Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. 1. dan t. m. so se začele zopet porotne sodbe pri nas. Perva, ki je med zatoženci na versto prišla, je bila Mar i a Weber, 31 let stara, neomožena hči kmečkih starišev iz Rogosnie v Slovenskih Goricah doma, čversto dekle, pa precej bedast iga obraza. Bila je obdolžena, da je svojiga nezakonskima 17 dni stariga otroka tako na vogel postelje bila , da je revče o 3—5 dneh umerlo. Ali po dopernešenim hudodelstvu ji ne da vest nikjer pokoja več; pravi, da je nekaj storila , da ne more nikdar zveličana biti; po-elednjič se gre sama sebe zatožit. Sodija ukaže otroka, ki je že pred 5 tedni pokopan bil, izkopati; zdravniki najdejo na cepini zares razpokljino, ki je bila smerti otroka kriva. Ona vse na tanjko obstoji ter pravi, da že od mladih nog ni nikdar malih otrok terpeti mogla, in da je, ko je še v drugim stanu bila, že smert svo-jimu otroku namenila. Dosihmal je lepo in pobožno živela ; bila je tudi zvesta tovaršica tiste tercijalske bratovšine černih molit, bukev, ktera se po slovenskim Štajarskim mende v škodo pravi pobožnosti, kakor ljulika med pšenico, preveč razširja. Bivši v drugim stanu je večkrat pri spovedi bila, ali hudič, kakor je rekla, ji je vedno branil, se greha nečistosti spovedati, in je terjal otroka samiga od nje; vedno se ji je zdelo, da jo derhal peklenskih duhov, kač in strahov obdaja in jo sili, naj otroka umori! — Deržavni pravdnik, slavnoznani g. dr. Mulej, ki je, naj bo v nemškim ali slovenskim jeziku, kakor vstvarjen za mesto po-atavniga zastopnika, se je v pravdi oslepjene reve iz-verstno obnašal, in hudodelnico, čeravno ni popolnama jasne pameti bila, vunder toliko razumno dokazal, da je dobro vedila , kaj je storila , ko je otroka ubila. Zagovornik, bistroumni g. dr. Forregger, pa si je krepko prizadeval dokazati, da hudodelnica bedasta nima toliko razuma, da bi se zamogla hudodelstva okri-vičiti. Zaslišani zdravniki so jo scer slabe pameti in nabožne tužnosti bolno spoznali, vunder ji niso zdra-viga prevdarka odrekli, po kterim je hudodelstvo do-pernesla. (Ne moremo se pri ti priliki opombe zderžati, da naj bi v slovenskih porotah g. zdravniki svoje mnenja tudi v slovenskim jeziku naznanovali, ker se od tolmača ne more terjati, da bi vse besede zdravniških umetnost razumel in jih posloveniti zamogel). Porotniki so zatoženo „krivo" spoznali, da je otroka umorila; na to je bila po sodnikih k smerti obsojena; zdelo se je, da te razsodbe clo ni razumela. Vse okolj-šine pa so nam porok, da ji bojo cesar smertno kazin milostno prizanesli in jo v nepredolgo ječo spremenili, kar ji je bilo v tolažbo pred njenim odhodam tudi obljubljeno. 2. in 3. septembra sta stala pred sodbo mož in žena Tomaž in Ana Si ker, stariši šesterih otrok in najemnika neke slaboznane gostivnice v Dolgim,Polu poleg Marburga, — zraven nju tudi Miha Juder, 53 let star vdovec iz fare spodnje Kunigunde. Mož in žena sta bila obdolžena hudodelstva tatvine in vde-leženja ropa , mož še poverh tega tudi hudodelstva goljufije; Miha Juder je bilobdolžen vdeležbe hudodelstva tatvine s Tomažem Sikerjem vred, in zraven tega še dveh prestopkov tatvine. S iker in Sikerca sta obstala hudodelstva , pri ropu pa le nju vdeležbo, in Sikerca le toliko; da je mogla denar, ki ga ji je 4 - 193 — mož dal, za gospodinstvo oberniti. Juder je vse tajil. Porotniki so Sike rja vsih hudodelstev ^kriviga* spoznali, njegovo ženo pa — v začudenje sodnikov — le samo vdeležbe tatvinstva krivo, vdeležbe ropa pa ne, čeravno je sama obstala, da je ropani denar porabila v gospodinstvu ! Si ker je bil na to za 6 let v teško ječo obsojen, žena pa le na 3 mesce v ječo. Tudi z razsodbo porotnikov zoper Miha Juder a, ki je bil le prestopka tatvine kriv spoznan, ni bila večina pričujočih zadovoljna. Obsojen je bil po tem v ojstri zapor na 6 tednov. — Predsednik obeh porot je bil g. Kopper, deželne sodije svetovavec; obravnave so bile s pomočjo tolmača deloma v slovenskim jeziku. Se to Vam moram danes povedati, da je slavni domorodec, g. dr. Kocevar, k nam v Celje za c. k. zdravnika prišel, kar nas serčno veseli, ker smemo pričakovati, da nam bo verliga g. Jož. Drobnica v slovenskim slovstvu vredno namestoval, ki je za vter-jenje oslabljeniga zdravja v Vitanju spet v duhovsko službo stopil. Iz središa lstrie. Večkrat beremo, da pri nas slabo stoji s slovanskim jezikam, kteriga taljanšina za-tiruje. V šolah vunder ni taka* Lansko leto in tudi letos sim bil pri vsih očitnih skušnjah gimnazia u Pa-znu, in z veseljem sim vidil in slišal, de se je u vsih razredih tudi slovanski jezik učil, letos u vsakim razredu po 2 uri u tednu. U vsih šolah se je pri očitni skušnji tudi besedilo (deklamiralo), kar je pričujočimu kresijskimu g. poglavarju baronu Miroslavu Grimšicu posebno dopadlo. Slišal sim tudi od več strani, de so se učenci ilirsko narečje radi učili. Ni tedej resnično, kar smo v nekterih časopisih brali, de Pazinski učeniki, Slovani, za slovanski jezik nič ne storijo. Tudi še preden se je ta jezik kakor šolski nauk učil, so ne-kteri učeniki slovanske slovnice učencam dajali, kakor tudi slovenske in horvatske časopise, ktere so mnogi radi brali. Ko je pa bila z ustavo tudi ravnopravnost vsim austrianskim jezikam podeljena, se je pokazal tudi med učenci Pazinskiga gimnazia hvale vredni slovanski duh. Iz tega maliga tedaj ljubeNovice lahko vidite, da seje vender kaj za mater Slavo tudi pri nas storilo; vsak početek pa je težaven. Naj tedaj sleherniga spodba-dajo besede učeniga Slovana: ;,Počnimo mi, pak če drugi bolje slediti, ali naša če te biti največa slava". Eden vaših prijatlov. Iz Celjovca. Novo družtvo za izdajanje dobrih slovenskih bukev, ki se je pod imenam „družtva sv. Mohora" na Koroškim začelo, je te dni postave za izdajanje in razširjevanje dobrih bukev za Slovence na svitlo dalo. Drugo pot bomo obširniši naznanili namen tega družtva, kako se zamore v to družtvo stopiti itd. Iz Dolenje vasi. Eno uro od prijetniga Ribniš-kiga terga proti Kočevju na prijaznim homcu lepa Dolenjska farna cerkev stoji; verli farmam so pred peterimi leti z velikimi stroški in s pomočjo svojiga graj-šinskiga gospoda pokojniga Jožefa Rudeža, dobrotnika v Ribniški okrajni teško kdaj pozabljeniga — lepo šolo, mislil bi, kdor jo vidi, de je grad, sozidali, in si iskre-niga učenika, Franceta Haleka izvolili, kteri se že tri leta prav verlo v ti šoli obnaša. V četertek 27. dan vel. serpana je bila konecletna šolska poskušnja. Ne bom na dalje popisoval, kako dobro je mladost v navadnih šolskih naukih odgovarjala. Zamolčati pa ne morem, kar sim tukaj posebniga vidil, kar je vse pričujoče v serce razveselilo, namreč: poskušnja iz sadjoreje. V kotu je bil kup zelenih sadnih vejic. Nekoliko učenčkov je s klopi stopilo in vsaki vzame vejico v eno, in nožiček ali žagico v drugo roko. Gospod školnik jih poprašuje o zasajenju, presajanju, cepljenju, požlahnjenju mnogoverstnih dreves, in o vsih k sadjoreji potrebnih vodnostih. Po- — 194 — *) Naj bi bilo to vsim ucenikam ljudskih šol po deželi spod-budljiv izgled! Vred. tem bo učenčki vsaki svojo vejo žagali, kalali, s cepiči in popki cepili in sladki up v nas obudili, de bodo enkrat v prid svoje domovine tudi sadjorejo ljubili *"). Izpraševanje so štirje fantiči z nemškim, tri deklice pa s slovenskim nagovoram sklenili; potem pa je cela šola cesarsko pesem: 5?Bog ohrani nam cesarja" tako lepo slovensko pela , de smo bili vsi v serce ginjeni. Pre-častiti gosp, tehant Ign. Holzapfel, kterim je, otroke ljubiti, prirojeno, so potem preserčno nagovorili šo-larčke in šolarce, in mnogospoštovani okrajni sodnik in deželni svetovavec g. Kromer, ki so s svojo gospo iz Kočevja k ti slovesnosti prišli, so med nar pridniši učence mnogo knjižic, kipkov, in trem deklicam še poverh tri gvitle dvajsetice podelili in jih vse s serčno domačo besedo k spolnovanju njih dolžnost opomnili. Več duhovnih in šolskih gospodov, in tudi posestnik Ribniškiga grada s svojim bratam in s svojo gospo materjo so povzdignili s svojo pričijočnostjo šolsko slovesnost, ktera bo otročičem gotovo v vednim spominu ostala. A. Namre. Iz Ljubljane. Presvitli cesar se je v saboto dopoldne ob enajstih peljal skozi Ljubljano v Terst in dalje na Laško. Grom topov na gradu je oznanil njegov prihod, kteriga je velika množica ljudstva pričakovala. Vse višji oblasti so ga na kolodvoru čakale in slovesno pozdravile; kmalo jo je naravnost v Terst odrinul. — Pretekli teden je bil v Ljubljani milostljivi knezo-škof Lavantinski g. Slomšek, vedno blagi in neutrud-ljivi podpornik prave omike slovenskiga naroda. — Tudi mojster naših pesnikov, slavni Koseški biva s svojimi ljubeznjivimi hčerkami že več dni med nami. — G. dr. Miklošič je na svojim povratku iz Carigrada in Azie na Dunaj pretekli teden skozi Ljubljano šel.— Poslednji teden so bili v Ljubljanskih porotah obsojeni: Janez Golob, po domače Svebovc, kmečki fant, iz Mekinj, zavolj uboja, na 4 leta v teško ječo, — JakaŠvigel iz Kožljeka, tisti, ki je g. O br eza-ta iz Cerknice 15. dan majnika napadel in ga obropal, na 7 let v teško ječo, — Juri Stefančič, že star možic iz Kamence , obdolžen krive prisege, je bil nekriv spoznan in berž izpušen; — Juri Vodnik iz Spodnjih Jarš je bil zavolj tatvine na 3 leta v teško ječo obsojen; njegov brat Matija pa, ki je bil tatvine deležen obdolžen, in je škodo že o pravim času povernil, je bil nedolžen spoznan in izpušen. Vsi zatoženci, razun Jurja Vodnika, so svoje hudodela obstali; Juri Vodnik pa je lagal, kar je mogel in vse vtajil, kar je že pri pervim spraševanju v Kamniku obstal, — ali vse tajenje mu ni nič pomagalo; porotniki so ga kriviga spoznali in sodniki, kakor je že bilo rečeno, na 3 leta v teško ječo obsodili. S tem so bile porote tega mesca sklenjene. Gosp. predsednik žl. Coppini se je zahvalil porotnikam in jih pohvalil, da so svojo imenitno nalogo dobro zapopadli in zopet pokazali, da je naše ljudstvo vgodno te važne naprave. — O češpljevim somenju se je več ljudi snidilo, kakor o poslednjim češnjevim, vunder ni bilo kupčije veliko; goveje živine je ta somenj manj bilo , pa tudi kupca malo. — Mestni odbor je razglasil povabilo: naj bi se premožni možje obilno vdeležili der-žavniga zajema (Staatsanleihe), manj premožnim pa je naznanil, da se pri g. La mb ert Lukmanu zamore vsakdo tudi s 100 gold. imenovaniga zajema in vsih dobičkov vdeležiti, ki so s tem zajemam sklenjeni.