m M v'j 7. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. [•red vojsko se ni govorilo, ne pisalo / časopisih o vrednosti denarja, nikdo se ni bal, da l)i denar izgubil svojo vrednost ali pa v toliko pridobil ha vrednosti, da bi bilo občutno prizadeto cclo gospodarstvo, osobito uvcž in izvoz. Denar jc imel pred vojsko stalno vrednost; avstrijska krona n. pr. je imela nekoliko večjo vrednost ko italijanska lira, francoski in švicarski frank ter srbski dinar, katerih vrednost je bila enaka, za amerikanski dolar se-je plačalo 5 kron itd. Dandanes pa poročajo dnevniki dan za dtiovom o ".rednosti denarjav katera se določa na borzah, tudi v tednikih se vsak teden poroča, ali po se izvršile kake spremembe glede \ rednosti denarja, v strokovnih listih se razpravlja o vprašanju zboljšanja vrednosti denarja, stavijo so predlogi za gospodarsko ozdravljenje, predlaga se izenačenje denarja v svetovnem prometu, oziroma, vsaj približanje glede vrednosti, ker so razlike glede vrednosti denarja med posameznimi državami prevelike. Za francoski frank se plača sedaj okrog 2 dinarja, za liro 2.28 dinarja, za avstrijski šiling ( krog 8 Din, za švicarski frank 10.95 Din, za nemško marko 13.5 Din, za dolar 5R dinarjev, za funt šterling (angleški) 27G dinarjev; razlike so vsekako pretirane, ne odgovarjajo gc .uodarski moči navedenih držav in silno ctežkočajo mednarodni promet, osobito uvoz in izvoz, so glavni razlog za draginjo, katera obstoja še naprej, čoludi se je n. pr. pri nas v zadnjih letih vrednost našega dinarja za 40 odstotkov joholjšala, četudi je v zadnjem letu prenehalo naglo skakanje in padanje dinarja. Vzroki sedanjega, nezdravega stanja. Kako jo prišlo do sedanjih razmer? Največ je k temu pripomogla svetovna vojska, katera je stala milijarde in milijarde, katerih ni imela nobena država na razpolago. Da se dobe sredstva za vojne namene, se je brez ozira na pokritje tiskalo bankovce, kateri so vsled tega bili vedno manj vredni. Ne samo, da se ni množila zaloga zlata sorazmerno s povečanjem števila bankovcev, godilo se je še to, da so se obstoječe zalege zlata, katere so slutile za pokritje bankovcev, zmanjševale od leta do leta, ker je zlato služilo za plačilo živil in drugih potrebščin, katere smo dobili iz neutralnih držav, kakor Švica, Danska itd. Vojska je zrušila cel denarni sistem, po končani vojski se je videlo, da so najboljše odrezale neutralne države, naj-liujše pa bile prizadele države, ki so bile premagane, kakor Nemčija, Avstrija Madžarska itd. Tudi naši državi je zadala svetovna vojska hud udarec, ker jo velik del Xrbije bil do prevrata zaseden od Avstrijcev iu Nemcev in ker je skoro v celi drža-y po prevratu bila avstrijska krona planino sredstvo. Razmere po prevratu. Po prevratu je poleg dinarja dalj časa veljala tudi krona kot plačilno sredstvo In sicer je imela krona enako vrednost ko dinar. Kljub temu, da se je krona žigosala in s tem izpremenila v jugoslovansko krono, so gotovi krogi, ki vedno tuhtajo, kako bi udarili prečane, delali na to, da se zmanjša vrednost krone. Prišlo je do sklepa vlade, da velja 1 dinar 4 krone, četudi je na borzah v inozemstvu imela takrat krona večjo vrednost ko dinar, četudi ni bilo prav nobenega upravičenega razlega zalo, da se odvzame prečanom tri četrtine njih imetja. A to še ni bilo dovolj! Pri markiranju kron se je iz razloga, da se z zmanjšanem številu bankovcev v prometu poveča vrednost dinarja, odvzelo 20 odstotkov za markiranje predloženih bankovcev; dala se je obljuba, da se bode teh 20 odstotkov lastnikom povrnilo. Na povračilo čakamo zamanj. Prejšnje vlade so vsaj v proračunih za I. 1910 1920 in 1922-1923 določile kredit v znesku 25 milj. Din za izplačilo bonov pod 1000 kron, dočim bi se priznanico za večje zneske spremenile v drž. obveznice, ki bi se obrestovale s 3 odstotki in amortizirale do 31. dec. 1937. Prejšnji finančni minister dr. Stoja-dinovič, katerega jc podpirala Radičcva stranka ia Pucelj kot zastopnik Slovencev, zastopa stališče, da toh priznamo ni (roba izplačati, radi tega ni unesel nobenih kreditov v proračunu, četudi so prejšnji iinanč. ministri dr. Veljkovič, dr. Kuma-n ud i, dr. Spalio mišljenja, da treba to priznanice izplačati. Ne smo se pozabiti, dn je poslanec A. Babič v imenu Radič«1 ve stranke izjavil, (la ni treba izplačati 20% bonov. Kljub temu, da so krono ubili, da se je odvzel znaten del premoženja imejite-Ijem kronskih bankovcev, niso dinarja rešili, se njegova vrednost ni poboljšala, temveč dinar je padal od dne do dne. Konec prihodnjič. Ne kosate trave prepozno! Naša živina veliko rajši žre mlado sečno travo nego -že ocvetelo in ostarelo. Tudi vedo živinorejci prav dobro, da pomladna paša izvrstno vpliva na živino, ki se po 'suhi zimski krmi kaj hitro opomore. Ravnoisto se doseže tudi s krmljenjem mlade trave, ki izredno zboljša mlečnost in splošno stanje živine. Tako očividnega učinka pa ne dosežemo nikdar s staro že olesenelo in otrdelo travo, kar je tudi vsakemu prav dobro znano. Zakaj pa žro živali rajši mlado sočno travo nego ostarelo? Zakaj zaležo prva mnogo več nego druga? Odgovor na to vprašanje nam poda kemično preiskovanje trave na nje vsebino beljakovlnastih snovi. Italijanska ljulka, pokošena pred cvetjem je imela 3.20 odstotkov beljakovin, ista pokošena po cvetju pa le 1.70 odstot- P®li£Nl PBSTflNS a'. Cil DEM P£CStMI67A »!!€& i kov Mi. Ker pa ocenjujemo hranilno vrednost krmil po njihovi množini beljakovin, se iz tega določevanja da sklepati, da jo hranilna '-rodnost trave prod cvetjem skoraj dvakrat tftl;-> velika nego travo r"> cvetju. To nam tudi pojasni, zakaj zaleže mlada sečna trava j-ri živini mnogo več nego ostare1a. Tsto velja tudi za seno. Pred cvetjem pokošena trava da mnogo bolj tečno jn izdatno seno nego po cvetju pokošeno, ki je izgubilo polovico svojih beljakovin. Iz tega sledi, da moram:) travo pokoriti, prej,, nogo je pri nas navada,,, če hočemo .dobiti .seoo,. ki bo več zpleglo. Na Nemškem .po začeli j umni poljedelci, ki vedo cpiiiti vrednost dobre krme, kositi travo mnogo pred cvetjem, zato pa dobijo, po tri do štiri dobre košnje in na jesen še jesensko pašo. Seveda gnojijo svoje travnike močno z dušičnatimi gnojili, predvsem s čilskim solitrom, ki izredno vpliva na raščo trav. Z umnim gnojenjem in z zgodnjo, košnjo travnikov so dosegli do 36 stoto1«' sena več na enem hektarju. In to seno je tako dobre kakovosti, da zaleže kakor polovica cvsa ali drn^e zrnate krme. Pri nas se splošno prepozno kosi trava, ker S3 hoče doseči eim večjo množino sena. Vendar je vrednost takega pre-zorjenega sena veliko manjša in bolj podobna slami nego dobri krmi. Iz tega razloga bi nujno priporočali našim kmetovalcem: Ne kosite sena prepozno! Škropite krompir z modro ga!kol Zadnja mokrotna leta so izredno pospešila razširjenje plesnobe (peronospo-re) na krompirju in znatno zmanjšala njegov pridelek*. Ta bolezen, ki se pojavlja tako, da listje krompirja predčasno po-rjavi in se posuši, provzroca, da se gomolje v zemlji ne more povoljno razvijati in predčasno dozori. Posledica je slab pridelek in gomolje dobi nedozorele oči, ki poženejo nitkaste poganjke. Tak krompir ni za seme. Bolezen nastopi navadno najhujše tedaj, ko bi se imel krompir najbolj debe-liti in zoreti, krompirišče pa je vse po-žgano. Proti peronospori na krompirju pomaga edino škropljenje listja z modro ga-lico kakor pri trtah. Škropiti treba prviS še pred cvetjem, da se v kali zamori bolezen. Če se pozneje pojavijo znaki te bolezni, je zopet škropiti z dvojno množino gali-ce. Za prvo škropljenje vzamemo tri četrt kilograma galice in 1 in pol kilograma apna; za drugo pa V/s kg galice in 3 kg apna. —- Tako zatiranje peronospore na krompirju je dandanes edino sredstvo, da zvišamo pridelek in dobimo zdravo gomolje, Katere vrste umetnih gnoji! naj rabimo v vinogradih? Kakor je bilo že omenjeno, uporabljamo umetna gnojila le kot pomožna umetna gnojila, kajti glavno gnojilo za trte ostane pač navadno hlevski gnoj. Mogoče je pa tudi s ponovnim gnojenjem z umetnimi gnojili trajne uspehe, če jih pravilno uporabimo, kar je posebne važnosti v težko dostopnih vinogradih. Ker ima večina naših vinogradnikov le male površine vinogradov, bomo vzeli tako množino gnojil, ki nam zadostuje za površino cd četrt orala (t. j. sedmi del hektarja ali 1400 četvornih metrov, t. j. za približno 1000 trt). Spodaj navedene množine niso previsoko vzete, kajti trta jih more izkoristiti še v večjih količinah, seveda če so tudi vsi drugi pogoji za to dani. Tudi niro te množine merodaine za vsako stanje vinograda, ampak se morajo ravnati po kakovosti zemlje, po starosti trt, po rasti, po zrelosti lesa, itd. Če opažamo je.'eni na trtah mnogo zelenega lesa ali če so mladike že cd spodaj zelene, tedaj jim primanjkuje fosforove kisline. Če hočemo, da bo trta bolj pognala v les, ji damo več dušika. Množina kaliju se ravna po kakovosti zemlje: bele ilovnate zeiniie in peščena tla potrebujejo manj kalija kakor črni sprsteninasti vinogradi. Fomanjkanjc kalija pri trti se opaža tudi ob mokrotnem in mrzlem vremenu v mesecih maju, juniju in juliju, če trsno !is'je porumeni, med tem ko je tam, kjer ima dovolj kalija, temnozcle.no. Loncf&nski To je -tira, po vsem svetu znano in zara i svojega posebno izbornega okusa in lepo zunanjosti povsod priljubljeno jabolko. Pravijo, tla je an.ieške.a rodu in da je staro že čez 300 let. Tudi pri nas je vpelano že davno. Psebno v čislih je na Štajerskem, kjer pa nožna vsak sadjar in prijatelj deorega sadja. Lom! ns'-:i peping je srednje debelo jabolko. I' sebno rta označujejo močno izražena rebra ki so zgoraj ob muhi močno razvila, i roti peclju pa rc bolj in bolj izravnavaj) v valovito površino. Muha je precej vdrta in navadno zaprta. Kratek pe-ce j tiči v glob:ki ozki jamici, ki je ob rebu nekoliko rjasta. Koža ie gladka, ira.-tna in na drevesu zelena. Ko pa je plod goden, lepo porumeni, na solnčni strani tudi umazano rdeče zagori. Posuta je z drobnimi belimi pikicami, ki so po. sebno cčitne na solnčni strani. Meso ie zelenkasto belo v plodovih, ki so rastli na solncu, pa rumeno, krhko, sočno, izbornega dišavnega \usa. Leoo razviti debeli plodovi bi se lahko merili po lepoti in dobroti z belim zimskim kalvllom, ki velja za i a.bo;jše in najdražje jabolko. Silno i lepi plodovi zrastejo na pritlikavcih in šnn- 1 lirjih (sadnih brajdah), v ugodnih legah in v prikladni zemlji pa rodi tudi viseko drevje lep. enakomerno razvit sad. Na drevesu zori od kon--a se,,', mbra do <.»ede okt : ra. Godno pa je cm! decembra in , 1 turška 1».a 2,4 Din, 1 angleški Tunt Ifer so m tan]0jnii tli ,rJedra„a.' ".H • ™T-k,n-0'ari 'l ' ff N;.zpi'ovanic svetovnih cen v niar,u t^n n!i nI--- ,v m; ' T '"'!'- *« V za 'niih dveh mesecih se je i.i.jO Din. 1 pol sUi za! i Din. I avstrijski ,,,,„ , ■ , .......- . šiling 7.90 Din, t švicarski frank 10. ; ,!e ■ pa lcu fi a i!— \ Jug. slaviji nasprotno I okazuje splošni ?!a!i indeks e n za n>ar*: poviSek za .'3 i čke napra m februar j. <. po-ra.-'o! je torej od 142 na '4". Vinska kupčija v Dalmaciji zasula. Promet z \inom v Dalmaciji se je v zadnji dobi skoraj popc'noma ustavil, le male količine se §3 j rodajo na Hrvaško in v Slovenijo. V šibenskem kotnru cenijo, da je še okrog 40.000 lil na prodaj. Cene so neizpremenjene. d Gospodarski zveza, Ljubljana, r.otira sledeče brezobvejne cene: gnojila: kajnit Dni J00; kalijeva sol Din 150 42',; rudninski supcrfosfnt 16% vreče po 50 in 100 kd Din 96; drži do aprila. V dobri shrambi skoro nic ne vene in tudi ne gnije rado. Tudi za prevažanje ni preveč občutljivo. Mlado drevo raste bolj šibko in počasi. Cepijo ga navadno v krono. Pozneje pa se vendar razvije v veliko drevo z gostim košatim vrhom. Za zemljo, lego in podnebje je precej izbirčno. Dobro uspeva I samo v dosti vlažni, apneni zemlji, v za-' vetnih, toplih legah, v milejšem vinorod-' nem podnebju. V suhih, nerodovitnih tleh ' samo životari in rodi drobne zanikarne plodove. Ako drevesu ugaja zemlja in lega, ;e jako rodoviten in cbilo poplača negovanje in prostor, ki ga zavzema. Kakor večinoma vse žlahtne sorte, je tudi londonski peping občutljiv za razne bolezni. Posebno se ga rad prijemlje škrlup in pa rak. Tudi v cvetju je nekoliko občutljiv za mokroto in pozebo. Ker pa se razevita počasi in dolgo, se kljub slabemu vremenu reši navadno precej cvetja. Londonski peping velja za najiinejše I zimsko, namizno jabolko, ki se vedno lahko speča po najugodnejših cenah. Žal. da zaradi svoje občutljivosti in izbirčnosti ni za splošno razširjenje. Saditi ga je samo j v takih krajih, kjer mu ugaja zemlja in : lega. Drevje vzgajajo po vseh štajerskih j drevesnicah. Cepiče je dobiti pri vsakem j večjom štajerskem sadjarju. Lepo drevje ' te sorte laste pri kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. želez. ska kr na 14.80 Din. 1 švedska I,t oia 15.20 D;n, 1 n-r.eška krona 12 Din, 1 drahma 0.73 Din, 1 češka krr.oa 1/8 Din. 10.000 rraž. rskih hren 7.05 Din. V Curihii not-ra naš dinar 9 11 c ?n-tim. v. rf?ne. tr Ljubljanska blagovna borza. Na ljubljanski blagovni borzi se ie prodajalo in kupovalo blago v vagonskiii množinah po cenah, ki veljajo za 100 kg, postavljeno v vagone na oddajni ali namembni postaji. Cene so se dosegle tele: Pšenica 76—77 k tomaževa žlindra 18". vreče do 100 kg a tezl a na slovenski postaji 335 Din. koruza I Din 140; razklejnakostna moka Din H0-; postavljena v Postojno 175 Din, koruza in- ' zula,ika v Ljubljani 202 Din. koruza na bački postaji 137.50 Din. oves rešeiuni v T-. Sa(1" 175 nin< a.i'la na slovenski postaji 260 Din, proso rumeno na sloven- ski postaji 210 Din, rž na slovenski posta. i 210 Din, otrobi drrbni na slovenski p-.so.ii 125 Din. fižol prepe!i'or na slovenski po tan 270 Din. fioo! nv ,.0e 150 Din cement: v juta vrečah, splitski Titan ah Salon n Din 60. cene voliajo pri odjemu originalnih _ vreC. pri va:!onskih pc?-iliatv.'i se P« cene primerno znižajo na f1 o vsaka posi;'i'\; krmila: klaino ap^o v vrečah po 50 k f a Din 4. rri manjšem odjemu Din 5; lancnc tro- pine a Din .130; otrobi drobni Din 1.60; otrohl deotli Din 2.05; semena: doneča del i"1« troa. nteov-iic- prosta, po Din 25: lucc....... piedcnico prc.eta. no Din 25; 1 rmiV.a p'-::1 , . , ,. „ ......... >; M a mu tli ali »Eckenclorfer ■ Din 13.50 ru- Krompir be?i G0 Din. Seno v balah nol- l1^'1 krmilna pesa Mamut!, ali ! n" Sladko 60 Din. 1 I dorter Din 13—, rumena; Uw,a tio^f ' Din 12.50; mačji rep Din 12; vinograd- S lev. 18_ ,iškc in kmetijske potrebščine: ialica modra po najnižji ceni; žveplo »Flori-itella« dvojnorafinirano Din 3.30; trierji (žitni £istilniki tvrdke Ileid) znamke IA Din 2400; trierji (žitni čistilniki tvrdke Heid) znamke IB Din 2300; geoeljni na 36 obratov Din 3500; dcpcljni na 24 obratov od Din 2500 do 3000; slamoreznica na motor Din 4U00; okopalniki Din 1000; ročne slamoreznice od Din 1600 io 3000; stiskalnica za grozdje od Din 1500 Jo 2000; mlini za sadje od Din 1920 do 2800; reporeznice 450; robkači za koruzo Din 1400; plugi železni Din 500; gnojnične sesalke od )in 750 do 1000. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji kakor vodne sesalke, čistilniki (pajtelni), brane poljedelske in travniške, brzoparilniki, brusi za kose itd. živina. g Ljubljanski živinski sejem. Cene iivini so v zadnji dobi precej poskočile, ker so se za njo začeli zanimati predvsem Italijani. Tako so na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu pri prodaji za 1 kg žive teže dosegli: voli prvovrstni Din 11.50, II. vrste 10 Din in III. vrste 8.50, kravb klobasarice 4—6 Din, teleta 12—13 Din. Prašiči za komad: 6—8 tednov stari 200 do 300 Din, 3—4 mesece 400—450 Din. g živinski sejem v Mariboru 27. aprila. A'a ta sejem je bilo prignanih 8 konj, 13 bikov, 236 volov, 340 krav, 7 telet, skupno 594 glave. Kupčija je bila precej dobra. Prodanih je bilo 274 glav, od teh 31 v Italijo in 20 v Avstrijo. Cene za kilogram žive t:že po I ile naslednje: debeli voli 8.50 do 9.50 Din, poldebeli voli 7.50—8 Din, vprež-Di voli 6.50—7.50 Din, biki za klanje 6.50 Jo 9 Din, klavne krave debele 6.50 do 7.50 Din, plemenske krave 5—5.75 Din, irave za klobasarje 4—4.50 Din mlada ži-'ina 6.75—8.75 Din. Kilogram govedine c je plačeval po 8—19 Din, teletina .2.50—20 Din, svinjina 12.50—20 Din. g PraSifji sejem v Mariboru 30. apri-a. Na rrašičji seji'm je bilo pripeljanih 24 praškov, 4 ovco in 1 koza. Kupčija je ila zelo živahna in zadovoljiva. Prodanih e ! ilo 193 prašičev in 1 koza. Cene za orna 1 so bile tele: 5—6 tednov stari M širi 100—125 Din, 7—9 tednov 150 do OD Din, 3—4 mescce stari 350—360 Din, -7 mesecev 400—425, 8—10 mcsecev 50-600 Din, eno leto stari 1500—1600 inarjev komad. 1 kg žive teže 10.50 do 2.o0 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din, >za 150 Din komad. g Onr konj so so zvišale. Za konjske no je za Štajersko merodajen sejni v Ča-ivcu. Na zadnjem sejmu so cene konjem iskočlie za 1000—1500 Din za komad, tfok temu znatnemu dvi.^u je, ker je ■ii.jski kontingent za domačo uporabo polinoma izčrpan. Ker se žrebeta niso mog-spraviti v denar, so konjerejci v zadnjih popolnoma opustili konjerejo in niso "il pripuščali. Radi prenizkih cen se je svilo konj v zadnjih dveh letih tako [•ilo, da ni bilo mogoče kriti niti domače trebe. Radi pomanjkanja konj so pa se-1cene znal no poskočile tako, da se zopet '•"'a pripuščanje kobil. S Živinska razstava. Podružnica Krnele dri!^bc v Novem mestu naznanja; «fmsl,n razstava sc bo vršila 30. maja, M) v nedeljo* od 9 zjutraj do 16 popoldne, Mr^zsfijvi bedo pripuščcnc; 1. enobarvne |TC' Panične in rjave) krave in telice, >DOMOLJUB< 1020 breje ali s teleti, enobarvni biki od 1 leta naprej. Biki, krave in telice, ki vozijo, naj se naprežejo. 2. Žrebci od 1 leta naprej, toplo- in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo- in mrzlckrvne, breje ali z žrebeti, mlade kobile eno- in dveletne. 3. mrjasci od % leta naprej (požlahtnjenih pasem), svinje breje ali s praseti. Kmetovalci, poslužite se prilike in razstavite svoje lepe živali. Zato naj se vsak, kdor misli kako žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. majnika t. 1. pri podružnici kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do tega časa ne priglasi, ne bo pripuščen k razstavi. Lepe živali bodo dobile primerne nagrade. Za bolj oddaljene živali preskrbimo hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki se za razstavo zanimate, se vabite, da jo posetite. Na razstavo bo povabljeno ministrstvo poljedelstva v Belgradu in bo dana možnost, živali tudi prodati. Letina. g Stanje posevkov in padanje cen. Po podatkih našega kmetijskega ministrstva je bilo povprečno stanje ozimnega in ja-rega žita v prvi polovici aprila med dobrim in zelo dobrim. Stanje je v vseh oblastih zelo dobro ali dobro. Mestoma provzročajo škodo poljske miši. Sadnemu drevju škoduje ponekod krvava uš. Stanje živine je povoljno. — Po doslej znanih poročilih je tudi po ostalem svetu stanje posevkov prav debro. Predvsem so cene ■v Ameriki in Rusiji zelo povoljne. To vpliva na svetovne cene žita, ki kažejo nazadovanje. V naslednjih mesecih bo za razvoj cen najmerodajnejše svetovno stanje posevkov. Izgleda pa, da bo težko prišlo letos do dviganja žilnih cen, ker so po vsem svetu še precejšnje zaloge starega blaga. g Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji, Dela v hmeljskih nasadih se pridno vršijo. Sreclnjerani hmelj kaže bujno in zdravo rast. Na poganjkih poznega hmelja so se pa pojavili znaki bolezni perono-spore. Vendar zavzema ploskev zasajena s to vrsto hmelia komaj 5% hmeljišč. Paziti bo pa treba, da sc peronospora, ki se je pojavila pri nas že leta 1924. in 1925., ne bo preveč razširila, četudi znatno napreduje. 1924. 1. se je pokazala tedaj, ko so se tvorile kobule, 1925. 1. pa že prej in letos se pojavlja, ko so poganjki komaj zrasli iz zemlje. Iz lega lahko sklepamo, da bo letos učinek te bolezni znatno ob-čutnejši nego minula leta, zlasti če bo vreme bolj mokrotno. V obrambo hmelja proti peronospori se priporoča škropljenje s raztopino modre galice pomešane s 11 o% ugašenim apnom. \mz in livar. g Trgovinski promet v Sloveniji. V zadnjem času je izvoz iz Slovenije in preko nje prilično živahen. Zlasli se izvaža mnogo živine v Italijo. Les gre iz države v precejšnjih količinah, in sicer rezan in tesan v Italijo, bukovi pragi pa deloma v Ilaliio deloma v Nemčijo. Romunska jajca nam delajo precejšnjo kon- Stran 285 kurenco v Švici, — Preko Slovenije se izvažajo večje količine žita, predvsem pšenice, in sicer v Italijo, kjer jim je naša pšenica bolj pogodu in cenejša nego ameriška. — Uvažajo se v Slovenijo v. zadnjem času v precejšnji meri; modra galica in sirove kože iz Italije, kvebraho-izvleček iz Amerike, kemikalije, bencin, petrolej, lanena in bombažna preja, elek-tromaterijal in drugo. Kolikor se da presodili izvoz znatno prevladuje nad uvozom. Napetost na denarnem trgu je popustila, toda obresti so previsoke, zato pričakujejo trgovci, da bo toza-devna akcija Narodne banke uspela. g Naš izvoz v marcu 1926. Po podat* kih generalne direkcije carin je znašal nai izvoz v marcu 409.347 ton v vrednosti 686,093.206 papirnatih Din, odnosno 62 milijonov 667.125 zlatih Din proti 368.942 tonam v vrednosti 817,744.741 papir. Din, odnosno 67,918.998 zlatih Din v enakem času minulega lela. Glavni izvozni predmeti so bili v milijonih: jajca 98.1, koruza 97.5, stavbeni les 88.9, baker 87.1, živin« 36.1, pšenica 32.2 itd. V prvih treh mesecih 1926 je dosegel izvoz 1,113.041 ton * vrednosti 1767.6 milijona Din ali v zlati 161.5 milijonov Din. Lani se je v isti dobi izvozilo manj ton, toda v večji vrednost^, ker so bile cene višje. ' g Nazadovanje izvoza mleka. Najvefl mleka se v raši državi izvaža iz Slovenije. Vendar je izvoz lani silno padel. Dočim je znašal v letu 1924. 11,583.000 kg za 29.1 milijona dinarjev (v Avstrijo 11,529.000 kg, v Italijo 53.000 kg), je padel v letu 1925. na 5,895.C.C0 kg za 13.9 milijona dinarjev (v Avstrijo 5.819.0C0 kg, v Italijo pa 76/COO kg). Fazno. g Znižanje uvozne carine na modro gafi:o, žveplo in čilski soli^er. Ministrski svet je z veljavnostjo od 23. aprila t, 1, znižal uvozno .carino na galico od 12 na 6 zlatih Din za ICC kg, r.a prečiščeno žveplo in žvepleni cvet od 1.50 na 0.75 zlatih • dinarjev za ICO kg. (1 zlat dinar pri carini je }1 papirnatih dinarjev.) Ta odredba velja od 23. aprila do 31. julija t. 1. To znižanje je za letos prišlo nekoliko pozno, ker js večina tega blaga že uvoženega. g Udeležencem VI. Ljubljanskega' vclesejma od 26. junija do 5. julija je dovoljen 50% popust od normalnih voznih1 cen na vseh progah drž. železnic za vse' brze, osebne in mešane, vlake razven luksuznega vlaka SOS za potovanje v Ljubljano od 20. VI. do 5. VII. in za povratek od 26. VI. do 10. VII. t. 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50",; popust v smislu žel. tar. II. del. V. XIII. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejemske legitimacije, ki se bo prodajala v vseh večjih' denarnih zavodih in trgovskh korporaci-jah po 30 Dinč Prepričajte so o trpežnosti vrva^sScali iKtleSltov iz prvo kranjske vrvarne Ivan M. Idami! Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 'n orl podruinlcah Maribor, Vetrlnjska 20 ter Kamnik, iutna 4 8* »UUMUlJUlf »rev. is nje stanje slov. kmetijstva. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. če bi hoteli narediti točen obračun našega poljedelstva, bi morali ugotoviti sedaj še potrebe za prehrano prebivalstva, kar je pa zaradi neenakomernosti hrane pri posameznih stanovih in po posameznih krajih jako težko. Vsaj približno sliko nam bo pa morda vendarle podal sledeči, tudi le na cenitvi temelječi poizkus: Iz tega pregleda bi sklepali, da moramo uvoziti v Slove-niio izmed poljedelskih sadežev letno povprečno okroglo 12.500 vagonov žita in 280 vagonov fižola, izvozili pa bi lahko kakih 1100 vagonov krompirja, 150 vagonov zelja, 170 vagonov repe in 1500 vagonov sadja, docim bi pridelali ostalih važnejših po-liedelskih sadežev nekako ravno za dem. Do teh zaključkov smo torej prišli potom zgorajanjih po-izkusnih računov, dejansko je pa danes položaj našega polje, delstva še slabši. Res je, da ue uvozimo toliko žita, temveč po mnenju strokovnjakov le kakih 7000 vagonov letno, toda to l|ana, Llna