zrn. mm.
Pavialni franke v državi SNS.
I Ljttijm, i nfcoto 20. septembra
m. leto,
LOVENSKI
fah«l» vaak dn ivaeer, imeaU! nadel} e la prai^te.
tis-srati: Prostor 1 m! m X 54 mm za navadne in male oglase 40 vin., <a uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Jpr   aiitvo »Slov. Naroda«1 in „Narodna Tiakaraa" ulica ftt 5, pritlično. — Telefon it 90.
inaflova
„Slovenski Narod1 valja v Ljubljani la po posti
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan    . K 84*
polletno M 42*
3 mesečno...... .,21'
1
7'—
V Inozemstvo:
celoletno ...... K 95--
polletno...... . „ 50*-
3 mesečno ...... „ 26*-
9 —
Nov" naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno 9*9" po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo »Slov« Naroda11 Knaflova ulica it S, L nadntrop|e.
Telefon itev. 34«
Dopise sprejema le podpisane in zadostno trankovane. BC  Rokopisov ne vraže.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Df.
V
Do prevrata sta obstojali v Mariboru dve državni učiteljišči mo^ko, ki |e veljalo za slovensko in žensko, ki je bilo strog nemški zavod. Lansko jesen |e bilo nemško žensko učiteljišče zatvor-jeno. Vsa slovenska javnost na štajerskem je opravičeno pričakovala, da se bo nemško žensko učiteljišče spremenite v slovensko, kakor so se vsi drugi nemški zavodi. To pričakovanje je bilo tem bolj opravičeno, ker je nastalo občutno pomanjkanje učiteljskih moči vsled Koroške in sedaj tudi vsled Prekmurske. Zahteva po državnem ženskem učiteljišču v Mariboru se je stavila na najrazličnejših zborovanjih. Merodajni činitelji na opetovane intervencije niso hoteli dati pravega odgovora. V zadnji sejj višjega šolskega sveta pa se je prebral ukaz dr. Vcrstovška, da se mariborsko žensko učiteljišče ne sme odpreti in se tudi ne smejo otvoriti na moškem učiteljišču ženske vsporednice. Ta ukaz je dal tisti dr. Verstovšek. ki vedno zatrjuje, koliko je stori! za slovenje šolstvo in ki zahteva zase nekako pokroviteljstvo za Maribor in celo Sp. Štajersko. To prepoved je izdal dr. Verstovšek iz zgolj klerikalno strankarskih nagibov in sicer zato. da ščiti zasebno žensko nunsko učiteljišče v Mariborrt. 'in sili slovenske starše, da morajo pošiljati svoje hčerke, če se hočejo izobraziti v učiteljice, v klerikalne nemškutar. nunske šole. Po celi Spodnji Štajerski je nastal vihar ogorčenja proti temu ukrepu. Načelstvo Jugoslovanske deVnokratske stranke je v svoji seji dne 16 septembra sklenilo odposlati ministrstvu za prosveto v Beogradu oster protest proti strankarskemu postopanju in zapostavljanju državnih interesov od strani poverjenika za uk in bogočastje. ki se je pokazalo pri vprašanju gospodinj, šole Mladike v Ljubljani zlasti pa sedaj pri vprašanju ženskega učiteljstva v Mariboru. Naši poslanci bodo podvzeli istotako energične korake v Beogradu.
Poziv
slovenski javnosti in poklicanim faktorjem radi omogočenja otvoritve univerze.
Po predpisu univerzitetske ga zakona konstituirani univerzitetni svet prvih imenovanih profesorjev univerze v Ljubljani se obrača do slovenske javnosti in poklicanih faktorjev, da mu priskočijo na pomoč in pomagajo pospešiti otvoriteT našim dijakom tako nujno potrebne in za naš kulturni napredek tako važne najvišje šolske in znanstvene institucije, kakor je naša univerza. Najprimitivnejši pogoj za možnost poslovanja vseučilišča pa še ni izpolnjen. Univerza in precejšen del piofesorjev in dijakov je in — kakor se je bati — tudi ostane brez strehe. V vprašanju poslopja naj naša javnost podpre tozadevno akcijo univerzitetnega sveta, v vprašanju stanovanj pa naj nam tisti, ki jim je ležeče na na£i univerzi in ki goje do nje simpatije, ooma-gajo, da se hitro in ugodno uredi stanovanjsko vprašanje tudi za nas. V tem pogledu je sedaj najnujnejša potreba predvsem ta, da dobe čim preje primerna stanovanja oni že imenovani profesori!, ki jih še nimajo. Naloga v univerzitetnem svetu združenih profesorjev je, da vsestransko organizirajo mlado univerzo. Dela imajo tedaj vsi preko glave. Ako na jih ie več brez stanovarrla. je to delo sploh izključeno. Omenimo naj le mimogrede, da sta ravno člana, ki sta po svoji prejšnji univerzitetski službi najstarejša ter imata tedai v tem oziru največ prakse, brez stanovanja in da se eden izmed niih nahaja naravnost v nemogoči si-tuaciii. ker mora s številno rodbino bivati v podstrešni sobici v neki oddaljeni vasi na deželi. Pa tudi za kod™^ le to vprašanje tako važna da dobi pa nr. naša univerza znamenitega učenjaka za srbsko - hrvatski iesrik^ m književnost le tedaj, ako mu rjrcskrb!
stanovanje. Mnogokaj bo treba tudi ukreniti glede dijakov. Vse to pa se že zelo mudi, pa se ne more več čakati na to, ali se bo čez daljši rok posrečilo kako stranko dovesti do tega, da zapusti svoje stanovanje, ali ne. Kake gotovosti pa, ali se bo odkazalo kakemu profesorju stanovanje ali ne in kdaj, ni nobene. Popolnoma mogoča je. da pridejo tisti profesorji, ki imajo biti šele imenovani, sploh zadnji na vrsto aH pa nikdar. Bela Ljubljana pokaži, da visoko ceni svojo univerzo in iskreno ljubi svojo mladino in da ji je | resno na tem, da se univerza čim preje 1 uredi in otvori. Narodna dolžnost naših organizacij in tudi posameznikov je, da se odzovejo našemu pozivu in pomorejo po svojih močeh. Nasveti in ponudbe naj se pošiljajo univerzitet- j nemu svetu v Ljubljani, Deželni dvorec.
Univerzitetni svet univerze v Ljubljani.
Vseučilišče v L«ib!iani.
(Iz vseučiliške komsije.)
Dne 11. t. m. je v dež. dvorcu imela vseučiliška komisija svojo XX. sejo. katere so se udeležili tudi vsi novoimenovan? vseučiliški profesorji razun onih treh. ki so zaposleni v Parizu na mT-rovni konferenci, in onega, ki še biva v Pragi. To sejo je otvori pre 'sedn. dr. D. M a j a r o n z naslednjim nagovorom:
... V posebno čas si pa štejem, da morem danes pozdraviti novoimenovane gg- vseučiliške profesorje. Veseli cmo bili. ko je Narodno predstavništvo sprejelo zakon o vseučilišču v LJubljani, veseli, ko smo doznali, da je zakon ta od Kralja potrjen in službeno obnarodovan a najbolj smo se raz\ e-selili ob vesti, da ie izvršeno imenovanje prvih profesoriev za naše vseučilišče. Zakai tako je besedp meso postala, s tem v resnici stopa v vidno življenje našega naroda stari ideal! Skoraj impozantno je število učenjakov, ki tvorijo prvo reprezentanco našega vseučilišča, sijajen ie dokaz, da se ie vzljc vnanjim oviram zarodila nam častna vrsta znanstvenikov, in zlasti, da je vzljc zapostavljanju napredoval naš narodni jezik do one višine in točnost', ki jo zahteva vrhovni znanstveni pouk na vseučilišču. Nova dobi m nas našla nepripravnomu, pripravljali smo jo pa tudi v tem pogledu iz lastne zavesti in iz lastne moči!
Častitam gospodom na imenovanju. Obenem z narodnim idealom dosegli so tudi svoi -- osebni ideal. Ni si mogoče misliti lepscera poklica, kakor je poklic: posvetiti se svobodni vedi in jo tradirari. voditi podmladek svojega naroda in s tem narod sam do naivišjih kulturnih ciljev, odgojevati dozorelo mladež v lastni materinščini za prve službe v državi ali svobodne poklice. Pa bodo novoimenovani profesorji dosegali v tem zmislu čim lepše uspehe, za to nam jame- njihov sloves in njih dosedanje delovanje.
Seveda pa gg. prosesorji ne bodo takoj sedli za pogrneno mizo. to se pravi: zanje niso še pripravljene vabljive katedre, kniižnice. labaratoriii itd., kjer bj takoj lahko razvijali svoje pravo delovanje. Sai univerza sama skoraj še rima, kam bi položila svojo mlado glavo. Prve gospode profesorje same bode stalo še mnogo časa in truda, da šele vse pripravijo in urede, kar zahteva univerza že za svojo prvo gradnjo, začetni ustroj in uvedba delovanja. Treba bc uprav čebelične marljivosti, da se ta naš znanstveni čebelnjak priredi za satovje in med. Prepričani pa smo lahko, da bodo gg. profesorji izvedli vse to z isto energijo, s katero so se doslej posvečali svojemu delu, to iz ljubezni do stvari, do ukaželjne naše mladine in do narodnega napredka« To realno privravljanje našega vseučilišča bode še prav posebno njih zaslužen je. Da bi jim vse to hitro šlo od rok in po sreči, s to željo pozdravljam še enkrat iskreno v imenu vseučiliške komisije in svojem imenu prvi naš univerzitetni svet (Ploskanje).
Tekom seje je poda g. predsednik ar. D. Majaron o sedanjem stališču vseučiliške komisije ter o bližnji dobi našega vseučilišča še nastopni eks-p o z e:
L
V s e u č i 1 i š k a komisija je bila lani začetkom decembra ustanovljena v napi n in v. nalogo, da sporazumno z narodno vlado vrši priprave za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
Vseučiliška komisija se je sestavila iz zastopnikov poverjeništva za uk in bogočastje, iz domačih vseučfliških profesorjev in docentov ter delegatov naših akademičnih strokovnih društev, odnr^no korporacjj.
Tako sestavljena komisija je bila poučena o težnjah narodne vlada in o željah našega akadenrčnega razumni-Šiva, ter je bila tudi v stanu proučevati in ugotavljati nogo'e. od katerih v poglavitnem zavisi ustanovitev univerze vobče, in fakultet posebej, ki jih je bila komisija vzela koj iz kraja v svoj program, namreč bogoslovne, modroslov-ne, pravne, medicinske in tehnične.
Po mnogih rlenarnih sejah, v katerih so se vršile tcmcfvtc razprave,-deloma na podlagi noročil subkomisij za vsako fakuheto. dospela ie komisija začetkom aprila meseca do ugotovitev in operatov. k? so tanko služil' odločilnim faktorjem za ^koraišn.io rešitev prevaž-nega vprašanja o ustanovitvi vseučilišča v Ljublajan}. Ta setev komisije in naše nrkraiir^k'" vlade ie tudi zares nad'a na ro<Jov;tna tla. kajti ministrstvo za prosveto' — tega ne moremo dovolj hvaležno povdariti — ie naše akre s posebno blagohotnostjo ocenilo, našim težniam dalo povsem sankcijo in tudi ob krcnkOm sodelovanju naših narodnih predstavnikov in ministrov brzo poskrbelo, da ie prišel načrt zakona o ustanovitvi našega vseučilišča nujnim potom do rešitve v Narodnem predstavništvu in potem do rotrjenia po prestolonasledniku in regentu, katero se je bilo iz \ rš'lo že 23. julija, a se ie moTlo objaviti r^dj nastale vladne krize šele dne 23. pret mesca.
Se ie bilo počakati rešitve nadalj-njih temeljnih predlogov vseučirške komisije, namreč imenovanja prvih profesorjev na vseh fakultetah, in tudi to se je izvršilo z ukazom Nj. Viso-r • prestolonaslednika od dne 31. avgusta.
S tem ;e dobila univerza v Ljubljani cvoj zakonit obstoj, pa tudi svoje zakonito predstavništvo. V Sloveniji, v fti^oslavijl <;,: jc pojavila nova juristič-na oseba, veličastna >universitas*. ki jo moramo v imenu kulture in naše hodočasti pozdravljati sedai. jo spoštovati in -ovati vs'kdar.
Vseučiliška komisija pa je spričo te-r> izpolnila svoio poglavitno nalogo in raziti se jej bo sedaj v zavesti, da je srečno dokončala težavno, a prelepo vvoje delo.
II.
Vseučiliška naša stvar preide sedaj v roke zakonito postavljenim njenim varuhom, ki jim bode crlasom čl. 3. zakona o vseučilišču v Ljubljani potovati, dokler se ne izdelajo spe'cialni zakon in uredbe, povsem po zakonu in uredbah o univerzitetu kraliestva SHS u Beogradu« (zakona z dne 27. februarja 1905 in 23. julija 1910).
Na tej podlagi je univerza v Ljubljani najvišje samoupravno telo za višjo strokovno izobrazbo In za pospeševanje znanosti (čl. 1.).
Univerza, sestoječa iz svojih učiteljev, slušateljev, uradnikov in služabnikov (čl. 3.), se upravlja sama sebe. Nad njo ima nadzorstvo zgol minister presvete.
Tudi v materijalnem oziru je univerza samostojna pravna oseba in se vzdržuje ob državnih stroških po bud-getu, ki se določa vsako leto. in poleg tega še z dohodki ustanov in drugih na-klonitev (čl. 2.).
Univerza ima svoje organe, oblast-va* to so: 1.) rektor, 2.) dekani fakultet, 3.) univerzitetni svet, 4.) univerzitetna Uprava, 5.) fakultetni sveti in 6.) univer-
zitetno sodišče (čl. 7). Vse to si določa univerza sama.
Rektorja voli koncem vsakega šolskega leta univerzitetni svet. ki sestoji iz vseh rednih profesorjev univerze (čl. 10). Rektor upravlja univerzo, jo predstavlja v javnosti in krbi za red in administracijo (čl. 8).
Dekana (starejšino) voli vsaka fakulteta izmed svojih rednih profesorjev za dobo enega leta. Dekani opravljajo posle vsak za svojo fakulteto in skrbe predvsem za pouk in izpite (čl. 9).
Univerzitetni svet sestoja, kakor rečeno, jz rektorja kot predsed-nika hi vseh redmh profesorjev. Njegova nalocra je v poglavitnem: L) voli rektorja. ?.) sprejema ali zavrača profesorje, izvoljene po fakultetnih svetih, 4.) predpisuje disciplinami red za sluša telie in pravila o podelitvi državnih podpor diiakom. 5.) posvetuje se o onih vpraš-miih, ki se tičeio cele univerze
(a in).
Univerzitetna uprava sestoja: rektor kot predsednik in dekani vseh fakultet. Univerzitetna uprava vrši te-!e poglavitne posle: I.) razpolaga s svotamt, ki pripadajo un'verzi po državnem budgetu. in z vsemi drugimi dohodki 2.) vodi fonde univerze in pazi na nieno celo imovino. 3.) skrbi za zgradbe in za prostore, ki »so potrebni za oouk in razne zavode, 4.) voli in pred*?^ ministru prosvete pisarniško osobne fčl 11).
Fakultetni svet sestavljalo vsi profesorii m docenti dotične fakultete z dekanom kot predsednikom. Fakultetni sveti vrše poglavitno nastopne posle; L) sestavljajo program in razporedbo predavam za vsak semester 2.) skrb«! za dopolnitev izpraznjenih stolic, predlaga :o mmistru prosvete spajanje jn de-Hemc stonc in otvoritev novih stolic. 3.) voluo ih predlagajo ministru prosvete redne in izredne profesorje, toda potom univerzitetnega sveta, ki jih sprejema ali z motivacijo zavrača: vo-Rjq ki predlagajo ostale učitelie. 4.) odločujejo r rrii^vah strokovmakov izven profesorskega zbora, ki bi želeli brezplačno in izredno predavati. 5.) odločujejo o rodelitvi naslova častnega doktorja. r>.) odločujejo o razporedbi izpitov m o se^tpvj iznituih komisij (čl. 12^
Vseučilišče ima seveda svojo P i -sarno: vodi jo »sekretar«, ki mora imeti fakultetno naobrazbo, s potrebnim številom uradnikov. To osobie voli in predlaga minutni nrosvete univerzitetna uprava (čl. 13).
Ustava našecra vseučilišča se to-rei ne razl:kuic nosel^no od ustave vse-rctKšč v bivši AvstHij. jamči pa krep-Vejšo ivtonomtjo. kar se kaže zlasti v preva?rem delokrogu »univerzitetne uprave*.
V ^o^ebnlh pojavim govori zakon <e o učnih močeh (ČV. 15 do 27), o slu-<nfeiun (cT 28 do 3?V o nouku in izpitm (čl. 33 do 3f»), Omenja nai se le poglavitno.
Učne moči univerze so: 1.) red-m nrofesorij. 2.) izredni profesorji. 3.) docent?. 4.) honorarni profesorji in 5.) rčiteli'".
Redni ali i z r e d ni profesor-j i more;o postati le priznani znanstvenici ali strokovnjaki ki iih izvoli fakultetni svet z večino glasov in jih potrdi univerzami svet. potem pa minister prosvete.
Za docente morelo biti imenovani kandidati, ki jih izbere fakultetni svet 'n o Vnterih vid?, da so delovali in morefo delovati v kaki vedi ali znanstveni c*roki. (T"ctitutn »privatnih docentov* zakon ne poznal
\!-o stolico ni redneTa ali izred-nesra profesorja in tudi ne docenta, more fakulteta izbrati za honorarnega o,r o f e s o r i a priznanega znanstvenika ?h" c+rokovnjaka izven univerze.
Učitelji se nameščajo za predavanja živ-h tui'"h iezikov na predlog fakultetnega sveta.
Pomožno osobje: asistente, kustose, nrocektorie. prenaratorje itd. voli fakultetni svet na predlo?: dotičnega profesorja.
Redni ali izredni * profesorji in docenti dobivajo v zakonu določeno plačo, učitelji plačo srednješolskih učiteljev, honorarni profesorji ter pomožno osobje pa plačo po predlogu univerzitetne uprave.
Redni ali izredni profesorji, docenti in učitelji se nameščajo s kraljevim ukazom, honorarni profesorji z razpisom ministra, pomožne osebe (asistente, kustose, pisarje itd.) pa namešča rektor.
Slušatelji so redni in izredni. Revni in pridn: mogo dobiti državno podporo po gotovih pravilih (čl. 32).
Pouk je svoboden,   učne moči so svobodne pri razlaganju svoje vede (čl. M). Izpiti so diplomski   ali doktorsk (čl. 36).
III.
Po tem pregledu je vprašanje: Kako naj se obistini začetna ustava našega vseučilišča?
Ko se je Velika škola u Beogradu temeljem zakona od 27. februarja 1905 preosnovala v univerzo, je bilo za začetek tudi imenovanih S rednih profesorjev za tri fakultete: modroslovno, pravno in tehnično. Ti profesorji so tvorili univerzitetni svet pod začasnim predsedstvom najstarejšega člana in so zbirali nadaljnje učne moči ter vršili vse drugo, kakor zakon veleva.
Nadalje je bilo v zakonu rečeno: Fakultetni sveti začno samostojno delovati, kakor hitro bodo imeli vsaj tri redne profesorje* in poleg tega bo univerzitetni svet vršil tudi njihove posle. Ko univerzitetni svet dozna, da je število rednih in izrednih profesorjev zadostno.se preide k volitvi rektorja in dekanov na fakulteti.
Ta ista prehodna določba velja tudi za naše vseučilišče, ki je stopilo torej v življenje s tem, da mu je imenovanih 18 profesorjev (univerzitetni svet). To je trenotno njegovo prvo predstavništvo, njegov edini in vrhovni organ. ,
Vseučiliški svet se zbere in začne svoje delo pod predsedstvom najstarejšega svojega člana. Predvsem se bo morda vprašal, ali naj začasno \ rši vse za konstitucijo ln organizacijo vseučilišča potrebne posle sam kot korporacija, ali pa naj se takoj razdeli na vseučiliška oblastva, ki potem vsako v svojem področju izpolnuje po zakonu mu odkazane naloge? To, drugo alternativo bi bilo priporočati iz mnogih praktičnih razlogov.
Naša osemnajstorica profesorjev znači po mojem mnenju zadostno število, da bi se lahko že sedaj izvedla temeljna organizacija vseuČiliških oblastev in tako tudi potrebna razpo-redba velikega dela.
Lahko bi se torej volil rektor kot glava in reprezentant vseučilišča, lahko se organizirajo in začno takoj poslovati posamezne fakultete, ki imajo vsa-k a po 3—4 profesorje, z izvolitvijo dekana, imamo tudi že univerzitet!!'! upravo, ki pač sestoja iz rektorja in vseh dekanov.
Pri tem seveda posluje zbor vseh profesorjev kot vseučiliški svet na onem področju, ki mu je odkazano po zakonu, zlasti pri vprašan iih, ki se tičejo celega vseučilišča in pa pri končnem predlaganju profesorjev.
Temu načrtu pa kolikor toliko nasprotuje dejstvo, da začasno ne morejo v redno akcijo univerzitetnega sveta in pravne fakultete stopiti gg. profesorji: 2olger, Pitamic in Vošnjak. ker so še vsi zaposleni na mirovni konferenci in ni še znano, kdaj se povrnejo.
V vsakem slučaju bo pa potreba, da univerzitetni svet čim preje predlaga i m e n o v a n'j e n a d- a 1 j n i h profesorjev, da se s tem sam zadostno popolni, obenem pa tudi zagotovi redna predavanja na glav::ih stolicah vseh fakultet.
Prav posebno nujno je tudi, da dobi »univerzitetna uprava« svojo posebno dobro organizovano pisarno s sekretarjem na čelu. Univerzitetna uprava vodi celo imovino univerze, sestavlja letni proračun dohodkov in iz-| datkov. izplačuje redne izdatke itd. Zlasti ob ustanovitvi univerze imajo fi-nancijalna vprašanja bistveno vlogo ln za tozadevno poslovanje je treba strokovno izurjenega osobja. Proračun, ki ga je naša komisiia svoj čas sestavila in predložila vladi, treba revidirati in zanj dobiti pokritja v letnem drž.\\ -nem budgetu. Univerzitetna uprava bo
2356
6900
8128
Stran 2.
im
»SLOVENSKI NAROD*, dne 80. septembra 1919.
2i9 štev.
torej morala hitro začeti s tem delom in predvsem osnovati svojo pisarno.
Vse navedeno se tiče nekako temeljev organizacije, ki morajo biti predvsem postavljeni, ker od njih zavisi nadaljnja popolnitev in oprema notranje vseučiliške zgradbe.
Poleg zakona so pa, kakor rečeno, začasno merodajne tudi uredbe« univerziteta v Beogradu. Te uredbe so občne, pa tudi posebne za modroslov-na pravno in tehnično fakulteto.
D očim se po mojem mnenju občne uredbe« še dokaj vjemajo z našim sedanjim položajem in z dispozicUami naše komisije, tega ni moči trditi o uredbah za posamezne fakultete, zlasti kar se tiče učnega gradiva, razporedbe pouka in pa raznih izpitov. Naši fakultetni sveti bodo morali torej glede tega zavzeti svoje stališče in predagati to Mn ono premembo. Posebej bosta morala fakultetna sveta za bogoslovje in jnedicino izdelati posebne uredbe, ker dotični fakulteti beograjskega vseuČi-BšČa še ne obstojata.
Naših vseučiliških profesorjev čaka toraj ogromno organizacijskega dela, predno bodo mogli začeti svoj pravi učiteljski in znanstveni poklic. Ali in v koliko bi bilo pri tem potreba sodelovanja naše komisije v celoti ali po snbkomisiiah. se lahko še določi. Mnogo bo izključenega glede na kompetenč-'ni red, ki je predpisan po vseučiliškem zakonu.
Vseučiliška komisija obžaluje, da se za nastanitev celega našega vseučilišča ni pridobil še pripraven objekt, •kf se zanj potegujemo že mesece in menca S tem bi bila odvzeta univerzitetnemu svetu velika skrb, s tem bi bila otvoritev vseučilišča v Času, ki ie bil zamišljen, tudi zagotovljena. Krepki koraki, ki jih je v tem pogledu — zahvalno ugotavljam — storila zadnji čas naša vlada, doslej še niso rodili konečnega ugodnega uspeha. In tako mora vse-nčiliška komisija žalibog prepustiti to za otvoritev celega vseučilišča vitalno vprašanje nerešeno univerzitetni upravi, ki pa seveda najde za njegovo rešitev vso možno podporo pri naši zelo trudoljubivi nastanitven! komisiji, pri deželni vladi in — o tem smo uverjeni *— tudi v ministrstvu prosvete.
O tem poročilu, ki naj predvsem služi za orientacijo, otvarjam razpravo. Čas trka na duri. Tudi zastopstvo naših akademikov je predložilo več vprašanj, na katera treba dati kolikor moči točen odgovor.
Navzočni vseučiliški profesorji so s komisijo vred zveli ta ekspozč na znanje in ?zjavili, da bodo o svojih posvetovanjih, ki se takoj prično. poročali v prihodnji seji vseučiliške komisije. Glede na vprašanja dijakov se je ugotovilo, da vseučiliška predavanja prično lahko v novembru na bogoslovni, tehnični in medicinski fakulteti; za otvoritev pravne in modroslovne fa-knftere se čas naibrže nekoliko zategne, vendar pa je upanje, da se to zgodi še pravočasno za zimski semester.
Prihodnja seja vseučiliške komisije foo v soboto dne 20. t. m. nonoldne.
Politične vesti.
Kriza. Zagreb, 19. septembra. »Novosti« poročajo iz Beograda. V Irrogih radikalne stranke se širi vest. da bo edino izhodišče iz krize ako prevzame Nikola Pašić predsedstvo ministrstva, dr. Ante Trumbić portfelj ministrstva zunanjih del, dr. Josip SmodJaka pa portfelj ministrstva ^notranjih del.
Zagreb, 19. septembra. »Novosti« javljajo iz Beograda, da je predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlović* vsled nepomirlji-vega stališča tako radikalcev, kakor tlemokratov sklenil položiti misijo, da sestavi novo vlado, nazaj v roke regenta Aleksandra.
Zagreb, 19. septembra. »Jutarnjemu Iistti" poročajo iz Beograda, da so stranke opozicrionalnega bloka sklenile, da se ne bodo glede sestave nove vlade pogajale dokler se ne vrnejo iz Pariza Pašić. dr. Trumbić in dr. Smodlaka, ki prispo danes zvečer z ori jen te xn resom v Beograd.
Beograd, 19. septembra. »Demo-kratija« priobčuje ponovno oster napad poslanca dr. Niežića na Stojana Protića. češ da je na nekulturen način sprejel deputacijo bosanskih se-ljakov, ki so prišli k njemu, da posredujejo glede rešitve agrarnega vprašanja v Bosni. Kakor v političnih ferogih zatrjujejo, bo Demokratska Zajednica nastopila z vso odločnostjo proti temu, da bi Protič prevzel mesto ministrskega predsednika, demokrati so voljni priznati Protiču samo !eak portfelj resornega ministra, sploh pa bodo stavili sedaj radikal-cem iste pogoje, kakor so jih preje stavili radikalci demokratom, ko je lijfa Ljubi Davidoviču poverjena na-* !oga, da sestavi vlado.
Beograd, 19. septembra. Vladna kriza se niti danes ni ganila z mrtve točke. Vse stranke z nestrpnostjo pričakujejo povratek delegatov iz Pariza. V političnih krogih krožijo .vesti, da ni izključeno, da bi ne prišlo v »Jugoslovanskem klubu« do pre-Sam dr. Ko&ošec se nagjfca h
kompromisu. Na ta preokret Je bale
zlasti vplival sestanek, na katerem sta predvsem dr. Cankar m Remec zastopala zmerno, kompromisno smer. (?)
Beograd, 19. septembra. V političnih krogih zatrjujejo, da se vrše med Stojanom Ribarcem ln dr. Korošcem posvetovanja glede približanja Demokratski zajednici.
Odlikovan francoslk publicist. Beograd, 19. septembra. Regent Aleksander je odlikoval znanega francoskega publicista Henri Barbva z redom belega orla V. razreda v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je stekel med balkansko in svetovno vojno s svojim publicističnim delovanjem za srbski narod.
Mestni denar v Sarajevu. S a-r a j e v o, 19. septembra. Mestna občina je danes dala v promet svoj denar drobiž v iznosu 100.000 K.
Nov hrvatski dnevnik v Bosni. Sarajevo, 19. septembra. Dne 1. oktobra t. 1. prične v Sarajevu izhajati nov dnevnik »Hrvatska Sloga«, ki bo glasilo težaške stranke.
Italijani zapuste Dalmacijo? S a-rajevo, 19. septembra. Listi poročajo iz Dubrovnika, da se vzdržuje v krogih tamošnjih francoskih častnikov vest, da zapuste Italijani v najkrajšem času Dalmacijo, ker se boje, da bi jim Amerika ne dovolila zahtevanega milijardnega posojila. Predsednik \Vilson namreč vstraja na stališču, da bo Amerika dovolila Italijanom posojilo in jih preskrbljevala z živili samo v slučaju, ako se v teritorijalnih vprašanjih docela uklonijo \Yilsonovini načrtom. V tem slučaju bi vsa Dalmacija pripadla Jugoslaviji, otoka Vis, Lastva in Reka pa bi tvorili posebno nefodvisno državo.
Internat za jugoslovanske dijake v Ameriki. Sarajevo, 19. sept. V Ameriki so osnovali angleški internat za 250 jugoslovanskih dijakov. Ti dijaki bodo dobivali v internatu brezplačno stanovanje in hrano v svrho studiranja na ameriških učnih zavodih, poleg tega pa za svoje potrebe še tedensko 5 dolarjev. Iz Sarajeva odpotuje 25 dijakov preko Soluna v Ameriko.
Shod bančnih uradnikov. Z a-g r e b. IS. septembra. Danes se je vršila tukaj velika skupščina bančnih uradnikov, na kateri se je imelo dogovoriti* glede odgovora na represalije in dokumentirati slogo bančnih uradnikov. (Zavodi so namreč zagrozili z odpustom vseh onih, ki se ne bi povrnili takoj v urade.)
Delavstvo solidarno s štrajku-jočimi bančnimi uradnikr. Zagreb, 18. septembra. V zvezi s stavko bančnih uradnikov in slug je izdalo pokrajinsko delavsko sindikalno veće v Zagrebu proglas na delavstvo in meščanstvo, v katerem s simpatijo pozdravljajo borbo bančnih uradnikov in slug in izjavljajo popolno solidarnost z njihovo organizacijo. Sindikalno veće je pripravljeno stavku-joče podpirati z vsemi sredstvi, ki bi bila potrebna za dosego popolne zmage in osiguranja onega socijalne-ga položaia, ki jim pripada po zakonu in ljudskem pravu. Meščanstvo se istočasno pozivlje v tem proglasu, da dvignejo svoje vloge iz denarnih zavodov.
Žrtve D* Annunzijeve komedije.
Reka. 18. septembra. Teh dni je bilo ubitih na Reki nekoliko ljudi. Življenje so izgubili tudi trije arditi.
Dobrovoljci proti reškim italija-našem. Reka, 18. septembra. Pri podpolkovniku Aksimoviču prijavlja se veliko število prostovoljcev za legijo, ki bi imela osvoboditi Reko.
Naša mirovna delegacija in pogodba z Avstrijo. Beograd, 17. septembra. Jutri na večer se pričakuje prihod Pašića in Trumbića. Dr. Smodlaka rre pride, zdi se pa. da pride član naše delegacije Slobodin Jovanović. ki je glede podpisa avstrijske mirovne pogodbe proti Paši-ćii in Trumbiću ter večini delegacije in zastopa mnenje, da naša država ne bi podpisala miru z Nemško Avstrijo.
Seja opozicijonalcev. Beograd, 18. septembra. Danes pred-poldne se je vršila v prostorih parlamenta seja nekaterih opozicijonal-iiih skupin, da se posvetujejo o političnem položaju.
Še ena stavka na vidiku. Z a-g r e b. 18. septembra. Tramvajski nameščenci v Zagrebu zahtevajo povišanje plač za 50%. Uprava tramvajskega podjetja je odbila to zahtevo, ker da ni pokritja.
Prometne težkoče. Zagreb, 18. septembra. V torek se je vršila v zagrebški kamori konferenca, na kateri se je razpravljalo o z as tank i h v tovornem prometu v Zagrebu. Na tej konferenci so zahtevali delegati južne železnice iz prometnih razlogov, da-se carinama prenese v Maribor. Komora se je odločno protivila tej zahtevi m izjavila, da je zastankov kriva samo nesposobnost carinarjev, sicer pa da bodo težkoče odstranjene, ko ss razgtri koiodjMP* fym
uradi skladišče, v katerem bo prostora za osemsto vagonov blaga.
Krha še vedno ne rešena. Beograd, 18. septembra. »Pravda« piše, da dr. Pavlović ni vspel s svojo misijo, ker so proti njemu bili radikale! in radikalni klub. Smatra se, da kriza tekom tega tedna še ne bo rešena. Kar se tiče odlaganja podpisa mirovne pogodbe, še ni došlo nikako poročilo iz Pariza, da bi bil rok podaljšan za sedem dni. V političnih krogih se govori, da bodo zavezniki čakali, da se sestane nova vlada.
Beograd, 18. septembra. Govori se, da bo Pašić takoj ob prihodu v Beograd referiral regentu Aleksandru o zunanji situaciji, nato pa da se bo vršila seja šefov posameznih strank zajedno s pariško delegacijo.
Stagnacije v klubih. Beograd, IS. septembra. V klubih se sedaj ne vrše nikake seje. Poslanci se ipak sestajajo na neobvezne razgovore, ali drugače se službeno nič ne dela ter vlada med poslanci vobče velika apatija.
Bandogliev   proglas. Bakar,
18. septembra. General Bandoglio je ponovno pozval pobunjene ardite in jim sporočil, da se bodo vsi častniki in vojniki. ki bi se do danes opolnoči ne predali, smatrali kot dezerterji. D' Annunzio je odgovoril Bandogliu na ta proglas zelo prostaško in s surovim pismom, v katerem generala ostro napada.
Reška komedija se bliža koncu. Bakar, 18. septembra. D' Annunzio in njegovi častniki so izjavili, da ne bodo nikdar ostavili Reke. V svojem govoru pred vojaki in ljudstvom je D* Annunzio izjavil, da pridejo protivniki reške aneksije samo preko njegovega mrtvega telesa v mesto. Ker poteče nocoj rok za predajo častnikov in arditov. obkolijo jutri verne italijanske Čete mesto in navalijo na ardite. Pri naših ljudeh vlada velik strah, ker so ostali sedaj brez vsake zaščite in ne znajo, kaj se jim zgodi.
Z Rijeke, Bakar, 18. septembra. Raznašajo se vesti, da je poveljnik karabinjerjev Vadalla s 120—150 ka-rabinjerji prešel k D' Annunziu. Vojno zapovedništvo je zaseglo ves živež in naložilo trgovcem, da prijavijo svoje zaloge. Z Reke na Sušak je zabranejrj vsak izvoz tudi najmanjše količine. Na Reki in na Sušaku bo primanjkalo tudi mesa. Zapovednik bojne ladje Dante AIHghieri je došel iz Rima, da odplove z ladjo iz reške luke. Arditi so ga aretirali in odgnali na Kantrido. Istotako so preprečili arditi odhod italijanske torpedovke z Reke. Policijski komisar je izdal proglas na meščanstvo, v katerem se isto poživlja na mir in red med posameznimi narodnosti na Reki. V petih minutah so bili proglasi potrgani, zatem pa so izdali člani dobrovoljskega bataljona »Sursum corda« letake, v katerih poživljajo Hrvate, Madžare, Nemce in — kakor pravijo — »ostale smeti«, da takoj ostavijo italijanska tla. ker sicer jih oni »pometejo<. Člani bataljona »Snrsum corda« prihajajo k Hrvatom in drugim narodnostim in jim molijo bombe pred nos, poživljajoč jih. da se podajo pod italijansko trobojnico.
Hrvati zapuščalo Reko. B a-k ar, 18. septembra. Vsi odlični in poznani Hrvati odšli so z Reke v bližnja primorska mesta, ker se bojijo za svoje življenje.
Bakar. 18. septembra. Sušaški srednješolci, Sokolaši in člani jugoslovanskih športnih klubov so se zatekli v Krasico. Kraljevico in druga sosedna mesta.
Odhod brigade »Reglna«. B a-kar. 18. septembra. Brigada >Regi-na« zapustila je takozvano demarkacijsko Črto. a nato so se arditi potegnili na Reko.
Predstavite!* SHS v mednarodni podonavski komlsrfl. Beograd, 18. septembra. Za predstavitelia kraljestva SHS v mednarodni podonavski komisiji je imenovan kapitan Janko Wilfan.
Beograd. 18. septembra. Dosedanji šef centralne uprave v trgovskem prometu z inozemstvom dr. Slokar imenovan je za vodjo oddelka za zunanjo trgovsko politiko, a za Šefa centralne uprave je imenovan tajnik 1. razreda dr. Janko Olip.
Akademija za abituriientske kurze v Splitu. Beograd. '8. septembra. Ministrstvo trgovine in industrije je podpisalo dekret, s katerim se osnavlja trgovska akademija za abiturijentske kurze v Splitu.
Kongres jugoslovanskih žena. Beograd. 18. septembra. V Beogradu se vrši 21., 22. in 23. t. m. prvi kongres jugoslovanskih žena.
Škof dr. Mahnič. Beograd, 18. septembra. Kakor se javlja iz Rima se vrne škof dr. Mahnič kmalu na Krk.
— O U presneti tejefonf Vprašanje ratf! zlorabe telefona sicer al prvovrstno politično vprašanje, ker ie pa že »Slovenec« Ctral potrebo, da se zaletava v ministra idr. Kramarja, smo povedali acodbo o
skuia nekaj izgovarjati s tem, da prikazale vso stvar »čisto drugačno, nego ie bila. Tomu nasproti In v boljšo informacijo »Slovenca« povemo, da |a »Slovoaoav« dopisnik opetovano zlorabil tele-fon in zahteval državae razgovore s dr. KoroSčevega telefona in da je opetovano pod prijavo »kabinet dr. Korošca« klical ljubljansko številko 50. to Je »Slovenca«. Enkrat je pa ministrstvo za koastitu-a n t o, ki ie rabilo uradni razgovor z deželno vlado v LJubljani, to »Slovencev o« poročanje prekinilo. Mi ponovno trdimo, da se Je za poročevanje »Slovenca« zlorabil telefon z državnimi razgovori in smo pripravljeni to tudi sodnlj-sko dokazati. Vsled tega se ne spuščamo tu v nikakršna nadaljna pojasnjevanja več. — Nasprotno pa konstatiramo, da ni minister dr. Kramer iz nobenega uradnega telefona klical kakšne zasebne številke 1 i ubijani in ravnotako da tudi ni s zasebnega telefona še ni klical   Ljubljane, marveč
bil u tod poklican. Kdor želi za to dokaze, jili lahko vsak Čas uradno dobi na poštnih centralah v Beogradu in v Ljubljani.
Ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za »Slovenijo« dne 14. septembra t. L v Ljubljani ie sprejel enoglasno sledečo resolucijo: Ministrskemu svetu kraljestva SHS v Beogradu. Vlada naj nodvzame kar najhitreje pri vlastih korake za vrnitev vseh jugoslovanskih dobrovoljcev. ki se nahajajo v Rusiji in Sibiriji kakor tudi za vrnitev vseh jugoslovanskih vojnih vjetnikov. ki se nahajajo v Pusiii, Italiji. Anglij itd.
Tajniško mesto. Tajništvo JDS. razpisuje mesto strankinega tajnika. Tajnik mora imeti Sjršo izobrazbo in zmisel za javno politično delo. Dobra plača po dogovoru. Prošnje je nasloviti na tajništvo JDS . Narodni dom v Ljubljani.
Mirovna Konferenca.
Bolgarske meje. LDU. Pariz. 17. septembra. (DKU. — Brezžično.) Vrhovni svet je v današnji sej? konč-noveljavno ugotovil besedilo bolgarske mirovne pogodbe. Tracijo dobi Grška. Bolgariji pa se zagotovi prosti gospodarski promet do Egejskega morja, pod pogoji, ki se bodo določili pozneje.
Reka. LDU. L y o n, 17. septembra. (DKU. — Brezžično.) Vrhovni svet je včeraj nameraval kakor hitro mogoče končnoveljavno rešiti reško vprašnje. da prepreči nadaljnje neljube dogodke. Ker pa amerikanski delegati še niso prejeli iz Washing-tona navodil, se je moralo to vpra-šanje zopet odgoditi._
Sokolstvo.
Sokol v Šiški naznanja svojim članom, da se zbira društvo v nedeljo popoldne ob 1. uri na dvorišču pred telovadnico (čitalnico). Točno ob polu 2. uri odkoraka k sprevodu na skupno zbirališče vseh društev. — Članice in naraščaji se sprevoda ne udeleže.
Mariborski Sokol priredi v nedeljo 21. t. m. veliko veselico združeno z javnim nastopom v Studencih pri Mariboru na vrtu otroškega vrtca. Začetek ob (*»15.) popoldne. Vabijo se vsa sokolska društva, da obščejo bratsko društvo!
Sokol v Trebnjem priredi dne 21. t. in. popoldanski pešizlet v Vel. Loko pri Trebnjem z javno telovadbo Sokolov in naraščaja na prostem. Po telovadbi prosta zabava S petjem mešanega zbora trebanjskega Sokola. Začetek ob 3. (15.) uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Tabor Sokolstva se vrši v nedeljo« 21. t. m. ob 2. uri popoldne pred Mestnim domom v Ljubljani. Razmere, katere so zavladale v naši državi, vedno večil pritisk sovražnikov ln pa način, kako se hoče našo državo potisniti v državo druge ali tretje vrste, nas silijo, da odločno protestiramo proti vsem tem nakanam. Pri tem protestu mora biti narod edin. Poživljamo vse brate in sestre, da se tega tabora udeleže v kar največjem številu.
Sokolstvo narodnim žrtvam 20. septembra 1908. Deputacija Slov. Sok. Zveze se poda jutri ob lt). dopoldne na pokopališče k grobu narodnih žrtev. Poživljamo vse brate in sestre, da se po možnosti priklo-pijo deputaciji. Zbirališče ob pol 10. dopoldne pred Narodnim domom.
Sokolski dan v Ljubljani dne 21. t, m. Vse brate in sestre ljubljanskih m ostalih društev, ki pridejo dopoldne v Ljubljano, ki no telovadijo, prosimo, da se zglase v nedeljo ob 8. uri dopoldne v svojih društvenih prostorih, ozlr. v Narodnem domu, kjer dobe potrebna navodila. Bratska druStva poživljamo ponovno, da se udeleže prireditve v kar največjem števihi. Vožnja na progi južne železnice polovična, za državno še ' "frpjr0 dflbtt ^rVtftUr ISL ^tf r*fr fiajgjftj-
dila. ki smo jih razposlali društvom ob progi drž. železnice.
Predsedstvo Slov. Sok. Zveze.
Ljubljanski Sokol. Poživljamo vse brate in sestre, ki hočejo sodelovati pri prireditvi Slov. Sok. Zveze 21. t. m. da se zberejo v nedeljo ob 8. uri dopoldne v Narodnem domu I. nadstropje. Popoldne se zbiramo pred Mestnim domom.
Pripravljalni odbor za žensko sokolsko organizacijo ima jutri v soboto ob 6. uri popoldne sejo v odborov! sobi ljubljanskega Sokola. Seje se udeleži tudi zastopnica srpskega Sokolstva sestra Kovačevičeva. — Udeležite se polnoštevilno.
Sokolski dan v Semiču. Dne 7. t. m. je priredil Sokol v Semiču javno telovadbo. To je bil pravi polet Belokranjskega Sokola v vinorodni Semič. Že z narodnimi zastavami okrašeni kolodvor v Semiču te je spominjal, da se godi ta dan tam nekaj lepega. Pa tudi vsi glavni dohodi v Semič so bili okrašeni z mlaji in slavoloki lepega Sokolskega besedila. Semič sam bil je pa praznično okrašen z zelenjem in trobojnicami.
— Ob prihodu opoldanskih vlakov pričakoval je semiški Sokol brate in goste na kolodvoru. Od tam so korakali Sokoli na čelu jim jezdni odsek v Semič, kjer je pozdravil Semiškega Sokola starosta Ogulin došle brate in goste. Iz njegovega govora je zvenela organizatorična samozavest in povzbuda ter klic na neumorno delo v Sokolskih vrstah. — Ob 3. uri se je pričela javna telovadba. Do 80 članov Belokranjskega Sokola ie proizvajalo lepe proste vaje. Tem je sledila telovadba na orodju. Videlo se je. da je med Belokranjskim Sokolom mnogr) prvovrstnih telovadcev. Po telovadbi se je razvila prosta zabava ob zvokih meščanske godbe iz Metlike. Za dobro in točno postrežbo, ter da je bila ista tako popolna so skrbele pred vsem sestre: Ogulino-va. Judničeva, Lahova. Barteljnova, Prešernova. Plutova. Severjeva. Ul-čakrjeva. Malnaričeva. Vidmarjeva. Starihova, Fuhsova. Honigsmanova, sploh vse članice ortdornega Sokola. Med odmori godbe je zapel lepe narodne pesmi pevski zbor   iz Toplic.
— Da je pa vsa prireditev tako lepo izpadla pa gre zahvala pred vsem bratu Severju ter članom Semiškega Sokola. — Le tako naprej bratje Sokoli! -Kclih gorjupa je za nami, pred nami pa solnce svobode«. — Tvoj nastop Semiški Sokol nam je pa pokazal, da ie za Sokola razumevanje rudi med nriprosttm kmetskfm ljudstvom. Kličemo ti s sorojakom Ganglom »Sokol je vstal m živi!« Zdravo!
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: 20. septembra sobota Dnevi našega življenja. Abo-nement C. 21. septembra nedelja ob 3. uri Snegulčica in Škratje. Izven abonemet. 21. septembra nedelja zvečer Dnevi našega življenja. Izven abonement. 22. septembra ponedeljek. Zaprto. 23. septembra torek Dnevi našega življenja. Abonement A. 24. septembra sreda Favn. Abonement C. — Opera: 20. septembra sobota Pikova dama. Abonement B. 21. septembra nedelja Postiljon iz Lonjumeau. Izven abonement. 22. septembra ponedeljek. Zaprto. 23. septembra torek Pikova dama. Abonement D. 24. septembra sreda Ma-dame Butterflv. Abonement B.
Iz pisarne dramskega gledališča: V soboto, 20 .septembra igra v »Dnevih našega življenja« vlogo Ev-dokije Antonovne ga. Rogozova ln ne kot je pomotoma na lepakih ga. Pavlinova.
»Glasbena Matjca«. Koncert, v katerem nastopi slovenski virtnoz g. Ciril Ličar, se vrši v soboto dne 20. t m. v nnionski dvorani. O. Ličar je lani spremljal mojstra Kociana in kot spremljevalec in solist vzbudil občudovanje svoje mojstrske igre. Sedaj nastopi prvikrat kot sofist pri nas s prav velikim pi-anističnim sporedom. Izvajal bo: nizozemskega mojstra Cezarja Franka Preludij Koral in Fnga: iz Češke moderne literature: Viteslava Novaka Dve Eklo-gi Št. 1. in 4., slednja ima naslov: »V narodnem tonu«. Dalje Dvorakov Baccha-nale. znameniti Chopinov Scherzo v B-molu in Ljsztovo grandijozno Tarantel-lo pod naslovni »Venezia e Napolli«.
Repriza »Pikove dame« je vsled nepazljivosti zbora precej zaostala za premiero. Menda se je zbor po srečno prestani običajni skrbi in nesigurnosti za prvo predstavo iz same prešernosti počutji pre varnega pred netočnim vpadanjem. Kakor je lepo in hvalevredno, da zbor čira živahnejše agira v Igri. mu vendar priporočam, naj ne pozabi na dirigenta in vsaj v kritičnih položajih pogleda na taktirko. Splošnega dobrega vtisa pa tudi ti nedostatki niso pokvarili in se je celo mala nesreča v zadnjem dejanju lahko prezrla. — Solisti so pa dobro peli. Omenjam v prvi vrsti
štev. 219.
SLOVENSKI NAROD-, dne 20: septembra lVli*.
Stran 3.
jim neutrudljivim glasom vsako naj-obširnejšo partijo z lahkoto. Vloga Lize zahteva že zaradi obsežnosti in pogoste, zaporedno visoke lege pevko najboljših kvalitet, in to imamo v ■gdč. Richterjevi. Njen glas ima v srednji moči nekak instrumentalen značaj in poje kakor dobro igrana vijolina — Pikovo damo stare grofice kreira gdč. Medvedova. Db najmanjšega detajla skrbno preštudirano partijo, glasovno v igri in maski (opozarjam na krasen kostum) vzorno. — Gosp. Vuršerju štejem v posebno zaslugo, da je pel že pri prvem nastopu duetno sceno z Lizo v zadnjem dejanju slovensko, ker je duet komponiran mestoma v skoro strogem kanonu in ponavlja tenor za sopranom celo iste besede. G. Vnršer je pokazal s tem svoj dober okus.
—r-
Gospodarstvo.
4% državni boni so proti povračilu začasnih potrdil strankam pri Slovenski eskomptni banki na razpolago.
Koliko smo dobili soli in petroleja? V »Službenih Novinah« čitamo: Uprava državnih monopolov je naročila soli iz Aleksandriie 65.000 ton, a prejela je v Solunu 11.000 ton; iz Angleške 6000 ton, a prejela je v Špilju 1000 ton; iz Romunije 2000 ton. a prejela v Pančevu 500 ton; iz Nemčije 100.000 ton, a prejela v Špilju 500 ton. v celem je torej naročila soli 263.000 ton, dobila pa jih je samo 13.000. Petroleja je naročila iz Amerike 600.000 kangljic to je IS milijonov kilogramov. Ves ta petrolej je hidi dobila in ga porazdelila tako-le: Zemaljski vladi v Zagrebu 100.000 kangljic to je 3 milijone kilogramov: deželni vladi v Ljubljani 100.000 kangljic t. j. 3 milijone kilogramov, zemaljski vladi v Sarajevu 50.000 kangljic ali 1 milijon kil, zemaljski vladi v Splitu 40.000 kangljic ali 1 milijon 200.000 kilogramov in zemaljski vladi na Cerinjn 11 ono kangljic ah' 3.30.000 kilogramov, to-rei skupai 301.000 kangliic ali 9.030.000 kg. Ostanek 299.000 kangljic se porazdeli na Srbijo. Bačko, Banat in Baranjo.
Izpred sodišču
Porotne razprave se prično pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek, dne 22. septembra 1919. Doslej so odrejene sledeče razprpa-ve: V ponedeljek, dne 22. septembra: Miloš SlemenŠek zaradi hudodelstva posiljenja in Rudolf Cerar zaradi hudodelstva goljufije; v torek, dne 23. septembra: Leopold Seidl zaradi hudodelstva umora in zaradi hudodelstva posiljenja: v sredo, dne 24. septembra: Josip Šolar in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine in pa Josip Šuštcršič in trije tovariši zaradi hudodelstva tatvine; v četrtek, dne 25. septembra: Franc Schilling in en tovariš zaradi hudodelstva tatvine in pa Alfonz Kernc in pa eden tovariš zaradi hudodelstva tatvfne; v petek, dne 26. septembra: Janez Kopitar zaradi hudodelstva tatvine in pa France Kralj zaradi hudodelstva goljufije: v soboto, dne 27. septembra: Svetozar Janjič zaradi hudodelstva umora in slednjič v ponedeljek, dne 29. septembra: Kari Lav-tar in trije tovariši zaradi hudodelstva goljufije. Najmanj ena porotna razprava se odredi kasneje.
Izpred novomeške porote. Dne 16. t. m. se je zagovarjal kot prvi ored novomeško poroto Albin Fric. Kradel je od 6. novembra 1918 do konca maja t. 1. po celem Dolenjskem in deloma tudi po štajerskem vse, kar mu je prišlo pod roko. Bil je vojaški begunec in se je skrival pred orožniki. Kradel ic vedno v družbi vojaškega ubežnika Janeza Štruke-Ija. ki bo pa dobil plačilo za svoje neštevilne tatvine pri vojaškem sodišču. Koncem maja t. 1. je šel krast Fric brez Štrukelja na svojo pest. Zato se je pa oboroži! z nabasanim revolverjem. Pri tej priliki ga je zagrabila železna roka pravice. Fric prizna prav vse tatvine, ki presegajo, če rudi so cenjeni ukradeni predmeti zelo nizko, ogromno svoto 13.000 K. Zagovarja se. da je bil vojaški begunec in je bil lačen ter je bil zato prisiljen krasti. Porotniki so ta zagovor pravilno ocenili tako, da bi ravno njemu ne bilo potreba krasti, ker bi dobival pri vojakih hrano, če bi se bil odzval svoji dolžnosti. Potrdili so soglasno vseh 7 vprašani in je obsodil sodni dvor Frica na štiri leta težke ječe. primerno obložene s trdimi ležišči. Fant se bo premislil, če se bo pritožil ali ne. — Popoldne so prišli na vrsto Muc Anton. Palčič Anton, Tome Jože in Muc Alojzij, vsi iz Primosteka v Belokraiini. Muc Anton in Palčič sta ukradla namreč ponoči na 1. junija t. 1. iz mlina Antona Božiča na Breeu dva dolga in 5 kratkih transmisijskih jermenov v vrednosti nad 5000 K. Prodala sta jih v Kaiiogca ipz^bimnaia ocecej bocoi
skupiček. — Ponoči na 10. julija t. 1. sta nagovorila omenjena dva še Jožeta Tomca, da je šel ž njima v Kri-ževsko vas, kjer so ukradli Antonu Lovšinu par volov, vrednih nad 8000 kron. Hoteli so jih gnati v Karlovec in tam prodati. Ko so pa hoteli čez Kolpo, so tam na nekem travniku še kosili kosci. Zbali so se jih, pustili vola na travniku in pobegnili. — Teden dni pozneje, torej v noči na 17. julija sta pa šla Anton Muc, Jože Tome in Alojzij Muc v Radoviče in ukradli Mariji Slane iz hleva par volov v vrednosti nad 5000 K in so jih gnali v Karlovec, kjer je bil 17. julija semenj. Gnala sta vola Tome in Lojze Muc, dočim je Anton Muc pazil, če je ozračje čisto. V Karlovcu so prodali vola po 7 K 50 v na živo vago in dobili 1000 K are. Med tem se je pripeljal z vlakom Tone Muc, ki je obvestil oba, da sta prišla z vlakom tudi metliški orožnik in obkradena Marija Slane. Brž so dali kupcu aro nazaj, pustili vola in pobegnili. Težko bi iih bili dobili, če bi ne bil Tome tako nepreviden. Kupec je zahteval namreč živinski potni list, ki ga seveda niso imeli. Zato je dal Tome svojo vojaško odslovnico. To je pokazal kupec orožnikom, ki so kmalu iztaknili Tomca. Ta pa je izdal.potem vse svoje pajdaše. Vsi št'rje obtoženci priznavajo vse tri tatvine odkritosrčno. Porotniki so spoznali za krive glede tatvine transmisijskih jermenov, glede tatvine volov Antona Lovšina so pa zanikali glavno vprašanje. Končno so potrdili, da sta ukradla Anton Muc in Jože Tome Mariii Slane par volov. Jede Alojzija Muca so pa vprašanje soglasno zanikali. Sodni dvor je nato oprostil Alojzija Muca. Antonu Mucu je prisodil dve in pol leta. Palčiču IS mesecev. Tomca pa 15 mesecev težke ječe. poostrene vsake tri mesece z enim trdim le/iščem. — Predsedoval je sodnemu dvoru de/, sodnije svetnik dr. Forster, votanta sta bila sodna svetnika Kovač in dr. Dolenc, obtožbo ie zastopal drž. pravdntk dr. Rremžar, zagovarial pa je dr. Vasic. M. a
Izpred novomeške porote. Ivan
Terončič iz Pahe je nevaren in drzen tat. Star je 32 let. pa je že bil mnogokrat kaznovan, tudi zaradi tatvine že štirikrat. Od vojakov je pobegnil in bil od vojašlcega sodišča kaznovan radi dezertacije na 4 mesece ječe. Ko je pobegnil domov, se je preživljal le s tatvinami in goljufijami. Najprej je ukradel dne 5. februarja enega konja, ki ga je gnal ponoči proti Mokronogu. Na potu sta ga srečala dva možakarja, ki sta ga vprašala od kod ima konja. Rekel je, da ga je kupil od župana na Trebel-nem. Moža sta pa poznala konja. Zato sta mu konja odvzela. Tcropči-ča pa gnala k orožnikom. Prignal ie tatvino in rekel, da bo kradel še naprej, dokler ga ne bodo ustrelili. Dne 23. februarja t. I. ie ukradel ponoči iz hleva Alojzija Kocjana iz Gor. Lakence konja in ga hotel gnati na Hrvatsko. Srečala sta ga dva orožnika, ki ga osebno nista poznala. Ko pa je povedal Teropčič svoje ime. so takoj vedeli, da imajo opravka s tatom, saj je znan Teropčič širom Kranjske kot tat. Odvzeli so mu konja in njega ovadili. — One 1. junija t. L je ukradel na Kronovem Francetu Antončiču iz hleva eno te-lico in jo razpečal. — Dne 28. junija t. 1. pa je ukradel Jožetu Križaju s Klinovika enega konja, ki mu ga ic odpeljal ponoči iz hleva in ga prodal za 1500 K. Vrednost vseh ukradenih konj in telice znaša 6200 K, vredna pa ie bila vzeta žival še več. Saj prizna Teropčič. da bi bil dobil lahko na Hrvatskem za tistega konja, ki ga ie prodal za 1500 K. naimanjc 3000 kron. — Popisan je Terončič od občine skrajno slabo. — Teropčič cinično priznava vsa dejanja, kesanja ne kaže nobenega. Zagotavlja pa porotnike, da ga po prestani kazni Novo mesto ne bo videlo več. Porotniki so potrdili vprašanja glede vseh* tatvin in dodatno vprašanje, da znaša vrednost ukradenih živali več nego 4000 K. Sodni dvor je prisodil Teropčiču sedem let težke ječe. poostrene vsak četrt leta z 1 trdim ležiščem in v povračilo škode za ukra-. deno žival. Teropčič je sprejel sodbo povsem mirno in je izjavil, da ne mara nobene milosti ter pristavil: »Kar sem dobil, sem dobil.« — Za danes napovedana druga porotna obravnava proti Jerneju Soškotu in Antonu Tomicu zaradi hudodelstva uboja je bila zaradi nepričakovanih zaprek preložena. Sodnemu dvoru je predsedoval. svetnik Kozina, votanta sta bila sodna svetnika dr. Lavrenčič in Kovač.
Mater zadavila. Danes se je raznesla po Novem mestu vest. da so prignali orožniki v sodnijske zapore neko dekle iz mokronoškega okraja, ker je zadavila lastno mater. Baje je rekla, da je mater toliko časa tiščala za vrat, da je »hudič« gavzoJL Ctakle ie baje \c Marijini ******
Vzrok in posledica. Gozdni čuvaj France Bobnar je naznanil Antona Progarja iz Jablane, da je pasel
po gozdu živino. Plačati je moral kazen in stroške. To ga je tako razsrdilo, da je rekel dne 15. avgusta, ko je dobil opomin od odvetnika, da bo že nekaj naredil, da se bo čuvaj kesa!, ker ga je naznanil. Ravno to noč pa je bilo Bobnarju tik pri tleh pore-zanega okoli sto količev fižola tako, da ima Bobnar okoli 200 K škode. Zadevo ima v rokah sodnija, ki bo presojala o vzrokih m posledicah.
Dnevne vesti.
Danes zjutraj ob pol 4. uri so z
oiientexpresom pasirali Ljubljano naši pariški delegati minister za zunanje zadeve dr. Ante Trumbie, Nikola Pa-sić. dr. Josip Smodlaka, dr. Otokar Ry-baf in tajnik delegacije dr. Bogomil Voš-njak. Delegati so vožnjo dobro prebili. V razgovoru so sc med drugimi izrazili, da je glavni smoter njihovega potovanja, da se čimprej odloči vprašanje podpisa pogodbe z Avstrijo.
Dijak - abiturijent, ki bi hotel iti v Ameriko študirat poljedelsko visoko šolo, naj se zgladi nri gosp. dr. Milku Brezigarju. narodnem poslancu. Spodnja Šiška, Zormanova ifiša, najkasneje do nedelje ob *). dopoldne. Seboj naj prinese maturitetno spričevalo. V Ameriki mu ie zagotovljeno brezplačno stanovanje, hrana, obleka, perilo in druge notrebščine. Tudi vožnja je zastonj. Študij traja štiri leta. Angleščine sedai še ni treba znati.
Imenovanja. Beograd, 18. M*pt-Njcgovo Visoeanstvo Prestolonasledivk Aleksander imenoval je: rninisterjjal-nega svetnika dr. Janka B a h n i k a. dodeljenega i>overjeništvu za pravosodje v Ljubljani za dvornega svetnika, prjz-navši mu dosedanje prejemke IV. čin. razreda in ostavivši ga na njegovem sedanjem službenem mestu: začasnega predsednika, vis. dež. sodišča v Ljubljani v IV. čin. razr. Ivana Kaven [k a za predsednika tega sodišča v IV. fcjn. razredu; začasnega podpredsednika ■ % dež. sodišča v Ljubljani dr. Antona R <v gin o za podpredsednika tega sodišča v V. Čin. razredu: začasnega predsednika dež. sodišča v Ljubljani dr. Ant. Papeža za predsednika tc£a sodišča v V. čin. razredu: začasenega podpredsednika dež. sodišča v Ljubljani Frana R e-a 11 i v a za nodnredsednika tega sodišča v VI. čin. razredu, priznavš" mv. izjemno osebno pokojnino, vštevšj do-klado letnih 1000 K: viš. dež. sod. svetnika okrožnega sodišča v Mariboru Tomaža Cankarja za dvornega svetnika in predsednika tega okrožnega sodišča v V. čin. razredu: začasnega pred-sednika okrožnega sodišča v Celju dr. Josipa Kotnika za predsednika tesa okrožnega sod;šča v VI.. čin. razredu: začasnega predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu Josipa 2 m a v -c a za predsednika tesra sodišča v VI. čin. razredu: pri vjš. dež. sodišču v Ljubljani v VI. čin. razredu: pri dež. sodišču v Ljubljani v VI. Čin. razredu: viš. dež. sod. svetnika Frana M i 1 Č i a-skega. dvornega tajnika dr. Goiimira Kreka ter dež. sod. svetnika dr. Antona S k u m o v i ć a. Henrika Lasiča in Rudolfa S t e r le t a. Za viš. dež. sod. svetnike v VI. čin. razredu pri sodnih stolih I. stopnje v Ljubljani: začasnega viš. dež. sod. svetnika Frana Ve d c r -n j a k a v Ljubljani, začasnega viš. dež. sod. svetnika Aleksandra Ravnikarja v Mariboru in dež. sod. svetnika dr. Karla K o č c v a r j a v Mariboru. V Celju: začasnega viš. dež. sod. svetnika dr. Fridrika B r a čiča in dež. s^d. svetnika in predstoinika v Sevnici Alojzija S c I i š k a r j a: dež. sod. svetnika Antona F u r 1 a n a v Novem mestu; za prve državne pravdnikc v VL čin. razr. začasnega prvega drž. pravdnika v Ljubljani v VI. čin. razredu Božidarja Bežka za Ljubljano: začasnega viš. dež. sod. svetnika drja Antona K r e m-žarja za Novo mesto; sodnikom in državnim pravdnikom starejšim od imenovanih, ki samo radi tega niso napredovali, ker so v zasedenih krajih, se pri-S drži čin. Sodnemu svetniku Franu Pe-t e r 1 i n u, predstojniku okrajnega sodišča v Kranjski gori. sod svetniku Alojziju Zebretu v Ljubljani je podelien naslov in značaj viš. dež. sod. svetnika.
Dijaški transport na Dunaj se bo pridružil praškemu (29. t. m.). Kdor se ga hoče udeležiti, naj se javi na naslov: gdč. A. Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6 (do 21. t. m.).
Skupščina vseh akademtkov-begun-cev, ki stanujejo v Ljubljani ali na deželi, se vrši jutri, v soboto dne 20. t. m. po ustanovnem občnem zbora jugoslovanskega akademskega podpornega društva v Ljubljani v državni obrtni šoli Akademiki Iz Primorske, Istre, Dalmacije, Koroške, udeležite se polno-številnol — Pripravljalni odbor.
Unlversitetni svet Zbor prvih imenovanih profesorjev univerze v Ljubljani se je v smislu zakona dne 18. septembra konstituiral tako - le: predsednik gosp. prof. Plemelj Josip, predsednikov namestnik gosp. Zupančič Ri-hard, poslovodja gosp. prof. Ramovš Franc. Prostori univerzitetnega sveta se nahajajo začasno v deželnem dvor* cm L nadatnoode* ~i*~-~>-^
V pojasnilo. >Siov. Narod* štev. 209 od 7. L m. piše, da so dobili slovenski begunci v Zagrebu od slov. vlade mesečno podporo, ker se je akademski dom razšel. To ni točno. Razšel se je le slovenski akademski dom, begunci pa so sedaj vsi na hrani in na stanovanju v »Jugoslovanskem akad. domu«, katerega urejuje »Jug. akad. menza« v Zagrebu. Podpora jim je seveda potrebna, ker ne podeljuje sedanji dom nikakih podpor, kakor je moglo storiti to prejšnjo »Društvo akademski dom« nekoliko časa iz vladnega fonda.
Internat »Mladike«. Kakor se nam poroča, je izključeno, da bi se mogel internat »Mladike« otvoriti že s pričetkom šolskega leta. Starši naj se torej ne zanašajo ter naj poiščejo svojim otrokom primerna stanovanja.
Opozarjamo še enkrat vse one akademike, ki mislijo študirati letos na ljubljanski univerzi, na ustavni občni zbor »Jugoslov. akad. podpornega društva« v Ljubljani, ki se ima po zaključkih beogradske kongresa stanovskih organizacij konstatirati z vsemi sekcijami. Občni zbor se vrši v soboto 20. t. m. ob 10. uri v državni obrtni šoli, II. nadstropje, levo.
Iz višjega šolskega sveta. V IV. redni seji višjega šolskega sveta dne 12.' in 13. septembra je bil sprejet načrt naredbe o javni kvalifikaciji uči-telistva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Sklenilo se je ustanoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Odale so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole. nadalje več služb nadučiteljev in učiteljic. Odobrilo se Je službeno preme-Ščenje nekaterih učiteljev.^,Poverje-ništvn za uk in bogočastje so se stavili predlogi za zasedenje stalnih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. Odobrilo se je razširjenje raznih ljudskih šol. Vodstvu zasebne psemrazredne ljudske šole na Lich-tenturničnern zavodu v Ljubljani se je dovolil preustroj šole v petraz-redno ljudsko šolo in trirazredno meščansko šolo. S'stemizirala in zasedla so sc učna mesta za ženska ročna dela. Nekateri učitelji so se uradoma nI! na prošnjo vpokojili. — Sklenilo se je. da sc voditelj ljudskih šol. ki imajo osem ali več razredov (vzporednic) oprostijo od razrednega pouka. Končno so se rešile neka-• »re stanovske zadeve srednješolskih oziroma ljudskošolskih učitelje v.
50letn;co mature obhajali so v Središču dne S. septembra 1019 pri tovarišu
Josipu Sinko! županu starosti. Slavko i7i;s. učitelj v p. in starosta Sokola v Skofji Lokr. Tanko Robič. ravnatelj v Ljutomeru, Franjo Jurkovič* ravnatelj v p.. Šmarje pri Jelšah, Fvarist Valen-ko. učit. v p.. Knittelfeld. in Simon Sra-botnik. učitelj v p., Gamlitz. izmed 14 maturantov. k: so maturirali v Mariboru dne 28. julija 1869. Redko slavje! Čestitamo!
Vsi jugcrlovanski dobrovoljci iz Rusije, Amerike, Italjie itd. naj pošiljajo odslej vse svoje dopise samo na naslov: tehnik Vladimir Svetličič, t. č. tajnik »Društva jugoslov. dobrovoljcev za Slovenijo <, Ljubljana, Spodnja Šiška 181. — Kdor se še ni javil pri Brambnemu odseku dravske divizije za zemljišče, naj pošlje nemudoma gori imenovanemu svoj naslov.
Vprašanje drobiža v Ljubljani. Po starem receptu so ljudje v vojni skrivali najprej zlato, potem srebro in končno drobiž iz bakra in niklja. To odtegovanie novca živemu prometu in pa okolnost, da so Lahi potegnili velike vsote našega malega novca k sebi, je vodilo do občutnega pomanjkanja drobiža v prometu. Kot surogat za trd novec smo med vojno že dobili papirne krone po 1 krono, po vojni so se pa uvedle znamke za pisma. Pisemske znamke so slab surogat za trd drobiž. Premajhne so, nepripravne, ovirajo hitro menjanje zlasti na tramvaju in na trgu, pa tudi neestetične so in najboljši prevodniki nesnage Obrabljivost je velika, ker so lepljene, so raz higijensko stališče nepriporočljive. V tej zadregi si pomagajo velike občine s posebnim občinskim drobižem iz močnejšega papirja. V Gradcu imajo svoj papirni drobiž po 10 in 20 vin., ki se je hitro uživel. Priproste izvedbe ie, dočim je v Zagrebu prav lično izdelan s sliko mesta. Za zbiralce posebno vah-Ijv. Ljubljanski župan že tudi premišlja to vprašanje, ker z neokusnimi markami res ni prava. Papirnati drobiž, če ga občina izdaja, je namenjen lokalnemu prometu. Občina založi vsoto denarja, ki krije izdano množino občinskega drobiža. Za njo so to boni ali obveznice, s katerimi se izreka za dolžno, da v teku gotovega časa zamenja svoje papirne bone za resničen (trd) novec Promet voljno sprejema tak drobiž, varnost je tu, krožeče vsote so majhne, listki gredo od roke do roke. Prebivalstvu je ustreženo. Občina pri tem tudi dobro vozi, ne tvega pravzaprav nič, narobe, obeta se j! ugoden zaključek, kajti velik del izdanega drobiža se ne predloži več v plačilo. Izgine v rokah zbiralcev, razneso
vsled obrabe. Tiskarsko - tehnično ni težav, glavna stvar je priročna oblika in dovolj močan papir. — W-r.
Velikanska kad in računstvo-. »Slovenski Narod« z dne 18. t. m. je, kakor diugi listi, objavil notico o velikanski kadi, ki se menda gradi v Tacnu. Nesmisel v tej notici je tof ker se trdi, da bi se rabilo za izpraznitev te kadi — Pri oddati 1 liter na sekundo — nekaj nad 2 0 dni! Natančno računano, bi se rabilo ravno 48 ur, 58 minut in 20 sekund (— 176.300 sekund litrov). Pomota znaša torej »malenkost« 18 dni. — Računa r. — (NB. Će bi se odtakala voda pri 10 ceveh, bi bilo treba Čakati samo 4 ure, 53 minut in 50 sekund, ne pa 2 dni!)
Poročil se je dne 3. septembra na Humu pri Ormožu gosp. Franc Kropi v š e k, ing. agron., bodoči učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju na južni železnici, z gdč. Reziko Trstenja-kovo Iz vrlo narodne rodbine Krčevine - Brebrovnik. Bilo srečno!
Poročil se ie gospod Anton K a j-f e ž . okrajni sodnik v Ljubljani, z gospo OJ-go P e t s c h e-tovo. posest-nico iz Starega trga. Bilo srečno!
Zvišanje žel. tartfov v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da namerava avstrijska vlada znatno zvišati vse železniške tarife.
Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju sklicuje izvanredni občni zbor v ponedeljek dne 22. septembra ob 9. uri dopoldne v društvene prostore. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo odbora. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — Vsi člani kluba in starejšine se vabijo da se občnega zbora gotovo udeleže.
Kino Ideal si je nabavil za današnji novi spored krasen fjlm v šestih delih ».Rabljeva hči« ali »Rdeča Hana«. Snov je povzeta po lepi nemški legendi o korenu leČenem (Alraune). ki ima to Čudovito moč, da njega posestniku izpolni vsako željo, obenem mu pa izpolnitev te želje donaša gotovo pogubo. Vpri-zorila sta to legendo Kari FrShlich in S. Tatzelt. glavni predstavljalci pa so: Gustav Adolf. Semmler A., Hilda Wol-t e r m Josip Klein. — Predstave kot po navadi, ob 4., pol 6.. 7. in pol 9. zvečer. Ni za mladino. Danes zadnjič zanimiv detektivski film »Podgana«. — Kino Ideal.
Poizvedbe«
Amalfta Sulic in Terezija Vidmar iz Gradišča  pri  Goric!  na Primorskem
iščemo Jožefa Vidmar in njegovo sestro, ki se nahajata v Novem Jorku v Ameriki. Moja družina in mati se nahajamo kot begunci tukaj pod tem naslovom: Amalija Sulic, pošta Ig - Studenec, vas Staje Št. 16, pri Ljubljani, Jugoslavija. Kdor bi vedel kaj o njih, prosim, naj jim sporoči na ta naslov.
Velike Lašče. Ukraden je bil iz vagona vojaški nahrbtnik z usnjenimi naramnicami. V njem je bilo 12 kosov sukanca, črnega, z znamko »pasja glava«, 12 kosov belega sukanca z znamko »veriga«, 5 Škatelj ^Otoman« - papirčkov, vsaka vredna 46 kron, 10 komadov preje (drete) št. 6. 6 kartonov petnih cvekov z znamko »S« in gladke. To je ukradel neki moški, ki ie dne 15. septembra t. 1. prišel z večernim vlakom iz Ljubljane ter izstopil v Velikih Taščah. Postave je serdnje. Kdor bi slučajno kaj videl ali slutil, naj blagovoli sporočiti OTOžniŠtvu v VeL Laščah proti napadi.
Našla se je včeraj v mestu manKa svota denarja. Dobi se v Gradaški ulici št. 8/L, desno, med 2. in 3. uro popold.
Pelerina se je zgubila ali je bila vzeta z voza 17. t. m. od Šiške do Medvod. Pelerina je bila velika s kapucom in temno sive barve. Pred nakupom se svari. Pošten najditeli naj jo odda proti dobri nagradi na Anderwald (Čolnar), Kranj.
Kdo ve povedati, kje se nahaja ali ie sploh še živ Franc Šuštar, infanterist bivšega lovskega polka št. 7, 28. ini. trenske div. komande, star 36 let rojen v Ljubljani. Zadnjič se |e oglasil iz Galicije 10. oktobra 1914. Kdor bi kaj vedel, blagovoli sporočiti na: Helena Šuštar, Selo št. 44, pri Ljubljani, pošta Moste.
Zgubila so se dne 11. t. m. izpričevala v rujavem zavitku v Selenburgovi, oziroma Prešernovi ulici in Sv. Petra cesti do Frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se vljudno naproša, da jih odda v uredništvu »Slov. Naroda«.
V četrtek, 4. septembra, je pustila neka gospodična v vlaku 35 a v vagonu II. razreda zavitek not. Vludno se prosi tisti, ki je note našel, da jih pošfle gdč. Fli Ei sel t, poštni oficijantraji v Celju, al! pa jih odda v upravništvu tega lista.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskara*«.
Osrednje društvo   natakarjev ter
hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 20. septembra ob Vi20. uri v vseh prostorih Narodnega doma svojo veselico. Svirala bo vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. dr. Čerina. Spored je zelo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu mnogo zabave in smeha. Ob 23. uri se prične ples« K mnogobrojni iiH^lpdFKi linhi r*Ah*rm
S tran 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 20. septembra 1919.
219. štev.
lepa Žensko in možko kolo se proda.
Poizve se Poljanski nasip 22. 9298
JHKrikanski pisalni stroj » prođi
M. Arh, Jurčičev trg S/I I vrata 3.
Miss Farler will give in Oktober
9299
Eoglisli lessons ,e on
Dunajska cesta 25.
mm dobro ohranjena velika kre-5K denca. Sv. Petra cesta 2,
II. nadstr,, vrata 8.
9289
Mali v najem se da 1 salon-kla vir, planino in harmonij.
pove uprav. Slov. Naroda.
Več 9287
Kompleten inventar
za ksvarno in elektr. glasovir naprodaj. Breznik in drag Celje. 9319
ffflfnnriifrn    zmožno slovenščine in
OOPDILDO,    nemščine, sprejme k otrokom U. M. dr. Adolf Falta, Ljutomer
Z VSO
se išče za 2 dijaka  (10 in 13 let) pri boljših ljudeh. Preniogokop, Poljtane.
9300
KfO fO likarica» ki bi vzela perilo za l«U5 4w likanje na dom. Poizve se pri g. Tom a ti c, Sv. Petra ces:: 2 II.
9288
IffO H s°ba s hrano za dve dijakinji liUS w& iz dobre rodbine. Cenjene ponudbe pod „Visokošolka 74" poste re-stante Toplice-Straža, Dolenjsko. 9283
Knjigovesli vajenec se takoj sprejme.
Več se izve Florijanska ulica 14.
9090
Profesor išče sobo
z električno razsvetljavo. Ponudbe pod „V. K. 9236 na upravništvo 3:Slov. Naroda«4. 9236
Franc Sitar. Ljubljana 7.
zaloga
tii« Ponudili, be na plve Gdss,
9235
2500 K nagrade preskrbi v Ljubljani
stanovanje 2 ah 3 sob s pritiklinam;. Naslov pove upi. Slov. Naroda.   922 1
Večja pisalna in uiivalna mira
in popolno novo skunks ovratnik se proda pri A. B.ibka, Kongresni trg 13, pritličje. 92S5
IŠČe!!! SODO
ako mogoče s hrano za 6 mesecev. Ponudbe pod .A. U. praktikant 9315" na upravništvo Slovenskega Naroda. 9315
Banatske moko ztizi3-
v komisiji, traja zaloga, samo na cele vreče, .Balkan" trg. in kom. del dr. Ljubljana, Dunajska cesta 33.
9282
7SlfOt srec^nie velikosti tudi brez te-LuUbl lovnika kupim takoj. Ponudbe na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni tjg 3. 9318
Prodam hišo s trsoviiio in gostilno
hlev in gospodarsko poslopje. Hiša je popolnoma nova v bližini Maribora ob glavni cesti. Vprašanja na Fran Langer, Radeče pri Zidanem mostu. 9284
Razpošiljam domače zajce ?"A
z dolgo volno bele in francoske sreb-rece. Naročila se rošlj. na A. Mićei, zajčjerejec v Sv. Vidu Podjuni, Koroško. 8256
UfO CD kuharica za restavracijo, dobro iuLl at izvežbana, z daljšimi izpričevali, če tudi stare j §a. Plača 150 K, Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 9297
DoSo idoča gostilna riJŠŠA^
Sloveniji. Ponudbe crosim Dod „Lej) kraj** poštno ležeče Trušnje-Velikovec,
9294
Sprejme se dijakinja
na stanovanje in hrano z uporabo klavirja k boljši rodbini. Pismene ponudbe pod šifro .Licejka 9303" na uprav. Slovenskega Naroda. 9303
IftVCili INI I ^elim kupiti psa prepeli-LUffdni I10I! carja, kateri je popolnoma dresiran za lov, in jednega dobrega psa brak i tj a Istri janca. Cenjene ponudbe s ceno na naslov: Mirko Kleščič, Samobor, kraj Zagreba Hrvatska. 9277
Zmožna kontortstinja šo^4tnTk;
strojepisju, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se takoj sprejme pri: „Kranjski tvornici ieljezne i bravarske robe u Kamniku.' V ponudbah naj se natančno označijo zahteve. 9311
za večje gospodinjstvo mlado, delavno^ močno dekle, ki bi preskrbovala svinje in krave in mlado čedno dekle, ki ima veselje do kuhanja. Mesečna plača vsaki 50—70 K-Ponudbe na naslov: Nadšumar Prkmaier Tompojevci, kraj Vukovar, Slavonija. 9292
se
Inteligentna gospodična ^TL,
sto le pri boljši obitelji najraje v Ljubljani ali Mariboru, bod'si kot vzgojiteljica ali opora gospodinji, je tudi spretna in poiabna za trgovino ali kot pisarniška moč z lepo pisavo. Nastop lahko v oktobru ali pozneje. Ponudbe haj se blagovolijo poslati na upravn. Slov. Naroda pod .Gorenjki 9314*
lira fn za ve£je gospodinjstvo inteli-ULZ IZ gentnejša oseba (od 30 let naprej»» ki je popolnomn vešča kuhanja in ima ljubezen do otrok. Omenjena bi predpoldan s pomočjo služinčadi preskrbela kuhinjo, popoldan pa bi se bavila z dvema deklicama od 7—10 let. Ponudbe s fotografijo in zahteve glede plače se vroSl'cjo na naslov: Riči Bandi, sozi^u lo vanilija, Vukovar, Sla-
M se sprejme a
kavarni 9244
I DIM Vil«! 1 vso °Pravo v bližini Ljub-Lcpfl lllfl Ijane je naprodaj. Ponudbe
na poštni predal 162.
9267
Dobro ohranjena snknja
ve uprav. Slov. Naroda.
danes naprodaj. Kje po-9321
Drnifa tO docela nepoškodovano krasno r luli U W izdelano pohištvo za spalnico medene (mesing) postelje, čipkaste zavese, originalne preproge in fino brušen stekleni service. Povprašati v Celju Jurčičeva ulica št. 9. 9247
Jalvator" \\m\
Jalvator" trema i: .Maribora franko
zaboj ponuja. Družba za promet pe-
črna štev. 4 K 20 —
tucat.
trt    št 2 K 13*—,
troleja d. o. z. Maribor.
9229
Vseucilištoik se iste
za domačega učitelja v distin-guirani rodbin na Bledu. Poučeval in vzgajal bi dečka, k kuje četrti razred ljudske Šole. Z dobival vso oskrbo in honor: iogovoru Prednost bi imel oni, «. vešč francoščini. Ponudbe naj ^ pošljejo na naslov: Dr. V. Korun, profesor na l. drž gimnaziji v Ljubljani. 9245
Perfektni Iteiopafiiiji i pisarim
nltrllH za tenniCk0 1 trgovačko do-olluJU pisivanje u njemačkom i hrvatskom jeziku i za obavljanje tekućih uredskih poslova, traži odmah industrialno poduzeće u Crikvenici, Hrv. Primorje. Ponude s opisom života, prepisom svjedodžbi i zahtjevima glede plače treba poslati na upnvu lista pod Crikvenica'9147. 9147
srednje veliko.-.ti, z dobro ohranjenim poslopjem v okolici ljubljanski se išče Zemljišče mora biti na ravnem (ne močvirje) in mora imeti tudi dovolj vode in dobro lemljo. Pismene ponudbe na upravnlšt. > ,.Slov. Naroča' pod „Ponent¥0 sredafp velikosti" 9290. 9290
ti
Paradižnike
po kvaliteti po K 7—, 6'—, in 5*—, od 5 kg naprej proda za Ljubljano v hišo dostavljene Jos. Kosler, .!enburgova ulica St. 3. 9301
T
200 domskih
filcklobukov se proda. Kupci naj se zglase z navedbo cen pod »klobuk* na oprav. Slov. Naroda. 9096
Kupi se vsaka množina
takovih hi hrastovih drv
bokov, oglja In tesan les.
Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880
Molenšek H., M ribor.
Kupim več vagonov raznega sortiranegs
SADJA
Ponudbe za vagonsfco oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi SU SIRC - UHAN J. Prosim tudi  za ponudbe suhlb gob  in vse--
deželnih pridelkov.
KiJifiiviiriJi
popolnoma samosipjna, bilance zmožna moč, z večletno prakso, slovenščine in nemščine vešča v govoru in pisavi, do-nra stenografinja in strojepiska se proti dobri plači sprejme za takoj ali poznejši čas. Ponudbe v slov. in nemškem jeziku s prepisi spričeval na Jenasch & Gerhold Maribor ob Dravi Stolni trg 2. 9265
Odvetnik Dr Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno 9275
v Pliberku, Gionjska testa Sn. 1.
V pondeljek, dne 22. septembra
v skladišču R. Ranzinger
cesta na južno železnico št 7.
Javna dražba ffli —■
Eapci so prijazno povabljeni. 9273
Naša niedobra, nadvseljubljena, preblaga sopro mama, stara mama in tašča, sestra in svakinja, g
oziroma
Marijo Osolln roj. m
naša sreča in vse naše veselje, ic dne 18. septembra 1919 v 69. letu starosti no večletnem bolehanju previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspa'a, pustivši nas v neizmerni boli.
Pogreb rred;age rajnke bo 20. septembra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti St. Vid pri Lukovici št. 14. kjer se pologi predobra rajnka v rodbinski grob na pokopališče.
Srčnoliubljena je bila tako močna vez ljubezni med nami da je nje izguba prebridka in nenadomestljiva.
Prosimo vse sorodnike, piijatelje in znance, da naj bode nepozabna nam umrla priporočena v blag spomin in molitev
Sv. maše za njeno blago dušo se bodo brale v več cerkvah.
Št. Vid pri Lukovici, dne 20. septembra 1919.
GiobGko žalujoče rodbina: Osolis, Novak. Šmon. Maidič ir Grčar.
«Š8
plenico* rž, oves, fižol i. i. d prodaja nt debelo po ugodnih cenah. Franc ItlajUiC- Krvni trgovina z deželnimi Tirideiki. 9310
■ S um i
9341 I
					■ ' ."S * ...
—_.___---                                                - -------- ------					
					
					k 1 j:?*
Zahvala..
Za izkazano sočutje ob smrti naše srčnoljubljene žene, hčere, sestre, svakinje in tete, gospe
Uradnik "^Pf
vel ke kemi!ne industrije v Jugoslaviji, 32 let star. veš* slovenskega, češ-kega, italijanskega, nemškega in deloma tudi hrvatskega jezika, pozna sedanje razmere svoje stroke ne samo v Jugoslav!;, temveč tudi v Nemški Avstriji in Češki popolnoma, izkušen organizator, izvežban v vseh strokah tovamškeira upravništva in trgovskega posla že.:, premeniti svojo službo kot ko-inercijelni vt.dia ali namestnik ravra-telia. Cenj. ponudbe pod .Strokovnjak' 9148 na uprav Slov. Noroda. 9148
Aioizilo lavi
nori
Eksport
izrekamo najlepšo zahvalo. Zahvaljujemo za darovateljem cvetja in sploh \ii.-m, ki so spremili ranjko na njeni zadnji poti.
V Liualjani, dne 18. septembra 1919.
Žatafočl ostali.
irth & Co.,
Dunai (Wisn) I. Trattneruof 2
zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo in Češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 9001
tr Adolf Susteršič
Angelca Susteršič roj. Žužek
poročena 20, septembra 1919.
Ljubljana Škof j a Loka
STVO
za trgouino obrt ali industrijo
(trgovino z lesom, žago, mlin, gostilno i. t. d.), kjerkoli kupim takoj. Ponudbe pod „Do 1 in 1/2 miljona" na anončno eksp. AL. MATEUC LJUBLJANA. 9306
9308
St. 15.694.
Razglas.
Prostovoljna javna dražba moke in sicer 2500 kg pšenične moke za kruh, 500 kg pšenične moke št. 2 in 3369 kg pšenične moke št. 0 in Banat, se vrši dne 22. septembra 1919 dopoldne ob 9. uri v skladišču na Rimski cesti št. 19.
Mestni i
lagistrat ljubljanski!
dne 18. septembra 1919.
A 21/19.
Dražbeni oklic.
9302
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Brežicah z dne 9. septembra 1919 A 21/19/42 se prodajo dne
22. septembra 1919
in naslednje dni, vedno začetek ob 8. uri zjutraj, v župnišču na Vidmu na javni dražbi goveja živina, svinje, vozovi in drugo gospodarsko orodje, pohištvo z opravo, vino s posodo vred itd.
Izklicna cena je cenilna vrednost, pod njo se ne proda. Reči se smejo ogledati vsak dan pred dražbo od pol osme do osme ure.
Brežice, dne 16. septembra 1919.
Fran Ivansek,
notarski namestnik kot sodni komisar.
Namesto posebnega obvc ;.ia, naznanjamo tem potom vsem sočustvujočim žalostno vest, da nas je dne 2. septembra po dolgem trpljenju zapustil naš prisrčno dobri soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Karo! iudholzer
feldmar&ailajtnant.
Dragi pokojnik je bii pokopan na Dunaju, dne 4. septembra v svojem grobu na centralnem pokopališču,
Dunaj, meseca septembra 1919.
Adela   Rudholier,   soproga.   Rudolf   Rudholzer, inženir, viden Rudholzer, poročnik, sinova. Tranz Rudno!ter, imetnik trgovine, trat. Vilma Rudholzer, imetnica trgovine, sestra. Dr. Rthard Forrj, nadkemik, nečak.
Ravnateljstvo in uradnlštvo Podružnice kreditnega zaveda za trgovino in obrt v LJubljani
javljata pretuzno vest, da je njih spoštovani tovariš, gospod
'm
Wilke
Županstvo občine Bloke javlja pretuzno vest, da je njen dolgoletni občinski tajnik, gospod
Alolzlf Šofer
danes zjutraj ob 6. uri po dolgi mučni bolezni s tolažili sv. vere preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek dne 19. septembra t. 1. zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti št. 14. v Novivasi na pokopališče k sv. Mihaelu pri Fari.
Naša občina ohrani blagopokojnika v trajnem spominu.
Županstvo Bloke, dne 17. septembra 1919.
" 1
ravnatelja namestnik menjalnice Stefansnlatz kreditnega zavoda m trgovino ln obrt na Dunaja
dnć 17. septembra t. L nenadoma preminuL
Blagopokojniku, ki je vrsto let deloval pri naši ljubljanski podružnici in si stekel za naš zavod izrednih zaslug, ohranimo časten spomin.
40
33