»eto> XV Številka 10 (472) Velenje, 16. marca 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 leni omogočiti polno sodelovanje a osrednji proslavi ob dnevu žena v Rdeči dvorani je govorila Zora Tomič, članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije Osrednja proslava v počasti-ev mednarodnega praznika že-a, 8. marca je bila v naši obči-i tudi letos v Rdeči dvorani, kulturni program so pripravili ekliški pevski zbor. velenjske jmnazije, recitatoiji osnovne >le Veljko Vlahovič, mešani evski zbor Gorenje, skupina za razni ples, Šaleška folklorna [Upina ter narodno zabavni nsambel Štirje kovači. Ženam »bčine Velenje pa je spregovorila tudi Zora Tomič, članica redsedstva Zvezne konference ZDL Jugoslavije, predsednica reta za vprašanja družbeno onomskega in političnega po-»žaja žensk pri Zvezni konfe-ci SZDL ter predsednica od-ora za mednarodno leto otro-a v Jugoslaviji. V svojem govo-je med drugim dejala: „Spo- ročilo 8. marca — mednarodnega dneva žensk je aktualno tudi dandanes, saj nas nenehno opozarja, da se moramo boriti za našo človeško srečo. Zato je 8. marec v prvem smislu, ne samo eden najpomembnejših datumov revolucionarnega delavskega gibanja - je poziv za akcijo, za menjanje sveta, za uresničenje vizij velikih predhodnikov o človeka vrednem življenju ljudi, ne glede na spol, raso. Letošnji 8. marec proslavljamo v znaku velikih jubilejev naše partije, revolucionarnih sindikatov, mladine in žena." Nadalje je Zora Tomič omenila, da mineva letos 60 let od ustanovitve komunističnega gibanja, revolucionarnega sindikalnega gibanja, komunističnega delovanja mladine ter organizacije žensk ko- Med pogovorom v Gorenju munistk v Jugoslaviji. Te obletnice označujejo prelomni trenutek v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti ter začetek revolucionarnega procesa, ki je pripeljal do organiziranja oborožene vstaje — revolucije in do izgradnje samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije. Poudarila je, da ta revolucionaren proces na svoj način še vedno traja. Seveda z drugačnimi metodami, saj terjajo naloge, ki smo si jih zastavili na kongresih Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Zveze borcev in mladine, naše delovanje in njegovo nadaljevanje. Bitka za to, da bi delavec — delavka v resnici obvladal celotno družbeno življenje, ga oblikoval in odločal, se boril za svojo srečo še ni dobljena. V svojem govoru je Zora Tomič citirala tudi besede tovariša Tita na XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je dejal: »Osvoboditev dela delavskega razreda in človeka vključuje tudi boj za osvoboditev ženske. To je za nas vedno bilo razredno vprašanje strateškega pomena. Brez dejanske udeležbe žensk v družbeno političnem življenju ni polne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato se mora celotna družba mnogo bolj angažirati na hitrejšem in efikasnejšem reševanju problemov, ki izvirajo iz neusklajene vloge ženske v združenem delu in družbi na-(nadaljevanje na 2. strani) Na tradicionalnem srečanju mladih pevcev občine Velenje, ki je bilo v soboto, 10. marca v dvorani kulturnega doma v Velenju, smo znova lahko slišali, koliko so napredovali zbori v letu dni. Po besedah znanih glasbenih pedagogov Janeza Boleta, Branka Rajštra, Vida Marcena in Ivana Verbančiča, so zbori tudi letos presenetili. Več o srečanju na 9. strani. Imenovane posebne delovne skupine Komite OK ZK Velenje je na zadnjih dveh sejah obravnaval uresničevanje nalog, ki jih je določila 8. seja OK ZK Znano je, da je občinska konferenca ZKS Velenje na svoji 8. seji ocenila stanje na področju samoupravnega družbeno — ekonomskega razvoja, usposobljenosti in akcijske usmerjenosti komunistov, organizacij in organov ZK ter določila smernice za delovanje komunistov, OO ZK in organov ZK v občini v prihodnje. Na ZORA TOMIC V VELENJU Zora Tomič, članica predsedstva Ivezne konference SZDL Jugoslavi-I in predsednica sveta za vprašanja ružbenoekonomskega in politične- ■ položaja žensk pri Zvezni konfe-enci SZDL ter predsednica odbora ■ mednarodno leto otroka v Jugo-taviji je obisk v Velenju izkoristila Rdi za pogovor o mednarodnem le-k otroka. Predstavniki občinske onference SZDL Velenje so jo cznanili s tem, kaj smo za otroka v •ši občini že naredili ter z naloga- ki nas čakajo na tem področju v Injje. Spregovorili so tudi o po-ju žena v združenem delu. Ogle-si je tudi vpojno varstveni za-ixl Vrtiljak in obiskala tovarno Dspodimjske opreme Gorenje. Predstavniki delovne organizacije SO Gorenje so jo popeljali po prevodnih tozdih. Z velikim zanima-em si jje ogledala tudi veliko čistil-) napravo in galvaniko v Gorenju. S predstavniki sozda Gorenja > vodili razgorov o položaju ensk v kolektivu Gorenje, ki na polovico zaposlenih žensk, eneralni direktor Ivan Atelšek i orisad prizadevanja, kako bi ! izboljšali delovne pogoje za-oslenih zlasti žensk, v vseh >zdih Gorenja. Nato se je Zora Tomič sesta-i še s skupino delavk Gorenja, ogovoi o položaju delavk v brenju je potekal sproščeno, iposleme pa so spregovorile o leh najpomembnejših izkuš-jah pri delu in položaju delavk orenja. Volitve v dogovorjenem roku Potek volitev v Gornji Savinjski dolini je v začetku kasnil — Pospešena akcija je bila le uspešna — Soočali so se z nekaterimi pomanjkljivostmi — OK SZDL bo oblikovana do konca marca Ko v Gornji Savinjski dolini ocenjujejo potek volitev v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva poudarjajo, da so bili uspehi pri delu krajevnih organizacij graje- ni na izjemnih dosežkih, ki so jih te dosegle ob različnih akcijah v minulem obdobju. Sem sodijo vpis cestnega posojila, izvedba volitev delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in predvsem izvedba referenduma za podaljšanje plačevanja samoprispevka za izgradnjo objektov splošnega pomena. (Nadaljevanje na 2. str.) V torek, ob zaključku redakcije, smo se zelo razveselili zavitka, ki je prispi Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Član jugoslovanske himalajske odprave E-79 i odhodkom na to dolgo in naporno pot obljubil, da se bo sproti javljal. V zavit razveselili zavitka, ki je pel v naše uredništvo iz daljnega i Ivč Kotnik iz Velenja nam je pred zavitku je bil film s posnetki prihoda odprave v Katmandu. V njem so tudi posnetki o vsakodnevnem življenjskem utripu v tem azijskem mestu. Med tem je odprava že nekje na poti do baznega taborišča in pričakujemo, da bomo kmalu dobili nov film, morda pa tudi že njegov zapis z vtisi in doživetji. Na posnetku so nekateri člani odprave pred hotelom v Katmanduju, v katerem so prebivalci med postankom. zadnjih dveh sejah pa je komite OK ZK Velenje govoril o akcijah za uresničitev sklepov, ki jih je sprejela na svoji zadnji seji OK ZK ter določila poglavitne prihodnje naloge za obdobje marec - junij. Prejšnji teden so se na komiteju OK ZK Velenje posvetovali sekretarji osnovnih organizacij ZK o uresničevanju nalog 00 ZK v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Govora je bilo o idejno političnem usposabljanju, obravnavanju zunanje političnih dogodkov, akciji »zaključni račun 1978" in drugem. Istočasno pa so se tudi dogovorili, da bodo v osnovnih organizacijah ZK najpozneje do 20. marca obravnavali gradivo in sklepe 8. seje občinske konference ZK ter zatem dopolnili lastne ocene stanja oziroma programe akcijskih nalog. Da bi to nalogo lahko kar najbolj dosledno in učinkovito uveljavili je velenjski komite OK ZK na svoji zadnji seji imenoval posebne delovne skupine za spremljanje uresničevanja sklepov 8. seje OK ZK ter za usmerjanje dela 00 ZK v posameznih sredinah. Delovne skupine bodo štele do 10 članov, vodili pa jih bodo člani komiteja občinske konference ZK Velenje. Člani delovnih skupin bodo sodelovali na sestankih osnovnih organizacij ZK, pripravili bodo razgovore s komunisti v družbeno političnih organizacijah ter s sekretarji in člani sekretariatov 00 ZK ter uporabljali še druge oblike in metode dela. Oceno stanja v posameznih 00 ZK in o uresničevanju sklepov 8. seje OK ZK Velenje bodo pripravili do 20. aprila. Komite OK ZK Velenje pa bo spremlja) aktivnost delovnih skupin in, če bo potrebno, sklical problemske konference, da bi oblikoval enotne akcijske programe in sklepe za 00 ZK v posameznih sredinah. Na svoji zadrgi seji pa je komite OK ZK Velenje spregovoril med drugim tudi o nastali škodi pri poškodbah na napeljavi toplovodnega omrežja in o stanju na prvih dveh fazah kolektoija. Ob tem je komite OK ZK Velenje opozoril, da v teh dveh primerih ne gre zgolj za občutno materialno škodo, pač pa tudi za malomaren odnos do občanov, ki spremlja takšne in podobne pojave. O DAVKIH OBČANOV Minuli petek so se na 24. redni seji sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Na seji so obravnavali in sprejeli odlok o davkih občanov, odlok o proračunu občine Mozirje za letošnje leto, podrobno pa so razpravljali tudi o gospodarjenju v preteklem letu. Sprejeli so tudi aneks k družbenemu dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov. Med drugim so razpravljali še o družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. V drugi polovici tedna jbo spremenljivo oblačno jvreme, občasno bodo tu-jdi manjše padavine. RADIO VELENJE vabi danes, 16. marca 1979, ob 19.00 v dom kulture Velenje na 4. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE Program povezuje MARJAN KRALJ - Pokrovitelj GORENJE Številka 10 (472) - 16. marca 1971 -i Ženi omogočiti polno... sploh in njenih še vedno velikih obveznosti v družini. Sodelovanja okrog dva milijona žensk v združenem delu terja, da bolj odločno in organizirano ustanavljajo takšne življenjske in delovne pogoje, da bodo ženi omogočili polno sodelovanje v družbeno političnem življenju." i V nadaljevanju svojega govora pa je Zora Tomič dejala: „Naloge so jasno opredeljene -od nas samih - žensk in moških - delavcev samoupravljalcev je odvisno, kako hitro jih bomo uresničili. Osmi marec naj nas spomni na sprejeto obvezo. Dovolite mi, da vas ob tej priliki spomnim še na besede tovariša Tita izrečene na XI. kongresu, ko je posebej poudaril pomen družbene skrbi za otroke in to ne samo zaradi zaposlene žene in delovne družine temveč zaradi izenačevanja pogojev v katerih rastejo in se razvijajo mlade generacije. Življenjska vprašanja delovnih ljudi so v svojem bistvu najpomembnejša vprašanja tudi skrbi za otroke. Od ekonomskega razvoja, zaposlenosti, razvoja šolstva, zboljševanja zdravstvenega in socialnega varstva, doslednega uresničevanja samoupravljanja na teh področjih - s čimer se omogoča uresničevanje pravic človeka, je odvisno, kako bomo uresničevali pravice otroka. Družbena skrb za otroke — najrazličnejše oblike v vseh okoljih, je del in potreba našega celokupnega razvoja. Zato je za nas mednarodno leto otroka, leto uresničevanja vsega dogovorjenega, konkretizacija, pa tudi analiza odgovornosti in prispevka vsakega posameznika in vseh družbenih subjektov za srečo naših otrok in našo bodočnost. Volitve v dogovorjenem roku Ugotavljajo tudi, da je bila le v posameznih primerih ocena delovanja socialistične zveze usmerjena tudi v pomanjkljivosti na področju organiziranosti, delovanja delegatskega sistema in krajevne samouprave. S potekom volitev so v začetku kasni-li, vendar so s pospešeno akcijo volitve le opravili v dogovorjenem roku do 15. februarja. Omeniti velja tudi dejstvo, da so hkrati z volitvami v organe krajevnih organizacij SZDL, opravili tudi volitve v svete in skupščine krajevnih skupnosti ter sprejeli njihove statute. Pri podrobni analizi poteka volitev so ugotovili naslednje pomanjkljivosti: - z volitvami so kasnili zaradi kadrovskih težav, ki so bile predvsem posledica odklanjanja funkcij v posameznih sredinah, — vzrok za kasnitev so bile tudi neusklajene priprave, pa tudi družbene organizacije in društva ter posamezne osnovne organizacije sindikata niso pravočasno posredovale predlogov svojih delegatov. Kljub vsemu so volilne konference zaključili v dogovorjenem roku. Občinska konferenca V tem trenutku še nima na voljo podatkov o delegatih, ki so jih izvolila posamezna združenja družbenih organizacij in društev na ravni občine, posamezne krajevne organizacije SZDL ter vodstva družbenopolitičnih organizacij. Ko bodo zbrali še te podatke in jih ocenili na skupni seji vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, bodo sklicali prvo sejo občinske konference SZDL Mozirje. Predvidevajo, da se bo ta konstituirala najkasneje konec tega meseca. J. P. Danes se v polnimeri zavedamo, da zadovoljevanja potreb otrok ne moremo preložiti na jutri - v interesu vseh nas je, da se zagotove čimbolj izenačeni pogoji za zdravstveno varstvo vseh otrok od ranega otroštva pa do usposobitve za samostojno življenje in delo, zagotove pogoji, da bodo vzgojeni v duhu socialistične samoupravne družbe, humanizma, odgovornosti, solidarnosti, bratstva, enotnosti. Seveda pri tem ne moremo pozabiti, da otroci že danes z nami grade našo družbo, menjajo nas in svet okrog nas. Dajmo jim v tem letu novih možnosti." Ob koncu svojega govora je Zora Tomič čestitala ženam ob 8. marcu in dejala, daje to dan, ko zastanemo, da bi premislili, kaj moramo storiti jutri. M. T. Kar najbolj koristmi izrabiti prosti čas ROŽE ZA PRAZNIK - Rdeč nagelj v roki delavke Gorenja v deževnem jutru, na praznični dan. Dan, kije bil posvečen ženski, je minil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v delovnem, a obenem prazničnem vzdušju. Ko bi bil vsak dan tako lep, poln nasmeha, poleta, brezskrben.... Prav gotovo še ni vse tako, kot bi moralo biti Toda veliko, veliko smo naredili v naši samoupravni socialistični skupnosti Prizadevanja, ki smo jih vložili v lepši dan, pa ne smejo zamre ti po prazniku! Gojiti jih moramo vseskozi! Biti pozorni na vsakem koraku! Naj bo rdeč nagelj samo spomin! Naj bo izkazana čast! Čast sodelavki, čast materi, čast ženi, čast dekletu! Deset let društva invalidov Vedno bliže je 24. marec medna-■ rodni dan invalidov. To pa je tudi čas, ko se še bolj kot med letom zamislimo nad položajem, ki ga imajo invalidi in invalidne osebe v naši demokratični socialistični družbi. Čas, ko govorimo in pišemo o njihovih problemih, načrtih, uspehih in željah, čas, ko želimo na hitro storiti veliko in smo polni zvenečih obljub in hotenj. In res, precej tudi naredimo. Toda to je še vseeno premalo. Premalo za poklicno usposabljanje invalidov, ki ga zahtevajo sodobnejši pogoji gospodarjenja in zaposlovanja, premalo pri kontroli različnih invalidskih in zdravniških komisij, kjer so že leta nazaj opazni zelo različni kriteriji, premalo na delovnih mestih kjer invalid pogosto dobi zaposlitev, ki mu ne ustreza, premalo, da bi jim olajšali vsakdanje delo in življenje. Rehabilitacija ter poklicno usposabljanje je prav gotovo izrednega pomena za invalide in tako ni čudno, daje tudi enajsti svetovni kongres mednarodnega združenja invalidov sklenil, da bo to desetletje, do prihodnjega leta posvečeno rehabilitaciji invalidnih oseb. Vendar, če prisluhnemo invali- Pestro ob dnevu žena Ob letošnjem 8. marcu se je v Gornji Savinjski dolini zvrstila vrsta prireditev. Praznovanja na občinski ravni letos ni bilo, zato so toliko več pozornosti posvetili slovesnostim v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih še posebej. Proslav in spremljajočih prireditev ni manjkalo nikjer. Že v dneh pred praznikom so se izkazali v nazarskem vrtcu. Malčki so za mamice pripravili prisrčen program, krajevna skupnost pa jim je namenila razstavo del akademske slikarke Darinke Lorenček in razstavo domačih ročnih del. Med tednom so v Mozirju pionirji pripravili srečanje bivših partizank in interni-rank. Pomagala sta jim krajevna skupnost in občinski odbor ZZB NOV. Na Ljubnem so, poleg^ proslave, pionirke in pionirji obiskali ostarele žene jim čestitali ob prazniku in jim tako ali drugače pomagali, kar sicer počenjajo skozi vse leto. Takšnih in drugačnih prireditev je bilo dovolj tudi povsod drugod. Krajevne skupnosti so v sodelovanju s šolami, vrtci in drugimi dejavniki pripravile priložnostne svečanosti. Na Rečici ob Savinji so za žene pripravili pravo praznično rajanje, potrudili pa so se tudi v združenem delu. Zadnjo soboto so se v Nazarjah zbrale delavke nazarske lesne industrije Gorenje - Glin. Ob priložnostni zakuski so ženam delavkam pripravili bogat program mladi iz Rečice. J.P. dom iz naše doline lahko rečemo, da ta naloga le ni bila tako uspešno izvršena kot bi morala biti. V naši občini deluje društvo invalidov od leta 1969. Takrat je združevalo le 28 članov. Toda leta 1972 je imelo društvo 450 članov, leta 1975 že 1023 članov, lani pa je članstvo narastlo na 1440 članov. Prvi predsednik društva je bil Evgen Krulej. V spomin nanj in na njegovo delo bodo od lani dalje organizirali spominski avto rally invalidov, ki naj bi sčasoma postal manifestacija republiškega značaja. Skoda, da je v naši dolini še vedno mnogo invalidov in invalidnih oseb, ki niso našli poti v to organizacijo. Po analizah, ki pa niso najbolj natačne naj bi bilo v občini Velenje preko 2100 invalidov. Na občnem zboru, ki so ga imeli invalidi ob koncu prejšnjega meseca, so spregovorili tudi o organiziranosti društva. Takrat so bili mnenja, da je potrebno na tem področju storiti še marsikaj in izpeljati takšno organiziranost, ki bo najbolj samoupravna in demokratična. In kakšne so nadaljne naloge društva? Predvsem tiste o katerih bi morali razmišljati vsi, jim včasih bolj prisluhniti, pomagati in svetovati. Trenutno najpomembnejša naloga je prav gotovo pomagati invalidom pri rehabilitaciji ter ponovnem vključevanju v družbeno življenje. Poseben problem je tu poklicna rehabilitacija in zaposlovanje invalidov. Posebno pri zaposlovanju invalidov in invalidnih oseb ostaja odprtih še mnogo problemov. Ker na sestanke komisij nihče ne vabi predstavnikov društva invalidov, se pogosto dogaja, da invalid dobi delo, ki je zanj popolnoma neustrezno in tako nastajajo nesporazumi ter konfliktne situacije, ki bi bile z malo več razumevanja in dobre volje lahko odpravljene že na začetku. Tako se tudi dogodi, da ob dolgi borbi pri uvajanju participacije, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravlja letovanje za predšolske in šolske otroke. Letovali bodo na Debelem Rtiču. Predšolski otroci, od štirih do sedmih let, bodo letovali 10 dni od 24. maja do 3. junija. V tem času ni možno računati na kopanje, spremenilo pa se bo okolje in zrak, kar pozitivno vpliva na otrokovo zdravje. Letovalo bo 150 predšolskih otrok. Šolski otroci bodo letovali v treh izmenah od 23. junija do 4. avgusta. Letovanje bodo lahko organizirali le za 240 otrok. Od 1. do 15. septembra pa bo organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje letovanje za 60 predšolskih otrok, ki redno ne obiskujejo vzgojno varstvenega zavoda. V ta namen bodo med počitnicami izobrazili študente, ki bodo potem za štirinajst dni prevzeli skrb za te otroke. Občinska zveza prijateljev mladine razpolaga z mnogo premalo mesti za letovanje predšolskih in šolskih otrok. Tistih, ki bi želeli letovati j namreč mnogo več, kot prosti mest. V anketah, ki so jih opravi prejšnja leta ugotavljajo, da je š vedno izredno veliko takih otrok, k so med počitnicami prepuščeni sam sebi in jih preživijo kar doma. Prizal devajo si, da bi organizirali tuc kakšno aktivnost za te otroke. S ti borniško organizacijo se dogovaiji jo, da bi organizirali dnevna taboiji nja v Zavodnjah nad Šoštanjem, mor bi otroke vsak dan vozili z avti busi. Seveda pa čaka velika nali tudi krajevne organizacije društi prijateljev mladine, ki naj org; jo za otroke med počitnicami najbolj pestre programe. V letoi njem mednarodnem letu otroka, morala sleherna organizacija ter štvo v svoj program zastaviti tudi javnosti s katerim bi popestrili otio kov prosti čas in mu na ta načii omogočiti, da ga kar najbolj korist no izrabi. M-T predvsem za soplačila pri zdravilih, invalidi niso uspeli tako kot so želeli in kot bi bilo prav. Njihov glas se je premalo slišal, zatrjujejo, in za neuspeh krivijo tudi sebe. Ne srečujejo pa se le z neuspehi in težavami. Tudi uspehov je veliko in ne bi bilo prav, če bi trdili, da se problemu invalidnosti ne posveča skrb. Tako so prvič organizirano nastopili na republiškem kongresu sindikatov, kjer je bila dana vrsta pobud in sprejetih mnogo zadolžitev, da bi stanje še popravili. Tudi novi zakon o delovnih razmeijih je invalidom močna opora in zaščita. Društvo invalidov Velenje skrbi tudi za družabno življenje svojih članov. Tako so že tradicionalni izleti, ki jih prirejajo vsako leto, organizirajo letovanje ob morju in v zdraviliščih, ob svetovnem dnevu invalidov pa prirejajo razstavo del invalidov ter izlete v obmorske kraje. Letos bodo 23. marca pripravili sprejem v Nami Velenje, 1. marca pa so v počastitev tega dneva organizirali dvodnevni izlet v Pulo. Ob koncu vsakega leta pripravijo tudi obdaritev socialno ogroženih invalidov. V zadnjih štirih letih so obiskali in obdarili 83 invalidov. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na šport in rekreacijo, ki ju zelo uspešno razvijajo. Organizirano rekreira okoli 200 invalidov, tekmovanj pa se v raznih panogah udeležuje okoli 80 invalidov. Sodelovali so že na številnih mednarodnih, državnih, medrepubliških, republiških in področnih prvenstvih, društvo invalidov Velenje pa je začelo tudi z občinskimi prvenstvi. V prihodnje namerava društvo še večjo pozornost posvetiti rekreaciji in razvedrilu invalidov. Invalida čaka obilo nalog, ki jih morajo in želijo uresničiti. Pri tem pa se moramo, še bolj kot doslej, vključiti tudi ostali delovni ljudje, saj bodo le tako lahko zastavljeni cilji uspešno realizirani in to si najbrž želimo prav vsi. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Komisija za inovacije OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Komisija za inovacije Razpisujeta NAGRADNI NATEČAJ za najuspešnejše inovacije s področja množične inventivne dejavnosti v občini Velenje za leto 1978. Komisiji bosta obravnavali predloge, ki bodo v okviru natečaja prispeli do vključno 9. aprila 1979 na občinski svet ZSS Velenje. Nagrade in priznanja bodo podeljene v okviru praznovanja 1. maia 1979. Nagradni sklad sestavljajo: dve denarni nagradi po 10.000,00 in osem praktičnih nagrad. Vsi nagrajenci prejmejo pismena priznanja. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci, katerih rešitve so v letu 1978 prispevale: — k boljšemu gospodarjenju, — k povečanju produktivnosti dela, dohodka, povečanju varnosti pri delu, izboljšanju ali olajšanju delovnih pogojev in izboljšanju organizacije dela. Kandidate za nagrade predlagajo organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, ki predhodno interno opravijo izbor med možnimi kandidati. Ob prijavi morajo predlagatelji predložiti naslednjo dokumentacijo: — osebne in splošne podatke prijavitelja inovacije (ime, izobrazba, opis del in nalog — delovno mesto) — kratek opis oziroma skica inovacije (ekonomski prihranek, uporabnost, izvirnost in pojasnilo, da je inovacijo obravnavala ter priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v TOZD, DSSS in DO). Poleg objave nagradnega natečaja v tedniku „Nač čas" bo občinski svet ZSS Velenje posredoval dopis vsem delovnim organizacijam in dislociranim TOZD—om v občini Velenje in jih seznanil s pogoji natečaja. FINANČNI PREGLED O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU ZA JANUAR 1979 Zap»št. 1'rajevne skupnosti Zap.obr.kmet. in upok. Skupaj 100% od 1/1 do 31/1-707o 3C /0 1. Velenje c.-levi "reg 2563 367.149,75 257.oo4,8o Ho.144,95 2. Velenje c.-desni breg 3o4o 435.480,00 3o4.836,oo 13o.644,oo 3. Šmartno - Velenje 793 113.597,25 79.513,05 34.o79,2o 4. Salek - Gorica 1542 22o.891,5o 154.624,o5 66.267,45 5- Stara vas 38o 54.435,oo 38.1o4,5o 16.33o,5o 6. Pes je 471 67.47o,75 47.229,5o 2o.241,25 7. Staro Velenje 543 77-784,75 54.449,3o 23.335,45 8. 1' onovo 395 56.583,75 56.583,75 9. Cirkovce 65 9.311,25 9.311,25 10. Plešivec 96 13.752,oo 13.752,oo 11. Paka 2oo 28.65o,oo 28.65o,00 12. Šentilj 442 63.316,5o 63-316,5o 13. Skale 4o6 58.159,5o 58.159,5o 14. Bevče 81 11.6o3,25 11.6o3,25 15. Kavče - Podkraj 281 4o.253,25 4o.253,25 16. Loštanj 1569 224.759,25 224.759,25 17. Bele vode lo9 15.614,25 15.614,25 18. Skorno - Florjan 383 54.864,75 54.864,75 19. Zavodnja 124 17.763,oo 17.763,oo 2o. Ravne 445 63.746,25 63.746,25 21. Družmirje - Gaberke 389 55.724,25 55-724,25 22. lokovica 254 36.385,5o 36.385,5o 23. Topolšica 632 9o.534,oo 9o.534,oo 24. Šmartno ob Paki 573 82.o82,25 82.o82,25 25. Gorenje 326 46.699,50 46.699,5o SKUPAJ : 161o2 2,3o6.611,5o 935.766,2o 1, 37o.845,3o F- ftevi/lka 10 (472)- 16. marca 1979 Zavidljivi uspehi stavbnega i\53 pohištva f nazarski temeljni organizaciji so se povezali z znanostjo in ta povezava se jim je bogato brestovala — Vse večji uspehi na vseh področjih — Največji problem pa je pomanjkanje žaganega lesa Temieljna organizacija zdru-enega dela stavbno pohištvo v klopu nazarske lesne industrije t bila lustanovljena v letu 1976. * tistem času in še do nedavne-je bil zanjo značilen pretež-še obrtniški način dela in za-ji tuidi problemov ni manjka-Delovni postopki so bili to-zastareli, pa čeprav je te-Ijna organizacija v svojem že zajemala materialno skrbo, tehnično-tehnološko [užbo, operativno pripravo roizvodnje in med drugim tudi le knjigovodske posle. Kaj malu so se v Stavbeni odkrito 50čili z vsemi slabostmi in se dločili, da je treba z zastarelim ačinorn dela korenito opraviti. Dtegnili so dobro potezo, ko j se povezali z zavodom za roduktivnost dela iz Ljubljane, tlenili so torej pogodbo Aed iruženim delom in znanostjo, flji takšnega sodelovanja so bi-na dlani. Brez večjih naložb i z boljšim izkoristkom notra-|ih rezerv so se namenili te-leljito izboljšati delovne pogo-!, doseči višjo količinsko pro-vodnjo, dvigniti kakovost na šjo raven in povečati osebne ahodke. Za takratno podobo temeljne •ganizacije je bilo značilno, da bila v preveliki meri raz-■obljena, zato je bila prva naga prehod iz obrtniškega na dustrijski način proizvodnje, ta namen so najprej v smisel-) celoto povezali ves, takrat in 1 še danes, dokaj iztrošen rojni park. Učinki so bili celo esenetljivi. Novih strojev v »vem delovnem razporedu ni-rabili, pojavili so se celo vi-i. Edina naložba so bile valjč-i proge, ki so nadomestile sta-transportne vozičke. Re-itat vsega tega so bili zares ;romni časovni prihranki. Po-rečni časi na enoto izdelka so , prav tako povprečno, znižali 50 odlstotkov. Skoraj povsem , novo so si uredili dokumen-;ijo, natančno so opredelili lovne naloge za vsako po-nezno delovno mesto in pre-na serijsko proizvodnjo. Po-ižili so' se tudi avtomatske ob-lave podatkov in reorganiza- 0 dejansko zaključili pomladi a 1978. Dosegli so zares lepe pehe, predvsem pa so si ustva- 1 pogoje za boljše delo v pri-dnje. Delavski svet je na začetku rejel sklep o koreniti posodo- bitvi proizvodnje m je na Koncu opravljeno delo tudi temeljito ocenil. Ta ocena je bila zelo ugodna, svojo osnovo pa je našla v znatnem količinskem povečanju proizvodnje že v minulem letu, v precejšnjem porastu ostanka dohodka, osebnih prejemkov in drugod. Delo so opravili v zelo kratkem času, uspeli pa so zato, ker so vsi v celoti izvršili odgovorne naloge, ki so si jih zadali. Doseženi rezultati so brez dvoma pomemben uspeh vsega 350-članskega kolektiva, tako vodstva kot delavcev v proizvodnji, ki so novo zasnovo proizvodnje, kljub malenkostnemu omahovanju na začetku, sprejeli z obema rokama. Omeniti seveda velja, da sta bila nosilca naloge sindikat in osnovna organizacija ZK, omembe vredno pa je tudi dejstvo, da med vsemi zaposlenimi ni nobenega z višjo ali visoko izobrazbo. Ena izmed letošnjih naložb -naprave za odsesovanje odpadkov Odveč ne bo niti nekaj številk. V letu 1977 so izdelali 126.000 odprtin, lani že 160.000, po letošnjih predvidevanjih pa bodo presegli številko 176.000. Predlani so sestavili dobrih 54.000 primerkov senčil, v lanskem letu že 84.000, letos pa nameravajo preseči številko 101.000. V minulem letu so povečali produktivnost, v primerjavi z letom poprej, za 23 odstotkov, povprečni osebni dohodek je bil leta 1977 3.660 dinarjev in lani 4.792. Stroške so zmanjšali za J,6 odstotka in tako prihranili 5,6 milijona di- narjev, načrtovani poslovni sklad so presegli za 57 odstotkov in si poleg tega obračunali 5 milijonov dinarjev pospešene amortizacije. Pozabili niso na solidarnost .Temeljni organizaciji ivernih plošč, ki se otepa z večnimi in skoraj nepremagljivimi težavami, so pomagali pri kritju izgube s 6,8 milijona di-naijev iz dohodka in iz rezervnega sklada 1,6, nižje vrednotenje odpadkov pa je doseglo vrednost 6,5 milijonov dinarjev. Ob sprejemanju zaključnega računa so se zaposleni odločili, da celotni poslovni sklad namenijo za obnovo osnovnih sredstev. Tudi sicer je razprava o zaključnem računu potekala dovolj poglobljeno med vsemi delavci, ki so se z rezultati svojega dela seznanjali sprotno in se v skladu s trenutnimi razmerami tudi prilagajali potrebam. V obnovo že iztrošene strojne opreme bodo letos naložili 14 milijonov dinarjev. S tem želijo odpraviti česte zastoje v proizvodnji, precejšen delež pa so namenili še odsesovalnim napravam, s katerimi želijo dati svoj prispevek čistejšemu okolju in boljšim delovnim razmeram. Načrtujejo tudi, da bo letos stekla proizvodnja termo-izola-cijskih oken. Ena izmed temeljnih postavk v srednjeročnem načrtu je tudi, da ne nameravajo bistveno povečevati proizvodnje, svoje izdelke pa želijo oplemenititi s kakovostjo in zagotoviti višjo raven predelave, vse to pa jim bo omogočilo tvorno vključitev v proizvodnjo montažnih hiš. Doslej torej vse lepo in prav, vendar brez problemov tudi niso. Odveč je seveda poudarjati, da je njihova osnovna surovina žagan les in prav s pomanjkanjem tega se otepajo. Od temeljne organizacije žagarstvo dobijo letno od 12.000 do 13.000 kubičnih metrov žaganega lesa, razliko do potrebnih 22.000 pa nakupijo v Sovjetski zvezi, Bolgariji, Avstriji in na Poljskem, delno pa tudi na drugih slovenskih področjih. Glede na to, da so v Gornji Savinjski dolini največji porabnik lesa menijo, da bi bH resnično že čas za odločitev kam in kako se bo razdelila hlodovina, ki napade v tukajšnjih gozdovih. JANEZ PLESNIK i ' 191118111 Odslej bomo združevali 1,4 odstotka od BOD za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe Vsi trije zbori skupščine občine Velenje so na ponedeljkovih ločenih sejah najprej sprejeli predlog odloka o spremembi proračuna občine Velenje v letu 1978 ter predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986-1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000. Pomembna točka zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bila obravnava predloga odloka o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Velenje. Samoupravna komunalna interesna skupnost je že pred devetimi meseci predložila v sprejem organizacijam združenega dela in drugim samoupravni sporazum o tem. Vendar so ga podpisali le nekateri, komunalne objekte pa seveda koristimo vsi, zato je bilo treba po določilih zakona o komunalnih dejav- nostih posebnega pomena družbenega pomena sprejeti odlok, da bi si zagotovili sredstva za to dejavnost. Posledice nerešenega vprašanja financiranja vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav so očitne. Kolektivni komunalni standard pada iz leta v leto, omejuje se intenzivnost čiščenja javnih površin, zmanjšujejo se sredstva za vzdrževanje cest, za vzdrževanje minimalnega komunalnega standarda v krajevnih skupnostih pa je skoraj v celoti odpadlo. Po sprejetem odloku bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah ter delovnih skupnostih združevali 1,4 odstotke od bruto osebnega dohodka. Od tega bodo 0,4 odstotka namenili za gradnjo Šaleške magistrale. V razpravi ob sprejetju tega pomembnega odloka pa so delegati posebej poudarili, da bi lahko sveti krajevnih skupnosti, soseske, hišni sveti, skratka - vsi občani veliko prispe vah k zmanjševanju stroškov pri vzdrževanju, če bi bolje pazili na vse kar nas obdaja, s tem pa bi seveda pripomogli tudi k zmanjšanju stroškov skupne komunalne rabe. Pa tudi ,Jcomu-nalci" bi lahko ta denar bolj stabilizacijsko obračali oziroma trošili, je bila pripomba ene izmed delegacij. Na seji so sprejeli še odlok o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav primarne individualne rabe, dali soglasje k cenam oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Velenje, ter sprejeli o dopolnitvi zazidalnega načrta enojčkov ob jezeru, pri čemer je bila pripomba delegatov, da bi se mo rali v občini vendarle odločiti za enoten kriterij pridobivanja gradbenih parcel. ni >? m o ■H Sprotno in celovito Delavci Kovinarstva na Ljubnem se na sprejemanje zaključnega računa pripravljajo skozi vse leto — Ugodni kazalci gospodarjenja Ko v temeljni organizaciji Kovi-narstvo na Ljublnem ob Savinji ocenjujejo učinkovitost procesov sprejemanja zaključnega računa, ugotavljajo predvsem, da so v teh prizadevanjih stopali korak pred dogovorjenimi roki, oziroma, da so že uspeli doseči stanje, ko ta akcija ni enkratna marveč celovita, trajajoča skozi vse leto. Uspešnost gospodarjenja te temeljne organizacije obravnavajo namreč vsak mesec na sejah delavskega sveta, ko pripravijo za razpravo tudi posebna gradiva s potrebnimi kazalci. Prav tako razpravljajo tromesečno tudi o kolektivni stimulaciji v skladu z doseženim dohodkom, ki ga primerjajo z načrtovanim in izvršujejo poračun osebnih dohodkov. O celotni problematiki poslovanja pa periodično razpravljajo na zborih delavcev. Tako so akcijo sprejemanja zaključnega računa sprožili takorekoč že meseca septembra lani in kmalu zatem (v oktobru) izdelali prve ocene poslovanja za leto 1978, ki so pomenile nekakšno predpripravo za odločanje o delitvi čistega dohodka. Ob zaključku leta so predvideli tudi višine osebnih dohodkov in prenosov v posamezne sklade, ki so se ob dokončni oceni in razdelitvi v mesecu januarju pokazale kot realno načrtovane. Ob sprejemanju zaključnega računa so delavci Kovinarstva Ljubno ugotavljali, da so v minulem letu dosegali ugodne poslovne rezultate. In prav zato so se v razpravah poglobili v kritično oceno lastnih slabosti, da bi jih, kjer se še pojavljajo, čimprej odpravili in ob letu še bolj uspešno ocenili gospodarjenje. Skušali so ugotoviti, kje se še skrivajo neizkoriščene rezerve in kako jih izkoristiti, spregovorili so o ustvarjanju dohodka, izvršili analizo stroškov, dohodek primerjali s poslovanjem v prejš- njih štirih letih in obravnavali še produktivnost ter možnosti izkoriščanja rezerv tudi na tem področju. Temu pa so pri svojih obravnavah posvetile največ pozornosti tudi družbeno politične organizacije. V tozd Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji ugotavljajo, da bi akcija Zaključni račun resnično morala potekati celovito in skozi vse leto, saj bi tako sprejemanje ob zaključku leta po sprotnem obravnavanju pričakali dobro pripravljeni. Ob tem pa bi se, kot ocenjujejo, morali bolj potruditi prav vsi, zlasti pa družbeno politične organizacije, da bi vso pozornost namenili vsebini zaključnih računov, ki naj ne bi bili zgolj papir. Po njihovem mnenju pa ne bi bilo odveč tudi to, da bi šibkejšim delovnim organizacijam ob pripravljanju in sprejemanju zaključnih računov ponudili več strokovne pomoči. J. KRAJNC Priznanje velenjskim radioamaterjem Radio klub Hinko Košir iz Velenja je organizator letne konference Zveze radioamaterjev Slovenije — Dobri delovni in tekmovalni dosežki kluba Pri proizvodnji stavbnega pohištva se otepajo s pomanjkanjem žaganega lesa V jedilnici - šoštanjskih termoelektrarn se bodo soboto, 17. marca srečali delegati slovenskih amaterskih radio klubov na letni konferenci Zveze radiomaterjev Slovenije. Organizator letošnjega delovnega srečanja slovenskih radioamaterjev je radio klub Hinko Košir iz Velenja, kar predstavlja za marljive velenjske radioamaterje vsekakor veliko priznanje za uspešno dosedanje delo. Ob tej priložnosti bodo v Šoštanju razglasili tudi rezultate lanskoletnega tekmovanja Pohorje memorial 78, katerega prireditelj so bili prav tako velenjski radiomaterji. Člani radio kluba Hinko Košir iz Velenja so se prvič oglasili v svet ?red približno tridesetimi leti (leta 950), ko so radioamaterji iz ostankov vojaške opreme izdelali prvo radijsko postajo. Od takrat dalje se je dejavnost kluba neprestano širila, prav tako pa je naraščalo tudi število članov. Danes dela v klubu približno 65 radioamaterjev, predvsem radiotelegrafistov in radiomehani-kov, med njimi največ mladih. Pretekli teden so ustanovili primopredajno sekcijo tudi v Šoštanju, s katero bodo delo še popestrili in gotovo dobili tudi nekaj novih članov. Delo v klubu je razdeljeno po sekcijah, med katerimi je najštevilnejša primopredajna. V njej delujejo radio-telegrafisti in fonisti, deli pa se na kratkovalovno in UKV skupino. Člani kratkovalovne sekcije se vsak dan oglašajo v eter in njihov pozivni znak je slišati po vsem svetu. O tem pričajo posebne kartice, ki prihajajo z vseh koncev sveta in potrjujejo vzpostavljene zveze. Lepe delovne uspehe pa dosegajo tudi člani UKV sekcije, ki so na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih zabeležili že vrsto lepih rezultatov. Poglavitni problem, s katerim se velenjski radioamateiji pri svojem delu srečujejo že vrsto let, je prav gotovo pomanjkanje lastnih delovnih prostorov. Doslej jih še niso dobili, čeprav so v tem trenutku na dobri poti, da jih bodo le uspeli najti. Takoj po ustanovitvi kluba so njegovi člani delali v sedanjem vrtcu Rožle, pozneje so se preselili na velenjski grad, sedaj pa gostujejo v starem domu učencev Rudarskega šolskega centra. Ker se v zadnjem času kaže vse več razumevanja za njihovo dejavnost, pričakujejo, da bodo prostorski problem kmalu dokončno odpravili. Pri svojem delu bodo tudi letos največ pozornosti posvečali urjenju mladih članov, da bodo sposobni na različnih tekmovanjih v različnih pogojih dosegati kar najboljše rezultate. Prav tako bodo skrbeli tudi za nadaljnji razvoj konstruktorske sekcije, katere člani izdelujejo radijske postaje, popravljajo opremo in gradijo vse naprave za radioamaterske potrebe. Pri svojem delu se bodo še naprej povezovali s programom srednjih in osnovnih šol, pri čemer skušajo učencem in dijakom posredovati čimveč tovrstnega praktičnega znanja. Lani so radioamateiji kluba Hinko Košir iz Velenja na različnih tekmovanjih dosegli celo vrsto vidnih rezultatov. Med najpomembnejše sodi vsekakor odlično 14. mesto na prvem subregionalnem tekmovanju UKV omrežja, v katerem je sodelovalo preko 8500 radijskih postaj iz Evrope, evropskega dela Azije ter dežel ob Sredozemskem moiju. Telegrafisti so v CV kontekstu zasedb drugo mesto, v mini kontekstu so pristali na 8. mestu, v pokalu Zveze radioamaterjev Jugoslavije pa so osvojili zelo dobro 15. mesto. J. KRAJNC OČISTIMO SVOJE DELOVNO OKOLJE -O' V soboto, 17. marca 1979, Oq organizirajo osnovne organizacije ZSMS Gorenje akcijo čiščenja okolice tovarne. Te akcije se bo udeležilo preko dvesto mladincev, svojo delovno zagnanost pa bomo skupaj z mladimi dokazali tudi številni drugi delavci Gorenja. Zborno mesto za vse udeležence akcije bo pri spodnji vratarnici ob 8. uri. Torej, jutri vabljeni! NEVENKA MIJOC Koordinacijska konferenca ZSMS Gorenje • v ZDAJ USKLAJEVALNI POSTOPEK v Delegati zborov skupščine Mozirje so aktivni tudi v Mozirju. Na zadnjih ločenih sejah namreč niso sprejeli enotnih odločitev pri sprejemanju resolucije o družbeno-ekonom-skem in socialnem razvoju občine Mozirje v letošnjem letu. Družbenopolitični zbor je sprejel predlog izvršnega sveta, zbor združenega dela ga je zavrnil, delegati zbora krajevnih skupnosti pa so predlog resolucije sicer sprejeli, vendar so bih proti amandmajema Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Moziije in Gozdnega gospodarstva Nazarje. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela se bosta zato konec tega tedna sestala še enkrat na ločenih sejah in skušala najti pravo rešitev. J. P. < Udeleženci 4. srečanja malih vokalni DEKLIŠKI VOKALNI KVINTET IZ BUKOVICE Franc Potočnik Dekliški vokalni kvintet iz Bukovice je začel z vajami pred desetimi leti. Že prvo leto po ustanovitvi je nastopil na iz-seljeniškem pikniku v Škofji Loki. Sicer nastopajo pevke na prireditvah širom po Sloveniji, snemajo pa za Radio Ljubljana in Radio Celovec. Dekliški vokalni kvintet iz Bukovice je sodeloval na vseh dosedanjih sre- čanjih malih vokalnih skupin Slovenije. Najprej je to malo vokalno skupino sestavljalo šest deklet, že nekaj let pa jih prepeva pet. Letos je ena od pevk sicer na porodniškem dopustu. Da pa bodo zadržali tradicijo bodo nastopile tudi tokrat v Velenju, in sicer kot kvartet. INGRAD, VOKALNI KVARTET IZ ROGAŠKE SLATINE Metod Jakop Vokalni kvartet Ingrad je na- Vojniku, Libojah ter na festiva- stal pred dobrim poldrugim letom. Ker so kar trije pevci člani delovnega kolektiva GIP Ingrad je delovna organizacija tudi njihov pokrovitelj. Sodelujejo na vseh proslavah v okviru GIP Ingrad, z instrumentalnim triom pa so nastopili tudi na revijah narodno zabavnih ansamblov v lu v Števerjanu. Člani kvarteta so tudi pevci v zdraviliškem moškem zboru v Rogaški Slatini. Vokalni kvartet Ingrad sestavljajo Jože Potočnik (I. tenor), Marjan Ostruh (II. tenor), Metod Jakop (I. bas) in Janez Popit (II. bas). KOROŠKI VOKALNI KVINTET, POLJANA Albin Krajnc Koroški vokalni kvintet izhaja iz okteta „Izpod Uršlje," ki je bil ustanovljen pred 15 leti na pobudo Albina Krajnca. Leta 1970 se je oktet razširil v zbor, v sedanji Vres, istočasno pa je začel delovati Koroški vokalni kvintet. Prvikrat so nastopili na javni oddaji Radia Ljubljana Koncert iz naših krajev. Sledili so nastopi širom po Sloveniji, pa v zamejstvu pri naših rojakih v Italiji in Avstriji. Z zabavnim ansambli je kvintet posnel 3 LP plošče, za njimi pa je tudi več uspešnih snemanj za radio in TV. Spomladi bo Koroški vokalni kvintet prepeval v Varvari-nu, pripravlja pa se tudi za gostovanje na Poljskem. Koroški vokalni kvintet je pobudnik in organizator I. srečanja malih vokalnih skupin Slovenije v Črni na Koroškem leta 1974. V kvintetu pojejo: Folti Hartman, sin znanega zborovodja iz avstrijske Koroške Valentina Hartmana (I. tenor), Mirko Praprotnik (II. tenor), Albin Krajnc (I. bas) ter Dušan Slanič in Edi Osojnik (II. bas). KVARTET HARTMAN, KLOPINJ, ŠKOCJAN V POD-JUNI NA KOROŠKEM Foltej Hartman starejši Takole so se predstavili člani Naš oče že celo svoje življenje kvarteta Hartman: poje, dirigira in uči, naša mati pravzaprav nas v koroški pa je prej v mladih letih, ko še kulturni javnosti ne poznajo nas ni bilo, pela pri družinskem pod tem imenom, ker pač „Ženskem sekstetu sester skorajda nimamo javnih skup- Smrtnik", nih nastopov. Vzrok za to ni treba posebej iskati. Povsem Pojemo tudi pri slovenskih različne poklicne poti so nas lo- pevskih društvih, tako npr. pri čile drug od drugega. Vsakdo SPD Danica v Št. Vidu v Podju- izmed nas si je izbral poklic, v ni. Foltej razen tega sodeluje katerem se lahko uveljavlja, pri ansamblu Trio Korotan, v Foltej je elektrotehnik, Marija oktetu SPD Danica, v kvintetu dela kot poslovodja znane slo- oziroma oktetu Poljana s Pre- venske knjigarne v Celovcu, valj in v očetovem zboru Andreja in Božo pa še študirata. Edinost v Pliberku. Marija vodi Vsi štirje otroci Hartmanove Škocijansko pevsko skupino, družine pojemo različne glasove Božo pa deluje kot dirigent v tako, da lahko trdimo, da ima- Solnogradu in seznanja nemško mo doma majhen družinski govoreče kolege s slovensko zborček. Glasbena žilica se pre- pesmijo in besedo, taka v nas vseh, ker je naša na- Vsekakor lahko trdimo, da daijenost podedovana (najbrž), smo vsi deležni lepote slovenske kot je tudi naš materin jezik, glasbene kulture." 2ALSKI VOKALNI KVINTET DELAVSKO KULT NO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODA , 2ALEC Florjan Lesjak Žalski vokalni kvintet je nastal oktobra 1976. leta. Od vsega začetka deluje kot sekcija v okviru delavsko kulturno umetniškega društva Svoboda Žalec. Doslej je nastopil 32 krat. Prepeva v Savinjski dolini in drugod, in sicer na revijah, koncertih, javnih radijskih oddajah ter na drugih pevskih sre- čanjih. Nekaj pesmi posnel za Radio Celje. Žalski vokalni kvintet pri va predvsem pesmi sloveni avtoijev, in sicer narodne,) bene in koroške pesmi itd. 1 zdaj študirajo program za sa stojni koncert, ki bi ga radi pravili še v letošnjem letu. FLAMINGO, VOKALNI KVINTET VELENJE Franc Žerdoner Vokalni kvintet Flamingo Velenje deluje šesto leto kot sekcija prosvetnega društva Stane Sever iz Škal. Pojejo predvsem narodne in umetne pesmi. Kvintet nasopa na različnih prireditvah, sodeluje pa tudi z ansamblom Šaleški fantje. Du- novni vodja kvinteta je Franc Žerdoner, pri umetniškem vodstvu pa k njihovemu delu veliko pripomore Ciril Zdovc. Kvintet sestavljajo Zdravko France, Stane Verdel, Franc Martinšek, Janez Topole in Franc Žerdoner. FRANKOLOVCANI, VOKALNI KVARTET FRANKO- LOVO Vokalni kvartet Frankolov-čani deluje od leta 1967. Sestavljajo ga Tone Gregorc (I. tenor), Valdi Podjavoršek (II. tenor), Edi Šibanc (I. bas) in Rado Pinter (II. bas). V začetku je kvartet nastopal skupaj z narodno zabavnimi ansambli, zadnjih pet let pa prepevajo sami. Njihova želja je oteti pozabi staro ljudsko pesem, segajo pa tudi po delih sodobnih skladateljev. Frankolovčani uspešno sne- majo za RTV Ljubljana. Posneli so dve LP plošči in kaseto z ansamblom Vikija Ašiča. Posneli pa so tudi samostojno TV odajo. Že večkrat so-sodelovali na javni radijski oddaji Koncerti iz naših krajev, prirejajo samostojne koncerte, sodelujejo na revijah itd. Že od vsega začetka sodelujejo na reviji malih vokalnih skupin Slovenije, dvakrat pa so z uspehom gostovali v bratskih republikah. KVARTET FRANCA BOGOLINA - AVTOMONTA LJUBLJANA Franc Bogolin / Vokalna skupina je začela z delom pred skoraj desetimi leti. Zraven petja so se člani ukvarjali še z instrumentalno glasbo. Pevci so zaposleni v znani tovarni avtobusnih karoserij Avto-montaža Ljubljana, kvartet Franca Bogolina pa deluje v okviru sindikalne konference te delovne organizacije. Pred šestimi leti se je ob kvartetu zbrala skupina pevcev, ki predstavlja danes moški pevski zbor Avtomontaža. Nekaj let so člani kvarteta še delovali pri obeh skupinah, zatem p prenehali s samostojnim dd kot kvartet. Veselje do petja je v njihi novno zbudilo željo po sai stojnem ustvarjanju. V re toar so vnesli nove pesm oblike, ki jih tokrat zaradi sotnosti petega člena skuj ne bodo mogli predstaviti. Malo vokalno skupino ses ljajo Ciril Čižman, Marjan I man, Janez Gorenc, Franc golin (in Franc Levičnik, ki v Velenju ne bo nastopil). KVARTET „ŠOŠTANJCANI" ŠOŠTANJ Zmago Frankovič V Šoštanju deluje že 16 let Šaleški oktet, ki ima za sabo številne uspele nastope in gostovanja doma ter na tujem. Posebej za 4. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije v Ve- lenju so pevci sestavili kvs „Šoštanjčani", ki bo pel v slednji sestavi: Zvone Korti Julij Pačnik, Ivan Prislan Tone Lenart. itev ■i/lka 10 (472) - 16. marca 1979 i\*5 tkupin Slovenije v Velenju 16.111.1979 lORiA, VOKALNI KVARTET PROSVETNEGA DRUŠTVA SAVLJE - KLEČE Marijan Dečman Vokalni kvartet Zora je na-al 19'76 leta z namenom, da bi >jil llepo slovensko narodno sem., Ime so povzeli po pev-;em zboru Zora, ki je prepeval j Possavju v času pred drugo etovmo vojno in s tem krepil rodnio zavest. Deluijejo v okviru prosvetne-druištva Savlje - Kleče, kjer dno nastopajo na vseh prire-tvah. V sedanji sestavi - Božidar Slovenc (I. tenor), Marijan Dečman (II. tenor), Anton Dečman (bariton) in Ivo Kunstelj (bas) - vadijo od lanske jeseni. Prepevajo predvsem slovenske narodne pesmi. Njihova velika želja je, da bi dobili strokovnega vodjo, ki bi jim pomagal in jih usmerjal pri nadaljnjem delu. poudarkom na dopadljivosti, domačnosti in čustvenosti. Prizadevanja vseh članov in njihovega vodje so v barvni in izvedbeni zlitosti petja ter v smiselni povezanosti med vsebino pesmi in njeno dinamiko. Iz takšnih teženj so nastale pesmi, za katere so člani kvarteta Spev našli motive pri obujenih spominih starejših ljudi. Kvartet ima na RTV Ljubljana že več posnetkov in si želi svoja prizadevanja tudi v prihodnje zapisovati. Skupina nastopa često predvsem na planinskih srečanjih in na kulturnih prireditvah. Kvartetov mentor je Tomaž Tozon, čuteči poznavalec in izvajalec slovenske narodne pesmi. če predvsem usmeril na sodelovanje na oddajah s petjem v radijskem programu. V kratkem času je naštudiral več narodnih in umetnih pesmi iz različnih krajev naše domovine. Vokalni kvintet Hoče si želi, da bi kar največ sodeloval v vokalnih oddajah Radia Maribor, seveda če bo zanimanje oziroma potreba za tovrstne oddaje in v primeru, če jim bodo poslušalci z zanimanjem prisluhnili. KVINTET BRATOV ZUPAN TRZlC Daniel Zupan SAVSKI VAL, VOKALNI KVINTET IZ LJUBLJANE Rudi Perbil ZA BEŽIGRADOM Vokalna skupina „Savski val" iz Ljubljane je bila ustanovljena jersni 1966. leta. Kot kvartet je nastopala in delovala dobrih deset let, zadnji dve leti pa prepeva v skupini še en basist in nastal je - kvintet. Ljubljančani so doslej nastopali širom po Sloveniji, gostovali pa so tudi v Zvezni republiki Nemčiji in celo v daljnji Avstraliji, kjer so bili na turneji, dolgi dober mesec dni. Žal pa so morali zavrniti v tem letu povabilo za gostovanje v Združenih državah Amerike. Za RTV Ljubljana se Savski val posnel 72 pesmi, izšle pa so tudi 3 velike in 1 mala plošča ter kaseta. Eno ploščo pa bi radi posneli letos. Pripravili pa so tudi več TV oddaj. Poseben cilj Savskega vala, ki ga sestavljajo Rudi Perbil (I. tenor), Damjan Kurent (II. tenor), Janez Presetnik (bariton), Franci Kunaver (bas) in Franci Erceg (II. bas) je odkrivanje starih ljudskih pesmi. Posebno pozornost pa namenjajo nenehnemu dvigu kvalitete. Pri Zupanovih v Kovoiju pri Tržiču je petje doma. Že oče in mati sta rada prepevala. To svojo ljubezen do petja sta prenesla na svoje sinove. Petju v domačem krogu je posebno rada prisluhnila mati, ki jih je nagovorila, naj se najprej ustrezno izpopolnijo, nato pa predstavijo širši javnosti. Najmlajši brat Daniel je bil in je še srce kvinteta, ki ga sestavljajo Miro, Srečko, Drago ter Daniel Zupan in Franci Križaj. Le-ta se je bratom pridružil pred desetimi leti. Kvintet bra- tov Zupan pa je prvič nastopil 5. avgusta 1967. Njihov pevski program je pester, saj obsega narodne, borbene in umetne pesmi domačih in tujih avtorjev, pa madrigale in črnske duhovne pesmi. Kvintet bratov Zupan je po letu 1977 pripravil dve samostojni oddaji na TV Ljubljana, posneli so precej arhivskih posnetkov za Radio Ljubljana, peli pa so tudi na koncertih v Avstriji, Italiji in Franciji. Za svoje prizadevno delo so prejeli Kurnikovo nagrado mesta Tržič. VOKALNI KVINTET HOČE Ivan Krček Vsi člani vokalne skupine >ev prepevajo slovenskonarod-pesem že dve desetletji, sku-j pa so prvič zapeli leta 1972. EV, VOKALNI KVARTET PLANINSKEGA DRUŠTVA SKOFJA LOKA Tomaž Tozon Osnovna programska usmeritev kvarteta Spev je v obujanju stare narodne slovenske pesmi, prilagojene današnjemu času. s Vokalni kvintet Hoče je nastal pred tremi leti v podjetju za impregnacijo lesa Hoče. Vsi člani kvinteta so zaposleni v tej delovni organizaciji na raznih delih. Izjema je le vodja kvinteta, ki je član zbora slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Kvintet sestavljajo Ivan Semelbauer (I. tenor), Ivan Kutnjak (II. tenor), Ivan Krček (I. bas), Jože Cehtl (II. bas) in Janez Bregant (II. bas). Kvintet je doslej že velikokrat nastopal na prireditvah v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti Hoče. Po osamosvojitvi se je vokalni kvintet Ho- T Rusalka" na Velenjskem odru soboto 17. marca 1979 ob 19.30 uri bo v domu ture Velenje gostovala ljubljanska opera s pravljično 'o Antonina Dvoržaka „Rusalka". Predstava je ienjbodo seveda še mo- rali. Med problemi na prvem mestu navajajo urbanistično dokumentacijo, ki je ni. Ta problem seveda ni samo njihov, ob velikem priseljevanju pa ga čutijo vsaj v taki meri kot drugod, če ne še v večji. Zaradi neustreznega prostorskega načrtovanja v preteklosti danes ni več gradbenih zemljišč in problem je vse hujši. Naslednji velik problem je kanalizacija katere izgradnja pa je povezana z gradnjo čistilnih naprav za območje Rečice, Nazarij in Mozirja. Sredstva za čistilne naprave so zagotovljena v sedanjem referendumskem programu, za kanalizacijo pa bo treba še poskrbeti. Na izredno nizki ravni sta v krajevni skupnosti Nazarje trgovina in gostinstvo in tudi na tem področju bi kazalo kaj po- storiti. Zmogljivosti namreč ni dovolj, celo upadajo, razvoj krajevne skupnosti pa je sedanje že močno prerasel. Naslednji problem je prometna varnost. Sem sodijo neurejene ceste, križišča in avtobusna postajališča. Vse to velja za celotno področje krajevne skupnosti, za Nazarje pa še posebej, saj je ob dnevnih konicah prometna varnost ogrožena v največji možni meri. Na problemih in pomanjkljivostih leži tudi delovni načrt krajevne skupnosti. V ospredju vsega je bližnji pričetek doma gornjesavinjskih delavcev. Za krajevno skupnost je to velika naložba, vredna 12 milijonov dinaijev, pri gradnji pa seveda še računajo na pomoč združenega dela in ostalih dejavnikov. Ob vse hitrejšem razvoju je vse boljn nujna izgradnja mrliške vežice in razširitev pokopališča, Tone Tuik doma. Med drugim me moti tudi urejenost prometa. Prometna varnost je namreč na psu. Zlasti ob konicah je že kar kritično - na cesti, na križiščih in na avtobusni postaji. Nekaj več pozornosti bi morali nameniti tudi temu področju.' AVGUST KRIŽNIK: „Zdi se mi, daje naša krajevna skupnost plačala do-kajšen razvojni davek. Nazarje so industrijski center naše občine, industrijo smo zavzeto razvijali pri tem pa skoraj pozabili sami nase. Na prvem mestu so najbrž prostori za delo krajevne skupnosti in vseh njenih dejavnikov, za mladino še posebej. Franc Šolar FRANC ŠOLAR: „Marsi-kaj šepa pri nas. Osebno me moti slaba preskrba. Trgovina je majhna in že dolgo ne uspeva zadovoljevati vsaj najnujnejših potreb. Čeprav industrijski center, ima naša krajevna skupnost možnosti tudi za razvoj turizma, ven- Slavko Volovšek ponudba je slaba, povpraševanje pa iz dneva v dan narašča. Pogrešam tudi več društvene dejavnosti, ki je bila včasih mnogo bolj pestra kot je danes. Krajani bi morali več sodelovati, predvsem pa smo več aktivnosti pričakovali od tistih, ki so se k nam priselili. Moram reči, da so od vseh še najbolj aktivni gasilci, ki so pravzaprav nosilci številnih prireditev v kraju, velike uspehe pa seveda dosegajo tudi na svojem področju. Med drugimi problemi bi veljalo omeniti še slabo telefonsko omrežje, za katerega bi prav tako morali kmalu poskrbeti, prav tako pa ne bi bila odveč javna telefonska govorilnica." Več sodelovanja, več enotnosti TONE TURK: Ob vseh uspehih, ki jih krajevna skupnost dosega, nam vendarle še marsikaj manjka. Kulturna dejavnost je skoraj povsem zamrla in zanjo že dolgo ni nobenih pravih prostorov. Nimamo več niti kinopredstav, prav tako se nima kje zadrževati mladina. Razen na majhnem športnem igrišču se mladi največ zadržujejo v gostilni, večina pa se jih ob prostem času podaja drugam, zlasti v Mozirje. Obeti za v prihodnje so zdaj končno le otipljivi, saj se bo v kratkem pričela gradnja novega kulturnega vsi Avgust Križnik Kulturna dejavnost je bila v preteklosti na visoki ravni, danes je sploh ni. Ko so se Nazarje pričele razvijati in so se k nam priseljevali mno gi novi prebivalci smo vs pričakovali porast vseh de javnosti, učinek pa je bil ma-lodane nasproten. Mislim, da bi se morali vsi v Nazarjah in v krajevni skupnosti v celoti bolj povezati in v akcije kreniti bolj enotno. Združeno delo krajevni skupnosti sicer obilno pomaga, za njene pereče probleme pa bi se moralo zanimati bolj sprotno." dar so te v celoti neizkoriščene. Slabo gostinstvo in slaba preskrba sta problem za vso krajevno skupnost, ne le za Nazarje. Tudi urejenost kraja samega ni najboljša, zlasti njegovega središča. Ob gradnji kulturnega doma bi se morali potruditi tudi na tem področju." SLAVKO VOLOVŠEK: „Ob pomanjkanju prostorov za kakršnekoli dejavnosti je gradnja novega doma več kot nujna in v to gradnjo bi se morali krajani bolj zavzeto vključiti. Manjka nam seveda še marsikaj. Močno pešata trgovina in gostinstvo, Nazaije se hitro šinjo, zemljišč pa m več in še slika za napoved obiska v KS (panorama) Razvoj industrije opredeljuje bodoči razvoj kraja in krajevne skupnosti Kulturni dom za spomin (ob novem bo treba urediti tudi okolje) Rudarju spet samo točka Slovenski debri med Rudarjem in ljubljanskim Merkatorjem ni navdušil gledalce. Podobno kot pred tednom dni je domačim igralcem nasprotnik tudi tokrat odvzel točko. Nogometaši Rudarja so imeli lepo priložnost, da se že na samem startu spomladanskega dela prvenstva v II. zvezni nogometni ligi - zahod približajo samemu vrhu tablice. Žal, jim je ta priložnost splavala po vodi, saj so v prvih dveh kolih (obakrat na domačem igrišču) dosegli le polovičen uspeh. Kljub spodrsljajema pa so še vedno na zelo dobrem četrtem mestu; torej tam, kjer so pristali po jesenskem delu prvenstva. V nedeljo nismo gledali lepega nogometa. Za to so poskrbeli" igralci Merkatorja, ki so se vseh devetdeset minut krčevito branili s ciljem doseči vsaj točko. To jim je tudi uspelo, saj domači napadalci kljub temu, da so vso tekmo neprestano oblegali gol gostujočega vratarja Popoviča, niso niti enkrat zatresli nasprotnikove mreže. Priložnosti za zmago je seveda bilo na pretek. Prvo so sicer imeli gost- je že na samem začetku srečanja, ko je njihov napadalec Kla-divnik zadel vratnico. To je bilo v osmi minuti. Nekaj minut za tem se je v ugodnem položaju znašal Kustudič. S šestih metrov je streljal na nasprotnikov gol, vendar je bil vratar Popovič na pravem mestu. Izredno vroče je bilo pred nasprotnikovim golom okrog dvajsete minute srečanja in pravi čudež je, da domači napad ni uspel. Pet igralcev Rudarja je zapored streljalo proti Merkatorjevu golu, žoga pa se je vselej odbila Od nog enega izmed nasprotnikovih igralcev. Tudi v drugem polčasu enaka slika. Gostje se branijo in z redkimi protinapadi skušajo ogroziti domači gol, igralci Rudarja pa napadajo, si ustvarjajo tudi tako imenovane stoodstotne priložnosti, vendar so bili v sklepnih akcijah premalo zbrani. Prvo izredno priložnost za zadetek je imel Šuica v 59 mi- nuti. Kustudič je poslal lepo žogo v nasprotnikov kazenski prostor, približno 6 m od gola se je sam znašel Šuica, žogo je zadel z vso močjo, vendar je zletela čez gol. V 78. minuti je sledil eden redkih napadov gostov. Nevarni Zolotič je lepo ušel po levi strani in se kakšnih 20 metrov pred domačim golom odločil za strel. Vukovič je njegovo žogo z zadnjimi močmi odbil v kot. Tri, štiri minute za tem sledi podoben strel domačega napadalca Miljkoviča. Vratar, Popovič, ki ima največ zaslug, da so gostje osvojili točko, je pokazal vse svoje kvalitete in žogo odbil v kot. V zadnjih petih minutah srečanja so si domači igralci znova ustvarili izredno priložnosti za zadetek, toda Kustu-dičev strel s slabih šestih metrov je Popovič odbil v kot in domači nogometaši so se morali sprijazniti le s točko. -VS- Kljub dobri igri remi Preteklo nedeljo je bilo na sproedu prvo spomladinsko srečanje nadaljevanja prvenstva v Slovenski nogometni ligi. SeLek-cija iz Šmartnega ob Paki je na domačem igrišču pred približno dvesto gledalci igrala z Muro neodločeno 1:1 (1:0). Domači nogometaši so v prvem srečanju po zimskem premoru prikazali zelo dobro igro zlasti v prvem delu, ko so povsem nadigrali goste iz Murske sobote. V vodstvo so prišli že v 6. minuti, ko je Hudarin premagal gostujujo-čega vratarja. V tem delu igre so se nevarne priložnosti pred vrati Mure kar vrstile, vendar pa domači napadalci rezultata niso uspeli povišati. Najlepša priložnost se je ponudila Deželaku, ko je s kakih dvajsetih metrov odlično streljal in zadel vratnico. Po odmoru seje igra nekoliko umirila, domačini pa so imeli še vedno več od igre. Ko so igralci Mure v 57. minuti v kazenskem prostoru nepravilno zaustavili Žaliga in je sodnik dosodil najstrožjo kazen, je vse kazalo, da je zmagovalec odločen. Prašnikar pa je z bele točke zadel vratnico in od tega trenutka dalje so tudi gostje zaigrali nevarneje. V enem izmed hitrih protinapadov so uspeli rezultat izenačiti in ob koncu Zlata puščica za Franja Žučka Na občinskem prvenstvu za zlato puščico v streljanju s serijsko zračno puško je nastopilo 18 tekmovalcev iz naslednjih sekcij strelske družine mrož Velenje: osnovnih šol Anton Aškerc in Veljko vlahovič, SD Usnjar, Vegrad, Rudarski šolski center in Rudar. Tekmovalci so imeli na voljo 15 poizkusnih strelov in 60 za oceno. To je ena od najbolj zahtevnih disciplin v Sloveniji, saj mora tekmovalec končati tekmovanje v 90 minutah. Podobno kot lani, je bil tudi letos najboljši Franjo Žučko, strelska družina Usnjar Šoštanj. To mu je že 9. zlata puščica. Rezultati: 1. Franjo Žučko (Usnjar 541, 2. Bogdan Slanšek (Rudar) 540, 3. Hinko Pelek (Rudar) 540, 4. Rudi Zager (Usnjar) 532, 5. Dušan Perhač (Rudar) 528 krogov. Zelo dobro pa sta streljali tudi pionirki Staška Bola 516 in Malči Bedenik (502 kroga). osvojiti točko, čeprav so domačini še nekajkrat nevarno ogrozili njihova vrata. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Podvratnik, Frangeš, Nežmah, Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Hudarin, Kodre (Goršek), Prašnikar Deželak (Ilič). Selekcija Šmartnega bo v nedeljo igrala proti Kladivarju v Celju. J. KRAJNC • LOKOSTRELSTVO EKIPA GORENJA DRUGA V ZIMSKI LIGI V nedeljo, je bilo v Velenju drugo kolo zimske lige v lokostrelstvu . V Rdeči dvorani so se pomerili lokostrelski klubi iz Kranja, Ljutomera, Maribora in Velenja, v disciplini FIAT 2 x 30 puščic na razdalji 18 m. Tako kot v prvem kolu je tudi sedaj zmagal Mariborčan Narath, v ekipni konkurenci pa Kranj pred Mariborom, Gorenjem in Ljutomerom. V točkovanju za zimski pokal vodi po dveh kolih Mariborčan NARATH s 50 točkami, Ekipni rezultati: 1. Kranj 1550 krogov, 2. Maribor 1546 krogov, 3. Gorenje 1484, 4. Ljutomer 1402 krogov. V zimskem pokalu vodi med ekipami Exoterm Kranj s 135 točkami, sledi Gorenje 132 točk, LK Maribor 69, LK Zagreb 50, LK Ljutomer 11 točk. V nedeljo se bo ekipa Gorenja udeležila državnega prvenstva na Reki. Tekmovanje bo v disciplini FITA 2 x 30 puščic na razdalji 25 m. • KOŠARKA Visoka zmaga Elektre V 7. kolu republiške košarkarske lige je Elektra doma visoko premagala zadnjo uvrščeno ekipo Šentjurja za rezultatom 104 : 53 (58 : 22). S to zmago se je prebila na prvo mesto. Šoštanj čani so s pomlajeno ekipo prijetno presenetili in pokazali, da stopajo po poti svojih slavnih predhodnikov. Omeniti velja, da je prva peterka Elektre tokrat počivala in s tem so dobili priložnost nekateri mladinci. Največ sta pokazala najmlajša Napotnik in Cajner, ki sta prav s to tekmo dokazala, da sta prava naslednika nekaterih starejših igralcev. Pohvaliti velja tudi Horvata, Štahrla in Breznika, ki pa so že standardni igralci prvega moštva. Vendar pa bo sobotni derbi z drugo uvrščeno ekipo Trnovega pokazal pravo vrednost Elektre in odgovoril na vprašanje, kdo bo prvak SKL - vzhod. Vsekakor *se nam obeta pravi košarkaški derbi. Koše so dosegli: Polovšak 26, Kokolj 26, Kahfedžič 13, Hro-vat 10, Bukovič 4, Štaherl 11, Breznik 6, Cajner 4 in Napotnik 4. • ODBOJKA TOKRAT PORAZ S tekmovanjem nadaljujejo tudi odbojkarice v slovenski ligi. Igralke Ljubnega so po zmagi v preteklem kolu proti tekmicam z dna lestvice v Ljubljani zasluženo zmagale. Tokrat so na domačem igrišču zaigrale nekoliko slabše in so gladko klonile proti igralkam iz Kočevja. Domačinke so se gostjam resneje upirale le v prvem nizu, kasneje pa so popustile. V telovadnici osnovne šole sta pred 50 gledalci sodila Božič iz Žalca in Kugonič iz Topolščice. Za Ljubno so igrale: M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, D. Mori, Slo-kan, Orlovič, Klančnik, Žalez-nik in Podmeninšek. J. P. • KARATE Smajlovič 3. do 4. V nedeljo, 11. marca je karate klub Fužinar iz Raven na Koroškem organiziral 6. odprto prvenstvo Koroške v karateju v absolutni kategoriji. Turnir je veljal za neuradne prvenstvo SR Slovenije. Pravice do nastopa so imeli karateisti nosilci črnega ali rjavega pasu — torej mojstri in mojstrski kandidati. Udeleženci turniija so bili tudi karateisti iz Velenja. Rezultati: Polfinale: Smajlovič : Stupar 0:2, Javoršek : Majkič 2:0 (BB), Finale: Javoršek : Stupar 2:0 Vrstni red: 1. JAVORŠEK -SH. Maribor, 2. STUPAR - Koper, 3-4 SMAJLOVIČ - Velenje in MAJKIČ - Emona Ljubljana, 5-8 mesto DOLAR -Velenje, GRIČNIK - Maribor, IRGEL - Velenje in TOMELJ - Trbovlje. Tekmovanje je bilo odlično organizirano. Nastopilo je 43 karateistov iz 14 slovenskih karate klubov. Sodnik: M. Fritz, Z. Fritz (Trbovlje), Jerman (Koper), B. Borovnik, D. Borovnik, Kauzer ( Velenje) Javoršek, ki je državni repre-zentant, je tako že četrtič osvojil to prvenstvo. Odlična igra Velenjčank v drugem polčasu Rokometašice Velenja niso uspele v finalnem srečanju za pokal mladosti SR Slovenije proti igralkam ljubljanske Olimpije. Tekmo, ki je bila v soboto zvečer v Rdeči dvorani, so izgubile z rezultatom 15:11, pol- čas 11:2. „ . ... Čeprav ni nihče pričakoval (ali pa zelo redki), da lahko Velenjčanke premagajo drugoligaša Olim-pijo, pa so vendarle le imele za to priložnost. _ To je potrdil drugi polčas, ko so povsem nadigrale rokometašice Olimpije in dobile ta del tekme z rezultatom 9:4. V prvem polčasu pa so igralke Velenja igrale kot prave začetnice, saj so dosegle le dva zadetka in ko smo jih jx> srečanju vprašali, kaj je bil vzrok takšni igri, je bil odgovor kratek: „Se nikoli nismo igrale pred tolikimi gledalci. „V soboto se je v Rdeči dvorani zbralo namreč okrog 1500 gledalcev, kar nedvomno potrjuje, da je tudi ženski rokomet v Velenju vse bolj priljubljen. Pred dekleti je bila zato izredno velika odgovornost, saj so želele s svojo igro kar najbolje zadovoljiti vse, ki so jih prišli bodrit. Prav ta od- govornost pa je povzročila, pri njih veliko tremo in da so ves prvi polčas igrale izredno nervozno. Tako so v prvem polčasu zaradi ner-voznosti zastreljale kar 4 sedemmetrovke. V drugem polčasu pa so zaigrale kot prerojene. Zal, razlike prvega polčasa kljub izredni igri niso mogle nadoknaditi. Ne glede na poraz pa si zaslužijo vso pohvalo za nastope v pokalnem tekmovanju. Za Velenje so igrale: M. Kmetič, C. Kmetič, Trbulj, Planine 1, Podbregar, Ko-pušek, Jan 1, Djordjevič 1, Bovha 3, Špoljer 5, Zemljak. V drugem polčasu so domače igralke povsem.nadigrale gostje in jim uspešno uhajale Predsednik rokometne zveze Slovenije se zahvaljuje tekmovalkam obeh ekip za borbeno in športno igro v finalnem srečanju za pokal mladosti J • IZSŠD V VELESLALOMU NAJBOLJŠE ŠŠD BIBA ROECK Prejšnji teden je bilo na Kopah občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Med predšolskimi cicibani je bil najboljši Matej Kosič, med cicibankami pa Vesna Toplak. Med cicibani Bojan Silovšek, Veljko Vlahovič, cicibankami Mojca Pusov-nik, Biba Roeck.M,ajšepionir_ ke 1. Saša Silovšek (Veljko Vlahovič); mlajši pionirji: 1. Tomaž Potočnik (Gustav Šilih); starejše pionirke 1. Jana Pečov-nik (Karel Destovnik Kajuh); starejši pioniiji: Aleš Ževart (Miha Pintar Toledo); mlajše pionirke: 1. Nika Tevž (Bratov Letonje); mlajši mladinci: 1. Matjaž Kočevar (Biba Roeck). Vrstni red ekip: 1. Biba Roeck 288 točk, 2. Gustav Šilih 266 točk, 3. Veljko Vlahovič 254 točk, 4. Anton Aškerc 238 točk; 5. Bratov Le- Toledo 169 točk in 7. Karel tonje 205 točk, 6. Miha Pintar Destovnik Kajuh 151 točk. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA, NEREGISTRIRANO VOZILO - Iz Prelog proti Pesju je peljal z neregistriranim motornim kolesom 7. marca Mehmed Abadžič s sopotnikom Miroslavom Korunekom. Ko je pripeljal z neprimerno hitrostjo t ostri ovinek je zapeljal na desno stran s ceste na postajališče avtobusa, in trčil v parkiran tovorni avtomobil CE 122-382. Pri nesreči sta se voznik kolesa z motorjem, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in njegov sopotnik težje telesno poškodovala. Na položajih so se mnogi spogledavali v tihem upanju, da so Švabi opustili nadaljne napade. Še dve uri sta morali preteči do mraka. Dve uri! Kako hitro mineta dve uri na pohodu ali v tdplo zakurjeni sobi! Toda ležati na trebuhu v snegu in čakati, napenjati oči v prazhno gozda in ostriti sluh, da zajameš vsak najmanjši šum, obenem pa se varovati, da te ne povleče smrt s svojimi koščenimi rokami kar mimogrede s seboj, to je težka stvar. Čakanje, oprezovanje. kjer so vsi čuti napeti do najvišje mere, je težje kakor borba sama, ko se telo sprosti. Zopet je v nižini butnilo enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat. Prerezalo je ozračje' in udarilo med nas. Smreke so se lomile, veje in vihovi so padali v sneg in po nas. Za vsakim udarcem topovske granate se je pokadilo. Ta dim se nam je zdel kakor močan curek vode, ki se je hipoma razlezel na vse strani in počasi izginil v smrekovje. Na nas je vztrajno in zagri-.' zeno streljala baterija gorskih topov. Salva za salvo se je valila proti vrhu hriba. Vmes so granatam delale družbo mine, ki so s peklenskim hruščem in pokom eksplodirale pred nami, med našimi vrstami in za nami. Tu pa tam se je katera zmotila in odletela daleč v globino pobočja proti Velunjskemu grabnu. Zopet so se začeli oglašati streli pušk in mitraljezov pri komandirju Gustlnu na levem krilu. V nižini pod njim je bila na majhni vzpetini kmetija. Tudi tu so se vgnezdili Švabi. Bacači so se usidrali v zavetju hiše. Od tam so sekali kar na slepo po Gustlnu in njegovih. V hiši je dirigirala njihova komanda borbo v tem sektorju. Strel'anje se je vnovič približevalo. Čedalje gosteje so žvižgale krogle preko naših glav, zadevale vejevje, se odbijale, si-kale preko komore v sedlu in se izgubljale. Zopet so presekali ozračje dolgi, divji zverinski kriki pijanih Švabov. Naši mitra-ljezi so zadrdrali in jim zaprli usta. Mnogim za vedno. Gustl in njegovi so bili zmagovalci že drugič. Tišina! Tu pa tam je posamezen strel presekal dolgi molk. „Še ne mislijo nehati. Zdi se mi, da je šele začetek," je rekel Janko in me s skrbjo pogledal. Kot star borec in komandant se je dobro zavedal težkega položaja, v katerem smo se nahajali. Res, zopet se je vzdramilo v nižini. Gorska baterija je zabrundala, bacači so udarili, mitraljezi so sipali v grmovje cele curke svinčenk. Grmelo je in odmevalo, kakor bi se gora podirala. Na vsem sektorju, ki smo ga zasedli od komandirja Gustlna do Viktorja, so udarili. Težišče glavnega napada je pritisnilo na Ronka. Besni kriki in kletve so se mešale z gromom topov in min. Zaslišal se je dolg zategel juriš borcev. „Udarili so drug ob drugega," je zašepetal Janko. „Sedaj pa pazi! Mitralje-zec Stojan na našem levem krilu naj takoj udari bočno levo, kakor hitro bi se začel Ronko umikati, da jih za trenutek zadrži!" Pokimal sem mu in se splazil naprej do Stojana, ki je že obrnil svoj mitraljez pol v levo in napeto čakal ugodnega trenutkai da udari v polno in pokosi Svabe, kakor hitro se pokažejo. Na Ronka se je zvalil pravi pekel. Prvi sunek je s težavo odbil. Švabske vrste so se zred-čile, toda za njimi so pritisnile druge, in ustavile umikajoče se vrste. Zgostile so se in takoj spet udarile s še večjo silo. Odmora ni bilo. Komandant Ronko je tolkel po njih, kakor tolče težko kladivo in drobi pod seboj vse, na kar pade. Toda napredovanja ni mogel zadržati. Naše vrste so bile zred-čene. Namen Švabov je bil, da po dolgem prerežejo naše položaje . in zabijejo klin med borce v prvih linijah in ostalimi enotami. Tudi za našim hrbtom, kjer so bili borci ostalih edinic, se je zaslišalo puškarenje. Tudi tam so se zgrabili. Komandant Ronko se je pred več kakor dvajsetkratno premočjo začel umikati. Korak za korakom. Položaj je bil videti obupen. Pred nami na levi smo že ugledali prve naše, ki so se umikali in ideali kritja za vsako smreko. V hipu se je kdo ve od kod znašel za nami komandant Jerman. Tekel je ves zasopel. Za njim se je prikazal četrti bataljon Tomšičeve brigade v koloni z napetimi puškami. Izpolnili so vso praznino za nami. Naš hrbet je bil krit. Globoko smo si oddahnili. „Tomšičevci so za nami!" je izjavil Janko. V tem trenutku se je oglasil mitraljezec Stojan. ,,Švabi so tik pri vihu, ali bo Stojan vzdržal? " mi je šinilo skozi možgane. ,,Trrrrr... trrrrr, tek, tek, tek... " se je od strani usulo med Švabe. V naslednjem trenutku je že zarohnelo proti Stojanu. Toda Stojan, droban, bled fant, doma pri Kočevju, ni odjenjal. Njegov mitraljez je lajal, grizel živo meso prodirajo-čih Švabov. Stojan je ležal za mitralje-zom, gluh in slep za vse, kar se je dogajalo na njegovi desni in za njim. Na njem je bilo v tem trenutku težišče borbe. Moral je varovati levi bok. Srepo je gledal izpod kape, pomaknjene globoko na oči, zraščene s kopitom mitraljeza v eno telo. Z njim je v tem trenutku zaživel mitraljez veliko, polno življenje. Že so nastopili Tomšičevci. Mirno, tiho, preudarno, kakor mora nastopiti garda 14, Divizije, grva Udarna brigada heroja Tomšiča. Že so bili pri prvih umikajočih se. Brez krika so udarili, da je zadrhtel gozd. Srca so nam zavriskala v veselju in moči. ..Počakajte, hudiči, sfedaj šele pričnemo!" [Mladi pevci spet navdušili tV soboto je bilo že 22. srečanje mladih pevcev občine Velenje — Zal, letos ni bilo zborov iz šoštanjskih osnovnih šol ..Slovenska pesem ne bo za-■ mrlai. Iz roda v rod prepevamo, Ipeseim nas druži, bodri, tolaži, rosve:žuje, v najtežjih dneh nas i opogumlja, nam budi vero, f nam gradi vest. „To so bile po-t zdravne besede predsednika ; Zvez:e kulturnih organizacij ob-r čine Velenje Karla Kordeže vsemi pevcem, zborovodjem in edalcem v dvorani na XXII. ečanju mladih pevcev občine Velenje, ki je bilo v soboto popoldne v dvorani doma kulture v Velenju. A s to manifestacijo mladi pevci vsako leto izreko najlepšo čestitko materam za zmik — 8. marec. Letos so srečanje prvič raz-. delilii na dva dela. V prvem delu so nastopili otroški pevski zbori. Slišali smo naslednje zbore: troški pevski zbor iz Vzgojno varstvenega zavoda Velenje, zborovodja Ivanka Dakič, z osnovne šole XIV. divizije (Ivania Lešnik), Bratov Letonje Šmartno ob Paki (Lija Modrijan), Gustav Šilih Velenje (Marija Skornšek), Miha Pintar Toledo Velenje (Pavla Lipnik), Anton Aškerc Velenje (Alenka Janič), dva zbora z osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje pod vodstvom Rožice Napotnik in Ide Ring ter otroški pevski zbor velenjske glasbene šole pod vodstvom Alenke Janič. V drugem delu pa so peli mladinski pevski zbori iz naslednjih šol.: Gustav Šilih Vele-[ nje (Roža Veber), Miha Pintar [ Toledo Velenje (Alenka Janič), Anton Aškerc Velenje (Ciril Vertaičnik), Veljko Vlahovič Velenje (Rožica Napotnik) in deklišci pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Danice Suppvec ter Ivana Marina. Kot gost pa je nastopil mladinski pevski zbor s 1. osnovne šole Celje pod vodstvom zborovod-kinje Jožice Soko. Torej smo slišali na sobotni tradicionalni reviji petnajst domačih zborov, med njimi kar tri z osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje, ni pa bilo nobenega iz šoštanjskih osnovnih šol. Na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh Šoštanj so bili nekaj časa brez pevovodkinje, vendar se za bodočnost njihovih zborov ni treba bati, kot je dejal ravnatelj te šole- Vsakoletno srečanje vzbudi veliko zanimanje med starši in tudi drugimi občani. Tako je bilo tudi v soboto. Obakrat je bila dvorana polna, kar je najlepše priznanje in nagrada zborovodjem za njihovo delo na tovrstnem področju. Srečanje mladih pevcev pa so spremljali tudi znani pedagogi Janez Bole, Branko Rajšter, Vid Marčen in Ivan Verbančič. Običaj je že, da vsakemu srečanju sledi strokovni pogovor, na katerem ocenijo nastope pevcev — letošnjega pogovora so se poleg omenjenih glasbenih pedagogov udeležili še zborovodje, ravnatelji šol, predstavniki Zveze kulturnih organizacij in kulturne skupnosti Velenje ter Glasbene šole Fran Korun Ko-željski Velenje. Najprej smo si zapisali v našo beležko besede, ki jih je o reviji izrekel profesor Janez Bole: „Revija je bila zame presenečenje, in čeprav nimam celotnega pregleda nad delovanjem v drugih krajih, dvomim, da je še kje kraj, ki ima toliko dobrih šolskih zborov in toliko zborovodij. Seveda vsega tega ne bi bilo, brez dobre glasbene šole v Velenju. Pa tudi sama glasbena šola vsega tega toka ne bi mogla spraviti v življenje, če ne bi bilo lepega, plemenitega sodelovanja s šolaimi, kar pogrešamo drugod." Zborovodjem pa je svetoval naj na vajah namenijo še več pozornosti glasovni izobrazbi pevcev in umetniškemu oblikovanju skladb." „Ne morem mimo ugotovitve," je dejal profesor Branko Rajšter iz Maribora, da je bilo v ta dva koncerta vloženega sila veliko truda. Da so morali nekateri zborovodje v zelo kratkem času pripraviti zbore na nastop. Moram poudariti, da sem vajen, da se v Velenju odvijajo revije na kvalitetni ravni. Prav zaradi tega in velike zagnanosti na vseh področjih v Velenju, pa sem nekoliko presenečen, da med srednjimi šolami deluje le zbor na gimnaziji, ni pa zborov na drugih srednjih šolah. Prepričan sem, da bi tudi tu uspeli, saj imate veliko moči, zagnanosti in razumevanja. In če je gimnazijski pevski zbor pokazal izredno visoko raven petja, ne vem zakaj ne bi mogli pričakovati, da ne bi dosegli podobnega uspeha tudi na drugih srednjih šolah." V svoji oceni je profesor Branko Rajšter še dejal, da pogreša mlajše mladinske pevske zbore. To je tako imenovana srednja stopnja, ki jo sestavljajo učenci četrtih in petih razredov. V zbore bi morali vključevati tudi več fantov. Tudi ni Zimsko športno tekmovanje ribičev bilo prav, da ni bilo otroških in mladinskih pevskih zborov iz Šoštanja. Saj, kot je dejal, ni vedno važna kvaliteta, ampak gre za to, da otrok poje. Med „pomankljivosti, ki jih bo treba še izboljšati pa je omenil glasovno izobrazbo, interpretativno domiselnost, aktivizacijo tona. Zbori so zveneli lepo, večjo skrb pa bo treba nameniti še sočnosti in glasovni sorazmernosti. Še posebej je pohvalil zborovodje, ker ne segajo več po stereotipni literaturi, ampak po zahtevnih skladbah. „Skratka, je končal profesor Branko Rajšter," pripravili ste takšen nastop, ki je bil všeč večini občinstva, in tudi nam, ki smo bili tukaj za to, da vas strogo ocenimo. Predvsem pa smo opazili, da ste v to delo vložili mnogo truda. Zato vam moram ob tej priložnosti samo čestitati. S. VOVK V organizaciji Ribiške družine „Paka" Šoštanj in Mozirje je bilo v nedeljo 11. marca v telovadnici I. osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju I. republiško zimsko dvoransko tekmovanje ribičev v troboju: Tekmovanje je bilo ekipno in so se ga udeležile ribiške družine Šoštanj, Mozirje, Velenje, Straža - Sava, Vevče in Murska Sobota. Rezultati: 1. RD Mozirje 654 točk, 2. RD Straža - Sava 463 točk, 3. RD Vevče 461 točk, 4. RD Murska Sobota 444 točk, 5. RD Šoštanj 243 točk, 6. RD Velenje 140 točk. Posamezno 1. mesto Vlado Mešič RD Mozirje 266 točk, 2. mesto Rudi Mešič RD Mozirje 216 točk, 3. mesto Stane Korošec RD Straža-Sava 173 točk. Tekmovalna komisija in zbor sodnikov za to prvo meddružin-sko republiško prvenstvo v troboju so svoje delo dobro opravili in s tem dali poudarek ribiškim športnim disciplinam, pri katerih si ribiči pridobijo znanje in veščino za lov rib in športno rekreacijo. MILOŠ VOLK Bračičeue brigade Stane Bobnar - Gedžo na Graški gori 21. februaija 1944. (Foto: J. Otroški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki Borci XIV. divizije na Graški gori 21. februarja 1944. (Foto: J. Petek) 10i\= Številka 10 (472) - 16. marca 19) V počastitev 8. marca, mednarodnega praznika žena, smo bili v Nazarjah priča bogastvu kulturnih manifestacij. Nastopili so člani kulturno umetniškega društva, mladi harmonikarji in pevci pod vodstvom prizadevnega dirigenta Jožeta Napotnika, pionirji vseh razredov osnovne šole v Nazarjah pa so s pomočjo svojih tovarišic uspeli s svojo prisrčnostjo in otroško razposajenostjo vdahniti programu noto tiste topline, ki je odsev tisočerih neugasljivih materinskih sonc. V poldrugi uri so se v dobršni meri podrle pregraje medsebojne odtujenosti, pregraje ki nas v krajevni skupnosti z le nekaj več kot 900 prebivalci odtujujejo. Postali smo ii bližji, drug ob drugem smo pili iz čaše dušni napoj, ki ga z besedami ni mogoče opisati Toplina duha je potovala od srca do sica s skrito kretnjo, z govorico oči. Krona vsemu pa je bila otvoritev razstave akademske slikarke Darinke PAVLETTČ - LORENČAK»S svojo izrazno močjo-je nas opozorila na svet vsakdanjosti, svet jx>ln kipeče TAKSNIH PRIREDITEV SI SE ŽELIMO Biti sodoben, čim bolj izviren, družbeno organiziran in tudi kritičen do sebe in družbenih trendov... to so le nekatera načela iz firokopotezno zastavljenega programa ..REClŠKIH CIM" -dramske skupine iz Rečice ob Savinji, ki deluje v okviru Zgornje Savinjskega študentskega kluba. Fantje in dekleta, čestitamo vam! Pokazali ste, da ne živite v pomanjkanju iznajdljivosti, dobre volje in nadarjenosti, ki vam jo v dokajšnji meri uspeva prelivati v kulturniško snovanje. Oplajate ga z duhom pomladi in povrhu vsega še z zanimivimi prijemi V ilustracijo le nekaj podatkov: Gostovanje v Gornjem gradu 8. marca s priredbo TV - dramskega dela'SAJ TO JE ZA ZNORET. Predstava je bila namenjena delavkam delovne organizacije SMREKA. 10. marca - ponovitev za GORENJE - GLIN v Nazarjah. Predstavitev komedije Denisa Poniža KAJ SE JE ZGODILO DRUŽINI SLAVIC. Odrska priredba radijske igre, ki govori o medčloveških relacijah v sodobni slovenski družini, so predstavili prvič v okviru tedna kulture v občini Mozirje. Premiero »i je ogledal tudi avtor teksta Denis Poniž . ki je zelo pohvalil nastop. Sodelovanje na „naši besedi" v mesecu aprilu. Poleg obeh dramskih del se bodo predstavili tudi z recitalom TUDI KROMPIR IMA CIME. Zaždimo jim še veliko uspehov! ŠOŠTANJČANI ZA KREDARICO Člani planinskega društva Šoštanj, ki so že sedaj ob raznih akcijah Planinske zveze Slovenije in Savinjskega meddruštvene-ga odbora pokazali svojo pomoč in solidarnost, so se odzvali tudi vseslovenski akciji zbiranja pomoči za razširitev Triglavskega doma na Kredarici. Upravni odbor planinskega društva je že prejel od svojih članov in planinskih prijateljev precej obveznic cestnega posojila. Med prvimi so darovali svoje obveznice: Matjan Pusovnik 1.600 din, Evgen Drvarič 1.500 din, Majda Hočevar 700 din, Hubert Jaki 500 din, Vinko Zabret 500 din, Vladka Šmigovc 500 din, Karel Kordeš 500 din, Draga Sumer 300 din in Jožica Perhavc 200 din. Vsem darovalcem gre za hitro pomoč in solidarnost vse priznanje in pohvala. V. K AKCIJA RDEČEGA KRIZA ŠOŠTANJ Ob mednarodnem dnevu žena je bilo v delovnih organizacijah kakor tudi po krajevnih skupnostih in šolah veliko različnih proslav in prireditev. Žal pa je veliko žena, še posebno starejših, zaradi bolezni moralo ostati doma. Zato je krajevna organizacija RK Šoštanj sklenila, da bodo člani upravnega odbora te bolne in ostarele, predvsem pa osamljene žene obiskali na domu. Tako so po domovih opravili okrog 20 obiskov in ob tej priliki tako ali drugače prizadetim ženam poklonili šopek cvetja in priložnostno darilo. Tak obisk na domovih, kakor tudi pogovor z bolnimi in ostarelimi ženami, ki živijo večinoma osamljeno življenje, je vsekakor hvalevredna in humana akcija krajevne organizacije RK Šoštanj. V. K naglice, 1ri mu kot kontrapunkt postavlja spomine na prijetne trenutke in globoko zakoreninjeno vero v prihodnost. O kvaliteti in prodornosti avtoričinega likovnega izraza priča tudi odmevnost razstave. Knjiga vtisov je polna navdušenja priznanj (slikarki), priznanj ki skušajo drug drugo nadgraditi in dopolniti Nazarje so s to razstavo in razstavo ročnih del, v osnovni šoli Nazarje, bogatejše kot so bile do nedavnega. To so vsekakor spodbudne ugotovitve na pot več kot potrebnemu novemu kulturnemu domu v Nazarjah. In končno! Zakaj bi skrivali pred svetom svoja prizadevanja organizatorjev duhovne pogače? To so naše skupne želje in interesi splošnega družbenega pomena, kijih moramo negovati! VELJKO ŽVIPELJ Med ogledom razstave CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE Komisija za delovna razmerja OBJ A VUA delo in naloge ZVOKOVNEGA SNEMALCA v organizacijski enoti RADIO VELENJE Pogoji: — višješolska oziroma srednješolska izobrazba — smer šibki tok, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — sposobnost dela z ljudmi, — uspešno opravljen preizkus znanja, — moralno politična primernost. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi razpisa na: komisijo za delovna razmerja Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Morebitna dodatna pojasnila dobite po telefonu 850—087 in 850-317. SKUPNA SLUŽBA OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI VELENJE, TITOV TRG 1, p. p. 1 OBJ A VLJA prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano srednjo upravno-administratlvno šolo, — da obvlada slovenski pravopis. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Delavec bo prevzel dela in naloge predvsem za področje otroškega varstva. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi. CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA VW 1300 J, 1. Osebni avtomobil je registriran in vozen, izklicna cena zanj pa znaša 40.000,- dinarjev. 2. Javna dražba bo 28. marca 1979 ob 15. uri v prostorih Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10. 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo družbeno - pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 % izklicne vrednosti eno uro pred javno dražbo. 4. Rok za sklenitev kupne pogodbe je 10 dni po opravljeni javni dražbi. Plačilo pa se izvrši v 15 dneh po opravljeni javni dražbi na žiro račun Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje pri SDK, poslovalnici Velenje 52800-603-38482. 5. Vozilo si je mogoče ogledati dve uri pred javno dražbo. 6. Morebitne druge informacije dobite na Centru *a informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10 oziroma do telefonu 850-087 in 850-317. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE REŠUJEJO - Schiedel—YU - OBLOZNI ELEMENTI Schiedel-YU- DIMNIKI Schiedel—YU - ZRAČNIKI Schiedel-YU- ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL—YU - DIMNIK je triplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, bolje vleče in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. SCHIEDEL DIMNIK je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL—YU - ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL—YU — toplotno-izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s predfabriciranimi klinker oblogami. SCHIEDEL—YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, ustrezajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144. NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA. gorenjei SjJ® vila herberstein velenje teden slovenske kuhinje od 12. do 17. marca 1979 • vsak dan trije menuji slovenskih narodnih jedi • specialitete slovenske kuhinje po naročilu • odprto bizeljsko vino • za dober tek in prijetno vzdušje bo s slovensko narodno glasbo skrbel naš solist na hammond orglah Na vašo željo pripravimo tudi poslovna in svečana kosila. Obiščite nas lahko vsak dan od 12. do 22. ure. Ob nedeljah in državnih praznikih zaprto Informacije in rezervacije na telefon: (063) 850-620, 850-363 gorenje vila herberstein itevilkka 10 (472) - 16. marca 1979 111\* VEŠ obveščevalec koledar tek, 1(6. marec - Herbert »ta, 17. marec — Jedert ielja, 18. marec - Ciril ledeljjek, 19. marec - Jožef 9rek, 2!0. marec - Klavdija a, 211. marec - Niko tek, 22. marec - Lea dežurstva )RAVSTVENI DOM VELE- 6. 3. 1979 od 7. do 20. ure dr. lez Po les 6. 3. 1979 od 20. dr. Aleksandra Zuber C 17. 3- 1979 do 7. ure dr. Aleksan-Žubier 17. 3„ 1979 od 7. dr. Peter Kopi- 19. 31. 1979 do 7. ure dr. Peter opitar 19. 3,. 1979 od 7. do 20. ure dr. liter Pirtovšek I 19. 3. 1979 od 20. dr. Pavle Gro-lelj 20. 31. 1979 do 7. ure dr. Pavle Grošelj zdi St; RAVSTVENI 'ANI: DOM ŠO- 16. 3i. do 18. 3. 1979 dr. Peter Lazar 19. 3.. do 20. 3. 1979 dr. Jovan ipar kupa Lazar 21. 3;. do 22. 3. 1979 dr. Peter OBNA AMBULANTA VELE-BE: 17. 3.. in 18. 3. 1979 dr. Aleksan-er Urši<£, Kidričeva 3, Velenje, tele-n 850-894 Od 8. do 12. ure dežuren v zobni nbulaniti SŠZD Velenje, sicer v pri-avljenosti doma ETERINARSKA POSTAJA: Od 16. 3. do 22. 3. 1979 Franc itnik, dipl. veterinar, Velenje, Pre-lernova 22/c, telefon 852-253 mali oglasi EHNOILOG iz Gorenja, 36 išče v Velenjju ali bližnji okolici opremljeno sobo ali garsonjero z 1. 4. ali 1.5. tega leta, telefon 850-030 interna 7 26 - dopoldan. Nlaslov v uredništvu. RODA1M čistokrvnega nemškega ovčarjja starega 2 leti. Jevšnik Selo 14 Velenje, (telefon 850-855). OCENI PRODAM osebni avto AMI 8 letmik 1971 - december, registrirani do 12. 1. 1980. Potočnik Mihaeli, Glavni trg 2, Šoštanj. AHVA1LJUJEM se Borislavi Radič iz Vellenja, Kajuhova 2, za nu-denje pomoči glede stanovanja. Andreij Pogorevc. PRODAfM uvožen globoki otroški voziček. Informacije telefon 852-&41. REKLKCUJEM letno karto Izletnika (Celje za prevoz na relaciji Doberrna - Preloge na ime Straus Darkoi, Zavrh 14, Doberna. RODAfM osebni avto oper kadet. Simomič Marija, Velenje, Gregorčičeva! 26. »YANO^, brezhibno, oktober 1976, pocemi prodam. Informacije po . telefomu 851-269. PRODAfM dobro ohranjeno belo za-konskto posteljo 180 x 200, Stol - Kaimnik, z jogi vložki. Informacije popoldan telefon 851-J855. SOBO iššče mlada ..Slovenka" v Velenju. Naslov v upravi lista. 19.30 PROSTOR V PEKLU - italijanski vojni 19. 3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 CE SKAČE SLON CEZ PLOT - francoska komedija: Režija: Ives Robert. Igrajo: Jean Roche-ford, Claude Bresseur 20. 3. - torek ob 17.30 in 19.30 KRALJEVIČ IN BERAČ - panamski zgodovinski. Režija: Richard Fleischer. Igrajo: Oliver Reed, Racquele VVelch 21. 3. sreda ob 17.30 in 19.30 PEKEL NA FLORIDI - ameriški avanturistični. Režija: Corey Allen. Igrajo: David Caradine, Kate Jack-son 22. 3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 PEKEL NA FLORIDI -ameriški avanturistični KINO DOM KULTURE VELENJE 18. 3. - nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA - TOVARIŠIJA PETRA GRČE - domači otroški 19. 3. - ponedeljek ob 20 uri KRALJEVIČ IN BERAČ - panamski zgodovinski KINO ŠOŠTANJ 17. 3. - sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - TOVARIŠIJA PETRA GRČE - domači otroški 17. 3. - sobota ob 19.30 CE SKAČE SLON CEZ PLOT - francoska komedija 18. 3. - nedelja ob 17. 30 in 19. 30 KRALJEVIČ IN BERAČ - panamski zgodovinski- 19. 3. - ponedeljek ob 19.30 PROSTOR V PEKLU - italijanski vojni 21. 3. - sreda ob 19.30 POLICAJ - italijanska kriminalka KINO ŠMARTNO OB PAKI 17. 3. - sobota ob 19 uri KRALJEVIČ IN BERAČ - panamski zgodovinski 18. 3. - nedelja ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA - TOVARIŠIJA PETRA GRČE - domači film otroški 20. 3. - torek ob 19 uri PROSTOR V PEKLU - italijanski vojni KINO TOPOLŠICA 17. 3. - sobota ob 16 uri CE SKAČE SLON CEZ PLOT - francoska komedija prebifaJst^ FILMS1KI SPORED KINO VElenje: l- 16. 3.1. - petek ob 17.30 in 19.30 BNSKiA - ADVOKAT - češki fflm 17. 3J. - sobota ob 16., 17.30 in 19.30 PfROSTOR V PEKLU - itali- vojjni. Režija: Joseph Warren. Guy Madison, Monthey woood 18. 3. - nedelja ob 16., 17.30 in AVTOMOBI LISTI z delom je začel i SERVIS AVTOGUM i ! menjam gume, —centriram kolesa, j — krpam zračnice, ! — menjam olje. gorenje«^rinili d: n. sub. o., Velenje Zbor Interne banke RAZPISUJE dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA Gorenje - Interna banka Za pomočnika direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo organizacijske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 15 dneh po razpisu na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 Velenje. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. r~ Komisija za delovna razmerja TOZD AVTOMOTOR Celje ZASTAVA AVTO LJUBLJANA razpisuje prosta dela in naloge PRODAJALCEV - usmerjevalcev prodaje tehničnega blaga Delovna enota Koroška prodajalna Velenje Pogoji za zasedbo del in nalog: — KV prodajalec trgovsko avtotehnične stroke, do 6 mesecev delovnih izkušenj vavtostroki, — 3 mesečno poizkusno delo. Prošnje sprejema TOZD AVTOMOTOR Celje, komisija za delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Velenje kulturni večer na katerem se bodo predstavili dijaki gimnazije Velenje z recitacijami in literarnimi deli. Koncertni abonma V soboto 17. 3. 1979 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje gostovala opera Ljubljana s pravljično opero Antonina Dvoraka „Rusal-ka". Razstava V galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik Velenje je odprta razstava volnenih ročnih del vsak dan od 9. do 18. ure ob sobotah pa odi 9. do 13. ure. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko—socialni sektor Komisija za delovna razmerja pri TOZD Strojni obrati DO ESO OBJ A VLJA dela in naloge: VODJA ODDELKA ZA PLAN, STUDU ČASA IN RAZVOJ Pogoji: — visoka ali višja šola organizacije dela ali strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na teh ali drugih opravilih, — sposobnost dela z ljudmi. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Delo je za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. Srečno! ŠOŠTANJ: Poroke: Ignac Novak, rojen 1953, ključavničar iz Šoštanja in Stanislava Imperl, rojena 1959, prodajalka iz Floijana; Emilijan Povše, rojen 1931, delavec iz Podkraja in Albina Le-skovšek, rojena 1936, delavka iz Lokovice. Smrti: Ivan Lubej, upokojenec iz Žalca, Savinjska 65, star 73 let; Marija Libnik, druž. upokojenka iz Prevalj, stara 66 let; Ibro Paviič, upokojenec in Hotinje vasi, star 76 let; Anton Kvas, upokojenec iz Šoštanja, Heroja Gašperiča 3, star 82 let; Jožef Uranker, upokojenec iz Celja 69 let; Martin Zbičajnik, upokojenec iz Prelog pri Konjicah, star 58 let. 'C Milan Hladin.ul. Janka Ulriha 22 (pri osnov, šoli) PESJE J delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« VELENJE OBJ A VLJA dela in naloge 1. KEMIJSKEGA TEHNIKA za analizo in kemično pripravo vode 2. GRADBENEGA TEHNIKA - za nizke gradnje za opravljanje del v gradbeno—nadzorni službi 3. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE (ponovna objava) Pogoji: pod 1. končana srednja šola kemijske smeri ter dve leti delovnih izkušenj na tem področju dela; pod 2. končana srednja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit ter dve leti delovnih izkušenj; pod 3. končana srednja ekonomska šola ter dve leti delovnih izkušenj na tem področju dela. > Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, komisiji za delovna razmerja, v roku 15 dni od objave. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko — socialni sektor Delavski svet DSSS SOZD REK RAZPISUJE dela in naloge VODJA SLUŽBE ZUNANJE TRGOVINE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba, — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri ekonomskih poslih s tujino, — znanje dveh svetovnih jezikov, — moralno politična primernost. Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Srečno I SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Komisija za razdeljevanje kreditov Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano stanovanjsko graditev je komisija za razdeljevanje kreditov samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji seji dne 8. marca 1979 sprejela X. NATEČAJ za posojila za stanovanjsko graditev. Posojilo se namenja: I. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lastnini. II.Za gradnjo stanovanjskih hiš v osebni lasti, nakup etažnih stanovanj ter nakup montažnih stanovanjskih hiš. Posojilo lahko najamejo temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno politične skupnosti, društva in delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Velenje. Razpisna natečajna vsota znaša: Podi. 11.000.000,00 din Pod II. 4.000.000,00 din K vlogi za natečaj za najem posojila mora organizacija predložiti: 1. Elaborat o izgradnji z veljavno tehnično dokumentacijo ali kupoprodajno pogodbo. 2. Sklep, s katerim organ samoupravljanja zagotavlja sredstva za odplačevanje posojila. 3. Dokumentacijo, iz katere bo razvidna najmanj 50 % lastna udeležba. K vlogi za najem kredita mora delavec predložiti: 1. Izjavo svoje organizacije o poprečnem mesečnem osebnem dohodku in osebnem dohodku družinskih članov ter stanovanjskih prilikah delavca. 2. Veljavno gradbeno-tehnično dokumentacijo ali kupoprodajno pogodbo o nakupu etažnega stanovanja oz. montažne hiše. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70 % od končne vrednosti stanovanja, oz. stanovanjske hiše, diferencirana glede na dohodek družine. Stanovanjska hiša mora biti zgrajena do V. faze. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga pridobi organizacija pri Temeljni banki Velenje na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Odplačilna doba posojila bo določena na podlagi kreditne sposobnosti prosilca, vendar ne more biti daljša od 14 let. Obrestna mera za posojilo je 4 % letno s tem, da se po 10—letih od začetka odplačevanja za neodplačani del posojila poveča na 6 %. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah, individualni koristniki pa odplačujejo posojilo v mesečnih obrokih. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki — kupuje etažno stanovanje v okviru usmerjene stanovanjske izgradnje, — ima nižje poprečne mesečne dohodke na člana družine, — gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske graditve. Natečaj za posojilo traja do 30. marca 1979. Prijave za natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka—Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala komisija in prijavila predlog za odobritev, oz. zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo sredstev. Velenje, 12. 3. 1979 Predsednik komisije za razdeljevanje kreditov SISS občine Velenje SILVO KOPRIVNIKAR, l.r. V preteklem tednu je imela ena izmed enot teritorialne obrambe občine Velenje redno uijenje po programu vzgoje in pouka na področju Mozirskih planin. Uijenje je bilo izvedeno v popolni zimski opremi in težkih zimskih pogojih. Podrobneje o delu in opravljenih nalogah enote TO bomo poročali v prihodnji številki. Mladi iz Veplasa so pripravili ob 8. marcu proslavo svojim delavkam kar na delovnem mest Recitacije, ples članov Šaleške folklorne skupine. Skromno, vendar prisrčno. Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica M nama velenje Na 3. teku zmagala Romunka Osrednja športna manifestacija ob letošnjem 8. marcu mednarodnem prazniku žena, je bila v središču Šaleške doline znova mednarodni tek po ulicah Velenja, katerega se je udeležilo nad dvajset tekmovalk iz devetih držav. Velenjski atletski delavci so se letos še posebej izkazali, saj jim je uspelo privabiti na tretji tek najboljše tekačice na dolge proge, če izvzamemo Norvežan-ko Greto Waitz, ki je zaradi zaposlenosti lahko prišla v našo državo šele v soboto, tako da je tekla le na podobnem teku v nedeljo v Beogradu in tam premagala vse „velenjske" tekmovalke. V Velenju pa so med drugimi nastopile lanska evropska prvakinja na 3000 metrov sovjetska tekmovalka Svetlana Ulmasova, Romunka Marica Puica, in odlična Američanka lan Merrill in mnoge druge. Zal, na tretjem teku organizatoijem AK Velenje ter pokrovitelju TGO Gorenje vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Na prvih dveh tekih je Dopoldne pred tekom je atletinje sprejel tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Franjo Kljun tekmovalke pozdravilo poleg velikega števila gledalcev tudi lepo sončno vreme, na tretjem teku v četrtek, 8. marca pa ni bolo tako. Po sneženju dopoldne se je pred tekom vreme vendarle izboljšalo, tako da se ji tudi to mednarodno prireditev ogledalo nekaj tisoč občanov Velenja in drugih krajev, med gosti na tribuni pa je bila med drugimi tudi Zora Tomič, članica predsedstva zveze konference SZDL Jugoslavije. Po slovesni otvoritvi te mednarodne manifestacije, na kateri je v imenu pokrovitelja spregovoril Alojz Saje, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata TGO Gorenje, so se na štartu zbrale pionirke, ki so tekle štafetni tek 2 krat 500 metrov. Nastopilo je kar 16 štafet iz raznih šolskih športnih društev iz vse Slovenije. Prvo mesto je osvojila štafeta železničarskega športnega društva Ljubljana, na dobro šesto mesto pa se je uvrstila 5. ekipa osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje. Med pionirskimi štafetami na 3 krat 1000 metrov so bili najboljši mladi atleti iz AK Rudar Trbovlje, najboljša do- 1_ _ HB 1 . h ^ /^^aHIHU Najboljše tri po končanem teku. Od leve proti desni Iann Merrill, Svetlana Ulmasova in Marica Pni V teku članov je nekaj časa tekel na čelu skupaj z Liscem Josip Šamu (Velenje), Stanko Mildavžina (števflka 8) mača ekipa pa je bila prva štafeta z osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje, ki je osvojila šesto mesto. Startalo je 20 štafet. Med mladinkami na 2000 metrov je prvo mesto osvojila Slavica Savič, AK Morava Čuprija, šesta je pritekla skozi ciljno ravnino domačinka Irena Jeromel. Izredno zanimiv je bil članski tek na 6000 metrov. Gledalci so še posebej čakali, kako se bo odrezal mladinec velenjskega adetskega kluba Stanko Miklav-žina, ki je pred dnevi osvojil državno prvenstvo v krosu za starejše mladince. Tekmovalec celjskega Kladi-vaija Stanko Lisec je bil ves tek med vodilnimi in na koncu tudi zmagal s pravim šprintom pred Milanom Medanom Partizan Beograd. Tretji je bil Vinko Pokrajčič Sarajevo, odlično četrto in peto mesto pa sta osvojila Stanko Miklavžina in Josip Šamu (oba Velenje). Po teh uvodnih tekmovanjih so se na štartu zbrale članice. Štartalo je 22 tekmovalk iz devetih držav. Med njimi so bile seveda največ pozornosti deležne sovjetska tekmovalka Ulmasova, Romunka Puica in Američanka Merrill. Zmagala je Romunka, pred sovjetsko tekmovalko in Američanko. Najboljša Jugoslovanka Breda Pergar, se je uvrstila na deseto mesto. Prvim trem in najboljši Jugoslovanki so slovesno podelili pokale in nagrade med osrednjo prireditvijo ob letošnjem 8. marcu v velenjski občini v Rdeči dvorani. REZULTATI ŽENSKEGA TEKA! 1. Maricia Puica (Romunija) 8:58,8; 2. Svetlana Uljmasova (SSSR) 9:00,4; 3. Jan Men (ZDA) 9:02,5; 4. Peny YuD (Velika Britanija) 9:06,0; Paula Fudge (Velika Britaniji 9:07,8; 6. Tchavdareva Omb» chieva (Bolgarija) 9:09,2; Ann Ford (Velika Britaniji 9:11,0; 8. De Brouwer Joet (Francija) 9:12,5; 9. Bred Pergar (AD Maribor) 9:14J 10. Dizabeta Enache (Romu ja) 9:25,0. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2,p.o. ,,NAS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna .JLjudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za AS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.