rzssr Leto IX tfev. «3. D Ljubljani, v nedeljo Z6. Junija mi Cena Din Z'— izhaja vsak «lao popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 pedt a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2.— Dio. Popust po dogovora Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.*- Din. za inozemstvo 420— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica St 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Ljubljana v znamenju letalstva Ljubljana se pripravlja na letalski miting. — Prva letala nad mestom. — Zanimanje občinstva za letalstvo« — Navodila udeležencem mitinga. Aeroklub poroča: Cenjeno občinstvo naprošamo, da se letalskega mitinga v kar največjem številu udeleži, ker je to edina prireditev te vrste, ki se je dose-daj vršila v Ljubljani, obenem pa tudi nekaka javna preizkušnja kvalitete na-iih letalcev. Kakor poročamo na drugem mestu, so zagrebški letalci že dopoldne prileteli v Ljubljano in letali nad mestom. Tudi novosadski letalci so prileteli v dopoldanskih urah. V Ljub* Ijano je priletel tudi znani pilot poroč* nik Bajdak, dočim kapetan Sonder* maver ni priletel. Na Breguetu XIX so prispeli po* ročnik Savić. narednik Egger in kaplar Rozman. Na Devoatinu je prispel podporočnik Turko, na drugem Devo* atinu kapetan Čenčić. Tako se je zbralo v Ljubljani 7 aeroplanov, ki se ude* teže jutrišnjega mitinga. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, posebno pa na glavno prodajo na kolodvoru, da si že sedaj vsakdo nabavi tudi vozovnico, ki ga opravičuje do polovične vožnje na letališče, da ne bo zadnji hip pred odhodom vlaka prevelikega navala. Na letališču samem bodo funkcijo-narji Aero-kluba nosili posebne znake in to načelniki odsekov in glavni odbor jugoslovensko trobojnico z napisom, reditelji-voditelji z zelenimi znaki, ostalo rediteljstvo z belimi znaki. Fotografi-amaterji, ki so dobili dovoljenje za slikanje na Aero-dromu. imajo pravico do svobodnega kretanja le, ako so dvignili tudi bel trak z napisom — Foto —, ki jim služi kot javna legitimacija za fotografiranje. Samo pooblastilo, ki ga je izstavil tajnik Aero-kluba, ne zadostuje. Vsak udeleženec mora nositi vstopnico vidno, ker bo sicer neprestano nadlegovan od letečih patrulj, ki bodo kontrolirale posetnike. Prosimo, da občinstvo vse predpise točno izpolni, ker bo ob velikem navalu sicer težko vzdržati red. Vse eventualne nepopolnosti, ki bi se pokazale pri vzdrževanju reda, prosimo, da občinstvo uredi s svoje strani. Na letališču se bo nahajalo 6 paviljonov z mrzlim prigrizkom in pijačami. Opozarjamo občinstvo, da bo Aeroklub postregel s prvovrstnimi pijačami po najzmernejših cenah. Prireditev se vrši tudi tedaj, ako bo malo vetrovno ali oblačno, če le ne bo posebnih padavin. Ako pa bo nevihta ali pa bi bilo radi slabe udeležbe s strani občinstva letenje preprečeno, se odloži miting na dan kasneje, t. j. na pon-deljek 27. t. m. Zbirališče onih. ki so zadeli številke za brezplačen let, je pri čuvajnici številka 628. Nadaljna navodila da tamkaj službujoči reditelj. Prvi aeroplani nad Ljubljano. — Ljubljana, 25. junija. Danes med 10. In 11. dopoldne so prispela iz Zagreba v Ljubljano tri letala tipa »BrandenbuTg«. Letalci so dalje časa krožili prav nizko nad Ljubljano ter metali reklamne letake za jutrišnji letalski miting. Med ljubljanskim prebivalstvom so vzbudili splošno pozornost ter se Je zlasti mladina pulila za letake, ki so padali iz zraka na zemljo. Po ljubljanskih cestah so se med njihovim poletom nad Ljubljano zbrrale velike gruče ljudi, ki so opazovale svetlikajoča se letala in akrobatske vaje pogumnih letalcev v znak ter lovili na ulice padajoče letake. Zagrebške letalce je sprejel na letališču, ki se nahaja na vojaškem vežbališču pri Dev. M. v Polju, tajnik ljubljanskega Aerokluba dr Rape. Tekom popoldneva polete dopoldne iz Zagreba došla letala v svrho reklame na Gorenjsko, Dolenjsko in tudi proti notranjski strani. Za jutrišnji letalski mitintr vlada po vsej Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani izredno veliko zanimanje. Vreme se sicer nekam kisa, a upajmo, da ne bo prehudo, da bo kljub temu uspeh mitinga popoln In da pride tudi občinstvo na svoi račun. Ljubljani se obeta z rutrišnjim letalskim mirrneom Izreden užitek, kakršnega še ni doživela. Zanimanje za to veliko letalsko prireditev je tem večje, ker živimo v dobi presenetljivega razmaha modeme avijatfke. Letalci v Zagrebu. — Zagreb, 25. junija. Včeraj popoldne so prispela iz Novega Sada na boroogaisko letališče pri Zagrebu tri letala, namenjena na veliki letalski mtftlng, ki se vrši v Ljub- ljani. Dospeli so kapetan Cenčič in tehnik Turko, vsak na svojem lovskem aparatu francoskega tipa, nadalje pilot narednik Egger, ki bo v Ljubljani skakal iz aeroplana s padalom, v družbi poročnika Savica kot opazovalca in nekega mehanika na tri-sedežnem avijouu tipa »Breugeth« s 450 HP. Sondermayer in Bajdak v Zagrebu. — Zagreb. 2& lun tj a Kapetan Sonder-mayer in poročnik Bajdak sta dospela da. nes ob 10. dopoldne Iz Novega Sada v Zagreb ter po enotirnem odmoru nadaljevala ob 11. polet proti Ljubljan\ Pogumna letalca kapetana Sondermaver-ja in poročnika Bajdaka, ki sta postala naši javnost-* znana s svojim posrečenim poletom iz Pariza v Bombay. je povabil rudi zagrebšk* Aeroklub za poset v Zagrebu. Po določenem programu se vrneta kapetan 5ondermayer in poročnik Bajdak v Zagreb 28. t. m na Vidovdan v spremstvu petih vojaških aeroplanov Dospela bosta bržkone popoldne med 3- in 4. uro na borongaj-sko letališče. Za to priliko pripravljajo v Zagrebu velike svečanosti Zvečer ob 8. bo v gledališču na Tuškancu kapetan Son-dermaver predaval o poletu v Borrtbav, pazneje pa se vrši v mestu dvorani na čast letalcem banket. Avijatikj se vrnejo iz Zagreba v Novi Sad v sredo dopoldne. Prometna navodila udeležencem. Občinstvo obveščamo, da ie prometno ministrstvo dovolilo vsem posetntkom aero-mitinga polovično vožnjo z vseh postaj naše države dp postajališča Devica Marija v Pulju in nazaj. Vsak posetnik naj kupi cel vozni listek do te postajlce ter naj shrani listek, kakor tudi kupljeno vstopnico za miting za povratno vožnjo domov, ker drugače sam vozni listek ne velia za povratek. Za posemike mitingi iz Ljubljane se bodo izdajale posebne povratne kane. Oni posetniki, ki bi ne bili direktno odpravljeni do Device Marije" v Polju, bodo lahko dokupili v Ljubljani na glavnem kolodvoru pri posebni blagajni (pri izhodu) nadalnji vozni listek do Dev. Darije v Polju in nazaj, morajo pa pri povratku izkazati se z obema voznima kartama in z vstopnico za miting. Direkcija državnih železnic je uvedla poleg obstoječih vlakov iz Ljubljane — glavni kolodvor — na letališče in nazaj tri posebne vlake. Njih vozni red je sledeči: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14.35: drugi ob 15.10 in tretji ob 15.35 popoldne. Vsi ti posebni vlaki vozijo do čuvajnice 629, kjer obstoji prehod preko tirov direktno na letališče. Izstop občinstva Je dovoljen samo na levi strani v smeri vožnje med obema trrcma. Vsakdo Ima železniške tire kar najhitreje zapustiti, da je vlakovni promet neoviran. Navodilom tamošnjih rediteljev se Ima vsakdo brezpogojno pokoriti. Naprošamo občinstvo, da se v lastnem interesu poslužuje v čim večji meri že prvih dveh posebnih vlakov, da se izogne prevelikemu navalu pri zadnjem vlaku, zlasti še, ker bo na ta način publiki omogočen ogled "az-stavUenih letaJ ter Izbira najprikladnsjših mest za opazovanie. Povratek posebnih vlakov v Ljubljano se izvrši s postajališča Iz Dev. Marije v Poljn In sicer je odhod teh vlakov ob drugi ob 19/J5 in zad- nji ob 19.45. Da se omogoči povratek od3ležencev iz kamniškega in kranjskega okraja, Je direkcija državnih železnic ukreni.a. da čaka na postaji Ljubljana, glavni kolodvor, potniški vlak, ki odhaja na Goren.sko ob 18.55 in mešani, ki odhaja proti Kamniku ob 18.30, zvezo s prvim posebnim vlakom, ki odhaja s postajališča Dev. Darila v Polju ob 18.30. Vozni listki in vstopnic- zz miting se bodo prodajale v soboto in ndde'io dne 25. in 26. t. m. v posebni železniški prtniški blagajni pri izhodu na ljubi lanskem glavnem kolodvoru. Člani A ero - kluba, dijašt-vo in vojaki naj si nabavijo vstopnice za miting in železniške vozne listke že v soboto popoldne in sicer od 14. do 30. ure pri omenjeni blagajni, ker se bodo v nedeljo prodajale le neclanske vstopnice za miting po 10 Din za osebo. Vozni listek iz Ljubljane na letališče in nazaj stane za osebo Ie 3.50 Din. Poleg posebnih vlakov bodo posetnikom na razpolago še avtobusi na določenih krajin, o Čemer bo občinstvo Še pravočasno točno obveščeno. ¥ — Iz tajništva Aerokluba. Na ljubljanskem glavnem kolodvora se dobe že danes v soboto v predprodaji vstopnice za letalski miting in železniške povratne vozovnice pri posebni blagajni pri izhodu. Povratna železniška vozovnica stane 3.50 Din za osebo. Članstvo Aerokluba in dijaštvo naj si brezpogojno nabavi vstopnice že danes, ker se bodo jutri prodajale le običajne vstopnice po 10 Din za osebo. Predprodaja se vrši danes do 20. — Opozarjamo tudi na vozni red jutrišnjih posebnih* vlakov na letališče, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 1435, 15.10 in 15.45. — Beograd, 25. junija. Pozornost političnih krogov je v glavnem koncentrirana na pogajanja med vlado in radikalnim centrurnom, ki pa, kakor vse kaže .potekajo brezuspešno. Tudi včerajšnja pogajanja, ki so se vršila med Vel jo Vukiče vicem in Nikolo Uzunovi-ćem s posredovanjem II je Miha ilovica, niso dovedla do nikakih pozitivnih uspehov. Ministrski predsednik je odbil vse zahteve centrumašev po rekonstrukciji vlade, kar potrjuje zlasti imenovanje Velje Popovića za ministra brez portfelja kot pomočnika ministrskega predsednika v notranjem ministrstvu. To imenovanje pa je na drugi strani naperjeno zlasti proti pašićev-cem, ker je Velja Popovič določen kot protikandidat vlade proti pašićevske-mu kandidatu Nastasu Petroviču v Jagodini. Splošno se opaža, da je glavna borba vladne in centrumaške frakcije radikalne stranke naperjena proti paši- Ljubljana, 25. junija, V dvorani Ljubljanske borze se je da* nes ob 11. dopoldne vršila kratka, skromna, toda z* razvoj našega gospodarstva zelo pomembna svečanost povodom otvoritve deviznega in valutnega oddelka. Svečanosti so prisostvovali mnogi zastopniki trgov* stva, industrije, obrti in drugih gospodar* skih panog. Med drugimi so bili navzoči: inšpektor Dušan Arangjelović kot zastopnik finančnega ministra, ki bo obenem vršU na borzi funkcije komisarja, dalje veliki župan dr. Fran Vodopivec, delegat ministr* stva financ dr. Ivan Rupnik, dvorni svet* nik dr. Bonač, načelnik in oblastni referent za trgovino dvorni svetnik dr. Rudolf Mam. vladni komisar mestne občine ljubljanske Anton Mencinger, zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo glavni tajnik dr. Fran \Vindischer, tajnik Zveze indu« strijcev inž. Milan Šuklje, predsednik Dru* Stva denarnih zavodov generalni ravnatelj Tvkač, zastopnik Zveze trgovskih gremi* jev Jos. Kostevc načelnik ljubljanskega tr* govskega gremija g. Gregorc, direktor Tr* govske akademije dr. Bohm, direktor II. razredne trgovske šole Gogola kakor tudi mnogi odlični trgovci in industrijci. Predsednik borze g. Ivan Jelačin je v kratkem slavnostnem govoru najprej po* zdravil vse odlične predstavnike oblasti in gospodarskih ustanov, nato pa med ovaci« jami prečita! u danost no brzojavko na ka* binetno pisarno Nj. VeL kralja, v kateri izražajo slovenski privredniki povodom otvoritve deviznega in valutnega oddelka na ljubljanski borzi zvestobo in udanost kralju in njegovemu kraljevskemu domu. Nato je predsednik v markantnih potezah očrta! težko borbo za ustanovitev ljubljan* ske borze in osobito dolgotrajno borbo za njeno izpopolnitev. Borba je končno prine* sla popoln uspeh. Očrtal je nato veliko važ* nost popolne borze za nadaljni gospodarski razvoj in napredek Slovenije. Bili so sicer mnogi pomisleki proti ljubljanski borzi, toda ti so bili zavrnjeni. Nova borza kaže, kako se lahko pospeši skupno delovanje. Perspektive za bodočnost so jako povoljne. Pojavljajo se sicer perturbacije, toda bor* za predstavlja glavno gospodarsko ustano* vo, ki bo delovala na konsolidaciji in normalizaciji razmer. Naglasa, pa pred vsem, da bo ljubljanska borza skupno sodelovala z beogradsko in zagrebško borzo. Končno izreka najtoplejšo zahvalo vsem onim fak* torjem, Id so pripomogli do končne izpopolnitve borze. Izraza trdno upanje, da se bo borza lepo razvijala in prosi zastopnika finančnega ministra, da kot komisar borze podpira vsa njena stremljenja. Inšpektor Dušan Arangjelovič je v ime« nu finančnega ministra čestital borzi na uspehih, omenjajoč, kakšne težko če je imei prvotno naš dinar premagati. Sedaj se Te dosegla stabilizacija dinarja. Pokazala pa se je obenem potreba, da dobi Slovenija svojo lastno borzo. Ekonomsko * finančna RADIČ NIMA SREČE — Beograd, 25. junija. Glasom poročil iz Debra je prišlo včeraj do sličnih demonstracij proti radiČevcem kakor v Skoplju. Pavle Radić in baron švegel, ki vodita radićeveko akcijo v južni Srbiji, sla bila izžvižgana. Zborovalci so ju hoteli celo dejansko napasti, tako da sta morala direktno pobegniti iz Debra. Radićevci se pritožujejo, da policija ni ukrenila ničesar, da bi zasigurala radiČevcem v južni Srbiji svobodo zborovanja. čevcem. Izgleda, da bo vlada povsod podpirala kandidature centrumašev, v kolikor bo dosežen sporazum glede kandidatov. V krogih pašičevcev se naglasa, da je razkol v radikalni stranki glede na postopanje vlade neizbežen. Pašičevci naglašajo, da bodo napeli vse sile, da odbijejo atentat na enotnost radikalne stranke ter se zanašajo na svoj vpliv med ljudstvom. Izvršilni odbor je na svoji včerajšnji seji izvolil Marka Trif-kovića za predsednika. Že sedaj pa z vseh strani prihajajo pritožbe o terorju policijskih oblasti proti pašićevskim kandidatom. Tekom današnjega dne ni bilo beležiti nikakih važnejših dogodkov. V po-edinih poslanskih klubih se vrše konference in posvetovanja o volilnih pripravah, večina poslancev pa je že odšla na volilno agitacijo v svoja volilna okrožja. moč Slovenije daje jamstva, da bo borza prinašala lepe uspehe. Zagotavlja, da bo vlada podpirala delo borze in vsak uspeh borze bo obenem uspeh nas vseh. Veliki župan dr. Fran Vodopivec je naj* prisrcneje čestital predsedniku in borznemu svetu na velikem uspehu, treba je bilo sicer mnogo truda, dela in energije, da se je končno dosegel glavni cilj. Izreka iskre* no željo, da bi borza funkcijonirala v pravcu za napredek naše ožje domovine in korist celokupne države. Vladni komisar mestne občine Anton Mencinger je borznim funkcijonarjem če* stital v imenu občine, že leč, da bi borza služila v korist mestu, Sloveniji in domo* vini. Dr. Fran \Vindischer je v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pozdra* vil v daljšem govoru otvoritev deviznega in valutnega oddelka. Naglašal je: Govor dr. Windischerja. H koncu se nagiba tretje leto, kar je, začela v teh prostorih ponižno poslovati Ljubljanska borza za blago in vrednote. Na dan po Velikem šmarnu smo leta 1924 otvarjali Ljubljansko borzo. Kakor je bil to znamenit mejnik za celokupno naše gospodarstv v Sloveniji, so vendar vsi naši gospodarski krogi bili složni v tem, da je borza v t a k i obliki in takega obsega nepopolna zgradba, nedovršen torzo in da torej treba napeti vse sile složno in zdušno, da dosežemo izpopolnitev naše Ljubljanske borze z uvedbo deviznega in valutnega prometa. Mi, ki stojimo 6redi kupčijskega življenja in vemo, kako težko borbo je treba vojevati v »vetu, kjer se trdo tarejo koristi, kadar gre za pridobitev gospoda rsla>? naprave tako dalekosež-nega pomena, smo s*e dobro zavedali težav in ovir, katere bo premagati, dokler pridemo do pravega cilja. Bili pa smo tudi trdno odločeni, da z žilavo neodjenljivosijo ne popustimo od svoje pravične zahteve vse dotlej, da dosežemo svoj gospodarski smoter. In smo šli v boj za ta svoj cilj in smoter, na Čelu vsem kot vodnik sedanji predsednik borze g. Ivan Jelačin in smo po dolgem naporu konečno dobili ob čvrsti podporti slovenskih poslancev in tedanjih ministrov naši ljubljanski borzi dovoljenje za devizni in valutni posel. Ljubljanska borza je sedaj popolna. Nada gospodarska stavba v Sloveniji je dobila s tem svojo krono. Naša sistematično razvita gopodarska organizacija je dobila z oživotvorjenjem popolne Ljubljanske borze za blago in vrednote svoj pravilni zaključek. Ob tem markantnem dnevu v zgodovini našega gospodarstva je pravilno, da nas je g. borzni predsednik povabil na današnjo slovesnost, skromno sicer in ponižno, ali zato prisrčno in prožeto z duhom in 9 trdno voljo, da je priČetek poslovanja naSe ljubljanske borze v popolnem obsegu više postavljeno izhodišče za nadaljnje preudarno in premišljeno delo v povzdigo gospodarske blaginje naše ožje in širše domovine. Ako je zaokroženo naše gospodarstvo s svojim umnim kmetijstvom, lepo razvito industrijo, živahno trgovino, marljivo obrtjo, razvitim denarstvom in razplet enim zadružništvom ▼ svoji kupčijski organizaciji dobilo v popolni naši borzi svojo krono, potem ns pozabimo ob tej sloveaii priliki, da amo ini v Sloveniji v gospodarskem razvoju šli trnjevo in hrapavo pot od starega pluga do ie krone in da more nase gospodarsko prizadevanje do. uašati plodonosnih sadov samo ob pridnem vsakdanjem delu, ob varčnosti po vzgledu naših najboljših starih slovenskih gospodarjev in ob dobro zamišljenem $olidarixmu naših gospodarskih interesentov vseh panog. ZbonuVa za trgovino, obrt iu industrijo je od početka i budno po/ >rno*tjo in iskreno ljubeznijo podpirala moralno in gmotno livalevredno prizadevanje slovenskih gosp> darskih vodnikov za ustanovitev nopol ie borze v Ljubljani. Ko smo sedaj o Vidovih zarjah prišli vrh klanca in Uo*»egli cilj te svoje organizatorne prizadevnosti, mi je v resnici živa srčna potreba izrekati najlepše in najiskrenejše Čestitke Ljubljanski borzi za blago in vrednote v njeni sedanji dovršeni formi in dati duška iskreni želji, da bi ta nova popolna forma zadobila v najkrajšem Času tudi tisto svojo stvarno vsebino, katero smo si ob rojstvu naše borzne naprave vsi listi želeli, ki nam je naložena skrb za vodstvo in čuvanje gospodarskih interesov. Naša borza nam je bila dolga leta dete uetvv ljeno, dete skrbi, pa tudi dete ljubezni. Sedaj, ko je ?krb za nami, ji ohranimo svojt zvesto ljubezen in svojo trajno skrbnost, pa jo obdajmo tudi s svojim upravičenim upa njem, da se bo izkazala in obnesla v živem življenju. Dovolite, spoštovani gosp. borzni prepise«'nik, da Vam, ki ste potem, ko ste zn ustanovnim predmetnikom Ljubljanske borse g. Drngotinom Hribarjem prevzeli vodstvo uprave borznih poslov, s hvalevredno ener gijo in nepopustljivo žilavost jo zasledovali naš skupni cilj, svežem v roko in Vam kot gof odarju ro^em ob tem slovesnem trenutku v :menu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je središče naše gospodarnkf stanovske organizacije: Sprejmite najboljše čestitke in i*kr**ne želje za Čvrst in krepek razvoj nase borzo v bodočnosti. Naj spremlja blagoslov in zvesta sreča delo in kupčije na Ljubljanski borzi za blago in vrednote! Inž. Milan S u k 1 i e le v imenu Zveze Sndustrijcev izrazil čestitke vsem gospodom, ki so z izredno vztrajnostjo dosegli svoj cilj. Generalni ravnatelj TykaČ je kot predsednik E>ruštva denarnih zavodov naglašal, da ;zreka najtoplejšo zahvalo vsem. ki so delovali za otvoritev deviznega in valutnega oddelka. Ta oddelek denarni zavodi raiboli potrebujejo. Za denarne zavode v Ljubljani nastopa nova era. Koliko stroškov, sitnosti in neprijetnosti so doslej •meli zavodi radi raznih manipulacij na tem, da se doseže svoboda nakupa in trgovanja deviz in valut in se odpravijo sedanje omejitve. Te omejitve obstoje le It prj nas, dočim so drugod že odpravljene Skrb naše borze in ostalih borz v držav sedaj bodi. da dokažemo v vsakem oz'ri, zrelost finančne uprave. Ce stitali so nadalje borzm upravi zastopnik Zveze trgovskih eremijev g. Josir Kostevc, načelnik Ijuhljanskega gremij? trgovcev g. Gregorc in direktor Trgovske akadenrje dr. BO h m, ki je obenerr izrazil željo, da da borza priliko trgovskemu naraščaju upoznati praktično vse tr. govsko poslovanje. Predsednik g. Ivan Jelačin ml. je nato zaključil dostojno svečanost ■ —————— .—i —.. .» Prihod odličnih gostov v Ljubljano — Ljubljana, 25. jun j a Sokol 1. nu Taboru je sprejel danes brzojavno vest, di prispejo na zlet v Ljubljano kot oficjein zastopn-ki češkoslovaškega in poljskega Sokolstva. Iz Prage prispejo kot oficijelni zastopniki COS namestnika staroste br František Mašek in Vincenc Štepanek in z* naOelstvo br. Dvofak in Fran Kudela ter g. Nimshausen ;n Olga Fuč3kova. Kot zastopniki poljskega Sokola prispo iz Varšave predsednik SPO Adam Zamojski s soprogo, načelnik Fazalovicz in kot delegat poljskega Sokola v Ameriki dr. Ostrowski. Delegaciji dospeta v Ljubljano z vlakom v pondeljek dne 36. t m. ob 17. uri. Poživljamo občinstvo, da v častnem številu pozdravi zastopnike naših severnih bratskih narodov in Sokolov. KRALJ ODPOTUJE DANES NA BLED — Beograd, 25. junija. Kralj in kraljica odpotujeta danes zvečer s svojim spremfitvero na Bled, kjer ostaneta čez poletje. Borzna poročila • Ljubljanska borza danes ni poslovala Zagrebška borza danes ni poslovala \ prostem prometu so notirali: Curih 10.93 Pariz 223-50, London 276,50, Newyork 56.80 Milan 331, Praga 168.60, Berlin 13.50, D naj 801.50. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135. Pariz 20,35. Milan 30.15, NewyoTk 519.70, London 25.24 Newyork 519.70; Praga 15.40. Dunaj 73.15 Berlin 123.15. — Trat: London 83.7(1 Borba za premoč u radikalni stranki Vlada in centrumaši proti pašićevcem. — Razkol v NRS neizbežen« — Policija terorizira pašićevske kandidate. Ljubljanska borza popolna Svečana otvoritev deviznega in valutnega oddelka. — Za odpravo omejitev v trgovanja z devizami in valutami. Likvidacija SLS V Ljubljani Pisane zgodbe iz naših krajev Razpust krajevnih odborov in vodstva SLS za Ljubljano — Re- V četrtek so v Smederevu ustrelili dva razbojnika, obsojena organizacija klerikalne stranke v Ljubljani. — Krščanski soci- na smrt radi roparskega umora, jalci izključeni od sodelovanja v strankinih odborih. — Popolno uveljavljenje diktature osrednjega vodstva SLS. — Dr. Korošec ne bo več kandidiral v Ljubljani. Pristaši SLS v Ljubljani so imeli doslej ▼ okvim svoje stranke nekakšno avtonomijo. Imeli so svojo lastno organizacijo, ki je volila svoje lastno vodstvo, in izvršilni odbor, imeli so tudi lastne dohodke in last-ao tajništvo. V marsikaterem oziru je ljubljanska klerikalna organizacija mogla osrednjemu vodstvu SLS diktirati svoje »ahteve in svoječasna Zveza delovnega ljudstva pri ljubljanskih občinskih volitvah se je mogla osnovati v družbi s socijalisti in komunisti samo zaradi tega, ker je vodstvo SLS v Ljubljani izjavljalo, da je z ozi-rom na ljubljansko komunalno politiko popolnoma samostojno ter neodvisno od osrednjega vodstva SLS, s čeg ar klerikalno politiko se socialistične frakcije v Ljubljani niso načelno nikdar strinjale. V dosedanjem vodstvu SLS za Ljublja-tK> so prevladovali takozvani krščanski so-cijalci z dr. Stanovnikom na čelu — in ker so tvorili kader klerikalnih agitatorjev v Ljubljani, so bili mnenja, da jim pristoja tudi pravica do večjega vpliva v osrednjem vodstvu. Čeprav politika in taktika sta bila v mnogobrojnih primerih nasprotna geslom, ki so ijh proglašali zlasti med delavstvom, malimi obrtniki in uradniki. Prišlo je do odkritega boja v klerikalni stranki med obema strujama, od katerih prva reprezentira takozvano poslovno krščanstvo, dTuga pa po lastnih trditvah čisti dr. Krekov krščanski socializem. Kakor znano, je zadnjim rfčeloval dr. Stanovnik, ki se je vsted tega zazdel voditeljem klerikalne stranke, da jim je že nekoliko preveč čez slavo zrastel in da ga je treba za to nekoliko potlačiti. To ie bil glavni vzrok, da voditelji SLS niso hoteli ustreči vsem željam ljubljanskih krščanskih socijalcev z ozirom na njihova stremljenja v ljubljanski komunalni politiki niti takrat, ko so bili na vladi in ko bi to lahko storili. Razumljivo je, da je to rodilo še večji odpor med Stanovnikovimi pristaši in logična posledica vsega tega je bila znana dr. Stanovnikova izjava o hegemoniji v klerikalni stranki, v kateri ima glavno in izključeno besedo le duhovniška kasta. Kakor je »Slovenec« proglasil, se je dr. Stanovnik s to izjavo sam izključil iz stranke, ne da bi o stvari sklepala merodajna iora v stranki in ne da bi mu nudili klerikalni voditelji priliko obrazložiti in dokazati pred zaupniki SLS kot najmerodajnejši strankini instanci svoje trditve. Dr. Stanovnik se je nato »baje« umaknil iz javnega udejstvo-vanja stranke. Na videz so zmagali klerikalni kapitalisti in poslovni kristjani, ki jim je vera le »kšeft«, socijalizem pa agitacij-ska fraza. Med tem je osrednje vodstvo SLS sklenilo, da se ima avtonomna ljubljanska organizacija stranke likvidirati in osnovati nova organizacija, v kateri ne bi smeli imeti krščanski socijalci in dr. Stanovnikovi pristaši odločilne moči. Krajevni odbori SLS v Ljubljani so razpuščeni. razpuščeno je tudi vodstvo SLS za Ljubljano. Ti odbori so bili dosedaj voljeni iz vrst klerikalnih zaupnikov, novi krajevni odbori pa so sedaj imenovani od osrednjega vodstva itranke. Ljubljanska organizacija SLS ni več samostojna, temveč popolnoma podrejena osrednjemu vodstvu. V sredo je bil izvoljen tudi že novi novi mestni odbor namesto dosedanjega vodstva. Ta novi odbor iveri deset članov in so v niem krščanski socijalci v manjšini. Načelnik tega mestnega odbora je postal advokat dr. Jerič, ki se doslej sploh še ni uveljavljal v klerikalnem političnem ter organlzatoričnem življenju fn o katerem dos-lej še ni znano, ali drži s poslovnimi kristjani ali s krščanskimi socijalci. Vodstvo SLS je sicer hotelo vriniti za načelnika novega ljubljanskega mestnega odbora dr. Adlešiča, kar se pa vslcd odpora krščanskih socijalcev ni posrečilo. V novem mestnem odboru SLS v Lj ih-dani, kakor tudi v krajevnih odborih je popolnoma odpravljen princip stanovskega zastopstva. Iz glavnega mestnega oUbara io delavci popolnoma izključeni in tudi za Slane krajevnih odborov so imenovani samo ljudje, ki se zde osrednjemu vodstvu SLS popolnoma zanesljivi kot kimovci. Frank HeUer: 51 Novi Napoleon Roman. Ali je imel profesor tu prijatelje? Naj* brž, saj je nas povabil sem na obed. Z druge strani — ako je govoril prvič resnico, bi moral sedeti tu v ječi moj prijatelj major in mi med obedom iz> plačati mojo dedSčino. Toda profesor očividno ni govoril resnice, gotovo se ie samo šalil. Stopili smo na dvorišče. Sele tisti hip sem opazil nekaj* kar bi bil moral že davno opaziti. Nad sotesko, kjer je kraljevalo gradu podobno in popol* noma zapuščeno poslopje, je plulo na žoltih krilih sem in tja veliko letalo. Kaj za vraga se je godilo v tej pusti* nji? Zdelo se je, d" se profesor za le* talo sploh ne zmeni, toda Lavertisse, G rabam in jaz nismo mogli odvrniti pogleda od njega. Ko je moj pogled naposled zapustil letalo, je obtičal na možu, čigar zunanjost me je spravila iz ravnotežja. — Tallevrand! — sem vzkliknil ves iz sebe od presenečenja. —. Gospod de Tallevrand! Osrednje vodstvo SLS pri tem tudi ni upoštevalo obrtnikov in drugih stanov, večinoma tvorijo te odbore ljudje, ki so v svoji eksistenci odvisni od klerikalnih voditeljev ali pa jim morajo biti hvaležni zanjo. Umevno je, da je ta nedemokratična rešitev spora med ljubljanskimi klerikalci še bolj razburila krščanske sociialce in na račun vodstva je od njihove strani padlo na sestanku, ki se je vršil preteklo sredo v Rokodelskem domu in na katerem se je vršila volitev mestnega odbora SLS v Ljubljani, precej pikrih besed, ki pa jih je navzoči poslevodeči podpredsednik dr. Marko Natlačen mirno požrl. Ta rešitev spora ni v ničemer zadovoljila nezadovoljnih ljubljanskih pristašev klerikalne stranke, ker vidijo v njej le nov korak samovolje klerikalnih voditeljev. Zato je naravno, da postaja zabavljanje proti diktaturi v klerikalni stranki čim dalje bolj splošno med njenimi dosedanjimi pristaši. Zdi se, da so te razdrapane razmere med klerikalci v Ljubljani prav dobro znane tudi dr. Korošcu, kajti iz klerikalnih vrst se čujejo glasovi, da dr. Korošec ne namerava več kandidrrati v Ljubljani, ker se kot šef stranke noče izpostaviti nevarnosti blamaže volilnega poraza, ki je tem večja, ker kot dosedanji ljubljanski poslanec ne more pokazati na nobene svoje uspehe in delo za korist avtonomnega mesta Ljubljane. Vodstvo SLS je likvidiralo svojo dosedanjo politično organizacijo v Ljubljani, njeni diktatorski ukrepi so dokaz nezdravih razmer, ki vladalo v klerikalni stranki. Čiščenje v klerikalni stranki se ne vrši od leve na desno, ampak v obratni smeri, poslovno krščanstvo zmaguje, vsi tisti, ki so pričakovali od sodelovanja v njej rešitve raznih socijalnih vprašanj naše javnosti, pa ji razočaram" obračajo hrbet, ker jih tudi demagoško geslo »o veri v nevarnosti« ne more več navdušiti. SLS doživlja svoje plačilo. Maščevanje nad njenim demagoškim varanjem volilcev se je pričelo. Občni zbor Slovenske Matice Po prevratu je zammanje za «Sloven-sko Matico» med širokimi sloji čutajočega občinstva zelo ponehalo. Poverjetiištva po Sloveniji ne delujejo in se sploh ne ve, koliko je število pravih članov. SnoČ' se je vršil v prostorih cSlovenske Matice* na Kongresnem trgu kratek redni občni zbor, katerega se je udeležilo 20 članov in ki je v toliko zanimiv, ker je sprejel bistveno spremembo dosedanjih že sta. rib. pra-ril. Društveni funkcionarji so kratko poročali o delovanju ^Slovenske Matice* v preteklem letu na kulturnem polju in o materijalnem stanju društva. Bilanca za leto 1926. izkazuje 112.700 Din dohodkov in 94.486 Din izdatkov, torej prebitka 8214 D;n. Društveno imovino cenijo na 1,212.890 Din. Matica je zadnji čas izdala naslednje knjige: Kovačič, Zgodovina Štajerske in Prekmurja, Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Mendnger, Abadon. Za tisk se sedaj pripravlja I. Cankarjeva Zgodovina II. snopič in Mencingerjeva «Moja hoja na Triglav. Občnemu zboru so bila dalje predložena v odobrenje nova društvena pravila. Spremenila so se v treh točkah: 1. v slučaju razi d a alj razpusta «- Jutri: Nedelja, 26. junija 1927; katolik: ni: Ivan in Pavel; pravoslavni: 13. juii; Akil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališči: zaprti. Kino Matica: »Izza fronte<. Pat in Pjia. chon. PRIREDITVE V NEDELJO. Gledališči: zaprti. Kino Matica: Izza fronte<. Letalski miting na letališču v D. M. t Po- lju. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinec, Rimska t Levstek, Resljeva cesta. Solnce zaide danes c>b 19.51, vzide jutri ob 4.13 in zaide ob 19.51. ZA NASE NAROOLKE. Dane? so na vrsti serija H in J. Sport — bluzbeno iz LHP. Jutrišnjo treuin? teluno sodi g. Vončina. Pozivajo še oae igralke, ki posedujejo podsaveziio opremo, da oddajo isto najkasneje do ponedeljka <^b 18. uri v roke tehninegia referenta. — Interesantna hazenska tekma. Juhi dopoldne ob 11. uri se vrši na prostoru At'-ne treningtekma med reprezentančno družino Ljubljane, ki nastopi na Vidovdan proti zagrebški reprezentanci, ter M teamoni Ljubljano. Reprezentacijo družino bo tvorila kompletna sedmorica Ilirije, ki je nastopila \ prvenstveni tekmi proti Mariboru; B team pa bo sestavljen iz najboljših igralk Primorja, Ilirije in Atene. Tekma bo nudila t ozirom na to, da nastopijo najboljše naše ha-zenašice, izvrsten športni užitek ter je kakor interesantnej.ša kakor marsikatera tekma proti zunanjim nasprotnikom. _ Pododbor Koturaškega saveza MHS v Ljubljani. I. kolo kvanalne vožnje ceotne^.i državnega prvenstva za ljubljanski pododbor je določen na 29. junij 1927. Dirka se vrši na progi Ljubljana — Novo ^lesto in obratno. Start in cilj je na Dolenj-ki cesti pri km 3 (gostilna Jelačin). Začetek dirk ob 14. Dirkači se morajo javiti na startu točno ob pol 14. I. Glavna dirka 125 kiu, II. Dirka junioi-jev 50 km. Prijave se sprejemajo do torka 28L t. m opoldne v pisarni Karlovska cesta jI. .---- „.-- i - Iz Maribora — -ni Odkritje spomenika padlim vojakom v boju za osvoboienje v letih 191S—15 se vrsi na Vidov dan dne 2$. t. m. Odkritja se udeleže vsi sorodniki padlih vojakov, nadalje zastopniki vojaških in civilnih oblasti mestne občine, vseh narodnih in kulturnih korporacij in organizacij ter številno občinstvo od blizu in daleč. Tako bo ta svečanost prava naci.ionalna manifestacija v našem obmejnem Mariboru, ki bo obudila spomin na ono dobo, ko smo morali s kivjo in človeškimi žrtvami braniti vsak o ped naše zemlje pred stoletnim,« nenasitnim sovragom. Naj bi ta maniiestacija obudila spomin na one C#^,e še prav posebno onim, ki so na vie te žrtve že pozabili in ki se danes za skledo leče bratijo z istimi ljudmi proti interesom svojeja lasi-nega naroda. —m Kaj bo z Narodnim gledališčem? Usoda Narodnega gledališča v bodoči sezoni še vedno ni rešena. Zmanišana dr? i\ -na subvencija je imela za posledico likvidacijo opere, razun lesa pa se je moraia gledališka uprava še zadolžiti. Mestna cb-Čina je sicer zasigurala stalni prispt-vek, ki pa seveda ni tako velik, da bi gledališče rešil finančne krize. V nekaterih kr">^:n se je te dni sprožila misel, naj bi se prepustilo gledališče v privatno eksploatacijo. To bi bila moTda še najsrečnejša rešitev, toda za enkrat ni še nikakega Interesenta, ki bi skušal z umetnostjo trgovati in doseči večji dobiček kakor Pa sedanja uprava kljub državni in mestni subvenciji. mislite, da jih je izpustil prostovoljno? Ali ga poznate? Napoleonov zunanji minister je nervozno zavrtel lornon. — VVaterloo! To je izključeno! To ni mogoče! Kdo naj bi zmagal pri VVaterloo? Collin je bil na videz v zadregi. — Moja skromnost mi prepoveduje odgovoriti na vaše vprašanje. — Vi! — Knez Beneventa, se je zaničljivo nasmehnil in odprl svojo ta-bakero. — Vi da bi bili premagali Napoleona! Napoleon sicer ni bil diplomat toda bil je bojevnik. A vi--- — Gospod de Tallevrand, spomnil sem se vprašanja iz francoskega učbenika, ki vam ga moram povedati. Kdo je bil največji vojskovodja — Hannibal. Cezar ali Napoleon? To vprašanje ie nezmiselno. kajti kot logik morate vedeti, da vsebuje petitio principu: ti trije junaki so se borili s preveč različnim orožjem. Napoleon bi bil premagal Cezarja, ker je imel topove, toda slave bi si s to zmago ne bil priboril. S tem, da sem premagal Napoleona, še ne zahtevam, da bi me slavili kot velikega vojskovodjo, kajti Jaz ijnam letalo, on pa ne. — Leta-- Stev 14b OEOVEN5KI NAROD» dne 26. junija 192?. Stran 3. '__i,_m_^-r-m-i^im- i-- _ _ _ . ~ ~ Pred liMfocilo stonouanlshe zasole Nakazovanje stanovanj ustavljeno. — Stanovanjsko sodišče v Ljubljani preneha s 1. julijem« — Zanimiva in važna razsodba višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu. Stanovanjska zaščita je faktično že v likvidaciji. Vse kaže, da bo stanovanjski zakon > 1. novembrom definitivno prenehal in lelo se varajo oni, ki še vedno upajo, da bo /lada ali nova Narodna skupščina morda le Se podaljšala sedanjo zaščito. Za to govore najbolj na/.iovejše odredbe velikega župana v Ljubljani. Stanovanjskemu sodišču je odvzeto skoraj vse uradništvo. Dosedanjemu pisarniškemu šefu stanovanjskega sodišča g. Šinkovcu je veliki župan s 1. julijem odpovedal službo, istočasno pa bosta premeščena tudi ostala dva uradnika ki sta bila od magistrata dodeljena stanovanjskemu sodišču. Pri stanovanjskem sodišču ostane do končne likvidacije samo še uradnik-poizvedovalec in tipkarica ter sluga. Stanovanjsko sodišče je za mesec julij sploh odpovedalo vse razprave in ustavilo vsako dodeljevanje stanovanj. Tako je torej stanovanjska zaščita v Ljubljani že via facti ukinjena. Slično tendenco je opažati tudi pri višjem stanovanjskem sodišču v Zagrebu. Pritožbe se v zadnjem času menda sploh več ne rešujejo, ker čaka vse le še ukinitve stanovanjskega zakona in s tem odpade vse nepotrebno delo. Stanovanjsko sodišče v Ljubljani je za mesec julij ustavilo svoje delovanje, in če bi morda le se v mesecu avgustu ali septembru komu nakazalo kako stanovanje, bi bilo to itak več ali manj iluzorno, ker bi se vlekla pritožba daleč preko L novembra in bi postalo nakazilo s tem že brezpredmetno. Zanimivo je tudi tolmačenje člena 9. stanovanjske novele od 23. oktobra 1026, ki govori o odpovedi s 1. oktobrom. Če se namreč najemnik ne sporazume s hišnim lastnikom glede najemnine po 1. novembru 1927, ima hišni lastnik pravico, da mu s 1. oktobrom odpove in najemnika event 1. novembra de-ložira. Splošno se je tolmačil ta člen tako, da se lahko izvrši odpoved še le s t. oktobrom. Kakor pa izvemo, je višje stanovanj- Vendar LJubljana ni bila menda nikoli popolnoma brez judov, kajti vtihotapi jali so se v razne podrejene trgovske in bančne službe. Celo baron Žiga Zois je imel svojega juda \VasserthaJa, ki mu ie bil poslovodja v trgovini. Ta jnd ie imel lepo ženo Suzano, ki je moža vaTala s francoskimi častniki. Sicer sta pa že 1797. leta zatrjevala, da sta krščena. Ko je 30. novembra 1309 postala Ljubljana glavno mesto Ilirije, ie prispel za Francozi tudi silno bogati zalagatelj francoske armade bavarski Jud Abraham Hei-mann. Prišel ie v Ljubljano z Dunaja. Ljubljanski mer mu je moral na ukaz francoskega intendanta grofa Farguesa prepustiti hišo v Spitalski ulici št. 268. Tu ie jud Hei-mann z nečakom Mozesom otvoril trgovino in menjalnico (banko), Zaman so se upirali Ljubljančani. Bogastvo in zveze judov so zmagale. Heimanna sta si celo kupila hišo Št. 277 v špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici ter imela trgovino in banko s firmo >Brata Heimanna«. Leta 1812. je odšel Heimann (menda Mozes) iz Liubljane s francosko armado na Rusko, a se je po porazu Napoleonovem zopet vrnil v Ljubljano. Ko so septembra 1813. Francozi ostavili Kranjsko, se je avstrijska vlada spomnila tudi judov; naročila je med drugimi tudi ljubljanskemu raeru, naj poroča o Judih. In ljubljanski župan je odgovoril 30. Januarja 1814, da žive v Ljubljani Ie trije judje: Abraham in Mozes Heimann, ki imata od leta 1810. banko in trgovino s krojnim blagom ter Samuel Kunz, ki je profesor matematike na liceju od leta 1811. Profesor Kunz se ie dal krstiti, Hei-manni pa so se vzlic upiranju magistrata in okrožnega urada vzdržali v Ljubljani kot veliki bogataši do šestdesetih let minulega stoletja. Za železnico z Dunaja do Trsta so se Heimanni zavezali, da kupijo delnic za 270.000 gld. S tem so Heimanni nadkrilili vse Ljubljančane in Kranjce, ker so bili pač spomladi leta 1838. že naibogatejša trgovska tvrdka v Ljubljani. Seveda je imela tvrdka mnogo judov v službi. Leta 1853. se je naselil v Ljubljani jud Jos. Wimmer in se bavil s trgovino deželnih pridelkov za juda Betelheima In En-glanderja, leta 1855 pa juda Ing. Rosenberg in Fesler. Nato se ie priselil še Betelfcehn, Fischel, Bienenstock in Sim. Insel. Magistrat jih je preganjal in judje so drug za drugim izginili. Menda leta 1860. je prišel iz Zagreba Jud, krojaški učitelj J. Schwarz, z družino. Zaradi večnih uradnih sekatur je Schwarz po raznih prizivih obupal in pobegnil nazaj v Zajrreb. Občinski svet Ijubljans-ki je stal dosledno na stališiču, »da bi bila največja nesreča za deželo, če bi se dovolilo iudom v njej stanovati aH celo kupovati kmetiška posestva. Judovska prekanjenost bi se spretno Izmotala iz vseh zadreg kljub vsem odredbam zoper navidezne kupčije. V malo letih bi s posojili In svojim pijavskhn sistemom spravili vse ljudstvo na kmetih in v mestu pod svojo denarno oblast ter bi si z ljudskimi žulji napolnili žepe. Zato nai ostane Judom še nadalje prepovedano prebivati v deželi.« To stališče je zavzel ljubljanski občinski svet na poročilo občinskega svetnika odvetnika dr. Mat. Kavčiča v seli dne 16. marca 1854 in tega načela se le držal naš ljubljanski magistrat vse doslej. In se ga sko sodišče v konkretnem slučaju razsodilo, da lahko hišni lastniki v dobi od 1. oktobra 1926 dalje odpovedujejo stanovanja, seveda pa je v vsakem slučaju izselitveni rok še le 1. novembra 1927. Pa ne le za najemnike, tudi za hišne posestnike je ta likvidacijska doba, ki je sedaj nastopila, precejšnje važnosti. Zgodi se namreč lahko, da se nekdo izseli iz stanovanja. Hišni lastnik je dolžan, da stanovanje prijavi stanovanjskemu sodišču, ki ga lahko sicer v nasprotnem slučaju precej občutno kaznuj** Recimo, da se je izvršila taka prijava s 1. julijem. Stanovanjsko sodišče ves mesec julij ne posluje, torej stanovanje ne bo nikomur nakazano in ostane ves mesec prazno. Koncem meseca avgusta bo morda nakazano stranki, ki hišnemu posestniku ni po godu in se proti razsodbi pritoži na višje stanovanjsko sodišče. Prodno bo priziv resen, napoči L november. Ves ta čas, to je 4 mesece, bo stalo stanovanje prazno, hišni posestnik ne bo dobil niti vinarja najemnine, mnogo in mnogo strank pa zaman Čaka na stanovanje. Tudi to dokazuje, kako birokratično se pri nas rešuje stanovanjsko vprašanje. Zdi se nam, di bi bilo mnogo bolj umestno, da bi se že danes razglasilo, da imajc po 1. juliju pravico razpolagati z izpraznjenimi stanovanji hišni posestniki. S tem bi se preprečilo, da bi ostala spričo vladajoče stanovanjske bede stanovanja neizrabljena, na drugi strani pa bi marši kak najemnik, za katerega sploh nima nikakega smisla obračati se s prošnjami na stanovanjski urad, prišel pod streho. Ob enem pa bi to tvorilo nekak prehod k popolni stanovanjski svobodi in marsikdo bi si lahko že sedaj poiskal primernejše stanovanje, d očim bo s 1. novembrom z družino vred na cesti, ker mu prej noben hišni gospodar ne more zasignrati stanovanja, ker še danes ne ve, na kakšen način bo pravzaprav izvršena likvidacija stanovanjske zaščite. bo držal tudi v bodoče ter »na vse večne časec. Izjemo so storili leta 1865. le ljubljanski Nemci in nemškutarji, ki so se pač zanašali na judovsko pomoč in ki bi se zvezali pač tudi z vragom, samo da bi ostala Ljubljana nemška in da bi Drivandrano nemštvo vedno vladalo z ljubljanskega magistrata slovenski domači večini. Na seji 28. julija 1865 je občinski svetovalec, rokvičar Iv. N. Horak, Cehoslovak, oče Marije Murnikove, predlagal: »Občinski svet skleni, da se judom n e dovoli stanovati v Ljubljani ter naj se spoštujejo tozadevni stari privilegiji Ljub-janeU S Horakom sta glasovala le dr. Janez BIeiwels In dr. Jernej Zupana Nemška večina je prešla preko Horakovega predloga Leta 1867. pa so nove ustavne določbe zajamčile vsem narodom in veram svobodo na dnevni red. in enakopravnost; s tem so ugasnili tudi vsi privilegiji proti Judom. Tako je postala Ljubljana odprta judovski invaziji. Vendar ljubljanski prebivalci in uradi judov tudi poslej niso trpeli ter so jih na vse načine odklanjali. Slovenska tla zato ludom niso obodna in iim ne bodo. upajmo, nikoli prijema. Ob splošnem popisovanju prebivalcev so v Ljubljani našteli leta 1890. že 76 ju-, dov, leta 1900. Pa 95 (med temi 11 vojakov); leta 1906. je živelo tu dvanajst judovskih rodbin hi nekaj samcev, torej še okoli 60 oseb. Obširno kulturno - historično poročilo o judih na Kranjskem je menda prvi sestavil po magistralnem ljubljanskem arhivu lani umrli masi. pisar, ravnatelj Janko Kesslcr. Svojo razpravo je priobčil v Zborniku Slovenske Matice za leto 1906. Iz nje smo zajeli nekaj podatkov. Po prevratu so se judje začeli v večjem številu naseljati v Ljubljani: zato se* je začela zanje zanimati tudi državna oblast, zlasti za one, ki bi se utegnili baviti z nesolidno trgovino. Nekaj jih je moralo izginiti. Leta 1919. je živelo v Ljubljani 6 židovskih rodbin z 19 osebami, Id so se ali po-kristjanfle ali so bile brez konfesije. Po poklica so bili trgovci, obrtnik, agent in dva državna uradnika. L. Borne, kritik in hnmorisricen pisatelj, ki je bil sam jnd, le seveda zapisal, da »jud ostane jud, čeprav bi neprestano do ušes čepel v blagoslovljeni vodi...c Poleg ten 19 bivših judov pa je živelo leta 1919. v Ljubljani še 26 pravih Indov z rodbinami, skopaj 81 oseb. Po pokliču SO bili trgovci, obrtniki. Javni in zasebni uradniki ter agenrje. Eden med njimi je bil v svobodnem času tudi komponist In pisatelj ter tako zaveden jud, da le začel celo akcijo za zgradbo sinagoge v LfuWianL Soverniki pa so se mu uprli, češ da hočejo živeti s katoliškim In pravoslavnim prebivalstvom v miru. Po rojstnem kraju so bili iz Galicije, Bukovine, Ogrske, Češke, Hrvatske, Nižje Avstrijske, Gradca, Gorice In eden celo tz Liubljane. Večinoma so bili talni bogataši, med njimi tudi večkratni mflijonarii- Nekaj zelo bogatih judov beguncev le živelo med vojno v LjubHair! ter so imeli velike posle s državnimi uradi; za to to nttvall pri dunajski vladi najvišjo protekcija Po prevratu so se izselili, imajo med Nemci po več svojih hiš, a se vračajo v poslovnih zadevah vedno Iznova v Ljubljano. Ako opazujemo zvečer goste po ljubljanskih restavracijah, pride na dva ariica vsaj en jud. Med ljubjanskimi jud i je pač nekaj eksponentov zunanjih judovskih firm; te posečajo principali ali delegati, si ogledujejo naše razmere ter izkušaio razpresti mreže ali celo kar tu obviseti. Tako se okoli gotovih naših judov suče neprestano trop prikazni iz nemške ali avstrijske Judeje ali iz jugoslovanskih vzhodnejših krajev. Nekaterih surovin še danes brez židovstva ni mogoče dobiti, a zveza med Judi Iztakne kdovekje in kdovekako vedno najcenejše oferte za blago, ki ga v Ljubljani ni ali pa Je zelo drago. Tako se izpodmi-kajo tla mani navihanemu domačemu tr-govstvu. »Alliance israelite« ie moč, proti Dnevi V. pokrajinskega zleta JSS so tu. Zletni odbor z vsemi svojimi odseki je v prostorih na Taboru v naj živahnejšem delu za velike sokolske dni Naš veličastni in ponosni Tabor se odeva v praznično odelo, v vsej svoji lepoti in veličini pričakuje svo* jo svečano otvoritev v navzočnosti tisočev vernih Sokolov in Sokolić, ki pri hite iz pro* strane naše domovine in ostalih, bratskih nam slovanskih držav. Telovadišče na Taboru je pripravljeno in pripravljeno je tudi zletišče V. pokra* jhiskega zlatna na letnem telovadišču Ljub* rjanskega Sokola v Tivoliju. Zletišče je pri* rejeno za 1200 telovadcev, oziroma telo* vadk za proste vaje. Povdarjamo, da je udeležba na tem zletu obvezna samo za žu* pe Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor, Zagreb, udeleže se ga pa več ali manj močna zastopstva iz vseh žup JSS. Gotovo je, da bo ta zlet največji po I. vse* sokolskem zletu 1922 L v naši državi. Ljub* ljana se tega zaveda; okrašena bo, v prazničnem razpoloženju in dokazala bo v vsa« kem pogledu svoje sokolsko licel Dragi nam gosti, bratje Sokoli in sestre Soko* lice iz naše dTžavc, iz Češkoslovaške, Polj* ske, Lužiški Srbi in Rusi naj poneso iz Ljubljane in Slovenije najlepše vtise! To zahtevata naša čast in naš ponos! V nedeljo 26. junija so izkušnje za društva v Ljubljani in blizu Ljubljane, in sicer na telovadišču v Ti v o* liju. Ob 8. je skušnja za deco in naraščaj, ob pol 10. za člane in članice. Pregledale sc bodo vaje in v okviru izvršil nastop za vse vaje. Ob slabem vremenu se izvrši iz* kušnja v telovadnici Narodnega doma. Ponedeljek 27. junija, Z letošnjim saveznim pokrajinskim zie* tom v Ljubljani ob priliki otvoritve sokol* skega doma na Taboru so združene rudi sokolske tekme. V ponedeljek ob 7. zjutraj bodo najprvo tekme za prvenstvo JSS, in sicer na letnem telovadišču na Taboru, — Vstopnina k tem tekmam, ki imajo namen pripraviti članstvo za olimpijado v Aro* sterdamu L 1928., znaša 5 Din. Tekmujejo člani in članice. V ponedeljek dopoldne in popoldne se sprejemajo na kolodvoru došli Sokoli in So* kolice našega saveza in ostalih bratskih so* kolskih savezov. Zvečer ob 8. bo pozdrav« ni večer s koncertom v čast gostom na Ta* boru. Pozdarvni večer se bo vršil pri po* grnjenih mizah. Pri koncertu sodelujejo Ljubljanski Zvon. Šentjakobski pevski zboi, Zepičev kvartet, godba Dravske divizije. — Vstopnina k pozdravnemu večeru je 10.— dinarjev. Pozdravni govor bo imel starosta JSS brat E. Gangl. To je torej spored za prvi zletni dan 27. junija. Za torek m sredo priobčimo spo* red v ponedeljkovi številki našega lista. Vsa zletna navodila so izšla v posebni knjižici, ki stane 3 Din in se dobi v Tiskov* ni zadrugi, Prešernova ulica. Na to knjižico opozarjamo ne samo sokolsko članstvo, marveč tudi vse udeležence zleta. Zletni odbor je izdal tudi album z 18 pokrajin* sktmi slikami iz Slovenije, ki bo za vsakega lep spomin za zlet. Dobi se v trafikah. trgv*» vinah in pri kolporterjih po 12 Din. Predprodaja vstopnic. Vstopnice za po* zdravni večer na Taboru v ponedeljek 27. t m., za javno telovadbo na Taboru v to* rek 28. t. m. in za javno telovadbo pokra* jinskega zlata na letnem telovadišču Ljub« ljanskega Sokola 29. t. m. so naprodaj v predprodaji v Tiskovni zadrugi. Opozar* jamo zlasti ljubljansko občinstvo, da si na« bavi vstopnice v predprodaji. da ne bo pri blagajnah prevelikega navala. — Vstopnice za tekme in za skušnje bodo naprodaj sa* mo pri blagajnah, ne pa v predprodaji. Odbor ova seja JSS se bo vršila v pone* deljek 27. junija ob 8.30 dopoldne v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. — Seja zbora župnih načelnikov bo istega dne popoldne ob 1 v prostorih sta*' reštustva JSS. — Prvi seji predseduje sta* rosta JSS brat E. Gangl, drugi p« načelnik JSS brat dr. Murnik. SokMski kroj se lahko nosi vse zletne dni od 26. do 29. L m. Brate ljubljanskih in okoliških društev poživljamo, da 80 priprav, ljeni za sprejeme sokolskih gostov ▼ brezhibnih in predpisom strogo- odgovarjajočiri krojih. O prihodih sokolskih vlakov in večjih skupin bo zletni odbor obveščal javnost potom časopisja, potom razglasov na časpis- nih deskah in po večjih kavarnah. • **• Narodne naše so za sokolsko povorko v sredo dopoldne dopuščene. Sokoliće v narodnih nošah se zbirajo ob 10. uri na prostoru pred Narodnim domom ob Blei-vveisovi cesti Čim reČ. tem bolje! kateri je složni upor vseh uradov nujno potreben. V Ljubljani živeči judje so se leta 1912. pridružili zagrebški izraelitski veTski občini. Premembe v rodbinskem stanu (rojstva, poroke, smerti) se morajo javljati tukajšnjemu veletrgovcu Adolfu Lorantu iz Temišvara; prej se ie pisal Jakob Loewy. Lorant je zastopnik zagrebškega rabinata, ki skrbi za verske funkcije in verski pouk ljubljanskih izraelitov. Ljubljančan je prejšnjih časov so poznali in čutili judovsko moč: zato so se ji uprli. »Deli in vladai!' ie judovsko geslo. Svetovna vojna — delo judov — le zahtevala več mrtvecev, nego je na svetu vseh judov skupaj. Boljševizem ni odpravil kapitalizma, nego je nejudovske kapitalije le prevedel v judovske roke? to ie edini na-boljševizma!« piše Henrv Ford v svoji knjigi o mednarodnem judu ... Jan Zbiral. • Bratje in sestre! Vse brate in sestre, naraščaj in deco, ki imajo slavnostne kroje, pozivamo, da ga naj nosijo od ponedljka 27. t. m. opoldne do srede 29. t. m. zvečer do 20. ure. Vsi drug. sokolski znak! — Zdravo! Starešinstvo JSS. • *> Trgovine in obrtni prostori na Vidovdan. Zletni odbor naproša vse sokolske člane trgovce in obrtnike, da se na Vidovdan preneha z obratovanjem vsaj ob 10. uri dopoldne. Nacijonalna narava tega praznika, zakon in spoštovanje napram sokolskim gostom to velevajo. Največje tekme v športnih panogah se vrše ob V. pokrajinskem sokolskem zletu v Ljubljani. Prijave so obilne,, tekmuje se iz 18 športnih strok, sodeluje nad 60 sodnikov. Nad vse zanimive bodo tekme za prvenstvo, ki se prično v ponedeljek zjutraj na Taboru. Prijavljenih je več bratov za to težko tekmo iz Ljubljane, Celja, Zagreba itd. Gotovo se bo naša javnost zanimala za vse te prireditve, v katerih t-e najbolje odražajo uspehi tihih in stalnih priprav, neprestanega vežba-nja v sokolskih telovadnicah. Posebno za stare Sokole bodo te točke zanimive, da primerjajo razmere med nekdaj in danes. Sff*-kol goji športne stroke, pametno in razumno, tudi tekmuje, toda pri tem ne pozablja velikega sokolskega načela kolektivnosti, skupnosti in se izogiba slavohlepnega individualnega rekorderstva, ki narodnemu zdravju več škoduj o kot koristi. — Zletni sokolski tisk. 1. Sporedi za vse dni 3 Din__2. Album — Slovenija v slikah, 18. uri v roke tehničnega referenta. cen spomin na zlet, po 12 Din. — 3. Sokolski Tabor, popis, zgodovina, nacrti, prerezi itd., 90 strani, nevezano, 16 Din, vezano 20 Din. — Naročajte v >Tiskovni Zadru^ri«, v zletnih dneh možnost za nakup po trafikah, zletnih telovadiščih itd. - Vstopnice za vse zletne dni v pre I-prodaji od sobote nadalje v Tiskovni Zadrugi (Prešernova ulica). Edino vstopnice za tekme se prodajajo na licu mesta, to je za lahkoatletične na telovadišču Ljubljanskega Sokola, za prvenstvo pri vhodu na Taboru. Opozarjamo na to, da sedežnih prostorov ni v izobilju, ker za enkraLii telovadni nastop se je zletni odbor izogibal stroškov s tribunami. Zato želi zletni odbor: kdor hoče sedeti, naj si takoj preskrbi vstopnico. V splošnem z nakupom v predprodaji, razbremenite blagajne navalov zletnih dni! Ljubljana in naši poklicni fotografi To je poglavje, ki ni posebno razveseljivo. Malo je fotografij, oziroma razglednic o LJubljani in sploh o naših krajih, zlasti planirskih, ki bi izvirale od poklicnih fotografov in bi bile tudi lepe, okusne, povzete z res ugodne točke. Će pa nadarjeni amaterji, ustrezajoč splošni javni želji, napravijo lepe fotografije, ki se razmnože in prodajajo, se poklicni fotografi dostikrat brzo zatečejo k oblastvu s pritožbo zoper nedopustno konkurenco. Prav, če branijo svoje resnične ali doxde\rne pravice. A zakaj sami ne postrežejo javnosti s tem, Česar si želi in je potrebno, zelo potrebno glede na tujski promet? Gospodje se zanimajo skoro samo za portretno fotografijo. če danes iščeš po Ljubljani razglednico, ki bi kazal celotno Ljubljano, je sploh ne dobiš več. One z Barja, na katerih so v ozadju Kamniške planine, so že zdavnaj posle. Le neizrečno grdi in neresnični barvasti posnetki s spačeninri planinami se dobe. Za izobraženega človeka ne prihajajo v poštev. Potem je dobiti, tudi v povečani obliki, precej lično sliko, kazočo Ljubljano s Tivolija, Toda posnetek je tako star, da na njem ni Se Jakopičevega paviiijona, niti dekliškega Hceja in sosednih vfl, niti jezuitske cerkve, kaj še, da bi se videlo Kreditno banko in vse ostale novejše hiše na Aleksandrovi cesti. Ljubljana ie glede kakovosti svojih razglednic v celoti daleč za drugimi mesti. zl25tj mesti tujih držav. Tuki se nad tem naravnost pritožujejo in se čudijo, da so demačmi za to stvar tako brezbrižni. Ce smo prav informirani. Je mestna občina že pred par leti naročila pri nekem poklicnem fotografu krožno sliko Ljubljane, t j. pogled čisto naokolo s stolpa ljubljanskega gradu. Pa take slike do danes nismo še videli. AH naši fotografi niso dovolj sposobni, ali nimajo modernih aparatov, ali pa 50 tako apatični, da jim take nalose ne bude veselja In Častihlepja, nesro se zadovoljnieio raje z vsakdanjim robotaniem ob naročenih portretnih shkah? A če bi bilo tako, naj se vsaj ne pritožujejo nad sposobnimi amaterji, ako gredo temu javnemu interesu na roko z lepimi, umetniško izbranimi pogledi naših krajev. Naposled pa: Ali je potrebno, da vlečejo dohodke iz kupčije z razglednicami v prvi vrsti povsem tuie trdke, kakor n. pr. Sten-gel &. Ko., Dresden imd Berlin. Te tvTdke so fiksne in tiskajo razglednice za kamor-sibodi, zlasti če vidijo kje, da so domačini zaspaneti, ki ne razumejo iz te stroke kovati si denarja. Njhn je pa vseeno, so I razglednice napravljene po starih posnetkih, ali pa po takih, ki odgovarjajo današnjim razmeram. Svojo robo že spečajo, ko n;majo domače konkurence. — Nefotocrai. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 25.: Poljska kri. Ope.«•♦;». Fremijera, Izven. Nedelja, 26.: Zaprto. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Gorenjski slavoek. Iz*. Sreda, 29.: Poljska kri Izv. Druga javna produkcija gojencev konservatorija Zanimivejša že vsled progresivnosti programa je bila včerajšnja druga produkcija kon«»ervatoruptov. Slišali smo šarmantno Ravelovo Sonatino v dveh stavkih. Debussvjev Prelude, Sarabando in Toceato, ki so ponovni dokaz, da je Debussv prisluškoval pri ruski melodiki, a jo valed svoje velike genijalnosti pretvarjal v čisto francosko muziko refleksov, Tlalje hrvatskega modernista Stolcer-Slaven*kega >Jugof»lo-vensko pesem< za vijolo in klavir ter samo za klavir istega komponista >Jugosl a vensko soito op. 2<, žal. bolj zunanjo glasbo, glafbo za oči z akrobatskimi prostimi vajami, z zanimivo živo melodiko, ki po, zopet žal, tako hitro usahne. R. Straustovo širokopotea-no >Dolino< ter še Moniuszka, Dvoraka, Di-janova, Kienzla. Rubinsteina. Novaka in edinega našega Lajovica. Na??topili so konservatoristi: pevci Ov«e-nik Franja, Vedral Ljudmila, pevka odličnih kvalitet, kateri bi učiteljica bolje izbr.i-la dvoje pesmi različnega značaja, .lepii? Ana, katere moč leži v dramatičnem zanosu, kar je dokazala z lepo podano >Gozdno čarovnico*, ter Marjan Rus, nas najodliC nejši bodoči basovski bariton, na katerega bomo, ako da sreča, ponosni še vsi. Vijoli-nista smo slišali dva: Sušteršiča Vinka, precejšnjega rutinjera, ter ambici joznega Leona Pfeifferja, ki se je zlasti odlikoval z interesantnim liričn'm > Komandom« Dijanovvi. Vsi trije pijanisti: izredno talentirani ftivie Pavel, ki je poleg samostojnega nastopa pre-vze1 celo vrsto spremljevaiij. krepko in em- mozav&stno nastopajoča Valjalo Marta l?r rahločutna Orel Vladimira so lahko v ne-mal ponos svojega profesorja Janka Ravnika. Vijolinisti so učenci prof. Slaisa, pevk*1 učenke prof. Wistinghausnove in Foedran*.-pergove, Rus pa najboljši varovanec pr.d. Betetta. Kot spremljevalci m nastopili >e: Vogelnik Marica ter prof. Ivan Noč. Da ne bo publika v zmoti, moram omeniti, da se na konservatoriju poučuje tudi vijolončel ter rama pihala in trobila. Ravnateljstvo konservatorija naj v bodoče profesorjem teh instrumentov položi na srce, da tudi oni pripravijo za javno produkcijo pto-je učence in s tem dvignejo zanimanje za in strumentalno muzikov vsem svojem obsegu, strumentalno muziko v vsem svojem ork»* ster, ki bi ga radi z velikim zanimanjem poslušali. —f Celjane in vso celjsko okolico pono\-no opozarjamo na gostovanje ljubljanska opere v celjskem mestnem gledališču, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. uri popoldne. Glavne vloge po jo ga. Lovsetov^. na. Potučkova, dalje gg. Baiovec, Betetto, anko in Zupan. Izvaja se opera »Sevilj>ki brivec«. «Kar hočete* na mariborskem odru. Te dni bo premijera ene najuspešnejših Sha* kespearjevih komedij «Kar hočete«. Veliki genij Shakespearja se razodeva vedno bolj: Kljub parstoletni starosti so njegova dela še vedno sveža in vžigajo z isto neodoljivo silo kot nekoč. Publika jih uživa in polni hiše kar naprej. Baš komedija «Kar hočete« je tudi v Ljubljani pred par leti doživela nac* 30 predstav. Upati jc torej, da bo tudi v Mariboru uspela kar najbolje. Iz pisarne SPO Dne 25. junija se otvori CeSka koča na Ravneh (1600 m). Koča je dostopna iz Kranja preko Jezerskega, iz Okresija preko Savinjskega sedla. Na tej poti je ponekod še sneg. Čez Mlinarsko sedlo ali K očno (Krem-žarjeva pot) je koča dostopna sedaj HM bolj izurjenim turistom — začetniki naj za enkrat ne hodijo tam. Na novo markirana je pa interesantna pot iz Tržiča Čez Javomiško 6edIo in Jezersko; pot pelje preko Loma po dolini LomSČice. ves čas po Severni itrmiil StorziČa Čez prej omenjeno sedlo, po dolini dotoka Kokre mirno popularnega »Kanonir-ja< na Jezersko, od tu je le malo h oje do Ce-Ske koce. Navedena pot je na novo markirana, do sedaj Se nepoznana, zelo slikovita in romantična. Od Tržiča do Jezerskega prispež zmerno v 4 do 5 urah. Od Jezerskeca do Cegke koče je pa pičli 2 uri. Vabimo planince, da v Jim večjem številu poselijo ta skriti biser Slovenskih planin- Koča bo Čez sezjjo otvorjena in preskrbljena g svežimi jedili in pijačo ter lepimi razglednicami. Oskrbnica je ista kot lansko leto. Cene so zmerne. Lansko leto ob tem času je bilo na Tri* glavu Se polno enega, letos pa je že sedaj tako malo snega, kakor preteklo leto začetkom avgusta; to dejstvo bo omogočilo vsakemu dostop na Triglav brez večjih težav. Koče so vse otvor jene in dobro'oskrbovane. Turisti, zlasti začetniki in taki, ki ljubijo komodi teto, hočejo pa tudi nekaj res lepega, naj se napotijo na Crno prst, kjer imajo to prednost, da se lahko ohlade pri povratku v Bohinjskem jezeru, ki je sedaj že zelo topla Vozi se lahko vsakdo sa polovično ceno, in sicer preko 60 km Se v soboto ob 14.40 in 19.5 istotako dan pred praznikom. V nedeljo preko 25 km ob 5.23 povratak z ud-njim vlakom is Gorenjske v nedeljo Evečer. Judje v Liubljani Najbogatejši ljubljanski jad. — Ljubljanski Nemci in nemškutarji za jade, — Judje pred vojno in po prevratu. — Jakob Loewy Lorant, glavar naših judov. ji Ljubljana v pričakovanju zleta in sokolskih čet. — Po letu 1922. največja sokolska prireditev. — Spored za nedeljo 26. in ponedeljek 27. junija. 5 32 4H 8152 Stran 4. ■■ i Dnevne vesti. Vi LJubljani* dne 25. junija 1927. —m Odlikovanje inozemskih znanstven i -kov. Kralj je na predlog prosvetnega ministra odlikoval več inozemskih znanstvenikov, po večini udeležencev bizantofoSkega kongresa v Beogradu. Med drugimi so z redom Sv. Save III. razreda odlikovani: msgr. dr. ErWgny (sv. Stoiica), dr. Karel Kžrdlec (Čehoslovaška), dr. Eisenberg {Nemčija), dr. Reisch (Avstrija) in dr. Iva-tWv (Bolgarska). — 2 naše univerze. Za izrednega profesorja na tehnični fakulteti v Ljubljani je Imenovan dosedanji kontraktualni profesor iiTg. Ignacij M a j del. — Praznovanje Vidovega dne v mariborski oMaMl. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozaria vse trgovce in obrtnike v mariborski oblasti, da morajo biti v smislu naredbe g. velikega župana mariborske oblasti S. br. 2752/6 trgovine in obratni prostori na Vidov dan dne 28. junija zaprti med slovesno službo božjo, dočim smeio biti ostali čas dneva odprti. V mestu Mariboru pa ^norajo biti vsi poslovni prostori radi služb božjih in slovesnega odkritja vojaškega spomenika brezpogojno zaprti od S. dO 12. ure dopoldne, dočim smejo popoklan imeti trgovci in obrtniki svoje lokale odprte. — Imenovanje v učiteljski službi. Imenovan; so; za stalno učiteljico v škalskih Cirkovcih srez Slovenjgradec učiteljica v Marenbcrgu Albina Runovc. za stalno učiteljico v Beogradu učiteljica v Crešrrjevcu Torka Kraševec, za stalnega učitelja na deški osnovni šoli v Trbovljah učitelj na de&ki osnovni šoli Trbovlje - Vode Friderik Rate], za stalnega ravnatelja deške meščanske sole v Celju strokovni učitelj Ivan Černcj, za stalnega ravnatelja deške meščanske šole v Mežici strokovni učitelj deške meščanske šole v Mariboru Josip Her-gout, za stalnega ravnatelja de&ke meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah začasni ravnatelj iste šole Janiko Korže, za stalnega učitelja učitelja deške osnovne Šole v Celju šolski upravitelj pri Sv. Štefanu Ovidon Srabotnik, za stalno učiteljico dekliške osnovne šole v Celju učiteljica v Polzeli Ana Suhač. za stalnega šolskega upravitelja v Vuhredu šolski upravitelj v Prinicah Karel Vollmaier, za stalnega učitelja deške osnovne šole v Ljutomeru učitelj pri Sv. Urbanu Fran RamŠak, za stalno učiteljico v Spod. Pol-skavi učiteljica v Dobju Fraflica Podlesnik, za stalno učiteljico v Slivnici učiteljica v Dobrni Marija Gajšek, za stalno učiteljico dekliške osnovne šole v Studencih učiteljica v Martijancih Amalija Gnus. za stalnega suplenta osnovnih šol za mesto Maribor učitelj v Ptuju Mirko Majcen. za stalnega šolskega upravitelja V Murski Soboti šolski upravitelj v Stari cesti Fran Gabrijel-čič, za stalno učiteljico v Murski Soboti učiteljica Gizela Ruža, za stalnega šolskega upravitelja v Slovenjgradcu učitelj Leopold Kovač, za stalno učiteljico v Šoštanju učfterjica v Žireh Marija, Selak-Moč-rtik, za stalno učiteljico v Vitaniu učiteljica Hcdvika Fohn, za stalno učiteljico pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini učiteljica pri Sv. Duhu na Stari gori Ivanka Podrekar, za statao učiteljico v Kostrivnicl učiteljica v Framu Marjana Ske^ — Iz poštne službe. Vpokojeni so: trradnica poŠte v Železnikih Matilda Feren-čak, uradnica pošte v Celiu Marija Ro-manič, uradnik pošte Ljubljarm 2 Karel Vranic, uradnica pošte Ljubljana 1 Antonija Tome in uradnica pošte Celje Silva Grah; premeščen je poštni uradnik Franjo Kocbek iz, Crne pri Preval jah v Sombor. —■ Taka Je oproščeno Prometno in olepševalno društvo za Notranii Bohinj iz Sv. Janeza. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 20. t. m. je bilo v mariborski oblasti 25 slučajev svinjske kuge, 10 svinjske rdečice, 5 stekline, 12 mehurčastega izpuščaja konj in 1 šuštavca. — Razpisana finančna služba. Predsedstvo finančne prokurature v Ljubljani razpisuje službeno mesto si u žitelja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. julija. — Razpisana sodna služba. Odda se mesto deželnosodnega svetnika ali okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Radovljici. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. julija pri predsednlštvu deželnega sodiSča v Ljubljani. — Prijave za usposobljenostne tonite. Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani je sklenil, da sprejema dekanat prijave za usposobljenostne izpite za pouk na srednjih šolah (po starem Izpitnem redu) samo še do 31. decembra. Ti izpiti pa morajo biti dovršeni do konca študijskega le-jta 1927/2«. — Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši vsako nedeljo. Začetek ob 3. popoldne. Godba Narod, strok, zveze Vič. 530 — Občinske volitve na Hrvatskem. Za mesec december so razpisane občinske volitve v Hrvatski in Slavoniji na podlagi pooblastila v novem fmančfr-m zakonu. Oblastni odbor pomladka Rdečega krSa v Zagrebu priredi od dne 26. :. m. dO 3. julija v prostorih zagrebškega vele-sejma razstavo ročnih del, za katero se je prijavilo 27 drŽav. Obiskovalci te razstave uživalo v omenjeni dobi polovično vožnja, proti nakupu tozadevne izkaznice, ki se jo dobi skupno z voznim listkom pri Putniku, Ljubljana. — Profesorski kongres na C« t In ju. Dne 7. juHja t. I. prične na Cetmhi zborovati na tri dni določeni kongres srednješolskih profesorjev. Na devnem redu so izključno aktualni pedagošiki, šolski in kulturni problemi, kongres ne bo razpravljal o socijalnih in materijalnih vprašanjih, ki se tičejo PTOfesoriev. — Napade članom komisij. Ministrski svet je odobril in podpisal nov pravilnik, ki določa nagrade članom raznih državnih komisij, svetov in odborov državnih ustanov. — Kmetijska Šola v Gospiću. 2* zgradbo moderne kmetijske šole v GospiCu v Liki je poljedelsko ministrstvo votfcralo kredit 350.000 Dki. — Uredba o organizaciji prometnega ministrstva. »Službene Novine« so 23. t. m. objavjjje novo uredbo o organizaciji prometnega ministrstva in prometne službe. Po tej uredbi se reduciraio nekateri oddelki pri ministrstvu in posamnih direkcijah državne železnice. — Znižana vstopnina za VII. Ljubljanski velesejem od 2. do 11. julija. Da se omogoči obisk te naše največje narodno-gospodarske prireditve prav vsakomur, je sklenila uprava vele sejma določiti vstopnino kar najnižje. Permanentna legitimacija, ki upraviouje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zve*-čer na vinski oddelek in kateri posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovlakib in parnikia, velja samo Din 30. Legitimacije 6e dobi že v predprodaji v vele. sejmskem uradu, pri Putniku, pri denarnih zavodih, trgovskih, obrtniških, tujsko-pro-metnih, kulturnih, prosvetnih in telovadnih organizacijah. Vstopnice, ki veljajo Din 10, pa upravičujejo enkratni vstop na sejmišče. Priporočamo pa bolj nakup legitimacije, ker je obsežni velesejem nemogoče pregledati v enem dnevu. — Telefonsko omrežje se širi bolj in bolj. Iz Borovnice nam pišejo: Ker ima že vsak večji kraj v Sloveniji javno telefonsko govorilnico, jo mora dobiti pač tudi Borovnica, tako pravijo naši napredni in modri možje. S poštno upravo se vrše pogajanja, koliko naj naša občina prispeva za napeljavo. Da bodo pogajanja končala z uspehom, smo trdno prepričani. Upamo, da se bomo že v bližnji bodočnosti lahko posluževali modernega prometnega sredstva v prid trgovini in industriji. Vsa čast možem, ki delajo za povzdigo Borovnice in njenih okoliških vasi. 0 priliki pa že kaj. — Letošnji skartski tabori. 2. in 3. četa ljubljanskih skavtov bo taborila blizu Omišlja, kamor odide 2. julija, a 1. četa, ki bo še zaposlena na ljubljanskem velesejmu, bo odpotovala deset dni kasneje in sicer na otok Rab. Taborjenje bo trajalo mesec dni in raje par dni več kot manj. Dnevni stroški so določeni na 10 Din za osebo, vožnja bo pa sta« la na Rab 100 Din, na Krk (Omišalj) pa 60 Din. Za Omišalj je treba torej 810 Din, za Rab pa 350 Din. Na Krku je že taborilo lansko leto nekaj ljubljanskih skavtov, na Rabu bodo pa letos prvič. Ker ima ta otok zdravo pitno vodo pa senčne gaje in gozde, bo taborjenje na Rabu še posebno prijetno in zdravo. Mariborski skavti bodo pa postavili šotor v romantični bohinjski dolini kraj krasnega jezera, kjer bodo uživali vso lepoto planinskega 6veta ter se okrepili in ojačili na duhu in telesu. Ite bonis avibus! — Novinarske legitimacije za velesejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je naroČila vsem organom, da imajo novinarji, ki se izkažejo s predpisano legitimacijo Novinarskega udruženja, vsak čas svoboden vstop v vse velesejmske razstavne prostore Zato velesejmsko ravnateljstvo letos redakcijam ne bo pošiljalo velesejmskih legitimacij, ker zadostujejo novinarske. — Tajski promet v Hrvatskem Primorju. Iz Aleksandrovega nam pišejo: Kakor v Dalmaciji, tako je tudi na otoku Krku letoviško življenje dokaj Živahnejše kakor lansko leto. Preteklo nedeljo je bilo v našem selu 150 tujcev, to je tretjina več kot lani osorej. Med letoviščarji je zlasti veliko Nemcev iz Avstrije pa tudi iz Nemške republike jih je nekaj. Za Nemci je največ Slovencev, in sicer ljubljanskih in mariborskih, ki so med nami kakor med brati prav zidane volje. Vila Lucija in pa restavracija Orlic imata največ gostov, ker je tu dobra postrežba in ker imajo letoviščarji blizu kopališče. Da je po zasebnih hišah tudi precej tujcev, zlasti Ljubljančanov, se umeje samo ob sebi. Zasebna oskrba Je cenejša kakor hotelska, saj je tudi bolj preprosta. Kopalne cene smo znižali 9 treh na dva dinarja za osebo. Cene hrani in stanovanju so nekako iste kot lan-tko leto. Vreme imamo lepo, dan na dan jasno nebo, tako da pod pekočimi solnčnimi žarki krompir trpi, trta, smokva in pa oljka pa doslej jako lepo kažejo. Obeta se nam dobra vinska letina, zadnji dve leti pa je bila prav pičla, število hiš raste od leta do leta, tudi letos se zida in se Še bo zlasti v oni strani proti kopališču, kjer so lepa stav. bišča. Vsekako čaka Aleksandrovo še lepa bodočnost, če ostane občinska politika v rokah podjetnih, razboritih mož. — Dubrovnik! policijski šef reaktiviran. Policijski šef v Dubrovniku Petretič. ki je bil ob priliki znanili protiitaliiamskih demonstracij ob povratku fašistov s proslave v Trstu odpuščen Iz službe, ie reaktivira n, ker se je izkazalo, da ga ne zadene nobena krivda. — Prisilna poravnava izven konkurza. Ministrstvo pravde je izdelalo zakonski načrt za, prisilno poravnavo izven konkurza. Načrt, ki ima 76 paragTafov, določa posebno varstvo malih vložnikov. Vloge do 10.000 Din bodo banke morale izplačati v pivi vrsti. Načrt vsebuje tudi stroge določbe za onemogočenje nepotrebnih poravnav. — Bolgarski esperantski kongres. V Plovdivu se bo vršil prihodnji mesec kongres bolgarskih esperantistov. na katerega bodo povabljeni tudi zastopniki našega esperantskega gibanja. Kongresa se bodo udeležili tudi zastopnik grških, turških in Tumunsklh esperantistov. — Mednarodnih avijatičnlh tekom, ki se bodo vršile meseca avgusta v Švici, se bodo udeležili naši avijatiki Z. Petrovič, Gradišnik, O. Vidals, M. Pajevič, Uzelac Markičevič in kapetan Rupčič. Kar prinaša današnja damska In moška moda, nudi Vam vse stara in renomirana tvrdka P. Magdič modna in športna trgovina Ljubljana Raziozbe in cene govore! — Redukcija tobačnih tovarn. Uprava državnih monopolov je po vesteh beograjskih listov sklenila, da se v najkrajšem času ukine ena izmed obstoječih tobačnih tovarn. Za sedaj še ni odločeno, katera tovarna se bo ukinila, kar se bo zgodilo sporazumno s finančnim ministrom. —. Gorenjski požiralci strah Dolenjske? Na kresno noč okoli 1. ure je izbruhnil velik požar v Bregah pri Krškem. Kje in kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Ob 1. uri je bilo mahoma že v plamenu 16 gospodarskih poslopij, ko so se prebivalci še le zdramili iz trdega spanja. Nastala je velika panika in prebivalci so si komaj rešili življenje in najpotrebnejše. Dve gasilni društvi iz Cerkelj in Leskovca ste prihiteli na pomoč. Z največjim naporom ee je gasilcem proti jutru posrečilo požar lokalizirati in udušiti. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je zmanjkalo vode v vaških vodnjakih in so bili gasilci prisiljeni rabiti celo gnojnico. Zgorelo je 5 posestnikom 16 gospodarskih poslopij s hišami. Skoda je ogromna. Pravijo, da je požar zanetila zlobna roka in da je bil že meseca maja razširjen po vasi listek, ki je naznanjal, da bo v kratkem gorelo. Mogoče so 6e letos zlobni in tajni požigalci, ki so lansko leto uničevali iyetje kmetom po Gorenjskem, za letos preselili na Dolenjsko. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do 7. junija je bilo v ljubljanski oblasti 13 slučajev tifuz-nih bolezni, 20 škrlatinke, 42 ošpic, 8 da-vice, V dušljivega kašlja, 7 šena. 2 vraniČ-nega prisada, 1 dremavice in 1 nalezljivega vnetja možganov. V mariborski oblasti od 8. do 14. t. m. 38 slučajev tifuzne bolezni, 67 škrlatinke, 39 ošpic, 9 davice, 25 duš-ljivega kašlja. 6 šena, 3 vraničnega prisada in 1 krčevite odrevenelosti. — Pobijanje tihotapstva. Ker se je ugotovilo, da ie zadnji čas tihotapstvo zavzelo velik razmah, je finančno ministrstvo odredilo posebno komisijo, ki izdela načrt za uspešno pobijanje tihotapstva. Za izvedbo tega načrta bo določen tudi večii kredit. Tihotapstvo s saharinom zlasti bujno cvete, kar dokazujejo zadnja odkritja na meji in na progi MaTibor - Ljubljana - Zagreb-Sušak. — Vsem podružnicam >Družbe st. Cirila in Metoda«! Dne 5. julija je praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zažgite kresove njima na čaet po širni naši domovini! Visoki plameni Ciril Metodovih kresov naj bodo viden znak, da nismo pozabili naših neodrešenih bratov i u sester, ki hrepene po svobodi. Njihove prošnje do nas se dvigajo kakor ognjeni zublji kresov: ?Podpirajte nas zasuženjene in ogrožene, dokler nam ne zašije zarja svobode!« — Na severu in jugu je začel naš neprijatelj s podvojeno silo delati v našo propast — ali naj mi spimo in čakamo narodne smrti?! P. n. podružnice in prijatelji družbe, spomnite se ta dan s prispevki naše obrambne družbe, a Družba sv. Cirila in Metodac v Ljubljani. 527-n — Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo >Pekatate<, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. * 24-L ITO — zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane —lj Praznovanje Vidovega dne. Vidov dan, dne 28. Junija, se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih bortteljev za vero Jo domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob 10 url dopoldne. Svečan pravolavni obred za VIdovdanske Junake pa se vrši istega dne ob pol 9. dopold. na velikem gamtz'jskem vežbalISču. Po obredu se bo vršila revija in parada trup ljubljanske garnizije. V evangelijski cerkvi pa se bo vršila slovesna služba božja 28. junija ob 10 dopoldne. —lj VMovdanska proslava III. državne realne gimnazije v Ljubllani se bo vršila 28 junija t. 1. v prostorih Kina Matice. Podrobni spored slavnosti, ki obsega dva krajša govora, več pevskih in glasbenih točk, deklamacije in razdelitev daTil po ravnatelju, so dobili dijaki v šoli. Ostalim udeležencem se bodo delili sporedi pri vhodu v dvorano. K slovesnosti so vabljeni starši, sotrudnikl ta znanci diiakov. —lj pogreb ini. Viktorja Zupane*. Včeraj popoldne je nastopil inž. Viktor Zupane svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti so zapeli člani opernega zbora, ponmoifiili s solisti, pokojnikovimi prijatelji, »Vigred se povr-nec. 2alni sprevod se je nato pomikal izpred hiše žalosti v Selenburgovi ulici po Prešernovi ulici in Miklošičevi cesti proti Sv. Križu. V sprevodu so na čelu korakali mestni delavci z lepimi venci, zlasti s krasnim vencem gradbenega urada, dalje nosilci drugih vencev, ki so jih poklonili :t Šahovski klub v in pokojnikovi prijatelji, za krsto pa Člani rodbine in sorodniki, vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencinger z direktorjem mestnega magistrata dr. Milju-tinom Zamikom, direktorjem gradbenega urada inž. Matkom Prelovkom in ostalimi magistralnimi uradniki. Pogreba so se v lepem številu udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki raznih društev, narodne dame in ostalo cJ)činetvo. Pri kapelici v Prisojni ulici so pevci pokojniku v slovo zapeli »Blagor mu«, na kar je še večje število prijateljev in znancev poleg sorodnikov spremilo pokojnika na pokopališče. —lj Dr. Milan Perko. Novi Vodmat. do 30. t. m. ne ordinira. 153S —Ij Javno stenograiično tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7 prihodnji Četrtek dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne. K tej tekmi se vljudno vabijo starši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost. —lj Kresna veselica v Hribarjevem gaju v Trnovem v nedeljo dne 3. julija bo sigurno in nepreklicno najzabavnejša. Podrobnejše poročilo sledi. 529n —lj Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani od danes naprej sprejema samo težke in bolniške oskrbe neobhodno potrebne pa-cientice. Zdravniki in občinstvo naj upošteva težavni položaj preostalih bolniških zdravnikov. —lj V počastitev spomina ranike soproge našega prokurista g. Vilka Oražma je poklonila Ljubljanska kreditna banka Dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« 500 Din. —lj Otvoritev filijalke. Pekoveki mojster Karol Vidmar otvori s ponedeljkom 27. t. m. na Kette-Murnovi cesti filijalko, kjer bo prodajal izdelke iz svoje pekarne na Rimski cesti. Cenjenemu občinstvu priporočamo to tvrdko, ki je splošno priljubljena radi njenih dobrih izdelkov, zmernih cen in točne postrežbe. 526-n —Ij Slovensko lovsko društvo javlja svojim članom in prijateljem strelskega sporta, da bo za trening vojaško strelišče še v ponedeljek dne 27. in Četrtek dne 30. cd 17. do —lj Trgovine na Vidov dan. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bodo trgovine v torek dne 28. t. m. na Vidov dan zaprte le v času slovesne službe božje, to je od 10. do 11. ure prcdpoldne. Na praznik sv. Petra in Pavla v sredo, morajo biti trgovine zaprte. — NaČelstvD. —I j Vpisovanje v pomožno šolo se vrši v soboto 2. julija t. I. od 14. do 16. ure popoldne na CojzovI cesti 5. —Ij Savez trezne mladine. Danes ob IS. v Akad. kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja in priprava za mobilno antialkoholno razstavo. —Ij Gozdovniki! V ponedeljek 27. t. m. ob 6. url zvečer v Narodnem domu običajen sestanek ljubljanskega rodu. Pridite vsi in točno' Na sestanek vabimo tudi vse one, ki se zanimajo za letošnje taborenje, ki bo od 12. julija do 1. avgusta nad Tržlčem. Taboru ina (celodnevna prehrana) bo znašala letos za rumeno dobo (do 10 let starosti} Po 7.50 Din in za vse ostale dobe po 10 Din dnevno. Na sestanku se pogovorimo tudi glede rediteljske službe 2. in 3. julija na kongresu Saveza trezne mladeži. —U Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskega in tesarskega dela za napravo ograje pri stanovanjski skupini 13 hišic za Bežigradom. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1927. ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Ofertalni pripomočki se dobe Istotam. —Ij Kristoiič-Bučar: Dospele krasne bluze. S4L —Ij Zgubila se je v mesecu maju zlata damska zapestna ura na črnem traku. Najditelja se prosi, naj jo odda proti nagradi v upravi »Slov. Narodat. Si7 —IJ Letalski miting. Razglednice s spominskim žigom Letalski miting 26. VI. 1927 v Ljubljani« se dobe v soboto in v nedeljo 25. in 26. t. m. samo v Albrehtovi trafik1 na Vidovdaoski cesti 7 in v nedeljo popoldne na letališču. Razpečevalci bodo označeni z belimi trakovi z od t'som spominskega žiga na levi roki. —lj Stavka zdr*voikov-\ cloorerjev v ljubljanskih bolnicah. Ker minister za narod zdravje v Beogradu ni odgovoril v določenem roku na spomenico zdravnikov sekun-darijev, v kateri so precizirali svoje zah'«-ve. danes ob S. zjutraj zdravniki-volonterji niso prišli v službo. Zapustilo je službo 11 zdravnikov | nsicer 4 na ženski in 11 v javni bolnici. V bolnicah je nastal vsled tega zelo težaven položaj Otežkočeno bc delo zlasti na retiški bolnici in na kirurg C-nem oddelku javne bolnice. —lj Zaključek šolskega leta v Ljubljani. Danes jc bi! na osnovnih in mcsčansK 1 šolah v Ljubljani zaključek šolskega leti mesto na Vidov dan kakor se :o zgodi ca drugih osnovnih Šolah. Prosvetno ministrstvo ie odredilo ta zaključek z ozirom na veliki pokrajinski sokolski zlet. da bo mogoče po ljubljanskih in meščanskih šolah nastaniti na zlet došlo Sokolstvo iz vseh krajev naše d*žave. —lj Povratek dveh pobeglih učenk. Učenki meščanske šole v Spodnji Šiški Jo-slpina in Alblnca sta se po dvodnevnem beganju in tavanju po fuihllanski okoMc' vrnili domov k staršem. —Ij Popadljiv pes. Neki doberman je včeraj v veži hiše v Tavčarjevi trllci čuval kolo. Mimo je prišel učenec IV. gimnszi -skega razreda Ivan tlieng. Doberman se jc vanj zakadil in ga dvakrat ugriznil v levo stegno. Pes je drugače prav miren in kro. tak, kakor to zatrjuje njega lastn"k. —Ij Drobiž policijske kronike. Aretirana in zaprta sta bila včeraj dva moška, neki Makedonec rajdi težke telesne poškodbo in cigan Janez Held radi različnih deliktov. Sodne oblasti so ga že dolgo iskale, n se je znal premeteno skrivati. Prijavljena je tatvina obleke, dalje ugriz psa in en slučrv kalienja nočnega miru. Policijsko pon navaja, da je bila ustreljena neka mačka, ki je bila sumliiva stekline. Triie vozniki bodo morali plačati kazen, ker so prijaviti in poslati svoje dokumente po po-'i V I. letnik se sprejemajo dečki oziroma il<^-klice, ki so dovršili z uspehom 4. razred 6rednje Šole (gimnazije, realne gimnazij, realke, liceja) ali Četrti razred moščan>ko ie* le, od katerih imajo prednost oni z završnrr. izpitom. V II. letnik se sprejemajo absolventi I letnika javnih dvorazrednih trgovskil' šol. Ravnateljstvo. —c Reklamacije za volitve v Narodno skupščino Somišljeniki v meslu Celju! Pi • pričajte se, dali ste v volilnih imenikih, ki so na mestnem magistratu razpoloženi um vpogled. Reklamacijsko postopanje traja 11 bo do 30. t. m. Javite se v tajništvu SD -ki Vam da potrebna pojasnila ter Vas b*-vreklamiralo. Veak izgubljen glas bo v pri? nasprotnikom. —c Opozarjamo na današnjo predstavo > mestnem gledališču. Gostuje ljubljanska opora s predstavo >Sevilski brivec^. Opera t>t» vrši ob 3. uri popoldne. —c Mestna dekliška osnovna &ola prireii na Vidov dan in na praznik sv. Petra in Pavla razstavo ženskih ročnih del in litrskih izdelkov. Razstava bo odprta oba dva dni od 8. do 12. in od 14. do 16 ure. —c Smrtna kosa. Na Babnem pri Celju je umrla zasebnica ga. Marija Dolenc, pogreb se je vrjil danes v eoboto na okoliškem p" kopališču. N. v m. p.! —c Abiturijentski večer prirede abiluii-jenti celjske gimnazijo danes zvečer v yr> štorih Narodnega doma. Cenjeno občinstvo so prosi, da se prireditve udeleži v Cim voč-jem številu. —c Nočno lekarniško sdulbo opravlja la teden lekarna vPri Orlur na Cankarjevi ce-, sti. DENAR JE PRIPRAVI. (EN KDO GA BO DOBIL T Kdor bo brez srećke, gotovo ne. Oni. ki bodo kup;li srečko, pa pridejo lahko do bogastva. Ker prihaja vsak dan mnogo pismenih vpraSanj, če je mogoče tudi še 1. julija kupiti srečke, sporočamo vsem, ki nameravajo pristopiti v krog naših igralcev, da bomo srečke razpoš:Uall do 8. julija, tako, da lahko srečke naročilo tudi še po 1. Juliju. Da naročanje srečk poenostavimo, smo današnji Številki vnovič priložili na. rofiilne dopisnice, potom katerih lahko vsakdo takoj naroči srečke tudi če bo denar šele prvega JuHja nakazal. Kdor pa že ima srečke, pa naj odda dopisnice svojim znancem ali prijiteljem. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19, Zahvala. Ob nenadni izgubi našega dobrega očeta, deda in pradeda, gospoda Antona Sternada nam je dofio toliko totalnih izjav, da se nam je nemogoče zahvaliti vsakemu posebej; zato izrekamo tem potom vsem našo najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, ravnateljstvu mest« nega dohodarstvenega urada, pevskemu odseku »Grafika« za ganljive ža* lostinke ter vsem, ki so nam tako dragega pokojnik« spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem najprisrčnejsa zahvala. Ljubljana, 25. junija 1<>27. Žalujoči ostali. Ste v 143 .SLOVENSKI NAROD« dne 26. junija 1927. ■■■■•■■■MltaNMMMBMMMK ——met ■■■ ■ i w i »'C—a— Stran 5 ---Moda--- Elegantna večerna toaleta z rožo in modernim pasom. Zaroka Oficijelne zaroke so prišle zadnja leta nekako iz mode. Mladi generaciji se zdi ta formalnost odveč. Ako pa dobro premislimo, vidimo, da ima tudi zaroka svoj pomen. Skoraj bi lahko rekli, da je to nekako obrambno sredstvo. V dobrih starih časih je ščitila zaroka samo nevesto, zdaj, ko se ženske skoraj tepo za moške, pa zaroka mora cesto ščititi ženina. V starih časih so snu-bači kar oblegali mlado devojko, dočim oblegajo zdaj neveste vsakega moškega, o katerem se govori, da namerava stopiti v zakonski jarem. V prejšnjih časih so govorili mladi samci o zarokah in porokah s humorjem, zdaj je pa njihov položaj Često zelo kočljiv. Vloge svetopisemskega Jožefa moški ne igrajo radi. A kako naj se samec otrese ženske, ki si je vtepla v glavo, da ga mora spraviti pred oltar? Ne zadostuje ji izjava, da je njegovo srce že oddano. Pomagati si mora na ta način, da se s svojo izvoljenko zaroči, kajti o zaročenih samcih vsiljive neveste vendar še domnevajo, da so zaljubljeni v svoje neveste. Kdor jc torej v svojo izvoljenko resno zaljubljen, bi se moral Čim prej oficijelno zaročiti. Zaroka jc tudi za nevestine roditelje dobra ustanova, ker vedo, pri čem so. Nobena, šc tako vroča ljubezen s strani bodočega zeta jim ne more biti jamstvo, da se bo hčerka res poročila. Cesto se namreč pripeti, da zet »in spe« za žive in mrtve trdi, da bo hčerko poročil, nekega lepega dne si pa premisli in izgine. Besedam in obljubam roditelji nikoli ne- smejo verjeti. Razdere se sicer tudi zaroka, vendar pa ne tako pogosto kakor mladeniška zaljubljenost. Zaroka se praznuje samo v ožjem rodbinskem krogu, navadno zvečer. Dobro uro pred zaročno gostijo pošlje ženin nevesti šopek s trakom, na katerem je označen datum zaroke. Na gostijo prinese zaročni prstan, ki ima na notranji strani vrezan datum zaroke. Tudi nevesta pripravi ženinu zaročni prstan. Prstana sc lahko zamenjata pred go- Damska in dekliška promenad-na obleka. stijo in ženin prvič javno poljubi nevesto, za kar si mora poprej izprositi dovoljenje njene matere. Ako žive že-ninovi roditelji v drugem kraju in se ne morejo udeležiti oficijelne zaroke, jim gre ženin nekaj dni po zaroki nevesto predstavit. Zaroka se lahko javno oznani, kar pa ni obligatno. Navadno se objavi samo v novinah. Doba zaroke ni omejena, vendar pa izkušnja zahteva, naj se konča Čim prej, sicer se utegne ženin ali nevesta premisliti. V starih časih je bila večja nevarnost, da si premisli nevesta, zdaj so pa ženini v tem pogledu neprimerno bolj nestanovitni kot neveste. Razume se, da se zaroče samo mladeniči in mladenke. Vdovci in ločeni tej družabni formalnosti niso podvrženi. Novi plesi Plesni mojstri stoje pred težkim problemom, ker morajo razmišljati, katere nove plese bi spravili v prihodnji sezoni na parket. S tem vprašanjem si belijo zadnja leta glave vsako pomlad. Časi valčkov in prvega tanga so že davno minili. Takrat so imeli plesni mojstri neprimerno lažje stališče, ker novih plesov, zlasti pa tako eksotičnih kakor zdaj, nihče ni zahteval. Letos je za plesne mojstre kritično leto. Navdušenim plesalcem morajo preskrbeti kako novo atrakcijo, pa ne vedo, za katero bi se odločili. Na razpolago imajo štiri nove plese, ki so več ali manj zopet zamorskega izvora. Indijanski ples iz Frimlove operete se imenuje »totem tom tom«. To je prvi moderni ples, ki ga obeta prihodnja plesna sezona. Drugi zamorski ples. Čigar avtorji so pa belokožci, se imenuje »Hee-bie jeebies«, tretji »New blues«, četrti najsenzacijonalnejši pa »Bananas sfi-de«. Prva dva sta samo posalonjenje starih znanih plesov čarlstona, blackbo-toma in bluesa, bananas slide je pa ori- Nova vrsta mila za družinsko perilo mL Razstopite med neprestanim mešanjem zavoj Rinsa v 3 do 4 litrih viele vode. Nato izlijte rastopi-no v pralno kad ra-polnjeno z mlačno vodo ter namočite v njej perilo. foijo o % i „.*"3L...... RINSO IZDELUJEJO LUX - TVORNICE. ginalnejši in se da tudi lažje izučiti. Po-ločite na tla bananove olupke in poskusite držati ravnotežje, ko vam noge po njih drče. To je zabavno in zato je sko- raj gotovo, da bo bananas slidc V konkurenci novih kreacij zamorskih plesov zmagal. Pepe, kapetan Pasjega broda Kopalna sezona v Ljubljani. — ljanska elita« — Domača Kopalci, plavaei, športniki in vsi, ki ljubijo vodo, solnce in zrak, se pritožujejo, da letos ni prave kopalne sezone, kajti deževje nikakor noče nehati. Solnce se prikaže in vzbudi veselje in upanje med njimi, greje in sije nekaj dni. da človeku sape zmanjkuje, kmalu se pa prlpode temni oblaki, zakrijejo zlati disk na nebu in vsi vedo, da je kopanja za nekaj dni zopet konec. Res, to ni kopalna sezona. Ce pripeka solnce tedne in tedne, da se kopalci, zlek-njeni na mivki ali deskah, kar cvro, potem že lahko govorimo o kopalni sezoni. Kljub temu so kraji za kopanje v okolici Ljubljane v dneh, ko solnce pripeka, nenavadno dobro obiskani. Mestno kopališče ob Ljubljanici posečajo Ljubljančani najraje, ker je udobno in ker je tam središče ljubljanskih športnikov sploh. »A. S. K. Primorje« in »Ljubljanski klub« na levem bregu Ljubljanice ter mestno kopališče tvorijo nekako celoto in se medsebojno izpopolnjujejo. Le če vpoštevamo vse tri, moremo razumeti, zakaj Ljubljančani ljubijo mestno kopališče. »Ljubljanski klub« je kraj, kjer se zbira ljubljanska elita. Vse v najboljšem smislu mišljeno. Krasni čolni, udobna solnčna ležišča, lepe kopalne obleke, katere nosijo še lepše članice kluba in še marsikaj drugega ti pade v oči, če se voziš od »Špice« v mestno kopališče. Ko 2ane počasi pri-vesla mimo kluba, ti tudi nos pove, da se tam zbira »nekaj boljšega«. Med prirodne vonjave vode, potnega Žaneta in narave naokoli se na tem kraju meša neprirodni, a zato tem bolj mameči vonj parfuma in pudra. »Chvpre«, »houbigaut«, »coty«, take in slične besede ti silijo na jezik. V »klubu« vlada dostojanstvo. Gospodje in dame leže v naslanjačih, kramljajo in se seveda tudi zasmejejo tu pa tam. Da bi se pa čovek krohota! in od srca smejal, to pa sploh ne gre v boljši družbi. Vsak boljši bonton ti razloži, zakaj In kako. »A. S. K. Primorje« je zbirališče drugačnih ljudi. Tudi tu je družba več ali manj zaključena, vendar je njeno razpoloženje svobodno, prisrčno, odkrito. Smeh, zadovoljstvo b radost sije z vseh obrazov. Nadebudni mladeniči, ogoreli. zdravi, pravi športniki, kramđiaio v vodi in na solncu z Kje se zbira in kaj počenja ljub-zabava na Pasjem brodu. mladenkami, nič manj ozorelimi in nadebudnimi. Slišiš verze »priplonkane« in originalne, šaljive in duhovite opazke a pro-pos. Zdi se, kakor bi ta mladina prenesla solnce in veselje našega Primorja v pusto, megleno in dolgočasno Ljubljano. V mestnem kopališču ie pa mešana družba. Tu opaziš mlade in stare, vesele in žalostne obraze, komične in groteskne figure, sploh ljudi vseh »kalibrov«. Vsak kopalni dan ima tukaj svojo senzacijo. Nekaj dni je pa že skorai edina in najzanimivejša točka kopališču csa programa Pcpe kapetan s Pasjega broda. Pepe je strah in trepet, veselje in radost vseh kopalcev. Vsi ga poznajo. Otroci se ga boje kakor vraga, kajti Pepe ne pomišlja dolgo, zapiska, se popači, pograbi žrtev in jo s pomočjo svojih pomagačev vrže »na draj« ali na »bauh« v Ljubljanico. Zato mamice zažugajo svojim malčkom, ki se boje vode s Pepetom. »Mamica, saj grem v vodo.« se cmerijo otroci, ko zaslišijo besedo Pepe. Pepe, kapetan Pasjega broda, otvori predstavo navadno z lastnimi akrobacijami Ljudem, ki se v gručah zbero okoli njega, kaže, kako ženske plavajo, imitira v vodi krokodila, soma in druge živali. Najljubši mu je pa skok »na pisk«. Na popek se pritisne, zažvižga in skoči kakor žaba v vodo. Starejši se drže za trebuh od smeha, otroci pa se smejejo in jokajo ter plaho opazujejo Pepeta, kdaj bo končal predigro. Dobro vedo namreč, da pridejo po prologu oni na vrsto. Ko se Pepe naveliča akrobacij, zleze iz vode, se usekne, strese vodo iz ušes, pogleda naokoli z divjim pogledom in išče žrtev. Otroci uganejo njegove hudobne misli in se razprse po ko-pališču na vse strani. Pepe zažvižga, pomagači se zbero in verno poslušajo njegova povelja. Začne se gonja za pobeglimi fantiči. Pepe ima svoie ljudi tako organizirane, da vlove vrakega. Ne pomaga nič, če se fante zvija in protivi. — Nikar, poba, mu prijazno prigovarja Pepe, da ne padeš nemara u vuda. Ena, dve tri. Komaj ga izpuste, že preže Pepetove divje oči na novo žrtev. Pa tudi »metanja u vuda na draj« se Pepe kmalu naveliča. Izprosi od kakega gledalca pošteno zaslužen »čik« in se zlek- nc na pesku. Pomagači ga obkolijo in skupno s kapetanom študirajo program za drugi dan. Razstava društva „Rdeči križ" v Guštanju Ljubljana, Zagreb, Beograd, kulturna središča so marsikomu nedostopna. Da se temu zlu vsaj delno opomore, si je nadel agilni krajevni odbor društva »Rdeči kri« SHS v Guštanju težavno nalogo, nuditi tudi mejašu priliko spoznati kulturo svojega naroda, svoje države s poučino in higijensko razstavo v Guštanju. Razstava se bo otvorila 10. jul:ja in bo trajala do vključno 17. julija t l. Vstop prost. Agilni odbor ni samo mislil na okoličane, temveč tudi na oddaljene posetnikc in je izposloval pri glavnem ravnateljstvu v Beogradu polovično vožnjo po vseh železnicah v državi. Vsak posetnik kupi pri od-hodrri postaji celo vozovnico, pri povratku dobi na postaji Guštanj na isto vozovnico moker žig in pri odboru pa potrdilo, da je posetLl razstavo, kar je veljavno za brezplačni povratek. Ugodnost bodo uporah'li vsi oni, ki si želijo videti zadnji del nekdanje Koroške, del zemlje, kjer so padali junaki za svobodo svojega naroda. Vsi oni, ki želijo posetiti večno lepo Urško goro, ki želijo v?deti Idilične Kotlje z znamenitim Rimskim vrelcem, naj pridejo 1 Ugodna prilika je tudi za one, ki nameravajo posetiti mejaš'co, »Peco«, kjer namerava agilni planinski odbor sezidati planinsko kočo. Komaj dve leti stari odbor Rdeč? križ v Guštanju potrebuje podpore, ako hoče vse to doseči, zato prosi vse, ki so prejeli poziv Z3 sodelovanje na razstavi, da se odzovejo kot razstavljati, saj je šlo širom vse Slovenije nad tisoč pozivov za sodelovanje. Upamo, da ne brezuspešno, delni uspeh se že vfdi. Odbor, ki se truda ustvarjati narod dela in poštenja, ne sme propasti *"n tudi ne bo. Svojo življensko zmožnost dokazuje z delom za predvidene razsfavc in s tem, da je ravno na dan dvoletnega obstoja naročil rešilni avtomobil za mežiško dolino. Da bo razmah tega odbora več-i: in trdnejši, jc treba sodelovanja vseh in vsakega, ki čuti kakor pevec Simon Gregorčič: >Odpri roke, odpri srce. otiraj bratov skt solze!« laBgnBnannsakanBP VSI NA VELIKI LETALSKI MITING V NEDELJO V LJUBLJANO! Vožnja po železnici za polovično ceno. — Olajšava traja od 24. do incl. 28. t. m. Viktor Rakosi: Taki so slamnati vdovci Sedel sem neke tihe noči v uredni* štvu in razmišljal, kaj bi napisal o Mal* vinki Cscrepcsovi, ki jc igrala tisti večer vlogo igralke Mariškc Komaro* mi in v opereti «Tisoč let». Morda bi me utegnil kdo vprašati, kako je mogla igrati vlogo Mariške Komaromi Mal* vinka Cserepesova, ki je nihče ne po* zna. Poglejte v koledar, kjer najdete odgovor: zdaj imamo avgust in prima? done počivajo v morskih kopališčih. Malvinka Cserepesova ni bila feno* men. vendar pa ni bilo mogoče trditi, da ni nadarjena. Glasu seveda ni imela In tudi igrati ni znala, o tem ni dvoma. Kaj naj torej napišem o nji? Mar naj jo raztrgam? Ako storim to, ne dobi v provinci angažmana in lahko sc zgodi, da se napije lizola. Mar naj jo pohvalim? V tem pri* meru pridem v konflikt z resnico in Ii* zola se utegne napiti resnica sama. Ah... Nekdo mc je klical k telefonu. — Halo! Kdo tam? — Kavarna «Neapol». — Kdo govori? Natakar Mustos Lajos. — Kaj želite? — Oprostite, gospod, naš gost, bla* gorodni gospod Parvay Odon vas po* zdravlja in prosi, da se izvolite takoj potruditi v «Španski bar». — Čemu?, — Nesreča se je zgodila, prepir, kri... . — Takoj pridem. Sedel sem zopet za mizo in napisal: — Malvinka Cserepesova je doka* zala s svojim simpatičnim nastopom in glasom, ki ga korektno obvlada, da imajo prav oni, ki ji proroku jejo sijaj* no bodočnost. Tako mislim, da sem rešil i Malvin* ko Cserepesovo i resnico lizola. Odgo* vornost sem prepustil v moji fantaziji živečim gospodom, ki so prorokovali igralki sijajno bodočnost. Potem sem poklical izvoščka in se odpeljal v Španski bar. Španski bar sem poznal dotlej samo iz pripovedovanja. To je bil nočni lo* kal, kjer so nastopale nemške in dunajske dame dvomljive preteklosti in nedvomnega značaja, kjer so točili ne* verjetno drago in slabo pijačo in kjer so razni sumljivi elementi prežali na ne* dolžne žrtve, da jih osleparijo pri kar* tah. V ta lokal so zahajali branjevci in brezposelni natakarji. Tu pa tam je za* blodila v Španski bar družba pravni« kov in tedaj je prišlo do prepira. Prav« niki namreč radi pijo tudi najslabše vi* no. zato pa neradi plačajo šc tako žlahtno kapljico. Kaj je mogel početi v tej beznici Parvav Odon? Bil je sicer že dva me* seca slamnat vdovec, vendar pa nisem mogel verjeti, da bi se bil žc tako na? lezel nravniškega duha. On, oče treh otrok? Bil sem radoveden, kakšno prese* nečenje me čaka v baru. Parvay je bil moj najboljši prijatelj in v burnih ca* sih sva se vedno medsebojno podpi* rala. Pred Španskim barom so stali po* nočnjaki, ki so že vedeli o škandalu. Pripovedovali so mi, da je neki ruski knez spoznal v baru med pevkami svo* jo ženo in da hoče ustreliti ravnatelja orfeja, ki si je nadel ime chevalier Danzig. Drugi so trdili, da je napravil Škandal buharski emir. Bili so celo ta* ki, ki so vedeli povedati, da razgraja v baru pretendent na španski prestol. Informacije so bile vedno bolj fanta* stične in naravno, da je našla vire ved* no govorica, ki je bila najbolj fanta* stična. V baru so prekinili predstavo in vse je bilo razburjeno. Primadone so sede* le za mizo med senzali in ogorčeno go* vorile o nečuvenem početju neolikane* ga Madžara, ki ni hotel plačati cehe. Natakarji so ga nahrulili, on je navalil na nje. Hoteli so ga pretepsti. toda Madžar je potegnil revolver in planil v separirano sobo. Tu se je zaklenil in izjavil, da se lahko obrišejo za ceho pod nosom. Stopil sem k zaklenjenim vratom, pri katerih se je redar pogajal s pre-ganjancem. — Odone, slišiš? — To si ti. Muki? — je vprašal hripav glas. — Odpri. — Ne, pod nobenim pogojem. Saj bi ti razbojniki takoj navalili name. — Nihče razun mene ne prestopi praga. Prosim, gospod komisar, dovo* lite, da vstopim sam. Jamčim vam, da ga ukrotim. Sicer vam ne morem jam* čiti, da se ne zgodi nesreča. Komisar je ustregel moji želji. Odon je sedel ves raztrgan in po* mečkan z revolverjem v roki v našlo* njaču. — No, lepe reči uganjaš. — Saj vendar ne morem dovoliti, da bi me okradli. — Kaj so ti storili? — Za večerjo s pivom, vinom in dvema steklenicama ohlajene vode, ki ji pravijo tu šampanjec, so mi nara* čunali 42 cekinov. — Nezaslišano! Pojdite sem, gospod komisar. Redar ga je zaslišal, zmajal z glavo in dejal: — To je mnogo, toda kaj hočemo. Moja dolžnost je skrbeti za nočni mir. — Toda plačal ne bom — se je upiral Parvav. To je vaša stvar. Odvesti vas moram na stražnico. Izvolite mi izročiti revolver. — Tako je, starina. Daj mu revol* ver in pojdiva iz te jame greha. — V mojem spremstvu. — jc pri* pomnil komisar. Mimo ogorčenih senzalov, natakar* jev in agentov sva jo popihala iz bara. Pred odhodom sva dala pet cekinov napitnine natakarju Lajošu Mustosu, ki mi je telefoniral iz kavarne Neapol. — Kdo poravna škodo? — je vpra-šal vitez Danzig? — Najprej mora spregovoriti pra* vica, — je odločil redar in odšli smo. Na okrajnem policijskem komisa* rijatii bi bila kmalu slabo odrezala. — Službujoči uradnik je bil strašno za* span in malo je manjkalo, da naju ni zamenjal z zasačenima žeparjema. Ker so mi bili policijski zapori z vsemi po* sledicami dobro znani, sem se že po« slavljal od svoje mladosti, ko sc k uradnik končno zavedel in spoznal, da ima opraviti z dvema poštenjakoma, ki sta prišla po naključju med izmečke človeške družbe. Izpustil je naju. Ni hotel biti puj* sek. ki bi naju požrl. Parvav Odon me je vabil, da bi šla še v Os*Budavar, pa sem se skliceval na njegovo raztrgano obleko in tako sva izkušnjavca srečno premagala. Da preprečim morebitne nadaljnje skomi« ne po krokanju, sem ga odvedel domov in ostal pri njem čez noč. Na pisalni mizi je stala fotografija njegove žene in sinčka. — Sladki angel — je šepetal in prv* ljubljal fotografijo. Začel sem se slačiti. — Ti še ne greš spat? — Ne. Moram še napisati ženi pl smo. — Ali ji hočeš pisati o nocojšnjeir krokanju? —Osel. Vsak teden pišem Birink Štiri pisma. Rad bi vedel, kateri mo? dela to v tretjem letu po poroki? — Ah da, moj dragi, toda bog ne čita pisem, marveč vidi v srce in tvoje srce je polno španskega orfeja. . — Dobro, dobro, modrijan. Z en a je zadovoljna tudi s pismi. Grosavescoua tragedijo pred poroto Nadaljevanje obravnave proti Zanimivi momenti V Četrtek popoldne so bile v procesu Grosavescu zaslišane nove priče, zlasU nekateri stanovski tovariši in prijatelji pokojnega tenonsfta. Izpovedi nekaterih prič so bile izredne važnosti za nadaljuj potek raz. prave in so znatno poslabšale že itak neugoden položaj obioženke. Med prvimi je M zaslišan pevec Karel Neumann, ožji rojak in prijatelj Grosavesca. iPriipovedoval je, da se je Grosavescu napram njemu često pritoževal, da je njegov zakon zapreka njegovi umetniška karijeri. Nekoč se je priča pogovarjal z Nellv o nekem umoru in je ta pripomnila: »Kaj menite, če b! svojega moža videla roko v roki s kako damo in ga ustrelim, kaj si mi more zgoditi? Po avstrijskem zakonu bi bila aproSčena. — To je bilo približno dva tedna pred tragično smrtjo tenorja Grosavesca. Obtoženka je nato pripomnila, da je pač govorila, da bo moža umorila, vendar se nI resno pečala s to mislijo. V ostalem pa Je priča zelo nesimpatična. Predsednik (smehljaje): To vam rad verjamem. Kot drugi je bil zaslišan star Grosave-scov prijatelj, zasebni uradnik Kornelius Pranikel- Njegove izpovedi so učinkovale naravnost senzacijonalno. Izpovedal je. da je nekoč obiskal tenorista v njegovem sta no vanju, ko še ni bil poročen. Vrata so bita odprta in ko je vstopil, je našel Grosavesca in njegovo kasnejšo ženo Nelly v zelo neugodnem položaju. Priča se je nato odstranil. To ie bilo v oktobru 1922, torej še .preden se je Nelly ločila od svojega prvega moža. Tudi njemu ie gospa Grosavescu nekoč pripomnila, da se ji po avstrijskem zakonu ne bi skrivil niti las na glavi, če bi iz ljubosumnosti umorila svojega moža. Seveda je smatral, da ie Nelly to samo mimogrede omenila. Med zaslišanjem priče je Nelly vzkipela, pognala se je raz sedeža in glasno zakričala: Kar je izpovedala priča, je nesramna in podla laž. Lahko je omadeževati čast žene, če ni nobenih prič. Obtoženka je nato izbruhnila v krčevit plač in vik, na kar je bila razprava prekini ena. Zasliševanje gospe Stranske. Popoldne je bila zaslišana gospa Stran-sky, ki je indirektno igrala glavno vlogo v tragediji Grosavescu. Njo je namreč Nelly obdolžila, da je vodila intimno razmerje z G ros av esc oni in uničila njeno zakonsko srečo. Obtoženka, žena univerzitetnega profesorja dr. Stranskega, je zamikala, da bi imela nedovoljeno razmerje s komornim pevcem Grosavescom in je tudi laž, da jo ie Nelly in flagranti zasačila s tenoristom. Trditev Nelly, da i? je njen mož plačeval toalete, je neresnična. Pač je resnica, da je ona nekoč ge. Grosavescu pokazala kožuho-vinast plašč In večerno toaleto in ji pripomnila, da naj si da toalete delati pri istem krojaču, ki ni drag. Omenila je tudi napram Nelly, da naj ničesar ne omeni njenemu možu prof. Stranskemu, ker temu pač ne bi bilo ljubo, da si da ona delati toalete pri krojaču, ki je slovel kot eden najboljših na Dumađu. Iz tega je gospa Grosavescu verjetno skombinirala, da plačnik toalet ni prof. Stransky marveč njen mož. Na to izjavo je Nelly odvrnila, da točno ve, da ie plašč veljal 1.500, a toaleta 650 šilingov, kar ji je povedal sam Grosavescu. Priča' je odvrnila, da je Nelly račun pač znan, ker ji je sama navedla ceno Med obema ženama je nastalo nato hudo prerekanje, v katerega so posegli tudi zagovornik in državni pravdni-k. Predsednik je bil prisiljen, da jo je pozval k miru in je nato razpravo za kratek čas prekinil. Nisem se več prerekal z njim. Le* "gel sem in zaspal. Zgodaj zjutraj sem se prebudil — <3d6n je trdno spal. Pogledal sem na pisalno mizo, kjer je ležalo pismo. Si* romak ni mogel dočakati, da bi se po* Sušilo. Pismo se je glasilo: — Moja sladka, zlata ženica! Dan za dnem je slamnato vdovstvo neznosne j še. Gostilniška hrana me je že ugonobila. Ne letaš več ko angel varuh nad paradižem, tvoje nežne ro* čice ne gladijo mojih las, ne slišim tvojega sladkega smeha. Otožen sem kakor vrba žalujka. Komaj se iznebim družbe, kar se zgodi zvečer ob desetih ali najkasneje ob pol enajstih, se vra« čam ves potrt v svoje hladno gnezdo, kjer še malo čitam, potem pa zaspim. Sanjam o vama. To je strašno življe* nje. Danes zjutraj, ko sem šel v urad, sem stopil mimogrede v cerkev Usmi* Ijenk, kjer sem vroče molil za vaju, moja draga, zate in za najinega milega Lacika. — Nesramncž! Nesramnež! Tako=Ie lagati! Ničvrednež! Pismo me je spravilo iz ravnotežja. Kako si drzne tak lump pisati ženi ta* ko pismo?... Kaj pa še piše? Pismo je bilo s tem končano. Odon je že dremal in ni mogel pisati do konca. Začel sem razmišljati. Falot zasluži, da ga kaznujem. Toda kako? Aha, ukradem mu pismo Na koncu pisma sem pripisal z okornimi črkami: — To pismo sem narekoval Parva* \u, ker sem se udaril na komolec in imam obvezano roko. Objema te tvoj zvesti soprog Muki. Položil sem pismo v kuverto, na* pisal naslov in — kaj mislite, da sem storil z njim? Poslal sem ga v novo* vaško letovišče — svoji ženi. Napak v njem ni bilo, a kar je glavno, pri* hranil sem si eno pismo morilki Nelly Grosavescu. — iz zasliševanja prič. Po odmoru je bil zaslišan prof. Stranskv. Izjavil ]e, da mu ni bik) znano, da bi imela njegova žena kako razmerje, ki bi prekoračilo mejo družabnosti in dostojnosti z Grosavescom. Njegova žena je s?cer zelo temperamentna in vedrega značaja, toda pozna meje dostojnosti in takta. Plašč in toaleto je plaSal sam. Njegova žena je razpolagala z dovolraimi sredstvi, kajti imela je na razpolago za toalete do 25.000 šilingov (200.000 Eten) na leto. Razprava v petek. Zanimanje za proces Grosavescu se oa Dunaju od dne do dne stopnjuje. Tud? včeraj Je bil avditorij nabito poln, opažati je bilo med pub'iko številne člane Državne opere in Burgtheatra. V avditoriju je opažati dve skupin** eno. ki se zavzema za nesrečno Nelly in drugo, ki se zavzema za ubitega tenorista in zahteva, da se pravici zadosti. Tekom včerajšnje razprave je bil še enkrat zaslišan prv? NeIlJn mož major Caltum. Pričeval Je o poskusenem samomoru njegove žene povod m prvega poroda. Se enkrat je bil tudi zaslišan oče ob- toženke okrajni svetnik Josef Kovesdv Pripovedoval je. da Je trla Nelly v svoji mladosti zelo boiehna, bila pa ie samosvoja fn trmasta, a na drugi stran} odkrita in po-stena. Bil sem proti temu Je iziavil. da se poroči z majorjem Calhmom. ker sem poznal ljubosumnost svoie hčerke Vendar se n* udala in zakon le bil srečnejši kakor smo meniH. V zakonu so nastopile diver. gence šele ko se H NeHy seznanila z Grosavescom BO sem odVofino proti tema. da se Nellv poroči s tenoristom ker pa sem poznal svojo hčerko in vedel kako le ek saltirana, sem privolil v zakon boleč se. da v nasprotnem slučaiu 'zvrš. samomor Priča je na to v širokih obrisih opisal razmerje med obema zakoncema iti kako je prišlo do tragedije Razprava ie bila nato prekinjena. Sclnčni mrk Kakor smo že poročali nastane v sredo 25. t m. popolni solnčni mrk ki se bo pa videl samo v Evropi v ozkem pasu v Angliji in na Švedskem V drugih krajih Evrope se ho videl solnčni mrk samo deloma Delni mrk bomo vi. deli ob 5. uri 16 minut 7 sekund sred* njeevropskega časa Ob 6. uri 12 minut 12 sekund bo zakrivala lunina senca tri četrtine solnca. V Angliji vzbuja letošnji solnčni mrk med zvezdoslovci veliko pozor* nost. Angleške železnice so pripravile 37 posebnih vlakov, ki bodo vozili v Yorkshir. kjer se bo popolni solčni mrk zelo dobro videl Tako lepega nebes« nega pojava, kakor bo v sredo, že ni bilo 200 let. V Srednji Evropi bomo čakali na popolni solčni mrk do 1 1°9°. V Angliji se vrše velike priprave za opazovanje popolnega solnčnega mrka. V Yorkshire odpotuje najbrž tudi prin«. Waleski v spremstvu mnogih odličnih politikov, med katerimi bo tudi Cham» berlain. Najvažnejši aparat za opazova* nje solnčnega mrka bo spektroskop, s katerim bodo zvezdoslovci analizirali svetlobo. Drugi aparat za merjenje sile solnčnega mrka ie skonstruiral neki profesor na univerzi v Utrechtu. Apa* rati, ki jih pripeljejo v švedsko mesto Gallimera, tehtajo 200 ton. Kaj je življenje Pod tem naslovom je izdal francoski filozof in biolog Rignano zbirko zanimivih razprav o biološki sintezi. Bichat je definiral življenje kot skupnost sil, ki se protivijo smrti Moderni biologiji pa opredelitev ne more zadostovati. Pozneje je bilo življenje definirano kot skupnost fizično-kemičnih pojavov, kar velja za najnižjo stopnjo razvoja Človeškega in živalskega življenja. Kdor pa gleda na življenje kot celoto in združi v ta pojem vsa bitja začenši od primitivnih celic do Newtona, Lavoistera in Pasteurja, se s to definicijo ne more zadovoljiti V življenju se uveljavlja poleg odpora proti smrti še nekaj drugega in sicer neprestana želja po ustvarjanju ki jo vidimo tudi pri najprimitivnejšib živih bitjih v obliki simbioze, združevanja, sodelovanja itd. Cilj življenja in vsega, kar se godi v stvarstvo, ostane človeškemu umu slej ko prej nedostopen Nihče ne ve, kam ga vodi življenska pot in čemu je prav za prav na svetu. Pač pa lahko spoznamo, kam je usmerjeno življenje, ako ga opazujemo v velikem obsegu. Na prvi pogled je življenje ogromno bojišče, na katerem se srečujejo miljarde bitij in kjer je navidez edini cilj ohranitev individua na račun ostalih enot. Toda ta neizprosna borba še ni vse. Ako si jo ogledamo od blizu in iz višjega vidika, pravi Ragnano, vidimo, da ustvarja med dvema nasprotnima taboroma kompromise, zavezništvo in harmonijo. Že živali so ustanovile rodbino, to primitivno in elementarno vzajemnost, brez katere bi višja bitja ne mogla vzdržati borbe za obstanek. Še potrebnejša je bila rodbina Človeku, kajti med vsemi živimi bitji je Čkrvek po rojstvu najdelj nesposoben za samostojno življenje. Iz rodbin so nastala plemena, iz plemen pa narodi in tako se je življenje vedno bolj kompliciralo. Rignano definira življenje kot instinktivno, naporno in Često tudi nevarno pot k harmoniji, ki predstavlja poslednji in najvišji cilj, po katerem hrepene vsa živa bitja v svetovju in ki je edini in končni, namreč k najgloblji notranji bazi Po smislu ki filozofiji živ- ljenja se ne smemo obračati k primitivnim formam življenja, marveč k skupnosti višjih bitij, ki je posledica dolge priprave. Vse, kar je v svetovju živega, se razvija v smeri k najvišjemu bitju, ki je, v kolikor more doumeti naš um. Človek. Na človeku je ležeče, da s svojim razumom ustvari za življenje najboljše pogoje. Bakerjeva se ni omožila Vsi inozemski listi, na čelu jim ame* riški. so priobčili te dni senzacijonalno vest, da se je slovita mula tka Josef ina Baker, zvezda na nebu pariškega noč« nega zabavišča Folies Berger, ki je za* senčila slavo Mistinguette, poročila z italijanskim grofom contejem Pepitom Abadoni jem. Tajna poroka Bakerjeve je seveda konsternirala Parižane in frapirala nje* ne številne oboževalce. Saj je bila črna Venera «Jo* — ime, ki si ga je nadela sama, ljubljenka vsega Pariza in uri* vala jc v širokih slojih naroda simpa* tije, kakršnih morda ni deležen niti tiger Poincare. In sedaj ti pride neki privandran laški conte. katere je veter bogve od kod zanesel v Pariz, pa od* pelje Parižanom mulatto pred nosom. Parižani so se kar zdrznili ob misli, da ne bodo imeli več prilike občudovati stasito telo eksotične črne Venere, sle* diti njenim ekscentričnim kretnjam in io pozirati z očmi. Zato je v Parizu za« vladala splošna, uprav nacijonalna ža* lost. No, ta žalost se jc te dni izpreme* nila v veselje. Izkazalo se je namreč, da je poroka Bakerjeve samo navaden bluf, oziroma dobro preračun iena re* ktama, Bakerjeva bo namreč skupno s «contijem», katerega je slučajno Mau* rice Dekobra odkril za film, sodelovat la v nekem filmu, za katerega je po* trebna velika reklama. In ta reklama je sijajno uspela, obenem pa še pove« čala popularnost in krog oboževalcev črne Venere. Pelietier d' Oisy o svoji nezgod* Najznamenitejši francoski letalec Pelietier d* Oisy je skušal minuli teden pobiti letalski rekord na daljavo. Star* tal ie s svojim letalom v Le Bourgeru. toda že po 4 km je moral pristati in letalo s 5100 1 bencina je zgorelo. Pel* letier pripoveduje o nesreči nastopno: — Ko sva s prijateljem Goninom startala v Le Bourgetu, sem takoj opa* zil. da se letalo vsled težke atmosfere ne more dvigniti. Opetovano sem po* tegnil za višinsko krmilo, toda aparat ni reagiral. Na povratek v Le Bourget ni b'lo misliti, kajti s tako obteženim aeroplanom ni b^lo mogoče napraviti ostrega ovinka Edina rešitev je bila spustiti se naglo na zemljo. Zagledal sem ravno žitno polje, kjer bi lahko pn» stal. Približal sem se zemlji in ustavil motor. Manever se mi je izborno po» srečil. Aeroplan je drsel po zemlji kas kih 20 m, in zdelo se je, da gre vse po sreči. Naenkrat so pa odpovedala ko« lesa, aeroplan je padel na trebuh, pro* peler se je zlomil in končno se je po« stavil aeroplan na nos. V tem hipu sem zagledal pod motorjem dim. Takoj sem opozoril prijatelja, da gori. Odvezala sva se in skočila iz aeroplana, toda ognja nisva mogla pogasiti. Bilo je že prepozno, kajti plameni so že objeli letalo. Bežala sva, kar so naju nesle no* ge Ko sva se obrnila, je bilo 5000 litrov bnecina že v plamenih in morala sva gledati, kako ognjeni zublji požirajo aeroplan. Rafinirani morilec svoje žene Dne 19. t. m. je bil aretiran v Ville sur Jarnioux 191etni delavec Jean Mau* rice, ki je priznal, da je pred osmimi dnevi zadavil svojo ženo. nato pa obe« sil njeno truplo da bi ljudje mislili, da se je nesrečna žrtev moževe podivja« nosti sama obesila. Maurice je imel že delj časa ljubavno razmerje z nekim drugim dekletom in se ni hotel poročiti s svojo zaročenko Marijo Jeanno Ko ie pa zaročenka povila dete, je bil pri« siljem stopiti z njo pred oltar. Kljub te* mu se pa ni hotel odreči drugi ljubici in ker mu je bila žena na poti, se je odločil spraviti jo s sveta. Dne TO. t. m. se je odpeljal v Ville Neuve, od koder se je vrnil pozno ponoči domov. Zbudil je ženo, jo zgrabil za vrat in zadušil. Nato je obesil njeno truplo na vrata Ta čas se je dete v zi« belki prebudilo in začelo jokati. Mori« lec je vzel dete v naročje in se odpeljal nazaj v Ville Neuve Med potjo ga je zalotil strahovit vihar. Komaj se je pri* peljal do gostilne, kjer so vsi mislili, da je tam prenočil, in da ga je zbudil vi» har. Drugo jutro se je vrnil domov in odigral pred truplom svoje žrtve ko* medijo obupa. Toda roka pravice ga je kmalu dosegla in zdaj prejme za svoj zločin zasluženo plačilo. Napisi na ploščah prevlečeni z radio-tinkturo morejo se čitati rudi ponoči. — En primer. C NOGAVICE KLJUČ Še enkrat stanovanjski zakon Odgovor na članek «Druga plat zvona- Na napade na mojo osebo ne odgovar- zgradbah se bodo morale znižati, da ne bode i, ker je stanovanjsko vprašanje zadeva pretirane proti cenam v starih zgradbah V teb se pa tudi ne bo mogla zahtevati najemnina, enaka onim v novih hišah z udobnejšimi stanovanji Tako je Že v naprej iz- jam splošnosti in ne ene ali druge osebe, radi katere se gotovo ne bodo okrnile odredbe, ako isti slučajno ne ugajajo. Gre za ugotovitev, ali je stanovanjski zakon za splošnost ugoden ali usoden in ne, ako ugaja eni ali drugi skupini, najmanj pa, ako je po godu tisti, katero mora izdržavati država — in ne hišni gospodarji- Nekateri državni uradniki so izjavili, da so ogorčeni nad mojimi izvajanji. Da bi bili ost zdi ogorčeni nad krivico, ki jo morajo trpeti, se tako rekoč kategorično prepoveduje I Da bo imel apel na državno pomoč uspeh in da je moja trditev, da do tega ne pride, otročja, bom verjel šele tedaj, ko bodo prevedeni kronski upokojenci, ko se izboljša obupni položaj orožniških upokojencev in invalidov, ko bodo izplačane razlike itd. Dokler pa država tega ne stori in vzdržuje stanovanjski zakon, da ne bi prišla pred ueizogibno potrebo povišanja stanarine ter naklada to breme hišnim gospodarjem — toliko časa bom trdil, da je otročje upanje, da se bo država celo povzpela do zidanja h is za svoje nameščence. Splob pa. Če bi bi la resna volja države zidati, bi morala lo storiti že danes. Saj stojimo pred ukinitvijo stanovanjske)^ zakona čim bolj državni uradniki podpirajo zahtevo države, naj jih vzdržujejo hišni gospodarji — tem manj bodo dosegli Čuden hlapec ki zahteva od drugega gospodarja, naj ga vzdržuje Češ, da njegov gazda za lo nima pare! poniževalno je za državnega uradnika, da mora beračiti drugje za ono. kar bi moral zahtevati pri lastni upravi. Nerazumljivo pa je, da tako poniževanje celo zagovarja. Treba je končno uvideti, da bo prisiljena država priskočiti v pomoč svojim uslužbencem Šele tedaj, ako se bo to z ukinitvijo stan. zakona pokazalo kot neobhodno potrebno. Poprej se ne bo storilo uič, kakor se ni doslej! Pomisliti se tudi mora, da je dovolj drž. uslužbencev in upokojencev, pa tudi drugih /aščitencev. ki ne uživajo ugodnosti stanovanjskega zakona, temveč ravno zaradi istega nosijo težka bremena. Pred vsem se mora vpoštevati, da naša država ne obstoji samo iz drž. uradnikov, temveč da so tu še oni, ki jim ne bo nihče priskočil na pomoč, ko se ukine stanovanjski zakon To so delavci, mali obrtniki, privatni uslužbenci manjših podjetij itd. Kljub temu, da so ti najbolj potrebni, se jih je stavilo šele v tretjo vrsto tako, da le nekateri uživajo zaščito, docim morajo nositi njih sodrugi dvojna bremena. Trpini zahtevajo enako pravico za vse. Oni pa, ki se temu upirajo, bodo prej ali slej morali uvideti, da je nakladanje bremen na lastne sodruge in hišne gospodarje za trajno dobo nemogoče. Treba si je resno staviti vprašanje: Kaj se bo doseglo, ako se podaljša veljavnost stanovanjskega takona? Smelo trdim: Ostalo bo pri tem, kakor je bilo do sedaj 1 En del bo še nadalje bolje živel, drugi pa trpel kakor doslej. Ko bomo stali pred ponovno odločitvijo, ali naj se ukine stan. zakon ali ne, bomo na istem stališču kakor smo danes in na katerem smo bili doslei vedno, kadar se je sprožilo to vprašanje Drugo vprašanje pa je, ali bo trpeči del tudi še nadalje v gtanu vzdrževati naložena mu bremena. Z zidanjem povečamo število dragih stanovanj, ki jih revnejši sloji ne zmorejo — Število cenenih stanovanj v starih hišah pa bo ostalo i6to! Torej, kaj se bo zboljšalo čez nekaj let? V splošnem se trdi, da manjka stanovanj, da to dela stanovanjsko bedo in da je zaradi tega absolutno potrebno podaljšati veljavnost stan. zakona Češ, da se bo dotlej zidalo dovolj. V resnici pa smo V6i pod streho in če nismo udobno, je temu kriva nesorazmerna prisilna razdelitev. Ukinitve stan. sakona se ne brani oni. ki nima stanova nja — temveč le oni, ki ima udobno in ceneno stanovanje ter se v istem širi na ple čih svojih solrudnikov in na račun hišnega gospodarja Vi torej kardinalno vprašanje pomanjkanje stanovanj — temveč odpor proteii'ranrev proti rečjim izdatkom in malo manj udobnemu fivljenjn. Zidanje stan hiš revnejšim ne prinaša nobenega haska. ker so cene teh stanovanj izredno visoke in bodo ostale tako dolgo, dokler se ne ukine stanovanjski zakon. Pri *em je vseeno« ali zidajo hiše privatni podjetniki, ali pa zadruge, katere podpira država ali občina. Država ne zida, občine pa toliko, da to ne pride v poštev ZaštitencL, ki imajo udobna in cenena stanovanja, pa tudi kapital — takih je tudi nekaj — ne zidajo, ker se kapital drugje bolje obrestuje in ker dvojno 5tedijo na račun drugih. Privatni podjetniki zidajo v glavnem le v spekulativne svrhe, t j. izkoriščajo sedanje izjemno stanje s tem, da zahtevajo tako visoke najemnine, da se jim kapital povrne v nekaj letih Pri malih podjetnikih se izkorišča vse za stanovanje, klet, podstrešje itd., pa tudi ta stanovanja moraš plačati drago. Veliki podjetniki zidajo hiše, v katere je dovoljeno stopiti srednjemu človeku le tedaj, ako ima tam službeni opravek. Kaj koristi zadružna akcija, katero podpira država ali občina z nizko obrestova-nim posojilom, vidimo, če povprašamo po najemninah v takih zgradbah. Društvo >Stan in dom< je n. pr. dobilo tako posojilo. To posojilo ni imelo Ie namena omogočiti zgradbo hiš, temveč dati najemnikom možnost, dobiti cenejša stanovanja Računalo se je, da se bo dobilo v teh zgradbah dvosobno stanovanje za 500, trisobno pa za 700 Din Tega pa se ne drže hišni gospodarji, temveč zahtevajo že za dvosobno mansardno stanovanje 1000 Din, za boljša pa še več. Kakor je tu, je enako tudi pri drugih takih društvih. Cene stanovanj pri »Pokojninskem zavodu< so za srednji 6loj previsoke. Kaj nam najemnikom koristijo take akcije? Če tu oblast ne poseže vmes, kaj bo potem opravila proti onim, ki zidajo brez podpore in s kapitalom, ki se mora visoko obrestovati? In med temi podjetniki so še celo taki, ki nudijo cenejša stanovanja, kakor oni, katerim se je dalo nizko obrestovano posojilo I Od novih zgradb bomo imeli še le tedaj korist, ko se ukine stanovanjski zakon ter s tem da možnost svobodne konkurence med pofieatniki starih in novih hiš. Cene v novih ključeno pretiravanje cen, ker bo medsebojna konkurenca ugodno vplivala na zn> žanje istih ter slednjič dosegla ono mero, ki dela zdravo razmerje med hišnim gospodarjem in najemnikom Ne računam z idealizmom, temveč 6tavljam račun na egoizem in ta se najbolj izraža v svobodni konkurenci. To je boj na nož. pri katerem se koljejo prodajalci in smeje kupec. V ilustracijo nam lahko služi primer Iz Svetovne vojne, ko je država zasegla brano in je ista takoj izginila s trga Kdor ni št vi težkih denarcev ali imel na kmetih dobrih prijateljev, ni mogel dobiti pod roko toli ko, da bi bil sit Ko je bila ta prisilna mera okrnjena, j*3 na mah prestala vsa beda in vsega je hil^ dovolj Le za predmete, za katere je le osla la zapora, se je pomanjkanje dotlej nadalje valo, dokler se tudi to ni ukinilo Če bi bilo n. pr. še danes usnje pod zaporo, bi ga ravno tako primanjkovalo kot po svetovni voj-in — ko si ga dobil za verižniške cene lah ko cele vagone! Res je, da se je rabila ve lika množina blaga med vojno za vojaštvo vendar pa je 5e ostalo marsikaj, kar nisi mogel dobiti za primerno ceno, ker je bita onemogočena svobodna konkurenca. Kak > se je zlorabljalo to stanje, eo pokazale skrite zaloge blaga, ki so se našle po svetovni vojni. Ravno tako se bodo pokazale skril« zaloge stanovanj v stariji hišah tedaj, ko se ukine stanovanjski zakon. To se bo zgodilo v tem večji meri ako bo država oprostil.i gospodarje starih hiš vsakega davka vsaj zn nekaj let, za vsa ona etanovanjn, ki se bodo dala na razpolago, razen že obstoječih Kakor se dosedaj gospodarji širijo, ker iim tta-novanje nič ne nosi, in stanujejo najemniki v tako velikih stanovanjih, da oddajajo soh^ v podnajem, tako se bodo potem tudi skrčila stanovanja, da se jih lažje pomnoži ter s tem pomnoži dohodek hiše. Ponovno opozorim, da bo zelo vplivalo na nižje cene stanovanj, ako bosta država in občina upoštevali, da so hišni gospodarji doslej dovolj trpeli ter jim kljub zmernemu (ne pretiranemu) povišanju najemnin vsa; za nekaj časa ne bosta zvijali tozadevnih davkov. Je torej popolnoma v rokah države, da brez zlih posledic, s primarno davčna olajšavo ukine stanovanjski zakon Pri tem država nič ne izgubi, ker bi ostala pri istih dohodkih, ako bi se še podaljšal ta zakon Če pa država ukine stanovanjski zakon ter pri tem navije davčni vijak, je katastrofa neizogibna. To je treba popre? premisliti Kako neugodno vpliva vezanje prosterra gibanja na ublaženje stanovanjske bede, vidimo že iz poedinih primerov v Ljubljani Mestni magistrat si je sicer resno prizadeval in marljivo delal, ni pa m>gel imeti B$J povsod. Zidali sta se dve dragi stanovati-* baraki. Na Mirju pa stoji hiša (državna last!), ki je prazna že celih osem let. RV* niso stanovanja v tej hiši popolnoma dode lana, toda marsikdo bi bil zadovoljen s takim stanovanjem. Tu bi se lahko natnestik 8 družin.. V Spodnji Šiški stoji še dane*-prazna vojaška baraka in zasilna cerkev v baraki. Za Bežigradom sem videl nad pol v vico prazno stanovanj, barako, med tem ?a som so se deložirale stranke ter pritisnile ob šentpeterski zid, kakor da smo v resnici brez strehe. Da, tu še strehe ni bilo! To sem opazil samo jaz. Kolikor bodo vedeli povedati o tem poglavju še drugi, bo gotovo dovolj, da se dokaže, koliko Škoduje oviranje poedine podjetnosti, ki v skupni moči premaga največje ovire. Le vrzite stanovanjski zakon v staro Jaro. Mi si bomo potem lahko našli dobra in ne predraga stanovanja. Teh bo potem dovolj! Iz vseh teh podatkov razvid i m o, da ukinitev stanovanjskega zakona ovira odpor enega dela, prevzeti nase en del bremen od doslej izkoriščanih delov, da se ukinitvi n«-1 upirajo oni, ki nimajo stanovanja, temveč • glavnem le oni, ki že imajo udobna in cenena stanovanja, da se bodo v starih hišah p»>-javila nova stanovanja tedaj, ko bo ime) hišni gospodar kak dobiček od njih. da bomo imeli od novih hiš korist še le tedaj, ko s? z ukinitvijo stanovanjskega zakona odpre pot svobodni konkurenci in «e ne bo povišalo število cenenih, marveč dragih stanovanj, dokler bo v veljavi stanovanjski zakon. Cim bolj se bo zavlačevalo z ukinitvijo lesra zakona, tembolj se bo pomnoževalo število trpinov, in čim prej se ukine ta zak<.n - tem prej pridemo v normalne in znosne razmere. Drla t ni npokojenec • Priobčujemo tudi ta prispevek k sta. novanjskemu vprašanju, dasi se z avtorjevi mi izvajanji v marsičem ne strinjamo stanovanjsko vprašanje je tako važno in pereče, da zasluži vso pozornost javnosti Nazirania o tem problemu se morajo temeljito ra7ci-ti ti in zato smo pripravljeni v mejah prostora, ki ga imamo na razpolago, nadaljevati zap»>-Četo diskusijo o stanovanjskih razmerah. Gosoodarstuo —g Naše velesejmi. Zakaj je udeležba na vejlesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčijo bolj preprosto, tako kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato je postal trajen Šen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeti svoj velesejem in kljub vsi depresiji in pomanjkanju denarja. Torej se sejmstvo narodno gospodarsko in zasebno gospodarsko vendar le izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da je toliko velesejmov. kakor jih imamo sedaj? To odloČi vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša pa lesejem uspeh ali ne. Strokovnjaki, ki o tem odločajo, so seveda v prvi vrsti trgov ski in industrijski sejmski interesenti Na te se je uprava Ljubljanskih velesermov obrnil s tozadevnim vprašanjem in 85 odstotkov ji I je odgovorilo z >da< Tudi je veČina nji I že vposlala svoje prijavnice za VII. Ljubijan ski velesejem od 2. do 11. julija 1927. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI I Organizacija kmetijske službe Z oživotvorjenjem oblastnih samouprav preide vsa kmetijsko pospeševalna služba v smislu določil :zakona o oblastni in srezki samoupravi* na oblast, odbore. Državi ostane le kmetijska policija in pa okvirna zakonodaja. Da bo s tem pospeševanje kmetijstva vsaj v prečanskih oblastib mnogo pridobilo, sem trdno prepričan. Iz manj važnega resora v Beogradu je postal najvažnejši resor v Ljubljani in Mariboru. Vsestranske dobre volje tu gotovo ne bo manjkalo. Treba pa je, da se stvar s početka usmeri v pravi tir. Iz grehov iu napak Beograda naj se učita Ljubljana in Maribor! Za uspešen razvoj kmetijstva bo treba dvoje: dovoljna sredstva in dobro organizacijo. O prvem mi v tem Članku ni treba razpravljati, pač pa o drugem. Prepričan sem, da bo zadovoljivo pospeševanje kmetijstva mogoče le ob pravilni, brezhibni organizaciji kmetijske službe. Kar v naprej moramo odkritosrčno priznati, da dosedanje delo ni bilo dovolj uspešno in da je treba hoditi druga pota. Če se z mojimi sledečimi izvajanji morda ne bo vsakdo v vsem strinjal, tem bolje. Kaj se tudi on oglasi. Sedaj je še čas za vestno studiranje tega vprašanja. Mislim, da treba poleg raznih sporednih %tvari predvsem zasigurati troje: čim najboljše moči za kmet. službo, možnost udejstvovanja med kmetovalci in čim boljšo porazdelitev službenih poslov. Predno se poglobimo v ta tri vprašanja, treba nakratko naslikati sedanji ustroj kmetijske službe. Da je držav, služba danes v obče preslabo plačana, ni treba omenjati, ker je to splošno znano. Zato so se boljše moči v zadnjih letih navadno posvetile le privatnim službam in samostojnim poklicem. V drž. službi so zaželjena le mesta, ki nudijo poleg plače možnost izdatnih postranskih dohodkov, n. pr. s privatno prakso. V tem pogledu so bili agronomi v najslabšem položaju. Agronomi imajo danes (kolikor jih je visokosolcev) žalostno prednost izmed vseh akademikov v dri. službi, da so v najslabšem gmotnem položaju. Isto velja za kolege v drugi kategoriji itd. Posledice ne izostanejo. Na visokih šolah sploh ni več študentov-agrouomov. Na srednji šoli pa prevladujejo ponesrečenci iz raznih drugih srednjih šol. V par desetletjih bi imeli žalosten kader kmet. strokovnjakov, Če gremo po dosedanji poti naprej. Pri vsakem okrajnem glavarju je sedaj po en srezki kmetijski referent s srednjo ali nižjeŠolsko kvalifikacijo. Ta bi moral biti v stalnem stiku s kmetovalci svojega okraja. Vedno in v vseh panogah kmetijstva bi jim moral biti kot svetovalec in učitelj na razpolago. Približno 20 dni v mesecu bi moral biti med ljudstvom. V ta namen dobila mesečno potovalno povprečnino Din 150, to je dosti manj kot podmadnik-desin-fektor, ki potuje lc po potrebi Podrobna navodila prejmejo srezki ekonomi od velikega župana, kjer obstoja oblastni kmetijski oddelek z enim šefom in par referenti za specijalne panoge (živinorejo, poljedelstvo, vinogradništvo). Ti bi obenem srezke ekonome inspicirali, prisostvovali strokovnim prireditvam iu vršili specijalni potovalni pouk. Sredstev seveda m in tudi večino mest so črtali. Tako je stanje danes. Da pa tudi za pospeševanje akcije same ni nikdar sredstev, sploh ni treba omenjati. Uspehi so zatu malenkostni. L*a se razmere pod upravo oblasti spremenijo na boljše, mora obveljati splošno in poglavitno načelo: Poštenemu delu — dobro plačilo. Prvo brezpogojno zahtevajte, drugo pa zanesljivo dajte. Dostikrat bo lahko en sposoben Li delaven človek napravil več, kakor dva manj sposobna, ki jih vrhutega še mori skrb za vsakdanji kruh. Z dobrimi plačami bo oblastni odbor pritegnii boljše mod nase in zlasti bo naš zaničevani poklic zopet dobil dotok dobrih mladih moči. Važno bo nadalje, da *e zasigurajo prav izdatna potovalna sredstva. Vsak strok, nastavnik mora dobiti tciiko denarja za poto-ljudstvom iu lahko pri tem tudi primerno živel. Če bo pa ta ali oni s skromnejšim J življenjem nekoliko prihranil, bo to le pravična odškodnina za mnogo težavnejšo službo napram drugim uradnikom. Končno še par besed o organizaciji službe same. Sedanji sistem z okrajnimi ekonomi kot sreikimi kmet referenti se mi idi za naše razmere neprimeren. To je zelo obširen aparat, ki bi (spopolnjen z oblastnim kmeti jakim oddelkom) štel n. pr. za mariborsko oblast okrog 20 oseb. Če jih hočete pošteno plačati in jih usposabljali za zunanje delo, vam bo denarja zmanjkalo. Če jih boste pa plačali kakor sedaj, bodo ti uspehi isti, kakor sedaj, to je slabi. Pa še nekaj. Nikjer drugod na svetu, kakor v Rusiji in na Balkanu, ne poznajo institucije okrajnih ekonomov kot pospeševateljev celokupnega kmetijstva. Niti bogati zapadni narodi ne poznajo te drage institucije. In to je razumljivo. Na Balkanu s svojimi slabimi prometnimi prilikami, mora biti strokovnjak blizu, da pride pes ali na konju lahko vse-povsodi do kmeta. Tudi mora biti v vseh panogah kmetijstva kolikor toliko podkovan, ker specijalistu od velikega župana brez železnic ne bo mogoče dosti potovati. Kmetovanje samo pa je tam na tako primitivni stopnji, da ekonom nikdar ne bo prišel v zadrego v nobeni stroki. Povsem drugačne so razmere pri zapadnih narodih z dobrimi prometnimi zvezami, visoko razvitim kmetijstvom in razmeroma naobraženimi kmetovalci. Sem prištejem večino prečanskih oblasti. Mislimo na naše prvovrstne vinograde, nase visoko razvito sadjarstvo, na specijalne kulture kakor hmelj, na znamenito rejo konj dirkačev, na umetno valjenje rib itd. Ali more človek vse to v taki meri obvladati, da bi z vso sigurnostjo kot učitelj nastopil? Po mojem mnenju je to nemogoče. Sli rabimo dobro izvežbane specijaliste za posamezne panoge, ki bodo na višku hitro napredujoče in vedno bolj specijalizirajočc kmet vede. Po stvarni potrebi za podrobno delo naj se jim dodeli potrebne asistente oz. inštruktorje. Oglejmo s na primer samo živinorejsko panogo: Živinorejec - specijalist bo moral obvladati poleg osnovnih pojmov v pomož nih granali, kakor biokemijo, anatomijo in fiziologijo živali, veterinarstvo, nauk o krmljenju in travništvo še prav temeljito splošno živinorejo in vse specijalne grane, kakor konjerejo, govedorejo, svinjerejo, pe-rutninarstvo, kozje- In ovčjerejo, čebelarstvo, ribarstvo in svilarstvo, nadalje še mlekarstvo itd. Ali se bo mogel poleg vsega tega Še brigati za sadjarstvo, hmeljarstvo in vse druge panoge? Po mojem prepričanju ne Kes je, da bi bil tak strokovnjak od kmeta oddaljen in bi moral dalje potovati, kakor okrajni ekonom. Pa kaj zato? Saj imamo že skoro povsod železnice in avto-cmnibuse. Mi bi rabili na sedežu oblasti ali ca £ru. gib primernih prometnih središčih za vsako panogo po enega ali več potovalnih učiteljev- specijalistov. Na primer: 1 poljedelca, 1 fitopatologa, 2 splošna živinorejca, 1 živinorejca za drobnico, 1 veterinarja-učitelja, 1 mlekarja, 2 vinogradarja, 2 sadjarja itd. To bi manj stalo in bi sčasoma obrodilo več uspehov, nego okorni in dragi aparat okrajnih ekonomov. Tudi prehod ne bo težak. Domala »si dosedanji srezki ekonomi so če specijalizi rali za eno ali drugo panogo Tudi uprav sedaj niso vsa mesta zasedena. Tako ne bi bilo treba nikogar reducirati in bi vsi lahko nastopili nova mesta potovalnih učiteljev. Za nadaljno popolnitev in specijalizacijo bi bilo treba seveda skrbeti. Sanato •t Purkersvorf pri Wienu Upravljajući zdravnika-sefa: dr Karel Fei- Ser, biv i zdravni^-šef s na ori a Jude derf pn Grazu, dr. Maks Berliner. !'r: ata i klin ka za o;r..n e, boleiin prenavljanja in živćne b^ltzni Specialiteta zđr vi enje z oJeoeleva .jem z d eto n z razdebe evanjem Lastni Izbora orii za n resna lian e Zdravljenj bolez i srca. Ves »-omfort. Lastu zve*a avio hu om W *n mest — san tor merne cene. «S E O V E N S K 1 N A R O D* dne 26. junija 1927. Stran Štev. 143 Ing. agr. Benedikt Wenko, Maribor: Artur Bohr: Dialog o kirurgiji Ona: Gotovo ste srečni v svojem poklicu. Kirurg: Živai potrebuje za srečo optimum, nič več in nič manj. Imam optimalne življenjske pogoje. Torej sem srečen. Ona: Mar je mogoče primerjati vzvišeno nalogo medicinske vede z ži* valskim življenjem? Kirurg: Homo sapiens je najpopolnejša oblika v živalskem carstvu. Ona: Rada bi bila zdravnica. Imela bi priliko izliti svoje sočutje na stara bolna prsa. Kirurg: Ne vem. jedi sočutje brez vseh bolezni plodcčih zarodkov. Odloč* no bi vam svetoval sterilizirati sočutje, ako bi bili zdravnica. Ona: Čujte, nekoč sem čitala, da je kirurgija naikrasnejša panoga medicin* ?ke vede. Kirurg: Proti temu nimam kaj ugo* varjati. Ona: Kirurgija operira s popolno sigurnostjo, kar se ne da reči o notra* njem lečenju s pomočjo lekarstev. Kirurg: Ta sigurnost spada k do* brim stranem mojega poklica. Toda v tem ni njegova lepota. Ona: Kirurgija žanje velike triumfe na polju humanosti. Ona rešuje živlie; nja, kj bi brez niene pomoči zapadlo bolezni in neizogibni smrti. Smrt mora biti zelo nevljudna in trdosrčna, kajne aospod doktor? — Kirurg: Smrt? Bogme, neprijetna prigoda, ako nastopi kot konec bolezni tik po operaciji, ki se je tehnično po* srečila. Se hujše je, ako nas preseneti sklonjene nad operacijsko mizo. Toda to se pripeti redko. Smrt je stanje or* ganizma, ko se žila ne da več otipati, ko ne slišimo utripanja srca in ko se veseli svojega plena — patološki ana* tom. Smrt je po mojem trdnem pre* pričanju nehumana beštija, osobito ako se vmešava v moje posle, kadar gre za nov način operacije ali kako drugo slično eksperimentiranje. Z njo imamo slabe izkušnje: kazi naše delo Druga* če pa nimam nič proti nji... Ona: Govoriva raje o čem lepšem. Lahko ste ponosni na uspehe svoje ve* de. Njen sin ste. Naučila je vas odvra* Čati od ljudi raka potom pravočasne operacije. Z amputacijo podaljšati dneve radosti in solnčnih žarkov. — Zlomljene ude vrnete s pomočjo mav* ca zdravju in delu, kirurgi ste gospodarji nad čudodelnimi Roentgenovimi žarki, čijih oči vam služijo, da gledate globlje v bodočnost ne kot ljudje, mar» več kot bogovi... — Kirurg: Ste navdušeni? Operater se ne sme zavedati prostega Časa, ko bi lahko napisal v notez: «Od 20. do22. sem bil navdušen.« Njegova veda ne trpi takega zabavnega luksuza. Rak? Ne želel bi, draga gospodična, da bi vam nekega lepega dne izpadlo toliko las, kolikor bolnikov je bilo treba žrt* vovati izučevanju raka in koliko smrti je nastopilo pod geslom: «Raka bomo leČlli pravočasno.« A Roentgen? S tem smo pridobili zelo mnogo. Človek je Ljubljanska cestna železnica v občinski upravi Včeraj opoldne je dal vladni komisar ljubljanske mestne občine na mestni uradni deski nabiti razglas o prevzemu električne cestne železnice, 'z katerega dos nemarno; Mestna občina liubljanska ima v smislu pogodbe z dne IS. avgusta 1599, sklenjene med njo in druibo Siemens & tialske, oziroma »Allgemeine oesterreichische Klein-bahngesellschaft« na Dtmajn, pravico, da lahko po 25 le*ih obratovanja odkupi električno cestno železnico ljubljansko. Glede odkupnega nazaanila Je določen v pogodbi poseben tenntn in njega zamuda, združena s posled:cami izgube te pravice. Ker tvori prevzem električne cestne železnice važno vprašanje ljubljanskega mesta, se je mestna občina morala te pravice poslužit*". Pogajanja so pokazala, da je prevzem električne cestne železnice nujna javna potreba, ki živo zadeva občinsko gospodarstvo in ljubljansko prebivalstvo. Pod sedanjimi okolnostmi bi družba ničesar več ne investirala v podjetje. V tem stanju pa v bodoče električna cestna železnica ne more več ostati Z obnovitvijo električne cestne železcice je nujno združeno njeno razširjenje v Zg. Šiško, Vič, Glince, na Jezico In pokopal šče, torej v kraje, kjer stanujejo po veČini delava in obrtniki. Nujna socijalna potreba zahteva, da se delavstvu in obrtniku omogoči prijeten in cenen dohod v mesto. Vladtf komisar je zato po konferenci s podeljenim mu sosvetom dne 22. t. m. uvide!, da zahteva nujna potreba prevzem in razširjenje električne cestne železnice in da s prevzemom brez škodljivih posledic za ljubljansko prebivalstvo ne sme odlašati. Dalje ie za mestno občino ed:no priporočljivo, da ostane poslovanje železnice na popolnoma komerciioneln: podlagi, ne pa izključno komunalno podjetje Zato je danes sklenil, da odkupi od »Allgemetne Klein-bahngesellschaft« ki ie prenesla zadnji čas svoj sedež v Zagreb ljubljansko cestno železnico pod nastopnimi pogoji: 1. ) Mestna občina ljubljanska kupi dve tretjini obstoječih, to je 2667 delnic za pavšalno ceno 2 milijona dinarjev. Ta znesek se plača v Štirih obrokih in sicer: četrt:na kupnine 60 dni po potrditvi pismene odkupne pogodbe, nadaljni trije enaki obroki po 500.000 Dfn pa zapadejo v plačilo 1. julija 1928. 1. julija 1°29 in t Julija 1930 s priračunanimi 4% obrestmi izza dneva zapadlosti prvega obroka. 2. ) Ostalo trefjino delnic obdrži še nadalje tvrdka S;emens cc Halske, odnosno Siemens-Konzern, k? dobi eno trerjino zastopnikov v upravi. 3. ) Siemens & Halske A. G. jamči za vse obveze, ki se ali ki bi nastale v avstrijski republ'ki radi prenosa sedeža družbe v našo državo iz naslova likvidacijskega prispevka ali takse 4. ) Siemens 6c Halske A G iamči za davčna in javno pravna bremena, ki bi družbo »Kleinbahngesellschaft« zadela po obstoječih zakonih ai: predpisih za dobo do potrjene odkupne pogodbe, in sicer s tretjino akcij, ki jih ima v svojih rokah. Morala bo zato pred podpisom pismene pogodbe dokazati, da ie zadostila vsem dav-čtrm in drugim javnim obveznostim do tega dne. Družba se tudi zaveže, da ne bo zamudila roka. ki ie stavljen za prošnjo izvedbe bilančne va'orizacje po naših predpisih. 5. ) Določili paragrafa 19, in sicer odstavka 5 ;n 7 pisnne izvirne pogodbe med mestno občino ljubljanske ter Siemens & Halske 2 dne 18 avgusta 1899 ostaneta v veljavi in se uporabljata kakor bi se sicer uporabila v slučaju popolnega odkupa električne cestne r?!eznice. Tako Siemens čc Halske A G kakor tudi mostna občina ljubljanska plačata vsak po 200.000 D:n za penzijsko zavarovanje nj:h uslužbencev takoj po prevzemu električne cestne železnice, dočim plača preostali znesek, ki je potreben za krltie premijske rezerve starostnega zavarovanja penzijskemu zavodu v Ljubljaat družba tekom nadaljnih 10 let pod garancijo mestne občine ljubljanske. 6. ) Tvrdka Siemens bo 'meia za dobavo predmetov svojega podjetja prednost med drugimi ponudniki pod pogojem istih cen in stopil iz svoje ozke zibelke in vrgel ponošene detske čevlje med staro ša* ro. Dobro, toda naš glad je vedno huj* ši. To je nekako tako, kakor pri lju* deh z razširjenim želodcem kot posle« dico požrešnosti. Morda imate prav, da je kirurgija vzvišena veda. Soglašal ne bom, polemizirati se mi pa noče. Nadvomno je pa to — dovolite, da se tako izrazim — smrdljiva obrt. Ona: Šalite sel Kirurg: Kar izvolite vdihavati dnev« no 16 X 24 X 60 litrov zraka s parfu* mom lizola, karbola, etra, kloroforma in joda! To je malenkost 26.240 cdm! Ona: Eter! Sladek, omamljiv je. Prvi njegov učinek daleč nadkriljuje vpliv najtežjih vin. Eteristi čutijo baje najprej veselje do življenja, hrepene* nje po vzvišenosti, po vsem lepem in radostnem. Nato sledi spanje, krep* kej še od onega, ki ga nam pošiljajo dolge zimske noči. Lizol in karbol — to moram priznati — mi pričarata ved* no dojem, ki ni redek gost mojih sanj pri belem dnevu. Vedno vidim v duhu krasno postavo zdravnika, ki vdihava nevidne delce lizola in karbola. Kirurg: Hm, torej sexus? Ona: Vi rabite vedno tako prozaič* ne, grde besede. Sexus pomeni spol. Mar ni lepše reči «ljubezen»? Kirurg: Gotovo veste, da nisem pu* ritan. Amorčke s tulci in puščicami, «žabe*> z deco v povojih, kakor tudi ljubezen beležimo mi v rubriko: Posle« diee funkcije spolnih žlez. Mar priča* kujete od mene, da bom govoril v jam* bih ali daktilih? Skoda, da še nikoli istovretinega olaga toliko časa, dokler je v posesti ostale cele tretjine delnic 7.) Obe stranki, tako Semens ko-slo-venski slovar, kakršnega smo že dol^o pogrešali. Slovar so sestavili prof. Grobming, Lesica in Mole ter predstavlja bogat besedni naklad. Velika prednost tega slovarja so akcenti na vsaki besedi, kar omogoča pravilno izgovarjavo. Slovarček, ki obsega 432 strani, je namenjen pred vsem šolam, bo pa dobrodošel tudi vsakemu samouku in zasebniku, ki mu bo pomagal iz zadrege. Ker je naklada zelo omejena, priporočamo takojšnji nakup. Slovarček stane v platno vezan 50 Din. TUJA ŽENA in mož pod posteljo. Književna družina v Trstu fe izdala znano povesi Dostojevskega z gornjim naslovom. Knjižici je priključen življenjepis Dostojevskega tako, da nudi Čitatelju izreden literarni užitek in pouk. LUC poljudno znanstveni zbornik, uredil dr. Lavo Čermelj. V Trstu se je ustanovila književna družina pod nazivom >Luč«, ki izdaja lično urejevan zbornik, namenjen previ vsem poljudno znanstvenim razpravam, dostopnim najširšim slovenskim slojem. Prva številka, ki je izšla te dni, prinaša sledečo zanimivo vsebino: Dr. Lavo Cermelj: Poli-Heno-upravna razdelitev Julijske Krajine v razvojnem pregledu do 31. maja 1927. — Dr. Ivan Marija Cok: Korporativni red. — France Bevk: Slovenske književne izdaje v Italiji. — Slavko Slavec: Nekaj italijanskih glasov o južnih Slovanih. Lično urejeno knjižico toplo priporočamo. RUSKA ZAČETNICA ZA SLOVENCE. Spisal Maks i m Leoni d Blumecau, založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Glede na naraščajoče zanimanje za ruski jezik je napravila založnica z izdajo omenjene Začetnice veliko uslugo vsem, ki se hočejo priučiti jeziku največjega slovanskega naroda. Doslej smo slično knjižico žal zelo pogrešali. Začetnica je sestavljena po preizkušenih načelih modernega jezikovnega pouka ter opremljena z vsem najnujnejšim slovni-škim in konverzacijskim gradivom.. Čedno e-premi jena knjiga v osmerki stane broširana 20 Din. Naroča se pri Mariborski tiskarni v Mariboru. ČEŠKOSLOVAŠKA. V založbi Jugoslo-vensko-češkoslovaške lige v Zagrebu je izšla pod gornjim naslovom 110 strani obsegajoča brošura. Prvi del Je posvečen geografski in politični ureditvi države, njenemu zgodovinskemu razvoju itd., drugi del pa prikazuje razvoj države od njenega nastanka do danes. Knjiga bo zelo dobro služila veem, ki se nočejo seznaniti l razmerami v naSi bratski državi, ki nam je v marsikaterem pogledu vzor. Knjigo zlasti toplo priporočamo vsem flanom Jugoslovensko-če^Ko- slovaške lige v Sloveniji. Cena 15 Din, Naroča se pri Jugoslovensko-češkoslovaŠki ligi v Zagrebu. PRH REDNI PROBLEMI JUGA. V zaloi bi beogradske Delavske zbornice je izšla izr pod peresa glavnega tajnika delavskih organizacij dr. Zivka Topalovića pod gornjim naslovom 54 strani obsegajoča brošura, ki je posvečena pred vsem gospodarskim problemom juga. t. j. južnega dela naie države. Pisec opozarja na velike gospodarske potrebe južnih pokrajin, ki lahko postanejo eden glavnih odjemalcev severnih industrijskih pokrajin. Knjiga zasluži zlasti pozornost naših gospodarskih krogov, ki bodo uaili v uji marsikak dober nasvet. T. G. MASARVK. Velikemu voditelju češkoslovaškega naroda je posvečen ta zbornik, ki je izšel te dni v izdaji beogradske knjigarne S. B. Cvijanović v uredništvu dr. Prohaske. V nizu člankov je orisano vse veliko delo dr Masarvku, ki je v zvezi z jugo-slovenstvom in postankom naše in bratske češkoslovaške države. Knjiga opisuje vpliv današnjega predsednika češkoslovaške republike na mnoge jugoslovenske dijake kot borca za svobodo in neodvisnost slovanskih narodov, ki so bili pd avstrijskim jarmom, njegovo ocromno vlogo v dobi svetovne vojne in koi.Cno vso veličino Masarvka kot politika in državnika. Ves ta obsežni materijal je razdeljen v tej knjigi dokaj pregledno. Knjigo krasi 14 zelo dobro uspelih ilustracij. Cena 35 Din. Knjigo vsem prijateljem in častilcem velikega Masarvka in Češkoslovaškega naroda toplo priporočamo. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja. Izdala »Matica Slovenska«, uredil dr. Josip Tominšek. Po daljšem Času ie izdala »Matica Slovenska c IV. zvezek Izbranih spisov, ki prinaša dr. Mencingerjevega >Abadonac, bajko za starce, kakor jo pisatelj sam označuje. Predgovor je napisal dr. Tominšek. — Lično urejena knjiga bo v kras vsaki knjižnici in jo zato vsem prijateljem lepe in d> brez slovenske knjige toplo priporočamo. HIPNOT1ZEM, SUGESTIJA, C0UET1 ZEM. poti tem naslovom je napisal Adolt K. Vizjak poljudno znanstveno razpravo o tem zanimivem predmetu, za katerega narašča zanimanje v povojni dobi tudi pri nas. V uvodu naglasa pisec, da vladajo ne 6amo med preprostim ljudstvom, marveč tudi med inteligenco popolnoma napačna naziranja o hipnotizmu in sugestiji in da hoče s tvojim delom izbrisati vse predsodke in odpraviti ono zastarelo naziranje, ki vlada v tem po illedu še vedno med našim ljudstvom. Knjl ga bo dobro služila vsem, ki se zanimajo za to vprašanje. KRESNA NOČ, spiaal France Bevk, izdala in založila književna družina >LuC*< v Trstu. France Bevk je obogatil slovensko slovstvo zopet z novim delom. Snov je vzeta iz domačega slovenskega življenja. Lično opremljena knjiga pe dobi v vseh knjigarnah in je priporočljiva tudi za šolske knjižnice —g Pred izTozno sezono. Nova izvoznu sezoua je na pragu in zato bi bila dolžnost merodajnih krogov, da že sedaj poskr-be, da bo naš izvoz čim večji. Poljedelsko ministrstvo še ni objavilo poročila o izgledih na letošnjo letino. Kolikor je razvidno iz običajnih mesečnih poročil, bo letina p3e-uice v Vojvodini in Srbiji dobra, na Hrvatskem pa zelo dobra. Sadje je v nekaterih oblastih znatno trpelo vsled toče, ki je povzročila mnogo škode zlasti v vinogradih. Splošno je pričakovati, da bo letošnja le! i-na visoko nad povprečno. Veselo! Duhovito! PREMIJERA! Zabavno! Smehapolno! Ameriška, neodoljiva in neprekosljiva icHon V kolosalni burki, parodiji na svetovno vojno 1 Z Z H FRONTE Će se želite izvrstno zabavati in prav od srca nasmejati, tedaj si oglejte to izbor* no komedijo, ki je dosedaj bila v naši državi prepovedana. Nemogoče je opisati vse imenitne scene in momente, ki se vrstijo v tej sijajni veseloigri v prav amc» riškem tempu. — Veselo življenje izza fronte in «vesek>» življenje na sami'fronti, je kolosalno prikazano in vzbuja prave salve smeha. — Film se predvaja le kratek čas, zato si preskrbite vstopnice pravočasno! — Smeha bo dovolj, ker pri tej iz* redno uspeli šaloigri tudi ljubezni ne manjka... Predstave danes, v soboto, točno ob 4., pol 8. in četrt na 10; jutri, v nedeljo, obi 3., pol 5., 6., pol 8. in četrt na 10. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 niste videli teh žlez! Počene češplje so lepše. Ona: Zaman se skušate prepričati, da je življenje grdo. Ako bi bilo vse tako, kakor opisujete vi. bi bil svet poln ledenih sveč. V resnici je pa v njem vse polno vročih želja, hrepenenj in strasti... Kirurg: 2e mogoče. Veste, žalostno dejstvo ie, a vendar je dejstvo, d« ne morem ljubiti ženske brez občutka, da me nekdo oblači v prisilni jopič, čim se spomnim teh žlez. Ona: Ne razumem vas. Kirurg: Pustiva to! Zapadel sem svoji skepsi. Mislite si, da morate ne* prestano gledati te koščke rjavkaste mesnate tvarine, da vam vaša fantazi* ja — pardon, vi imate nedvomno čisto« krvnejšo fantazijo, ker imate zapelji* vejše asocijacije — naslika kapljice hormona, ki jih raznaša kri po vsem telesu. Najlepša ženska se izpremeni v mojih očeh v shemo žlez in onega drugega, torej ne — žlez. Ona: Radi bi igrali vlogo siromaka, v resnici pa... To se ne da povedati z besedami. Človek bi vas obžaloval kot Tantala, ki mu bliskovito izginjajo Izpred oči grozdi, katere bi tako rad odtrgal. . vi ste se pa že preobjedli, vi niste vredni teh sadov. Kirurg: Nekam učeno govorite. Ona: Recite raje glupo. Hotela sem vam samo reči. da si noben moški ni priboril toliko pravic, kakor vi kirurgi. Niti turški paše in veliki vezirji se ne morejo meriti z vami. Kdo jc videl to* liko ženskih tajnosti, kakor vi? Kdo more tako lahko jesti z drevesa lepo* te? In kdo ima manjši odpor dekliške sramežljivosti kakor vi? Na pomoč pokličete še Roentgen in pogledati 9mete celo tja, kamor niti zakonski mož ne sme pogledati. Pot k ženskim mečam vam pokaže nož. Siromaki? Tantali? Kirurg: Že razumem. Mislite na li* nije ženskega telesa? Kar stopite vsaj za eno uro v našo ordinacijsko dvora* no in oglejte si te kreature (od crearc = stvoriti) moderne civilizacije! Mor* da so vam obtičale v mislih besede pesnika o nedrijih iz belega marmorja ali o božanstvenih nožicah? Pesniki prodajajo svojo umetnost poceni. Po* vedo to, kar ni logično. Verjemite mi, da preiskovati lepo žensko ni posebno velik užitek. Z nožem pa potegnem po moškem trebuhu prav tako rad kakor po ženskem. Ona: Zakaj vsem mojim trditvam ugovarjate? Kai vasf vaš poklic ne ve« seli? Saj bi lahko postali odvetnik, in» ženjer ali bogoslovec. Kirurg: N,e, hvala lepa. Sem pa im raje kirurg. Ona: Od kod torej vaša skepsa? Kirurg: To je sila enostavno, never« jetno enostavno. Toda manjka mi pri* mernih besed. Morda je vam znano — saj ste čitali mnogo knjig. Kirurgi ima« jo gotove dele lobanje ustvarjene prav tako, kakor mesarji. Mod. psihologija je pa potom obdukcije kirurgove duže ugotovila, da je v nji zelo mnogo skri* tih sadističnih nagneni, ki se še niso uveljavila.., Originalne potrebščine za Opalograph. preservat in Fiiat in druge potrebščine, L)n gina In * barve m matrice za Gestetner Cyklostil Lud. Baraga LJUBLJANA Teieff 2980 Selenburqov3 6 i-i Strojni ključavničar močan, zanesljiv in priden — išče službo; vešč slovenskega in nemškega jezika. Nastopi lahko s 1. julijem. — Ponudbe pod «Ključavničar/1506» na upravo ocSlov. Naroda*. 1506 Blagajničarka vešča tudi vseh pisarniških del, želi premeniti službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Blag*jničarka/1507» na upravo •Slov. Naroda*. Do Din 60.000 posodim brez obresti za pri* merno stanovanje. — Pogoj: vknjižba na prvo mesta — Po» nudbe pod cPosojilo/1494» na upravo *Slov. Naroda*. Prazno sobico svetlo, v Rožni dolini — od* dam gospodu ali gospodični, event tudi samostojni gospej. — Ponudbe pod «Zračoo/1508» na upravo «Slov. Naroda*. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in stiica, gospoda Ivana Jenko k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem onim. ki so mu darovali krasnega cvetja, se iskreno zahval uiemo. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu ravna flju Cirilu Dolencu in njegovemu osobju Obrtne banke. Ljubljana, 25. junija 1927. Žalujoče rodbine: Jenko, Slokar, Pristati, Jenkner, Mengerahaugan, Smrekar \ajstarejsa ttovenska pletkat* tka in 'carska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta V In Go* sposvet&ka cesta 2 (dvoriiče kavarne »Evropa*). Se priporoča- — Izvršite« toč* na. cene zmerne. 78 T Zastopnike m zastopnice za prodajo srečk l—2 sob s kuhinjo išče boljši zakonski par v stari ali novi hiši — Ponudbe pod »Julij na obroke išče Bančna pošlo* valnica Bezjak. Maribor. Go« •iposka ulica 25 77'L Pisalne stroje nove in rabljene Underwood, Remi n g ton. Siroth Broea in za potovanje povrvratne — nudi z garancijo Josip Pukl v Cehu. — Popravila vseh znamk Ne zamudite obiskati specijalnega zasebnega tečaja za gg čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične U. julija t. L Vse informacije daje g vod. tečaja J. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt! 1529 Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji iXk; TSSSSL URANIA PISALNI stroj ter Švicarski PLE-TILNI stroj DUBIEO. Najlepše ooreme, samo Dri Josip Petelincu v Liubltani blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — relefon 2913 Matnižfe cene. - Tud* na mesečna odplačila RADIO aparati in vsi deli — znamenitih svetovnih izdelkov, s katerimi morete ob vsakem i asu pos.'ušat koncerte, opere in predavanja iz vsega sveta — Cena aparatom znaša od Din 800 do 2500 za 1—8 svetiljk. Ako pb sam« sestavite, /e cena polovična Za uspeh se izda pismena garancija. Z zadostno earanciio tudi na obroke Zahtevajte ilustrovani brezplačni cenovnik R. 5 (novo izdanje). „RADI0BLA2EK" BEOGRAD, Topličin Venac 4 (preko puta Pa »ace-Hotela) — Tel 41-85 Specijalna tovarna strojen 2a obdelavo lesa Klein & Stief el, Fuldo Hi Ahi v bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje Obdelano lesa v polnem obratu. — ftooosl Pogon brez iermena. — jjjjjff Obiščite naš prostor 208 Paoll|on F. Zastopnik za 5. ti. S.: Peter Hngelo. Ljub Liana, Hotel SLON r YV 4 * v • 83L — Kliseje = vseh vrst« črtne in avtotlpije. izdeluje po predloženih risbah* peropisib ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času Jugografika, tiskovna in založna družba v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23 i z. o z. J BERKO BERHIK * UČAK nova modna trgovina dunajska cesta 5 n sproti gost Ine ~ri .Šestici" OTVORJENA v soboto 25. JUNIJA „Posest" Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4 proda: HIŠO, visokopritlično, 5 stano* vanjskih prostorov, tik tram* vaja, dvorišče. Din 112.000. HIŠO, enonadstropno, štirista« novanjsko. vrt. Trnovo, 75 tisoč dinarjev. H ISO, enodružinsko, 3 sobe, Eritikline, velik vrt. Trnovo. >in 75.000. HIŠO, enonadstropoo, trgovski lokal, 4 stanovanjski prosto« ri, lep vrt. Rožna dolina, 110 tisoč dinarjev. VILO. enonadstropno, moder* no, tristanovanjsko, velik vrt, Roža dolina. Din 145.000 VILO. enonadstropno, predvoj« no, 3 stanovanja po 3 sobe. {>ritikline. velik vrt, tik Tivo* ija. Din 220 000. HIŠO. enonadstropno, izredno solidno, 3 stanovanja po tri sobe. pritikline. 1000 nv vrta, de>et minut od centra, 200 tisoč dinarjev. H ISO. pritlično. 3 sobe, priti* kline, krasen 1400 ma velik vrt, Trnovo, Din 100.000. • VILO. enonadstropno, kom* fortno, 5 sob, pritikline, vrt, 12 minut od centra, 210 tisoč dinarjev. HISO. dvonadstropno, 9 stano* vanj po 3. 2, 1 sobo, vse pre* novljeno. vrt, tik šišenske cerkve. Din 180.000. HIŠO. visokopritlično, 3 parke« tirane sobe, pritikline, 2000 kvadr. metrov vrta, blizu ko* lodvora, tramvaja, 150 tisoč dinarjev. HIŠO. visokopritlično, 8 sob, več kuhinj, parketi, elektrika, vodovod, velik vrt, tik tram* vaja. Din 160.000. VILO, novozidano, 2 stanova* nji po 3 sobe, pritikline, vrt, Podrožnik, Din 110.000. HIŠO. novozidano, enodružinsko, 2 sobi, pritikline, 1000 kvadr. m vrta, tričetrt ure od Ljubljane, 50.000 Din. HIŠO, enonadstropno, 2 stano* van ji po 2 sobi, pritikline, vrt. Rožna dolina, 100 tisoč dinarjev. HIŠO, visokopritlično, 5 sob, pritikline, 1300 m' vrta, Sto* žice. Din 58.000. Poleg tega večje število sta* novanjskih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljub* Ijani, na deželi, kmetska po* sestva, graščine, industrije i. t d. 1530 Slovenska zastava 5 m dolga, popolnoma nova — ugodno naprodaj. — Marija Strel, Ljubljana, Poljanski na* sip 8. pritličje, desno. 1527 I. Stjepušin ZAGREB, lulmb 5? priporoča aajbolise tam bare. žice, skote partiture ■ ostale po trebščine za m glazbala Odiikovan na pariška} izlažbi Cjenici tranfco Gripe prehlaje, revme □as najbolj sigurno obvaruje «BRAZAY» francosko žganje. Oobtvm »m oovsod E T I H t 1 E Oddam sobo s posebnim vhodom samo so* lidnemu gospodu. — Naslov v upravi «Slov. NTar.». 1528 Gospod se želi radi pomanjkanja znan* stva seznaniti s priprosto go* spodično, event. vdovo od 20 do 26 let. — Ponudbe s polnim naslovom pod »Miren/1535» na upravo cSlov. Naroda*. Vajenec star 14 let, močan in priden, se želi izučiti v trgovini z meša* nm blagom; nairaje na deželi. — Ponudbe pod «Vsa oskrba 1532» na upravo »Slovenskega Naroda*. Moška obleka skoraj nova. za srednjo posta* vo — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Obleka/1534» na upravo «Slov. Naroda*. Gospodična vešča vseh pisarniških del ter slovenskega in nemškega jezi« ka — išče službo v pisarni- — Nastopi lahko takoj. — Ponud» be pod »Zmožna/1533» na upr. »Slov. Naroda». Moderno restavracijo s celokupnim inventarjem, v centru I-jubljane — oddam ta* koj samo strokovnjaku. Potre* ben kapital 100.000 Din. — Le resne ponudbe pod šifro «Zla* ta jama/1526» na upravo »Slov. Naroda*. Oblačilno blago prodaja družba «MA-KO», Ljubljana, Dunajska cesta 36 (poleg Jugo*Auto) — PO RES» NIČNO ZNIŽANI CENIl L Mikuš Ljubi ana, "lestn* tr$ 15 T -;porot? svo o vt * oqc tiitnikoi ii> ointnikov v sar?-aiaimrt salic -OJfdtfi u >fc ZV1SUI8I0 ICCrO fl! SOII011O Nalnotetti epohalni lian latrolatAka o lin s* a svetili ka, JUDA' i Hira« žarnico 200-500 svec moći Neznatna po raba petroleja Šved kakor elektrika *aioa- »e rabi ta razsvetljavo uua d mit, iradov, gostJInlc sol. cerkev, dvo* tik, vrtov td ,,AIDA-i je pri-dadna za najmanjši m največje oroslore — Zahtevajte prospekte! stavno skladišče za SHS ima > i lr trn t ehnifn* Mrmp I SVARU i drug 4uft£a Jreradovitev< ulic* i - iščemo zaupne zastopatke — - Zahtevaite »ako» nroapekte1 — Po znižam cen Jvokoiesa, motori>, vsakovisi jtroškt vozićk . tiamestm del r)neumat:ka ^useben odJelek u popolno popravo ?m«iinanie u Doniuianie dvoKoies, o'ro^kth voz'ćkov, ^ivalnh stroje u r'rodaia na ooroke — Ceniki ranko. .Jribmu F.g.c., ovarna cvoKa es id Ml!) vozičkov iJUBUANA. Karlovska cesta M ML VENECIti izredna zdravilna voda proti revmatiimu m iiiasu, želodčnim mćrevesnirr boleznim ter za nego ran se dobiva zopet v vsaki lekarni Skladišče za grrosiste: Isis, d. d . Ljubljana Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogr a me, obleke I. dr. veze najnnetae in aa]cenejs> mehanično umetno vezenie Matek & Mikeš Liubljana, Da lmatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. B LOKOM O B ILI M O T O R I SAUGGA* KOM P L. PIL AN k POKOLiNi r* L A c t M t u&LUVl raca FISCHER ZAoReb PantovtaN 1 b. o I o. : foto-plošče filmski zvitki (no.filmi) in packfilmi keminalije Ako je že BRAUNSIEGEL ali GRUNSibGEL plošča brez KONKURENCE, potem je PERUTZ FiLM p av gotovo neKaj POSEBNEGA: Pri nakupu fotografskih potrebščin ne smete tudi Vi na to pozabiti ! Javna dražba. V bon k ur zn o maso Antona Steinerja spadajoče nepremič» nine se bodo prodale na javni dražbi dne 30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani, in sicer: a) Polovica vi št. 95 L a Trnovsko predmestje, obsto. ječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31. s hlevom in kletjo ter travnikom, ki mer. 941 m*, cenjena na 50.124 Din 83 p; naj« manjši ponudek 26 249 Din. b) Hiša v Jeranovi ulici St U z gospodarskim po&lopjem in travnikom na Rakovi jelši, ki meri 4281 ma, cenjeno na 75.387 Din 40 p najmanjši ponudek 37 980 Din. c) Stavbna parcela 98/6 v Izmeri 1727 m* ♦* pisarn poslop* jem, cenjena na 2P.074 Din, najmanjši ponudek 17.491 Din. d) Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4066 m' z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din, najmanjši ponudek 25.130 Din, e) Dva travnika v Mestnem logu ? izmeri 21306 m', ce» njena na 9.450 Din 20 p, najmanjši ponudek 6.301 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, ali pa pri konkurznem upravitelju drfu Josipu Klepcu. odvetniku v Ljubljani. Janez Trdinova ulica št. 8. ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. v LJUBLJANI. Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter jih (brestu je po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle ===== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogoil Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeraek. — Za mseratru del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.