105 št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 1’60 K V Ljubljani, petek 15. julija 1921- Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 30 K. Letno 360 K. Inozemstvo: Mesefno 40 K. Letno 480 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: \Volfova ulica 1/1. Telefon 300i Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Rekonstrukcija vlade in ministrski svet. Beograd, 13. jul. Ministrski predsednik Pašič je že v toliko okreval, da bo mogel jutri zopet začeti vršiti svojo dolžnost. Danes so ga obiskali radikalni ministri, s katerimi je kon-ieriral o rekonstrukciji vlade. V stanovanju gospoda ministrskega predsednika je bila danes popoldne ministrska seja, na kateri je refe- riral minister Pribičevič o uspehih preiskav o atentatu na regenta. Na seji je bil podpisan tudi ukaz, s katerim se imenuje dr. Vošnjak za našega poslanika v Pragi. Rekonstrukcija vlade se odloži za toliko časa, da se vidijo rezultati kongresa muslimanske stranke v Sarajevem. Preiskava radi atentata na regenta. Beograd, 13. julija. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je policija zaslišala Dušana Kostiča in Andrijo iValento. Kostič Je potrdil, da je imel zvezo * poslancem Čopičem. Podal je pekatere nove dokaze o delovanju tega poslanca, Kostič je odkril, da je Jtula v Zemunu organizirana teroristična ^sekcija ter. je navedel nekatere kijene člane, Ta sekcija je delala po bavodilih iz Beograda, pri čemer je bil jsajveč v ospredju Kovačevič, Andrija 'Kstenta, ki je madžarske narodnosti, in po poklicu mizarski delavec, je navedel, da je bil član terorističnega pod-dbora v Novem Sadu. Poverjena mu je bila važna misija. Kot kurir je potoval pogostokrat v Budimpešto, kamor je nosil poročila in od koder je prinašaj nova. Njegova izpoved se strinja z izpovedmi ostalih zaslišan-cev, ki so zapleteni v atentat. Policija je pričela na podlagi te izpovedbe iskati osebe, katere je [Valenta označil v svoji izpovedi« : v. r 'uh . ‘14? TL«? dngleško-italijanski sporazum. Dunaj, .14, julija, (Izv,) Iz 'dobro poučenih krogov se poroča, rda so ve-|»ti o angleško-italijanskem sporazumu glede maloazijskega vprašanja le Sr toliko resnične, da skuša ‘"Anglija pridobit! Italijo, kakor skuša pridobiti na Balkanu Jugoslavijo in Romunijo, Angleška politika je v tem vpra-Sanju popolnoma osamljena, ker sta M Francija in Italija že sporazumeli 8 Turčijo ter pustili Grško na cedilu. Po odstopu grofa Sforze si pa Anglija vnovič prizadeva, da bi pridobila Italijo za svoje namene, yen3ar pa je .preokret sedanjega mnenja y Italiji zelo dvomljiv, Rim, 14. jul. »Mesaggero« 'stav-Ija na »Daily Telegraph« vprašanje, ali je sodelovanje Anglije z Italijo v Aziji, ki ga je Anglija 'predlagala, vojaškega značaja, in meni, da bi se ta akcija v tem primeru ponesrečila. List se v vprašanju podpiranja Grkov drži rezervirano in meni, da se morajo počakati novi predlogi, konferenca1 v portorose 12. SEPTEMBRA. '** Dunaj, 14. Jul. Kakor dožnava >N$ue Freie Presse« z diplomatične Strani, se prične konferenca v Portorose dne 12. septembra t. 1. KOREKTURA ROMUNSKO - ČEŠKOSLOVAŠKE MEJE. Beograd, 14. jul. »Independent Roumaine« piše: Na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan v Pragi dne 4. maja t. 1. se je izvedla pri Mara-lesti korektura romunsko-češkoslo-vaSke meje. Romunska je dobila več romunskih občin v zameno za druge občine, katerih prebivalstvo je bilo pretežno češko. Zapisnik o izvedbi je bil podpisan dne 30. Junija v kraju Tarna Mare. Romunska in češkoslovaška komisija sta bili po ondot-nem prebivalstvu navdušeno spreleti. V* KONGRES FAŠISTOV. t<. Milan, 14. jul. Tukajšnji kongres »aslstov je odklonil splošno premirje * socijalisti in le privolil, da se od pribora do primora sklenejo krajevni pogovori. . ‘V ■'" ^ TORETTA IN AVSTRIJA. '*U Dunaj, 14. jul. (Izv.) »Allgemeine £eltung« prinaša očvidno inspiriran ‘ katerem pravi, da je treba počakati, kako stališče bo zavzel To-retta v vprašanju avstrijske zuna-nahje politike. Toretta je baje prijatelj Avstrije in je bil svoječasno jako intjmen prijatelj Rennerja. Od sedanjega kanclerja Schobra pričakuje fioretta, da bo nadaljeval od Ren-nfoH ?aPočeto prijateljsko politiko srljo ma državama, Italijo in Av- RUSKe POŠILJKE ZLATA FRANCIJI. V (Izv-> Tukajšnji uti javljajo i* Havra> kroži tam. kaj novica o uvo2u velike množine ruskega zlata na Francosko, Tozadevne poizvedbe so dognal*, da - v resnici dospela iz Rusije pošiljka' 2jata ;n sicer 8 švedskim parnikom >.Trigave“, Ta Parnik je dospel iz Stockholma ter je ^mel naloženih 49 zabojev kovanega *lata. Namembni kraj tega zlata se še ni mogel dognati. ZA UREDITEV RUSKEGA BEGUN-SKEGA VPRAŠANJA. Praga, 14. julija. V Češkoslovaški izhajajoči listi ruskih emigrantov poročajo, da je' češkoslovaška vlada predlagala zvezi narodov, naj se skliče kongres držav v Pragi in jla naj se na tem kongresu razpravlja o uredbi ruskega begunskega vprašania. . POVRATEK MASARYKA NA ČEŠKO. Praga, 14. jul. (Izv.) V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se povrne predsednik češkoslovaške republike 11. avgusta v Prago. Praga, 14. julija (Izv.) Kakor poroča „Prager Tagblatt“ se bo nemško-avstrijski zvezni predsednik dr. Hai-nisch sestal s predsednikom z doktor Masarykom ob njegovem povratku iz Italije v vlaUu na Sememiku, POTOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKE MISIJE V RUSIJO. Praga, 14. jul. (Izv.) Koncem tega tedna odpotuje posebna češkoslovaška misija v Rusijo, da preišče možnosti trgovske pogodbe z Rusijo. NEUSPELE KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 14 jul. (Izv.) Predvčerajšnjem so se vršile v Pragi in mnogih provincijalnih mestih komunistične demonstracije, ki pa so zelo slabo uspele in doživele po nekaterih krajih popoln fiasko. PRIHOD SCOTUS VIATORJA V PRAGO. Praga, 14. julija. (Izv.) Koncem avgusta dospe v Prago z glavnim urednikom »Timesa« Stradom tudi Scotus Viator. NOV NEMŠKI SOCIJALNO-DEMOKRATSKI LIST V PRAGI. Praga, 14. julija. (Izv.) Socialdemokratsko desno krilo namerava s 1. septembrom izdajati v Pragi nov nemški list. NOVI JAPONSKI POSLANIK V PRAGI. Praga, 14. julija. Za novega japonskega poslanika v Pragi je imenovan sekcijski svetnik Nagovski iz pariškega poslaništva. IZROČITEV ZAPADNE OGRSKE. Dunaj, 14. julija. (Izv.) Ker je po-slaniška konferenca priznala stališče Avstrije v mirovni pogodbi kot edino pravilno, se v tukajšnjih političnih krogih zelo ugodno presoja vprašanje zapadne Ogrske, Tudi madžarska vlada je sedaj priznala stališče poslani-ške konference kot pravilno ter ne bo delala pri izročitvi tega dela Ogrske njkakih težkoč. V slučaju da bi nastala glede bodočih mej kaka nespo-razumljenja, se bodo sporazumno odstranila. POTRDITEV ČEŠKO - AVSTRIJSKE TRGOVSKE POGODBE. Dunaj, 14. jul. (Izv.) Parlamen- tarni odsek za trgovino je odobril danes načrt češkoslovaške - avstriiske trgovske noeodbe. RAZKOL V. MUSLIMANSKI ORGANIZACIJI. Beograd, 14. jul. Danes se vrši v Sarajevu zborovanje jugosloven-ske muslimanske organizacije. Če bi prišlo v stranki do razkola, bi to mnogo vplivalo na vso našo notranjo politiko. Zadnje čase so muslimanski poslanci živahno delovali med svojimi volilci. Politični krogi so prepričani, da se sta obe skupini konsolidirali, ker ju vežejo skupni interesi. BOSANSKI VOLILCI IN DR. MOMCILO IVANIČ. ' Beograd, 14. julija. (Izv.) Bosanski volilci so na podlagi svojega sklepa pozvali dr. Momčilo Ivaniča, katerega je radikalni klub izključil iz stranke, da odloži svoje poslaniško mesto. Vzrok temu je, da je dr. Ivanič glasoval proti ustavi. OTVORITEV PROMETA1 Z MADŽARSKO 15. T. M. Beograd, 14. julija. Otvoritev direktnega prometa z Madžarsko, ki je bilo določeno za 10. t. m., je odloženo na 15. t. m. PRIBIČEVlC NA DOPUSTU. Beograd, 14. jul. Koncem tega tedna odide prosvetni minister Pri-bičevič na petnajstdneven dopust v Novi, kamor ga bo spremil šef kabineta Krstič. IZ MINISTRSTVA ZA KONSTI-TUANTO. Beograd, 13. jul. Ministrstvo za konstituanto je izdelalo zakonski načrt o centralni upravi, glavni kontroli, o državnem svetu in o poslovniku za narodno skupščino. Vlada je že sprejela načrt o poslovniku. KONGRES JUGOSLOVANSKIH SREDNJEŠOLCEV. Beograd, 14. jul. Jugoslovensko udruženje srednješolcev je danes, v četrtek, končalo svoj tretji kongres, katerega so se udeležili delegati iz vse države. Snoči je bil tukaj banket, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. OBTOŽBA PROTI KABINETU RADOSLAVOVA. Po vesteh iz Sofije je izročena v tisk obtožba proti kabinetu Rado-slavova. Obsegala bo okoli 800 strani. Da izvede to stvar, se sestane višji državni svet okoli 10. avgusta. POTOVANJE STAMBOLINSKEGA V INOZEMSTVO. London, 14. julija. (Izv.) Dopisnik „Timesa“ javlja iz Sofije, da namerava Stambolinski odpotovati v Pariz, London in Rim, da informira tamošnje vladne kroge o političnem položaju v Bolgariji in zadržanju Bolgarije v vprašanju zunanje politike. Tudi namerava Stambolinski imenovane vlade pridobiti za financijelno pomoč Bolgariji, ITALIJANSKA VLADA ZA RAZOROŽITEV. Kakor javlja Agenzia Stefani, je italijanska vlada sporočila predsedniku Hardingu, da bo z vsemi simpatijami sprejela njegov predlog, ki se nanaša na omejitev oboroževanja. BREZPOSELNOST V ITALIJI. Tvornice Fiat v Turinu so zopet odpustile 4000 delavcev. V Genovi je bilo odpuščenih 1500 uradnikov in 15.000 delavcev. V Speziji so začeli stavkati delavci ladjedelnice An-saldo kot protest proti odpuščanju. OMEJITEV BREZPOSELNOSTI V ITALIJI. Rim, 14. jul. Ministrski svet se je bavil s podporami, za brezposelne,' ki naj se zvišajo za 25 milijonov lir. Razen tega naj bi se z državnimi grad-bami in z pomnožitvijo naročil ladjedelnicam omejila brezposelnost, NEMCI O NAŠIH TRGOVSKIH POGAJANJIH Z ITALIJO. Berlin, 14. jul. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Beograda: Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za sklep kratkoročne trgovinske pogodbe bodo končana začetkom prihodnjega tedna, ker se je dosegel v vseh vprašanjih sporazum. ' Kakor se doznava z avtentične strani, Jugoslavija ne namerava podpisati trgovinsko pogodbo pred izvedbo ra-palliske Doeodbe. Fatalna pomota. Tukaj ni prostora za polemiko in zato se bomo omejili samo na stroge logiko pravičnega čustvovanja. Včeraj smo napisali, da je demokracija v nevarnosti, ker gotova skupina ljudi, ki je vzela državnost v zakup, zanika prava svojih sodržavljanov. Danes lahko rečemo več!, Ne le, da se upa klika v javnosti lagati v obraz, klika se drzne tudi napasti javno ljubljanski in zagrebški dopisni urad, češ da gre naravnost za kaznjivo mistifikacijo javnosti!. In ljubljanski dopisni urad ni poročal ničesar kot čisto resnico. Je to politična podlost, ki zahteva najostrejšo grajo. Ni danes človeka, ki bi še dvomil o dejstvu, da je ljubljanski župan bil potrjen. Saj mislečega Človeka ne! Toda državotvorci mislijo drugače. Računajo na zaslepljenost mase, računajo na slepo vero in lažejo! Kje drugod bi kaj takega bilo mogoče? Kje drugod bi se javnega lažnika javno ne obsodilo ii linčalo? Pri nas smo demokrati in tudUlaž lahko obstoja. V Beogradu bi bil list, ki tako javno laže, kot je slučaj pri našem mladoliberalnem dnevniku, enostavno nemogoč. Pri nas pa sicer marsikdo pljune, a list se čita... tem rajše, čimbolj laže. Je to bolest današnje dobe, da hoče močnih dražljajev na svoje živce, Ne straši se niti pred amoralnostjo in to je zlo. Ljubljanski župan je bil pravilno izvoljen od pravilno izvoljenih občin-. skih zastopnikov. Ljubljanski župan je bil pravilno potrjen od najvišje državne oblasti, od ministrskega sveta. Toda klika se v svoji podli trdovratnosti še ne smatra za poraženo. Še vedno intrigira, še vedno laže, hujska in ruje in naša javnost vse to mirno gleda. Žalibog, tudi naša misleča javnosti Je čas, da uvidi vsa javnost nepoštenost tega boja, je čas, da se odpro oči tudi vsem onim, ki jim žalostne skušnje prošlih dni še niso odprle oči. Fatalnih pomot ne sme biti več! 'Ali, ali! Ali bo naša javnost mirno dopustila, da se ji pritisne pečat ne* poštenosti na čelo, ali pa bo proti nepoštenosti javno protestirala. Ali se bo zavedla demokratskega čustvovanja, ali pa se nik bo javno odrekla. Ket samo za eno gre: za enakopravnost med enakimi. Samo to hočemo!. Načrti Bolgarije. London, 14. jul. (Izv.) Tukajšnji oficijelni krogi so radi sumljivega zadržanja Bolgarije zelo vznemirjeni. Bolgarija se baje pripravlja na to, da zasede vso Tcacijo, kar pa seveda nasprotuje nameram angleške vlade. Zato je pozvalo francosko, italijansko, jugoslovansko, romunsko in češkoslovaško vlado, da dajo svojim zastopnikom v Sofiji nalog, da najenergičneje podpirajo angleškega poslanika pri korakih, ki jih bo ta pedvzel pri ministrskemu predsedniku Stamboliskem in se njegovemu postopanju priključijo. Bolgarskega ministrskega predsednika je treba privesti na pot politike, ki priznava pogoji mirovne pogodbe. — Kabineti v Beogradu, Bukarešti, Pragi in Rimu so na tozadevni predlog angleške vlade že odgovorili. Francoska vlada š. ni dosedaj ničesar odgovorila, vendar se tudi njen pritrdilni odgovor v kratkem pričakuje. London, 14. julija. (Izv.) »Reuter« javlja, da je dospela v London potrjena vest, da nameravajo nekateri bolgarski elementi nastopiti skupna s kemalisti ter napasti Tracijo. Če bolgarska vlada ni zmožna ali pa noče početju teh elementev napraviti konca, bodo vse prizadete države primorane k skupni intervenciji. RAZOROŽITEV BOLGARSKE. Pariz, 14. jul. Kakor javlja „Petit Parisien", je morala veleposlaniška konferenca v svoji včerajšnji seji ugotoviti, da so jugoslovanske trditve, da je bolgarska vlada prikrivala vojake in orožje, neosnovane. Konferenca se je domenila glede potrebnih ukrepov, da so Bolgarska prisili _ k popolni izvedbi razorožitve. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Pariz, 13. junija. Komite nacionalističnih vojaških sil v Ismidu je izjavil, da nikakor ne more priznati nevtralnega pasu, ako se sovražnik poslužuje turškega glavnega mesta kot oporišča. SEJA MEDZAVEZNIŠKE KOMISIJE V BRATISLAVI. Bratislava, 14. julija. (Izv.) Prihodnja seja medzavezniške komisije bi se imela vršiti sredi avgusta. Tukajšnji stanovanjski urad je dobil nalog, da pripravi stanovanja za približno 50 oseb. RAZMEJITEV V GORNJI ŠLEZIJI. Milan, 14. jul. (Izv.) Angleški zunanji urad je odposlal včeraj angleškemu poslaniku v Parizu navodila, glasom katerih naj ta obvesti francosko vlado, da se Anglija popolnoma strinja s predlogom, da se odpošlje posebna komisija v Gornjo Slezijo, ki naj določi meje med Nemčijo in Poljsko. POLOŽAJ NEMCEV V RUSIJi. Riga, 14. julija. (Izv.) Vsled v Rusiji nastalega preobrata so nemške kolonije ob Volgi popolnoma propadle ter se nahajajo tamošnji kolonisti v veliki bedi. Zadnja pred kratkim naseljena obrtniška naselbina kakor tudi ostali kolonisti.se nameravajo čimprej podati nazaj v Nemčijo, ker tako za kmetovalce kakor tudi za druge delavce v Rušili jii več obstanka. 1 UPORI V ALBANIJI. V južni Albaniji so se uprli Mirl-diti, ki zahtevajo popolno samoupravo. Albanska vlada je zbrala močne orožniške oddelke, da gibanje uduše. ZVEZNA VLADA IN KOROŠCI. Dunaj, 14. julija. (Izv.) Zvezna vlada je podala oster ugovor proti od koroške vlade odrejenemu davku na tujce. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE. Predlog predsednika Hardinga za razorožitev je v vatikanskih krogih napravil izredno ugoden vtis, zlasti ker popolnoma soglaša z idejami, ki jih je papež za vojne in tudi potem oznanjal v imenu krščanstva. Papež bo najbrže izdal encikliko, kjer se bo tudi s svoje strani obrnil do velesil s prošnjo, naj v resnici razorožijo. RUSKO-JAPONSKA POGAJANJI 7'oskva, 13. jul. Ruska vlada je pripravljena umakniti svoje čete iz Sibirije, ako se začne Japonska z rusko vlado pogajati in 'sklene z njo pogodbo. .....- ■»" ..1——1» Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 730—750, Banka su trgovino, obrt in industrijo 240, Eskonii-lna banka 252—255, Po-Ijoprivredna banka 93—97, Hipotekarna banka 652—750, ,’ugoslovcnska banka 640 —645, Ljubljanska kreditna banka S00, Ri-ječka pučka banka 425—430. Beograd: Valute: Dolarji 38:25—3S:35 franc, franki 301—302, leji 57—57:50. levi 37:50—38, marke 54—54:25, avstrijske krone 5—5:80, napolcondori 'i28—128:50. Curlh: Devize: Berlin 805, NewyorI 605, Pariz 4735, Milan 2790, Praga 7:05, Bii dlmpešta 2:15, Zagreb 3:90, Bukarešta^: 10 Varšava 0:32, Dunaj 0:82, avstrijsko kron 0:80. Dunaj: Valute: Dolarji 761—765, marki 1025 in pol — 1031 in pol, Starlingi 2780-2800, franc, franki 5997 in pol — 6037 in pol lire 3545 in pol — 3567 in pol, dinarji (tis--, čaki) 1966—19S6, dinarji (stotaki) 1956 1976, poljske marke 42—43, švic. fran' 12625—12675, sokoli 1020—1025, niadža>T'. krone 267:62 in pol — 270:62 in pol, ! . 6:75. Avstrija in Cehoslovaška v inozemstvu. Konferenca v Portorose se je Iprelo/.ila. V češkoslovaški narodni skupščini se razpravlja mnogo o tem. Avstrijska vlada pa molči in str '.nke jo nočejo provocirat. In vendar je ta zadeva za Avstrijo velike važnosti. Upala je na pomoč v svoji gospodarski in financijelni bedi. Dunajski listi predbacivajo dr. Benešu vso krivdo na preložitvi konference. Pravijo: Nesoglasja med Češkoslovaško in Avstrijo so izginila. Politika Nemcev na češkem se ne inspirira več z Dunaja in dr. Beneš, kot trezen politik ve, da jo je naredila vlada v Pragi tako kot je. Zato pa ima Češkoslovaška z Avstrijo veliko skupnega, čeprav ta skupnost križa račun g. dr. Beneša, n. pr. skupne gospodarske interese. Beda, ki jo je prizadejal g. dr. Beneš Avstriji, ni pretrgala nitk, ki peljejo iz Češkoslovaške na Dunaj. Vendar pa se mu Je posrečilo sodelovati pri uničenju ljudstva v .gospodarskem oziru, sodelovati'pri padcu krone in oslabitvi naše politične moči. Vemo, da je danes gospodarsko 'zvezana vsa Evropa, posebno pa sosedne države. In sedaj ostanejo še ;V veljavi potni listi in otežkočenja 'trgovine, ki naj bi jih bila odpravila 'konferenca v Portorose. In Avstrija največ trpi pod tem. Ententa odreka vsako krivdo. iZgovarja se s tehničnimi vzroki in pravi, da še ni sklenjeno, kdo naj bi prevzel vodstvo nove zgraditve Srednje Evrope in Avstrije. Najbolj nerazumljiva v tem pogledu pa je seveda sama avstrijska vlada. Ljudstvo postaja nestrpno — a vlada je mirna. Vidi se, kakor bi bila najmaftj Informirana. Saj čudno ne bi bilo. Avstrijski poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu vlade ne obveste menda sploh o ničemur, vsaj pravilno ne. Avstrija nima pravih zastopnikov. Mogoče so ti gospodje dobri birokrati, ki zaslužijo svoj avanzma, a za ta mesta se nesposobni. Niti njim, niti avstrijski vladi se ni posrečilo stopiti v akcijo za konferenco v Portorose. Gospod dr. Beneš je vedno na potovanju, zdaj je v Parizu, zdaj v Londonu, ravnotako grof Sforza in ostali državniki entente, avstrijski vodilni možje pa sede za svojimi pisalnimi mizami in mirno gledajo, kaj jim prinese čas. Ves sistem avstrijske zunanje politike je kriv na izolaciji Avstrije. To smo zopet videli povodom preložitve konference v Portorose. Internacijonalni kongres proti trgovini z dekleti in otroki. Dne 5. julija se je zaključil internacionalni kongres proti trgovini z dekleti in otroki, katerega se je poleg drugih držav udeležilo tudi zastopstvo Jugoslavije. Kongresu je predsedoval Belgije M. Lčvie, kot zastopnik generalnega sekretariata zveze narodov. Na kongresu sc je v sedmih javnih sejah razpravljalo o raznih Vprašanjih, ki posredno ali neposredno zadevajo preprečenje trgo-,vine z dekleti in otroki; o tozadevnih specijalnih vprašanjih je razpravljala posebna komisija, ki je na to o svojih Sklepih poročala kongresu. Sklepi kongresa sc bodo predložili zvezi na rodov, ki bo o njih sklepala meseca septembra. Kongres smatra za nujno, da sprejme kolikor nfogoče veliko držav, . glede preprečenja trgovine z' dekleti In otroki, enotna temeljna načela in soglasno postopanje. Posebno smatra kongres za potrebno, da je tozadevni pregrešek v vseh državah kaznjiv. Sicer sc je položaj z internacijonal-nimi konvencijami z let 1909 in 1910 znatno zboljšal, vendar kongres zvezi narodov toplo priporočal, da se konvenciji prilegne še one države, ki do danes še niso pristopile. Konvencije iz let 1904 in 1910 pa bi naj ne bile obvezne le za pristo-pivše države kot take, ampak tudi za njih kolonije. Za kazen naj bo pri dekletih merodajna minimalna starost 21 let, katero naj pa posamezne države še povečajo. Tudi poskus kupčije z dekleti in otroki bodi najstrožje kaznjiv. Posebno pri naseljevanju in Izseljevanju je potrebno z naredbami In zakoni onemogočiti trgovino z dekleti in otroki. Brez spremstva pota joče dekleta in otroke je oblastveno nadzorovati. Poostriti je nadzorovanje službenih posredovalnic. Vsi člani lige proti kupčiji z de kleti in otroki, kakor tudi države, ki so pristale na konvencije, morajo predlagati letna poročila. Ustanovi se naj posebna komisija, sestoječa iz 5 zastopnikov držav in iz treh ali petih prisednikev. ki naj zastopajo interna čijonalni bureau za preprečenje trgovine z dekleti in otroki, internacijo-nalno žensko organizacijo in pristojne internacijonalne varstvene zveze. Vlade je potom zveze narodov povabiti, da izvedejo najstrožje preiskave, da se izslede trgovci z dekleti in otroki, katere je izročit/ pristojnim sodiščem. Civilni kazenski zakoni vseh držav se naj revidirajo, da je vsaka igra v pogledu trgovine z dekleti in otroki izključena. Konferenca se je uverila, da prakticirajo nekatere države deportacijo žen in otrok. Proti takemu nehumanemu postopanju mora zveza narodov najodločneje nastopiti. Za samoupravo ljudstva in nedeljivo Slovenijo. Govor poslanca Brandnerja v konstuantt 22. junija 1921. (Konec.) , (V včerajšnjem nadaljevanju govora so pomotoma zašli vanj prvi trije oddelki, ki se končajo z »prvo inicijativo«. in ki govore o avstrijskem problemu.) Gospodje, dovolite mi, da Vam tukaj preberem, kaj je govoril in učil dr. Krek za časa balkanske vojne, da vidite, da jugoslovanstvo pri nas ni od včeraj. On najprej govori o ljubezni do domačije, nakar nadaljuje: »A tudi pri domači deželi se ljubezen ne ustavi. Ona gre preko njenih mej naprej v tiste kraje* kjer stanuje isti rod kakor v mojem rojstnem kraju. Kodi pa stanuje isti rod kakor mi? To nam kaže tek naših rek. Povsod, koder tečejo naše reke, povsod tam se je naselil tudi naš narod. Treba nam je kar iti za Savo in DraVo naprej proti vzhodu in povsod bomo našli rod, ki se našemu srcu v posebni meri prilega. Naše roke pa tečejo proti Belgradu in Crriem mOrju, nobena naša reka pa ne teče n. pr. proti Dunaju. Ob naši Savi biva od Triglava do Črnega morja isti narod kakor mi, narod, med katerim se čutimo bolj domače nego kjerkoli drugod na svetu.« Vidite, v tem duhu, s tako toploto se je takrat govorilo in tako smo mi takrat čutili z Vami. In še nekaj zanimivega bi Vam rad povedal: Ko je dr. Krek hodil v ljudsko šolo v Škofji Loki — tako mi je pravil neki profesor, ki sestavlja spomine na Kreka — je nekoč dobil zemljevid Balkana irt je kazal svojim součen-cem, kje bivajo Srbi, Hrvatje in Slovenci, ter vzkliknil: »Ako bi Slo- venci, Hrvatje in Srbi bivali skupaj v eni državi — kako velika in močna bi bila ta država!« Tako je govoril Krek, ko je bil še otrok ih je še obiskoval ljudsko šolo. To, kar se je danes realiziralo, je bilo že takrat v naših dušah. Da pa je še precej takih, ki so še vedno avstrijskega mišljenja, temu se ne bodete čudili, ako pomislite, da smo v šolah vedno. slišali vse dobro samo o netnških cesarjih ln nemški državi; o Slovanih pa smo slišali v prvi vrsti to, kar je slabo; zlasti velja to za brate Srbe. Zato se nikar! ne čudite, ako ni mogoče pri vseh kar preko noči odstraniti tega mentaliteta. Toda kolikor je bilo zavednih Slovencev v pretekli dobi, so bili Jugoslovani in so ostali Jugoslovani tudi sedaj. Tudi v novi pokrajini Sloveniji, kjer bomo gojili naš slovenski jezik, se bo obenem gojila tudi misel jugoslovanska in slovanska; kajti zavednega Slovenca sploh ni, ki bi ne bil obenem tudi Jugoslovan in Slovan. Zato je Vaš strah popolnoma neopravičen. Gospodje! Kam naj pa Slovenci gremo, ko nas je tako malo? Ali naj ustanovimo svojo državo? Ali naj gremo zopet v nemško suženjstvo? Komu pade kaj takega na misel, ko snlo vendar srečni in veseli, da smo se osvobodili?! AH pa naj morda ustvarimo Slovenci in Hrvatje svojo skupno državo? Taka država bi kmalu šla rakom žvižgat, ker se je videlo po vsem dosedanjem delu v skupščini, da Slovenci in Hrvatje še nismo državniki, čemur se ni čuditi, ker nas dolga stoletja ločijo od tistega časa, ko smo imeli svojo samostojno državo. Mi se moramo šele privaditi državniškim poslom, da koristimo Jugoslaviji. Naša bodočnost je torej edino ln samo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je izven vsakega dvoma. Tako mislimo Slovenci. Če je v zadnjem času začelo časopisje pisati, da je na Slovenskem močno Radičevsko gibanje, je to vse samo umetno inscenirano. Jaz sem se rav nokar vrnil iz Ljubljane in Vam re čem. da takega gibanja med Slovenci ni. (Medklic: V Ljubljani ga seveda ni.«) Tudi po deželi, ga ni. Nekateri ljudje Vam tudi Iz, strankarskih interesov pripovedu- jejo, da je v Sloveniji velikansko gibanje proti Srbom. To ne odgovarja resnici! Zavedni Slovenci nismo proti Srbom, tudi nismo nikdar bili, ampak smo s Srbi simpatizirali že med balkansko vojno in tudi pred njo. Pač pa je med narodom nezadovoljstvo radi slabe administracije, in sicer prav tako radi slabe administracije pri pokrajinski oblasti — zato je tudi nastalo gibanje proti Ljubljani — kakor tudi proti slabi administraciji v Belgradu. Proti Belgradu so torej ljudje samo radi slabega gospodarstva. To gibanje je, kakor sem rekel, socijalno in ekonomsko, ne pa plemensko, gospodje! Kadar bomo državno upravo zboljšali, kadar bomo ljudstvo zadovoljili z dobro upravo, bodo vzroki za nerazpoloženje proti centrali sami od sebe odpadli in bomo lepo in srečno živeli v tej državi. Gospodje! Jaz Vas prosim, da upoštevate razloge, ki sem jih navedel za to, da dobimo respično samostojno upravo in da ostane Slovenija nerazdeljena. Skrbite, da ustavni odbor ponovno* pretrese VIII. oddelek! Ako tega ne storite, bo padla na Vas vsa krivda in odgovornost, ako bomo primorani glasovati proti ustavi. Potem pa ne iščite antidržav-nih elementov pri nas, ampak jih iščite tukaj v ministrskih klopeh! (Ploskanje!) Podaljšanje kočevske železnice po koMri in poljanski dolini s Srpshe Moravice. Ker je bila Slovenija, ki je najbolj industrijelen del Jugoslavije, na podlagi londonske pogodbe odrezana od svojega morja, je nastaja potreba, da si poišče nov izhod na morje. Izmed obstoječih pristanišč prideta v poštev Baroš in Split, Da se zveže Slovenija po najkrajši poti z obema lukama, ni druge možnosti kot ta, da se podaljša kočevska proga do one najugodnejše ležeče točke na progi Reka-Bakar-Ogulin-Karlovac-Zagreb, ki leži najbližje Kočevju. V tem smislu se je izreklo tudi minstrstvo saobračaja. Poleg podaljšanja kočevske železnice • in dograditve proge med Gospičem ,in Kninom v prvi vrsti, je potrebno v drugi vrsti zmodernizirati celokupno progo Ljubljana-Spljt, oziroma Ljubljana-Reka, jo preurediti v glavno progo, eliminirati nepotrebne ovinke in povečati radije ovinkov ter zgraditi deloma trdnejšo podstavbo. Z ozirom na to je edino urhestno, da se zgradi med Kočevjem in Mora-vicami prvovrstna proga, po kateri bi vozili lahko tudi brzovlaki. Ce bi bil teren popolnoma raven, bi bila iz stališča absolutne ekonomije na mestu ravna proga, ker je ravna proga najkrajša. Teren pa ni raven, temveč precej gorat in presekan 'z globoko zarezo, v kateri teče Kolpa. Da bo proga absolutno ekonomična, se mora položiti tako, da ima pri danem maksimalnem vzponu najmanjše višinske diference in najmanjšo dolžino. Ako se hoče zgraditi prvovrstna solidna proga, po kateri bi lahko vozili tudi brzovlaki z 75 km na uro, se vzpon 15 tih metrov na 1 km ne bo smel prekoračiti in radij ovinkov ne bo smel iti pod 400 m. Ker je teren precej kompliciran in bo treba prekoračiti znatne višinske razlike, se železnica brez večjih ali manjših ovinkov in predorov ne da zgraditi. Ti ovinki oziroma serpentine si slede lahko tesno ena za drugo ali pa se raztegnejo po bližnjem terenu. Z ozirom na to, da se proga brez ovinkov ne more izpeljati, je umestno, da se polože ovinki po najbolj obljudenih krajih. Drugače je v ravnem terenu. Tu je jako neekonomično in nesmiselno speljati železnico vijugasto radi kra jev, kar se je dosedaj večkrat doga jalo vsled tega, ker se ni vpoštevala absolutna ekonomija, temveč le hipna ekonomija in lokalni interesi. Največjo oviro nove proge tvori Kolpa, katero je treba na vsak način premostiti na dnu ozke doline ali pa visoko nad vodo. Spuščanje v dolino dela progo daljšo in zato manj ekonomično, premostitev po mostu, ki bi se dvigal 100 do 200 metrov nad vodo, bo vso stavbo sicer znatno podražilo akoravno bi bila proga znatno krajša. Iz stališča absolutne ekonomije je na mestu edino le visoki most, ki bi zvezal oba strma bregova blizu vrha na najožjem mestu. Kar se tiče proge KoČevje-Mora vice, so projektirane v glavnem že dve varijanti. Prvo, takozvano rdečo Pr°g°> je projektiral po nalogu induT strijalca g. A. Kajfeža iz Kočevja dunajski inženir g. F. Mussil. Ta jc začrtana iz Kočevja čez Stalcarje Banjaloka, Nova Sela, Brod ob Kolp’ premosti Koloo v dolini in se dvig na 'desnem bregu zopet navzgor proti Brod-Moravicam. Dolga je 44 km in ima deloma 25 pro mille vzpona. Drugo varijanto, takozvano zeleno progo, je projektiral strojni tehnik g. Veri j Svajgar. Ta bi šla iz Kočevja mimo Mozlja in Verderba, skozi predor do strmin ob Kolpi, dalje ob bregu le reke in pri Dolu ioo 111 nad gladino vode čez Kolpo in mimo Plemenitaša skozi predor v Srpske (Konior-ske) Moravice. Proga je dolga samo 38 km in ima največji vzpon 15 pro mille. ’ Obe varijanti pa imata to veliko napako, da sta izpeljani deloma po manj obljudenih •krajih. Prva pa ima še to napako, da ima velik vzpon, kar o dela nesposobno za glavno progo. V zadnjem času pa se je pojJvila nova varijanta, takozvana modra proga. Ta izhaja iz že omenjenega stališča, da je treba speljati ovinke, s katerimi se morajo prekoračiti višinske razlike po najbolj obljudenih kra-ih in najbolj važnih krajih. Ta proga, bi šla iz Kočevja, ob severnem robit Mozlja, pri Knežji Lipi skozi kake tri' ratfništvo »JugoslaviSe« sc )e z aanašniim dnem preselilo iz dosedanjih prostorov na Marijinem trgu št. 8 ob Ljubljanici v prejšnje prostore »Jug. kred. zavoda« na vogalu Marijinega trga in Wolfove ulice. Sprednji lokal je namenjen cenj. obSinstvu In se tam sprejemajo naročila za inscrate, naročnina in list. V istem lokalu se nahaja tudi »Zvezna knjigarna« in se tam kupijo vse knjige založbe »Zvezne tiskarne«. Telefonska številka uprave pa ostane kakor doslej 44. — Za poslanika v Pragi je vendar imenovan dr. Bog. Vošnjak vkljub vsem utemeljenim nrotestorn. Dokaz za moralno kvalifikacijo vladajočih strank. — Red in rad. G. Adolf Ribnikar jc dobil Kot tržni nadzornik popolno pokojnine 4. razreda. -*■ Pašldev dar ranjenim vojakom ob priliki atentata na regenta. Min. predsednik Nikola Pašič je poslal včeraj po šefu kabineta vojakom, ki so bili ranjeni povodom atentata na prestolonaslednika, po 300 dinarjev. Zdravje ranjencev sc polagoma boljša. Sef kabineta g. Popovič je posetil tudi ranjenega £. Poisseja, kateremu je izrazil željo ministrskega predsednika, naj čimprei okreva. — Bolgari so vrnili cerkvene predmete, khtere so odnesli Iz Srbije. Bolgarski sv. sinod Je Izročil 6. t. m. pooblaščenemu odposlancu srbske pravoslavne cerkve, beograjskemu protojereju M. Popoviču vse one.cerkvene ih posvečene predmete, ki so jih bol-garskfe oblasti povodom umika »radi ohranitve« odnesle na Bolgarsko. — Jz novinarstva. Pred par dnevi smo Javili, da so se vršile v Beogradu seje centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženja in sicer v novinarski sobi konstl-tuante. To ne odgovarja resnici, marveč so .je morale vršiti konference v kavarni »Zagreb«, ker vsled prepovedi predsednika kon-Jtltuante dr. Ribarja orožniki enega člana centralne uprave g. Kumadiniča "niso pustili v konstituanto. — Na sejah se je ugotovilo, 3a se vrši prvi redni občni zbor J. N. U. Vsled povabila sp'itske občine med 27. In 29. avgustom 1.1. v Splitu ,po končanem red* nem .občnem zboru pa ustanovni-občni zbor, oziroma kongres novinarjev -profesijonistov. Za splitsko zborovanje Je prevzela zagreb-.. 5ka Sekcija J. N. U., končno redakcijo načrta . penzijskega in bolniškega zavarovanja,, ljub-'Banska selccija pa Kolektivno pogodfio in sindikalna ..pravila. Razen tega se je razpravljalo na beogra4ski>, konferenci Še o raznih drugih velevažnih internih zadevah novinarskega stanu in se je interveniralo pri rafcnih .. ministrstvih. — »Što se babi htilo...« Včerajšnji »Slovenski Narod« priobčuje pod. naslovom »V bratskem objemu« vest, da sta V takem objemu »Slovenec« In »Jugoslavija« radi potrditve župana g. Peska. Pravi, da Je v torek jSrinesel te. Informacije. iz Bcogfadh direktno neki informator,- da pa so te Informacije netočne. Pisec te notice v »Slovenskem Narodu« pač pozablja, da je še pred Misbdno žamertjavo« prifiesla to vest beo-gradska »Pravda« in da ni bilo treba posebnih informacij, kakor jih »Slovenski Narod* doslej Jz Beograda Še nikdar ni imel. Za vse take in slične informacije, ki izhajajo (y »Slov. Narodu« pod sličnimi naslovi, velja, .pač citirani.Izrek: »Što se babi litilo...!« — Javen shod NSS se vrši v nedeljo > 17. t. m. na Bledu, oz. v Gradu na vrtu restavracije pri »Sekovanoviču«. Na shodu poroča. tov. Brandner. Ob 5. popoldne velik KTmcert tamburaškega odseka »Bratstva« iz Ljubljane. PO koncertu ljudska vcsilici z raznovrstnim spore'dorii. Vstopnina 2 din. — Iz Slovenjgradca nam piše zaupnik, fla }e nedayno »pošten Nemec« inistificiral naše iiradriiStvo 'ter delal očitno krivico kan-tllstu A. Zorjanu, ki se že v stari Avstriji ni /Ijkoli bavil s politiko, temveč bil vedno na Srtranl Slovencev ter bil radi tega preganjan. Da fie bodo v bodoče razni nemškutarji sejali semena razdora, izročimo njegov dopis našemu zaupniku. — Brat oče sestrinega otroka. Res tragična usoda preganja Krekovo rodbino v, Ooveku v,Soški fari. Pred kratkim jc dala žena ustreliti‘svojega moža ift sedi sedaj z zločincem Aličem v preiskovalnem zaporu ter čaka obsodbe. Ostala sta na domu sin ■Janez fn hči Maiiana Krek. Ta dva sta prišla življenje, ki Jih mora privesti v popolno Pogubo. Razen tega, da Marjana po lastnem Priznanju občuje z nebroj fanti, vasuje redno pl njej tudi njen brat Janez. Pred rrfesfccem le Porodila otroka in po lastni izjavi Je oče nezakonskega otroka njen brat Janez. To je Pnznala obto^njca nekemu fmitu, ki je svo-J®casno tudi i: njo občeval in ga Je seveda ž£S°.Yfftyo aelo zanimalo. Priznala pa je to ™dl Oroaintoth In ravnotako je brat priznal sta * sestr0 tudi pri sodišču. Včeraj nrLail enca občevanje tajila, češ, da sta prei le Pod pritiskom. Sodišče se je “ s1*hVV5rlti'*> krlvdi in sta blla obsoJena po s 501 Janejt Krek na 1 mesec strogega zapora, Marijana pa na 14 navadnega zapora. Oba sta prijavila vsklik in se pritožila Proti kazni. .l Vlom na Brezovici. Dne 10. marca Je li » i takrat neznan vlomilec veliko tatvino Odn^5zniškega vasona na postaji Brezovici, le D»e za 12-520 K raznega blaga.. Sedaj neki A-?a dognala sledeče: Vlom je Izvršil brata T°n Turak in sicer v škodo svojega priležWeat$"?J VrršiI pomo|° nV?-ie Po vlomu VrariJe Tišar rodom iz Sp. Idrije, kier sta bla a Pobegnila tatova V Karlovac, da Ie’Ilubtevprodala- Ker ie Turak mis!il' rhznimffifePoIlc,Ja radi obilice posl“ z Liuffano na7brž9e,Podzabila "anj, se je vrnil v svojega tatinskega p* jjj, p2-^c novo,.Ior's^ In i? i m M |» nii?s‘a* Toda zmotil se je ie Turak na policiji vlom ^e|irta,a in v.čera,i — V Ormožu živi atvmo pn.znaj. stražmojster v pok; Iv. ^ojs 1|C' M sposobnim spoznan, a Je nfenadoml Ihtnl nil. Iz Fcidhofa pa so ga & afli zdravega, nakar je začel trgovino z vinom ter prevzeSl tudi tajništvo ormoške noS-nice. Poleg vsega tega pa še dobiva 26on K mesečne pokojnine. Ako bi ne bil p0D0l Homa normalen, bi ne mogel opravljati Vseh Ti- ne mogel bi biti pri volitvah nosi-telj liste SLS, tudi bi ne mogel agitirati proti Jugoslaviji. Vkljub lepim dohodkom in pre-jnoženju je prosil celo za trafiko kot invalid m revež. Resnični invalidi pa dobivajo me-etno le 30 do^ 60 K. Kje je pravičnost? r . ~ strela je ubila na Klancu pri Kranju mlado vdovo Ivino Krč. •» Obsojen župnik — zgled sovraštva. "es set zaključila pred okrajnim sodi- Ljubljani dolgotrajna pravda proti , “P"ik" Francetu ^vlin v St. Vidu nad Cir-'-nico. Tožila gp Jo posestnica Terezija Ponikvar zaradi žaljenja iu javnega zasromo-Vnr>Ia ootom nnonlmnlh nisem. katere ie pi- sal Župnik Pavlin. (Obtoženec je dejanje tajil in privlekel tudi med potekom obravnave pričo Štrukelj. Dognali pa so, da je ta župnikova priča po krivem pričal in jc bil medtem tudi že obsojen zaradi krivega pričanja na 7 mesecev zapora. Pri današnji obravnavi, pri kateri obtoženec ni bil navzoč, se jc prebralo mnenje sodnih zvedencev za pisavo profesorjev Koželja in Robide, ki sta dognala, da je pisava v vseh treh anonimnih pismih popolnoma slična župnikovi pisavi. Zastopnik toženke je predlagal obsodbo na podlagi mnenja zvedencev, z ozirom na Iaž-njivo pričevanje priče, ki je bila zaradi tega že obsojena in povdarjal kot obtežilno, da jc to dejanje izvršil župnik duhovni pastir, ki bi moral biti faranom zgled miru in sprave ne pa zgled sovraštva. Obtoženi župnik Fr. Pavlin jc bil obsojen po § 493 na 1 mesec dni zapora ali 2000 K denarne kazni. — Pobegnil je iz Siska tajnik komunistične stranke v Sisku, po popisu nevaren komunist in tat Erceg Božo. Za popotnico je ukradel neki Franji Vukasevič 10.000 kron. — Tatvina na Toškem čelu. Posestnici Mariji Premože na Toškem čelu je ukradel neki osebno poznat 20—251etni mladenič tri moške obleke, usnjate gamaše, zlato brošo in usnjato denarnico v kateri je bilo okrog 800 kron denarja. — Vlom in tatvina v lovski koči pod Storžičem. V noči od 9. na 10. t. m. je vlo-. mil neznan tat v lovsko kočo na »Kozjeku« pod Storžičem. Koča je last E. Dolenca v Kranju. Tat Je odnesel 6 rjuh, 1 odejo, 2 koca, nekaj sladkorja, masti, smodk in okoli 2 kg smodnika. — Nevarna razposajenost. Mlada kmečka fanta Alojz Vozelj in Rudolf Ivan \z Krač šta šla neko nedeljo malo dobre volje čez most pri Medijah. Most je lesen z položenimi bruni 2 m visok čez Medijski potok, ,lci v času deževja silno naraste. Na mostu se Je VOfcelj spodtaknil. V hipni jezi in sirovi razposajenosti je pograbil en hlod in ga vrgel v vodo. Njegov tovariš Juvan pa je izdrl drugi hlod In ga tudi vrgel v vodo. Na mostu je nastala; vsled te.ia skoro pol metra široka luknja, ki Je onemogočila vsak'prevoz obenem pa nevarno ogrožala JJudi in živino. Obtoženca, dejanje priznata in sodišče je obsodilo vsakega! na tri tedne zapora. — Pisarn« za reklamacijo In posredovanje1 ■mt"želtenmm Transportih je otvoril R. Golob, ravnatelj drž. žel. v pok. (Glej inse- --TPt)-.'Podjetje pod vodstvom ptižinanega strokovnjaka v žel. komercijelnih- zadevah bodo naši trgovski krogi eotOvo z zadovoljstvom pozdravili. . — Jesenice. Na tukajšnji slov. meščanski šoli j'q bila sprejeta po milosti protekcije kot učiteljica Marija Kokalj rodom Gradčanka, po matfiri pristna Nemka, po očetu nem-čurka. Radi popolnoma nemške vzgoje ne zna niti besede slovensko, a vendar jc dobila, ■"kar pol leta mastno.plačanega dopusta, da sc priuči slovenščine. Ne imeli bi nič proti nastavitvi enakih moči, ako bi nam primanjkovalo učnih moči. Čudimo sc pa temu, ko Je toliko učiteljic Slovenk r. dobro kvalifikacijo na razpolago, da sJe v tako važnem obmejnem kraju, kot so Jesenice, nastavi zagrizeno nemškutarko v služfio; Njen oče pangerman. Kokalj ..poseduje Kak na Bledu veliko posestvo, zato smo prepričani, da ne ho hčerke na stara leta silil, da bi sc učila slovenščine, na katero jc do preobrata pljuvala in jo bode raje obdržal doma, kakor da bi jo pustil po svetu. Pričakujemo od višjega šolskega sveta, da posveti temu prfed letom Izvršenemu imenovanju svojo pozornost iu’- da popravi to storjeno Icrivico. — Na puškarski šoli v Kranju sta razpisani službi ravnatelja in učitelja za risanje. Plače so enake kqkor pri srednješolskih na-stavniklli v Sloveniji. Za službo ravnatelja se zahteva inženerski izpit iz strojne stroke ali pa primerna vojaška-tehniška' izobrazba, za učitelja risanja srednješolski izpit ali ab-sOlutori) iimetiro-obrtnc šole. Prošnje Je vla- - Bati do 10. t. 1. pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubliani. Več pove »Natečaj« v Uradnem listu št. 78. — Dijaški koledar jugoslovanske Matice. Začetkom septrtiebra 1.1. izda »Jugoslovanska Matica«. Dijaški 'koledar z bogato vsebino. Poleg zanimivih Člankov bo vseboval koledar tudi vsp za dijake potrelliic podatke. Že danes opozarjamo vse dijake na ta koledar posebno pa vse dijaške organizacije. Naj ne bo zavednega dijaka, ki bi bil brez Dijaškega koledarja »Jugoslovanske Matice«! Sokol Ribnica priredi 7 .avgusta ob priliki 15 letnice sokolskega društva v Ribnici javno telovadbo združeno z vesolicoi Sodeluje železničarska 'godba iz Ljubljane. Bratska društva in občinstvo opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki ter odhaja posebni vlak ob 11. uri iz Ribnice proti Ljubljani. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Prleški srednješolci iz Maribora uprizore v nedeljo 17. t. m. ob 3. pop. v prostorih g. Rcpeuška Meškovo dramo »Mati«. Po igri prosta zabava, srečo-lov in ples. Čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji« v Mariboru. Pričakuje se obilne udelež,be. — Planinska podružnica v Litiji napravi 17. t. m. izlet na Lisce. Prijatelji društva dobrodošli! . — V soboto 16. t. m. zvečer priredi mariborska narodna godba I. konccrt v Narodnem domu ter se vabi slavno občinstvo, da se istega udeleži, da s tem podpre godbenike' iz daljnje okolice. Ljubljana. , Zamenjava poštnih znamk Ijubljan-' 9 }z“aic za nove. Z dovoljenjem poštnega ministrstva bodo zamenjavali vsi poštni uiadi od 16. t. m. pa do zaključno 15. avgusta t. I občinstvu poštne znamke ljubljanske izdaje, katerih frankaturna veljavnost je s koncem 15. aprila t. 1. prenehala, za poštne znamke sedanje veljavnosti (ame-rikanska izdaja) v enaki vrednosti. Za zamenjavo se ne bo pobirala nikaka pristojbina. Po 15. avgustu se stare znamke ne bodo nikjer več zamenjavale. =s Objava. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na Liceju povodom rekonstrukcije tukajšnjega telefonskega omrežja v času od 15. VII. do 17. VII. t. 1. preložil na poslopje polic, ravnateljstva. Radi tega bodo v navedenem času izključeni iz prometa telefonski naročniki s sledečimi naročniškimi številkami: 20, 27 (končna postaja), 41, 43, 46, 74, 121, 153, S 221> 226- 313, 317, 325, 346, 355, 408, 543, 582, sag jn jjcej (jnterurban.) ■ T, iav,,o knjižnico krajevne orga-luzucije NSS. Pripravljalni odbor namerava v i olianskem okraju ustanoviti javno knjižnico krajevne organizacije NSS. Prosi se nniatelie prosvete, da daruieio kniiee. ki sc sprejemajo vsak večer od pol 8. do pol 9. ure v društvenem lokalu, Streliška ulica 22. — Utopljcnec. Dne 13. t. m. je našla učiteljica Gabrijela Angman na levem bregu Pasjega broda moško obleko, kopalca pa ni bilo nikjer. Sumila je takoj, da se je pripetila nesreča ali pa samomor. Obvestila je policijo, ki je pregledala obleko in dognala po listinah, da je lastnik obleke ključavničar južne železnice Ivan Glažar, doma iz Verda pri Vrhniki, stanoval ' 'pa je v Ljubljani v Spodnji Šiški. Utopljenca do sedaj še niso našli. Po izpovedi neke priče, ki jc odšla v kopališče ob 11. uri iov t;r C:\ s:ir. po- nosen na to, da moja tvrdka ni identična 2 Vašo. f. Kočevje, dne 9./7. 1921. J. Kajfež, Kočevje ' *) Za zgorajšnji dopis odgovarja urednL štvo le v okvirju zakona. Proda se: TRI KRAVE S TELETOM po ugodni ceni. Kravo so dobre mlekarico. Poizve se v Ljubljani, Poljanska eosta 55. 1264 PO UGODNI CENI pisalni stroj Rcmington, Naslov pove Ar. zavod Drago Bescljak & drug, Ljubljaana, Sodna ul. S. 1255 VELIKA AMERIKANSKA MIZA 2 novi stelaži in nova kopirna preša. Vpraša M pri An. zav. Drago Bescljak & drag, Ljubija«*, Sodna ulica št. 5. 1260 LEPO POSESTVO v občini Vel. Pirošiti blizu Žalca, katero mtcl 54 oralov in sestoji iz 24 oralov lepoga gozda, drugo pa njivo in travniki. Vsa poslopja so % dobrem stanju. Proda so z vso živino in prenu-čnino. Cena po dogovoru. Poizve se prti IVM Tanjšek, trgovec, Št. Ilj pri Velenju. 126? ENONADSTROPNA HIŠA lqpa in nova na ljubljanski periforlji z zolcnjaa-nimi vrtom okolu hiše; oddaljena pet ttihut od postaje cestne železnice. Stanovanje z 15. decert-brom t. L .Naslov v upravništvu. 1260 POSESTVO blizo postaje Stara Cerkev obstoječ* iz ht^e gospodarsko poslopje, živino in vse h gospodarstvu spadajoče orndjk, zaradi odhoda. Pojasnila dajo Franc Gode v Koblerjih štev. 28, Stara Cerkev pri Kočevju. 11 & Kupi se: DIMNIK. Kompletni železni ploščeviriasti dlmriit, W3i' rabljen, toda v dobrem stanju 13—t 10 m dolg, 00— 70 cm promera. Nadalje na a'ngl*Skl škripec (Flaschenzug) za 2 V, — 3 tone dyi8ljlvcwj. Ponudbo pošlljito pod šifro: .»Cimnik« Ali »šiedr. pee« na upravo lista. 126®- Službei INŠTRUKTOR . za učenca 3 realno gimnazije, med poŽiinittunt se iščo. Milka Jesibj Florijanska ul. 36. 125& PRODAJALKA spretna zmožna tudi pisarniških poslcJV, s« sprejmo proti čioferi pla?l takoj. Znanje 'SlatariM in urarsko stroke ni predpogoj. Ponudbe otebnA* pri Fr, Čuden, Prešernov* ulioa 1, 121« „ • Hazaios PRIPOROČA ŠE atelje za črkoslikars tvo Filip Pristou, Ljub» ljana, Aleksandrova cesta 1. Hotel Matič, 1221 - IŠČE SEMESEČNA SOBA z 2 postoljima za takoj ali za 1. avgust. Ponudbo na upravo »Jugoslavije« pod B. I, 1262 IŠČE SE mesečna soba z 2 posteljami za takoj ali sat-1. avgust 1921. Ponudbe na upravo itota »J*« goslavije« pod »B. J. 300* .' CIGARETNI PAPIR Olleschau, voden! tisk, z vojakom in ptičem sto stotink in sto šostdesotinlr, Golub, Abačtie, Altcssfc; Vse vrste stročnico. Daljo: vence iji šopke s* nevosto in birmance. Perje za rožo, umetne cv^ tlico, žico za rože, svilen in krep papir v<® barvo. Pismeni papir’V mapah, kasetah in sto stotink. Pergament papir za konzerviranje sad]*. Razglednico, karte za prerokovanje. Vse šolstal: potrebščine itd. Razpošilji nil debelo Uranu*« Papirnica, Mastni trg 11. Ljubljana. 12IO* SPREJMEM TAKOJ mladega mizarskega pomočnika, kateri bi im#!‘ veselje, da so priuči polagoma po.rket in enega' vajenca za mizarsko obrt, Ciril Primožič, mizarstvo in parketo,- Ljubljana, Trnovski pristan 4, VEČ PLESKBRSKIH POMOČNIKOV , I -• J • ; ; za pleskanje železnih mostov sprejme proti dobfl plači tvrdka Josip Jag, Rimska eeiita 16. 1103 AGILEN, 35 LET STAR TRGOVEC popolnoma v vseh strokah Izobražen nakup o« valeč in prodajalec, tudi v plsarnlšhfh poslih, Išče primerno službo. Prima referenoot Tozadevne dopise sprejoma uprava »'Jugoslavije* pod: »Dobra moč*. 1263 STANOVANJE V MARIBORU 3 sobe, kuhinjo, kopalno sobo* vrt itd. zamcnjaih z približno enakim stanovanj'em v Ljubljani. Poriudbo najjasneje do 20. julija na naslov trgovec Svetozar Koscir, Ljubljana, Kolodvore!« ulica 24, 126» STROJI NA PRODAJ. Stružilnik fini popol. nov (Holzdrehbank) ma* siven iz železa. Skobelntk (Abrichtmašchin*): zelo masiven 50 cm. Stroj za drobljonjo čresfa (Lehbrechmaschino)'. Vrtalnik (Bohrknarre) ftai popolnoma m>v. Sesalka z dvema cilindrom* zelo dobra in lahka. Kovaški meh velik v dobrem stanju. Motor za surovo olje (Diesclmotor) 14—10 HP malo rabljen z garancijo. Fini francoski kamen kompleten za mletev žita. Josip Petriči trgovec z lesom, Rečica ob Paki, Štajersko. 128?" VINO 3200 1 dobrega, namiznega, liter po 10 po 10 IC Vpraša se pri Gdttlich, Maribor,Koroška c, 128, 122) DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V' LJUBLJANI, prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z,vozom za prcvažanjo pohištva, prevoz in preno* giasovirjev, železnih blagajn In vsa v to pod* ročjo spadajoča dola po najnižjih conah. 1227 Franc Bar Ljubljana Cankarjevo mbrere štev. 5 imate!-' :>!!ko Michel Zevaco: ‘i ';' ' „NOSTRADAM0S“. Pozorišče je-adaj v cerkvi sv. Germana Au.xerrij.kcga. V drufri kapelici na levi sveti četvero voščenk sivolasemu svečeniku, ki služi mašo. Renaud in Marija klečita pred oltarjem. Nekoliko zadaj, malone skrita v temi stojita križemrok Albon de Saint-,;(Andr6 in Gaetan de Roncherolles ter /vjtfeta z bledimi lici in porogljivim na-* ‘jftjaeSkom v kotičkih ust na mlada, prašna človeka, ki jima nista storila žalega... Nato'stopi sivček k znožju stopnic In ponudi zaročencema zlata obročka. In dočlm si natikata znamenji združitve, izteza svečenik roke ter z resnim obrazom govori svetotajstvene • besede, ki ustvarjajo med njiju du-Sama nestrohnljivo vez. Marija je bleda kakor smrt. Renaud drhti, za-^vedaje se slovesnosti trenutka. Na-•adnje vzame svečenik poročno knjigo In jo odpre, na samem oltarju, med evangelijem in tabernakljem. ; Renaud pristopi s trdim korakom ter podpiše: \ »Renaud-Michel de Notredame.« * To Ime je imelo očividno nevaren ;pomen. Stari svečenik, Renaudov Jatelj, je bil nedvomno poučen. mu Je ravnati. Zakaj, ko je poni Mariji, kam naj podpiše svoje le, je z roko zakrival Renaudov ^podpis. Baš tako je storil, ko sta pod-pisovala svedoka. »Semkajle, drago dete,« je velel ilvček Mariji. *Marija je vzela pero in zapisala: $ »Marija, sirota, Id nima drugega i...« In po in nezavestna se Je spustila v Renaiidovo naročje. »Moja žena! Moja oboževana žena! Žena moja na vekomaj!« je mrmral Renaud Mariji na uho, ko je ■odlpajal ž njo iz cerkve. V tišino je zadonel mogočen zvok z zateglim bronastim odmevom. Njegovo bučanje je napolnilo mladi ženi glavo. Zdelo se ji je, kakor bi tulilo tisoč demonov: »Svetoskrunstvo! Svetosfcrun-' stvo!« »Gospod! Gospod! Vzemi me odtod! Uniči me in zavrzi! Pogubi me, samo da bo on otet! Oh, naj do sm/ti ne zve prekletega imena svoje žene!... A bučanje, ki je pretresalo zrak, je bilo zgolj glas zvona, ki je oznanjal pol ene ... Sveče so ugasnile... Renaud, Marija, Saint-Andrž in Roncherolles so se znašli v temi pred cerkvenim vhodom... »Roncherolles,« je velel Renaud, »vzemi moje