ponudbe na uprav. »Si. Nar.« pod ,št. 1000*.
Nlitlnn na bencin 4 raf>
llfOiyr ijerij toda dobro ohranjen 7. vso opravo in
cirkuSarno žago
5 transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. Šiški, Kolodv. ulica št. 181, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni predal 65, LJubljana. 244
rednemu občnemu z
Kmetske posojilnice na Vrhniki
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
s* i »■«»
v četrtek, dne 30. januarja t. 1. ob 2. popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki.
f« Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu.
3. Sklepanje o razdelitvi dobička.
4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
5. Čitanje revizijskega poročila.
K obilni udeležbi vabi
6. Sprememba zadružnih pravil.
7. Slučajnosti.
Bilanca „Kmetske posojilnice na Vrhnihi" u leto 191Z.
Imetek
načelsfvo.
Dolgovi
48
Urah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 Škatlji ze 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Laboratiire de Pradiit. [biiimet. Parit
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukana Kartami!, iidapiKa. Ki. Ust \imv\i\ 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
\ Račun posojili
Stanje koncem leta 1912......,
Račun obresti e
j Zaostale obresti ....«•••••
3 j        Račun denarnih zavodovi
Stanje naloženega denarja......
Račun poštno-hran« uradai
Saldo konec leta 1912........
Račun vrednostnih listini
Stanje 31. decembra 1912......
Račun prehodnih zneskov i
Zaostali ekrekucijski stroški.....
Račun Inventarja i
Končna vrednost .....*....
Račun zadružnega domai
Stanje vrednosti 31. decembra 1912
Račun blagajno i
Gotovina koncem leta 1912......
4 5 6
8
9
kron
20583 1 38962 531035 691 15350 1022 400 53657 49874
vin.
67
45
12
57
2749335
77
90 64
12
Račun deležev i
72 zadružnih deležev a 200 K .  .  .  . ^
Račun hranilnih vlogi
Glavnica.......K 241679068
Kapitalizov. obresti   .  .  .   ?> 86934-22
Račun obreatl i
Predplačane za 1. 1913 . . K 457*65 Zadružnikom dolžne ...»      648*—
Račun rezervnih zakladov i
1. Stanje glavnega rezervnega zaklada    .... K 1546*796
2. Stanje pos. za izgube . » 1707770
3. Stanje pokojninskega rezervnega zaklada .  . . » 47772*15
Račun Izgube In dobička i
Čisti dobiček za leto 1912 ......
vin.
2749335 i 12
spremeni mesto; izvežban je tudi v solicitatskem delu. Gre tudi na deželo. Vstop po dogovoru.
Dopisi   na   upravniŠtvo „Slov. Naroda" pod „Doktor". 245
dobro izurjene pletenja nogavic na stroj
se sprejmejo takoj
proti dobri plači v trajno delo. Pismene ponudbe na   Vinko tihrabnar, Brežice ob Savi. 199
se fe zgubii dne 21. decembra 1912 od Emonsfee ceste na kolodvor. 284
Odda naj se proti nagradi pri gospici Emi pl. Fladung, Emonska cesta 2.
Moderno urejeni umetni iu
na Kranjskem v bližini železnice, s stalno vodno močjo, velikimi skladišči, stanovalnimi in gospodarskimi poslopji v najboljšem stanju, hlevi in svinjak :: :: ter velikim gospodarstvom ::
se ceno proda ali da v zakup-
Ponudbe pod „Moderne Hulile11
na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 149
61
0606
63