Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 207.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 16, septembra 1926,
Posamezna številka Dia 1,—.
LETO m.
msBMSKrmM «
?«ak dar. (^poldm*, ixv*azs<S nedelje in prašnik«.
aarotSniaa: V Ljubljani in po pošti: Din '20'—, inozemstvo Dia 30'—>
iefiiiissn političen lisi,
UREDNIŠTVO:
ŠfMOK GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18.
TELEFON ŠTEV. 552. ® CFKAVKI8TV0: KONGRESNI TRG STEV. *.
^okcpiai m n* vračajo. — Oglasi po tarif«.
Pismenim vprašanjem naj se priloži
m odgovor.
Račun pri poštnem ček, uradu Štev. 1&48&
«****»!
Od wseh zapuščeni.
»Gospodarstvo«, glasilo slovenskih Pnvrednikov, ki ga izdaja v Buenos Airesu Slovenec inž. C. Jekovec, poroča, . da se je v zadnjem času naselilo .v Ar-gentiniji ih sploh v Južni Ameriki zelo mnogo Slovencev iz Goriške ter Istre. Ustanovili so si že svoje prvo društvo »•Primorje« in menda ne bo trajalo dol-So, ko dobe ludi svoje drugo društvo.
saj jih »Gospodarstvo« vse krepko spaja, se bolj pa njih popolna zapuščenost.
Zakaj ni na svetu tako zapuščenih Iju--di, kakor so primorski kolonisti v Južni Ameriki. Po državljanstvu so Italijani, toda Italija jih preganja, ker se nočejo izneveriti slovenskemu narodu. Jugosla-v® Pa se enako ne briga za njih usodo, skp b 1	, riSa niti za one jugoslovau-
nipnij h ?Diste v Južni Ameriki, ki so »leau drzavljani.
^GoJodl,11!^'6 'Lsakdo nino8° kitati v na krat'-	Ze v^erai smo omenili
la C r; ° clelovail.ie generalnega konzu-?^°na. Stotisoč dinarjev ima ta šili r ‘,liese™e plače, toda za blagor na-
■	,!l «e Ue briga. Edin njegov uspeh J6 la, da je dol>il ba-ron Mihailovič viso-ko odlikovanje naše države, kar je naravnost z revolti ralo vse narodne kroge v Južni Ameriki. Treba si namreč zapomniti, da je bil Milianovič za časa vojne eden najbolj vnetih podpornikov Avstrije m da se je smejal vsem onim južnoameriškim patriotom, ki »o zbirali de-Uar in delali za zmago jugoslovanske misli. Na deset in dese-ttisoče so zbrali ti patrioti za srbske vojne sirote in oni so bili, ki so nosili skoraj vse stroške Jugoslovenskega odbora v Londonu. Se-
ai Pa so ti patrioti od svobodne Jugo-
sno!ljewPrezrti' zat!) Pa -ie nagrajen go-SP°<1 Mihanovič.
Gr'^m^ak ni g0SPw<t generalni konzul ^Sono edini krivec nezadovoljstva »J i ljudi. Naš konzul v Antopagosti je tudi »razveselil« „a§e ]judi Nag z£lved]li
Frani^11;^1 sonati Zrinjskega in topagosti n-’, ■ °!auski konzul v An-
Jiigoslovenske še^italf^11 5razobesil poleg
•svet ip	v	lta,1lausko zastavo. Naš
So odti.M,- °J0rcen 111 v Posebnem pismu ^ V < ani jug^lovanske kolonije protestirali proti temu. Nato je tožil konzul nase ljudi pred sodiščem in zahteval,
da se jih liajstrozje kaznuje. Ti so pa bili oproščeni, ker se je izkazalo, da onih besedi, zaradi katerih je konzul tožil, sploh v pismu bilo ni.
Jienr	^ ua® k,)llzul vsem izse-
■ eni primer nacionalne zavednosti,
6 morajo ti učiti o nedopustnosti raz-ooesanja italijanske državne zastave na
dan našega »rodnega praznika. In mesto, da bi imeli naši ljudje v svojem kon-
T »d ,rei,
Južni Ameriki, od vse^pl!asi kolomf ,v «em slovenski primorAS^”^ se šele pričeli naseljevati v jIIŽUo A‘n^’ riko in se ne morejo tako upreti na svoje že pred vojno došle rojake, kakor na primer dalmatinski izseljenci. Prepuščeni so ‘ isto sami sebi iin usodi.. Če bi bila konjunktura dobra, potem se za primorji® izseljence nam ne bi bilo treba bati, e‘r so vajeni tudi najtežjega dela in ker si znajo pomagali. Toda tudi v Južni Ameriki je gospodarska kriza in tudi tam poznajo brezposelnost.
/.aradi tega treba, da se slovenski narod zanima za svoje sinove v daljni Južni Ameriki in da stori nekaj za nje. Ni treba dosti, ali vsaj to je treba storiti, da ve sleherni naš izseljenec, da ni domovina nanj pozabila in da zato tudi on ne sme pozabiti domovine.
Ibunovid m Bledu.
Bled, 16. septembra. Ministrski predsednik Uzunovie, ki je predsinočnjim prispel na Bled, se je nastanil v »Parkho-telu«. Včeraj rano zjutraj je šel na sprehod okrog jezera in se je sestal z generalom Matičem in dr. Pelešem, ki bivata že dalje časa tu na Bledu.
Okrog 10. se je pojavil pred »Parkho-telom« dvomi avtomobil z ministrom dvora Jankovičem, ker sta bila kralj in kraljica na sprehodu, je moral Uzunovie počakati, da sta se Veličanstvi vrnili. Bil je takoj potem sprejet v avdienco. Uzu-novič ni hotel o tej avdienci nič povedali razen nekoliko navadnih stvari in tako se lahko sklepa, da je bila avdienca delikatnega značaja.
Med ostalim so se širile po- Bledu vesti, da zelo vplivni krogi živo spremljajo vsako kretnjo Nikole Paši e a in vsak korak njegovih prijateljev in da je njegov povratek napravil na Bledu močan vtis. Na podlagi teh vesti so trdili včeraj nekateri ljudje, da Uzunovie ni došel na Bled spontano, temveč je bil klican.
Vesti o poskusih Nikole Pasica in njegovih prijateljev v Beogradu, da se Pasic zopet povrne na vlado, v gotovih kro-
gih niso bile sprejete baš simpatično. Pa je bilo o tem, kakor se je včeraj pokazalo, govora že o priliki zadnje avdience Može Maksimoviča na Bledu. S tem vprašanjem je v zvezi tudi vprašanje dr. Nikiča, o čemer se je baje tudi diskutiralo. Kakor se nadalje doznava, so nekateri radikali že dalje časa sondirali teren, da bi se Nikola Pašič ponovno vrnil v vlado kot predsednik, podpredsednik pa naj bi bil Stjepan Radič. Pa tudi ta kombinacija ni bila sprejeta simpatično vzlic zagotavljanju, da bi se Pašič po nekoliko mesecih povsem umaknil iz političnega življenja.
Kakor izgleda, je pričakovati zelo ljuto borbo za kulisami, ki bo vplivala na skorajšnjo izpremembo v vladi.
Doznava se, da je bilo včeraj pretre-sauo vprašanje potovanja kralja v Francijo, kjer naj bi kralj lionsultiral nekatere zdravnike. Veliko iznenadenje so vzbudile vesti, ki so se včeraj širile po Bledu, da se dvor z veliko naglico pripravlja v Becgrad. Trdi se, da se kraljevski dvor danes povrne v Beograd. Koliko so te vesti resnične, se še ne ve.
Šefi strank hečajo v vlado.
Beograd, 16. septembra. S formiranjem demokratske zajednice je vržena v politično življenje stara ideja. Blok sporazuma, ki mu je pred dvema letoma uspelo, da za kratko časa izrine radikale z državne uprave, je inavguriral politiko narodnega sporazuma in kasneje, ko je prišlo do zloma PP režima, so radikali sprejeli idejo bivšega sporazuma in tako je bila ustvarjena današnja situacija. A v vladi sami je prišlo večkrat do kriz. In tako se je zgodile, da imamo vlado brez sefov strank in se /aio vedno pričakuje iznenadenje in tako iznenadenje pričakuje sedaj tudi Demokratska zajednica.
Po vesteh, ki krožijo, naj bi se nova kombinacija ustvarila v treh tednih. Po teli vesteh bi skupina dr. Nikiča v novi vladi predstavljala Hrvate.
Današnja vlada je, čeprav je doživela dovolj konfliktov, napravila največ za konsolidacijo države in nadaljuje svoje delo na vseh poljih. Potemtakem ta vlada nima potrebe, da razširi koalicijo, ker piedstavlja veliko večino Srbov, ogromno število Hrvatov. Razen tega imajo tu-
di Slovenci svojega zastopnika. Vlada je, dokler uživa zaupanje parlamenta, stalna. Sedaj, ko se je formirala demokratska zajednica, je vlada lahko zadovoljna, ker je to uspeh njene politike, ki je zavrgla plemenske in konfesionalne momente in dvignila na najvišjo stopnjo politiko državne zajednice. Poskusi, ki so se vršili z današnjo vlado, dokazujejo, da se je šlo po pravi poti. Mesto slabih ministrov so prišli dobri, mesto dobrih boljši in sedaj se dela na to, da ta vlada ne ostane brez šefov, ker nima moči in avtoritete, ki je polrebna za težke naloge.
Ako je Radič potreben kot prvi delegat naše države v Ženevi, zakaj naj bi se ne bil potreben v vladi. Kar se tiče Pasica, je eri zelo star, pa bi bilo treba namestnika, ki bi omogočil normalno opravljanje državnih poslov. A da se Pašič vrne v vlado, je potrebno, da zvrši anketni odbor svoje delo in se dožene, da afera mladega Pasica ne tangira starega.
Politična situacija gre za tem, da zopet dobimo vlado s šefi in da-l>o ta vlada do svojih temeljev reformirana.
PAŠIČEV PRIHOD V DUBROVNIK.
Dubrovnik, 16. septembra. Sinoči ob 6.25 je prispel v Gruž na parniku Ku-manovo, Nikola Pašič. V pristanišču <n\ je pričakovalo več prijateljev. Ob 6.Io je prišel v pristanišče predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, veliki župan Kneževič in krajevni odbor radikalne stranke. Ko so že vsi potniki odšli, se je pojavil Pašič s počasnim korakom in s plaščem na rokah v spremstvu svoje soproge. Najprej je govoril z Markom 1 rifkovičem kakih pet minut, nato je kre-nd proti svojemu zaprtemu avtomobilu.
Z istim parnikom je prišel tudi Rade 1 asie s svojo soprogo. Nikola Pašič se je
v-
Cavtat. Danes
poseti Pašiča Marko
j ob 10. dopoldne ; Trifkovič. j Beograd, 16. septembra. Na povratku s j Cetinja bo dr.. Stojadinovič posetil Pašiča v Cavtatu kot osebnega prijatelja in ga bo prosil za gotove instrukcije, da bi jih mogel sporočiti v Beogradu Pašičevim prijateljem.
\ zapitem avtomobilu odpeljal proti Cavtatu. Rade Pašič ni šel v Cavtat Dan«
Razgrinja pa se še drug problem, kočljiv siicer, a tem bolj važen. Kaj nam je storiti, če zunanje ministrstvo ne skrbi ■za naše ljudi .v 'tujini, kakšne posledice, morajo nastati, če bodo slovenski kolonisti prepričani, da se v tujini ne smejo obračati na pomoč-jugoslovanskega konzulata?
KONCEM MESECA UPAJO PAŠIČEVOI NA PAŠIČEV PRIHOD V BEOGRAD. Beograd, 16. septembra. V radikalnem klubu je bilo včeraj prilično število narodnih poslancev, ki so konferirali o situaciji. Pašičevi prijatelji v. Beogradu se nadejajo, da bo Pašič prispel v Beograd med 25. do 30. t. m.
TATARSKA VEST.
Beograd, 16. septembra. Narodni poslanec Bačinič je dobil iz Splita vest, da je veliki župan Perovič podal predlog, da se razpuste vse občine, v katerih imajo upravo radičevci. Bačinič je posetil ministra notranjih del. Boža Maksimovič je izjavil, da so te vesti netočne in da se tak akt proti ustavi in zakonu ne more zgoditi.
Kralj odide v Pariz.
Bled, 16. septembra. Zvečer se je šele .zvedelo o vzroku naglega prihoda Uzuno-viča na Bled. Kralj je podpisal ukaz, da se kraljevska oblast prenese na ministrski svet, ker gredo kralj, kraljica in prestolonaslednik v inozemstvo.
Kralj še vedno trpi na posledicah vnetja čeljustne okostnice in je potrebna mala operacija. Kraljevska cbitelj bo ostala v inozemstvu kakih osem dni. Uzu-novic je spremil kralja, kraljico in prestolonaslednika do postaje Lesce in se potem vrnil na Bled, cd koder odpotuje danes v Ljubljano in Beograd.
NAŠI DELEGATI O ZBLIŽANJU Z BOLGARSKO.
Dunaj, 16. septembra. »Neue Freie Presse< prinaša razgovor svojega dopisnika z dr. Nineicem in Radičem. Dr. Nin-čie je pcvdaril nemožnost balkanskega Locarna zaradi postopanja Bolgarske. Vendar pa bc polagoma tudi do tega še prišlo.
Radič je naglasil, da je proti vmešavanju naše države v notranjo politiko Bolgarske. Situacija je jasna. V Jugoslaviji ni nobene politične stranke, ki bi bila proti zbližanju z Bolgarsko, najmanj pa so proti Hrvati in Slovenci, razen nekaj poedincev. A sedaj je mogoče samo gospodarsko pomirjenje.
Kar se tiče priključenja Avstrije Nemčiji, pravi, da bi on zaradi tega ne delal neprilik, ker je to čisto naravna stvar, proti naravi in histeriji pa se ni moči borili.
DR. SRSK1Č POSTANE JUSTIČNI MIN L STER.
Beograd, 16. septembra. Ker je položaj ministra za pravosodje že dalje časa izpraznjen, se misli, da se ob priliki prve rekonstrukcije, ki bi se izvršila, to mesto izpopolni. Najresnejši kandidat za to mesto je dr. Srskič, ki bi bil v tem slučaju namestnik ministra za izenačenje zakonov. V vladnih krogih se ue izključuje možnost, da bo še za časa bivanja TJzu-noviča na Bledu podpisan ukaz o imenovanju dr. Sr skic-a za ministra pravosodja.
OBSEDNO STANJE V TRSTU.
Reka, 16. septembra. Potrjujejo se vesti, da je v Trstu proglašeno obsedno stanje. Ob priliki spopada je bil ubit karabinjer Mario Gonflenizza. Po osmih ni smel uikdo več na ulico. Vsako shajanje je bilo zabranjeno. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov. Obsedno stanje je bilo sinoči ukinjeno.
DR. KOROŠEC SE VRNIL V LJUBLJANO.
Beograd. 16. septembra. Sinoči je odpotoval v Ljubljano dr. Korošec. Ob odhodu ni hotel dati nikakih obvestil o političnih prilikah.
I PRORAČUN MINISTRSTVA ZA VERE. j Beograd, 16. septembra. Včeraj popoldne so razpravljali v ministrstvu financ o proračunu ministrstva ver.
ŠTEDENJE.
Beograd, 16. septembra. Včeraj je bil izdan iz ministrstva trgovine obširen komunike o štedenju. Med ostalim je tu rečeno, da državni uradniki ne smejo uganjati luksusa, sicer bodo odpuščeni. Državne uradnice ne smejo prihajati v pisarne s pobarvanimi lici in ustnicami. Vso potrebo je treba kriti z domačo produkcijo. Predpisanega delovnega časa se je treba najstrožje držati.
• Stran 2.
* »iMMK-rjfriafiKi vmm
v AhUDN I DNEVNIK, dne 16. septembra 1926.
Štev. 207.
Volilni boi za Zbornico.
je v polnem teku dn mi smo z njegovim potekom zadovoljni. Vsa'izmišljena gesla esdeesarjev padajo' eno za drugim v vodo in vedno jasnejše je postavljeno pravo geslo volitev. Na eni strani pristaši one grupe, pi črpa svojo politično moč iz denunciranja Slovencev, na drugi starini pristaši vseh strank, ki hočejo, da se dejansko uveljavi enakopravnost Slovenije. Na eni strani oni fanatični izvršitelji centralizma in oni žalostni hlapci velesrbske hegemonije, na drugi 'strani pa ves gospodarski svet Slovenije, ki je sit večnega demontira-nja slovenskih pravic in vedno večjega nalaganja bremen na rame Slovenije.
Pa še eno drugo nasprotje se je v sedanjem voli vnem boju jasno pokazalo in mislimo, da je ravno to nasprotje najbolj odločilo. Je to nasprotje v načinu volilnega boja, kakor ga vodijo es-deesarji in kakor ga vodijo pristaši Je-lačin-Ogrinove liste.
Tam sama osebna gonja in neprestano sleparije, tu samo stvaren in dostojen boj ter samo vseskozi poštene metode.
Z lažnivo dcnuncijacijo nosilca liste, da je priznal premalo dohodkov davkariji, so prieegli boj in z neresnično ovadbo agitatorja, da zlorablja bolezenski dopust, so končali volivni boj ter tako tudi v samem voli vnem boju dokazali, da so nepoboljšljivi denuncianti.
Na drugi strani pa niti enega osebnega napada in tudi najgrša denuncija niizmotila pristaše Jelačin-Ogrinove liste, da bi odgovorili z osebnimi gonjami. Že ta razlika pove vse in bila je tudi dejansko tako močna, da so morali esde-esarji v zadnjem času opustiti svoje metode in se potuhniti. Ampak se motijo, če mislijo, da javnost ne spozna njih hinavščine.
In končno sleparije, ki jih uganjajo esdeesarski. agitatorji, pri pobiranju glasovnic. Samo stranka, ki ve, da ne sme nastopiti z odprtim vezirjem, ki mora nastopiti pod tujim imenom, samo taka stranka se more tudi zatekati do sleparij. Popolen polom esdeesarije pomenijo te sleparije in so jasen dokaz, da je SDS izgubila volivni boj na vsej črti.
To potrjujejo tudi poročila, ki jih prejemamo od vseh strani Slovenije, o poteku volivnega boja. Vse po vrsti odklanja esdeesarske agitatorje in samo eno prepričanje vlada po Sloveniji, da mora zmagati Jelačin-Ogrinova lista in da je njena zmaga že odločena. Zato je razpoloženje med volivci najboljše in vse se ž.e veseli trenutka, ko bo uradno razglašeno, da je slovenska gospodarska lista zmagala in Jelačin-Ogrinova lista izvoljena. .In ta veseli trenutek ni več daleč!
DOŠLE GLASOVNICE.
Dosedaj je došlo volilni komisiji
85
industrijskih, 1918 trgovskih in 4272 obrtniških glasovnic.
ESDE&SAKSKE SLEPARIJE.
Poglavje za sebe so esdeesarske sle>-1 »arije. Ena najbolj nedolžnih sleparij je še ta, da hodijo esdeesarski agitatorji po hišah in se predstavljajo kot pristaši Jelačin-Ogrinove liste. Kakor je to častno priznanje za dober sloves Jelačin Ogrinove liste, tako pa je v tem neizbrisna sramota'za besedolomno SDS
sramuje segati tudi po taki pr
e-
se ne vari.
Ampak glavna nada esdeesarjev je up na esdeesarske poštarje. Slučaj ' Šmartnem, o katerem smo poročali včeraj, je' naravnost tipičen. Glasovnice so se kar kratkomalo oddale esdeesarske-mu agitatorju. Na intervencijo pristašev Jelačin-Ogrinove liste, je nato postno ravnateljstvo odredilo preiskavo in es-deesarskemu agitatorju so bile odvzete glasovnice. Vseh 200 pa pri njem niso
več našli, ker jih je nekaj ž.e oddal.
-j • :j..	lin	ip	'izv-
in sedaj pride najlepše! Ko je izve del generalni štab SDS, da njegova sleparska špekulacija v Šmartnem ni uspela, je odšel eden od esdeosarskih generalov na pošto proti odvzemu sleparsko pridobljenih glasovnic protestirat. SDS se torej ne sramuje javno priznati, da krije volivne sleparije s svojini imenom.
Oči vidno pa osdeesarjem sedanje sleparije še ne zadostujejo, ker smo izvedeli,
da so naročili nove tisoče kuvert za glasovnice.
Namera esdesarjev je s tem čisto očitna. Na sleparski način hočejo priti do poslanih glasovnic in jih potem zamenjati s svojimi.
Pričakujemo z vo gotovostjo, da bo oblast storila svojo dolžnost in z rigorozno vestnostjo preprečila te sleparske nakane. Oblast, ki tega ne bi 'mogla, oz. hotela storiti, naj odstopi, ker je svojo nesposobnost absolutno dokazala. In pri takih sleparijah čveka »Delavska politika , da ne vodimo boja stvarno. Naj-brže bi hotela, da bi na vse te sleparije molčali, ker so se slične sleparije godile pri volitvah v Delavsko zbornico! Tudi a tem bo še govora, da ne- bo »Delavska politika« preveč glasna!
Nadalje pravi »D. politika«, da bi morali voditi le programatični boj. Lepa je ta. Z nasprotnikom, ki slepari, naj vodimo diskusije! Blažena bodi naivnost »Delavske politike«. Sicer pa bodi konstatirano, da smo mi že več ko enkrat pisali programa tično o volitvah v Zbornico, da smo pa vedno zaman pričakovali diskusijo s strani »Delavske politike«.
VOLILCI, SOMIŠLJENIKI!
Kdor še ni oddal glasovnice naj to takoj stori. Paziti je treba predvsem, da nalepite na glasovnice prave kandidate, namreč one, ki ste jih dobili skupno z okrožnico gg. Jelačina in Ogrina. Kdor kandidatov nima, naj jih zahteva pri naši volilni pisarni, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana ali Maribor, Aleksandrova c. 6.
Pazite, da nalepite pravilno kategorijo! Prepričajte se c pravilnosti kategorije in kandidatov iz časopisov, ki so za Slovensko gospodarsko listo' (»Nar. dnevnik«,
»Slovenec«, Kmetijski list«, »Domoljub«, »Slovenski Gospodar«, »Cillier Zei-tung«).
Glede vseh informacij se obrnite do naših krajevnih zaupnikov ali pa do vo-line pisarne, Kolodvorska ulica 8.
Oni, ki glasovalnih listin še niso prejeli, naj jih zahtevajo pri svojih krajevnih poštah, mogoče ležijo tam. Ce jih tam ni, urgirajte jih pri Volilni komisiji Zbor-
nice 7a trgovino, obrt in industrijo. 3^»
te dopise napišite ozn&čko.* Reklaniari-ja«, da -komisija dopis sploh odpre.
Komur je bila glasovnica ukradena, kdor jo je izgubil ali pokvaril, ta naj zahteva pri volilni komisiji duplikat potom dopisnice.
AGITIRAJTE!
Somišljeniki vseh poštenih strank, vsi neopredeljeni, agitirajte za listo gg. Jelačina in Ogrina! Ne dovolite, da vas prehiti esdeesarski agitator. Sporočite našemu volilnemu odboru vsak slučaj volilne goljufije, zlorabe, kupovanja glasovnic in volilnega nasilja s strani nasprotnikov.	.
Sporočajte nam, kako se vedejo pri volitvah državni uradniki, zlasti poštni in davčni nameščenci!
POZOR NA POŠTE!
Ako je v vašem kraju poštar pristaš SDS _ oddajte glasovnico na sosednji pošti, ali pa jih prinesite osebno ali po kakem stroga zanesljivem zaupniku v Ljubljano.
Nihče se ne sme volitvam odtegniti. Vsak glas je važen! Izdaja pošteno stvar, kdor se ne udeleži volitev!
Stranka denunciantov mora biti vržena ob zid! Agitirajte za čim številnejšo udeležbo!
KAKO SE VOLI?
Ko prejmete glasovnico, jo takoj oddajte, izpolnjeno z našimi kandidati! Glasovnica obstoji:
1. Iz zunanjega omota s prozornim papirjem, tega zavrzite!
2. Iz večje kuverte, v to denete: g. manjšo kuverto z napisom Samo za
glasovnico.
4. Volilno legitimacijo vložite v večjo kuverto, poleg manjše kuverte.
5. Glasovnico, na katero prilepite samo imena naših kandidatov, zalepite v manjšo kuverto.
Lepak, ki je priložen glasovalnim listinam in ne nosi imena volilca, odstranite!
(E SO KUVERTE POKVARJENE.
Komur se pokvari večja ali manjša kuverta, jo lahko nadomesti z običajno pisemsko kuverto, vendar naj nanjo točno prepiše vse besedilo iz originalne. Najboljše pa je, da se v tem slučaju obrnete glede informacije na našo volilno j pisarno, Kolodvorska ulica 8.
Iudustrijci in volilci višjih kategorij! Oddajte svoje glasovnice priporočeno!
»KONZUMARJI«.
Ena najbolj trapastih trditev esde-esarskega tiska je, da hočejo pristaši g. Jelačina ut vesti v Zbornico konzumar-stvo!
Vprašamo, ali je res kje kak resen trgovec, ki misli, da hoče g. Jelačin uvesti v Zbornico konzumarsko politiko?
Ali ne bi razžalili trgovce, če bi tako abotno misel zanašali?
Nekaj drugega pa ni prav nič abotno, da je namreč naj večja nevarnost, da dobimo v Zbornico agro-merkursko kon-zumarstvo, ako bi zmagala lista SDS.
Ali samo zato kričite o konzuinarjili, da ne bi ljudje govorili o agro-merklirskem konzumarstvu?
ZLORABA IMENA BLAGOPOICOJNEGA DR. TAVČARJA.
Mladinski tisk skuša tudi z imenom blagcpokjnega dr. Ivana Tavčarja loviti -glasove* za svojo listo. Najbolj uspešen bo v tem oziru ta tisk, če vsak dan natisne prelepo povest dr. Tavčarja o cekinu, ki se v esdeesarskih rokah neusmiljeno pretvori v govno.
Sicer pa bedi še to konstatirano, da je dr. Tavčar izrecno naročil, da ne pride »Slovenski Narod« nikdar v mladinske roke, ker je pač vedel, da se bo tudi njegov spomin od mladinov tako neusmiljeno izrabljal, ko vse drugo.
VOLILCEM!
Kdor je odposlal glasovnico, pa je pozabil priložiti volilno legitimacijo, naj jo nemudoma prinese v našo volilno pisarno, Kolodvorska ulica 8.
KDO AGITIRA ŠE ZA SDS?
Iz Laškega smo prejeli dopis, da se tam zelo eksponira za SDS g. Jakob Ferč-nik, davčni eksekutor, ki je hkrati tajnik Elsbacherjevega trgovskega gremija. Isti gospod se izdaja tudi za pristaša NRS, torej dela štefažo nasprotnikom lastne stranke. Sicer si pa SDS ni mogla izbrati bolj primerne agitacije zase, kakor ono, ki jo delajo zanjo davčni eksekutorji!
HUMBUG »DELAVSKE POLITIKE«.
»Delavska politika -. ki jo je vendar še
nekoliko sram svojih tajnih simpatij do SDS pred delavstvom, skuša omalovaževati Slovensko gospodarsko listo, češ, da kandidirajo na njej tudi — Nemci. Česar »Delavska politika ne more razumeti, to ji povemo mi: Pri volitvah v Zbornico gre za skupne gospodarske interese Vse Slovenije in se torej ne more voditi v Zbornici kake šovinistične nacionalne politike, kakor bi rada imela »Delavska politika«. V Sloveniji živijo tudi Nemci, — naj Delavska politika skuša to zatajiti ali ne — in njih interesi so v davčnem, carinskem, tarifnem in drugih vprašanjih ravno isti ,kot oni Slovencev. Prepričani pa smo, da bi fmelo zelo mnogo koristi od uveljavljenja slovenske gospodarske fronte in okrepitve slovenskega gospodarstva tudi naše delavstvo, za čigar glasilo se Delavska politika« po krivici tako rada izdaja.
Sicer pa vidimo, da je internacionali-zem »Delavske politike- še prej skrahi-ral, ket je skrahiral nacionalni šovinizem samostojnih demokratov, ki danes na kolenih prosijo Nemce za glasove, do-čim so jim preje razbijali šipe!
Šovinističnemu internacionalizniu Delavske politike« in njeni tlaki za SDS, naše iskrene čestitke!
DOPIS IZ CELJA.
Sam. demokrati se toliko repenčijo o gospodarskih sposobnostih in zaslugah za skupnost, ki jo imajo esdeesarski kandidati. Mi, celjski obrtniki in trgovci pa stavimo javno vprašanje ali odgovarjata vsem sam. demokratskim zahtevam sposobnosti za zbornico gg. Ivan Bizjak in Miloš Rezina, kandidata na SDS listi. Naj imenovana gospoda navedeta vsaj en slučaj svojega uspešnega dela na gospodarskem polju. Ce tega ne moreta, trdimo mi, da ni resnična trditev Jutra , ki pravi, da kandidirajo na SDS listi sami preizkušeni borci.
Ogaben je tudi način, kako se tukajšnja »Nova Doba« zaganja v odličnega narodnega prveboritelja Eduarda >Kukca iz Žalca. G. Kukec je bil svoječasno duša vsega narodnega življa v Laškem, on je kljuboval vsem protinarednim napadom, on je učil urade v Laškem slovensko ° čevati, naselil je slovenske obrhu n je podpiral narodni slovenski raz\oj, vi
še SDS »Nove Dobe«, »Jutra..........
dopisnikov na svetu ni bilo.
Razpoloženje za listo gg. Jelačina in Ogrina je pri nas, v Celju in v okolici izvrstno. SDS bo žela v tem okraju le malo glasov. Trdno se nadejamo, da je tako tudi drugod. — Celjski obrtniki.
DOPIS IZ LANGOVEGA PRI RADOVLJICI.
Tu, pri nas je agitiral okrog neki eksponent SDS in je vsem volilcem naročil, naj mu pripravijo glasovnice, da jih pride v nedeljo pobrat. Večini volilcev ni povedal, kaj namerava z glasovnicami, nekemu obrtniku pa se je izrazil, da je prejel dopis od kandidata SDS g. Ambrožiča, ki mu naroča, naj pobere glasovnice. Pri nas pa se je g. Ambrožič kruto zmotil, kajti skoro vsi volilci so oddali svoje glasovnice za Jelačin-Ogrinove listo. Enako je bila brezuzpešna agitacija dotične gospe, ki je obiskovala volilce in jim pihala na srce, naj nihče ne voli — ; farjev!
IZ KOSTANJEVICE
smo prejeli sledeči dopis:
V našem kraju bodo doživeli esdeesar-ii tak poraz, kakor ga niti pričakovali ne bodo, kljub svoji strašni agitaciji. Kamor se pokaže plačan agitator SDS stranke, posod mu pokažejo volilci vrata.
Med esdeesarske agitatorje je vstopil zadnji čas tudi neki reducirani državni nameščenec, ki ima sedaj mlin na Brodu. Posrečilo se mu je sicer izvabiti od volilcev malenkostno število glasovnic, vendar bomo še dognali, ako*je bilo to v smislu volilnega reda ali ne. V slednjem slučaju se še povrnemo k stvari.
To je samo en od mnogih dopisov, ki smo jih prejeli in ki pričajo, da v boru za slovensko gospodarsko fronto tudi Do- ^ lenjska ne bo zadnja, ampak med prvimi. SDS izginja povsod kakor vodeni hlapi.
DOPIS Z DEŽELE.
Prejeli smo sledeči depis, ki jasno pove, kako mislijo naši najmlajši trgovci — obrtniki in iudustrijci:
PREPOZNO, G. MOHORIČ!
»Slovenski Narod je dne 1. septembra 1926 7. objavo članka:	Gospod	Jelačin
na hrbtih sejmarjev občutno razžalil naš ^ stan ter nas predstavil javnosti kot brezpomembno volilno paro.
Sedaj pa je objavil isti list notico z Vašim podpisom, v kateri se izražate, da želite sedeti tudi Vi na naših hrbtih.«
Vprašamo Vas, ali se strinjate s člankom »Slov. Naroda« z dne 1. septembra 1926?
G. Mohorič, kandidat SDS liste, pri
nas ni več prostora za Vas, mi Vam svojih glasov ne bomo dali. — Več volilcev.
Kratke vesti.
Svet Zveze narodov je ratificiral Lo-carnski sporazum.
Na zahtevo francoskega delegata Bon-
courn bo v najkrajšem času sklicana komisija za razorožitev.
Portugalska vlada je poslala vsled dogodkov na Kitajskem v svojo kolonijo Mahao ekspedicijski kor od JOOO vojakov. Kor ima tudi močno artiljerijo. Nobenega dvoma ni, da je bil odposlan ekspedicijski kor na iniciativo Anglije.
čičerin in Kalinin sla čestitala Mussoliniju, ker se je atentat ponesrečil. Komandant artiljerijske komande ki
i,> vodil artiljerijske oficirje proti Priim, de Riveri, je. bil odbsojen na smrt in nato pomiloščen na dosmrtno ječo. Obenem je bilo obsojenih na ječo bO ar-tiljerijskih oficirjev.
Madjarski parlament je bil od vlade razpuščen. Volitve bodo prihodnjo spomlad.
ZALIVKE IN LAŽI SAMOUPRAVE«.
Pred kratkim je objavila Samouprava članek, v katerem neki L. zopet «*£ krat psuje Slovence kot robske ^,pUie-te zalivke nismo reagirali, k^^ejo.
nia, da Slovencev sploh nf s ’	.	drug Slovenec
Sedaj pa se	dokazuje, da
v ^anum^^ornico «am„ za zrna-gre pri volitvau [	1'	ilcev:
^°Ne gospodje! Gre predvsem za to, da se ue bodo več iznašale po Beogradu laži in klevete o slovenskem narodu. Menda so nas gospodje razumeli.
m njihovih
Storite čim preje svojo volilno dolžnost!
Kosta Todorov o jugoslovansko-bolgarskih odnošajih.
(Od našega ženevskega poročevalca.)
Ženeva, 13. sept.
Danes sem imel priliko, razgo var jati se z bivšim bolgarskim ministrom v vladi Stambolijskega in njenim zastopnikom pri Zvezi narodov, z g. Kosto Todorovom. Pri tej priliki je bil g. Todorov tako ljubezniv, da mi je podal o jugoslovensko - bolgarskih odnošajih .to markantno izjavo:
»Po mojem mnenju je treba vprašanje iug o slo vensko - bolgarskih odnošajev temeljito in popolnoma ločiti od vsakega drugega vprašanja mednarodnih odno-sajev.
Med Bolgarsko in Jugoslavijo ne more (’. si°lati vprašanje »bon voisinage* (dobrega sosedstva), ker smo si preso-11 ni. Med nami je mogoča samo ena alternativa: ali popolno in resnično bratstvo, ali pa latentna vojna! Druge
rešitve ni!
Odnošaji dobrega sosedstva so mogoči lo med narodi, ki so povsem različne krvi. Med dvema narodoma pa, ki sta si tako sorodna, kakor je naš in vaš, je mogoča samo borba ali pa iskreno i prijateljstvo. Zakaj Bolgari in Jugoslo- ' vani so si bratje, pa čeprav so še danes med seboj sprti. In da smo danes v spo- j ru, ni krivda naroda, še manj pa je to j
njegova volja, temveč je tega kriv samo današnji bolgarski režim, ki živi samo od revanšne ideje, ki hoče natakati novo vino v stare mehe, to je, nadaljevati Ferdinandovo politiko.
Zaradi tega pa iskreno želim in v tem zmislu apeliram na jugoslovanske novinarje, da razločujejo med bolgarskim narodom in bolgarsko vlado. Za odno-šaje obeh narodov je pisava jugoslovanskega tiska naj večje važnosti in zato še enkrat poudarjam, da treba čisto ločiti odgovornost današnje bolgarske vlade od odgovornosti bolgarskega naroda. Ta si je popolnoma svest svoje skupnosti z jugoslovenskim narodom. Nad 25.000 umorjenih bolgarskih kmetov je to s svojo krvjo dokazalo in mislim, da je ta dokaz, tako močan, da je vsak drug dokaz odveč.
Iz vsega tega sledi, da bodo postali odnošaji med jugoslovanskim in bolgarskim narodom šele takrat normalni in prisrčni, kadar bo bolgarski narod sam vzel v roke svojo usodo, ker današnji bolgarski parlament in današnjo bolgarsko vlado predstavljata samo vojna liga in makedonski komite.«
M. JL.
St. Radič o delu naše delegacije.
(Od našega ženevskega poročevalca.)
Danes dopoldne je imel naš prvi dele-St. Radič v peti komisiji, ki razpravlja o trgovini z belim blagom, velik govor. p0 gJvom je sprejel St. Radič na ^Os*l0vanskih novinarjev ter nam naso Prošnjo podal sledečo izjavo: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo-,e,nce.v sedaj še ni ratificirala 1. 1921 ’.v eilJ&ne konvencije o pobijanju trgovine z belim blagom (z dekleti). To pa iz čisto notranje tehničnih vzrokov in ne iz kakega načelnega vzroka. Ravno nasprotno! To in ostala slična vprašanja so presojale vse naše vlade, zlasti pa današnja in tako tudi naš zunanji minister, ki je sedaj predsednik 7. zasedanja Zveze narodov, popolnoma v duhu in v intencijali Zveze narodov ter njene ustanove Mednarodnega biroja dela. Da pa niso bile te konvencije> od našega parlamenta še ratificirane, je drug vzrok, ki ga bo tudi komisija prav gotovo z lahkoto razumela: Mi moramo predvsem izenačiti svojo zakonodajo, ki ■'e nastala na šestih državnih področjih. 1 mamo štiri avstro-ogrske zakonodaje in
sicer Avstrije, Ogrske, avtonomne Hr-vatske in avtonomne Bosne ter Hercegovine, nato pa še dve iz predvojne Srbije, namreč srbsko in turško.
Štirideset let je bila Avstrija gospodar Bosne in tekom teh 40 let ni našla časa, da bi uredila vprašanje občin v Bosjii in Hercegovini. To delo moramo sedaj izvršiti mi. Tudi našo zakonodajo izenačujemo in to po najbolj modernih, načelih in izkušnjah. Kar se pa tiče izenačenja davčnega sistema, bo to delo skoraj dovršeno. Ravno tako dobi cela kraljevina v kratkem času najširšo občinsko samoupravo in sicer po vzoru one v predvojni Srbiji.
Vsa ta velika dela pa moramo dovršiti, ker ima vlada že leto dni, po skle*-nitvi hrvaftsko - srbskega sporazuma, v parlamentu stalno dvetretjinsko večino. Zato lahko s sigurnostjo obljubim, da . čez leto dni ne bo naš delegat več podal take izjave, kakor jo moram letos jaz 'še podati, ker bo do takrat naša skupščin izpolnila že vse svoje mednarodne obveznosti.
Praško pismo.
rpli	vznemirja zadnje čase
zde W 111 vF’ ve'SiL del osebnih, ki se v ’ .a S(j vef &Li manj vse deca resnej-■s ga ui globljega konflikta in sicer med napiedno in reakcionarno mislijo, med asaa-ykoni in Kramafem. Ta te>žji problem je dvignil mnogo prahu in naravno povzročil tudi obrekovanja. Enodnevne senzacije, nečedno stikanje po osebnih zadevali itd.
Spor med Masarykom in Kramafem 16 Po svojem bistvu obračun z vsem ne-!'°dobnim, nesocialnim pojmovanjem ak-
l|alnih političnih in tudi kulturnih problemov, ki je še ostalo v'organizmu če-skega naroda po vojni in lci je nedavno našlo v fašistovski ideologiji oporo in 1tokeKaMt?ai‘yk ie v zmi,slu svojega glo-»vojega \eiTke‘skega Spanja na svet, »jene razvojne%Sla "^ničnost hl jih filozofskih idealov* znlis u sv0'
se je po ustanovitvi svobodne češke’dr zave izrazil za sodelovanje vseh narodov republike za njen razvoj in napredek.
Temu se je zoperstavila narodna demokracija princip češke nacijonalne države, ki zahteva poleg meglene češkoslovaške nacionalne enotnosti tudi zoper-stavljenje ostalih narodov republike, posebno Nemcev in njih degradiranje v navadne podanike brez pravic sodela pri državni upravi in organizaciji. Okrog tega očrtanega bistva omenjenega spora, čigar početki se dado zasledovati že davno pred vojno v letih devetdesetih, se niza zdaj se kopica manj pomembnih nasprotij, ki se večkrat pojavljajo le z dnevnimi senzacijami in ki vse z glav-
Praga, 13. septembra.
nim problemom dokazujejo le resničnost Masarykove karakterizacije o stanju češke narodne demokracije, ki ne more obseči problemov sodobnosti in se drobi pod nujnostjo priroduega razvoja.
V letih devetdesetih si je Masaryk nakopal ime »sovražnika naroda«, ko je takrat močnim nacionalističnim vrstam razbil njihove meglene nalike, usmeril Češkega duha v realnost in proti toliko oznanjeni ljubezni za narod podčrtal delo za narod. Vojna in njen konec, sta genijalnemu praktiku dala popolno zadoščenje — češki narod je z Masaryko-virni nazori prekvašen in pomlajen stopil v vrsto kulturnih evropskih narodov, samostojen in sposoben za svobodo.
Danes je Masarykova zmaga še ne-izkazana, vendar se da sklepati iz strankarskega razmerja da bo obveljal njegov princip. Ta sklep krepi že sama misel, da je Kramafeva stranka bila takoj • po vojni tretja po svoji moči, da pa je tekom let padla na šesto mesto. Za Masajka so se odločno izrekli vsi legijo-na-rji, ki
so na posebnem zborovanju svoje organizacije izdali resolucijo, v a eri odobravajo predsednikovo delo iti se posebej BeneSevo. z zadovoljstvom so pozdravil, točno formulacijo spora v zmislu zadnjih Masarykovih in Krama-revih izjav in smatrajo le-to kot .prvi korak k radikalnemu ozdravljenju notranjih razmer republike. Predsednik Ma-saryk jim znači najvišjo avtoriteto, ki je temelj cele moderne demokracije. Za predsednikom stoje tudi socialistične stranke, d očim so klerikalni krogi ponovno pričeli z močnimi napadi na njegovo osebo.
V neposredni zvezi z omenjenimi spori je afea‘a generala Gajde, M ga posebno podpira Kramafeva stranka. Listi se mnogo pečjo z raznimi nepoštenostmi Gajde, ki mečejo kaj čudno luč na njegov značaj. Tako so sedaj dokazali, da je potvarjal svoj životopis in da njegove tozadevne navedbe ne odgovarjajo resnici. Predvsem ni v avstrijski vojski služil kot poročnik, pač pa kot narednik. Ko je zbežal v Črno goro, je nastopil tam kot zdravnik, dasi mu je manjkala vsa potrebna izobrazba; glavno vsled tega, da bi mu ne bilo treba vstopiti kot dobrovoljec v srbsko armado.
Od drugih afer naj omenimo še obrambo dr. Beneša in Klofača, ki jima nasprotniki očitajo nepošteno pridobitev premoženja na račun stranke oziroma politične pozicije. Klofač (o dr. Be-nešu smo poročali v včerajšnjem listu. Op. ured.) obširno objavlja podatke o svojem premoženju in konstatira 1. da prva vila pri Pragi sploh ni njegova, nego da jo je kupil njegov prijatelj, znani dalmatinski trgovec Rako Bredanovič za njegove otroke. 2. da so mu vilo v Do-bfikovu kupili njegovi prijatelji in kar je sam dal denarja, je bilo le posojilo, ki ga je poiskal v ta namen. Isto je bilo s hišo v Pragi. Klofač dalje zavrača govorice o svojih dragocenostih, ki jih baje krije v svojih hišah in trdi, da ima le razne spomine, ki jih je nabral na svojih potovanjih po Balkanu, Turčiji, Kitajskem, Ameriki in po domovini. Ker se je narodno-socialistična stranka odločno izrekla za svojega voditelja, izgleda, da je tudi ta afera s tem likvidirana.
• Politične vesti.
= Izjava Uzunoviča. Pred svojim ■odhodom na Bled je sprejel Uzunoivič v Zagrebu nekatere novinarje ter jim dovolil kratek razgovor. Dejal je, da gre na Bled zato, da se javi kraju, ker že dolgo ni bil v avdienci. Na vprašanje, če ni morebiti kaka posebna vest povzročila njegov odhod na Bled, je izjavil, da ne. Vlada dela resno in sedaj delamo na proračunu. To je veliko in težko delo, polno odgovornosti. Narodna skupščina bo kmalu sklicana in se najbrže sestane že 4. oktobra Nato so vprašali novinarji, če se sestane skupščina samo zaradi prihoda češkoslovaških parlamentarcev ali pa bo nadaljevala svoje delo. Na to vprašanje je odgovoril Uzu-novič, da se je dogovoril s predsednikov skupščine Tri f kovice m, da bo skupščina zborovala do 20. oktobra, ko se ima pričeti njeno redno jesensko zasedanje. Nato se je Uzunovič oprostil z novinarji. — Nobenega dvoma ni, da je Uzunovičeva pot na Bled v zvezi s povratkom Pasica v Dalmacijo. Po vsej verjetnosti čaka našo notranjo politiko še težak boj in težka preizkušnja, pred-na bo definitivno krenila na pravo pot. Znaki izboljšanja so že tu, ali končno zmago bo treba šele izvojevati.
= Arbitražna pogodba z Madjarsko. V Ženevi so se začela med našimi in inadjarskimi delegati pogajanja za skle-n.'!ev. arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Madjarsko. Iniciativa za ta pogajanja je bila podana z znanim Horthy-jevim govorom ob priliki proslave bitke pri Mohaču. Z madjarske strani se zatrjuje, da je namera Madjarske, da pride v dobre oduošaje z Jugoslavijo, popolnoma iskrena. Madjarski politiki da so spoznali, da ni mogoče spremeniti Trianonske pogodbe in da se je treba z obstoječim stanjem sprijazniti. Le na ta način more Madjarska, ki je čisto odrezana od morja, izboljšati svoje go-, spodarsko stanje. Obenem se zatrjuje, da bo Madjarska tudi stvarno dokazala svojo dobro voljo. Tako se misli dovoliti grofu Karolyju povratek na Madjarsko in tudi se bo izvedla abolicija perujskega procesa. (To je proces proti onim Madjarom, ki so za časa jugoslovanske okupacije Pečuha izrekli se za Jugoslavijo.) Naša vlada pa bi zato abolirala procese nekaterih madjarskih špijonov. —• Čeprav ni Horthyjevi dobri volji dosti zaupati, še manj pa njegovim lepim besedam o demokraciji, vendar pa je priporočljivo, da sklenemo arbitražno pogodbo z Madjarsko, da bo tako naša miroljubnost vsemu svetu dokazana.
— Tudi general Avareseu za demokracijo. V Ženevi je podal general Ava-rescu interesantne in skoraj pikantne izjave o svoji politiki. Dejal je, da je prijateljstvo med nami in Rumunijo nujno potrebno. To že zategadelj, ker je sa-
mo na ta način mogoče ohraniti velike J pridobitve, ki jih je dala vojna obema državama. Nato je govoril Avareseu o demokraciji in dejal, da ima vsakdo pravico ipo svoje razumeti demokracijo. Toda vsakdo ruši demokracijo, kdor le količkaj manjša ugled parlamenta. Zakaj brez parlamenta, ki ima ugled, je demokracija prazna beseda. — Besede g. Ava-resca so sicer prav lepe, toda žalibog jih ni upošteval g. Avareseu ob prilki zadnjih volitev v Rumuniji. Zakaj tedaj niso izvolili poslance volivci, temveč policija. Tako. izvoljen parlament pa je jasno brez ugleda in zato je tudi g. Ava-rescu prav temeljito poskrbel, da stoji v Rumuniji demokracija na tako slabih nogah. — Kdaj bomo vendar enkrat doživeli, da ne bodo balkanski državniki demokrati samo v tujini, ampak tudi doma!
= Po atentatu na Mussolinija. Fašistovski listi še vedno napadajo Francijo, da je ona sokriva na atentatu. Francoski listi zavračajo z ogorčenjem žaljivke italijanskega tiska, ravno tako pa tudi zahtevo, da Francija izžene italijanske emigrante. Azilno pravo je sveto, vzklikajo francoski listi in tega prava Francija nikdar ne bo pogazila. — Tudi Briand je ostro zavrnil italijanske očitke. Če je kdo kriv, potem je kriva italijanska obmejna policija, ker njena naloga je, da pazi na ljudi, ki pridejo v Itlijo. (To mnenje Brianda je nehote potrdil tudi sam Mussolini, ker je odstavil predsednika italijanske policije in policijskega ravnatelja v Rimu.) Fašistom se je s vojo kričavostjo zopet enkrat posrečilo, da so poslabšali svoje odnošaje s Francijo in h temu uspehu jim iskreno čestitamo. — Italijanska policija trdi, da ni atentat delo posameznika, temveč da je bila organizirana cela zarota. Trditev italijanske policije je silno razumljiva, ker samo na ta način morejo fašisti atentat pošteno izrabiti v politične sivrhe in obračunati s svojimi nasprotniki. Aretacije so tudi v velikem obsegu izvrže in bila je aretirana celo 66-letna stara mati atentatorja. — Največje veselje pa imajo fašisti, da morejo sedaj uvesti smrtno kazen. Ta ne bo določena samo za atentate, temveč tudi za vsak nasilen poskus spremembe režima.
= Francosko-italijanski obmejni konflikti. Iz Pariza se poroča, da je prišlo v torek na dveh krajih do mejnega konflikta z italijanskimi četami. Na enem mestu so prestopili italijanski vojaki francosko mejo in šli krast sadje nekemu kmetu. Ko jih je ta skušal pregnati, so se mu uprli in pozvali še druge svoje tovariše na pomoč. Na drugem mestu pa so hoteli italijanski vojaki finančne vojske posiliti neko ženo. Na njeno kričanje so ji prihiteli sosedi na pomoč. Toda šele francoski policiji se je posrečilo .pregnati italijanske vojake. Pariški listi poudarjajo, da se v zadnjem času obmejni konflikti z italijanskimi vojaki vedno bolj množe.
— Novi boji v Grčiji. Bolgarske čete •ob grški meji poročajo, da se čuje v pogorju Belasica pri Demirhazu močna kanonada in streljanje s puškami. Sodijo, da se je uprla garnizija v Demir-hisarju. Grške obmejne čete se nahajajo na svojem mestu in niso znale pojasniti vzrokov kanonade.
= General Gajda inspieira fašistov-ske strelne vaje. Pod pretvezo prijateljskega večera so imeli oficirji, prijatelji Gajde, v vasi praške okolice, sestanek. Istočasno iso se vršile strelne vaje faši-stovskih organizacij in je Gajda v polni uniformi vodil te vaje. Fašisti govore, da bodo v kratkem korakali na Prago in zavzeli Hradčane. Zlasti veleposestnika v Pragi odločno zagovarjajo fašizem iu generala Gajdo. Fašisti mislijo potem postaviti za zunanjega ministra Hodžo, ki je najbogatejši človek na Češkem. — Socialistični in napredni listi silno ostro nastopajo proti delovanju Gajde in zlasti grajajo, da se aktivni oficirji pajdašijo z odstavljenim generalom.
= Kitajski dogodki. Po zadnjih poročilih, se je položaj na Kitajskem za zaveznike znatno zboljšal. Kitajci so prenehali obstreljevati zavezniške bojne ladje. Tudi kantonska vlada je odnehala v svojem nasprotstvu do Anglije in odredila, da straže stavkujočih ne smejo biti več oborožene — V Kalganu so se kitajske čete uprle svojim poveljnikom. Upor pa je bil krvavo zadušen in je bilo nato preko dvesto upornikov ustreljenih.
Dnevne vesti
NAŠA UPRAVA.
Vse polno napak ima naša uprava in ne> bo preje pravega napredka v državi, dokler ne bo temeljito reformirana naša uprava. Reforma pa se more izvršiti le od zgoraj. Ker kaj pomaga, ce je nižji uradnik še tako vesten, ce se pa visoko zgoraj dela čisto po drugem receptu.
Prvo besedo pri zboljšanju uprave pa ima Državni svet. Zalibože pa Državni svet to svojo nalogo le slabo vrši. Njegove razsodbe so tako lakonične, da izgubljajo vso svojo vrednost. Pa ne samo to. Te dni, ko se ima pred Državnim svetom rediti radikalna pritožba proti beograjskim občinskim volitvam, se po listih venomer samo ugiba, koliko radikalov iii koliko demokratov bo v senatu, v katerem se bo odločevalo o pritožbi. In čisto mimo se piše po listih, da bodo volitve potrjene, če bodo v senatu trije demokrati in da bodo razveljavljene, če bo moral iti demokrat Arangje-lovič iz senata. Kakor da bi bil Državni svet strankarska institucija!
Kako naj pri takemu stanju dobi Državni svet potrebno avtoriteto, res ne vemo. Kdo pa naj potem izvede reformo naše uprave, če je Državni svet brez avtoritete, pa je še večja uganka.
Nujno potrebno bi bilo, da Državni svet sam nastopi proti vsem sličnim govoricam in da s podrobno utemeljeuo, ne pa lakonnično, razsodbo dokaže, da je na višini svojega položaja.
DOBRA. VEST.
Ministrstvo poljedelstva namerava zgraditi v Ljubljani za svoje urade lastno poslopje, in
sicer za one svoje urade in ustanove svojega resorta, ki so sedaj nastanjeni po privatnih hišah, to so Kmetijska podenena in kontrolna postaja, veterinarski bakteriološko-sei'')-loSki zavod in urad za Agrarne operacije. Tozadevni načrti se imajo izdelati v najkrajšem času. Ministrstvo le zahteva, da preskrbi mestna občina ljubljanska primerno stavbišče. To namero poljedelskega ministrstva je v interesu olepšave in povečave ljubljanskega mesta toplo pozdraviti in ni dvojbe. da se bo ob količkaj dobri volji rešilo povoljno vprašanje stavb išča. Saj je dovolj nezazidanih stavbišč sredi mesta, ki kriče, da se jih zamaši..In končno bo pridobljenih tudi nekaj stanovanj, kajti v poslopju se imajo predvideti tudi 3 stanovanja za uradne sluge in hišnika.
Resolucija prostozidarjev.
Na kongresu prostozidarjev v Beogradu je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Šestnajst evropskih nacionalnih Masone-rij, zbranih v Beogradu pod pokroviteljstvom internacionalne Masonske asociacije se bratski zahvaljuje veliki loži »Jugoslaviji-? za prisrčni sprejem ter ji čestita, da je bila v stanu ustvariti med brati prisrčno in koristno atmosfero, prikladno za delo na pripravljanju bodočnosti.
Zvesta socialnim in moralnim načelom, na katerih bazira, goji konferenca toplo željo, da postanejo ideje svobode in demokracije, ki so edine v stanu utrditi pravičnost in spoštovanje med državljani, pravilo v mednarodnih odnosih in med narodi, ki so se že eman-cipirali in ki se enodušno trudijo, da preprečijo ponavljanje katastrof ,ki so sramota za civilizirano človeštvo.
Da se dosežejo cilji, za katerimi stremi vse človeštvo, želi konferenca, da prednjači Ma-sonerija, prepojena z duhom miru pri vsakem poizkusu, ki gre za tem, da se rešujejo vsi konflikti potom arbitraže. .....	.
Konferenca spremlja z najlepšimi željami vsa prizadevanja Lige narodov v tem pravcu in vseh onih, ki delajo na ureditvi vprašanja oboroževanja, stremeči za tem, da pride nekoč do popolnega razoroženja.
Povsem izgleda, da se razvija nevarnost konfliktov na gospodarskem polju. Ti konflikti se morajo reševati v miroljubnem duhu. Ze s tem, da se proučavajo in predvidevajo, bodo deloma rešeni. Konferenca smatra da je treba po iniciativi vsake nacionalne Maso-nerije v popolnem soglaju z Mednarodno Ma-sonsko Asociacijo ustanoviti v vsaki državi odbor, ki naj išče sredstva za mirno reševanje gospodarskih konfliktov iti ki bo razširjal s posredovanjem Mednarodne Masonske Asoeia-cije ustaljena rešenja na vso Masonerijo.
Pri razstanku izraža konferenca svojo radost nad tem da je doprinesla s svojim delom k delu mednarodnega zbližanja.
— jStuibene Novine« od 11. t. m. objavljajo zakon o valoriziranju bilančne vrednosti investicij pni društvih, ki morajo polagati jarven račun. Zakon je stopil v veljavo z dnevom ob ja vi jen ja.
— VII. kongres profesorjev v Novem Sadu. Letošnji profesorski kongres se vrši v Novem Sadu v dneh od 56. do 28. t. m. Dnevni red: 1. Poročilo o poslovanju giav-ne uprave v letu 1925/26 ; 2. Blagajniško poročilo; 3. Poročilo o ustanovitvi kreditne zadruge profesorskega društva; 4. Znižanje uradniških doklad; 5. Izpramemba pravil v zvezi z ustanovitvijo kreditne zadruge; 7. Volitev novega odbora. Udeleženci bodo stanovali v Novem Sadu večinoma v skupnih prostorih, razen tega bo rezerviranih po hotelih okrog 80 postelj. Prehrana bo stala 35 Din na dan. Dne 25. t “>• 96 VT&rpred-hodna konferenca zastopnikov poedamh sek-
cij. Ub priliki kongresa sta projektirana dva izleta: dne 26. septembra skozi Fruško goro, dne 28. pa s parnikom do Djerdapa in z vozovi do Subotice in .Palica.
— Za udeležence 700 letnice proslave svetega Frančiška v Sloveniji je dovolil prometni minister polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic.
— Nova tarifa za železniške postreščke za prtljago. S 1. t. m. je stopila v veljavo nova tariia za nosilce prtljage iz perona v vagon in obratno. Za običajno prtljago je tarifa 2 dinarja za komad, za težje kose do 50 kg pa po 5 dinarjev. Pritožbe sprejemajo postajenacel-niki. Ti postreščki morajo nositi vsi enako uniformo.
— Imenovanje jugoslovenskega kardinala.
Pari siki listi poročajo iz Rima, da je oblju- j bil Pij XI., da bo imenoval prvega jugoslo- ■ venskega kardinala ob priliki prihodnjega j konsistorija. Za jugoslovenskega kardinala i bo najbrž« imenovan zagrebški nadškof dr. Bauer.
— Imenovanje. Agrarni geometer v Mariboru Franc Avčin je imenovan za šefa geometra pri oddelku za agrarne operacije v Mariboru.
— Vpokojitve v poštni službi. Vpokojeai so .poštni uradniki: Josip Gruden v Ljubljani; Alojzij Karba v Mariboru in Anton Val-ner v Ptuju.
— Letalske tekme. V nedeljo, dne 19. t. m. priredi aeroklub pri Saraveju velike letalske tekme. Naši avijatiki bodo proizvajali razne akrobatske vaje. Glavna točka programa bo spuščanje z aeroplana na zemljo s padobranom. Za Sarajevom pride na vrsto Zagreb. Termin tekem v Zagrebu še ni določen.
— Zračni promet Dunaj—Benetke. Dne 15.
t. m. se otvori zračni promet Dunaj—Gradec —Benetke.
— Mednarodni kongres za zgradbo stanovanj se je vršil v torek na Dunaju. Na kongresu je bilo prisotnih okoli 900 delegatov iz vseh večjih mest Evrope. Zvečer je priredil udeležencem na čast dunajski župan soarejo, včeraj pa so bili kongresisti gosti predsednika Avstrijske republike.
— Mednarodni ženski kongres v Sautiagu.
V Santiagu se vrši te dni mednarodni ženski kongres, ki se ga udeležujejo tudi številne deelgaiinje iz raznih evropskih držav.
— 70-letnica glavnega urednika lista »Neues VViener Journal«. Glavni urednik lista »Neues Wiener Journal« Štefan Skrein je praznoval te dni sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povodom so se zbrali v novinarskih pro-storih dunajske brzojavne centrale domači in tuji na Dunaju živeči novinarji k prijateljskem sestanku. Zastopnik vlade mu je izročil zaslužen križec. Skrein je novinar od leta 1880, od leta 1885 je glavni urednik lista >Neues Wiener Journal«.
— Nov davčni sistem v Rusiji. Dosedanji ruski dohodninski davek bo temeljito spremenjen. Zemljiški davek bo ukinjen. Davčni sistem bo izdelan po vzoru zapadnih držav, vendar pa se bo davek zaračunaval na podlagi treh razredov. Najmanj davka bodo plačevali delavci uradniki in upokojenci. Najbolj bodo obdačeni lastniki trgovin, industrijskih podjetij in osebe, ki žive od kapitala. Srednji razred davkoplačevalcev pa bodo tvorili obrtniki, hišni posestniki in duševni poklici. Najnižji razred bo plačeval do 30 odstotkov celokupne dohodnine, drugi 40, najvišji pa 50 odstotkov. Novi davčni sistem stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1;
— Zvišanje davkov na Poljskem. Poljska vlada je sklenila, da se »višajo vsi posredni davki za '15 odstotkov.
— 19.000 šol v Ukrajini. Število šol v Ukrajini bo znašalo letos, vštevši novootvor-jene šole, 19.000.
— Pacijenti v Kijevu groze zdravnikom i revolverji. Zadnje dni <se je dogodilo v Kijevu več slučajev, da so pacijenti napadli ibolniške zdravnike. Če ni operacija talkoj pokazala uspehov, so pridrveli pacijenti nad zdravnika ter mu grozili z revolverji. Vec zdravnikov je bilo napadenih in tepenih, ker niso podpisali prošnje za dopust popolnoma zdravim ljudem. Kijevsko društvo zdravnikov se je obrnilo na državno praivdništvo s prošnjo, da zaščiti, zdravnike pred takimi napadi.
— Mednarodna, raststava tiska. V Kolnu se priredi leta 1928 velika mednarodna razstava tiska, ki bo nudila pregled razvoja tiskarske umetnosti vseh kulturnih držav na vseh
tiskarskih poljih.
__ Silno neurje ua Bačko iu Baranjo. Na<i celo Bačko in Baranjo je besnela te dni silna nevihta. V Baranji je padala mestoma toča, ki ie povzročila po vinogradih veliko škodo Mestoma je divjal orkanu podoben vihar, k1 ii porušil številne brzojavne droge, tako da je brzojavni in telefonski promet na več krajih pretrgan.
_ Epidemija, logarja v Hannovru še iveu-
no ni udušena. Doislej je obolelo že nad 1000 oseb. Vsega skupaj je umrlo doslej 13 oseb. Novih smrtnih slučajev ni bilo. v mestu so bili vzpostavljen i na več kra jih a mbula loriji za cepljenje.
— Velika železniška nesreča v Avstraliji-Kot poročajo iz Sidneya, se je pripetila tam velike železniška nesreča, pri kateri je poginilo 26 oseb ter bilo okrog 50 težje ali lažje poškodovanih.
— Francoski trgovinski ataše v Budimpešti utonil Iz Budimpešte poročajo: Francoski trgovinski ataše Fohland je v bližini Budimpešte pri kopanju na prostem utonil. '
 j)Vtt medveda ušla iz cirkusa. Te dni sta,
povzročila v Jassyju dva medveda, ki sta pobegnila iz nekega potujočega cirkusa veliko paniko. Zveri sta pritekli na trg. Knk prestrašenih ljudi ju je razi juhi, zato sla pod več oseb na tla, nekatere od teh so zadobile pri tem težke poškodbe. Ceste so bile v hipu prazne trgovine zaprte. Besna medveda sta
preobrnila na trgu par stojnic. Samo z revolverji oboroženi policijski stražniki se jim niso upali postavili v bran. Nad dve uri sla bila medveda gospodarja položaja dokler ju niso končno spravili cirkuški uslužbenci nazaj v kletko.
— Strašen samomor vsled nesrečne ljubezni. V Šopronju se je smrtno zaljubil neki tiskarski strojnik v deklico, ki ga je začela skoro varati. Goljufani mladenič ni mogel prenašati svojega gorja ter se je odločil, da izvrši samomor. V bližini mesta Šopronja je legel na tračnice pred drveči vlak. Toda slučaj je hotel, da ga je lokomotiva samo težko ranila in vrgla s proge. Huda razmesarjen se je priplazil ponovno na progo, da poskusi srečo pri prihodnjem vlaku, ki je imel v kratkem priti, toda mimoidoči in progovni čuvaj so ga opazili ter ga hoteti odstraniti s proge. Samomorilec se jim je odločno zoperstavil proseč jih, naj ga puste umreti. Dasi težko ranjen, se je stražniku s silo uprl in ga celo nemilo namlatil. S pomočjo prisotnih pa ga je stražnik končno vendarle ukrotil. Prenesli^ so ga v bolnico, kjer je po nekaj urah poškodbam podlegel.
— Orel ugrabil otroka. V Telovu pri Pif-lisu je odnesel te dni orel triletno deklico. Zagledal ga je neki lovec, ki je oddal nanj strel ter ga pogodil tako srečno, da se je moral spustiti zopet na zemljo. Blizu zemlje je orel deklico izpustil. Padla je na platneno streho ciganskega šatora, odkoder se je zvalila popolnoma nepoškodovana na kup slame.
— Ker ga je zapustila žena. Te dni je izvršil v Subotici poskus samomora dninar Ju-riga. Prerezal si je z britvijo žile na vratu, Dasi so njegove rane opasne, utegne ostali pri življenju. Zaslišan, je izpovedal, da se je hotel usmrtiti, ker ga je zapustila nedavno j njegova žena samega s štirimi majhnimi otroci. Ker je moral paziti na otroke, ni mogel hoditi redno na delo, vsled česar je pnšel v hude denarne zadrege. Ko je poprodal že vse svoje stvari, je videl edini izhod iz težke situacije v tem, da izvrši samomor.
— Grozovit zločin v Vojvodini. Te dni so našli 771etno Izabelo Resler, trgovko v Ma-štoru pri Vel. Kikindi ter njeno hčerko Hano m rt vi v njunem stanovanju. Na tleh spalnice je ležala starka zabodena na 17 mestih, preko nje pa njena hčerka s 13 ranami. Ves pod je bil ena sama mlaka krvi. Nered, premetane omare in drugo je dokazovalo, da se je morala vršiti v sobi pred ropom obupna borba. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da sta bili starka in njena hčerka posiljeni. Ostudni zločin je moral biti izvršen v noči od torka na sredo. Perverzne zločince-, ki so morali biti o razmerah v trgovkam hiši prav dobro poučeni, oblasti mrzlično zasledujejo.
— Nasilen policijski stražnik. Iz Suboii-ce poročajo: Nedavno je bil odpuščen iz službe občinski policijski stražnik Stevan lvkov, ker je imel predolge prste. Te dni se je nenadoma povrnil v Apatin kjer je
povpraševal po policijskem Setu v Apatinu Uju.ru Radinu. Ko ga je končno našel, je potegnil, ne da bi črhnil besedice, iz žepa revolver ter Radina težko ranil. Ko se je zgrudil Radin na zemljo, so priskočili pasanti ter Radina prijeli. Med eskorto v policijske zapore se je aretovancu posrečilo, da je potegnil zopet revolver ter izstrelil nase dve krogli. Toda .mož ni imel sreče in se ni ubil. Pri zaslišanju na policiji je izjavil, da je izvršit na Radina .premišljen atentat, ker domneva, da je on tisti, ki ga je ovadil radi tatvine pure, ki je iziginila enemu izmed njegovih kolegov, vsled česar je izgubil slu-zbo. Kei njegove rane niso nevarne, je bil izročen državnemu pravdništvu.
— Smrtna obsodba. Te dni se je končala v Pančevu kazenska obravnava zoper Lacko-viča, ki je, kakor smo poročali, svoječasno na bregu Donave oskrunil dve mladi deklici, nakar ju je vrgel v Donavo, kjer sta utonili. Lackovič je bil obsojen na smrt na ve-šalih. Njegov čin je vzbudil med prebivalstvom tolikšno ogorčenje, da so hoteli ljudje opetovano udreti v ječo ter ga linčati.
— Pijanec ubil brez vsakega vzroka človeka. Iz Subotice poročajo: Te dni se jeiz-prehajal v bližini Starega Bečeja neki Josip Kovač s svojo sestro. Pogovarjala sta se svitbi ki se je imela vršiti naslednjega dne. Došla'ju je skupina pijanih mladeničev. Nenadoma je udaril eden izmed njih, Franjo Nagy, Kovača brez povoda s pestjo po glavi. Ko se je Kovač ozrl, mu je potisnil pijanec nož v prsa, nakar so fantje zbežali. Kovača so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Nagy se je prijavil sam oblasti. Izjavil je, da obžaluje svoje dejanje, da pa je bil do popolne nezavesti pijan. Oddan je bil državnemu pravdništvu.	„	,	,
— Pobesnel Arnaut. Te dni je srečal Ar-naut Bazil Daka na cesti pred finančnim ministrstvom v Bukarešti nekega svojega soro-jaka, s katerim je živel že dalje Časa v smrtnem sovraštvu. Ko ga je zagledal je potegnil samokres ter ga ustrelil. Nato je začel streljati besno okrog sebe kar na slepo. 1 ri tem je nekega uradnika francoskega poslanistva in nekega vratarja ubil, nekega rumunskega uradnika in več policijskih agentov j>a težlip ranil.	„	,	,
— Sin in snaha ubila očeta. Težak Gjoko Radjanov in njegova žena iz sela Sase pri Sremskfh Karlovcih sta vrgla očeta iz hiše. Za stanovanje sta mu določila neko podrto stavbo na dvorišču. Oče je to grdo ravnanje potrpežljivo prenašal. Preživljal se je z ostanki svojega sina in snahe. Starec je bil zadovoljen tudi s takim življenjem. Toda sinu in snahi je bil še vedno napoti. Ni bilo dneva, da ga ne bi bila žalila in psovala. Pretečeno nedeljo je prišel starček pred hišna vrata ter zaprosil sina: »Gjoko, sinko moj, daj mi malo moke in nekaj drv!« »Marš izpred vrat H ga je nahrulil sinko. >Crkni!« je siknila snaha. »Bog vas bo...« ju je karal star«. Toda
še stavka izgovoril, ko prileti sin s pa ^
ž njo ležečega lasta trikrat po glavi. Starec je bil vsled silnih udarcev takoj mrtev. Zverinski sin in krvoločna snaha sta bila aretirana. Občina je pokopala starčka na svoje stroške in prevzela ludi otroke ubijalcev v svojo oskrbo.
— Na, napij se moje krvi. .. Neki mesar se je včeraj spri s svojo ženo pri svoji mesarski stojnici v Zagrebu. Kmalu se je zbrala okrog stojnice večja skupina ljudi. Interveniral je tudi policijski stražnik ter posvaril mesarja in njegovo ženo. Toda jedva se je stražnik oddaljil, že sta počela mesar in njegova žena iznova kričati. Nakrat pograbi mesar sekiro, položi prst na mesarski hlod ter si odseka s krikom: »Na, napij se moje krvi,« kazalec. Kri je obrizgala mesarja in prisotne ljudi, ki so udarili v krik in počeli bezati. Stražnik je odpeljal hudega mesarja v bolnico, kjer so mu povezali rano ter ga nato izpustili.
— Tihotapstvo odkrito v Beogradu. V pon-deljek zvečer je zaplenila carinska oblast v prostorih Založne banke v Beogradu 3000 raznih dragocenih ur. Interesantno je, da niso mogle oblasti nikakor ugotoviti, odkod so bile ure pripeljane v banko. Tstolako niso mogli dognati, v kateri tovarni so bile ure izdelane, niti v katera državi. Za ure ni bila plačana nikaka, carinska pristojbina ter ne vedo, kje in na kak način so bile ure uvožene v našo državo. Kakor izgleda, stojimo pred senzacijonalnimi odkritji.
— Avstrijski minister odklonil križ francoske Legije časti. Iz Dunaja poročajo: Avstrijski trgovinski minister Schiirff je odklonil križ francoske Legije časti. (Legion d’hon-neur). Motiv ni znan.
— Američanka praznovala stoletnico svojega rojstva na areoplanu. Najstarejša prebivalka mesta Portland v Ameriki je proslavila te dni svoj stoti rostni dan s tem, da se je peljala z aeroplanom iz Portlanda v Boston. Izjavila je, da hoče proslaviti svojo 105 letnico, če jo doživi, ‘na isti način.
Slovensko planinsko društvo (Osrednji odbor) naznanja, da se je zatvorila Staničeva koča v triglavskem pogorju. V Cojzovi koči na Kokrškem sedlu je zimska soba lepo urejena in snažna; drv je pripravljenih dovelj, ce bodo posetniki pri kurjavi sledili. Prosimo po-setnike, da po posetu Cojzove koce zapust« zimsko sobo v redu in snagi, zlasti opozai jamo na to, naj zapro vrata. Dokler bo lepo vreme bo Cojzova koča ob sobotah 111 nedeljah za silo oskrbovana.^
— »Tamburaš«, mesečna revija za t anilin-raško glasbo. 7. štev., ki je pred kratkem izšla, vsebuje dve koncertni koli našega -priljub-ljqenega skladatelja Emila Adamiča (od katerih je bilo eno odlikovano s prvo nagrado) in običajno glasbeno-književno prilogo. Ker je Tamburaš edina revija v Jugoslaviji, ki se bavi s tamburaško glasbo bi morala biti nanjo naročena vsa naša tamburaška društva. Letna naročnina znaša 120 Din. Naročila sprejema založba M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1.
Ljubljana.
1— Beneško noč na Strelišču pod Rožnikom se na splošno željo ponovi v nedeljo 19. t. m-Godba na pihala. Ples.	.	.
1— Lahkoverni ljudje. Neki potepuh je izvabil te dni od neke v Vodmatu stanujoče stranke 100 Din kot »aro« za neko stanovanje na »Opekarski cesti v Rožni dolini • Lahkoverna stranka je iskala seveda cesto in stanovanije zaman. Policija sleparja še m izsledila.
1—	Nezgoda pri delu. Kleparski pomočniilk Josip Zajc je padel te dni pri delu raz streho nove hiše Josipa Miheliča za Bežigradom. Pri padcu si je izpahnil desno r^^er dobil seveda ludi vec zunanjih poškodb, peljali so ga v bolnico.
l^uvuni,	p1 “vv	.	j„	£0
v roki ter ga udari z vso silo po g a'1,že prj_ je oče opotekel in padel. V tempa ^ divjala tudi snaha s sekiro v
Maribor.
m— Mariborski gledališki abonma. La'1 skim abonentom so prostori rezervirani do četrtka 16. t. m. Priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih masečnih obrokih; prvi pri vpisu. — Kuponi se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpovedljiv.
m_ strokovno društvo učiteljev obrtno-nadaljevaliiili šol za mariborsko oblast v Mariboru sklicuje v nedeljo, dne 26. septembra 1926 ob 10. uri v Maribor na deško mescansko šolo svoj prvi redni občni zbor. Spored: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. O društvenih nalogah in smernicah, poroča V. Gicnr,
i" s?<#*. ".»-»»p	,2”,-
zorstva. 4. Odločitev o stavljenih piedlogili. Predloge za občni zbor je izročiti oseui dni pred zborom pismeno predsedniku. Predlogom, ki se izroče šele na obenem zboru mora večina priznati nujnost, da se obravnavajo. — V Mariboru dne 12. septembra 1926. V. Grčar, predsednik pripravljalnega odbora.
MARIBORSKA POROTA.
Dne 25. julija so popivali v Rušah P« Mariboru delavska družina Sagadinova in Ione Lipnik vse popoldne. Ko so poslali volje«, so jeli tudi plesati. Med plesom je sovarjal Tone Lipnik Sagadinovo zen , med zvestobi. Na peti proti domu je sagadi-Lipnikoni in Sagadinom prePir^enadoma nož novo hišo je potegnil LlPnprsa. Pri tem mu ter ga zasadil Sagadin« ;<eSar je Sagadin v je prerezal aorto,
par minutah i^krv ^ -e zag0Varjaj Lipnik ra-
Predvčera^o6ina pre<j mariborsko poroto, di	da je bil do nezavednosti pijan. Ker
« orice’ potrdile, da je bil res močno vinjen, L plediral državni pravdnik za uboj, dasi je bil Lipnik prvotno obtožen radi umora. Porotniki so vprašanje glede umora zanika , potrdili p«
je bil obsojen Lipnik na 14	J
Parlament.
Na sestanku šefov ožje opozicije, ki se je bavila z notranjim položajem v državi se je ugotovilo, da se vlada izogiblje sklica vanju narodne skupščine in se je vlada pozvala, da skupščino čim prej sklice, kajti država se bliža gospodarski katastrofi.
Klic in zahteva opozicije je upravičena in več kot razumljiva, vprašanje pa je, ali bo rodila zahteva kak uspeh. Tukaj je treba vp oštevati dvoje.
V naši državi vlada vsaj na papirju emokraeija, a ta demokracija je mlada, *e spominov na razne boje, da Se . vsaka opozicija neupravičena in naperjena proti demokraciji in celo državi sami. Kajti na žalost so pri nas stran-Jfarskopolitične razmere take, da smatra
vsaka stranka sebe samo za reprezentan-fbijo demokracije in boj proti stranki kot boj proti demokraciji. Pri nas še daleko nismo tako daleč, da bi se smatrala opozicija kot kontrola vsakokratne vlade, ki jutri lahko vzame vajeti vlade v svoje roke. Zato se pri nas slišijo ob padcu vsakega režima razni pesimistični komentarji, da je v nevarnosti nacijonalna misel, državno edinstvo in celo država sama. To je možno samo v takih državah, kjer mislijo posamezne stranke, da sta država in narod nekaka patrlmonijalna zadruga šefa vlade in najbližjih ljudi, kot je bila država <protimomijalna posest ob-solutičnih vladarjev, ki so priženjevali in dajali za doto svoje province. (Tu, Felix Austria, nube!) Zato se nam zdi, da so /-ahteve pQ sjQicailju skupščine samo po-■ozne želje, in da se bo skupščina sklicala - e °k terminu, ko mora biti sklicana po cločiijjj ustave. Na tem ne bo niče-, sPre*nenil klic o obupnem gospodar-‘0ll' s'aQju v državi, kajti pii nas gre >iauki njena moč pred dobrobitjo drža-'e’ Z še ob časih, kakor je današnji, vC V(;dilna vladna stranka niti sama ne 'nore presoditi svoje moči. Pri takih razmerah je nevarno iti v boj — in skupščina je boj.
' Ravno pri tem klicu o obupnem gospodarskem položaju pa se vriva še neko <bugo vprašanje. Vprašanje namreč, ali more tudi eventualno sklicanje skupščine dosti pomagati k zboljšanju trenotnega slabega gospodarskega stanja. V Franciji je takorekoč začetek demokracije in
kontinentalnega parlamentarizma in kaj vidimo tam? Kabinet pada za kabinetom in to ne morda na kakih političnih vprašanjih, ampak na čisto gospodarskih: na vprašanju uvedbe novih davkov! Dasi je povedal Lloyd George Francozom čisto odkrito, da ni misliti na zboljšanje njih gospodarskega stanja, dokler ne bodo imeli pogum, da vpeljejo nove davke, se do danes ni upal noben francoski kabinet radikalno načeti tega vprašanja. In to. je razumljivo. Kajti vsaka stranka hoče pri novih volitvah zmagati, šanse pa bi bile precej neugodne za tisto stranko, ki bi vpeljala nove davke. Tukaj so namreč ljudje precej občutljivi. Vse to da misliti. Parlamentarizem si je osvojil tla v časih stanovskih bojev, ki so bili vendar v svojem jedru — boji za politične pravice! Takrat je bil parlamentarizem cilj in ideal in se je naravnost istovetil z demokracijo, kar vendar ni bil in nikdar ne bo. Danes pa, ko stopajo na prvo mesto gospodarska in socijalna vprašanja in so politična važna samo v toliko, kolikor zadevajo gospodarsko plat, danes preživlja parlamentarizem, ta izrazito politična institucija, težko krizo in skoraj boj za obstanek.
Ni dvoma, da bo parlamentarizem premagal sedanjo krizo, ker zaenkrat še vedno ni institucije, ki bi mogla brez škode za ljudstvo nadomestiti parlament. Toda. nujno potrebno je, da se parlament reformira in da se usposobi za stvarno reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Politik ne sme preglasovati gospodarskega strokovnjaka in zato mora dobiti parlament svoje dopolnilo v gospodarskem svetu, ki ne sme imeti le posvetovalne pravice.
In še nekaj je treba! Ne moremo pričakovati uspešnega dela skupščine, dokler ne bo narod za parlamentarno delo vzgojen. To vzgojo pa more dobiti le v samoupravnih telesih in zato je največji greh, proti demokraciji, če ne spoštuje vlada občinske samouprave in zato je ravno tako nedopustno, da še danes ni oblastnih skupščin, pa čeprav jih ustava zahteva.
Kriza parlamentarizma obstoji, toda pri nas bi takoj prenehala, če bi bili vsi, ki govore o demokraciji tudi v resnici demokrati.	Arbiter.
Spectator:
Slovanske-grmansko sinteza.
Ko se je pred nekaj leti pojavila v založbi Eugen D iederichs (Jena) lična knjižica češkega filozofa Pavla K o-Pala, in sicer pod naslovom »Gerina-Nentum umi Slawentum, die Grundla-gen einer Zukunftskulturc, je nastala med informiranimi Šovinisti obeh priza-ras trenut»a tišina. Z logiko, ki ^ more strmoglaviti neben tevton in ^ ^ en panslavist, je zarisana geneza bo-t*ocuot,ti. Kopalova kulturna filozofija bazna na predpostavki, da druge trajne gaiancije za evropski mir ne more biti, razen slovansko-nemške delovne skupnosti. Kopal pa ne omalovažuje romanske rase. On je le mnenja, da stališče romanskih narodov napram zapljetljajem bližnje in eventualno daljnje prihodnjo-ni tako važno, da bi se morali nanj °2n-ati Slovani in Germani. Kopal vidi ,v Slovanu element empirizma, misleca in teologa. Slovanska romantika je pristnejša nego germanska. Dostojevski se Tnu zdi, k-ot da gleda v brezno Večnosti, *a vse: ne samo za Ruse knciir/ Spl<ih' Masarvk tolmači demo-
veU?	iz	notranjega	doži-
et a, lz globoke zelje po mim\ |volucijl
U ^[‘Peracip. Tu ne najd6lno barijere< P''ed katero se je ustavil Emmanuel Kant, kakor da bi hotel izreči Luthrov« besede:	Hier steli’ icli, ich kann nicht
anders!' Slovanom je v Kopalovem zmi-slu dodeljena vloga eminentno kulturna, Nemcem. i» Germanom sploh pa je poverjena zgradba apologije tehnike in civilizacije'. S čimer pa ni rečeno, da pri Germanih ne najdemo kulture. Gre le za to, katera kultura je eruptivnejša, z zemljo tesneje povezana; in brez dvoma gre prvenstvo ruski oziroma slovanski kulturi.
* Zvesti Masarykovemu geslu, da je demokracija diskusija otvarjamo debato o aktuel-
Pri Germanih opažamo silni duh organizacije, discipline, delavnosti in specifično tehnično znanje. Zibelka statistike je takorekoč v Germanstvtt. Nemci so apolitičen narod. Če so imeli par genialnih državnikov, še ni doprinesem dokaz, da so v svoji preteklosti razumevali Vsako zgodovinsko situacijo. Alzaško-Lorena je dokaz, kako so znali hoditi po svoje razočaranje. V njih je vtelešen duh ekspanzije: mirne in nasilne. Gosta naseljenost, tehnična nasičenost in pomanjkanje prostora, na katerem bi se mogel ta duh udejstvovati; to je bil in bo ostal povod vsake germanske zgodovinske pustolovščine. Od Friderika Velikega do Friderika Eberta je bila dolga pot. Dve različni osebnosti. Prvi: personifikacija nemškega romanticizma. Sanssouci pri Berlinu je živa priča, da je Fridericus Rex, antagonist velikega Goethea, kljub svojemu fanatizmu za zapadno, torej romansko kulturo, bistven simbol nemškega duha. Ebert je bil poosebljeni nemški idealizem in realizem obenem.
V čem pa se pravzaprav dotikata germanski in slovanski duh? Polarnost je ono, kar ju združuje. German jn Slovan sta razpeta med dvema tečajema. V obeh literaturah najdemo frapantne sličnosti notranjega doživetja: tu je Holderlin, tam Dostojevski. Prva paralela: Sieg-Ined in Hag
in teme.
ageu. Faustovski problem luči lam je Dostojevski: Aljoša v Bratih Karamazovih. starj Germani in stari Slovani sc. molili bogova luči in teme. Pri enih in drugih vidimo znamenja polarnosti. Friderik Veliki se je zaklenil po sedemletni vojni v cerkvico v CharLottenburgu in je v listi tišini jokal... Džerdžinski, šef boljševiške čezvičajke, je podpisoval smrtne obsodbe, ki so bile orosene z njegovimi iskrenimi solzami.
ni temi in pričakujemo, da se oglase tudi oni, j To je disakord, ki odmeva med dvema ki se ne strinjajo z mnenjem Spectatoi-ia. Svo- •	»„	i.	,
. je mnenje bomo objavili koncem debate Se *tenama; Nav em « zapisano bog, na drugi seveda sploh pride do debate. Sedanje mrtvi- i demon. In se nekaj je, kar predestinira lo ravno ne upravičuje do teh mul.	i	ti dve rasi prevzeli vodstvo Evrope v
svoje roke. Prej ali slej bo ustvarjena nemško-slovanska delovna sinteza kot podlaga kulturnega sodelovanja. Dostojevski je v svojih političnih spisih prerokoval dogodke, in velik del je že uresničen. Tako je uresničeno njegovo prerokovanje, da bomo Južni Slovani zatajili Rusijo in se vrgli na vrat feminiziranemu zapadu. Italija bi nas najraje uničila, ker smo ji na poti. Francija nam ne more pomagati, četudi bi to voljo imela. Tako smo postali sentimentalni. In ne vidimo, da vodi pot v Moskvo sedaj že preko Berlina. Zato se je treba sprijazniti z Berlinom, da bomo pozneje člani velike grupacije, ki bo določevala kontinentu smernice, parole in ves razvoj.
RESOLUCIJE HIŠNIH POSESTNIKOV.
Naprošeni objavljamo kot kronisti resolucije, sklenjene na zadnjem kongresu hišnih posestnikov v Ljubljani.
I. Kongres zahteva brezpogojni preslanek stanovanjskega zakona, kakor tudi vseh stanovanjskih omejitev in protestira proti vsakemu podaljšanju stanovanjskega zakona in proti kakoršnimkoli utesnitvam.
Stanovanjski zakon ni upravičil pričakovanja zakonodajalčevega. Zakon ne samo, da ni odstranil stanovanjske krize in da ni rešil stanovanjskega vprašanja, je nasprotno položaj še bistveno poslabšal: ker je na eni strani oviral privatno iniciiativo zidanja novih hiš, z druge strani pa povzročil propadanje starih poslopij kot najvažnejšega dela narodne imovine.
Zakon je povzročil socijalni razdor med državljani in namesto, da bi podprl malega človeka, je ustvaril teren za zlorabo in spekulacijo s tujo imovino. S tem je omajal pravno zavest med državljani in pospešil denioraliza-cijo in korupcijo cele vrste družabnih slojev. D oči m je državna oblast z zakonom o zaščiti države pobijala bolševizem, je s stanovanjskim zakonom poboljševičila duhove najširših slojev v državi. S svojimi nasprotujočimi odloki v istovrstnih slučajih so postali stanovanjski uradi pravi juridični monstrum.
Izhajajoč iz pogrešnega stališča, da predstavlja denar, vložen nekdaj v poslopja, kapital za izkoriščanje šibkejših, ne pa rento za zavarovanje starosti in onemoglosti, je obremenil na antisocijalni način hišne posestnike in izzval devalvacijo narodne imovine.
Ker je izkušnja pokazala, da se od podaljšanja stanovanjskega zakona ne more pričakovali nobenega zboljšanja stanovanjskih razmer, zahteva kongres, da se z ukinitvijo vseh stanovanjskih omejitev takoj prične likvidirati sedanje neznosno stanje. To zahteva kongres na temelju principa enakopravnosti, ki je bistvena podlaga vsake demokracije in pravne države, koja zahteva enako obremenitev vseh državljanov. ,
Glede načina likvidacije stanovanjskih utesnitev, naj se na vsak način zaslišijo hišni posestniki, in naj se njihovi stvarni predlogi uvažujejo. Likvidacijo je izvesti najdalje v roku 6 mesecev, od 1. novembra 1926 dalje.
Kongrec je prepričan, da odprava stanovanjskih omejitev ne bo*de povzročila nobene škode in tudi ne predrugačila društvenih od-nosajev. To svoje mnenje opira kongres na činjenico, da so v sosedni kraljevini Italiji od 30. junija 192G. prenehale vse stanova niške omejitve m da je ta odredba dala do sedaj odlične rezultate glede uredbe društvenih in ekonomskih odnošajev, kakor tudi na dejstvu, da je osvobojenje lokalov in podna-jemnih prostorov 'po odpravi rekvizicije, — dalo slično dobre rezultate v naši državi.
II-	Kongres smatra za svojo dolžnost, tako nasproti državi in splošni javnosti, kakor nasproti svojini članom, da dvigne svoj glas in da označi sedanje razmere kot popolnoma ne-vzdržljive.
Nemogočnost nadaljnega rednega vzdrževanja naših stavb vodi nedvomno v našo propast in propast stavb samih. Ker so naši do-movi vazen del narodnega premoženja in naj služijo kot najvarnejši državni objekti, moramo odločno zahtevati, da se neposredni davki znižajo, zlasti da se zniža zemljiški in hišno-\i a jem ni ski davek najmanj na 12%. V čeho-slovaski m Poljski državi hišno najemninski davek tudi ni večji. V Avstriji je pa kot državni davek popolnoma odpravljen. Zahtevamo čimprejšnje izenačenje davkov za vso našo državo ter maksimiranje davkov, in zlasti maksimiranje občinskih in drugih doklad. Ravno tako zahtevamo, da se znižajo posredni davki na minimum, da se revidira zakon o taksah, in da se popolnoma ukinejo takse, ki ovirajo izvrševanje zakonito zajamčenih pravic.
(Dalje prih.)
LJUBLJANSKA porota.
Včeraj sla se vršili dve tajni obiav-navi radi zločina oskrumbe in posilstva.
Senatu je predsedoval viš. sod. svetnik Vehovar, votirala s. s. Huter in sodnik Sajovic. Državni pravdnik je bil dr. Fellacher.
prva razprava se je vršila proti Antonu Renko iz Podsrede pri Trojanah. Zagovornik je bil dr. Lemež. Na obe stavljeni vprašanji so porotniki soglasno odgovorili z da, nakar je bil Renko obsojen na eno lete težke ječe, poostreno z večkratnim postom in trdim ležiščem. ■— Všteje se mu preiskovalni zapor šesiih tednov.
Druga razprava se je vršila proti Dominika Brvarju iz Moravč radi istega zločina. Obtoženca je zagovarjal dr. Hubad. Porotniki
«> vprašanje krivde s 7 glasovi zanikali, vsled česar je bil Brvar oproščen.
Danes se vrši obravnava proti mladoletnemu Metelku, radi poizkušenega ropa blagajne v Kolodvorski ulici. Razprava utegne biti zanimiva.
Clo^psdarstiro.
Enodnevni tečaji o brezalkoholnem gospodarstvu
ki jih je priredila »Brezalkoholna Produkcija- o jpriliki razstave »Ljubljana' v jeseni« i n sicer dne 6., 7. in S), septembra t. 1. so bili izredno dobro obiskani. Število udeležencev za vsak tečaj je bilo določeno na 25, vendar je vsakokrat preseglo čez 30 udeležencev oziroma udeleženk, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem voditeljice tečaja gospodične V. Benigei jeve in g. Lindiča. Kolikor je čas dopuščal,- se je obravnavalo teoretično in praktično: -vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja; sušenje; pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov ter so se ]M>dale tudi nekatere smernice za bodoče delo. Pokazalo se je, da zanimanje za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja v zadnjem času silno hitro narašča, kar moramo z veseljem ugotoviti in to akcijo najtopleje priporočati.
Ker prihajajo od raznih strani prošnje za prirejanje takih tečajev tudi po krajih izven Ljubljane, namerava »Brezalkoholna Produkcija«; prirediti 'take tečaje v Celju, Novem mestu, v Krškem, Ptuju, pa tudi v drugih večjih sadjarskih in vinarskih centrih. Tečaji se bodo vršili le, a ko se prijavi vsaj 25 udeležencev za vsak tečaj. Zato naj se 'blagovolijo interesenti za take tečaje, čimpreje priglasiti in navesti, katerega tečaja se žele udeležiti.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru priredi na lastno inicijativo poleg tečaja o konzerviranju sočivja in sadja .poseben tečaj za pripravljanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov dne 28. t. m. Interesenti za 'ta tečaj naj se čimpreje priglasijo pri zgoraj omenjenem zavodu.
V Celju tse vrši tak tečaj dne 26. t. ni. Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani.
V Ptuju tse vrši tečaj, ako se prijavi zadostno število udeležencev o priliki okrajne sadne razstave v dneh od 2. do 5. oktobra i. 1. Priglašenci, iki <naj se prijavijo »Brezalkoholni produkciji dobe podrobna pojasnila z okrožnico
Za Novo mesto in Krško čas še ni dotočen. Vsekakor se bodo vršili tečaji tudi v teh krajih predvidoma koncem septembra ali začetkom oktobra.
Vsi loraiji, ki žele imeti o tem predmetu predavanja s praktičnimi predvajanji, naj se nemudoma odločijo in naj svoje želje in predloge sporoče »Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. da more ta vse pravočasno pripraviti.
* * *
Ljubljanska borza, v sredo 15. sept. 1926. Vrednote: »šešir<, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka , den. 103, bi. 104, zaklj. 104. Blago: Remeljni 7-7, 8-8 in polovičarji, fco meja, 4 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500.
BORZE.
Zagreb, dne 15. septembra. Devize: New-york ček 56.3425—56.5425, London izplačilo 274.19—274.99, Praga izplačilo 167.28—168.08, Dunaj izplačilo 795—798, Berlin izplačilo 1344-1347, Milan izplačilo 202.86—204.86, Curih izplačilo 1092,5—1095.5, ček 1092.5 do 1095.5.
Curih. dne 15. septembra Beograd 9.145, Nevvvork 517.125, London 25.11125, Pariz 14.7875. Praga 15.325, Berlin 123.15, Dunaj *73, Milan 18.675, Bukarešta 2:6125, Sofija 3.74, Budapešta 0.007230. ________________________
Šport.
Boj za svetovno mojstrstvo.
Dne 23. t. m. se vrši v Filadelfiji boks-match za svetovno mojstrstvo v težki kategoriji med Jack Dempseyem in Gene-Tun-neyem. Izid tega boja se pričakuje z veliko napetostjo, čeravno v evropskih športnih krogih ni tistega zanimanja kakor takrat, ko je poskusil Francoz Carpentier odvzel i Dempseyu naslov svetovnega mojstra. Ameriški strokovnjaki pa pričakujejo to pot izredno trd boj in temu primerne so tudi priprave za ta gigantski boj, ki se bo vršil v stadionu sesq u icen t en ilial ne razstave. Stadion ima obliko podkve, toda slavni mana-ger Tex Rickard, ki vodi vse predpriprave, je dal zapreti tudi odprto stran s tribunami, tako da bo .sedaj prostora za 150.000' sedežev in 50.1X10 stojišč. Če bo ves la prostor zaseden, bo Rickard kasiral približno 4 milijone dolarjev.
Odkar je Dempsev svetovni mojster, je iz-vojeval samo par resnih bojev, radi česar se tudi njegova bojna sila ne ceni več tako visoko in ima tudi Tunney veliko šans. Pensilvanski zakoni ne dopuščajo v takem slučaju vec kakor 10 rund in se bo šele pokazalo, če je udarna sila Dem;pseya tako velika. da bo v lem kratkem času potolkel svojega nasprotnika. Mogoče je tedaj, da bo Tunney vzdržal vseh 10 rund. Od 1. 1918. se je to posrečilo samo trem bokserjem:
1. 1918. se je neodločeno boril z Dempsevem Billy Miške 10 rund, dve leti pozneje se je držal Bali Breman 12 rund. p redno je moral na tla in zopet tri leta kasneje je vzdržal Tom ‘Gibbons vseh določenih 15 rund. čeravno je bil premagan po točkah. Z Gibbon-som se je meril tudi Tunnev. ki je podrl Gibbonsa šele v zadnji, 12 rundi. Kar se tiče Carpentiera, ga je Dempsev knock-oul porazil v 4. rundi, dočim jih je Tunnev v isto svrho porabil 15.
Kakor znano se je poročil Dempsey s filmsko igralko Estelle Taylor in njej na ljubo si je dal popraviti nos, ki je tekom bojev precej trpel. Veliko zanimanje vlada
sedaj tudi za Dempseyev nos, če bo srečno prestal vse atake. Toda tudi v tej točki so vesti iz treraing-tabora pomirljive; kajti preu kratkim je eden njegovih Sparzmgpaiiner-jev Dempseya z veliko silo udaril po nosu, toda ta ni niti najmanj zgubil svoje oblike. Njegovi prijatelji tedaj pričakujejo, da ne bo samo kot zmagovalec izšel iz tega boja, ampak (la tudi- njegova lepota ne bo trpela.
Nov svetovni rekord v težki atletiki. Josip Bueher, član ati. kluba Kierling, je potegnil z levico 84.25 kg in postavil s tem -svetovni rekord za srednjo težko težo (do 82.5 kg).
Vierkiitter si hoče zopet priboriti prvenstvo. Kakor poročajo iz Berlina, se je Vier-kdtter pred par dnevi podal s -svojim trenerjem v Calais, kjer hoče s ponovnim pre-plavamjem Kanala nadkriliti rekord Francoza Michela. Kakor znano je rabil Vierkotter za preplavanje Rokavskega zaliva 12 ur 42 min., kateri čas je zboljšal Francoz Michell za 1 in pol ure. Zel-o dvomljivo je, če se bo Vierkotterju to posrečilo, saj -tako lepih dni, kakor ga je naletel Michell, je v Kanalu zelo malo.
Suzana Lenglen je napisala v »Petlt Pa-risien« več člankov, v katerih navaja vzroke, zakaj je pustila amaterstvo. Vzr-ok je zelo enostaven. Lenglenova pravd, da si pusti svojo umetnost z isto pravico plačati, kakor igralci, pevci in slikarji. Noče več polniti žepe prirediteljev, ki aranžirajo teniške turnirje z amaterji, ker jih fo manj stane. Vse to je prav čedno in duhovito obrazložila v prvem članku in dokazala, da vodi pero z isto bravuro kakor racket.
To odo.
STOBI.
Pet kilometrov cd Gradskega na progi Skoplje — Veles — Bitolj leži staro bizan-
tinsko mesto, ki se je imenovalo nekoč Stobi, danes pa se imenuje -Pustograd-.
Mesto Stobi je obstojalo že za časa Aleksandra Velikega. Takrat je bilo cvetoče trgovsko mesto. Mimo mesta je vodila cesta v Solun (kot še dandanes) in do Sardike.
Ped Rimljani je imelo mesto pravico kovati lokalni denar. Najstarejši, doslej najdeni novci so iz dobe Vespazijana in Tita.
V splošnem .je zgodovina mesta še precej malo raziskana.
Zgodaj se je jelo širiti v mestu krščanstvo. V letu 325 po Kr. je rezidiral v mestu skof Budius. Leta 479 po Kr. so oplenili mesto vzhodni Goti. Leta 518 po Kr. je bil po vsej Macedoniji močan potres, ki je mesto močno poškodoval. Od tega leta dalje se Stobi v zgodovini ne omenja do 1. 1014, ko je korakala skozi mesto vojska bizantinskega eesarsja Va-zilija II. ob priliki vojne z makedonskimi Slovani.
Ostanki mesta iz prejšnjih časov so poti zemljo. Za časa turškega gospodstva se ni brigal nihče zanje. Za časa vojne 1. 191(1 so pričeli Nemci z izkopavanjem ruševin. Izkopavanja je vodil Danec profesor dr. Krischen, ki je razkril veliko nagrobno baziliko, sezidano najbrže v 5. stoletju ter dvonadstropno mestno'baziliko, ki je podobna baziliki Dimitrija v Solunu. Iz neznanih vzrokov so Nemci izkopavanje prekinili. Pričelo se je šele leta 1924 zopet. Izkopavanje vodi upravnik narodn. muzeja v Beogradu dr. Vladimir R. Petkovič. Delo napreduje počasi, ker traja radi,- nedo-statnih podpor vsako leto samo po par mesecev.
Dr. Petkovič je razkril doslej med drugim veliki baziliki krasne mramornate stopnice, ki so pripadale nekoč, kot je sklepati iz izdelave, sigurno kakemu rimskemu gledališču. Dalje je razkril dva velika bloka iz belega marmorja, dalje mestno obzidje, široko 2 m i 4 cm, dalje del amfiteatra s premerom 90 m, ki je bilo pokrito z zemeljsko plašijo 7—8 m
i in ki je do višine 5 in pol m prav dobro ohranjeno. Nekatera sedišča so izdelana iz belega marmorja. Na poedinih sediščih so vrezana imena. Iz oblike črk sledi, da so bila vrezana v raznih stoletjih, nekatera že v starem veku. Poleg bizantinskih in grških imen čitaš tudi slovanska.
Domneva se, da je bilo porušeno gledališče 1. 479 po Kr. ob priliki, ko je oplenil mesto na svojem umiku kralj vzhodnih Gotov Teo-dorik. Mogoče je pa tudi, da je porušil gledališče potres 1. 518 po Kr., ki je razsajal nad 20 trdnjav.
Doslej je bilo izkopanega mnogo krasno izdelanega kamenja, drugih stvari dosedaj niso našli. Če se bodo nadaljevala dela po dosedanji metodi, bo trajalo izkopavanje pač še dolgo časa, vsekakor pa bo razkrilo v arlii-tektoničnem oziru zelo zanimive stvari.
Zakonske ponudbe nekdaj in danes.
Ponudba zakona je bila preje važna in slovesna stvar, da je bilo treba zanjo prav posebno izbranega kraja in miljeja.
Pesnik Robert Browning se je pritoževal, vda ne more najti pravega kraja in pravega razpoloženja za to, da bi ponudil svoji izvoljenki roko in srce. Gozdna samota, lunin svit in drugi poetični miljeji niso prišli prav v poštev, ker pač stariši mlade dame v takih trenutkih in na takih krajih niso pustili nikdar same z njenim oboževalcem. Vedno je bila mama ali pa kaka druga »gardedama« v bližini in pred takimi profanimi ušesi zaljubljenec seveda ni mogel izdati svoje sladke skrivnosti. Parček se je moral umakniti v najbolj oddaljen kot salona, če le mogoče v bližino glasovirja, da nepoklicana ušesa niso mogla čuti nebene besede. Za časa naših mater je bila plesna dvorana pač najbolj običajni kraj za razkritja ljubezni, ki jih je favorizirala tudi takratna stanovanjska oprema. Po sobah no stale vsakovrstne španske
stene < in drug mobilijar, za katerega sta se zaljubljenca med odmorom na plesu lahko skrila.
Dandanes je stvar mnogo lažja. Mladina se je otresla vseh romantičnih predsodkov in dandanes se obravnavajo vprašanja, ki so se smela staviti preje samo na skrivnem in zašepetati na uho, popolnoma svobodno in javno. /a ponudbo zakona je vsak kraj prime-i en. Angležinja Janne Ramsey-Kerr pripoveduje: Cula sem v zadnjem času o ponudbah zakona, ki so bile stavljene na prav prozaičnih krajih. Neki gospod je razkril neki go-spodični svoja čuvstva v veliki moderni prodajalni, ki je bila polna kupovidcev. Dva zaljubljenca pa sta se našla nekega mrzlega jutra zarana po kopeli, ko sla sedela s šklepetajočimi zobmi v kopalnih kostumih na morski obali. Precej težavno se je dogovoriti v avtomobilu, če mora zaljubljenec pri tem paziti na avto. Pa tudi-v takih slučajih je bila že razkrita ljubezen. Neki mladenič je razkril svoji oboževanki ljubezen celo v liftu. V takih slučajih pač dami ne ostane noben romantičen spomin, toda glavno je vendar vedno. da pride do razgovora o tem velikem vprašanju in da se zaključi razgovor z »da«, dočim je vprašanje moža, ki ga ne ljubiš, prav tako mučno v romantičnem miljeju kot sredi ulice in odgovor »ne- je tu pravtako trd kot tam.
: Jesenska umetniška razstava v Sofiji. Udruženje bolgarskih umetnikov je otvorilo 5. t. m. redno jesensko razstavo v Sofiji. Na tej razstavi so razstavili svoja dela znani umetniki Anton Mitov, Boris Mitov, D. Djun-dŽenov, G. Mašev, R. Aleksijev, Ivan Bajadži-jev in mnogo drugih.
: Letošnji manevri rdeče armade. Mesec september je mesec manevrov rdeče armade. Ruski vojni listi posvečajo letošnjim manevrom izredno pažnjo, ker se imajo pri letoš-njih*manevrih ugotoviti vsi nedostatki ustroja rdeče armade.
Rudyard Kipling:
42
Knjiga o džungli.
-Razdalja do klavnic je znašala samo pol milje, tre-bali pa so celo uro, da so dospeli do tja, kajti K etik je vedel, če bi morski psi prehitro hodili, da bi se pri tem razgreli in bi potem ne bilo mogoče, da bi jim le-po odrli kožo. Radi tega so šli prav počasi naprej, dokler niso dospeli do solne hiše, bas izpred oči morskim psom na obali. Kotit: jim je sopihajoč in ves začuden sledil. Menil je, da -je na koncu sveta, pa tulenje morskih psov za hrbtom je bilo tako silno kakor ropot vlaka v predoru. Kmalu nato je Kerik sedel v mah, vzel iz žepa veliko uro in čakal trideset minut, da so se morski psi ohladili. Vladala je popolna tišina, tako da je Koti k slišal, kako je meglena rosa kapljala možaku z okraja čepice. Nato je prišlo deset, dvanajst mož, vsak s tri, štiri čevlje dolgim krepelcem, ubitim z železom; Kerik jim je pokazal nekoliko morskih psov črede, ki so jih bili tovariši obgrizli ali so bili še prevroči. Možaki so jih suvali s težkimi škornji, narejenimi iz kože mroževega vratu, in jih odstranili, mu > pa se je oglasil Kerik rekoč: »Naprej!« in možakarji so jeli udrihati morske pse po glavi tako hitro, kakor so le mogli.
Deset minut pozneje Kotih ni več poznal prijateljev; preparali so jim namreč koža cd nosu do zadnjih plavut, jo odrli in jih pometali na kopico na tleli.
To je bilo za Kolika dovolj. Majhne sveže brke so se mu ježile od groze in okrenil se je ter oddirjal nazaj proti morju (morski psi namreč lahko nekoliko časa prav hitro dirjajo). Na skalovju, kjer posedajo veliki morski levi na robu valovja. se je zagnal z glavo naprej v hladno vodo, se zibal na morju in bedno sopihal. Kaj pa je? je osorno zarentačil eden morskih levov; morski levi namreč navadno žive sami zase.
»Sku-enije! Očen skučnije!« (Samoten sem, jako samoten), je odvrnil Kotik. »Po celem obrežju pobijajo vse holuščike! r
- Morski lev je obrnil glavo proti otoku. »Neumnost,« je dejal; tvoji prijatelji kriče kot vedno. Videti si moral starega Kerika, ki je hitro odpravil čredo. To dela že> trideset let!
»Strašno! je dejal Kotik, se uprl vodi. ko se je val zgrnil čezenj, se uravnal z enim udarcem plavut in se ustavil stoječ zraven razklanega roba skale.
»Kot enoletntk si dobro naredil!« je dejal morski
lev, ki je čislal dobro plavanje. »Lahko si mislim, da je stvar res strašna, kakor jo ti vidiš; ampak če vi morski psi zahajate semkaj leto za letom, potem seveda ljudje zaznajo o tem, in dokler ne najdete otoka, kamor nikdar ne pridejo ljudje, vas bodo vedno preganjali.«
Ali je kje tak otok? je pričel Kotik.
»Dvajset let že hodim za Kambolo, a ne morem re.Mrda bi ga bil našel. Ampak glej — kakor vse kaže, rad govoriš z ljudmi, ki vedo več kot ti; kaj pa ako bi se podal na otok Wallbrus*in govoril z morskim
coprnikom. Morebiti on kaj ve. Nikar ne bodi tako ne-j strpen. Otok je šest milj daleč in da bi jaz bil ti, bi stopil na suho in malo zadremal, ti mali.«
Kotik si je mislil, da je ta svet dober, pa je- odplaval na svojo obalo, stopil na suho in spal kake pol ure. Nato pa jo je mahnil naravnost proti otoku Wall-rus„ majhnemu, nizkemu, skalnatemu otoku, skoraj natanko severno od Novastožne. večinoma samo kleče vju in galebovim gnezdom, kjer so se mroži zbirali sami zase.
Stopil je na suho v bližini morskega coprnika, velikega, nabreklega, mozoljastega mroža z debelim vratom in dolgim -okli, ki živi v severnem Tihem oce-! anu in ki se< ne zna dostojno vesti, razen kadar spi — in spal je baš takrat, zadnje plavute napol v vodi napol zunaj nje.
Zbudi se! je zalajal Kotik, kajti galebi so delali silen vrišč.
-Ha! Ho! Hnif! Kaj pa ie? je dejal mrež, udariL z okli po naslednjem mrožu, d a se je prebudil, naslednji je udaril zopet naslednjega in tako dalje, dokler niso bili vsi zbujeni in so zijali v vse .smeri, samo v pravo ne.
»Hej! Jaz sem!« je odvrnil Kotik, zibajoč se v va-lovjn.
No, da bi nti —■ kožo odrli!« je zarohnel mrož in vsi so gledali Kolika, kakor bi velika družba zaspanih starih gospodov zrla v majhnega dečka. Kolika pa ni bila volja, da bi baš tedaj še kaj več slišal o odiranju kože; tega je videl dovolj; in tako je zatpil:
I
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
^■uiuuuK	nudi
naj finejši in najokusnejši na« mizni Ris las vinskega kisa.
□ST ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C
Tehnično In hlgrljenlCno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II- nadstropje,
crr - it ;
Uprava ..Narodnega Dnevnika**
prodala
makulaturni papir
•	kg	Din	4*50.	•
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinževi
znamke	Od dobrega
Gritzner* ftdter, Piionix švicarski
Blizu Prešernovega dcm’ cbl! in 'Asirijo. Pouk brez- pletilni stroj spomenika za vodo. Pi8ren>. ^odni plačilni pogoji - Tudi .DUBIEO'
na obroke. - Večktra garancija.
Josip Peteline, Ljubi,ana
mali oglasi
Vsaka beseda
Potnike
50 para, debelo tiskano Din 1'—-
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/IIL pod »vinska trgovina«.
KOKS-ČEBIN
Hfolfova 1/11. • Talci. 56.
Proda se po ugodni ceni dal-nogled »Trider«
tvTdke Zeiss, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lista.
Stekleno
»irešno opeko Imajo »tal-ao v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Knjigovodja-korespondent
popolnoma samostojen delavec, bilancis-t, z znanjem slov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10-letno prakso išče prinemo službo. Ponudbe na upravo lista pod »Nastop takoj«.
MODROCE
Is najboljšega domačega In češkega platna, poatelj-
ne mreže, zložljive poste-
j Ije, otomane, dekoracijske j patent divane in tapetni-' ške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7.
Trgovskega
vajenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, Sv. krl pri Kostanjevici.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 552
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabelo, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. 552
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.